izhaja od oktobra 1*7 KOT TEDNIK s 1. januarjem 1966 kot poltednik OD 1. jan. 1966 izhaja trikrat TEDENSKO izdaja cp »gorenjski tisk* v KRANJU urejuje uredniški odbor glavni urednik: slavko beznik TELEF.: UREDNIŠTVO 34-75 in 21-90, UPRAVA. tek. račun pri komunalni banki v KRANJ« 607-79-135 - izhaja ob ponedeljkih, SRSDAjL in sobotah - letna naročnina 96*, mesečna 76, POSAMEZNA ST. 10 DIN tETO XIII., S T. 106 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUBI ZA GORENJSKO sobota, io. septembra 1969 Dan mornarice . Pmes, 10. septembra, praznu-IM vsi naši pomorščaki na voj-. ln trgovskih ladjah že osem-obletnico rojstva Jugoslo-*nske vojne mornarice. Skupno Pomorščaki praznujejo ta dan jx.vs'1 delavci po naših ladje-, Anicah, gojenci pomorskih šol F Prebivalstvo ob našem Jadra-* sploh, ki je življenjsko povedno 2 Miha Marinko ■ junak socialističnega dela Te dni je predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko slavil rojstni dan in 40-letnico revolucionarnega dela. V imenu predsednika republike Tita ga je ob tej priliki odlikoval z Redom junaka socialističnega dela podpredsednik Izvršnega sveta Aleksander Rankovič. morjem in mornarico, 'radie >*ved livl i]e našega pomorstva so tako stare kot zgodovina da so bili črnogorski tLrn?rii med prvimi pionirji ru-{te Hote. Nantična šola v Pera-tel'^T^" Zabeležena že pred 400 tu pomorska šola v Koto- . )e lani slavila 110 let obstoja le bila ob tej priložnosti presna v višjo pomorsko šolo. klavni vzpon pa beleži naše rstvo v zadnjem obdobju in uvršča kot vse močneiši n Tarnbni in gospodarski činitelj Ve socialistične družbe. Vojna (Qjn?r'Ca I? danes opremljena s iv-no tehniko in sprejema v 0yJe vrste nove in nove plovne j[e'e*te- Trgovska mornarica je Ho -fre^ora^la pol milijona ton * nosti> kar je za naše mlado itdlfr"vo velik HSP.eh- Na"se!ad~ \tel tVo se Hvehavlja v širo- P°mo se Ob >vetu in sprejema * ra*ne dežele. aP°l?X številnih nasetn ročila m nacrtno uvrscaio nase šol in ustanov itn "" morlH m mornarstvu \^Tn° danes že celo Ladjedelni-l*istitut in druge ustanove, ki *alVaJ V 5^uPni m neločljivi del e domovine, rtio at° • se praznovanju naših l}tl?arJev pridružujejo vsi držav-5 P0n°som na preteklost in ŽIVLJENJSKA POT SLAVLJENCA Tovariš Miha Marinko se 1e rodil 8. septembra 1900 v Knez-dolu nad Trbovljami. Kot nezakonski sin služkinje je že s trinajstimi leti moral na delo v steklarno, čez dve leti pa v rudnik, kjer se je pridružil revolucionarnemu delavskemu gibanju, leta 1919 postal član SKOJ in se udejstvoval v kulturno-prosvet-nih društvih. Po odslužitvi dveletnega vojaškega roka se je leta 1923 vrnil v Zagorje in bil sprejet v članstvo Komunistične partije Jugoslavije. Zaradi akcije proti »Orjuni« je bil mesec dni zaprt, nato pa je emigriral v Francijo. Tam je delal v rudnikih. Bil je predstavnik jugoslovanskih emigrantov v sindikatu rudarjev in funkcionar jugoslovanske sekcije Komunistične partije Francije. Leta 1931 je odšel v Berlin in nato v Moskvo, kjer je obiskoval višjo partijsko šolo, leta 1933 pa se je vrnil v domovino. Bil je instruktor Centralnega komiteja KPJ v Pokrajinskem komiteju za Slovenijo, nato sekretar Pokrajinskega komiteja. Leta 1934 ga je policjia v Ljub-lirni aretirala in po dveh mesecih preiskave konf ini rala v Tr-Dovljah. Tam se je preživljal s skromnim zaslužkom na javnih delih. Na IV. konferenci KPJ decembra 1934, je bil izvoljen v Centralni komite KPJ. Četudi pod strogim policijskim nadzorstvom je kot član Pokrajinskega komiteja vodil Okrožni komite partije in preko njega znane velike stavke in druge politične New Delhi. 9. septembra — .^ijski obrambni minister J^išna Menon je izjavil, da Jrj* Indija tudi v prihodnje spirala sprejem ljudske re-PubljJttj Kitajske v Združene zarode. Obmejni spor med bflma državama ne more Pliva-ti na indijsko stališče. ~\ner*je Indije je namreč, da /**ruženi narodi ne morejo jediti svetovnega miru mi-2^600 milijonov Kitajcev. TOKlO, 9. septembra — Jamski premier Ikeda je po-^a'. da bo njegova država asovala zoper sprejem ljud-ke republike Kitajske v Or-*nizacij0 združenih narodov. Vendar pa se je zavzel, da bi obnovili trgovinske stike med obema državama. Kakor je znano so bili ti stiki pretrgani leta 1905. To je povedal Ikeda v japonskem mestu Nagoji in potem omenil, da zdaj še nima v načrtu obiska Združenih držav Amcnike in tudi ne misli povabiti predsednika Eisenhowerja, naj pride na Japonsko. Washington, 9. septembra — Združene države Amerike so zavrnile predloge republike Kitajske o izmenjavi časnikarjev med obema državama. akcije v revirjih. Kot podpisnik proglasa za ustanovitev Neodvisne delavske stranke je bil leta 1935 zopet aretiran, izpuščen in ponovno aretiran, odpeljan v Zagreb, mučen in po dveh mesecih zapora na procesu v Beogradu zaradi pomanjkanja dokazov oktobra 1936 oproščen. Na Ustanovnem kongresu KP Slovenije 17. in 18. aprila 1937 na Cebinovem nad Trbovljami je bil izbran v Centralni komite KP Slovenije. Nato je ilegalno vodil skupino rudarjev v pomoč španskim protifašistom, a ga je partijsko vodstvo iz Pariza poslalo nazaj v Slovenijo. Po vrnitvi je bil zopet aretiran in kon-finiran v Braslovčah. Uspel je spodbiti zakonitost odločbe o konfinaciji in se po dveh mesecih vrnil v Trbovlje. Kljub policijskim šikanam in kaznim je legalno vztrajal v Trbovljah do konca leta 1939 ko je organiziral in vodil devetdnevno stavko. Tedaj rr. je umakni v ilegalo, delal v Zvezi slovenskega delovnega ljudstva, bil nato instruktor CK KPJ pri CK KP Hrvatske do julija 1940, zaprt dva meseca in izročen ljubljan- ski policiji, ki ga jfe ^...Linirala v Brusnicah pri Novem mestu, od koder je ponovno pobegnil v Zagreb in bil kot instruktor CK KPJ poslan v Bosno. Od tam je januarja 1941 odšel v Liubljano, kjer je urejal »Ljudsko Pravico« in sodeloval v ožjem vodstvu KPS in bil kot tak eden izmed vodilnih organizatorjev NOB. Na partijski konferenci 1. julija 1^41 je imel referat o kadrih, julija je postal politkomisar Glavnega poveljstva partizanskih čet in v težavnih pogojih mesec dni organiziral NOB na Štajerskem. Septembra je šel na posvetovanje Vrhovnega štaba v Stolice, zatem je vodil akcijo na Bučko, decembra 1941 aretiran in obsojen na 30 let. V ječi Castell Franco v Italiji je vodil organizacijo KP in Osvobodilne fronte, konec leta 1943 je pobegnil in prišel na osvobojeno ozemlje v Sloveniji. Nato je politično delal na Primorskem in v Trstu. Konec leta 1944 je bil poslan v Makedonijo, nato je delal v CK KPJ, 15. junija 1946 je postal predsednik Narodne vlade Slovenije, sekretar CK KPS in Izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Sedaj je tovariš Miha Marinko predsednik Ljudske skupščine LRS, član Izvršnega komiteja CK ZKJ, sekretar CK ZKS, predsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije, nosilec »Spomenice 1941«, odlikovan z redom narodnega heroja in drugimi odlikovanji. Iz posveta predstavnikov DlT pred Mesecem tehnike Strokovnjaki v aktivno delo Kove organizacije D T tudi v Škoffji Loki in Tržiču Kranj, 9. septembra. — Včeraj popoldan je bil v Klubu gospodarstvenikov v Kranju važen posvet, ki ga je sklicalo občinsko Društvo inženirjev in tehnikov občine Kranj. Posveta so se udeležili tudi predstavniki ostalih društev inženirjev in tehnikov (DIT) iz Gorenjske, predstavniki osnovnih organizacij Ljudske tehnike Kranj in predstavniki ObLO ter predstavniki političnih in družbenih organizacij. Na posvetovanju so se pogovorili o programu dela in še posebno o sodelovanju med organizacijami Ljudske tehnike in društvi inženirjev in tehnikov v sklopu obsežnih priprav za »Mesec tehnike«, ki bo od 15. oktobra do 15. novembra. V razpravo so posegli številni udeleženci. Predsednik sekretariata Zveze inženirjev in tehnikov LR Slovenije ing. Pavel Zaucer je med drugim poudaril, da v dobi tehnike in avtomatizacije ni mogoče razvijati gospodarstva brez sodelovanja strokovnih kadrov, ki morajo biti nosilci tehničnega napredka. Zato je v občinah potrebno organizirano in smotrno izkoristiti strokovno znanje in pripravljenost za delo tistih maloštevilnih strokovnjakov, ki so že na razpolago ter ustvariti ugodne pogoje za priliv novega strokovnega kadra. Občinska društva OBRAZI IN POJAVI UMAZANE ROKE Kaj boš, ko boš velik? To so zelo priljubljene igre za predšolske otroke. Včasih se odločijo, da bodo zdravniki, drugič šoferji — kakršne so pač okoliščine in priložnosti. Vendar je to vprašanje zelo resno in težavno za mnoge starše, katerih otroci obiskujejo razne šole, ko se morajo odločiti za ta ali drugi poklic. Seveda morajo pri tem reči svojo odločilno besedo sami prizadeti — otroci, učenci, ki na razpotju poklica kljub današnjim strokovnim službam in nasvetom čestokrat z malodušnostjo in celo z nezaupanjem sprejmejo eno ali drugo. Kdaj in za kaj se je Dušan odločil — o tem nihče v naselju ni govoril. Dušan je tudi sicer marljiv in priden fant: zjutraj preden je odšel v šolo, je zmeraj prinesel domov mleko in kruh, včasih celo meso, potem si je pripravil knjige, znova pregledal naloge, potlej pa urnih nog v tesnih hlačah odšel v šolo. če so morda že pred časom govorili doma o Dušanovem šolanju, če je morda tudi on sam o tem kramljal s sošolci in sovrstniki, ni znano. Končno ni to niti najmanj važno. Važno je to, kako so o tem ondan govorili otroci na dvorišču. »Vaš Dušan bo zidar. Samo kamenje bo prenašal, ves bo umazan od malte in blata. Fejf* Tako je dejal sosedov šestletni Milan Dušanovi sestrici iste starosti, ko sta se igrala na dvorišču. »Ni res! Grdo govoriš. Saj ne bo umazan,* se je hudo uialiena branila Verica. Potem je nekaj časa nepremično držala ročico ob lončkih in kuhalnicah, ki so bile razmetane po pesku in se zastrmela v bližnji grm. »Nič ni res!* je nenadoma spet vzkliknila prav, ko je Milan že pozabil, o čem je bila zadnja beseda. »Ni res, da bo naš Dušan umazan! Tudi če bo zidar ne bo umazan. Tudi zidarji imajo vodo. Umijejo si roke zmeraj, ko končajo z delom. Videla sem zidarje, ko so delali most. Tam so imeli velik sod vode in so se umivali.* »Zidarji so zmeraj umazani,* je trdovratno vztrajal Milan. »Jaz že ne bom zidar. So mi rekli doma, veš! Bom veliko več kot Dušan. Slikar bom. Ali pa bom hiše risal. Inženir bom, veš Verica!* je dejal končno in poskočil iz peska, da se mu je tovornjak s prikolico kar prekopicnil. Verica ga je zrla še zmeraj užaljena. Prav zato je še dodal: »Glavno je, da bom več kot zidar, roke bom imel čiste in lepe.* Prepir se je še nadaljeval. Verica je z odkritosrčno in pošteno otroško dušo vztrajno branila Dušana, češ da tudi zidar ne bo hodil okrog umazan, da bo imel milo in brisačo lahko kar s seboj itd. Milan pa je prav tako trmasto trdil, da so zidarji samo tisti ki nimajo denarja za šolanje, tisti, ki so manj učeni in imajo za to strgane hlače in umazane roke. V tem prepiru sta se razšla. Verica je celo domov prišla objokana in spraševala, če je res, da bo moral biti Dušan umazan in grd. Toda od Ifje je na Milana prišla beseda o umazanih in čistih rokah? Tako podcenjevanje fizičnega dela vsekakor ni zraslo v njegovi glavi. K. M. l';ti JISIN: Zatišje ob zaključku poletne sezone na Bledu Foto: F. Perdan J inženirjev in tehnikov imajo prvo in najvažnejšo nalogo, da preko svojih organizacij vključijo vse tehnične stokovnjake v neposredno reševanje raznih gospodarskih in komunalnih problemov. Ob razumevanju in pomoči političnih činiteljev za delo društev in organizacij inženirjev in tehnikov bodo postale zlasti občinske organizacije DIT važen člen v organizmu občine in močan element gospodarskega napredka. To, kar pomeni strokovni kolegij v dobro organiziranem podjetju naj postane občinska DIT v komuni. V razpravo so posegli še podpredsednik GO LT Slovenije, Julij Beltram, urednik revije 2IVLJENJE IN TEHNIKA, Ivan Spojlar, zastopnica Okrajnega odbora SZDL Kranj Zvonka Les-jak in drugi. Na področju Gorenjske obstajajo občinska vodstva DIT y Radovljici, Kranju in na Jesenicah. Ko so sestavljali program dela, so med drugim predlagali naj bi se do »Meseca tehnike« ustanovilo DIT tudi v občini Skofja Loka in Tržiču. Zatem pa naj bi ustanovili še Okrajni odbor DIT. Da bi se delo v času »Meseca tehnike« kar najbolj smotrno razvijalo in da bi bila med občinskimi odbori boljše sodelovanje in enoten okrajni program dela, so izvolili tudi enoten okrajni štab — koordinacijski organ, ki bo deloval do ustanovitve Okrajnega odbora inženirjev in tehnikov. Da bi bil letošnji »-Mesec tehnike« kar najbolj uspešen in da bi dosegel svoj namen, bodo v tej akciji sodelovala strokovna društva, Centralna tehnička knjižnica, strokovne in tudi druge šole, organizacije SZDL, sindikalne organizacije itd. Govorili so še o prepotrebni gradnji »Doma ljudske tehnike« v Kranju, o vlogi organizacij DIT v prihodnjih letih in o drugih problemih in nalogah te organizacije. -an Pred plenuTtom ObK LMS Kranj — Pred bližajočim M plenumom Občinskega komiteja LMS Kranj ima nedvomno največ priprav Komisija za vas. — Pred kratkim je poslala vsem vaškim in terenskim aktivom anketo, ki naj bi prikazala gotove pomanjkljivosti v delu vaške mladine. Prav sedaj pa so aktivi dobili tudi posebno vpra-šalno pelo, po kateri bodo morali odgovoriti kar na 84 vprašanj. Razen tega bodo člani komisije, skupno z nadzorno komisijo, obiskali vsa vodstva aktivov in se z njimi direktno pogovorili o vsem, kar jih bo zanimalo. Z izčrpnimi podatki bodo gradivo za plenum lahko temeljito pripravili, hkrati pa bo to tudi dejanski prikaz dosedanjega dela. Tovariš Kardelj na Jesenicah Jesenice, 9. septembra Danes dopoldne je obiskal Jeseniško železarno podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, ki so ga spremljali Zvezni sekretar za blagovni promet dr. Marjan BrecelJ, podpredsednik republiškega sveta Slovenije Viktor Avbelj, predsednik OLO Kranj Vinka Hafner in predsednik ObLO ledenice Franc Treven. Gostje M na Jesenicah razgovarjali s tamkajšnjimi predstavniki Železarna o proizvodnji in • rekonstrukciji. IZ NAŠIH KRAJEV Dve iz Dražgoš TREBA BO PRIJETI ZA DELO ditev, da je bila mladina dose-Občinski komite LMS Želez- daJ neaktivna, resnica je v tem, niki je letos ustanovil tri vaške da se zaradi odhajanja starejših NAŠ RAZGOVOR "S mladinske aktive, in sicer v Selcah, na Martin j vrhu in v Dražgošah. Napačna bi bila tr- ZANIMANJE ZA PROMETNO VZGOJO Zabnica — Ob zaključku le mladincev v dolino zaradi zaposlitve v industrijskih centrih, mladi ljudje niso takoj znašli. — V novoustanovljenih aktivih upajo, da bodo z načrtnim vzgojnim, političnim, zabavnim in kulturnim delom pričeli v jesenskih in nadaljevali v zim- tošnjega šolskega leta je bilo skih dneh. Naj povemo še to, na osnovni šoli v Zabnici 150 učencev. Omembe vredno na da ima mladina v Dražgošah svoj televizor, to je prvi dru- tej šoli je izredno zanimanje za štveni televizor v Selški dolini pouk o prometni vzgoji in varnosti na cesti. Izpit za prometno značko II. in III. razreda je uspešno opravilo 149 kandida- LASTEN OBRAT TOVARNE »NIKO« V tovarni »Niko« v Zelezni- tov, to se pravi vsi učenci ra- kih je na enomesečni praksi 13 zen enega. Letos bodo s po- Dražgošanov. Le-ti bodo v krat-ukom o prometni vzgoji in var- kem pričeli samostojno delati v nosti na cesti nadaljevali. NOVO TRGOVSKO POSLOPJE Skof ja Loka Poleg nove avtobusne postaje v Skofji Loki gradi trgovsKO podjetje Zeleznina svoje novo trgovsko in upravno poslopje. Dela pri gradnji gredo že h koncu in je treba stavbo v notranjih prostorih še primemo opremiti, medtem ko je zunaj že sta 3, reda Bled-Bohinj je ne-končana. Tako se bodo že letcs dvomno ena najbolj prometnih novem obratu te tovarne, ki ga bodo odprli na osnovni šoli v Dražgošah. Sola v Dražgošah je dokaj velika in zato ne potrebuje vseh prostorov zase. S tem bo delno rešen tudi problem stanovanjske stiske delavcev v Železnikih. UPRAVIČENA NEZADOVOLJNOST Boh. Bistrica — Republiška ce- Uspeh preventive Približno pred enim letom sem bil priča naslednji anekdoti: Kranjski gasilci — poklicni in prostovoljni — so imeli vajo v Stražišču. Poklicna četa je že »pogasila«, ko so prostovoljci še vedno iskali »hidrant«. Jedro anekdote pa je v tem, da je morala poklicna četa gasilcev na kraj, kjer so imeli vajo, iz Kranja, medtem, ko so bili prostovoljci domačini. Morda je bila prav ta anekdoto poved, da sem se v sredo zaustavil pred jeseniškm gasilskim domom. Pozornost mi je vzbudil napis ob vhodnih vratih »dežurna služba«. Brez premišljanja sem vstopil in se kaj hitro zapletel v pogovor z dežurnm gasilcem Jožetom Kuraltom. Prvo moje vprašanje je verjetno za marsikoga nenavadno, vendar bo odgovor to- variša Joža na to vprašanje vsakomur razumljiv. »Kako kaže z vašim delom letos? Boste presegli letni plan oziroma prekoračili lanske rezultate?« »Rezultati naših letošnjih akcij, ki jih je bilo po številu 19, kažejo, da bomo letošnji plan, v primerjavi z lani, visoko presegli. Večina požarov je bila že v kali zadušenih, s čemer smo prepite-čili precejšnjo škodo. Čeprav /a letos še nimamo točnih podatkov, naj za ilustracijo povem lanske številke. Imeli smo 27 požarov, pri katerih je bilo za 2,960.950 dinarjev škode, preprečili pa smo škodo v vsoti 8,890.000 dinarjev.« -Ali imate na Jesenicah poklicne ali prostovoljne gasilce?« »Poklicno desetino gasilcev imamo na Jesenicah že od 1. januarja 1959. Zal je desetina le na paphtju, ker nas je poklicnih gasilcev le šest. Torej nas je premalo in si našega d?la brez jeseniških prostovoljnih gasilcev sploh ne bi mogli zamišljati. Kljub temu pa, da smo vsi precej raztreseni po Jesenicah, nekateri so celo iz Javornika, smo najmanj v petih minutah nared (pogostoma tudi v treh) in že pri gašenju požara. Letošnje uspešne rezultate pa mommo predvsem pripisati naši preventivni dejavnosti. S poučevanjem vseh občanov, kako je treba postopati, brž ko se pokažejo prve iskre, smo letos preprečili že velike škode in praktično še nismo imeli opravka z večjimi požari, razen dveh gozdnih. Naši uspehi pa bi bili brž ko ne še večji, če bi imeli več tehničnih pripomočkov, delovnih prostorov in ce bi naša desetina res štela deset mož.« n. v Jože Kuralt J Uspešno delovanje preselili v nove prostore in se bo staremu v Skofji Loki pridružila spet nova sodobna trgovska hiša. cest med poletno turistično sezono. Pred približno letom dni DIJAŠKI DOM BO KMALU KONČAN Skof j a Loka Pisali smo že, da je ob koncu Visoko - Na zadnji seji osnovne organizacije LMS Visoko so so večji del ceste modernizirah, pregledali in ocenili dosedanje zgradili nov most pri Bohinjski delo_ _ Delovanje tamkajšnje Bistrici itd., precejšen odsek mladine je lahko za vzgled mar. ceste od Soteske m naprej proti gikateri mladinski organizaciji Bohinjski Beli ter skozi naselje na Gorenjskem) za kar ima ne_ Bohinjske Bele pa je se do da- * malo zasl celotni 10_51anski nes ostal neurejen. Prebivalci sekretariat aktiva. Le.ta je Bohinjske Bele so upravičeno imel y letošnjem letu 9 sejj se_ šolskega leta v Skofji Loki po- nezadovoljni, ker dela potekajo ,.stankov cei0tnega kolektiva pa gorel del Dijaškega doma. Sre- tako počasi m nesmotrno. - _2e\,sedem y organizacijo je vWju. ča je bila le, da so takrat dija- davno je bil pripravljen na ze- i;čenjh kar 73 mladincev in mla. ki odšli že domov in da pri tem ieznišEi postaji ves material za - dink pian de]a M SQ ^ gesta-ni bilo nobene nesreSe. Dom so asfaltiranje in ker cesta ni bila^;^ spomladi so dokaj redn0 i2_ seveda začeli takoj popravljati urejena, so vsega spet odpeljali,,polnjevalL Na pr0stovoljmh de- . in kaže, da bo končan že pri- drugam. Tudi same meritve in^vnih akcijah je sodeiOValo 6 tos zgradil na Križki planini hodnji mesec, tako da bo do- druge priprave so potekale zelo * volj prostora za vse dijake, ki dolgo, medtem ko se s težaški- Iz kamniškega kota V Kamniku so v novi dre- na oko 35.000 divjakov sadnega vesnici, ki so jo uredili na zem- drevja, največ jabolk in hrušk, ljišču Kmetijske zadruge v Go-diču, v zadnjem mesecu cepili mladincev, in sicer dva na zvez- so 12 športnih prireditev. Veli- ni mladinski delovni akciji in ko je bilo torej narejenega, še 4 na lokalnih. Veliko je zani- večje uspehe pa bi prav gotovo manje za kulturno-prosvetno lahko dosegli, če bi bili tesneje delo in šport. V TVD Partizan povezani z ostalimi političnimi je zbranih kar 100 članov. Imeli organizacijami na vasi. -an Nov počitniški dom Cerklje — Delovni kolektiv tesarskega podjetja »Tesar« iz Ižanske ceste v Ljubljani je le- pod Krvavcem, izredno lep in okusno izdelan počitniški dom, ki so mu dali ime »Koča pri suhi smreki«. To ime zato, ker dom v resnici stoji ob veliki »PROMETNA VZGOJA« Skof j a Loka Precej govorimo letos o Pr^ metni vzgoji, najprej kolesarje j potem voznikov motornih in mopedistov in nazadnje P pešcev. Zato so pristojne ko1111 sije po občinah za vzgojo o metu kot tudi okrajna P^\i-h le, da so se na dolo:enih poeta vili novi prometni označili prehode za pešce. ab P so nekatere prometne znake It prehode še obnovili. To s° . okviru akcije »Na cesti J" sims lepo uredili tudi v škoiJ loški ob5ini. Toda kaj slabo so se sedaj stisnili v ostali dve stavbi ali pa stanujejo kje druge. -č TEČAJ ZA VOZNIKE — MOPEDISTE Kranj - Člani Avto-moto društva v Kranju so tudi letos poskrbeli, da je bila mladina, ki je letovala na Verudici pri Puli, deležna vzgoje za voznike -mopediste. Tečaj je obiskovalo okoli 100 učencev, mladincev in mladink, izpit za mopediste pa je uspešno opravilo 31 slušateljev. i (mit v ftacfeffo? s Zgornji Brniki — Jutri, 11. a septembra, otvarja Prosto- M voljno gasilsko društvo Zg. jp Brniki POŽARNI BAZEN. j§ Ob 13.50 bo sektorski sprevod 5| prod požarni bazen, ob 14. |§ uri govori o zgodovini dru- U štva, ob 14 15 pa mokre vaje I domačega društva n črpanje iz požarnega bazma. Nato bo I sledila velika vrtna veselica 1 s kegljanjem za dobitke in m streljanjem z zračno puško. §§ Za razvedrilo bodo igrali Ve- H seli gorenjski fantje. Sodelo- 1§ vala bo tudi cerkljanska god- H ba na p hala. Škofja Loka — Gostšče ffi »Crngrob« pri Skofji Loki | priredi v nedeljo s pričetkom ob 15. uri vrtno zabavo s plesom. Zabavali jih bodo »Domači fantje«. Kranj — V nedeljo s pričetkom ob 16. uri bodo na stadionu Mladosti v Straži- §s šču mednarodne speedway dirke. Dopoldne ob 9. uri bo pravtako na igrišču Mladosti prv?nstvena tekma ženske republiške rokometne lige med domačo Mladostjo in Partizanom iz Črnomlja. Ob 10. uri pa bo republiška moška rokometna tekma med Mladostjo :n Olimpijo iz Ljubljane. Golnik — Danes ob 16. uri bo prvenstvena tekma ženske republiške lige med domačim Storžičem in Partizanom iz Črnomlja. Zavrtnica — Jutri bo v primeru lepoga vremena mla-d'ruski orientacijski pohod za Milovanovičev memorial na Završnico. Danes ob 18. uri bo otvoritev tabora, ob 20. uri predavanje o Trisulu, zatem pa taborni ogenj. V ne- j deljo dopoldne bo komemora- j cija pred Milovanovičevim spomen'kom, nato start ekip, popoldne ob 17. uri pa razglasitev rezultatov Ln zaključek. mi deli zlepa ni pričelo resno. Tako so morali vaščani še vse poletje, ko je bil promet največji, na debelo pobirati cestni prah. Le kdaj bo cesta dokončno urejena, če bo šlo tako naprej? -jb 6uhi smreki. Na področju Kr- meže na d<)ma^ine podrt I* zlomljen prometni znak, ki vavca je to eden najlepših počitniških domov. Dom ima dve spalnici, dnevno sobo, kuhinjo, shrambo, v zgornjem delu pa še skupno ležišče za 20 oseb. Ves gradbeni material so pripeljali po žičnici, kar je terjalo precej denarnih sredstev, menda okoli an luč ve« kaže % V občini Železniki imajo dinski organizaciji na Bukovici sedaj 15 osnovnih organizacij in na Sorici. SZDL. Na zadnji seji občinskega odbora SZDL pa so govorili o združitvi osnovnih organizacij v Dolenji vasi in v Selcah, k Martinj vrhu pa naj bi se priključila Ojstri vrh in Jesenovec. f) V podjetju »Kamnik« v Kamniku bodo ob desetletnici delavskega samoupravljanja izdali svoje glasilo »Naše delo«. % Dela pri rekonstrukciji podjetja LIP Cešnjica počasi, vendar zanesljivo napredujejo. Ce bo ugodno jesensko vreme, predvidevajo, da bodo novi re- O V kamniški Mestni hranilnici je bila namesto umrlega Alojza Bizjaka postavljena za vršilca dolžnosti ravnateljica Marija Grašekova, za blagajnika Turističnega društva pa je bil izvoljen Peter Klavčič. e Tudi letos so jeseniški ta- Je Jdimn!k in naPravilf veliko borniki postavili svoje platnene razdejanje po hiši, zlasti na mm«. i,..*«,«^ t. „ električni m Medobratna športna tekmovanja, ki jih je v Kamniku organizirala tovarna »Titan« ob 10-letnici delavskega samoupravljanja, so močno razgibala športnike vseh delavskih kolektivov. 3 milijone dinarjev Najbolj so uspele prireditve v streljanju posameznikov in tudi ekip, ki se jih je udeležilo 124 tekmovalcev. Na nogometnem brzoturnirju so zmagali nogometaši »Titana« pred »Stolom«. V šmarci pri Kamniku je v ponedeljek, 5. septembra zjutraj, med nevihto strela udarila Jesenice in se zaposlil na že smer proti kopališču. To P* škoda samo za promet, Pa* ^ gotovo tudi za turizem, kah^ predstavljamo nejevoljo ^ ko bi prišel v Skof jo Loko Wjj ^ hotel na kopališče, pa ga zar nekaterih zlikovcev skoraj ne mogel najti. - ni z- S sodišča PREVELIKA IZNAJDLJIVOST E. H. je prišel iz Doboja na jati, lahko uredila na druga? .. način, zlasti še zato, ker WJ podjetje Sadje Kranj take — —e P°->ave kaia' hišice, pod katerimi je v treh izmenah preživelo okoli 200 tabornikov. Postavljenih imajo okoli 40 šotorov, in sicer v Ankaranu in Kopru. % V gorenjskem industrij- lapeljavi. Na Rudniku, znani partizan- tudi nakladanju in razkladanju va- Prtznalo. Obsojena je bila na ^ gonov. Ker se za stalno sploh mesece zapora pogojno za ni nameraval zaposliti, ga je dven let pod nadaljnjim bolj ski vasi pri Kamniku, bodo dne možnost kakšnega lažjega po 18. septembra slovesno odprli kot resno delo, zanimala Jcm, da bo v roku 10 mese po pravnomočnosti sodbe -stranskega zaslužka. Ze po ne- tala neupravičeno pridob J = konstruirani obrati podjetja še skem bazenu je zaposlenih v vodovod, ki so ga s prostovoljnim delom pomagali zgraditi učenci Lesnoindustrijske šole iz je bil parkiran ob razkladalni kazenskega )račun- kaj dneh je zagledal v nezakle- znesek 65.430 din v pro.— njenem osebnem avtomobilu, ki Plačati bo morala tudi str°^ letos pod streho. f) Na gimnaziji v Kamniku se je v novem šolskem letu vpisalo v 6 oddelkov 158 dijakov. £ V občini Železniki je osem osnovnih mladinskih organizacij, in sicer: 3 industrijski aktivi, 4 vaški in 1 šolski. Skupno je vključenih v organizacije 355 mladincev in mladink. V kratkem bodo ustanovili tudi mla- čevljarski panogi okoli 3000 ljudi, če upoštevamo število zaposlenih v tovarnah Planika v Kranju, Peko v Tržiču, Alpina v Zireh, Alka v Dupljah in še v nekaterih manjših obratih. — Ce dodamo še prodajno osebje, ki je zaposleno širom po Jugoslaviji in ki skrbi za prodajo izdelkov teh tovarn, potem se dvigne število na okoli 4000. Ljubljane in dijaki kamniške g.mnazije. Ljubljansko transportno podjetje je z novim šolskim letom uvedlo vožnjo šolskega avtobusa skozi Tuhinjsko dolino. Avtobus vozi od Motnika in prihaja v Kamnik ob 7.40 uri, odhaja pa ob 13.30. V kamniške šole se vozi 40 dijakov iz Tuhinjske doline. 5 Delovni kolektiv jeseniškega Avto-servisa ima vsak dan obilico posla, ki ga izvršuje z naj.ečjim uspehom. To potrjuje tudi rezultat polletnega plana, ki je visoko prekoračen rampi, velik usnjen kovčeg. — Le-tcga je vzel in ga odnesel na svoje stanovanje. Ko se je prepričal, da je v kovčku precej obleke v vrednosti okrog 50.000 dinarjev, je službo samovoljno zapustil in se vrnil v domači kraj. Tam je predmete postopoma razprodal. Dejanje je na sodišču odkrito priznal, ter so zagovarjal, da je pač izrabil ugodno priložnost, ki se mu je nudila zaradi lahkomiselnosti lastnice avtomobila. Obsojen je b.l na tri mesece zapora. Oško-dovanki pa bo moral seveda povrniti tudi škodo. OKORIŠČANJE NA RAČUN POTROŠNIKOV Zaradi zlorabe uradnega položaja se je murala zagovarjati pred sodiščem J. F., poslovod-kinja poslovalnice trgovskega podjetje »Sadje« na Bledu. Po ugotovitvah sodišča je o 1 januarja pa do maja 1959 samovoljno zviševala od uprave podjetja določene maloprodajne cene kmetijskim pridelkom, za katere je bila finančno obremenjena, in sicer pri jajcih od 2 do 7 din po kosu, pri ostali zelenjavi pa od 5 do 10 din pri kg. Na ta način je po ugotovitvah finančne inšpekcije oškodovala potrošnike za 65.430 din. Svoje dejanje je skušala na sodišču opravičiti s tem, da je cene zviševala zato, da je krila kalo, ki Je bil vselej večji kot ji ga jo priznalo podjetje. Sodišče njenemu zagovoru ni verjelo, ker bi vprašanje kala, če bi se v resnici pojavljal v taki množini, kot se skuša obtožena zagovar- postopka in vprečnino v znesku 2000 din P0' Priznanje za prizadevanj nJ Kranj — Na predlog za notr. zadeve OLO K1* ustanovijo je bila letos Komisija za prometno nost, ki je takoj po f*>r nju pokazala izreden usp in napredek pri varnostnih ukrepov «» nosti na cesti sploh. ^|tl' za tem so bile po vse«1 činah ustanovljene tu«1 činske komisije. Le-tc 8« I KO«''1 koj pričele z delom. V3y ra*' posameznih komisij so j lični, nedvomno pa so dos>CJ najdelavnejše v Kranju- n-1 i u Jesenicah, v RftdovIjM Skol ji Loki. vai" Komisija za prom«'tn» fj nost ln vzgojo v pron*c* _ri OLO Kranj je na svoj« ^ skh aila, da bo podelil* (i, pismeno priznanje vsenLejft slini šolam po GorepJ* ^ •ki so pokazale v času » J(r prometne akcije P»d ^^.jtri" vom »Na cesti nisi .' jf največ uspehov in Pr 'je, vanj. Predloge '* P0*' y Oziroma priznanja. D<)(.., /.# delale občinske koni«*'J prometno varnost. GORENJSKE > •OBOTA, 10. SEPTEMBRA 1960 N9TIANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO HERMACOR 5MOHOR ccurrscKACH •'. «i• * *•*.*. •** ••\»*. .*."- ••.*.*. f.::<-:^ Mali obmejni promet med Avstrijo in Jugoslavijo LJUBLJANA 2. Vse ostale odredbe Sporazuma, ki so navedene v 1. odstavku bodo uporabljene tudi za ta dodatni Sporazum v kolikor ni-«o z njim v nasprotju. ^ željo in v prepričanju, da bo , Uspevalo k nadaljnjemu iz-^sanju odnosov med obema ljUr?VaXna' Sta Vlada Federat:vne ^oske republike Jugoslavije in strijska zvezna vlada dne 19. JrJ* 1953 sklenili sporazum o l^remdčninah avstrijskih dvo-nikov na jugc-slovanskem ob-H6dnem P°drc*iju. Da bi Pr<>met ^r3 obmejnima conama olajšali, m ° kot ustreza potrebam ob-p2nega Prebivalstva, sta Vlada j^flerativne ljudske republike vi/rt^vije in Avstrijska zvezna *UrrT nlcrati sklenili tudi spora-- ^ o ureditvi malega obmejne- j^^^eta med Federativno LR jokavi jo in Republiko Avstriji*. ndar je ta sporazum veljal S^T^*® avstrijske in Jugoslovanih volestnike oziroma uživalce jg, rernitnin onstran državne me- °i odnese med Federativno rep^^republiko Jugoslavijo in Avstrijo še nadalje Uta Je bil ob priložnosti obi-Hjst RVstrijskega zunanjega mi-fcej/1 dr. Bruna Kreyskega v «klp^radu dne 18- marca 1960 ^3en naslednji "ODATNI SPORAZUM mcd Federativno ljudsko * ^Publiko Jugoslavijo in ^publiko Avstrijo o ureditvi °ga obmejnega prometa od 19. marca 1953 1. člen **ial te ' ^mojna cona je v smislu Dodatnega sporazuma ob-> območje, ki je odrejeno v ^t"^' 1. Sporazuma o ureditvi obmejnega prometa od ' "^rca 1953. ,*ritorialne spremembe ob-va-*U katastrskih občin ne vpli-^ * n«i obseg obmejnih con, ki ene z odstavkom 1. 2. člen :van.ski in avstrijski igu^gosloa b.r^o v spremstvu staršev •b^^ih <*5eb, v katerih stalne 6Jno prepustnice eo vpisani. 3. člen Za prehod državne meje je po tem sporazumu predvidena stalna obmejna prepustnica po prilogi A, ki bo izdana v slovenskem in nemškem jeziku. 4. člen 1. V stalni obmejni propustnici bo navedeno: a) osebni lastnikovi podatki; b) esebni lastnikov opis in njegova novejša fotografija; c) poklic; d) območje obmejne cone druge države, kjer je lastniku zadrževanje dovoljeno; e) imena mladoletnikov do 16 let, ki smejo prekoračiti državno mejo brez lastnih obmejnih dokumentov; f) dovoljeni obmejni prehodi, ki jih po pravilu ne mora biti več kot 5. 2. Stalna obmejna prepustnica bo veljala največ leto dni in jo je mogoče podaljšati vsakokrat za naslednje leto. Izdana bo po možnosti v 20 dneh. 3. S stalno obmejno propustni-co sme imetnik potovati štirikrat mesečno preko mejnih prehodov, navedenih v propustnici, in so zadržati pri vsakem prestopu 60 ur na odrejenem sosednjem območju. Državno mejo mora v obe smeri prestc-p't.i preko istega obmejnega prehoda. 4. V primeru višje sile, bolezni ali drugih nepredvidenih važnih razlogov se imetniku stalne pro-pustnice pravica bivanja na sosednjem območju lahko podaljša za čas, ko zapreka traja; o tem morajo biti čimprej o-bveščeni pristojni organi druge država 5. Enak postopek velja v primerih odvzema svcoode in zadržanja lastnika stalne obmejne propustnice na območju druge države. 5. Člen ■Prestop državne meje je po tem Sporazumu dovoljen preko obmejnih prehodov, ki so navedeni v prilogi VI Sporazuma o ureditvi malega obmejnega prometa od 19. marca 1953 in prilogi B tega Sporazum*. 8. člen 7a. prenos blaga in plačilnih c-edstev iz ene obmejne cone v drugo bosta vsaka izmed pogod- benic uporabljali 6voje avtonomne predpise. 7. člen V prometu med obema obmej: nima conama bo vsaka izmed pogodbenic uporabljala v carinskem postopku s prevoznimi sredstvi, kakor tudi za potreben pribor in pogonska sredstva, svoje avtonomne predpise. 8. člen Stalna Mešana komisija (9. člen) bo proučila vzpostavitev avtobusnih linij v okviru malega obmejnega prometa in v primeru potrebe pripravila ustrezne predloge. 9. člen 1. Da bi se obmejni promet razvil in da bi pravilno uporabljali ta Sporazum in Sporazum o ureditvi malega obmejnega prometa od 19. marca 1953 bo osnovana stalna Mešana komisija. Stalno Mešano komisijo bo sastavljalo šest članov; vsaka izmed pogodbenic bo vanjo imenovala tri člane, pri čemer se bo lahko poslužila tudi strokovnjakov. 2. Komisija bo imela svoje prvo zasedanje mesec dni po tem, ko bo Sporazum začel veljati. Redno bo zasedala enkrat letno, izmenjaje v eni in drugi državi; mimo tega bodo na zahtevo ene izmed pogodbenic lahko sklicana tudi izredna zasedanja. Obe pogodbenici se bosta pravočasno sporazumeli o času in kraju zasedanja. 3. Komisija bo svoje odločbe sprejemala enoglasno. Ce v komisiji ne bi prišlo do soglasja, se je mogoče poslužiti diplomatske poti. 4. Odločbe komisije dobe veljavo po izvedenem medsebojnem obvestilu o tem, da so izpolnjeni potrebni pogoji po notranjih predpisih držav pogodbenic. 5. Komisija ima nalogo, da rešuje vsa vprašanja, ki bi nastala pri tolmačenju in uporabi sporazumov, navedenih v odstavku 1. zlasti v vprašanjih vzpostavitve in oprostitve prometa preko predvidenih obmejnih prehodov; da rešuje vse ostale naloge, ki ji bodo zaupane, in da predlaga spremembe in dopolnitve dosedanjih sporazumov. 10. Člen 1. Odredbe členov 9a, 10 kakor tudi odstavkov 1, 2 in 3 člena 14 Sporazuma o ureditvi našega obmejnega prometa od 19. marca 1953 bodo uporabljena po ami-alu. niškem prometu in dva nova * prehoda v cestnem prometu. Za 1 prehajanje čez državno mejo v| okviru določb dodatnega spora- >■ zuma so torej dovoljeni mejni« prehodi, ki so navedeni v po-x sebnem seznamu. Vsi našteti mejni prehodi so začrtani. 11. člen 1. Za dan, ko bo ta Sporazum začel veljati, se bosta obe vladi dogovorili z izmenjavo not. 2. Ta Sporazum lahko vsaka izmed pogodbenic odpove vsak čas, tako da preneha veljati 6 V Jugoslaviji izdajajo obmej mesecev po prejemu odpovedi. KJE IN KAKO DOBIMO OBMEJNO PROPUSTNICO? POJASNILA k dodatnemu sporazumu o malem obmejnem prometu med Avstrijo in Jugoslavijo Obmejno cono ali obmejni pas tvorijo v vsaki državi nekatere vasi tistih občin, ki so naštete v sporazumu. Objavljamo seznam teh občin v Avstriji in Jugoslaviji z informativnim zemljevidom. Stalni prebivalci teh občin imajo pravico do tako imenovanih stalnih obmejnih propustnic, ki se načelno izdajajo za eno leto. Vse te občine so bile določene že z prvotnim sporazumom o ureditvi našega obmejnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo z dne 19. marca 1953, ki je praktično služil le za dvolastni-ški promet, v ostalem pa je predvideval mali obmejni promet le v skromnem obsegu (nujni obiski, mejni prehodi za zdravnike, veterinarje in babice, pomoč ob katastrofah in po-dc-bno). Sporazum o prometu dvolast-nikov, ki je bil med Avstrijo in Jugoslavijo podpisan prav tako 19. marca 1953, velja še naprej z vsemi svojimi posebnimi določbami in ugodnostmi za avstrijske in jugoslovanske dvo-lastnike oziroma uživadece nepremičnin onstran državne meje. To pomeni, da imajo vsi tisti dvo-lastniki, ki so do zdaj imeli pravico prehajati čez mejo, goniti živino na pašo, spravljati poljske pridelke, jemati s seboj delovno orodje itd., to pravico tudi še za naprej in sicer po starih pravilih. Novost dodatnega sporazuma je v tem, da daje pravico prehajanja čez državno mejo pod določenimi pogoji vsem avstrijskim in jugoslovanskim državljanom, ki stalno bivajo v eni izmed obmejnih con, ne glede na to, ali so dvolastniki ali niso. Za prehod Čez mejo v malem obmejnem prometu so dovoljeni vsi dosedanji dvolastniški mejni prehodi po sporazumu iz 1. 1953, dodatni sporazum r>a je zdaj določil ie mejne prehode v želez- a/j ne propustnice okrajni ljudski?] odbori Kranj, Celje, Maribor in« Murska Sobota. U Stalni prebivalci občin v ob-T, menem pasu se morajo torej za I izstavitev obmejne propustnice^ obrniti na svoje pristojne kta-j"! jevne urade občinskih ljudskih I odborov, kjer dobijo poseben ? formular za prošnjo. Točno iz-ji, polnjenemu formularju je trebaj priložiti: ' 1. dve sliki (novejšega datuma; 2. kolek za 250 din in 950 din v gotovini. Po informacijah, ki smo jih dobili na pristojnem mestu traja izstavitev obmejne prepustnice 3 do 4 tedne, ker mora biti dokument predložen v vidiranje tudi pristojni oblasti sosednje države. CARINSKI PREDPISI v maloobmejnem prometu med Avstrijo in Jugoslavijo Ker med Avstrijo in Jugoslavijo po sporazumu o malem obmejnem prometu vprašanje carinskih predpisov še ni urejeno, veljajo za koristnike obmejnih propustnic carinska določila, ki so predpisana splošno za carinska obmejna področja. Iz Jugoslavije lahko vsak ko-ristnik propustnice nese enkrat mesečno 3500 dinarjev, ostali predmeti pa so podvrženi splošnim carinskim predpisom. GOSPODARSKE VESTI f> V Vojvodini visokorodna pšenica na 300.000 ha. Kmetijski strokovnjaki Vojvodine so ugotovili, da bodo jessni lahko posejali v Vojvodini z vsokorodno pšenico približno 300.000 ha površin. Da bi to čim uspešnejše opravili in tako povečali površine, posejane z visokorodno pšenico, za približno 103.000 ha, So predlagali več praktičnih ukrepov. £ Modernizacija trgovine na Hrvatskem. Do konca leta bo v Zagrebu 21 samopostrežnih trgovin, medtem ko jih je bilo doslej le 10. Na Reki, v Varaždinu, Sisku, Splitu in v drugh hrvatskih mestih so odprli 12 takih prodajata in 21 prodajaln na Hrvatskem so v tem, da mnoge gospodarske organizacije nimajo v svojih skladih dovolj sredstev za nabavo potrebne opreme in za najvažnejše adaptacije. Melioracija Struškega polja. Z melioracijskimi deli, hi bodo predvidoma končana do leta 1962 in za katera bodo znašali stroški 1572 milijonov dinarjev, bodo na tem območju pridobili okoli 2350 ha obdelovalne zemlje. Doslej so žex dokončali graditev prekopa, ki bo odvajal v Ohridsko jezero vodo iz reke Soteske. Pričeli pa so tudi s poglabljanjem struge Črnega Drima, kar bo omogočilo hitrejše odtekanje vode. Meliorirane površine bodo namenjene predvsem za gojitev industrijskih kultur. Letošnja predelava sladkorne pese. Tovarne v Crven-ki in Zrenjaninu so te dni pričele s predelavo sladkorne pese letošnje letine. Kljub temu, da so bile letos vse sladkorne tovarne obnovljene eli razširjene, predvidevajo, da njihova zmogljivost ne bo zadoščala in da bo zato treba tudi letošnjo predelavo podaljšati. Da bi se v naslednjih letih ta stiska odpravila, nameravajo že do leta 1965 dograditi 14 novih sladkornih tc-varn, s čimer se bo lahko predelava mnogo bolj nemoteno razvijala. Povečanje industrijske proizvodnje v Makedoniji. V prvih letošnjih 7 mesecih se je industrijska proizvodnja v Makedoniji povečala za 18,9 odstotkov v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta. Največje povečanje je dosegla kovinska industrija, ki je proizvedla za 51 % več blaga, kot je bilo predvideno z letomjim planom, oziroma za 70 % več kot je bilo proizvedeno lani. Veliko povečanje, to je za 26 %, je bilo doseženo tudi v črni metalurgiji, nadalje v barvasti metalurgiji, gradbeništvu, tobačni industriji in živilski industriji. veščevalec- oglasni oddelek proti nagradi mali oglasi PRODAM Prodam avto Fiat Ballila v dobrem voznem stanju. Na ogled Ljubljanska 21, Kranj -3365 Prodam Jawo 125 ccm, novo cena ugodna. Dam tudi na obroke. Cemažar Stanko, Zali log -3377 Prodam parket za sobo. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »2000« -3379 Enodružinska stanovanjska hi-Sa v Kranju ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku -3401 Prodam rabljeno zakonsko spalnico in čevljarski šivalni le-▼oročni stroj. Naslov v oglasnem oddelku -3402 Prodam hrastove plohe 5 cm. Prodam suhe hrastove plohe 30 Prodam motorno kolo DKVV krat 50. Burgar Rajko, Vopovlje ali zamenjam za italijanski most. 5, Cerklje -3410 ped. Naslov v ogl. odd. 3444 Prodam »filfageret« za krompir Prodam nov krznen plašč, ru- in kosilnico. Kupim deske vseh i*v« 23 srednjo postavo. Cena 32 dimenzij — tudi stare. Zbilje 4, tisoc dinarjev. Eržen, 2anova 18, Trg. gost. podjetje »Delikate- -3429 sa« Kranj potrebuje v času Izgubile so se 3 ovce - 1 br2z tombole v Kranju 18. t. m. nata- repa. Najditelja prosim, naj spo- karje-ice ter pomožno gostinsko roči svoj naslov Sivic Ani, Pra- osobje. Prosimo takojšnje prija-proše, proti primerni nagradi. 3442 Smlednik -3411 Prodam zidan štedilnik - levi z bakrenim kotličkom in pečnja-kom ter vhodna vrata, po ugodni ceni. Štirnova 4, Primskovo, Kranj -3412 Prodam dobro ohranjen in generalno popravljen avto »Steyer« 55 z rezervnim motorjem. Kocjane* v a 4. Kalvarija, Kranj -3413 2 zimska deška plašča za 8 in 10 let starosti in bakreno »zajlo« prodam. Naslov v oglasnem oddelku -3414 Prodam plemenskega vola. Cu- Kranj. 3445 Prodam kravo, dobro mlekari-co, 7 mesecev brejo. Jošt Henrik, Naklo 51. 3448 đerma n Jože, Babni vrt 6, Gol- Srebmjak, Ljubljanska štev. 20, mk ~3415 Kranj -3403 Prodam motor DKW 200 ccm. Prodam večjo količino semena Zasavska c. 33, Orehek, Kranj Irave mešanice. Cena ugodna. -3416 Naslov v oglasnem oddelku -3404 Prodam kozarce za vlaganje in ali vožen do 6.000 km. Ponudbe s Prodam dve mladi ovci. Bašelj gostinstvo. Beksl, Kranj -3417 ceno odati v oglasni oddelek pod 18, Preddvor -3405 Prodam skoraj nov sod za mošt »Opremljen« -3425 Prodam belo kozo. Hotemože - Sp. Bela 10, Preddvor -3418 Kupim stopalo za šivalni stroj 15, Preddvor -3406 Prodam 2 mladi kravi a tele- neuporabni stroj. Naslov v KUPIM Kupim zadnji sedež za motor (blazino) dolgi sedež. Resman Anton, Zgoša 23, Begunje -3421 Kupim motorno kolo »Vespo« 125 ccm ali »Puch Rollcr« 125 jaka ali dijakinji. Naslov v ogl. ccm. Ponudbe oddati v oglasni oddelku. 3434 oddelek -3422 Preklicujem in obžalujem be- Hišo v Kranju ali okolici, lah- sede, ki sem jih govorila 31. ju kupim. PO- liin " To nudbe pod »Gotovina oglasni oddelek RAZNO Obiščite SMARJETNO GORO! Vsako nedeljo popoldan v dvorani godba za ples in razvedrilo. Planinsko društvo, Kranj. 3430 Radio zamenjam za žensko kolo. Jekovec Rok, Zivanja vas, koj vseljivo stanovanje tudi ku-Križe. 3431 pim. Naslov v oglasnem oddal- Učenca ali učenko za trgovino ku. 3393 sprejmemo takoj. Prodajalna Pe- Zamenjam dvosobno kompletno ko, Skofja Loka. 3432 stanovanje na deželi v lepem Takoj sprejmemo krojaško po- letoviškem kraju, za dvosobno moćnico in vajenko-ca. Vidmar kompletno stanovanje v Kranju Franc, Titov trg 13, Kranj. 3433 ali okolici Kranja. Naslov v ogl. Na stanovanje sprejmem 2 dl- oddelku. 3394 do 14. ure popoldan v strojni remizi v Strahinju. Kmetijska zadruga Naklo OBVESTILO ve. 3391 Zdravstveni dom Kranj obve- Sprejmemo takoj 2 samostojni šča starše, da bo od 12. septem- kuharicl in 2 trgovska vojenca bra 1960 dalje v Otroškem ali 2 vajenki. Pismene ponudbe panzerju vsak dan dop«1" oddati »Delikatesi«, Kranj. 3392 dne ordinacija za J>olne otv Sto tisoč (100.000 din) nagrade ke, posvetovalnica pa vsak lf dam tistemu, ki mi preskrbi dvo- rek, sredo in petek popoldne, sobno kompletno stanovanje v V Otroški ambulanti StražB" Kranju ali okoklici Kranja. Ta- bo ordinacija od 11. septembrt dalje za bolne otroke ob po"f deljkih popoldne, posvetovali"' ca pa ob četrtkih popoldne. kino Vzamem na stanovanje žensko, septemdra franc !lf 1 S^kUP'?' P<>- UJa 0 Jambrožič Franciju, Verje Ostalo po dogovoru. Naslov v oddati v 3423 Kupim hišico na Gorenjskem. Ponudbe pod »500.000« oddati na naslov v oglasnem oddelku -3424 Kupim Tomos Puch 175 nov številka 9, Medvode. Humer Marija, Mavčiče 70. 3435 Miren osmošolee dobi sobo blizu Kranja. Protiusluga: poučevanje matematike. Naslov v ogl. oddelku. 3436 Jesenice »RADIO-: 10. int 11 Vajenca za mizarsko stroko septembra ameriški barvni sprejmem takoj. Jošt Henrik, film KRALJ IN JAZ Mizarstvo, Naklo 51. 3447 Jesenice »PLAVZ«: 10. in J1 ital. film Z& NA IN NJENA IGRAČKA oglasnem oddelku. 3448 11. £iW ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali z nami ob tragični izgubi našega Oddam malo posestvo v najem dragega ali vzamem 2 osebi brez otrok, Prodam motorno kolo BMW, tom ali po teletu. Naslov v oglas- oglasnem odelku 250 ccm, dobro ohranjen. Gorenj esavska 24, Kranj -3407 Prodam samsko sobno pohištvo, zakonsko spalnico in otroško posteljico. Terčej Anka, Stritarjeva 8, Kranj -3408 Prodam dva prašiča po ca. 50 kg težka. Kokrica 35 -3409 pozneje pa tudi prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 3437 Ženska 51 let stara Išče moške- -3426 ga, upokojenca, starega 50 do 55 — moža in očeta Kino na Bledu: 10. in septembra francoski barvni PARIŽANKA, 10. eeptembJ predstave ob 18. in 20.30. U»J 11. septembra pa ob 10., 15-« *^ in 20.30. uri Radovljica: 10. in 11. ^ept^J ameriški barvni ' nem oddelku -3419 Glavač za žetveno napravo - let ali delavca, ki je vajen na Prodam kravo, dobro mlekari- ^_!;^rabijen\ku?!m-.Ponudbe kmetiji delati. Imam 5 ha zemlje in hišo. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Takoj« 00, ki bo februarja teletila. oddati v oglasni oddelek -3364 Predoslje 1, Kranj -3420 Kupim stružnico za les (draks- Prodam nekaj stavbnega lesa ,er) na nožni pogon — rabljeno, primernega za drvarnico. Poizve Ponudbe pošljite na društvo za se pri Justinu, Kokrica 140. soc- Pomoč bolnikom bolnišnice 3443 Begunje na Gorenjskem. 3449 SGP „Projekt" Kranj ■poroča, da v svojem cementninarskem obratu na Polici luhluje h dabavlja v poljubnih količinah strojno izdelane: trhnik' in ž indrtos bloka za zidavo b Unski In ž indr n ptmllt za predelne stene betonsko c?vl od • 10 do 50 cm Naročila sprejema nabavni oddelek SGP »Projekt-«, Kranj, Cesta JLA 8, telefon 2312, kjer dobijo naročniki vsa potrebna pojasnila. IZGUBLJENO Dne 4. septembra sem izgubil otroško plavo veterno Jopico na poti: Stol - Zabrezniška planina — Valvazor. Poštenega najditelja prosim naj ga vrne v Iščem dekle, ki dela na 2 izmeni za pomoč na kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku. 3439 Vzamem kravo, ki ima nekaj mleka, v rejo. Gašperlin Ana, Zalog, Cerklje. 3440 Za prazno sobo v Kranju dam takoj 50.000 din nagrade. Garancija za eno leto. Naslov v oglasnem oddelku. 3441 bra ameriški barvni film ANTONA PUNGERCARJA PEKLA DO TEKSASA, 10. M sina in brata tembra Postava ob 20. uri, FRANCA PUNGERCARJA septembra pa ob 16. in 20. u ameriški barvni vi6tav. ll" SMEŠNI OBRAZ, predstava * 18 uri Tržič: 10. in 11. septen^jj ameriški barvni film VOZ0v NA ZAHOD Kranj »STORZTC«: 10. sept«5^ bra jugoslovansko ital. film ° Ll VRAG, predstave ob 15-- *j in 19. uri, matineja istega m1*1* iz Zgoše, darovali vence, ju pospremili v večno domovanje, učiteljstvu in mladini — prisrčna hvala. Posebno se §e zahva-3438 ljujemo tov. Kejžarju Jožetu za vsestransko pomoč ob tej priliki. Hvaležni In neutolažljivi: žena in mati Helena, hčerki Silva in Tončka objavo Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri ČJvljirni „Ratltovfc1' Č'šnjlc?, p. Železniki razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: uspešno dovršena srednja ekonomska šola ali druga njej enaka šola s primerno prakso v knjigovodstvu, ali pa dovršena nižja gimnazija ter usposobljenost v knjigovodstvu z vsaj 5-letno prakso. Pismeno vlogo s kratkim življenjepisom in opisom dosedanje zaposlitve je poslati na upravo podjetja do dne 30. septembra 1960. Upravni odbor podjetja „Roleta-mizarstvo Kranj razpisuje delovno mesto tehničnega vodje podjetja Pogoj: gozdarski ali lesno-industrijski inženir z nekaj prakse v lesni industriji ali lesno-industrijski tehnik z večletno prakso. ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našega očeta, starega očeta Franca Janežlč knjigoveza — na njegovi zadnji poti in nam stali ob strani v težki uri, darovalcem cvetja, pevcem in godbi ter zdravnikom za njihov trud in požrtvovalnost — iskrena hvala. Žalujoči sorodniki Gorenjska turistična zveza Kranj in Gospodarske zbornice okraja Kranj razpisujejo NATEČAJ za lzt»hvj ni«ih, uporabnih TJ3 STIČ IIH SPOMINKOV GORENJSKE Pogoji udeležbe: 1. Natečaja se lahko udeleži vsak državljan FLRJ, ki: a) predloži uporaben načrt in primerek novega turističnega spominka; b) se udeleži natečaja pod šifro, napisano na zapečateni ovojnici, v kateri je točen naslov predlagatelja; c) predloži v oceno material za — območje vse Gorenjske: Bleda, Bohinja, Kranjske gore in Rateče-Planica, Kranja, Jezerskega, Krope, Selške doline, Poljanske doline, Radovljice in Begunj. 2. Predlogi morajo biti uporabni za izdelavo in končna cena masovnega izdelka ne sme biti previsoka. 3. Spominki so lahko iz poljubnega materiala, imajo lahko folklorno, zgodovinsko ali sodobno obeležje. 4. Predloženi osnutki, ki bodo opremljeni z realno kalkulacijo za 100 in 1000 izvodov, bodo imeli prednost pri oceni. Najboljši komisijsko ocenjeni primerki bodo nagrajeni, s čemer se smatra, da so tudi odkupljeni. Nagrade so naslednje: I. 50.000 din II. 40.000 „ III. 30.000 „ IV. 20.000 „ v V. 10.000 „ Poleg tega bo odkupljenih še nekaj uspešnih primerkov. Udeleženci natečaja naj predlože material od 1. do 5. novembra 1960 na naslov: GORENJSKA TURISTIČNA ZVEZA Kranj, poštni predal It. 119 Poštna ulica št. 3 II. nadstropje VABILO NA 43. SKUPNO SEJO OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ Na podlagi 1. točke 126. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19-83/52) sklicujem 43. skupno sejo obeh zborov okrajnega ljudskega odbora Kranj, ki bo v torek, dne 13. septembra 1960 ob 8.30 uri v sejni dvorani Okrajnega ljudskega odbora Kranj. Predlagam naslednji dnevni red: 1. poroč.lo o izvrševanju družbenega plana v okraju za I. polletje 1960; 2. poroč lo o finančnem stanju okraja in občin ob zaključku I. polletja 1960; 3. imenovanje zastopnika v 'tU Vite - .j. i, jugoslovanski » . 1 ob 10., 15., 17. » jj Tosc^ ob 10. uri, premiera ameriške^ barvnega filma PROIZVAJAL^ DEŽJA ob 21. uri, 11. eeptemjS ameriške barvne risanke & -ob 8.30. ori BELI VRAG uri. francoski barvni film KREC1JA BORGIA ob 13. italijanski barvni film ob 21. uri Letni kino »PARTIZAN4'5 septembra in 11. septembra a01*' riški barvni film PROIZVAJA' LEC DE2JA, predstava ob ln3U' uri Primskovo »TRIGLAV«: septembra francoski barvni PEVEC IZ MEHIKE, 11. #f tembra francoski barvni ~* LUKRECIJA BORGIA, preds*' ve ob 18. in 20. uri 10. 10. Stražišče »SVOBODA*: 10. mM septembra francoski barvni 1 redstav« LUKRECIA BORGIA, p uri, 11 ob 18. in 20. uri, 11. sept*rnt)--ameriška barvna risanka ^gM mat;neja ob barvni film PROIZVAJ DEŽJA, predstava ob l4-^ italijanski barvni film TOS a upravni odbor Elektro-gospodar- predstave ob 16 18 in 20. uri, uri ske skupnosti; 4. spremembe v komisiji za uslužbenske zadeve in v komisiji za nagrajevanje. Takoj po skupni seji bo v sejnih dvoranah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev 37. seja okrajnega zbora in 40. seja zbo- Naklo: 10. septembra & septembra angleški film PRO- STOR V VISOKI DRU2BI, septembra predstava ob 20. 11. septembra pa ob 16. in uri Cerklje »KRVAVEC tembra italijanski barvni 10. tiri. t* CP »Gorenjski tisk« v Kranju, uprava »Glasu Gorenjske-", sprejme v honorarna zaposlitev RAZNAŠALCE ČASOPISA za središča: Kranj, Jesenice, Skofja Loka, Tržič, Šenčur in Cerklje. Plača po dogovoru. — Ponudbe oddati v upravo podjetja. ... , . .7 , tembra jtalijansJci barvni - 2 »r>^^0eV«rOkrfJOeita ljud" TOSCA, predstava ob 20. uri. ' skega odbora Kranj z nasled- septembra francoski barvni Jjj njim pevec 17. mehike, oredsta dnevnim septembra francoski barvn' PEVEC IZ MEHIKE, pr£ ob 16.30 in 19. uri Skofja Loka: 10. in 11. ^f0j«-rancijah za gospodarske organi- bra ameriški cin. film Z k jj. zacije in občine; LJENA ZVEZDA, predstava 2. razprava in sklepanje o septembra ob 20.30. uri, U« spremembi pravil in o potrditvi tembra pa ob 17. in 20.30. u p pravilnika o osebnih dohodkih Kino PolJan* »SORA-: lu'...-i redom: 1. razprava in sklepanje o ga- Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja Ve.etrgovi * „lo a" Š TROJANSKA. 10. aepl*-*^ . JO. uri, 11. a*P" krajev, ki se štejejo za vasi, kjer bra pa ob 17. in 20. uri, J^, ima učno in vzgojno osebje, ki slovanski film KOTA 905, dela na šolah in vzgojnih zavo- neja ob 10. uri dih, pravico do brezplačnega Duplica: 10. ln 11 stanovanja in kuriva. PREDSEDNIK OLO Vinko Hafner 1. r. sovjetski barvni film KAP^j, NOVA HCI, 10. septembra £ stava ob 20. uri, 11. sepf " TRI STIPENDIJE razpisuje GORENJSKA TURISTIČNA ZVEZA KRANJ za dvoletni študij na Višji komercialni šoli v Mariboru na oddelku za turizem in gostinstvo. Prednost pri podelitvi štipendij imajo prosilci z Gorenjske. pa ob 16., 18. in 20. uri ta0" ka ajdova 70, , 90, krma za kokoš 40, koruz^ Pravilno kolkovane prošnje z Pro*° 50, oves 25, oreh^ ft V KRANJU Fižol 60 do 100, mleko 3°» .[Ji , ješprenj 70, ^ ruz Hi življenjepisom Je dostaviti najkasneje do 25. septembra t. 1. na naslov: Gorenjska turistična zveza Kranj p. p. 119 ČIŠČENJE IN RAZKUŽEVANJE ŽITA Obveščamo vse kmetijske zadruge, kmetijska posestva in kmetovalce, da bomo pričeli s maline 100, lisičke 50 d'n Ku' liter, korenček 30 do 40, sir ^ ta 120, surovo maslo 520 d°a jo čebula 40 do 45, krompir 20, zelje sladko 20 do 30, * 50 do 70, grah v stročju 18 al* 100, len3. sa 30 do 35. paprika ^^JjjM do 70, jabolka 35 do 40, 1»Jjjjjl 50 do 80, cvetača 100, P«rfl( rjc« 40 do 50, kumare 20, kunj! ^ 90. fižol v stročju 50 do Vh ^ 1 *. *nh. čis. .njem in razkuževanjem žita dilne buče 10 din za kg. 'JJjft v četrtek, dne 15. septembra t. 1. 24 do 25 din, kokoš 600 do ^ in to vsak dan od 6. ure zjutraj piščanci 350 do 400 din za SOBOTA. 10. septembra 1960 KULTURA IN P ROS VET A Spet javna TV oddaja v Kranju Ob novem šolskem letu popevk, instrumentalni solisti, vokalni in instrumentalni an- RTV Ljubljana pripravlja v Kranju posebno javno TV od- daio z naslovom »Ali poznaš sambli, pevski zbori, folklorne 8v°j kraj?« To bo prvi v seriji in baletne skupine. Poleg njih no*ih zabavnih quiz oddaj, v pa so vabljeni tudi vsi, ki se v ^terih bodo tekmovala sloven- prostem času bavljo z zbirala mesta. Predstavniki večjih ^venskih mest bodo tekmovali k različnih področij: zgodovine, kulture, gospodarstva. Ljudske khnike in športa. Tekmovalce, znosno svoje predstavnike v tem tekmovanju bo določilo •»esto samo. Ti bodo na osnovi ''ojih pravilnih odgovorov zbrali določeno število točk in se «ko merili z ostalimi mesti. — *a mesta, ki bodo zbrala naj-Ve*je število točk v tem tekmovanju, je RTV Ljubljana Pripravila lepe nagrade. Televizijska oddaja »AH po-j-JjaS svoj kraj?« pa ne bo vsekala samo tekmovanja, am-lj* Jo bodo popestrili še najrazličnejši nastopi posamezni fov in bod Dobre priprave Sest Sol v kranjskem okraju Se ni pričelo z rednim poukom — prostori in prosvetni delavci se vedno problem njem kakšnih zanimivih stvari, z rezbarjenjem, z izdelovanjem kakšnih modelov, maket ali podobnim, skratka vsi, ki imajo kakšnega konjička, ki jim v prostem času krajša čas. Vsi, ki se nameravalo prijaviti za omenjeno avdicijo ali pokazati zanimivosti, ki jih zbirajo, izdelujejo ali hranijo, naj se javijo pred rokom ali pa kar direktno dne 12. septembra ob 20. uri v Prešernovem gledališču v Kranju. Teden dni je minilo, odkar so se spet odprla šolska vrata — začelo se je šolsk« leto 1960-61. Pričetek pouka jp zadovoljiv, boljši kot lan! kar gre na račun temeljitih priprav med počitnicami. Prosvetni delavci so imeli vrsto seminarjev, učilnice pa so bile pravočasno prepleskane, nekatera šolska poslopja pa tudi obnovljena. Kljub temu pa je ostalo še precej nerešc nih problemov, ki se jih bodo morali prosvetni delavci, družbeni organi in končno tudi sami otroci lotiti že ob začetku šolskega leta. il: skupin. Repertoarnega programa za le-V teh točkah tošnjo gledališko sezono v La- . o nastopali v glavnem doma-{inl pevci, recitatorji, pevski »oorl, folklorne in baletne skujte, ansambli in orkestri, člani Oltarno - umetniških društev, gledališč, telesnovzgojnih ln •portnih organizacij ter drugi, prireditev pa bodo popestrili tu-2 nastopi priznanih umetnikov Jn Pevcev, ki jih bo na prireditev Pripeljala RTV Ljubljana. Prvo tako oddajo pripravlja Ijoblj anska televizija v Kranju, jf 8»mo mesto Kranj, kakor tu-9 2* njegovo okolico, bo to se-^a velika obveznost, da pred-•tevimo nago gorenjsko metro- PoI° v najlepši luči ln tudi do-*0Jno zastopamo barve našega "jesta v tekmovanju z ostalimi *esti Slovenije. Potruditi se Paramo pa še toliko bolj, ker °**o to oddajo gledali ne samo *• 8loveniji, ampak tudi po Jugoslaviji. Zato pozivamo 3?" hI se čutijo sposobne za **kršenkoli nastop pred TV kapami, da se prijavijo na av-Jteijo, ki bo v torek 12. septem-E* ob 20. url v gledališču v 2**hl. Na to avdicijo se lahko javijo pevci narodnih in Uatetnih pesmi, pevci zabavnih ^esernovo gledališče kranj hovčah še nimajo. Ker člani dramske sekcije še nimajo Izkušenj in ker nimajo svojega režiserja želijo, da pride v goste režiser iz PG Kranj, da bi se nato ob njem nek domačin vpeljal v režisersko delo In zatem še on sam študiral kak gledališki komad. Pri izbiri programa prosijo za pomoč Umetniški svet pri Prešernovem gledališču. Ker so v dramsko sekcijo vključeni pretežno mladi igralci, bodo morali vsekakor uprizoriti lažja, njim prikladna dela. Največji problem je trenutno v občini Železniki, kjer na šestih šolah še ne morejo pričeti z rednim poukom. Vzrok je v pomanjkanju učnih moči. Na Svetu za šolstvo pri OLO Kranj pa smo zvedeli da bo ta problem v kratkem resen, čeprav na splošno v večini šol manjka učiteljev in profesorjev. Vrzel med prosvetnim: delavci so morali izpopolniti s študenti visokih šol in s honorarno zaposlitvijo že upokojenih prosvetnih delavcev. Nič manjši problem kot prejšnji, pa je vprašanje prostorov. Problem je toliko večji, ker ;e pri enakih zmogljivostih kot lani, letos vpisanih v prve razrede osemletk kar 650 otrok več kot lani. Prav zaradi tega bodo morali na nekaterih šolah tudi še letos imeti pouk v treh izmenah! Vse pa kaže, da bo ta problem rešen šele v nekaj letih. načrtov novih šol, ki pa jih bo treba s skupnimi močmi v najkrajšem času realizirati. Ni pa problem prostorov samo zaradi učilnic, temveč tudi zato, ker predvsem v večjih krajih ni internatov ali dijaških domov s potrebnimi zmogljivostmi. To vprašanje je zlasti značilno za Kranj, kjer je bilo letos zavrnjenih nad dvesto prošenj za bivanje v internatu. Ko že pišemo o uku mladih ljudi, naj omenimo posebno za- skrbljujoče stanje vajencev v obrtnih poklicih. V kranjskem okraju je bilo letos razpisanih 1200 prostih učnih mest, medtem ko je bilo doslej podpisanih učnih pogodb le 221! V nasprotju z obratnimi poklici pa so vse strokovne šole dosegle predvideno število učencev. Kljub vsemu pa smo lahko prepričani, da bo novo šolsko leto uspešnejše kot je bilo preteklo. To zagotavljajo že sams priprave, še bolj pa reformirana šola, zlasti še, ker bodo prosvetni delavci letos svoje delo lahko gradili na lanskih izkušnjah. Predvsem gre za poglobljenost dela v idejnosti pouka, prilagajanju pouka praktičnemu življenju, sodelovanju šole z družbenimi organizacijami in za utrjevanje družbenih organov v šolstvu. B. Fajon Kratke iz »Svobod« besnica Člani DPD Svobode iz Besnice bodo v sredo, 14. septembra, pričeli z vajami za dramsko delo »Sveti plamen« pisatelja Moug- Sedaj je v pripravi izdelava več hama. Za novoletno jelko name- Jugoslovanski kratki film... ...pod festivalskimi rtfUktoji ^ -trnovo gledališče Kranj .^Piauje abonma za sezono 1960- lh sicer red premierski, di-rnladinski, nedeljski po- kki, Jonski, kolektivni in red če- gp^k abonent bo videl v tej 5 8 dramskih del, od tega ... pod festivalskimi reflektorji Poleg uspehov, ki so jih na mednarodnih festivalih dosegli naši igrani filmi, je najpomembnejši uspeh našega risanega filma. Če inozemski filmski kritiki vse pogosteje govorijo o »jugoslovanski šoli risanega filma* je to vsekakor veliko priznanje prizadevanju naših ustvarjalcev risanega filma. Kljub temu, da uradna priznanja na festivalih iz najrazličnejših vzrokov navadno niso popolnoma objektivna in zato ne morejo biti edino merilo pri ocenjevanju neke filmske proizvodnje, naj le navedem nekaj o uspehih naših kratkih filmov na nekaterih mednarodnih festivalih v letošnjem letu. V najpomembnejši festival krat- k rarnskih del priključene Svo- kega filma se je po šestih letih d*ie Kranj in dvoje dramskih izoblikoval festival v Oberhausnu, okvirnega rana iz reper- (j . - *^ranj in dvoie Sji gostujočih poklicnih gledališč NG in MG iz Ljubljane. Jkrnska dela bodo izb j^ankar: Kralj na Betajnovi, £: Svet bn»z sovraštva, Lev-j^Grun: Kastelka, Stante: b***. Skufca: Punčka sanja, Cm*: Kurent. tu-je dramatike pa: ^ovy: Po čem -]e resniCa( pa- t0Ch: Cajnica, Prisley: Inšpek-Ijj\na obisku, Kitimin: Človek, v.dei smrt. Ur Cel edst °,;n.i abonma za vseh osem vPi» 5?» av je od din 500 do 1200. °V;mje abonmaja bo od 7. -ernbra do 10. septembra 1960. aoscv ra do 22. septembra za abonente ve«a 18. ure v upravi gledališča, Titoy ki ima popolnoma delovni značaj, ker ga ne ovirajo obrobni festivalski dogodki in ker ga ne poriva v ozadje igrani film, kakor se to dogaja v Cannesu, Benetkah, Berlinu. Letos sta bili podeljeni dve prvi nagradi za risani film (od skupno treh) našima filmoma Piccolo (D. Vukotić) in Inšpektor se je vrnil domov (Vatroslav Mimica), medtem ko so bili dobro sprejeti tudi dokumentarni filmi Stop, Poti, Prekleti praznik in V kamen ujeti. V Annccyju je jugoslovansko proizvodnjo filmov zastopalo II filmov, ki so uvrstili Jugoslavijo na drugo mesto. Nagrajeni so bili tri e (največje število nagrajenih filmov) in to: Krava na mesecu (D. Vukotić), Pri fotografu (V. Mimica), oba za izvirnost in duhovitost, ter Maščevalec (D. Vu-kotič) za glasbo in zvočne efekte. Tudi na M annhcimskcm festivalu, v takoimenovanem Tednu (govorim o kranjskih kinemato- kulturnih in dokumentarnih filmov, so bili jugoslovanski filmi dobro sprejeti. Med dokumentarnimi filmi je bil na vidnem mestu Klopčičev Na sončni strani ceste, med poljudno-znanstvenimi so bili naši filmi Nenavaden lov (J. Kavčič), Beloglavi jastreb in Poslednje zatočišče (B. Marjanovič) več kot solidni, nadpovprečen je bil tudi risani film Mali vlak (D. Vunak). V skupini antifašističnih filmov je dosegel lep uspeh film Trije spomeniki, režiserja Dušana Povha, ki ga je posebna žirij t pedagogov nemških srednjih šol izbrala za prikazovanje na teh šolah in ga priporočila kot posebno primernega. Omeniti je treba še I. festival jugoslovanskega dokumentarnega in kratkometražnega filma, ki je bil marca v Beogradu in kjer se je jasno pokazal napredek in to predvsem na področju risanega filma. Letošnji festival kratkega filma so torej jasno pokazali in po novno potrdili kvaliteto naših filmov in predvsem opravičili slavo, ki jo v svetu uživa naš risani film. Kot zanimivost naj navedem, da je zagrebški Studio za risani film sklenil z ameriško televizij pogodbo za izdelavo serije reklamnih filmov. Vendar pa ima ta zadeva žal Še neko drugo, temnejšo stran ... ... v LUČI NAŠIH KINEMATOGRAFOV r Kljub domačim in mednarodnim priznanjem našemu kratkemu filmu, na katere je publika prav gotovo ponosna in jo zanima, zaradi katerih odlik so bila ta priznanja podel ena, pa le redko zaidejo v naše kinematografe TJ O t O nt o" cr o 3 (d 3 P. n. Prešernovo gledališče KRANJ Titov trg št. 6 grafih, mislim pa, da velja to za vso Gorenjsko in v večji ali manjši meri tudi za ostale predele naše republike in morda celo vse države. Če pa od časa do časa le ujamemo kak kratki film, za katerega smo že dosti slišali in si ga želeli videti, pa- se to zgodi le slučajno, zakaj niti v časopisju niti kje drugje ni zaslediti takih obvestil. (V Kranju vem le za eno izjemo, medtem ko ljubljanski kinematografi stalno objavljajo tudi naslove predfilmov.) Nekoliko drugačen je položaj pri risanih filmih, ki so dosedaj v dveh manjših izborih prišli na program, vendar v Kranju le na dve ali tri matineje. Tak odnos do risanega filma pa je popolnoma zgrešen ne le s strani upravljavcev kinematografov, ampak v veliki meri tudi s strani odrasle publike. Risani filmi, posebno še takšni, kot nastajajo v Studiu za risani film v Zagrebu, niso namenjeni samo otrokom in tudi ne predvsem otrokom, ker so nekateri tako po vsebini tako tudi po obliki otrokom popolnoma nerazumljivi (naj spomnim le na Happy End), če ne to, otroci vsaj ne morejo dojeti ideje, ki se skriva za pisanimi, včasih grotesknimi figurami, ki se zdaj razigrano, zdai zlomljeno pomikajo po platnu. Potreben ni torej le pravilnej-"i odnos tistih, ki določajo repertoar kinematografov (to pač ne velja le za kratki film, ampak prav tako tudi za igrani film), temveč tudi vzgoja občinstva, predvsem mladine. Najsodobnejša in najboljša oblika vzgoje so v*r-/etno filmski klubi, ki so se uveljavili tudi že pri nas. K rat r k pregled zgodovine in najosnovnejših pravil filmske umetnosti, ci jo nekateri dobijo pri pouku slo venščine na srednjih šolah, še zdaleč ne zadostuje in ne more zadovoljiti tistega, ki bi se rad vsaj malo poglobil v to najznačilnejšo umetnost našega časa. Najtežja je pot estetskih principov filma, do katerih se je nemogoče prikopati brez strokovnega vodstva, prav tako pa je za popolnejše razumevan e, pravilnejši odnos in večji užitek pri gledanju umetniškega filma potrebno poznavanje (toda ne le papirnato) mojstrovin nemega in zvočnega filma, s katerimi razpolaga naša kinoteka. Vse to pa nam v veliki meri lahko nudijo filmski klubi. če se po tem kratkem skoku vstran, ki se mi pa ne zdi nepotreben, vrnemo k naši temi — kratkem filmu je edina stvar, ki bi jo še želel povedati, želja, Ha bi dokumentarni in kratkometražni filmi ne potovali le na progi >tudio — festival — arhiv, ampak naj bi samostojno ali kot predfilmi pogosteje prišli do publike, za katero so bili končno tudi ustvarjeni. D. Ogrizek ravajo naštudirati še mladinsko igro ali pa komedijo. Želijo si pomoči od Prešernovega gledališča, zato omenjeno predstavo že študira Ana Lombar iz PG Kranj, razen tega pa so zaprosili tudi za kostume in sceno. ZALOG Kot prvo premiero v letonji sezoni bodo člani DPD Svobode iz Zaloga verjetno naštudirali delo, ki ga bo napisal nek domačin. Razen tega dramskega dela bodo izbrali še enega, primernega za 10-letn:co ustanovitve društva. Ker imajo svoje režiserje si bodo izposodili samo opremo za oder (zavese) in scene. TRBOJE Pred dnevi je Mirko Cegnar Iz PG v Kranju pričel z režijo dramskega dela Miško Kranjca <>Pot do zločina«. Člani dramske sekcije DPD Svcbode iz Trboj se bodo 8 predstavo predstavili tamkajšnjim prebivalcem v oktobru. PREDDVOR V Preddvoru bodo člani dramske sekcije v letošnji gledališki sezoni uprizorili dve novi in ponovili še dve lanskoletni uprizorjeni deli, in sicer Roksandiče/ »Babilonski stolp« in Marinčevo gledališko delo »An aeta«. rokopis ludvviga van beethovna V nekem moskovskem arh'vu so pred kratkim našli rokopis Ludvviga van Beethovna, o katerem so menili, da je že davno izgubljen. V rokopisu so deli Kreutzerjeve sonate in oratorija Krstus na Oljski gori, klavir" ska sonata, deli Eroice in še nekatere druge, doslej neznane vokalne skladbe. filmi, ki fik ptsdama PROSTOR V VISOKI DRUŽBI Angleški film Prostor v visoki družbi obravnava življenje sodobne malomeščanske družbe. Povedal je mnogo več kot samo zgodbo nekega Joea Lamptona, sina tovarniškega delavca, ki se je povzpel na vrh socialne lestvice. Izpovedal je tudi marsikatero resnico o mrzlem svetu najuspešnejših poslovnih mož, ki tvorijo velik del takoimenovane visoke družbe (ali določneje — izkoriščeval-skega razreda). Predvsem pa seveda film obravnava Joev socialni vzpon in temu vzporedno dokončno oblikovanje njegovega značaja, ki pa pomeni moralni padec. Pred svojim prihodom v Warnley je Joe po eni strani še predstavnik zatiranega razreda, po drugi pa že hoče postati njegov maščevalec s tem, da bi se sam povzpel med »umazano sodrgo oderuhov«, vendar vzvišen nad njimi. Ko pa doseže svoj cilj (s tem da se poroči s hčerko bogatega tovarnarja), Joe ne najde bleščečega življenja, ampak osamljenost in razočaranje nad samim seboj, nad svojim položajem v tej visoki družbi. Ko se mu posreči (z žrtvovanjem drugega — Alice), se ne čuti več vzviša-nega nad temi ljudmi, ampak oropan svojega ponosa, strt, pahnjen na mesto tistih, Id jih je zaničeval in zatiral in zaničevan od tistih, katerih eden je bil tudi sam. V trenutkih, ko je popolnoma nesebično ljubil Alice, je v samem sebi ponovno našel moralne kvalitete, ki jih je na začetku svoje poti v visoko družbo s ciničnim nasmehom odvrgel — poštenost, odkritost, zvestobo svojim čustvom. S tem, da se je odločil za materialno blaginjo in zavrgel Alicino ljubezen in s tem tudi svojo notranjo srečo (katastrofalnost te odločitve je stopnjevana s tragično smrtjo Alice), se je Joe Lampton vzpel do svojega cilja in zaživel novo življenje v visoki družbi. Toda to življenje je zanj prazno. Izpolnjeno je le s trpkim posmehom tej družbi in samemu sebi in z bolečine polnim spominom na Alice in ponovnim občutkom krivde. Vsebinske kvalitete, ki so bile podane že v scenariju, s« v režiji Jacka Claytona prišle popolnoma do izraza. Zelo dober je tudi dialog. Lau-rence Harvey je prefinjeno in s pretehtno zadržanostjo podal lik glavnega junaka. Simone Signoret je oblikovala Alice v zrelo in polno ču-: tečo ženo in (po mnenju an-\ gleške Akademije) ustvarila najuspelejšo žensko vlogo v ; lansko! "tnem angleškem tii-\ mu. Film sam je bil odliko-\ van z naslovom najboljšega ; angleškega filma leta. -an Pred novo sezono kranjskih gledališčnikov ŠEST ABONMAJEV LETOS 105 PREDSTAV - PESTER REPERTOAR DOMAČIH IN TUJIH AVTORJEV - PRlCAKO VATI JE VELIK OBISK Leta 1958 je bilo v Prešernovem gledališču 23 predstav, lani 61, letos pa jih bo 105 (od tega števila jih je 57 že bilo). Ce te številke osvetlimo še z nenehno naraščajočim obiskom gledališke hiše, moramo zaključiti, da je zanimanje za odrsko dejavnost v Kranju vse večje. V zadnji sezoni si je 78 predstav domače dramske družine in gostov ljubljanskih poklicnih gledališč ogledalo 20.000 Kranjčanov in okoličanov. Obisk v novi sezoni pa bo po pričakovanjih še večji. Bogat repertoar domačih in tujih dramatikov (Pristley: Inšpektor na obisku, Lovy: Po čem je resnica, Patrich: Cajnica, Efti-min: Človek, ki je videl smrt, Cankar: Kralj na Betajnovi. Puc: Svet brez sovraštva, Lev-stik-Grun: Kastelka, Stante: Ke-kec, Skufca: Punčka sanja, Re-mic: Kurent (iz katerega bodo kranjski gledališčniki uprizorili 7 premier in dejstvo, da br> letos kar šest abonmajev, namesto lanskih treh, vse to zagotavlja, da so pričakovanja realna. V letošnji abonma bo tako kot lani tudi letos vključenih osem predstav. Razlika pa bo v tem, da bosta imela ljubljanska Drama in Mestno gledališče le po eno abonmajsko predstavo, čeprav se bosta na kranjskih deskah večkrat predstavila. Prešernovo gledališče želi namreč letos omogočiti čim širšemu krogu ljubiteljev gledališča obisk kvalitetnih uprizoritev, kar je bilo lani spričo abonmajev onemogočeno. Za abonmaje je bilo letos nadvse veliko zanimanja in do vstopnic že skoraj ni več moč priti. Praktično so štirje abonmaji že zaključeni, in sicer premierski, kolektivni, Iskra in mladinski, vstopnice so le še na razpolago za četrtkov večerni in nedeljski popoldanski abonma. Razen naštetih predstav pa bo imelo v Prešernovem gledališču ' vsaj dve premieri tudi kranjsko mladinsko gledališče, ki bo v kratkem ustanovljeno. Včeraj, v petek, 9. septembra, so imeli zaključne pogovore o pripravah za ustanovitev Mladinskega gledališča. n. n. KU P0ZSIP+/$%%%^^^%$Z$+//+WPOI/X$^++/% L$%%$%^^%+%ME^^+/%%+%$^$%+%F/%%$/+/$/++/$%++//$%$^^R*/%$$$%$%%$%^%+^$%^/$/^+$^$//$/++$N^^^+/++//%9+7C^M++/^ RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob ob 19.30 uri. NEDELJA, 11. septembra 6.00 Veselo v nedeljsko jutro 640 Prireditve dneva 6.30 Reklame 6.45 Vedri zvoki 7.15 Igra pihalni orkester JLA 8.00 Mladinska radijska igra 8.32 Iz albuma otroških psmi 845 RTV Ljubljana v go-steh v Tovarni emajlirane posode v Celju 9.45 Suita za godalni orkester 10.00 Se pomnite tovariši . . . 10.30 Iz bokalnega ustvarjanja skladatelja Rada Simonitija 11.00 Igramo za vas 11.30 Hvarski zapiski (reportaža) 12.00 Naši poslušalci čestita-in pozdravljajo — I. 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestita-in pozdravljajo — II. 15.15 Reklame 15.30 Pol ure zabavnih ll ll ) OD NEDELJE, 11. SEPTEMBRA DO SOBOTE, 17. SEPTEMBRA zvokov 16 00 Melodje za vas 16.45 Trio Slavka Avsenika 17.00 Sport in glasba 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.05 Nedeljski razgovor 21.00 Športna poročila 21.10 Trije glasbeni jubileja 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.10 Koktajl pred polnočjo 23.50 Prijeten počitek PONEDELJEK, 12. septembra 5.03 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Poje Doris Day 8.20 Za otroke 9.00 Zvočni mozaik J0.10 Za ljubitelje sodobnih popevk in ritmov 11.00 Dva dvaspeva iz Mascagnijeve opere CavaLLeria rusticana 11.15 Naš podlistek 11.35 Za harfo in kitaro 12.00 Slovenske narodne pesmi 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jana Pintar — Vpliv časa trgatve na kakovost vina 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Zvoki izpod Romanije 14.00 Fantastična prodajalna 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Pesmi Radovana Gobca poje Mariborski komorni zbor 16.00 N;iši popotniki na tujem 16.20 Francoska pevka Mado Robin z zabavnim sporedom 16.40 Klavirske skladbe Pavla Merkuja 17.10 Šoferjem na pot 18 00 Operne melodije 18.43 Kulturni globus 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Trikrat deset 29.30 Simfonični koncert 22.15 Iz naših studev 23.10 Sarah Vaughan in Biliy Eckstine pojeta najbolj uspele skladbe Irvinga Berlina (oddaja s komentarjem) 23.55 Prijeten počitek TOREK, 13. septembra 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Vtisi iz Italije 8.40 Majhni zabavni ansambli 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Poje ženski vokalni kvartet 9.45 Pet bagatel za klariirmt 10.10 Radi bi vas zabavali 11.30 Fantazija za klavir in godalni orkester 12.00 Zadovoljni Kranjci vam igrajo 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jiika Ferjan: Prihodnjo pomlad naj bo veliko pujskov 12.25 Pet pevcev — pot popevk 12.50 Piseni zvoki z Dravskega polja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Slovenski operni pevci v znan h operah 14.05 Radijska šola za višjo stopn-io 14.35 Zabaval vas bo pianist Pleme Donsey s svojim triom 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 I. jugoslovanski folklorni festival v Koprščini 16.00 Listi iz domače književnosti 16.20 Predstavljamo vam znamenite orkestre 17.10 Razgc-vor z volilci 17.20 Naše ljubljeno mesto (baletna glasba) 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 18.15 Od plesišča do plesišča 18.53 Človek in zdravje 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Ljubljanski komorni zbor poje pesmi sodobnih slovenskih skladateljev 20.30 Radijska igra 21.35 Preludij o večnem hrepenenju 21.45 Melodije raznih dežel 22.15 Za mlade plesalce 22.40 Jazz 23.10 Nočni komorni koncert del Dimitrija Soštakoviča SREDA, 14. septembra 5.03 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Ženski in mo*ki zbor DPD Svoboda Hrastnik 8.30 Zvočni kalejdoskop 9.00 Zabavna glasba na tekočem traku 10.10 Ansambelski in zborovski operni prizori 11.00 V ritmu današnjih dni 11.30 Družina in dom 11.40 Di ver Umen to za klavir in orkester 12.00 Kvartet Milana Stanteta 12.15 Kmetijski nasveti — ing Janez Hablč: Strojni! molža 12.25 Hammcnd orgle v ritmu 12 40 Otroci pozdravljajo 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Preludiji 13.50 Zabavni orkester bolganskega radia 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Koncert za klarinet in onkest'3r št. 2 15.15. Reklame in zabavna glasba 15.40 Melodije starega Dunaja 16.00 Novost na knjižnji polici 16.20 Koncert poželjah 17.10 Deset minut iz naše beležnice 17.20 Parada plošč 18.00 Kulturna kronika 18 20 Slovenski samospevi 18.45 Radijska univerza 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Opera v 4. dejanjeh »Manon Ivescaut« 22.15 Četrt ure s kvintetom. Jožeta Kampiča 22.30 Glasba iz Elizejskih poljan 23.55 Prijeten počitek ČETRTEK, 15. septembra 5.00 5.10 6.30 8.C5 8.25 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Igra violinist Karlo Rupel 16.00 Iz svetovne književnosti 16.20 Parada plošč 17.10 Petdeset minut turizma in melodij 18.00 Iz oper G. Verdija 18.30 Športni tednik 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.50 Ob sedemdesetletnici Franceta Bevka 21.20 Iz Schubertcve skicirke 22.15 Plesna glasba iz vsega sveta 23.10 Koncert simfoničnega orkestra Jugoslovanske rad. o televizije Dobro jutro Nekaj domačih Reklame Madžarski plesi Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu 8 55 Radijska igra za višjo stopnjo 9.25 Europa okspress 10.10 Od melodije do melodije 11.30 Oddaja za cicibane 12.00 Pihalni orkester igra potpuri iz Leharjeve operete Vesela vdova 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Janez Banič: Upo-rabnostne bolezni konj 12 25 Zabaven opoldanski spotned 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Igra Maribonstki instru-rnentalni ansambel 13.50 Zavrtimo naš glasbeni globus PETEK, 16. septembra 5.00 Dobro jutro 5 25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.C5 Dve operni overturi 8.30 Od tu in tam 9.00 Nedeljski razgovor 9.55 Segava klaviatura 10.10 Pesmi brez besed 10.40 Vesele popevke se vrstijo 11.00 Trio Edvarda Goršiča iz Celja 11.15 Naš podlstek 11.35 Simfonietta 12.00 Dobra volja je najbolja . . . 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Rihar: Vtisi čebelarja s poti po Franciji — II. 12.25 S sončnega juga 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Melodije po vašem okusu 14.C5 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Poje Basist Boris H ris tov 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana 16.00 Humort-ska tega tedna 16.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe 17.10 Razgovor z volilci 17.20 Popoldanski koncert 18.00 Napevi iz Latinske Amerike 18.15 Veseli hribovci gostujejo.. . 19.C0 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Tedenski zunanjepoli- t čni pregled 20.30 Balet skozi stoletja 21.15 O morju in pomorščakih 22.15 Cambo in big band 23-. 10 Intermezzo z godali 23.20 Pojte z nami! 23.50 Prijeten počitek SOBOTA, 17. septembra ^»»5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Pevec Frank Sinaira 8.20 Skladbe Vilka Ukma- karja za violončelo 8.40 Partizanske pesmi bratskih narodov 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Od valčka do sambe 10.10 Za vsakogar nekaj 11.30 Pionirski tednik 11.50 Deset minut z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana 12.00 Trio iz Doline 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrtno saditve v jeseni 12.25 Zabaven opoldanski spored 12.45 Simfonične minute 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Skozi vas .. . 13.50 Od arije do arije 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Pesem planin, simfonična pesnitev 16.00 16.20 17.10 18.00 18.20 18 45 19.00 20.00 20.25 22.15 23.10 Na platnu smo videli Z melodijami čez kontinente Parada plošč Poje mešani zbor France Prešeren iz Kranja Gcdalni orkester Tutti Camarata in šest trobent. Okno v svet Obvest ia, reklame in zabavna glasba Pojd mo na Štajersko .. Sobotni mozak Oddaja za naše izseljence Zaplešimo še enkrat Televizijski spored NEDELJA, 11. septembra 9.30 Kmetijska oddaja 10.00 Film za otroke iz serije Lassie 18.45 Prencs svečanosti ob zaključku VII. olimp'jskih iger 20.00 Sedem dni — zanimivi dogodki doma in po svetu 20.30 Hrepenenje po nebu — televizijski celovečerni film PONEDELJEK, 12. septembra 19.00 TV pregled 19.15 TV pošta 19.30 Koncert po želji gledalcev 20.00 TV dnevn'k 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 Marin Držič: Dr. Mirko Rupel — Andraž (Dundo Maroje) prenos komedije iz ljubljanskega opernega gledališča TOREK, 13. septembra 20.50 Prenos sporeda italijanske televizije SREDA, 14. septembra 18.40 Svet v sankah 19.00 Cas, ljudje in dogodki 20.00 T V dnevnik 20.15 TV helikopter na velesajmu 20.30 Portreti iz tuje književnosti ČETRTEK, 15. septembra 18.00 Obisk v kiparski delavnici 18.30 Zračna zvezda TV film iz serije Interpol 19.00 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.20 TV kiosk 20.30 Prenos koncerta iz jazz festivala na Bledu PETEK, 16. septembra 20 00 T V dnevnik 20.15 TV o film — reportaža 20.40 Kinoteka SOBOTA, 17. septembra 18.00 Frane Miličinski — Zvezdica zaspunka Prenos lutkovne predstave iz Ihana gostuje Mestno lutkovno gledališče iz Ljubljane 20.00 TV dnevnik 20.15 T V reklame 20.30 Alarm v Grandhotelu — zabavna oddaja 21.30 Serijski film k. J ZANIMIVOSTI 8B TSIP0TS0D ) Nekaj o iilomeniji »V inozemstvo greš? Prosim, pošlji mi od tam kako razglednico! Veš, zbiram jih!-« »2e veš, da je izšla nova serija naših znamk z živalskimi motivi? Takoj jih moram nabaviti, da ne bodo pošle.« »Včeraj sem dobila fotografijo od Martine Carol, danes pa že pišem zanjo Tonvju Curtisu. Imam jih že 37.« Take in podobne razgovore slišimo lahko vsak dan. Ta zbira znamke, oni stare kovance, spet tretji razglednice, pa fotografije filmskih igralk in igra*" cev, avtograme znanih lj>*f" .'amenje, stare predmete, PlCr spekte turističnih krajev, značke avtomobilskih firm, etikete hotelov in ... Kdo bi vse naštevat saj vemo, da ima vsak človek Po vsem svetu so poznane japonske etikete, ki slovijo tuđi V* dobri kvaliteti. Zgoraj vidimo dve z reklamnimi napisi. ' ' SEITA je izdala serijo ženskih narodnih noš iz francoskih P^! krajin. Zgoraj je noša pokrajine Franche-Comte. — V Belg^jj dobiš lahko na vžigalčnih škatlicah serijo 20 etiket, na kateri* so simbolj in grbi belgijskih pokrajin. — V sredini spodaj vid1' mo etiketo kitajske serije (60), ki prikazuje »živali - pošast1* Na sl.'-ki je muha. — Med najbolj iskanimi v svetu so jugosl0" vanske etikete, saj po svoji pestrosti v zadnjem času c-Rdeča kapica, povej, kje imaš volka?« -Nasproti mene stoji,« se je odrezala Rdeča kapica. USMILJENJE Katoliški duhovnik in profesor kanonskega prava v Gerzovu na Poljskem, Jan Kus je bil obsojen na dve in pol leta zapora, ker je v kaplanovi sobi v hiši usmiljenih sester skrival tri leta Jadvigo Vel-har, poslovodkinjo neke blagovne hiše, ki je poneverila 370.000 zla-tov in se je skrivala pred policijo. Duhovnik je kot motiv navedel — usmiljenje. OZELENELI ELEKTRIČNI STEBER Gostje, ki se zdravijo v zdravilišču pri Stra^arih imajo priložnost, da vidijo zelo redek pojav. N?. livadi Periše Jovanovlč je v bližini kopališča steber Iz akacije za električno razsvetljavo, ki je povsem pravilno obdelan, po dveh letih pa je pustil veje in se odcl z zelenim listjem. Veje lepo uspevajo in morali jih bodo obrezati, da ne bo prišlo do okvare na napeljavi. Strokovnjaki pravijo, da j** to edinstven primer. svoj okus in svojega »konjička*' V zadnjem času se je po vsei* svetu zelo razširilo zbiranje <8f ket, ki jih dobimo na vžiga1?' nih škatljicah. o zvrst zbiraj imenujemo filumenija, zbirale pa filumeniste. Menda ima več teh etiket neki Newyor^ medtem ko »ustanovitelj« ZK ranja ni znan. Poznamo tuC~ primer, da je neki Jugoslova imel v Londonu razstavo etiKe~ kjer je pokazal svojo seđw£ tisočkoso zbirko. — Vemo, da} tudi na Gorenjskem dosti tafcfg ki zbirajo etikete. Morda bi pridobili še več izkušenj, ce ^ se povezali med seboj '° £f ustanovili celo svoj klub. "rte ste tudi vi filumenist in že11. pov( zave z drugimi zbiralci c ket, lahko pišete kar na n& uredništvo, morda vam ^ x\ tudi mi lahko pomagali P medsebojni povezavi. POL STOLETJA PREJEMA POKOJNINO Peter Mihaldinec iz 2daW okraju Koprivnica ima 97 le■ prejema že pol stoletja V° v nino. Rodil se je leta 1^' službo je stopil kot gozdni vaj 1884., upokojili pa so ga ta 1910 zaradi »zrahlja11 zdravja«. Zdravnik, ki ga je pre«le. e P™*'\ot za upokojitev, se je vseka* zmotil v oceni njegovega zdraVJ^' ker ta »upokojeni Metuzalc^' kakor Petra v Sali imenuj^ navzlic uradno ugotovljeno slabemu zdravju prehodi dncV^, peš vsaj enkrat od svoje hiŠe Koprivnice in nazaj. NAROČILNICA ZA ABONMA Naročam abonma za sezono 1960 61 in to: Red: Premierski ............................. Red : Nedeljski popoldanski Red : Kolektivni ali četrtek Red : Dijaški ali mladinski Priimek in ime Ulica :............................................................ Kraj Hiš. št. dno 1960. Podpis GORENJSKE 80BOTA, 10. SEPTEMBRA 1960 DRUŽINSKI P O M E N K I »HRA KLIN AR v 13 ŽARA S PEPELOM Polde se še bolj zamisli. Njegov obraz je mračen. V njem ■8 zlivata žalost in sovraštvo. Angela molči in čaka, da bo Polde Pnsmagal svojo bolečino. Ve, da so njegove misli težke in žalost-Re- Ve, da so pri ženi in pri otrocih, ki jih je ljubil. Pomladno sonce sije med pravkar ozelenele bukve. Listi so tako svetli in tako nežno zeleni. Poldetov obraz pa je mračen, temni ga bolečina. Njegove rjave oči so zamišljene. — Na to smo morali biti pripravljeni, — se čez čas prebudi 8 tamišljenosti, kakor da bi se pred Angelo sramoval svoje bolečine. Angela ga razume. "— Tudi tebi so zaprli moža in ga poslali v taborišče, pa nisi Prenehala delati za nas. Naj sc potem mi nehamo boriti? Ne! — Drav' z glasom, kakor da bi prisegel. w — In Slavko? Piše? — pravi čez čas, da bi pozabil na žalost, s* ga boleče loteva. Piše, kar sme, — odgovori Angela. ~- Cez dober mesec bo že leto, odkar so ga zaprli, — de **oišljeno. *"*" Da. Že celo leto ... "~* Pravzaprav sem jaz deloma kriv, da se je s Slavkom tako *Sođilo. Neumnost je bila, da sem ga pošiljal tako daleč po ^žje. Tod-a orožja nismo imeli in prav bi nam prišel vsak ^volver. Zato sem ga poslal---- Premolknil je in se Ji zagledal v oči. w. — Da, tako je bilo, — je vzdihnil... — Zelo, zelo neprevidni, ■ujub vsej previdnosti, smo bili takrat. In, ne sramujem se pri-Zna*'> tudi naivni smo bili. Mislili smo, kaj mislili, prepričani Sltto bili, da bo vojne v mesecu, največ v dveh, konec. Zdaj pa VeiQo, da bo vojna še dolga ... — Dolga bo še. Nemci še vedno prodirajo v Rusijo, pa bo Sez dva meseca leto, odkar je vojna na vzhodu... Eh, draga moja, — ji seže v besedo... — Ne smemo toliko islitj na nemško prodiranje. Se bodo, vragi, že ustavili! Mi ®ranio misliti na boj doma. Vsaka četa, vsak bataljon, ki ga Tirajo Nemci obdržati tu za boj proti nam, razbremeni fronto vzhodu. Mi se borimo na majhnem koščku gorenjske zemlje, morajo imeti Nemci na njem več vojaštva, kakor so ga imeli Jelom, ko so jo zasedli... Zamisli si sedaj vsa partizanska ^ Jisca širom po Jugoslaviji! Kako ogromno vojaško moč morajo e,hci trošili samo na jugoslovanskih bojiščih! Pa tudi zasedeni 1 Rusije je prepreden s partizani. Po prvem večjem nemškem VstaZU na vzn slišal to pesem, pen so jo neki ujetniki, preden smo jih v j rftlili... In tukaj zopet ta pesem. Niši vojaki si ne upajo iVj*010" dasi banditi ne streljajo več, Uspemo šele s plinom, i * £c preden plin napolni jamo, slišimo strele. Ko vderemo ^ i'askimi maskami v jamo, najdemo tikuplno samomorilcev. Ue,e.s<> si vzeli življenje, kakor da bi prišli nam v roke. Le **iell' ^ J"1 Je pIin <;"l'in-t '» sc niso utegnili ustreliti, smo p^^ng-ela po«luf;a in občuduje junaštvo neznanih partizanov. iSJ zvc» d* Kta bila med njimi tudi dva njena znanca, *U** ^abič z Dovjc&a in Stane Žagar, sekretar Zveze komuni-»a^1? mladine za Gorenjsko; padel je komaj mesec dni °«atom. 1^^^'oiki brze z naglico. Prvega maja besni zopet bitka na Ha j^ljl. Angela se ne meni toliko za akcije. Prevez dela ima Ufc Prij .' se zliva mrak. Vedno Imi-ij gcv.t je, a luči ne prižge: *kn*'''' ,M P°tem i»temnili okno. Ter* Pa st> boji. Ce pokrije * N temno lepenko, se jI .s<.-ba zazdi kakor grobnica in ea-1 Posla ne še neznosne j.ša. Raje «e sklanja globoko nad pa-dasi jo <»"i bolj in bo'lj ikele, ne samo od mraka, marveč •d solz ... Ostani zdrav, — piše nizko sk'onjena nad pirsmo. . . ^i);ij moč v moji ljubezni, ki je s; Dir, »Udi iN«, samo tvoja in ki čaka nate. mrak. Sence so vedno goro vi jajo pred- R'l\k'>'" <,r,i PlPiri"- v 'S<;',J' Je ^'tj. n;i POhliltVO in se vedno tesneje H;nr V- V vazi Iz mraka belo sijejo narcise; v nedeljo Jih je v Rovtih. s R^ V nedeljo sem bila v Rovtih, — piše... — Srečala sem ft W.,,lr':' družbo (Slavko bo Ze razumel, k«.;a misli). Vsi te lepo ]J*vUaJo... akij, rada bi mu piaaJ i vse, a tic sme zaradi cenzure Hp(>n. Pod njenim pcrc.s potem lahko pričakujemo takšen uspeh kot lani (tretje mesto) ali morda celo bolje« Lahko pa povem, da bo konkurenca letos izredno huda. saj prvo mesto lahko pripade kar eni izmed šestih moštev: Slovanu, Svobodi, Dravi, Kopru, Črnomlju ali Mladosti. Vendar z ozirom na odlične priprave Slovana in še posebej zato, ker bo nastopal letos zelo močno okrepljen, bo to najvišje mesto tudi letos po vsej priliki pripadalo ljubljanskemu Slovanu.« Drugi alpinistični tečaj Planinska zveza Slovenije Je Tečajniki so si pridobili precej organizirala že drugI alpinistični znanja in izkušenj, katere naj-tečaj v letošnjem letu, In to od bolj potrebujejo začetniki. Tečaj 27. avgusta do 3. septembra, v je vodil tovariš Marjan Perko, ninski zvezi Slovenije. Pravico Triglavskem pogorju. Tečaja se član G RS. nastopa imajo ekipe osnovnih Je udeležilo okoli 30 tečajnikov ip/TNE ŠPORTNE IGRE organ zacij PZS, ekipe taborni- h raznih alpinističnih odsekov kov Slovenije in ekipe Počitni- Slovenije, med temi tudi trije Iz ške zveze. V nalogah ekip bodo kranjskega AO. obsežene: prosta hoja s pomoč- Tečajnike so razdelili v ve« jo karte, hoja po azimutu, nu- skupin, ki so Jih vodili izkušeni denje prve pomoči in streljanje alpinisti — inštruktorji. Tečaj Je v tarčo. — K udeležbi so povab- uspeval načrtno in po programu Ijene vse gorenjske mladinske ter so naredili 3 plezalne vzpo- sekcije pri planinskih društvih, ne v severni Triglavski steni in Za zmagovalce so pripravljene Stenarju ter već tur v različnih človeštva začela zavedati zveze lepe nagrade, udeležba pa se smereh in to: iz Vrat proti R»- med razorožitvijo in med pospe- šteje tudi v ocenjevanje v tek- zorju. Križu, Vršiču, Jalovcu, Sitvijo gospodarskega razvoja, movanju Gore in mladina. prehodu čez Velo polje, Triglavu. LJUDJE IN DOGODKI NOV ZAPLET METALURGOV Jesenice - Minuli teden je z Jesenic odpotovala 50-članska ekipa športnikov iz železarne, ki bodo v Smederevu sodelovali na letnih športnih igrah metalurgov. Na teh tekmah bo s svojimi športnimi ekipami sodelovalo 13 metalurških podjetij, članic Združenja jugoslovanskih železarn. — Ekipe metalurških podjetij bodo tekmovale v 7 disciplinah, in sicer: odbojki, šahu, kegljanju, streljanju, namiznem tenisu, nogometu in lahki atletiki. Gradnja novega gospoda skega pošlo ja let Boh. Bela — Kmetijska zadru- Na Bohinjski Beli ze vrsto ga na Bohinjski Beli je pred razen privatnih stanovanJs nedavnim pričela z gradnjo go- hiš, za dvig družbenega s\f spodarskega poslopja s prostori darda prebivalcev, niso ni * za skladišče, kmetijske stroje, gradili. Vaščani namreč zelo V orodje in podobno. Graditi je grešajo primernejše tr^ovi,^po pričela z lastnimi prihranjeni- prostore, posebno prodajaj^ mi sredstvi, in sicer v neposred- mesa, vodovod in drugo O t«" ni bližini Mladinskega doma v problemih in težavah so že v Spodnji vasi. Predvidevajo, da krat govorili na zborih voliVof, bo zgradba še letos pod streho in in da bodo dela v tej prvi stopnji skupaj z materialom in drugimi stroški stala blizu tri milijone dinarjev. — Prav toliko sredstev zadruga tudi ima. Za nadaljnja dela pa si bo morala najeti posojilo, ali na kakšen drug način pridobiti sredstva za dokončno dograditev zadružnega poslopja. Pretečeni teden sc je znova zaostril položaj v Kongu. Prišlo je do odkritega obračunavanja med predsednikom republike Kasavu-bo in ministrskim predsednikom Lumumbo. Kasavuba je skušal odstaviti ministrskega predsednika in ga je obdolžil, da dela za belgijske interese. S akcijo je predsedniku uspelo preprečiti to akcijo. Se več! V parlamentu in v senatu je Lumumbova vlada dobila veliko večino in dosegla popolno zmago. Ta notranji zaplet v Kongu je ponoven dokaz izredno eksplozivnega stanja v tej deželi, ki pa nima svojega izvora v njej sami, marveč v intervenciji najrazličnejših kolonialisličnih krogov, ki še vedno na vse načine sku-iajo obdržati svoje položaje v tej afriški deželi. Slej ko prej Je očitno, da se prav na vprašanju neodvisnosti Konga vodi odločilni boj za dokončen obračun i kolonializrnom v Afriki. Prav tako kot 60 separatistična gibanja Combeja ln Kolondžlja podprli belgijski kolonialisti, je povsem jasno, da za zadnjim letališča v deželi in leopoldvllsko radijsko postajo, so namreč praktično onemogočile normalno Na seirTnarju v Ribnrm 83 predsednikov ObO SZDL na sestankih množičnih y ganizacij, vendar jim dosleJ »i ni uspelo v tem ničesar dos Še dve novi komisij' pri ObO SZDL na Jesenicah Predsedstvo občinskega 0<"^,j| SZDL na Jesenicah je na 8 y seji v sredo popoldne oDf8% ejl valo nekatera vprašanja v * s pripravami na bližnje _c|j org»i"za renee SZDL. krajevnih Najprej so sklenili, da Jj*^ manevrom, da bi vrgli zakonito delo zakoniti kongoški vladi, ki kongoško vltdo, spet stoji interes tujih kolonialističnih sil. Ce že ne neposredno, pa vsaj posredno ta akcija vodi vodo na hitro mlin inperialističnim krogom, ki vlade ne žele normalizacije v Kun««. Nobenega dvoma ni, da k zapletenemu položaju v deželi prispevajo velik delež tudi belgijske čete, ki so še vedno v Kongu, kljub povsem jasnim dolo-čilom Varnostnega sveta, po katerih bi se belgijski vojaki še pred 14 dnevi morali umakniti. Pri tem ne pomagajo niti protesti generalnega sekretarja OZN, niti protesti svetovne javnosti, ki vidi v prisotnosti belgijskih čet v Kongu osnovni izvor nevarnosti ea mir v tem delu sveta. Ob zadnjem z?.pletu v Kongu a« dokaj problematično vlogo odigrale tudi mednarodne sile OZN, S tem, da so zasedla vsa bi ji morale v smislu resolucij Varnostnega sveta nudili v.:o podporo. Jasno je, da se spričo takega ravnanja znova postavlja v ospredje tolmačenje resolucij Varnostnega sveta. Zato jc jugoslovanska vlada v posebni noti, ki jo je Izročil generalnemu sekretarju OZN jugoslovanski predstavnik v OZN Dobrivoje Vidič, zahtevala ponovno sklicanje Varnostnega sveta, ki naj bi predvsem zagotovilo izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo dosedanje komisije, komisij.jj, družbeno upravljanje, za P°0f no-ideološko vzgojo, za dr1' ^ no organizacijo in komi"^* -j, Organ I Me I Jak 1 vprašanja r go rili z novimi člani, hkr»> gj sklenili, da bodo imenoval^ mil* za ženska vprašanja in k©' za prošnje in pritožbe. Člani predsedstva odbora KZDI, Imdo v Oknu? «0 prih« iliU OH V Ribnem pri Bledu se bo v rajo v treh izmenah po 4 dni. V ponedeljek pr čel večdnevni se- prvi izmeni bodo udeleženci iz minar za predsednike občinskih mariborskega, murskosoboškoga odborov SZDL iz vse Slovenije, in deloma iz ljubljanskega okrali] ga je pripravilo predsedstvo ja, v drugem iz celjskega, no-Glavnega odbora. Za vsak dan vomeškega in kranjskega okraja Seminarja je predvideno določe- ter v zadnjem goriškega, kopr-na U-ma z razpravo o njej. Pre- skega in drugega dela ljubljan-davali bodo ugledni politični in skega okraja, javni delavci, med drugim pod- ITrlrl?T TC!l"V"CK;.| <>d?>ra ZA 100.000 DINARJEV VEC SZDL Vida Tomšič o delavskem in družbenem samoupravljanju v Kranj - Na upravi letnega komuni, Franc Kimovec-Ziga o kopališča v Kranju smo izvede- SZDL in statutu, član republi- ij nekaj zanimivih podatkov o Skega izvršnega tVOtd Tone Bole letošnji kopalni sezoni. Pove- prejšnjih sklepov Varnostnega o osnovah socialističnega gospo- dali so nam, da je bilo prvo ne- sveta in pa, ki naj bi končno dar.stva in cUlitvi dohodkov med del jo ob otvoritvi kopališča 1500 konkretne naloge p«n»me*n,h vendarle razmotrilo pristojnosti podjetjem in komuno. Nadalje kopalcev in prav toliko 28. »v- ranjzlr«i ge u mcsec ^n mednarodnih sil OZN in pri.stoj- bodo predavali še: Jože Ingolič gusta, na letošnjo zadnjo kopal- ' 0l>° nosti zakonite vlade Konga, o vprašan m km-ti jstva, Ivo Ta v- no nedeljo. - Vseh prodanih 8k,,r»H *udl plenarno s tj* Edino z zagotovitvijo umika bel- čar o našem iolakem sistemu in vstopnic je bilo v letošnji sezo- SZDL, na kateri hod« an«" gijskih čet iz dežele in z zago- izobraževanju ter Marija Vilfa- ni 26.000. Lani je uprav« kop«- tovitvijo vsestranskega s odri o- nova o zunanji politiki lišč« sprejel« 450.000 dinarjev, vanj« in podpore mednarodnih Ker bi bilo težko izvesti za vse letos pa kljub alabemu vrrmenu dneh obiskali osnovne org*11 ili eije in ne z njimi pogov««- ^ materialu V. konnresa gle0*C stanje ▼ •rgarilz«cljah. ■ ^e bru p« bodo iivedll k>i imo uv.ivu ltvcmi ia vw hhos pa itijun iiinrmu vremenu sil zakoniti kongoški vladi, je udeležence seminar, se je pred- kar 100.000 din več, to Je 550 000 kr«J*™ln •rganluclj mogoče urediti razmere v Kongu, sedstvo odločilo, da ga organizi- dinarjev.