Informator krajevne skupnosti Mirna * št. 9 * marec 199<3 * Izhaja po potrebi
Prenekatera družina z Mirne in bližnje okolice je bila in je še danes močno povezana z razvojem in obstojem tovarne TOM na Mirni. Starejšim, da bi se spomnili in mlajšim, da bi vedeli poglejmo nekaj zgodovinskih dejstev:
1954 Ustanovljeno podjetje za popravilo šivalnih strojev “Mirna"
1957	Podjetju se pridruži mizarsko podjetje “Topol"
1958	Skupno podjetje se preimenuje v “Tovarno šivalnih strojev"
1969 Priključitev podjetja k IMV Novo mesto, obrat naj bi dobavljal
vse dele za vozila Renault in prikolice Adria
1991	Ustanovljena družba TOM Tovarna opreme, d.d. Mirna v 100 % lastništvu Adria Caravan, d.d. Novo mesto
1992	Z nakupom računalniško vodene krojilne linije za krojenje so postavljeni temelji za nadaljnji razvoj šivanja avtomobilskih prevlek
1994	Lastnik TOM, d.d. Mirna postane Dolenjska banka, d.d. Novo mesto
1995	1.03.1995 se SPE Avtokonfekcija oblikuje kot samostojna družba TOM Oprema, d.o.o. Mirna v 100 % lasti TOM, d.d. Mirna. Začetek sodelovanja s francosko družbo Roth Freres nam je odprl pot na tuje trge.
1996	TOM, d.d. Mirna se preoblikuje v TOM, d.o.o. Mirna
1997	Decembra postane 100 % lastnik TOM Opreme družba TU S Prevent, d.d. Slovenj Gradec
Konec letošnjega januarja je družba zaposlovala 196 delavcev, njen osnovni proizvodni program pa so avtomobilske sedežne prevleke za prvo vgradnjo.
In kdo je družba TUS Prevent, d.d. Slovenj Gradec kot 100 % lastnik?
Njeni začetki segajo v leto 1953. Iz sedlarskega in tapetniškega podjetja se z razvojem in preoblikovanjem podjetje leta 1969 preimenuje v Prevent Slovenj Gradec. Po več statusnih in organizacijskih spremembah prične Prevent s proizvodnjo pletenih zaščitnih rokavic, ki so prekrite s plastjo dezenirane gume. Proizvod je postal poleg ostalih proizvodov izredno cenjen tako na slovenskem kot tudi za jugoslovanskem in zahodnem tržišču. Izguba jugoslovanskega tržišča je bil za Prevent hud udarec, zato je bilo potrebno preusmeriti vse kapacitete na zahtevno zahodno tržišče. Leta 1996 je Prevent postal delniška družba v večinski lasti zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojencev. Temeljni proizvodni program so avtomobilske sedežne prevleke za prvo vgradnjo, delovno zaščitne rokavice "prevent", image (delovna) oblačila, poklicna (delovna)
oblačila in zaščitna (delovna) oblačila. Prevent ima proizvodne kapacitete v Slovenj Gradcu, v Radljah in profitni center v Mislinji. Januarja letos je Prevent zaposloval 1364 delavcev.
Trg, ki ga TOM Oprema pokriva
Začetki proizvodnje avtosedežnih prevlek segajo v čas proizvodnje R 4 v Novem mestu - priljubljene “katrce". Dolgo časa je bil Revoz edini kupec TOM-ovih proizvodov. Tudi s širitvijo posla na tuje trge je Renault ostal še vedno naš največji kupec.
Trenutno pokrivamo 100 % potreb po prevlekah za proizvodnjo Clia v Novem mestu, pričeli pa smo tudi s proizvodnjo prevlek za novi Clio za Francijo.
Proizvodnja za nemški trg v obliki kooperacijskega sodelovanja s Preventom poteka že več let. S prevzemom lastništva je Prevent na Mirno prenesel še dodatne posle za koncern VW.
Razvoj družbe
Ob ustanovitvi družbe v letu 1995 je 90 zaposlenih naredilo 350 prevlek dnevno. Ker smo pravočasno spoznali, da bomo zaradi majhnosti slovenskega trga težko sledili zahtevam po konkurenčnosti in tehnološkem razvoju, smo začeli iskati nove kupce in nove trge ter postopoma povečevali kapacitete.
Zaradi manjšega interesa za šivanje na Mirni in v okolici smo sredi leta 1996 odprli obrat v Ribnici, kjer danes dela že skoraj 50 delavcev.
Konec leta 1997 je 174 zaposlenih naredilo 800 avtosedežnih prevlek dnevno, danes pa imamo 200 ljudi, ki izdela dnevno preko 1000 prevlek.
Za leto 1998 je predvidena nadaljna velika širitev družbe. Na podlagi že pridobljenih poslov bomo zaposlili skupno 90 novih delavcev na obeh naših lokacijah.
Poleg dodatnih poslov in novih zaposlitev na Mirni je TOM Oprema s tem, da je postala del koncerna Prevent pridobila tudi dostop do znanja in izkušenj, ki bodo bistveno pripomogli k ohranjanju in povečanju konkurenčne sposobnosti družbe.
Z lastnim in novo pridobljenim znanjem želimo doseči poslovni cilj popolne kakovosti poslovanja.
Direktor: Miran UHAN, dipl. ing.
(	---IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV	--)
1.	SEJA
je bila 13.01.1998 ob 18. uri
Na sejo vabljen: Franc Jevnikar - predsednik nadzornega odbora
Opravičeno odsotni: Veljko Kolenc, Boris Škufca in Milan Škufca
SKLEPI:
1.	Sprejmemo plan investicijskih del in ostalih aktivnosti v KS Mirna za leto 1998.
2.	Pri asfaltiranju cest je pogoj za naročilo asfalta, da gradbeni odbor na Občini dokončno pripravi cestišče za polaganje asfalta in zagotovi tretjinski delež finančnih sredstev uporabnikov za asfalt.
3.	Župnijskemu uradu na Mirni odobrimo na podlagi prošnje finančno pomoč v višini 200.000,00 sit za adaptacijo cerkve na ševnici.
4.	Na naslednjo sejo sveta povabimo operaterja podjetja ABM, da izčrpno prikaže projekt kabelske televizije na Mirni.
2.	SEJA
je bila 02.03.1998 ob 18. uri.
Na sejo vabljena: Franc Jevnikar - predsednik nadzornega odbora
Janez Kovačič - član občinskega sveta
SKLEPI:
1.	Na osnovi sodbe sodišča KS Mirna sofinansira asfaltiranje ceste proti čistilni napravi 70 % od skupaj 180 m2.
2.	V skladu z ureditvenim načrtom obrtne cone na Mirni opravita razgovor z lastniki zemljišč Veljko Kolenc in Brane Kirm.
3.	Upravljalec čistilne naprave na Mirni posreduje Občinskemu svetu predlog za sofinansiranje delovanja čistilne naprave.
4.	Imenujemo organizacijski odbor za organizacijo praznovanja praznika krajevne skupnosti 6. junija v sestavi: Pavel Jarc, Veljko Kolenc, Milan Škufca, Marijan Umek, Dušan Zakrajšek, Branko Kolenc in Kristjan Možina.
5.	Alojzu Kašiču, Migolica 5 izplačamo kupnino za 517 m2zemljišča po ceni 100.595,00 sit, nato izvedemo prepis.
6.	Nabavimo opremo za pisarniške prostore krajevne skupnosti v skupnem znesku 1.568.500,00 sit brez prometnega davka.
7.	Pristopimo k zbiranju ponudb registriranih operaterjev kabelske televizije.Ponudbe zbere, prouči in poda predlog svetu krajevne skupnosti komisija v naslednji sestavi: Janez Kolenc, Janez Bračko in Marijan Umek.
8.	Po ponudbi družbe "Studio 5” naročimo izdelavo turistične zloženke Mirne v vrednosti 557.900,00 sit. Z Občino Trebnje sklenemo dogovor o sofinansiranju turistične zloženke.
9.	Prošnjo Franca Smoleta, Migolica 1, s katero prosi za sklic skupnega sestanka v zvezi z javno potjo odstopimo v reševanje Občini Trebnje, Oddelku za okolje in prostor.
10.	Zbrati je potrebno ponudbe za prevoz gramoza v krajevni skupnosti Mirna.
11.	Za izvajanje del v krajevni skupnosti Mirna po zbranih ponudbah sklenemoizvajalsko pogodbo s Komunalo kot najugodnejšim ponudnikom.
12.	Lastnikom objektov, ki nimajo stalnega prebivališča v KS Mirna, pošlje DURS odločbe za plačilo samoprispevka.
13.	Krajevna skupnost Mirna in ženski pevski zbor KUD Svoboda Mirna organizirata 6. marca proslavo ob Dnevu žena.
14.	Tajniku svet KS priznamo plačilo za delo v višini 900,00 sit na uro.
15.	Gasilskemu društvu Selo odobrimo finančno pomoč 200.000,00 sit za nabavo orodnega vozila.
16.	Gasilskemu društvu Volčje Njive odobrimo 30.000,00 sit ob
praznovanju 50. letnice ustanovitve društva.
17.	Za utrditvena dela ceste na Trbinc priznamo izvajalcu plačilo dodatnih del v višini 82.992,00 sit.
18.	Prošnjam Pevskega zbora vinogradnikov Šentrupert, Društu izgnancev Slovenije - Krajevni organizaciji Trebnje, Antonu Pravnetu, Pot na Laze 19, Janezu Šenici, Gorenja vas 26, Francu Gregorčiču, Zagorica 26 in Cirilu Stušku, Gorenja vas 25 se ne ugodi.
Franc Nahtigal s.p.
ELEKTROINSTALATERSTVO NAHTIGAL FRANC in
OKREPČEVALNICA KARAVLA Brezje št. 7 8231 TREBELNO
Izvajamo vsa elektroinstalacijska dela v individualnih stanovanjskih hišah ter industrijskih objektih, servise električnih bojlerjev in ostala popravila na električnih instalacijah.
V okrepčevalnici KARAVLA, ki je odprta: od srede do nedelje od 14. do 23. ure pa nudimo hladne narezke, krače, domače klobase, točimo pa pristno pijačo iz domače kleti in iz
domačega vinorodnega okoliša. ^
Se priporočamo!
Pokličite nas na telefon: 068/49-507 ali mobitel 0609-652-330
Obiščite nas!
/itert&z ttt "pfuzttct t7t<z6ti<pzt
KRAJEVNA SKUPNOST MIRNA VABI NA PEVSKI VEČER,
KI GA V POČASTITEV MEDNARODNEGA DNEVA
ŽENA PRIREJA ŽENSKI PEVSKI ZBOR MIRNA ZGOSTI
PRIREDITEV BO V DVORANI TVD PARTIZAN
NA MIRNI
V PETEK, 6. MARCA 1998, OB 19. URI
______	J
BILANCA USPEHA KRAJEVNE SKUPNOSTI MIRNA ZA LETO 1997
PRIHODKI:
OBČINA:	- stavbno zemljišče	9.746.248,40
-	davek od	premoženja	-	vikendi 1.093.195,00
-	dotacija (ČN, delovanje KS, obdaritev otrok)
2.525.802,70
OBČANI:	- samoprispevek	17.900.998,91
-	samoprispevek -	vikendi	4.431.700,00
OSTALI PRIHODKI:	4.187.088,30
SKUPAJ:	39.885.033,31
Nekaj težav je še vedno pri plačevanju samoprispevka lastnikov zidanic in počitniških hišic, kar bomo skušali preko DURS urediti v letu 1998.
Z GG Brežice smo se uspeli dogovoriti (ob manjšem prispevku), da se je uredila cesta od bazena do Gorenje vasi, ki služi tako kot dostopna cesta in cesta za izvoz lesa, je pa tudi prijetno sprehajališče.
Z Vodnogospodarskim podjetjem iz Novega mesta smo sklenili dogovor, da se začne ureditev Pristavškega potoka. Suha zima je delavcem omogočila izvajanje del, ki so se nadaljevala tudi v letu 1998. VGP je svoje delo tako pri meriolaciji kot pri izgradnji mostu v dolini uspešno opravilo.
PLAN ZA LETO 1998
ODHODKI:
-	delovanje KS (amortizacija, honorarji, pis. material, zavarovanje, čistila, geodetske storitve, telefonija, elektrika, komunalne storitve)
2.848.341,14
-	poraba elektrike za javno razsvetljavo	2.166.959,00
-	vzdrževanja javne razsvetljave in ostalih OS	770.466,30
-	odplačilo kreditov in obresti za kanalizacijo	1.149.125,10
-	vzdrževanje ČN Mirna	2.370.660,00
-	informiranje krajanov	473.795,00
-	provizija RUJP in APP	620.762,28
-	iz samoprispevka po programu (v Krajanu 8)	25.788.529,40
-	dodatno iz samoprispevka asfalt Gorenjska Gora, Trbinc in objekt KS
2.680.167,80
-	solidarnostna pomoč	1.895.000,00
40.763.806,02
878.772,71 3.455.612,90 4.334.385,61
negativna razlika med prihodki in odhodki
obveznosti za leto 1997
Skupaj obveznosti prenešene v leto 1998
Poročilo o vlaganjih sredstev krajevnega samoprispevka v letu 1997 je bilo že objavljeno na 3. strani Krajana št. 8 v decembru 1997, menimo pa, da je potrebno prikazati še stanje nekaterih drugih aktivnosti.
V	letu 1997 smo vlagali pravna sredstva za izterjavo dolžnih zneskov po pogodbah iz preteklih let in izterjave so bile zelo uspešne in so vključene v postavki “ostali prihodki".
Za bazen smo uspeli pridobiti zemljišča, ki so bila v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, teče pa tudi postopek za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja za napajalni cevovod iz reke Mirne.
Prometna ureditev na Mirni se kljub prizadevanjem ni bistveno spremenila, smo pa na sestanku dne 05.11.1997 vzpodbudili medije, da so prikazali naša prizadevanja in prometne zagate ter pristojnim povedali, da se bomo zaradi njihove pasivnosti verjetno odločili za zaporo ceste.
Svet KS je dal kar nekaj soglasij graditeljem na Mirni, posamezni krajani pa očitno zavirajo napredek s trmastim vztrajanjem, ko ne dajo soglasja za izgradnjo obrtne cone. Ne zavedajo se, da preprečujejo odpiranje novih delovnih mest in da se bo moral marsikateri mlad Mirenčan zaradi tega odpraviti s trebuhom za kruhom v svet. Tudi soglasja za izgradnjo pločnika od Kolenca do šole lastniki zemljišča niso hoteli dati, zato nam prometne varnosti na tem odseku ni bilo dano povečati.
KS je sodelovala s Telekomom pri gradnji kanalizacije za postavitev kablov od Pošte na južni del naselja (Greda, Zapuže, Kolinska).
V	letu 1997 smo uspeli na področju plakatiranja in oglaševanja vzpostaviti red, kar je nedvomno ponos našega kraja.
Cestno podjetje kljub naši vlogi in urgenci do danes še ni zarisalo prehodov za pešce na cesti R 326 skozi Mirno.
Precej truda je bilo vloženega za ureditev “Marinove hiše", ki je postala že sramota centra Mirne in potencialna nevarnost za promet. Občina je na račun lastnikov zagotovila fizično zavarovanje.
Lekarna na Mirni je prav gotovo plod prizadevanj sveta KS, saj je prišlo do otvoritve v letu 1997 v veselje vseh Mirenčanov in okoličanov.
Krajevni praznik smo počastili 6. junija in ob tej priložnosti počastili tudi 55-letnico ustanovitve Zapadno-dolenjskega odreda. Prireditev je bila vzorno pripravljena in izredno dobro obiskana.
PRIHODKI:
-	iz stavbnih zemljišč	10.000.000
-	davek od premoženja	1.000.000
-	delovanje ČN	2.700.000
-	ostali prihodki	1.000.000
-	prihodki samoprispevka 1997 od vikendov - tožbe 3.000.000
-	samoprispevek	22.000.000
SKUPAJ:	39.700.000
ODHODKI:
-	pokrivanje obveznosti iz leta 1997	4.334.000
-	stroški električne energije	2.500.000
-	tekoče vzdrževanje javne razsvetljave in ostalih OS 1.000.000
-	odplačilo kredita za javno kanalizacijo grajeno 1994, 1995
1.100.000
-	stroški upravljanja ČN	2.900.000
-	čiščenje cest, zelenic in okolja	700.000
-	stroški zimske službe	600.000
-	signalizacija v ulicah na Mirni	300.000
-	prispevek za pomoč posameznikom in društvom	2.000.000
-	informiranje krajanov	500.000
-	delovanje KS za izvajanje programov (tajniška, računovodska dela,
pis. material)	1.200.000
-	volitve	600.000
-	obdaritev otrok	300.000
SKUPAJ:
18.034.000
Plan je dokaj obsežen in je večji od planiranih prihodkov. Za realizacijo bo potreben precejšen napor vseh, ki se bodo v realizacijo vključevali, vemo pa tudi to, da že v letu 1997 ni bilo izvedeno vse, kar smo planirali, saj posamezni gradbeni odbori niso bili v stanju realizirati vse pogoje za realizacijo investicij. V izvajanje bodo šle samo tiste naloge iz plana, za katere bodo krajani in uporabniki sposobni imenovati gradbene odbore, urediti vse v zvezi z zemljišči, izvesti vsa zemeljska in utrditvena dela v svojem imenu in za svoj račun ter predhodno skleniti vse potrebne pogodbe. KS bo zagotavljala 1/3 vrednosti asfalta šele potem, ko bo 1/3 zagotavila Občina in 1/3 uporabniki. Dodatnih želja posameznikov in večjega zneska od planiranega v planu krajevna skupnost ne bo zagotavljala.
IZ ZAKLADA CITATOV
Čas je velik učitelj. Škoda, da ubija svoje učence.
Curt Goeth
Edino, kar lahko naredimo brez denarja, so dolgovi.
Heinz Schenk
Kdor ničesar ne ve, mora vse verjeti.
Marie von Ebner
Kdor hoče ostati zvest samemu sebi, ne more vedno ostati zvest drugim.
C. Morgenstern

PLAN INVESTICIJSKIH DEL V KS MIRNA ZA LETO 1998
Aktivnosti	udeležba v 000 sit
KS Občina Krajani Opombe
1.	Postavitev manjkajoče prometne signalizacije - talne
230
2.	Postavitev pozdravnih tabel, turistične table KS (4x) ter
turistične zloženke	1.000	200
3.	Hortikulturna ureditev 500
4.	Postavitev klopi ob spomeniku
400
5.	Udeležba KS pri načrtovanju obrtne cone na Mirni
1.500	1.500
6.	Ureditev pločnika od Partizana do Jamske ulice
1.500	1.000
7.	Asfaltiranje ceste od Kotla (Meserko - Pravne) 200 x 3 m
300	300	300
8.	Povečanje parkirišča pri blokih ob Glavni ulici - 400 - 500 m2
600 600
9.	Izdelava stopnišča - Sokolska ul. - Kramar
600
10.	Izdelava steze do vhodov na Sokolski ulici 14
300
11.	Pločnik od LT do vhoda v firmo TOM
1000	500
12.	Modernizacija javne razsvetljave - zamenjava avtomatov
800
13.	Postavitev dveh cestnih ogledal - Pot na Laze in križišče
želez, postaja	300	100
14.	Sanacija ceste od Sotle do meje s KS Šentrupert
1.000	1.000	1.000
stroške utrditve krije Hribar in KS šetnrupert
15.	Asfaltiranje ceste od mrliške vežice proti Možini 20 x 3 m
100
16.	Asfaltiranje ceste od gasilnega doma do želez, postaje z
rondojem	1.300	700
17.	Ureditev križišča pred vrtcem s pločnikom in škarpo pri vrtcu
1.300	1.000
18.	Pridobitev dovoljenj za mrliško vežico, rekonstrukcija ter zagotavljanje požarne vode (420 m cevovod s hidrantom)
3.500	3.500
19.	Asfaltiranje ceste od mrliške vežice do vhoda na novo
pokopališče	300	300
20.	Notranja ureditev in oprema prostorov KS (parket, ploščice
hodnik, oprema)	2.000
21.	Sofinansiranje gradnje telovadnice
4.000
Sredstva se zagotavljajo pogojno v primeru sklepa občinskega sveta o pričetku gradnje.
22.	Pomoč ori montaži hidranta na ČN Mirna (20 % vrednosti)
200
23.	Preplastitev ceste "Pot na Laze" v obsegu 900 m2
500	500
24.	Montaža dveh hidrantov na BrezoviciSOO
25.	Vzdrževalna dela ceste na Brezovici (mulde do železniške
postaje)	500	500
26.	Asfaltiranje ceste ševnica - Križ (2100 m x 4 m) KS Čatež -
3.500	8.000	2.500	1.000
27.	Ureditev ceste Dolina - Selška Gora v dolžini 400 m x 2,6 m
850	850
28.	Postavitev cestnega ogledala na ovinku pri Mikliču	200
29.	Asfaltiranje ceste Mali Debenec - Mlada Gora v dolžini 450
m x 3 m	900	900
30.	Asfaltiranje priključnih odcepov na cesto Mirna - Selo v
Migolici -1200	m2	500	500	500
31.	Ureditev vaške poti od Bizjaka v dolžini 600 m x 3
400	200
32.	Rekonstrukcija vaškega vodovoda na Selu
500	500
33.	Preplastitev asfaltne ceste Zabrdje - Stara Gora
2.400	2.400	2.400
34.	Asfaltiranje ceste Dolga Njiva - Sela
400 m x 2,6	500	500
35.	Ureditev ceste Radovnica - Zabrdje
1050 m,	širine	2,6 m	1.000	1.000	1.000
36.	Izgradnja kanalizacije	Mirna - Zabrdje
II. faza	1.000	4.000
37.	Gradnja mostu v Volčjih Njivah
upravljalec potoka	1.000	1.000	1.000
38.	Kopališki bajer - pridobitev dovoljenj in izgradnja cevovoda
________________________________	1.000	14.000
500
4.000
SKUPAJ:
37.980	44.750	13.000
KAJ DELAMO?--	)
POŽARNA VODA DO SV. HELENE
Po sprejemu odločitve o razširitvi mrliške vežice pri Sv. Heleni je v fazi pridobivanja lokacijske dokumentacije požarni inšpektor postavil zahtevo, da bo lahko izdana lokacijska odločba samo v primeru, če bo za področje Sv. Helena zagotovljena požarna voda. V zaselku je vodopreskrba sicer urejena, toda cevovod premera 2" ne zagotavlja ustrezne količine požarne vode.
Med krajevno skupnostjo, upravljalcem vodovoda Dana in Komunalo kot upravljalcem pokopališča je bil sprejet dogovor, da zagotovijo požarno vodo za področje Sv. Helene. Zgrajen je bil cevovod fi 90 iz Zapuž do Sv. Helene v dolžini 400 m in pri mrliški vežici montiran nadzemni hidrant. Sodelovanje udeležencev pri realizaciji investicije je bil naslednji:
KS Mirna je pridobila odstopne izjave lastnikov zemljišč, pokrila stroške odškodnin ter strojni izkop in zasip kanala;
Dana Mirna je nabavila vodovodne cevi PE-HD 10 barov fi 90 in izvedla montažna dela;
Komunala Trebnje pa je zakoličila traso, nabavila hidrant in ga zmontirala, izvedla pa je tudi podzemni kataster.
Z izgradnjo vodovoda so na boljšem glede vodopreskrbe in požarne vode na področju Sv. Helene tudi vsa tamkajšnja gospodinjstva.
KANALIZACIJA ZA ZABRDJE
Letošnja zima je za gradbince prav izjemna, saj je "darovala" že kar nekaj mesecev, ki so za gradnjo izredno primerni. Tudi za Zabrdje je bil doslej že realiziran projekt I. etape kanalizacije v dolžini 900 m.
0\ r-4
Kljub temu, da ob Radovnici poteka po zamočvirjenem terenu, so lahko gradbinci ob nizkem vodostaju vodotok začasno prestavili in kanalizacijo povezali s kolektorjem na Mirni. Imeli pa so težave, ker kanalizacija dvakrat prečka potok.
V februarju je bila podpisana z izvajalcem pogodba za izgradnjo II. in III. etape kanalizacije. Druga etapa obsega glavni kolektor od Viščka do centra vasi s kompletnim razvodom, tretja etapa pa izgradnjo kolektorja mimo stanovanjske hiše Zabrdje 15 in se zaključi nad opuščenim mlinom. Vrednost pogodbenih del znaša po predračunu 17.434.399,80 sit. Izvajalec je nadaljeval dela po tej pogodbi 05.02.1998, predvidevamo pa, da bodo dela zaključena do konca aprila 1998.
Ko se bo gradnja nadaljevala v vasi, krajanom priporočamo, da se vključijo z izvajanjem svojih hišnih priključkov. Seveda predhodno priporočamo realizacijo formalnih pogojev, kar pomeni sklenitev ustrezne pogodbe in pridobitev ustreznega soglasja. Neposredna priključitev bo dokončno možna šele potem, ko bo opravljen tehnični pregled kanalizacije in pridobljeno uporabno dovoljenje.
SELA
Krajani in lastniki zidanic bodo posodobili cesto
Bojan Smrke - predsednik gradbenega odbora
Že na uvodnem sestanku so krajani in lastniki zidanic imenovali gradbeni odbor ter se dogovorili za akcijo posodobitve in asfaltiranja ceste. Gre za skupaj 21 uporabnikov, od katerih so 4 gospodinjstva, med lastniki zidanic pa jih je kar precej, ki svoje objekte uporabljajo skoraj tako, kot bi jim bila zidanica drugi dom. Iz zaselka je urejena javna snaga, letos pa jim bo očitno uspelo asfaltirati tudi približno 490 m ceste v širini 2,6 m. Izredno delaven gradbeni odbor pod vodstvom Bojana Smrketa je doslej že zbral potrebna finančna sredstva za asfalt, svoj delež pa bo seveda primaknila v obsegu V3 krajevna skupnost
in V3 Občina Trebnje. Predračunska vrednost zemeljskih del znaša 830.000,00 sit, vrednost asfalterskih del pa 1.778.449,00 sit.
S položitvijo asfalta bodo v Selih še letos lahko proslavljali zahtevno delovno zmago.
POTREBEN JE PLOČNIK
r- - -V
<; .. ...
Že v preteklem letu je Občina Trebnje finansirala razširitev ceste od doma Partizan do Jamske ulice na Mirni. Zemeljska in utrditvena dela so bila opravljena, preplastitev pa pričakujemo v letošnjem letu.
Sedaj, ko je cesta razširjena, pa smo se pričeli spraševati, ali je dovolj, da se uredi le cestišče, ali je potrebno zaradi povečanja prometne varnosti zgraditi tudi pločnik. Upamo, da nam bo letos idejo uspelo uresničiti.
Križišče pri vrtcu je tudi postalo ozko grlo. Letos nameravamo križišče razširiti proti stavbi vrtca, prestaviti oporni zid in ograjo ter zgraditi pločnik v smeri proti TOM-u. Tudi s Tomom se dogovarjamo za odstop dela zemljišča in za prestavitev ograje z namenom, da zgradimo pločnike tudi ob tovarni, saj so na tem predelu zelo potrebni in bi povečali prometno varnost na Mirni.
ELEKTRIFIKACIJA ZVONJENJA NA ŠEVNICI
Župnijski urad Mirna je skupaj z župnijskim svetom pripravil plan dela za leto 1998, v katerem je med drugim tudi elektrifikacija zvonjenja v podružnični cerkvi na Sevnici.
V ta namen je bil sklican sestanek vaščanov Sevnice, Zagorice, Škrjanč in Gorenje vasi, kjer smo to potrdili oziroma izrazili pripravljenost za pomoč predvsem v denarju, potrebnem lesu in delu.
Predračunska vrednost del še ni povsem znana (ocena je 1 mio sit), ker je potrebno pred samo elektifikacijo opraviti še nekaj drugih del. Zaradi dotrajanosti je nujno potrebno zamenjati kompletno stopnišče v zvonik, urediti podeste in opraviti določena druga dela okrog nosilcev zvonov. Poleg tega je odprto tudi vprašanje elektike, saj je cerkev nima.
Finančno konstrukcijo bomo poleg prispevka KS v višini 200.000,00 sit pokrivali vaščani omenjenih vasi s prostovoljnimi prispevki.
Stane SLADIČ
ČISTILNA NAPRAVA NA MIRNI
Upravljalec ČB Mirna "GOP", d.o.o. Mirna je podal letno poročilo o upravljanju čistilne naprave Mirna v letu 1997 in planu za leto 1998, lastnikom Dani (40 %), Kolinski (40 %), Tomu (10 %) in KS Mirna (10 %).
1.	Skupni prihodek ČN v letu 1997	11.344.275,40sit
2.	Poraba sredstev v letu 1997	11.647.927,30 sit
3.	Razlika za prenos obveznosti v leto 1998	303.651,90 sit
Iz amortizacije je bilo v investicijsko vzdrževanje vloženo
2.037.367,40 sit.
Po razpravi so lastniki čistilne naprave sprejeli sklep o sprejemu bilance in poslovnega poročila za leto 1997, s 1.1.1998 povečali cene za prečiščevanje v višini 3 %, s čimer bo lahko upravljalec pokril stroške, izkazane v bilanci, v bodoče pa se lahko cene ravnanja z odplakami povišujejo le v višini, ki jo predpiše vlada republike Slovenije z vsakokratno Uredbo o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev. Sprejet je bil tudi sklep, da upravljalec in lastnik Kolinska uredita zemljiškoknjižne zadeve za čistilno napravo, ovrednotita čistilno napravo in definirata lastniške deleže.
DEPONIJA KOMUNALNIH ODPADKOV GLOBOKO
Po podpisani pogodbi v letu 1997 izvajalec del VGP Novo mesto nadaljuje z deli tudi v letošnjem letu.
Dela potekajo po terminskem planu, saj gre letos tudi vreme na roko izvajalcu del. Tako je do sedaj že zgrajen daljnovod s trafo postajo (električna energija na ožji lokaciji gradbišča), zgrajena je kontrolna pohodna kineta v dolžini 64 m za položitev potrebne instalacije in za kontrolo izcednih voda.
Trenutno delavci VG P-ja iz Novega mesta končujejo dela na izgradnji sanitarnega vodovoda iz Škrjanč, izvajajo zemeljska dela za zabojnike za zbiranje sekundarnih surovin ter pripravljajo temelje za postavitev zabojnika za vhodno kontrolo.
Na sliki je betonska kineta dolžine 64 m z vhodnim jaškom, v katerem bodo pod deponijskim dnom inštalirane naprave za spremljanje dogajanj v deponijskem telesu (stanje izcednih voda, možnost jemanja vzorcev, stanje plina,...)
v
Tone GRIČAR, ing.gr.
ZANIMIVOSTI
IZBOUŠANJE IN RAZŠIRITEV TELEKOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA NA OBMOČJU CENTRALE NA MIRNI
V letu 1998 bo na področju telekomunikacijskega omrežja na Mirni Telekom Slovenije, PE Novo mesto nadaljevala z izgradnjo in razširjanjem kapacitet kabelskega omrežja. V okviru planiranih sredstev bomo predvsem nadaljevali in dokončali dela v samem naselju Mirna. Kabelska kanalizacija skozi celotno naselje je končana. Ostala je še izvedba prehoda preko reke Mirne in potoka Zabrščica. V letošnjem letu nameravamo v novo zgrajeno kabelsko kanalizacijo uvleči nove telekomunikacijske kable in kasneje tudi optični kabel; na katerega bomo priključili telefonsko centralo. Novi kabli bodo omogočili boljšo kvaliteto telekomunikacijskih storitev in izhodišče za nadaljno širitev kabelskega omrežja v okoliške vasi.
Če bodo denarna sredstva zadoščala, bomo nadaljevali z izgradnjo kabelske kanalizacije ob cesti Mirna - Slovenska vas. Seveda je to pogojeno tudi z interesom krajanov in komunalnih upravljalcev predvsem pri pridobivanju ustreznih soglasij in dovoljenj. Prosimo za razumevanje in nadaljnjo pomoč krajevne skupnosti, da bi dela tudi na terenu čim hitreje stekla.
Na vprašanje mnogih uporabnikov telefonskih storitev, čemu
izboljšanje in širjenje kvalitete storitev, saj telefonski priključek čisto dobro deluje, lahko na kratko odgovorimo:
Pomemben napredek v kvaliteti in predvsem hitrosti prenosa podatkov med računalniki, računalniškimi mrežami je uvajanje ISDN tehnologije. ISDN priključkov za zdaj telefonska centrala na Mirni ne omogoča. Vendar je nekaj zahtev po takšnih priključkih že tudi na Mirni. Trenutno pripravljamo ISDN priključek za osnovno šolo na Mirni, ki bo za zdaj priključena na telefonsko centralo v Trebnjem.
ISDN priključek omogoča digitalno komunikacijo računalnikov z računalniki drugod po svetu preko mreže internet brez vmesnih modemov, ki prenos podatkov zelo upočasnijo. Osnovna šola Mirna bo tako lahko na takšen priključek priključila celo več računalnikov, ki jih potrebuje za komuniciranje v službene namene kot tudi za poučevanje in uvajanje učencev v internet.
Telekom Slovenije, PE Novo mesto
KOLIKO JE RESNIC O LEKARNI NA MIRNI
Direktorica Dolenjskih lekarn Novo mesto, gospa Janja Fortuna, mag. farmacije, je na uredništvo Krajana naslovila članek, ki ga v celoti objavljamo.
Resnica o “lekarni” na Mirni
V	vašem časopisu “Krajan", ki je izšel v decembru 1997, smo prebrali v članku "Lekarna je odprta" nekatere neresnice, ki jih želimo osvetliti še naše plati, ker smo v članku omenjeni kot udeleženci. Prosimo, da naš članek objavite v naslednji številki časopisa “Krajan".
O lekarni iz šestdesetih let, ki naj bi bila odprta skupaj z Zdravstveno postajo Mirna, pri nas nič ne vemo. Vemo samo za leto 1981, ko je Dolenjska lekarna pričela delovati, da lekarne na Mirni v naših poslovnih knjigah ni bilo.
V	poznejših letih smo ugotovili, da je v ZP Mirna prostor v velikosti 3,5 x5 m namenjen za zalogo zdravil. Prostorje uporabljala zdravnica, ki je takrat ordinirala v ZP Mirna in pacientom na recepte izdajala tudi zdravila. V prostoru ni bilo druge opreme kot nekaj polic, pisalna miza in trije stoli. Lekarna Trebnje je bila lastnica zdravil, ki jih je zaupala zdravnici ob predhodnem dogovoru o poslovno-strokovnem sodelovanju. Žal, to sodelovanje ni trajalo dolgo in lekarna Trebnje je bila zaradi nekaterih strokovnih napak pri njenih zdravilih dolžna prekiniti sodelovanje. Zdravila, ki jih je bilo za dva kartona, smo pobrali s polic in odpeljali v Trebnje. Lekarne nikoli nismo ukinili, ker ni bilo pogojev, da bi bi la verificirana. Krajani KS Mirna so bili ogorčeni, vendar smo jim dokazali, da tam ni možnosti za lekarno, ker je prostor premajhen, ni nujno potrebne opreme in tudi ne ustreznega kadra dipl. ing. farmacije.
KS se je odločila za obnovo in širjenje zdravstvene postaje in našla večje prostore za lekarniško podružnico. Pri prenovi in opremljanju je Dolenjska lekarna tudi sodelovala in ko so bili prostori pripravljeni, smo potrebovali še ustrezen kader. Dali smo vlogo na takratno Občinsko zdravstveno skupnost Trebnje, ki je odločala o novih zaposlitvah, vendar nas pri tej vlogi tako KS Mirna kot Občina Trebnje nista podprli. Ker nismo imeli dovolj dipl. ing. farmacije, ki lahko vodijo lekarniško podružnico, podružnice Mirna nismo odprli. Predlagali smo še, da bi kolegica, ki vodi lekarniško podružnico Mokronog, delno vodila lekarniško podružnico Mirna, vendar se KS med seboj nista dogovorili. Vsa prizadevanja KS Mirna so se nam naenkrat zdela nerazumljiva in zato nismo več bili pripravljeni sodelovati.
Ker ugotavljamo, da se nekatere neresnice ponavljajo v različnih javnih občilih, tudi zato, da bi blatile naše dobro ime, opozarjamo tudi vas, g. urednik, da to preprečite, preden objavite tak članek. Lepo bi bilo predhodno poiskati informacijo tudi pri nasprotni strani in tako objaviti tudi drugo mnenje, še predvsem zato, ker vse naše trditve lahko dokažemo.
Veseli nas, da je sedaj lekarniška podružnica z ustrezno opremo in prijaznim, ustreznim strokovnim kadrom uspešno odprta, vendar ponovno ne razumemo godrnjanja KS Mirna na naš račun.
Direktorica: Janja FORTUNA, mag.farmac.
Je komentar potreben? Samo to: lekarne na Mirni ni bilo, “lekarna" na Mirni je bila, lekarne na Mirni ni bilo in lekarna na Mirni danes je! Prostori za današnjo lekarno niso bili razširjeni, so le prenovljeni in KS Mirna danes ne godrnja več na račun Dolenjskih lekarn (godrnja pa se lahko tudi od zadovoljstva). Krajani so z lekarno zadovoljni, lekarnar je s krajani zadovoljen. S tem je bil cilj sveta krajevne skupnosti Mirna dosežen.
D. Z.
GASILCI PRAZNUJEJO 90-LETNICO
Prostovoljno gasilsko društvo Mirna je imelo 22.02.1998 redni letni občni zbor. Obravnavali so poročilo o delu društva, razrešili organe društva in imenovali nov upravni in nadzorni odbor. Predsednik društva je dosedanji podpredsednik Branko Kolenc, poveljnik pa Kristjan Možina.
Iz poročila podpredsednika je bilo razvidno, da so v preteklem letu vlagali v vzdrževanje vozila, nabavo delovnih oblek, izobraževanje mladih in se udeleževali tekmovanj, kjer so dosegli vidne uvrstitve. V
planu za leto 1998 so si zadali organizirati proslavo ob 90. obletnici ustanovitve, nabaviti novo vozilo VG 1, urediti okolico doma z asfaltiranjem dvorišča, popraviti brizgalno in nabaviti gasilski prapor.
Vrednost programa je 8 mio sit.
Predsednik občinske gasilske zveze g. Strah je v govoru poudaril povezovanje društva s podjetji, za katera zagotavljajo požarno varnost in obljubil finančno pomoč društvu ob praznovanju obletnice. Praznovanje 90-letnice bodo gasilci združili z osrednjo občinsko proslavo.
OB OSMEM MARCU
MEDNA RODNI DA N ŽENSK je praznik v spomin na velike ženske demonstracije, ki so se zgodile 8. marca 1909 v ZDA. Demonstrantke so zahtevale splošno volilno pravico. Na predlog Klare Zetkin je bi! leto kasneje v Kobenhavnu, na 2. mednarodni konferenci socialistk, 8. marec proglašen za dan mednarodne solidarnosti žensk v boju za politično in ekonomsko enakopravnost. Prvič so ga praznovali 1911 v Nemčiji, Švici, na Danskem, v Avstro-Ogrski in s tem tudi na Slovenskem. Prva zborovanja so bila v Zagorju, v Trstu in na Jesenicah. Po drugi svetovni vojni je v Sloveniji praznovanje Dneva žena postalo splošno, razširjeno v družbi in v družini. Seveda je odveč razlagati, da čas in prostor oblikujeta tudi praznike, da lokalni interesi (na svetovnem zemljevidu so to države politike) ne izpuščajo nobenih priložnosti in da je torej privzemanje nekaterih manir aktualnega časa neizbežno. Ob velikih družbenih spremembah postanejo potem te manire odveč, celo breme, na katerem pa gradijo samo skrajneži. Slej ko prej pa je 8. marec dan mednarodne solidarnosti žensk, v katerem imajo svojo aktivno vlogo tudi Slovenke.
Zato vsem iskrene čestitke ob prazniku!
KDO LAHKO UPRAVUA Z VODOTOKI NA NAŠEM PODROČJU
Letošnja zima ni vredna te besede. Suhe in (pre)tople dneve v zimskih mesecih pa s pridom izkoriščajo vodarji, da opravijo nujna vzdrževalna dela na nekaterih vodotokih. Seveda to delo opravljajo strokovno po vnaprej pripravljenih projektih, ki so jih potrdile tudi strokovne službe Ministrstva za okolje in prostor, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Zavod za ribištvo ter Ribiške družine, ki jim je družba zaupala varovanje vsega življenja v teh vodah.
Žal se vse pogosteje pojavljajo "črni posegi" v mnoge vodotoke. Ti izvajalci delajo praviloma brez kakršnihkoli projektov in dovoljenj ter povzročajo ogromno in nepoporavljivo škodo vodnemu življenju in rastlinstvu ob teh vodah.
Treba je vedeti, da so taki posegi vedno nestrokovni in protizakoniti, zato bodo inšpektorji strogo nastopali proti naročnikom in izvajalcem takih del.
Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto že štirideset let vzdržuje vodotoke na vodnem področju vse Dolenjske in dela Posavja ter Bele Krajine.
V	preteklih letih so izvedli obsežna dela regulacije Mirne skozi Mirno. Letos bodo opravili vzdrževalna dela z obnovo kamnitih opornic zidov na samem koritu Mirne skozi Mirno.
V	teh dneh zaključujejo vzdrževalna dela na Pristavškem potoku (Lanšpreškem potoku). Potrebna je bila kar dobra mera strokovnosti,
(D
da so uskladili zahteve strokovne službe Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter zahteve Ribiške družine Sevnica, saj je ta potok uvrščen med varstvenogojitvene vode ribiške družine in varovano območje naravne dediščine.
V	Dolini so na Pristavškem potoku zgradili most, ki ga bodo lahko koristili vsi lastniki gozdov in travnikov na tem področju, predvsem pa Podlogarjev!, ki imajo prijetno domačijo v neposredni bližini mostu. Večji delež finančnih sredstev za most je primaknil občinski proračun. Z opravljenim delom na Pristavškem potoku so zadovoljni tako ribiči kot naravovarstveniki, predvsem pa lastniki pribrežnih zemljišč.
VGP Novo mesto pripravlja dokumentacijo za nadaljevanje del na odseku potoka Zabrščica od Zabrdja do sotočja s Pristavškim potokom.
Dolenjski vodarji ob tej priložnosti prisrčno pozdravljajo vse tiste, s katerimi so uspešno sodelovali v preteklih štirih desetletjih in upajo, da bo sodelovanje še naprej uspešno in koristno za vse Stanke.
Pričakujemo, da bo državni proračun v naslednjih letih namenil več denarja za njihovo delo, saj so urejeni vodotoki med najpomembnejšimi dobrinami našega okolja.
Dušan ZAKRAJŠEK
DOBER DAN VSAK DAN
DANA gradi bodočnost na kvalitetnih sokovih in sirupih.
V	začetku lanskega leta so se vodilni delavci Dane odločili za nov način reklamiranja njihovih proizvodov - sokov pod imenom COMBIBLOC.
Predvsem so želeli kupce opozoriti na kvalitetne sokove z dvema blagovnima znakoma: DAN in BIBA.
Da bi čimbolj približali te proizvode potrošnikom, so se 15. septembra odločili za reklamno igro pod geslom: DOBER DAN VSAK DAN. V vsaki trgovini z Daninimi proizvodi so imeli na razpolago kartice, ki so jih kupci le izpolnili s potrebnimi podatki in jih poslali na naslov Dane. Vsak dan so izžrebali vrednostni bon za 2.500,00 sit, ki ga je dobitnih lahko vnovčil za nabavo v trgovini, kjer je bon prejel.
Vsak teden so izžrebali kartico, s katero je srečnež prejel hladilnik ali štedilnik oziroma pralni stroj. Za reklamno igro je bilo med kupci
veliko zanimanje, saj so s karticami napolnili reklamni bazen pred INTERSPAROM v Ljubljani, kjer je bila poleg prijetnega kulturnega programa (harmonikar s pevko, Trebanjski oktet, Krjavelj, snežinke in prijazni Danini delavci) 22. decembra glavna atrakcija promoviranja Daninih proizvodov: žrebanje glavne nagrade osebni avto: VW POLO!
Srečna dobitnica je avto odpeljala v Žalec.
Dana je s to odmevno akcijo potrošnikom uspešno predstavila novi design proizvodov. Z novimi reklamnimi prijemi bo Dana nadaljevala že v tem mesecu, ko bo kupcem predstavila dva nova proizvoda. Največ vlagajo v kvaliteto sokov in sirupov.
V prenovljeni Danini trgovini je kupcem na voljo celoten program njihovih proizvodov po zelo ugodnih cenah. Na novo pakirani “četverčki" so že znatno cenejši kot posamezni izdelki.
Razvojna služba v Dani pripravlja nov artikel v nepovratni embalaži, ki bo zelo primeren za ljudi, ki želijo za svoje zdravje tudi sami kaj postoriti. Zaenkrat je ^rtikel še velika skrivnost, že v naslednjem Krajanu pa bo proizvod primerno predstavljen vsem bralcem.
D. Z.
(	EKOLOŠKI KOTIČEK	—
VODE V SLOVENIJI	KAKO IZBOLJŠATI KAKOVOST VODE
Skupni pretok naših podzemnih voda znaša pri nizkih vodah ca. 44 m3/s, od tega je ca. 30 m3/s kraških podzemnih voda, 14 m3/s pa v prodnih zasipih podtalnic.
Skozi Slovenijo odteče v povprečnem deževnem letu po površini približno 34 mrd m3 ali 1072 m3/s vode, od tega 19 mrd m3/s, 15 mrd m3/s priteče iz sosednjih dežel.
Približno 75 % prebivalcev Slovenije je oskrbovanih z vodo iz javnih vodovodov, ki zajemajo vodo iz podtalnic ali izvirov.
Od skupno ca 1376 mio km3 vode na planetu je je 98 % v morjih, le 2 % je sladke vode.
Od stoječih voda sta pri nas večji naravni jezeri le Bohinjsko in Blejsko, v Cerkniškem je voda le občasno. V njih je skupno ca. 150 mio m3 vode.
Skupna dolžina vseh nižinskih vodotokov v Sloveniji je 18157 km in 7751 km hudourniških voda. Na ca. 100 kontrolnih mestih redno preverjajo kakovost pomembnejših vodotokov.
C	:
O PROMETNI VARNOSTI
Na območju UNZ Novo mesto se je v letu 1997 pripetilo 12 (32) prometnih nesreč s smrtnim izidom, 151 (119) prometnih nesreč s hudo telesno poškodbo in 214 (210) prometnih nesreč z lahko telesno poškodbo.
Na območju Policijske postaje Trebnje se je v letu 1997 v primerjavi z letom 1996 pripetilo skupaj 297 (293) prometnih nesreč.
Posledice prometnih nesreč so bile:	1996	1997
MRTVIH	6	2
HUDOTELESNO POŠKODOVANIH	30	35
LAHKO TELESNO POŠKODOVANIH	34	30
•	Vodne vire zaščititi, zajeti, jih pripeljati do potrošnika, zgraditi sistem za zbiranje odpadne vode in čistilno napravo.
•	Poskrbeti, da v vodi ne prido do pomanjkanja kisika. To lahko v skrajnem primeru zaduši vse živo.
•	V proizvodnih obratih, na mestu nastajanja preprečiti onesnaževanje z modernejšimi tehnološkimi postopki.
•	V kmetijstvu strokovna uporaba gnojil, pesticidov in herbicidov.
•	V gospodinjstvu: sortiranje odpadkov, manjša poraba vode (stranišča), pravilna uporaba pralnih praškov.
•	Preprečevati dotok hranljivih snovi v vode n. pr. s splakovanjem ali pronicanjem s preveč gnojenih površin, z neurejenimi odlagališči, greznicami, gnojišči.
N
_____________________________________________________________________
\z podatkov je razvidno, da se je prometno varnostna situacija na območju PP Trebnje delno izboljšala. Nesreči s smrtnim izidom sta bili obe na magistralni cesti M/l, v letu 1996 pa smo obravnavali eno na regionalni cesti v Trebnjem.
Glede števila prometnih nesreč s hudo in lahko telesno poškodbo je število približno enako kot v letu 1996 kljub dejstvu, da smo policisti v primerjavi z letom 1996 izvedli za 23 % več represivnih ukrepov -
4.072 (3.317).
Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so bili: neprimerna hitrost	69(55)
nepravilna stran vožnje	46(50)
neupoštevanja pravil prednosti	31(41)
OBVESTILA OGLASI
premiki z vozilom	30(31)
prekratka varnostna razdalja	13 (10)
nepravilno prehitevanje	13(10)
Kot sekundarni vzrok v prometnih nesrečah je tudi količina alkohola pri voznikih in sicer v 46 (42) prometnih nesrečah. Policisti smo poostreno kontrolirali alkoholiziranost pri voznikih in odredili 1.400 (980) preizkusov z alkotestom, od tega je bilo 468 (331) voznikov pod vplivom alkohola oziroma 33,4 % vseh preizkušenih voznikov.
Samo na območju krajevne skupnosti Mirna se je v letu 1997 pripetilo 18 (15) prometnih nesreč, največ pa v samem naselju Mirna;
Cesta na Gradec 2 zaradi izsiljevanja prednosti in vožnje po levi strani
Glavna cesta 5 zaradi nepravilnosti pešca, izsiljevanja prednosti, dve zaradi nepravilnega prehitevanja in ena zaradi neprevidnega premika z vozilom Jamska ulica 1 zaradi izsiljevanja prednosti Pot na Laze 1 zaradi prevelike hitrosti
Zapuže 2 zaradi neprevidnega premika z vozilom in vožnje po levi strani
Posledice prometnih nesreč so bile največkrat materialna škoda na vozilih, v treh primerih pa je bila posledica huda telesna poškodba in sicer zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča, izsiljevanja prednosti in prevelike hitrosti.
Voznike in ostale udeležence ob tej priložnosti opozarjamo, naj upoštevajo prometno signalizacijo pri vključevanju v promet na prednostne ceste, predvsem pa pešce na previdno hojo in nošenje odsevnih teles ko je zmanjšana vidljivost oziroma uporaba svetlejših oblačil predvsem pri hoji ob vozišču izven naselij oziroma tam, kjer vozišče ni osvetljeno.
Janez KUKEC KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE Inšpektor 1. razreda
TAKSA ZA OBREMENJEVANJE VODE
Nekateri krajani očitno niso prebrali obvestila v 48. številki Dolenjskega lista z dne 4. decembra 1997 in obvestila v Iverih 8. številke Dolenjskega lista dne 26.02. letos, kjer sta bili objavljeni noti o taksah za obremenjevanje vode. Vlada republike Slovenije je Uredbo o taksi za obremenjevanje vode uvedla že leta 1995, opozorila pa vse, ki jo morajo zaračunavati in denar odvajati Republiški upravi za varstvo narave, da morajo to takso zaračunavati vsem zavezancem, torej tudi tistim, ki imajo lastne greznice in ki svojih objektov nimajo prikjučenih na javne kanalizacijske sisteme, njihove odpadne vode pa odtekajo v podtalje in s tem obremenjujejo vode v naravnem okolju.
Za ta gospodinjstva je pričela Komunala Trebnje kot zavezanka za zaračunavanje pošiljati položnice za leto 1998. Ker na vaških vodovodih vodomeri niso urejeni v skladu z določbami Zakona o meroslovju in pri lastnikih kapnic, bodo uporabili osnovo za obračun takse v pavšalnem obsegu 4 m3 vode na osebo na mesec. To je normativ, ki ga je določila Uprava RS za varstvo narave. Ta tudi vsako leto v začetku določi višino takse.
Zavračanje položnic je torej zgolj zavlačevanje plačila, ki ima za zavezance lahko negativne posledice v tem, da bo potrebno k majhnim zneskom za takse plačati tudi stroške izterjave.
Vlada republike Slovenije zbrane takse uporablja za sofinansiranje ekoloških projektov.
ZASLUŽNE PEVKE
Ženski pevski zbor KUD Svoboda z Mirne je nastopi! na prireditvi, ki so jo v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravili v Mokronogu. Ob tej priložnosti so bile zaslužnim pevkam podeljene tudi Gallusove značke. Bronaste so si prislužile Marjeta Vtič in Roti ja Peterle, srebrne Jelka Kramar in Breda Repinc, zlate pa Rozi Dr no všek, Štefka Gregorčič, Duška Peček in Nada Turk.
Čestitamo!
Naj povemo še, da je za bronasto značko potrebno prepevati v zboru od 5 do 15 let, za srebrno do 25 let in za zlato Gallusovo značko nad 25 let.
OBVESTILO
o odvozu kosovnih odpadkov iz gospodinjstev
1.	Krajane krajevne skupnosti Mirna obveščamo, da bomo v torek 24.03.1998 organizirali odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev.
2.	Odvoz kosovnih odpadkov se bo navedenega dne izvedel na področju celotne krajevne skupnosti Mirna.
3.	Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oziroma zapakirati ter jih odložiti na določeni dan do 6. ure zjutraj ob cesti, kjer odpadke navadno pobiramo, oziroma na mesto, ki ga določita Komunala in KS.
4.	Kosovni odpadki iz gospodinjstva so predvsem: pohištvo, gospodinjski aparati, sanitarni elementi in drugi odsluženi kosovni predmeti iz gospodinjstev.
5.	Odpadne sekundare surovino, kot so papir, staro železo in steklo, morajo biti pripravljene na enak način kot kosovni odpadki in ločeno od gospodinjskih kosovnih odpadkov.
Odpadki iz tehnološkega procesa ne sodijo med kosovne odpadke in jih ne bomo odvažali.
6.	Navedeni dan lahko občani tudi sami pripeljejo kosovne odpadke na deponijo komunalnih odpadkov Cviblje, ki obratuje od 6. do 14. ure.
KOMUNALA TREBNJE
O OKRASNIH RASTLINAH SEDAJ
Tako kot je nas presenetilo obdobje lepega vremena, je iz zimskega počitka prebudilo tudi rastlinje. Vsi skrbni vinogradniki, sadjarji in vrtnarji so pričeli opravljati predspomladanska opravila. Pričela se je tudi prodaja okrasnih rastlin, zato bi rad dal nekaj nasvetov tistim,
ki se ukvarjate z njihovo vzgojo.
Vse rastline, ki ste jih čez zimo shranili po garažah ali kleteh je potrebno postaviti bliže k izvoru svetlobe - v dovolj svetel prostor. Rastline takrat temeljito očistite - odstranite vse rumene ali kako drugače obolele liste, saj so izvor bolezni.
Pomembno je, da odrežete tanke in predolge poganjke, s tem pa boste dosegli, da bo vaša rastlina bolj košata.
Vse stare rastline presadite! Prav tako presadite podtaknjence, ki ste jih ukoreninili doma. V tem času je jogurtov lonček že popolnoma neprimeren za rast. Svetujem vam, da za sajenje rastlin v korita in okrasne lonce uporabite kvalitetne, že pripravljene substrate, ki vsebujejo primerno količino šote, gline in ostalih potrebnih snovi za rast.
Tako rastline vzgajamo tudi vrtnarji, saj rož nikoli ne sadimo v njivsko ali vrtno zemljo. Tako zemljo lahko uporabite le za dodajanje kupljeni, pa še to samo takrat, kadar ste prepričani, da ne vsebuje ostankov herbicidov, na katere so okrasne rastline veliko bolj občutljive od ostalih rastlin.
Tako so rastline pripravljene na pomlad. Vaša naloga pa je, da jih v tem prehodnem obdobju primerno zalivate, jih na okenskih policah ne izpostavljate direktnemu soncu ter skrbite za njihovo zaščito.
Priporočamo, da uporabite zaščitna sredstva, ki se uporabljajo predvsem v sadjarstvu in vinogradništvu in ne BID preparatov, ker je njihov učinek nezadosten. Predvsem pazite na listne uši, belo muho, pršice in trips. Od bolezni sta nevarni predvsem plesen in rja.
Rastline škropimo tudi preventivno - proti bolezni uporabite Antracol ali Dithane.
Spomnim naj vas še, da je še čas za sajenje paprike, sejete pa lahko že zgodnji paradižnik.
Sreeum fini	'la&tlčti!
Stane CVELBAR, ml.
ŠPORT
MIRNA BO GOSTILA ŠPORTNIKE DOLENJSKE IN BELE KRAJINE
Športne igre upokojencev (ŠIL) ’98) letos organizira Občinska zveza društev upokojencev Trebnje in Društvo upokojencev Mirna.
Na dan krajevnega praznika Mirne, to je 6. junija letos bo Občinska zveza društev upokojencev Trebnje organizirala športne igre upokojencev, že 23. po vrsti, ki zajemajo vsa društva Dolenjske regije, to je območje Dolenjske (razen Kočevja, ki je odstopilo) in Bele Krajine. Mirenski upokojenci so prevzeli celotno izvedbo teh iger. Člani upokojenških društev se bodo pomerili v šahu, kegljanju, streljanju, pikadu in balinanju. Tekmovale bodo ženske in moške ekipe.
Pričakujemo preko 300 tekmovalcev, ki se bodo na dan krajevnega praznika ob 8. uri zjutraj postrojih pred Prodajnim centrom Mercator, kjer bodo dobili vse napotke o poteku tekmovanja, nato pa se bodo razkropili po tekmovališčih. Tekmovanje v balinanju, šahu in pikadu se bo odvijalo na Mirni, streljanje na strelišču v Trebnjem, kegljanje pa na kegljišču v Novem mestu.
Ob tej priliki bodo izšli trije bilteni, v katerih bosta poleg predstavitev OZDU Trebnje in DU Mirna ter občine Trebnje in kraja Mirna predstavljena tudi gospodarstvo in turistična dejavnost naše občine. Po končanem tekmovanju se bodo vsi športniki zbrali pred PC Mercator, kjer bodo podeljeni pokali in priznanja najboljšim, vsi pa bodo prejeli darilca v spomin na ta dogodek.
Ta dan bodo mirenski gasilci proslavili 90-letnico obstoja in delovanja Gasilskega društva Mirna, v počastitev krajevnega praznika bo prikazan pester kulturni program, priznani glasbeniki pa bodo zabavali goste do naslednjega dne.
Da so mirenski upokojenci marljivi in delovni, smo že pisali, organizacija tako množičnih športnih iger pa je velik zalogaj celo za večja društva, saj so igre povezane z velikimi finančnimi sredstvi. Z razumevanjem vseh občanov bodo premostili tudi to oviro in prepričani smo, da se bodo tako tekmovalci, kot navijači in ostali udeleženci prijetno zabavali.
Krajani, ne pozabite priti na naše praznovanje!
30 otrok je med zimskimi počitnicami zimovalo v koči Pesek na Rogli. Vsi so veliko smučali, z alpskimi in carving smučmi, deskali, tekli na smučeh, se vozili s sanmi na konjsko in pasjo vprego in plavali. Petdnevno zimovanje so zaključili s tekmama v veleslalomu in teku na smučeh.
Zimske dejavnosti bo 12 učencev zaključilo na Pokljuki v mesecu marcu. Tam bo državno prvenstvo v smučarskih tekih in biatlonu.
Da so učenci preživeli tako pestro zimo, se morajo zahvaliti predvsem OŠ Mirna in vaditeljem društva Partizan Mirna, pa tudi tovarni DANA Mirna, GUSTO-PRESAD Mirna, trgoviniJVIERCATOR PC GRADIŠČE Mirna, trgovini KRAMER Mirna, trgovini ŠPORTNIK Trebnje in VITA-FISCHER Trebnje.
BADMINTONSKA EKIPA OŠ MIRNA ŽE ČETRTIČ DRŽAVNI PRVAK
(LENDAVA, JANUARJA 1998)
Mirenski osnovnošolci so prisotnim v Lendavi prikazali najlepše igre dneva. Igre, polne napadalnosti, požrtvovalnosti, preciznosti, vzdržljivosti,..., skratka, prikazali so vso lepoto in plemenitost badmintonske igre in osvojili pokal ministrstva za šolstvo in šport.
FINALE OSNOVNOŠOLSKEGA \qo/ PRVENSTVA V BADMINTONU W ALTALANOS ISKOLAI s TOLLASLAJA-P*JNOK^AG a?NT°J
Dušan ZAKRAJŠEK
MIRENSKI OTROCI NA SNEGU
Kljub zeleni zimi so MIRENSKI osnovnošolci letošnjo zimo veliko smučali. V mesecu januarju je na športnem dnevu na ROGLI smučalo preko 100 učencev, 25 pa jih je teklo na smučeh. Ta dan so ostali izkoristili za lep zimski izlet po Rogli.
Kar cel avtobus osnovnošolcev je februarja smučalo na Pokljuki; 22 jih je tekmovalo v smučarskem teku na 5 km - na POKLJUŠKEM maratonu, 25 učencev je smučalo pri ŠPORT hotelu.
aJi
Za ekipo so nastopili: Taja BORŠTNAR, Nejc VOJNOVIČ, Urška SILVESTER, Bojan KOLENC, Špela SILVESTER, Matej ZAPLOTNIK.
S	ifnMCH-rnn	
v	ivunclM IAK	
DELO SVETNIKOV NI LAHKO
Pogovor z Janezom Kovačičem, svetnikom vObčinskem svetu Trebnje.
Vsi občani ne moremo biti člani Občinskega sveta. Zanima nas, kako se v tej vlogi počutite, še bolj pa nas zanima, kaj vse ste na Občinskem svetu doživeli, oziroma, kaj ste konkretnega doprinesli za našo krajevno skupnost, ki jo na teh sejah zastopate. Kaj je naprimer s cesto Trebnje - Mirna?
V KS Mirna smo bili v svet občine Trebnje izvoljeni štirje krajani, vendar je eden, ki je spremenil stalno bivališče, mandat izgubil. Takoj na začetku moram povedati, da ima vsak svetnik, če le hoče aktivno delovati v svetu, dovolj dela.
Kar nekaj vzrokov je, da rekonstrukcija cesta Trebnje - Mirna ni dokončana. Precej nerodnosti je bilo s strani lastnikov zemljišč ob cesti. Ker dogovor ni pravočasno stekel, je gradbena operativa stroje preselila na druge trase. Treba je vedeti, da ima vse pristojnosti za to magistralko le DARS - Republiška direkcija za ceste.
Ovira za dokončanje je bila tudi Občina, ki ni imela pripravljenih rešitev za križišče pri industrijski coni v Trebnjem. Sedaj teh ovir ni več.
Kot svetnik sem o tej problematiki zastavil dve vprašanji: 1. Zakaj na tej cesti omejujemo hitrost in zakaj so znaki izbokline na cesti?
2. Kdaj bomo začeli z deli na cesti Mirna - Trebnje?
Pritisnili smo na župana, da stori vse, da bi se dela čimprej nadaljevala. Sedaj je na potezi DARS. Prepričan sem, da se bodo dela nadaljevala v tem letu.
Že nekaj let se pogovarjamo, dogovarjamo, opozarjamo in prosimo, da se reši problem mirenskega mostu. Kdaj bo začetek gradnje obvoznice in koliko lahko pri tem sodeluje Občina?
Nekaj rešitev za pešpot - most za pešce ob obstoječem mostu je bilo že nakazanih, vendar to niso niti enostavne niti dolgoročne rešitve, ki bi ustrezale vsem željam in potrebam. To bi bila rešitev le za ožji del Mirne.
Tudi za rešitev tega projekta je finančno odločilna država. Kako bi to izvedli, pa je v pristojnosti krajanov in Zavoda za spomeniško varstvo.
Trasa, ki je bila zakoličena že pred leti, napačno smo jo imenovali obvoznica, bi bila najboljša rešitev za Mirno, vendar je ta projekt zelo drag. Zgraditi bi bilo potrebno tri mostove - preko Zabršce, preko Mirne in preko Sotle. Za ta projekt sicer ni več tehničnih ovir (le denar!), koridor je sprojektiran skoraj v celoti.
Da je izpeljava ceste ob Mirni nujnost, kažejo tudi dejstva, da težki tovornjaki povzročajo s tresljaji razpoke na starih hišah, ki pa so pod spomeniškim varstvom. Vprašljivo je tudi, do kdaj bo obstoječi most zdržal tak promet, kajti na njem se že kažejo nevarne spremembe.
Tudi cesta je že previsoka, lastniki hiš ne bodo več dovoljevali, da bi jo še dvignili, saj se na hišah z zamakanjem že dela nepopravljiva škoda.
DARS smo na te probleme opozorili že leta 1996. Rezultat opozorila je bil le postavljen znak za omejitev nosilnosti mostu na 15 ton.
Na ta način se slabo piše tudi kapelici na mostu, ki je tudi pod spomeniškim varstvom in v katere obnovitev je DANA vložila precejšen kupček denarja.
Na Mirni se govori, da je naš bazen za kopanje pod gradom postal občinska last. Kaj je resnica in kdaj bo bazen urejen za svoj namen?
Res je, da smo leta 1996 na svetu sprejeli sklep, da bo bazen prešel v občinsko last. S tem pa je Občina prevzela tudi dolžnost, da bazen dogradi tako, da bo služil vsem občanom za kopanje in rekreacijo. Podpisana je bila tripartitna pogodba za pripravo in izdelavo projektne dokumentacije. KS Mirna je bila zadolžena, da pridobi vsa potrebna zemljišča, ki so bila tedaj last GG Brežice ter še za nekaj akcij.
Ko je KS izpolnila zadolžitve, sem na svetu postavil vprašanje in zahtevo za 12 mio tolarjev. Takoj rabimo 5,4 mio tolarjev za nabavo betonskih cevi, po katerih bi speljali svežo vodo iz reke Mirne v bazen za letošnjo sezono.
Ker pa do danes še ni sprejet občinski proračun za leto 1998, je bil dogovor, da je treba počakati na potrditev proračuna.
Ponovno je bilo potrjeno stališče, da je bazen občinska last in da ga je dolžna zgraditi do končne faze Občina. Menim, da bomo letos spet zamudili vlak...
Zainteresirati bi bilo treba tudi republiške inštitucije za šport, da bi finančno sodelovale pri tem projektu.
Treba bi bilo še....
Hvala za pogovor
DUŠAN ZAKRAJŠEK
BOM ŠE JAZ NEKAJ POVEDAL
Parlamentarni večer, ki se je v soboto, 28. februarja, “zgodil" v večnamenski dvorani v Šentrupertu (Osnovna šola), je bil za večino prisotnih nekaj posebnega.
Sklicatelj je bil občinski odbor Socialdemokratske stranke Trebnje, ki je na ta večer povabil naše poslance v Državnem zboru Janeza Janšo, Janeza Mežana, Branka Kelemino, Lojzeta Peterleta, Franca Žnidaršiča, Cirila Pungartnika ter župana Alojzija Metelka, teme te javne razprave pa naj bi bile gospodarstvo, kmetijstvo, sodelovanje poslancev in lokalna politika. Iz “neznanih" vzrokov se parlamentarnega večera nista udeležila poslanca Franc Žnidaršič (DESUS) in Ciril Pungartnik (LDS).
Prvaka strank SDS in SKD sta se poslušalcem predstavila na svoj običajen način: "Vlada, ki nič ne dela in sedanja politika, ki vodi gospodarstvo v napačno smer, režim, ki je za državo škodljiv, saj pomladni in liberalni sistem preprosto ne gresta skupaj, prevare vladnih strank (’93), itd.“
Več konkretnih problemov je načel župan Lojze Metelko, ki je dejal, da pričakuje podporo tako pozicijskih kot opozicijskih strank - poslancev pri realizaciji občinskega programa, to je predvsem dokončanje Doma za ostarele občane, dokončanje rekonstrukcij cest
in ostalih del, za katere mora tudi država primakniti denar iz proračuna.
Poslanec Branko Kelemina, ki v Državnem zboru "pokriva" malo gospodarstvo, tudi sam je bil privatnik, je poudaril, da se sedanja vlada pretirano zadolžuje, da bi obdržala socialni mir. Tudi upokojenci ne bi mogli dobiti pokojnin v taki višini, če ne bi ogromen primanjkljaj pokrivali iz proračuna.
0 nujnosti pokojninske reforme je govoril Janez Janša, ki je navedel, da so razlike med najnižjo in najvišjo pokojnino prevelike, saj je razmerje 1:5, z dodatki pa celo 1:10, v Evropi pa je to razmerje le 1:3. Tako stanje povzročajo predvsem privilegirane pokojnine, ki se včasih imenujejo socialni transferji in za katere letno porabimo 30 do 40 milijard tolarjev, kar je nevzdržno, je poudaril Janša.
Dejal je tudi, da v Ljubljani pozna kar nekaj ljudi starih 40 let, ki prejemajo 200.000,00 tolarjev mesečne pokojnine, za kar morajo trije zaposleni odvesti po eno povprečno mesečno plačo.
“Evropa zahteva hitrejšo izvedbo reform v naši državi", je dodal Lojze Peterle.
“V pokojninskem skladu bo letos že 150 milijard tolarjev primanjkljaja. Nujna je vsekakor gospodarska reforma, za njo pa tudi pokojninska."
Janša in Metelko sta ostro obsodila zadnja početja poslanca SNS Jelinčiča in zahtevala, da se ga izloči iz komisije za evropske zadeve, saj poziva na poboje, s ponižanjem, moledovanjem in sramotnim nastopom v Beogradu pa je rušil tudi ugled države.
Teme so se menjavale. Po govorancah "predavateljev“ je “nastopil" tudi kmet Jaki, ki je dejal, da “Amerika in druge evropske države pravijo, da imamo mi v vladi preveč zaposlenih", ošvrknil pa je tudi županove obljube. Le-ta mu ni ostal dolžan, saj ga je spomnil na njegovo nerodnost in trmoglavost, vendar je obljubil, da bo dal od sebe vse, da bo narejena tista pot.
Prisotni so natresli še nekaj bolj ali manj lokalnih “problemčkov" (cesta, kulturni dom, certifikati), še največ besede pa si je vzel “mož iz železnice", ki je nenehno vstajal s sedeža in zahteval: “Bom še jaz nekaj povedal!" Vznemiril je celo Janeza Janšo, ki mu je predlagal učne ure iz bontona.
Kratek “nastop" sta imela tudi varnostnika.
Lepo so zapeli pevci Društva upokojencev iz Trebnjega, nekaj del Cankarja, Prešerna in svojo pesem pa je občuteno povedal igralec, pesnik in recitator Tone Kuntner.
DUŠAN ZAKRAJŠEK
Svet KS Mirna
išče usposobljenega	x\
kopališkega mojstra, ki bo v času sezone 2 a kopanje v eeloti oskrboval kopališče, blišnj o okolico in skrbel za varnost kopalcev.
Prijave sprejema svet do vključno 3 f • marčni na naslov: Krajevna skupnost Mirna,
Glavna cesta Mirna.
r
Z izbranim izvajalcem bomo sklenili ustrezno pogodbo, datne informacije lahko dobite na sedežu Mirna vsak ponedeljek, sredo in petek od f Z. do f 5. ure.
(	----- TAM GORI, KJER VINOGRAD'MAM
-DRUŠTVO VINOGRADNIKOV TREBNJE-
Obvešča člane in tiste, ki bi se radi včlanili v društvo, da bo v nedeljo 15.3.1998 ob 9.30 uri v gostilni Opara Trebnje predavanje o gnojenju vinogradov s ciljem pridelati čim kvalitetnejše grozdje.
V četrtek 19.3.1998 se bodo zbirali vzorci vin za degustacijo in sicer od 16. do 20. ure v Oparov! zidanici v Stari Gori. Zbira se po 1 liter in 1000 SIT po vzorcu. Sporočamo tudi, da smo nabavili tudi filter in polnilno napravo za stekleničenje vina, katero lahko koristi vsak član.
J.Z.
REZ IN VARSTVO VINSKE TRTE V FAZI MIROVANJA
Cilji rezi:
-	vzdrževanje ustrezne oblike,
-	vzdrževanje ravnovesja med rastjo in rodnostjo,
-	omejevanje rasti večjega števila mladic in ustrezna razporeditev mladic in opori.
Za rez uporabimo le zdrave in dobro dozorele rozge. Roden je
Za številne ženske je ljubimec zrcalo, v katerem občudujejo same sebe.
F. Constandin
Ogledalo, ki mu ženske najbolj verjamejo, so oči moških.
S. Graff
Ženske ljubijo premagance, varajo pa jih z zmagovalci.
T. lA/illiams
Kdor se igra z življenjem, ne doseže ničesar.
Goethe
Pravniki so ljudje, ki pravičnost varajo s pravom.
H. Pinter
praviloma enoleten les, ki je zrasel iz dveletnega. Enoleten les režemo na čepe, reznike, daljše reznike in šparone.
Rodnost trte je odvisna od:
-	pridelka v preteklem letu,
-	časa trgatve,
-	bolezni in škodljivcev,
-	prehrane in oskrbe z vodo,
-	starosti trte,
-	obremenitve v preteklem letu in dolžine rezi.
Pri obremenitvi moramo v letošnjem letu še posebej paziti, ker so če smo v prejšnjem letu zaznali močnejše poškodbe pršice, bili trsi že tri leta zaporedoma obremenjeni z velikimi predelki, zato Škropimo v fazi razvoja B - C, to je ko je na očesu viden zeleni bi bilo priporočljivo trto manj obremeniti (pustiti počivati).	vršiček.	:
Varstvo vinske trte v času mirovanja:	Za to škropljenje uporabimo močljivo žveplo (Pepelin, Thiovit) v 1 -
V	času mirovanja pride v poštev varstvo proti črni pegavosti in sicer 2 % koncentraciji, žvepleno apneno brozgo v 20 - 25 % koncentraciji, s 4 % razstopino modre galice, ki ji dodamo 0,5 % kupropina za boljšo Lahko pa uporabimo tudi Folidol olje v 0,75 % koncentraciji oprijemljivost.
Varstvo vinske trte v času brstenja:	.j icpijam j' i-
V	času brstenja je čas škropljenja proti trsni kodravosti. škropimo,	LudVlk JERMAN’ dipiin^r.
NOVO!!!
creator NOVO!!!
Prodajni center Mercator Mirna predstavlja:
SALON POHIŠTVA
Kuhinje Dnevne sobe Regali Spalnice Predsobe Otroške sobe
Kosovno pohištvo:
•	mize
•	stoli
• sedežne garniture • postelje • jogi postelje • jogi vzmetnice
Pričakujemo vaš obisk!
Krajan
Izdaja svet Krajevne skupnosti Mirna • Glavna c. 28 • 8233 Mirna • S (068) 47-153, 47-707 • Naklada 1200 izvodov • Tehnično uredil: Janez Zupan • Tisk: 0TISK d.o.o., Trebnje • Po mnenju Ministrstva za kulturo št 415-850/96 - mb/sp z dne 09.10.1996 se plačuje za časopis Krajan 5% prometni davek od prometa proizvodov.