259. številka. Ljubljana, nedeljo 13. novembra. XIV. leto, I8HI. SLOVENSKI NAROD. tzNaja vsak dan, izvzemfli ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po p ti Iti prejemati /a a \ st r o - o g o r * U e, detet« /a celo leto K> gL, za pol leta 8 gt, ia četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja ua dom za celo leti) 18 ,rld., '/a četrt leta g\ kr., če se dvakrat, in l kr., če se trikrat nli večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — UredniStvo ie v Ljubljani v Franc Kohuanovj hifti .gledališka Btolba". Oprav nifitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati t aroči>ine, rek lama- ije, o/nariba, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskaimi" v Kolniai.nvej hiSi. V lifuliljaiii. 12. novembra. —.r.— Z elpgičnimi občutki sprejemamo poročila o propadu narodne zavesti in narodne stvari v starem Gorotanu, tej starodavnej in častitljive) lastnini slovenskej. Leto za letom odpadajo slovenske vasi, in ako bodemo roke I tako leno križem držali, kakor smo jih držali do/daj, napočili bodo kmalu tisti časi, ko se bode v Koroškej še samo v pravljicah pripovedovalo da je nekdaj v pokrajinah ob Dravi gospodoval Slovenije rod. Težko je gledati človeško bitje, kadar umira, ali tragična groza pa pretresa mislečega rodoljuba, če mora opazovati umiranje svojega lastnega naroda! In krvava resnica je, da Slovenstvo po Gorotanu umira, in krvava resnica, da naši vodniki pri smrtnej postelji tega slovenskega roda s pre grešno lahkodušnostjo stoje, češ, saj je uže vse prepozno, saj se ničesar več pomagati ne da! Ako se ozremo po političnej svojej preteklosti, in ako polagamo na tehtnico pravice, politično delovanje slovenskega naroda slavnih vodnikov, tedaj se moramo obtežiti s silno pregreho, d a n a m r e č za svoje b r a t e v Vojvodini K o r o A k oj do sedaj tako rekoč prav čisto ničesar storili n i j-smo. Pustili smo jih izolirane v boji in dasi smo vedeli, da je nemška sila na gorotanskej strani napravila svoj naskok, in da si smo imeli zavest, da nam ondu sovražna moč dan za dnevom mori brate ter krči narodne bori telje, ozirali smo se vedno le na druge strani ter napravljali nasipe in trdnjave, na mestih, Don Carlos. Kadar nam nemški naši gledališčarji kako klasično žaloigro obetajo, tedaj vstopim ja< vselej z nekakim strahom v svete prostore starega našega gledališča. V sredo večer igrala se je Miroslava Schillerja dramatična „pesen" Don Carlos. Igralo se je slabo, a človek tudi nij privlekel s seboj Bog zna koliko upov! Po ložah sedele so nemške gospice, in na krasnih svojih obrazili prodajale so modro resnost, izvirajočo iz navdušenja za klasični ko turen! Tistega večnega smijanja, tistega streljanja po vojakih v parter, tistega glasnega šepetanja, kimanja in druzega jednacega po-čenjanja denes nij bilo! Samo tu in tam slaboten poskus bolestnega posmeha, ali pa ele-gičen pogled v parter, kjer se je morda dolgočasil nekdo, ki v ljubezni nij imel tako tragične osode kakor Don Carlos, infant iz Španije! Ali govorimo o predstavi samej! Nemško kjer nij bilo sovražnega navala ! V istim, vse kar imajo bratje koroški, morali so si sami priboriti, in Če n.i pelftenej svojej njivi po/a njejo kako bilko, morali so jo smo: pridelati! Ali mi smo govorili: v Kranjskoj, v Bre-dišČi Slovenije, moramo so utrditi naj poprej, I ondu moramo si ustvariti jedro, krog katerega kristalizirala se bode potom vseslovenska splošna zavest. In to jedro smo ustvarjali toliko časa, da so bratje ob mejah popolnoma pozabili na nas, da je posebno v Koroškej desorganizacija m natodna letargija 11 ko grozovito silno ni predovala, da se sedaj ob meji v slovenskih vaseh odrastoni sramujejo slovenski govoriti, In da ml uli zarastaj po vsem slovenskem Koroškem slovenskega niti brati niti pisati ne ume! Razmere v Gorotanu so živa rana na telesu Slovenije, pri tem pa so te razmere, tudi živo očitanje vsem našim narodnim prvakom, ki so v senci svoje sTave dremali ter tehkodttSno iz dalje opazovali naroda propad v vojvodini Koroškej. Zadnji čas je torej, da vse Slovenstvo koroškim bratom na pomoč pribiti ter zabrani, da nam ne odlomijo germanstva viharji plodonosne veje pri narodnem deblu. V ta namen hočemo v nekaterih prihodnjih številkah govoriti o pripomočkih in sredstvih, s katerimi bi se dalo zabranit" nemštva napredovanje mej koroškimi Slovenci. Bolezen je še ozdravljiva, a bolezen je taka, da se sama ne ozdravi, čo je ne zatre nož zdravnika. Ali ker naši politični zdravniki ničesar ne store, in kakor je videti, ničesar storiti nečejo, mo- naše gledališče nij samo diletantično, in opra vičeni smo, da od nemških igralcev lahko nekoliko več zahtevamo, kot pri slovenskih dile-tantih! Ker nam časih primanjkuje podlistka, mislili smo si, tla našoj narodnej stvari nikakor škodovalo ne bode, če tu in tam tudi ljubljansko nemško gledališče in njega nemško igralce položimo na kritično svoje rešeto in to zategadelj, ker naši nasprotniki vedno kriče, da je nemško gledališče v Ljubljani pravi rudo kop kulture in olike! V tem oziru moramo sicer priznati, d** kaže vodja Mondheim dobro voljo, in vse hvale je vredno, da je do sedaj le malo tistih bedastih operet v repertoar postavil, v katerih se mluda dekleta tako krasno pripravljajo za prihodnji zakon. Pri vsem tem pa zahtevamo, da se pokaže občinstvu, kar se tiče vodstva in insceniranja, nekoliko več vkusa kot smo ga opazili pri predstavi Dona Carlosa. Občinstvo nij .tako najivno, in niti za jeden trenutek nij pozabilo, da se pred njim vršijo prieori na dvoru najmogočnejšega in tedaj tudi najbogatejšega kralja, kateremu sta Peru in Meksika odpirala neizmerne svoje zaklade. rali snio povzdigniti svoj glas, da se tudi ta sila važna zadeva uže vender jedenkrat postati ua politični naš dnevni red. Ganimo se! i. Da so materijalne razmere našega naroda jako iiinipljiv«', znano je vsacetnu domoljubu, katerega zanima, kaj sa po nafiej domovini godi In da si jo vsik, ki baš naro.l v resnici ljubi ter mu želi videti osigurano prihodnjoit, tega svest ter tla žeti pO svojej moči sodelovati pri odstranjen}! nezdravih gospodarskih razmer mej narodom, razvidno je iz mnozih temeljitih Člankov, katere je v poslednjih dneh „Slov. Narod" iti proposito priobčil. Iz vseh teh razprav, katero osvetljujejo glavno vprašanje z raznih strani; in raznih stališč, pa je razvidno jedno, in to je, da se nekaj storiti mora, ako nečenio biti podob..! onemu gospodarju, ki se je s svojo ženo tako dolgo posvetoval, od katere sin:ni bi podprl ra/.počeno hišo, dokler se ta nij podrla ter pod svojimi razvalinami pokopala njega in njegove neodločne svetovalke. Naše narodno življenje ne opii.i so tako, kakor pri drugih srečnih narodih, na meščanstvo in površen pogled po našoj domovini nas pouči, da se bode v tem o/.iru tSžko kedaj radikalno ua bolje obrnilo; ako pa vender hočemo, da se bode, treba je ne>.i (ranljivo misli, neupogljivega duha, neprenehljive marljivosti in jeklene volje. Kaj nam je torej storiti, t ratuje u«•»«•■«-. V Ljubljani 12. novembra. Prihodnja seja grospoulte zbornico bode v 17. dan t. m. Kdaj bodo imenovani uže tolikrat napovedani novi udje v gosposko zbornico, se ne ve. Vsak Avstrijec, komur je istinito na utnir-jenji narodnostij, komur je do izvedenja jed-nakopravnosti, pozdravljal je z veseljem imenovanje grofa Scbonborna namestnikom za Moravsko. Kdo se jedini tega nij veselili? To so bili ustavoverci, ker jim nij mar bla-gostan narodov, niti obstanek Avstrije. Oni so zopet poslali v svet brzojave, v katerih so trdili, da je cela Moravska o tem imenovanji vznemirjena, da je ljudstvo nezadovoljno, da je dvorni svetnik Winkler demisijoniral in več jednacih bedarij. V ni» nje <1 rž tave. Kliski listi se jako potegujejo za bel-gradskega metropolita Mihajla; oni opominajo Srbe, naj se ne pustijo kot otroci voditi na traku, naj mislijo na svojo bodočnost, naj nikar ne sanjajo, da je kje država, ki stoji za nje na straži. Včerajšnji rumutnahi listi prinašajo jako ostro kritiko o govoru Andrassvjevem o podunavskem vprašanji v delegacijah. „Independance de Roumanie" pravi, da je po vsem neresnično, da bi bili interesi Avstrije z onimi Rumunije indentični. Andrassv zamen • juje patriotizem s šovinizmom. Avstrija da se trudi, da bi Rumunijo v Evropi isolirala, da bi deželo popolnem od Avstrije zavisno storila, kakor je Srbijo. Na obzorji francoske* republike vzhaja ministerstvo Gambettino in razširja luč po vsej Franciji. Z veliko pazljivostjo skušajo vse politične stranke te zvezda poti spoznati. Listi pečajo se skoro vsi z ugibanjem, kako bode sestavljeno to ministerstvo. Veliko pozornost vzbuja članek v „Siedo", v katerem se G-am-betta svari, naj ne vzame v svoje ministerstvo mož finančnih špekulacij. V SoaiiskeJ zbornici se je v ponedeljek razgovarjalo o političnem delu adrese. Nekdanji konservativni minister Romero Rob ledo je jako ostro kritiziral dejanje kabineta. Minister za notranje zadeve Gonzales, je za govarjal politiko ministerstva, ki je svojemu liberalnemu programu zvesto ostalo. Na zadnjem zborovanji ir»kc» deželne lige gospij se je sklenilo, „da se nobena Irka ne poroči z Angležem in ne da piti policijske) slugi"'. Te besede pač dosta kažejo, kako razjarjen je tudi ženski spol proti Angležem, da je pač težko upati, da se Irska kmalu umiri. Tudi noge so se mu vedno šibile in roke je raztezal takisto, kakor bi na križi visel. Pri tem pa je pri največjem razburjenji gledal milo in tako proseče, in ker je pri tem vsakih pet minut malo pojokal ter požiral stokajoče glasove, videlo se nam nij prav nič nenaravno, da don Filip takega „jokavca" in raztopljenemu surovemu maslu jednakoga značaja nikakor ljubiti nij mogel! Odločno se moramo izreči proti načinu, s katerim nam je gospod Auspitz predstavljal kraljevega rpovednika, patra Domingo. Gospod Auspitz je prej ta večer v operi Marti izvrševal molčečo rolo starega biriča. In gugal in zibal i se je z razkoračenimi nogami po odru, ter tako občinstvu prepričanje vriniti hotel o „hu morji", katerega je natura vlila v gospoda Auspitza nogi. Tudi ta večer je gosp. Auspitz s svojimi nogami razkoračen hodil po odru in , se gugal in zibal, kakor da je še vedno birič 1 v operi Marti! Napravil je iz dvornega spo-i vednika karikaturo, iz zvitega diplomata be-Uldaka, ki ne nosi niti grana možgauov v svojej Etpčrepinji! Mož je s kruljavimi svojimi nogami Domače stvari. — (Še jedenkrat o slovenščini pri naše j kupci j s kej zbornici.) Ko smo zadnjič poročali, o nemškutarenji pri tej zbornici, izrekli smo najivno mnenje, da je to nemčevanje samo slaba dedščina po prejšnjej nemškej večini. Pri tem smo se trdo prevarili! To nij dedščina, to je izvirna rastlinica, ki poganja tudi po gredicah zdanje narodne večine! In ko smo na kompetentnem mestu o tej zadevi ponižno povpraševali, odgovarjalo se je nam, da se bode tudi v prihodnje tako ravnalo, ker bi slovenski prevodi na-pravlj ali toli ko in toliko stroškov, ker slovenskih prevodov sploh treba nij, in to zategadelj ne, ker večina naših trgovcev tudi iz nemških okrožnic lahko izve, kaj trgovska zbornica od njih zahteva. Tej kruljavej argumentaciji nasproti zastajala nam je kri v srci! No, mi imamo drugačne principe! Do narodnih trgovcev pa se obračamo s prošnjo, da naj nam uljudno naznanijo, kadar jim zopet pri-vandra kaka „Kundmachunga" v hišo. Dozdaj smo imeli s sodnijami in nemškimi binči svoje križe in težave, zdaj naj jih pa imamo se s kupčijsko zbornico ! — — (Gospod profesor ŠukJje) je uže toliko okreral, da zapusti pri jasnih jesenskih dnevih tu in tam sobo. Da se mu zdravje kmalu in popolno zopet povrne! — (Program Sokolske m u večeru), kateri je denes v čitalničnej restavraciji je naslednji: 1. C«erny: „Sokolova potnica*4. 2. C. M. pl. Weber — Ouvertura k operi „Oberon". 3. Diirner — „V tebi domovina", zbor. 4. Farbach — „Napitnica pri zarokah'1, valček. 5. Fabjau. — „Prijateljica11, zbor. 6 Czernv. — „ Venec", pesenski poutpourri. 7. Lesinskvv — „Moj stanak", čveterospev. 8. Komzak. — „Nji!" polka franc.. 9. „Pred balom", komična scena, predstavlja g. P. Kaj-sel. 10. Kaulich. — „Raznice", poutpourri. 11. Engelsberg. — „Spomin na mladost", zbor. 12. Wagner. — „Spomin na Tann-hauserja". 13. Czernv. — „Pošta v zračnem balonu". — (Naročniki na „Ljubljanskoga Zvona" platnice) se prav pridno oglašajo. Platnice se bodo začele okolo 20 novembra razpošiljati. Naročnino sprejema in platnice malo da ne vzbudil smijanje in dopadajenje na galeriji, kjer se je bila postavila ta večer prav mogočna klaka, ki je vsak krik gospoda Feliksa s ploskanjem pozdravljali. Vkus je ravna mnogovrsten! Vojvoda Alba bil je gospod Linori, a napravil je iz tega historičnega fanatika krotkega, ponižnega in plašljivega meščana, ki bi se najrajši vsakemu v obraz smijal, kdor bi mu zresnim licem pripovedoval, daje on, vojvoda Alba, grozovit človek in da se pred njim, vojvodom Albo, treseta Brabant in Flandrija! Gospod Linori igral je pred kratkim refeiendarja na potovanji. Njegov vojvoda Alba nij bil ničesar dražega, kot oni refereudar, se ve v španskej obleki in z malo brado okrog obraza! Ad vocem brada Še nekaj I Nekatere historične osobe so take, da so nam zdaj še vedno toliko znane, da si živo predočujemo, kako da so izgledale v življenji. Kardinal Richelieu, Ljudevit XIV., Martin Luter itd. so brez dvombe take historične osobe ! A tudi vojvoda Alba se jim lahko prišteva! I Mi vemo vsi, da je bil vojvoda Alba koščena, (po poŠti 95 kr.) franko razpošilja bukvovez Janez B on a č v Ljubljani, na Poljanah št. 10. — (Kreutzbergu)je bolje in zdravniki upajo, da ga kmalu ozdravijo. Za zdravnike ima gospode dr. IUnerja, Uriela in Socka. — (Odbor za posvetu spomenika Valentina Mandelca) izdal je v Karlovci dne 8. novembra 1881 naslednji oklic: Slavno gradjanstvo! Slovenski narod postavio je grobni spomenik svomu zaštitnomu piscu Valentinu Mandelcu, bivšemu gimnazijalnorou profesoru i izvršiljučemu članu gasi-lačkoga kao i prvoga brv. pjevačkoga društva „Zoreu u Karlovcu, koji počiva na dubovačkoin groblju. Da grad Karlovac zasvjedoči jeđnokrvnoj braći Sloven-eom brafctktl ljubav, a izkaze zasluženu čast Valentinu Mandelcu, koji ima zasluga za grad Karlovac, a po ton i zh narod hrvatski, posvetiti če mu se u uedelju dne 13. studenoga t. g. grobni spomenik Stoga je čast podpisanemu odboru pozvati najuljud nije slavno karlovačko gradjanstvo, da izvoli u čim većem broju toj Bvetčanosti prisustvovati. Program: 1. Dne 13. t. mj. u pol 3 sata posije podne krenuti Ć6 gimnuzijalna mladež, gasilačko in pjevačko družtvo „/lora" j ova potonja dva družtva is gasi lučke orudnice zajedno ua kat. dubovačko groblje. 2. Na grobu Valentina Mandelca pjevati će prvo brv. pjevačko društvo ,Zorau pjesmu žalobnicu. 3. Gasilački sveštenik, veleftastni g. Gabricl Mašek, posvetiti čo spomenik. 4. ti. Mijo Vamberger, gimnazijalni profesor i zemljak pokojnika, govoriti će od strane gimnazije slovo. 5. Predsjednik „Zore", g. Davorin Trstenjak, govoriti će o njegovom književnom radu i zasluga za slovensku knjiž.evnost, kao i zasluga za „Zoruu i gasilačko druitvo. 6. Pjevačko društvo „Zora" odpjevati će žalobnu pjesem. Bude li u nedelj u dnč 13. t. mj. liepo ili nepovoljno vrieme, ova će se svetčanost obaviti svakako. Odbor za posvetu spomenika Val. Mandelca. Lavoslav Roksandić, Janko Orašln, predsjednik. tajnik. Tudi se je odbor obrnil do dramatičnega društva v Ljubljani s pozivom, da naj k tej svečanosti odpošlje zastopnika. Odbor je tele-grafično poprosil gOBpoda poslanca Navratila, da naj pri tej slavnosti dramatično društvo zastopa. — (Slovenščina pri poštnih uradnikih na južne j železnici.) Te dni — tako se nam piše z Dolenjskega — poslal sem 2 zavitka po pošti, jednega v Sv. Jurij na južnej železnici, druzega v Št. Vid nad Vipavo. Prvega so odposlali v vipavsko dolino, druzega pa menda k Sv. Juriju pri Celji. Kaj je neki temu krivo, ali ne mar slovenski napis, ki je bil na zavitkih in uradniki poštni, ki ga nijso umeli?!! — (V Kostanj evici) na Dolenjskem snujejo slovensko bralno društvo. — (Iz Metlike) se nam piše: Vreme se je tudi pri nas popravilo, solnce sije, in toplo je. Ako to ljubljanskim prijateljem drsanju po godu nij. naj pomislijo, da ima naš svet še ajdo žeti, krompir spraviti, orati in sejati. Prosimo tedaj potrpljenja. Denes bomo vino krstili. Le pridite ponj, sladko je in močno! — (V založbi Ig. pl. Klein m ay rja & Fer d. Bamberga) izdala se je ravnokar lična knjižnica, katerej naslov se glasi: Prvi pouk. Navod za poučevanje na na j-nižnej stopinji narodne šole z ozi-rom na Ilazinger-Žumerjev Abecednik za slovenske ljudske šole. To knjižico sestavil je u*mtrudljivi gospod Ivan Lapajne, ravnatelj meščanskej šoli v Krškem. Pri prvem pregledu prepričali smo se takoj, da je to delo zistematično in pametno sestav lieno: pisava je jasna in naravna, oblika in tisk sta vkuMiu. V svojo, dolžnost si štejemo, da to knjižico slovenskemu učiteljstvu najtop leje priporočamo. Cena jej je v prodajalnici GO kr., po pošti pa G5 kr. Morda nam kak strokovnjak o tem „pouku" spiše bolj natančno kritiko! — (Humor čevljarskih učencev.) Piše se nam od tu: Pretečeno sredo sprla sta se na Dunajskej cesti dva tistih subjektov, ki zahajajo v zloglasno klet v Kolizejskih ulicah pit „sladko" žganico. Razume se samo po sebi, da moža nijsta bila izbirčna v izrazih, s katerimi sta jeden druzega regalirala in vse njuno ponašanje je kazalo, da utegneta od be-sedij prestopiti k činom. Zato je nastala okolo nju precejšnja goječa; posebno pa radovedni ženski spol nij hotel zamuditi prilike, da vidi boj teh dveh gladijatorjev. V tem pa prikora-Čita proti gnječi dva čevljarska učenca. Ustavita se, jeden druzega spogledata in kakor iz jednega grla zakričita: „stekel pes! stekel pes!" — Kakor bi trenil razkropi se občin stvo na vse strani ter poskrije po vežah in prodaj alineah: še celo oba hojaželjna možakarja je ta klic tako prestrašil, da sta se vrnila nazaj v klet, kjer sta se menda pri „fra-keljnu" „šentjanževca" zopet sprijaznila. Čevljarskima učencema pa je to toliko veselja prizadejalo, da sta se na vse grlo smijala in obema rokama tolkla ob kolena. Izpred sodišča. Iz Celja 19. novembra. Včeraj se je vršila pri tukajšnjej okrožno) sodniji obravnava o priziiu g. dr. Lavoslava Gregorca zoper razsodbo tukajšnje c. kr. okr. sodnlje, katera ga je obsodila, da ima plačati 50 gld. globe, ker nij sprejel v n Slovenskem Gospodarji" mu od tukajšnjega Opata Antona \Vretschka poslani popravek o pastoralnoj konferenci, kakor sem bil vam uže o svojem času poročal. Obravnava bila je jako zanimljiva. Gospod dr. Gregorec, je prišel osobno in ž njim njegov zagovornik gospod dr. Josip Sernec; na dtugej strani je bil opat W r e t s c h k o osobno nav/očen. Da je g. dr. Gregorec i/vrsten govornik, se je takoj pokazalo; tako je obdelal opata, da je upanje, da bo zdaj dosti imel, in da bode za prihodnje miroval. V obraz mu ie g. dr. Gregorec povedal, da je bila njegova poprava, katero je hotel objavljeno imeti, neresnična, da se je zapisnik konference na njega povelje drugače pisal, kakor se je konferenca vršda. Očital mu je dalje, da opat nij razumel, kaj je raniki Slomšek msa! itd. Rekel je gospod dr. Gregorec: Gospod opat tega /*»pet nij razumel, kakor sploh marsikaj na svetu ne razumi. Opat je sedel ves potrt pri zelen ej mizi, in bralo se mu je na obrazu, da se je želel daleč proč, ker se menda pač nij nadejal, da bode moral tako grenke požirati. Ko je slednjič dobil opat besedo, bil je tako zmešan, da mu še to nij prišlo v glavo, da mora kakor stranka pred SOdttiflD dvorom stoje govoriti; obsedel je, kakor ubogi grešnik in je le nekaj malega govoril o stvari, ki nij čisto nič spadala k obravnavi, .pritožil se je, da ga g. dr. Gregorec vedno preganja, da ua je bil tudi uže leta 1879 pri tej sodniji tožil, pa da je potem od tožbe vender odstopil itd. Sodnija je po daljšem posvetovanji izrekla, da se ima globa znižati od 50 g 1 d. n a 10 gld., ali pa na 48 ur zapora. Opat je ves potrt zapustil dvorano in si je pač misliti moral: „Si tacuissem philosophus inausissem !u Predsednik bil je g. deželne sodnije svetovalec pl. Schrey in v njegovo čast moramo omeniti, da ho je popolnem objektivno obnašal. dolga prikazen in da ga je odlikovala dolga, a tenka brada. Ta brada je karakteristična za vojvodo Albo, tako da smo izgubili mnogo iluzije, ko nam je ljubljanski Alba nastopil s kratko, maloletnemu mladeniču pristoječo bradico. Ako »e povemo, da nas je don Filip v svojej jezi le premnogokrat spominal na slabo plačanega uradnika, ki se srdi nad sinom, kateri mu je čez noč napravil dolga 200 gld. ; da je bila Elizabeta Valois vse drugo, samo, kraljica ne, da je marki Poza izgledal, kakor kak srednjeveški pisarček (če se ne motimo zavit je bil gospod marki v obleko, katero sicer nosi kratkodušni znani Favstov famulus!) potem mora sprevideti vsakdo, da nam je nekako tesno prihajalo na tem dvoru dona Filipa. Še celo princesinja Eboli nam nij mogla pomagati, da si radi priznamo, da je gospica Solmar jako spretno si prizadevala rešiti svojo nalogo. Ta gospica je brez dvombe pri našem nemškem gledališči najbolj nadarjena, samo da časih tako tiho govori, da ne ume nikdo njenih besed. Poseboo pri tistem prizoru, ko jej je don Feliks priklical v sobo, šepetala je pogostoma tako tiho, da je gotovo še don Carlos umeti nij mogel. Istina je, da je človek tedaj, kadar govori o ljubezni, rad sam in da se take stvari v praktičnem življenji tiho razpravljajo, — a na odru je to drugače in gledališko občinstvo ima pravico, da čuje vse, tudi najsladkejše vzdihe ljubečega Brca. To si naj gospica Solmar zapomni! Tedaj pa sem jaz obrnil pogled proti krasnemu dekletu, katero je cvetelo v mojem sosedstvu. Pod težo črnih las se jej je bila nagnila zaspana glavica in pri očesih se je jasno videlo, da lezejo svilnate trepalnice skupaj. In res mi nij bilo treba dolgo čakati, in krog ust se jej je napravila poteza dolgočasja in odprla so se rudeča usta in pokazala se je bela vrsta belih zob! A jaz sem si dejal, lepšega prizora, kot je bila bela vrsta belih njenih zob na odru dona Filipa ta večer več videl ne bodeš in vstal sem ter zapustil gledališče. Dr. Iv T«. Marija Stefel, roj. Tekaveo, o .na-njii v svojem imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostni* vest, daje njo nepozabljivi noprog, gospod FRAN STEFEL, hišni in zemeljski posestnik in trgovec, denefl Ll. novembra popoludne ol> :>. uri po kratkej, ■ zelo hudej bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajO&e, V 65. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki dražega umrlega si: bodo prenesli v nedeljo 13. t. m. popoludne ob 4. uri iz hiše .št. '2 na (Jlineah k sv. Krištofu, kjer bodo v lastnej gomili pokopani Sv. mase zadušuiee se bodo brale v raznih cerkvah. Predrazega umrlega priporoča se v blag spomin. t »10 V Ljubljani, dne 11. novembra 1881. 2 kuharici, dobro izvežbani za restavracijsko kuhinjo in zmožni slovenskega jezika, sprejmeta se za prvi hotel v Ce-tinje (črna g-era), prva z mesečno plačo 80 gld., droga SJO gld., s prostim stanovanjem in lirano. Natančneje pove g. Jeločnlk pri g. Bouvanu. (»887—3) Vabilo na iiarocho. „Der Sendbotc (les heiligen Jo s ep h' ilustriran mesečni časopis, VII. letnik 1882, velja za leto s poštno pošiljatvo 95 kr. Vsak naročnik dobi premijo gratis po želji proti uposiljati 15 kr. /.a emballago in poštnino. Naročujo se lehko pri vseh poštah po poštnih nakaznicah z natančnim naznani lom adrese v založbi „SenoVbota": WeinhauB "cei Wien 3. Iz te založbe se lehko dobi Josephs Kalen-der za 1882. leto proti upošiljalvi 20 kr. (♦J43—1; Na prodaj so lepa požlahnena sadna drevesca (jabolka, hruške) in divji kostanj. Dunajska borza 12. septembra. Enotni drz. doig v bankovcih . . Iti gld. 70 kr. Knotni drž. dolg v srebru ... 77 B 70 , /A*t* renta........ . 94 „ — ( IHUO drž. posojilo.....133 „ — Akcije narodne banke..... 827 . — . i Kreditne akcije.......359 , 10 Londou..........11* n 5 > Srebro..........— — Napol...........•» „ 37 C. kr. eekini........5 n 60 Driavri" ma*ke.......57 .95 H" I m -g (G3G-2) v Medveda h. $15 I i * *>■ 8 a si si ~ • «_ X „ 1 £ 3 -* 31- m 3LH3 1 5 -1.2 V5 "S t. 1 a ru rur i? i-r 17 rr rr 2.y rr i? jTij-/y rr^rrrrr rr rrmrirjrrr L U T,R EI NI G U N G S - PIL t- E N derheil;elibabeth: t PICCDLI, lekar „pri angelji", v Ljubljani, na Dunajskej cesti, priporoča p. n. občinstvu naslednje poskusimo Najboljše in najvplivnejše pravo norveiko pohumeljevo jetrno olje uroti mramorni, rhahitini, plačnici, kašlju itd. itd v steklenicah a fiO kr., z železnim jodirjcni /.draženo (posebno vplivno pri uinlokrviiih in kjer tuba č.stenja krvi) v steklenicah a 1 gld. So pred beneško renubJik« otaroslavnl ..... («14—2) mehka, žametasta in nežna, hepatične pike, pege, ogrei, srabi, nenaravna ru-dečica zginejo, prezgodnje gube se odstranijo in polt "sadobj zopet svojo gibčnost, in svežost. V Nteltleiileuli h 1 glr(/a, ntvpHrnrifit ud otla iJtotUfivega UtAtUta. V»»kda n:ij izrei-uo zahteva Nritstriitorili Ktizulirtlniti pit, to imajo nit zavitku ter navodilu za. ritini /lotfi/ Htitjrri ]>t>il[>lit. Ultirnn ludoga n« Itumijl: ApOtbeko „xnn% lirUif/rn Lropolti" de« 1'lt. tfrustrin, Strnit. BSbHm -li;i!ri/oci 'hoiiimn, se rabijo z najboljšim uspehom pri kašlji, Itripavosti in katuralniisti dihal niti organov. V škat-Ijicah a 10 kr. Znamenito! Kot slavno izkušeno, nepreseženo naravno zdravilno sredstvo pri trganji po ml ili. revni al i/, mu. živčnej slabosti, pri bolečinah v hrbta ali r prsih se more od kemika Lndevitu Kocha iziiniljeni in od njega narejani eter i/ smerekovih iglic na j topleje priporočati. ^Okleniei 4<> kr.. 1 steklenici 70 kr. Božjast ozra/.e ill |iO celi: klobuke in čepke, kakor tudi prodaja Anal en He'cJcI, v Ljubljani, na kongresnem tr^u na oglu gledaliških nlie. (506 -11) Sploh priljubljeni <£>i*i&t-iiBailiii XJl^l«t.llt^ (595—6) postavlja po na i-o\cjšcui a m e r i k a n s k e in z i s i ■• 111 u \ /.lotu. valknnttn ali <;eluIo|i4iu bre/. holečin l*loiitl>iru r. zlittoiu itd. Zobi-e o;>t račje izvršuje popGlD< 111 bre/. bolečin s prijetnim mamilom sobni zdravnik A. Paichel, polog Ilra'leckcgi mostu, v I. nadstropji. ♦ i P 4 ♦ ♦ Z l>p. Spraiigerjevo kapljice za želodec, priporočano ođ Bdravnlskih avtoritet^ pomagajo takoj, 5o ima človek krč. v želodci, migreno, feber, ščipanje p«> trebuhu, /aslinjenje, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v ur ih, mastni) zg go. Telo se hitro BČittti. V bramorjili razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč črve m kislino. Daviei in tifusu vzamejo vso zldniost in vročino, če se zav/.ivajo ]>o '/i žličke vsako ur>, ter vanijtjo nalezljiv 'osti. človeku diši Bopet jed, če j<^ imel bel jezik. Naj se poskusi z lnajheiiini ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnnr g. .1. Svobod« v Lju bljaio, a flacon 80 in SO kr. av. veli. (217 — 48) f Howe, Singer, potem leeler l Ison šivalni stroji, \ jll. k.itero jodiiio za ICraiijNko le jaz jirodajjim. so ino primorali zaradi obile^a Jj> ' po\|»r;rov-nj : po njih, tla sem odprl na iukojilij; novo prodajalnico in pomno/.il dolavn« "i(iči v mehaničiioj delavnici I jw Izven gornjih originalnih šivalnih strojev imam vsakako obilo žtovilo ino- I- /.črnskih fabrikatov, mej temi osobito iT stroje na trakove, slamnike in valčike itd. itd. j (L* po čudovito nizkih fa briški h cenah. ! j^' Vidiki zaloga svils za stroje, cvirna za vretena in v štrenicah, veiiko L- >.l»or ovčje volno in bombaža, dele strojev, olje, šivanke itd. itd. boljše in cenejše fjW. kot drugodi. »daj dalje uidi veliko in neimanenliio zalogo prod os»Jem *n tatovi varnih \ «'^"-«- . i I: 'l b aga j n W> rtheiiiiovih & Co. \ po jako znižanih, fabriSkih cenah. Za zelo redno in promptno poatrefcbp jamči moja uže okolo 11 let na tem mestu zelo znana litina, katera tudi daljnih naročil ponižno prosi. Spoatovanjem Ljubljana, Ulavni trg št. 168, na vo^ln. 642—t) i (ZUntelj tU odCOVOruj n;.'ciu!:' Maks.« A rtti i Lastnina m u.^k _Nariwlne tiskarne**. 6R22 3486