DR. ANTON POLENEC
PAJKI S PLANINE
Tako lepo je hoditi po poteh in stezah, po katerih smo hodili po gobe,
jagode, po kostanj. Največkrat smo zavili na Žovšče, od tam pa proti Močilniku,
včasih proti Desni ali pa kar mimo Burjovca. Ko smo prišli do Luknje
ali Pasika, kjer izvira Močilnik pod Planino, smo imeli navadno že polne posode
jagod, gob. Le ko smo poleti šli na semenj k Andreju in Ožboltu, in jeseni,
ko smo hodili nabirat kostanj, smo se povspeli še višje po poti, ki drži
mimo vrha Planine proti omenjenima vasema. Na sam vrh Planine ali vrh
Pasika, kot tudi imenujejo ta vrh domačini, pa nas pot ni zanesla.
Prav Planino, vrh Pasika 647 m (si. 1) smo si izbrali za letošnje proučevanje
pajkov v Loškem hribovju. Na tem delu pogorja med hrastniško in bodovljsko
grapo še niso bile nastavljene pasti, ki bi nam povedale, kakšni pajki
so doma v teh gozdovih. Tudi nas je zanimalo, kakšne razlike oziroma podobnosti
obstajajo med pajki in njihovimi združbami, ki smo jih srečali na Osovniku
(Loški razgledi XXII/1975, 154—162), in med temi s Planine, saj je med
obema vrhovoma komaj 2 km dolga zračna črta.
SI. 1. Pogled iz Škofje Loke na vrh Planine, 647 m. (Foto Tone Polenec)
186
Vrh Planine je pokrit z bukovim gozdom, le tu in tam raste vmes še kaka
smreka. Veter je nanesel na položni rob veliko listja, tu in tam tudi do 20 in
30 cm na debelo, kot nalašč za počitek srnam. Na tem robu, tik ob vrhu, je
bilo na okoli 400 m- nastavljenih šest pasti, kozarcev s formalinom, v katere
so se lovili pajki vse leto od julija do julija (točneje od 14. VII. 1975 do 4. VII.
1976). Zaradi popolnejše slike o teh osmeronožcih me je pot zanesla še naprej
po slemenu in sem brskal na hrastniško stran pri Bleku, drugič pa na bodoveljsko
stran pri Podbrezniku in pri Sinku. Tudi po bodoveljski grapi sem
hodil in iskal po gozdovih, ki krijejo vzhodna pobočja Hriba nad Zmincem.
Dva meseca, od konca marca (29. III.), ko je odlezel sneg, tja do košnje
(6. VI. 76), pa so bile nastavljene štiri pasti tudi na košeninah Kurnika, ki meje
na našo pot na Planino. Ker drži pot tudi mimo domačije v Puštalu in preko
Zovšč, navajam tudi pajke, ki so bil ujeti v sadovnjaku ob Poljanščici in njivah
na Zovščah. Vseh pajkov je bilo ujetih 320, med njimi 40 vrst.
Oglejmo si najprej pajke in njihovo združbo, ki živi na tleh v bukovem
gozdu vrh Planine.
v "/o
+ Coelotes inermis 79m' + 5i'- (IV,^ V, VI, IX, X, XI, XII) 33,6
L. Koch
+ Harpactes lepidus 15m + 21ž (I, IV, V, VI, VIII, IX, X, XII) 14,4
C. L. Koch
+ Amaurobius obustus 26m + 9ž (I, IV, V, VI, VII, IX, XI, XII) 14,0
L. Koch
+ Cybaeus tetricus Iftm + 2ž (VII, VIII, IX, X) 4,8
C. L. Koch
+ Tegenaria luxurians 2m + 9ž (I, IV, V, VII, IX, X) 4,4
Chyz. et Kulcz.
+ Centromerus similis 5m (IV) 2,0
Chyz. et Kulcz.
+ Lepthi/phantes tenebricola 5ž [X, XII) 2,0
Wider
Centrophantes crosbyi 3m + Iž (X, XI, XII) 1,6
Fage et Krat.
Amaurobius jugorum Im + Iž (V, VII, IX) 1,2
L. Koch
+ Tegenaria silvestris 3ž (VI, VII) 1,2
L. Koch
Centromerus jaksoni 2m (IV) 0,8
Denis
Lcpthi/phantes jlavipes Im + Iž (V, XI) 0,8
Blackwall
3ž
2m
Im + Iž
Im + Iž
2m
Im
(VI, VII)
(IV)
(V, XI)
(IV)
(IV, XII)
(X)
+ Microneta viaria 0,8
Blackwall
Pholcomma gihbura 0,8
Westring
Segestria senoculata Im (X) ' 0,4
Linne
' m = samci, Mannchen.
' ž = samice, •Weibchen.
' Krepko tiskan mesec pomeni, da se je tedaj ujelo največ samcev, kar je za
ugotavljanje razmnoževalnih dob zelo važno.
187
+ Troglohyphantes poleneci
Wiehle
+ Macrargus rujus
Wider
Lepthyphantes zimrnermanrii
Bertkau
Drapestica sociaHs
Sundevall
Hahnia helveola
Simon
Haplodrassus silvestris
BlackwaU
Im
Im
Iž
Iž
Im
Iž
'VID
(IV)
(VIII)
(XI)
(X)
(VI)
v "/•
0,4
0,4
0,4
0,4
0,4
0.4
SI. 2. Krivulje treh vodilnih
pajkov v združbi
na Planini: tanjša črta
= Coelotes Inermis, črtkano
= Amaurobius obustus,
debelejša črta =
Cybaeus tetricus
Na t r a v n a t i h pobočjih K u r n i k a pa so se od 29. III. do 6. VI. 76. ujeli sledeči
pajki:
v "'1
Trochosa terricola I9m ^ 3ž (IV, V) 37,4
Thorell
Alopecosa trabalis 8m + 4ž (V) 20,4
Clerck
Pachygnatha degeeri 6m + 4ž (IV, V) 17,0
Sundevall
Oxyptila blackivalli 2m
Simon
(IV) 3,4
188
Aulonic albimana
C. L. Koch
Zelotes petrensis
C. L. Koch
Haplodrassus kulczynski
Lohmander
Tapinocyba insecta (tip)
L. Koch
Xysticus bifasciatus
C. L. Koch
Alopecosa cuneata
Clerck
Zelotes latreillei
Simon
2m
Im + Iž
2m
Im
Im
Im
Im
(V)
(V)
(V)
(IV)
(V)
(IV)
(IV)
v "/o
3,4
3,4
3,4
1,7
1,7
1,7
1,7
Tod je predel mrežo tudi hrastolistni križevec Aranea ceropegia Walckenear
in bil ujet skakač Evarcha marcgravii Scopoli
Na njivi na Žovščah pa so bile ujete tele vrste:
Alopecosa trabalis Iž (V)
Clerck
Pardosa amentata 3m + 21ž (V, VI)
Clerck
Pardosa palustris Im ^ 6ž (V, VI)
Linne
Trochosa ruricola Iž (VI)
de Geer
Aulonia albimana 2ž (V)
Walckenaer
Zelotes praeficus Iž (VI)
L. Koch
V domačem sadovnjaku ob Poljanščici so bile te pomladi ujete sledeče
tri vrste volkcev:
Pardosa amentata
Arctosa leopardus
Sundevall
Pirata latitans
Blackwall
Ce se sedaj ozremo najprej na pajke in njihovo združbo na Planini, moramo
ugotoviti v primerjavi s tisto na Osovniku, da sta si združbi zelo podobni,
enajst s + zaznamovanih vrst je istih. Istih enajst vrst najdemo tudi v združbi
v Mali Hrastnici (Loški razgledi ¥11/1960, 185), doslej Planini najbližjem raziskovalnem
področju. Toda tudi na bolj oddaljenem Tošču živi v tamošnjih
bukovih gozdovih 11 takih vrst kot na Planini (Loški razgledi XVIII/1971,
164—165). In če gremo še dalje po Polhograjskih dolomitih na Pasjo ravan, je
tudi v pasjeravenski pajčji združbi (Loški razgledi XVI1969, 210—211) še več
kot polovica (53,1 "/o) istih vrst. Navedene podobnosti so brez dvoma odsev podobnih
življenjskih pogojev, ki jih nudijo ti gozdnati predeli Polhograjskega
189
Im -i- 6ž
Im
Im + 4ž
(VI)
(VI)
(VI)
hribovja. In kot smo že pri obravnavanju pajkov na Pasji ravni ugotovili, moramo
vsaj delno iskati vzrok podobnosti ne le med združbami v Polhograjskem
hribovju, temveč v celotnem Loškem pogorju na obeh straneh Poljanščice in
Selščice, tudi v davni preteklosti, ko so bili vsi ti predeli še celota. Tako nam
la sorazmerno stara živalska skupina, kakršna so pajki, potrjuje skladno zgradbo
tega pogorja, obenem pa tesneje povezuje predele, ki jih danes ločijo globoke
doline in grape.
SI. 3. Pholcomma gibbum,
2 mm velik kroglasti
pajek, samec. (Po
Wiehle 1937)
Slika 2 nam s krivuljami ponazarja pojavljanje treh vodilnih vrst: dveh
lijakarjev (Agelenidae), in sicer večjega (12 mm) Coelotes inermis in nekoliko
manjšega (8 mm) Cybaeus tetricus ter kodrača (Amaurohiidae) Amaurohius
cbustus. Krivulji slednjih dveh vrst se ujemata z dosedanjimi ugotovitvami:
svatovalno obdobje pajka Cyhaeus tetricus je ozko omejeno le na en mesec —
od srede julija do srede avgusta, kodrač pa svatuje od aprila do junija z viškom
v maju. Krivulja našega najbolj pogostega gozdnega lijakarja Coelotes inermis
pa ne poteka tipično: višje se dvigne jeseni kot pomladi, morala pa bi potekati
obratno. Za tak netipičen potek moramo iskati krivdo ne v pajku, ki tudi na
Planini svatuje spomladi v večjem številu kot jeseni, kriv je veter, ki je prav
v aprilu nanesel v polovico pasti toliko listja, da niso mogle delovati. Sicer pa
se jih je v dobrem tednu od 29. III. pa do 6. IV. ujelo 15 samcev in ena samica.
31. 4. Haplodrassus kulczynski, 3,4 m velik pajek
z značilnima trikotastima očescema
Kot smo se doslej skoraj na vsakem področju, kjer so bile nastavljene pasti,
srečali s kakimi posebnimi vrstami pajkov, posebnimi, novimi za Slovenijo ali
celo za širše jugoslovansko področje, tako smo nekaj takih ujeli tudi sedaj.
Med take posebnosti lahko štejemo drobnega, komaj 2 mm velikega pajčka
Pholcomma gihbum iz družine kroglastih pajkov (Theridiidae). Posebnost sta
190
hitinasta ščitka na hrbtni in trebušni strani zadka (samica ga ima samo na
hrbtu), kot vidimo na si. 3. Na Planini sta se ujela dva samca, eden v aprilu,
drugi v decembru, kar se ujema s podatki, ki jih navaja H. Wiehle (1937, 219):
odrasli samčki so bili najdeni v marcu in aprilu ter v septembru, oktobru in
novembru. Nadalje naj omenim dve sorodni vrsti, ki ju tudi lahko prvič uvrstimo
v slovensko pajčjo favno, to sta: Haplodrassus kulczynski, le 3,4 mm velik
pajek, ujet na opuščeni senožeti v Kuniku (si. 4), in večji (8 mm) Haplodrassus
silvestris s Planine. Poleg drugih posebnosti sta za ta rod značilni trikotasti
očesci v zadnji vrsti, kjer se skoraj dotikata. Ti vitki pajki s ploščatim zadkom
se čez dan skrivajo pod kamenjem, listjem, ponoči pa hodijo na lov. H. kulczi/nski
je bil doslej znan iz Srbije in Makedonije, H. silvestris pa samo iz Makedonije.
Na opuščenih senožetih v Kumiku sta zašli v pasti še dve vrsti, ki sta
doslej neznani v ožji in deloma tudi v širši domovini, to sta: rakovičar Oxyptila
hlackwalli (Thomisidae) in droben pajkec tipa Tapinocyha insecta L. Koch
(Micrj/phantidae). Za rakovičarje iz rodu Oxyptila so značilni kijasti laski, ki
so raztreseni po vsem telesu (si. 5). Ta majhen, komaj 3 mm velik rakovičar je
bil doslej znan le iz Dalmacije (Chvzer, Kulczynski 1891, 100); našli so ga v
podrasti, pod kamenjem; v našem primeru se je moral zadrževati pri tleh med
suho travo. Na našem jugoslovanskem ozemlju je bil prvič ugotovljen tudi le
dober milimeter (1,25 mm) velik pajkec, ki ga lahko uvrstimo v neposredno
bližino vrste Tapinocyba insecta; zaradi nekaterih razlik v legi oči in ploditnega
organa, bo treba za dokončno uvrstitev ujeti še samico.
SI. s. Glava rakovičastega
pajka iz rodu Oxyptila z
značilnimi kitajskin^i laski.
(Iz A. M. Locket-A. F. Milidge
1951)
L i t e r a t u r a
C. Chyzer - L. Kulczynski, Araneae Hungariae. Budapest 1891, 1894. — M. A.
Locket - A. F. MilUdge, British Spiders. London 1951, 1953. — A. Polenec, Pajki iz
Male Hrastnice. Loški razgledi VII, 1960. — A. Polenec, Pajki s Pasje ravni, Loški
razgledi XVI, 1969. — A. Polenec, Pajki s Tošča (1021 m). Loški razgledi XVIII,
1971. — A. Polenec, Pajki z Osovnika 857 m). Loški razgledi XXII, 1975. — H, Wiehle,
Spinnentiere oder Arachnoidea VIII. Jena 1937.
191
Z u s a m m e n f a s s u n g
BEITRAG ZUR KENNTNIS DER SPINNENFAUNA DES BERGLANDES
VON S K O F J A LOKA
Die Spinnen des Berges Planina (647 m)
In den Jahren 1975 und 1976 wurden im Buchen\valde (Blechno-Fagetum) auf
der Planina (Abb. 1) Formalinfallen aufgestellt, und zwar sechs Fallen auf der Flache
von rund 400 m-. AuBerdem wurden noch vier Fallen am nahegelegenen grasbedeckten
Abhang gebaut. In den Fallen fingen sich 256 Spinnen von 32 Arten. Mit
der Hand wurden noch weitere acht Arten gefangen, insgesamt also 40 Arten.
Die Fallen wurden in diesem Teile des Berglandes von Skofja Loka auch zum
Vergleich mit den Spinnen und ihren Assoziationen vom nahegelegenen Osovnik
(Polenec, 1975) aufgestellt; die Luftlinie zwischen beiden Gipfeln betragt kaum 2 km.
Im Buchenwalde betatigten sich die Fallen vom 14. 7. 1975 bis zum 4. 8. 1976.
In ihnen fingen sich 21 Arten aus der auf S. 187—188 angefiahrten Assoziation (m —
Mannchen, ž — Weibchen). Die meisten Mannchen, die fiir die Feststellung der
Kopulationszeit wichtig sind, treten in den fettgedruckten Monaten auf.
Auf dem grasigen Abhang waren die Fallen nur zwei Monate lang tatig, und
zwar von Ende Marž (29. 3.), als die letzte Schneedecke abgeschmolzen war, bis zur
Heumahd (dem 6. 6. 1976). Ein Verzeichnis der gefangenen Spinnen ist auf S. 188—
189 angelegt. AnschlieCend folgen noch Spinnen von sechs Arten, die im Mai und
Juni auf einem nahegelegenen Felde und in einem Obstgarten an der Poljanščica
gefangen wurden (hier drei Arten).
Der Vergleich der Spinnenassoziationen der Planina und des Osovnik zeigt, daB
beide Assoziationen sehr ahnlich sind, 11 der mit + bezeichneten Arten sind die
gleichen. Dieselben 11 Arten finden WT auch in der Assoziation der Mala Hrastnica
(Polenec, 1960), die jener auf der Planina am nachsten steht. Doch auch in den weiter
entfernten Gebieten des Berglandes von Polhov Gradec (Polenec, 1969, 1971) gehort
mehr als die Halfte der Spinnen diesen Arten an. Die angefuhrten Ahnlichkeiten
sind nicht nur das Resultat ahnlicher Lebensbedingungen, vielmehr muB der Grund
dafiir wenigsten zum Teil in der grauen Vorzeit zu suchen sein, als alle diese Teile
des Berglandes von Skofja Loka noch ein Ganzes bildeten, das heute durch Taler
und Graben zerstiickelt ist.
Abb. 2 stellt die phanologischen Kurven der drei dominanten Arten dar: des
Coelotes inermis, des Amaurobiris obustus und des Cybaeus tetricus. Die Kurven der
beiden letzteren stimmen mit den bisherigen Feststellungen iiberein. Die Kurve der
in unseren Waldern haufigsten Spinne Coelotes inermis verlauft dagegen nicht typisch:
sie steigt in der herbstlichen sekundaren Kopulationszeit hoher an als in der
friihjahrs primaren Kopulationszeit. Fiir diesen Verlauf ist der Grund in auBeren
Umstanden zu suchen. Gerade im April, in dem die Friihjahrsvermehrungszeit ihren
Hohepunkt erreichen solite, setzte die Tatigkeit der Fallen aus, weil der Wind Laub
in sie hineingetragen hatte. Doch fingen sich im Laufe einer guten Woche — vom
29. 3. bis zum 6. 4. — 15 Mannchen und ein Weibchen.
Erstmals wurde nicht nur im slowenischen, sondern im gesamten jugoslawischen
Gebiet die eigenartige Kugelspinne Pholcomma gibbum gefangen (Abb. 3).
Erstmals in Slowenien \vurden auch Hapiodrassus kulzi/nski (Abb. 4) und Haplodrassus
silvestris festgestellt. In unserer Fauna waren bisher auch Oxiptila blachwalli
und Tapinocyba insecta (Typus) unbekannt. Wegen einiger Unterschiede in der
Lage der Augen (HM, H — hintere und M — mittlere Augen) und im Kopulationsoi-
gan muB fiir die endgiiltige Einreihung noch ein Weibchen gefangen werden.
192