Leto VIII, štev. 19 Ljubljana, nsdelga 23. januarja 192? Poštnina osvšallrana. Cena 3 Hin д lihija Ob 4. »jutraj. ssa Stane mesečno Dm 15 —; za inozemstvo Dtn 40— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon štev. 7», ponoči tudi štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko CJpravntštvo: Ljubljana, Prešernov» ulica št. 54. — Telefon 4t. 36 inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Tele ton št. 49» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št i. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček.zavodu: Liub-iana št. 11.84a - Praha čislo 78.180 Wien, Nr. 105.341. Ljubljančani t Sedanje oblastne volitve, ki se vrše po vsej državi, ne bodo odločilne samo za usodo in razvoj ljubljanske oblasti in ljubljanskega mesta, temveč tudi za bodoče državno gospodarstvo in politiko. „ Kroglice voiilcev bodo odločile, ali naj ostane sedanji neznosni režim ter nevzdržne politične, gospodarske in socijalne razmere ali pa naj krene država naprej do ozdravljenja, reda in napredka. , Ako hočete obračunati z brezvestnimi in nesposobnimi rušilci konsolidacije v državi, ako hočete glasno manifestirati za novo dobo, za novo in boljše življenje v državi vrzite volilno kroglico v 2. skrinjico 2. za listo, katere kandidatje so gospodje: dr. Dinko Puc noeitelj liste «Naprednega bloka» (SDS in NSS). Ivan Tavčar vraùnik Delavske zbornice Ivan Mohorič tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo Ing. Gvidon Gulič Dr. Joža Bohinjec cavnatdj Obrt. pospeševalnega urada ravnatelj Okrož. urada za zav. delavcev Dr. Tone Jamar zdravnik namestniki so gospodje: Miroslav Urbas trgovec Anton Bob piemoooèa Ivan Hiter uradnik Mestne hranilnice Rudolf Geyer ključavničar Edino program in zmaga «Naprednega bloka» Vam lahko jamči, da v svojih nadah ne boste prevarani. V nedeljo mora zmagati bela Ljubljana! Volilni odbor Naprednega bloka Debata o proračunu ministrstva trgovine Ostra kritika pasi. Demetrovica. — Kaj je s francosko carino? Ministrova polovična izjava. — Zakon o prisilni poravnavi in o valorizaciji bilanc. novltev gospodarskega sveta, ki ga predvideva že ustava. Zahteva tudi spremembo Beograd, 22. januarja, p. Od S. do 7. je finančni odbor razpravljal o budžetu ministrstva za trgovino in industrijo. Proračun tega ministrstva znaša 62,127522 Din. Od tega zneska je predvidenih 8,586.469 Din za trgovinsko ministrstvo samo, nadalje za državne trgovske akademije 4,887.199 Din, za trgovske šole 1,288.624, za obrtne šole 6,431.632, za ženske strokovne šole 1,403558, za druge in ženske nadaljevalne obrtne šole 8,456.313, za industrijske šole 353.263, za kontrolo mer in žlahtnih kovin 3,474.779, za državno Hi-potekarno banka 10,174.594, za upravo industrijske svojine 1,331.772, za urad za pospeševanje obrti v Ljubljani 255.040 Din itd. Debato je otvoril trgovinski minister dr. Krajač, ki je podal kratek ekspozé- Zagovarjal je stališče, da je treba ločiti državni budžet od državnih podjetij. Zato 6e mu ne zdi pravilno, da je vnesena v proračun tudi dotacija za Hipotekarno banko. (A ga je aam sestavili) Lani je bilo reduciranih 41 uradnikov trgovinskega ministrstva, t. j. ena de-vetina, letos pa nekaj manj. Krediti reso rta eo nezadostni, vsled česar bo moral zahtevati naknadne kredite. Radikal Kosta Gnjatič je poteoi predlagal nekatere manjše redukcije, večinoma v ministrovem kabinetu. Poslanec dr. Sečerov je dokazal, da je treba trgovinski resort ukiniti in ustanoviti ministrstvo za narodno gospodarstvo. Sedanje ministrstvo je pravzaprav le resort za šolski pouk, ki pa bi ga bilo treba podrediti prosvetnemu ministrstvu. Budžet državne Hipotekarne banke je treba ločiti. Govornik je nato ostro ožigosal popolno nedelavnost ministrstva na carinskem polju. Samostojni demokrat Demetrovič je ugotovil, dâ je minister lani Izjavil, da je proračun njegovega resorta nezadosten. Letos Pa ga znova reducira in priznava, da ne ve, kako bo moglo njegovo ministrstvo z dovoljenimi sredstvi sploh funkcijoniratl! G. Demetrovič je ugotavljal neuspehe ministra, ki stoji v resnici na čelu trgovsko prosvetnemu in ne trgovinskemu ministrstvu. Večino njegovih poslov tvorijo strokovne šole, ki morajo spadati drugam. Značilno je, da na drugi strani spadajo državna trgovinska ш industrijska podjetja v področje drugih ministrstev to ne v resort za trgovino in industrijo. Gospodarski program ministra se je izkazal za prazen bluff. Posl. Demetrovič zahteva esta- Pred končno katastrofo režima RR Pomoč klerikalcev radikalom nič ne pomaga. — Radikalske zgrešene kombinacije za bodočnost. — Sodba SDS in DZ o nadaljnem razvoju. — Danes kot pričetek političnega preokreta. policija» aretirala brez pardona tudi ne najdeta nikogar tretjega. Kombina radičevske ministre, če se bodo skušali cija s klerikalci je torej za nič. Mi želi-vmešavati v volilne posle. Ta nezasliš- mo koalicijo z SDS in Dem. zajednico. carinske politike. Napada ministra, da še dosedaj ni otvoril podružnic Hipotekarne banke v Zagrebu in Ljubljani. Pri pogajanjih za sklenitev trgovinske pogodbe s Francijo je treba zaščititi naše vinogradnike pri določitvi uvozne carine na francosko vino. Govori se, da se le z naše strani že pristalo Francozom na to, da znašaj uvozna carina z« francosko vino 50 zlatih dinarjev za 100 kg. Zahteva takojšnjega pojasnila. Minister Krajač: Vest! da ie vhda že definitivno pris.ala niso točne. Ministrstvo trgovine se bo zavzelo za interese naših vinogradnikov. Ministrstvo obljublja, da carina ne bo znašala 50 zlatih dinarjev. (Klici: Koliko pa?) G. Demetrovič gTaja nadalje, da so se v proračunu ukinile postavke za obrtno zadružništvo. Vlada ne posveča nobene pozornosti umetnostni obrti Kaj je z zakonom o prisilni poravnavi? Dr. Krajač: »Predložil sem kralju v ored-sankcijo. ki jo upam v par dneh dobiti«. G. Demetrovič: Kai pa le z novim zakonom o gospodarskih zbornicah in za kateri sistem se bo minister odločil? Celemu proračunu se vidi, da je minister povsod »turist«____ Zemljoradnik Joca Jovanovič je zahte» val, naj posveča vlada večjo pozornost tr« govinskim zvezam s Češkoslovaško. Konč» no je minister dr. Krajač odgovarjal na kritiko opozicije in rekel, da dobiva bati. ne za tujo krivdo. Skušal je dokazati, da je imel v svojem resortu uspeh, ker je v zadnjih šestih mesecih izdelal štiri trgo» vinske pogodbe. Govoril je potem o za ko« nu o valorizaciji bilančnih vrednot in de» jal, da je to korak, ki bo moral dvigniti naš ugled v inozemstvu. Končno je vladna večina sprejela prora» čuti ministrstva za trgovino in Industrijo. Seja je bila ob 7. zaključena. Prihodnja se vrši v pondeljek popoldne. Krvav soopad med fašisti Milan, 22. januarja, d. Oblastva so raz. pustila ilegalne fašistične napadalne čete (••kvadriste). Pri tem je prišlo do spopada med njenimi člani in drugimi fašisti. Na obeh straneh so začeli streljati z revolverji Pri tem je bila ena oseba ranjena. Policija je prijeJa šest skvadristov. Beograd, 22. januarja, p. Razpoloženje v Beogradu je v očigled jutrišnjim oblastnim volitvam postalo silno nervozno. Radikali in radičevci se zavedajo, da jih čakajo prav mučna presenečenja in otvorjeno računajo, da bo morala vlada iz volilnega neuspeha takoj izvajati konsekvence. Iz jako resnih krogov se danes čuje. da bo vlada, ako se uresniči njena opravičena bojazen glede izida volitev, ze v torek podala ostavko. Medtem pa postajajo odnošaji med obema koaliranima strankama vedno bolj napeti in so dospeli že do Stadija neznosnosti. Radičevci, računajoč s svojim volilnim porazom, skušajo že naprej krivdo zvaliti na svoje zaveznike, češ, da se obrača teror političnih oblasti v prvi vrsti proti HSS. Zadnje dni je prišlo radi tega do zelo mučnih sporov v vladi in danes so se vsi radi-devski ministri odpeljali «na kontrolo»; minister Košutič je odootoval v Subotico. Pavle Radič v Sombor. Krajač v Apatin. v druge kraje pa so odšli razni Radičevi intimni prijatelji: Per-nar. Kežman itd. Radikali so radi tega besni ln napovedujejo, da bo «Božhta Država smo mi — državlani volilci! Država nI teoretičen poiem. Ona je živ organizem. Državljani v svoji celoti jo tvorijo. Nezavedni državljani — slaba država, slaba država nesreča za državljane. Kakor si pri volitvah posteljemo, tako po volitvah ležimo. Volilna kroglica vsakogar kako se v bodoče upravlja država, oblast ter vlada narod, upoštevajo interesi stanov in poedhicev. Volilna kroglica vsakogar sestavlja skupščino, sestavlja vlado, dela zakone, predpisuje davke in izdaja ukaze. Volilna pravica - volilna dolžnost Zavednega državljana največja državljanska pravica je volilna pravica, ki pa ie Istočasno tudi volilna dolžnost Kdor ne voli. je prav tako kriv in odgovoren za nesrečo, če pride po volitvah, kakor oni, ki voli nespametno Vsak je svoje sreče kovač Kdor nespametno voli. aH kdor ne voli. Izgubi pravico pritoževati se nad obstoječimi razmerami izgubi pa tudi pravico apelirati v nesreči na pomoč. Prilika zamujena, ne povrne se nobena. Država je v nevarnosti, narod v opasnosti Kdor noče pomagati pri reševalni akciji, kdor stoti ob strani, če gori hiša aH se podira zemlja pod nogami. bo kot član države in naroda sežgan in sam podsut. Volilci, vsi na plan, vsi na volišče! Kritičen položaj na Kitajskem Šangha], 22. januarja, (be.) Na reki Ho» angho se bije med četama generala Fenga in Čangtsolina velika bitka. Kantonske. če» te so se pričele baje umikati. SanghaJ, 22. januarja. (k>.) Radi včeraj« šnje stavke je prišlo med policijo in de» monstranti do ljutih spopadov. Demon« stranti so streljali na policijo, ki pa se je poslužila le brizgalk. Pomožne čete tujcev so s pomočjo policije končno vzpostavile red. (Glej brzojavna poročila na 11. stranL Ured.) Ruski protest proti franco-sko-rumunski pogodbi Moskva, 22. januarja, s. Po sklepu fran» co®ko.rumirnske pogodbe je vlada poslala francoski vladi noto. v kateri opozarja na to, da podpira francoska vlada s sklepom te pogodbe agresivne in nasilne tendence vodilnih krogov v Rumuniji ter da s tem uničuje izglede za boljšo rešitev besarab» skega vprašanja na podlagi samoodločbe narodov. Sovjetska vlada smatra radi tega sklep pogodbe med Francijo in Rumunijo kot neprijateljski akt proti interesom uni» je in besarabskega prebivalstva. na javna borba med člani iste vlade se smatra za pravi škandal in je vzela vladi zadnjo troho moralične avtoritete. Nič manj mučni pa so konflikti med radičevci in radikali, ki so nastali povodom proračunskih razprav. V ospredju stoji sedaj spor z ministrom Trifunovičem, enem od dosedanjih glavnih sporazumašev, ki ga radičevci naenkrat proglašajo za «hrvatoždera». Radičevci se dobro zavedajo, da se vlada bliža svoji nemlnovni katastrofi ln si pripravljajo v naglici razne «ustup-nlce». A v nič manjših skrbeh so radikali. Z Radičem ne morejo več. V tem slučaju pa jim nič ne koristi, ako si kupijo klerikalce. Zavezništvo radikalov In klerikalcev se zato smatra kot nemož-na kombinacija Ugleden član vlade je danes dejal Vašemu dopisniku: «Gospod Korošec je sicer poceni, toda ne pomaga nam nič. Bil bi dober, da nas ojača v koaliciji z radičevci. kar je tudi pripravljen. Toda z HSS ne smemo In ne moremo več. NRS In SLS pa skapaj U. Pribičevič se je sicer izkazal za ostrega in tudi opasnega nasprotnika, toda priznati moramo, da njegova politična moč stalno narašča in da je postal vsled železne konsekventnosti svojega nastopanja ena od centralnih osebnosti našega političnega življenja.» Radikalni računi pa so v pogledu na možnost teh kombinacij zgrešeni. SDS, pa tudi Davidovičeva zajednica odklanjate vsako kombinacijo ž njimi in obe te stranki ste si danes edini v nazoru, da rešitev iz današnjega nevzdržnega stanja je mogoča le, če politični razvoi krene povsem na novo stran. V tem smislu se vršijo tudi izvestne priprave. Ako se jutri pokaže, da so režimske stranke in njihovi pomagati pretrpele poraz, potem bo jutrišnji dan pričetek popolnega političnega preokreta, v katerem je odmerjena SDS ena od najbolj odločilnih vlog. O tem. da bo SDS od vseh strank, ki računajo na pojačenje svoje moči. vse-I kakor najbolj napredovala, so si priia-' telji in nasprotniki na jasnem. Pozdrav in poziv Sv. Pribxevica Beograd, 22. januarja, r. Svetozar Pribičevič je sprejel danes več novinarjev, katerim je med drugim izjavil: «Pozdravljam svoje prijatelje in somišljenike širom Jugoslavije. Pri oblastnih volitvah bodo pokazali, da je SDS v takem razvoju, da se v državni politiki preko nje ne more preiti na dnevni red. Res je. da volilni red za oblastne skupščine še bolj favorizira razne pokrajinske in plemenske stranke na škodo vse državnih strank, zlasti če so te v opoziciji. Kljub temu bo jutri g. Radič občutno poražen. Na svojih skupščinah je vedno napovedoval, da bo dobila HSS pri oblastnih volitvah nad 300, pri skupščinskih pa nad 100 mandatov. Dobila pa ne bo niti onega števila oblastnih poslancev, ki bi odgovarjalo sedanjemu številu njenih skupščinskih poslancev. Enako bodo brezdvomno nazadovali tudi radikali ln slovenski klerikalci. Vsi napredni in narodno zavedni možje na plan, da skupaj stremo današnji gnili režim!» Itaiiia na Balkanu in v srednji Evropi Značilne izjave Ahmeda bega Zogu Rim, 22. januarja o. »G i o r n a 1 e d' 11 a-1 i a« priobčuje razgovor, ki ga je imel njegov posebni dopisnik s predsednikom albanske republike Ahmedom begom Zogu. Na pripombo poročevalčevo,. da je tiranska pogodba povzročila v beograjskem, pariškem, londonskem in newyorSkem tisku velik odpor, ie dejal predsednik: »Dobre strani prijateljske pogodbe z Italijo niso našle drugod razumevanja. Toda meni niso potrebni nikaki nauki o patrijotizmu. Jaz sem boli albanski, nego so oni, ki vodijo to neosnovatio gonjo proti pogodbi. Tujci nimalo pravice dvomiti o mojem patrijotizmu in o moji ljubezni do domovine. Podpisal sem pogodbo, ker jo smatram za modro dejanje Prepričan sem o njeni veliki koristi in o njenih zgodovinskih nalogah. Koristi prinaša ta pogodba že danes in jih bo tudi v bodoče prinašala moji domovini Italija ln Albanija sta dve sosedni državi, ki morata bit' prijateljici. MI Albanci smo Latinci Italija ima v Albaniji odprta vrata za svojo gospodarsko ekspanzijo, Albanija pa lahko od I alije pričakuje svojo obnovo. Miroljubni nameni pogodbe so na dlani; priznati jih bodo morali tudi oni, k; ji iz hudobije nasprotujejo. Namen pakta, ki sva ga podpisala z baronom Aloisijem dne 27. novembra, je pospeševanje in konsolidacija miru na Balkanu. Politika Mussolinija, ki ga občudujem, ie v bistvu oživljajoča in miroljubna. Hotel sem navezati domovino na prijateljstvo Italije, ker sem prepričan, da je in da bo tiranska pogodba garancija za [»omirjen'e na Balkanu m da bo imela zgodovinske naloge« (Glej tudi brzojavko na 11 strani. Ured.) Madžarske spletke proti Mali antanti Budimpešta, 22. januarja (be.) Vlada namerava predlagati veleposlaniški konferenci, naj ukine medzavezniško vojaško kontrolno komisijo, češ da je v smislu mirov, ne pogodbe popolnoma izvedla zahtevano razorožitev. Na mesto te komisije naj bi stopil krvestigacijski odbor Društva narodov. Budimpešta, 22. januarja a. Minister za narodno brarnbo je že pred tedni napovedal, da bo vlada zahtevala od veleposla-niške konference odpravo medzavezniške vojaške kontrole na Madžarskem. Hkrati je izjavil, da o tej zahtevi ni treba obvestiti drugih držav. S tem je brez dvoma mišljena Mata antanta, proti kateri je začela vlada zadnje čase nastopati zelo samozavestno in računa s tem, da sta češkoslovaška in rumunska vladna večina navezani na podporo Madžarov, ki dobivajo svoje direktive iz Budimpešte, glede Jugoslavije pa krije Madžarsko Italija. Vprašanje je, ali bo njena zahteva po odpravi vojaške kontrole prodrla, ko vendar vsakdo ve, zlasti pa seveda diplomati, da se Madžarska vedno bolj oborožuie. Legitimistični krogi so prvotno z vznemirjenjem sprejeli vest o potovanju groia Bethlena v Italijo Sedaj pa je groi An-drassy napisa! članek, v katerem pravi, da pozdravlja zbližanje z Italijo, ako hkrati pomenja zbližanje s Francijo. V Rimu omalovažujejo fran-cosko-rumunski pakt Rim. 22. januarja. 1. «Tribuna» piše, da ima francosko - rumunska pogodba le formalen pomen, ker je bila sklenjena že pred osmimi meseci. Takrat je imela drugačen pomen, kakor ga pa ima danes. «Vendar,» pravi list nadalje, «me smemo podcenjevati tega čina oficijelnega prijateljstva med Francijo in našo prijateljico Rumunijo. Hočemo objektivno precizirati naše stališče. Zbliiavanje med Francijo in Nemčijo je, kakor kažejo znaki, precej zmanjšalo važnost nekaterih pogodb, ki jih je sklenil Pariz s nekaterimi državami s pretežno protinem-škim smotrom. Tako se more smatrati, da je ta francosko - rumunska pogodba le epizoda v francoski politiki obkroževanja Nemčije, katero namerava Briand nadomestiti 1 gospodarskim in političnim sodelovanjem. List nato dostavlja, da vsebujejo papirji razne opreznosti, ki pa se razkrojijo v stiku, z dogodki, ki jih ne more nihče preprečiti. Preki sod v Albaniji Od 1200 aretiranih Skadar, 22. januarja, s. V Albaniji vlada že dalje časa prek! sod z neverjetno strogostjo. Dosedaj je bilo aretiranih že okoli 1200 ljudi. Ker ni dovolj prostorov za aretirance, so napravili posebne ograjene prostore, v katerih spe nesrečneži kot živina Preki sod zboruje stalno in so njegovi sklepi silno ostri. Cela vrsta obtoženih je bila obsojena v odsotnosti. Mnogi so obsojeni na 101 leto zapora. drugI oa 15. 20 in več let. Številni odsotni voditelji upornikov, oziroma nasprotnikov sedanje-ga režima so ucenjeni za več stotin na-poleondorov. Dosedaj je bilo na podlagi sklepa prekega soda obešenih že 30 IjttdL Da dosedaj 30 obešenih. bi čimbolj vplivalo na prebivalstvo, se izvršuje obešenje na semanje dneve, in sicer pred hotetom Evropo. Tako so včeraj obesili pet ljudi ne starem sej. mišču, pet pa pred hotelom Evropo. Zasedanje prekega soda bo trajalo še precej časa in se računa, da bo znatno število obtožencev obsojenih na smrt. Čsl.-nemška zrakoplovna pogodba Prage, 22. januarja, (be.) Danes je bi!» po petdnevnih pogajanjih podpisana češka» sl«vaško*nemška zrakoplovna pogodb«. Dr. Korošec oče, SLS mati davčnega vijaka v Sloveniji (Zgodovinske ugotovitve.) 1. Kdo je spremenil bivše deželne doklade v državni prirez? Bil je to dr. Korošec s. r. in drugi klerikalci v vladi 1. 1920. 2. Kdo je iznašel «veselični davek», ki ubija vse naše kulturno življenje? Podpisan dr. Korošec s. r. in cela SLS I. 1920. 3. Kdo je mehanično razširil srbijanski taksni zakon na Slove- nijo, vse takse pomnožil s 4, mnoge na novo uvedel, večino pa še bolj povišal? Podpisan dr. Korošec s. r., 6. aprila 1920. in ostali klerikalni ministri v vladi Protič-Korošec. 4. Kdo je upeljal strahovito gostilniško takso 3580 Din in ne- smiselno klasifikacijo gostiln za to takso? Podpisan 1920. dr. Korošec s. r. in še 3 klerikalci v vladi Protič-Korošec 6. aprila 1920. 5. Kdo je upeljal strahoviti davek na vojne dobičke, ki pa ni zadel dobičkarjev, ampak je bil davek na premoženje? Bila je to radikalsko-kierikahta vlada Protič-Korošec, ki je tozadevni zakon sama izdala brez Narodnega predstavništva 6. aprila 1920. Podpisani: Korošec s. r., dr. Fran Jankovlč s. r» Roškar s. r., Go-stinčar s. r. 6. Kdo je upeljal davek na poslovni promet L 1920.? Podpisani dr. Korošec io še drugi klerikalni ministri s. r. 7. Kdo je uvedel invalidski davek? Podpisan Korošec s. r. 8. Kdo je upeljal strahovite izvozne carine n. pr. na sveže sadje 20 Din od 100 kg, na med 100 Din od 100 kg, na mineralno vodo, na gosi, hmelj, ženske lase, konje? Podpisani dr. Korošec s. r„ dr. Fran Jankovid s. r., Roškar s. r* Go-stinčar s. r. 9. Kdo je povišal vse trošarine in vpeljal nove? Podpisan dr. Korošec s. r. 10. Kdo je kriv 30% linearnega poviška vseh davkov, zvišanja invalidskega davka in komornega davka? To so prinesli dr. Ravniharievi radikali, ki pa so to mogli I. 1923. kot homogeni radlkalskl režim le zato, ker se ie SLS v slovitem Markovem protokola (podpisana dr. Breic, Smodej in kjer je sodelovala cela SLS v prisotnosti g. Korošca) je obvezala, da omogoči ht da bo podpirala radikalski režim, kar je tudi z vnemo storila. 11. Kdo je kriv davka na ročno delo? Ta davek je po dolgotrajnem uspešnem odporu samostojnih' demokratov definitivno uvedla s finančnim zakonom od 31. julija 1925. vlada RR, ko le Radič iz zapora postal vodja vladne stranke. To vlado ie SLS iskreno pozdravila, potem ko je bila vse storila, da ie Iz vlade Izrinila SOS, ki ie bila zadrževala avedbo tega krivičnega davka. 12. Kdo je Sloveniji vrnil pridobninski kontingent? Kdo ji je vrnil dohodarinske komisije? Kdo je po ceH Sloveniji v komisijah uspešno vodil boj proti pretiranim odmeram? To ie dosegla SDS i. 1922., ki Je ob priliki 7 odst. posojila stavila ta pogoj. Takrat ie SDS izposiovala tudi gradbo prekmurske železnice. 13. Kdo je torej oče davčnega vijaka? Q. Korošec, mati pa ]e SLS toliko bolj, ker bi bilo takratnih 23 in današnjih 20 poslancev SLS lahko vsak hip doseglo olajšave, če bi ne butali z glavo ob zid j. nesrečno avtonomijo. Boj za avtonomijo stane Slovenijo najmanj 3 milijarde na davkih, Ljubljano pa sigurno pol milijarde. To Je zahvala SLS, ker jI je Ljubljana dala poslanca Korošca. Ali naj tako ostane? Gosp. Ravnihar, kje je 300.000 Din? Afera zagonetnih 200.000 Din, ki iih ie izplačala Slavenska banka ljubljanskim radikalom in glede katerih so se gg. radikalski funkcijonarji po vrsti izjavljali, da o njih nič ne vedo, je stopila včeraj v nov interesanten štadij. Oglasil se je oficijelni radikalski list, ki ga nekaj dni sem pod imenom Samouprava» izdaje in dirigira v imenu NRS g. dr. Županič. Na posebno drzen način «ugotavlja», da NRS ni dobila ničesar in da je «Jutro» podobno uzmovi-ču, ki je bežal in kričal «primite tatu »l Na to impertinenco ni mogoče odgovoriti g. Županiču drugače, kakor s vprašanjem, ali on morda ne pozna gospoda, ki je poleg zgoraj navedenih 200.000 dinarjev prejel še posebej 100.000 Din za «reorganizacijo NRS»? Naj se gospod Županič ne moti, «Jutro» si zna vedno poskrbeti točne in zanesljive informacije! Skoraj istočasno, ko je izšla v ofici-ielnem glasilu NRS ta predrzna misti-fikacija, je bil pa Mestni odbor NRS v Ljubljani, očividno po gospodu, ki je svojčas za NRS prevzel vsoto 200.000 dinarjev, prisiljen izjaviti v listu Mer-kurjeve tiskarne, da so «nadaline poizvedbe dognale, da ie g. A. Praprotnik nakazani znesek resnično izročil, in sicer v roke, ki iih je on smatral takrat (t 1923.) za upravičene za sprejem denarja.» Kakor je videti, sta se gospoda dr. Ravnihar in Kregar že naučila govoriti drugače. Ostala sta pa le pri polovici resnice. Nič težko bi jima namreč ne bilo dognati ia povedati, kako so si radikali dotični denar razdelili. Naj jima pomagamo mi 100.000 Dia je dobila njihova ljubljanska blagajna, 26.000 Din so podali v Maribor, 76.000 Din pa glavnemu tajništvu NRS v Beograd. Ali in kako je razdelil dr. Županič še na» daljnih 100.000 Din, ne vemo. S temi dejstvi je treba sedaj še primerjati prvotne «ugotovitve» Mestnega odbora Narodno radikalne stranke,"* da te vsote niso nikjer vpisane, da o njih ni nobenih računov, da Mestni odbor in bivši Akcijski odbor NRS, ki vodita vso radikalsko politiko v Sloveniji, niti o porabi nftf o prejemu denarja ničesar ве vesta! Kakšno grozno oeiuiwtëenje vodilnih radrkalsklh Hudi' Z izsiljenimi priznanji je sedaj dokazano, da so slovenački radikali prejeli 200.000, odnosno 300.000 Din. Kaj so napravili s to ogromno vsoto? Kot stranka nobene fige od sebe ne dajo, nimajo nobene organizacije, so popolnoma sterilni na yseh poljih javnega dela. Denarja vrnili niso. Kje je, g. Ravnihar, 300.00Q Din? Izjava trgovca Razpust Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je bil udarec z bičem v obraz trgovcev in obrtnikov. Zbornica je bila naš ponos, naša nada. Nikdar ne odpustim klerikalcem, da so skriti za otročjim Pucljem dosegli ta razpust. Trgovec, ki voli SLS, radikala ali radičevca, ki so vsi sodelovali na uni» čenju trgovske stanovske tr бнборахЂ u отдатћ свои голоса единственноИ партш, котораа служитђ едпнои и мооднои ШгославЈв. Голосу&те за кандидатов „Naprednega bloka", список i-ра ДПНКА НУЦА (урна No. 2tt). КаждиВ pyccmfi должен голосоватв толбко за зтпх кандадатовг 1 Bcb голоса, отданине другим партиам, будут подарном Вашим врагам' Лгоблаиа, 20. внвара 1927. СлаваансиИ комитет НАПРЕДНАГО BJI0KA Русскаа секцја. nih 162.019 Din, kar јг glede ca potrebno izpopolnjevanja knjižnice prej premalo nego preveč. Zato pa je tem bolj presenetila v zadnjih dneh vse kulturne ljudi v Mariboru vest, da namerava mïstni svet »Študijsko knjižnico« deložirati iz njenili dosedanjih prostorov v bivšem kazinskem poslopju, kjer ji je bila podana možnost primerne ureditve in razvoja ter jo preseliti v pretesne in za njene svrhe povsem neprimerne in nedostatne prostore »Uradniške menze«. Kakor je nujno potrebno, preskifbeti za zborovanja oblastne skupščine primerne prostore, tako bi bilo neod-pustljivo z odvzetjem dosedanjih prostorov uničiti najvažnejšo kulturno institucijo Študijsko knjižnico. Vrhu tega pa njeni prostori potrebam oblastne skupščine itak ne odgovarjajo. Kot kulturni škandal se mora označiti dejstvo, da občinski svet po načrtu proračuna ne zmore za »Zgodovinsko društvo« več kot 4500 Din, za »Muzejsko društvo« pa ne več kot 2500 Din letne -podpore. Ti dve društvi sta s svojimi knjižnicami postavili temelj sedanji »Študijski knjižnici« in »Muzejsko društvo« z največjo vnemo in požrtvovalnostjo vzdržuje Mestni muzej, za to pa dobita od mestne občine v priznanje samo letno podporo v skupnem znesku 7000 Din! To ni v nobenem stvarnem razmerju z drugimi podporami, kakor po 10.000 Dim »Slovenskemu plan. društvu«, »Zvezi kulturnih društev« ter društvom »Bratstvo«, »Svoboda«, »Prosvetna zveza« in drugim. Kakor nismo principijelno proti temu, da mestna občina pri svoiem velikem proračunu ne bi naklonila posameznim iz-obraževalnm ali drugim društvom primerne podpore, četudi je eno ali drugo morda nejcoliko politično pobarvano, ravno tako pa smo mnenja, da popolnoma nepolitična, zgolj v kulturne svrhe ustanovljena in uspešno delujoča društva, kakor so rav- no Zgodovinsko in Muzejsko društvo ali pa Ljudska univerza, zaslužijo več upoštevanja in večjo podporo od strani mestne občine. Pričakujemo, da bodo občinski svetniki pri sklepanju proračuna to v polni meri upoštevali in tem društvom znatno zvišali stalne letne prispevke. Pri tem je treba še pomisliti, da znaša sedaj postavka za znanost, umetnost in prosveto samo — 4.25 odstotka celega proračuna. Iz proračuna tudi ni razvidno, ali je mestni svet ali pa mestni gradbeni urad že razmotrival vprašanje zvišanja mestnega muzejskega poslopja za eno nadstropje, кет so prostori že davno positali pretesni in ker za to Muzejsko društvo moleduje že več let Ako te adaptacije proračun za eno leto ne bi prinesel, pa bi se mogel potrebni znesek porazdeliti na več let in ako se resno misli na zgradbo nove lesene hiše za gostilno na Kalvariji, ki bo stala 120.000 Din, se tudi ne bi smelo pozabiti na nujno potrebno povečanje mestnega muzejskega poslopja. Preganjanje slovenskih bolnikov iz zagrebških bolnic V zagrebških bolnicah se vedno nahaja tudi precejšnjo število bolnikov iz Slovenije, zlasti tudi siromašnih bolnikov. Zagreb brez slovenske delovne sile ne more izhajati, a bolnih delavcev in delavk ne mara. Že nekaj časa se vrši od «horvacke» strani, zlasti iz ra-diičevske in federalističnih krogov sistematska gonja proti slovenskim bolnikom, češ da so na škodo hrj^tskim bolnikom. Ta gonja je končno rodila uspehe. Podleglo ji je tudi policijsko ravnateljstvo, ki se izgovarja, da slovenske občine nočejo priznavati domovinske pravice revnih bolnikov in prevzeti zanje stroškov. Ne vemo, koliko je resnice na stvari. Vsekakor pa bi bilo zagrebško policijsko ravnateljstvo preko mariborskega in ljubljanskega velikega župana moglo že davno take slučaje, če so se res dogodili, spraviti v red. Nikakor pa se ne da raizu-meti, da je policijsko ravnateljstvo sklenilo v bodoče vse slovenske bolnike, ki ne morejo sami v naprej plačati bolniških stroškov, izgnati iz bolnic ter jih prepeljati v Ljubljano, kjer naj ž njimi napravijo, kar znajo, kakor je tako lepo rečeno v dotičnl objavi zagrebškiii listov. Naznanja se tudi, da se s to najnovejšo humanitarno metodo strinja tudi zagrebški zdravstveni inšpektorat. Izganjanje slovenskih bolnikov iz zagrebških bolnic samo radi tega še ni pričelo, ker se gospoda še niso mogli sporazumeti, kdo bo plačal izgonske stroške! Baš je simpatičen ta radičevsko-spo-razumaški Zagreb! Smuški tečaj na Pohorju Udeleženci smučarskega tečaja pri Mariborski koči na Pohorju. Smuški tečaj na Pohorju. Letošnjo zimo uživamo skrajno malo zimske poezije. Mesto snega smo dobiti v sredi januarja celo dež, ki nam je iapral po dolinah še zadnje snežene lise. Zato nas tem bolj mikajo snežene planine in bele gore in srečni oni, ki se lahko odtrgajo vsakdanjim poslom in odhite v zasnežene višave. Naše Pohorje je tako srečno, da Je imelo tudi to zimo neprestano sneg in svoj zimski šport. Prinašamo slike s smuškega tečaja, ki ga je priredila mariborska podružnica SPD pod vodstvom strokovnjaka g. Badjure krog Mariborske koče na Pohorju od 24 dec. do 10. januarja. Vse dneve je bilo tam raz. posajeno življenje.. Nad 80 ' smučarjev iz vseh krajev Slovenije je uživalo čare zimske poezije na Pohorju, tudi iz Zagreba Je bilo lepo število gostov. Te dni, ko je v dolini deževalo, je zapadal na Pohorju ne- LIL DAGOVER CONRAD VEiDT LILIAN HALL DAVIS EMIL JANNINGS GEORG ALEXANDER p.idejo v enem filmu v kino „DVOR". Mladinski smuški tečaj v Ljubljani Že davno nista Miklavž in Božiček tako ustregla svojim odjemalcem, kakor letos, ko sta jim nanosila polno slokih smuči in palic, težkih čevljev ln temnomodrih krojev, pisanih šalov ta kapic. Naš JZSS je bil zato takoreboč prisiljen prirediti takoj po božiču prvi tečaj za te nestrpne zmagovalce na bodočih mednarodnih tekmah. V popolni svesti važnosti mladinskega tečaja za razvitek smučarstva je odbor poveril vodstvo naraščajnikov svojima najboljšima krmarjema gg. Francetu Tavčar-jai ta Hinku Širclju, ki pravita, da tako spretnih in poslušnih učencev še nista imela še nikdar, čeprav sita navadila na dilce velik del naših smučarjev in izurila ^da-nle nastavnike vojaških smučarskih odredov. In res so ambicijozni gojenci že drugi dan prevozili celo progo od Cekinove-ga gradu do drsališča »Ilirija« brez pik. 2e prvi dan je namreč prišlo na ta nad vse pripravni prostor, ki ga je dal na razpolago lastnik gradu, g. Peter Kosler, v popolnem razumevanju velikega pomena zimskega športa za našo mladino, 26 naraščajnikov, ki so opremljeni res kot pravi. veliki smučarji. Koliko je med gojenci faii'tov in '«fantkov», ni mogoče ugotoviti, ker so vsi enaki po obleki in gibčnosti ln še celo bonbone hrustajo vsi vprek. Seveda v stilu: same take namreč, ki smo jim nekdaj rekli «ledeni». Prve dni so nekateri naučili že plu® in poskušali plužno zavoro ter govorili le še o telemarkih ln krlstijanijah, ki bi se po spremembi imena norveškega glawnega mesta pravzaprav tudi morale imenovati «osle». In kako se ie naglo razvila športna samozavest. Ko jih je prišel pogledat in občudovat pod Cekinov grad odbornik JZSS in je desetletnemu smučarju, ki je ravno lezel iz pike, hotel pomagati na rogovile, je ta takoj ponosno odklonil pomoč: «Hvala, ni treba, moram sam.» Nagli uspehi gojencev so njihovo število še pomnožili in nameravan je bil že izlet k tekmi «Skale» v Stražišče, pa je bil dež. Odkar se je po novem letu zopet pričel dolgočasni pouk v zaduhlih šolskih sobah, bi mogli vežbati naraščajniki le še ob četrtkih in petkih popoldne in vse bi bilo lepo in prav, samo če bi bilo dosti snega. Žalostno čeftajo mladi smučarčkj po brozgi in prosilo neusmiljeno nebo za sneg, za mnogo in še več pravega, smučarskega snega, doma pa skrivaj zasledujejo v novinah vesti o španski, ki povsod zapira šole. Sicer pa šola tudi ni pozabila smučarjev. Velikih' počitnic sicer ni prenesla na zimo, ker se šolarji vseh kategorij morajo tudi kopati in po počitnicah dobro pre-pečeni vrniti v učilnice, pač je pa prosvetni odsek iz zdravstvenih ozlrov pozval vodstva vseh ljubljanskih in podeželskih šol, naj smučanje mladine kolikor mogoče podpirajo. Preverjeni smo, da bodo šolska vodstva po lanskem vzgledu učitelja Pre-storja v Kranjski gori, nadomestila telovadbo v zaprtih telovadnicah s prijetnim in zdravju prekoristnim smučanjem pod milim nebom povsod, kjer dopuščajo prilike ln je dovoli snega. prestano svež in sočen nov sneg, ki blesti sedaj nad Mariborom izza zelenih smrekovih poljan in pozdravlja nov smuški tečaj, ki ga je priredil Jugoslovenski Sokolski Savez za svoje člane iz cele države od 21. jan. do 2. februarja pri Mariborski koči. Vreme se je tud; ohladilo in tako se nam obetajo zopet krasni zimski dnevi na Pohorju s svojim divmm razgledom na prostrano Ptujsko polje tja doli do Slje-mena, Gorjancev, Kuma in na drugo stran čez pisane Slovenske gorice in štajerske planjave. Mariborska koča, 22. januarja. Ob 7. zjutraj temperatura —3°C, 75 cm novo zapadlega suhega snega, ponekod še več. Smuka idealna. Vsled zameta se priporoča pot iz železniške postaje Hoče, ki je dobro izhojena. Prvi redni smuški tečaj JSS se je pričel danes z vežbo. Mcs:a v koči za eventualne smučarje, ki se žeio priključiti smuškemu tečaju, je še dovolj. V razburjenju - v smrt Glede strašnega samomora, ki sa Js predsnočnjim izvršil na progi v Šišk* 15-leltnj ključavničarski vajenec Anzi Ribni-kar, so detektivi že ponoči ugootvili vzrok. Med dečkom iii njegovim mojstrom jc prišlo v petek do nekih nesoglasij. Pred I*, uro je fant zapustil delavnico in izgin'1. golorok, pustivši jopič kar v delavnici. Kam je hitel, se je doznalo šele pozneje, ko хл je našel železničar Proscn razpolovičcnci;a poleg tračnic v Šiški. Strel zaljubljenca Ljubljana. 22. januarja V petek, okrog 19.30 zvečer, je začni pn-truljajoči varnostni stražnik Ivan Rutar na Cesti na Brdo v bližini Nove vasi za Ro U no dolino strel iz revolverja, kateremu so sledili obupni ženski klici na pomoč. .Meneč, da se odigrava v bližini zopet kaka krvava drama, je stekel stražnik, kar so nesle noge v smer, odkoder je priiajaio vpitje. In res je kmalu zagledal v temi na cesti med travniki samotno žensko, ki mu je hitela nasproti. Na stražnikovo vprašanje, kaj se je zgodilo, je razburjena mladenka pričela prepovedovati, da bi jo kmalu nekdo ustrelil. Stražnik Je dekle odvedel s seboj na stražnico, kjer se je predstavila za 191ctno šiviljo Ano Janežičevo, stanujočo na Brdu št 37., ln povedala svoj pravkar minuli doživljal. Ko se Je vračala malo pred pol 19. uro po cesti skozi Novo vas proti domu na Brdu, je srečala nedaleč od hiš neznanega moškega, dobrih 10 korakov za njim pa neko žensko. Ko Je prišla Janežičcva mimo moškega in se oddaljila par korakov, se je ozrla nazaj. Tisti hip pa se je okrcni! tudi on in brez vsake besede ustrelil proti njej z revolverjem. Janežičeva je začu-•la pok, videla, da se je nekaj posvetilo in čula mimo glave žvižgati kroglo. To jo je tako prestrašilo, da je ostala za trenotek kakor vkopana na mestu, potem pa se spustila v beg in pričela klicati na pomoč. Moški je nato izginil, ола pa jc spoznala v neznanki 18Ietno delavko "Antonijo Jaklič iz Gline. Janežičeva jo je prosila, naj jo spremi, češ da se boji sama nadaljevati pot, ta pa jo je potoiažila, da ni tako hudo in da je streljal njen fant, toda ne nalašč. Jakličeva Je nato odšla in stražnik je našel Janežičevo samo. Pozneje na stražnico pozvana Jakličeva le izpovedala, da Je streljal proti Jsaefi- čevi, alj pravilneje v isto smer, kjer se je nahajala tudi ona, njen zaročenec, bivši magistratni nastavljenec ivan P., stanujoč nekje v mestu. S fantom sta se nekaj pre. pirata in ni vedela, da poseduje samokres. Sama je poveda'a, da bi se kmalu odigrala na cesti krvava tragedija, ki pa jo je preprečil slučaj. Ptujsko gledališče Ptaj, 20 januarja. Dne 18. t. m. smo videli Cerkvenikovo tragedijo v в slikah z epilogom «Greh». Mlada, lepa, a zlobna žena, po svoji materi pokvarjena do mozga, namenoma rasr burja težko bolnega, jetičnega moža, hotee pospešiti njegovo smrt Pove mn eelo, da ga je varala ter 8e mu nalaže, da je bil njen ljubimec njegov zdravnik. Bolnik še ob pravem času zaupa vse to svojemu zdravniku ln umre. S ciničnim smehom gre zlobna iena takoj po smrti svojega moža k ljubimeu, ki mu z veseljem pripoveduje o svojem uspehu pri možu. e katerim je merila moči ter zmagala. Bahavo povdarja, da jI bo podlegel tudi zdravnik, ki ga je skoro že omamila. Ljubimec sam je uprav zaprepaščen radi pokvarjenosti ljubice - vdove. Tej pe ee zdi, da bo prej ujela zdravnika 1er dobila njegovo premoženje, ie ga popelje oa grob prvega moža ter hlini iskreno fahwt Zdravnik ji odkrito prizna, da je razočaran nad njo radi te prozo m« igre ta ji raaodene, kaj mu je povedal moi tik pred smrtjo. Kljub temu pa zmaga žena s svojo sngestivuo silo, tako da velja v zdravnikovih očeh rajnki moi sa lažnivca, trna pe za nepokvarjeno ženo, ki je doprmašala žrtve prvemu možu. 2e na grobu to zdravnik zasnubi V novem zakonu vidimo ženo poboljšana Vzljubi moža in ga spoštuje, ker je močna ln plemenita osebnost. Svoj aitruisem pokaže napram njemu s tem, da mu pomaga sestaviti testament, ki je v njeno Škodo. Trpljenje, ki sledi vsled zločina, sprejema kot zasluženo kasen. Ljubimčeve ponudbe in grožnje zavrača. Ko pa ta preti, da bo objavil pisma, ki bodo moža kompromitirala, sklene ustreliti moža ta sebe, da s tem njega In sebe obvaruje pred sramoto. Ker ji to radi soprogove nenadne poeomosti spodleti, skuša uteži sramoti na ta način, da se vrte skozi okno. Vso pohabljeno reši mož smrti ter ji vse odpusti, kljub temu, da mu je trenutek prej priznala vse grehe svoje preteklosti. Imenuje jo svetnico. Zadnja slika nam kaže, da žive mož, nekdanji ljubimec ln iena, ki je popolnoma pohabljena, skupaj že 10 let. Zločinu je sledila kazen, ki rodi zopet nove zločine. Skušata jo zadaviti, riasti ob obletnicah njenega skoka skozi okno, da bi jo rešila trpljenja, a se jima ne posreči. Tretja ta sedma slika nudita mnogo ireal-nasti ta tnmscedemtataoetL Ta drama Je drugi del trilogije, ki bo obsegala kol prvi del «V vrtincu življenja,, kot zadnji del pa «Očiščenje». Sli smo skeptični v gleiališče, boje« se zlasti, da nas bo «Greh» utrudil ta razočaral kakor v 12 slik razdeljena «Magda». 2e takoj v prvem dejanju pa smo postali pozorni. Videli smo, da se razvija na odru uprav nekaj nenavadnega. Markantnosl značajev, krasen jezik, slike, polne strastnega življenja, bojev ta umiranja, reševanje problemov, zločina, kazni, pomena človeka v stvarstvu, razmotrivanja o transcedentalnih pojavih v realni drami — vse to se je vrstilo s pestro barvitostjo in v pregnantnih slikah. Kakšni vplivi so to?! Je li to Strindberg, Dostojevski? (Zločin in kazen), Tolstoj (cVojna ta mir»)? Dr. Weininger? Je li bil pisatelj več let v Rusiji, da rešuje globoko psihologiJne probleme ter uvaja na oder mistiko? Kateri filozofični nauki so vplivali na njega? Koliko je preživel in prestal, da polaga ljubimcu v peti sliki v usta besede: «Gospod Bog, Tvoji načrti so se Ti popolnoma ponesrečilil» — hoteč s tem povedati, da je Bog hotel ustvariti človeka, ki je dobre volje, a slabega mesa, a je ustvaril le zlobne bestije. Strašne so te besede v ustih človeka. Kot bogokletstvo zvenijo, a so le žalostna resnica. Grehu je sledila upravičena kazen in po-boljšanje. Delo ima na vsak način etično vsebino — pot navzgor, kakor naj bi imela vsaka drama. Seveda ima tudi mnogo senčnih strani. Neobhodno potrebno bi bilo, da bi nam dramatik bil podal zvezo, pota od prepada do pokvarjenosti do moralno visoko stoječe in ljubeče žene, ki se z uspehom zoperetav-Ija ljubimcu. Ljubimec, ki je v drugi sliki videti na zunaj nepokvarjen, je v četrti ta peti sliki brez prave zveze najnižja propa-Иса. Kako je mogoče, da ga je v sedmi sliki sprejel mož k sebi v grad, čeprav ga je preje pognal od sebe in mu je bilo vse znano?! Tudi je nekako preveč besednega zvončklja-nja in ponavljanja o zločinu in kazni. Mislil bi, da bi bil zaključek bolj logičen ter za uspeh drame boljši, ako bi moral v šesti sliki podleči ljubimec ter bi njegovim zločinom sledila logična kazen. S tem bi nekako irealno zadnja slika poenostavila dramo. Vendar v tem oziru ne moremo podati dokončne sodbe, ki bo mogoča šele tedaj, ko bomo videli zadnji del trilogije «Očiščenje». Uprizorili so to delo naši trije umetniki ga. Gabrijelčičeva, gosp. Brattaa in gosp. Kaukler. Prva je svojo najtežavnejšo ulogo podala morda najboljše izmed vseh. Gosp. Bratina je bil kot zdravnik plemenita močna osebnost, ki je premagala vse zlo v pokvarjeni ženi ter jo dvignila. Gosp Kaukler je podal v prvi sceni resnično umirajočega moža, potem pa ljubimca Morda jo bil najbolj učinkovit v peti Sliki, ko se je skregal z Bogom. Glede scene naj omenimo sodbo gosp. avtorja samega, ki je dejal, da ie gosp. Valo Bratina najboljši slovanski inscenator. Sieer se je v splošnem izrazil glede uprizoritve, da je bila v vseh ozirih popolna. Njegova sodba pa je gotovo najmerodajnejša. Drama je dosegla popoln uspeh. Občinstvo je pokazalo to tudi na zunaj tako sproti igralcem kakor tudi napram gosp. nvlorju, ki je bil prisoten. Moral se je pokazati na odru in živahne aklamacije prvotno vteakosl skeptičnega občinstva bo mu bile dokaz popolnega uspeha. Angelo Cerkvenik pa je vsekakor mož velikih vidikov, globoke duše, lzvanrednega talenta, drznega poleta ln zanimivih novih poti. D», в. Preklic Podpisani Prane Zaje posestnik in mM» nar na Pešati 5t. 30, izjavljam, da nisem plačnik za kupčije, ki bi № kdo sklenil z mojim sinom Ivanom. _,„ 127 FRANC ZAJC Ali hoče Ljubljana biti molzna krava SLS? Po vsej deželi obeta SLS svojim pristašem, da bo vse davke za oblast obesila Ljubljani na vrat in mestnim ter industrijskim krajem. To bomo sicer preprečili in zato SLS tako vpije proti pravici finančnega ministra, da nadzira oblastni proračun, a značilno je: SLS hoče, da ji bodi Ljubljana molzna krava glede doklad na direktne davke in na trošarine za oblast. Da doseže svoj namen, stremi SLS za tem, da bi bila Ljubljana v odločilnem hipu v oblastni skupščini brez močnega zastopstva, ki bo zakričalo, kadar bo zabolelo ljubljanskega hišnega posestnika, uradnika, delavca, posebno pa tudi obrtnika in trgovca, ki sta SLS od nekdaj dobrodošla da ju striže in dere. Ljubljančani! Ali hočete, da bo Ljubljana ravnopravna v oblasti? Ali naj bo molzna krava SLS? . V vaši rok) je odločitev. Narodni volilci v in vsej Mariboru, Celju obiasti! Predsedništvo nemškonacijonalnega «Politischer und wirtschaftlicher Ver-ein der Deutschen in Slovenien» zabi-čuje v posebni tajni okrožnici, datirani vez prijavo na izjavo podsavezu v Zagrebu. Savez bo o tem razpravljal pozneje Kot delegati našega Saveza se prireditve ude» leže dr. Hadži, dr Žižek, Gnidovec in Tav» čar. V svrho točnega objavljanja vremen» skih poročil je Savez izdelal posebne tiskam ne dopisnice, katere so se že poslale vsem našim zaupnikom v one kraje, ki pridejo za zimski sport v poštev. Od tu poročajo omenjeni gg. potom teh dopisnic vsako src* do in petek o vremenskih prilikah dotične» ga kraja. Poljska smuška federacija vabi naš Savez k tekmovanju dne 17 in 18. t. m v Zakopany. Podsavez v Zagrebu nam po» šilja prijavo za vstop T. K. SIjeme v Savez, katerega se sprejme za rednega člana. Na. dalje se podsavezu v Zagrebu dovoli, da izvršuje verifikacije svojih članov sam pod pogojem, da pošlje Savezu v svrho eviden» ce izpolnjene jukste pristopnih prijav. Sa* vezni izlet na Pohorje, določen na 2. febru» arja 1927, se preloži na 30. I. 1927, ker na Hrvatskem ne praznujejo Svečnice. Tekmn T K. Skale, določena za ta dan, se preloži na dan 2. II. 1927. Savez priredi koncem marca ali začetkom aprila kot zadnjo pri» reditev tekoče sezone kvalifikacijsko smu. ško tekmo s startom Kredarica in ciljem Krma v smeri Staničeve koče. To bo prva prireditev take vrste v naši državi, na kar se v poštev prihajajoči smučarji že sedaj opozarjajo. Verificirajo se za T. K. Skalo: Banovec Anton; za S. K. Ilirijo: Schwab Pavel Anton; za S. K. Marathon: Kratky Walter in Lexa de Penic. — Tajnik II. Glavna skupščina Koturaškega Saveza Vsled sklepa VII. redne glavne skupščine K. S kraljevine SHS se sklicuje izredna glavna skupščina za 20. februarja t. L v Zagreb, v prostorih hotela «Lovački rog». Na to skupščino se vabijo vsi kolesarski klubi in sekcije Jugoslavije, brez ozira na to, ali so že včlanjeni v kolesarskem Save» zu ali ne. Namen te izredne glavne skupščine je, kolesarski sport v Jugoslaviji temeljito re» organizirati ter odločno pritegniti k sode» lovanju vse obstoječe klube in sekcije, ker le na ta način bo mogoče ustvariti orga^ r.izacijo, ki bo mogla to važno športno pa* nogo vsplošno zastopati v naši državi ka» kor tudi v inozemstvu. Vsak klub. oziroma sekcija ima pravico oci posl a ti k tej skupščini po dva dcleeata, oziroma ima dolžnost izstaviti poverilnieo drugemu klubu, ki naj ga zastopa na skup» ščini. V svrho redigiranja sedanjih pravil so se ista odposlala vsem obstoječim klubom Jugoslavije in ako kateri izmed klubov teh pravil ni prejel, naj se blagovoli obrtniti na naslov Koturaški Savez kraljevine SHS, Zagreb. Mrazovičeva ulica 10. Predkonferenca te važne skupščine se vr« ši v soboto dne 19. februarja ob 8. zvečer v hotelu «Lovački rog». ŽSK Hermes. Obveščamo članstvo, da se vrši danes sedmi občni zbor ob 9.30 uri v restavraciji pri gor. kolodvoru (Kregar) z običajnim dnevnim redom. Poživljamo članstvo, da se polnošteviino istega udeleži. — Odbor. SK Krakovo. Danes se vrši v re^tavra» ciji «Mrak» na Rimski cesti ob 14. seja ožjega odbora. Vabljeni so sledeči gg. od« borniki: GTabrijan Edo, Jeršek Danijel, Stante Ivan. Koser Artur. Czerny Ivo in Avgust. Udeležba obvezna. — Predsednik. Kolesarsko in mofocifc/isfično društvo Suva v Ljubljani, ima 2. februarja t. 1. toč» no ob 10. dopoldne svoj II. redni občni zbor v gostilni Kavčič, Privoz 4 Po obč» nem zboru bodo društveni člani brezplačno žiebali za eno novo društveno obleko, dir. kači za en dirkalni dres. dame članice p» za dve lepi darili. SK. Stavija vabi svoje članstvo na svoj redni ctbčni zbor. ki se vrši v nedeljo 23. t. m. ob pol 10. dopoldne v gostilni Štor v Vodmatu z običajnim dnevnim redom. Ob» enem se poživlja članstvo, ki še ni porav« nalo članarine za leto 1926, da to čimprejc stori, ker sicer glasom izpremenjenih klu» bovih pravil nima glasovalne pravice. — Odbor. Klub kolesarjev in motociklistov Iliri> ja v Ljubljani prired" dne 1. februarja t. L športni večer z razdelitvijo nagrad v vseh prostorih restavracije Zvezda. Začetek ob 8. uri. Vstop prost. Smuške tekme v Cortini <1 Ampezzo. Od 3. do 6. februarja se vrše v Cortini d' Ampe-zzo vel:ke simiške tekme, ki so proglašene po FISi kot glavne evropske tek» me za smučarstvo v letu 1926'27 Tudi naša tekmovalna vrsta se udeleži teh tekem, po» leg tega pa precej ostalih smučarjev ki si bodo vsled izredne prilike, da vidijo take svetovne prireditve v neposredni bližini ho teli ogledati prireditve v Cortini. Savez j< vpošteval želje svojih članov ter bo skušal pravočasno dobiti razne ugodnosti v vož« r.ji. vizumih i ostalo Zato poziva vse one. ki se žele udeležiti teh prireditev, d» s« ta« koj javijo Savezu z dopisnico, da pripra» vi jo potni list. ter *ja pošljejo Savezu za preskrbo vizuma: Oni ki še nimajo Savez» nc izkaznice, naj si jo takoj preskrbe, ker sicer se ne bodo moeli poslužifi -leodnosti katere bo Savez preskrbe!. — JZSS. Darujte za „Društvo slepih" Domače vesti Predsednikom volilnih odborov in zaupnikom SDS Takoj ko bo v nedeljo znan izid glasovanja na Vašem volišču. Javite rezultat telegrafsko ali telefonsko v Ljubljano. Za telefonska obvest'la uporabljajte š'e-rllke 123 (tajništvo SOS) ter 34 42. 394 (rednlštvo »Jutra« ln »Slov. Naroda«). Za lokalni ljubljanski teietonskj promet (obvestila, informacije) sta v nedeljo na razpolago teelfon št 418 (tajništvo SDS) in 72 (uredništvo »Slov. Naroda«). Iz krajev ki nimajo telefonske zveze z Ljubljano, naj zaupniki brzojavijo na naslov Tajništva SDS aH pa »Slov. Naroda«. Rezultate volitev javi e v sledečem redu: I. volišče. 2. število volilcev, 3. koliko glasov oddanih- 4. število glasov po redu volilnih škrinile- Še enkrat: Javite rezultat v Vašem volišču TAKOJ, čim ie skrutlnlj končan! Naše uredništvo ima v nedeljo nepretrgoma službo Za osebne informacije bo c. občinstvu na razpolago posebno za to odrejeni urednik v L nadstropju naše redakcije v Knaflovi ulici ♦ Izpremembe v državni službi. Za zdravnik e-pripravnike so imenovani: dr. Stane Škulj in dr. Marijan Polenšek pri splošni bolnici v Ljubljani in dr. Boris Kristan pri splošni bolnici v Mariboru. Sodni poduradnik Ivan Pečlin pri okrajnem sodišču v Litiji je trajno upokojen. ♦ Dvojni Jubilej dr. Gorjanoviča. Na Svečnico bo praznoval znani hrvatski učenjak dr. Dragotin Gorjanovič-Kramberger dvojni jubilej: 70 letnico svojega rojstva in 60 letnico svojega znanstvenega udejstvo-vanja. Dr. Gorjanovič si le zlasti po svojih študijah o pračloveku v Krapini pridobil svetoven sloves. Dne 2. februarja odkrijejo na poslopju prirodoslovnega muze-za učenjaku spominsko ploščo, nakar se bo vršila proslava v sabornici in bo jubilar promoviran za doktorja medicine honoris causa. Pri tej priliki mu bodo izročili obsežno spomenico v več jezikih, s prispevki najodličnelših učenjakov na polju paleontologije tn geologije. Na proslavo so povabljena vsa prirodoznanstvena društva v naši državi in v inozemstvu. ♦ Lep uspeh. Po večkratnih posredovanjih poslanca dr. Žerjava v generalni direk ciji carin in v ministrstvu gradjevta je prispela vesela vest, da je popolnoma odobren načrt občine Jesenice na Gorenjskem za uporabo kaldermlne zlasti tudi glede železniškega podvoza. To Je velik napredek za Jesenice ia moremo občini in SDS oziroma poslancu dr. Žerjavu samo iskreno čestitati na tem lepem uspehu. ♦ Imenovanje v šolski službi Karel Christof, doslej učitelj v Tržiču, je Imenovan za začasnega učitelja na meščanski Soli v Ribnici na Dolenjskem. ♦ Iz uradnega lista. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja na-redbo velikega župana mariborske oblasti o pobiranju posebnih občinskih doklad in davščin v mestni občini ptujsk! v letu 1927. ter razglas velikega župana ljubljanske oblasti glede zatiranja gosenic ln krvne uši. ♦ Predsednik glavnega volilnega odbora r Radovljici, Upravno sodišče v CeUu je razrešilo deželnosodnega svetnika dr. Ru-peTta Celestino v Radovljici dolžnosti predsednika glavnega volilnega odbora za volilno edinico Radovljico ter imenovalo na to mesto dr. Josipa Štularja, sodnika v Radovljici. ♦ Redukcije železniških direkcij ne bo. Po izjavi prometnega ministra generala Milosavljeviča ni bojazni, da bi se — kakor se je poročalo — reducirale direkcije državnih železnic n. pr. zagrebška ali ljubljanska, znižalo se bo le število oddelkov v direkcijah. Obdržali se bodo pri direkcijah le prometni oddelki, komercialni pa se bodo združili s centralo v Beogradu. ♦ Služba okrožnega zdravnika je razpisana za zdravstveno okrožje Kranjška gora. Prošnje naj se vlože do 20. februarja pri velikem županu ljubljanske oblasti. ♦ Umrla je v Pragi dne 17. t m. ta bila 21. t. m. pokopana gospa Josefina Bene-ïeva, bivša lastnica znanih praških hotelov »Stepan« in »de Saxe«, mati bivšega gen. konzula Češkoslovaške republike v Ljubljani g. dr. Otakarja Beneša. Pokojni-ca je bila v Pragi znana in spoštovana po svoji plemenitosti. Dosegla je visoko starost skoro 90 let. Blag ji spomin. ♦ Za Ш. vinski seiem v Središču, ki bo v torek, dne 25. t. m. ob 11. dop. je glasom odloka GDKO br. 3412-27 dovoljen 50% popust voznih cen vsem posetnikoin. Popust velja od 23. do 27. t. 1. za vse vlake razen SOE. Udeleženci kupijo pri od-hodnih postajali cele enosmerne, na obratni strani z vlažnim postajnim dnevnim žigom žigosane karte, ki veljajo v zvezi s potrdilom o udeležbi na prireditvi tudi za povratek. Kupci pridite. Cene so zmerne in blagu primerne. Dosedaj se ie prijavilo okrog 2000 hI vina na prodaj. Vinska U-citacija bo isti dan v zadružni kleti »Liu-tomerčana« ob enih popoldne, kot nova vpeljava in dodatek vsakoletnega vinskega seima. ♦ Prebivalci v Železnikih naj opuste skrb za pogrešanega gospoda kaplana. Nahaja se pod varnim okriljem gospoda župnika na Koroški Beli. Gotovo mu it gost ob tem času zelo dobrodošel. Obenem pa laiša svojemu na smrt bolnemu očetu zadnje ure. Mesto zdravljenja v sanatori-iu bi bila bolj priročljiva samostanska celica. kjer bi si ozdravil v prvi vrsti svojo bolno dušo In šele nato fingirano bolezen. ♦ Razpis ustanove. Razpisana Je ustanova pokojne Gabrijele Rehaove, poseetnlce v Crifcvenici. Obresti za drugo polovico leta 1926. se oddajo dvema ubožnima osebama srednjega stanu, rojenima na bivšem Kranjskem, vsaki po 260 dinarjev. Prošnje je vložiti najkasneje do konca prihodnjega meseca pri velikem županu ljubljanske oblasti. * Nov pravilnik o konzularni službi. Po vesteh iz Beograda pripravlja ministrstvo za vnanje zadeve nov pravilnik o konzularni službi, ki ga izdeluje poseben odbor, sestavljen iz zastopnikov treh ministrstev. * Kosta Novakovič na potu v Rusijo. Znani komunistični vodja Kosta Novakovič, ki ie nedavno pobegnil iz jetniške bolnice v Beogradu, je prispel na Dunaj rer se takoj prijavil pri tamkajšnji policiji. Novakovič ostane le nekoliko dni na Dunaju ter odpotuje potem v Moskvo. * Potovanje v Egipt ta Palestino. Društvo za tujski promet »Putnik« priredi meseca marca potovanje v Egipt in Paie stlno ln sicer v naslednji smeri: Dubrov nik - Aleksandrija - Port Safd - Jafa - Bei-rut - Aleksandreta - Mersina - Smirna -Dubrovnik. Pristojbina za celo potovanje znaša približno 7000 dinarjev. * Dobitki Ш. književne tombole Jugoslo-venske Matice obsegajo na tisoče slovenskih knjig. Glavni dobitek — celotna zbirka vseh 46 letnikov »Ljubljanskega Zvona« je vreden nad 10.000 Din. Tablice po 3 Din so naprodaj pri vseh šolah ta vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, v Ljubljani pa v Tiskovni zadrugi. Novi založbi, trafiki Sever in v pisarni Jugoslov. Matice. Šelenburgova 7-П. * Za »Dr. Rybafev fond« so nadalje darovali Jugoslovensld Matici sledeči gg.: Rudolf Juvan Din 50. Riko Jug Din 50. Ivan Tavčar Din 50, Pavel Debevc Din 20 in Josip Sluga Din 50. Iskrena hvala! * Voda odnesla železniški most. Vsled toplih lažnih vetrov se le začel sneg v Južni Srbiji naglo tajati. Vardar ta vse druge vode so naglo naraščale in deloma poplavUe okolico. Planinski potok Nero-dimnika se je izpremenil v deročo reko ter razrušil železniški most,- tako da je hfl železniški promet s Kosovsko Mitrovlco ustavljen. Iz Skoplja Je bila odposlana posebna tehnična komisija v svrho, da zopet epostavi promet. * Donava 476 m nad normale. Iz Vukovarja poročajo: Donava v zadnjih dneh zelo naglo narašča in le v četrtek dosegla višino 4.76 m nad normak). to je ono višino, ki je meseca julija lanskega leta povzročila katastrofalno poplavo. Do katastrofe sedaj še nI prišlo, ker Drava ne narašča tako naglo kakor Donava. Doslej je Drava dosegla le višino 2 m nad normalo. Dozorele češpUe v Kaštelih. V uredništvo splitske »Nove dobe« je prinesel te dni neki seliak iz Kaštelov nekoliko komadov zrelih češpelj. Sadje Je dozorelo na Lokvici, ki je zavarovana pred hladnimi severnimi vetrovi in odprta proti jugu. Dozorevanje je pospešilo toplo vreme, ki !e zadnji čas vladalo v iužnl Dalmaciji. * Deponirani denar mladoletnih. Glavna kontrola v Beogradu le Izdala odredbo, da sodišča pri njih deponiranega denarja mla doletnih ne smejo več izposojevati privât trikom, marveč ga morajo nalagati v pupi larno varnih mestnih hranilnicah, a tudi pri teh največ do zneska 20.000 dinarjev za posameznega varovanca. * Novoletna križanka. Na našo novolet no križanko »Jutro« smo dobili toliko od govorov, da nam Je bilo nemogoče vse pregledati ln sortirati, zlasti še, ker je domala polovica rešitev prispela šele posled nja dva dneva pred koncem roka. Prosimo torej cenjene križank^rje še par dni potrpljenja! ' Važen opomin Vam daje mlinček kuhinji, da kupujte kavo ia nadomestke zrnih. Potem namreč veste, kaj kuhate, če kupite pravo Žiko jo dobite samo v zrnih Tako se prepričate, da le Žika iz rži, vstvaria res zdravie ta moč. * Tovarnam pohištva ta mizarskim podjetjem Slovenije. V svrho preprečenja obolenj oči ta dihalnih organov, delavstva, za poslenega v gornjih podjetjih, se na temelju čl. 14. zakona o Inšpekciji dela ln na podla gi §§ 30 in 31 zakona o zaščiti delavcev ter pravilnika o higijenskih ra tehničnih varnostnih odredbah v podjetjih predpisuje nastopno: 1) Za politiranje lesnih predme' tov se Ima vporabiti špirit denaturiran t erpen finskim oljem In šelakom. 2.) Naj strožje se prepoveduje vporaba špirita se stoječega iz metilnega alkohola in lesnega olja, ker v alkoholu varlra odstotek acetona, ki ie škodljiv za oči in dihala vposle nega delavstva. 3.) V dosego dovolila vpo rabe špirita v industrijske svrhe (ad toč. se je obračati na pristojno finančno ravna teljstvo. 4) Prizadete, ki se v gor n tem predpisu ne bi ravnali, bo pristojna insp-ik clja dela občutno kafcnovala, poleg teza pa tudi zadevo sporočila Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v nadaljno postopanje. * Odlikovanje. Mednarodna razstava v Rimu je odlikovala sledeče tvrdke: Welxl Stanko, Maribor, knjigoveznica, z zlato kolajno in palmo velike časti: Robaus KareL Maribor, luksuspekarna in tovarna »Suho-ra«, z zlato kolajno in palmo velike čast?; J. HochmOller, Maribor, tovarna pristnega bučnega olja, z zlato kolajno in z grbom velike časti: Arnež Pavla, Jesenice-Fužine. eksportna slaščičarna, z zlato kolajno in palmo velike časti; J. Neškudla, Ljubliana. tvornica cerkvenih paramentov, bariakov i orodja, z zlato kolajno in palmo velike časti; J. Mandelc, Kočevje, kolarski mojster, z zlato kolajno in s križem velike nagrade. ki Vrstni red skrinjic po s rez i h (glavarstvih) in imena nosilcev naprednih kandidatnih list (SDS in NSS) za volitve v ljubljanski in mariborski oblasti (23. januarja) Skrinjica KAMNIK: dr. Rihard K ar ha, župan in lekarnar. Kamnik. Skrinjica BREŽICE: Karel Cimperšek, trgovec in posestnik. Sevnica. KRANJ: dr Albert Kramer. novinar. Ljubljana. LOGATEC: Valentin Poljanšek. posestnik Dobračeva pri Zireh. LJUBLJANA: (mesto); dr. Dinko Pu c. odvetnik. Ljubljana. Skrinjica ČRNOMELJ: Julij Mazzelle. posestnik. Gradac pri Črnomlju. KOČEVJE- Ivar Rus. posestnik in industrijalec. Loški potok. KRŠKO: Alojzij S rib ar. posestnik. Ardro pri Raki LITIJA: Franc L a io v i c. trgovec in posestnik Litija. NOVO MESTO: Rudolf Fa I e s k i n i. Dosestnik in opekarnar. Dol Straža. PTUJ: Lovro Petovar. posestnik. Ivanjkovci. RADOVLJICA: Josip A m b r o ž 1 č. oosestnik. Ljubno. ŠMARJE: Anton Perkovič, kmet in župan Sv Floriian pri Rogatcu. Skrinjica DANES tt HANSEATI" oai.ES Z vljenska slika po roma u Rudolfa Herzo*a V glavni vlogi s'ovi a plesalka Tamara Kaiasaw na, Marija Fore-cu Frieda Richard m Rena'e Biaunstwetier. Film, качг je do seda še vsakomur najbolje ugajal. Predstave djpoldne ob V»11., popo'dne ob 3.. '/s5., 6, '/28. in 9. uri. Kino IDEAL, CELJE (mesto); dr. Anton Božič, odvetnik. Celje. DOL LENDAVA: Janez P rein i n-ger, nadučiteli. Dobrovnik. GOR. GRAD: dr. Jože Goričar. zdravnik. Mozirje KONJICE- Ignac Kotnik, posestnik in trgovec l lesom. Vitanje. LAŠKO, dr Joža Bohinjec, ravnatelj. Ljubljana. LJUBLJANA (okolica): Franc Zehal. posestnik. Rudnik Dri Ljubljani. LJUTOMER: dr Ivan S to j an. notar in župan Ljutomer. MARIBOR (desni breg): Jože Finž-gar. kmečki sin. Sv. Marjeta na Drav. Dolju. MARIBOR (levi breg): Matija Vra-čič, kmet Ir župan, Senarska. MARIBOR (темо): Josip M oborit o. postajenačelnik. Maribor. MURSKA SOBOTA: Štefan Godl-n a, evangeljski župnik. Gor Petrovcl PREVAL IE: Peter Mravljak. posestnik Vuh.-ed. SLOVENJGRADEC: Albert P n n c e r, trafikant Slovenjgradec. Skrinjica * Postopanje Rumunije z iugoslovenskim življenj Rutnunski konzulat v Zagrebu uas v zvi^zi z alarmantnimi vestmi nekaterih listorf o postopanju Rumunije z jugoslovansko .manjšino naproša, da priobčimo intervju,, ki ga je srbski generalni vikar Štefan Nityblié v Temešvaru dal za bukareški dr/evnik »Politica«. Vikar je izjavil: »Nihamo povoda, da bi se pritoževali nad postopanjem bukareške vlade. Srbska «ola ïn cerkev se razvijata v popolni svobodi. Vsem mojim zahtevam je doslej bilo ustreženo. Niti proti agrarni reformi nimamo razlogov za pritoževanje, razun nekaterih malih nezadovoljstev. ki so jih izzvali izvršilni organi. Vso mojo episkopijo, z vsemi pripadnimi deli in nameščenci vzdržne rumunska država, ki postopa na osnovi enakosti. Ne želim drugega, kakor recipro-citeto: da bi bili Rumuni v Vojvodini enako tretlram kakor Jugosloveni v rumunskem Banatu. Škoda, da so dogodki v Beogradu zadnji čas preprečili konferenco, ki naj oi končno rešila to vprašanje. * Seja glavnega Prosvetnega sveta. Glav ni Prosvetni svet v ministrstvu prosvjte bo imel tekoči teden plenarne seje, na katerih bo razpravljal o učnih načrtih in programih za osnovne šole. ♦ Fantje na vasL Predvčerajšnjim zvečer so vasovaii fantje pod okni lepih deklet na Pohovi pri Hočah. Na potu pa so se skregali in le dober prijatelj zabodel 18 letnega hlapca župana na Pohovi Franca Gra-šiča z nožem v trebuh, tako da so ga morali prepeljati v bolnico. ♦ Ponesrečen železničar. Snoči se je vračal železniški čuvaj Miha Muršič v Poljča-nah iz službe. Ob progi je hodil neprevidno in je padel s 7 m visokega viadukta. Pri padcu si ie revež zlomil levo nogo v stegnu in rebra. Morali so ga prepeljati v na-mariborsko bolnico. CELJE (okolica) : Janko L e s n i Č a r, ravnatelj Zadružne zveze. Celje. mi и H и n II 4 IMI II 11 innat lUUUUU.innilDC Brezplačne Indien paste za čevl|e dobite v vsaki trgovini Iz Ljubljane * Nov kemijski laboratorij. Nedavno je bil v Mariboru na Trgu Svobode 3 ustanovljen nov kemijski preizkuševalni in posvetovalni laboratorij za potrebe industrije, kmetijstva in trgovine. Ustanovitev novega podjetja Je zahvaliti predvsem privatni inl-cijatrvi. ki je uvidela naraščajočo potrebo prizadetih krogov. V ostalem opozarjamo čitatelje na tozadevni oglas v inseratnsm delu našega lista. * Nesreča pri delu. V tvornici cementa na Majdanu pri Splitu se je pripetila težka nesreča. Kurjač Ciril Perkovič je po nesreči padel v tvorniško peč. Vsega opečenega so tovariši potegnili iz razbeljene peči. vendar ni upanja, da bi nesrečni delavec okreval. * Modni atelje Hity, družba z o. z. Ljubljana, Vegova ul. 8, popoldanske in večerne toalete najnovejših pariških krojev. 726 * Čajanka! Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Globus vanilijin sladkor. Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk. * »Venecin«, zdravilna žveplena voda, glavni depot za Ljubljano ima lekarna Mr. Bahovec, Kongresni trg 12, (zahtevajte brezplačno brošure.) 105 (TO zobna pasta najboljša * Tkanina »Eternum« glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana. Tavčarjeva ulica 7. * Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »Pekatete«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. 55 * Zoper kašelj so najboljši »Jok« slad-korčki. Dobivajo se povsod. * Cbipre krema CaldeTara je najboljša 60 Gripa se zopet pojavlja ! Pri njej so se pokazale vedno za osobito dobre Pspirinove tablete .Bayer' Najslavnejši poavi — groznica (mrziica), glavoboli in ostale boli se odstranijo brzo U -✓J Volišča in volilne pisarne Naprednega bloka v Ljubljani I. volišče: l. Realna gimnazija (gostilna Košak, Krekov trg) II. volišče: Me9tni dom (gostilna Košak, Krekov trg) III. volišče: Št. Jakobska šola (Knjižnica Št. Jakobskega društva) IV. volišče: Šola na Prulah (Go-itilna Fr. Kavčič. Privoz št. 4) V. Cerkvena ulica 21. Otroški vrtec (pisarna tvrdke Derenda. Emonska c.) VI. volišče: II. d. šola. Cojzov Graben (gostilna Mrak! Rimska cesta) VI. A volišče: II. d. šola, Cojzov Grab. (gostilna Mrak. Rimska cesta) VIL volišče: Realka (gostilna pri Panju. Vegova ul. 12) Vili. /olišče: Licej (Narodni dom, Tajništvo NSS) IX. volišče: I. Državna gimnazija (gostilna Novi svet. Prešernova soba) IX./A volišče: I. Državna gimnazija (gostilna Novi svet. Prešernova soba) X. volišče: Justična palača (p sarna odv. Dr. Grablovica) XI. volišče: Žensko učiteljišče (gostilna K. Brezovšek. Komenskega 22) XII. volišče: Moško učiteljišče (gostilna K. Brezovšek, Komenskega 22) XIII. volišče: Ledina (gostilna K. Brezovšek, Komenskega 22) XIV. volišče: Jubilejna ubožnica (gostilna pri Bizjaku, Bohoričeva ul.) XV volišče: Češnovar (gostilna pri Kramarju. Dolenjska c.) XVI. volišče: Sp. Šiška, Šola (gostilna Grčar, Sp. Šiška) XVII. volišče: Sp. Šiška, Šola (gostilna Grčar, Sp. Šiška) XVIII. volišče: Sp. Šiška, Šola. (gostilna Grčar, Sp. Šiška) POZOR LJUBLJANSKI VOLILCI ! Volilni lokal za VI. in VI. A volišče je v gostilni pri Mraku na Rimski cesti, volilni lokal v pisarni g. Derende pa je samo za V. volišče. u— Glavna volilna komisija, ki ima koač-no ugotoviti izid volitev v oblastno skupščino, bo poslovala za volitve v mestu jutri v pondeljek ob 9. dopoldne v posvetovalnici mestnega magistrata. Istočasno bo poslovala v dvorani mestnega magistrata glavna komisija za volitve v okolici ljubljanski. u_ Zanimivo-plkanten prizor so lahko opazovali v petek zvečer gostje kavarne Union. Proti polnoči so prišli v kavarno v najlepši prijateljski družbi in prav živahne volje radičevski in klerikalni generali gg. Pucelj, Prepeluh, Marušič, Rojina, Loža r itd. V veselem razgovoru so okupirali par miz in glasno razpravljali o politiki in drugem, da jih je slišala vsa okolica, ki je bila seveda radovedna, v čem se tako prijateljsko strinjajo bojevniki, ki so si bili še pred par urami na Pucllevi komediii v Mestnem domu hudo v laseh. Radiievci in klerikalci so se samoumevno znašli ra skupnem terenu: udrihali so na vso moč po teh presnetih demokratarjih. Posebno tragikomična je bila slika, ko je klerikalni obrtnik poveličeval pogum in energijo g. Puclja pri razpustu Trgovsko-obrtne zbornice. .. Tega mu klerikalci ne pozabijo. Ko so ob 2. zjutraj kavarno zapirali, so odhajali gostje na ulico, najnovejša bratovščina pa se še ni mogla ločiti, ampak jo je kor-porativno mahnila v prvo nadstropje, od koder so se kmalu zasvetila okna srebrne dvorane in ostala razsvetljena do jutra .. Pucelj je pil na svojo zmago. u— Finančni delegat dr. Šavnik je ra poziv finančnega ministrstva odpotoval v Beograd radi pretresa budžeta tega ministrstva v finančnem odboru. u— Jugoslovansko-angleško dništvo v Ljubljani naznanja svojim članom, da ;e preselilo svojo knjižnico iz Gosposvetske ceste 5 v hišo Jadransko-podunavske banke, I. nadstr. Obenem naznanja odbor vsem članom, da je sobni red počenši s torkom 25. t. m. sledeči: Soba je za čitanje časopisov, publikacij itd. na razpolago vsak torek, petek in soboto od 18. do' 20. јгс; knjižnica bo poslovala vsak torek in netek od 18. do 19. ure; vsako sredo od 20.30 dalje se bodo pa vršili običajni konverzacii-ski večeri. Prvi tak večer bo v sredo 2b. t. m. v novi društveni sobi. Člani se vabijo k obilni udeležbi. — Odbor. u— Slovensko planinsko društvo opozarja občinstvo na svoje tretje predavanje s skioptičnimi slikami »O Velebitu«, ki bo v četrtek dne 27. t. m. ob 20. (8.) zvečer v dvorani Mestnega doma. Predava podpredsednik Hrvatskega planinskega društva z Zagreba prof. dr. Poljak, ki je eden najboljših poznavalcev Velebita. Začetkom prihodnjega meseca pride v Ljubljano -ir. Kugy, ki bo predaval o Julijskih Alpah, na kar se članstvo že danes opozarja. u— Za gradnjo stanovanjskih hiš v Ljubljani 6% obligacijsko posojilo mesta LJubljane za zgradbo stanovanjskih hiš so dne 20. in 21. t. m. podpisali Marn Amalija, za sebnica Din 1000. Neimenovani 25.000 Bre-skvar Rudolf, delovodja tobačne tovarne 20.000, Trost Karel, mestni u«teii v pok. 1000, Neimenovani 15.000, dr. Uičič Josip imiv. profesor 1000, Zelenik Pran 3000, Neimenovani 30.000, Neimenovani 10.(100, Koil-man Franc, vele trgovec 100.000 in Neimenovani 25.000. u— Svetosavska beseda bo v četrtek, 27. januarja ob 20. zvečer na Taboru. Predpro-daja vstopnic v trgovini Dobrič v Prešernovi uUci, na večer prireditve pa pri blagajni na Taboru. Ob 9. dopoldne bo isto-tsm svetosavska proslava za šolsko ln osta lo mladino. Vstop je prost. u— »Ženski Pokret« v Ljubljani opozarja na današnje predavanje ob 10. dopoldne v zbornični dvorani ljubljanske univerze. Predava dr. Henrik Turna o temi »Žena iz sociološkega stališča«. Brez vstopnine, samo prostovoljni prispevki. n— Fordove tovarne v Ameriki. Opozarjamo ponovno občinstvo na današnji program ZKD. Predvaja se zanimiv film o Fordovih tovarnah v Ameriki. Predstave ob 9.30 in ob 1L dopoldne. Vstopnice pri blagajni kina Matice. џ— Orkestralno društvo Glasbene Matice. Prihodnja vaja se vrši v pondetjek, 24. t, m. ob 30. uri. UMA KUCLAR, Tržaška c. 11 (nasproti Tobačne tovarne) u— Vaša Prihoda is danes eno najslavnejših imen ker se jih imenuje v svetovnih časopisih Evrope in Amerike. Vaša Prihoda ie brez dvoma največji vijoHaski virtuoz sedanjega časa in njegovi koncerti pomenijo za vsako mesto, kjer koncertira, muzi-kalni dogodek posebne vrste. V LJubljani priredi svoj koncert pod okriljem Olasbene Matice in sfoer 3. februarja v Unionski dvo rani. Prvokrat je nastopil v Ljubljani začetkom svetovne vojne še kot razmerama neznaten violinist, absolvent praškega kon-servatorija ln je že takrat ogrel vse poslušalce. Predprodaja vstopnic od torka dalje v Matični knjigarni. 3012 ii— Na ljubljanskem konservatoriju študira pri prof. Janu Šlajsu eden najbolj nadarjenih mlajših glasbenikov g. Karel Rupel. Z redko ljubeznijo ta vztrajnostjo se je posvetil svojemu instrumentu, katerega danes že mojstrsko oblada. Dokaz temu njegovi lepi nastopi pri internih konserva-torijskib vajah, pa tudi odigrani soli, ki jih ie izvajaj na raznih simfoničnih koncertih Orkestralnega društva Glasbene Matice. Na koncertu gojencev konservatorija, ki se vrši v sredo, dne 26. t. m. ob 20. v Filhar-monični dvorani, nosi ravno g. Rupel pretežni del sporeda in izvaja velike resne skladbe absolutne umetniške vrednosti. Ravnateljstvo vabi občinstvo, da posati koncert ter tako z- zanimanjem in ljubeznijo spremlja delovanje glasbeno-vzgojnega zavoda v našem mestu, ki ga ie započela ljub lianska Glasbena Matica. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni, sedeži po 10 ta 5 Din. 3010 u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 prestopek samovoljnega pridržanja naplavljenega lesa, 1 poškodba tuje lastnine, 1 prestopek ogrožanja telesne varnosti, 1 prestopek pijanosti, 2. prestopka nedostojnega vedenja, 1 popadljiv pes, 1 prestopek pasjega kontumaca, 2 prestopka cestnega policijskega reda, 1 prestopek avtomobilskih predpisov ia 1 prestopek zglaševalnih predpisov. Aretaciji sta bili izvršeni 2 in sicer: 1 radi tatvine ta 1 radi beračenja. j» UNION" 25. JANUARJA GOSTUJETA MARGEMTA FROMAN IN KREŠIMIR BARANOVIČ NA TATJANINEM VEČERU u— Hudobna poškodba. Miroslavu Svet-liču, mehaniškemu vajencu iz Gline je naročil v petek njegov mojster O. Semelrok, naj se odpelje s kolesom v Rožno dolino k mizarskemu mojstru Zorcu po neko informacijo. Dečko je med tém, ko je odšel v Zorčevo delavnico, prislonil koto k steni na dvorišču. Ko pa se je vrnil je našel kolo zlomljeno. Kdo je zakrivil to hudobno poškodbo, bo sedaj dognala policija. u— Predrzen vlom skozi okno. Na dvorišče hiše št. 10 v Škofji ulici se je splazil v petek zvečer predrzen zlîkovec. V ugodnem trenotku je pod okriljem teme nato vlomil skozi okno v stanovanje čevljarskega mojstra Josipa Breskvarja. V sobi je tat udri v neko omaro in ukrade! iz predala 1000 Dta gotovine v stodtaar-skih bankovcih. Kakor je tat tiho prišel, tako se je tudi po mačje tiho odplazil, vesel, da se mu je nočna ekspedicfja tako krasno posrečila. u— Aretovan po dveh letih zasledovanja. V petek zvečer Je detektiv prijel v neki ljubljanski gostilni 33 letnega Petra Zdešarja iz Notranjih goric, ki so ga varnostne oblasti že 2 leti zastonj iskale radi hododelstva posHstva. Zdešar je bil po kratkem zaslišanju predan sodišču in spravljen v zapore deželnega sodišča. a— Prevažanje gnoja. Mestni magistrat opaža, da razni posestniki prevažajo po mestu gnoj v odprtih, nezakritih in nezadostno zavarovanih vozovih. Zato opozarja vse posestnike m voznike aa določilo § 105 castno-poiictjskega reda, ki se dasi: »Vozovi za gnoj morajo biti na vseh straneh z deskami dobro obKi in Imeti pokrov, da se jabrard nretroSenje gnoja. Vsako nasprotno »«unie № kaznjtvo. u— Črno-bela reduta 5. februarja na Taboru. Reklamacije za vabila na naslov: VL Saksida, Seienbirrgova ulica 7-II. Na isti naslov se je obrniti za rezerviranje hotelskih sob. Osebne reklamacije za vabila v kavarni Emona I. nadstr. v poadeîjek, sredo in petek od 17. do 19. ure Rezerviranje lož in balkonskih sedežev pri S. Sancinn, Tavčarjeva ulica 1-1П. dnevno od 13.-15. Istotam tudi druge informacije. 125 u— Nedeljske popoldanske plesne vaje v veliki dvorani Kazine od pol 4. do 7. ure, ki jih vodi priznani najboljši strokovnjak za moderne plese g. Jerico, so postale za vse plesaželjne Ljubljančane ena naj-priljubljenejših plesnih zabav. Vsi začetniki se vabijo že ob pol 3. v svrho teoretičnega pouka. 129 u— Uprava »Zborov« vljudno sporoča c. naročnikom, da izide prva dvojna številka letošnjega letnika začetkom februarja. Vsebina J. Pavčlč: Bolne rože, M. Želez-nik: Prošnja, moška zbora, E. Adamič: Ptičev svet, M. Železnik: Sijaj solnčece, mešana zbora. Književna priloga z raznovrstno zanimivo vsebino. Naročite se r.a »Zbore*. u— Izjava. Z ozirom na članek, ki ga je prinesla posebna Izdaja Kmetskega lista z dne 22. I. 1927 izjavlja podpisano Jugoslov. afcad. društvo Triglav v LJubljani, da citirane izjave niso podali zastopniki imenovanega društva in tega tudi ne bi mogli storiti, ker se društvo iz načelnih razlogov ne vtika v vprašanja dnevne politike. Za JAD »Triglav« Ljubljana, Joža Tajnik, t. č. predsednik: Marjan Rus, t. č. tajnik. u— Še nekaj o zločincu Francetu Klemenu. Pri aretovanem bandftu Francetu Klemenu so dobili pozneje še več obleke, katere lastniki še doslej niso ugotovljeni. Policija je zaplenila zelenkast suknjič, rjavkast telovnik, sive jahalne hlače ter črne čevlje na zadrgo z gumijastimi pod-petniki. Pri vlonrn v Lavtižarjevo gostilno na Verju pri Medvodah je pustil Klemen v sobi kratko, rjavkasto suknjo fn si oblekel boljšo gospodarjevo s sukneno podlago. Lastniki vseh teh kosov oblek, naj se zglase pri deželnem sodišču v Ljubljani pri preiskovalnem sodniku g. Merali, ker v kriminalni razvidni ci na policiji tatvine navedenih predmetov niso zabeležene. Klemen ima v svojem doslej še neznanem skrivališču skritih bržkone še velfko raznih predmetov, kajti varnostne oblasti doslej tudi še niso mogle ugotoviti kam je dal Klemen dve lovski puški, izvirajoči iz vloma pri Knafliču v Gameljnfh ta pri Lav-tižarju na Verju. . u— Pred špansko boleznijo se usipešno obvarujemo pri stalni uporabi »Meloustae-ustne vode« priznano najboljše destafekcij-sko sredstvo za usta ta grlo. Dobi se v lekarni Leustek pri Zmajskem mostu v Ljubljani. 106 u— Vlčani! Volilci Naprednega bloka, ko oddaste svojo krogljico, javite se v vofflnl pisarni, katera se nahaja v gostilni na pošti (Sok. dom) in se stavite na razpolago agitacijskemu odboru za tem častne:So zmago. u— Podružnica Kola Jugoslov. sester Moste-Sv. Peter otvori v kratkem društveno člansko knjižnico, ki bo za ondotno ženstvo in njihove družinske člane velike koristi. Žene in dekleta, pristopajte k mo-šanskim Kolašicam, da boste vse deležne društvene knjižnice. Odbor' Kola ima tudi svojo društveno sobo, manjka pa še knjig. Zato se obrača na občinstvo s prošnjo, da mu jih daruje ali pa odstopi proti odškodnini. Ponudbe sprejema za Ljubljano M. Kruiharjeva, Sv. Florrjana uL 19-1., za Moste sestra gospa Rozi Bregarieva, Vod-matska ulica 79-1. u— Dravsko intendantsko slagalište in dravska pekarska četa proslavita svojo slavo dne 31. januarja. Služba božja in se-čenje kolača bo ob 10.30 v krogu slagaii-šta. Popoldne vojaška zabava. Iz Maribora Tri fronte v Mariboru Položaj v obmejnem Mariboru se je tekom zadnjih dni popolnoma razflstil: vo-lilstvo je razdeljeno v tri fronte, ki se bodo danes borile za tri mariborske mandate. Nemškonacijonalna - klerikalno . radlkalska lista v znamenju obnovljene pangermani-stične akcije, socijalistična lista, ki prinaša našemu delavstvu le razočaranje hi narodna lista, postavljena v znamenju borbe za neokrnjeni slovenski značaj Maribora. Tudi za tiste zavedne Slovence, Id politično ne pripadajo SDS in NSS, je narodna dolžnost, da ne pripustijo zmage nemških na-cijonalcev. Radičevska lista prof. Ribariča je hoté ali nehoté le podporna lista za kandidaturo dr. Miihleisena. Vsi narodno-zavedni volilci bode oddali svojo kroglico v 4. skrinjico. a— Predavanje o starejši hrvaški zgodovini v Ljudski univerzi je imel v torek zvečer ravnatelj g dr. St. Srkulj iz Zagreba. Njegovo predavanje je obsegalo pregled zgodovine hrvaškega naroda od kralja To-mislava preko zveze z madžarsko kraljevsko dinastijo io pragmatične sankcije do najnovejše dobe. Predavatelj je posebej opozarjal tndi na teritorijalm razvoj hrvatske države in ua njeno neugodno lego, ker je kot obmorska država bila predmet osva-ijalne politike sosednih Madžarov, ki so težili na morje, in Italijanov, ki so vedno stremeli po izhodni jadranski obali in si skušali tudi politično in gospodarsko osvojiti zaledje. Za Slovence, ki po svoji vzgoji v avstrijskih šolah skrajno malo poznamo zgodovino bratov Hrvatov, so bita posebno zanimiva predavatelje va Izvajanja, kako krčevito so skozi stoletja Hrvatje branili svoje pisane »stare pravice«. Po tem predavanj-u dr. Srkulja je marsikateremu poslušalcu postalo šele prav jasno marsikaj sicer skoraj neumliivega v hrvaški politiki vsa leta po prevratu, ko so hrvaški Čuvajte se španske bolezni! Kot posebno uspešno protisred-stvo proti španski bolezni (gripi) ser nporabljali že 1. 1918 in 1919 v Sviti, Franciji in Angliji Anacot- d rja Wanderja. Dobite jih v vseh lekarnah. politik} v nasprotju r življenjem in potrebami nove dobe vsled ujedmjenja skušali operirati s starimi pravicami in privilegiji, ki so bili pač. pred» stoletji umestni,, a so se že davno preživeli. Da je tudi g. predavatelji pristaš »starih pravic», je pokazal celi način njegovih izvajanj, ker je izbral samo dete momente iz zgodovine svojega naroda, ki se skladajo s temi nazori, vse druga' pa- se mu- ni zdelo vredno niti omeniti. a— Združeni pomočniki in pomočnice v Mariboru priredijo predavanje dne 25. jan. ob 30. uri v hotela »Kosovo«. Dnevni red: Predavanja o pogojih, koje določa obrtni red za pridobitev obrtnih pravic' in o drugih obrtnopravnih' vprašanjih ter o obrtniškem kreditu. Predavai bo g. dr. FleSs, zar stopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Odbor prosi vse obrtniške pomočnike in pomočnice vseh strok, kot ;udj gg; mojstre- v Mariboru, da se predavanja sigurno udeleže. a— Nesreča na Pragerskem. Kakor je »Jutro« že poročalo, se je ponesrečil v torek na kolodvoru na Pragerskem učenec 2. razreda mariborske gimnazije Karel Vol-benk. Sošolci pripovedujejo o nesrečnem dogodku to-Ie: Oče ponesrečenega dijaka je železniški uradnik na Pragerskem In stanuje na oni strani proge tako, da ima najkrajšo pot s postaje domov kar preko proge. Tega pa seveda ne more dovoliti po-stajenačelnik, zlasti ne ob času, ko prihaja šolarskl vlak iz Maribora, ker vozijo takrat kar štirje brzovlaki skozi Pragersko. Da se skrije pred postajenačelnikom, je dijak Volbenk redno skakal z vlaka še predno je vlak stal. Tokrat pa je skočil tako nesrečno, da je priletel v kretnice, nakar se je zgodila nesreča, da ga je vlak vlekel naprej ln mu potegnil vse meso z noge in je le malo upanja, da ostane pri življenju. Naj bi ta nesreča bila svarilo vsem šolarjem, ki so dokaj neprevidni med vožnjo! a— Poročil se je v Maribora g. ing. Ig. Vidlc, načelnik kurilnice v Mariboru, z gdč. Mici Vidlc roj. Severjevo iz Postojne. Splošno priljubljenemu delavcu najgjrtsrč-nejše čestitke. a— .Mariborski Sokol Ima v nedeljo, 30. t m. ob &30 dopoldne v mali dvorani Narodnega doma svoj letni občni zbor, ki naj se ga narodni Mariborčani v Srn večjem številu udeleže, da slišijo poročilo o letnem delovanju za preteklo leto ta načrte za bodoči razmah tega najvažnejšega kulturnega društva. a— Napredno dijaštvo v Maribora nastopi v ponedeljek, dne 24. t m. v gledališču z Nušičevo veseloigro »Navaden človek«. Sodeluje dijaški orkester. Cisti dobiček je namenjen nabavi novih knjig. Upamo, da se boste od-zvali v največjem številu. V delu ie moč in napredek! a— Zadeva koncesije mariborskega sa-natorija. Dr. Karel Škapin, odvetnik v Mariboru, nam poroča, da je ravnokar prejel v zadevi koncesije mar. s an a torija, o kateri se je svoječasno pisalo tudi v slovenskih listih', razsodbo državnega sveta v Beogradu od 29. 9. 1926 br. 25.1 №26, s ko-jo se je njegovi pritožbi kot zastopniku zdravnikov - koncesijonarjev proti rešenjn ministra narodnega zdravja v Beogradu od 22. 2. 1923 br. 8007-19 v zadevi koncesije sanatorija ugodila, rešenje ministra kot protizakonito uničilo in izreklo, da je kon cesija zdravnikov-koncesljonarjev Se vedno obstoječa, ter da je ministrstvo s tem, da je s svojim rešenjem od 22. 2. 1923 br. 8719 dovolilo hratom Tavčar otvoritev sanatorija, kršilo zakon. K zadevi se še povrnemo, ker spada ista v verigo korupcij radikalije. a— Poročila o izidu volitev lahko izvedo somišljeniki danes zvečer v tajništvu SDS, Cankarjeva ulica 1. a— Na današnji predstavi »Orlov« alte-rira subretsko vlogo mesto gdč. Lubejeve gdč. Anita Kovačičeva. a— Še sv. Anton s prašičkom. (Nadaljevanje iz »Straže« št 4 z dne 21. januarja.) Dobesedno: »Gospodje, jaz sicer vem, da nam bo sv. Anton ušel kot patron, prašiček nam pa bo ostaL Hitro sem šel. ker navdušenje, za najnovejšega patrona, ki se je že cvrl v peči KoŠičevi, je narastlo do vrhunca . . .« itd. Ubogi sv. Anton, če zaide s svojim prašičkom v roke katoliškega duhovnika! Iz Celja e— Narodni vofflclî Obračumajmo danes z narodnimi tzdaficami! Pokažimo nadalje, da spoštujemo značajnost in delavnost s tem, da vsi do zadnjega stopimo na volišče in oddamo svoje glasove za dr. Antona Božiča ta njegovega namestnika Ivana Re» beka. Oba sta stara, preizkušena celjska Slovencema, katerima tudi nasprotniki ne morejo prav ničesar ofitati. Med lojalnimi celjskimi Nemci ja sklep, da se ne bodo vmešavali v naše politične boie ter da osta nejo doma. VI, narodni volilci, pa pridite do zadnjega na volišče, da pometemo enkrat za vselej z narodnimi in političnimi barantačL e— Drus drugega se sramujejo. Klerikalci in radikali na svojih plakatih niti z besedico ne omenjajo Nemcev. Zatajili se jih tudi že na osebnih, od dr. Ogrizka in dr. Goričana podpisanih vabilih, ki so jih razposlali med celjske volilce. Očividno se sramujejo zveze z narodnimi nasprotniki, S ali pa Nemci svoja dva zaveznika tako zelo ; prezirajo in zaničujejo, da niso hoteli sc-podpisati. Res lepa družba, ki se sramuje in zatajuje drug drugega že pred volitvami Zato pa noben celjski narodni volilec ne more voliti brezznačajnežev in narodnih iz-dajic. Krogljice narodno čutečih Slovencev spadajo edinole v 4. (zadnjo) skrinjico. e— Iz begunskega tabora. Na ugotovitev nekaterih slovenskih listov, da je med vojno nekdo iz begunskega tabora v Brak-fcu a. d. Leitiia pošiljal živež na Dunaj, med tem ko so starčki, otroci in žene beguncev stradali, se je oglasil г dolgoveznim opravičevanjem dr. Godnič, ki je bil takrat v begunskem taboru blagajnik. Nismo vedeli, da se bo čutil prizadetega. Morda pa imenovani pozna tudi tistega gospoda, ki ie bil v begunskem taboru Strniščni tako nepriljubljen, da je merraj svoje mesto nekega dne zapustiti e— V izložbi Flore-Lager-Neckermaun v Prešernovi ulici je razstavljena pokrajinska slika mladega srednješolca Vence-slava Pertota. ki kaže mnog» obetajočega tale*ta. e— Smrtna kosa. V javni bolnici v Celin je 22. t. m. umrla gdč. Marija Dwoïak, sestra nadzornika proge v Rimska Toplicah g. Karla Dwoïaka. Pogreb se vrši v pou-deljek 24. t m. ob 16. uri œ mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju na ondotno pokopališče. Blat: ii spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Iz Trbovelj t— Poročilo o radarski anketi. V četrtek se je vršila seja glavnega odbora Bratov» ske skladnice,. na kateri je podal dvorni svetnik inž. Strgar obširno poročilo o гц» darski anketi, ki se je vršila pretekli teden v Beogradu. Načrt pravilnika Bratovske skladnice za celo državo je izvršil mž. Ober snel z Jesenic. Debata, ld se je vnela pri poedinih točkah, je bila zelo živahna. Na jugu naše države ne poznajo starostnega zavarovanja, ker so tam kulturne prilike vse drugačne kiot v Sloveniji. Zato je bilo sklenjeno, naj si razmerje med glavnim od» borotn Bratovskih. skladnic in krajevnimi bratovskimi skladnicaani urede pokrajine s posebnimi pravilniki kakor jim najbolj konvertira. Vendar pa bodo morali biti pra» vilniki v soglasju z generalnim pravilnikom. Staroupokojence bo brezdvomno zanimalo, da se jim bodo pokojnine z novim pravil» njkom zvišale povprečno do 400 Din na me sec. Za odmero pokojnin bo odločilna do» ba članstva pri bratovskih skladnicah in stopnja nezmožnosti za delo. Upokojence pc- dr. Žerjavovem pravilniku bo gotove zanimalo, da 9e jim bodo v svrho sanacije pokojninske blagajne pokojnine — zniža» le! Sprejeti so bili naslednji sklepi: čas članstva pri bratovskih skladnicah se po» daljša do 45 let in se bodo smele iavrševa» ti vpokojitve samo glede na delazmožnost, prispevki se povišajo in dajatve zmanjšajo. V smislu pravilnika za celo državo se toia» jo vsi novoupokojenci prilagoditi njega» vim cfoločilom. Seji so prisostvovali slede» či delavski zaupniki iz revirjev: šober iz Zagorja, Grabnar iz Trbovelj in Blagotin» šek iz Hrastnika. t— Redukcije v revirjih. ITD je službe» no javila, da je dosedaj odpustila skupno 300 delavcev, od teh polovico v Zagorju in polovico v Hrastniku, Po njeni izpovedi je vsem delavcem, ki so prišli na jesen s kme» tov k niej v delo, izjavila, da jih sprejme za nedoločen čas in morajo biti pripravlje» ni, da se jih vsak dan odpusti z dela. Vsi reducirana so sezonski delavci. t— Poga^an fa med TPD in rudarji. Na intervencijo II. rudarske skupine se bodo vršila v četrtek 27. t. m. ob 10. dopoldne ua rudarskem glavarstvu v Ljubljana poga» janja med TPD in rudarskimi zaupn iki. Po. gajanja so sklicana radi povišanja rudar» skih m-rzd Kakor znano, stoji TPD glede vseh rudarskih zahtev na odklonilnem sta» lišču. t— SDS za novoupokofence. V smislu sklepov rudarske ankete v Beogradu se bo» do vsem upokojencem po dr. Žerjavovem pravilniku pokojnine zmanjšale! Tako se obeta novoupokojencem, da bodo postali prav taki reveži kot so staroupokojencL Minister dr. Žerjav je s tem. ko je z no» vim letom 1925. uzakonil novi pravilnik, dodelil vsem novoupokojencem pokojnine, ki bi jih sicer nikdar ne biii deležni. In 7daj hočejo tem revežem še tisto majhno eksistenco vzeti, ki so si jo krvavo prislu» žili. Toda vsem takim in podobnim a t en ta» tom se še vedno da od pomoči. Vsak rudar naj izkaže zaupanje stranki, ki je dokazala, da ima smisel za težnje delavstva m naj vrže zato kroglico v ČETRTO skrinjico! SDS je stranka, ki se bo tudi v bodoče bo» rila za rudarske interese. t— Trbovlje imajo ČETRTO skrinjico. Danes vsi na volišče! h r— Požari v preteklem letu. Leto 1926. je bilo zlasti za kranjski srez leto požarov, povodnji in drugih elementarnih nezgod v tekem obsegu, kakor še nikdar. V bližnji okolici je bilo 47 slučajev požarov. Kranj» ski gasilci so intervenirali 31 krat. V me» stu samem je bilo beležiti 5 slučajev ognja. Največja požara sta bila dne 1 oktobra ▼ Predosljah. kjer je v eni noči gorelo na treh krajih, ter 16. decembra v Šenčurju. V oktobru in novembru je zaznamo*«! kroni» čar velike poplave r— Zadruga Narodni dom ima v torek 25. t. m. ob 20. zvečer v Narodnem domu redni občni zbor. Iz Mvornih vrela* piston r— Kranjski volilec bo vrgel v drugo skrinjico! Kdor želi. da bosta mesto in oko» lica deležna uspehov smotrene. in stvarne gospodarske politike, koristne vsem stano» vom brez izjeme, kdor odklanja pogostil» niška. zabavljanja in obrekovanja, ta bo vi gel kroglico v drugo skrinjico, katere w>» silec je dr. Kramer in namestnik naš žu» pan g. Pire. Vsaka kroglica za radičevce m klerikalce je vržena stran. Naša skrinjica jc druga! r— Za Rybarev sklad. Vie tukaj vtanu» joče Primorce poživljam, da prispevajo v počaščenje spomina našega dr. Rybafa v «Rybarev sklad» Jugoslovenske Matice. Ena ko se obračam aa ostale rodoljube. Prhspev» ke sprejema Josip Znidarčič. predsednik podružnice Jug .Matice v Kranju. r— Lep čin karitativnega dele. Kakor smo že poročali,, je izvedla tukajšnja po» družnica Koja jugoslov. sester obsežno ak» cijo z razdelitvijo podpor revni šolski mla» dini in družinam. V Kranju je bilo obda» rovanih 68 otrok, 9 rodbin, 29 mestnih re» vežev, potom poverjeništev v Tržiču 30 otrok, nadalje- rodbine v Podbcezju, Jezer» skem, Preddvoru in Velikih Dolencih v Prekmurju z obleko, perilom, obuvalom v skupni vrednosti 15.000 Din. Šivalno delo so opravile odbomice, deloma članice i» tukajšnje šivilje brezplačno. r— Pravljice za deco. Tukajšnja podruž* niča Kola ju g asi. sester priredi danes, ob 4.30 pop. v gledališki dvorani Xarodnegs doma večer pravljic in pripovedovanja za deco. Gospa Cirila Škerlj«xM."edvedova, umet niča dramskega gledališča iz Ljubljane bo pripovedoval?. o «■Riki.Hki.Taviju'» iz džungle. Iz Zagorja z— Občni zbor Sokola v Zagorju se je vršil v nedeljo 16- t. m. Iz poročil funkcijo, narjev je razvidno, da je bil odbor v pre* \ih rokah. Starostom je bil zopet izvoljen zasluženi brat Poljšak, podstaroetom brat Drovenig> v odbor pa deloma stari člani, ki jamčijo za. uspešno nadaljne delovanje; z— Krajevna, skupina DRN v Zagorju je imela svoj redni obč. zbor v nedeljo 16. t. m. v rudniški restavraciji. Poročilo tajnika je bilo vzeto z odobravanjem na znanje in s splošno željo, da se objavi v društvenem glasilu «Organizator». z— Himen. V pondeljek 17. t. m. se je poročila gdč. Pepca Finkova z g. Marijem, uradnikom iz Ljubljane. Na oklicih je pa I načelnik Sokola, brat Ivan Mrnuh z gdč. j Viko Blažičeva — Dne 19. t m. se je po» j ročil Martin Dernovšek, župan v Kotrede» j žu» z gospico Miciko Globokarjevo iz Za» ; gorja. Bilo srečno! i z— Redukcija in pr&znovanje. Reduci» ralo se je vsega skupaj 156 oseb. V soboto 15. t. m. in 19. t. m. je obratovanje stala Delavstvo je močno vznemirjeno, ker ne ve, kaj ga še čaka, relo prizadeti pa so tudi obrtni krogi. Tudt sad rodikalno»radi> čevske politike. z— Glasbeno druitva, pevski odsek vabi yee pevke in pevce, ki hočejo sodelovati m redno poeečati pevske vaje. da se zglase v torek 25. t. m. v društveni sobi. Naj se vsakdo zaveda, da od vsakega posamezni» ka zavisi ne samo napredek zbori, teoi vc(5 obstoj društva. Vsak novi 3*н dobrodošel. Napisi na ploščah prevlečeni z radio»tinkturo, morejo se čitati tudi ponoči. — En primer. i;nocavice,,kliijc-:i U pO Kami l«fc pred revni« bgaofn po J dih, K tal. Dobi m kot .Pt Qi" koda ia .Oaaia- L. Sohreiber, Zagreb, Aka4«ff>Ukl •r«MI. kat., kjer w nabavlja molj ln Vam d*j« aavodila, kaka n lečlte pozimi v kopriKn Plstira kjer J« pn«k,M'eao a nt stanove hi bolcrnL Pension dnevna potaifl po Din 75. Thecv. èa Pataoe hotel ip-l«a s kopata* j aavefji komlort Is Ugtjani. 1667 i Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju je imela v četrtek, dne 20. t. m-ob 8. zvečer v celjskem Narodnem domu svoj letni občni zbor, ki je bil to pot sklepčen Ii tajniškega poročila posnamemo, da bo odbor z veliko požrtvovalnostjo ža tri leta bori г izrednimi težkočami. ker je država vsako podporo ukinila, pruîtvçno delovanje bi bilo moralo že davno prenehati, ako bi mu ne bili priskočili na pomoč celjska mestna ш okoliška občina, celjski okrajni zastop ia nekateri celjski denarni zivodi. Naj omilimo med temi celjsko Mestno hranilnico. Celjsko posojilnico, Južnoštajareko hranilnico, podružnico Ljubljanske kreditne banke, Lastni dom in Ljudsko posojilnico. Društvo je priredilo dne 6. marca pravljičen dan, na katerega je povabilo gdč. Manico Komanovo iz Ljubljane, da je pripovedovala otrokom razne pravljice. Dne 5. junija je bil društven cvetlični dan, o božiču pa božičnica, za katero se je nabralo 12.000 Dm. V več sejah so se reševale tekoče važne zadeve. Nekaj otrok se je spravilo deloma v bolnico, deloma v poboljševalni oddelek prisilne delavnice. Društvo je imek) v letu 1926. dohodkov 21.569 Din, ki so obstojali iz podpor in članarin. Vseh izdatkov je bilo 13.406 Din. Po 4000 Din sta prejeli za božičnico obe celjski oaoovni in okoliška deška osnovna šola. Prebitek 8163 Din se je naložil k preostan-kn iz prejšnjega leta. Pri volitvah je bil izvoljen razven pred-sednika ves stari odbor. Dosedanji predsednik gosp. šolski nadzornik Černej je zopet-no izvolitev moral iz zasebnih ozirov odkloniti Novoizvoljeni predsednik goep. Jožko Bizjak se mu je zahvalil za njegovo lepo in vestno društvene delovanie. Zahvalo je izrekel nadalje navzočemu g. županu dr. Hra-šovcu, ki je poeečal vse odborov© seje in tudi v gmotnem oziru mnogo storil za društvo. Zahvalil se je tndi znani dobrotnici celjskih ubogih, gospe dr. Rrianovi, goep. trgovcu Jagerfiču št vsemu odboru za vo etao društveno delovanje. Pri slučajnost i h se je Driporočala dobava mladinskih filmov, ki bi naj hili poučne m sanmiive vsebine. Na predlog gospe dr. Kala-nove bo stopilo društvo v stik z Ljubljano glede marijocetnega gledališka. Društvo vrSf v Celju lepo dele, felibog. da naša država za zanemarjeno deco nima dovo(j smisla m tudi niffiir potrebnih vodstev aa razDolaem Iz živ] Cesarica Charlotte, vdova nekdanjega mehikaoakega. cesarja Maksimilijana, ki je pred dnevi v Belgiji umrl*. Chaplin o svoji aferi tisti so že dovoljno poročali o Chiap» linovi zakonski aferi in tudi naši čita» telji so jo imeli priliko zasledovati. M .Ameriki so bili sprva duhovi močno orijentirani proti nesrečnemu Charlie» ju, zakaj njegova žena je dvignila ve* likanski hrup. Zdaj pa se že opaža pre« okret; predvsem je k temu pripomoglo dejstvo, da je Chaplin pokazal v vseh vprašanjih, zadevajočih njegovo ženo in njene zahteve, veliko popustljivost, in je neizprosen le v enem: da se mu prizna pravica, obdržati svoja dva otroka pri sebi. Še bolj so odvrnile simpatije javno* sti od Lite Greyeve njene nebotične denarne zahteve, zakaj ves svet ve, da je bila ubožna kakor cerkvena miš, ko jo je Chaplin poročil. Takisto je Ame» riko razvnela njena brezobzirnost, ko se ni zadovoljila z očitki in obrekova» nji najhujšega kalibra, nego je celo zahtevala in dosegla, da je sodni j a ChapHmi sekvestirala njegovo celokupno premoženje, mu z odtegnitvijo njegovih filmov iz prometa odvzela možnost preživljanja ter ga takorekoč vrgla na cesto med berače. Kdo bi se D o tem čudil, da so Chaplinu spričo to» li odvratne taktike odpovedali živci in je moral na zahtevo zdravnikov v po« «eljo? Nekaj dni preden je Chaplina zadel živčni šok, o katerem smo v «Jutru» že poročali, je bil veliki komik glasom izjav novinarjev, ki so ga posetili, silno deprimiran. Pušil je cigareto na ci» Careto, ne da bi mogel zakriti razbur» jenost. V intervjuvih je izjavil, da izvira vsa ogabna gonja od njegove ta» šče, ki da vodi pravcato zaroto proti jenja ia njemu. Takega načina boja ni nikdar pričakoval. Vse njegovo stremljenje gre zgolj za tem, da se očisti v očeh sveta in doseže pravo, obdržati svojo ljubljeno deco pri sebi. Najhuje ga boli to, da mu žena očita prevaro s še» stimi filmskimi igralkami. On trdi, da so vsi ti očitki izmišljeni. Njih namen je prozoren. Nekemu reporterju, ki je Chaplina vprašal, zakaj se je poročil z Lito Grey» jevo, je komik odgovoril s solzami v očeh: «Oženil sem se ž njo, ker sem jo ljubil, in bojim se, da jo ljubim še ved» no. A ona mi je lagala; lagala mi je na svatbi, lagala mi je toliko časa, do» kler se ji ni zdel trenutek primeren, da vloži tožbo na ločitev zakona. Ah, koliko sem pretrpel! Verjel sem ji do zadnjega. Oči so se mi odprle šele tedaj, ko mi je pri» segla na življenje mojih nedolžnih otrok, rekoč: Naj umreta na mestu, Če ni res, da si me varal z mojimi film» skiml prijateljicami! Te besede so bile strašna laž in ona je to dobro vedela. Takrat šele sem jel dvomiti o resničnosti njenih besedi na predvečer svatbe: Ti si edini mož, ki sem ga kdaj ljubila! In v tem, ko je ona razširjala o meni najpodJejša obrekovanja, sem moral delati v ateljeju. Kazati sem moral pred objektivom vesel, razigran obraz, a sam Bog ve, da mi ni bilo do smeha, odkar se je moj dom pretvoril v peikeL Tisti dan, ko mi je Lita dejala, da ine ljubi, sem! se zdel najsrečnejši človek na svetu. Nisem mogel verjeti, da je moja sreča resnična. Ah, bila je kratka.» Tekom tega intervjuja se je Chaplin izrazil tudi o stanju svojega premoženja. Dejal je, da so številke, ki jih priobčuje jo listi, mnogo pretirane. Njegova gotovina da ne presega 1 milijona dolarjev._ Stoletnica pariškega založništva Hachette Slovita pariška knjigarna Hachette praznuje letos svojo stoletnico. Utemeljitelj podjetja je bil prvotno učitelj. Bil je pristaš tedanjega liberalnega režima in ko so se vrnili Burboni na prestol in zaprli celo vrsto naprednih šol, je postal žrtev redukcije ter si je moral iskati novega poklica. Skušal je sicer najprej ustanoviti zasebno šolo, za katero pa ni dobil dovoljenja. Tako je porabil ves denar, ki ga je imel, za nakup male prodajalne, katero je spremenil v knjigarno. To je bilo v Quartieru Lati-nu, kjer je začel tiskati in izdajati knjige za deco in za šolo. Založništvo je uspešno napredovalo. Povzdignilo se je v svetovno trgovino posebno pod vlado Louisa Philippa, ko je postal Hachette vseučilišlki založnik in knjigarnar in je dobil monopol za v$e učbenike, ki so se uporabljali v francoskih šolali. Utemeljitelj podjetja je umrl 64 let star v svojem krasnem gradu, ki stoji v Plersis-Piquetu. Trgovino je prepustil svojemu zetu, danes pa opravljajo podjetje njegovi vnuki. Založba zaposluje ob svojem stoletnem jubileju nad 6.000 delavcev, prevaža knjige v 260 avtomobilih in razpošlje dnevno v svet 25 vagonov knjig. Motocikel mesto mrliča Po krivdi železniškega osobja na postaji v Braemerju na Angleškem bi bili ljudje kmalu pokopali motocikel mesto mrliča. Umrla je namreč neka ženska, ki je testamentarično določila, da jo morajo pokopati v Braemerju, kjer je bila doma njena rodbina. Truplo pokojnice so položili v rakev in jo zabili še v poseben zaboj. Tega so poslali v Braemer. Ko je dospel zaboj na domačo postajo, so ga železničarji dvignili iz vagona in ga položili na voz. Sorodniki pokojnice in njeni znanci so sprejeli zaboj z vsemi častmi, ki se izkazujejo mrliču, in so ga obložili z venci. Peljali so ga v cerkev in so hoteli od tam ž njim na pokopališče. Ko so pa zaboj odprli, so z nemalim začudenjem opazili, da so železničarji za- Fr. Ž. Listnica uredništva Nisem mogel drugače, nego sem dal v novine sledeči razglas: OFERTNA LICITACIJA za soliden, trpežen pogreb. Prt* jazne ponudbe na upravo lista pod značko «Na obroke». Soliden, trpežen pogreb je edino in je vse, kar mi ima bodočnost še na programu. Kajti so me bridke izkušnje zadnjih dni neovržno prepričale, da nisem za nikakšno rabo več na svetu, za prav nikakšno, niti ne za listnico uredništva. Tako spoznanje je jako porazno in kakor rečeno, dal se bom pokopati. Solidno in trpežno. Prijazne ponudbe itd. in «Na obroke». Stvar je taka: Pepe, ki sedi v uredništvu, je izdaja» ti pričel nov mesečnik, ime mu je «2en» ski horizonti» in ima ilustrovano pri» !ogo «PiskerJonec», združeno z abon» rr.anom pri frizerju. Razložil mi je, da so socijalni problemi, duh stoletja, no« vi horizonti in ženski pokret jako po» membne besede. Pokreta da se ne da več tajiti nikakor ne niti stoletja, ho» rizontov in žensk, — skratka: nujna potreba da je rodila njegov mesečnik, ki da obeta najlepše nade. Potrebuje pa, je rekel, sotrudnika za listnico uredništva. Vsaki vrli naročnici da je zasigurana važna pravica, z vprašanji se obračati na uredništvo, uredništvo pa jim bo drage volje na razpolago s svojim bogatim izkustvom. Takih vpra» šanj da se je nabralo že milijon, ne do» sti manj, tako silen, je dejal, je nagon v našem ženstvu po izpopolnitvi, na» predku in sploh. Ne pozna pa, je de« jal, sposobnejše osebe, da bi reševala vprašanja vrlih naročnic in tako bila slovenskemu ženstvu v težkih, življen» sih dvomih zvezda vodnica, nego mene. Zato da je sklenil v svojih uredni» ških nedrij ih, da vsa pisma s fotogra» fijami vred in drugo pritiklino izroči meni in mojemu veščemu peresu. Po» sel da bo trajen in jako zaslužen, po 50 par od vsake vrste. Naj torej ne bom šalobarda in naj udarim! Ponudba se mi je zdela jako častna, kajti sedanja vsesplošna gospodarska kriza sega tudi mojim pridobitnim raz» meram globoko v žep. Pepe mi je prijatelj. Odgovoril sem mu, da vem, kaj so horizonti in žen» ske in pokret. Česar pa ne vem, nego prosim pojasnila, je to, kakšno stali» šče zavzema slavno uredništvo «Žen» skih horizontov» zastran nagrade za menjali pošiljatev in odložili na postaji motorno kolo mesto mrliča. Seveda so pomoto takoj naznanili in šele čez par dni se je posrečilo zadevo urediti ter pokopati pravega mrliča, motocikel pa oddati naslovljencu. Mile Trente zmagovalka v ženevskem crossacoimtry, ki ga je priredila preteklo nedeljo francoska športna federacija. Shaw in Mussolini Naši čitatelji so imeli priliko citati Mussolinijev opis samega sebe in raiz-delitev njegovega delovnega dneva. V nekem članku so opazili izjavo italijanskega diktatorja, da pomeni brada znak dekadence. Mussolini je postavil naravnost za pravilo načelo, da mora prevladovati v fašistovski državi gola brada, menda iz bojazni, da njegov režim prekmalu ne propade. K temu vprašanju se je oglasil sedaj angleški pisatelj Bernard Shaw, ki je nasprotnega naziranja glede brade. Napisal je Mussoliniju v odgovor sestavek, v katerem ga opozarja na dejstvo, da niso bili baš vsi veliki italijanski državniki gladko obriti. Velik Mussolinijev rojak Cavour ni bil prijatelj golih brad; tudi Viktor Emanuel je nosil dolge brke. Našteti bi se dalo še več sličnih primerov, za katere pa je škoda prostora. Zato svetuje Shaw na koncu svojega članka Mussoliniju, naj dosledno izvede svoj princip proti bradatim ljudem in naj v prvi vrsti da obriti vse može in fante, katerim poganjajo kocine pod nosom in na bradi, ter naj končno obrije tudi vse portrete, ki jih je v Italiji brez števila in Ici ne bodo mogli kazati fašistovskega obraza vse dotlej, dokler jih bodo kazali brade in brki. Cesarske kočije na dražbi Pred približno poldrugim letom je kupila neka trgovska firma v Budimpešti pretežno večino voznega parka nekdanjega cesarskega dvora na Dunaju. Hotela je napraviti s kupčijo dobiček in je upala, da se ji posreči prodati kočije za drag denar. Toda čas je pokazal, da se cesarska vozila ne dado tako dobro prodati kakor so domnevali Madžari. Tako se je zgodilo, da je ves ta vozni park čakal v madžarski prestolnici poldrugo leto na kupce in je naposled moralo priti do prisilne likvidacije. Na dražbi so se vozovi slabo prodajali Edina ponudirica je bila neka bu-dimpeštanska firma za izdelovanje vozov, ki je ponudila za vse cesarske kočije sramotno nizko ceno ter jih je za ponudeni denar tudi kupila. Toda že" naslednji dan se je vršila nadrobna prodaja kupljenega blaga, katerega so si omislili raizni madžarski plemiči po zelo nizki ceni. Prodanih je bilo 60 kočij, med njimi bivši privatni dvorni voz cesarja Franca Jožefa in ubitega nadvojvode Franca Ferdinanda. začete vrste in zastran morebitnih predujmov. Pa je položil Pepe roko na uredni» ško srce in izjavil, da mi bo začete vr« ste plačal enako kakor polne; kar se pa tiče morebitnih predujmov, je de» jal, ne reče več, ne reče manj, nego: morebitni predujmi niso izključeni. Prožil mi je desnico, udaril sem va» njo in potem mi je še isti večer izročil dehtečo korespondenco z živim in mr» tvim inventarjem; spravljeno jo je irnél v ženski nogavici, dolgi kakor črevo — rekel je, da je bila priložena enemu izmed pisem, bom že našel, kateremu. Ne brez ponosa sem jo prevzel — o, da je ne bi bil nikoli! Se bi lahko ži» vel kako leto, zadovoljen sam s seboj in spoštovan od omizja. Prepozno je! Spoznanje je prišlo nad me, ki mi ne da več živeti, spoznanje, da nič ne vem, nič ne znam. V humanistično gi» mnazijo sem hodil, ki je vir vse uče» nosti, 25 raznovrstnih izpitov sem pre» stal z zakonitimi taksami in izpriče» vali, vendar pa moje sposobnosti niso tolike, da bi bil kos in bi mogel v list« niči uredništva odgovor dati tudi le na eno izmed vprašanj, ki jih je vpo« slalo pouka, prosvete in napredka želj« no slovensko ženstvo. Bojim se: moja vzgoja je bila zgre« Linga Banfi, papežev „biser" Pred kratkim so imeli v Vatikanu dogodek čisto posebne vrste. Edino žensko bitje v papeževi bližini, 721etna devica signora Linda Banfi, je bila vpokojena in je morala ostaviti papeževo službo. Vzroki, ki so napotili upravo Vatikana, da se je morala ženska umakniti iz bližine sv. Očeta, so se zdeli sprva zelo zagonetni in nejasni. Šele v zadnjem času so prišla na dan natančnejša pojasnila. Banfijeva se je preselila iz Vatikana v samostan sv. Marte. Bila je najmočnejša osebnost papeževe okolice in je s svojim terorističnim temperamentom uprav strahovala papeža in njegovo okolico. Najbolj omražena je bila radi svoje skoposti, kakor so vsi imenovali njeno štedljivost. Še ko je bil papež Benedikt XV. kardinal Ratti, je bila Banfijeva njegova kuharica in oskrbnica. V Milanu je upravljala njegovo hišo in premoženje, in ko je prišel papež v Rim, jo je vzel seboj. Iz Milana sta mu sledila v Vatikan dva služabnika. Prva ie bila Lida Baoiifi, drugi pa papežev sluga Giovatmi Malvestiti. Bal-fijevi je bilo zlasti poverjeno nadzorstvo nad papeževimi oblačili. Obenem je nadzorovala papeževo kuhinjo. Ko je prišla v Vatikan, je zavladal pred njo splošen strah. In res, kmalu se je izkazalo, da ta strah ni bil neupravičen, kajti kmalu je spoznala papeževa okolica, kakšno tiranko je dobila za gospodinjo. Banfijeva je pri-krajševala vse dvorjanke pri jedi in je slednjič začela štediti tudi pri samem sv. Očetu. Nekaj časa so skušali njeno strastno skopost ublažiti, ko so pa videli, da se ženska ne da spreobrniti, ni preostalo nič drugega, nego njena odstranitev. Papeževi gostje so jo naravnost sovražili. Zato pa jo je papež ob njenem odhodu bogato nagradil. Zapisal ji je pol milijona lir odpravnine in še tisoč lir mesečne pokojnine do konca njenega življenja, ki naibrže ni posebno daleč. Propadanje italijanskega časopisja V Italiji je vsaka stvarna kritika obstoječih razmer nemogoča. Fašistovski kolovodje so uredili stvari tako, da smejo izhajati samo panegirki, ki povišujejo in precenjujejo diktatorja Mus-solinija in njegove pristaše. Inozemski časopisi so deloma prepovedani, v kolikor pa ne, jih pokradejo na meji in na poštnih uradih. Tako je italijanska javnost pravzaprav navezana samo na to, kar ji nudijo fašistovske tiskovne jasli. Radi tega ni čudno, če se v zadnjem času čedalje bolj čujejo pritožbe, da naklada italijanskih listov silno pada. Miglioni, predsednik Zveze papirnih in-dustrijcev, je ugotovil da se je skrčila uporaba novinskega papirja v zadnjih mesecih od 45 na 27.000 kvintalov mesečno. Lahko se torej reče, da je fašistovski režim požrl Italiji polovico časopisja, kar pač ne bo v prid že itak znanemu italijanskemu analfabetstvu. Ženska na'dražbi Leta 1920. je živel v Berlinu neki trgovec s tobačnimi izdelki po imenu Abdulah Kan. Bil je rodom iz Afganistana. Seznanil se je z neko Berlinčan-ko in jo vzel za ženo. Tri leta po svojem prihodu v Berlin se je odpravil nazaj v domovino, kjer je koncem lanskega leta umrl. Nemka, njegova vdova, je tedaj vzela otroka, ki ga je imela ž njim ter se hotela vrniti v Nemčijo. Kako pa je bila osupla, ko so ji povedali, da se ne sme geniti z afganistanskega ozemlja, ker določajo tamošnji zakoni, da postane vdova po afganistanskem državljanu last tistega dediča, kateremu je pokojnik zapustil svoje imetje. V tem primeru je pripadlo vse imetje z vdovo in otrokom vred bratu Abdula Kana. Ta jo je res hotel poročiti, ali Nemka se je uprla. Tako se je zgodilo, da je ženska prišla na dražbo kakor ostale premičnine v zapuščini in na dražbi jo je rešil sigurne pogube šele nemški konzul, ki jo je moral odkupiti za visoko ceno. šena. Bojim se: ustroj in učni red hu» manističnih gimnazij nista taka, da bi ustrezala potrebam življenja v obče in listnici uredništva posebe. Toda prepozno je prišlo zame to spoznanje. V poduk in svarilo naj slu» ži vsaj mlademu rodu! O čemur so si vrle naročnice »Žen» skih horizontov» z ilustrovano prilogo «Pisker*lonec» želele pouka in nasveta, so bili tHe predmeti: 1. V najobilnejši meri mučijo naše ženstvo dvomi in skrbi zastran made» žev. 56 je bilo vprašanj, kako odpraviti madeže, madeže najraznovrstnejše: od masti, od olja, od črnila, od pod» poručnika, ki je šofiral avto, od smo» le, od krvi itd.; a naj bi se madeži od» pravili iz najraznovrstnejših predme» tov: iz papirja, iz rokavic, iz krep de šina, iz politure, z nosa in ne vem še iz česa drugega! Sram me je, toda ne pomaga tajiti in skesano priznavam: ne vem, kako se odpravljajo madeži. Tega se nismo učili! Pa bi bilo treba, da bi se bili! Madeže delamo, madeže dobivamo, to nam je pol življenja; — potem se tru« dimo, da madeže zopet odpravljamo, to nam je druga polovica življenja. O, in smo se vsake vrste stvari učili, ki nas ni vprašal zanje živ krst vse žive A usoda je hotela, da je konzul odkupil mater, ni pa odkupil tudi otroka. Zdaj teče pravda za dete, katerega mati noče izročiti ljudem, v katere nima nobenega zaupanja. Bogastvo bivšega ruskega carja Zadnji ruski car je veljal za najbogatejšega človeka v Evropi. Njegovi letni dohodki so znašali 150 milijonov zlatih rabljev, njegova civilna lista pa 32 milijonov rubljev. Poleg tega jc imela vsaka princesa in vsaka velika ■kneginja svojo apanažo. Carjevi dohodki so bili tako ogromni, da je mož vsako leto naložil v blagajno za doto svojih hčera 80 milijonov rubljev. Poleg tega je imel ruski car velikanske vrednosti v nepremičninah. Vse to je podedoval, toda tega še ni bilo dovolj in je svoje imetje množil z doku-povanjem. Naposled so njegove nepremičnine zavzemale tolik prostor kolikor znaša cela površina današnje Nemčije. Gozdove je sekal, les pa prodaja!, a zemljo je dal ljudem v obdelovanje. Nepregledni so bili carjevi vinogradi, rudniki in mlini. V Sibiriji je imei car najboljše rudnike za platino, zlato, srebro, železo in baker. Vse to je sedaj last celokupnega ruskega naroda. Gospa Kolontaj, nova sovjetska poslanka v Mehiki Pariška lahkovernost Dr. Edmond Locard, ki so mu nje» govi veliki kriminalistični uspehi pri« dobili naziv Sherlocka Holmesa II, je pravkar izdal v Parizu svoje memo« are: «Le Crime et les Criminels.» Na» peta in vsestransko zanimiva knjiga. ' Pripoveduje med drugim: — Posetila me je nedavno premožna dama ter mi pripovedovala, da je med svetovno vojno izgubila moža. V glo» bokem tugovanju se je pridružila ne» kemu spiritističnemu krožku in na se» jah se ji je takoj začel javljati duh pokojnega moža. Čez par dni se javi pri njej mlada dama, se predstavi kot prvovrsten spiritističen medij; ta sc vdovi ponudi za družabnico, češ da bo odslej mogoče doma ob vsaki prilož* nosti klicati pokojnega moža in sc z njim razgovarjati. Naravno je vdova rade volje spre» jela mlado damo v svojo hišo in je po« lagoma podlegla njenemu vplivu. Dva« krat, trikrat, a tudi večkrat dnevno sta klicali pokojnika, ki se je vselej tudi javljal ter dajal na vsa vpraša» nja točen odgovor in takšne nasvete, ki so bili v prilog mladi družabnici. Le» to dni je trajala ta komedija, končno pa jo je kot sleparijo razkrinkal neki vdovin sorodnik ki že ni mogel več mirno gledati, kako je mlada pritepen» ka podvrgla vdove svojemu vplivu s tem, da se je dama predstavljala kot pokojnikov duh ter pritegnila vso upra« vo imovine nase. Zdaj je v zaporu. Število medijev in vedeževalk je v Parizu ogromno. Celo soproge držav» nikov in vseučiliških profesorjev sc v ■ i ' i dni, niti v sanjah jih nismo potrebo» vali. O madežih pa, ki so takorekoč naš vsakdanji kruh, o madežih sc ni» smo učili nikdar nikoder nič! Kakor z madeži, se mi je godilo tudi z drugimi vprašanji: 2. Ali in kako se da iz govedine, ki že malo cika, prirediti fin telečji gu= laž? Ne vem, ne ali, ne kako! Ne vem, pa če pri tej priči postanem govedina in ciknem! Se nismo učili. 3. Kako se odpravijo uši iz cvetličnih lončkov? (Pet vprašanj.) — Ne vem. 4. Ali je uredništvu znan zanesljiv recept za vkuhavanje bučnih pečka? — Ne vem. Nič ne vem. Vem le, da nc vem. In bi lahko odgovarjal, da nc vem, še predno čitam vprašanja. 5. Ali sme otročičku, ostrici prve Ia» ske mati ali jih mora oče? 6. Kateri zdravilni čaj je najbolj pri» poroči ji j za rast obrvi? 7. Kaj bi nasvetovalo uredništvo zo» per premočne noge? (Priložena noga» vica.) 8. Ali se spodobi za mlajšo, sim pa« tično damo, da piše drame? (Priložena fotografija.) 9. Kako se da polenovka okusno pri» praviti za svečano svatbeno pojedino? 10. Kako bi se dalo ženstvo rešiti iz slučajih bolezni v obitelji raje obra» čajo nanje kakor na zdravnika. Zmote in sleparije gredo roko v roki. Povda» riti je treba le, da se je neprestano motila tudi božanska Madame de The» be, ki je tekom svetovne vojne nepre» stano napovedovala premirje, ki je končno res prišlo, toda ravno ne onega dne, kakor ga je poslednjič napove» dala prorokinja. Ena izmed njenih učenk je povzročala policiji obilo opravka. Nanjo so se obračali sorod» piki pogrešanih vojakov in ona jim je vselej razodela, v katerem nemškem taborišču je vojak ujet. V kratki dobi je ženska zaslužila par milijonov fran» kov. H koncu še kratko anekdoto. Po prevratu je na Montmartru zaslovel lokal, kjer so spiritisti doživljali veli» ka presenečenja. Lisztov duh je igral svoje skladbe na klavir, Lamartine je recitiral svoje stihe — skratka vse pri» kazni davnih pokojnikov so tu izpol» njevale program. Za medija je fungiral nedaven komedijant, ki je seveda tudi prerokoval. Nekoč zvečer po konča» nem programu je pozvonilo. Neznan mož je želel govoriti s slavnim medi» Jem. — Prosiml — Rad bi vedel, ali mi bo uspela stvar, ki jo že par dni gnetem v mi» sPh.:. Medij pogleda neznancu v oči in po kratki pavzi svečano zatrdi: — Vsekako, gospod! Stvar vam mo» ra uspeti. Za primerno nagrado vam lahko navedem podrobnosti... — Ni treba! Vidim, da ste izredno sposoben mož. Sem detektiv Vallet in bom izvršil nalog svojega šefa Locar» da. Pojdiva!... Praizvor novega testamenta Italijanski učenak Luigi Moccia trdi, da se mu je posrečilo priti v posest 31 grških pergamentov, popisanih s prabesedilom novega zakona, ki ga je napisal Jožef Jeruzalemec, učenec Jezusa Kristusa. Dokumenti so pisani v starogrškem jeziku. Na zadnjem listu je pripisal Jožef Jeruzalemec poslovilno pismo na svoje verne brate. Ce je res. kar trdi rimski učenjak ter so se našla pristna besedila novega zakona, ima človeštvo prvič pred seboj prvotni tekst štirih evangelijev sv. pisma. V tem primeru bi bili perga-menti silno važna pridobitev za krščanstvo, ker nudijo doslej neznane vire o postanku krščanstva. Živ mrtvec v Berlinu Po preteku osmih let so odkrili v Berlinu neverjetno sleparijo. Pred osmimi leti je namreč javilo poveljstvo nekega pešpolka, da je padel na vzhodni fronti grenadir Karel Schulz. Tovariši so ga pokopali še isti dan in dva dneva pozneje so poslali njegova te-kazila. denar in osmrtnico ženi v Berlin. Meseca maja 1924, torej celih šest let po objavljeni smrti svojega moža. se je Schulzova vdova poročila in je vzela za moža nekega poslovodjo. Počutila se je v drugem zakonu povsem srečno. Kmalu potem je šla žena v zavarovalni urad v Brandenburgu ter je zahtevala, da se ji izplača zavarovalnina po pokojnem možu. Toda kako se je prestrašila, ko so ji tam pokazali invalidsko legitimacijo Karla Schulza. Bivša Schulzova žena je morala seveda izjaviti, da človeka, ki je predložil invalidsko izkaznico, ne pozna, ker je njen mož že pred 8 leti umrl. Stvar pa se je kmalu pojasnila in izkazalo se je, da Schulz še živi in da se je vdrugič poročil. Ko je to čula, je dobila živčni napad in so jo morali oddati v zdravniško oskrbo. Sedaj prihajajo na dan zanimiva poročila o grenadirjevi »smrti«. Mož pravi, da ie o priliki nekega napada na fronti vzel vsa svoja izkazila iz žepa ter jih podtaknil nekemu tovarišu, ki je obležal mrtev na fronti. Tega človeka je sanitetna kolona pobrala, mu izpraznila žepe, ga pokopala, dokumente pa poslala Schulzevi ženi. Shulz je nato dezertiral in je ostal v rokah sovražnika do konca vojne. Ta pustolovščina bo seveda imela za Schulza neugodne posledice, kajti »mrtvi« grenadir se bo moral zagovarjati radi de-, zertiranja, radi bigamije in radi prevare oblasti. Fabrika sleparskih doktoratov V Ženevi so oni teden razkrili velikanski škandal. Neki Demole je vzdrževal sleparski zavod za podeljevanje profesorskih naslovov in doktoratov. Imel je klijente iz vseh dežel in proti visoki denarni odškodnini je prodajal doktorate in profesorske naslove A ne samo to. Njegovo delovanje se ni raztezalo samo na Švico, na Francijo in na Kanarske otoke, temveč tudi na prodajanje častnih diplom Društvu Rdečega križa ter na prodajanje papeževih, španskih, portugalskih in francoskih naslovov. Demole je namreč ustanovil nekako »orijentalsko univerzo«, ki se je pravzaprav nahajala v Washingtonu in kjer so predavali neverjetni ljudje: moški, ki so se vrnili iz ječe. in profesorji, ki so pobegnili iz norišnice Kot vodja uni-verse je fungiral neki Heller. ki se je izdajal za duhovna teomonistične religije. Ta mož je bil že večkrat kaznovan. Démoli je bil z njrm v najtesnejši zvezi in je proti denarni odškodnini dobival doktorske diplome kar na debelo. »Orijentalska univerza« ni Izbirala svojih klijentov Nekemu dentistu je na pr. izdala doktorat na podlagi ničvred- 1 nega dela o pomenu zdravih zob za zdravje, neki drugi pa je bil proglašen za doktorja na podlagi dela o prvem grehu Adama v raju. Slepar Demole je postopal zelo rafi-nirano Uredi! je stvar tako. da so njegovi lažni doktorski in profesorski naslovi imeli veljavnost tudi v Švici in so jih priznavale celo skrajno previdne švicarske oblasti. Slepar pride seveda na zatožno klop in bo obsojen na težko kazet\ Tujec v današnji Rusiji V berlinski »Vossische Zeitung« popisuje Paula Stenerjeva svoje vtise iz Rusije. Kadar se kdo vrne iz Rusije domov, pravi korespondentka, ga oblegajo domačini in rojaki s kopico vprašanj, kajti radi bi izvedeli vse, česar jim tudi ni mogoče povedati. Posebno je opaziti, da zanima svet življenje tujcev v sovjetski državi. Toda kakor povsod na našem planetu tudi v Rusiji zavisi dobro ali slabo zadovoljstvo tujca z ruskimi razmerami od njegovega subjektivnega razpoloženja. Ce prinese tujec v Rusijo dobre pogoje za bivanje v tej deželi, se bo v nji dobro počutil, v nasprotnem primeru ne bo ustreženo njegovim željam in zahtevam. Rusija je morala, preden je dovolila tujcem vstop na svoje ozemlje, urediti svoje notranje razmere. Kdor zdaj pride v Rusijo, se mora že v naprej pripraviti na nekakšno enostavno, prole-tarsko, življenje. Od moskovskega prometnega reda do zapadne evropske piometne kulture na ie seveda še ogromen korak. Če dospeš na moskovski kolodvor zgodaj zjutraj, boš razočaran, kajti našel ne boš nobenega avtomobila. Uporaba kočije pa je zelo nepriklad-na Vozovi ruskih izvoščkov imajo namreč samo dva sedeža in za prtljago na njih sploh ni prostora. Avtomobili so na razpolago šele ob 8. zjutraj, ob 10. zvečer pa jih ni nikjer več. Kdor ga potrebuje, mora naročiti posebno vozilo in to stane že za kratko pot 150 do 200 Din. Ruski hoteli so državna podjetja. Teoretično tiči v tem neka prednost, ker se tujec, ko stopi na ruska tla, zaupa državnemu zavodu, toda Draksa govori drugače. Hotelska institucija v sovjetski Rusiji ne očituje niti malo trgovskega duha. Sob ni na razpolago, stanovanjska kriza je velika in vse razpoložljive prostore okupirajo večinoma domačini. Izpod šestih rubljev sploh re moreš najeti sobe. Soba z dvema po-steliama stane 8 do 12 rubliev za noč in to celo v hotelu, ki ne snada v prvo vrsto. Za stanovanje potroši tujec toliko, kolikor bi mu v kaki drugi deželi zadostovalo za ves dan. Služinčad je podržavljena ter izvršuje posle kakor vsi državni uradniki. Pride v hotel kadar se ji zdi in opravlja kar hoče. Edina prednost v ruskem hotelu je ta, da se gost lahko sam oskrbuje s hrano. Kupi si lahko kavijarja, sira, rib, naroči si lahko v hotelu čai in samovar. Splošno oa ie hra-ia v hotelih zelo dobra in okusno prirejena, a tudi primerno draga. Najceneje ješ v Stolo-viji, veliki narodni kuhinji, katero podpira moskovska vlada, kjer Da baš radi tega ni vse čisto. Posebno živahen je tramvajski promet. ki veže vse važnejše ulice in trge. Toda vozovi so vedno prenapolnjeni, ker je preveč občinstva. Kdor se hoče hitro prepeljati iz kraja v kraj, mora najeti izvoščka. Ce se г .-•Jim spretno pogodiš, ni baš predrag. Včasih popusti za polovico prvotne zahtevane vsote. Prometni nameščenci so prijazni in ljubeznivi ter skušajo zadovoljiti domačine in tujce. To je vsekakor pozitivna pridobitev sedanjega rež;ma. a kljub temu je svetovati vsakomur, ki se odpravlja v Rusijo, da se najprei posvetuje s človekom, ki dobro pozna on-dotne razmere. Na ta način si prihrani mnogo truda. časa. denarja, dosti izkustev in največ razočarani. Lasie m značaj Večina fiziologov trdi, da se po barvi lica da presoditi, v kolikor se je spremenil človekov značaj. Veseli in srečni ljudje imajo svežo barvo lic, nasprotno je rumenkasta barva znak žalosti, otožnosti in zamišljenosti. Sinja lica pričajo o nedostatku energije, bodisi fizične bodisi moralne. Rdeča koža na licih pa priča, da je človek razburljiv. nasilen in mnogokrat tudi vdan pijači. Lasje, posebno moški, so bili že večkrat predmet proučevanja fiziologov. Tudi ostale zunanjosti se ne more pri tem prezreti. Majhni, debeli ljudje so navadno temperamentni, mehka in sijajna frada je znak nežne duše in če človek prijazno govori, ni dvoma, da je tudi zelo ijubeznjiv. Ljudje močnega značaja imajo navadno gosto in črno brado Nasprotno pa so plavolasci in ljudje kostanjevih las manj energični. Ljudje sivih las so navadno hudobni in zahrbtni. Toda tudi pri sivolascih nam je razlikovati dve vrsti ljudi, spletkarje in blage duše. Črni in zaviti lasje pričajo o razboritosti, toda ne baš o posebni inicijativi. Kdor pa ima črne in goste lase, ima navadno tudi malo duha, zato pa so taki ljudje običajno pridni in delavni. Osveta mrtvih Kakor poročajo angleški listi, je pred nekaj tedni zbolel najslavnejši japonski traged sedanjosti, igralec Ono» ye Kikurgo. Poklical je k sebi na kon» zultacijo najodličnejše zdravnike, to» da ni enemu se ni posrečilo ugotoviti točne diagnoze bolezni. Ta bolezen je resnično skrivnosten pojav; ljudje jo spravljajo v zvezo z neko vlogo, ki jo je Kikurgo nedavno igral v gledališču. Bila je namreč na repertoarju drama «Laterna mrtvih». Ta drama je dosegla pri vsaki vprizoritvi ogromen uspeh. Toda spremljala jo je čudna usoda: vedno so jo morali odstaviti z reperto» arja, ker je vsak nosilec glavne vloge zbolel. Bila je podoba, kakor da se ta vloga maščuje nad svojimi akterji. Igralca je že po par dneh zadela kaka neprijetnost ali nesreča in to je vsa» kogar odvrnilo od igranja te usodepol» ne partije, kakor so vlogo naposled krstili v japonskih gledaliških krogih. Prvi igralec je postal žrtev avtomobil» ske nesreče, drugi je nenadoma osle» pel na pozornici in pri neki predstavi se je celo vnelo gledališče, ki je pogo» relo do tal. Drama je prišla naposled v pregovor in je veljala za nesrečno dramo, ki jo je treba za vsako ceno od» staviti s sporeda. Toda to je bilo zelo težavno. Občinstvu se je namreč «La» tema mrtvih» nenavadno priljubila in vsi so govorili samo o velikem uspe» hu igralcev in drame. Gledališka ravnateljstva so se nekaj časa upirala pritisku občinstva in so dramo zaprla v arhiv. Toda zahteve po vprizoritvi so bile čedalje večje. In zgodilo se je, da je sklenil prevzeti usodepolno vlogo, ki je onesrečila že toliko umetnikov, najslavnejši traged današnje Japonske. Premijera je bila veličastna. Tudi repriza je potekla brez posebnosti in ljudstvo je že jek» vero» vati. da so bile vse govorice o «nesreč» ni drami» samo mlatev prazne slame. Toda prišlo je kmalu drugače. Ko se duševnega robstva in katero sredstvo se priporoča za kodranje las? 11. Kako se odpravijo ozebline na nogah? (Osemkrat.) Enkrat z dodat» nun vprašanjem: Ali so ozebline na nogah zakonski zadržek? (Priložena fotografija.) 12. Katero barvilo je najboljše za ustnice in lica? (Petindvajsetkrat.) 13. Ali se sme pred pričami progla» šena zaroka zopet stornirati? Itd., itd., itd. 197 je bilo vprašanj. In na vsa vpra» šanja nisem vedel in ne vem drugega odgovora, nego: ne vem, ne vem, ne vem. In sedaj čakajo vrle naročnice na odgovore in polne zaupanja štejejo dneve in štejejo ure, na madežih, na mesu, na polenovki, na ozeblinah, na ustnicah m licih ps se jim godi neza» slišana škoda! V dno duše me je sram in, kakor rečeno, samo s solidnim, trpežnim po» grebom lahko še rešim ostanek svoje» ga ugleda. Ofertna licitacija se je obnesla in je prišlo sedem ponudb. Najuglednej« ša je ona z dveletno garancijo in po» ■vrhu s premijo: prosto vstopnino v ki« no in 5 kg čokolade. Za to ponudbo se bom odločil. Pepe je že obljubil, da se bo udeležil pogreba in da bo opisal mojo «zadnjo pot». Samo ta hip, je dejal, da nima časa in se tudi boji prehlada; zato naj preložim pogreb na poletje. Listnico uredništva pa, je dejal, je izročil hišni« ci in je dejal, da ji gre delo imenitno od rok. S. v.: Le izprememba je stalna Vsem onim, ki se bodo spodtikali ob pomanjkanju fraz v tej zgodbi, povem, da mi je od vseh pesnikov in pisateljev ostalo komaj toliko, kolikor bi se pozlatilo železo, ki bi viselo v dimniku, če bi spodaj kuhal zlato Ne pišem zato o njem, ker je pri sto devetdeset centimetrih dolžine tehtal petdeset kil. Tudi zaradi nosu ne pišem o njem. Bože. to je bil nos! Ne tepka ne kn-mara: med obema je bingljal. da. bin-gljal. Razkošatll in razbohotil se je sredi obraza. Višnjevo nadahnjen že po naravi, je bil proti koncu sladko baržunast in prav na koncu Je imel — o. ne bradavice, ta je prena-vadna — ampak globoko brazdo, ki ga je delila v dva izrazita grebena — tako je bil bujen. Lahko bi bil začel: Nekoč je bil nos... Ni vzbudil moje pozornosti zato. ker je pri računski šolski nalogi trikrat prepisal besedilo in oddal zvezek brez vsakega računa in ker je bil eden prvih gasilcev v razredu. »Šprical« pa ni iz strahu pred dvojkami, ampak zato. ker je bil športnik — ne vem ali petelinje ali peresne teže, to naj ugotovi specijalist — in je sovražil sključeno sedenje v klopi. častna beseda, da ga ne bi spravljaj pred javnost, ker je pri djački četi sne-del za pet drugih in je še trdil, da ni ničesar videl v svojih ustih, ali pa. ker je včasi rekel: »Boma pa ena reki! Fric, H boš čez dajal, mi boma pa not padal«; ali pa .ker je zvečer dejal v sobi: »Pejma se mal afne!« in ni bil hud. ako smo ga izpraševali. če ga je res Kludsky kazal za noja O. noben 2id tako varno ne zaspi v Abrahamovem naročju, kot so Ljubljančani brezskrbno legali takrat, ko je visoko nad njimi čulo junaško oko borca. ki se je zadovoljil s štirimi kilami kruha na dan in ki je komandiral re-krutu. katerega ie učil: »V štiristope na desno!« Da bi imel moč pokazati vam njego- je Kikurgo vrnil od prve ponovitve domov, je našel mater, ki je bila pri njegovem odhodu v gledališče še po» polnoma čvrsta in zdrava, na mrtva» škem odru. Smrt je nastopila baš ob času, ko je drugič igral svojo vlojjo. Kikurgo je hotel pokazati, da tudi ma« terina smrt nima vpliva na njegov umetniški poklic in je nastopil tretjič. Toda na odru je dobil sredi igre srčen napad. Predstavo so morali prekiniti, igralca pa so odpeljali na njegov dom. kjer leži sedaj že več tednov brez zdravniškega sveta in pomoči in čaka, da mu vrne zdravje tista tajna sila, ki mu ga je ugrabila. Akti iz Matteottijevega procesa Italijanski vseučiliški profesor Gae-tano Salvemini. eden izmed voditeljev italijanskih emigrantov v inozemstvu, je te dni deponiral v Londonu izredno važen dokument, ki bo pripomogel do zgodovinske jasnosti sedanje dobe v poznejših časih. Posrečilo se mu je namreč dobiti iz Italije celo vrsto spisov, ki se tičejo umora socialističnega poslanca Matteottija. Na razpravi v Chietiiu. kier se je umor obravnaval, je bilo razglašeno, da je Mussolini na tem umoru nedolžen. Dokumenti, ki jih ima v rokah prof. Salvemini pa jasno pričajo, da je Mussolini pri stvari bil udeležen toda sodišče je seveda šlo mimo momentov, ki so obremenjevali ministrskega predsednika in voditelja fašlstovskega režima Akt je vzbudil v Londonu razumljivo pmzornost. Mussoliniju, Vj se je še ored kratkim hvalil, da spi sladko kakor dete, pa bo verjetno prikrajšana marsikatera urica spanja. Mož, ki ima dvanajst nevest Originalèn slepar se je moral te dni zagovarjati pred berlinskimi sodniki Kurt Damast si je preskrbel s pomočjo svoje sestre niz naslovov njenih številnih prijatelj'c. katerim ni povedal, kdo ie, marveč je šel k njim na obisk ter se izdajal za davčnega uradnika. Na ta način se mu je posrečilo priti do važnih podatkov, s katerimi je goljufal naprej. Ko je zbral dvanajst takih davčnih iz-kazilnih listin, je šel od časa do časa na davčni urad in javil, da je njegova nevesta X porodila nezakonsko dete. Urad mu je izdal potrdilo, s katerim je šel k bolniški blagajni in tam je potegnil lep denar za »porod«. ki ga sploh ni bilo in za oskrbo dojenčka. Ta prevara se mu je posrečila v treh primerih, ko se je deklariral za neza-Ikonskega »očeta«. Davčna oblast pa je vpisala v svoje registre dvanajst deklet za nezakonske matere, dasi ni niti ena izmed njih rodila otroka. Sleparija je prišla na dan šele tedaj, ko je davčni urad izpolnil tiskovine, na podlagi katerih je hotel terjati nezakonskega očeta za alimente. Seveda so se ob tej priliki pojasnile tudi nemogoče stvari. Neka deklica, katero je slepar naznanil davčni oblasti kot nezakonsko mater, je bila celo osumljena, da je svoje dete umorila. Suma se je oprala popolnoma šele tedaj, ko ie bil Damast razkrinkan. Slepar je priznal svoje dejanje ter je bil radi goljufije obsojen na dve leti ječe. Inventurna proda/a 14 karatnih manšetnih gumbov c31 do zelo znižanih cenah f* Ptlfivn Llubllana< l. HUrn, Prešernova ulica 1 X Abeceda za cigane. Moskovski profesor Sergjevskij je sestavil za ruske cigane oziroma za njihov jezik posebno abecedo. Kakor znano, ciganski narodi doslej še nimajo niti svoje slovnice, niti pismenih znakov za svoj jezik. X Gripa na Danskem. V Kopeniiagnu se španska influença tako širi da je velela vlada zapreti vse varijeteje ter kinematografske in plesne dvorane. X Domela 1. 1924. Lažni hohenzollernski princ Harry Domela, ki je v nemški javnosti povzročil splošno razburjenje s svojimi pustolovščinami ter se nahaja sedaj v rokah pravice, ni zagrešil samo pustolovščin v Nemčiji, marveč je pustolovil 1. 1924 tudi drugod. Prišel je iz Rusije v Darmstadt in ee je izdajal za grofa Palena. Posrečilo se mu je v tej vloj prevarati celo filozofa Keyserlinga, češ da je zabredel v veliko denarno zadrego. Grof, znan človekoljub, je imel toliko srca in usmiljenja » sleparjem, da mu je dal denarno podporo in Se priporočilna pisma, 8 katerimi je potem pustolovec tudi drugim izvabljal denar iz žepov. «■p. femininlm< večernim toaletam. Vsekakor pa bo poteklo še precej vode v morje, preden ee bo zopet izpreobmil ves ženski svet ter opostil striženje las. Cvetka iz strasa velja za najnovejšo novost na področju mode imitiranega okrasja. Na prvi pogled je taka cvetka iz napačnih kamnov nekoliko odbijajoča in se bodo posebno one dame, ki so vajene noeiti le pristno okrasje, težko priva- dile novi modi. Ker pa je taka cvetka vendarle dekorativna, bo polagoma predstavljala modno sestavino elegantne toalete. Oblike teh cvetk so najrazličnejše, a se v dobri Izvedbi dajo izborno uporabiti. Najbolj priljubljene so rože, velike marjetice in tulipani. Mnogolietnate neizrazite cvetke, kakor u. pr. nageljžki, pa ee seveda ne dajo imitirati, ker gostost cvetnih listov in nakopičenje kamenčkov ne bi napravilo dobrega vtisa. Plesne toilete modn: atelije M. ŠARC LJUBLJANA. Kongresni trg 4. Radio Izvleček iz večernih programov DUNAJ (517 m 7 kw), BERLIN (484 m 10 kw), LIPSKO (366 m 9 kw), FRANK- FURT (428 m 9 kw), STUTTGART (370 m 10 kw), LANGENBERG (469 m 60 kw), RIM (422 m 12 kw), PRAGA (349 m 5 kw), BRNO (441 m 3 kw). Nedelja. 23. L DUNAJ 18.30: R. Wagner: »Somrak bogov«. Opera s predigro v 3 dejanjih. BERLIN 19.56: Duševno življenje mladih grešnikov. (Predavanje). LIPSKO: 19.30: Relativitetna teorija v sedanji predstavi vsemirja. (Predavanje). FRANKFURT 19.30: Simfoničen koncert. 1. Haydu: Simfonija str. 4, v C-duru. — 2. E. Toch: Koncert za čelo in komorni orkester. — 3. R. Strauss: »Don Oufiote«. STUTTGART 20: Pevski večer. LANGENBERG 20: Beethoven: »Fidelio«. Opera v 2 delanjih. PRAGA 19: Prenos iz narodnega gledališča v Pragi. BRNO 19: Koncert orkestra in solistov. Pondeliek, 24. I. DUNAJ 18.40: Svetovni zračni promet čez polarne kraje. (Predavanje). BERLIN 19.30: Verdi: »Othello«. Opera v 4 dejanjih. LIPSKO 19.30: Prenos opere »Othello« h Berlina. FRANKFURT 20.15: Zabaven večer. STUTTGART 20: Simfoničen koncert. — 1. Glazunov: IV. Simfonija. — 2. Liszt: Klavirski koncert v Es-duru. LANGENBERG 20.15: Koncert na cltre. PRAGA 20.02: Koncert. — Weber, Spobr, R. Wagner, S. Bach. BRNO 19: Orkestralni koncert. Torek, 25. I DUNAJ 20.05: Pust na starem Dunaju. (Glasbeni motivi lz predpustnega Življenja). BERLIN 20:30: Jakob Wassermann. (Pesnik čita iz svojih del). 21.15: Poljuden orkestralni koncert. 21 JO: Večerni koncert radiofonskega orkestra. Pariške večerne toalete LIPSKO 20.15: H. Johst: »Kralj«. Akustična drama. FRANKFURT 20.15: Hebrejsko io fklovsko cerkveno petje. STUTTGART 20: J. Strauss: »Netopir«. Opereta v 3 dejanjih. PRAGA 20: Orkestralni koncert BRNO 19: Komorna glasba. — Beethoven, Foerster. Sreda, 26. L DUNAJ 20.05: Oiilpazerjev ciklus. — 1. »Hanibal«. Scena Iz nedovriene tragedije. — 2. »Kdo je kriv«. Veseloigra v 1 dejanju. BERLIN 20.30: »Zapravijivec«. Pravljica v 3 dejanjih. LIPSKO 20.15: Orkestralni koncert. — Beethoven: 1. Uvertura Iz opere »Co-riolan«. — 2. Tretji koncert za klavir s spremljevaniem orkestra. — 3. Tretja simfonija. (Eroica). FRANKFURT 20.15: Violinski koncert STUTTGART 20: Prenos koncerta Iz Prsi- btrrga. . LANGENBERG 20.30: Orkestralni koncert — Mozart: Simfonija v O-molu. — 2. S. Bach: Klavirski koncert v F-mo-lu. — 3. Braunfels: Klavirski koncert Shakespearievi komediji, v A-duru. 4. Scheinpflug: Uvertura k PRAGA 20. Koncert orkestra in solistov. BRNO 20: Koncert pevskega društva »Foerster.« Četrtek. 27. L DUNAJ 19.35: Koncert dunajskih filharmo-nikov pod vodstvom R. Straussa. — I. Vojaška koračnica. — 2. Iz Italije. — 3. Ples Salome. — 4. Burleska za klavir In orkester. — 4. Till Eulenspiegel. BERLIN 21: Koncert na pihala. LIPSKO 20.45 Rilke jev večer. (Uvod, kvartet, pesmi, recitacije). FRANKFURT 20.15: Program iz del Viljema Buscha. STUTTGART 20: Simfonični konceTt. — 1. Mozart: Uvertura iz opere »Figaro-va svatba«. — 2. Bahms: IV. simfonija. 21.30: Iz Goethejeve »Ifigenije« z in-termezi komorne glsabe. PRAGA 20: Koncert — 1. Dvoïak: Godalni kvartet v Es-duru, op. 51. — 2. Tri moravske pesmi s spremljanjem kla-viTia. BRNO 20: Prenos koncerta iz Prage. Petek. 28. I. DUNAJ 20: A. L' Arronge: »Kompanjeo«. Burka v 4 dejanjih. BERLIN 20: »Poštarica«. Opereta v 3 dejanjih. LIPSKO 19:30: Hmmperdmck: »Kraljevi otroci«. Opera v 3 delanjih. FRANKFURT 20.15: F. Helbel: »Marija Magdalena«. Zaloigra v 3 dejanijih. STUTTGART 20: FDnkbTettl«. LANGENBERG 20.15: Koncetr komorne glasbe. PRAGA 19.15: Prenos opere »Fatist« lz Brna. BRNO 19.15: Gounod: »Faust«. Opera v 5 dejanjih. Sobota, 29. L DUNAJ 18.30: Wagner: »Tanhauser«. Opera v 3 dejanjih. BERLIN 20.30: Večer enodejank. LIPSKO 20.15: Koncert. (Mandolina, harfa, klavir). FRANKFURT 20.15: Mozartov koncert. — 1. Simfonija v D-duru. — 2. Maša Št. 14, v C-duru. 21.15: Orkestralni koncert — 1. Schu-mann: Pravljične slike. — 2. Bagri-novsky: Ii ruskih pravljic. — 3. Dvofak: Povodni mož. STUTTGART 20: Komorna glasba. — 1. Hândel: Sonata za violino in klavir. —2. Schumann: Pravljične slike, op. 113. za brač in klavir. LANGENBERG 20: »Netopir«. Opereta v 3 delanjih. PRAGA 20: Mozart: »Gledališki ravnatelj«. Opereta. BRNO 19: Orkestralni koncert. 20.45: Vesele pesmi. To je pravi zamotek Aspirin tableta Pazite aa иоЉв-boTo-rdeèo pečatno tounkol Anton Mikuš: Humor Fr. Maslja-Podlimbarskega Iz dobe svetovne vojne. Iz te dobe hranim dopisnico, ki mi jo je poslal nesrečni Fran Maselj-Podlimbarski za moj god 1. 1913 iz Pulkau-a, kjer ie bil konfiniran. Tja so ga spravili v pregnanstvo zaradi njegovega romana «Gospodin Franjo» vsled klevet domačih ljudi, ki so iz osvete opozorili nanj, maščevalno vojno vlado. Ker so vse ostaline, Id se tičejo naših velmož, vredne, da zve narod zanje, naj objavil pesem prigodnlcyo. ki kaže Pod-llmbarskega humor v pregnanstvo. Pesem slove: O leti mi. dopisnica, do mesta dol Ijubljanskeia v palaio blizu zvezde. kjer za premajhne mezde gospodi* sučejo peresa, si s trudom služijo nebesa! Priznanja, hvale tukaj ni, oboje v raju se dobi Na dlan mi padi Mikuša, z imenom Tone znanega, ki včasi ie gromovnk, a danes ljub godovnik. Izroči mole mu čestitke, ki zvest sem mu do zadnje nitke: da Bog ga živi mnogo let, naj gre po smrti v raj se gret! Kar je na zemlji sladkega, kar sreče mile, papkanja, vse zlije naj usoda iz svojega naj sodaI To mu iz pustega eksila želi njegov prjatelj — žila, ki počil ga le zli Perun na mnogogolki. grdi kljun. Na koncu pesnitve je še dostavek: Napisal ob pulkavskih vodah na dati Sv. Genovefe leta 1917. iz 17.1 svojemu prijatelju Antonu Mikužu za god novodobni, dolgočasni Jeremija, v katerem se ie od ovsenega kruha (konjske torte) zbudil Pe-gazus. kupi'e najceneje pri tvrdk A Presker, Sv. Petra c. 41. Rešitev novoletne križanke ,Jutro" Vodoravno: 1. slovar, 5. pristan, 10. stražar, 18 Chaplin, 20. podveza, 2б. kositer, 80. Arnavt, 34. radio, 86. sidro, 38. sepia, 40. zakon, 42. Ar-raa, 44. Liane, 46. »Dom«, 48 koš, 49. vas, 51. čep, 62. kot, 54. Kid, 55. Ceh, 57. dve, 58, kam, 60. car, 61. A is, 63. fra, 64. Job, 66. sokol, 68. šepet, 70. kinin, 72. geslo, 74. Pegam, 76. krilo, 78. Lavra, 79. mehanik, 82. mirijon, 85. Nikopol, 88. onstran, 91. ravnilo, 84. Absalou. 97. in 181. Srečno in veselo novo leto tisoč devetsto sedemindvajset želi (Jutro) vsem svojim zvestim čita tel jem in vestnim re-ševalkam križank, 103. litij, 104 «1, 105, Eol, 106. jez, 107. anilin, 109. sok, 111. prt 113. bi, 116. na, 118. p. d. (po domače), 120. S. J. (societas Jesu), 121. tri, 124. cg (centigram), IS Valona, 127. tla, 127. osa. 128. Itaka, 131. risar, 134. s. r. (svojeročno), 135. Puc, 137. rov, 138. od, 139. str. (stran), 140. raj, 141. kri, 142. Gish, 143. oba, 144. vi, 145. e», 147. evo, 248. la, 150. le, 151. ne, 152. vi, 153. ne, 155. sta, 156. jen, 157. bar, 158 saj, 159 lok, 160. indic, 162. odsev, 164. ido, 166. ano, 168. Aca, 169. en, 170. e. o. (ex 0H0), 172. Keneh, 174. bohem, 175. Eos, 176. ebu, 178. erg, 180. tri, 208. Arizona, 209. Ilmenau. 210. elegant 211. Stanoje, 212. aldehid, 213. nirvana, 214. akord, 216. dnina, 218. edikt, 220. Sirta. 222. agape, 224. česen, 226. brest, 228. ara, 229. grb, 231. Noe, 232. S. O. S.. 234. osa, 235 kar, 287. Lea, 238. dan, 240. oda, 241. Aca, 243. Ney, 244. sto, 246. alt 248. bokal, 250. Pariz, 252. Nanos, 254. nikar, 256. Plave, 258. Diana, 261. gospod, 262. Serafin (tudi Saladin), 263. ramazan, 264 Cičerin, 265. Mormoni, 266. Elbasan, 267. Ileana. navpično: 1. so (si), 2. obok, 3. ar, 4. rak, 5. piš, 6. ro, 7. slap, 8. as, 9. nič, 10. srp. U. to, 12. Amon, 13. as, 14. rek, 15. Cid, 16. ha, 17. ples, ia iz, 19. nad, 20. Poe, 21. on, 22. vrag, (»Vrag in Katra«), 23. za, 24. Arc (Jeanne d' Are), 25. kar, 26. os, 27. Išii. 28. el, 29. Rif, 30. Ana, 31. re, 32. Azov, 33. tu. 35. Douai, 97. Devin, 39. pilot, 41. kvaterna, 41 Ravne, 45. Arras, 46. dobrina. 47. Momčilo. 49. veke, 50. seme, 52. kino, 53. Tine, 55. čelo. 56. hlod. 58. Kent. 59. Mars, 61. Aron, 62. Slavoj, 64. Janž (n. pr. St. Janž), 65. bralec, 67. Le-njinova, 68. šiv, 69. Til, 70. kovarstvo, 71. nitrit, 72. gos, 73. oné, 74. pas, 75. Mae, 76. klinopis, 77. obal, 78. Lot, 80. ho. 81. N. N., 83. so, 84. jo, 86. ko, 87. pi, 89. sv., 90. rt, 92. vd. (vdova), 93. ime, 95 S. J, 96. Ie, 97. slavospev, 98. etil, 99. etnl, 100. Descbanel, 101. ej. 102. izgrednik, 108. nadir, 109. Stre-semann, 110. kapljevine, 111. posel, 112. tarok, 113. biblioteka, 114. zajec, 115. bruno, 117. arhiv, 118. P. s. (poetseriptum), 119. dr., 121. Troja, 122. robec, 123. Ivana, 129. ar. 190. Kalimegdan, 182, iredenta, 133. si, 136. usta, 146. Lans, 149. Anhalt, 152 Vesenjak, 153. ni, 154. Ederle, 161. dete, 168. sova, 165 obed, 167. Orltney, 169. Ernest, 171. oseka, 172. Kind, 178. Hela, 174, bi, 177. ušesea. 179. Gain, 180. ta, 182. Mara, 183. srd, 184. vi. 185. Osark, 186. io, 187. S. M (Sa Majesté), 188. tenor, 189. in, 190. Mae, 191. čudo, 192. la. 193. J. N. S. (Jugoslovenski nogometni savez), 194. etil, 195. Ista, 196. so, 197. tja, 198. nego, 199. mapa, 200. eh, 201. Vif. 202. Aden. 203 mr. (agister), 204. kvota, 206. Ra, 206. ino. 207. žara, 215. oris, 217. iona (Iona). 219. ista, 221. reee. 228. Adam, 225. seja. 227. Elba, 229. god, 280. bas. 282. San, 283. eir, 235. kan, 286. roč. 288. Din. 289. nam. 241 ali, 242. ave, 244. sin, 245. oni. 247 1er. 248 bo, 249. Ie, 250. pi, 251. xa, 252. na, "53. si. 254. ni, 255. ro, 256. P. a* 257. el, 258. da, 8W. al', aeo. pa (da) Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Nedelja, 23.: ob 15.: «Ugrabljene Sabinke». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob 20.: «Pri lepi krčmarici». Ljud« ska predstava pri zniž. cenah. Izv. Pondeljek, 24.: «Pahljača lady Winderme» re». E. Torek, 25.: Zaprto. Sreda, 26.: »Pri lepi krčmarici«. D. Četrtek. 27.: Zaprto. Petek, 28.: » Ugrabi jene Sabinke«. B. Sobota, 29.: »Slaba vest«. Delavska predstava po zniž. cenah. Izven. Ljubljanska opera Nedelja, 23.: ob 15. uri pop. »Carmen«. Gostuje g. Rudolf Bukšek. Ljudska predstava po zniž. cenah. Izven. Pondeljek, 24.: Zaprto. Torek, 25.: »Nižava«. A. Gostuje g. Rudolf Bukšek. Sreda, 26.: »Figarova svatba«. C. Četrtek, 27.: Zaprto. Mariborsko gledališče Nedelja, 23.: ob 15.: «Veseli kmetic». Zni« žane cene. Kuponi Ob 20.: «Orlov». Ku« poni. Navadne ooerne cene. Nedelja, 23.: ob 15.: «Veseli kmetič». Zni« žane cene. Kuponi. — Ob 20.: «Orlov». Kuponi. Navadne operne cene. Ljudski predstavi v ljubljanski drami sta dame6; prva bo popoldne ob 15. uri. Vprizori se efektna veseloigra »Ugrabljene Sabinke«, kjer igrata glavni vlogi gg. Rogoz in Povhe. Zvečer pa se igra Goldonijeva komedija »Pri lepi krčmarici« z go Juvanovo ter gg. Cesarjem, Gregorinom in Lipahom v glavnih vlogah. Cene znižane, ljudske. Baritonist Endoll Bukšek v naši operi. Danes, v nedeljo popoldne gostuje v ljubljanski operi in eioer poje vlogo Ëscamila v Bizertovi operi »Carmen« baritonist g. Rudolf Bukšek, ki je Ljubljančanom ljub in drag znanec. G. Bukšek prišteva vlogo Eecamila med svoje najboljše kreacije. Poleg njega nastopijo v operi še sledeči Slani: ga Thierry Kavčnikova, ga Ribičeva, ga Poličeva in gna Potučkova. Tenorsko partijo Don Josea bo izvajal g. Knittl, ostale moške vloge pa gg. Zupan, Mohorič, Šubelj in Регко. V operi nastopi tudi celotni balet Predstava je ljudska in veljajo za njo znižane operne cene. Začetek ob 15. uri. 0 gostovanju ljubljanske opere r Osijeku poroča zagrebška »Riječ«, da je uspelo v vsakem oziru. Ljubljansko gledališče je izročilo osiješkeu lovomi venec. Govorila sta direktor opere g. Polič in v imenu igralcev g. Betetto. Občinstv oje bilo tako navdušeno za ljubljanske pevce, da se je morala opera >Co.=d fan tutte« v Osijeku še ponoviti. Gledališče je bilo razprodano do zadnjega kotička. Beethovenov koncert v Beogradu. Beograjsko muzičko društvo priredi v nedeljo 23. t. m. koncert, na katerem bo izvajalo Beethoveoovo tretjo simfonijo. • Pen-klnb. Dodatno k našemu nedeljskemu poročilo o ljubljanskem Pen-klubu sporočamo danes, da se je tudi v Zagrebu že osnoval Pen-klnb s posredovanjem dveh članov beogradskega Pen-kluba, književni-kw Ibrovca in Krkleca. Zagrebški Pen-klub se je konstituiral takole: predsednik dr. M. Dežman, tajnik dr. Gjuro Dimovié, odborniki: dr. Dr. Domjanič, Stanko Toma-šič, dr. M. Stražnicki, dr. I. Nevistič in Milan Begovic. Zanimivo je dejstvo, da je ustanovitev zagrebškega Pen-kluba prva skupna manifestacija treh skupin zagrebških književnikov, ki so se dozdaj borile med seboj v raznih polemikah: »Društva jugoslovenskih književnikov«, »Društva hrvatskih književnikov« in »Matice Hrvatske«. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, kakšni vidiki so bili mero-dajn pri izbiri članov v ljubljanskem Pen-klubu. jt_ I. literarni večer Antona Podbevška V torek 25. t. m. ob 20. priredi pesnik Anton Podbevšek v ljubljanskem Mestnem domu svoj pra letošnji literarni večer. Govoril bo o sledečih treh temah: Bistvo naše narodne duše; Idejna struktura »Mladine«, »Križa na gori« jn »Kritike«. Na koncu bo obdelal gledališko sezono 1926-1927. V prvih treh temah povdarja avtor pomen človečnosti, ki da je specifično naša posebnost. Človečnost, ki je razložena s Schillerjevo definicijo, je tudi bistvo umetnosti. Naloga umetnikov je skrbeti za etično dušo bodočnosti. Pri obravnavi mladinskih revij ugotavlja avtor pri »Mladini« njeno izrazito politično bazo, pri »Križu na gori« religioznost in pri »Kritiki« človeško podlago. Bazi prvih dveh revij sta docela zgrešeni. Absolutno možnost izhoda iz zavožene situacije daje le umetnost. V eseju o gledališču bo obravnaval predavatelj repertoar naše drame. Teoretično ■ ' .----^n^^zm:___ Drugi zvezek Slovenskega biografskega leksikona Po dolgem presledku je izšel te dni drugi zvezek Slov. biografskega leksikona, ki ga urejuje Izidor Cankar in izdaja Zadružna gospodarska banka. Zvezek šteje 159 strani in obsega gradivo od Erberga do Hioter-lechnerja. Med osebami, ki jih' (Aravnava ta zvezek, najdemo zopet lepo vrsto interesantnih imen, ki so bila več ali manj pozabljena in gre bijografskemu leksikonu oziroma njega sotrudnikom hvala, da so vstala izpod ruše starih knjig, časopisov, listin in drugih knjižnih grobov ter se postavila pred slovensko sodobnost 2e s te strani nudi listanje po leksikonu veliko užitka, saj spoznaš toliko zanimivih oseb, ki so pomagale na ta ali na oni način oblikovati slovensko življenje. Nekatere izmed njih se večkrat pojavijo v novih razpravah ln celo v časopisih, toda kje izveš kaj več o osebi, ki te zanima? V tem oziru izpolnjuje ta leksikon veliko vrzel v slovenski književnosti. V nJem najdeš najpotrebnejše podatke in naj- bo spregovoril o velikem pomenu dobrih djamatičnih del, ki so edina sposobna ustvariti eno telo med igralcem in publiko, poleg tega pa se bo dotaknil nalog našega gledališča, režije in naših igralcev. Uvajanje literarnih večerov ima po Pod-bevškovi izjavi namen vzbujati zanimanje za umetnost in literaturo. S kritičnim ocenjevanjem sodobnih pojavov naj bi se dvigal nivo naše književnosti. Psihološka kritika ni bila še nikdar tako potrebna kot danes, ko smo na prehodu v novo dobo. „Ljubljanski Zvon" v novem letu Pravkar je izšla prva letošnja številka »Ljubljanskega Zvona«. Predstavila uam je letošnji letnik v novi, še bolj okusni grafični opremi. Ovitek je dobil iičnejšo zunanjost, sam časopis pa se tiska letos na tako finem papirju, da takega »Ljubljanski Zvon« še ni imel. Za prihodnje številke se obeta tudi posebna umetniška priloga. Letošnji letnik »Ljubljanskega Zvona« dostojno otvarja globoka pesem Otona Zupančiča »Iz Jerale«, ki priča, da pesnik svoj že znani motiv Jerale razpreda vedno globočje. V tem odlomku slišimo faustovsko silen dialog med živim in mrtvim v osrčju zemlje, kamor dâ hudič pogledati Jerali »po nevidnih špranjah, materskih kotanjah prvo spočetje vode«. Joža Lovrenčič je začel objavljati roman iz rimske prošloeti »Publius in Hispala«. Roman obeta biti zanimiv in ga bo posebno pozdravil širši krog čitateljev »Ljubljanskega Zvona«. Slavko G rum je prispeval dramski prizor »Upornik«, ki se dogaja v kavarni. Prizor je spisan živahno in dramatsko napeto. K. Dobida poroča v daljšem sestavku o beneški razstavi evropske umetnosti. Članek nudi pregled sodobnega evropskega slikarstva. Medtem ko je »Ljubljanski Zvon« objavil v lanskem letniku vrsto prevodov iz najnovejše ruske literature, je letos zajel v svoj krog svetovno književnost. Primere iz svetovne književnosti otvarja odlomek iz romana Marcela Prousta, ki ga je prevel Miran Jarc in spisal za uvod zgoščeno in fino študijo o piscu, eni najzanimivejših literarnih osebnosti sodobne Francije. Sledi odlomek iz pesnitvo »Gora Moira« nemškega pesnika Alfreda Momberta v prevodu Frana Albrechta, nato pa se vrsté po-vestica Frana Bevka »Nenavadni obisk«, črtica Mirana Jarca »Partija šaha« in člančič »Pred obnovo srbske književnosti«, ki ga je spisal R. Drainac. Glavni del številke zaključuje pesem Pastuškina »Živi vrelci«. Med književnimi poročili ocenjuje Pavel Karlin francoski prevod Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, Miran Jarc zbirko Ganglo-vih pesmi »Hram 6lave« in K. Dobida razpravo o gostilnah v stari Ljubljani, ki jo je objavil Staroslav v »Jutru«. Izmed srbohr-vatskih knjižnih novitet so ocenjene v tej številki knjige: Zofka Kveder-DemeHrovid »Po putevima života« (M. Jarc), VI. Velmar-Jankovič »Robovi« (M. Jarc), Aleks. Vučo »Krov nad prozorom« (A. Budal). h inozemske književnosti poroča A. Buda! o znani knjigi dr. M. Weingarta »Slovanskâ vzajemnost«, ki je Izšla v Bratislavi V kroniki je izšel ponatis oklica o ustanovitvi Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Slednjič je urednik »Ljubljanskega Zvona« Fr. Albrecht očrtal akcijo Kirila Hristova za kulturno zbližanje južnih Slovanov in zavzel pozitivno stališče nasproti temu zanimivemu pojavu. »Ljubljanski Zvon« obeta, da bo »z vso intenzivnostjo seznanjal slovenskega čitatelja z najdragocenejšimi plodovi erbsko-hrvatske in bolgarske kulture«. »Ljubljanski Zvon« se naroča pri upravi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. • Pri tej priliki opozarjamo na naročilu i ne za Ljubljanski Zvon, ki so bile pred desetimi dnevi priložene našemu listu in potom katerih ee na najlažji način naročite na to našo prvovrstno kulturno revijo. 50 letnica češkega pesnika Šramka Dne 19. t. m. je dovršil 50 let življenja češki pesnik Frâna Srâmek, ki ga štejejo med predstavitelje moderne češke poezije. Ob tej priliki mu je posvetil literarni kritik Miroslav Rutte v »Nar. Listych« gorko pisan feljton, ki v njem označuje Šramkovo literarno osebnost z epitetonom ornans »pesnile mladosti« in pravi med drugim: »V naši literaturi ga ni pesnika," ki bi imel toliko sposobnosti ljubiti in hkrati tako malo vere v ljubezen, kakor opažamo to pri tem pesniku mladosti . . . Nasprotje mM zaljubljenimi čuti in zanikujočim ercem je takorekoč gibalna sila Sramkovega lirizm.i. Skozi njegovo delo teče venomer menjajoči se tok žalosti, ki se izpreminja v čutnost in čutnosti, ki se pretvarja v žalost. Njegov senzualizem ima na sebi nekaj žalostno-ginljivega, kakor da bi bila vsaka radost hkrati tudi elovo. To je večna nenasičenost, večna puberteta srca . . .« »Frana Sramek je eden izmed onih pisa- važnejše vide za natančnejšo biografijo. Drugi zvezek nudi izmed historičnih osebnosti interesantno študijo o ljubljanskem mecenu in kulturnem zgodovinarju baronu Jožefu" Kalesrncu Erberju, o Trubarjevem nemškem sotrudniku Nikodemu Frischlinu. o baronih Oallih — stari kranjski plemiški rodbini, o Petru Pavlu Glavarju, o slovenskem janzenistu Juriju Goll-mayerju, o originalnem zdravniku očetu Faustu ali Matevžu Gradišku, o uporniku in kmetskemu vojskovodji Eliji Gregoriču, o starih plemičih Gusičih, o učenem jezuitu Ožbaldu Gutsmanu, ki je pomagal kovati slovenski slovstveni jezik, o naravoslovcu Hacquetu, ki je raziskaval naše kraje, o grofih Herbersteinih, zlasti o Sigismundu, ki je odkril Evropi Rusijo, kjer se je — enako kot na turškem dvoru — s pridom posluževal slovenščine itd. Izveš tudi vse polno drugih zanimivosti, n. pr. zakaj in kako se je sloviti sociolog Gumplowicz vnema! za Slovence in posredoval celo glede našega šolstva. Izmed novejših imen so obdelani v tem zvezku: pesnik Simon Gregorčič, pisatelja Finžgar in Govekar, stik ar Grohar, pisatelj Gol ar ta drugi Mesto Tržič Glavni trg Kakor vse naše večje naselbine, tako je tudi Tržič nastal, se širil in zrastel ob Tržiški bistrici, konstantni vo» di, ki je duša industrije. Nadalje pa leži Tržič na izredno važni točki, tik v mesto radi svoje ugodne lege ob vo» pred prehodom iz Posavja v Podravje. wažno prehajališče Ljubelj, oddaljeno niti tri ure hoda od Tržiča, ima svoje ime po stari rimski naselbini «Forum Lubelinum», ki je stala blizu tam, kjer je danes Tržič in zapirala veliko rim« sko cesto, vodečo skozi bistriško ào» lmo in od tam čez globoko zarezo Karavank v Podravje. Po tej stari ce» sti se je vršilo preseljevanje in tudi nîkor ne izmanjka!» Bržanka je izborno, zelo močno vino, katerega so stari Gorenjci zelo čislali; pravijo, da so ves vsakoletni vinski pridelek iz Brega pri Trstu pokupili in popili. Radi ugodnega prometa in uspešne industrije je bilo v Tržiču vedno ve» liko blagostanje in le redko kje je bi» lo opaziti tako imenitno malomeščan» sko življenje, kot baš v Tržiču. Stari Tržičani so se čutili vzvišene nad so« sednimi podeželani. Da so se ločili od okolčanov, so kaj radi nemškutarili, seveda v zanimivi mešanici, v takozva» ni «ferderbani kranjščini». Še danes šaljivci radi pripovedujejo, kako je Ulica v delavski koloniji Preska za trgovino je bila ta zveza zelo važna do tistega časa, dokler ni stekla go» renjska železnica. Rimljane pa je v bistriško dolino privabilo še nekaj druzega. Kakor v mnogih drugih kra» iih današnje Slovenije, so imeli Rim» ljani tudi v okolici Tržiča velike žet lezne rudnike, ki jih še danes nekaj obstoji in so last «Kranjske industrij« ske družbe», katera je pa začasno opu» stila njih obratovanje. Ruda, ki se v njih nahaja, vsebuje maganovo žele» zo, je zelo cenjena, a jo je precej tež« ko prevažati, ker leži globoko pod zemljo v rovih visoko v planinah. Isti povodi, kakor pri Rimljanih, so bili v kasnejših letih povod za no ve j» šo naselbino, za današnji Tržič. Naj« starejša industrija v Tržiču je žele» zarstvo. Že pred več 100 leti so obstojali v tržiški okolici plavži, kjer so to» pili rudo in pa fužine, kjer so obde» lovali pridobljeno železo. Dve, menda najstarejši tržiški družini, Ahačiči in Globočidki, starodavni posestniki fu» žin, imajo še danes v Tržiču tvornico kos in srpov. Prav stara tržiška indu» stri j a je tudi pilarstvo, ki obstoja 50 let Med stare Tržičane spadajo tudi Mafiji. Znano je, kako Imenitno je pozdravil tržiški župan Mali avstrijskega cesarja Franca, ko je prišel čez Ljubelj v Tržič. Citiral je Vodnikove kitice, ki povedo, kakšna industrija je takrat cvetela v Tržiču in kaj so Tržičani najbolj čislali. Pozdravt se je glasil: »Peter Mali se Vam prisrčno zahvali, ker ste Francoze pregnali. Živjo ledrarija, živjo štunfarija, živjo bržanka, bogdaj, da jo hotelo tržiško dekle povedati svoji botri nemško, ko sta bili na Brezjah, češ koliko je romarjev in je dejalo: «Schauns botra wieviel Rômer sind da!» Pa tudi kot veliki gurmani so slo» veli stari Tržičani po vsej deželi. Kot jali v Tržič nemški industrijalci, ki so dovajali nemške delavce in mojstre. Osnovali so nemško ljudsko šolo, na» zvano «kranjsko šolo», ustanovili Siid« marko in Schulverein, ki sta imela na» men ustanoviti nemško trdnjavo in zvezo z Nemci preko Ljubelja. Nemškutarstvo je cvetelo v Tržiču do leta 1918. in so bili vsi napori mla» dotržiške napredne generacije, seda» nje voditeljice, zastonj. Šele po pre» obratu je uspelo temeljito pospraviti s staro nezavedno gospodo. Sedaj imajo v Tržiču 5 razredno deško in dekliško ljudsko šolo, 4raz» redno meščansko in dvorazredno na» daljevalno obrtno šolo ter otroški vrtec; seveda vse slovensko, ker, ka» kor že omenjeno, pravih Nemcev, ra» zen nekaj mojstrov in delavcev, itak ni nikdar bilo v Tržiču. Izredno ugodna vodna sila Bistrice, ki je zelo stalna, pa je privabila v Tržič še druge velike industrije, med njimi svetovno firmo Glanzmann Gass» ner, ki je ustanovila veliko predilnico z električnim pogonom. Bistrico so že zelo izkoristili, in sicer do 4500 konj» skih sil. Novejši in modernejši načrti pa obljubljajo še mnogo več in upaj» mo, da se bo v doglednem času kosal Tržič z največjimi industrijskimi pod« j et j i cele države. Tržič, ki ima danes 255 hišnih številk, med njimi mnogo starih, mogočnih stavb in veliko število modernih ter nebroj gospodarskih po« slopij, šteje okrog 3100 prebivalcev, med njimi 1750 delavcev in delavk, za katere so preskrbljena posebna ženska zavetišča. Poleg omenjenih in» dustrijskih podjetij je močno razvito čevljarstvo, in sicer v tovarniških pod» jetjih Peter Kozina, Jelene, Mali Dem» berger ter kot hišna industrija, nadalje velika tvornica Charles in Molina za izdelovanje lesne lepenke in še mnogo drugih manjših industrij. V neposred» ni bližini Tržiča je veleposestvo dok» torja Karla Borna z velikim lesnim podjetjem in opekarnami. Stari Born je imel tudi rudnik za živo srebro, ki se pa ni rentiral. Pod Tržičem, skozi Bistriško dolino in pod Ljubelom je velik podzemeljski prelom, ki vodi iz Idrije, v bližini Škofje Loke in preko omenjenih krajev na Koroško. Geologi ga zasledujejo še celo skozi Madžarsko. Skozi ta prelom se nahajajo razne rude pri površju zemeljske plasti in tako tudi nekaj živega srebra in več mešanin, kjer je vezano živo srebro. Pa tudi društveno življenje je zelo razvito v Tržiču. Že davno so sloveli tržiški pevci, ki imajo posebno sedaj izboren pevski zbor. Ta prireja v Tržiču in tudi po drugih večjih krajih lepe koncerte. Izredno lepa planinska okolica privabi vsak leto v Tržič nebroj izletnikov in letoviščarjev. Pa tudi v športu Tržičani ne zaostajajo. Najbolj goje sankanje in smučanje, za kar imajo izredno ugodne prilike. Meščanska šola posebnost je bila v Tržiču kura in br« žola. Staro tržiško slovensko neza« vednost so izkoristili avstrijski Nem« ci in leta 1851. so izvolili v čisto slo« venskem Tržiču nemškutarskega žu« pana. Z napredkom industrije, poseb» no usnjarske in čevljarske, so priha* Kakor razvidno, je Tržič vedno cve» tel, toda neprimerno s prejšnjimi leti pa je napredoval po preobratu, odkar ga vodi mlajša tržiška generacija na čelu ji g. župan Lončar, pod čijim vodstvom je Tržič postal vreden, da se ga uvrsti med mesta. Sokolsld dom Ulica v gornjem dela mesta Tržiški meščani in J ^JF okoličani Vaša i шт skrinjica ie druga leljev, ki so koj na- začetku svoje- pisateljske poti zaueli svoj osnovni ton, kateri se vrača fflcvu in atova kot mučno v^^aSbojes ki se »a ne- morejo osvoboditi, in Id zahteva ved-novih odgovorov. Pri šramku je to > srečni veteiv in >rdeče ljubimkanje«, erotični Jen in erotična resničnost, dva protislovna motiva, iz čijih medsebojne pribojnosti in odbqjwstl bi- se dalo razločiti vse, kar je nspisai Ta dvoličnost daje Šraonkovi besedi ono življenjsko gorkoto, ki je storila iz njega euega najpomembnejših predhodnikov jon»n>iin»t Napredni Vičani četrta skrinjica je i Beograd, 21. januarja p. Večerniki prinašajo brzojavke, iz. Игаа, da. pride koncem prihodnjega tedna tjakaj predsednik albanske republike Ahreed beg. Zogu, ki ga je povabila, italijanska vlada: in ki bo za svo-. jega bivanja v I tal j i njen gost. Politični krog| pa. naglašajo, da: se je Ahmed beg Zogu sam povabil v- Rim, da se zahvali za. italijansko podooro. Kfer je ta Ahmedov po-set- prvi. ki ga. naorayj v, inozemstvu, smatrajo, da bo pri tej priliki zaprosil italijansko. vlado, naj mu pripomore do tega, da si lahko nadene naslov albanskega, kralja. Čuje se; tudi, da; išče-. Ahmed beg. Zogu priliko, da se oženi s kako princezinjo enega evropskih dvorov. Beograd; 21. janua.rja p. Večerni listi nar glašajo, da- vztraja italijanska vlada, še vedno aa tem, da. spravi madžarsko in- Rumu- žanie- med Rimom in Bukarešto. Ta: pogoC-ba ni popolnoma v skladu z, navadnimi trgovinskimi pogodbami. Ako kralj Fefdmand,-ne bi tako hudo ob >lel, bi ga. z Lzredaim. pompotn sprejeli s kraljico Marijo v Rtma in bi se prj tej prilik; izmenjale-misU o;zbii-žauiu z Rumunijo in. tudi. o. razmerju raed Bukarešto inf Moskvo. Italijanske, časopisje, prehaja s čudnim molkom preko Irancosko-rumunske prijateljska pogodbe.. Prihodnji četrtek pride v Rim madžarski prosvetm minis.er grof Blebelsberg, ki priredi nekaj pro:.vernih, predavanj. Olavnj nam« njegove vožnje: v Italijo pa je, d?-uredi vse potrebno za. prihod zroia'. Bethleua,v Rim, lasi še niso končane- vse priprave. Latinska Amerika in Unija Ameriko smatramo v Evropi običajno kot kontinent z enotno voljo in enotno politiko. V resnici je; stvar precej drugačna. Ko so se U. S. A. pričele spreminjati v Imperijalistično velesilo, je seveda pričela smalrati Ameriko, to se pravi ves kontinent, za prvo področje, kamor naj se usmeri njena ekspanzija Prvi znaki te ekspanzije so se pokazali, ko je. washingtonska. vljKia prisilila Kolumbija. da je «dovolila» izločitev Panant«; ki je- postala samostojna republika, faktično pa od U. S. A» popolnoma odvisna dežela, potrebna za zaščito vele-važnega. panamskega kanala Panamska zadeva je vznemirila vso latinsko Ameriko. Povsod, v Mehiki, v srednji Ameriki in. prav tako v republikah južne Amerike je pričela rasti aver-zija proti Združenim državam severne Amerike in pričela se je naglašati skupnost interesov latinskih držav, ki se morajo strniti v obrambo pred imperializmom Washingtona. Med svetovno vojno in v prvih letih po sklenjenem miru je sicer ta napetost med Unijo in Latinci popustila, toda zadnji čas narašča znova. Sedaj se konflikt koncentrira okrog Nicarague in Mehike. Mehika kot neposredni sosed Unije je seveda posebno prizadeta Kapital U. S. A., ki gre pred politično invazijo, se je pod protekcijo naklonjenih vlad močno vsidral v Mehiki, kjer se je polastil v prvj vrsti bogatih petrolejskih vrelcev, prevažnih za moderno gospodarstvo. Odkar je na vladi radikalna, s so-cijalisti združena Callesova stranka je napetost med obema državama osobito zrastla; Washington dosledno podpira stremljenje zoper Callesa. to se pravi, ker se v Mehiki vsak odpor proti vladi takoj prenese na bojišče, uporno gibanje zoper sedanjo vlado. Tudi sedaj so se nekatere katoliške čete. ki so pričele oborožen odpor zoper zakonito vlado, formirale na tleh Unije in vpadle v Mehiko. še hujši je- bil konflikt z lastniki petrolejskih podjetij, ki so podaniki Unlje^ ta; konflikt je pretil da preide, v. odkrit spor med obema državama, Zadnje v©^ sti se glase pomirljivo; mehikanske oblasti so dale- nasvet petrolejskim lastnikom, naj se s svojimi pritožbami obrnejo na redna mehikanska sodišča,. Hkrati se napoveduje, da bo Mehika, spor prepustila nevtralnemu razsodišču. kar bi pomenilo vsekakor mimo poravnavo. Toda; vzpričo trajne- napetosti, nasprotij med interesi obeh držav, ni pričakovati, da bi se s tem defroitiv. no odstranila snov ze nadaljne koo», flikte. V Nicaragui pomeni notranja vojna prav tako 'hkrati konflikt med Mehiko in Unijo. Unija podpira, konservativce, ki se podrejajo vplivu iz Washingtona, Mehika podpira liberale. ki so se pod vodstvom Sacase uprli konservativni Di asovi vladi. Iz teh pojavov je šla trditev Washingtona, da se sovjetska Rusija poslužuje liberalno-socijalističnega gibanja v Mehiki in srednji Ameriki, da s tem oslabi Unijo. Potemtakem bi boljševiki hoteli podpirati latinsko Ameriko proti angleški rasi, s čemer bi se-območje svetovnega rusko-angleškega nasprotstva iizdatno razširilo. » Pod to perspektivo dobivajo tudi lokalni dogodki v Ameriki svetovnopoli-tični pomen dobite damski plašč, čista volna v i različnih barvah, dokler traja zaloga. Gričar & Mejač samo 13964 Selenburgova ulica štev. 3. •■EBI IIIHIII Л \ Zdrava in krepka deca so materina srečal Prosti zrak, svetloba, skrupmozne telesne čistoče ob strogi hjgijeni v brani, so bitni pogoji za dobro zdravje in z« čvrstost vaše dece. izbrano hrano, k Umu redilno, bogato na vitaminih, fosforju, ш v najmanjšem obsegu nudijo Vam ako j1 h uoorabliaie v hrani deteta že odstavljenega od prsi, one da;o dečiemu organizmu vse sestavine, potrebne za razvoj. OVOMALTINE mofno pomagajo za časa kritične dobe rastenja v kratkem času izboljšajo splošno stanje nežne, rahitične in bolehne dece. Ovomaltine se dobi v vsaki apoteki in drogeriji po ceni: 100 zr 18-50 ПЈд. 250 gr 36 25 Dia, 500 zr 63-25 Dta. Zahtevajte poskusno pošilja tev, sklicujoč se na list. od Dr. A. WANflER 4 d- tovarna farmacevtskih ht dijetetnih preparatov ZAGREB. JurJevska ul- 37. Sokol Občni zbor eokolskega društva v Maribora ee vrši dne 30. t. m. ob 9. uri v mali dvorani v Narodnem domu. Občni ibor sokolskega društva v Zagorju ob Savi se je vršil v nedeljo 16. jan. 1927 v Sokolskem domu. Br. starosta t'oljSak je v »vojem govoru kritiziral mlačnost onih, ki ee ne udeležujejo niti društvenih prireditev, niti občnih zborov, in se ne pokoravajo sklepom upravnega odbora, kar se je posebno pokazalo pri pobiranju izrednega Saveznega poreza. Spominja) «e je med letom umrlih članov s. Koprivčeve in br. Jerima. Članstvo je počastilo njun spomin e trikratnim »Slava«. Nato je prečita! poslanice JSS, ter pozival ponovno članstvo k aktivnemu sodelovanju. Iz poročil, ki eo jih podali društveni funkcijonarji, se vidi, da je uapeh še ookaj zadovoljiv, da pa bi bil lahko lepši, ako bi se članstvo zavedalo dolžnosti do društva v polni meri Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: starosta br. Poljšak Ferdo, pod-starosta Drovenik Emerik, načelnik Kopriva Ivan, načelnik kpo. Adamič Arnošt, tajnik Peterlin Otmar, blagajnik Majar Tone, gospodar Stepiinik France, odborniki: Hladnik Franjo, Jugovič Jurij, Saks Slavoj, Firm Janez, Godina Srečko, Mrnuh Ivan, Ahčan Rudi, Weinberger Mirko. Pavlinič Niko. Namestniki: Mrnuh Polde. Likar Rudi, Grčar Albin, Sulin Matko in Jesih Mirko. Računska preglednika br. Lazar Miha in Helmih Julij. Zdravo! Sokol Vič. V nedeljo, dne 16. t. m. se je vršil občni zbor «Sokola». Po izčrpnih in zelo stvarnih poročilih funkcijonarjev, je odbor stavil med drugim tudi predlog na popolno gospodarsko osamosvojitev društva «Sokol» od «Društva za zgradbo in vzdrževanje Sokolskega doma». Občni zbor je v bistvu odobril od br. Meseca predlagani načrt, ki gre za tem, da društvo «Sokol» samolastno razpolaga z vsemi prostori, razven gostilne, zato pa prispeva k sanaciji tega dolga letno 8000 Din in krije vse izdatke, ki so potrebni za vrši-tev sokolskega dela. S tem prevzame nase sokoisko društvo velike in težke obveznosti in popolno odgovornost za uspeh ali neuspeh sokolskega dela. Neosnovano bo v bodoče vsako odvračanje odgovornosti na društvo za zgradbo. Zato bo potrebno, da se vsi preizkušeni Sokoli resno poprimejo za delo. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: starosta in prosvetar br. Mesec, podstarosta br. Rems, načelnik br. Bruno Borštnik, odborniki: s. Kosčeva, Grošljeva, br. Gašperin, Lojk, Ko-mel, Podlogar, Verbič, Antosijevič, Kobal, Kosec, Bartman. Želimo, da nam ta odbor koncem leta poda razveseljivo bilanco. Dopisi VIC. Javna knjižnica v Sokolslgem domu razveseljivo napreduje. Vzorna in aglna knjižničarka gdč Premlčpva je v zadnjem času nabavila preko 50 novih knjig. Tudi frekvenca od novega leta dalje stalno stopnjuje. Opozarjamo vse ljubitelje knjig, da se v čim izdatnejši meri poslužujejo te javne knjižnice, ki je dostopna vsem, ne samo članstvu Sokola. ZAGORJE OB SAVI. Dnse 29. t. m. priredi Sokoi v veliki dvorani dom? maškera-do. Dvorana bo spremenjena v gozd. Med zelene smreke bodo začarane bohotne gobe, ob katerih bodo pirovala razna gozdna bitja. Servirai! bodo rdečehlači in dolgo-bradi škratje. Veliki Pan bo skrbel za splošno zabavo. Zaželjene so okolici primerne maske. Svirala bo godba dravske divizije. Začetek ob pol 8. zvečer. Sosednja društva se vabijo in naj ta večer opu-ste razne prireditve. RUŠE. Na Novo leto je bil ustanovljen mladinski dramatični odsek Bral. društva v Rušah. Društvo jako lepo napreduje Ln je že pred svojo ustanovitvijo uprizorilo več predstav, med katerimi bi omeni! posebno dobro uspelo ljudsko igro »Tihotapec« in dramo »Kajn«. V društvu je včlanjenih 20 članov-lgralcev, mlade sveže moči, ki še mnogo obetajo. Sedaj se pripravlja Moliérova komedija »Skapinove zvijače«. BREŽICE. Sokoisko društvo ima svoj zbor v soboto dne 29. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu z običajnim dnevnim re-dom. — V torek dne 1. februarja 1926 pa priredi v veliki dvorani Narodnega doma »Sokolski ples«, za katerega vlada že sedai veliko zanimanje. Prijatelji društva se na to prireditev še posebej opozarjajo. — SEVNICA OB SAVL Neki prevnet član SLS v Sevnici ie postal tako zmeden vsled neuspehov SLS v volilnem boju za oblastne volitve, da niti ne ve več, kje naš lepi trg leži — ali ob Savi ali ob Dravi. Napisal je dolgovezen članek v »Slovencu«, kjer razlaga svojo modrost, ter skuša natveziti svojim bralcem različne neresnice glede shodov tukajšnjih zavednih pristašev SDS. Bode ga njih delo in njih lep napredek. Lepo uspele shode -DS, skuša pač slikati tako. kakor so se vršili shodi SLS, kjer je prišlo le po par pristašev poslušat napade na SDS in njihove kandidate. Dopisnik se je pač s svojimi sprehodi pred lokali, kjer so se vršili shodi SDS, lahko prepričal, da so ti. shodi lepo uspeli. Premalenkostno se nam zdi, da bi podrobno polemizirali s »Sloven-čevim« dopisnikom, nekaj pa moramo vseeno pribiti. Popolnoma neresnično je, da bi tukajšnje gasilno društvo, ki je nepolitično društvo, sklicalo sejo zato, da bi se tam razvil nekak volilni shod za SDS. »Slovenčev« dopisnik trdi, da ie bila seja pred 14 dnevi, kar pa ie neresnično, kar se lahko vsakdo tz sejnega zapisnika prepriča. — Čisto lz trte izvito ie tudi, da bi se bili za shod SDS povabili pevci lz Zid. mosta, katere sicer vedno z navdušenjem sprejmemo. Ti so Ie slučajno prišli v Sevnico ravno tistega dne in sicer v hotel Triglav. Ker pa tam ni bilo ravno vsled shoda nobenih Sevmčanov, njihovih prijateljev, so prišli seveda na shod med nje in jim tam prav lepo zapeli. Kar se pa tiče govorov, še omenim, da jih pač dopisnik ni prav slišal oziroma razumel, čeprav se ie sprehajal ves čas tam mimo. Sicer pa nam ie vaše raxbwtate rszemWvo. , VO Tedenski borzni pregled Dinar v Curihu nespremenjen. — Devize v Zagrebu nekoliko porasle. — Zasebne vrednote večinoma mirne, državne ČTrstejše. Zagreb, 22. januar" Bančne vrednote so bile ta teden deloma čvrstejše, venuar brez večjih razlik. I n-d u s t r i j 6 k e vrednote so se malo trgovale. Trbovlje so popustile, dočim sta bili Se-derana in Drava čvrstejši Državne vrednote so pokazovale čvrstejšo tendenco. Zaključki v Vojni škodi so bili prilični. zlasti v promptnem blagu Mnogi prodajajo Vojno škodo zato, da se izognejo nepriličnemu čakanju na vnovčenje kuponov. Promese za loterijsko žrebanje se nieo trgovale. Koncem tedna se je promptna Voina škoda trgovala po 345. za ultimo pa po 320 (v začetku tedna 317). Na deviznem tržišču so se ta teden posamezni tečaji okrepili. Dinar je bil v Curihu sicer nespremenjen, toda ker je švicarski frank sam oslabel, pomeni, da je bil dinar mednarodno malo slabši. Promet v devizah na zagrebški borzi ie bil precej zmeren in se je eibal med 5—8 milijoni dinarjev dnevno. Narodna banka je dnevno intervenirala, Precej čvrsti so biii London. New York in Praga. V današnjem svobodnem p r o m e -t u niknkih bistvenih sprememb. Notlrali po povprečno: Švica 1095.5. Pariz 226. New York 56.82, London 276.10. Italija 246, Praga 168.4. Berlin 1350. Dunaj 801. K črtanju kredita za nro-jektirano b^liarsko šolo v Žalen S tem, da Je v proračunu za kmetijsko ministrstvo črtan kredit za projektirano hmeljarsko šolo v Žalcu, je za dalje časa padla v vodo misel ustanovitve t epa zavoda. Mnogi hmeljarji se bržkone ne zavedajo, kaj so izgubili s tem. saj so ee celo mnoge hmeljarske občine protivile temu. da bi za to šolo kaj prispevale, češ. kaj nam koristi ta zavod Ljudi takih nazadnjaških nazorov moramo predvsem opozoriti na dejstvo, da je hmeljarstvo v kmetijskonaprednejših državah na znatno višji stopinji in boljše organizirano kakor pri nas. Hmeljarska šola v Žalcu bi ne smela biti samo učilnica,kako se hmelj obrezuje, gnoji, obira itd., kar napredneiši hmeljarji že itak znajo, temveč bi obenem morala imeti vzoren nasad in preizkuševališče novih vrst hmelja. Morala bi biti hmeljarski zavod, ki bi iskal sredstva za uničevanje hmeljskih škodljivcev, potem učil hmeljarje spoznavanja hmeljarskih prilik v drugih državah, smiselnega kalkuliranja pri prodajanju blaga, vcepljal hmeljarjem smisel za organizacijo itd To bi bil nekak «hmeljarski zavo*.. za vse», ki bi potrebovali za prvi čas vsaj enega vsestransko naobraženega hmeljarskega strokovnjaka. Vse to ne bi stalo mnogo, a bi naše hmeljarstvo dvignilo na visoko stopinjo, kajti nedvomno bodo pri današnjem *:r'Pnjn gojenja hmelja prišli časi. ko bodo na «valovnem hmeljskem tr"o vzdrfalp konkurenco le naprednejše hmeljarske pokrajine, vsi zaostali hmeljarski okoliši s slabim pridelkom" pa bodo morali opustiti to kulturo. Bogastvo Savinjske doline in drugih naših hmeljarskih okolišev je edino v hmeljarstvu, česar nam menda ni treba posebej povdarjati. Kakor nam pesimisti napovedujejo. se bo peronospora, ki je Savinjča-nom pozni hmelj že uničila, lotila najbrže tudi goldinga. No, in kaj potem? Ali ne bi bil za ta primer že dobro organiziran hme Ijareki zavod hudo na maslu? Hmeljarji, k' vedo ceniti pomen takega zavoda, so z ogor čeniem spreieli na znanje nerazumevanje sedanje vlade za naše hmeljarstvo, ki po meni najvažnejšo kmetijsko panogo v na?' državi, kajti izvoz hmelia predstavlja važno postavko v naši trgovinski bilanci, dasi se hmelj prideluje na ozemlju prav majhnega obsega. Slovenski hmeljarji baš zaradi dohodkov od pridelovanja hmelja plačujejo ogromne davke in zato niso zaslužili, da jih je vlada prezrla v zadevi, ki lahko postane življenjskega vprašanja za naše hmeljarstvo. 0 potrebi in varnosti zelene krme ..Silo" Kakor znano tvori obdelana zemlja največjo materijalno vrednost, s katero razpolaga kak narod. To je samo ob sebi umevno, ako se pomisli, da je zemlja nosilec vse produkcije gospodarstva In sploh vsega življenja. Vse večje in manjše vojne so se navsezadnje vendar bile v prvi vrsti samo za posest rodovitne obdelane zemlje in na njej slonečega gospodarstva. Zemlja je pač ono, kar se ne da pomnožiti, dočim se vse druge malerijalne dobrine lahko tako rekoč poljubno zvečajo. Zato mora tudi vsak kulturni narod stremeti za tem. da čim izdatnejše izkoristi dobrote obdelane zemlie. Čim boljše in racijonelneiše izkoriščanje obdelane zemlje ie naloga kmetovalcev, ki morajo pri tem gledati na to. da s svojim delom ne vzdržujejo samo ssbe. temveč tudi vse ostale sodržavljane. Ako se oni ne držijo tega pravca, ne škodujejo samo sebi samim, temveč tudi vsem drusrim sodržavljanom. in to iz enostavnega vzroka, ker morajo isti manjkajoče življenske potrebščine po dražjih cenah nabavljati v inozemstvu. S tem se po nepotrebnem povzročajo večji stroški, prekomeren odtok denarja, vrhu tega pa se z importom zelo rogo^to zanesejo v deželo razne nalezljive bolezni, škodljiv plevel in golazen. Iz teh razlogov tudi socijalisti vseh dežel zahtevajo, da naj se vsa rodovitna zemlja podržavi. Jasno je torej, da mora vsak kmetovalec tudi že iz tega poslednjega razloga po vseh močeh skrbeti za dobro obdelavo zemlie ter s tem preprečiti da bi se država poslužila te pravice. K neobhodno potrebnim pripomočkom dobrega gospodarstva ppada poleg obdelave zemlje tudi naprava za zplenokrmni »Silo«. Le s pomočjo iste ie možno, da se zelena krma brez večjih izsub spremeni v konser-vo. ki vsebuje vse dobre lastnosti zelene krme. Poleg tega pa si kmetovalec prihrani mnocro dela in kar je še posebno omembe vredno, on je popolnoma neodvisen od raznih vremenskih neprilik. Važnost teh naprav so vse napredne dežele kmalu spoznale ter eo stremele za tem, da se zelenokrmni ■'Silo« deloma s subvencijami, deloma s posojili po nizkih obrestih ali z brezobrestnimi posojili pri kmetovalcih čim bolj udomači. Stroški te na- prave se namreč v najkrajšem času poplačajo, in to deloma z manjšim številom delavnih sil, deloma s preprečenjem izgub na hranilnih snoveh, na kratko z napravo več vredne krme. Kakor pri vseh kulturnoteh-ničnih napredkih, tako je tudi pri tej napravi nekaj časa trajalo, preden se je posrečile iznajti res dobro in neoporekljivo konstrukcijo za krmni »Silo«. Ta najkoristnejši način pretvarjanja navadne zelene krme v konservo nastane v obliki kvaSenja mlečne kisline pri taki temperaturi, ki je najbolj pripravna za razvijanje mlečno-kislih bacilov. Samo na ta način se lahko izvede hitro in dobro konserviranje. Pri večini dnuoianjih »Silo« konstrukcijah je bilo zaradi pomanjkljivega stavbnega materijala, ki je slabo obdržal toploto, mogoče samo kvašenje na mrzli podlagi, pri koji so nastopila različna postranska kvaSenja, ki so pozročala tvorbo škodljive oetove in maslene kisline kakor tndi mnogo drugih škodljivih stranskih produktov. To pa je posebno kvarno vplivalo na produkcijo mleka, kakor tudi na vse ostale mlečne izdelke. Pri novi Hera-Silo-konstrukciji je ta napaka popolnoma odstranjena tako, da so vse škodljive postranske tvorbe izključene. Postavitev take Hera-Silo naprave za zeleno krmo je najnovejša pridobitev silotehnike ter se lahko hitro in zelo ceneno izvede. Kmetovalec si s to moderno pripravo prihrani zelo mnogo dela. istočasno pa se eman-cipira od vseh vremenskih neprilik. Košnjo lahko opravi pri najslabšem vremenu »er doseže 9 kvašenjem potom »Silo«-metode veliko bolj izdatno, okusno in lažje prebavljivo krmo (nastajanje vitaminov). S tem pa pridobi živina mnogo na kakovosti mesa in mnogo na maščobi mleka. Pridobitev na mleku se s tem dnevno zviša pri 1 kravi od 2—4 litre, na vsebini maščobe pa od pol do 1 odstotka. »Silo«-naprava se z ozirom na navedene prednoeti izplača v najkrajšem času, vrhu tega pa omogoča udobnost in zvišani prihod ter jo je potemtakem smatrati za osnovo boljše rentabilnosti gospodarstva sploh. Praktični Američani so (n najhitreje spoznali tako, da tam ni nobene boljše farme. ki ne bi uporabljala naprave »Silo« za zeleno krmo Toda tudi druge dežele ji počasi sledijo, predvsem Nemčija in Češkoslovaška. kjer dobivaio kmetovalci za te naprave še poeebne državne podpore. Dr. G. Ljubljanski trg Blaga vedno dovolj. Tudi sadja in jajc ne primanjkuje. Na trgu se je pojavil primorski grah v stročju (25 Din kg). Cene raznim živilom v glavnem nespremenjene. Le sadje je nekoliko dražje. Včerajšnji trg je bil z blagom izredno dobro založen. Cene so bile v minulem tednu naslednje: Meso in mast: goveje meso 15—18, telečje 17—20, svinjsko 19—22.50, slanina 18—20, mast 23—25, šunka 30—35, prekajeno meso 25 -30, koštrunje meso 13—14, jagnjetina 20. konjsko meso 6—8, suhe kranjske klobase 50, prekajena slanina 23—25 Din kg. Perutnina: kokoši 25 —30, petelini 25—35 Din komad. Domači zajci: 15—20 Din kom Divjačina: divji zajec do 65 Din komad, srnje meso 20—30 Din kg. Ribe: krapi in ščuke 25 -30. klini 15—20 Din kg. Mlečni NI Ш BO ан NOG i DOVOLJ JE BILO TRPLJENJA! ker Vam do so „Svetega Reka zdravite ose bolečine. Ta preparat, ki se v inozemstvu že davno i. odličnim uspehom upo« rablja, sestoji iz esence, ki se v topli vodi raztopi Na ta način dobimo z oksigenom nasičeno vodo. ki ie ču» dovito dobra za bolne noge in lajša vse bolečine, ki nastanejo vsled ozke obutve, izleči otekle noge in pekoče podplate Dovolj je. da se mala količina soli , «Svetega Roka» za noge raztopi v lavoariu, ki je napolnjen s toplo vodo V to raztopino denemo noge in jih držimo 10 do 15 minut v njej V tem času prestanejo vse bolečine, k" iih povzročajo ožuljene in utru. jene noge. da se več ne povrnejo Namaknje nog v daljši dobi ome« hča žulie in otiske. tako da jih lahko ti;di brez noža in britve odstranimo NaiTd>vra nese Bolezni nog ozebline r oekotine se lahko odstran iz uporabo som .,Swetf g? Poka za no e Lahko se prepričate, ker je sigur. no, da se pri uporabi soli «Svetega Roka» za noge popolnoma osvobodi, te vseh različnih bolezni ln bolečin, pa vam hodo tudi novi čevlji ravno tako udobni, kakor da ste iih nosili skozi celo leto Ne ta način Vam ne bo naporno niti naidaljše potovanje peš. kakor tudi daljše stanje skoz1 več ur in ne boste čutili nobene utru« ienosti Cena za posamezni zavitek soli «Svetega Roka» za noge 16 Din Do, bi se v vseh lekarnah in d'ogerijah ako jih pa ni dohiti, se obrnite na droaeifa SRN TAS ub' ana. Vesernow ulic« S in СеГг Samo voda a'oi ne nzem'lb Kra'lciine SHS 4otar i a bri tfiogerf'» nd?" Su ometni davek brez carine za 100 lig v šilingih: pšeni-c a : domača 40.50 — 41, Tisa (79 — 80 kg) 46 - 47; rž: 32.50 - 35; turščica: 24.50 — 25.50: oves: domači 26.25—26.75. tvornca hranilne 'n dvigal UMEN, IV/2.. Mommsengasse 6. Dobami a: BLAGAJN1CA: eklene oktopne bla^ajnke blagajne za vzidanje, vdrnostne\kijučaln'ce.*iomačt hranilnike DVIGALA, za osebe, bremena. ]< d la m akte, dvigala pa:ernosire, dvigala za bo nike, jpiegle-dovanje in ponravila dvigaL Za dvigala: Generalno tastoostu> u Sioneniu 'ti Hifcatsko Direktor Ing. R. ROBSSER, LJUBLJANA Gledališka it. it л Kraj Cas >naz"variia Barom. i'ub јана dvorec i Maribor . Zagieb . bi ograd . Sarajevo . ^k ol|t- . Du^rov.jk S ilt Praha . . •S. 14. it \ * 8 52 9 15i-b 7.VW 755 I 75 6 753-S '52-6 75 i-/Ï2-3 6-5 758-1 /52 7 femper. 21 26 2-4 10 10 10 00 50 v 0 70 10 Rel. »la 8« v% 92 91 Si 8г 9 9' 96 98 99 *6 84 Sm r vetra m br'ina v m mirno NE 0-5 ENE 15 SSE 05 mirno mirno Tirno WNW 05 Tirm \V 05 NE 5 \VNW 9 Oblačnost 0—10 Iv. U 10 10 10 7 H 10 9 10 10 Vrsta padavini ob opazovanju megleno snežinke sneg dež ntela sneg po dežju sneg « mm do 7 ure 0.1 1.0 4.0 4.0 0.6 75.0 7.0 5.0 Sol ice x?haji ob 1 zahala ob --3 luna vzhaja ob 1 19 zaham ob 10 14 Najvišja temperatura danes v Ljubljani 4 8 najnižja 10 C. Povprečni barometer Je danes v Ljubljani mžii \a 2» mm kot včeraj. Ves teden se je držalo skrajno neprijetno vreme. Kljub temu. da je nastopila burja 9 snegom, se vendar ni moglo toliko shladiti, da bi se temperatura tudi v spodnjih plasteh znižala pod ničlo. Bili smo ves teden nekako na meji med mrzlim vzhodom in toplejšim zapadom ter jugom; meja se ves teden ni skoro prav nič premaknila, dasi vlada v razporeditvi temperature nad Evropo baš ta teden tako veliko nasprotje, kakor še ni bilo vso letošnjo zimo. Nad Rusijo se drži ves teden silen mraz; najhujši je med Uralom m Volgo, kamor je bil pritisk iz Sibirije; najmrzlejši kraji so imeli ves teden temperaturo do 40° C pod ničlo .Osrednja in severna Rusija imata nekoliko manjši mraz, v Moskvi n pr. so imeli povečini po 25» C pod ničlo. Ruski mraz je segal na jugu do Kavkaza, ki e bil ves teden vremenska meja, in do Črnega morja, proti zapadu pa do Karpatov in do zapadnih meja Poljske; Varšava, Krakov. Poznanj so imeli v drugi polovici tedna še mraza do 10» C pod ničlo; v Berlinu je ostala temperatura ves teden nad ničlo. Dalje proti severu je bila Skandinavija vremenska meja. Mraz se proti zapadu in jugu ni mogel razširiti. meja se je držala presenetljivo trdovratno. dasi je bil ruski zrak izredno težak, maksimum visokega zračnega !laka je kazal celo 790 mm. N'a zapadu je bilo pravo nasprotje navedenega. Ta teden niti ena depresija ni potovala na vshod, kar je velika hrednoat; de- presija, ki je šla preteklo nedeljo severno od Škotske, je udarila proti juju ter se prestavila preko Francije aa Sredozemsko morje, kjer se giblje njeno središče od sre-lf dalje v prostoru med Tunisom in severno Adrijo. Zalo je postalo vreme v vsem območju Sredozemskega morja zelo nemirno. V velikanskem vrtincu kroži zrak okrc? navedenega središča; preko Balkana je divja! viharen jugovzhod, ki je nastopil izre-i-no orkansko v Sofiji, v Beogradu ter v Mo| ravski dolini in Banatu (košava). Ob seve:-[ nem Jadranu je prešel v silovito burjo smeri od severovzhoda. Istočasno je divjali silovit mistral, to je severni veter, nad 1'rfl vanso, pa tudi nad vso francosko eredozem-l sko obalo in nad italijansko rivijero; v Per-| pignanu ob vzhodnem koncu Pirenejev ;e| imel vihar že severozapadno smer. In bo slika popolna • istočasno je imela eeverns I afriška obala živahen zapadni veter, ki je| okrog Malte prehajal v viharen jugozajwo-l V vsem območju tega ogromnega vrtin«.! tega sistema viharjev Se je pojavilo huiol neurje, nevihte s treskanjem in nalivi, po-1 uekod s točo, v Španiji in na Balkanu s snei-1 nimi meteži. j Tržaška vremenska napoved za nedeljo-1 Lahni vzhodni vetrovi nebo oblačno, pozne-1 je izpremenljivo; temperatura od 4 do в| stopinj; morje nekoliko razburkano. Dunajska vremenska napoved za nedeljo I Izpremenljivo, najbrže nekoliko boljše vre-l me brez posebnih padavin, podnevi nekolike! topleje. M. Zévaco 54 Papežinja Favsta Roman »Spomni se svoje hčere!« je zavpil »Saj si vendar mati... Pomisli na hčer! Na Violetto! ...< »Kaj pravi?« je vztrepetal Karel Angoulêmski ter zgrabil viteza za komolec. »Molčite!« je rekel vitez. »Nekaj strašnega se godi.« »Violetta ji je ime!« je kričal Farnese. »Hčer imaš! Ali te niti to ne gane? Ali ti moram res raztrgati dušo, kakor sem ti jo raztrgal že nekoč?... Poslušaj me dobro: imela si hčer!... Trpela je huje od tebe... in zdaj... oh, zdaj je mrtva!...« S turobnim obupom je ponovil; »Mrtva je!... Mrtva! Vse je mrtvo okoli mene...'? »Kdo pravi, da je Violetta mrtva?« je pretresljivo zaihtel mla-deniški glas. Kardinal je zagledal pred seboj mladega moža s plemenitim, zalim obličjem, ki je v tem trenutku izražalo najstrašnejšo bolest Saizuma, kakor da ji ni vsega tega nič mar, se je umaknila. Pri tem je stopila na krinko, katero ji je poprej Favsta strgala г obraza. Pobrala jo je in se jadrno spet pokrila z njo. Leonore ni bilo več, ostala je le še ciganka... Tedaj se je Farnese obrnil k mlademu možu, ki je ihtel pred njim. »Kdo ste?« je vprašal z glasom, ki ni bil več človeški glas. »Oh,« je viknil Karel, »rekli ste, da je mrtva!... Violetta mrtva!...« Malone srdito je zgrabil kardinala za komolec. »Kdo ste. ki trdite, da je ni več?... In kdo je ta žena? Zakaj pravite, da je Violetta mrtva? Kako veste?...« Kardinal, omamljen po tolikih udardh gorja, je odvrnil l glasom brezmejnega obupa: »Kdo sem!... Nesrečnež, ki ga je ženska preklela v strašni uri; obsojenec, ki omaguje pod težo preklestva!... O, le poglejte me... Kardinal sem, knz Farneški, ljubimec Leonore de Montaigues ln Violettin oče...« »Njen oče!« je zasopel Karel, z grozo gledaje kardinalu v spa-čeno obličje. »Njena mati!« je zamrmral Pardaillan, ki je med tem sočutno ustavil oči na ciganki SaizumL »Bežite!« je povzel kardinal ves iz sebe, kakor bi my duh plahutal v burji delirlta. »Bežite, mladi človek! Ne dotaknite se me! Vse, karkoli se me dotakne, je prekleto!.. .< »Ljubil sem jo!« je zahlipal Karel. »Ker ste njen oče, se oklenem vas. Meni ne more prekletstvo ničesar več... Imeti hočem vsaj tolažbo, da bom slišal govoriti o njej tistega, ki bi jo moral čuvati in ljubiti...« Sleherna teh besed se je zadrla v Famesevo srce kakor bodalo. Varuh, ki bi moral čuvati Violetto, je bil on! On je bil tisti, ki bi jo moral ljubiti... In kaj je storil z njo?... Odskočil je, kakor bi hotel pobegniti pred samim seboj. »Pojdiva!« se je obrnil k Saizumi. »Beživa skupaj!« Pardaillan mu je položil roko na ramo. »Gospod kardinal,« je dejal, »bodite mož. Evo mojega prijatelja, gospoda vojvode Angoulêmskega, ki je ljubil ubožico Violetto... Ker pravite, da je mrtva, ne odrecite mu vsaj grenke tolažbe, da zve, kako je umrla.. .< »Kako je umrla?« je zastokal Farnese. »Bila je umorjena...« Pardaillan se je zdrznil. Vojvoda Guiški mu je prišel na um. »Umorjena!« je rekel hladno. »Kdo jo je umoril?« »Ženska... tigra... oh, izpustil sem jo!... Gorje meni in gorje vam vsem, da je nisem končal... zakaj imel sem jo v pesteh!...« »Kdo je ta ženska?« sta vztrepetala vitez m Karel oba namah. »Kdo je?...« Kardinal je zbral vse moči in je odgovoril nekoliko mirneje: »Cuvajta se te ženske in ne drznita se kazati, da jo sovražita; strla bi vaju kakor steklo. Bojte se je, vojvoda Angoulêmski in tudi vi, gospod: ker sta poznala In ljubila Violetto, je več ko gotovo, da vaju že davno pozna in mrzi... Bežita, ako Se utegneta... bežita H Pariza, bežita Iz Francije; zakaj ona ima povsod vohune in ve vse in vidi vse...« »Kako ji je ime?« »Ime ji je Favsta!...« »Dobro!« je zamrmral Pardaillan, »vidim, da sem jo sodil prav! Ce je tako, peklenska Favsta, da ne rušiš samo prestolov, ampak tudi moriš kakor divja zver — tedaj se čuvaj ti mene, zakaj jaz se tebe ogibal ne bom!...« Farnese se je med tem obrnil k Leonori. Toda zdaj, ko si je bila spet nadela krinko, je ln) čar prekinjen. To ni bila več Leonora de Montaigues... bila je ciganka Saizuma. Sklenil je roke in zaprosil s tihim, vročim glasom: »Leonora, še vedno te ljubimi... Prekolni me, Leonora, toda beži z menoj... Ogrel ti bom srce... zdramil bom tvojo dušo...« Saizuma je udarila v strahoten smeh. »Moje srce?« je dejala. »AH mar ne veste, da je ostalo v cerkvi in da ga je škol z nogami poteptal...« »Pojdiva!« je mrko rekel kardinal. »Hočem, da greš z menoj!...« Z močjo, kakršno imajo samo blazni, se mu je ciganka iztrgala iz rok in kriknila s presunljivim glasom: »Jean de Kervillers! Ti me kličeš? Cesa hočeš od mene?... Oh, oče, moj oče, kje si?... Molčite, vsi molčite!... Pozvonilo je... evo prekletega, ki dviga zlato mcrnštranco, da blagoslovi kristjane ...« Turoben jek se je izvil iz kardinalovih prs. »Prekletega!« je zamrmraL »Da, prekletega! Kako ne bi bil preklet! ...« Pobegnil je kakor izobčenec in pogubljenec. Tedaj si je vitez obrisal znoj ki mu je curljal po čelu. »Pojdiva,« je rekel in prijel Karla га komolec, »beživa iz tega samostana, kjer je še zrak dušeč od prekletstva...« Karel pa je bolestno zmajal z glavo ter pokazal na Saizumo. »Njena mati!« je zamrmral mladi mož. »Ciganka... Blaznica!... Da, razumem vas...« Naglo je stopil k Saizumi in vprašal: »Ali me še poznate, gospa?« Blaznica ga je čudno, zvedavo pogledala. »Ne.« je dejala. »A kaj meni mar. kdo ste. Ne vas glas ne vaš pogled nista podobna glasu in pogledu moža, ki je bil tukaj.« »Ali hočete iti z menoj, gospa?« je mehko povzel Pardaillan. Saizuma je pozorno uprla vanj svoje blodne oči. »Rada,« je dejala naposled. »Ničesar takega ne vidim v vašem obrazu, da bi se vas morala bati...« »Pojdiva tedaj...« Pardaillan je položil cigankino roko v Karlovo desnico in je kre nil naprej... Zunaj je našel Picouica, ki je zvesto stražil pri vrzeli. O Croassu ni bilo duha ne sluha; čitateljem je znano, kaj ga je doletelo med tem... v" Hort CALDERARA CHIPRE Chipre krema Calderara. milo za bodečo brado. CALDERARA & BANKMANN, Wien X. Laxenburgerstrasse 123. Dobi se v vseh boiiših trgovinah. «RENAULT» "/m HP. in HP., 4 ctlinderski ter *7м HP., in 80 HP., 6 cilinderski osebni in tovorni avtomobili vseh vrst. «STUDEBACKER» nainovejša tipa. v Evropi preizkušena 24 HP , 6 cilind., ICO km hitrosti. Poraba benona 10 I Pride meseca marca v Liubljano. A. LAMPRET, LJUBLJANA, Dunajska cesta št 22. Ljubljanska drama Carlo Goldoni: Mirandolina (La Loeandiera) aH Krčmarica. Komedija v treh dejanjih, uprizorjena prvič v Benetkah o pustu 1. 1752., je po ла-slugi dr. VI. Knafliča letos končno prišla, nekoliko prirejena, tudi na naš oder. Sve MIRKO MLAKAR, Ljubljana Pisarna; Krakovski nasip 14/1 Skladišče Slomškova ui. r Prostovoljna prodaja, oz parcelacija posestva „Prenuš dvor", Z^elovo pri PoijCanah. Radi preselitve se prostovoljno proda ali v celoti, ali pa po parcelah posestvo „Prenuš dvor* v občini Zbelovo, oddaheno tritetrt ure od Polran, v bl žini glavne ceste v smeri Poljčane-Konjice, Posestvo meti okroglo 45 oralov in obstoji iz 16 oralov lepiga gozea, dalje vinograda, sado-nosnika, njiv in travnikov. Na posestvu stoji lepa enonadstropoa hiša z mlinom in več gospodarskih poslopij. S parcelacijo je mogoče doseči štiri samostojna manjša gospodarstva. Pismene ponudbe sprejema in daje pojasnila odvetn ška pisarna g. dr. Ivana Fermevca, odvetnika v Ptuju. Pojasnila na licu mesla se dobijo pri up-avi „Prenuš dvor" ali pri posestniku g. Josipu Gro-stku Zbelovo št 48. Prodan, oz. parcelacija na ltcu mesta v Zbe-lovem se vrši na S večni jo, dne 2 fe orna rja 1.1. in v nedeljo dne 6. februarja. Začetek vsakokrat ob 1. ur< popoldne. Interesenti se vabijo k tej prodaji! L J Zahtevajte povsod Jarčeva slodno two ki Vas ohrani m'adega In zd'avega „SPECTRUM" d. d. inž. Kopista, Dubsky in Krstič, tvornica ogledal In brušenega stekla, Ljubljana Vil. Medvedova ul. 38, teL 343 Zagreb, Beograd. Osjek, Središnjica: Zagreb Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje v med Fina. navadna ogledala Parni stroj lokomobiio) 60 do 80 ks. rabljen vendar vzdržan v neop »rt čnem stan u, ure en л kurjavo z drvmi in žaaanjem, radi razširjen a obrata kupi ali zamenia proл vrofeparnem stroju znamke „L AN Z" s pnbl žno 25 ks., zgrajenem v I. 1913, 8 let v ooratu » napravo za kunente z drvmi in ž ganjem (Treppenrostieuerung) Strt)j je brezi ibntga obratovanja 1er najoolje vzdržan 1er se vsa< delavnik lahKo ogleja v obratu. Cenjene izčrpne ponudbe b agovolite poslati na aslov: hj3 Parna iage, Rimske Toplice. BRAZAY .rancosko žganje z mentolom je najbolje domače sndstvo proti glavobolu, trganju, bolečinam v sklepih in mišičju, utrujenosti, splošnim telesnim shbcstim, žel dčnim bo tčinam vzemite na sladkoriu v vodi za pit ali pa prim šan kopelji nekuj kapljic. ВВД2АТ frncosko žganje dobi se v vseh lekarnah drogerijsh kakor gen zastonsivo in depot za SHS. OESTILATd.il. Хотва, zastopstvo za Slovenijo in Medjimuin ori i/i< A SARABO«, L'nbl|ara. Usnjarski pomočnik z dobrimi spričevali in Din 2500 kavcije, išče službo. Cenjene ponndbe n» oglu. oddelek «Jntra» pod šifro »Usnjarski 23». 1535 Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—, Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*—. Najmanjši znesek Din !9*-ч Prodajalka Ше službo s 1. februarjem Ponndbe pod «Sperertetinja» na podružnico «Jutra» v Maribora. 1648 Lastni izdelki! Nizke cene! Smučarske obleke kompletne po 780 dinarjev, telovadne oblačilne potrebščine in modni salon «a gospode priporoča c. ob. činstvu in društvom tvrdka Brata Capuder (prej Pero Capuder) LJubljana, Vegova ulica 2. 348 Ondulacija. vodna, ondulacija. striže-ije, barvanje las. uanikura. najtočne-ie se izvršuje v damskem salonu «KELŠIN». Kopitarjeva ulica L Galoše popravlja parna vulkanizacija Skalar, Ljubljana. Rimska cesta 11 12 Dvokolesa popravlja najboljt. oajbitrb-je ln najceneje Florjančii, M r . PO) pečate ^Л '! etikete, graverstvo Д , S1TAR& SVETEK I V«1 LJUBLJANA . 1468 Trg. pomočnik železninar, popolnoma" vešč te stroke iu deloma špecerije, išče mesta — najraje kot skladiščnik. — Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Dobra moč 72». 1518 Kontoristlnja zmožna slovenskega in nemškega jezika ter stenografije, kakor tudi strojepisja in knjigovodstva, išče službo. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Začetnica». 1516 Prodajalka dobro izvežbana. z večletnimi spričevali, želi službo Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod. «PoStenost 80» 1580 Natakarico tudi začetnico, ne nad 20 let staro, čedno, čisto, pošteno in pridno sprejmem v Ljubljani. Naslov v oglas, oddelka «Jutra». 1575 Notarski uradnik z večletno prakso v» vseh pisarniških poslih — vešč strojepisja, želi primernega mesta za takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod Iifro Marljiv 35». 1635 Nemščino poučuje izprašana učiteljica po zelo igodni ceni. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Zelo poceni». 1459 Akademik slušatelj tehnične fakultete išče Instrukcije. Poučuje vse srednješolske predmete in nudi tudi nemško konverzacijo. Poučeval bi event. tudi za hrano. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1247 strojno pletenje vseh vrst pletenim poučujem po zmerni ceni. Hrana in stanovanje v hiši — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1553 Za črno-belo reduto ugodno prodam elegantno masko. Naslov pove oglas, oddelek «Jntra». 1390 Zdravstvena knjiga «Lečnica u kuči», zelo in-teresantna knjiga s sloven-sko-hrv. besedilom, naprodaj. Obsega 1077 strani ter 933 slik, s 3 prilogami. — Oena 600 Din. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Zdravje 600». 1354 Dve lepi maski belo-črni, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 1299 PREMOG —DRVA «Ilirija» Kralja Petra trg štev. 8. — Telefon 220. 23 «Tribuna» F. B. L. Kovaški pomočnik dobro izurjen, išče za takoj kjerkoli stalnega dela. Naslov v -oglasnem oddflku «Jutra». 1541 Kuharica zmožna voditi sama go'spo-dinjstvo. želi vstopiti s 1. februarjem v službo k manjši družini ali h kakemu gospodu. Naslov v ogl. oddelku* «Jutra». 1569 Starejše dekle dežele, izurjeno v šivanju — ki ima svoj stroj, vešča srostilniške stroke, išče službo pri kaki šivilji, najraje v kaiki prometni ;ostilni. Nastopi takoj. — •rzrok domače razmere. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra». 1558 Pisarniško službo išče mlad železniški uradnik z vsemi strokovnimi izpiti, najraje pri lesni industriji. — Ima večletno prakso. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Les» 1522 Gospodarji gospodinje! Kadar potrebujete kakega posla za hišna in gospodinjska dela, se obrnite na «Po&el-sko zvezo» v Ljubljani — Stari trg 2. — Za odgovor znamko. 1520 Izobraženo dekle z znanjem uemškega, madžarskega in nekoliko slov. jezika, perfektna ogrske kuhinje, ročnih del, kakor vzgoje otrok, s prvovrstnim sedemletnim spričevalom kot vzgojiteljica in pomoč gospodinji, želi službe. Ponudbe pod značko <1. februar 82» na oglasni oddelek «Jutra». 1582 Orožniški narednik vpokojen, trgovsko izučen, išče službo skladiščnika, občinskega tajnika, sluge aii kaj sličnega. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Orožnik». 1584 Šofer z izpitom, vrtnar, Primorec, neoženjen, marljiv iu pošten, išče primerne službe. Nastopi takoj. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko «Primorec 25». 1579 Absolventinja drž. dvorazr. trgovske gole išče v kakršnikoli trgovini elužbo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod «Začetnica 10». 1601 Brusač za žage In druge stroje, ki je tudi vefič popravil, išče stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra pod «St. 1344». 1612 Vrtnar oženjen, prednjih let, usposobljen v vseh panogah vrtnarstva, išče službo. — Nastop po dogovoru. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Spomlad». 1538 Dvokule&a, motorji, otroški vozički io pnvumatika po zelo aizki ceni Ceniki franku — Prodaja na obroke Ljubljana, Karloveka e. 4. Tovarna dvokole» «o otro Škib vozičkov 198 Drva hrastove odpadke od parketov ter mehka drva (odpadke od žage) dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom. — Pri odvezmu večje množine znaten popust. Gumbe kupite najboljše in najcenejše v tovarni v Mariboru, Slovenska ulica štev. 8. — En gros — en détail! 43 Akumulator za radio, 4 Volt, 48 Amp. prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1492 Dynamo istomerni tok. 110 volt, 4Vy PS, v jako dobrem stanju, prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1441 Hrastovo spalnico novo, prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 1163 2 pletilna stroja št. 8, . skoraj nova, radi selitve po zelo ugodni ceni prodam Naslov pov« ojrlas. oddelek «Jutra» 1007 Veselo! Zabavno! Smehapolno! Sijajno in izvrstno uspela veseloigra Veseli murnček je dosegla koiosalen uspeh pri vseh včerajšnjih predstavah. Razkošna opreme, fta* režija, imenitna igra vseh sodelujočih. V glavnih vlogah najlepše. najboijSo tn najbolj priljubljene filmske zvezde Lya Mara Harry Liedtke Dagny Servaes, Yvette Guilbert, Alfred Abel. Ferd. v. Alten, Rud. KleinsRogge, Eu» gen Klôpfer itd. itd. Preskrbite si pravočasno vstopnice za da= nes ob: 3. pol 5., 6., pol 8. in 9. «ELITNI KINO MATICA», najuglednejši kino v Ljubljani. Tefelon 124 Ptičje kletke ln 4 trener omairice naprodaj v Krakovski ulici št. 6 ' 1556 Kočijo skoraj novo, prodam za 3000 Din. Istotako prodam tudi nekaj krompirja Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra». 1555 Mesarski stroj prodam. Ponndbe na oglas, oddelek «Jntra» pod šifro «Dobro ohranjen». 1594 Ročni voziček nov, močan, je naprodaj т Rožni dolini St. 2, cesta D. Lokomobllo Wolf 100 k. s., Treppenrost — skoraj novo, ugodno proda «Norton», Šiška, Jernejeva fit. 5. """ 1602 2 pletilna stroja 8/30 in 8/36 radi pomanjkanja prostora prodam. — Kupca tudi naučim plesti. Naslov v oglasnem oddelku «JutTa». 1621 Radio aparat nov, tricevni, e slnšali in akumulatorjem naprodaj za 1400 Din v brivnici Hešik, Sp. Šiška. 1544 Kurivo Pogačnik, Bohoričeva St. 5 (Tabor). Telefon It. 406. 1640-a Več spalnih oprav hrastovih, orehovih, mehkih lo neka.i kuhinjskih oprav proda Josip Eurnik, Zgornja Šiška 51 Delo solidno ln nizke cenei 449 Tovorni avto znamke Turinski Fiat. IVfc do 2-tonski. s polnimi gu-mijami, v zelo dobrem stanju. radi preureditve obrata po nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra». 432 Za oljnate sode stare in nove iščem odjemalca Naslov poslati na oglasni oddelek «Jutra» pod =01je». 1412 Vagon hmeljovk 20 % jelovih, prodam najvišjemu ponudniku. Naslov postaja Radolca. 1638 Kompletno spalnico novo, orehovo, in omaro za delikatesno trgovino, še malo rabljeno, po jako nizki ceni proda Ig. Repše, Ljubljana, Poljanska c. 21. 1641 Lep voziček za 2 aii 4 osebe, prodam ali zamenjam za majhen kole-selj aii kočijo. — Aurel M6cklig, Kamnik. 1638 Transmisijo a konsolami, 12 met. proda Papirol, Wolfova ulica 8, dvorišče. 1636 Wertheim blagajno pisalni stroj «Underwood» ш razno pohištvo po zelo ugodni ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 1361 Vrhniško opeko trboveljski premog ln bukova drva nudi najceneje Lovro Krïs, Trnovski pristan 12. Postrežbo točna! 61 Umivalno mizo železno, belo lakirano, i dvojno garnituro in marmornato ploščo, bakren kotel, kopalnico na plin, bela enokrilna vrata, posteljno vloïko z vzmetmi, navadno posteljno vložko itd. prodam. Naslov po*-« oglasni oddelek «Jntra». 1581 no Zff mesečni obroh šivalni stroj Bast In Casser pri Alojz Ussar, Maribor, Gosposka ul 20/1. Ш2П2ШМ Autobus vzamem v najem, poznejši nakup ni izključen. Vzamem tudi l^tonski Torino ali sliinl tovorni avto. — Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra». 1395 Srebrne krone kupuje in plača dobro r Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica t 288 Hlode hrastove in smrekove kupuje parna žaga V. Scagnetti v Ljubljani. 252 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne — iuvelir Ljubljana. Wolfova nllcs S Zajčje kože .tuje nad normalno ceno ravič, Ljubljana, Flo-rijanska ulica 9. 47 Sodi do 3001 Ponndbe z navedbo cene ln množine na: Produkcija kisa, Ježica. 1474 Žamano bukovi no parjeno ln neparjeno kupim otovini. Ponudbe na oddelek «Jntra» pod «Bukovfaa». 1420 Tovorni voz z diro, enovprežen, dobro ohranjen, kupim. Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Dira». 1484 Okna, parkete in školke rabljeno, dobro ohranjeno, kupim. 15 oken 80—90 široka, 110—120 visoka; parketa 100 m2, školjke in re-zervoare za stranišča. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra, pod ogl. št. 1489. Hrastove in lipove hlode lepo in zdravo blago, od 3 metrov dolžine naprej, čim večjega premera, kupimo. Ponndbe pod značko «Hlodi 50» na oglasni oddelek «Jutra»- 1542 Wertheim blagajno dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Kamnik». 1187 Lokomobllo dobro ohranjeno, od 25 HP naprej, kupim takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Sposobna 71» 1571 Pisalni stroj Dndervood ali AEG kuni Ijana, MDcloHSeva cesta 6. 1819 Žensko glavo Iz voska za brlveko izložbo kupdm. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod ffiro «Glava». 1604 1 km rabljenih' poljskih tračnic po metra 5 kg težkih, kupim. Ponudbe na oglaeni oddelek - «Jutra» pod Biro «Tračnice». 1SJS VridOki Pristni med namizni, razpošilja po 5 kg pošti (kg 134 Din) A. .ek, velečebelar, Vrhnika. 52 Hrvaškega vina 200 hi iz lastnega vinograda prodam, tudi na drobno. Poslati je sode. Tudi zastopnike sprejmem. — Em. Schreiber, MartJjanec pri Vaiaidimu. 1446 ; VILO, enonadstropno. Uon-fortno, 5 sob, pritiklin". posebej stavba, primerni za hlev, skladišče. »4 m2 vrta, blizu Poljansk« ceste — 190.000 Din. — Cela vila razpoložljiva П. februarja; VILO, enonadstropno. tri stanovanja po 3 eobe in pritikline, vEe razpoloi-ljivo, vrt, 23 imnnt od centra — 280.000 Din; HISO, visokopritlično, no-vozidano, 5 sob, pritikline, lep vTt, elektrika in vodovod — 110.000 Din; VILO, novozidano, tri>ta-novanjsko, komfort. stanovanje razpoložljivo — vrt, gospodarska poslopja, pri tobačni tovarni — 220.000 Din; VILO, luksuriozno urejeno, dvo6tanovanjsko. 10 sob, 8000 mz vrta, blizu det. vlade — 500.000 Din; HISO, enonadstropno, 5 si a-novanj, lokal, v centru Ljublzane — 95.000 Din; HI50, visokopritlično, novozidano, 4 sobe, pri'i. kline, vrt, Šiška — Dui 105.000; VILO, enonadstropno. dv» komfortna stanovanja po 5 sob, 1000 ms vrta, pri Sv. Jožefu, 450.000 D«; HISO, visokopritlično, tri stanovanjski prostori — 3000 m2 vrta, Logatec — 50.000 Din; VILO, visokopritlično, novozidano, 5 sob, pritikline, trg na Gorenjskem -75.000 Din; 3 PARCELE: 400, 450 in 800 m», blizu klavnice — po 84 Din; VEC PARCEL tik Dunajske ceste po 25 in SO P. stavbišča 500—1000 m2 v Boki, Trnovem, pod Bož-— Ud, MM (feuujeot ne raba nobene reklame, ker Je sigurnost obratovanja, trpežnost in war6nost tega avtomobila раб vsakomur znana. „ Najnovej&i modeli 1931 dospeli Iet prompmo dobavljiv od skladišča glavnega zastopstva. O. ŽUŽEK, Mubljana, Tavčarjeva ulica št 11. ^l^T^tST^ Hišo i s sobami, oa telo promet-KS mesto račjega trga — pripravno aa viaiega obrtnika. proda Cixel, Sv. Juri! ob južni železnici. ISO» Valjčni mila dobiokanosen, r promets») traju tik železnice. > »talno vodno močjo, kaker več jnigih obzektov proda poceni Lovto Čremožnik — Celje. Kralja Pelra St 28. 1221 Posestvo iièo, kozolec, vinograd, njivo in sadni vrt, vrne pri hBi, proda za 28.000 Din t. š v a j g a r, Bučka pri gkocjanu, Dolenjsko. ШЗ Dvostanovanj. vilo kupim. Ponudbe z navedbo načrta to cene na naslov: Franjo Gustin, TriaSka 8. 1577 Vilo ali hišo enodružinsko, z nekaj vrta topim » Sp. ài№ ali sa Dunajski ces ti. — Ponudbe aa oglasi oddelek «Jutra» pod «ТЈореед. 1609 Hišo z vrtom v Ljubljani, eno ali dvo-njaïnuke, ne daleč od een, trs. kupim proti gotovini Kstaačne ponudbe ca ogl. oddelek «Jutra» pod Šifro «HiSa z vrtom». 1832 Hišo r dvorskem okraj» ali v Soin dolini kupim,— Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Lastni dom». 117 posestev bil, vil, goetiln, trgovin, graščin, žag in posestev proda sa Štajerskem po vio ugodnih uecab Zagorski, Maribor, Tattenbacho-v» ulka 19. 1531 Trgovsko hišo u manufakturo, najstarejšo v Ljubljani, na prometni točM v centru mesta, g-odam. — Ponudbe sa: i ako PrivSek, Ljubljana, Soepoevetska ce*.ta St. 8. 1651 Trgovski lokal na aajprometnojSi točki v Ljubljani — (med kavarno Zvezdo in kavairno Evropo) oddam. Pismene ponudbe na PrivSek, Gœposveleka c. St. 8; 1652 Pekarno dobro vpeljano in z dobrimi odjemalci odda takoj radi odhoda k vojakom Pr Budika, Dobrna pri ОеГ 3elju 1353 Lokal pripraven za neauilo ali aa]bao trgovina oddam na. voêaln Bleiwelsove in Tr-Saske eeete — v hiSi gosp. Ssreharja. — Pojaenila daje tapetnik Pavle, Ljubljana. Vegova 10. 1460 Trgovino dooro idočo v prometnem ŠJiju oddam takoj v najem 'pod ugodnimi pogoji. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 1444 Vež post prostorov vi. in Ц nadstropju oddam * âelenburgovï ulici, ozir. n* Aleksandrovi cet t i — Kasiov v oglasnem oddelku «Jutra». 1612 Gostilno Wisu Ljubljane, v promettes kraju poleg železniške pooteje oddam na račun ali v tajem Predpogoj dobra kaainja. Predse« trna tisti, ki ga veseli lesna trgovina Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Gostilna 135» Trgovski lokal na prometnem kraju na de-leli, se vzame v najem — Dopise poslati na podružnici «Jutra* v Mariboru pod «laka! na deželi». 714 Gostilno U premetasm kraja njenim. Naslov pri podrufiiie «-latra» v Maribora. №1S Pekarljo <шш| v najem. Qenjen poaadbe na «glas er^ i fl. •Jstra» pod cPekarfja 51». 1551 Gostilno v Mariboru boljšo, blizu glavnega kolodvora, kjer Je plašna šo-'!. oddam » najem ali na ra&un, kakor drugo manjšo b dobro idočo blizu kolodvora, na prometni cesti. Pojasnila daje posredovalnica «Marstan», Maribor — Lekarni&ka nfiea 2. lakotam trçovsk», gostilniške, sta-»теијвке hiše naprodaj. 1649 L ŠINKOVEC naši. K. SOSS LiubHana Mestni trg 18-19 Gostilno Sobo in kuhinjo s posebnim vhodom, blizu gorenjskega kolodvora oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jntra». 1610 10.000 Din posodim na sigurno mesto tistemu. , ____ ki mi da družinsko stano- stanovanjem rta» ,vp* Ljubljani. Novem ljaao v Ljubljani oddam Na8j0v % najem. Pismene ponudbe na: PrivSek, Gosposvetska centa 8. 1650 Lokal t bližini trga in zmajevega mostu oddam. Naslov pov« oadasni oddelek «Jutra». 1600-a Stanovanje 2—8 »ob. kuhinje in vseh pritikbn iičem « 1. tebru irjem Plačam 15p0—1800 Din mesečno — tudi za tri mesece naprej. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «F. nadstropje». 1S96 Lepo sobo e posebnim vhodom, v sredini mesta oddam s 1. febr. solidnemu gospodu. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Sameo 75». Шб Veliko prazno sobo bliža «Evrope* oddam a pisarno. Naslov » ogla* oddelku «Jutra». 1S15 Opremljeno sobo električno razsvetljavo, parketirano, s posebnim vbodom in souporabo kopalnice takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelko «Jutra». 1508 Zakonski par tSče večjo sobo t kabinetom. prazno al) opremljeno, s kuhinjo, souporabo ali brez nje — v sredi mesta. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod Šifro «Mlrnq zakonca». 1499 mestu ali Kočevju Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 1198 Lepo sobo oddam v dvorskem okraju Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1642 Sobo z električno razsvetljavo, v bližini gl kolodvora takoj oddam. Naslov v ogl. oddelku «Jutra». 1596 Sobo blizu kolodvora oddam zakoncema ali 2 gospodoma Naslov pov« oglasni oddelek «Jutra». 1557 Sostanovalca sprejme^ v Hrenovi ulic. St. 19, pritličje. 1475 Družabnika tataUgontseg^ namestnika ta realitetaO plsraao v LJubljani, a IftOOO Din pristopnine s p r • J b • takoj Zagorski. Maribor, Tatteo-bachova ulica 19. 40.000 Din posojila iSčem proti vknjižbi ia »v poroitvu, P°d ugodnimi pogoji — Za obresti dam na razpolago lokal s kletjo fa i« enim prostorom, primer, nhn ia delavnico: «se oa prometnem krajo v, Ljubljani. Ponudb« pod značko . 1548 Opremljeno sobo večjo, t posebnim vbodom, parketom ln elektr. luSjo oddam gospodu ali zakon-eema. Naslov % oglasnem oddelku ««Jutra». 1620 Stanovanje v mestu, obstoječe iz dveh velikih solčnib sob in kuhinje, ki stane samo 80 Din mesečno — zamenjam radi družinskih razmer ze enako ali večje. Ponudbe n» oglasni oddelek «Jutra» 1 iifro «Zamenjava 88». IMS Novo stanovanje lepo, obstoječe iz 2 »ob, kuliraje, shrambe in drvarnic ç, d-o b i i l. majem stranka, ki plača za 8 leta naprej mesečno 600 Diq, Ce pa posodi 20.000 Din za eno leto, dobi za 1 leto stanovanje za obresti. — Ana Lisjak, gostilna Traun na Glincah. 1578 Opremljeno sobo oddam zakonskemu paru z enim otrokom, ev. dvema gospodoma. Naslov v ogl. oddelku «Jntra». 1529 Opremljeno sobo čisto, čedno' is svetlo, z elëktri&o razsvetljavo, postrežbo is zajtrkom oddam s 25 jan ali 1 febr. v vili Pojaenila vsaki dan od 2. do S. ure popoldne. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 1608 Sobico v centru mesta i i 8 e gospodična, ki bi v zameno poučevala nemščino, italijanščino U francoščino — event. pomagala pri gospo-dinjstvu Ponudbe na ogl oddelek «Jutra» pod širro «Sobica». 1631 Stanovanje obstoječe iz 2 sob is kuhinje, opremljeno ali prazno, v sredini mesta oddam 1. februarjem proti breah obrestnemu posojilu od Dis 60.000 Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod 'Šifro «Februar 62». 1621 Priprosto sobico Ug&e uradnik Ponudbe u oglasni oddelek «Jutra» pod ilro «Vhod is stopnišča». ' 1«!9 Stanovanje obstoječe iz 2 sob. kuhinje in pritiklin. na deželi, zamenjam z enakim y sredi mesta Maribora. Primemo za vpokojence. — Vpraiati jri podružnici «Jutra» -j boru. 1647 Stanovanje samostojno. S sobi ln tuhtajo i predsobo oddam mirni stranki brez otrok s 1. februarjem. Naslov pove oglasi oddelek «Jutra» 1559 2 gospodični sprejmem kot sostanovalki • hrano, event tudi brez. Poliva se pri «Kameniti mizi» * Zg. SiSki ste». »7. 1565 Sostanovalca sprejmem k mlademu gospodu pri realki. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1561 Opremljeno sobo •naine, s posebnim vfcodem oddam 1 ali t gospodoma ali gosyedlïnama. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. »» Sv. Petra cesta 18 odda stanovanja: DVOSOBNO, vrt, Zelena jama — 850 Din; TRISOBNO, souporaba ku-hiajt^iri^u>b»4ni tprarni DVOSOBNO, Zelena jama, ^^ — SOBE: OPREMLJENO pri kolodvora, parket, elektrika, 600 Din; PRAZNO pri kolodvora — parket, elektrika, 700 Din OPREMLJENO, sepaiirano. parket elektrika, center, 300 Din* OPREMLJENO, separirano. center — 400 Din; PRAZNO v Vodmatu, |o-parirano — 180 Din; PRAZNO na Trlalti ce^i, JOO Bin;~ OPREMLJENO, separirano. TržaSka C., 400 Din; PRAZNO v centru, separirano 250 Din. Mlad trgovec lepe zunanjosti, e« teli seznaniti ž gospodično ali mlado vdovo, radi takojšnje žen it ve. — Dopise oa oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Lastni dom». 1567 Mlada Primorka dedne zunanjosti ln nepokvarjena, katera bi rada bila v bližini morja, teli lega znanja z boljšim ;osponom ali vdovcem. — )opise lahko tudi v nemškem Jezika oa oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Hvaležna 68». 1568 Gospoda ki Jo spremljal v nedeljo, dne 16. t. m. med 21 In uro neko damo v Vod-ч prosi dotična, naj pride danes, dne 88. t. m. ob 20. uri ca prostor, kjer jo je zadnjič nagovoril. 1560 Zračno'sobo s » posteljami oddam — Naslov v oglaanem oddelku «Jutra». 1390 Sobo _ električno razsvetljavo, event tudi s brano ali brez oddam 2 gospodoma ali gospodičnama. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1606 Sobo oddaqt v. Rožni ulici K. 87 pritličje, 1682 Lepo prazno sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam s 1. februarjem » sredini mesta Naelov v oglasnem oddelku «Jutra». 1645 Gospod srednje starosti, čedne aanjosti. < večjim kapitalom. posodi ali pristopi kot iružatinik k gospodični ali vdovi, ki ima kakršnokoli trgovino — Špecerijske In mešane stroke imajo pred uost — Dopi«e ua oglasni oddelek «Jutra» ppd šifro «Družabnik 81» 1881 Kdo posodi za dobo 5 mesecev 85.000 Шп proti vrnitvi 50 000 ali 50.000 proti vrnitvi 70 000 Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Proti 70 tisoč». 1504 Kapital v večjih In manjših zne«Uh ima sa investirati v zdrava podjetja Gospodarska pisarna Josip TribuS, Ljubljana^ Glince. Do 80.000 Din v nepremičnini kavcije zmožen vpokojen preglednik fin. kontr., s prakso v ' sodni pisarni, teli primerno službo Dopise pod «Zanaljiv 80» a» oglasni oddelek «Jutra». " Družabnika išče dobro aveden trgovec v lepem mesta na Gorenjskem. v svrho vpeljave ma-sufaktnre. ker v tej stroki tukaj tkpjaj ni konkurence, se nudi agiinemu mana. laktčrv-tu sijajna eksistenca. — Ponudbe ns oglasni oddelek «Jutra» ppd šifro «Jere». Ш» Družabnika (eo) z večjim kapitalom sprejme zelo dehiHkanosno podjetje v Ljubljani. Ponndbe ua oglami oddelek «Jate»» pod 1685 «Вге^кетАпгепЛп»?. Г Klavir «B&stndorfer» v zelo dobrem stanju prodam Na slov pove oglasni oddelek «Jutra» 1ДО Živahna Slovenka želi dopisovati z mladim ki timpatičnim gospodom. — Dopise na oglasni oddelek «Juira» pod značko «Roma-' 1644 Kratek klavlr ali pianinc. rabljen, a dobro ohranjen po primerni o«ni kupi Marija Oarli. notarjeva soproga. Ptuj 1445 Vesela mladenka po rodu Slovenka — Išče partnerja. Dopise na oglas Oddelek «Jntra» pod iifro Godbene Instrumente najboljše tvrdke iz Italije, Vam preskrbi « najkrajšem časa Jos. PetrovHS, Ljubljana, Pod Uanie Stev 2 1574-b Vidanta». 1643 Obrtnik •tar 24 let. se želi takoj poročiti — Prednost imajo prvovrstne šivilje v starosti do 28 let Resne ponudbe • sliko oa oglasni oddelek «Jntra» pod «Bodočnost» Klavir dobro ohranjen, za 8500 Din naprodaj na Goepo-svetski cesti 12/L 1600 Godbeni instrumenti že rabljeni, naprodaj pri godbenem društvu sa Vrh- 1501 Za mojo sestro dmpatično, izobraženo gdl. preskrbljeno s vsem pen-fom ter uokaj gotovine — iščem brez njene vednosti Idealnega gospoda •tarega od 26—30 let, v svrbo tenitve Reflektira se le ua dri uslužbence — Dopis« aa oglasni oddelek «Jutra» pod Šifro «Idealna ljubezen 922»/ 1457 Glasov) rje in harmonije uglaiujem, popravljam strokovno in ceno! Tudi potujem! Naročajte po dopisnici G. Jurasek, Ljubljana Wolfova ullea 12. 40 Pedal harfa poceni naprodaj v Vodmata - CKglerjeva ulica St 174 1607 Samostojna modistinja stara 26 let. z dobro vpeljano trgovino, teli znanja v «vrbo poznejše tenitve z dri uradnikom aH privatnikom z nekaj premoženja Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod oglas. St. 1237 Sin veleposestnika gostilničarja in trgovca se želi primerno priieniti. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Tihi raj». 1871 Resnicoljubna neznanka Razveselili ste me. Prisrčna hvala! Prosim, dvignit« >'nmo pod prejtejo značko Neznanec visoke postave. 1573 Sreča ln napredek Nevenka — pišite prosim na oglasni oddelek «Jutra» kez se za to poštno ležeče ne sprejem». — Pozdrav. 1628 Slovenec žive« v Beogradu, 29 let star, trgovsko naobražen, i 25.000 Din prihrankov, se ieli v svrho iim prejfnje žesitve seznaniti z gospodično ali mlado vdovo — Slovenko v starosti od 20 do 25 let, prikupijive nanjosti in dobro gospodinjo, katera poseduje lastno trgovino »Ч gostilno Le resne ponndbe s sliko j* poslati pod šifro «Srečen zakon, moj Ideal» na ogl oddelek «Jatra». 1270 Gospodična Inteligentna is dobro sita-irana, želi znanja z dobrosrčnim gospodom, mirnega značaja, starim 80—40 let. Ponndbe aa oglas, oddelek «Jutra» ppd iifro «Srečna bodočnost 86». 1586 Inteligentna gdč, prvovrvtna kuharica in gospodinja išče znanja z drž. uradnikom, tudi vdQvcem Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Lastni dom 97». 1597 Gospodična I» ljubljanske o k o M e al Dvignite pfsmo pod" »taro šifro. Pozdrav«! — «Srečen dom». 1618 Radovljica v Ogla«, oddplkn «Jutra». 1683 V oglasnem oddelka «Jutra* J« dvigalu sladcôa pisma: A. K., Blagajniška 88, Bilanca, Boljša moi. Bodočnost 1287, CtuL Ceno in dob». Dečko' 66, Dag-mar. Dva, Delnic«,' Dobra moč 7&, Dobra moč 73, Dva mlada lisjaka, Dobra hiia 64. Diskretnost častn^ zadeva. Dobro izurjena 68, Eva, Ekonom, Edvard, Februar 69, Fiksam, dnev. sics. Gostilna 95, Gostilna 185, Soivodisj« 448. Go-ipodi&na 23, gorenjski puščoba. Hiša 50, Baruio-oika, Harmoničen život, izjema, 15. januar, Jeiice, Inteligentna. Kupčija, Klobučar, K. Popolnoma samostojen, Karikatur« L Ločenka 87, L 101, Lov, Mraz, Mehanik, Mirni dom 8, Mična blondiska. Napredek 24, Nekadilec, Najpp*teoejšj, Oprava, Osamljena 25, Osamljen 24, Odvetniška uradnica, Pod-jstj« 14, Prometna točka. Promet 27, L Perko. Promet 90, Prva pomlad. Perilo, Priletna to zanesljiva, Primorec 79, PUmsni teéaj, Resnicoljub, Rosoost 24, A. Ravnik, Rdeča ci-klama, Simpatična 20, Samec 75, Sreča 853, 8u>-ski 66, Srečno loto 37,' Batno agilen. Soliden Ш. Stalno 15, 8r«5«B Ï78. So-аш 610. Stanovanj« 1«, g stanovanjem, Suikina 1185, 8rbijanač, SUlno 18, Sigurna bo-ločnost, Samotna »ž», Samski 66, Takoj 26, Trajno, Tovarniški objekt, Tajnost lajam lena. Tiha žalost. Tako^^otovl- do\>av»*^ ilmirajoča r^^ Učenka 56," [feitellišinik, Ogoden nakup, Večerne misli. Vdova 47. Vajenec 962. Vela roža. Vpeljana. Varia* kuharica. Zvestoba in napredek. Zračna Mb* St. Začetnica 44, Za-kopan zaklad v Savinjski dolini. Zamenjam ali prodam. Zvestoba 1106. 888, 8812, 18, 17, 27» «IS. 80, № Mlad častnik U službuje v Srbiji, se ie!l oženiti — Prednost imajo Slovenk«. Dopis« ■ sliko na oglasni oddelek «Jutra» pod «SrMn». 1587 Premožen mladenič iroči mladenko staro do let. z nekaj gotovine. Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» ppd «Paesavanntt» 1608 Drž. vpokojenec vdovec z 1 otrokom, srednjih let, simpatičen, ki poseduje lepo pohištvo is perilo, želf znanja v evrho ženitv«, s gospodično ali vdovo brez otrok, v staro-sti od 80—38 let Prednost imajo gostilniške stroke, aii dobre šivilj«, tudi dru g» niso izključene, ki imajo kako obrt ali posestvo Ponudb«, ie mogoč« s sli ko na oglas oddelek Jutra pod «Miroljubnost 82». 1526 Katera mladenka aH mlada vdova poštena m čedne zunanjosti. od S4—85 let stara, bi s« hotel* takoj poročiti z boljšim to simpatičnim obrtnikom. starim 80 let Dopise samo t sliko te polnim naslovom pod značko «Stroga tajnost» na oglas, oddelek «Jutra». 1580 Pozor ' ! ženini in neveste Žimnice (taatraot), posteljne mrež», železne postelje fzloCjive), otomane, divan« ln tapet-olike Izdelke na« sajcenej« Rudolf Radovan tapetaik Krekov trg štev. — poleg Mostaegs doma. Dotična gospodična na videz poznana, ki je v sredo zvečer dobita napačni snežni čevelj, naj se zclasi ari L. Brecsljaik, Vldov- «m t m Slovi avto podjetnik Naznanjam cenj. občinstvu, ^prejemam po ujnit-cenah avto v o l n J « v Rajbenbargu gostilna Sveiger. — Se priporoča Rotar. 1540 % uikt 1574-a 3 jazbečarji 6 mesecev stari, čistrokrvni. rujsvi. zelo živahni in pri kupljivi poceni naprodaj Na ogled 22.-25 t. m t avto garati g P S t e I «, Ljubljana. Kapiteljska ul 8 1490 Maserka Olge Eaeter. diplomirana na dunajski polikliniki prof. dr Winternitza. se priporoča cenjenim damam — Ljubljana, VoSnjakova al it 22. 1448 6letno deklico sdravo in moiuo. oddam za svojo, event. proti plači Naslov y oglasnem oddelku Zidani most Kdor hoče pi;i dobro in ceno kapljico, jo dobf od 25. t m v znani Sulčiievi gostilni. Zidani" most it. 44 ki jo ta dan zopet otvo-ri gosp. Avgust Kovačič. 1562 Zastopnike (ce) sprejmem za prodajo novo uvedenih v»dm«tov. каЦр so potrehnl vsaki hlfi za prodajo drž papirjev na odplačilo PvnudBj do «S. ju 1927 aa oglašal odd«. lek «Jutra» pod «Dobe za«la»»k 101»- Zastopnike z dobro plačo io vteofg) provizijo takoj sprejmeg. Ponudb« • prilogo 4 Din za prospekte je pozlati p&a iifro «Zastopnik 98» na ш1 oddelek «Jutra». 13È Proti pljučnim boleznim učinkujoči preparat pmp-ročam ia hvaietuoei, Ker mi je pomagaL ko sem iç izgubil upanj«, d« ozdrj-n. Pojasnila ss sestavo ravi la, Ц sa sami lahko VÎm pošlje zdrav pri[iravite e . Eugen, Wien, Poet 9SfF 1 Za odgovor je priložiti 4 Dia v zaimkih. ' 1534 Perilo im«m v pranj«, krpanje likanje. Naslov v oglas. vzamem ia oddelku «Jutra». 1549 Zastopnike z nekaj kapitala, sprejmem a prodajo gumijastih hi-gijenskih predmetov is raznih novosti ter jim nudim lep zaslužek. Naelov v ogl. >ddelku «Jutra» pod iifro iDohitek».' *" ' 1616 Zastopnike (ce) takoj sprejmem is nudim dober zaslužek. Naslov v oglasem oddelka «Jutra». — - m Kanarčki H ar e «r-rolerji vo vrstni In flahtnl vr-vlvcl po 200. 250 to 306 Din komad. plemenske samice po 50 Din komad. Ptiči »o bDi odlikovani na drugi ju-gosloveaski razstavi s diplomo častnega priznanja, z veliko zlato ш veliko srebrno kolajno. Gojiulj in razpoiiljalec pravih harikih kanarčkov Pranjo Omahna, LJubljana, Mestni trg 10, Ш- aadstr. ' '" 1430 Iz hvaležnosti priporočam vsakemu — ker sem ozdravil od pljučne bolezni. — Preparat pripravite lahko sami. Ne izgubite upanja, " ker tudi VI lahko ozdravite. PiSite takoj na naslov: G. Eugen, Wien, Poet 9Ô/F 18. - Di-nartke znamk« za odgovor priložite. Odgovor iz Avstrije stane 4 Din. 1481 izgotovl eno po ceni napiodai v sodnem salon« ц Maribora, Sodna udca 14./IH. J. Stjepnita — Sisak priporo^ boljSe tambuiioj, stnrn, putitor«. šol« to ostala Dotrab- . • !l-t V'*-' * »»» в V** glasbila. Otffi-covan na pip riikl izložbi! Psa čuvaja 6 mesecev starega, oddam radi selitve zastonj Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 1411 Mladega psa jazbečarja kupi Fran Luklč Pred Škofijo. 1566 Psa ovčaria (volčje pasme), 9 mesecev starega, prodam. Naslov v ogl*toem ' oddelku «Jutra». 1576 Mlad pes a najde aaj gs ovčar (volčji) se je kel. Kdor ga najde naj odda: Fr. WildmanB, Breg St. 14/Ш. 1585 Mlad pes ovčje pasme, izvrsten Čuvaj poceni naprodaj pri Viinar-ju, Skofja Loka. 1684 Žgano kavo Svežo, izvrstno po Din 48 kg čajno maslo najfinejše po Dm 44 kg is drugo špecerijsko blago po konkurenčni ceni dobite v trgovini Prečna ulica St. 8 1589 Pozor! Posorl Dramatična društva izSla je «ilustrirana lepa maska» Očna metoda na podlagi številnih slik in skic v naravnih barvah ter izdelava umetnih brad. brk in nosov Nabavi naj Jo vsak oder to vsak Igralec. Cena 40 Din Naroča se: E Na vinšek. Ljubljana. £84 Vsakovrstne rabljene predmete ptsalne. Šivalne m druge stroje, pohištvo in klavirje, vseh vrst mnzikalije, opreme itd prfSaame v komisij, prodajo pod najugodnejšimi pogoji «POSEPT». Ljubljana. Mi klošičeva cesta 4 48 «Venecln* iveplena voda je aajboljie sredstvo proti revmatizmu i liai to adnici U» jih ozdravi v najtežjih slučajih. To potrjujejo največje bolnice »veta. kar dokazu-j«jo tadi риарокЧ- ki iili Vam pošljemo brezplačno. «Venecin» nspeino pomaga tudi pri drugih boleznih — kakor: želodčnih, pri ranah In abeesih, žensk» boleznih. aavrastenlji Itd Dobile ga V vseh lekarnah In drogerljab v Zagreba po ao Din. a zunaj po 15 Din-Glavno skladišče za STI8: Coamochsmis k. d., Zagreb Zniiioi m Pozor! Znižane m Radi opustitve moje zaloge pohiltva na Gosnosvetski cesti 13 (Kolizfj) se vrši dne 24., 25. in 26. januarja 1927 prostovolina razprodala vsega pohiSIva in ta^ petniških izdelkov Cene znatno znižane pod naim p Ugodna prilika za nakup PETER KOBAL, KRANJ «4. тмшн BREZJE UlpilCi» grenCica naj ne manjka v nobeni hiši. Na droDno se dobiva v vsaki trgovini, na veliko pa je izdeluje 1704« F. S. LUKHS o Celin Cisto lice! Go'dcream I jedina in perfektua mastna o< čna Krema sa nego lica. Nebroi odlikovanj m prizuanic, po-treons vsaki dami, ker od.tran uje vse nečistoče, preprečuje staranje, oistranjuia bor« lice postane zopet nešuo In sveie Din 50— Gre* a rova eentifolia suha dnevna krema od Doc. Operne i Cie. Pari oajfloejia hancosks krema, iun Sc« pred vssko nezgodo Din 50.- Krem« lds > vseb barvsb edina nsškodlji«a kicma mesto šminke. Daj« lep in porco-lanastl ten. Za neškodljivost prevzamemo garnie jo. SE>. .Centifolia* kosmetičt-i z. vod H J. Hojka, Zagreb. Uics 50. — Zahtevajte brezplačne cen ke ii ns>odlla! VINO naprodaj ima GÔ zovo gotpod;.r»tvo, Pitonuca Hrvatska in to rizlin? in ma vazija «se od s are domače trto liO hI iz leta i924 in 66 bi leta 1925. Vprašajte pismeno ali osebno GÔTZ, Pltomaca. .. 1 - i 1 ,■ ! ,'.'. Vee vrste trgovski кшф ket: amerikanski jonrnail, glavne knjige, blagajniške knjige, vsakovrstne fctraee, bloke, mape kakor taidi vse vrste šolske zvezke Vam nudi s svojimi prvovrstnimi izdelki najugodneje A. Jaaežič, Uubljana Florijanska ulica 14. кпјданфНдц Industrija lelsldh zvezkov in t£gp4fkUi knjig. H» v#kol 3 'Ife пиЈоЈ M gorčica (senf) je najboljša, dobite jo v vseh del katesn h in špecerijskih trgovinah. Prej nego shranite Vaše letne obleke, plašče« kostume itd., dajte jih kemično čistiti in likati pri tvrdki JOS. REICH LJUBLJANA, Poljanski nasip 4-6. KEMIJSKI LABORATORIJ za industrijo kmetijstvo in trgovino Analize zemlje z določitvijo gnojenja. Preiskava in določitev vrednosti umetnih gnojil. Preiskave modre galice in drugih za pobijanje škodljivcev dolo čenih sredstev. Vinske analize. Ugotovitev vinskih bolezni ter njih ozdravljenje. Bistrenje vsakovrstnih vin. Raznovrstne analize za industrijske potrebe. Dobava kvarnih glivic za vretje in prevretje vin; zaloga sredstev za pobijanje škodljivcev, kakor «Conchynol«, »ArblnoU in »Hmelin« v vinogradništvu, sadjarstvu in vinarstvu. Kemijsko čisti preparati za industrijske laboratorije in sllčne ustanove, kot normalne kisline, normalne lužine, koncentrirane in raztančene raztopine itd. MARIBOR — Trs Svobode štev. 4 — MARIBOR „ALADDIN" čudovita svetiljka № treba učrnavati ztaka In poprei *eg evat> Ne eksplodira — Brez šuma! Ne kadi se — Brez duha. 1 petroleja Ig LITER gori nad UR sveti s svetlostjo 80 sveč! BARZEL D. D. „ALADDIN" UDIO SUBOIICA II Zahtevajte cenik ■ШШНМШМШШШМ TRGOVEC v vsaki stroki izvežban prevzame zastopstva, oziroma t>re za potnika h kaki tovarni ali veletrgovin'. Dopise pod „Asilen in aober" na ot>l oddelek „ lutra" ТЛ MB13 R E vseh v.st priporoča Nornica 'amburic i. VARDIAN, SISAK BR. 60 HRVATSKA Cenik s sirarn >a zahtpvo brezplačno tfinshl potnik zm <7en do^ro vpeljan posebno za Gortnisko in Dra^ko ool no w se iS£e -»e № od stare vinske 'rgo ine v Mariboru Morebitne ponudbe |e poslati na up avo „Juta" v v\ar boru pod *. T okiol - avtolaki Ostanemo pri starem sistemu K er je boljši kot ličan' bn oddel" k za opolno popiavo, emajlirf-nje in pom la je dvokoUs, o roških volkov šivalni strojev td — Prod ia na obroke. — Ceniki iranko TRIBUNA" B. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Lubliana, Kailovs^i 4 vrrava Ho Zeleznato CHINA-VINO Vzbui* ioi o do jedi uktepč.i živce, bnijša kr; ш je • ekovalescentom in malokrvnlm zelo priporočeno od zdravniških avtoatet Izborm okus. Nad iri.000 zdravniških priporočil. Dob se v vseh tekrmh 6." ZAHVALA. Tem potom izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so našo nepozabno mamo. staio mamo etc., gospo Г0Ј lii sprem'li na njeni zadnji poti. Ljubliana, 22. januarja 1927. ine Žalujoči ostali. Kostanjev les razžagan do I m 20 cm, lahko od 10 do 30 cm neklan in neobeljen, kupuje stalno po ugodnih cenah in takojšnjemu plačilu. eventuelno akreditivi ERNEST MARTINO, Celje, Zrinskega ulica 4. 1-25. Posredovalci dobe provizijo. ■■■■■■■■■■■a «BERRYLOID» ■sj«^ S*? , v 2 - v «TUNOIN» 1 noroiansue igo-lovlne i? >a\t\ roman Angelin Hidar SpiSdi Val. Lah, -ena vezani knjigi Din m. do pošti Din 1-50 več. Izdala Tiskovna zadruga v Liubliani. NAZ^ANILOI Izdelovalnicawila ANDREJ PETEK v MARIBORU vudi svojo trgovino perila v lastn' hiši na Kor o» tki cest St. 52 _ Gasilna društva, pozorS Motorna brizge Ina > 0 m® na uro do 60 m visoč re Motor■ 4 cilinrrc z 22 36 HP. Vse auto-brizgalne 30 do 40% veneje kot dtuge Konkurenčni izdelek. Dobavlja: zastopstvo RENAULT A. LAMPRET, Dunajska cesta St. 22. Delniška glavnica Din 50,000 OOO*— Rezervni zaklad okoHt Din 10,000.000— CENTRALA« LJUBLJANA, DUNAJSKA GESTA PODRUZNICEi Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, agencija Logateo = Brzojavni naslovi Banka Ljubljana Telefon fttev. 261, 413, 502, 503 in 504. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Urejuje Franc Puc. ttd*f* м Keaasrcij «Jutra* Adoli Ribniku. Za Narodno tiskarne dd kot tiakarsarja Fran iezeršek. Z» tasexam) del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi . Ljubljani