Sedanje stanje tehnične kulture v Ljubljani
Na območju mesta deluje 117 organizacij tehnične kulture, ki imajo ca. 33.000 članov od mladih do starejših; prevladuje mladina, organizacijsko je tehnično povezana mladina v osnovni šoli, v srednji pa ne obstajajo nobene organizacijske oblike interesnega združeva-nja mladih tehnikov; na univerzi obstaja ŠOLT z vrsto dejavnosti, vendar se obseg dejavnosti krči zaradi omejene materialne baze.
V okviru MZTOK deluje tudi Mla-dinski tehnični center in to na Kersni-kovi (CIDM) in na Rimski cesti. MTC služi za usposabljanje mladih na področju letalskega raketnega, bro-darskega, avtomobilskega modelar-stva, računalništva, video tehnike. Predvidevamo usposobitcv učilnice za konstruktorstvo in robotiko.
MTC pa tudi strokovno usposab-ljamo učitelje tehničnega pouka iz Ljubljane in tudi iz Slovenije.
Le skozi te oblikc je možno še vzdr-ževati določeni nivo tehnične dejavno-sti. Poseben problem, ki se pojavlja, so ogromni storški za prostore, kate-rih financiranjc do danes še ni rešeno.
Na območju občine Ljubljana Moste-Polje deluje 7 (sedem) orga-nizacij tehnične kulturc, od tega ena v OZD in ena v JLA. Kljub doseže-nim uspehom organizacije LT v OZD nismo uspeli to obliko plasi-rati v ostale OZD; čeprav bi bila ta oblika za bolj množično tehnično izobražcvanje in pospeševanje ino-vativne dejavnosti najprimernejša.
Na OŠ delujcjo »klubi mladih teh-nikov« (KMT), njihova dejavnost in aktivnost pa jc dokaj heterogena in jo occnjujemo na osnovi njihovcga vklju-čcvanja v mestna tckmovanja in vsa-koletno srečanje MT (mladih ichni-kov) Ljubljane. Ta srcčania predstav-ljajo po cni strani prcglcd doscžkov in razvitost tovrstne dejavnosti in aktiv-nosti v okviru KMT na posamezni šoli, zavzctosti mcntorjcv, obencm pa najvcčjo tchnično prireditev mladih
v Ljubljani. S teh tekmovanj grcdo najboljši tckmovalci na rcpubliSko atekmovanje.
V aktivnosti na področju tehničnih dejavnosti je najuspešnejših na ob-močju občine 5 osnovnih šol (od skupno 11).
Vzroki, ki zavirajo razvoj tovrstnih dejavnosti, pa so po naši oceni na-slednji:
-  slaba opremljenost šolskih delav-nic in kabinetov z opremo, ki jo za to dcjavnost potrcbujcmo;
-  slabša   zaintcrcsiranost   vodstcv šol, ki dajejo prednost tradicionalnira dcjavnostim (naši razpisi sc na šolah izgubljajo, nakar nas opozarjajo učite-lji, da niso scznanjeni);
-  mentorsivo oz. vključevanjc le-teh v izobražcvanje za vodcnjc intercs-nih  dcjavnosti  je  sorazmerno  slabo (slab   odziv   na   vsakolctoe   razpise MZOTK za razne oblike izobraževa-nja mcntorjev);
-  šolc sc sklicujcjo na pomanjkanjc matcrialnih sredstcv;
-  za intercsnc dejavnosli bi morali bolj zavzcto iskati mcntorje v svojcm šolskcm okolišu (starši otrok) urcditi pa bi bilo trcba njihovo nagrajevanjc.
Na območju Ljubljane dcluje šc ena občinska zvcza za območjc občinc Ljubljana Vič-Rudnik, ki pa ima zelo omcjcn obscg dcjavnosti (samo s pi ¦ dročja avto-moto).
Društva in klubi se na ravni Ljub-ljanc povczujcio v MZOTK in stro-kovnc zvczc na rav^ii republik. Na ravni Slovcnijc obstaja ZOTKS, ki
povczuje vso tchnično dcjavnost v rc-publiki.
Kaj v bodočc?
Tchnična dcjavnost jc kom-plcksna multidisciplinarna dcjavnost od proizvodnje, znanosti, izobržcva-nja, lchničnih športov, v njej sc pre-pleiajo štcvilni clcmcnti ckonom-skcga, socialncga, kulturncga, izobra-žcvalncga in obrambncga značaja. Vse to omogoča pridobivanjc širokega spckta tchničnih in ostalih znanj, po-trcbnih za hitrcjši razvoj družbe. Zato kažc strokovno ustvarjalno dclo izko-ristiti v čimširšcm obsegu. Tovrstna organiziranost jc izrcdno pomcmbna za mladino, ki si žcli pridobivati tch-nično znanjc.
-  Razvoj bo v prihodnjcm obdobju tcmcljil na vcčji uporabi znanja, kar bo omogočilo obviadovanjc sodobnc tchnologiic.    Tchnična    kultura    jc lahko zaradi svojc organiziranosti in tudi masovnosti nosilcc in organizator širokega   tchničnega   opismenjevanja sanacijc.  Pri tcm grc za to, da ob ustrczni motiviranosti izkoristimo pri-pravljcnost   ljudi   za   to   dcjavnost - prcdvsem pa za vključevanjc mla-dinc - scveda ob konkrctncm družbc-ncm   programu,   ki   bo   dolgoročno oprcdclil ključne nalogc in ciljc teh-ničnc kuhure
-  Družbcni položaj tchničnc kul-turc ni opredcljen, zato je ob dopolni-tvi ustave čas, da se vcrifieira skozi ustavna določila družbcni položaj tch-ničnc kulturc.  Zahtcva jc, da sc ta izcnači  s  položajem  telcspc rn kul-turnc dcjavnosti.  To ima prcdvscm molivacijsko organizacijski pomcn, da grc za dejavnost s poscbnim družbc-nim intcrcsom. Vzporcdno s lcm pa naj sc dolgoročno tudi razrcši maicri-alni položaj tc dcjavnosti. Zato naj sc
pospcši podpis samoupravncga spora-zuma o financiranju teh dejavnosti v Ljubljani. To jc pomcmbno zato, ker lc s to obliko ustvarimo masovno tchnično gibanjc, ki bo imelo dolgo-ročno vclik vpliv (zadcvc so razrcšenc v SRH, SRM in dclno v APV). Zato ni oportuno zahtcvati zakon o teh-ničm kulturi.
-  Matcrialna in prostorska oprem-ljenost naših organizacij, predvscm pa uvajanjc novih dcjavnosti, zahtcva so-razmerno veliko srcdstcv za nabavo oprcmc, ki jc prctežno iz uvoza. Za vso potrebno oprcmo za tehnično dc-javnost naj bi ukinili vsc družbcnc obvcznosti    (carinc,    davke)    itd., družba naj bi organizirano pristopila k potrebnemu uvozu oprcmc, ki jo ni mogočc zagotoviti doma.
-  Vrsta naših dejavnosti ima polcg tchničncga tudi športni karaktcr, ki se odraža v raznih vrstah športnih tck-movanj; nckatere so vključene v sofi-nanciranje s TKS, nekatcrc dejavnosti pa nc; kar ima za poslcdico upadanjc tovrstnih dcjavnosti. Tipični primcr jc Acroklub Ljubljana, ki zaradi po-manjkanja sredstev nc morc sodclo-vati na raznih tekmovanjih iz jadral-ncga,  motornega  lctenja,  padalstva, itd. V tcm smislu je trcba doseči dogo-vor o cnotncm obravnavanju športnih dejavnosii naših društcv in o njihovi vključitvi    v    programc    intcrcsnih skupnosti (tclcsna kultura, kulturno-športna  dcjavnost,   foto-kino  dcjav-nosl). Problcm sc jc začel razreScvali s pomočjo RS Ljubljana, kjer naj bi skozi   KO  za   mladinsko   dcjavnost skozi skupnc programe za pospeScva-nic tc dcjavnosti zagotovili tudi matc-rialna srcstva.
-  V okviru društcv in klubov sc skozi raznc oblikc spodbuja in organi-zira inovativna dcjavnus' mladih, ki jc
pomcmbna prcdvsem za celovit razvoj človeka, ob tcm pa ima tudi ekonom-skc učinkc (DTK v OZD, npr. Vcvče). Potrcbcn jc bolj koordiniran pristop v povczavi z MRA Ljubljana - k temu sc žc pristopa. Pri tem jc trcba strcmcti za vcčjo popularizacijo in promocijo ustvarjalnc dcjavnosli (to delajo tchnično razvitc državc, npr. Japonska).
- Ugotavljamo, da je prišlo do bolj kuordinirancga sodclovanja naših dru-štcv in sistcma SLO, prcdvscm skozi izvajanje skupnih programov, kakor tudi razreševanja matcrialnih problc-mov društva pri nabavi ustreznc oprcmc. Occnjujcmo, da bomo pove-zovanje še bolj utrdili skozi razne oblikc sodclovanja. Dcjstvo jc, da ima vrsta naših dcjavnosti velik pomcn za SLO - prcdvscm zato, kcr grc za dc-javnost, ki sc takoj vključi v tc aktiv-nosti.
Osnovni problemi tehničnih deja-vanosti v OS so:
9 pomanjkanjc ustreznih strokov-nih kadrov, njihovo delo ni ustrczno vrcdnotcno v primcru z drugimi dc-iavnostmi. Poscbno jc to pomcmbno v srcdnjih šolah. Kadri niso usposob-Ijeni za spodbujanjc raziskovalncga dcla;
•   slabi materialni pogoji in neo-prcmljcnost šolskih dclavnic, poman-kanjc konstrukcijskih sestavljank, ki spodbujajo inovativno dcjavnost, po-manjkanjc ustrcznc litcraturc za dolo-čcnc dejavnosti;
0 strokovne institucijc niso naklo-njcnc tchnični dejavnosti, kar sc odraža tudi v učnih načrtih, ki niso vklopljeni v trcnde prcstrukturiranja gospodarstva;
#   okrogla miza jc opozorila na dcj-stvo, da mcntorji, kot osnovni nosilci dcjavnosti, niso po sirokovni strani
ustrezno organizirani, kar brez dvoma vpliva na samo dejavnost;
#   v tchnični kulturi ocenjujemo, da jc v sedanjem trenutku čas, da se doscžc prcokrct v znanju oz. strokov-nosti. Tu mora Ljubljana izkoristiti Univcrzo, ki bi morala biti bolj pri-sotna. V ta namcn bi sc moralo poleg občinskih oblikovati republiško zdru-žcnje UTP;
#  iskati nove oblike za populariza-cijo cehnifne dejavnosti - npr. teh-nični tabori, razne oblikc tekmovanj in tchničnih manifestacij. V letošnjem lctu skupno z OK ZSMS Ljubljana Poljc pripravljamo tehnični mladinski tabor;
#  proučiti   možnost   oblikovanja tehničnega poola, v katerega bi se vključile našc organizacijc in OZD, ki so zaintercsirane za razvoj tehničnega znanja svojih delavcev kot tudi pred-loženih programov. V tem kontekstu jc trcba proučiti in uresničiti idejo o    ustanovitvi    tehničnega    centra v  Ljubljani, kjer naj  bi oblikovali tcam oz. posamezniki realizirali dolo-čene tehnične ideje;
0 sprcmeniti je treba odnos sred-stcv in medijcv obvcščanja do teh-ničnc dejavnosti. Ta sredstva bi mo-rala aktivno pospeševaii oz. soustvar-jati množične psihoze po nujnosti pri-dobivanja tchničnega znanja na vsch nivojih (kot šport). Vrsta naših djav-nosti bi jim pri icm lahko predstav-ljala dobro gradivo;
#  zagotoviti  jc treba dolgoročno sistcmsko rešitcv, da se dcl sredstev od iger na srcčo usmcrja v razvoj teh-nične kulturc, in tchničncga ustvarja-nja v občinah in republiki (kot je to urejcno v SRH).
Mcstna zvcza urganizacij
za tehnično kulturo
Ljubljana, Komcnskcga 7