63. številka.
Druga izdaja.
Ljubljana, nedeljo 18. marca.
X. leto, 1877.
IfhaJH vnuk dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznici h, ter velja po posti prej o man za avstro-og erske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta h gld., U četrt leta 4 jrld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gin., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na đom se račuua 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ia dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prej cm.m za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste t> kr., če so oznanilo enkrat tUka, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole rrankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiii St 3 gledališka stolbaw. Opravniitvo, na katero naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Zaradi jutršnjega praznika izide prihodnji list v sredo.
0 položenji vzhodnjih stvari.
Močno se menda motijo oni, ki upajo mirii iz tega, da se je Angleška udala so-podpisati ruske terjatve. Rusija ne bode za kak košček papirja, protokol imenovan, celo svojo veliko močno vojsko, ki jo je s to-licimi stroški na mejo Rumunije postavila in jo tako skrbno z vsem potrebnim previdela, kar meni nič tebi nič domov poslala. »Pol. Corr." se namreč piše, da bode Rusija, ako se vse njene terjatve izpolnijo, še odškodovanja terjala za svoje trude in stroške. Ker pa Turčija ne more z denarjem plačati, kaj bode Rusija zahtevala? Najprej popolno odpravo pariškega traktata, kateri je uže tako ves luknjičav, zlasti vsled pristopa Anglije k ruskemu protokolu. Če pa se uniči pariška pogodba, katera nalaga evropskim vlastitu še neke dolžnosti za obranjenje stvarij, kakor so, potem še le prav Rusija lehko reši vzhodnje vprašanje popolnem v slovanskem smislu.
Po tem taeem moremo misliti, da se nikakor ne bližamo še koncu, temuč stvari so še le v drugem aktu, prava velika igra se B^oprav počne. Ruska diplomacija si varna tla pripravlja, išče si pravnega priznanja, ki jja ima uže v stvari sumej, tudi na papirji. Pač nas njena velika obzirnost, počasnost previdnost in natanfca preračunljivost časi nestrpne dela. Ali misliti moramo po vseh vspehih njenih, da natanko ve in zna ta ruska diplomacija, kaj dela; da se neče prenagliti, a da ima gotov cilj pred očmi in cilj Slovan-stvu ugoden.   In počasi ter pazno narejena
stvar ima vedno večjo stalnost, nego hitra in prenagljena. V tem pa se situvacija in faktorji izpreminjajo od dne do dne ter teško je povedati ali prorokovati, kaj nas še vse čaka. Svetovni mir gotovo da ne.
To dokazujejo tudi turški dogovori s Orno goro. Uže prihodnjo sredo 21, t. m. izteče premirje mej turško in črnogorsko vojsko. A v Carigradu nečejo Turki dovoliti terjatev, katere stavljajo Črnogorci. Ti pa ne popuščajo. Videti je, da miru ne bode in potem je Rusija še bolj prisiljena precej s spomladjo dano svojo moskovsko besedo rešiti. Poslednje poročilo nam sicer javlja, da je črnogorski knez še privolil iz svoje zendje poslati živeža turškej tvrdnjavi Nikšič, ki bi se mu morala sicer od lakote udati, ali mi dvomimo, da bi to pomeujalo mir. Črnogorci pač le zavlačevajo kakor Rusi in kadar pride pomlad, poknila bode zopet puška — kljubu vsem protokolom in nosovom, katere ruska diplomacija obeta raznim sovražnikom velikega Slovanstva.
Izpoznajmo jih, nemškutarje.
Iz Ljubljane IG. marca. [Iv. dop.)
©
B
«
©
Metek.
Kralj Samo in njegovo kraljestvo.
Ko so se Slovenci proti konci šestega in v začetku sedmega stoletja začeli osvobo-jevati tujega, posebno avarskoga jarma, bivali 80 v velikem delu denašuje Avstrije, mej rekami lteuo in Donavo in adrijanskim morjem na eni strani: Lougobardi, .Pavarci, Alemnni . . . tedaj nemška plemena; na drugi strani pa v nekdanji Panoniji in Nuriki: Avari in Slovenci, (planinski Slovani, (»orotani).
Tem plemenom na zahodu, bila je mogočna in vedno rastoča država Frankov, na jugoizhudu pa stara rimsko-bvzantiuska država, ki se je bila sicer uže takrat na -bodoči razpad pripravljala, ali vendar se Se precej krepko proti novim naseljencem iz severa branila. V sredi mej tema velikima državama, osnovale BO se takrat zlasti tri manjSe (longobardska, j {bavarska in slovanska), katerih obstanek in|
razvoj nij bil uiti mogočni in rastoči frankov-ski državi po volji, niti oslabeli byzantinski. Zato vidimo na eni strani fraukovsko moč poprijeti ofenzivo in polagoma segati po zemljah denašnje Avstrije; na drugi strani pa popri-mejo Bvzantinci defenzivo, da bi se vsaj na njihove stroške in na njihovi meji nove države ne naprravljale.
Ali kljubu tem nakanam frankovskini in bvzautinskim, so se vendar vsaj za nekoliko časa ustanovile in obdržale države zgoraj omenjenih plemen, izmej katerih je najimenitnejša, ker najdalje trajajoča, 1 »avarska postala. Vojvodi liavaiske so svojo samostojnost naproti Frankom obdržali, ne more se tudi trditi, da bi Franki istoplemene Bavarce z orožjem podvreči skušali, ker bili so njim itak jez proti navalom izhodnih plemen, posebno proti takrat Še pod oblastjo Avarov stoječih SLovence m.
Na severu od planinskih S lo v a no v, bili so uže zdavnaj v denačnji Peski itd. ob Labi, Odii in Visli Slovani naseljeni, ki so deloma
gotovo tudi bili pod oblastjo Avarov, katerih so se, kakor Slovencev Avari posluževali kot ščit v svojih enomernih bojih in napadih na vse strani.
Avari so bili takrat narod močan, ker so imeli Slovane še v svoji moči, bili bi mogli ustanoviti novo Atilovo državo; da je osnovali nijso, imamo se najbolj njih lastni osodi in pa temu zahvaliti, da nijso bili narod polje-deljski, ki ostane tam, kjer se jo naselil, ampak narod bojaželen in ropajoč, iz enega kraja v drugega plenujoč. Vse je takrat veliko trpelo od teh divjakov, največ pa mirni Slovani, dokler se nijso z njimi boja privadili, ter se toliko ohrabrili, da so bili v stanu svojim tla-čiteljcm v bran postaviti se, ter jih končno premagati.
Tudi po nepretrganih bojih so se Avari sami oslabili, dasi so Slovane rabili kot sprednje bojnike in so sami večidel le takrat po-stavili se v bojne rajde kadar yo Slovani bili uže onemogli ali pa premagani.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 16, marca. [Izv. dop.] V denašnji seji je g. dr. Vošiijalt in-
terpeliral g. justičnega ministra o stvari, katero je tudi „Slovenski Narod" uže objavil iz breškega okraja. Vprašal je namreč, ali je znano g. ministru, da se v nekaterih okrajih graške deželne nadsodnije pošiljajo notarji kot sodnijski komisarji zlasti k eksekutivnim cenitvam kmetskih gruntov zarad zaostalih davkov, po čem se stroški znatno povekšajo, da so včasi višji od celega zneska zaostalih davkov? in ali je ministra volja skrbeti, da se ne delajo po tacem ravnanji nepotrebni stroški uže tako ubogim zarubljenim kmetom? (Celo interpelacijo prinesemo po stenografičnih por. Ur.)
Delovanje državnega zbora se zdaj suče po večjem okolo vladnih železničnih predlogov. V poslednjcj seji se je trgovinskemu ministru posrečilo, da sta bila dva taka predloga, namreč nakup železnice braunauske na gornje-avstrijskem za državo in posojilo 1 milijona gold. iz državne kase železnici praško-dukski, v drugem branji z malo veČino sprejeta, ker so Rusinci, ki so pri enem prejšnjih vprašanj svojo mameluško naturo zatajili in proti vladi glasovali, zdaj spet skesano priskočili vladi na pomoč. Denes pa je tretje branje in le za malo glasov utegne biti razločka, da se morda še vržeta oba predloga.
G. Pfeifer je izvoljen v odsek za reformo direktnih davkov, ker je eden ud zarad bolehnosti izstopil in je za to mesto klub desnega centra imel nasvetovati novega uda.
niranji železnic, te besede: »Težavno fi-nancijalno stanje, v katero smo zabredli, zakrivila je največ vlada. Jaz moram svoje obžalovanje izreči, da vlada še vedno nij k]s poznanj u prišla, v kako s tras nem Hnancijalnem stanji smo."
ttagjmr+ki sodci so zavrgli Miletičevo pritožbo zoper nadaljni zapor njegov in tako bode srbski rodoljub še dalje trpel v ječi za svoj narod.
Vii»i?Jt» <lrf«T<<.
¥yn*itiev> je potoval ▼ London še le potem, ko mu je 15. t. m. lord Derby neka poročila poslal.
tlu m n ni/ <t se s porto še vedno slabo razumeje. Knez Karol občuje pismeno s sultanom kakor suveren s suverenom, a ne kot vazal. — Nek nov telegram poroča, da hoče Rusija Rumuniji vzeti en kos zemlje ob Bes-arabiji, pa jo odškodovati pri Gjurjevu in z otoci na Donavi. Najbrž pa je to le od Rusije sovražnih ljudij iznajdeno strašilo za Rumunce.
IVemStti državni zbor v Berlinu se posvetuje o budgetu. Bismark je uže trikrat govoril. V jednem teh govorov je razžalil pomorskega ministra Stoscha, za to je ta odstopil. To pa nij cesarju in Moltkeju prav, tedaj si prizadevajo Stoscha pregovoriti, naj ostane še minister.
Dop
INI.
Politični razgled.
Notruitje i?4*i«*kV.
V Ljubljani 17. marca. V  rfi,*rti:»<'iH «f»o»*f« je poslanec Skene rekel mej družim, ko je govoril o sa-
Iz Zngnreba in. marca. [Izv. dop.] Te dni se vršijo v Zagrebu dopolnilne volitve v občinski zbor. Udeležba mora se imenovati v razmeri volilcev imajočih volilno pravo dokaj slaba. Tako se je izbora za I. volilni okraj dne 13 t. m. v III. volilnem razredu udeležilo izmej GOO volilcev samo 153, da si je bila agitacija nekoliko dni pred volitvijo še precej živahna. Za ta razred je postavila skupščina volilcev 4 kandidate, od kojih pa nobeden nij prodrl; razen te hodile so okolo še štiri druge kandidatne listine in prav karakteristično je za naše denašnje razmere, da tudi izmej teh nij bila nobena sama za sebe pobedonosna, ampak iz poslednjih dobili smo ,,mixtum compositum," ter so bili z večino glasov izvoljeni: Bothe, Božurić, Kocijan in Metelka.
Izbori tega razreda so gotovo največje važnosti, ker nanj spada srednji stalež meščanstva, obsegajoč merodajno večino prebivalstva Vendar pa krivo sodijo tisti, ki izid te volitve pripisujejo preobračaju političnih nazorov, temu je najeklatantniji dokaz, kaje vlovil dr. Frank, lastnik opozieijonalnega lista „Agr. Presse" in
glava nasprotnikov sedanjega političnega sistema, samo 7 glasov. Pač pa neka druga zadeva loči meščane v različne tabore, to je napravljenje vodovoda, ki je od sedanjega občinskega zastopa preliminiran na 248.000 gld. Za denašnje slabe čase zdi se nekaterim to podvzetje preobčutljivo za davkoplačevalce, in nasprotovanje proti izpeljavi vodovoda pripomoglo je zgoraj omenjenim izvoljencem do zmage.
Nihče ne dvomi, da se za zboljšanje zdravstvenih razmer, ki so v našem mestu zelo nepovoljne, mora nekaj storiti. Po novejših statističnih izkazih umrje v Zagrebu od 1000 prebivalcev na leto 44 osob, kar je res nekaj nenavadnega, ker po mestih z največjo umrljivostjo ne presega število umrlin nikjer poprečnega stavka od 4%; tej velikej umrljivosti treba je odpomagati in zdravniki svetujejo v prvej vrsti pribavo zdrave neokužene vode. To tedaj jedni mislijo doseči z napravo vodovoda, drugi pa mislijo, da bi začasno zadostovali dobri studenci, kojih naj bi se napravilo na različnih prikladnih prostorih kakih 10—12, gradnja vodovoda pa naj bi se le še takrat začela, ko bode enkrat konec sedan-jej krizi. Ta stranka je torej dobila pri vo-litvi III. razreda večino in v kratkem se bo pokazalo, ako bode mogla s svojimi nazori v občinskem zastopu prodreti.
Dne 14. t. m. bila je volitev II. razreda za I. volilni okraj; od 627 volilcev udeležilo se je izbora 242 volilcev, ter so bili izvoljeni Ivan Vončina in SI. Suhin. Včeraj volil je I. razred I. volilnega okraja, ter so dobili večino: Iv. grof Buratti, Vatr. Egersdorfer in Em. Priester. O izidu volitev za II. volilni okraj vam hočem prihodnjič pisati.
Domače Ntvari.
— (Denes) je v tukajšnjej čitalnici ob 11. uri dopoludne ta predpust poslednje znanstveno popularno slovensko čitanje na korist narodne šole. Predaval bode slikar g. Ivan Franke o umetnosti v domačem življenji.
— (Slovensko gledališče.J G. Kocelj, vodja slovenskega odra, ima denes zvečer benefico, in se bode igrala Schillerjeva drama „Kovarstvo in ljubezen". Nadejati se smemo, da bode slovensko občinstvo pripoznalo marljivost gosp. beneficijanta, in da ga bode za njegov trud, ki ga je kot vodja imel celo se-zijo, odškodovalo z obilnim obiskom.
V tem bednem času se je Slovanom prikazala rešilna zvezda, katera bi jih bila takrat gotovo za vselej rešila njih žalostnega stanja, ako bi ne bila tako kmalu ugasnila, in ako bi bila Slovanom sreča od nekedaj uže milejša.
Fredegar, zgodovinopisec frankovski (c. 48.) pravi: „Leta 622. prišel je nek Samo, rojen Frankon iz „Senogago", v zvezi z drugimi trgovci k Slovanom, ki se jim tudi Vendi pravi, po trgovini, ti so se ravno takrat začeli proti Avarom vzdigovati. Uže v starih časih so Avari rabili Vende kot takozvane Befulce, tako da, kadar so Avari šli v boj proti kateremu ljudstvu, so se sami postavili pred tabor, Vendi pa so se bojevati morali. Ako so Vendi zmagali, stopali so Avari naprej, da bi plenili; ako so pa bili Vendi premagani, zbrali so si na Avare naslonjeni novih močij. Zato so jim Avari pravili Befulci, ker so pred njimi hodili v bitve in dvojni boj prestali. Vsako leto so prišli Avari k Slovanom, da so pri njih prezimili, mej tem so živeli z ženami in hčerami Slovanov.
Otroci iz te zveze rojeni so se vzdignili zoper Avare in Samo je spremil slovansko vojsko v bit.vo, ter pokazal svojo hrabrost na čudovit način. Množina Avarov padla je pod mečem Vendov. Ti so Sama izvolili za svojega kralja in Samo je vladal 35 let srečno, dvanajst slovanskih žen rodilo mu je dvaindvajset sinov in petindvajset hčera. Zarad nekega uboja in ropa, katerega so Vendi na frankovskih trgovcih zakrivili, poslal je Dagobert Syharija k Samu in ko ta nij hotel prava razsoditi, žugal je Svharij: Da mora Samo z vsem svojim ljudstvom Dagobertu pod ložen biti. „Zemlja, katero imamo in mi smo Dagobertovi, pa samo pod tem pogojem," odgovori Samo, nako hoče z nami prijateljstvo ohraniti." „Kristijani, hlapci božji," reče Svharij, „ne morejo s psi v prijateljstvu živeti." „Ako smo psi, smemo vas grizti," odgovori Samo in zapodi Svharija. Dagobert je kmalu začel boj. Longobardi so od juga napadli zemljo Slovanov, Alemani pod vojvodo Erodobertom so na onem  mestu, kjer so v deželo vdrli
Vende, premogli, Franki pa so bili v tridnev-nej bitvi pri Vogatisgradu (630) pobiti, in od tega časa so Vendi večkrat napadli Turingijo in Frankovsko."
Tako nam Fredegar poroča o Samu in njegovem slovanskem kraljestvu. Po Fredegar ju je Samo frankovski trgovec iz „Sene-gago" (kje da bi ta kraj „Seuogago" bil, se ne da določiti); drugi vir, sicer mnogo poznejši, (knjiga, ki govori o pokristjanjenju go-rotanskih Slovanov, Slovencev), pravi, da je Samo gorotanski Slovan, torej Slovenec. In tako si viri o Samovej osobi in domovini nasprotujejo. Tudi se ne da določiti, kje se ima Vogastisgrad iskati, sedanji izvedenci so o tem različnih mislij. Nemški in češki držijo se Fredegarja, drugi pa, posebno Slovenci, imajo Sama za gorotanskega Slovana, torej Slovenca.
Prvi torej iščejo Vogastisgrad in Samovo kraljestvo na severu Donave, v denašnji Češki ; (Palackv čita Togastiburg, denašnji Tu-gost, Taus v Češki).  Drugi, ki hočejo v šta-
— (Umrl) je te dni v Ljubljani lovski nadporočnik Lauri don. Svoje dni je poskušal prestaviti „felddienst" na slovenski jezik. Ranjki je bil rodom Dolenjec, star 36 let.
— (Ljubljanski porotniki) za prihodnjo porotno sesijo so: Šapla Anton, pos. iz Šturije; Kavčič Jernej, pos. iz Medvodi; Prašnikar Alojzij, posestnik iz Mekin; Maver Emerih, kupec iz Ljubljane; Dekleva Alojzij, posestnik iz Postojne; Kovač Fr., kupec iz Loža; Omersa Fr., kupec iz Kranja; prof Bolza Julij, ces. kr. stotnik iz Ljubljane; Urbane Anton, pos. iz Zadrage ; Rajakovič Fr., hraniln. uradnik iz Ljubljane; Strel Viljelm pos. iz Ljubljane; Fischer V. F. in Jamšek Janez, kupca iz Ljubljane; baron Zois Alfons, pos. iz Želeč; Matijan Jakob, pek iz Ljubljane ; baron Lazarini Kajetan, c. k. obrst in pos. iz Mlina; Olivčič Fr., posestnik iz Berda; Kapš Jak., zlatar iz Ljubljane; Ilrovat Jan. pos. iz Ljubljane; Košir Fortunat, kmetovalec iz Podjelše ; Biirger Loopold, kupec iz Ljubljane ; Bulovc Janez, kupec iz Radolice; Dra.\-ler Matej, župan iz Kopašce; Ložar Janez, župan iz Terziua; Dimnik Janez, pos., iz Ljubljane; Germovnik Janez, pos. iz Vodic; Juh Fr., pos. iz Litije; Kunstel Fr., gostilničar iz Radolice; Aubel Anton, pos. iz Ljubljane; Krašovic J., pos. iz Nove vasi; Meden J., pos. iz Begunj; Vrhovec Janez, hišni pos. iz Ljubljane; Vernik Tomaž, hišni posestnik iz Ljubljane; Preželj France, posestnik iz Srednje vasi; Dimnik France, posestnik iz Spodnje Šiške; Zvvcier Jurij, posestnik iz Preske. Namestniki pa so: Kobilca Jakob, Pardubski France, Slapničar Janez, Dolenec Jožef, Prohinar Jan, Alfarei Jan., Reichmanu Jožef, Žitnik Jarnej, vsi ti poslednji iz Ljubljane.
— (Iz S mart i na) pri Litiji se nam piše: 10. t. m je bila pri nas občinska volitev. Izvoljen je za župana Frid. Knuth, doma tam iz Meklenburga, ki je uže od ^jega dni" tukaj, pa še zdaj misli, da je ženska, kadar slovenski govori. Ob sebi se umeje, da bo uradoval nemški. Za občinske svetovalce pa so voljeni Kari Raunicher (t. j. Ravnikar), velik prijatelj litijskega protekcijskega otroka, dalje kmeta Lovše iz Vel. Kostrelnice in Miha Zupančič iz Podroj, ki baje še pisati ne znata.
— (Vabilo) k javnemu občnemu zboru političnega društva „Sloga", ki bode v nedeljo 18. t. m. pri Rebku blizu Ajdovščine. Začetek točno ob 3. uri po polu dne.   K-fcr je
jerskem Voitsbergu najti stari (Vogastisburg) Vogestisgrad, imajo Sama za Slovenca in njegovo kraljestvo stavljajo v denašnjo Štajersko, Kranjsko, Koroško in del Tirolske, tedaj mej Slovence.
Tretje mnenje o Samu, ki pa ima do-zdaj še najmanje privržencev, zastopajo oni, ki imajo Sama za mitično osobo. (Mej drugimi tudi prof. Fasching, v programu mariborske realke 1872.)
Kar se prvih dveh vprašanj tiče, namreč: Ali je Samo Frank ali Slovan, oziroma Slovenec? In kje je bila glavna moč Samove države, ali na severu Donave ali na jugu v planinskih deželah ? To bodo zgodovinarji teško določili. Gotovo je toliko, da so za Sa-movih časov Slovani na severu in jugu, osvo bodivši se avarskega hlapčevanja, zjedinili se v jedno slovansko narodno zavezo, kakor njih najdemo tudi pri germanskih plemenih, da so bili na potu ustauoviti veliko slovansko dr-
občni zbor javen in se bodo razpravljale tako važne točke, je želeti, da se ga vdeleži prav mnogo vseh Slovencev, posebno pa iz bližnjega Krasa in Solkanske doline.
— (Nesreča) pripetila se je v Lenasi-jevem vrtu v Solkanu pri presajenji jednega drevesa. Jama namreč, v katero se je imelo drevo položiti, je bila preozka, vsled Česar je bilo treba jo razširiti Jeden delavec skočivši v jamo začne komaj grebsti, ko se drevo v jamo zgrudi in reveža tako potlači, da je še isti večer umrl.
— (Volka ustrelili) so 10. t. m. pri sv. Jurju na južnej železnici.
— (Hudo ranjen) je 11. t. m. bil Janez Skobej, delavec v Trbovljah na železnici, pri kate rej konji vagone vlačijo.
— (Dva človeka zgorela) sta 11. t. rn. blizu Ljubna, ker je nekdo hlev užgal tako, da sta oba hlapca storila strašno smrt v ognju!
— (Konjsko meso) so začeli v Mariboru prodajati in uživati. Prvi tukajšnji konjski mesar je g. Peter Knegseis, ter ima svojo mesnico pri sv. Magdaleni v Franc-Jožefov! ulici štev. 21. Zdrave debele konje dobro plačuje.
— (Tožar.) Pogoreli so popolnoma v Placarovski vasi blizu Ptuja 3 kmetje in 1 želarkinja vdova. Le malo obleke so rešili in nekatere druge reči; nekateri še si celo živine iu eden tudi vozov nij mogel oteti, ker je v enem hipu bilo vse v ognju! Škoda znaša 10.000 gld. Le hitrej pomoči od vseh strani se je zahvaliti, da še več sosednih hramov nij pogorelo; tudi 2 mali brizgalnlcJ ste temu nekoli pomagale.. Ali prašaŠ: kako je nesreča nastala? 13letni fantič je zvečer za sosednim hramom iz stare pištole streljal. Ali pa je fantič sam uzrok onej strašne j nesreči, ali njegovi starši krivi, ki otroku vse prepuščajo in še njegovo svojevoljo zagovarjajo — to naj Bog presodi! Da se pomilovanja vrednim nesrečnežem vsaj za nekaj časa pomoč podeli in njihove solze pobrišejo, se je hitro sostavil odbor onim v pomoč; nabralo se je po ce-lej fari in mej pogorelce razdelilo blizu 60 mernikov zrnja, 80 funtov zabele, mesa, pšena, itd. Tudi les za stavljenje hramov se je ubogim revežem na dostih krajih obljubil! Da se enaka nesreča s streljanjem ne hi ponavljala, se je pri zboru ostro sklenilo, da se streljanje, posebno o velikonočnih praznikih po srenjskih predstojnikih naj ostro zabrani — pa tudi se
žavo, katero je Samo res v kratkem času okolo 630. leta ustanovil, ki je pa po Samovej smrti 1 ta 6G2 zopet razpadla.
Kaj je uzrok temu naglemu razpadu Samove slovanske države, je teško določiti, go tovo ga ne smemo le v državi samej iskati, katerej je morda manjkalo pravega vodjo; ampak glavni uzrok je, da se je vedno proti izhodu razširjala frankovska moč.
Kakor uže rečeno, nij bilo niti Frankom niti Bvzantinom na korist, da bi v sredi mej njimi katera druga mogočna država izrastki, in taka mogočna država bi bila postala slovanska, posebno ko so se na jugu pridružili še Hrvati in Srbi ter takrat uže skoro po slovenjeni Bulgari; za to vidimo z združenimi močmi Bvzantlnce in Franke po slovanskih deželah segati, katere so postale pa plen mlade, mogočno se razvijajoče frankovske države, ki še na zadnje niti izrodici stare llo-ni.ie nij prizanašala.
je odločilo, naj se za celo faro napravi večja brizgalnica, da bi bila hitra in izdatna pomoč, ako bi kedaj take žalostne pomoči bilo zopet treba.
— (Hudobnost ali nevednost ofi-cijalne „Laib. Z t g") Naša uradna tetka „Laib. Ztg.*, ki se tudi včasi z mogočnim „wir" spravi na dementiranje in zabavljanje zoper slovensko narodno stranko in rada striže Slovanom sovražne članke iz druzih listov, prinaša v petek notico o preranej smrti mlade in lepe tukajšnje gospe baronice L. roj. Sch. Pri tem poročilu pravi do besede: „Der un-erbittliche Tod hat gestern in ebenso im-vermhtoUer als bedauerlicher VVeise ein neues Opfer entfiilirt." Ker je pokojna gospa umrla z detetom vred pri porodu, sodili so včeraj n*'ki ljudje po Ljubljani, bravši ono v „Luih. Ztg.", da hoče biti oni čudni izraz „unvermittelt" hudobna pika na zdravnika, ki je bil pri porodujočej bolnici pred smrtjo. Ali mi menimo, da nemajo prav, kajti precej naprej se v dotičnej notici Čita zopet: „eine junge, vor kaum dreiviertel Jahren vor dem Traualtare irostauclciie Fran*. To kaže, da tam spredaj nij merjeno na zdravnika, češ, da je on uže prestar in preneroden in torej „smrti kriv" ali „vermittler1*, temuč oficijozni pisci „Laibacherice" pišejo le bar-baričen nemšk jezik, gramatike jim manjka. In to je dan denes, ko visoko razviti nemški jezik uže vsacega pisalca, če ima količkaj talenta, sam nosi, neodpustljivo, posebno pa če ignoranca in napačno upotreblje-vanje nerazumljenih besedij more tako razlaganje prouzročevati, kakor smo ga obžalovaje tu slišali. To v obrambo redakterjev „L. Ztg."
N&rodno-gospodarske stvari.
Našim gospodarjem !
Francoski minister za poljedelstvo je po vsej francoske) državi ob kraji gozdov, ob potih, vitih itd. zaukazal tablice nabiti s naslednjimi napisi: Jež se živi od miš, polžev in črvov, sploh od živalij, ki gospodarstvo močno škodujejo. Ne ubijajte ježa! — Hrastača (krota) uniči vsako uro 20 do 30 zaželk. Ne ubijajte krastače! — Krt neprenehoma žre črve, braiuore, ličinke, zaželke vsake vrste; v njegovem želodci se nij še nikdar našlo nič od kake rastline; on koristi več, nego škoduje. No ubijajte krta! — Hrošč (keber) in beli črv sta smrtna sovražnika kmetijstva. Hrošč znese 60 do 100 jajc, iz katerih se zlezejo naprvo črvi, potem pa zopet hrošči, ki vse zelenje požro. robijajte hrošče! — Ne pobijajte tiče v. Zaželke škodijo vsako leto vsakemu okraju za več milijonov frankov. Samo tiči se zmagovito bojujejo proti njim, kajti žro gosenice in so važni pomočniki kmetu. Otroci, ne jemajte jajčic iz tiejih gnezd!
Dobro bi pač bilo, ko bi se tudi pri nas taki napisi nastavili. Otroke naj se v šoli uči, posebno zdaj spomladi o teh prijateljih in sovražnikih kmetijstva; kajti gotovo so posebno tiči povsod bolje varovani, nego pri nas, ko si poredni otroci hudobno igrajo z gnezdi, pobijajo tičja jajca in mlade, in jeseni love stare tiče. Podučujte vi, katerim je odgoja mladine, olika prostega ljudstva izročena!
—k.
Umrli v 1*1 iiltljtaiil
od 9. do 15. marca: G. Antonija Harialek, soproga krojaškega moj« stra in hišnega posestnika, v judovskej nliol št. -44, z:i oslabljenjoiu pljuč. — Gospod Ivan TuSek, c. kr. gitau profesor, na bregu It 122 /.a oslabi) njem srca. — .Jos. Šušteršič, dninar, star '>\2 let, v bolnišnici za obistro boleznijo — Jote Bofievar, otrok pr.žigalca, star H dni vsa slabom. — Jožefe Pavšek, zidarjev otrok, star, 1 leto 14 dnij, v kurjoj vasi štev. 29, za kašljem. — Val. Oblak, delavec, 54 let, za srčno napako. — Jožef Steni, tfostač, »50 let, 7,a prebujenjem. — Jurij Pipan, uaea. poni.,  48 let, za pljuč«
nico. — Urša Kumcl, mitarjeva udova, 58 let, za
{djačufco. — Karolina Stot'olskv. tir., kom. h., 41 let. n Viktor Lauridnn, c. kr. višji častnik 7 lov. b«t. 36 let, oba za jet ko. — Valentin Anžen, mizar, star 60 let, v bolnišnici, va splošno vodenico. — Marija srela, delavska sopn.ga. stara 54 let, v bolnišnici, Ma vnetjem reberne mrene. — Ivan l'irik, trgovec, itar 48 leti na kongresnim trgu šr. 1*2, za osUblje« »njem pljuč — Gospodu baronu I.eiizendorfu otrok nolkega spola, v gOapodakej ulici št. 10, v sili krščen, mrtev rojen. — (»ospa haroimvka Julija I.eii-lendorf, za božj.istjo In eklampaijo. — Marjeta Kuk-Ha, market lider ci. na Pnl'anan št. 44,  ta naduho
Anton Lipuš,
stolar v Ljubljani, v Hrenove J hiši ste v. 3, streliščne ulice,
■o priporoča za i/delavanje *tolov, rora*lib in »In minil i li. potem vrinili ntolov, kakor tudi za vsake vrsto v njegovo stroko spadajoče poprave, ter zagotovlja, da bode svojo p. n. naročnike vsestransko zadovolil. 0>1— 1)
Dunajska borza 17. marca.
Enotni dri, dolg ▼ bankovcih Enotni dri. dolg v srebru
Zlata renta ......
1860 drl. posojilo Akcije narodne banke Kredi ne akcije London Napol. C. V. cekini Srebro
Državne mnrko ....
64 gld. 25	kr
»8   , 50	»
7fi   „ 95	n
109   „ 75	n
S24   „ -	T)
!f>2   „ 80	
128   „ 'JO	
9   , T','/,	n
5    „ 7r>	n
11    . 30	n
60     „ —	
Rudolf Kirbisch,
slad n i čar,
v Ljubljani., kongresni <r«.
priporoča line in lepo torto v različnih oblikah in fino piiiMo.
Vse naročbo od zunaj so prav urno izvršujejo.
Tam se tudi vsak dan d. bivajo IVi&ni i-n-iiioiijnKi. («0—1)
Graške špiritne drože
dobivajo se vsak dan sveže (frišne) v prodajalnici steklenega blaga gosp. 1 'roiKu Kolmuim na glavnem trgu št. 236 iz prijaznosti do
cM h—30) A. Schneiderja.
■■ .Mri,j ko pol kilograma (1 funt) se ne prodaje.
Hram na oddajo
v Obrežji bli/.u Sredinca, h šna številka 74, a ciglom pokrit, tri hišo za stanovanje, velika kubmja in shramba, od spod J velika p.vnica za 100 štar-tinjakov, nad hišo tla za zrnje; 1 šta a za 4 kotijo, 1 pa za 4 krave, 6 svinjskih h evov, posebej še mala pivnica, vendar brez drugo zemlje, liram je pri veliki cesti in je posebno primeren za kupčjo z vinom ali zrnjem. Cono in plačilne pogoje pove-lastnik
{)j2_i)      Vincenc Terstenjak.
T.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
I
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
JI
Zaloga hišnega orodja
Fr. Doberleta in H. Harisclia
v Ljubljani,
v fr(t)icishi)ishrj ulic/ št. $ in na (ftoiajskcj cesti št. 79.
Največja zaloga hišnega orodja,
izdelanega navadno lepo, kakor tudi najbogatejšo okinčanoga.
ZALOGA
domačih in inozemskih Niiovi zu inobillje, /.ogrinjal, rolleau.v xa  okna,  prtov  /.« mize,  koltrov z» postelje,  kakor tudi
preprog.
4 Prevzemata  tudi tapeciranje »ob (n  okinčanje celili
♦ Mtanovanj, hotelov, k opcij, kancelij itd. itd. x Ceniki in narisi pošijajo se na zahtevanjo zastonj, ravno Z tako oddaje se hišno orodje ali sploh pošiljatev za plačilo ua
♦ obroke. (248—20) Z MH Cene ko kar nnjmogoč« nizke
KES
O 1>1'11>'4»111
Wilhelmoveni »
antiartritičnem antirevmatičnem )^
Uwi čistilnem vaji *
imamo več glasov, in priobčujemo jih nekaj tukaj, da so morejo n bralci orijentirati.
Dr. Rust je v javnem zboru o tem zdravilu rekel: „Wilhelmov kri čistilni čaj zasluži ime ljudskega zdravila, ker vsako letu tisoč dokazov svojega srečnega uplivanja pri revmatičnih in protinskih boleznih dajo — zdravilo, h katerem se bogatin in revež enako rada zatečeta, in katero najznamenitejši zdravniki priporočajo." — Dr. Koder je pisal v „Med." Wochenschrift" 1871 : „Wilhelmov kri čistilni čaj jo po medicinskih zakonih jako dobro narejena zmes tacih rastlinskih snovij, ki specifično uplivajo na serozna obiičenja kožo, v kateroj se vs'ed motenja ali nohalega sog'asja mej elektriciteto v atmosferi in koži bolečina kaže in večkrat do neznosnosti raste." — Dvorni svetnik in prof Oppolier je na kliniki pri postelji protin-skega bolnika dejal i ,,Wilhclmov kri čistilni čaj zasluži večjo pozornost, ker je več bolnikov, katerim sem na njih zahtevanjo rabo dovolil, hvalilo njegov učinek."
- (393—5)
Pred
ponarejanjem m prevaranjem se svari.
Pri nakupu naj p. n. občinstvo gleda natanko na mojo varstveno marko in firmo, ki so vidi na vsakem paketu zunaj, da se ne moro ponarejati.
Pravi Wilhelmov antiartritični antirevmatični kri čistilni čaj se dobiva !o iz prve mejnarodne fabrika, (Je \\ ilhelinovega antiartri-tičnega untirevmatičnega kri čistilnega čaja v Neunkirchnu pri Dunaji ali pa v mojih zalogah, zaznamovani!] po časnikih.
Kden paket, v H dozah, po predpisu zdravnika pripravljen, z naukom rabljenja v različnih jozicih 1 gold., posebe za kolek in zavoj 10 kr.
V priložnost p. n. občinstva so Wilhelmov antiartritični auti revmatični kri čistilni čaj tudi dobiva pri moj h gospodih jemalcih
v i-jubljanl: Peter Lastnik,
v Postoj ni: Jos. Ku]derschmidt, lekar; v Zagrebu: Sig, Mittb haeh, lekar; v Celj i: linumliiirhova lekarna in Franc Rnusiher; v K o r m i n u : Hermes Codolitii, lekar; v G o r i c i: A. Fran/oni, lekar; v Cradci: J. liiirgjciliier, lekar; v Ci u 11 a r i n g u : S. Vatterl; v H e r m a g o r n : Jos. M. Dichtcr, lekar; v Karlovcu: A. E. Katkič, lekar; v Celovci: Karel K leiiHMičič ; v K ran ji: Karel Šavnik, lekar; v BI a r i b o r u : Alojzi K\andesl; v Metliki: Alfred Mattcr, lekarj v M o z i r j i: Ivan Trihuč ; v Ptujem: C. ti i rod, lekar; v Etudolfovem: Dom. Rizzoli, lekar; v Samoborn: I'. Schwarz, lekar; v Trbižu: Alojzi v. 1'rean, lekar; v Trstu: J. Seravallo, lekar; v Beljaku: llath. Fiirst; v Varaždinu: Dr. A. Ilaltcr, lel ar: v slov Bistrici: lun Janos, lekar; v slov. G r a d c i: •los. Kaligarlč, lekar.
izdate ij m urednik
v,
^toip Jurčič.
»
>f M->f
»
M-
»
)f }f
»
»■ >f
* »
X-H-
K*
H*
•s
Knjiga, gQ risficnTT ^oalvelk, vendar ne poki J# »» il««wJi»UV trebuje nikakega priporočanja, to jo pač najlepši dokaz, kako jo dobra. Za bolnike, ki se hočejo le izvrstnega zdravljenja za pridobljonje svojega zdravja posluževati, je taka knjiga dvojne vrednosti in jamči zato, da so ne misli z novimi zdravili na njegovem telesu eksperimentirati, kakor se to večkrat zgodi. — Od imenitne, B00 strani velike knjigo : „Dr. Airy's Natiirheilmpthode" je izšel nie 60. natis. Tisoč jn tisoč se ima zahvali'i za svoje zdravjo načinu zdravljenja, kije v tej" knjigi popisan ; o tem pričajo mnogobrojna, zraven tiskana spričevala. Nihče naj dakle ne zamudi, kupiti si to izvrstno, popularno-medicinsko delo, ki stane 60 kr. a. v., prav kmalu v bližnji knjigarni, ali pa naj si jo proti vposlanju 12 pisin. mark po 5 kr. dii poslati od Richter's Verlags-Anstalt in Leipzig, katera poprej, ako se to zahteva, pošlje 100 strani dolg iztisok iz nje franko, v pregled.    (330—f)
H     Prsne in pljučne bolezni
naj bodo kakoršno hote, ozdravijo so najgotovejše z
Wilhelmovim
snežniškim zeljiščnim alopom,
ki je po zdravniških pravilih narejen od Franca Wilhelma, lekarja v Neunkirclinu.
Ta sok se jo na izredno ugoden način skazal proti boleznim v vratu in prsih, gripi, hripavosti, kašlju in nahodu Veliko kupo-valcev zagotavlja, da edino njemu se imajo zahvaliti za prijetno spanje. Posebno dober je ta sok kot varstvo pri meglah in ostrem vremenu.
Ker je jako prijetnega okusa, je otrokom koristen, na pljučah bolnim ljudem pa potreben; pevcem in govornikom potreben proti nečistemu glasu ali celo hripavosti.
Da je to res, kažejo mnoga »pričala. — V dokaz navajam sledeča priznavalna pisma:
Gospodu Francu W i 1 h e 1 m u , lekarju v Neunkirchnu.
Bor o n i c , pošta Kdnigstadtl, 28. februarja 1876. Prisrčno hvalo Vašemu blagorodju, da ste mi poslali Vas VVilbelmov snežniški zeliščni alop, čutim, da mi je ta alop pri m oje j pljučnej bolezni dobro storil, prosim Vas torej, da mi še 2 naši \Vilhelmovega snežniškega zeliščnega alopa po. poštnem povzetji pošljete.  Z vsem spoštovanjem Vaš hvaležni
Fran« Uo/.elku, učitelj.
Gospodu Francu Wilhelmu, lekarju v Neunkirchnu.
B o s k o v i c, 2. junija 187G. Uljudno prosim, da mi s poštnim obratom,  kakor vzadnjič, dve rlaši Wilhcimovega snežniškega zeliščnega alopa, tega izvrstnega zdravila, pošljete ; moji zelo bolnej ženi je tako pomagal, da ga čo šo naprej rabiti. Priporočevajo se z visokim spoštovanjem ^392_8) _ Sloric Su.\l.
K
n n n n n n n n n
n
n
K
*8
LasiciLu m
IBHi Oni p. n. kupovalci, ki moj izvrstni snežniški zeliščni alop, ki ga užo od lota 1855 napravljam, pravega dobiti želo, naj vselej jasno zahtevajo
Williclinov snežniški zeliščni alop.
Poduk rabljenja bo vsaki flaši prida. Zapečatena originalna llaša stane 1 gold. 25 kr. in se vedno frisen dobiva pri narejacu samem
JFr. ^1 illicJiiiii, lekarju v Neunkirchnu, Nižj e Avstrijsko. Zad> lovanje so računa na 20 kr.
Pravi Wiibelmov snežniški zeliščni alop so dobiva tudi lo pra\i pri mojih gospodih jemalcih
v lijnblJani: 1'cter Ijassnilt,
v Postojni: J. A. Kujifcrschmidt, U«kar; v Zagrebu: Sig. Mittlhaeh, lekar: v C e I j i: Baumbachova lekarna in F. Rauscher; v Grade i: NVenđ. Xrnkoczy, lekar; v Gorici: A. Franzuni. lekar; v K r a nji: Karel Šavnik, lekar; v .M ti r i b o r u : Ainj/.t Kvandest; v Rudolf o vem: Dnu. Rizzoli,
A lo / i \. Prean, lekar; v Trstu Fenl. ScholZ, lekar.
lekar
C. Zanctli, lekar;
v T r b i ž u : v Beljaku:
tisk aMsrcdne tiskarne*
»