J Dpi m nroH ^ AffiltlOiSr' Št. 189 (16.226) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. sep-temt j 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slove-cd Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v • - m Trstu, kjer je izšla zadn/j številka, tiskani partizanski DNEVNIK v za- opl. •__________________________ fontecchi 6 - Tel. 040 7786300___ Drevged 24 maggo 1 - Tel. 0481533382 Izjava, M meji m prevrat Vojmir Tavčar Predsednik Forza Ita-lia Silvio Berlusconi vztraja in celo zaostruje svojo ofenzivo proti sodstvu. V nedeljo je, najbrž v odgovor premieru Romanu Prodiju, celo povabil levico, naj osami nekatere prevratniške sodnike kot je nekoC znala osamiti rdeče brigade in tako odločilno prispevati k porazu teroristov. Primerjava je izzvala oster odgovor vseh komponent Oljke in SKP, predsednica Združenja sodnikov Elena Paciotti pa je vrnila Berlusconiju boomerag in poudarila, da so prav rdeči brigadi-sti uvedli v italijansko prakso oporekanje sodnikom. Za sodnike kot so Ge-rardo D’Ambrosio, Gian-carlo Caselli in drugi, ki so bili pred dvajsetimi leti angažirani v boju proti terorizmu in so tvegali tudi življenje (mnogi sodniki so padli pod streli brigadistvov prav zaradi njihove zavzetosti v iskanju resnice v strategiji terorja), je primerjava žaljiva in nesprejemljiva. In žaljiva in nesprejemljiva mora biti tudi za vse italijanske demokrate, ki so prispevali in še prispevajo v bitki za resnico in pravico. Tem bolj je primerjava nesprejemljiva, ker Silvia Berlusconija ni zavedla prehuda poletna vročina, ampak je njegov napad proti sodnikom, ki raziskujejo njegova domnevna kazniva dejanja, preračunan, kot so bile preračunane vse njegove dosedanje poteze. Cilj je očiten: Berlusconi skuša prepričati javno mnenje, da je žrtev sodstva, ki mu pripisuje kazniva dejanja, ki naj bi jih večina javnega mnenja ne doživljala kot take. Z nedeljsko izjavo je Berlusconi naredil samo dodatni korak na poti ofenzive proti sodstvu, ta ofenziva pa ima vse bolj jasne značilnosti nesprejemljivega prevrata. Dialog s takim voditeljem opozicije je vse bolj problematičen, vse bolj problematičen pa postaja tudi dialog s celotno desnosredinsko opozicijo, ki se je v vprašanju pravosodja in odnosa s sodniki povsem podredila voditelju Forza Italia, prav zaradi tega pa se spet navzema tistega prevratniškega in protisistemskega duha, ki je bil značilen za MSI in ki se ga je Gianfranco Fini z rojstvom Nacio-nalcnega zavezništva skušal znebiti. ČEDAD-Ul. Riitori 28-Tel. 0432 731190 7500t/*E=E™ TOREK, U. AVGUSTA 1998 # zs ATENTATA / STRAHOVITE POSLEDICE EKSPLOZIJE V NAIROBIJU Obračun žrtev narašča, Clinton napovedal vojno atentatorjem Doslej skoraj200 mrtvih - Dva milijona dolarjev nagrade za aretacijo storilcev NAIROBI - Mrtvih je skoraj 200, ranjenih nekaj manj kot 5.000, vsaj še 40 ljudi pa pod ruševinami: to je začasni obračun atentatov v kanijski in tanzanijski prestolnici. Včeraj so v Dar es Sala-mu priprli več osumljencev, ugotovili pa so, da so ga atentatorji uporabili od 200 do 250 kg razstreljiva simtex češke proizvodnje Predsednik Zda Clinton je napovedal neizprosen boj proti atentatorjem: razpisali so nagrado dveh milijonov dolarjev (tri milijarde in pol lir) za odkritje atentatorjev. Na sliki: marinci varujejo sedež veleposlaništva v Dar es Salamu (telefoto AP). Na 7. strani AFERA Z DOPINGOM Zemanove izjave razbuiiajo Italijo RIM - Zemanove izjave glede dopinga, ali bolje nedovoljenih zdravil v nogometu, dobivajo vse večje razsežnosti. V polemiko niso posegli le možje iz nogometnega ambienta, temveč oglasili so se tudi osebnosti drugih športov, druzbeno-politični delavci, vidni predstavniki strank. Rominega trenerja Zemana (na sliki) bo danes zaslišala komisija antidoping pri CONI-ju, jutri pa bo moral v Turin pred namestnika državnega pravdnika Guariniella. Medtem pa v raznih italijanskih mestih policija preiskuje, predvsem v nogometnih krogih, da bi dobila dokaze glede afere z dopingom. Na 9. strani Milanski sodniki in rdeče brigade MILAN - Voditelj Forze Italia Silvio Berlusconi je v nedeljo izjavil, da bi se morale levičarske sile ograditi od »ekstremističnih sodnikov«, kot go se pred leti ogradile od rdečih brigad. Za predsednico Vsedržavnega združenja sodnikov Eleno Paciotti gre za »strašansko primerjavo,« za člana Višjega sodnega sveta Armanda Spatara pa za žalitev žrtev rdečih brigad. Na 2. strani Na Kosovu še vedno krvavi vojaški spopadi PRIŠTINA - Na Kosovu se nadaljujejo spopadi med Osvobodilno vojsko Kosova in srbskimi silami, ki beležijo nekaj neuspehov, pri obstreljevanju vasi pa so povzročile več smrtnih žrtev med civilnim prebivalstvom. Visoki komisariat za begunce meni, da je najmanj 167.000 ljudi pobegnilo pred srbskimi ofenzivami; vključno z osebami, ki so zapustile Kosovo, pa je skupno 231.000 beguncev. Na 7. strani POVSOD NEZNOSNE TEMPERATURE Vročinski val teži Evropo Bolj sveže je edino na Nizozemskem in v skandinavskih državah Po vsej Evropi se uresničujejo napovedi o vročine vajeni, temperature presegajo 40 sto-izredno toplem poletju. Vročina je vsepovsod pinj C. Izjema so le skandinavske države, Ni-neznosna V srednji Evropi se temperature gi- zozemska, severna Nemčija in britanski otoki, bijejo okoli 35 stopinj C, celo v Španiji, kjer so Na 7. strani Kaj bo s pribežnild po njihovi izpustitvi? RIM - V Italiji se razvnemajo polemike okrog vprašanja, kaj bo z nezakonitimi tujimi priseljenci, potem ko jih bodo v skladu z zakonom po 30 dnevih bivanja izpustili iz spremenih centrov. Res je, da jim bodo prav tako na osnovi zakona izročili odlok o izgonu iz države, ki naj bi ga izvršili v teku 15 dni. Toda po razširjenem prepričanju, izpuščeni pribežniki odloka ne bodo spoštovali in bodo skuSali na vsak način ostati v Italiji ali v kaki drugi državi Evropske unije. .. „ Na 2. strani Milijardni prispevki za varstvo narave BRUSELJ - Furlaniji-Julijski krajini so dedelili tri milijarde lir prispevkov iz evropskih skladov za začito okolja, in sicer načrtu videmske univerze za zaščito medvedov v gozdovih na Trbiskem, kjer bodo zasledovali usklajevanje zahtev krajevnega prebivalstva z zaščito teh vedno redkejših živali, ter programu za dodatno varstvo živali na območju izliva reke Stella pri Maranski laguni. Naši deželi je sla skoraj šestina prispevkov Evropske unije za naravovarstvene pobude, kar jih je tokrat prejela Italija. Na 3. strani Trst na skrbništvu o plačah suplentov TRST - Na tržaškem solskem skrbništvu sta se včeraj s sodelavci sestala tržaški šolski skrbnik in ravnatelj pokrajinskega zakladništva. Razpravljala sta o vprašanju izplačevanja suplentov in iskanju takih rešitev, ki bi v novem Solskem letu omogočile redno plačevanje nestalnega Šolskega osebja. V začetku preteklih šolskih let so prejemali suplenti plače tudi z večmesečno zamudo. Na 4. strani Zapore trgovin soletos krajše GORICA - Zapore trgovin zaradi poletnih dopustov so letos pod težo konkurence velike distribucije kratkotrajnejSe. Mnogi trgovci so se celo odpovedali poletnemu zaprtju, drugi so se odločili z eno ali dvotedenski dopust. O razlogih za to in perspektivah male trgovine smo se pogovarjali z načelnikom sekcije za malo trgovino pri SGZ v Gorici B. Kosičem. Na 8. strani smcnsii J oprema za vašo hišo BARVE VRATA PODI TENDE KONTOVEL 186 tel. 040/251222 tel/fax 040/225912 POLITIKA / HUDA IZJAVA SINDIKAT / DELO, NOVE POGODBE, DELOVNIK, ZAPOSLITEV NA JUGU Berlusconi primerjal milanske sodnike z rdečimi brigadami Pacioffi: »A prav rdeče brigade so prve uvedle napad na sodnike..,« Vrsto sindikalnih vprašanj napoveduje »vročo jesen« V Neaplju protest zaposlenih v socialno koristnih delih MILAN - Avgust je za Silvia Berlusconija nesrečen mesec. Morda zaradi počitnic, ki jih kot veCno delavni človek težko prenaša; morda zaradi vročine, ki jo včasih ljudem res debelo zakuha. Že pred nekaj leti se je predsednik vlade Berlusconi poleti opekel, ko je v svoji obmorski vili gostil voditelja Pa-dancev Umberta Bossija in se z njim skoraj zaro-Censko sprehajal na plaži, je pa jesen ljubezen tako ohladila, da je bil pozimi premier gol in bos ob svoj predsedniški stolček. Preteklo vročo nedeljo se je mož iz Arcoreja spet oglasil s stavkom, obeljenim z običajno protisodniško ihto, s katerim pa je prekoračil vsako mejo etične dostojnosti. Levičarjem je predlagal, naj se ogradijo od »sodniških skrajnežev«, kot so se v Času terorizma ogradili od rdečih brigad. Ali z drugimi besedami; milanske sodnike je primerjal z morilskimi pripadniki rdečih brigad... Politični komentatorji ocenjujejo, da naj bi hotel voditelj Forze Italia odgovoriti Prodiju, ki je nekaj ur prej izjavil, da predstavlja Berlusconi »najveCjo anomalijo italijanske politike«, s Čerem naj bi skušal zaustaviti dialog med Kartelom svoboščin in Oljko, oziroma odvrniti EPAlemo od Berlusconija. Politične namere so eno, dejstva, tudi bese-'-dna, pa drugo. Pomožni tožilec milanskega sodišča Gerardo D’Ambrosio je v komentar Berlusconijevi »strahotni primerjavi« - kot jo je poimenovala predsednica vsedržavnega združenja sodnikov Elena Paciotti -le pokazal na doprsni kip sodnika Emilia Ales-sandrinija, ki bdi na hodniku milanskega tožilstva. Alessandrinija so leta 1979 ubili teroristi organizacije prima linea. Leto kasneje je pod terorističnimi streli padel preiskovalni sodnik Gui- Nerapeljski demonstranti med protestom (Ap) do Galli. »Kdo je, bolj kot Alessandrini in Galli, služil državi in njenim demokratičnim ustanovam v obrambi demokracije?« se je vprašal D’Ambrosio. Paciottijeva je vrnila Berlusconiju pravi boo-merang: »Prav rdeCe brigade so prve uvedle prakso napada na sodnike.« Članu Višjega sodnega sveta in nekdanjemu javnemu tožilcu v boju proti terorizmu Arman-du Spataru je Berlusconijeva huda primerjava porodila zamisel o tekmi, v kateri zmaga tisti, ki izusti najbolj debelo oslarijo. »Ta zadnja izjava žali predvsem vse žrtve rdečih brigad in njihove sorodnike, zato je najbolje, da ji odgovorimo z molkom.« RIM, NEAPELJ - Vse kaže, da se po vremensko vroCem poletju napoveduje sindikalno prav tako vroCa jesen. Tako opozarja Adriano Musi, drugi mož v vodstvu sindikata UK,. Po njegovem mnenju bodo o stopnji vročine odločali vladni odgovori na tri vprašanja: finančni zakon, pogajalsko omizje med vlado, sindikati, podjetniki in javnimi upravami ter zaposlovanje. »Vsaka od teh tematik bi znala razvneti sin-. dihalno ozračje, če pa bi se vse tri združile v eno samo veliko vprašanje, bi znale zanetiti požar,« je ocenil. S »požarom« je, seveda, mislil na splošno stavko. Zanjo se je doslej še najbolj vneto ogreval lider sindikata QSL Sergio D’Antoni. Ostali dve organizaciji sta imeli različni mnenju: UK je menila, da bi bila splošna stavka možna, CGK ji trenutno nasprotuje. »Če bodo septembrski odgovori nezadostni, bo splošna stavka neizogibna,« je še menil Musi. Preden bo kocka padla (Ce bo...) bo potrebno storiti še nekaj korakov. Septembra bodo na dnevnem redu številna srečanja in sestanki, na katerih bodo skušale posamezne strani zgladiti sedanja neskladanja. Govor bo o preverjanju dogovora o dohodkovni politiki iz 23. julija, o nadurnem delu, o 35-urnem tedenskem delovniku, o zaposlovanju na Jugu, o obnovi številnih delovnih pogodb (kovinarjev z veC kot poldrugim milijonom zaposlenih, trgovcev z 900 tisoč zaposlenimi)' ter z uslužbenci javnih uprav in v zdravstvenem sektorju (pol milijona zaposlenih). Govor bo tudi o »socialno koristnih delih,« o katerih se je prav včeraj v Neaplju razvnela nova polemi- ka, ki jo je podžgalo pisanje berlinskega Tagerzei-tung. Posebni poročevalec dnevnika VVemer Raith je zapisal, da se je s sistemom »socialno koristnih del« okoristila kamora, in kot primer omenil nekega »Alemana«, ki naj bi vodil nekakšno paralelno strukturo, s katero je omogočil, da je bilo- proti plačilu seveda - 21-letno dekle vključeno v uradni seznam tistih, ki bodo dobili delo in prispevek v višini 800 tisoč lir. Kako? Dekle naj bi na papirjih kar čez noc postalo »vdova z enajstimi otroki«... Koristniki prispevkov »socialno koristnih del« so pisanje ostro obsodili, skupina pa je tudi za nekaj ur zasedla urade finančnega ministrstva v Neaplju. Protestirala je, ker so delavcem pri zadnji plaCi odtegnili 20.603 lire za davek IRPEF. Eden od prizadetih je ukrep takole komentiral: »Obdavčili so tudi bedo...« ZAKON O IMIGRACIJI / PO 30-DNEVNEM BIVANJU V CENTRIH Polemike okrog izpustitve pribežnikov Po razširjenem mnenju pribežniki ne bodo spoštovali olokov o izgonu - Kritike vladi RIM - Kaj se bo zgodilo z nezakonitimi tujimi priseljenci po 30 dneh bivanja v začasnih sprejemnih centrih? To je vprašanje, okrog katerega se v teh dneh v Italiji suče marsikatera javna razprava, pa tudi polemika. Zakon o imigraciji, ki ga je parlament odobril minulega 27. marca, namreč določa, da smejo nezakoniti tuji priseljenci bivati v omenjenih centrih največ 30 dni. Po tem roku naj bi jih izpustili, a jim ob tem izročili odlok o izgonu iz države, ki naj bi ga prizadeti izvedli v teku 15 dni. Seveda pa se vsi zavedajo, da bodo le redki pribežniki odlok spoštovali in bodo skušali na vsak način ostati v Italiji ali v kaki drugi državi EU, seveda na nezakonit način. Zadeva postaja posebno pereCa, ker prav v teh dneh bo zapadel rok 30-dnevnega bivanja v centrih za stotine nezakonitih priseljencev. Prvi takšen primer se bo dogodil danes v spreje- mnem centru v Trapani-ju, iz katerega bodo predvidoma izpustili 56 pribežnikov. Toda v naslednjih dneh bodo izpustili 82 pribežnikov v Agri-gentu, 65 v Catanii itd. Predstavniki opozicije se seveda oglašajo zelo kritično do vladne politike. Poslanec NZ Publio Fiori je dejal, da leva sredina namerno pušCa odprta vrata imigraciji, severno-ligaš Mario Borghezio meni, da bi morali izpustitve pribežnikov na vsak način preprečiti, predstavnik Cossigove UDR Diego Masi pa predlaga, naj bi pribežnike po 30 dneh preprosto zaprli. Vsem skuša odgovoriti ministrica za socialne zadeve Livia Ture o, ki poudarja, da kdor prejme odlok o izgonu in ga ne spoštuje, tvega nemogoče življenje, saj ne bo mogel računati na ureditev svojega položaja ne v Italiji ne drugod v EU. H OGENJ / V LIGURIJI GRE NA BOLJE h Požari počasi ugašajo, polemika pa še plamti GENOVA - Gozdovi na Apeninih od Ligurije do Abrucov še gorijo, a ne več s tako silo, kot konec pre-eklega tedna. V Liguriji so pogasili požare v dolinah Petmnio in Gromolo pri krajh Sestri Levante. Uničenih je bilo 250 hekratov gozda, predvsem borovega, kostanjevega in hrastovega. Gozdne straže in osebje civilne zaščite ostajajo na območju, da bi prepredli morebitni nov vžig, ker je vCeraj spet zaCelo pihati. Ob običajnih poletnih požarih pa je nad italijansko politično sceno spet zapihal veter polemike. Minister za okolje Edo Ronchi je z izjavo, da nista Kalabrija in Kampanija storila vsega, kar je bilo v njunih močeh, da bi preprečila širjenje požarov, razjezil tamkajšnje predstavnike Forza Italia, M mu očitajo, da se ni resno spoprijel s politiko ohranjevanja in obrambe teritorija. Predsednik Svetovnega sklada za naravo WWF Fulco Pratesi je predlagal, naj bi obravnavali piromane kot teroriste, in napovedal, da se bo njegova organizacija prijavila na procesih proti požigalcem gozdov kot prizadeta stranka. Iz statističnih podatkov izhaja, da je človeška roka kriva za kar 99 odstotkov gozdnih požarov. Paradoksalno pa je dejstvo, da so največ požarov zabeležili prav v deželah s povprečno najveejim odstotkom gozdnih stražarjev na hektar (Sicilija, Kalabrija in Kampanija). Med predlogi za boj proti požarom gre omeniti predvsem večjo skrb za gozdove in njihovo sprotno čiščenje, pa tudi vključevanje požganih gozdnih površin v posebne katarstrske registre, s Čemer naj bi omilili veliko gradbeno špekulacijo. Po zakonu je namreč prepovedano graditi na požganih površinah za dobo desetih let po požara. Mnogokrat pa se dogaja, da ostanejo obsežne požgane površine izven območja, ki je vpisano v posebne katarstrske registre, kar kriminalne organizacije spretno izkoriščajo za svoje nečedne posle divjih črnili gradenj. 10, AVGUST 1998 v LIRAH * valuta nakupni prodajni z C' ameriški dolar 1744,00 1770,00 OD n nemška marka 979,00 995,00 -ff 1 funt šterling 2833,00 2888,00 5 o švicarski frank 1161,00 1186,00 N h belgijski frank 46,80 48,80 < m m francoski frank 289,00 299,00 danska krona 253,00 263,00 w L*® 3 i norveška krona 226,00 236,00 mJ |hm 3» švedska krona 213,00 223,00 Z TJ kanadski dolar 1134,00 1174,00 IM <0 portugalski eskudo 9,14 10,04 2 N nizozemski gulden 859,00 884,00 oc avstrjski šiling 138,10 142,45 o španska pezeta 11,12 12,22 - fej grška drahma 5,65 6,45 irski šterling 2436,00 2516,00 japonski jen 11,48 12,38 avstralski dolar 1000,00 1.070,00 madžarski florint 7,00 8,50 hrvaška kuna 260,00 285,00 ■ vv slovenski tolar 10,25 10,45 . 10. AVGUST 1998 v Ul iAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1738,00 1768,00 nemška marka 979,00 997,00 francoski frank 289,00 299,00 nizozemski gulden 859,00 884,00 belgijski frank 47,00 48,80 funt šterling 2810,00 2900,00 irski šterling 2434,00 2529,00 danska krona 254,00 264,00 grška drahma 5,80 6,22 kanadski dolar 1134,00 1169,00 švicarski frank 1161,00 1186,00 avstrijski šiling 138,10 142,60 slovenski tolar 10,15 10,48 hrvaška kuna 260,00 280,00 MILANSKI BORZNI TRG 10, AVGUST 1998 INDEKS MIB 30: -1,72 delnica cena var, % delnica cena var. % 10. AVGUST 1998 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1756,850 EKU 1944,660 nemška marka 986,550 francoski frank 294,250 funt šterling 2864,720 nizozemski gulden 874,840 belgijski frank 47,841 španska pezeta 11,624 danska krona 258,970 irski šterling 2479,440 grška drahma 5,950 portugalski eskudo 9,642 kanadski doldr 1156,280 japonski jen 11,997 švicarski frank 1174,360 avstrijski šiling 140,210 norveška krona 231,120 švedska krona 217,19 finska marka 324,470 Alleanza Ass. 23.593 +0,66 Bca di Roma 4.166 -1,55 Bca Fideuram 11.022 -0,26 Bca Pop.M 1 15.900 +0,45 Compart 1.652 +0,42 Comit 13.842 -0,12 Credit 9.215 -1,21 Edison 15.793 +2,99 Eni 10-658 -0,96 Fiat 6.837 -2,17 Generali 64.556 -0,58 Imi 29.741 -0,95 Ina 5.638 +1,58 Italgas 7.470 +3,00 La Fondiaria 11.186 +0,78 Mediaset 10.599 +1,63 Mediobanca 24.116 -1,46 Montedison 2.128 -0,37 Olivetti 3.968 +0,37 Parmalat 3.129 +0,35 Pirelli Spa 5.810 +0,41 Ras 26.020 +0,61 Rolo 46.105 + 1,56 Saipem 7.490 -0,53 San Paolo To 28.449 -1,45 TIM 11.153 -1,81 Telecom Ita 14.172 -1,28 ljubljanska banka Podružnica Milano DEŽELA / STALIŠČE PODPREDSEDNIKA SVETA Še polemike o slikah na deželi Oster odgovor tržaškemu podžupanu TRST - Vprašanje slik v palači deželnega sveta postaja prava poletna polemika: očitno ni veliko drugih žgočih tem, s katerimi bi se lahko ukvaralo tistih nekaj politikov, kar jih še ni na dopustu. Včeraj se je oglasil podpredsednik deželne skupščine Matteo Bortuzzo in ostro polemiziral s tržaškim podžupanom Robertom Damianijem. Kot je znano, se je afera razvnela okrog sicer hvalevredne deželne pobude: v palači na Oberdankovem trgu namreč nameravajo razstavljati slike in prirediti druge umetnostne in kulturne pobude. Podpredsednik sveta Bortuzzo, sicer predstavnik Severne lige, pa naj bi izbral za sodelovanje samo videmske muzeje in tako zapostavil tržaško stvarnost. Proti načrtu je zato živahno protestiral tržaški podžupan, ki je navedel bogastvo drugih pomembnih muzejev po deželi in še zlasti naglasil izredno kulturno dediščino tržaških zbirk. Bossijev predstavnik pa ni ostal dolžan Illyjevi desni roki in je včeraj objavil daljše tiskovno sporočilo, kjer je že iz samih uvodnih besed jasno, da Bortuzzo ne namera ublažiti polemičnih tonov: »Podžupan Damiani je zamudil odločno priložnost, da bi molčal,« piše deželni podpredsednik, ki tržaškemu podžupanu očita, da sploh ni pravilno seznanjen z zadevo, saj so vzpostavili stike tudi s tukajšnjimi muzeji. Bortuzzo nadalje oriše pobudo - poleg razstav pomembnih slik bodo predstavili tudi vrsto kulturnih stvarnosti, od fotografij so izdelkov šole mozaikov - za katero, ugotavlja deželni predstavnik, je sam Damiani priznal, da je nedvomno pozitivna in celo odlična. Zato Bortuzzo zavrača Damianijeve kritike, ki naj bi bile nekakšen poskus uveljavljanja »varušt-va« nad deželno pobudo: »V primem, da bi bili v težavah, pa vemo, koga naj zaprosimo za pomoč,« je Barduzzov ironični zaključek. Očitno gra za sestavni del (ne prav visoke kakovosti) neskonče nadaljevanake polemik med tržaškimi in furlanskimi predstavniki, ki se je še zlasti silovito razvnela med sestavljanjem novega deželnega odbora, ki ga prvič vodi tržaški predstavnik. - NARAVA / VARSTVO OKOLJA Tri milijarde lir za medvede in pticeselivke Veliko priznanje iz Bruslja BRUSELJ - V okviru evropskih pobud za začito okolja so dodelili tri milijarde lir podpore dvema naravovarstvenima pobudama iz Furlanije - Julijske krajine. 1.200 milijonov lir bo prejel načrt za zaščito medvedov v gozdovih na Trbiškem, 1.800 milijonov lir pa bo šlo za dodatno varstvo živali na območju izliva reke Stella pri Maranu. Gre za pomembno priznanje tukajšnjim prizadevanjem za oh-ranjenje okolja, in to na evropski ravni, saj so po vsej Italiji podprli 20 projektov, od tega pa kar dva v Furlaniji-Julij-ski krajini. Sploh pa so v Bruslju mnenja, da so letošnji italijanski pred- logi bili zelo kvalitetni v primerjavi z drugimi državami, ki so bolj razvite z naravozvarstve-nega vidika. Načrt za zaščito medvedov na Trbiškem je izdelala videmska univerza in meri predvsem k vsklajevanju zahtev krajevnega prebivalstva in gospodarstva z zaščito te vedno bolj redke živalske vrste; Evropska komisija je še zlasti pozitivno ocenila dejstvo, da gre za zaščito narave na območju, ki meji s Slovenijo in Avstrijo. Pri Maranu pa se bodo ukvarjali predvsem s pticami-selivkami in z drugimi, tudi manjšimi, oblikami življenja v tem svojstvenem lagunskem območju. -[ PROMET Slovenske ceste letos terjale že 194 žrtev L LJUBLJANA - Slovenske ceste so v minulem tednu terjale 3 smrtne žrtve, 121 oseb pa je bilo poškodovanih. Med vikendom se je zgodilo 26 prometnih nesreč, v katerih je umrla ena oseba, ranjenih pa je bilo 33, je sporočil Urad za javno varnost pri MNZ. Vzroki za nesreče so še vedno neprilagojena hitrost, nepravilna smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti, dva udeleženca pa sta bila pod vplivom alkohola. Zaradi lepega vremena je na slovenskih ce- stah tudi veliko voznikov motornih koles in koles z motorjem, zato omenjen služba opozarja voznike osebnih vozil, naj bodo nanje še posebej pozorni, voznike motornih koles in koles z motorjem pa poziva, da vozijo v skladu s cestnoprometnimi predpisi in naj ne prehitevajo strnjenih kolon vozil in stoječih vozil v križišču. V prometnih nesrečah v letošnjem letu je življenje izgubilo 194 oseb, v enakem obdobju lani pa 206. (STA) _________TURISTIČNI PODATKI________ Slovenijo med počitnicami obišče kar precej mladih turistov LJUBLJANA - V dijaškem domu Tabor je v letošnjem juliju bivalo 1120 tujih turistov, ki so skupaj ustvarili 2511 nočitev in 41 domačih gostov, ki so ustvarili 191 nočitev. Tuji gostje so se povprečno v Ljubljani zadrževali dva dni. Običajno so si prvi dan ogledovali Ljubljano, drugi dan pa so se odpravili na Bled ali v Postojnsko jamo. Največ tujih turistov je prišlo iz Velike Britanije (212), 105 jih je prišlo iz Združenih držav Amerike, na tretjem mestu pa so avstralski turisti, ki jih je bilo 77. V Dijaškem domu Bežigrad, ki prav tako prek poletja postane mladinski turistični dom, so za STA povedali, da je bilo v letošnjem poletju pri njih približno 20 turistov dnevno, ki so se v slovenski prestolnici zadržali od enega do tri ali štiri dni. Med tujimi gosti jih največ prihaja iz skandinavskih držav, veliko pa je Italijanov, Nemcev in Angležev. Pogosto v bežigrajskem dijaškem domu prespijo organizirane skupine mladih turistov, med katerimi prevladujejo predvsem Cehi, Madžari in Rusi. Mladi domači "turisti" pa so predvsem tisti, ki pridejo v Ljubljano zaradi kakšnega kulturnega, športnega ali drugega dogodka. Pri mednarodni "Youth Hostel" federaciji je registriran tudi dijaški dom iz Maribora. Tam so mladi turisti od prvega julija letos ustvarili 600 nočitev. Zelo malo je bilo domačih gostov, njihovo število namreč ni doseglo niti deset odstotkov vseh turistov. V mariborskem dijaškem domu so zatrdili, da so te številke primerljive z lanskimi. Gostje prihajajo predvsem iz evropskih držav, prednjačijo pa Poljaki, Cehi in Slovaki. V Mariboru ostanejo dva do tri dni. (STA) STARA POSODA IN JEDILNI PRIBOR Zanimiva zbirka Zdravka Čuka Podiplomski tečaji prevajana češčine, poljščine in slovenščine TRST - Na Visoki šoli za prevajalce sprejemajo vpisovanja na prvi podiplomski tečaj za specializacijo prevajalcev češkega, poljskega in slovenskega jezika, ki jih prirejajo s finančno podporo Evropske unije. V tiskovnem poročilu univerze ugotavljajo, da bodo tečaji za specializacijo v prevajanju še obogatili ponudbo Visoke šole, kjer že poučujejo italijanščino, angleščino, francoščino, nemščino, slovenščino, nizozemščino, španščino, portugalščino, ruščino, sr-bo-hrvaščino in kitajščino. Vpišejo se lahko tisti, Id so že opravili univerzitetno diplomo, ki so češkega, poljskega ali slovenskega materinega jezika, ki dobro obvladajo italijanščino in enega od omenjenih jezikov. V ponedeljek, 28. septembra bo vstopni izpit, prošnje pa je treba predstaviti do prihodnjega 18. septembra. Tečaj bo začel novembra. SENOŽEČE - Skoraj 70-letni Zdravko Cuk, doma iz Senožeč, že več kot 30 let zbira starine. Vsako leto, letos že četrtič, se z bogato razstavo starih predmetov predstavlja na tradicionalnem prazniku Pastirske igre. Tokrat je številno občinstvo občudovalo stare posode in jedilne pribore. Na letošnji razstavi je predstavil preko tisoč predmetov. V bogati zbirki zasledimo celo serijo kamnitih in bakrenih posod, ki so bile in so še vedno značilne za kraško kuhinjo. Ne moremo mimo bakrenih kotličkov za kuhanje polente (nekatere so izdelali prav senožeški kotlarji), pa mernikov, sodov in barigelc. V Senožečah je nekoč bila pivovarna in Zdravko ima še ohranjeno zbirko steklenic iz te pivovarne kot tudi hladilnik za hlajenje piva. Zanimiva je tudi steklenica iz dutov-ske tovarne brezalkohol- nih pijač. Zbirka krožnikov iz kositra in kitajskih motivov priča, da so bili na tem predelu Krasa precej časa v uporabi krožniki iz kositra. Eden takih nosi tudi letnico 1700. Se vedno srečamo kotle za žganjekuho, že izumrle pa so posode za merjenje petroleja, pa pekači za ječmen in mlekarska posoda. V gospodinjstvu še danes prav pride posoda za peči kostanje. Zopet za druge je mogoče zanimiva posoda in predmeti iz 1. in 2. svetovne vojne. Sicer pa je Zdravko ne samo vnet zbiralec starin, ampak tudi priden kamnosek. Številni predmeti iz kamna krasijo njegovo domačijo, ki se nahaja nasproti restravra-cije Adrija v Senožečah in jo obiskovalci nikakor ne morejo zgrešiti zaradi lepo izdelanega kamnitega kraškega zida, vhodnih vrat s portonom in zanimivimi razstavnimi predmeti na dvorišču. Besedilo in slika: Olga Knez NOVICE Prestižna nagrada ameriškima znanstvenikoma Nagrado Dirac, ki jo vsako leto podeljuje Mednarodni center za teoretsko liziko Abdus Salam pri Miramaru, sta letos prejela dva ameriška raziskovalca. Nagrajenca sta Stephen Adler, ki je zaposlen pri znanstveni ustanovi Institute for Advanced Study v Princetonu, in Roman Jackivv iz Massachusetts Insitute of Technology. Priznanje sta prejela zaradi zaslug pri raziskovalnem delu na področju teorije kvantnega polja. Nagrado Dirac podeljujejo vsako leto, in sicer 8. avgusta, na dan, ko se je rodil fizik Paul Dirac, po katerem nosi nagrada ime. Dirac je bil eden največjih znanstvenikov tega stoletja; leta 1934 je prejel Nobelovo nagrado, nato pa si močno prizadeval za nastanek in promocijo znanstveno-razi-skovalnega centra pri Miramaru. Žičnica na Veliko Planino obratuje za potrebe preiskovalcev LJUBLJANA - Čeprav vzroki nedeljske ustavitve gondolske žičnice na Veliko Planino še niso znani, pa gondola vozi za potrebe komisije, ki vodi preiskavo, so povedali na upravi gondolske žičnice. Gondolska žičnica na Veliko Planino se je v nedeljo dopoldne samodejno ustavila, šele proti večeru pa so pripadniki Gorske reševalne službe iz kabine uspeli rešiti 34 potnikov. Po ustavitvi žičnice se je namreč zaradi nihanja kabine vlečna vrv gondole ovila okoli nosilne vrvi, zato pogon gondole ni bil več mogoč. Potnike so po večurnem reševanju z vrvno tehniko rešili pripadniki GRS Kamnik, pri reševanju pa je sodelovalo tudi 10 gasilcev iz Kamniške Bistrice in Kamnika ter šest policistov. Pri ogledu je sodeloval tudi glavni inšpektor prometnega inšpektorata. Sicer pa se je v nedeljo popoldne na Mali planini med Domžalskim domom in Veliko planino zgodila nesreča, do katere je prišlo, ko se je konjenik zaletel v skupino ljudi. Večja skupina ljudi je šla peš po markirani poti v smeri s Planšarskega naselja na Veliki planini proti Mali planini. Do skupine sta prigalopirala dva neznanca z manjšima konjema, eden pa se je zakadil v gručo ljudi. Pri tem so bili dve ženski in otrok, ki je dobil pretres možganov. Policisti so ugotivli, da je bil jezdec T.S., 78-letnik iz Kamnika. Alkotest pa je pokazal na 0, 7 promila alkohola na kilogram krvi. (STA) Prebivalce Posočja je spet streslo LJUBLJANA - Uprava RS za geofiziko je sporočila, da je prebivalce Posočja včeraj ponoči ob 0.57 spet rahlo streslo. Sarišče potresa, ki je bilo v bližini vasi Drežnica, je bilo od opazovalnice v Ljubljani oddaljeno 83 kilometrov severozahodno. Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so izmerih moč potresnega sunka, ki je bila 1, 6 po Richterjevi lestvici in so ga čutili prebivalci Drežniških Raven in okoliških krajev. Uprava RS za geofiziko je v sporočilu še zapisala, da po njihovih ocenah intenziteta potresa ni presegla črte stopnje po evropski potresni lestvici. (STA) Zaročenca zgorela v golfu VEDEM - V strahoviti nesreči, ki se je odvila brez prič, sta izgubila življenje mlada zaročenca. 20-letna Micaela Pilutti in 21-letni Massimo Pittana sta se peljala v golfu - verjetno je vozilo dekle - ko je iz neznanih razlogov avtomobil zaneslo z mosta nad Tilmento pri kraju Varmo. Vozilo z nesrečnima potnikoma je padlo 14 metrov globoko in se vnelo, tako da sta bila na mestu mrtva. Glede na nočno uro nesreči ni prisostvoval nihče in so zato gasilci in drugi reševalci prispeli na kraj z nekolikšno zamudo. Vendar menijo, da zaročencema ne bi mogli v nobenem primeru rešiti življenja. Informacije o univerzi odslej z novim umikom Tržaška univerza je pred leti uvedla »zeleno« klicno številko za tiste, ki potrebujejo najrazličnejše informacije o delovanju visoke izobraževalne ustanove. Študenti bodo odlsej lahko poklicali na telefonsko številko 167/236916 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob ponedeljkih in četrtkih pa tudi ob popoldnevih do 17. ure. Izbor za IVIiss Italija drevi v Piancavallu Bodoča Miss Italije se bo morala, pred končnim izborom, ki mu bomo lahko sledili na italijanski nacionalki, udeležiti še nekaj lepotnih »predtekmovanj« na krajevni in deželni ravni. Drevi bodo v Piancavallu izbirali lepotice v kategorijah miss eleganza, miss bellezza Rochetta, miss Fascion girl in miss ragazza o.k. Zmagovalke se bodo nato lahko predstavile na deželnem finalu, ki bo 20. avgusta v Lignanu. Dekleta se na takmovanje lahko prijavijo brezplačno. GLEDALIŠČE VERDI / NUJEN PREHOD V FUNDACIJO ŠOLSKO SKRBNIŠTVO / SREČANJE Bo sklad obdižal stalno zaposlene? Zaskrbljenost je izrazil sindikat glasbenikov Ali bodo suplenti redno plačani? Šolski skrbnik in ravnatelj pokrajinske zakladnice o zamudah pri plačevanju suplentov Tudi tržaško operno gledališče Verdi, ki je doslej poslovalo kot občinsko, se pravi kot javna ustanova, se mora v skladu z novimi določili na tem področju privatizirati in svoje nadaljnje delovanje zastaviti kot sklad. To obveznost mora vodstvo gledališča izvesti do julija ’99. Glasbenike, ki so zaposleni v gledališču, v konkretnem elane vsedržavnega sindikata glasbenikov (Sindacato na-zionale musicisti), ne za-skrblja toliko, da bi rok zamudili, temveč predvsem to, kako bo gledališče Živelo in se preživljalo kot sklad. Na včerajšnji novinarski konferenci je ta sindikat javnosti predocil bojazen, da s sredstvi, na katera bo lahko gledališče v bodoče računalo, ne bo moglo vzdrževati lastnih ansamblov. Sklad bi si namreč moral ob državnih sredstvih pridobiti še sponzorje (podpora privatnikov ne bo smela presegati 12 o ds. državnih sredstev); ob težavah pridobivanja sponzorjev (o tem je že večkrat govorilo vodstvo gledališča) pa elane sin- dikata, v imenu katerih je govoril Fabio Vidah, v prvi vrsti zaskrblja višina javnih sredstev. Po mnenju sindikata skrb, da bi na primer stalne uslužbence »zamenjah« z ansambli, ki bi bili na teater vezani s terminskimi pogodbami, sploh ni prerana. V nedeljo pa se je z zadnjo ponovitvijo Lehar- METEORITSKI ROJI / JUTRI ZVEČER Avgust: čas padajočih zvezd Margherita Hack je znanstveno razložila ta naravni pojav Ce se v tem poletnem avgustovskem Času zazrete v temno nočno nebo, imate veliko možnosti, da se vam pred oCmi utrne zvezda. Ta nebesni pojav se vsako leto ponavlja približno okrog 10. avgusta. Za letošnje leto pa so znanstveniki napovedali, da bo najbolj priporočljivi Cas za opazovanje padajočih zvezd noc med 12. in 13. avgustom, medtem ko je bil včerajšnjo noC ta pojav še najmanj viden. Delno je vzrok za to lega Lune, ki je bila do sobote polna in je s svojo svetlobo onemogočala večjo vidnost. Astrofiziki trdijo, da bo največ zvezd okrog 23. ure, ko bo nebo že temno in bo Luna blizu obzorja. Ljubitelji zvezd in romantične dušice naj zato izkoristijo jutrišnjo noč in si poišCejo pravi kraj, ki naj bo Čimbolj oddaljen od mesta in razsvetljenih središč, kjer lahko mirno uživajo ob opazovanju tega Čudovitega naravnega pojava. Kaj pa v resnici sploh so te padajoče zvezde? Margherita Hack, znana izvedenka v astrofiziki, pravi, da so to meteoriti, ki vdrejo v zemeljsko atmosfero. Delci teh meteoritov preidejo iz trdega v plinsko stanje in tako nastane lesketajoči se sij, ki ga vidimo na Zemlji. Ta pojav nastane, ker se vsako leto ob tem Času naš planet v svojem kroženju sreča s temi meteoriti. Hackova pravi, da v astrofiziki to ni tako zanimiv pojav in da nima večje znanstvene vrednosti. Za navadne ljudi pa, ki so jim zvezde le ena izmed skrivnostnih lepot narave in vesolja, je noc meteoritskih rojev pravo doživetje. jevega Grofa iz Luksembu-ra zaključil letošnji operetni festival. Občinstvo je v letošnji ponudbi najvišjo oceno dosodilo italijanski opereh Cin ci la, zelo dobro pa je sprejelo musical Sedem nevest za sedem bratov v postavitvi in izvedbi Skupine della Ran-cia. Starki ukradel torbico V nedeljo popoldne je starki v domu za ostarele osebe Salus zmanjkala torbica. V njej je gospa poleg osebnih stvari imela še ključe stanovanja in dvesto hsoC lir. Pohcija, ki so jo o tem obvestili, se je takoj podala v stanovanje starke, kjer je aretirala 48-letnega Gaetana Benedetta iz Messine, ki je bil policistom že dobro znan zaradi številnih kraj. Konec preteklega leta smo večkrat pisali o križevem potu suplentov. Sestavljali sta ga dve postaji. PrviC: suplenti so morali tudi lani Čakati na imenovanje, kar je na Tržaškem za nekaj tednov ohromilo delovanje predvsem na višjih srednjih šolah. Zamudo so občutili tudi na slovenskih šolah. Številne stolice so namreč že veC let nezasedene, ustrezne lestvice izčrpane, razpisov novih natečajev, ki bi omogočili vstop v stalež, pa ni od nikoder. Druga postaja križevega potu suplentov je bila še bolj trnjeva. Suplenti so začeli z delom, poučevali so veC mesecev, niso pa prejeli plaCe. Nestalno osebje je že itak diskriminirano, ker prejema plačo z zamudo (večinoma sredi naslednjega meseca), ob začetkih šolskih let pa je postala zadnje zamuda kar kronično dolga. Šolski sindikati so še vsakič ogorčeno protesti-rali in iskah »krivca«, naleteli pa so na običajno birokratsko zvraCanje krivde: na šolskem skrbništvu so jim odgovarjali, da se je zapletlo na pokrajinskem zakladništvu, pokrajinsko zakladništvo je krivilo zakladno ministrstvo, zakladno ministrstvo je odgovarjalo, da je za vse odgovorno ministrstvo za šolstvo, ministrstvo za šolstvo pa je s prstom pokazalo na šolsko skrbništvo, tako je bil krog odgovornosti neodgovorno sklenjen, odgovora na vprašanje: zakaj so ostali suplenti nekaj mesecev brez plače? pa ni bilo od nikoder. Vse kaže, da bo ta plačilni gordijski vozel 20. stoletja letos končno presekan. Tržaško šolsko skrbništvo je namreč včeraj (10. avgusta!) poslalo tiskovno sporočilo, v katerem obvešCa, da sta se na šolskem skrbništvu srečala tržaški šolski skrbnik Ugo Mannini in ravnatelj pokrajinskega zakladništ-va s svojimi najtesnejšimi sodelavci. Razpravljala sta o »problemu plačevanja suplentov, ki je v prejšnjih letih povzročilo zamude pri izplačevanju plač nestalnega osebja.« Iz tiskovnega poročila izhaja, da sta se obe strani domenili za vrsto ukrepov, s katerimi naj bi se izognili zamudam pri plačevanju suplentov, ali pa jih vsaj omilili. »V novo proceduro bodo v večji meri kot doslej vpleteni tako neposredno zainteresirani kot tajništva posameznih šol« Kaj to dejansko pomeni, zaenkrat ni jasno. Že samo dejstvo, da sta se šolski skrbnik in ravnatelj zakladništva srečala sredi avgusta - to je v Času, ko je bila šolska uprava nekoč na »obveznem dopustu« - pa daje upati, da se bo jeseni s plačami suplentov nekaj vendarle spremenilo. Umetnost v Mieli Jutri 12. in Četrtek 13. bo ob 18.30 Maria Campitelh, kustosinja mednarodne razstave sodobne umetnosti "Transformation”, vodila obisk po razstavi v prostorih gledališča Miela. Razstava bo na ogled do 6. septembra s sledečim umikom; od ponedeljka do petka od 18. do 23. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. _______DANES / Z JADRI OKROG ITALIJE___________ Obisk jadrnic desete regate Krepko vodi jadrnica Trieste zavarovalnice Assicurazioni Generali Danes bo priplulo v Trst 15 velikih jadrnic, ki tekmujejo pri 10. regati okrog italijanskega polotoka. Jutri bodo tekmovale po Tržaškem zalivu, v Certr-tek pa bodo odplule na zadnjo etapo, in sicer proti zaključnemu pristanišču v Cervii na obali Romagne. Na Čelu začasne lestvice je z znatno prednostjo 21 toCk jadrnica Trieste, katere sponzor je zavarovalnica Assicurazioni Generali. Včeraj dopoldne so na sedežu Ustanove za promocijo turizma v Ul. S. Ni-cold priredili tiskovno konferenco, na kateri so regato in tržaške pobude ob predzadnji etapi predstavili predsednik ustanove Benvenuti, direktor Generali Zimolo in podžupan Damiani, pa tudi predstavnik jadralnega društva S TV, ki bo gostilo jadrnice in jadralce, ter organizacije La Bavisela, ki bo pri- redila jutrišnjo prireditev v sodelovanju s tržaško občinsko upravo, z banko CRT in družbo Modiano. Na Trgu Unita bo namreč v Čast jadralcev jutri ob 20.30 nastop Big Band Orche-stra, po podelitvi nagrad zmagovalcem današnje etape pa še koncert dua Gior-geda Records, medtem ko bo drevi častni večer v sedežu krožka STV. Na srečanju z novinarji je direktor zavarovalnice Generali Zimolo naglasil interes družbe za regato okrog Italije tako s sponzorstvom organizacije kot tudi z lastno jadrnico, ki po ustaljenem običaju krepko vodi lestvico, in to kljub nesreči, ko se je pred nekaj dnevi med regato odlomil jambor. Podžupan Damiani pa je dejal, da so vrhunske športne prireditve poleg kulturnih pomembno sredstvo za promocijo Trsta. PRAZNOVANJA OB VELIKEM ŠMARNUn Spet je 15. avgust in Repentabor vabi Marijino CešCenje se bo v tem poletnem Času kot vsako leto za veliki šmaren preselilo na Repentabor k Mariji Vnebovzeti. Zavzetost in ljubezen domačinov do svojega svetišča sta v zadnjih dvajsetih letih dala temu praznovanju nov Car in navdih. Kdor pač ostane v teh dneh doma in da ni šel na počitnice, zagotovo pride na Repentabor. Tako postaja to praznovanje vse bolj verski in narodni praznik našega človeka. Predvečer - otvoritev razstave in kulturni program. Letošnje praznovanje se bo začelo že 12. avgusta. Naslednji dan, na predvečer praznika, bo maša ob 19. uri. Zvečer ob 20. uri pa bo slovesna otvoritev razstave Černigojevega križevega pota ob stoletnici slikarjevega rojstva. Pobudnik te razstave je Trieste Contemporanea v sodelovanju z župnijo Repentabor v okviru ideje priprave na jubilejno leto 2000. Ta razstava je nadalje v sklopu pobude Pokrajina Skupaj, katere pokrovitelj je Pokrajina Trst v sodelovanju z vsemi tržaškimi občinami. V sklopu otvoritve te razstave bo tu- di koncert dekliške vokalne skupine Audite Nova iz Staranzana. Praznični dan Na sam praznik je poudarek na verskem doživljanju. Prva jutranja romarska maša bo ob 8. uri zjutraj. Osrednjo jutranjo slovesnost ob 10. uri bo na dvorišCu pred cerkvijo pod repentabrskimi lipami vodil tržaški škof Evgen Ravignani. Popoldanski romarski shod ob 17. uri bo vodil župnik iz Dutovelj. Tudi ta slovesnost bo na prostem. Po maši bodo sledile pete litanije v cerkvi. Preko dneva bo tako pri jutranji kakor pri popoldanski pobožnosti prilika za sveto spoved. V nedeljo je praznik sv. Roka, župnijskega zavetnika.: Redna sveta maša bo ob 10. uri, večerna ob 19. Po maši bo nabrežinska godba, kjer tudi praznujejo sv. Roka, s svojo godbo razveseljevala zbrane obiskovalce. Vse dni bo župnijsko občinstvo preko svojih najbolj aktivnih sodelavcev poskrebelo, da bo vsakdo postrežen tudi s kraškimi dobrinami. TRST / PRISTANIŠKO POVELJSTVO Kar 7 reševalnih posegov minulo nedeljo na morju V teh dneh ima tržaško pristaniško poveljstvo polne roke dela. Posebno naporna je bila minula nedelja, v kateri je zabeležilo sedem večjih posegov. Posege so konkretno opravili izvidnici pomorskih stražarjev iz Trsta in Tržiča ter izvid-niški Čoln miljskih karabinjerjev. Že nekaj po 8. uri dopoldne so priskočili na pomnoC ribiškemu Čolnu, ki se je pokvaril pred Miram arom. Glavnina dela pa je bila od 17. ure dalje. Tako so pomagali pripluti na varno gumenjaku, jahti, motornemu Čolnu in jadrnici, ki so se znašli v težavah na raznih točkah Tržaškega zaliva. Poleg tega pa so posegli tudi na plažah v Križu in Sesljanu zaradi lažje ranjenih oseb. V dnevnem obračunu so zabeležili, da so skupno pomagali iz težav 17 osebam. Kraja v veleblagovnici COIN LeteCi oddelek tržaške policije je v soboto aretiral slovenskega državljana 43-letnega Borisa Suberja iz Kopra, ki je v veleblagovnici COIN na Korzu ukradel bombažno majico za 125.000 lir. Ko je hotel iz trgovine, se je pri vratih sprožil alarm in ena izmed prodajalk mu je sledila. Mimoidoči so ga ustavih na ulici Dante in ga predali v roke agentov. Aretirali sumljivega mladeniča V soboto zvečer je policija prijela 36-letnega Wal-terja Montedura ter ga obtožila kraje motornega kolesa in vožnje v vinjenem stanju. Mladeniča je polieji prijavil mimoidoči, kateremu se je zdelo sukanje okrog motornih koles sumljivo. TRST / ŠLO NAJ BI ZA DELO G. DEGANUTTIJA Ovojnice z vojaškimi naboji pred sedeži peterih ustanov V minulih dneh so pred sedeži raznih pomembnih ustanov v Trstu našli grozilna pisma z re-volverskimi naboji. Zadeva bi lahko bila izredno zaskrbljujoča, saj bi na prvi pogled človek rekel, da gre za premišljeno in koordinirano akcijo kake nevarne teroristične organizacije. Toda preiskovalci so prepričani, da imajo opravka s podvigom samotnega in v bistvu ne posebno nevarnega mitomana. To naj bi bil 40-letni Gerardo Deganuti, ki je krajevni javnosti že dobro znan po njegovih problematičnih nastopih. A pojdnimo po vrsti. Grozilna pisma so našli v dneh od sobote dalje pred sedeži deželnega sveta Furlanije-Julij ske krajine, državne radiotelevizije RAI, tiskovne agencije ANSA in zasebne televizije Telequattro, vCeraj pa še pred sinagogo.Prav-zaprav ni slo za prava pisma, ampak za pisemske ovojnice brez katerega koli napisa, v katerih je bil po en 9-kalibrski naboj vojaškega tipa. Ovojnice so našli prislonjene na zadevna vhodna vrata. Očitno jih je prinesel pošiljatelj lastorocno ali kvečjemu kak njegov pomagač. Pismo- noša gotovo ne. Pristaviti velja, da je bil eden izmed naslovnikov obveščen o prihodu pošiljke. To je bila redakcija televizije Telequattro, ki jo je v soboto zvečer neznanec poklical po telefonu, rekoč, da je prejela »pomemben dopis«. Kmalu potem je obhodnica karabinjerjev s postaje v Ul. Hermet našla že omenjenega Gerarda De-ganuttija pri javni telefonski govorilnici nedaleč od Telequattro. Preiskovalci menijo, da je prav on tisti, ki je telefoniral zasebni televiziji in ki. je še prej porazdelil ovojnice z naboji. A kdo je Deganutti? Gre za človeka, ki je že presedel 11 let svojega življenja v zaporih. Svoj Cas je bil aktiven v skrajnode-sniCarskih krogih, potem pa se je izdajal za voditelja samozvane Prve tržaške organizacije (Prima organizzazione triestina - POT). Pred nekaj leti je v Trstu izvedel nekakšen poskus atentata proti tedanjemu zunanjemu ministru Giuliu Andreottiju, tako da je proti njemu pomeril s revol-verjem-igraCo. Podobno gesto je ponovil pred nekaj meseci proti senatorju Antoniu Di Pietm. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 11. avgusta 1998 KLARA Sonce vzide ob 6.00 in zatone ob 20.20 - Dolžina dneva 14.20 - Luna vzide ob 22.22 in zatone ob 8.49 Jutri, SREDA, 12. avgusta 1998 HILARIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 33,2 stopinje, zračni tlak 1018 mb ustaljen, veter 11 km ■ na uro zahodnik, vlaga 36-od-stotna, nebo jasno, morje malo razgibano, temperatura morja 24,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodil se je Elmer Družina. Umrli so: 74-letna Ot-tavia Ida Chersicola, 81-letni Alberto Helo, 70-letni Oliviero Palumbo, 96-letna Giustina Ambro-sic, 71-letna Sabina Gla-vich, 98-letna Bruna Perhauz, 88-letna Anna Sgombra, 81-letna Carla Aquilante, 61-letna Snežka Husu. I ; LEKARNE Od ponedeljka, 10. do petka, 14. avgusta 1998 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (tel. 040 302800), Ul. Fabio Severe 112 (tel. 040 571088), Ul. Flavia 89 - Zavije (tel. 040 232253). Fernetiči (tel. 040 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 -Zavije. Fernetiči (tel. 040 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (tel. 040 631785). Sobota, 15. avgusta 1998 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 -Zavije. Fernetiči (tel. 040 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (tel. 040 302800), UL Fabio Severo 112 (tel. 040 571088), Ul. Flavia 89 -Zavije (tel. 040 232253). Fernetiči (tel. 040 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 - Zavije. Fernetiči (tel. 040 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (tel. 040 631785). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399- 1111. KINO ARENA ARISTON (poletni kino; v primeru slabega vremena bo predstava v kinodvorani) - 21.30 »Harry a pezzi« r. in i. Woody Allen EXCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. EXCELSIOR AZZUR-RA - Zaprto zaradi dopusta do 27. 8. AMBASCIATORI -Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Un topolino sotto sfratto«, produkcija Disney. ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta do 26. 8. NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA ki želijo prejemati Časopis v kraj letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko Številko 040 7786300 - vsak dan od 14. do 20. ure □ OBVESTILA URAD ZADRUGE PRIMORSKI DNEVNIK bo zaprt zaradi dopusta do 30. avgusta. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča kupce in obiskovalce, da bo v četrtek, 13.8. popoldne in v petek, 14.8. ves dan zaprta. Odprta bo spet v torek, 18. avgusta. TABOR ’98 NA OPČINAH - SREDA, 12.8., ob 20.30 ponovitev veseloigre I. Artača RUSA RIGA CRJEZ UOGRADE. Režija Igor Malalan. ČETRTEK, 13.8., ob 20.30 odprtje razstave RIBIŠTVO SKOZI STOLETJA V TRŽAŠKEM ZALIVU, pripravil in uredil Bruno Volpi-Lisjak, predstavitev Marino Košuta. Sodeluje MoPZ Vesna iz Kriza; razstava knjig in sejem rabljenih knjig; PETEK, 14.8. ples z ansamblom HAPPY DAV, SOBOTA, 15.8., ob 9.30 EX TEMPORE ZA OTROKE. V soboto, 15.8. in nedeljo 16.8. ples z ansamblom ZAMEJSKI KVINTET. SKD SLAVEC Ric-manje-Log vabi 14., 15. in 16. avgusta na VAŠKO SAGRO z bogato tombolo, na Zrebče-vem v Ricmanjih. Spored: PETEK, 14.8., ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 dalje ples z ansamblom KVINTET ML SOBOTA, 15.8., ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18.30 nastop folklorne skupine KUD Mandrač iz Kopra, od 20.30 dalje ples z ansamblom ADRIA KVINTET. NEDELJA, 16.8., ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18.30 Koncert mladinskega pihalnega orkestra z mažoretkami iz Komna, od 20.30 dalje ples z ansambloma KRAŠKI KVINTET in BRACO KOREN, ob 22. uri žrebanje tombole. V NABREŽINI bo 16. avgusta tradicionalno praznovanje farnega zavetnika Sv. Roka: ob 9.15 SLOVESNA MASA z ljubljanskim novomaš-nikom PETROM VRABCEM. Po maši bo euhari-stična procesija po vasi; ob 20. uri sv. maša za župnijo, zlasti za bolnike; ob 20.30 PRIREDITEV pred cerkvo z nastopom mešanega zbora PRIMORJE iz Ajdovščine. Na trgu in v župnijski dvorani bo razstava cvetličnih izdelkov ter dobrot naše zemlje. Vabljeni! REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA v sodelovanju z zgoniško organizira letovanje v toplicah Cervia-Milano Marittima (Emilia-Ro-magna) od 8.9.1998 do 22.9.1998 za 50 upokojencev bivajočih v omenjenih občinah, starejših od 60 let. Morebitna prosta mesta bodo na razpolago prebivalcem občine Devin-Nabrežina. Zainteresirani naj se javijo v uradih lastne OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 Z URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure v __________________ ________________ V ______ občine od 9. do 13. ure najkasneje do 18.8.1998. UPRAVA OBČINE DEVIN-NABREŽINA organizira večdnevno bivanje v toplicah za 50 starejših oseb v obdobju od 12. do 25. septembra. Izbran kraj je Bibione. Letovanje je namenjeno prebivalcem s stalnim bivališčem v občini Devin-Nabrežina. Morebitni nekriti prostori bodo na razpolago prebivalcem iz drugih občin. Zainteresirani naj se javijo do 14. avgusta v uradu Službe za socialno skrbstvo, Trg sv. Roka - Nabrežina center 102, ob ponedeljkih in petkih od 8.30 do 10.30. Za podrobnejše informacije tel. 040-2017372. OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaradi dopusta zaprta do 24. avgusta. VZPI-ANPI in ANED-ANPPIA sporočata, da bodo njihovi uradi v Ul. Crispi 3 zaprti do 30. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu bo zaprta zaradi dopusta do 27. avgusta. ODSEK ZA ZGODOVINO pri NSK bo do 14. 8. zaprt zaradi letnih počitnic. V LONJERJU smo začeli urejevati staro društveno knjižnico. Ugotovili smo, da so knjige v dobrem stanju, čeprav je občutiti pomanjkanje novejših izdaj. Vabimo vas, da nam darujete ali posodite knjige, ki so vam v napoto in ne veste kaj z njimi (npr. otroške knjige), da bi jih lahko uporabljalo širše število bralcev. Za informacije sta na razpolago Karin Sancin (tel. 040-911198 ) in Breda Močilnik (tel. 040-912787). ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST vabi vse otroke v POLETNO SREDISCE ob morju v Brojnici (pod Križem) od 24. 8. do 4. 9. 1998. Za vse informacije in prijave kličite do 14.8.1998 na tel. 040-360324, ob delavnikih od 9. do 12. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo tržaški urad zaprt od 17. do vključno 28. avgusta. SKLAD MITJA CUK sprejema vpisovanja v 2. Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 17. do 28. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126 na Opčinah, vsak dan med 10. in 13. uro razen ob sobotah (tel. 040212289) 3. Poletno varstvo na Opčinah: do 4. septembra od 8. do 13. ure (možno vpisovanje iz tedna v teden). KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da bo do 28. avgusta tajništvo zavoda odprto vsak delovnik razen sobote od 8. do 14. ure. KRUT obvešča, da bo do 30. avgusta pisarna odprta vsak dan razen Radi in Ediju se je rodila hčerka Irina Staršema čestitajo, Irini pa voščijo vse najboljše v življenju vsi svojci Dobrodošla Lara! Mami Moniki in očku Darkotu iskreno čestita Kolektiv NTKB Prvorojenki Ajlin se je pridružil bratec Liam Srečnima staršema Ivanu in Barbari prisrčno čestita Kolektiv NTKB sobote samo v dopoldanskih urah z urnikom od 9. do 13. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV in ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA obveščata, da bo do 30. avgusta pisarna odprta vsak dan razen sobote samo v dopoldanskih urah z urnikom od 9. do 13. ure. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo njene podružnice v Dolini, Nabrežini in na Opčinah meseca avgusta zaprte. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA sporoča, da bodo njeni uradi do konca avgusta odprti od 9. do 14. ure. SKLAD MITJA CUK obvešča, da bo v mesecu septembru organiziral začetni in nadaljevalni tečaj ročnega tkanja pod vodstvom Magde Tavčar. Število mest je omejeno, zato prosimo vse tiste, ki jih tečaj zanima, da se zglasijo pri Skladu, tel. št. 040-212289 ali pri M. Tavčar, na tel. št. 040-226131. 3 ŠOLSKE VESTI DTTZG ŽIGA ZOIS obvešča, da bo do 31. avgusta tajništvo šole odprto vsak delovnik razen sobote od 9. do 12. ure; ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 14. do 15.30. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 040370301, bo v sredo 12. avgusta 1998 zaprt zaradi dopusta. s_____________IZLETI 40-LETNIKI s Tržaškega in Goriškega, pozor! Na razpolago so še zadnja mesta za septembrski dvodnevni izlet na Štajersko in Prekmurje. Pohitite in prijavite se na tel. št. 211258 (Nadja) in 0338-7107142 (Igor). Pridružite se nam, ne bo vam žal. Potrditev in plačilo izleta danes, 11. avgusta od 18. do 20. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. E3 ČESTITKE V Barkovljah danes praznujeta 25 let poroke naša starša ADRIANA in VOJKO BRECELJ. Veliko sreče, zdravja ter vedrega počutja med nami jima želimo Majda, Ksenija in Janko. Danes v Barkovljah praznujeta 25 let skupnega življenja ADRIANA in VOJKO BRECELJ. Se mnogo zdravih in srečnih let v skupnem življenju jima želijo sestrična Anita, Valerija z družino, Ani z družino ter Suzana, El-vio in Andrej. MALI OGLASI tel. 040 7786333 DIVAN s posteljo, malo rabljen, preobleka z rožami (podlaga enobarvna beige barve), dim. L 210 x 85 x H 80 cm prodam. Tel. št. 040/575145. PRODAM skuter Piag-gio Aprilia (Amico), letnik 1995 v dobrem stanju. Tel. št. 040-200996. PRODAM malo rabljeno 15 hektolitrsko cisterno iz cementa za vino. Tel. št. 0481-78066. SLUŽBO dobi »Chef de Rang« v Euro-Risto-rantu Palače Hotela v Gorici. Pogoji: znanje jezikov. Ponudbe poslati na Corso Italia 63, 34170 Gorica ali po fax-u 0481-31658. PRODAM knjige za 1. razred IGEA. Tel. 040-200050. PRODAM domač krompir. TEL. 040-200882, ob uri obedov. OPEL ASTRA 1600 GT v zelo dobrem stanju, letnik ’92, 95.000 prev. km, ABS, s premično streho, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 040-229463 V REPNU se je pred tednom dni izgubil pes šarplaninac. Kdor bi ga videl je naprošen, da poklice v trgovino Papi Šport, tel. 040-2528005 ali na tel. št. 040-327547 in 0335/255451. Najditelju gre nagrada. ŽELEZNIŠKO VOZOVNICO Ljubljana-Munchen-Koln veljavno do 23. septembra, ugodno prodam. Tel.: 040-418355, ob uri obedov. ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE 1500 kv. metrov prodam na Katinari. Tel. 040/910294 ob uri obedov. POLO VOLKSVVAGEN CL 1100, letnik '91 s premično streho, zelene barve, prodam za 5 milijonov lir. Tel.: 040-7606012 (urnik trgovin) ali 040-228651 v večernih urah. KNJIGE v dobrem stanju za 1. razred MO Stefan potrebujem. Tel. 040/228785 v popoldanskih urah. OSMICO so odprli pri Batkovih (Repen 32). OSMICO sta odprla v Lakotišču Pierina in Wal-ter Mocor. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO je odprl David Zahar, Boršt 57. OSMIČ A je odprta pri Stubljevih v Saležu št. 49. Vabljeni! OSMICO je odprl Branko Slavec, Mačkolje 133. OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci. OSMICO so odprli pri Repi na Kontovelu št. 112. Dušan in Slava se priporočata za obisk. OSMICO je odprl Ivan Terčon, Mavhinje 42. Vabljeni! PRISPEVKI Ob obletnici smrti dragega Giannija Rat-zenbecka prispevata Zena Vera in sin Willy z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Opčinah, 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine, 50.000 lir za SKD Tabor, 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk, 50.000 lir za Dom A. Zinka in 50.000 lir za Dom Brdina. Namesto cvetja na grob pok. Bruna Cuka darujejo družine Križ-mančič, Metlika in Marc iz Bazovice 50.000 lir za SD Zarja, 50.000 lir za SKD Lipa in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Bazovici. Namesto cvetja na grob Marije Hrovatič daruje družina Cok (Repen) 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Guštota Zaccario darujeta Breda in Ladko 30.000 lir za DPZ Vesna. V spomin na Dano Bole in Guštota Zaccario daruje Drago Kukanja z družino 100.000 lir za SD Vesna. V spomin na Dano Bole daruje družina Cat-tonar 30.000 lir za SD Vesna. V spomin na dragega Arcadia darujete teta Pepka 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na nepozabno hčerko Silvo daruje mama 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob soseda Arcadia Ba-ronija darujeta družini Breda in Battigelli 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Dano Bole darujeta Nina in Torči z družinama 60.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Mirota Smotlaka daruje Zofija 30.000 lir za SKD Primorsko -Mačkolje. ZAHVALA Vsem, ki ste počastili spomin , Erneste Kobol vd. Mikulus še posebej pa pevcem in škofovskemu vikarju msgr. Vončini. Svojci Trst, 11. avgusta 1998 Ob smrti drage mame Milke izreka iskreno sožalje Jasni in družini SK KRAS Ob izgubi drage mame Snežke izreka Devanu in vsem svojcem iskreno sožalje TFS Stu ledi Ob težki izgubi drage mame izrekamo Devanu Cesarju in družini občuteno sožalje Direkcija in kolegi Nove Tržaške kreditne banke Ob težki izgubi drage Snežke sočustvujejo s Sergijem in Devanom Atilij, Miranda, Deziderij, Ada, Bruna in Franko Snežka, ostala boš v naših srcih Loredana, Biserka in Taisija DOMAČI AVTORJI / ZORA TAVČAR - SLOVENCI ZA DANES REVIJE / ARTECULTURA Razgovori s Slovenci v zdomstvu in emigraciji Knjigo sta izdali ljubljanska Družina in tržaška Mladika Pozornost tudi slovenski kulturi Julija je izšla peta številka tržaške revije Brati jo je mogoče tudi po internetu v zdomstvu in emigraciji Zora Tavčar je pred nedavnim predstavila novo knjižno delo, izbor intervjujev, ki bralcu predstavljajo znane Slovence v zdomstvu. Knjiga z naslovom Slovenci za danes v zdomstvu in emigraciji združuje trideset obsežnih pogovorov, v katerih intervjuvanci govorijo o sebi, svojem življenju, družini, pa tudi o tem, kako jim je bilo, ko so zapuščali Slovenijo in kakšen je danes njihov odnos z domovino. Pisateljica ima - to bralci Mladike in poslušalci radia že vedo -stalne stike s Slovenci, ki so se, pogosto iz političnih, pa tudi drugačnih razlogov, razpršili po svetu in si v daljnih krajih postavili dom, si uredili družino, si ustvarili zavidljiv položaj v službi. Pisatelji, fotografi, misijonarju, podjetniki in elani uglednih mednarodnih organizacij - to so sogovorci Zore Tavčar. »Elitno predstavništvo svetovne Slovenije... njeno izbrano duhovno jedro« pravi urednik (knjigo je izdala založba Družina v sodelovanju z Mladiko). Mnenje, ob katerem je vsekakor vredno razmisliti. Bralec »zbornika« si, z razliko od tistega, ki prebere le tu pa tam kak intervju, lahko ustvari podrobnejšo sliko o pojavu, ki mu pravimo slovenska emigracija. Govoriti o pojavu, fenomenu - to je navsezadnje stvar sociologov in politikov, ki človeške usode radi pretvarjajo v številke, v številke statistik ali političnih konsenzov. Pisateljica ima drugaCno nalogo. Obvešča, to že, a daje tudi možnost intervjuvancu in bralcu, da spregovorita med seboj. Intervjuvanec kar v prvi osebi, v pripovedovanju, ki ga je treba le tu pa tam zliti v bolj tekoč, knjižno ubran jezik (posegi pisateljice so tu pa tam zaznavni, posebno v pri-mejavi z drugimi odlomki, kjer je izražanje veliko bolj prosto, prijetno podobno kramljanju). Bralec »sodeluje« seveda po svoje: z razmišljanjem ob branju, s primerjavami, z doživljanjem usode tistih, ki iz daljnih dežel govorijo o domu, ki so ga morda komaj kdaj videli. Slog pogovorov je urednik v svojem nagovoru bralcem označil za »romanskega«, s tem pa najbrž oddaljenega od (slovanske) togosti, ki je pri intervjujski umetnosti tako »uCenjaško strokovna in časnikarsko površna«. Ni nujno, da na tem mestu ponavljamo in po-drertujemo, da je (slo- venska) emigracija politični problem, da jo kot tako poznamo in kot tako tudi dojemamo in obravnavamo. To je seveda dejstvo, mimo katerega ne moremo, vendar pa nikjer ne piše, da mora biti dejstvo obenem tudi sodba in celo obsodba. Morda velja na celoto gledati še iz katerega drugega gledišča, morda kot pripadniki istega naroda... ali pa enostavno kot ljudje, ki se zaradi svojega (geografskega) položaja sprašujejo o pomenu besede domovina. Matejka Grgič 2e nekaj mesecev izhaja v Trstu revija »Arteeultura«, izdaja pa jo založba Hammer-le Editori. Njen glavni urednik je Claudio H. Martelli, dolgoletni novinar pri raznih kajev-nih in drugih Časopisih, večletni sodelavec na tržaški radijski postaji, v zadnjih letih pa stalni spremljevalec raznovrstih kulturnih srečanj, recenzent in kritik raznih razstav, novih knjižnih del in še drugih dogajanj. Zadnjo številko revije - peto po vrsti - smo dobili v roke v mesecu juliju, in sicer na srečanju, ki ga je priredil Studijski in raziskovalni center Niccolo Tommaseo za svoje dane in prijatelje. Takrat je Claudio Martelli povedal nekaj besed tudi o reviji. Urednika Martellija smo obiskali v prostorih uredništva na Trgu Giotti 1, rad nam je posredoval nekaj podatkov o reviji, ki jo, skupno z njim, oblikuje kar lepo število sodelavcev, med katerimi smo zasledili tudi imena nekaj Slovencev, na primer pesnika Aleksija Pregarca in slikarja Deziderija Švare in dragih. »To so naši prijatelji in sodelavci,« nam je povedal Martelli. »Toda tudi v reviji sami je vrsta člankov, ki govorijo o slovenskih umetnikih. Tako smo objavili kar obširno poročilo in oceno o odprtju razstave priznane slikarke Zore Koren - Skerk v galeriji hiše v Trnovci. Sam sem se na veCera, kjer je imel svoj poseg kritik Zoran Kržišnik, tudi spregovoril o umetnici, katere delo spremljam že vrsto let« V ostalih številkah je revija objavila še druge prispevke o slovenskih ustvarjalcih, tako o freskah Toneta Kralja v cerkvi na Kati-nari, o kulturnem delavcu Danilu Dolceju, ki je bil po materi doma iz Sežane, živel pa vse do svoje smrti na Siciliji, o mladem umetniku Stefanu Turku, po rodu Tržačanu, ki izpričuje svojo veliko ljubezen do Krasa v raznih tehnikah slikanja. »Svet se z veliko naglico sooCa z dobo interneta. V ta svet stopa tudi naša revija, ki želi, da se s svojo vsebino približa cim večjemu številu bralcev na vseh celinah sveta. Prvi odmevi na to našo pobudo so zelo obetavni, saj je že kar lepo število Tržačanov, ki spremljajo našo pobudo prav preko interneta. In prav zaradi teh novih možnosti sirjenja obvestil in kritik o kulturni dejavnosti v našem mestu, smo mnenja, da je potrebno spregovoriti o tej, ne glede na narodnost umetnika. V našem mestu živijo razne jezikovne in tudi verske skupnosti, med temi tudi slovenska, ki ima že vrsto uveljavljenih umetnikov na vseh področjih ustvarjalnosti. MtVilU DKUmU. AKTE. OTtEK, Wm t EKmUHil Vsem tem želi naša revija slediti s primernim poročanjem, recenzijami in ocenami. Zadovoljen sem, da smo se lotili tega dela in upam, da se bo krog naših prijateljev in bralcev vse bolj širil,« nam je povedal Martelli. Sedaj so uredniki in sodelavci revije na dopustu. Nova številka bo tako izšla na začetku jeseni. Neva Lukeš NOVICE Tržaški oktet je že doma Tržaški oktet je v soboto v Stockholmu zaključil svojo skandinavsko turnejo. V popoldanskih urah je v središčni baziliki sv. Sofije priredil svoj zadnji koncert, katerega se je udeležilo veliko število poslušalcev, med katerimi tudi dokaj v Stockholmu živečih Slovencev. Številnemu občinstvu je v prvem delu predstavil repertoar liturgičnih skladb, v drugem delu pa je posegel v svojo mednarodno zakladnico, v kateri je precejšnjo pozornost posvetil predvsem skladbam primorskih in zamejskih avtorjev. Številno občinstvo je izvajanje okteta nagradilo z obilnim ploskanjem, kateremu se je oktet oddolžil še z nekaterimi dodatki. Koncerta se je udeležil tudi predstavnik slovenske ambasade v Stockholmu gospod Jazbec, ki je oktet povabil tudi na sprejem na sedež slovenske ambasade. VeCer je oktet preživel kot gost družine enega izmed organizatorjev bivanja v Stockholmu. JK Sloviti Buster Keaton v filmu The Cameraman Film in glasba vabita v San Vito al Tagliamento, mestece v pordenonski pokrajini. Drevi bodo v parku Rota predvajali film The Cameraman, projekcijo pa bo spremljalo izvajanje skupine Ze-rorchestra, ki jo sestavlja ducat priznanih glasbenikov. Delo The Cameraman so posnefi leta 1928, v Času, ko so bili filmi še nemi. Scenarij zanj je napisal Buster Keaton, ki se je ravno v tistem obdobju približal producentski hiši Metro Goldwyn Mayer. Keaton je v filmu tudi odigral naslovno vlogo, režijo pa so zaupali Edwardu Sedgvvicku. Obisk mskega komornega orkestra v Sloveniji V okviru projekta Imago Sloveniae - Podoba Slovenije se do 16. avgusta na obisku v Sloveniji mudi komorni orkester Solistov iz St. Petersburga. Jutri bo nastopil v izolski cerkvi Svetega Mavra; 12. avgusta v atriju nadškofijskega ordinariata v Ljubljani; 13. avgusta v celjski opatijski cerkvi Svetega Danijela in 14. avgusta v cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji na Kostanjevici. Serijo koncertov bodo zaključili na grajskem dvorišču v Slovenski Bistrici. Srednjeveško gledališče V nedeljo so se sklenili letošnji VeCeri prazničnega dne, ki jih od leta 1989 v Trstu z rastočim uspehom prireja kulturni krožek Jacquesa Maritaina. Tudi tokrat se je na trgu pred tržaško stolnico svetega Justa zbrala prava množica ljubiteljev poletnih prireditev na prostem, ki so se z že rutinsko discipliniranostjo postavili v strnjen polkrog pred poCelje starodavne cerkve, nekateri so sedli kar na tla, drugi na zložljive stole, ki so jih prinesli s sabo, tretji pa so predstavi športno sledili stoje. Za zadnje srečanje iz niza, ki se nanaša na tradicijo srednjeveških uličnih predstav, sta bila na sporedu koncert Axela Bo-cha s špansko vihuelo in pripoved Andrea Brugnere Chamelot, ki bi jo morale spremljati plesne točke s Sonio Amicuzzi; plesalke zaradi močnega prehlada žal ni bilo, zato sta nastopajoča nekoliko spremenila ustaljeno navado, da je najprej na sporedu glasbeni del, nato pa gledališki, in so se glasbene točke vrstile med Brugnerovim pripovedovanjem, da si je sodobni potujoči pevec nekoliko oddahnil. Tržaški glasbenik in skladatelj Axel Boch se že vec let posebej posveča španski renesančni glasbi in zlasti vihueli, tipičnemu španskemu glasbilu iz tistega obdobja. Vihuela pomeni pravzaprav »mala viola«, njen nastanek postavljajo izvedenci tja v 12. stoletje, višek priljubljenosti je dosegla v 16. stoletju, kmalu potem pa so jo opustili. Axel Boch je poslušalce očaral s sugestivno ozvedbo skladb iz 16. stoletja Luisa Milana, Luisa De Narvaeza in Alonsa Medarre. Andrea Brugnera je podal vrsto zgodb iz cikla o kralju Ar-tuju in njegovem Čudovitem mestu Camelot. Izbrane zgodbe iz bogatega srednjeveškega niza so bile osredotočene na temo izdajstva. Starodavno pripoved je Brugnera obarval z izrazito ljudskostjo z elementi iz sodobnega izrazja, vizualno pa si je pomagal s številnimi predmeti iz vsakdanjega življenja. Niz štirih predstav predvideva tudi letos nagrado za najboljšega, ki ga izbere občinstvo. Letos bodo ime nagrajenca sporočili septembra, (bov) Gradež: lutke na plaži Organizatorji festivala lutkovnih gledališč Alpe Adria Pup-pet Festival so za eno od prizorišč letošnjih poletnih pobud Vetrina open air izbrali plažo v Gradežu. Na ta način se nameravajo približati občinstvu mlajših in najmlajših gledalcev, s tem da jih vključijo v pripravo in postavitev luktovne predstave. Delavnico bo vodil priznani gledališki ustvarjalec angleške narodnosti Ch-ris Gilmour, ki za svoje lutke uporablja predvsem nežlahtne materiale, iz katerih ustvarja junake magičnih pripovedi. Izdelki iz Gil-mourjeve delavnice bodo razstavljeni na plaži. Organizatorji sporočajo, da ni predvidena vpisnina, interesenti pa se morajo predhodno prijaviti pri ustanovi Meeting Club (tel. št. 0431/899211). Stage se bo pričel 18. avgusta. Med ostalimi pobudami »open air« Puppet festivala gre opozoriti še na vrsto lutkovnih predstav, ki bodo na sporedu vsak dan od 18. do 22. avgusta, vedno ob 18. uri v Parku vrtnic v Gradežu. Dela bodo nato ponovili v Romansu oz. Gradišču, kjer se bo poletni del festivala tudi zaključil s predstavo Pulcinella mon amour, ki bo v nedeljo, 23. t.m. ob 20.30. Osrednji del Festivala luktovnih gledališč se bo začel 2. septembra v Gorici, trajal pa bo teden dni. Njegova osrednja tema bo »Obmejno gledališče brez meja«, pri realizaciji projekta pa bosta sodelovala tudi Medarodni lutkovni festival iz Maribora in Internationa-les Puppentheaterfesti-val iz Celovca. MG ATENTAT / PRVE ARETACIJE V TANZANIJI NOVICE V Nairobiju 184 mrtvih, številni še pod ruševinami Zda razpisale nagrado dveh milijonov dolarjev za informacije o atentatorjih NAIROBI - ObraCun strahovitih atentatov v kenijski in tanzanijski prestolnici se je tudi vCeraj povečal: v nairobijskih bolnišnicah je včeraj umrlo še 10 ljudi -skupno Število žrtev je tako naraslo na 184 mrtvih - ranjenih je skupno skoraj 5.000, od tega jih je 542 še v bolnišnicah, 24 pa jih je v smrtni nevarnosti. V Dar es Salamu je Se vedno »samo« 10 smrtnih primerov. Računajo, da je vsaj Se 40 ljudi pod ruševinami poslopja zraven ameriške ambasade v Nairobiju, ki se je popolnoma porušilo pod silo eksplozije in pokopalo številna dekleta šole za tajnice. Za neko žensko mislijo, da je še živa, potem ko je sicer prenehala govoriti z reševalci, ki pa so slišali še njeno trkanje. Za ostale ni veC nobenega upanja, da so Se živi. Preiskovalci Fbi so ugtovili, da so varnostne vieoka-mere obeh ambasad posnele vozili atentatorjev, ki sta se bližali diplomatskima sedežema. V Nairobiju naj bi sami varnostniki napotili mali tovornjak k zadnjemu vhodu v ambasado, kjer naj bi teroristi z ročnimi bombami pobili stražarje, v Dar es Salamu pa naj bi šlo za večji tovornjak z rezervoarjem za vodo. Kaže, da so vCeraj v tanzanijskem glavnem mestu priprli tri skupine osumljencev, toCnejSih informacij pa Se ni, čeprav so informacijo o aretacijah potrdili tudi v VVashingtonu. Predsednik Zda Bill Clinton je napovedal neizprosen boj proti atentatorjem: »Storili bomo vse, kar je v moCeh Zda, da privedemo pred sodišče krivce,« je dejal in priznal, da v svetu hitrega komuniciranja in premikov po vsem svetu nismo bolj varni kot nekoC. Prav zaradi tega je treba napeti vse sile, meni Clinton, da ustvarimo boljše pogoje za novo tisočletje. Državna sekretarka Madeleine Albright je izjavila, da so razpisali nagrado dveh milijonov dolarjev (tri milijarde in pol lir) za informacije, ki bodo odločilno prispevale k odkritju atentatorjev. V VVashingtonu je govor o tem, da bodo Zda vojaško zelo ostro udarile po državi, za katero bi se izkazalo, da je vpletena v atentat. Iz Nairobija proti Frankfurtu je odletelo letalo z 11 od 12 ameriških žrtev atentata (eno od žrtev so na željo družine pokopali v Keniji). Krste je pospremila na letališče ameriška veleposlanica v Keniji Prudence Bushnell, ki je pri eksploziji utrpela poškodbo na roki in rano na obrazu. Iz Nemčije bodo krste prepeljali v vojaško oporišče Andrevvs nedaleč od VVashingtona, kjer bo jutri uradna pogrebna svečanost, po kateri bo Clinton predsedoval izrednemu zasedanju sveta za državno varnost. »Ne pričakujte si, da vam bom povedal karkoli,« je dejal odgovorni ekipe preiskovalcev Fbi, ki so prileteli iz Zda v Nairobi in Dar es Salam. Vsekakor kaže, da so analize ugotovile, da so ga atentatorji uporabili tako v kenijski kot v tanzacijski prestolnici razstreljivo vrste simtex, in sicer od 200 do 250 kilogramov eksploziva. Gre za vojaško razstreljivo češke proizvodnje, s katerim razpolagajo samo vojaške strukture, kar bi potrjevalo, da so v atentat vpletene tajne službe. Na nairobijskem letališču nlagajo krste desetih ameriških žrtev na vojaško letalo (tAP) r EVROPA / URESNIČUJEJO SE NAPOVEDI Vročinski val zajel Evropo Nekoliko hladneje je samo na Nizomskem in v Skandinaviji PARIZ - Evropa se sooča s pasjo vročino - na sreCo dopustnikov, toda v škodo sredozemskih gozdov in prebivalcev velikih mest, ki jim grozi onesnaženost. Izjema so le skandinavske države, Nizozemska, severna Nemčija in britanski otoki. Po »gnilem« juliju se v avgustu uresničujejo napovedi o vročini, ocenjuje agencija AFP. V Franciji sonce sije povsod po državi. Zaradi velike onesnaže-nosati zraka so na območju Pariza hitrost vožnje na avtocestah omejih na 110 km/h, na obrobju francoske prestolnice pa je največja dovoljena hitrost 60 km/h. Podobne težave imajo v osrednjem in južnem delu Nemčije ter v Švici. Na jugozahodu Nemčije se temperature gibljejo okoli 36 stopinj C, na celotnem ozemlju Švice pa je povprečna temperatura nad 30 stopinj C. V Grčiji pa so bili vCeraj pod nadzo- rom vsi požari. Na celotnem območju Španije - tudi na severa, kjer takšne vročine niso vajeni - temperature dosegajo 40 stopinj C. Oblasti pred vročino še posebej svarijo starejše osebe in otroke. Kar zadeva požare, pa so razmere v Španiji letos boljše kot minulo leto. Prebivalci Severne Evrope pa se potijo nekoliko manj. Vročinski val je zajel le del Velike Britanije. Na jugozahodu so namerili 31 stopinj C, medtem ko na Škotskem in Severnem Irskem beležijo normalne temperature. Svežino je mogoCe uživati na Nizozemskem, kjer se temperature po večtedenski sivini gibljejo od 24 do 29 stopinj C. Tudi v skandinavskih državah imajo po mokrem začetku poletja sončne dneve, vendar povprečna temperatura v Oslu in Stockholmu vseeno ni presegla 22 stopinj. (STA/AFP) Nova primera norih krav v Franciji PARIZ - V departmajih Aisne in Finistere, na severu in zahodu Francije, so odkrili dva nova primera bolezni norih krav. V departmaju Aisne je to prvi primer bolezni norih krav, v departmaju Finistere pa že sedmi. V obeh primerih so bolezen ugotovili pri kravi mlekarici. V Franciji so od začetka letošnjega leta zabeležili devet, po letu 1990 pa skupno 40 primerov bolezni norih krav. (STA/AFP) Evakuacija Irancev iz Afganistana ISLAMABAD - Združeni narodi so iz pokrajine Ba-mijan v osrčju Afganistana evakuirah skupino Irancev, med njimi tudi diplomate, ki so jih prepeljah v pakistansko prestolnico Islamabad. Iranski zunanji minister Kamal Harazi je pisal generalnemu sekretarju Združenih narodov Kofiju Annanu, naj takoj posreduje za izpustitev iranskih diplomatov, ki so jih v Mazar-i-Šarifu v soboto ugrabili talibani. Med ujetniki naj bi bil po poročanju virov v Teheranu poleg desetih iranskih diplomatov tudi novinar agencije Ima. Tiskovni predstavnik afganistanske fundamentali-Cne milice Wakil Ahmad Mutaivakil je dejal, da v iranskem konzulatu ni bilo diplomatov, ko so talibani zavzeli mesto, kar pa je Teheran zanikal in sporočil, da so iranske diplomate sinoči prepeljah na sedež talibanov Kandahar na jugu Afganista-na. (STA/AFP) ' Hrvaška: požar na območju Dmiša DRNIS - Blizu kraja Marini na območju Dmiša na Hrvaškem je včeraj izbruhnil požar, ki se je zaradi močnega vetra hitro razširil prod naselju in ogrozil hiše, poroCa hrvaška tiskovna agencija Hina. Gasilci so z velikimi težavami ogenj zaustavili pred naseljem Marini, vendar je kmalu nato ogrožal hiše v kraju Supiči. Zaradi vetra in bližine minskih polj je gašenje oteženo, zato so zaprosili za pomoC šibe-niških gasilcev in protipožarnih letal. (STA/Hina) Napaka na reaktorju v nuklearki Zaporožje KIJEV - V najvecji evropski nuklearki v ukrajinskem Zaporožju so zgodaj davi zaradi napake v sistemu elektronskega nadzora ustavili enega od reaktorjev. V nuklearki so povedali, da niso ugotovih povečanja radioaktivnosti, zato bodo jutri zjutraj ponovno pognali reaktor. Sicer pa je jedrska centrala Zaporožje lani proizvedla skoraj 25 odstoktov vse električne energije v Ukrajini. (STA/AFP) Poplave v Turčiji: 7 mrtvih, 50 pogrešanih CARIGRAD - V poplavah, ki so prizadele neko vas v bližini turške vzhodne meje ob Cmem morju, je umrlo sedem ljudi, pogrešajo pa kakih 50 oseb, so danes poročali tamkajšnji mediji. Po besedah prebivalcev so poplave porušile več kot deset zgradb in uničile večji del vasi Beskoj vzhodno od mesta Trabzona. Do poplav, ki so dva tedna po vročinskem valu prizadele večji del Turčije, je prišlo minuli konec tedna po obilnih padavinah, je objavila televizijska postaja NTV. (STA/Hina) KOSOVO / SRDITI BOJI OVK PROTI SRBSKIM SILAM KITAJSKA / VODNA UJMA Še spopadi, že 230 tisoč beguncev Poskusi mednarodnega posredovanja - Zda in Rusija na različnih stališčih, Fassinova izjava Jangce morda prizanesel VVuhanu Voda narasle reke ni poplavila 3-milijonskega mesta PRIŠTINA - Osvobodilna vojska Kosova znova nadzoruje utrdbo Li-kovac na planoti Drenica, ki so jo v Četrtek zavzele srbske sile. Strateška vas na zahodu Kosova naj bi bila po pričevanjih očividcev in pripadnikov OVK le nekaj ur v oblasti vojske in policije, ki sta se umaknili nazaj na svoje položaje. Predstavnik albanskega Odbora za človekove pravice v Dakovici na zahodu pokrajine pa je sporočil, da so bili med nedeljskim srbskim obstreljevanjem vasi Erec ubiti štirje Albanci, dva osemdesetletnika, 63-in 19-letnik. Tudi srbski viri poročajo o včerajšnjih celodnevnih bojih na cesti med Drajkovico in DeCani okrog vasi Prilep, Grmocel in Erec, in o treh ubitih policistih,- OVK je v sestrelila srbski helikopter in ubila nekaj srbskih vojakov v vasi Jezerce pri Uroševcu, je vCeraj poročal pri-štinski dnevnik v albanščini Bujku. Bujku piše, da so srbske sile v zadnjih dveh dneh bombardirale planinsko vas Jezerce, kjer naj bi bilo oporišče OVK, vendar so se albanske sile napadom uspešno zoperstavile. OVK še ni odgovorila na predlog kontaktne skupine o rešitvi krize na Kosovu, vendar je vodja Urada za Kosovo v Tirani Iljaz Ramajli ocenil, da OVK »pozitivno ocenjuje vse njene predloge«. To izjavo diplomatski krogi ocenjujejo kot »znak napredka v ponovnem začetku pogovorov«. Ameriški odposlanec Christo-pher Hill, sicer veleposlanik ZDA v Skopju, je vCeraj prispel v Prištino, kjer naj bi se najprej sreCal z voditeljem kosovskih Albancev Rugovo, nato pa še z namestnikom jugoslovanskega premiera Nikolo Sainovi-Cem. Ameriški veleposlanik je minuli teden jugoslovanskemu predsedniku Miloševiču že izročil sporočilo ameriške državne sekretarke Madeleine Albright, v katerem je slednja od Miloševiča med drugim zahtevala takojšnjo ustavitev srbskih napadov na Kosovu, v nasprotnem primeru pa opozorila na možnost vojaškega posega zveze NATO. Rusija pa odločno nasprotuje vojaškemu posredovanju. Namestnik ruskega zunanjega ministra Nikolaj Afanasijevski je med obiskom v Beogradu poudaril, da bi morali Albanci sesti za pogajalsko mizo. Afanasijevski je v pogovoru za Črnogorski dnevnik Vijesti spet izključil možnost vojaške rešitve krize. Po njegovem mnenju so srbske in jugoslovanske oblasti pripravljene razpravljati o »statusu, stopnji in obliki avtonomije na Kosovu«. Podsekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu Pierro Fassino je mnenja, da bolj ko bo Beograd odlagal dodelitev avtonomije Kosovu, tem veCja bo želja Albancev po neodvisnosti. Zaradi tega mora mednarodna skupnost izvesti še večji pritisk na Miloševiča, da se ustavi kriza na Kosovu, je v pogovora za Časopis Repubblica dejal Fassino. Podsekretar je ocenil, da vsa odgovornost za dogajanje na Kosovu leži na Miloševiču, in pri tem dodal, da je nemogoče priznati neodvisnost Kosova, ker temu ne nasprotuje samo Miloševič, temveč vsa Srbija. »Ce tisti, ki držijo prst na sprožilcu, ne pokažejo niti najmanjše volje, da ga umaknejo, potem vojne od zunaj ni mogoCe ustaviti.« Na Kosovu je po petmesečnih spopadih in srbskih ofenzivah najmanj 167.000 beguncev, je včeraj v Prištini izjavil tiskovni predstavnik Visokega komisariata za begunce Mons Nyberg. Vključno z osebami, ki so zapustile Kosovo, po njegovih besedah znaša število beguncev 231.000. (STA/AFP/Hina) VVUHAN - Val narasle kitajske reke nih vreč. Voda ni poplavila 7-milijonskega Jangce je včeraj dosegel industrijsko mesto mesta, je povedal nek predstavnik mes-VVuhan, vendar se je grozeča nevarnost za tnih oblasti. njegove prebivalce končala brez posledic. V Jiujiangu v pokrajini Jiangxi so prebi-Grožnja pred katastrofalnimi poplavami valci in vojaki varovali oslabele nasipe, drugod po osrednji Kitajski se nadaljuje. pripravljene za obrambo mesta s 500.000 Nivo reke Jangce v VVuhanu ni presegel prebivalci pred naraslo vodo. (STA/AP) dosedanje najvišje zabeležene meje, Ce- Na telefoto Ap narasli Jangce nedaleč prav je voda udarjala ob nasipe iz pešce- od mesta VVuhan TRGOVINA / POGOVOR Z BEN1JEM KOSIČEM (SGZ) GORICA / PRED VELIKIM ŠMARNOM Zaradi veledistribucije so tudi dopusti krajši Mali trgovci skušajo kljubovati konkurenci - Zapore trgovi sočasne tudi iz sezonskih rzaiogov in zaradi dobaviteljev Poostreno nadzorstvo policije za preprečevanje nesreč in kaznivih dejanj V noči na nedeljo pregledi v javnih lokalih Teden, ki se je zaCel včeraj, je gotovo najbolj dopustniški v celem letu. V soboto bo veliki šmaren in to se v mestu pozna: mnogi trgovci in gostinci so se odločili za zaporo v tem tednu. Za nekatere bo dopust trajal samo ta teden, drugi so ga začeli že teden prej ali pa ga bodo podaljšali še za teden po velikem šmarnu. Kakorkoli že, bo največ spuščenih navojnic opaziti prav v teh dneh do velikega šmarna. K temu gre dodati tudi ugotovitev, da se včeraj skoraj nihče med trgovci ni odločil za odprtje trgovine, čeprav je občina v dogovoru z njihovim stanovskim združenjem, upoštevajoč sobotni praznik, dopuščala možnost ponedeljkovega odprtja po izbiri, ali včeraj ali 17. avgusta. Kljub tem ugotovitvam pa gre povedati, da v mestu življenje ni zamrlo in je odprtih trgovin še vedno dovolj, da si številni Goričani, ki v tem času niso na dopustu, lahko kupijo vse, kar potrebujejo. Z Benijem Kosičem, načelnikom sekcije za malo trgovino pri Slovenskem gospodarskem združenju, smo se pogovorili o teh vprašanjih. »Gotovo je zapor zaradi poletnih dopustov letos manj ali pa so krajše kot v prejšnjih letih. Tudi kdor je nekoč zapiral trgovino za 20 dni ali za cel mesec, si sedaj privošči kvečjemu Sezonsko znižanje ul. Carducci 24 tel. 537561 teden ali dva dopusta«. Med razlogi za to Kosič navaja splošno krizo trgovine na drobno, ki sili trgovce, da izrabijo prav vsak dan, da kaj prodajo. Glavna razlika v primerjavi s prejšnjimi leti pa je v večji konkurenci velike distribucije, ki z rotacijo dopustov med številnimi uslužbenci deluje neprekinjeno in sili tudi manjše trgovce k podobnemu ravnanju. »Nekateri smo tega že vajeni. Naše podjetje je praznovalo 50 let delovanja in v tem času nikoli nismo zaprli naših trgovin zaradi dopusta«, pravi Beni Kosič. V manjših družinsko vodenih trgovinah z enim samim ah celo brez odvisnih uslužbencev pa seveda to ni mogoče. Trgovec si lahko privošči zasluženi počitek le z zaporo, ki pa postaja iz leta v leto krajša. »To je le eden tolikih problemov, ki nam jih prinaša konkurenca velike distribucije. Ze se govori tudi o ponedeljkovem vsaj poldnevnem odprtju trgovin in o odprtju tudi v večernih urah, kar bi za večino malih trgoivcev bila prevelika obremenitev«, ugotavlja načelnik trgovcev SGZ. Čeprav so krajši, se dopusti koncentrirajo v tednu pred velikim šmarnom. Zakaj? Ali ni mogoča boljša koordinacija in razporeditev zapor? »Ne gre toliko za problem koordinacije, pač pa za to, da je ta čas najprimernejši, saj soupada s prehodom od poletne na jesensko sezono in zamenjavo blaga. Poleg tega so mnogi trgovci nekako primorani zapreti sedaj, ker so v tem času na du- Podobno kot prejšnja leta je goriška policija ob velikem šmarnu poostrila nadzorstvo za preprečevanje po eni strani prometnih nesreč po drugi pa tudi kaznivih dejanj, kot so na primer vlomi v stanovanja, ki so navadno v času poletnih dopustov pogostejši kot sicer. V minulem tednu so na cestah posvetili posebno pozornost spoštovanju predpisov o pripenjanju varnostnih pasov v avtomobilih in o obveznosti čelade za vožnjo z motorji in motornimi kolesi. Naprtili so več glob v upanju, da bodo vozniki poslej vest-nejši, kar je v prvi vrsti v njihovo korist saj sta pripeti pas ali čelada v primeru nesreče že marsikomu rešila življenje pustu tudi dobavitelji in prevozniki.« V trgovinah, ki ostajajo v tem času odprte, pa se nadaljujejo sezonske razprodaje. Benija Kosiča smo vprašali, kako gredo. »Glede razprodaj moram najprej opozoriti na neustreznost predpisov, ki dovoljujejo po mojem mnenju prezgodnji začetek sezonskih prodaj, pa tudi ne zagotavljajo zadostne zaščite pred nelojalno konkurenco tistih trgovcev, ki ponujajo povsem nerealne odstotke popustov. Kar zadeva potek razprodaj pa lahko ugotovim, da je ob splošni krizi, ki bi jo v številkah lahko izrazili z 20-odstotnim zmanjšanjem v primerjavi s prejšnjimi leti, v Gorici stanje nekoliko boljše, saj nas rešujejo slovenski kupci, predvsem obmejni.« Vabilo na opazovanje »padajočih zvezd« Astronomski kulturni krožek iz Fare prireja jutri ob 21. uri opazovalni večer»padajočih zvezd«. Po kratkem uvodu v pojav bodo navdušenci začeli opazovati zanimivosti neba. Gostom bodo izročili nebesno karto, na katero bodo lahko označili smeri padanja “zvezd”. Opazovanje nebesnih teles bo na odprtem, zato si morajo gostje prinesti s seboj stole, žepne svetilke in primerna oblačila. Pojav padajočih meteoritov se v teku letu večkrat ponavlja, vendar je agustovsko padanje zaradi vidnosti enkratno. V njihovem opazovanju ima gledalec občutek, da prihajajo vse iz iste točke v ozvezdju Perzeja. Najgostejše letošnje padanje meteoritov je predvideno v noči med 12. in 13. avgustom, čeprav bo polna luna lahko motila opazovanje. Astronomski observatorij sporoča, da se večera se lahko udeležijo člani in da članarina znaša 10 tisoč lir. Za dodatne informacije interesenti lahko kličejo na 0481/888540. NOVICE OSLAVJE / KOMEMORACIJA PRI KOSTNICI Nadaljuje se pasja vročina: pri Gradišču izmerili 36° C Tudi včeraj se je v naših krajih nadaljevalo sončno in zelo vroče vreme. Iz deželnega meteorološkega centra ustanove za razvoj kmetijstva Ersa smo izvedeli, da so na Goriškem tako v nedeljo kot včeraj izmerili temperature nad 35 stopinj Celzija. Pri meritveni postaji v Gradišču se je ži-vosrebmi stolpec povzpel skoraj do 36 stopinj in s tem v bistvu izenačil rekordno temperaturo tega poletja, ki so jo zabeležili v prejšnjem tednu. Točnega podatka za Gorico nimajo, ker Ersa v mestu nima merilnih naprav, sicer pa je večjih razmahom med meritvami v drugih krajih pokrajine ni. Precej neugodne so glede vročine tudi napovedi za prihodnje dni, ko naj bi se nadaljevalo suho in zelo vroče vreme. Uradi Cisarfo v petek zaprti Medobčinski storitveni konzorcij CISARFO sporoča, da bodo zaradi praznika velikega šmarna uradi njihovega sedeža v Gradišču ostali zaprti tudi v petek, 14. avgusta. Čelno trčenje v Tržiču Včeraj zjutraj se je v Ul. D’ Annunzio v Tržiču pripetila prometna nesreča. 2 3-letni Massimilia-no Urizzi, iz Starancana, se je vozil na avtomobilu znamke honda civic proti Trstu, ko je čelno trčil v avtomobil, ki se je peljal v nasprotno smer. Gre za avto znamke ford fiesta, na katerem se je vozil 57-letni Marino Granzollo iz Starancana. Na kraj nesreče so prihiteli uslužbenci službe 118 in goriška policija, ki preizkuje vzroke nesreče. Voznika nista dobila težjih poškodb. Obletnica prihoda italijanskihčet Goriški župan potrdil namen postavitve spomenika na Travniku Goriški župan Gaetano Valenti je izkoristil priložnost praznovanja 82-let-nice vstopa italijanske vojske v Gorico v noči med 8. in 9. avgustom 1916. Obletnico tega dogodka so kot vsako leto počastih s slovesnostjo pred kostnico na Oslavju, kjer so se poleg vojaških enot, predstavnikov raznih borčevskih združenj zbrali tudi predstavniki krajevnih uprav in drugih civilnih ter vojaških oblasti. Poleg maše in polaganja vencev h ko- stnici, kjer počivajo posmrtni ostanki kakih 60 tisoč žrtev absurdne morije, so si na komemoraciji sledili posegi raznih oblasti. Med njimi je bil tudi goriški Zupan, ki je ob tej priložnosti odločno potrdil namen občinske uprave, da postavi na goriškem Travniku spomenik vsem, ki so se med prvo, potem pa še med in tudi po drugi svetovni vojni borili za ita-lijanstvo mesta. Na sliki (foto Bumbaca) s komemoracije na Oslavju ali vsaj omilila posledice nesreče. Posebno preventivno akcijo je osebje goriške kvesture izvedlo v noči na nedeljo, ko so osredotočili pozornost na nočne lokale in bare po pokrajini. Bolj kot na odje- »Passeur« okradel dve sesiri Izkoriščanje revščine priseljencev in njihovih sanj po boljšem življenju v bogatem zahodnem svetu je že samo po sebi eno moralne obsodbe najbolj vrednih dejanj, ki pogosto meji že na»trgovanje s sužnji«. Primer, Id so ga včeraj odlomili karabinjerji v Krmi-nu, pa je še hujši. Naeznani»pas-seur«je namreč sprva pospremil dve makedonski sestri čez slo-vensko-italijansko mejo nekje na Goriškem, potem pa ju je okradel in zapustil pred krminsko železniško postajo. Ena od deklet, ki sta stari pri-bližno trideset let, je paraplegična, vendar to ni omehčalo srca zločinca, ki jima je pobral vse prihranke in ju zapustil nebogljene v posvem tujem okolju. Dekleti so našli karabinjerji, H so opazili njun zbegan in utrujen videz, njihovo pozornost pa je pritegnil tudi voziček, na katerem je sedelo prizadeto dekle. Sestri so zashšah, da bi na osnovi njunih pričevanj izsledili spremlejvalca, ki ju je okradel. Začasno zatočišče so jim našli pri redovnicah v Gorici v pričakovanju izvedbe postopka za izgon iz države. Na Goriškem so v nedeljo prijeli še sedem prieseljencev, štiri Iračane in tri Jugoslovane, najprej dva in posem še enega, ki so ilegalno prišli na italijanska tla. Vsi so moški stari od dvajset do trideset let. malce so tokrat vzeli pod drobnogled upravitelje in njihovo spoštovanje predpisov, ki urejujejo delovanje javnih lokalov in zaposlovanje (tudi tuje) delovne sile. Zdi se, da posebnih kršitev niso zasledili. Na Vrhu sta Boris in Miranda dobila hčerko Nikol Srečnima staršema iskreno čestitamo Kraški krti H OBVESTILA SZ DOM organizira 2. camp minibasketa za osnovnošolce, ki se bo odvijal od 31. avgusta do 4. septembra v Dijaškem domu v Gorici. Za informacije: tel. 33029 (ZSSDI) in 30677 (David). g________________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi v drugi polovici septembra zanimiv 13-dnevni izlet Pohajanje po Evropi, z udobnim avtobusom, polnim penzionom, spremljevalcem po mestih. Obiskali bodo Nemčijo (Berlin, Potsdam, Hamburg), Dansko (Ko-benhavn), Norveško (Oslo), Švedsko (Stokholm), ob povratku pa še Leipzig in Niim-berg. Za izvedbo izleta je potrebnih vsaj 40 prijav, zato prosijo interesente, naj se najkasneje do konca avgusta telefonsko javijo pri društvenih odbornikih ali poverjenikih. ;; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANDINI, Ul. Crispi 23, tel. 533349 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg della Re-pubblica 16, tel. 410341 DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO- PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel.78300 ________POGREBI Danes: 8.30, Pietro de Vet-tori iz splošne bolnišnice v Romans; 11.00, Fides Vittori vd. Massi z glavnega pokopališča v cerkev sv. Ignacija. KOŠARKA / KONČANO SVETOVNO PRVENSTVO KOLESARSTVO Jugoslavija četrtič posegla po zlatu Rusi drugi, Američani razočarali - »Azzurri« šesti Danes starta ženski Tour ATENE - Moštvo Jugoslavije je še CetrtiC osvojilo naslov svetovnega prvaka v košarki, potem ko je v napetem finalnem srečanju premagalo reprezentanco Rusije s 64:62 (30:35). VeC kot 100.000 ljudi je po ulicah v Beogradu proslavljalo zmago svojih košarkarjev dolgo v noC. Jugoslavija, ki je na prvenstvu v Atenah sicer nastopila kol samostojna država, je s Četrtim osvojenim naslovom postala najuspešnejši udeleženec svetovnih košarkarskih prvenstev, saj je "podedovala" še tri naslove iz nekdanje skupne države ter 3 srebrne in dve bronasti odličji. Prvič je bilo moštvo Jugoslavije svetovni prvak leta 1970 v Ljubljani, zlato odličje pa je osvojilo še leta 1978 v Manili ter 1990 v Buenos Airesu. Sicer pa je finale na 13. SP v Atenah, ki si ga je ogledalo 18.000 gledalcev, med katerimi je bil tudi predsednik MOK Juan Antonio Samaranch, potekal zelo izenačeno, pobudo pa so v prvih dvajsetih minutah imeli Rusi, pri katerih sta razočarala najboljša strelca Babkov in Karašev. Jugoslavija je v drugem polčasu prvič povedla pri izidu 50:49, rezultat pa se potem ni spremenil kar tri minute. Konec tekme so Jugoslovani odigrali taktično zrelo, odlikovala pa sta se izkušeni Aleksander DjordeviC in Željko Rebrača. Prvi je v odločilnih trenutkih dosegel sedem točk, ki so bile tudi njegove edine v finalu, medtem ko je Rebrača minuto pred koncem blokiral met Mihajlova, iz prostih metov pa je dosegel tudi zadnji, odločilni jugoslovanski točki. Veliki poraženec prvenstva v Grčiji pa so bili branilci naslova, košarkarji ZDA, ki brez NBA zvezdnikov niso uspeli potrditi vloge prve košarkarske velesile na svetu. Se v predtekmovanju so si privoščili poraz proti Lit- vi, v polfinalu pa so izgubili odločilno srečanje z Rusi. Medaljo, a tisto z najmanjšim leskom, so si nato priigrali v tekmi za 3. mesto z Grki. Prvenstvo samo pa je bilo zasenčeno s številnimi organizacijskimi težavami, ki nikakor niso služile kot dobra reklama za organizacijo olimpijskih iger 2004. Za nameček so manjkali najboljši košarkarji sveta, pri ZDA vsi zvezdniki NBA, ki pa jih ni bilo niti v moštvih Jugoslavije (Divac, Stojakovič, Danilovic) ali Litve (Sa-bonis). FINALE ZA 1. MESTO Jugoslavija - Rusija 64:62 (30:35) JUGOSLAVIJA: Bodiroga 11, Scepanovic 5, Obrado-vič 7, Berič 2, Rebrača 16, Tomaševič 7, Topič 9, Djordjevič 7. RUSIJA: Karašev 9, Ku-delin 14, Kisurin 3, Domani 4, Babkov 4, Mihajlov 9, Pa-nov 14, Nosov 5. ZA 3. MESTO: ZDA -Grčija 84:61 (48:27); ZA 5. MESTO: Španija - Italija 64:61 (32.32); ZA 7. MESTO: Litva - Argentina 77:76; ZA 9. MESTO: Avstralija - Brazilija 79:75; ZA 11. MESTO: Portoriko - Kanada 91:81. KONČNA LESTVICA: 1. ZR Jugoslavija, 2. Rusija, 3. ZDA, 4. Grčija, 5. Španija, 6. Italija, 7. Litva, 8. Argentina, 9. Avstralija, 10. Brazilija, 11. Portoriko, 12. Kanada. Bodiroga najboljši igralec Reprezentant ZR Jugoslavije Dejan Bodiroga je bil proglašen za najboljšega posameznika na 13. SP v Atenah. V izboru 14 športnih novinarjev je Bodiroga prejel 8 glasov, pet jih je pripadlo njegovemu soigralcu v moštvu svetovnih prvakov Željku Rebrači, enega pa je prejel Rus Vasilij Karašev. Bodiroga je že peti jugoslovanski igralec, ki mu je pripadel naziv najboljšega igralca na svetu. Dejan Bodiroga, ki je bil izbran za najboljšega košarkarja svetovnega prvenstva, poljublja pokal. MONTLUCON - Danes bo v Montluconu start ženske etapne dirke po Franciji. Tudi letos je ena izmed glavnih favoritinj za konCno zmago italijanska kolesarka Fabiana Luperini, ki je že trikrat zaporedoma osvojila prvo mesto na Touru. Sama Luperinije-va ne skra svojih ambicij, da bi CetrtiC posegla po prvem mestu, saj lahko računa na zelo močno in izkušeno ekipo, poleg tega je tudi proga zanjo primerna. Kar pet je namreč gorskih ciljev. Naporne etape pa so za Luperinijevo kot nalašč. Danes bo prva etapa Montlucon - Super Besse (147 km). Skupno bo na sporedu 12 etap, od katerih bosta dve na kronometer. NOGOMET / PO ZEMANOVIH IZJAVAH ____ Afera vse večjih razsežnosti Zeman danes pri CONI-ju, jutri v Turinu - Razprava v parlamentu? RIM, TURIN - Za Rominega tenerja Zdenka Zemana bo ta teden gotovo izredno naporen. Njegove izjave, da je konkretna nevarnost dopinga tudi v nogometu, je dvignila toliko prahu, tako da je bil CeSki trener deležen žolčnih kritik, bili pa so tudi redki, ki so doslej ocenili Zemanove izjave kot dobro doS-le. Zemana bo že danes zaslišala Sodna komisija antidoping pri CONI-ju, kjer bo moral dokazati, da je njegova bojazen, glede jemanja nedovoljenih sredstev v nogometu, utemeljena. Zeman bo pred komisijo skoraj gotovo ponovil vse, kar je že izjavil raznim Časopisom in televizijam. To pa bo seveda sprožilo verižno reakcijo, tako da bodo morali na zasliševanje tudi drugi nogometaši, trenerji ali odborniki društev, ki so včlanjeni v italijansko nogometno zvezo. Jutri pa bo Zeman odpotoval v Turin, kjer ga bo zaslišal namestnik državnega pravdnika Raffaele Guariniello. Po neuradnih vesteh pa je policija že na delu v raznih italijanskih mestih, da bi poizvedovala v nogometnem ambientu, če pri raznih klubih uporabljajo nedovoljena sredstva ali druga zdravila, ki lahko škodujejo športnikom. Medtem se nadaljujejo ostre polemike glede Zemanovih izjav o dopingu. Franco Corbelli, lider Gibanja za državljanske pravice, je celo mnenja, da bi bilo umestno, da se prekine vsaka nogometna aktivnost v državi, dokler se ne konCa preiskava, ki jo je sprožilo tu-rinsko sodstvo. Interjevi nogometaši se pripravljajo na pokalno tekmo. V Interjevem taboru z zanimanjem spremljajo »afero doping« in izjavljajo, da se nimajo Česa bati, saj je njihovo delo »prozorno«. Robi Baggio pa je dejal: »Vse, kar sem doslej dosegel, je sad trdega in požrtvovalnega dela. Sicer pa, Ce Zeman ima prav ali ne, bomo morali počakati na to, kar bo povedal turinskemu sodniku.« Ni Čudno, če bo »afera o dopingu« zajela tudi parlament. Paolo Lucchese, odgovorni za zdravstvo pri Ccd, je izjavil, da se bo moralo resno lotiti tega problema že na prvih razpravah v parlamentu, takoj po dopustu. NOGOMET / V C2 LIGI ŠPORTNI RIBOLOV Triestina za uvod s Sassarijem Prvenstvo se bo začelo 6. septembra, končalo pa 15. maja 99 Zelo dober obračun Pri Sireni zadovoljni z rezultati zadnjih tekem RIM - Včeraj je italijanska nogometna zveza objavila spored nogometne C2 lige, v kateri igra tudi Triestina. Tržaško moštvo, ki nastopa v B skupini, bo prvo srečanje, 6. septembra, igralo doma proti S as s arij u Torres. 1. KOLO: Baracca Lugo - Sandona; Ca-stel San Pietro - Viterbese; Faenza - Trento; Gubbio - Rimini; Maceratese - Fano; Sas-suolo - Mestre; Tempio - Giorgione; Triestina - Sassari Torres; Vis Pesaro - Teramo. V drugem kolu bo tržaški tretjeligaš gostoval pri Fanu. Tako kot Cl liga se bo tudi C2 liga začela 6. septembra, končala pa 16. maja 1999. V C2 ligi bodo naslednji premori: 15.novembra, 27.decembra, 3. januarja 1999, 21. februarja in 3. aprila. Triestina bo jutri, v okviru priprav na pokal in prvenstvo, igrala prijatlejsko srečanje proti Udineseju. Tekma na stadionu »Rocco« se bo začela ob 20.30. Drevi Bologna - Chorzovv BOLOGNA - Drevi bo v Bologni prva finalna tekma pokala Intertoto med domačim moštvom in poljsko ekipo Ruch Chorzovv. Povratna tekma bo 28. t.m. Zmagovalec tega obračuna se bo uvrestil v pokal UEFA. Nedeljske tekme Izidi nedeljskih prijateljskih tekem: Trento - Roma 0:5, Standard Liege - Milan 01 (strelec Maini), Perugia - Pescara (Melli, Tovalieri), Venezia - Lodigiani 5:0; turnir v Grossetu: Fiorentina - Napoli 4:2, Napoli -Grosseto 0:1, Fiorentina - Grosseto 1:0. 1. SNL: trije v vodstvu LJUBLJANA - V 2. krogu 1. slovenske nogometne lige so dosegli naslednje izide: Primorje - Maribor 0:1, 2. Triglav - Mura 0:0, Rudar - Koper 2:1, Publikum - Hit Gorica 2:1, BS Tehnik - SCT Olimpija 0:3, Potrošnik - Korotan 2:1. VRSTNI RED: SCT Olimpija, Rudar in Maribor 6, Mura in Publikum 4, Hit Gorica in Potrošnik 3, Koper in 2. Triglav 1, Primorje, Korotan in BS Tehnik 0. PRIHODNJE KOLO (15.8.): Koper - Potrošnik, Maribor - BS TElmik, Hit Gorica - Rudar, SCT Olimpija - Publiku, Mura - Primorje, Korotan - Živila Triglav (16.8.). Znanje, spretnost in kanCek sreCe - pa imamo skrivnost vse vidnejših uspehov sekcije za športni ribolov pri Tržakem pomorskem klubu Sirena. Eno prvo mesto v kategoriji žensk in eno drugo mesto za moške v kategoriji over 55 v lovu postrvi na deročih vodah na pokrajinski ravni je ugoden izkupiček Sireninih športnih ribičev. Med ženskami se je izkazala Marija Vitez, med moškimi pa Giovanni Legovi-ni. Zadnje tekmovanje v tej sezoni se je torej zaključilo nad pričakovanji. Tako Vitezova kot Legovini sta si s tem uspehom zagotovila nastop na italijanskem prvenstvu. Uspeh barkovljanskega društva je dopolnil še sam predsednik sekcije za športni ribolov Vojko Brecelj (na sliki), ki se je vrnil z italijanskega prvenstva v ribolovu s palico s pomola v Orioni in se kar dobro uvrstil. Prvi dan je bil tretji, naslednjega dne pa je imel veliko smolo, ker se mu je zlomila palica in se je uvrstil le okrog desetega mesta. Morda bo imel veC sreCe v isti disciplini in v mladinski kategoriji njegov sin Janko, ki bo tekmoval 12. in 13. septembra na državnem prvenstvu v La Spezii. NOVICE Slovenija 19. avgusta z Madžari LENDAVA - Slovenska in madžarska nogometna reprezentanca se bosta v sredo, 19. avgusta, v madžarskem Zalaegerszegu pomerili v drugem srečanju po osamosvojitvi Slovenije. Na prvem v Szombatheliyju je 6. aprila 1994 zmagala Slovenija z 1:0, edini zadetek pa je dosegel Srečko Katanec, ki je sedaj selektor slovenske izbrane vrste. Tudi 19. avgusta bo dvojni program. V predtekmi se bosta pomerili mladi reprezentanci (do 21 let). Prvič so Madžari zmagah z 1:0. Po besedah predsednika Nogometne zveze Slovenije (NZS) Rudija Zavrla bo prva slovenska reprezentanca v ponedeljek ter v torek pred srečanjem opravila tri treninge na novem igrišču v Križevcih na Goričkem, na Madžarsko pa bodo odšli na dan tekme. Mlada ekipa pa bo v sosednjo državo odšla že dan pred tekmo in prenočila ob Blatnem jezeru. Pari osmine finala slovenskega nogometnega pokala LJUBLJANA - Nogometna zveza Slovenije je v Ljubljani izžrebala pare osmine finala nogometnega pokala. Zmagovalec prestavljene tekme 1/16 finala med ekipama Hit Gorice in Mure, ki bo 2. septembra ob 16.30 uri, bo imel težkega tekmeca: Potrošnik iz Beltincev. Kranjska Sivila bodo igrala z Rudarjem iz Velenja, Maribor Teatanic bo gostoval pri Taboru v Sežani, GoriCanka RogaSevci pa bo gostila SCT Olimpijo. PARI OSMINE FINALA: GoriCanka Rogaševci -SCT Olimpija Ljubljana, Esotech Šmartno ob Paki -Primorje Ajdovščina, Tabor Sežana - Maribor Teatanic, Sivila Triglav Kranj - Rudar Velenje, Beltrans Veržej - Paloma Sega Sladki vrh, zmagovalec tekme Hit Gorica - Mura - Potrošnik Beltinci, Goriške Opekarne - Publikum Celje, Aluminij Kidričevo -Nafta Lendava. Rios prvi na lestvici ATP MONTE CARLO - Čilenec Marcelo Rios je dragic v karieri prvi na moški teniški lestvici ATP. American Pete Sampras je po neuspešnem nastopu v Torontu zdrsnil na drugo mesto. Rios je bil na Čelu ATP že 30. marca, vendar le štiri tedne. Sampras je teniško žezlo izgubil po 16 tednih, ker je v Kanadi izpadel v četrtfinalu. Zmagovalec Toronta Avstralec Patrick Rafter je s petega napredoval na tretje mesto. American Andre Agassi se je ponovno uvrstil med deseterico (9.). MOŠKA LESTVICA ATP: 1. (2.) Marcelo Rios (Cii) 3.719; 2. (1.) Pete Sampras (ZDA) 3.421; 3. ( 5.) Patrick Rafter (Avs) 3.306; 4. (3.) Petr Korda (Ceš) 3.195; 5. (4.) Carlos Moya (Spa) 2.902; 6. (6.) Greg Rusedski (VBr) 2.706; 7. (7.) Jonas Bjoerkman (Sve) 2.650; 8. (9.) Richard Krajicek (Niz) 2.642; 9. (11.) Andre Agassi (ZDA) 2.423; 10. (8.) Jevgenij Kafel-nikov (Rus) 2.418; 11. (12.) Tim Henman (VBr) 2.290; 12. (10.) Alex Corretja (Spa) 2.286; 13. (14.) Karol Kucera (Sik) 2.185; 14. (13.) Albert Costa (Spa) 1.921; 15. (15.) Alberto Berasategui (Spa) 1.907; 16. (16.) Goran Ivaniševič (Hrv) 1.807. Gomez zmagal v Wellesleyju WELLESEY - Ekvadorec Andres Gomez je na teniškem turnirju seniorjev v Wellesleyju (150.000 ameriških dolarjev nagradnega sklada) v finalu premagal Francoza Henrija Leconta s 7:5, 4:6 in 10:3. Zmaga je Gomezu, ki je bil leta 1990 zmagovalec Odprtega prvenstva Francije, omogočila, da je trenutno na dragem mestu v skupnem seštevku veteranskih prvenstev. Na prvem je Jimmy Connors, za Gomezom pa sta Bjom Borg in John McEnroe. SAK le remiziral CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so prvenstvo 1998/99 v regionalni ligi-sredina (Koroška, Štajerska, Zg. Avstrija) začeli s polovičnim uspehom. Pred 700 gledalcev so v lokalnem derbiju proti Pliberku dosegh le neodločen rezulrat 1:1 (0:0). Enajsterica trenerja Dinka Vrabca je v 55. minuti z golom Simona Sadjaka sicer povedla z 1:0, toda gostje so po nezbranosti obrambe SAK v 89. minuti le Se izenacih. (I.L.) Dragocena točka za Ausfrio/VSV CELOVEC - V 4. krogu prvenstva v novi 1. avstrijski nogometni diviziji je združena ekipa Austria Celovec/VSV Beljak v gosteh osvojila dragoceno točko (0:0) pri bivšemu prvoligašu Admira. Ce-lovCani so s petimi točkami šesti na lestvici, medtem ko je drugi koroški klub v 1. diviziji Spittal po četrtem porazu v Četrti tekmi (0:1 proti St. Poltemi) zadnji na lestvici. St. Polten je z 12 točkami prevzel tudi vodstvo na lestvici. (I.L.) Peter Wrolich bližji naslovu najbolšjega kolesarja CELOVEC - Peter »Paco« VVrolich je velik korak bližje osvojitve ti. elk-pokala in s tem naslova najboljšega avstrijskega kolesarja leta 1998. V nedeljo je na 195, 5 kilometov dolgi cestni dirki v Velikovcu dosegel peto mesto in prepričljivo ubranil vodstvo v tem pokalnem tekmovanju. Pred dvanajsto in zadnjo dirko na Dunaju ima prednost 150 točk. »Le padec ah kakšna draga nezgoda bi me lahko Se prinesla ob zmago«, je v pogovora za naš list dejal mladi koroški Slovenec, katerega veliki letošnji cilj je nastop na Tour de’ Avenier zaCetek septembra v Franciji. (I.L.) FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA VERONA 50, Shakespeare festival Dne 28., 29. in 31. avgusta ter od 1. do 5. septembra ob 21.00 bo uprizoritev »Dvanajste noči«, državna premiera. _____________SLOVENIJA______________ PORTOROŽ Avditorij Danes, 11. avgusta, ob 21.30, komedija »Bean«, režija Mel Smith. 46. mednarodni poletni festival Poleti se dan ZVečer začne Ljubljana Zvezdni prah Križanke, 28. avgusta ob 20.30 — G. Verdi: REdUlEM, Simfonični orkester RTV Slovenija Glasbene razglednice - Križanke 27. avgusta ob 20.30 — F. Lehar: DE2ELA SMEHLJAJA, romantična opereta, Opera in balet SNG Maribor 31. avgusta ob 20.30 — P. I. Čajkovski: LABODJE JEZERO, balet, Opera in balet SNG Maribor Ko maske oživijo Križanke. Peklensko dvorišče, 17. in 24. avgusta ob 20.30— A. Nikolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, monodrama, igra Polona Vetrih, režija Boris Kobal Drama SNG Ljubljana, 26. avgusta ob 20.30 — W. Shakespeare: UKROČENA TRMOGLAVKA, komedija, Slovensko ljudsko gledališče Celje Nekaj za dušo Viteška dvorana Križank, 11. avgusta ob 20.30—TANGO SEIS Ob soju sveč Viteška dvorana Križank, 12. avgusta ob 20.30 — PAOLO RE-STANI, klavir Viteška dvorana Križank, 13. avgusta ob 20.30 — ZORAN MARKOVIČ, kontrabas-ERWIN KROPFITSCH, klavir Križevniška cerkev, 14. avgusta ob 20.30 — MOJCA ZLOBKO, harfa-UTA JUNGWIRTH, harfa Viteška dvorana Križank, 19. avgusta ob 20.30 — MARIOARA TRIFAN, klavir V vročici večera - Križanke 18. avgusta ob 20.30 - Jazz, TONE JANŠA OUINTET 20. avgusta ob 20.30 - KONCERT DVEH TENORJEV, Janez Lotrič- Oto Pestner 25. avgusta ob 20.30 - VLADO KRESLIN, MLADI BOGOVI, BELTINSKA BANDA V soboto dopoldan - vsako soboto ob 11.00 na Prešernovem trgu 22. avgusta - AKADEMSKA POLK. SKUPINA F. MAROLT 29. avgusta -ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE V gosteh - BLED Cerkev sv. Martina, 11. avgusta ob 20.30 — MOJCA ZLOBKO, harfa-UTA JUNGWIRTH, harfa Po festivalu - Poletno gledališče Križank 9. septembra ob 20.30 - DAVOR RADOLFI & RITMO LOGO GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANUA-JUUJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V sklopu proslav ob stoletnici smrti cesarice Elizabete bodo uprizorili balet » Elizabeth: Sanje v pozni poletni noči«, nastopa Carla Fracci. Premiera bo 10. septembra ob 20.30. Ponovitve 11., in 12. septembra ob 20.30 ter 13. septembra ob 18.00. Informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča od 9.00 do 12.00 in od 18.00 do 21.00. Miramarski park Do 31. avgusta vsak ponedeljek, torek in sredo bo na sporedu dvakrat dnevno predstava »Luči in zvoki«. Urnik: v avgustu ob 21.00 in 22.15. V soboto, 15. avgusta, ob 20.30 (ob priliki 1 OO-letni-ce smrti cesarice Elizabete), nastop ansambla »Serenade Ensamble«, z naslovom »Zabava v glasbi na Avstro-ogrskem dvoru«. V soboto, 22. avgusta, ob 20.30 koncert dna Miche-lazzi - Feri, igrala bosta na flavto in kitaro. V soboto, 29. avgusta, ob 20.30 bo igral ansambel »Lumen Harmonicum« z glasbo iz 17. stoletja. NOVA GORICA Cerkev na Kostanjevici V okviru cikla Glasba z vrtov sv, Frančiška V petek, 14. avgusta ob 21.00, koncert komornega godalnega orkestra Solisti iz Sankt Petersburga. Umetniški vodja: Michail Gantvarg. V sredo, 26. avgusta. Kvartet saksofonov Danubia, Dunaj. V soboto, 29. avgusta, slavnostni koncert 2. Mednarodnega srečanja saksofonistov. SESUAN Caravella - Sesljanski zaliv - Program koncertov do 30. avgusta od 20.30 do 23.30. V petek, 14. avgusta - Orcjuestra Ochio Rios. V soboto, 15. avgusta - Liscio 2000. V nedeljo, 16. avgusta - Barbra Acoustic Trio. V petek, 21. avgusta - Ziryab. V soboto, 22. avgusta -1 Point. V nedeljo, 23. avgusta - Franco Ghietti band. V petek, 28. avgusta - The Organ Trio. V soboto, 29. avgusta -1 Taxi. V nedeljo, 30. avgusta - Blues Etcetera. VERONA 50. Shakespeare festival 16., 18., 19., 21. in 22. avgusta ob 21.00 bo Plesna skupina Arene uprizorila balet »Romeo in Julija«, državna premiera. MEDITERAN festival IZOLA - Manziolijev trg Petek, 14. avgusta - Predin MAR DJANGO QUARTET (Slovenija) Sobota, 15. avgusta - LAIKO FELDC (Jugoslavija, Madžarska) Petek, 21. avgusta - THE VENTILATORS (Švica) Sobota, 22. avgust - JAMS & ANA PUPEDAN (Nemčija, Slovenija) Petek, 28. avgusta - RICHARD WALLEY (Avstralija) POL€TJ€ V VILI MANIN Jutri, 12. avgusta, ob 21.00, »Broadway show«. Četrtek, 13. avgusta, ob 21.00, »l sette pec-cati capitali: z Davidom Riondinom in z Robertom Fabbricianijem«. Petek, 14. avgusta, ob 21.00, »Serata Afro-latino-americana«. Sobota, 15. avgusta, ob 21.00, »Figure v parku«. Nedelja, 16. avgusta, ob 21.00, »Tango y misterio«. Ponedeljek, 17. avgusta, ob 21.00, »Piccola orchestra avion travel in concerto«. Sobota, 22. avgusta, ob 18.00, »Figure nel parco«. Križevniška cerkev, 14. avgusta ob 20.30, Mojca Zlobko (harfa) in Uta Jungwirth (harfa). poletje v muzeju revoltella Do 30. avgusta s pričetkom ob 21.00: »Le canal« s Pier Paolom Venierjem. V četrtek, 13. avgusta ob 21.00: »Bon voyage«, Paolo Venier in Isidoro Brizzi. : V petek, 14. avgusta, ob 21.00: »Girando: omaggio a Fellini«, Cabiria, Priselila e le altre di Fabrizio Celestino. .... V nedeljo,16. avgusta ob 21.0Q: »Guifgr evening«, kitarist Andrea Massaria. V četrtek, 20. dvgustd ob 21.00: »Potovanje med vrsticami«, Giuliana laschi. . V petek, 21. avgusta, ob 21.00: »Girando: estate in corto«,Guendalina Zampagni. V četrtek, 27. avgusta ob 21.00: »Potovanje med vrsticami«, Giuseppe Culicchia. V petek, 28. avgusta ob 21.00: »Girando: cartoonia«, Bruno Bozzetto. '■ V soboto, 29. avgusta: »Šalom Trst glasba«, Corrado Greco, klavir. V nedeljo, 30. avgusta ob 21.00: »Guittir evening«, Sergio Giangaspero, kitara. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANUA-JUUJSKA KRAJINA TRST Bivše konjušnice miramarskega gradu Do 8. novembra je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 24. oktobra je razstava odprta vsak dan od 9. do 18.45, od 25. oktobra do 8. novembra pa vsak dan od 9. do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galleria Rettori Tribbio 2: do 28. avgusta bo odprta razstava »4a. rassegna internazionale del bronzetto« s sledečim urnikom: v tednu od 18.30 do 20.30 ob praznikih in ponedeljkih zaprto. PalaCa Costanzi: do 30 avgusta bo odprta razstava »Colezionare Trieste: pubblicita e prodotti indu-striali d’epoca«. Umik: vsak dan od 10.00 do 20,00. Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure. Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 16. septembra, so protagonisti slikane, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flowers«. Urnik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Poletni počitek pa je od 3. do 23. avgusta. Web: www.copeco/lipuarte. Knjigarna »Borsatti«, ulica Ponchielli, 3: Do 7. septembra je odprta razstava z naslovom »Un giorno d’estate«. Muzej Sartorio: do 8. novembra je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Umik: vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 9. do 19. ure (v obdobju prireditve Muzeji zveCer je razstava odprta do poznega). Od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) bo razstava odprta od 9. do 22. ure. Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 8. novembra je odprta razstava o odnosu Sveva do židovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4}: vse do 8. novembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih dmžin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30, od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) pa bo tudi popoldne od 16. do 22. ure. Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev židovskega rodu. Razstava bo odprta do 8. novembra, ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 19, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne, ob torkih je muzej zaprt. V obdobju prireditev Poletje v Revoltelli bo razstava zveCer dlje odprta, od 6. do 11. oktobra (Barco-iana) pa od 10. do 13. in od 15. do 22. ure. V Poštnem in telegrafskem muzeju so do 8. novembra na ogled znamke, poštne pošiljke in medalje z motivi židovske tradicije. Urnik: od 9. do 13. ure, avgusta je muzej zaprt ob nedeljah in praznikih. V občinski galeriji bo do 1. septembra odprta fotografska razstava Gabrieleja Crozzolija »Jobovo oko«. Urnik: od 10. do 14. in od 16. do 20. ure. Ljudski vrt, Ulica Giulia 2: do 30. avgusta bo na ogled razstava država Izrael, petdeset let fotografij agencije Magnum. Razstava je v sklopu pobude Salom Trst. Gledališče Miela: do 6. septembra v okviru pobude Transformation - Natura Naturans 3 razstavlja enajst umetnikov različnih narodnosti. Mednarodna razstava sodobne umetnosti je odprta od ponedeljka do petka od 18. do 23. ure, ob sobotah tudi dopoldne od 10. do 13. ure, ob nedeljah pa samo dopoldne. NABREŽINA Nabrežinska občinska knjižnica Do 16. avgusta, je odprta razstava »Vabilo k ustvarjalnosti«. Urnik: vsak dan od 18.00 do 21.00. MiUE Kulturni center G. Millo - Trg republike 4 Se jutri, 12. avgusta, bo razstavljal grafike in olja Al-do Bressanutti. Urnik razstave: v tednu od 10. do 12. ter od 17. do 19. ure, ob praznikih pa od 10. do 12. ure. SKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimi- va razstava o Skedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. GORICA Goriški grad: do 30. avgusta bo razstava grafik Gio-vanbattista Piranesija z naslovom »Piranesi in njegov Cas 1720-1778. Urnik: vsak dan od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Zaprto ob ponedeljkih. GRADEŽ Občinska razstavna dvorana na trgu B. Marin: do 16. avgusta bo odprta razstava » Salomonski vozel«. Umik: ob delavnikih od 17.00 do 22.00 ter v sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 22.00. PASSARIANO Villa Manni Do 8. novembra t.l. je na ogled razstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. VIDEM Videmski grad: do 6. septembra bo vask dan od 9.00 do 19.00, ob sobotah do 22.00 ure ogled Skrite mojstrovine Ermitaža. V cerkvi Sv. Frančiška, do 13. septembra na ogled razstava »Nuove contaminazioni 1998«. BURANO V B uranu v čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00. BENETKE Palača Fortuny (trg Sv. Marka): do 20. septembra je na ogled fotografska razstava »Benetke devetsto«. Urnik razstave: vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 18.00. Razstavni prostori Zbirke Peggv Guggenheim: do 13. septembra, vsak dan razen ob torkih od 11.00 do 18.00 bo razstava »Morandi Ultimo: nature morte 1950-1964«. Schola di SanVApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. MILAN Knjižnica v Ulici senata 14 - v torek, 22. septembra, ob 18.30 bo otvoritev razstave »Botteghe di editoria, libri, arte e cultura tra Montenapoleone e Borgospes-so, Milano 1920 - 1940«. Razstava bo odprta do 25. oktobra vsak dan izključno ob ponedeljkih in sicer do 10. do 18. ure. ______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Poslovni center HIT Do 6. septembra je na ogled razstava »Enajst go-riških slikarjev«. Urnik razstave: vsak dan od 10.00 do 19.00. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Umik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana MuSica sta poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še dve razstavi: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb Milene Stepančič. Umik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Mala galerija: do 30. avgusta odprta razstava Marka Peljhana »Sistem - 7«. Galerija CD: do 13. avgusta, bo odprta razstava risb, odtisov in fotografij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz Amsterdama. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.26 20.30 Prvi aplavz: otroški zbor «Veseljaki» - Doberdob TV dnevnik £ RAM 6.00 6.30 6.45 10.00 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.10 "15.55 18.00 Euronevvs Dnevnik jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Paola Saluz-zi, Pino Strabioli), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Mariti in pericolo (kom., It. ’60, i. S. Kosci-na, Franca Valeri) Dnevnik Aktualna oddaja: Poletna Verdemattina (vodita Lu-ca Sardella in Janira Majello) Vreme in dnevnik Nam: Matlock (i. Andy Griffith) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Toto nella Luna (kom., It. ’58, i. Toto. Ugo Tognazzi) Mladinski variete: Poletni Solletico, vmes risanke Rupert in nan. Se bojiš teme? Dnevnik 18.10 19.30 20.00 20.40 20.50 22.40 22.45 23.35 0.05 0.35 1.25 Nan.: Gospa v rumenem, 19.00 Gospa iz Westa Vremenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport Kviz: La Zingara Dokumenti: Superkvark -Odkritja in raziskave na planetu Zemlja : Dnevnik Variete: Turnee Aktualna odd.: Milleun-teatro - Luca Ronconi na vajah predstave «Cock-tail Party» Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Oddaje Rai Educational: Media/Mente, 1.00 Aforizmi: C. T. Altan Film: Mentre Parigi dor-me (dram., Fr. ’46) RAI 2 gg RETE 4 ITALIA 1 |r Slovenija 1 Nan.: Schwarzwaldska klinika Variete za najmlajše, vmes. risanke TV film: Nemico del ne-mico (i. P. Haber, 3.) Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Ci vediamo in TV Dnevnik Risanke Nan.: Hunter, 14.55 Inš- pektor Tibbs, 15.45 Law & Order (i. Jerry Orbach), 16.40 11 Virginiano (i. Lee J. Cobb), vmes (16.15, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Sentinel Risanke: Tom in Jerry Dnevnik Film: Orgoglio e passio- ne (pust., ZDA ’57, r. S. Kramer., i. C. Grant, F. Sinatra, S. Loren) ttg« 6 Aktualno: Le sorelle di Chiara Dnevnik Vreme, šport Brezdelje utruja? RAI 3 Jutranji dnevnik, vreme ffl Glasba: 15 minut slave M Film: Arniči per la pelle (kom., It. ’55) Hjjjjj Tempo, 11.00 Tema: Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, 12.05 Šport Nan.: Podeželski zdravnik - Praznik zmajev Aktualno: II grillo, 13.30 Italija 60-ih let Deželne vesti,dnevnik Avtobusna postaja Nan.: Kaj ti roji po glavi Šport: atletika, tenis Dok.: Geo Magazine Nan.: Nove Supermano-ve pustolvščine Dnevnik, deželne vesti Nan.: Friends (i. Jennifer Aniston) Film: II sorpasso (kom., It. ’62, r. D. Risi, i. V. Gassman, C. Spaak) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Sur vi val Dnevnik, pregled tiska, vreme, filmske novosti Fuori orario: Eveline Nad.: Piccolo amore, 6.50 Zingara Pregled tiska Nad.: Guadalupe, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’ amore, 11.40 Edera Dnevnik Kviz: Iva show, vmes (13.30) dnevnik Dok.: La macchina del tempo Nad.: Sentieri - Steze Nan.: Savannah Film: A noi piace fred-do...! (kom., It. ’60) Aktualno: Poletni «Chi miha visto» Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Lo šport preferito dali’ uomo (kom., ZDA ’64, i. R. Hudson) Film: La dottoressa del distretto militare (It. ’76) Pregled tiska Film: Desiderando Giulia CANALE 5 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Oddaja o dobrem počutju: Vivere bene be-nessere Risanke Nan.: Družina Hogan, 11.30 Sedma nebesa (i. S. Collins, C. Hicks) Nan.: Due per tre (i. J. Dorelli, Loretta Goggi) Dnevnik TG 5 Aktualno: A regola d’ ar-te Nan.: Mr, Bean TV film: Le stagioni deli’ odio (dram., ZDA '95, i. Bonnie Bedelia) Nan.: Komisar Scali, 17.15 Detetktiv na razpotju (i. Dick Van Dyke, Scott Baio, V. Rovvell), 18.15 Plavolaska za očeta Nan.: Ultraman Otroški variete,. vmes Ciao Ciao mattina in risanke Nan.: Hazzard Film: Due mafiosi contro Al Capone (kom., It. ’60, i. Franco Franchi) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Genitori in blue jeans Risanke Risanke: Jetson Variete: Non dire Banzai! Nan.: Baywatch Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Ocean Girl, 18.00 Lassie Odprti studjo, 18.55 Šport studio Nan.: V osmih pod streho, 19.30 Pappa e Ciccia Risanke Variete: Zelig - Facciamo cabaret Film: 11 miglior araico deli’ uomo (srh., ZDAS ’95, i. Lance Henriksen) Italija 1 šport Film: Tammy e il T-Rex (kom., ZDA ’94) # TELE 4 MONTECARLO I 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Nad.: Prava ljubezen Made in Italy Film: Sogni proibiti Konjske dirke Živali in narava Nan.: Scoop, 22.00 LBJ Italijanska kuhinja Kviz: Poletni Tira & Mol- la (vodi G. Ingrassia) 19.30, 22.30, 1.40 Dnev- Dnevnik TG 5 nik, 13.00,19.50 Šport Variete: Doppio lustro Nan.: Quincy (vodita Gene Gnocchi in Film: 11 prigioniero deli’ Tullio Solenghi) isola degli squali (’36) TV film: Persi nell’ ocea- Variete: tappeto volan te no - Two Game Back (pu- Film: La roulette (dram., st., ZDA ’97, i. Melissa J. ZDA ’49, i. B. Stanwyck) Hart, Jon Pennell) Film: La via del West Film: Figli di un dio mi- (vestern, i. K. Douglas) nore (dram., ZDA ’86, i. Šport: Crono W. Hurt, M. Matlin) Nan.: Elitni umori Nočni dnevnik Film: Charlie Chan Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Radovedni Taček: Park, 9.45 Markacije, 10.05 nan.: A. J. - Jevi časovni popotniki (ZDA, 9. ep.) Otroci sveta Po domače Nad.: Savannah (ZDA, 31. del) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor. Dosje: Nemci v Sloveniji Nan.: Fina gospa (VB, 11.) Nan.: Inšpektor Morse (VB, 1. del) Prisluhnimo tišini: Neverjetno doživetje Obvestila Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi Dokumentarna nanizanka: Mejniki naravoslovja in tehnike (dok., Nem.) Nan.: Waynove dogodivščine (Avstral., 12.) Dok. oddaja: Velike knjige - Sin domovine Risanka, 19.20 Oglasi TV dnevnik Vreme, šport, oglasi Nan.: Hrošči (VB, 6. ep.) Oglasi, Dobro je vedeti Made in Slovenia Odmevi, kultura, vreme Šport, oglasi Nan.: Večni sanjač, 23.05 Nan.: Inšpektor Morse (VB, 2. epizoda) Drama: Starši za polovični čas (Fr.) Velike knjige Napovedniki TV PRIMORKA 17.00 Videostoani Videospot dneva Športni ponedeljek Spored za otroke: Risanka: Čarobna piščal Videostrani Dnevnik, vreme Glasbena oddaja: Pop rock svet Nad.: Sosedje (56. del) Štajerskih sedem v Avstraliji Dnevnik TV Primorka If' Slovenija 2 8.45 9.00 9.55 10.00 10.30 10.55 11.45 12.40 14.40 16.00 16.30 17.25 18.05 19.00 19.30 19.55 20.00 20.50 20.55 22.20 22.55 2.00 Teletekst Vremenska panorama Napovedniki Matineja. Nanizanka: Na vasi (Danska, 32. ep) Nan.: Pacific Dri ve (Avstralija, 32. ep.) Tedenski izbor. Nad.: Ivanhoe (VB, r. Stuart Orme, i. Ste-venVVaddington, Victoria Smurfit, Ciaran Hinds, Christopher Lee, zadnji del) Studio City Sobotna noč: Koncert skupine Izvir - Koncert mtv Unplugged: Tori Amos Euronews TV prodaja Film: Kraj zločina -Zgrešena ljubezen (Nem.) Nogomet: Mura - Silke-borg (2. predkrog kvalifikacij za pokal UEFA) Nanizanka: Rdeči klic (VB, 3. epizoda) TV igrica: Kolo sreče Videoring Oglasi Osamljeni planet: The Rockies Oglasi Film: Razbijajoče srce (dram., Fr. ’94, r. D. Grousset, i. Maxime Le-roux, Isabelle Gelinas) Svet poroča Napovedniki B Koper Euronevvs Vesolje je... Risanke 1 Program v slovenskem jeziku: Iz prve roke Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška oddaja: Ecchec-cimanca Potovanje po Nemčiji Film: Zenska, seks in nadčlovek (It. '68, i. Richard Harrison, A. Celi) Vsedanes - TV dnevnik Pogovorimo se o... Alpe Jadran Folkest ’96: Jackson Brovvne - Le Pays Natal Vsedanes - Tv Dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Potpuri; 8.30 Na počitnice; 9.00 Glasba za vse okuse; 10.10 Koncert simfonične glasbe; 11.30 Odprta knjiga: Spomini na R. Mario Rilkeja (int. M. Sardoč, 3. del); 12.00 Kratki časi; 12.20 Poletne melodije; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Skrito cvetje rožmarina (pripr. L. Dobrinja); 15.15 Obleka naredi človeka; 16.00 American dreams; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika, nato Klgsični album: L. van Beethoven); 18.00 Veseloigra: Uskok (.D. Bole, r. A. Rustja); 18.35 VVorld mušic; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Modri val svetuje; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; 20.00 Pocestne zgodbe (D. Mislej Met); 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke R K. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča che gira; 11.00 O manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Dietetnico; 18.45 Jaz in umetnost; 19.25 Sigla single; 20.00 Maribor. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Počitniški ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15,30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Glasb, utrinki; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.00 Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta lahna; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 Štos - Še v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15,30 DIO; 16.15 Komorni zbor RTVS; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Glasba za konec dneva, napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 « Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP A. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro raCun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 , Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG BJl r ,. SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA a 66 666 ^\|[X|\|[CjLa VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. Vremenske motnje se pomikajo Cez Evropo daleč od naših krajev. Nad Slovenijo doteka topel in suh zrak. 1010 1020 1020 /3i ^ zdfc: SKOPJE o •/- ■ X X .ATENE 22/36 ■ MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,4 stopinje C. 4 TšF BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden. Po nižinah bo sredi dneva toplotna obremenitev velika. !=/ ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 29 2000 m 16 1000 m 24 2500 m 13 1500 m 19 2864 m 11 DANES S GRADEC 16-32 O TRBIŽ CELOVEC O 14/31 8 S MARIBOR O 16/32 0 012/30 KRANJSKA GORA XXn O S. GRADEC 14/31 0 PT.UJ M. SOBOTA O 16/32 O ^ CELJE O 15/33 6}' N. MESTO 16/31 O ZAGREB 17/31 O O <6- Pretežno jasno bo. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, ob morju okoli 20, najvisje dnevne od 30 do 35 C. SOSEDNJE POKRAJINE: Povsod bo pretežno jasno in vroče. JUTRI <6 GRADEC 16/32 ■irTUFe u r, KRANJSKA C * CELOVEC TRBIŽ O 14/31 O 12/30 O KRANJSKA GORA ^ TRŽIČ 14/31 CEDi__ 18/35 o OVI0EM 18/35 0 9 GRADEC 14/31 MARIBOR O 16/32 M. SOBOTA O 16/32 PTUJ 6J CEUE o 15/33 O KRANJ 6J e N. GORICA 17/35 GORICA Q 17/35 O POSTOJNA s. 15/31 LJUBLJANA 17/32 TRST 20/34 N. MESTO O ZAGREB 17/31 16/31 O PORTOROŽ O 20/34 ; ;^o 6J. UMAG O ČRNOMELJ. 5^ OPATIJA Ite PAZIN o O REKA 20/33 x> V sredo in četrtek se bo nadaljevalo sončno in vroče poletno vreme. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE ■ BAND AR - Brunejski sultan Hassanal Bolki ah velja za najbogatejšega človeka na svetu. Znan je med drugim po tem, da nenehno vabi »na skodelico čaja« znane lepotice, filmske igralke in manekenke, ki jim v zameno za obisk na brunejskem dvom obljublja bajna darila: Ferrarijeve avtomobile, z diamanti presito spodnje perilo in... otoke sredi Pacifika; ni znano, ali je katera od gospa vabilo sprejela. Ob primemo svečani priložnosti se sultan tudi sam potrudi, da razkaže družinsko premoženje. Takole svečano je bilo oni dan, ko so v Bruneju uradno proglasili sultanovega sina, 24-le-tnega Al-Muhtadeeja Billaha, za prestolonaslednika. Slovesnost je bila v znamenju zlata: mladi Billah je na glavi nosil zlato krono, iz žlahtne kovine pa je bila sešita tudi njegova tunika. Prestolonasledniku je stric najprej prebral kraljevo imenovanje, nato pa so mu, v znamenje oblasti, izročili staro maleško bodalo, t.i. kri s s - seveda zlat in okrašen z dragimi kamni. Princ je stopil do očeta in mu poljubil roko (telefoto Ap), nato se k materi. Slovesnost se je zaključila s sprevodom po mestnih ulicah. m Jg|r Pol milijona ljudi na tetino paradi ZURICH- Letošnje ulične parade tehno glasbe v Zuerichu se je udeležilo skoraj pol milijona ljudi. To je drugi navečji evropski tehno festival po berlinski Ljubezenski paradi (Love Parade). Ljubitelji tehno glasbe, znani kot raverji, so v Zuerich prišli iz različnih delov Evrope. Kot je povedal predstavnik organizatorjev, je bilo ozračje na paradi mirno in sproščend. Prireditev je nadzorovalo približno 900 policistov in zdravnikov, ki pa niso imeli težjega dela. Po paradi so lahko raverji zabavo vso noč nadaljevali na 40 različnih »tehno-partyjih« v mestu. (-STA/Hina) Berlinčani snedli največji zajtrk BERLIN - Skoraj 6500 Berlinčanov se je včeraj vpisalo v Guinnessovo knjigo rekordov - pojedli so največji zajtrk na svetu, so sporočili prireditelji. 6459 udeležencev je popilo 3000 litrov kave in 1500 litrov čaja ter pojedlo 20.000 kruhkov in 3000 margarin. Kakih 100 milijonov mark dobička od mestnega zajtrka bosta organizatorja zasebna televizijska mreža Sati in proizvajalec margarine Rama podarila organizaciji, ki pomaga otrokom (STA/AFP). Ustrašil se je papagaja HOUSTON - Neko frizerko iz ameriškega Houstona je pred posilstvom rešil njen papagaj, ko jo je iz sosednje sobe začel klicati po imenu in potencialnega posiljevalca tako prestrašil, da je zbežal. Osumljenega VVarzella Bootyja je policija že prijela. Napadelec očitno ni bil toliko priseben, da bi ugotovil, kdo mu je preprečil njegove nasilne in nečedne namere. (-STA/Hina) Z razpetimi jadri pod velikim mostom Star of India je ena najstarejših tovornih ladij na svetu. Pred nedavnim so ji podelili posebno priznanje za najbolje ohranjeno staro ladjo. To je bila za ladjo in posadko priložnost, da so prvič zapluli s polnimi jadri pod most v San Diegu (Ap)