v	umi, 22. julifa 193®
£etl» 49 * S$etv„ 3®
Zgradarima im naš kmet
ii nt javne dajatve, k bi jo naš kmet s t r.eje- 'io odrajtoval, kakor je zgtada-rina.	upravičenost tega visokega
davka na ,	mestih, industrijskih sredi-
ščih in letovišč e vemo pa razloga, zakaj bi ga mora! y /ati tudi naš kmet, ki od svoje borne -.e nima nikakega dohodka, pač , • stroške z vzdrževanjem, zavarovali!	podobnim.
R< -i da je večina kmetskih hiš prosta plačevanja zgradarine, ki se ne pobira od vaških hiš, v katerih žive samo kmetje. Izjema pa je pri kmetih, ki žive po trgih. Naše slovenske trge (Srbija jih sploh nima) so davčni gospodje prišteli med mesta menda zgolj iz tega razloga, ker trgi niso vasi. Kdor pa naše trge, ki so ostanek nekdanjih dobrih časov, količkaj pozna, bo moral priznati, da, iz-vzemši par gostilničarjev in trgovcev ali obrtnikov, stoje gospodarsko mnogo slabše kot naše vasi. Saj se ravno po trgih zbira kaj rada revščina iz vse okolice. V skromnih hišicah žive, ki iim na vasi pravijo bajte, in čakajo na malenkostne zaslužke, da se preživljajo za silo iz rok v usta. Tudi sicer je velik dei trškega prebivalstva izrazito kmečki. Ne vemo razloga, zakaj bi morali ti trški kmetje plačevati visoko zgradarino vprav zaradi tega, ker stanujejo v trgu, dočim so njihovi tovariši po vaseh, kar je pravilno, oproščeni tega davka.
Še več I Ne vemo, kdo je navdihnil davčne može, da so ponekod vlekli mejo celo v trgu samem, tako da en del tržanov zgradarino plačuje, drugi del pa je proglašen za kmečkega, ki zgradarine ne plačuje. Tako vemo za primere, da bajtar na eni strani ceste plačuje letno stotine dinarjev tega davka, dočim ga je gruntar na drugi strani ceste oproščen. Ne povdarjamo tega iz nevoščljivosti do onih, ki so na boljšem, ampak zaradi tega, da vsakdo lahko vidi, kako-površno so precenjevali pred nekaj leti davčno moč državljanov in kako so breskrbno nalagali prehuda davčna bremena tudi najšibkejšim.
Vprašanje zgradarine na deželi je važno. Marsikdaj dela upravičeno hudo kri. Priznamo, da davki morajo biti, a ti naj bodo pravično razdeljeni in naj ne obremenjujejo gospodarsko najslabotnejšihi ker si ravno ti ne morejo nič pomagati, ko mar.:,kdaj ni denarja za najpotrebnejše, kaj šele za kcleke, da bi ss mogli postavno boriti zoper pretirana bremena, ki so jim naložena.
Prosimo zatorej merodajne gospode, da to vprašanje preštudirajo in uvideli bodo, kako neupravičena je ta davščina, ki mora našega kmeta v trgih, kateri mora neredko od svoje borne hišice plačevati več davka, kot od celega posestva.
Sužnji mode
Kaj so bili sužnji v starih časih vemo. — Uboga človeška bitja brez svobode, brez svoje volje, ki so morala do žalostnega konca garati svojemu gospodarju, kateri je ravnal z njimi krutejše kot z živino. Suženjstva v taki obliki danes ne poznamo pri nas, čeprav bi lahko marsikdaj pod kapitalistovo knuto trpečega delavca današnjega časa skoro postavili v isto vrsto kot nekdanje sužnje. Vendar se človeku, ki svet opazuje, neredko zdi, da si današnji svet prostovoljno išče nadomestila za nekdanje suženjske čase, čeprav v drugi obliki.
V mislih imam modo. Vem, da bo pri tej besedi nekateri čitateij ali čitateljica grdo pogledala, češ: Glejte škrica, spet nam je nevoščljiv, č« smo čedno oblečeni, sam sebe pa ne vidi. Le počasi! Za to, da bi bili čedno oblečeni, je naš list dal že mnogo navodil. Ne mara pa, da bi Slovenci postali sužnji mode, ki brezobzirno diktira, kaj je treba obleči in kako obleko prikrojiti in ki nič ne vpraša, če je to stanu primerno in če žep izdatek premore, lekaj Judov v Parizu in na Dunaju ukaže in ■'vet jih uboga. Enkrat ukaiejo kratka krilc?,
drugič zapovedo vlečki, enkrat ogolijo hrbet, drugič izrežejo zaplato na prsih; enkrat uka-žejo za zimo prozorne, židane nogavičke, drugič pa zahtevajo v pasjih dneh kožuh za vrat; če se jim zljubi ukazati vitko linijo, na njihov ukaz ves ženski svet strada, da se lušči in se pretiska, da kar rebra pokajo. Danes so moderni dolgi, jutri poldolgi, potem kratki lasje, ki morajo biti enkrat črni, drugič svetli, v Ameriki pa imajo ženske že modre lase... Ponekod gledajo žensko, ki gre na ulico v svoji naravni lepoti kot divjakinjo, ki ne ve, da je treba nohte na rokah in nogah lakirati, obrvi obriti in si druge naslikati, usts. pordečiti, si cel obraz s pudrom okaditi in tako dalje. Tako je ukazala diktatorica moda. In svet jo uboga!
' Dokler ukazuje moda svoje kaprice samo takozvanemu boljšemu svetu, naj še bo. Ti ljudje so neredko že izgubili stik z narodom in si svoje puhlo življenje krajšajo s tem, da sede ure dolgo pred zrcalom in ce pleskajo vedno na novo in. kakor lutke razkazujejo okolici kaprice mode, ki so se ji usuž-nili. Napačno pa je in nevarno, če se ti i»-
rodki širijo med zdrav narod na deželi. Da ne bo zamere, poudarjamo, da ni vedno najokus-neje oblečen oni, ki je oblečen po najnovejši modi. To mora biti v tolažbo zlasti danes, ko je tako trda za denar. Tisoče potreb imfe dandanes kmet, ki jim ne more kaj. Kakšna ško-» da, če bi ob vsem tem metali mi denar stran za nepotrebne stvari.
Smisel za varčevanje je sedanja -denarna, kriza do malega ubila. Nihče ne zaupa bodočnosti. Tako se dogaja, da delavka, ki je prigarala v enem tednu stotak in nekaj čez, te bore dinarje nese v trgovino za stvar, ki jo moda zahteva, čeprav je deklič ne rabi. Tako se dogaja, da pride kmečko dekle, ki je izku-pilo na trgu par kovačev, v drogerijo in zahteva, »plajbes za žnable« in »vodo ki lepo diši«. Kje je junak, ki bo znal v našem narodu zopet zbuditi smisel za varčevanje v malem, ki bo vrnil ljudstvu izgubljeno zaupanje?
Gornje misli smo povzeli ir. dopisa, ki naia ga je poslal dober poznavalec naše dežele in ki opaža, kako se izrodki mode širijo tudi med kmečko ljudstvo. Dobro vemo, da bo moda še vladala svet, hoteli pa smo a temi vrsticami »smo opoEOriti nsšfe čitatetje, naj ae mislijo, da so manj vredni, ako SO skromno, morda sta-rokopitilo oblečeni. Zdrav kmečki človek se mora z vso odločnostjo upreti temu, da bi puhli obiizanec sodil njega po obleki ki jo nosi. Zagorela lica naših deklet in žuljeve roke naših fantov morajo biti vsaj toliko modne, kakor puder in šminka. In radovedni smo, kako bi kaka »boljša gospa«, ki razkazuje pocartanega edinčka vedno po najnovejši modi, uredila svoje modne zadeve ,ako bi prišla v položaj naše kmečke matere, ki cele dneve pregara, po noči pa krpa skromne oblekce šesterih, os-merih razposajencev, pa nima niti denarja za. nit, da bi zaplato prisila. In mi naj bi to drugo prezirali, ker ni ne ona, ne njeni otroci po modi oblečena?
Zatorej ne bodimo sužnji mode in ne sra-mujmo se svoje skromnosti, ki je nismo krivi sami.
Stoimo frdfso!
Nit nagega pripovedovanja pod tole streho —■ »Stojmo trdno< — se nair. je pretrgala. A pretrgana nit se lahko zveže — pa se kolovrat s pot požene, zavrti in teče dalje. Se dve važni, zelo važiii zadevi mi dovolite našemu dobremu ljudstvu tukajie povedati! — A preden pridemo do teh dve stvari, se moramo še enkrat obrniti in ozreti nazaj ua to, o čemer smo že govorili!
Ko smo bili zadnjič tukajie skupaj, smo dognali in dokazali, da »kmet3ka« stranka kmetu rti le nič ni koristila, pač pa mu jo prizadejala velikansko, neprecenljivo in nepopravljivo škodo. »Kmetijck so glasovali m centralizem, centralizem pa je kriv vse
t1
Judje m mski komunisti
sreče v Jugoslaviji. To je prava toča za vse slovensko polje. Centralizem žuli in guli slovenskega kmeta, mu vleče kožo b telesa, ga tira v propast, na kant, na beraško palico.
In vendar ti isti kmetijcl, ki hočejo slovenskega kmet« refievati, še danes po vsoj sili silijo v te centralizem. Kaj pa jih loči od nas? Kaj ne želimo oboji kmetu dobro? Loči uas le to, da mi hočemo, da se Slovenci pod streho Jugoslavije vladamo »ami (samouprava); krneti j ci pa hočejo, naj nas vladajo drugi (centralizem). Menda jim ni dosti, da nas js tepei centralizem z biči; hočejo, da nos s Škorpijoni. V Imenu »nacionalizma« lezejo in tiščijo	"e pri tem Sloveni-
ja propada, to nič ne done, samo da bo jugo-slovenska »nacija< cvetela! Nacijft jim j© ne-kaj svetega; bog, kateremu se mora vse žrtvovati. Kakor »o nekdaj maliku Molohu metali v žrelo lastne otrok«, tako se smo in -mora nadji žrtvovati blagostanje in obstane* našega ljudstva. Da, nacija — prava kana-cija! Nacionalizem je kriva vera, Je malik našega časa, prava nesreča človeštva, kriva vsega razdora med narodi, medsebojnega sovraštva narodov, blaznega oboroževanja in uničujočih vojskš. Nacionalizem je kriv, da so naši vojaki na Primorskem in Koroškem Ne italijansko ln nemško ljudstvo — ljudstvo, verjemite mi, je povsod dobro ta miroljubno — ampak le Italijanski in nemški nacionalizem, nekaj •
je zapisal primorske in koroške Slovence smrti. Kakor pa Je italijanski in uemški nacionalizem
tako tudi »jugoslovenskic. Kaj je treba tak nacionalizem uganjati?! Bodite dobri Slovenci pod streho Jugoslavije, b Hrvati in Srbi v mira ln prijaznosti — pa smo dosti nacionalni! Kaj hočete še več?! Da M drugi na naš račun pili? Za tnko bratstvo se lepo zahvalimo! In tak nacionalizem odklanjamo! Tak »jugoslovenski« nacionalizem je izdajstvo slovenstva. In »naša« poguba! Narodna in gospodarska. Kmetije! pa so se temu pogubnemu nacionalizmu popolnoma udinjali. Pucelj-—Manišič—Kramar, to je ena kompa-nija. Na videz Se hočejo biti nekaj različnega — imajo vsak svoje časnike — a svojega bratstva ne morejo prikrivati. Koža je različne barve — gosposka bolj bela, kmečka bolj ogorela — srce in duh sta pa Ista. Kmef-»ka zastava je izobešena samo zato, da se tudi kmetje lovč na te limanice.
In res! Limanice niso nastavljene zastonj. Dobe s© kalini, ki sedajo nanje. Da more kak slovenski kmet ali delavec to za kmeta, delavca in vse Slovence tako škodljivo in pogubno politiko podpirati, to jo meni ne-zapopadljivo. Ali vi to razumete? Moja pamet je za to prekratka! Sam sebi štreno mešati! Pustiti si mirno denar iz žepa jemati! Kožo z glave vleči!... Zares Nemec ima prav, ko pravi: Samo najbolj neumna teleta volijo sama svojega meearja...
Ali vi kaj občujete s temi ljudmi? Povejte jim veodar to, ko pridete ž njimi skupaj! Odprite jim oči! Saj je treba znati samo do treh šteti, da človek lahko uvidi, da je ta politika za Slovence škodljiva. Posebej pa še za slovenskega kmeta in vso delovne stanove skrajno pogubna.
Pa saj lahko to sami vidijo. 55© davno vidijo, z rokami primejo, na svojem varžetu "Hitijo. Čudno, pročudnol Ko je človek pri lenarju tako občutljiv, — tukaj ga pa oči-vidna škoda in zguba nič ne boli! Vse je 2'
Načelnik ruskega kmetijskega ministrstva je Jud Kubišev, minister ztimujih poelov je Jud Lltvinov, minister m zunanjo trgovino j«s Jud Jtoeenholz, prometni minister je Jud Ruhimovifi, minister narodnega gospodarstva je Jud Jakovljev, minister za Javna dela je Jud Cihon, minister za prehrano je Jud Grassmann. Današnjo tajno policijo — GPU — vodi kot načelnik nejud Mejnšinski, ima pa dva pribočnika Juda Jagodu ln Agranova sicer pa je javna tajnost, da je Jud Jagoda vrhovni poveljnik ruske tajne policije. Tudi veliko in manjSo rusko Industrijo Imajo v rokah zopet Judje. Io istof&ko tudi državno bankaretvo, mestna zrakoplovstva,
Dae 15. julija 1936 je zjutraj ob 5.45 pri Hruški pri Ljubljani potniško letalo, namenjeno na redno pot na Sušak, treščilo v gozdu na tla in s« popolnoma razbilo. Letalo j« vodil pilot Ukrajinec Jarošenko, kot mehanik mu je bil dodeljen telegrafist Tomo Anu-šič. Potniki so bili sledeči: mladi ljubljanski odvetnik dr. Adoll Korče, učiteljica g. Tilka Pivk iz Čateža nad Veliko Loko, učiteljica Stana Kante na barjanski šoli pri Ljubljani in še dva nemška izletnika dr, Viljem Horn iz Berlina ter Ana Brfiglacher, rodom iz Hamburga. Vsi potniki, pilot ta mehanik so bili strašno razmesarjeni in seveda sa mesta mrtvi.
V treh letih je to že druga letalska m-sreča pri Ljubljani, zato nI Cudao, da je vznemirjenje ljudstva po tej strašni nesreči tako veliko. Med jugoslovanskimi prestolnicami j« Ljubljana zadnja, ki je dobila letališče ln pa redno zračno zvezo. Kljub temu pa je edino Ljubljana dolivala v tako kratki dobi dve tako strahoviti letalski nesreči, ki sta uničili 15 življenj.
Ljubljana jo znana po megli iu obe nesreči sta bili povzročeni tudi po megli, kakor trdijo v poročilih, S to meglo bi bilo treba torej računati. Zato ne moremo razumeti, zakaj mora letalo na Sušak odleteti v tako rani uri. Vendar ni potnika, ki bi Imel korist na
prav! Naj le tako bol Naj le teče slovensko maslo	n. Naj si doli
belijo žgance in mažejo kruh s putrom; mi Slovenci smo lahko zadovoljni z nezabeljenim krompirjem, samo — du bomo »enot! Pa »mo srečni. Tako Bas namreč učijo »ali ~~ pro. roki.. .*
Vidijo ti ljudje — in no vidijo. Slišijo,
—	pa ne uinojo. Pusti mel — je zaklicai Bog Mojaesu, ko je prosil za svoje trmaste Jude
—	dal som jim oči zato, da ne vidijo, in ušesa zato, ia no slišijo!... Drugič pa je rekel: »Pustite jih! Slepci so ta slepce vodijo. Če pa slepec slepca vodi,t -- že veste, kam telebnota..,
Ti vodniki slepcev! Ti preroki! Ni govoril evangelij zadnje nedelje zastonj o krivih prerokih. Ne, — za marsikoga zastonj! Ker, naj mnogi tudi leto za letom na to nedelje slifijd «v«ngeiij o krivili prerokih, naj jih Kristusi pred njimi še teko »vari, vendar vedno In dosledno rajši verujejo krivim kakor pravim. O teh krivih prerokih bo treba govoriti Se!	j. k.
kakor tudi ves donos ruske Setve. Ta področja oskrbuje Jud Rosgeubtam. Reaulca je dalje, da Je vojno ministrstvo v rokah Rusa Vorošilova, toda zopet je milica, da so vsi politični nadzorniki od največjega do najmanjšega Judje; dodeljeni so vojski, mornarici in vojaški avijatiki. Stalin, ruski diktator ni sicer Jud, kot izpričujejo mnoge informacije, vendar pa prav za prav ni on glavni diktatur Rusko, ampak njegov svak Jud Ka-ganovič, s čigar hčerjo se je poročil. Vprav Kaganoviča srečujemo kot Stalinovega namestnika v najvažnejših poslih sovjetske Rusije.
tem, da pride še pred šesto zjutraj na Sušak. Kaj pa naj takrat počne tam?
Poročilo tfdi, da to bil« tisti dan vremenske razmere ugodnejše, kakor kak drugi dan, da sta bila letalo in motor popolnoma v redu in pilot Jarošenko, «den najboljših pilotov, ki je v rednem prometu prevozil brez aajmaujše poškodbe -več kot 750.000 km. Poročilo končno trdi, da j« do nesreče prišlo le po nesrečnem naključju, posebno zaradi vremenskih razmer, če so bila vremenske razmer« ugodnejše, letalo v redu, motor v redu in pilot izvrsten, je to naključje res čudno. Vsega tega ne razumemo, zato naj nepristranske osebnosti nesrečo temeljito in brezobzirno preiščejo ta po potrebi zahtevajo od zrakoplovu« dražbe vsestranskega jamstva za pravilno vršite v zrakoplovu* službe, zakaj Slovenci nikakor nočemo imeti žalostnega slovesa, da ni v Jugoslaviji bolj nevarnega mesta sa zračno potovaaje, kot je Ljubljana.
Za pravi vzrok nesreče bi vedel edin! pilot Jarošenko, ki mu je pa za večne čase onemel jezik. Vendar s precejšnjo gotovostjo lahko sklepamo o vsem poteku sledeče:
Letalo, ki je bilo zgrajeno v Zemunu, so usodno noč pregledovali oziroma popravljal! v shrambi za aeroplane. Pred poletom so kot običajno preizkusili tudi motor, nakar se je letalo dvignilo v smeri proti Bizoviku. — V usodni tretji ali četrti minuti po odletu je moral Jarošenko najbrž opaziti kakšno napako, bodisi v motorju, bodisi v letalu. Gosta megla je pilotu zakrivala pogled, da ni prav vedel, kje je. Hotel je najbrže priti iz megle in pristati kje na bazoviških njivah. Pa je nemara prepozno y,avil v stran. Tako je aero-plan najprej rahlo oplazil neki kostanj, na to močneje neko češnjo. Ko je pilot videl, da leti že nad drevjem, je ustavil motor, očividno zato, da bi ublažil sunek, ki ga bo napravilo letalo ob dotiku z zemljo. Vse naslednje je bilo stvar trenutka. Letalo je padlo v »al gozdiček, podrlo tri smreke, padlo na tla in od VRegs je obležal kup razvalin, pomešan s krvjo in grozno razmesarjenimi trupli nesrečnih potnikov. Nesreča se je pripetila na približno 30 m visokem griču, na najbolj zahodnem delu jjolovškega hribovja, nad tako-zvanam »Cerkvenim borštom«.
Ponesrečencev po obrazu sploh ni bilo mogoče spoznati. Posabiso strašen je bi! pogled na Jarolenka, ki mu ja odpadla glava, ko so dvignili njegovo truplo. Lice dr. Adoiia KorCete je bile v strašnih gubah ne prekta-
Zopel sedem Srtev letalske mestece
no, telo pa popolnoma razbito. Enak je bil pogled na vse tri ženske ter na dr. Horna in Anušica.
Tisoče ljudi je že v zgodnjih urah drlo na kraj nesreče, kjer so takoj začele poslovati komisije, ki so ugotavljale dejanski stan. — Vest o nesreči je vzbudila splošno žalost. Vse sočustvuje z nesrečnmi žrtvami in njihovimi
svojci.
Advokata
dr. Korčeta ter učiteljici Til-
Ituševine ponesrečenega potniškega letala.
ko Pivkovo in Stano Kantetovo so pokopali ob veliki udeležbi pri Sv. Križu v Ljubljani. Pilota Jarošenka in mehanika Anušiča so pa položili v grob v Zemunu. Berlinčana dr. Viljema Horna in Ano Briiglacherjvo so na željo prizadetih dali k večnemu počitku na protestantovskem pokopališču v Ljubljani. — Na koncu izražamo samo eno željo: Naj bi bila letalska nesreča z dne 15. julija 1936 zadnja v zgodovini letalstva v Sloveniji. —
Skoljeioški pes&ijon
Mnogo naslonov se je že z uspehom igralo po naših odrih, vendar zgodovinsko in krajevno tako pomembnega ic pestrega kot je školjeložki Se nismo doživeli. Besedilo za loški pasijon ja napisal p. Ro-muald, kapucin v loškem samostanu. Od 1. 1721. dalje so Ločani in okoličani prirejali na Veliki petek skozi 50 let posebno procesijo, ki se 1« začela v kapucinski cerkvi in se vila od tu po mestnih ulicah. V procesiji eo se vrstili mnogoštevilni odri, ki jih je nosilo po 20 krepkih fantov in so bile na njih sestavljene pestre žive slike Kristusovega trpljenja. Za temi odri ali vozovi je korakala igralska množica. Gledalci eo stali na trgu in po ulicah, Na posameznih krajih se jc ta procesija ustavila. Glavni igralci so z odra igrali svoic vioge. Ker je prihaial oder za odrom, so na vsakem kraiu slišali gledalci ves pasijon, Ta način igranja loči loški pasijon od sveh dTUgih naših pasijonov.
Ko v teh dneh prirejajo loški obrtniki Tvojo prvo razstavo, izredno okusno urejeno in številno obiskano, hočejo obiskovalcem pokazati tudi nekaj kulturnega, pristno domačega, V ta namen so si izbrali loški p as ion. Nanj je Loka lahko ponosna. Stara knjiga p. Romualda, ki jo hrani kapucinski samostan, predstavlja prvo slovensko igensko besedilo. Izvirnik je sicer nekolik" prenarcdil urednik dr. Tine Debeljak, vendar je besedilo ostalo v bistvu nespremenjeno. Jako važno pa je, da je dr. Debeljak ohranil stari način igranja v obliki procesijo. Dne 18. in 19. julija smo videli prva dva nastopa, ki sta ogromno množico gledalcev zajela že takoj s predigro in pustila v njihovih dušah neizbrisen vtis.
Na obširnem prostoru med novo Šolo in Šolsko stanovanjsko hišo stoji veličasten oder, kii obsega 200 kvm. Na njem se dviga v stopnicah šc poseben oder. Ogromno ozadje tvorijo kulise, ki predstavljajo cerkev in značilne hiše iz pisane Loke v cehovskih časih. Naredila jih j» akademska ulikarica
Dr. L HOIIUMI - Škofje Mi
xopst redno ordlnlra
Bara Remec. Na gledališkem prostoru je postavljenih nad 800 stolov.
Za začetek se je oglasil veliki zvon farne cerkve. Nato sta ob zvokih fanfare prikorakala na odeaiski trg čuvaja s helebardami in cerkovnik je pohitel čez trg pozvonit, nakar «e je začela predigra s prizorom, kako angel izžene Adama in Evo iz raja med tožbami človeškega rodu. Nato jc nastopila pogubljena duša, ki jo hudiči priklepajo na verige, in se je v kesanju obrnila na gledalce s prošnjo, naj zapuate greh. Taki nauki in prošnjo ae vrste skozi ves pasijon. Nato je trpka Smrt pripeljala vrsto smrtnikov od vladarja! kardinala in
škofa do meščana, kmeta in berača ter jim irazoi dela svojo neomejeno oblast, pridobljeno po Adamovem padcu. Nato pa eo prišli zastopniki obrtnikov z banderoni, cehovskimi slikami, skrinjicami in svečami, med njilni pa so ee ustavili angeli z zntki Kristusovega trpljenja.
Za to predigro pa so se vrstili ob zvokih fanfare in postnih pesmi veličastni pasšjonski prizori! Jezusov vhod v Jeruzalem,zadnja večerja, Oljska gora, sodba, bičanje in kronanje, srečanje žen, križanje in snemanje s križa. Ob božjem grobu je za-aoneia za zaključek pesem »Kraljevo znamenje, križ stoji«, ob kateri se je razvil »prevod z odra, gledalcem pa je ostalo toplo občutje vzvišene domačnosti. Kristusa je izfcorao igral bančni uradnik g. Trefalt iz Kranja.
Kakor so si pred 200 leti razdelile vloge posamezne vasi in mesto, tako tudi sedaj sodelujejo poleg Ločanov cele afcupine iz okoliških vasi. Posebno številno so zastopane Fara, Sv. Duh iu Re-teče. Vseh igralcev pa je nad 160, čeprav imajo nekateri še po dve ali tri vloge. Nastop se bo ponovil še v soboto 25. in nedeljo 26. t. m. ob 9 zvečer.
Loškim obrtnikom čestitamo, da so za svoje velikopotezne prireditve izbrali tudi to svojo zgodovinsko redkost in prosvetno pomembnost. Vsem sodelujočim od prvega do zadnjega gre iskrena hvala za globoke užitke, ki jih nudi pasijonska procesija.
I
Prizor s škofjeloškega pasijona

A J JE NOVEGA
OSEBNE VESfi
d ftife riaMuiaiki. Dne 18, jaJtja m ob-žiajali dalo sv. maže trije gospodje duhovniki lavastijuJte ikaBje iu fieer: Joief (M, de-ksB. in častni kanonik t Jussini, Jernej Fran-gti. župnik ia kmu. svetaik pri St. Marjeti ofc Pesnici in Martin UUsUl upok. iaptiik pri Sv. Florijana v Doličo. Bog živi gospode jubi-kjste i«; »nogo let:
d VSIetauk je jresiol Henrik Povše, žap-Eik ca Csteiu pod Zaplasom. Bog živi gospoda j«t.il#wta ie mnogo let!
DOMAČE NOViCE
d Proga Si. Jasi—S«Tai«a. Za dni 20., 30. in 31. julija 1836 je razpisa<2 kraljevska banska uprava komisijski obhod v sveri z razlastitveno r?xpravo za It del gornje proge v upravni oMini Boštanj t okraju KrSkem.
ba»topoin diktatorskih fei-sme* je pričelo število stavk rapidao padati. Doi&m |e bilo leta 192& 44 stark, j& je bilo ca »Sedaj« Seto le 13. L 1680 18, L 1931 p« sa®o 5, naslednje leto pa 7„ Žslibog niso na razpo!ago Številke tudi it leta l«83, 1934 in delno z& leto l«fc, ko je bilo r deLsva&Ih krajih popefeio satilje. — N bivšimi režimi del&vmo fc dihati ni spalo. Daw»s pi hodijo »ed Sjcdi hujskaški agitatorji te pripovedujejo. da hofejo svobodo, ko jim jo tuibfie ne krati m to isti ljudje, ki so oč i«ssi pritiska klonili gisve is iti na. vaiiffie. ker je bite tako bolj varno! Delavci in aameščeisei: Po dejanjih sodite! Marksistične agitatorje, ki se jim hoče rdeče strahovlade, pa kar a* kratko odpravite.
d Se orajMtite nas pred STetaaa. Dne 17. julija »o na cesti med K&kami in Logatcem otrori v starosti deset do dvanajst Ie4 obmetavali avtomobil, v katerem je bil ugleden frsn- j
roški dostojanstvenik. ki pni? potuje po Ju- j
Slovenke perejo z najbolj kdo vodo v dršavi. Zato rabijo naše gospodinje posebno milo
^Pffltbšin le?pmfinm mil° posebno 30
wiiKmfi	pranje p trdi vodi
d 140JW Din sa vfrdavsd sa Vthziki je nakazal gradbeni minister na prizadevanje ministra dr. Kreka.
d Sankcij si Te*. Naš finančni minister je odredi!, da so se dne 15. julija 1936 razveljavili odloki, s katerimi so bili uvedeni znani gospodarski ukrepi proti Italiji,
d 6« Jm. Te dni sta prejela od bana ras-rezilne dekrete predsednik občine g. Pire Čiri! in prvi član uprave g. Majer Mavrilij. Razredna sta bila na podlagi § 52 finančnega zakona. Sedaj vodi županske posle g, Tajnik F., ker je bil kot tretji izvoljen na listi g" Pirca. Na sad/iji občinski seji je bil prebran tudi razreSni dekret kr. bansfee uprave, v katerem stoji, da »ia razrešena zaradi nečastnih in po kazenskem zakonu kaznivih dejanj. Prepis dekreta je bi! poslan tudi državnemu pravdni-Stvu zaradi kazenskega postopanja. Občinski možje pa so ne zaradi razrešitve obeh odbornikov pritožili na Upravno sodišče v Celju. Vsi nameščeni pa nestrpno pričakujejo, kaj bo ukrenilo sodišče v Celju, še prej pa, kaj bo ukrenil državni pravnik v Ljubljani.
d Zakaj so lahko stavke? Odkar je nastopila v državi vlada dr. Stojadinovič-Korošec j so se pričela živahna mezdna in tudi stavkovna gibanja. To je znak zboljšanja razmer, ki Je nastopilo za režimi JNS in Jevtiča. Poročilo inSpeJrdje dela nam to nazorno kaže. Z goslaviji, in sicer na Bled, privabljen po upravičenem slovesu naše dežele in njenega prijaznega prebivalstva, z debelim kamenjem, od katerih bi mu bil eden kmalu priletel v 4'
glavo. Poškodovali so tudi karoserijo. Isto se je zgodilo v L«,tem hipu dvema avtobusoma, ki sio istotako prišla iz Italije ia v katerih so bili čeftoslovaški potniki. Razume se, da je vse ta dogodek skrajno presenetil in da preseneča tudi nas ter je po pravici vzbudil ogorčenje. Hvala Bogu, da smo mogli uglednemu Francozu, ki Je general, pojasniti in ga prepričati, da je to naravnost izreden slučaj in da se bo gledalo na to, da se kaj takega nič »o? še primeri. Poklicana oblast bo gotovo opomnila prebivalstvo tistega kraja, pa tudi vsi vzgojni Hnitelji na deželi naj ne zamude večkrat zabičevati mladini, da tako postopanje silno Škoduje ugledu našega naroda in ; države, pa tujskemu prometu, ki donaša naši deželi blagostanje. Tudi tem polom naj bodo ljudje opomnjeni, da vse store, da bi se taki slučaji ne dogajali in da bi se čast naše dežele ne omadeževala.
d 11 milijonov dinarjev je dala naša država za tvornico celuloze v Drvarju.
d V zagrebški sodnijskj razpravi g&radi odplave plodu je bila oao soboto izrečena sodba. Pri?adeti zdravnik dr. Karpati je bil obsojen na oeein mesecev strogega zapora in na plačilo stroškov kazenskega postopanja.
d Kad a kazen x» ponarejanje denarja. V Lokah pri Zagorju stanujoči 24ietni samski rudar je prišel na nesrečno misel, da js napravil iz navadnega svinca dva kovanca po 20 dinarjev. Model e! je napravil iz bak/a. Oba ponarejena kovanca je spravil v promet. Toda kmalu so ga prijeli in odvedli v Ijubljan-
aie sodne zapore. Te dni se zaradi ponarejanja denarja zagovarjal pred malim j.:a. M-mkiai seaatom. Praual je, izgovarjal pa se je, da je bil ie dolgo časa bres stalnega za-alažka in si skušal na ta način nekoliko po. magatL Bil je obsojen na esc leto in štiri dni strogega zapora
d Kaka i* karaj«ai	sedacjiia reii-
hmmm. V >Sk»v«rneu< či tajno: Jugoslovansko učiteljsko združenje je izdalo letak, ki mu je menda sestavil besedilo predsednik tega združenj«. V tem s« javnost obvešča, da je na-novinsko tajništvo JRZ poslalo duhovščini v dravski banovini neko okrožnico, v kateri zahteva podatke o učiteljstvu m da se na ta način vzpostavlja nadzorstvo duhovščine nad ttčiteijsivoai. Kakor srno obveščeni, je ta letak poskus varanja tukajšnje javnosti, ker bano-viratbo tajništvo ni dostavilo nobene tak.-ne ali pa siičoe okrožnice duhovščini, temveč predsednikom strankinih krajevnih o»ganiz.a-rij za sestavo učiteljskega katastra, kakršneaa ima vsaka dobro organizirana stranka. — To je jso»>?t nov poskus po starih metodah, katerih so se ie od nekdaj posluževali pristaši JNS v dravski banovini. Toda v tem primeru gospod predsednik učiteljske organizacije ni samo zvest pristaš JNS. temveč tudi državni uradnik, ki se ne bi smel posluževati takšnih podtikanj, najmanj pa še koi predsodrnk velike in ugledne organizacije, ki se po svojem programu bavi s strokovnimi in stanovskimi vprašanji vsega našega učiteljslva in ki ne hi smel na taksen način služiti koristim stranke.
d Ljvbijanske i« okoliške VLflceueijeve liaafcrene* so imele, kakor vsako leto. tudi letos na praznik sv. Vineeneija Paveiskega zborovanje v ljubljanskem Marijanišču. Predsednik je v svojem poročila med *irugim otne-
2reiet pred $efrto pa namakajte 3
(Radost peric
nii, da se snuje nova konferenca pri Sv. Lenartu v Slov. goricah in da je bilo poslanih na letovanje 75 otrok. Zborovanje je dalo mnogo pobude za nadaljnje človekoljubno delo med pomoči najbolj potrebnimi.
d Pasu pri mirit, kar ni trojega. Zadnje tedne opazujemo po deželi, kako razni paglavci stopajo v tuje sadovnjake in ne kradejo samo sadja, temveč poškodujejo tudi veje. Vsem tem naj bo v resen opomin sledeči slučaj: V mariborsko bolnišnico so pripeljali S4 letnega Leopolda Saška iz Poljčau. ki je močno ranjen s strelom v roko in rebra. §asak je spotoma iz Gorce proti domu utrgal par marelic na vrtu nekega posestuika, ko je nenadoma počii strel ter mu pognal pest šiber v telo.
d Soočimo sc, toda pravilno, Ne smemo se uleči kar nenadoma na vroče sonce, temveč se morata telo in koža počasi navaditi. Predvsem ne smemo pozabiti na kremo Nivea in olje Nr»ea. Tako postane sončenje šele pravo veselje.
d Opoaajamo na današnji oglas tvrdke Fridolin Bischof, Maribor, Melje, Kacijaner-jeva ulica 6, ki zbira polže za izvoz v inosem-stvo. Na željo pošlje tvrdka resnim interesentom brošuro z obširnimi navodili za nabiranje polžev in za napravo zbirališč. Z nabiranjem polžev, ki se naj vrši do konca oktobra, si more vsakdo zaslužiti brez posebnega truda lep denar.
U DOMAČE POLITIKE
d Glasilo stranke dr. Hodjcre »Borba« je objavila uvodnik, v katerem pravi, da bo stranka ostala samostojna in da se ne bo priključila Jug. nac. stranki, pa čeprav je bil izvoljen za predsednika te stranke Peter Ziv-kovič.
d Dr. Maček je izjavil, da se bo njegova skupina udeležila občinskih volitev, pa naj bodo te javne ali tajne.
d Komunisti dvigajo glave. V »Gorenjcu« čitamo člančič sledeče vsebine: V noči pretekle nedelje na ponedeljek, se jfe valila proti Tržiču komunistična drhal (kakor smo poučeni, so bili to iz Pristave in Križa). Ko je dospela do uradniške hiše tovarne Peko, je začela na vse grlo vzklikati ali bolje rečeno kričati: »Dol s klerikalci! Dol s Korošcem! Ta vzklik iu še mnogo bogokletstev je veljalo nekaterim uradnikom. 2ivijo Ljenin! Mi smo komunisti! Živijo komunizem! Heil Moskva! itd. itd.« Vsakdo, ki je kričanje slišal, je bil mnenja, da je to že bojni pohod komunistov. Da bi kdo za časa vladanja JNS vzklikal našemu voditelju gospodu dr. Korošcu, bi takoj naslednjega dne lovili in vlačili v zapor vsakogar, ki samo malo diši po klerikalcih. — Tako pa je svoboda! — Ali je ni preveč? Radovedni smo le, ali zaslužijo toliko svobode komunisti, ki streme le za tem, da zrušijo imetje onemu, ki se je desetletja mučil, da si je ustvaril mirno starost in lažje življenje svojim potomcem. Da zrušijo Cerkev, ki jim je neizprosen, nepremagljiv nasprotnik? Ali zaslužijo več svobode taki temni činitelji, ali pa — mi, ki smo se odkrito borili za poštenost, pa so nas za poštenost zapirali tudi na leta? Kaj pravite? — Članek podpišemo z oljema rokama, zakaj tudi iz mnogih drugih krajev nam prihajajo pritožbe o sličnih pojavih.
d Pri občinskih volitvah v Oselici je dobila naša stranka 293 glasov in vso odbornike. Nasprotniki za volitve, ki so se vršile ono nedeljo, niso postavili kandidatne liste.
Šmartno pod šntarno goro. Šmartinčani še niso pozabili mogočnega zborovanja, ko jim je govoril minister dr. Krek. Prošlo nedeljo pa si je Šmartno zopet nadelo slavnostno obleko te*' mogočno poudarilo svojo voljo za slovensko politiko dr. Korošca. Ta dan se je izvršil izlet llanov ljubljanske JRZ organizacije k bratski organizaciji JRZ v Smarl-nem. Ob tacenskem mostu jo goste pričakovala mladina JRZ z godbo. V mogočnem sprevodu so se nato podali vsi na zborovalni prostor. Tam je sprevod pričakala volika množica domačinov s predsednikom kraj. org. JRZ g. Juvanom, ki je iskreno pozdravil vse navzoče. Nato pa so so vrstili govorniki: pod-
Slovenski ilm
'B NAS CENENI POPOLDNEVNIK, KI GA SVOJIM CITATELJEM TOPLO PBIPOROČA-M0. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA ONEGA, KI SI NE MORE NAROČITI »SLOVENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED,
predsednik okrajne organizacije JRZ g. Miloš Stare, predsednik organizacijo JRZ iz Ljubljane g. Ivo Peršuh ter urednik g. Ilija Lojze. Zborovalci so videli, da je politika predsednika dr. Korošca politika dela, politika raznih izvagoniranih osebnosti, ki skušajo ljudstvo zamamiti z neko novo »Slovensko fronto« pa le politika obljub in neizpol-njivih nad.
Viimarje. Ko so se v nedeljo 19. julija zbirali ljubljanski somišljeniki JRZ v Št. Vidu, da bi odšli na manifastacijsko zborovanje JRZ v Šmartno pod Šmarno goro, so bili priča kaj čudnemu sprevodu. Z godbo na čelu ter z veliko zeleno zastavo je korakalo skozi Št. Vid kakih 50 pisano oblečenih deklet s srpi v rokah. Reklo se nam je, da gredo ža-njice v Vižmarje tekmovat. Pa smo se vprašali: Ali se je slovenska kmečka duša tako zelo spremenila, da s svetostjo svojega kme-tiškega dela začenja skruniti svetost nedelje? Ali slovensko dekle ne čuti več skrivnostnih vplivov, ki jih izžarja sredi vročega delavnika kmečko polje, in blagoslova, ki ga vsemu temu- delu daje krščanska nedelja? In, tako smo se vprašali, ali ta dekleta nimajo med tednom več tistega dela, ki mu je nedeljski oddih tako potreben? Pa ko smo pogledali te »oberštajerske« obleke, smo vedeli, da to ni naš kmečki rod, temveč da je to slovenski zemlji odtujena mladina. Vprašali smo, kdo so in kaj, pa je nekdo rekel: Pucljeva zelena garda. Tedaj smo vedeli vse in ie milo se nam je storilo, da sme kdorkoli tako grdo potvarjati miselnost slovenskega dekleta.
NESREČE
d Požar je izbruhnil na gospodarskem poslopju posestnika Jakoba Pernata v Morju
v občini Račje. Zgorel je hlev, klet, skedenj, trije svinjaki, kolarnica in razno gospodarsko orodje.
d Požar za požarom. Pred tednom je pogorel posestnik Seiinšek v Staršah. škoda občutna. Požar je zanetilo slaboumno dekle. — Dne 9. julija dopoldne sta pogorela posestnika Zagavec in Fošner na Braunšvajgu. Radi močnega juga je bilo vsako reševanje nemo. goče in je škoda ogromna, pa deloma krita z zavarovalnino.
d Požar je upepelil gospodarsko poslopje posestnika Potočnika Štefana v Trnovcih pri Pragerskem.
d Ogenj je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika Pavla Dobrotinška v okolici Vojnika pri Celju; 8000 Din je škode.
d V globino j« padel iz skednja Ser obležal s strtimi rebri 41 letni tesar Franc Gomin-šek iz Ribnice pri Mariboru.
d Zgubil je ravnotežje. Na dvorišču graščine Ravnopolje pri Ptuju je betonirana cisterna, ki je določena za gosi in race. Na dvorišču so se igrali otroci, med katerimi je bil tudi dveletni Stanislav Vidovič, sin v graščini stanujočega Janeza Vidoviča. Ko so se starejši otroci odstranili, je Stanislav zlezel do cisterne, zgubil ravnotežje iu padel v vodo. Ko so ga pozneje šli starši iskat, so ga našli še mrtvega,
d Pri padcu si ie zlomil tilnik 34 letni čevljar Lešnik Anton i.', Podvrha pri Bras-lovčah.
d Ko sta zavila t stan ovinek. V nedeljo, proti večeru so se končale plavalne tekmo na Mariborskem otoku. Tedaj sta se peljala skozi mesto dva kolesarja, 22-letni Luka Caba
Pere res belo !
iz Šibejka, ki se je mudil v Mariboru pri so. rodnikih ter 12-letni Ante Zorič, sin znanega mariborskega gostilničarja, lastnika »Jadran, ske kleti«, skupaj na enem kolesu. Ko sta zavila v hud in strm ovinek otoka proti Mari« boru, sta se zaletela z vso silo v mestni avtobus, ki je vozil po pravi strani ter se skušal izogniti tako, da je zapeljal v jarek. Oba kolesarja sta dobila težke poškodbe.
d Neznani avtomobiiist je povozil 34 letno delavčevo ženo Marijo Hribarjevo iz Srako-velj pri Kranju ter ji prizadejal zelo nevarne poškodbe.
d Ko se je igral v bližini vodnjaka. Na Ravnem polju blizu Št. Janža na Dravskem polju, se je dogodila težka nesreča. Mali sinček posestnika Vidoviča se je igral v bližini vodnjaka ter plezal po ograji. Medtem ko ja bila mati zaposlena s pripravljanjem kruha, je otrok preplezal ograjo ter padel na drugi strani v vodnjak. Sicer je bila voda v njem samo kak poldrug meter visoko, vendar je oilo dovolj, da je deček utonil.
d Na poti k idravnikn ga je doletela smrt. Oui dan se je v Ljubljani na oglu Dunajske ceste in Frančiškanske ulice zgrudil neznan moški. Ljudje so mu priskočili na pomoč, toda vse je bilo zaman, zakaj mož je bil v nekaj trenutkih mrtev. Policija je ugotovila, da je moški 40 letni gozdni delavec Janez škerja-nec, doma is Kamnika. Mož je bolehal že dolgo za hudo srčno boleznijo ter je bil namenjen k zdravniku, da ga preišče, še preden pa jo prišel do zdravnika, ga je doletela smrt.
d Izstrelek mu je rainesel polovico glave. Oni petek popoldne se je mesarski mojster Frane Smodej iz Nove vasi peljal na vozu v Kače nakupovati živino. Ker je bil strasten lovec, je vzel lovsko puško, da bi streljal race. Ko se je ponoči Okoli dveh vračal proti Novi vasi, se je v Slivnici sprožila puška. Ker jo z glavo slonel na ustju puškine cevi, mu je izstrelek raznesel skoraj polovico glave. Zra
5'
Stmn 450	>DOMOLTUB<, dne 22. julija 1936
s Krije vse odeja ena: reve in Sbrlatnike. V Kamniku je odšla k Bogu po plačilo Marija Praschniker. — V Goričah pn Kranju je v Gospodu zaspal 68 letni Anton Petelin. - -V Borovnici je odšel med nebeške krilalce osemletni Oko Majaron. — V Hercegnovcni, Boks Kotorska, je preminul kapetan fregate Henrik Kiinar. — V Kočevju je izdihnila svojo dušo 73 letna Frančiška Repovž, roj. Uranič — \ Šoštanju je na veke zatisnil oči Kalinov Tu-mažek. — V Gorici je odšel h Gospodu po večno plačilo g. Franc Klanjšek, župnik v Le-vju na Kanalskem. — V Dravogradu je zaspal v Gospodu inful. prost in dekan g. Vol-benk Serajnik. — V Radečah pri Zidanem mostu je odšla v boljše življenje usiniljenka s. Vera Angela Golob. — V avstrijskem Salc-burgu je umrl 88 letni Franc Predalič. - v Begunjah so pokopali geometra Groma Alojzija. ■— V Ljubljani so umrli: trgovec Ivan Sušnih, dijakinja 4. razr. real. gimnazije Ivk« Zagradnik, uradnica Anica Bukovec, zasebni uradnik Ivan Podlesnik, vlakovodja drž. železnic Alojzij Sušnik, uradnica Poštne hranilnice Mici Keržič in učiteljica v p. Asta Mata- j novič. Naj počivajo v miru!	!
vseh vrst kupite najugodneje
■w	Pr'	|
»E GENTRALtM ViWR.1l«U*1
ven njega sedeči pomočnik je dobil par iiber v obraz. Poklicani reJovalci so Smodeja ta-kaj prepeljali v bolnišnico, vendar je zadob-Ijenim poškodbam podlegel.
d Težka smreka je padla na 34 letnega delavca Janeza Mandeljca iz Zgornjih Gorij pri Bledu. Zlomila mu je nogo.
d Z motornim kolesom je šel na izlet 26 letni natakar Viktor Pavli, uslužben v restavraciji Union. Med vožnjo je v Zgornji Šiški tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo in se močno poškodoval tudi po obrazu.
d 13 ljudi je letos že utonilo pri kopanju v Savi pri Zagrebu.
d 10 milijonsko škodo je napravilo zadnje neurje v dunavski banovini.
d V obeestni kamen se je zaletel z motorjem, ki si ga je izposodil splavar Miha Pun-garšič na cesti med Selnico in Mariborom. Je dobil hude notranje poškodbe.
d V Nevljici je utonil dveletni sinček Ivana Petka na Vrhpolju pri Kamniku.
d V Ljubljanici je utonil pri kopanju 22-letni Nikola Stankovič, podnarednik bolniear-ske čete v Ljubljani, doma iz Caribroda v moravski banovini.
d V Savinji jc utonil pri kopanju profesor Ante Anzulič iz Cakovca.
d Voz je pod seboj pokopal voznika. V Polanah pri Hočah je tamošnji posestnik Anton Januš iz gozda proti domu vozil štore. Ker je gozdna pot, po kateri je vozil z vozom v slabem stanju, je voz od strani podpiral. Nesreča je hotela, da se je voz prevrnil in pod seboj pokopal voznika, ki je dobil tako težke poškodbe, da je umrl.
d Pri padeu si je prebil lobanjo. Te dni so obmejni stražniki prepeljali na Jesenice 18 letnega vojaškega godbenika Stanka Jam-ščaka. Jamščak je bil na dopustu na Gorenjskem ter je šel na izlet na Rožco nad Jesenicami. Hotel je natrgati nekaj planink, pri tem pa je padel z visoke skale ter zdrknil na avstrijsko stran, kjer se je težko poškodoval. Pri padcu si je prebil lobanjo ter je dobil pretres možgan. Jamščaka so prepeljali z Jesenic z avtomobilom v Ljubljano v vojaško bolnišnico. Stanje ponesrečenega mladeniča je zelo ne-v;
d Truplo v žitnem polju. Zanjice poeest-nika Hočevarja na Studencu pri Ljubljani »o med žetvijo našle na njivi, ležeči ob železniški progi proti Zalogu, lepo oblečeno žensko truplo, ki je že bilo v razkroju. Ženska, ki je izvršila samomor, je 45 letna učiteljica Gabrijela T. iz Ljubljane.
d Negibno je obležal na tleh. Delavec >Unionske pivovarne« v Ljubljani Bojt Lojze je s svojim kolesom nesrečno zadel v dva mi-moidoča. Izgubil je ravnotežje in z vso silo padel na glavo na cestni tlak in obležal negibno na tleh. Ljudje so mu priskočili takoj na pomoč, med prvimi pa je bil k sreči tudi vojaški zdravnik dr. Rankovič, ki je z največjim trudom in umetnim dihanjem spravil ponesrečenca zopet k zavesti. Reševalni avto je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico.
d Razne nezgode. Hudo se je ponesrečil 55 letni Andrej Dolmač, posestnik v Zavrču pri Ptuju. Pri košnji sena je padel na koso tako nesrečno, da si je nevarno porezal desno roko in so mu v bolnišnici, . kamor so ga pripeljali, komaj ustavili kri. — Pri oranju na njivi je brcnil konj 10 letnega Antona Firsta, sina posestnika pri Sv. Urbanu, v levo roko nad laktom in ga težko poškodoval. — Janez Šegula, 15 letni sin posestnika v Dornavi, je padel z lestve 5 m globoko in se nevarno poškodoval ter si zlomil levo roko nad laktnico. — Ista usoda je doletela iudi 25 letnega Franca Podplatnika, pos. sina v Placarovcih. Pri padeti si je zlomil desno nogo v gležnju. — Pri padeu si je v Celju zlomila roko 80 letna pre-vžitkarica Ocvirk Frančiška iz Liboj. — Ma-lovšu Viljemu, 14 letnemu posestnikovemu sinu iz Hramš pri Veliki Pirešici, je v gozdu spodrsnilo, je padel in si zlomil nogo. — Zupane Ana, hči železničarja iz Tekačeva pri Rogaški Slatini je padla in si zlomila roko. — Rihar Albin, sin drvarja iz Radohe pri Lučah, star 5 let, je doma padel in si zlomil nogo. — Odlazek Albin, sin pos., star 20 let, doma s Slavne pri Sv. Križu, je doma padel in si prebil čelo. — Andrenik Dominik, žel. progovni dclavec, star 48 let, doma na Slatini pri Ponikvi, se je ponesrečil ono nedeljo; ko je šel iz vlaka je namreč padel in si zlomil desno
Prvi dan velike kolesarske dirk® Tour de Pr*

f Andrej Ašmm
V Ljubljani je nenadoma umrl duh. svetnik in katehet Andrej Aiman.
nogo pod kolenom. — Seničar Zofija, učenka gospodinjske šole pri šolskih sestrah v Celju, stara 17 let, je v šoli padla in si zlomila roko. — Pri sekanju drv se je vsekala v roko 43-letna postrežnica Lebič Marija v Gaberju;odsekala si je en prst, drugega pa presekala. -Kacin Marija, 28 letna kuharica nn Bregu pri Celju, je padla z lestve in si nalomila nojo pod kolenom. — Pukl Ljubo, sin vinske^ trgovca iz Ložnice pri Celju, star 8 let, je pri igranju padel in si zlomil nogo. — Pri padcu si je zlomila nogo 64 letna Minka Jan v Za-gorju.
NOVI GROBOVE
RAZGLED PO SVET
Ahesin&ko-iialijattski spor
Abesinski poslanik v Londonu dr. Martin jo poslal nov poaiv vsemu kulturnemu svetu, naj zbira denarne prispevke za tisti del Abe-sinije, ki ga Italijani Se niso zasedli. Gospod Martin najbrže govori gluhim ušesom.
Zanimivo je uradno italijansko poročilo, likajoče se prodiranja italijanskih čet v še nezasedene abesinske pokrajine. Italijani trdijo, da jih ovira za enkrat v napredovanju deževje. Operacije se vrše v dveh smereh. Na jugu deluje oddelek generala Bjeloze, ki je že pred dvema mesecama krenil iz okolice Ne-gelija proti severovzhodu. Doslej je ta oddelek menda zavzel vse važne strategične točke, raz katerih je mogoča kontrola potov, ki vežejo pokrajino velikih jezer z angleško kolonijo Kenijo. Ta oddelek je že zavzel mesti Moja le in Javelo. Na tem 400 kilometerskem maršu jo naletel oddelek generala Bjeloze ;ia ostanke bivše armade rasa Deste, ki so se na mnogih mestih odločno uprli italijanskemu prodiranju.
Na vzhodu Abesiuije se vojskuje oddelek generala Nagija. Te operacije so bile — tako trdi uradno italijansko poročilo — omejene radi deževja in poplav samo na ozemlju okrog železniške proge Addis Abeba—Diredaya. Temu italijanskemu oddelku je, kakor sami trdijo, po hudih bojih z Abesinci, končno vendarle uspelo, da je pregnal posamezne abesinske čete z višav, ki obvladujejo ielezniiko progo Addis Abeba—Diradaya. Italijani računajo, da bodo zasedli celotno Abesinijo — se-veda 6o pojde vse po sreči — šele do novega leta.
O italijanskem položaju v Abesiniji je pisalo te dni svetovno časopisja precej neugodno. Cule so se skoraj neverjetne novice. Na podkralja generala Gracianija da je bil Izvršen atentat ■ in da je bil ta general ranjen, po drugem poročilu pa celo ubit. Abesinsko prestolnico Addis Abebo so za nekaj časa menda kar obkolile abesinske čete rasa Imra in seveda povzročile med meščanstvom nepopisen strah. Neki drugi abesinski oddelek pa je ogrožal mesto Harar. Cesarska pot, ki združuje Addis Abebo z Desijem, je na najbolj nevarnih mestih po abesinski h četah dvignjena v zrak, na drugih delih pa poškodovana od dežja in od hudournikov, ki so pot popolnoma izpodjedii.
Devet dni ai šel noben vlak iz Džibutija v Addis Abebo. Edino letala so še borijo, da vzdržujejo vsaj deloma zvezo med posamezni tiii vojaškimi postojankami, vendar pa ja ludi njim promet skoraj onemogočen, zakaj letališča so do špremeuila v blatna jezera ia
so neuporabna tako za spuščanje, kakor tudi za vzlet.
Italijanska poročila zanikajo vesti o poškodbi generala Graciajjija in abesinskih uspehih. Vendar ne pišejo, da vse to ni res, ampak pravijo, da niso dobili iz Afrike v Rim nilcakih poročil, ki bi dokazovala verodostojnost pisanja neitalijanskega časopisja.
Francoski časopis »Le Peuple« pa trdi z ozirom na zadnje uspešne napade abesinskih čet na italijanske oddelke, da je bila v švicarski Ženevi abesinska vojna mnogo lažje končana, kakor bo končana v Abesiniji. Časopis »L'Oenvre< pravi, da bo morala Italija še dolgo vzdržati v Abesiniji armado v višini 400 ti-; so5 mož in da bo prisiljena poslati svoji vojski v Afriko na pomoč še najmanj 100.000 vojakov.
ITALIJA
s Drobiž. Požar je močno poškodoval žago v Bovcu, ki pripada Piju Lendaro in Jožefu Horvatu. •— Ogenj je upepelil kozolec posestnika Antona Mezinca na Klancu pri Opatjem selu. — Huda nesreča se je zgodila 12. julija v Volčah na Goriškem pri Tolminu. Otroci: 7-let-ni Roman in 4-letni Jožef Rutar ter njihov bratranec 9-letni Miha Rutar ao v igri zažgali nekaj smodnika. Eksplozija jih je tako hudo ožga-la, da je Miha Rutar kmalu nato podlegel opeklinam, dočim bosta ostala dva bratca ozdravela. — Strela je ubila italijanskega orožnika na Grahovem, ko je ponoči popravljal med nevihto električni vod v tamkajšnjem transformatorju. — Za ognjegasee mora vsaka primorska občina' določiti v proračun gotovo vsoto, — Postojna je dobila sončno-zračno kolonijo, v kateri sc zdravi, a obenem navdihuje z italijanskim duhom mladina ob meji. — Novo torpe-dovko po imenu »Vega« so spustili te dni v morje na Reki. Tako ie slavno ime našega matematika prišlo zdaj tildi na italijansko vojno ladjo.
EGIPT
II, Bss® filter, Mr&s (i*|
Odpramlfa «t®Ktssjf <r JugosiatriJo. otjititfaje te po najfceljSen drisvasm Uuise.
VdH vsa bnaZaa potia ntjfeHSafttnsl«.
PoStot sredi v Belgiji, FranelJ!, Bhlandljl In Lakaota-burgn sprafontajo plsHile bs isefe Jakovne raJuns.
jjSI.GSJA: S« 89M-S4 BrmellM, IJUTVOUt K» U17-M teb. h0la* " Ss MB-ii4 S«4„ Btoul LUCUmBMi Ko ml baraifcmrf,
Na zahtavo pošljemo breiplalSno naše č»k. nakaznica
s Delavski nemiri so izbruhnili te dni tudi v Egiptu. Stavkati je pričelo 5000 delavcev v tovarni sladkorja blizu Kaira. Delavci že nekaj tednol niso dobili plač in so sklenili, da bodo tovarno zasedli po primeru francoskih socijali-stov ter izsilili od lastnikov tovarne boljše delovne pogoje in višje mezde. Lastniki tovarn so skušali najprej delavce nagovoriti, naj zapustijo tovarno, ko pa so delavci le vztrajali, so poklicali lastniki podjetja vojaštvo in policijo. Prišlo je okrog 1000 vojakov in policistov. Za poziv, da zapustijo tovarniško poslopje, so imeli delavci gluha tašesa. Lastniki pa so tudi odločno izjavili, da se ne bodo pogajali prej, dokler delavstvo r«e zapusti tovarne. Ker sta ostali obe stranki trdovratni, ste posredovala vojaštvo in policija, Ko ie policija oddala prve strele na delavstvo, so delavci kakor na povelje zgrabili za; sladkorne fcoae in pričeli obmetavati vojaštva in policijo tako, da se ni nihče več upal napasti. Spopad je za nekaj časa prenehal, ker sta se policija in vojaštvo umaknila ter prosila za pomoč. Delavci pa so zatišje izkoristili in so do
temeljev porušili eno največjih sladkornih tovarn v državi. Vsi stroji so razbiti, sladkorna zaloge pa so delavci polili s petrolejem, tako da sladkor ni za nobeno rabo več. Tovarna je last neke belgijske finančne skupine, ki ima sa-mopravico za proizvodnjo sladkorja v Egiptu.
AVSTRIJA
s Sporazum Avstrije z Nemčijo, sklenjen te dni, ima tri točke, ki se glasijo: 1. V smislu izjav vodje in nemškega kanclerja s 25. maja in. 1. prizna nemška vlada polno neodvisnost zvezne države Avstrije. 2. Obe vladi si priznavata no-tranje-poiitično obliko, pri čemer je vključeno vprašanje avstrijskega narodnega socijalizma kot notranje vprašanje Avstrije. 3. Avstrijska zvezna vlada bo vodila svojo politiko napram Nemčiji na osnovi načel, ki odgovarjajo dejstvu, da je Avstrija nemška država. S tem niso prizadeti ne rimski dogovori in ne stališče Avstrije do Italije in Ogrske. — Italijanski, nemški in madžarski listi sporazum pozdravljajo. Časopisje ostalih držav pa je ostalo hladno.
FRANCIJA
s Dalekovidnl Blum, Napram veri in Cerkvi je sedanji francoski režim skrajno previden in tudi komunisti se točno držijo sklepa, da se je treba izogniti vsakega kulturnega boja. Nek važen načelnik v ministrstvu za prosveto je takoj po zmagi ljudske fronte izdelal poročilo, kako da je treba oživeti znane Combesove fra-masonske postave o ločitvi Cerkve in države, katerih se, kakor znano, fracoske vlade med vojno in po vojni niso več držale. Načelnik je svoje poročilo poslal Blumu s pripombo, da stvar sedaj, ko je zmagala ljudska fronta, zahteva nujno rešitev. Blum ga je poklical že 'po riekaj dneh k sebi, mu pokazal njegov izdelek iti mu smehljajoč se dejal: »Ker ste mnenja, da je treba stvar hitro rešiti, vam hočem ugoditi,« in je nato načrt raztrgal in vrgel v koš... Po Parizu se je tudi takoj raznesel sledeči dogodek: Slavna cerkev Notre Dame jc zadnje čase večkrat ponoči bajno razsvetljena. Ko se je nedavno ministrski predsednik Blum s svojim inozemskim prijateljem nahajal pri oknu svoje' palače, ki leži ravno nasproti cerkve, mu je pokazal na razsvetljeno hišo božjo in dejal: »Vidite, to je razloček med Španijo in Francijo. V Španiji-cerkve požigajO, v Franciji jih pa razsvetljujemo« ... Veliko zaslugo pa, da se socialna borba ni izrodila v boj zoper Cerkev, ima francoska duhovščina, na čelu ji kardinal Ver-dier, ki je že davno potegnil ostro črto med katoliško duhovščino in desničarskimi podvigi.
RUSIJA
s Velika železniška nesreča. Šele sedaj so zvedeli podrobnosti o železniški nesreči, ki se je zgodila 22. junija blizu Karimskaje v vzhodni Sibiriji. Nesreča je zahtevala nad 50 žrtev. Še večje je'število ranjencev. Zgodila se je zaradi nepazljivosti strojevodje, ki ni opazil signalov. Danes se je začela pred sodiščem v ČikI razprava proti četvorici, ki so obtoženi zaradi te nesreče. V Karimskaji je bilo v prvih šestih mesecih letošnjega leta že 8 železniških nesreč.
3 Oster volilni boj. To leto hodo v Združenih državah Amerike volitve državnega predsednika. Dva kandidata si stojita nasproti: republikanec Landott in demokrat Roosevelt. Žc
V
danes je očito, da stojita za osebama dva po- I vsem različna si svetova. Nedavno je govoril j Roosevelt v ogromnem stadijonu v Filadelfiji stotisočem. Njegov govor je bil oster: napadel je ameriški velekapitalizem in mu napovedal borbo na življenje ali smrt. Obsodil ga je, da je kriv gospodarske bede Amerike, S tem govorom se je postavil Roosevelt na čelo malih ljudi, delavcev in farmarjev, sebi nasproti pa si ustvaril nevarno fronto ameriškega velekapi-tala. Slednji bo v borbi za življenje napel proti njemu vse sile. Volilni izid, ki je danes še nejasen, bo odločilnega pomena za bodoči razvoj Amerike in ostalega sveta.
ANGLIJA
s Ateatat na angleškega kralja Edvarda VIII.
je bi! menda poskusen pri neki vojaški paradi. Napadalca so pravočasno razorožili in prijeli. Izjavil je, da ni hotel streljati na kralja, temveč samo opozoriti na sebe, ker ga minister Simon ni hotei sprejeti. Kakor pa piše angleško časopisje, je policija prišla na sled gotovim okolno-stim, ki kažejo, da ni bil dogodek tako nedolžen. kakor ga opisuje atentator.
PALESTINA __
s V Sveti deželi še vedno vre. Iz Jenina poročajo, da je prišlo zopet do zelo krvavih spopadov med britanskimi četami in arabskimi vstaši blizu tega mesta. Oddelek britanskih telefonistov je iskal napako na telefonski progi in jo tudi kmalu odkril. Ko so vojaki pričeli z delom, pa so jih nenadoma napadli arabski vstaši. Britanski vojaki, ki so bili oboroženi tudi s strojnico, so držali vstaše na dostojni razdalji ter čakali na pomoč, ki je tudi kmalu prišla. Razvnela se je krvava bitka, v kateri je na obeh starneh obležalo 7 mrtvih, mnogo pa je bilo ranjenih.
POLJSKA
s Težka letalska nesreča. Dne 16. julija se je pripetila težka letalska nesreča poljskemu vojnemu letalu. Letalo se je približevalo poljski luki Gdvnija, toda še preden je doseglo luko, je strmoglavilo v morje. Pri tem sta našla smrt dva odlična visoka častnika poljskega zrako-plovstva. To sta general Orlicz Hiphen Dresser in kapitan Lotz, zraven pa se je utopil tudi pilot. General Orlicz Dresser je bil inšpektor vse poljske zračne vojske in so ga šteli med najbolj sposobne vojaške strokovnjake na Poljskem. Nesrečo so opazovali iz počitniške ladje nemške mornarice, ki je plula iz Gdanske luke proti severu. Ta ladja je takoj krenila na pomoč, vendar ni mogla rešiti niti potnikov, niti zrakoplova. Posrečilo se ji je dobiti le kos zrakoplova z motorjem, ki ga je povlekla do luke Alders-hors. Tam s« ugotovili, da je nesrečo povzročil motor.
DROBNE NOVICE
Španski uporniki so zavzeli ves španski Maroko v Afriki. Novo špansko levičarsko vlado je sestavil Hosea Girala.
Nad 4000 oseb je letos že umrlo radi vročine v Ameriki.
Zakon o pcdržavljenju vojne industrije je sprejel francoski parlament s 424 proti 85 glasovom.
Vojna nevarnost se bliža s hitrimi koraki,
je izjavil fe dni belgijski ministrski predsednik van Zeeland.
Vojaška priplava v Londonu pred atentatom na angleškega kralja. Na levi kralj Edvard, ko izroča nove zastave gardnim polkom.
Poljski general Orlicz-Drcsier, nadzornik zračnega brodovja, ki se je blizu Gdinja smrtno ponesrečil. General se je bi! z letalom odpeljal iz Amerike. Čeprav je letalo le za nekaj sto metrov od obale strmoglavilo v morje, so bili vendar vsi, ki so bili v letalu, že mrtvi, preden so jih mogli rešiti.
v eno izmed dvoran frama/tonekega muzeja
mojstrov I
Nekaj trenutku? po atentatu: redarji so prijeli atentatorja in ga odvedli.
Veliki dobrotnik beneških Slovencev msgr. Trinko je imel nedavno v Vidmu svojo zlato mašo. Boj iivi velikega našega prijatelja Se mnogo leti
ChetnniUu. Ta dvorasa e« iracauje »TempeS vrst««.

Kako naj krajevne kmečke zveze praktično delajo
Vsako nedeljo ee ustanovi Sirom Slovenije znatno število novih Krajevnih kmečkih zvez. Delo za povzdigo naše vasi ter za naš go jiodarski napredek, ki so ga prejšnji režimi najino zadušili, ae bo zopet razvilo v polnem obsegu.
Ker opažamo pri nekaterih Krajevnih kmečkih zvezah začetniške težkoče, obstoječe v tem, da si novoizvoljeni odbori niso povsem na jasnem, kako naj zastavijo svoje delo, jim hočemo v naslednjem dati nekaj navodil in pojasnil:
Na ustanovnih občnih zborih pojasnjujemo ljudem, da je Krajevna kmečka zveza nekak stanovski parlament v malem; kot taka se mora brigati za vsa vprašanja, ki so kakorkoli v zvezi s kmetijstvom, pa tudi z vsemi drugimi vprašanji, ki zadevajo kmečko prebivalstvo.
Zato naj novi odbori svoje prve seje porabijo za to, da si bodo ustvarili čim jasnejšo sliko o položaju kmetijstva in sploh kmečkega prebivalstva v svojem okolišu. Na primer:
Katera gospodarska panoga je v kmetijstvu vašega okoliša najvažnejša? Ali jo tudi dovolj pospešujemo? Kako bi ee dala podpreti in zaščititi? Katera panoga je zaradi krize najbolj prizadeta? S čem bi se dala nadomestiti?? Ali je kmečko ljudstvo navezano na zaslužek izven kmetijstva? (Sezonski delavci, vozniki, domača obrt, industrija, javna dela), V kolikem obsegu?
Kdo vrši vnovčevanje kmetijskih pridelkov? Kako bi se dalo vnovčevanje izboljšati?
Koliko je pri vas kreditnih zadrug? Koliko blagovnih? Kako delujejo? Kako se bi dalo vaše zadružništvo izboljšati?
Kako je z izobrazbo in vzgojo, kako z zaposlitvijo in eksistenco vaše kmečke mladine?
Kako je pri vas urejeno šolstvo?
To so samo nekatera vprašanja, pa bi jih lahko postavili še nešteto. Postavite si jih sami, ker sami najbolje poznate razmere svojega kraja.
Mlin v Pečeh
Spisal Gustav Strniša.
Nadaljevanje
Pred večnim jc ležalo človeško rebro. Lahno se ga >e dotaknil in dalmil vonj:
»Bodi Tva!'<
In nasmehnila se je prva žena.
Nasmehnil se je som Vesolini in šepnil:
»Bodi ljubezen!«
In vse vesolje je zastrmelo in blaženstva za-itrlilelo, kajti Bog je ustvaril ljubeče,n, ljubezen do Bogu, do stvarstvo, do porode in ljubezen do sočloveka, ki nas spremlja skozi življenje in nam daje moč, da prenašamo njegove tegobe.
Prva človeka sta se vzdramila, se zdrznila in se objela, soj slo začutila v svojih srcih mogočno kipenje. Spoznala sto svojo bubezen m doznala, <Ja sla oba eden. ustvarjena drug za druqegn od Večnega samega. Biln sto nepopisno srečna. Kakor otroka sta se prijela ia roke in zarajaila po cvetočem paradižu, ki le poslej bil njun dom.
Bog pa je vse gledal in se veselil lepote svojega dela ter tiho dejal:
»Kdor nima ljubezni, živi prazno življenje!«
In dvignil je roko in blagoslovil je ljubezen. Ničesar drugega ra blagoslovil, kajti vse je bilo Njega rojeno, in zato je bilo popolno in blagoslovljeno žc v svojem bistvu, a ljubezen re vendar še posebej blagoslovil.
In zemlja ie zasijala. Njeno življenje je postalo veselje samo, saj ic zadihala na nji ljubezen.
In ljubezen je bila najvišja, kar je ustvaril Bog!
*
Praduh jc spet strme! sam vase in molčal. Tedaj je umolknilo vse vesoJde strmeče Vanj, ki mu »e dal življenje.
Z ozirom na zgoraj našteta vprašanja si morate sčasoma napraviti popoln delovni načrt, kako boste važna vprašanja svojega kraja reševali, bodisi sami, bodisi, kako boste za njih rešitev zainteresirali merodajne činitelje. (Na pr. Okrajno kmečko zvezo, Glavni odbor KZ, občino, okrajno načelstvo, okr. kmetijski odbor, bansko upravo, banske svetnike, poslance, vlado.)
Ko se boste prepričali, da je vaš načrt po-polen in da odgovarja vašim razmeram, skrbite, da ga boste pričeli tudi izvajati. Vse preveč je v našem organizacijskem življenju razširjena navada, da mora predsednik ali kak posameznik v zadevah svoje organizacije obletati vse jrisarne in urade v bližnjem mestu in v Ljubljani. In kar je še slabše, ee veliko takih j>otov naredi zaman, ker o stvareh, ki jih zastopa, niti sam ni dovolj poučen, ravno tako nima zbranih največkrat nobenih zanesljivih podatkov o stvari, za katero se poteguje.
Zato morate vsako stvar, ki jo sprejmete v svoj program, čimprej tudi temeljito proučiti. N. pr. kateri zakoni so v tej zadevi merodajn.i? Kaj ti zakoni določajo? Ali se je za rešitev tega vprašanja že kdo pred vami zanimal? V kakšnem stanju je sedaj? Kjer je na primer v vprašanju kaka javna naprava (cesta, železnica, most, kopališče, šola itd,), se je treba informirati, da-li eo bili že izdelani kakšni načrti. Kakšni so? Ali jih je tudi že oblast pregledala? Ali morebiti odklonila? —
■■■BBHBBBBBBaB«BBH»BHaBMHaBg»BaaiH
SLOVENEC
IE VODILNI SLOVENSKI KATOLIŠKI DNEVNIK. PlSE V DUHU KATOLIŠKE AKCIJE. STANE NA MESEC 25 DIN. PIŠITE, DA VAM POŠLJEJO NEKA! ŠTEVILK BREZPLAČNO NA OGLED. NASLOV: »SLOVENEC«, LJUBLJANA, JUGOSLOVANSKA TISKARNA.
BBIRBKHBBBaflBBBBSBBBBiaaBIBBaiSiaBB^a
Bog se je ozrl okoli sebe.
Mlinarjev duh je z a zrl nekaj strahotnega, blaženega, popolnega in neobsežnega. Praduh je gledal vanj mimo, prodir.no, globoko skozi njega je gledal in duh je to čutil, in se bal samega sebe in sile, ki je strujila skozenj.
Duh Pečovskega jc začul liho šumotanje, ta-jinstveno brnenje in lahno plesketanje. Vedel je, da zganja v sivimi vesolja kakor v megli, a oči Praduha so še tn še gledale vanj. Čini bolj se jpm .je oddaljeval, tem jasneje jih je zrl pred seboj in tem globlje ie čutil njih pogled v svoji notranjosti.
Duša mu je drgetala in ko se je skušal poglobiti vanjo, je zastrmel, čudežni pogled Vesoljnega jo je razveselil, zaiplamtela je kakor smolnata ptemenica in spoznaval je vse svoje dobro in z.|o, v.se slabo iti vse k popolnosti stremeče. Vedno jasneje je zrl samega sebe v svojii notranjosti.
Komaj se je zavedel, da je spet r>oslo! človek. Otipal se je in znčuilil. da ima res spet telo, da se je vrnil v vsakdanjost, da je nevedoč kdaj spet pTetekel tisočlelija od prvih dni stvarjenja ki postal saimo skromni mlinar v Pečen.
Praduha pa je šc vedno zrl in drhiel pred Njegovo neznano tajinstveno silo.
In začirl je ukaz:
»Poglej in premisli svoje življenje!«
Ze so se mu pojavile slike mladosti. Vide! je svojo jjtvo ljubezen, odpoved zaradi očetove vollje, prisiljeni zakon, v katerem^ ni bil nikoli srečen s svojo prvo požrtovalno ženo, ki ga je ljubila im zaiodi njega in dcce popolnoma pozabila sama sebe, samo da bi sam preveč ne trpel.
ln Vesotjni ga je vprašal:
»Ali si bil tedaj srečen?«
Komaj vidno so mu zatrepetale ustnice, ko je šepeiaje odgovoril, strmeč v zagonetno obličje:
Ravnotako se morate j>oučiti( kako je z denarno stranjo cele zadeve. Koliko bo naprava stala? Kako približno bi se dala zagotoviti potrebna denarna sredstva? Ali ie mogoče v ta namen že kaj določenega v tem ali onem javnem proračunu? Kako bo treba postopati, da ta znesek ne bo zapadel, ampak, da se bo v resnici zato porabil? Ali bo treba razdeliti stvar na več proračunov?
Itd. itd.
So primeri, da se tu ali tam za neko javno napravo bore že lela in leta. Čeprav dejanski hi še nič narejenega, so v takih primerih vsaj v toliko na boljšem, da jim ni treba še posebej dokazovati, da je ta naprava v resnici potrebna. O potrebi — recimo — ne dvomi nobeden več; le denarna in druga vprašanja so kriva, da se zadeva ne izpelje.
V	premnogih primerih pa bo treba javnosti in merodainim činiteljem še-le obrazložiti in dokazati, kako je stvar protrebna. V take stvari se je treba dobesedno zagristi! Recimo, da se potegujete za regulacijo kakega potoka ali hudournika. Na delo in sicer vsi! Predvsem zberite točne podatke o škodi, ki nastaja, če sc regulacija ne izvrši in o koristih, ki jih bo izvedba tega dela prinesla. Katerim krajem? Koliko posestnikom? Ali govorijo v prilog vaši zahtevi tudi drugi čini-telji? Socijalni, tujsko-prometni. nacijonalno-poli-tič.ni. O vsem tem natančno poučite vse merodajne činitelje, in jih na to vedno znova opozarjajte! Take stvari objavljajte tudi v časopisju, ki ga zato imamo. Z eno besedo: Ne zamudite nobene prilike, da vsem in vsakomur dokažete potrebo in koristi, ki jih bo taka naprava prinesla in zahtevajte, da se vam da.
Ne čudite se, da o tem, kar vas že leta in leta boli, na merodajnih mestih še niso poučeni. Je pač tako, da o tistem, ki svoje križe in težave obdrži zase, mislijo, da mu je dobro. Na javna oblastva in urade pa prihaja prošenj in pritožb dan za dnem od vseh strani toliko, da se na tiste, ■ki so lepo tiho, nikdo ne spomni.
Poleg tega bolj propagandnega dela pa je treba takoj začeti tudi s praktičnim. Poskrbite, da se bo izdelal približni načrt (idejna skica! in približni proračun. Ugotovite, kdo vse je dolžan prispevati za to napravo in sploh, kako urediti financiranje tako, da interesenti ne bodo preveč obremenjeni.
V	tej zvezi moramo pa še nekaj silno važnega omeniti. Nobena stvar ali naprava na svetu ne more zadovoljita vseh ljudi, vsaj ne v enaki meri.
»Nc, nisem bil, ker je nisem ljubil, a premagal sem se, ker se je ona vsa žrtvavala. Samo njena velika žrtev je bila tisto, na čemer je slonela najina sloga, in le njena žrtev je bila vzrok, da mi je bil zakon vsaj znosen, čeprav ni bilo v njem za mene nikoli jasnega sonca.«
ln spet se je čas zagnal dalje, slika za sliko se je vrstila pred mlinarjem. Pokopali so mu sina in ženo. Že je videl dam svoje poroke z Minco, jasno je sijalo pred njim, gledal je svalovščino in vesele obraze svatov, vse, kakor bi se še enkrat vršilo pred njim.
In spet je začul skozi meglo vprašanje: »Ali si zdaj srečen?«
In zagleda! je v višavi sijočo zvez.do, pršečo svetle iskre na vse strani. Kamor je švignila iskra, je vse vzdrhtelo, zasijalo je in pognalo cvetje, ki se je razbohotilo in zadehteio omamno in uspavajoče. Vedel je, da je to zvezda ljubezni in bil je je vesel, saj ie čutil, da tudi njemu sije, da mu poganja dehteče cvetje in ie zato vesel in zadovoljen.
Iz vse duše je dahnil: »Da, zdaj sem srečen!« Praduh je še vedno strmel vanj. In videl je, kako se je tajinstveno obličje zamračilo. Mlinar je začutil grozmičavo bol. Rad bi zakričal, rad bi pobegnil od tod, a ni mogel. Nepojasljiva groza mu je zagomazela po telesu in vztrepetal je kakor list trepetlike. In tedaj je začul besede Praduha, bučeče iz zemlje, iz nebes, od vse povsod: »tn svojemu otroku si hotel vzeti ljubezen! Zapusti! si ga, da je obupan in si ne ve jjomasjati. Tvoja hči, kri tvoje krvi, -naj tava in blodi v temi, ■ki jo sam sovražiš? Njeno življenje naj bo prekletstvo, (ton brez sonca? Usoda se te je usmilila, sonce je prisijalo med te kamnite mrke stene, nasmehnila se ti je ljubezen, ki so ti jo ljudje vzeli in si jo pogrešal, dolga letn ter si zato lažje vzstrajaJ v teli mračnih čereh. Ali boš tudi ti, ■kakor ie bil tvoj jrdosrčmi oče? Zaikaj si se pre-
Foleg tega pa nam ne manjka ljudi, ki ae zaradi evoje etarokopitoosti ali zavisti čutijo poklicana, da ovirajo sleherni napredek. Okrog takih ae začnejo polagoma zbirati tudi ostali nasprotniki — Tako imamo brž dve akciji: Za in proti; in potem pobiranje podpisov, vloge, protesti, deputaoije — eni za, dragi proti. Koliko jeze in prepirov, koliko brezuspešnega delal
Zato vas nujno opozarjamo, da pri vsaki taki akciji morebitna nesoglasja med seboj poravnate, oziroma nezadovoljneže in nergače na kak drug način potisnete v kot, da se boste lahko opirali na močno večino prebivalstva oziroma interesentov.
V svojih vlogah in prošnjah se ne smete omejiti le na to, da za neko stvar prosite ali jo zahtevate. ProSnjo ali zahtevo je treba vsestransko utemeljiti in opremiti s podatki v smislu prednjih navodil. Osebno pa posredujte le v izrednih primerih.
Pri vašem delu bodite vztrajni! Nobeno drevo ne pade pod prvim udarcem. Nobena, .zlasti večja, stvar ne more biti izpeljana brez dolgotrajnega dela in priprav. Zavedajte ee tega ir» nato opozarjajte tudi druge člane, ker se le pre-r&do zgodi, da postanete nestrpni.
Krajevne kmečke zveze! Na delo! Potrudite ee in sestavite čimprej svoj delovni načrti Pošljite ga .a vpogled Osrednji pisarni kmečke zveze. Tifto organizacijo, ki si bo med prvimi izdelala dober program, bomo na tem mestu javno pohvalili.
Navodila za praktično delo Krajevnih kmečkih zvez pa • tem seveda še zdaleka ni izčrpano. Zato se bomo ob priliki še kaj pomenili.
Razgovor o Kmetijskih zbornicah
Na naš poziv smo doslej prejeli že precej predlogov in nasvetov, kako naj bi se uredile naše stanovske zbornice, da bi dosegle čim lepši uspeh.
Par odgovorov priobčujemo za zgled že danes, druge pa bomo skupno obravnavali v eni prihodnjih številk našega lista.
Ne maram za kmet. zbornico!
Ne maram za kmet. zbornico! Koristila bo le birokratom, katerih je že zdaj preveč. Sila ni nikdar dobra. Kdor zbornico hoče, naj jo plača, čemu pa imamo kmetijsko ministrstvo, oddelke za kmetijstvo na banovini, kmet. okr. referente in še
grešil nad svojim lastnim otrokom? Kaj si storil? Kaj si storil?«
In Praduh je raste! pred njim, brezobličen, mogočen, vedno večji in silnejši, in vendar lep !n čudovito privlačen.
Mlinarja je dušilo. Menil je, da mora samega strahu in bolesine tesnobe kar skoprneli.
Obrnil se je v poslehi in tiho vzdihral. Tedaj sc k ves zrvojeti prebudil. Začuden se je ozrl okoli sebe in se globoko oddahnil. Pogledal je na Muico, ki je spala v postelji poleg njega. Mirno je ief.aia in se smehljala v spanju, vsa zdrava in krepka.
»Kako mirno počiva, mirna vest je v njej,« ie šepni! mož in se h-enutno zagledal vanjo, ki jo je ljubil z vedno enako močno ljubeznijo.
Spomnil se je na Angelo in Andreja. Strahotno, zagoneimo obličje Praduha te zasijalo jasno pred njim, da se je kar stresel in migni! z glavo, kaikor bi se hotel otresti tegobrah sanj. Toda slika ic ostala m je lebdela pred njim. In še in še jc čul preteče vprašanje:
»Ali boš re; kakor je bil tvoj oče? Ali boš res pahnil lastno hčerko v gorje?«
bi spet je zatebdelo pred njim ogromno obličje, ki ni nartikovado nikomur, saj je bilo preveč veličine in skrivnost v njem. In čuiil je, da še vedno trepeta v notranjosti pod vplivom svojih sanj. Zaprl ie oči. &ai se je spomina na tiste sanje, a vendar sc je duh spet in spet vračal vanje kakor bi našel v rtih novo razodetje. Vedno se »e takoj pojavilo lislo grozno veličanstvo Praduha an spet in spel je sinite! v oča, kakršnih si sploh tu mogel niii mislili.
Začutil je, do mu postaja oikoli srca vedno huje. Spomnil se jc, kako je divjo! in rohnel. Zakaj vse to, se je zdaj nenadno povprašaj. 7.ak«j ni dovolil, da hi si izbrala hčerk« ženina po svo-lem Men, saj je sam premožen in lahko hi jima pomagal, pa se ie usaja! in grdil, mesto da bi T
BntpAfnb
najboljši iu najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna.
iislsiiii^^
■senatorje in poslance po vrhu, ki eo v veliki večini od kmetov izvoljeni in s kmečkim denarjem plačani, Ti naj delajo za kmeta, ti naj zastopajo na m«-rodajnih mestih in pri zakonodaji kmetove korufcti. Nam zadostujejo naše gospodarske organizacije in naša kmečka zveza. Vsak zaveden kmet bi sc moral tu udejstvovati. Naredite Ted v državni upravi in rešite nas pijavk, ki uničujejo državno premoženje, pa bo kmalu prišlo blagostanje v deželo. Javne podpore naj se pa dele nepristransko. Najpravič-uejša podpora za omagujočega kmeta bi bila odpis davkov, pod katerimi kmet danes omaguje. Janez Štele, Zalog.
Uredite zakonodajo!
Prepričan sem, da bodo kmet. zbornice nekaj resnega in pravičnega. Predvsem bodo morale naše zbornice posvetiti painjo naši zakonodaji, v kolikor se tiče kmeta in njegovega stanu. Naj navedem par slučajev: Gospodar je bil v vojski, žena sž je z deco sama ubijala doma. Ko je on prišel domov, je videl, da je nastal nered pri stejah posestva. Nič niso ponugale mape, par prič j« zadostovalo, da eo nove meje obstale. —. Tudi vprašanje dedovanja bo treba preurediti. Vsa družina mora skrbeti za posestvo, ae pa da bi eni garali, drugi pa le čakali, kdaj bo pripadel nJim po zakonu določeni delsž, ki ga neredko v kratkem zapravijo, grtmt pa za cele rodove osltbe. .— Zgrada-riaa je velika nasreča za krnita. V podeželju bi jo bilo .treba brezpogojao itkinrti,— Sta m to, da imajo v naših zbornicah tudi Sene-posestaice volilno pravico. Važna ustanova se ml zde okraju® zbornice, ki naj pošljejo delegate v banovinsko zbornico, — I. Rue, Lož.
vso prcudaril in se posvetoval tudi z Minco, brez katere navadno ni ukrenil ničesar.
In spel se je spomnil koliko je moral tekanje pretrj>eta, preden se je vdal in se poroči! s svojo prvo ženo, kako se je moral brzdati, <to ic v zakonu vzlrajal in ni izbruhnil v strahovih rrrrž-nii, ki jo je spočetka čuW do nje.
Pa je vse k> t>ozabti in postal divji napram svojemu otroku, ker ga ni slušal v svoji tjubezni?
Spet ie pogledal na svojo ženo. Se vedno je spala tn globoko dihala. Kako mirna je bilal Kako brezskrbno je ležala sproščena kakor otrok, ka zasjji in blaženo zasanja v materinem mehkem naročjul
In vedel je, da je tudi v tem ljubezen, de tudi v spanju upliva skrivnostna stroja, ki polzi obema po žilah in jx> notranjosti, saj sta oba eden, in kadar »la sama, ne čutita nobene teže več, ker sta tako tesno zclružena in naživeta drug v drugega v svoji aakrend in globoki ljubezni!
I.rrhrK} se jc dotaknil ženine rame. Odprla je oči in ga skozi poipriprte trepalnice smehljaje, se pogledala. Mož ati niii čakal, da bi se popolnoma prediamita. Takoj je pričel s svojo somoizjjovc-dio, ki ga je jela že peči v srcu:
»Včeraj sem bi! res predivjil Srečen sem » teboj in pozabljam, dn morajo biti srečni ihrdi drugi. Nisem prav storii, da 3em Andreja zapodi! kar feiko, prav za prav brez pravega vzrota. Fant je pošlem in je mislil resmo, pa sem tako plana,I po njem. In potem se nisem risli pomirili več mogel. Ali nismo ljudje čudni? Na sebi sem poskusil ikrivieo, pa sem šd in jo pjw It&o deKl ludi drugim.
Ljubezen pač sic vpraša, če ie človek vtodar aii berač, temveč objame človeka in njen poslane.
Minca inu je molče pnikjevaia z eltrvo m ga začudeno gledala. Tudi ona je misSla, da se ie prenaglil in se bo morda še kdaj kaj premisH mi omehčal, dn pa poide tako hitro, si ni mogla misliti.
Frodiog vinogradnikov
Glavna aak>ga Kmečke zbornice naj bo aovsko zastopetvo. Strokovno pospeševanje kiuutij. stva naj izvaja ofelaat na pobudo KZ, Lahko p» posreduje zbor&ioa pri vnovčenju kmetijskih pridelkov kot a. pr. Trgovska zbornica.
Volilno pravico naj imajo le gospodarji, tudi žensk«. Ostali družinska JSlaiil imajo vsčkrat nasprotne interese. Kdor ima poleg zemlje kako obrt ali trgovino je že organiziran v TOZ, zaradi tega v Kmet. zbornice ue spada.
Kmetski delavci, pasli in drugi n. pr. vini-čarii ne spadajo v KZ, kar imajo večinoma nasprotne interese. Za te sloje j« pristojna zdaj ali i« bo v bodoče Delavska zbornica.
Priporočam volilno dolžnost, a mora biti v skladu z tajno volilno pravico.
Dovolj bo ena zbornica ze. celo banovino, a xa vsak okraj vsaj en zastopnik.
Osrsdinja Kmet. zbornica v Belgradu bo pač potrebna; ne sme pa biti v dulju centralizma. Avtonomija banoviaskih zbornic je nujno potrebna, ker eo razmere v vsaki banovini bistveno drugačne.
ir, If an ©rofeiitč
internist
ordinira do 15. avgusta samo dopoldne
Z ozirom na volivno dolžnost in tajnost morajo biti volitve v zbornico nepoeredne n. pr. kot za poslanske.
Stroški ra vzdrževanj« zbornice bode pač morali dobiti kritje pri ze rs i jarmi. Upoštevati se mora, da bodo prispevali tudi drugi stanovi t j. trgovoi ln obrtniki, ki so drugj« organizirani in inozemcl, ki imajo lastno zemljo,
V KZ morajo bi H vinogradniki kot lastniki po-oebna gospodarsk* panoga posebej organizirani r svojem odseku. Podobno menda žela tudi hmeljarji.
Za dokaz potreb« te zadnje točka navedem, da morajo vinogradniki ravno t« dni braniti svojo lastninsko pravico proti viničarjam, ki «o organizirani v Strokovni zvezi vioičarje*. L« ta j® predlagala pri min&tnstvu cocijalne politika, da a» uzakoni stalnost viničarjev. Ce jim to uape, bo viničar gospodar hiše, ki ga ne bo mogoče odsloviti, tudi 6« bi se gospodar »aas hotel vseliti v viničarljo.
Ign. Lipovec, Podgradje.
In pričel ji je razlagati svoje sanje, po svoj« jih je razložil, kakor je peč vedel in znal.
Ni mu odgovorila. Šele ko je omenil, da ga skrbi Angela, češ da se ji je lahko kaj pripetilo, ker jo je pustil brez vsake tolažbe in upanja, se je žena oglas In:
»Zakaj ie hoče Angelce skrbeti? Dekle leži v svoji kamri iai sanja, če bo Andrej priden in pameten, lahko vse poravnamo. Aatgeln noj se za enkrei potolaži in pomiri, saj ne gori voda!«
»Poglej vendar v njeno soboi« jo je zaprosil mož.
Minca je skočila s postelje Po dnevni luči je sjx»znala, da jc nekoliko zoležala. Hlastno se je oblekla in šla na delo. Mimogrede je res sio-pila v Angelino čumnalo in onemela. Preplašena se ie vrnila in že na pratfu zoMioala svojemu možu:
»Angelina postelja je nc<ioloknjenal«
Pečovski se re pognal kvišku. Spet se ic spomnil na strahotno obličje v svojih sanjah. Kaj, če si je dekle kaj naredilo? Kje more biti? Zdaj je vedel, da ne bo imel jjakoja, dokler je ne najde. Nemiren je še! ths delo, a delali nI mogel. Sam je stikal okoli mlina, še k vodi ga je neslo. Globoko se ie nagnil nad tolmam «t plašno pogledal v vodo, boječ se lastne rmsH, da bo zagledal v vodi obraz svoje hčere. NMer le ni bilo.
»Morda je kasm šla?« sc je oče tolažil >" tudi Minca je trdila, da je Angeia odšla najbrze k sorodnikom, soj je vzela s seboi nekai obleke in perila
Ni še minilo dopoldne, ko »e priSla v mlin gospodarjeva sesJrn P«vJa.
Pečovski je takoj ,p3anil na njo an jo jei spro-SevaH, če je Angela pšri njej.
Pavla se je držalu nekam fsno. Povedala K. da je dekle res prt njej in bo ostala vse doti«, da dobi službo, a domov se m vrne nScoiS vec.
Pečovski je nekaj govoril o pohihi, Pavla daje njegovemu akotku, pn je slabo naleta.
»DOMOLJUB«, dne 22. julija 1936	Stran 45?
PO DOMOVINI
Iz pismne Kmečke zveze
. Nove krajevne kmečke Bvere
V	nedeljo, dne 10. julija, so bile ustanovljene Krajevne kmečke sveže v sledacih krajih:
V	Cerknici pri Rakeku se je po 10 maši obralo v društveni dvorani nad 80 mož in tantov, Jlanov Kmečke zveze. Zastopnik Glavnega odbora g. Nande Novak jim je v enournem govoru obrazložil smernice in naloge Kmečke zveze in bodoče Kmečke zbornice. Po njegovem govoru se je razvila živahna debata o posebnih nalogah Kmečke zveze v logaškem srezu, nakar je bilo sprejetih tudi nekaj zelo umestnih resolucij. V odbor so vstopili sami naši najboljši fantje in gospodarji.
Isti dan so bile ustanovljene tudi Krajevne kmečke zveze na Selili pri Kamniku, na Loki pri Zidnanem mostu in v Višnji gori.
Ustanovni občni zbori Krajevnih kmečkih zvez v nedeljo dne 26. julija 1936:
Trebnje na Dolenjskem, V nedeljo, dne 26. t. m., po rani maši se vrši v Trebnjem ustanovni občni zbor Krajevne kmečke zveze za Trebnje, združen z večjim kmečkim zborovanjem za trebanjsko dolino.
Dolenjci I Pridite v obilnem številu, da se poučimo o naši stanovski organizaciji in porazgovo-rimo, kako bomo v njej zastopali interese Dolenjske. Govori predsednik Kmečke zveze g. Janez B r o d a r.
Belokrajina. V nedeljo, dne 26. t. m. po rani maši bo ustanovni občni zbor Krajevne kmečke zveze v Podzemlja v društv. dvorani, po 10 maši pa na Radovici v šoli. Belokranjcil Vaša stanovska organizacija je Kmečka zveza, zato pridite I Na obeh krajih govori tajnik Kmečke zveze g, B e n k o.
Prečna pri Novem mestu. Kraj in uro razglasi pripravljalni odbor.
Podgorje pri Kamniku: Ob pol 10 dopoldne v gostilni Golob. Govori g. Nande Novak.
■HMnmBS« nU«OMIMIU uuw IHIM uuuuiu usau
Katoliški Sisfi s!« ia©p glasiti«, Malo otrok stltšStepi tltfi bi veda!® m meje želje, ako b® bi feftf f®le, ka« tolik® časopisi®. (Pij X.)
Stična nas vabi
Le šc dobri trije tedni naB ločijo od jubilejnega evharlstičnega romanja k Žalostni Materi božji v Stično. Vsa katoliška Slovenija, posebej pa še ljubljanska škofija, je na to romanje povabljena- Niso pa mišljeni s tem samo fantje in možje, marveč pravtako tudi žene in dekleta.
Kdaj gremo v Stično? Fantje in inofje vsekakor tako, da bodo na Marijin praznik 15. avgusta popoldne ali vsaj do šestih zvečer v Stični. Za nje je predvsem določena nočna pobožnost s sprevodom na hrib Vinograd in sv. maša na hribu. Ker pa bo ob šestih zvečer slovesna otvoritev jubilejnih svečanosti, ob osmih zvečer pa uprizoritev silno zanimive slavnostne fantovske igre »Jurij Kozjak«, je prav, da se vsi moški že v zgodnjih večernih urah nahajamo v Stični. Žene in dekleta pa naj se v čim večjem številu udeleže slav-nosti šele 16. avgusta zgodaj zjutraj. Seveda pa bo 16. avgust prav tako skupen dan za može in fante, žene in dekleta, kakor je bilo to na Stadionu. Zlasti naj se vsi udeleže sklepne evharl-stične procesije v nedeljo popoldne.
Kako bomo potovali v Stično? Kdor bo potoval z vlakom, se bo jioslužil ugodnosti nedeljskih voznih listkov. Pri domači postaji mora zahtevati nedeljski vozni listek, ki velja brez posebnega potrdila tudi za brezplačno vožnjo nazaj. — Bližnji udeleženci pridite peš in z vozovi. Za vozove bo preskrbljen prostor. — Kdor pa ima kolo, naj pride vsekakor na okrašenem kolesu. Tudi za shranitev koles bo poskrbljeno. Udeleženci na kolesih bodo v soboto 15. avgusta po svečanem sprejemu ob 5 popoldne spremljali cerkvene in svetne dostojanstvenike od stiškega kolodvora do cerkve. — Ker je naš pohod v Stično pravo romanje, naj bi zlasti v nedeljo zjutraj prišli udeleženci v Stično tudi v strnjenih procesijah med molitvijo ln petjem.
Kako je c narodnimi nošami? Tako je, da ne sme ostati nobena doma. Ker Je na Dolenjskem bolj malo pristnih narodnih noš, ste vabljeni predvsem iz krajev, kjer take narodne noše Imate, t. j. predvsem ljubljanska okolica in vsa Gorenjska.
Kako bo s prehrano v Stični? Redno kosilo bo v Stični težko dobiti. Pač pa bodo za izredno nizko ceno na razpolago razni prigrizki ter hladilne pijače. Dobro bo, da vzamete s seboj nekaj kruha. Tako bodete izhajali tudi z najmanjšo vsoto.
Jubilejni znak. Akademski kipar g. Pengov Slavko je za stiške svečanosti izdelal zelo okusno plaketo za jubilejni znak. Plaketa predstavlja eta-roslavui stiški grb. nZak bo veljal za osebo 3 Din ter bo upravifieval k dostopu k vsem jubilejnim slavnostim, tudi k slavnostni igri.
Nujna prošnja prež. župniji; uradom. Prosimo vse preč. župne urade, da še tekom tega meseca sporočijo Prosvetni zvezi v Ljubljani, koliko jubilejnih znakov za stiške svečanosti naj jim pošljemo, Ker bo prodaja znakov predstavljala precejšnjo skrb in delo, svetujemo, da k temu delu pritegnete agilne delavce iz K A in prosvete. To delo je pa nujno potrebno, da se pravočasno ugotovi približna udeležba iz posameznih župnij.
Občinske volitve
na Vrhniki
Znano je, kako je prejšnji režim brez vsake gospodarske koristi spreminjal občinske meje, da bi pri volitvah lažje uspel. Tako so tudi od Vrhnike odtrgali vas Zažar, ki je bila vedno kot ca mož v taboru SLS, nasprotno pa nam priktopili vas Smrečje iz šentjoške občine. Zažar so' dali k borjulski občini, iker so vedeli, da tam itak nikoli uspeti ne morejo, glede Smrečja pa so si mislili, da se volivci v novi občini ne bodo tako lahko znašli in bodo volili, kakor jih bodo e terorjem naučili Toda Smrečje so kaj hitro spoznale, da spadajo nazaj v St. Joit, njihovi enodušni želji je notranje ministrstvo ugodilo ia tako so bile sedaj združene spet x ostalimi vasmi šentjoške občine. Ker eo «e občinske meje spet spremenile, }e kr. banska, uprava razpisala za vrhniško občino občinske volitve, ki bodo v n e d e -I j o, 9. a v g u s t a t. 1,
Našim volivcem so še dobro v spominu razne »volitve« zadnjih let, občinske in državnoEboreke.
Spet je moral slišali pridigo o svoj« prvi ljubezni, ki je bila seveda Pavli dobro znana. Nazadnje mu je dejalo, da otrok ne bo delal kakor nekdaj njegov oče, k« se jc dal pregovoriti, Angelca si poč v fcjnbczTii nc bo pustila od nikogar ukazovati, kajti njen izvoljenec je dober in pošten mJa/-denič, ki biga bila vsaka nevesto vesela.
Pečovski, ki .je bil itak ž.c mehek kakor vosek, sam ni vedel kaj reči, zato je rajši vse skupaj prepusti Miinci, upajoč, da se bosta ženski laže .pomenili.
in Pavla je res ostala dalje časa v kuhinja pri mlinarica, ki ji jc priznala, da se je mož. prenaglil, do mu .je zdaj samemu žal in se je kar prestrašil, ko ni našel Angele doma. Prosila je teto, naj dekle podolaži »n jo reče, naj sc le vrne, ker se bo pologoma vse uredilo tako, da bo prav za nio in tudi za Andreja.
Pavla se je pomirjena vrnila domov.
Angela se je res vrnila že naslednji dan. Nihče ji ni omenil Andreja, toda vedela je, da te led prebit in zadovoljna je bila, saj je bila prepričana, da poslane danes oli jutri srečna Andrejeva nevesta.
Pečovski gospodar je malokrat pomislil, da sta oba njegova otroka, ki ju je imel s prvo ženo, že pod vrhom. In spet se jc začudil, ko je nekega dne zvedel, <Ja njegov Miklavž poslopa okoli županove hiše, kar se mu 'je zdelo še bolj čudno, ker je vedel, da starec fanta ne mara m da je ludi Miklavž zadnje čase vedno bolj mrzil župana, 'ko je spoznal, da ga slednja ne more videti.
Oče župan je ludi sam zvedel, da je v njegovo Emo zaljubljen pečovski Miklavž. Silno se je razburil. Ko je čul, da se zaljubljenca že skrivaj sestajata in da hoče Miklavž dekle poročiti, ie kar zbesnel. Poklical je Emo k sebi in ji odločno prepovedal, da ne sme več občevati s pe-čovtMm kmelevzerjem, čež da bo lobko doWa
drugačnega ženina, saj je mestnih prikupijivih in izobraženih fantov dovolj.
Mladenka ni očetu odgovorilo, ker je vedela, kako je nataiknjen. Pobegnila je k svoji materi in ji jokaje povedala, kako neusmiljen je njen oče, ki je niti ne vpraša, če ime fanta rada oli ne ter ji kar na kratko prepove pogledali ga.
Stari Mlakar je pač samo navidezno to zadevo zaključil. Mož je preveč ljubil svojo hčer, do bi ji fanta kar odbil. Toda, če bi bil io vsaj kateri drugi in ne ia vraž? pečovski pobatin, ki ga n3 in ni mogel frpeti.
Emu pa se je tudi sama tolaži ki, da bo ie pregovorila očela, da »i bo dovolil ljubiti Miklavža.
In talko se je pričela v duši starega klobučarja borba. Med njim in Pečovskim je še vedno staJ mrtvi Teobald, kajti župan je bil prepričan, da je bil nesreče kriv največ Peoovsiki sam, ki je dovolil sinu, da je šel z njegovim TeobeJdom v pečine, da mlinar o leni nilii slutil ni, si ni dal dopovedal!« in je smatral vse podobne trditve za gole laži.
Stari Milakair je kmalu opazil, da .njegova trna ,ne bo kar popustila, sprevidel je, da mora biti zelo zagledana v svojega izvoljenca, saj je pohajala odslej zamišljena in žalostma oikoli, »koren nič n>i jedla in vedno bolj ipodrla je postajala. Oče se je zibal, do mu oirodi ne zboli. Zado je še boli] tuhtal in premišljeval vse noči, kaj naj ukrene. Mož si sam ni znal •pomagali in trpel je tudi sami, snj je bil preponosen, da bi se spoprijaznil z mislijo, do bi postala njegova hči ženo Pečov-skega famta.
Stari Mlakar si je vedno vsiljeval muset, da stoji med njegovo družino in Pečovskimi mrtvi Teobald, zato je vedno stiskal pesti in še in Se dejal:	, „ . ,
»Nc, nikoli ne ho Enia nevesto Pecovskega, nikoli, pa če še toliko Irpi, se bo že unesla!«
Starec je opažii, da postaja tudi njegova žena vsu zamišljeno in zaskrbljena. Nekaj časa je molče prenašal vse lo, a potem ie ženo zgrabil:
»Kaj je vendar pri nos? Ce se hči pači in cmeri, naj se, ker vem zaikaj, ampak kaj je tebe prijelo, da si taika? Zo noben pogovor nisi več!«
»Saj nisi som oič boljšii!« ga je zavrnila žena Potem mil je počasi in preudarno povedala, do Emina ljubezen ni ostala taka kakor bi bila moralo biti.
Mlakar je pričel nad ženo kričati m jo zmer* jadi, češ da mu je slabo vzgojile hčer, da je zda| osramočena njegova poštena hiša, da je umazana njegova čast in je sam jxmižan in poteptan, sa? bo moral prosjačili okoli Peči, namesto da bi prišel Pečovski sani in zasnubil za sina:
»Jaz, ponosni trgovec, naj zdaj klečeplazim okoli tega kmeta in ga prosim, naj se me usmili, da ne bo osramočena naša hiša?« je tarna! m se grabil za sive lase.
Zena ga je mirila, pa ni nič pomagalo. Na-zaidnje je umolknil in nI pogledal niti žene mit hčerke. Mrk .in sam vose .pogreznjen je bodi! ves nezadovoljen okoli. Zdaj se je čuli! poraženega, zdaj se ni več boril s svojim ponosom in je moral samo misliti, kako naj se ubrani sramode, ki mu je pretila. Večkrat se je že oblekel, da bi šel sam k Pečovskemu, pa se je vedno premisli, ni mu več branil ponos, le srce ga je bolelo, ko se je spomnil, da bi moralo biti narobe, in bi moro! Pečovski snubili za sina.
Drugič ie spet klel in rentačil ler se jezB nad svojo hčerjo in stiskal pesii:
Na najvišjem kavkaškem vrhu Klbrusu gradijo sovjeti turistovski hotel, ki bo menda najvišji hotel na svetu. Nahajal se bo namreč v višini 5G00 m. Dali mu bodo obliko zrakoplova.
Neka ameriška tvornica izdeluje umetno 8vi|o posebne finosli. Sklopec svilene niti, težak Ite, da 5000 km dolgo nit, s katero bi torej premerili osmino obsega naše zemlje.
Naravno. Zdravnik: >Ali vaš dečko ne Jeclja vedno?« — Mati: »Ne. ne! Samo iS« «ovorU
M
Oboroženi ptnivandrovci so hodili r raznimi grožnjami okrog ljudi in jih ionih na volišče, zapirali ia z denarnimi kasnimi obsojali so on«, ki t»®0' klonili. Obetsnja služb, odpisa davkov in druga taka nečedna — pa poznejs tudi ne izpolnjena — dejanja naj bi oplašila volivce. Zdaj tega ne bo več. Volitve bodo sicer javne, ker (te pač tak vo-Hvni zakon, toda volitve bodo svobodne. Mi ae ne bomo posluževali takih metod, kot »ta se jih JRKD 10 JNS, toda mi tudi ne bomo dopustili, da ki nasprotniki kakorkoli izkoriščali svoje sedanj« položaje ali svojo gospodarsko moč.
Veliko zanimanje za listo naše JRZ v vseh krajih obširne vrhniške občine kai-e. da se volivci dobro zavedajo, da bo prava lista samo naša lisi«. Saj se je z naše strani celo sedaj, ko je bila občina v nasprotnikovih rokah, storilo v nekaj kratkih mesecih več, kot prej ves čas, kar oo bila vsa javna meista nam zaprta. Odkar imamo spet svojega zastopnika v cestnem odboru, se je za cestc v vrhniška občini nap(avik) več, kot prej v dolgih letih, ko je Ml ves čas celo Vrhničan pod-načelnik okrajnega cestnega odbora. Popravilu blatenškega klanca, ceste Verd-PokojiMe, napravi oove škarpe Pod goro, kanaliza<-ji sredi Vrhnike — tudi ta se je izvršila s podporo cestnega odbora — bodo sledila v najkrajšem času nova dela, Iu to res potrebna, vsean služeča dela, ne samo volilni tratoarčki! — Več let so- vodili zdravstveno ministrstvo Slovenci Pucelj, Novak in pa Marušič, toda za prepotrebni vrhniški vodovod ni bilo nikoli denarja. Naš priljubljeni minister g. dr. Miha Krek pa ni zamudil prilike, da ne bi ob pravem času zastavil svojih sil za to perečo stvar in tako je danes gradnja novega vrhniškega vodovoda že zasigurana, ker je pristojni minister že jiadpisal odlok o nakazilu zneska 140,000 din v ta namen. — In slednjič gospodarstvo v Občinski hranilnici! Prej brezglavo to ž are ni e in preganjanje dolžnikov, kar je jemalo zavodu deset in deseltisoče gotovine za advokatske stroške, ki so 4H izven občine; sedaj pa, odkar vodi gerentske posle naš človek, je Občinska hranilnica samo na delavskih plačah pri jelovlki opekarni izplačala že nad 139.60« din)
Zato izbera dne 9. avgusta ne bo težka. Vsak preudaren volivec bo glasoval za listo JRZ, katere nosilec je Ignacij Hren Iz Verda.
ALI STB ŽE PLAČALI NAROČNINO ZA »DOMOLJUBA« ?
Ali ho samo Bela cerkev šlačatsila?
Bela cerkev je po dolgem času spet samostojna občina. Dolg j« bil boj in velike »o bil«
ovire. Pa je voditelj Slovencev, dr, Korošec dejal: »Čeprav je občina majhna, naj bo samostojna, če narod tako hoče!« Ko se je govorilo o potrebah občine, nekaterih sploh ni bilo blizu, po podpise je bilo trebi iti na dom. Nam je bilo to razumljivo. Ljudje, ki so stati vsa ta leta v prvi vrsti skra-hirane nacionalne stranke, ki »o celo občino zapravili, pač ne morejo odkrito, brez sramu poštenemu človeku pogledati v obraz. Pa ao asi pripeljali gospodje z avtomobili iz Novega mesta in Ljubljane ia oo zbrali razkropljene ovčice in dajali poguma. Pa je šlo. Naši nacionalisti so ko-rajžo dobili. Toda obljubiti nimajo kaj. So pa še tako injekcijo dali, da nekaterim ni bik) treba prav »ič delati, ampak so lahko samo okrog hodili in trosili laži oa debelo. Da bo vlada padla govore. Ampak s tem se že več kot eno leto tolažijo in se še bodo. Pa da bo lista JRZ iarovž in farovški kozolec popravljalal Tem lažem pameten človek ne bo verjel. Oni pa, da bodo So-kolski dom zadali. Neki gospod iz Ljubljane, da je že prinesel 30 jurčkov za U>... Vprašamo le, odkod je tisti denar. Ali ni mar last ljudstva?
Možje in fantje iz naše vasi! Ali se več ne spominjate »polarjev«, ki so imeli že biče spletene in jih vihteli nad vašimi hrbti? Ali ste že pozabili, kako vas je pri zadnjih državnozborskih volitvah sedanji nosilec opozicionalne liste vrtil in zafrkaval, ker ste hoteli po svojem prepričanju govoriti? Ali ste pozabili, kako vam je med vojno delil moko? In njegov sodrug na listi, g. Hasl? M»d vojno je imel priliko delati za ljudski blagor! Mi vemo za kaj gre. Ne za občino in naše občinske potrebe. Za to gre gospodom v Novem mestu in Ljubljani, da bi lahko pokazali, da so le še nekje na svetu Hudje, ki bi držali hrbte, da bi jih oni tepli. Po vseh naših občinah so že obračunali s Kramarjevimi in Pucljevimi valpti, no, v Beli cerkvi so pa še vendar pripravljeni na bič. Možje in fantje! Hočemo svobode in poštenja, ne pa JNS-anskih priganjačev in žandarjev. Zato ne j bomo glasovali za pofarje, ampak za listo JRZ, ka tere nosilec je g. V i n k o B e v e c. Ne poslušajte laži, ki jih trosijo o našem kandidatu. On je odločen in odkrit, vsakemu pove v obraz kaj misli. Pa je ia boljši kot potuhnjenec in hinavec, ki
Ugašajoče sonce
(Prevedel Vinko Lovšin.)
(Nadaljevanje.)
Istočasno pa je bilo slišati rezke in dolge žvižge. Hujskači so opazili, kam legat meri m »sto so pazili, da mu odtrgajo srca svojih, ,r legiji razkropljenih pristašev, šlo jim je samo za svojo varnost, kajti vedeli so, da preži za Pu-bbjevo mirnostjo grozna kazen.
»Dajal nam bo obljube, kot vsi drugi!* so kričali kolovodje. »Ne dajte se preslepiti!... Mesto lepih besedi zahtevajmo polajšanje in boljšo plačo!... Svojo zgovornost naj ohrani za senat! Držimo čvrsto skupaj, tedaj se mora umakniti!«
Nekateri so prišli do govorniškega odra, si strgali tuniko in epodnjo obleko s telesa in kazali Pubiiju svoj hrbet z brazgotinastimi ranami.
»Bičanje je naše plačilo! Stotniki lomijo svoje palice na naših hrbtih!... S fižolom so Bas hranili kot berače!« je kričal Virginij.
Vrsta je bila zopet v neredu in pretrgana in posamezni oddelki legije so ovirali še druge in tvorili neurejeno maso, podobno zaposlenemu kupu mravljincev. Hujskači so skakali sem in tja, se izčrpali s svojim živahnim pregovarjanjem. Najbolj zagrizeni so se prerili celo skozi gručo, da bi obkolili oder.
Publij je takoj uvidcl njihove namene. Okrog ajega so se dvigale stisnjene pesti, svetili meči in žarele grozečo oči. Hoteli so ga prestrašiti. Toda, napaden od tega groznega divjanja, izliva srda in besnosii, je stal nepremično kot kip, z levico naslonjen na ščit. Samo z očmi je zadrževal drznost upornih vojakov. Vedel je, aa ga samo en trenutek slabosti luhko vrže v pran k nogam upornikov.
Žc bo je stegnilo nekaj rok, da bi ga pograbile in potegnilo z odra. Samo drzen čin
lahko reši njega in z njim legijo.
Hitro, neopaženo, se je sklonil doli, pograbil najbolj kričečega razgrajača za rame, ga hitro potegnil na oder in ga vrgel nekaj korakov za njim stoječim liktorjem, ki so ga takoj razorožili.
»Zvezite te pse!« je zaklical peščici legi-jonariev, katerih zvestobo je poznal že od prej, in pokazal na bližnje razgrajače.
Gruča se je zmešala v ogromen vozel — podoben zverem, ki je v amfiteatru medsebojno koljejo.
Med dobromislečiml pa js šel glas: »Življenje Kvinktilijevo je ogroženo!« ia oj! vseh strani so se rinili prijatelji reda, da varujejo cesarjevega odposlanca. Bili so v večini. Zaman so se vstaši branili. Razjarjeni vojaki so sekali svoje uporne tovariše kot sovražnike in bi bili vse poklali, ako ne bi bila tuba naznanila premirja.
Ko je nastal mir, je ukazal Publij, onega, katerega jo izročil liktorjem, prinesti na rob tribune, in ko ga je pokazal vojakom, je rekel: »Tu vidite enega, ki je onečastii prapore nuše legije! V času, ko kuga in lakota razgrinjata svoj plač* na državo in nam grozi sovražnik, je on, vojak, čuvar miru in varnosti državne meje, najplemenitejšega vseh vladarjev, globoko užalil in dvignil svojo roko proti njegovemu poveljniku! ... Ali je krfv veleizdaje? Sodite ga sami!«
»Kriv, kriv!« je zagrmelo vse g.
»Tedaj izvršite svojo obsodbo, ,.cor ste jo izrekli!« je rekel Publij iti st kolovodjo z odra. Padel je na konice sto ev. Že v zraku je bil mrtev in samo trep Vi udje so še padli na tla.
»Dajti mi Virginija sem!« je uka "ublij.
Zgodilo se je, in tako so bili vsi t i joči kolovodje drug za drugim vrženi od 1, nar-jev na oder. Vsakega je pokazal cesars >-gat vojski in ga sunil z odra.
se vam ne upa pogledati v obraz in dela proti vam z« vašim h.tbtom. Bavec je bil od Jevtič«-vega režima brez vzrok« razreSen županovanja, danes pa bo dosegel, kar bo prosil pri politični upravi za vas ifl *a občino, ker člas» n.aše stranke. Ali bo kdo g. Zorkota poslušal? Pvi Marušiču r.aj bi bi! dosegel, da bi bili imeli svojo občino, če je imel kai besede. Možje, premislite vsej Na Bsti JRZ so sami pošteni, delavni možje, ki jim lahko usodo občine izročite, To niso ljudje, ki sedijo v senci in živijo na račun tujih žuljev, oni 90 kmetje. Pa hočemo tudi. da bo naša občina ojtala samostojna, čeprav je majhna. Zato bomo dali svoje zaupanje in zahvalo našemu voditelju dr. Korošcu s tem. da bomo glasovali za listo JRZ. V nedeljo vei aa volišče in vsi za V i n k o t a B e v c a I
Volkovi v ovčjih oblačilih
(Dopis.)
Preteklo nedeljo smo poskušali pri Dev. Mar. v Polju več lepih pridig. Naslajajoč sc na isto-pedeljski evangelij, sta v naše največje zadovoljstvo tako g. župnik kot g. kopitni, v globokih govorih pojasnila, kako velika nevarnost preti nom m naši državi od profiverskefla marksizma in komunizma. Poudarjala sta, da se pod plaščem nekaterih, r.6 videz nedolžnih rdečkarskih organizacij, skriva strašno človeško zlo. Kakšna sta marksistična svoboda in marksistični ras na zemlji, nam dokazujejo že nekatere države, kjer so nwks«t: pri državnem krmilu, sežigaio ccrkve in katoliške bolnišnice, zapirajo, v pregnanstvo pošiljajo »n do smrti mučijo nedolžne m poštene ljudi, na široko Sirijo spolno razbrzdartost, uničujejo družinsko živJjenie itd. Delavstvu pa je pod mari<sisiičnemi sovie+i še slabše, kot v kaprtali-slionih državah.	_ ,,,,,„ , ,
Očetje in matere, fantie »n deklela! Ko<ja boste poslušali in komu boste zaupali? Ali bosie verjel« in sledili 5 v cikli izkušenim duhovnikom, ki vas niso še nikoli varali in ki vas nesebično vabijo, da krenete na po} poštenega krščanskega življenja pod Kristusovo zastavo Ati pa boste bok verjeti neizkušenim, nikomur odgovornim — nekateri trdijo iz Moskve plačanim zoi/ejjjvecm — ki vas hočejo pod raznimi iz marksističnih proii-versSah brošur pobranimi gesii,. spravuti proč od vere in Cenkve in iako v časno in večno nesrečo.
Očetje »n matere. Ali vas res m nič sirah
Vojaki so planili s pravo besnostjo na upornike, kot bi hoteli izbrisati 7 njihovo krvjo svojo lastno krivdo. Tudi drugi nezadovoljneži so se prerili sedaj naprej, prestrašeni vsled kazni kolovodij, da se udeleže njihove kazni.
Čez eno uro je bil pred tribuno cel kup mrličev, ki je segal do Puhlijevih nog. Gledat je klanje na videz mirno. Samo bled je bil in ustnice so se tresle. Poveljnik je čutil gnus napram moritvi izven bojišča in vendar ni mogel drugače postopati, ker ie vedel, da samo smrtne jen/ni dosežejo v takih slučajih avoj cilj.
Ko je zadnji kolovodja izdihnil, je Publij dvignil roko.
Takoj je vse utihnilo.
»Jutri, ko se boste pomiri!! jhj današnjem groznem dnevu, si boste izbrali med seboj tri stotnike, dn od njih izvem, kaj zahtevate od bo-žanstvenega imperatorja. "Sedaj pa pojdite v vojašnice!«
Popolnoma tiho se je legija uredila po oddelkih. Rogovi iSi trombe so zadonele. Med zvoki koračnice je šla vojska v redu in vrsti mimo poveljnika. Odkril se jc sedaj in zaklical s čistini glasom: »Pozdravljeni, tovariši!«
»Slava ti, Kvinktilij,« je odgovorila vesela legijo.
Pozdravil je vojake po običajni navadi in s tem je tudi že odpustil in ne bo najbrž več kaznoval. Mirno, kot bi se ne bilo ničesar zgodilo, so šli logijonarji v svoje hiše.
Naslednji dati sicer niso nikogar volili. n>; kogar poslali v glavni stan. Saj so poznali Kvinktili ja. Ved no je mislil na n jihovo blagostanje in storil je za nje -vse, kar je bilo v njegovi moči. Veteranom je odkazal kolonije na svojih lastnih posestvih, mlade, nesposobne legi jonarje je bogato obdaril, ako so šli ta; bora, da so se vrnili v svojo domovino. Vojaki so čutili nad seboj roko pravega vojnka in «J?° nič več mislili na svoje nespametne zahteve. Ko so bili obsojeni pokopani, so šli drugi brez go-
pred 5ogom m M«n pred poštenimi ljudmi, da zaupale svoje smove m hčere, s veji Soli komaj odrasle otroke in odo šolarje, ki so vendar kri vaše krvi — od Boga in Cerkve ndpocHšm ljudem ?
In vi vvtežki sokoli I Kakšna ie oporoka pokojnega kralja? Cuvajroo }»>S®3le\«jo! Ak ui zalo pred vsem vaša sveto dolžnost, da ste budno na straži m da sc brezkompromisno borite z marksizmom in boljševizmom, ki sia največja sovražnika naše države in monarhije. Mi bomo v iein pogledu strogo opazovati vase delovaje in po potrebi hvalili vaše tozadevne podvige ali pc grajali pomanjkljivosti vaše nacijonalne in držav-re zavesta
Končno voditeljem Jugoslavije tudi ne sme biti vseeno, kakšno vzgojo dobjva»o po raznih skritih in javnih kotih in oglih, pod zasiavo nekih »kulturnih« organizacij naši mladi držo vlomu in državljanke.
fi raznih kmfev
fiešajiea t Bohinja. Razveseljivo je pokazalo jutro v četrtek, dne 18. t. m., da bo lep poletni dan. Toda kmalu se Je stemnilo, pričel Je liti dež. vmes pa se je začulo turobno evonenje zvonov, ki so peli smrtno pesem 28 letnemu Janezu Kovači-čevemu, ki je umrl po triki operaciji v bolnišnici. Ljubezen starlšev do pokojnega sina pa je hotela, da je bi! prepeljan iz Ljubljane ter doma položen na mrtvaški oder. Ta žalostna novica, ki »e Je bliskovito raznesla, j« jiorosila marsikatero oko, hotei rajnemu vračati ljubeznivost, katero je on skazoval v življenju, ki jo z veselim nasmehom nagovori! vsakogar. Med mnogoštevilnim cvetjem, venci in zastavama Prosvetnega in Gasilnega društva, ki vršita častno stražo, si videl izmučen obraz pokojnika. Težka je bila smrt. Toda liogu je bila všeč njegova duša, za to ga je poklical k Sebi. V soboto zjutraj pa se Jt prod hišo žalosti zbralo mnogoštevilno ljudstvo. Od blizu in daleč so prihiteli pokojnikovi prijatelji in znanci, da ga spremljajo na zadnji poti. Ko Je duhovščina opravila avoja molitve in je pevski zbor, katerega član je bi! pokojnik, zapel f tkivo par ialoatink, se Je začel pomikati sprevod t zastavami Marijine družbe, Prosvet. društva ln Prost gacil. društva. !V> solz ginljivo jo bilo slovo ob odprtem grobu, ko so se poslavljale zaatave od rajnega, I poslavlja!« pa so as tudi drugi. Posebno hudo je I
bilo sta.-išem, ki so se poslavljali že od drugega na tako tragičen način umrlega sina. Počivaj v miru dragi Janezi Žalujočim iskreno sožaije!
Vinica pri Črnomlju, V soboto 11. julija a« j« oglasil mrtvaški zvon, ki i« Viničakora naznanil, 4« j« preminul vzoren katoliški mož g. Jure Beaetič, poiseetnik in gostilničar a« Vini«. Vsi smo vedeli, da ne more biti drugače, vedeli emu, da je zapitan smrti, pa vendar na« j« občki nekaj čudnega ob tej novici. Skoraj verjeti akno mogli. Vajeni smo bili, da smo ga g bedak le raso v j ui.ro sedeti na klopici pred hišo, zlasti Se zadaje čase pred boleznijo, ko ni Mogel več toiiko hoditi. Prisedel je k njemu eden in drugi in z*čelo se je prijet no kramljanje. Pripovedoval je o svojem delu, o svojih kupčijskili potih, často pa ae mu je oko ozrlo proti kapelici kriievega pot« na Zežlju, ki so njegovo delo. Kadar pa j« bil posebno dobre volje, je rad povedal, kako so ga na ladji strežniki hoteli opraviti iz prvega razredi, ker je bil pa-e»ktx>mm> oblečen. Tedaj ee je mož zasmejal, kar ai storil taio pogosto. Sedaj pa klopica sameva in g. Jureta ni od nikoder. Pokojni. j» bil med ljudmi zalo priljubljen. Tudi nasprotniki ko ga cenili zaradi njegovega jeklenega značaja, ki ni nikdar omahoval, ampak vse svoje življenje brezpogojno sledil kakiKiida načelom. Obilna udeležba na pogreba j« pokazala, kako so ljudje c«nili tega cioJa. Pogreb j« vodil g. prior p. Valerijan Učak iz Ljubljane. Ob odprtem grobu se je poslovil od njega g. dekan Bitnar, ki j« med drugim dejal, da z g. Benetičeui polagamo v grob zadnjega izmed treh Jurijev, ki so dali Vinici ime in delali za njen napredek. Prvi; pokojni župnik Jurij K6nig, drugi po-kojni Jurij Sterk, veletrgovec in zadnji Jurij Be-netič. Bog daj, da bi se u Vinico zopet kmalu rodili taki bije Jurji. G. Jure počivaj v miru in Bog, za čigar <wrt ca v življenju vsUko storil, Ti bodi obikra plačnik.
Rakitna. V nedeljo, dne 26. julija bo v naši lepi vasi izredna slovesnost: blagoslovljen bo »Počitniški dom«, test Hig. zahoda v LJubljani, v katerem j« 85 otrok iz Ljubljane in drugih kra-
jev, ha to izredno slovesnost so povabljeni visoki gostje, kakor g. knezoškof dr. Gr. Rožman, r. ban ar. Marko Natlačen, okr. načelnik g. dr Marti! ter drugi odlični gostje. Sv. mašo t«) daroval ne prostem sam g. škof ob polil, pri kateri bo ljudsko petje. Po sv. maši bo blagoslovitev, nato kra.ka igrica kolonistov in govori visokih pred-stavnikov. Sprejem visokih gostov bo okrog 10 pri farni cerkvi. Rakitna se skupno z kolonisti z vso vnemo pripravlja na to slovesnost. Vel prijatelji narave in znanci Rakitne so vljudno vabljeni.
Studenec pri Ljubljani Radi razširitve bano-vtnske ceste )c bilo ireba zopet odsiranMi eno dvanajsterih znamenj, ki so jih poslovili romarji k nekdaj teko sloveči in mnogo "-tiskani božji poli k Dcv. Mariji v Polju. To znamenje je stalo sreda vasi Studenec. Neradi so sc uklonili va-ščani ukazu. A sklenili so Studenčani postavtS novo znamenje, kapelico s kipom Morije Kraljice. Vašiki odbor je v kratkem času zbral pri vašča-nih pokebna sredstva in danes stoji kapelica, ki je kras šn ponos vasi. Načrf za kapelico je napra-vd posestnik Ivam Keber, predsednik vaškega odbora in občine. Z delj so Mi zaposleni »i v splošno zadovoljnost izvršili sledeči obrtniki: Le vrač, Teikojj, Peklaj, Polonc. Kip Marije Kraljice z jezuščkom je krasno umetniško delo kiparskega in rezbar.ega mojstra jos. jerine iz Ostlnice. Kapelica je tudi električno razsvetljena. Trud Studenčonov bo prihodnjo nedeljo poplačan, ko bosta kapelica ki kip slovesno blagoslovljena. Popoldan se zbere vso vas h krščanskemu nauku v farni cerkvi, po cerkvenem opravilu bo kip blagoslovljen, nakar ga bodo v procesiji nesli h kapelici, kjer bo blagoslovitev kapelice nato pete htor.se in govor. Vsa vas se ■pripravlja na to slovesnost. Vabimo k slovesnosti, po tudi vse f orane ki vernike iz bližnje okolice, posebno tudi Ljubljančane, ki so nekdaj tako radi in števiino romali k naju.
Reteče pri Skofii Loki »Slovenec« je 15. jul. prinesel daljši članek o javmi morah, v katerem člankor omenja tudi dogodek iz naše vass, ko so se pred kii izletniki v kopalnih oblekah neže-nkano sprehaiaii po vasa v javno pohujšanje. Naše žene in matere so s koprivami naredite red temu prenapetemu kultu telesa. Odločen nastop je pjccej zaSegel, vendar sc včasih še vidš kakšen »boljS čkvvek«, ki v afriški uniformi poevosno stop« skozi vos. Tudi za takega bi bito potrebno zdravilo naših mefer. Priznati pa moramo, da se večino kopalcev dostojno obnaša in vsem tem ne
drnjanja na delo in so se trudili, da zaslužijo povcljnikovo pohvalo.
Publij jim je pa tudi takoj naložil težko delo. Ukazal je ojočiti utrdbe tabora, nove ogruje napraviti, jarke razširiti in poglobiti. Vedel je, da bo Servijev napad hujši kot vsaki poprejšnji.
Večkrat, ako je obšel zgodaj zjutraj straže, je hodil na streho stolpa poleg glavnih vrat in zrl v srebrno daljo, tja, kjer je bilo videti obrise gozdnatih gora na jasnem nebu. Globoka tišina je vladala onstran Donave, kot bi bilo vsako življenje zamrlo. Nobenega jezdeca ni bilo videti. Celo trgovci, Judje, Lgipčani in Grki, ki so včasih večkrHt trkali na taborska vrata, so sedaj popolnoma izginili in prezirali rimski denar. Publij je naslonil čelo na mrzlo ogrnjo in poslušal. Niti najmanjšega šum« ni bilo iz Kvadijske dežele.
Tako molče ljudje in narava samo pred veliko nevihto.
Nevihta le bila že pripravljena — čeprav St tako daleč, da jo mejna državna straža še ni mogla opaziti.
Na vsem ozemlju svobodne Germanije je žvenketalo orožje iii sveti gaji so odmevali od glasov svečenikov. Sicer tihi gozdi so oživeli. Glavarji vodov so hiteli s svojim moštvom k glavni skupščini. Sosed je obiskal soseda. Sovražnik; so postali prijatelji. Starejšimi so se posvetovali, mladina se je pa vadila v orožju. Vsi skupaj so se pripravljali na vojsko proti rimski moti.
Mi pa bilo nobenega neposrednega povoda za vojsko. V deželah, kjer so priznali rimsko nadoblasi, se ni nič zgodilo, iz. česar bi se dalo razlagati nenavadno gibanje. Davkarji so sicer nadlegovali davkoplačevalce, rimski naseljenci 80 hujskali eno naselbino proti drugi, kupci so varali lahkoverne barbare, toda vse to je spadalo k vsakdanjim stvarem in nihče ni za to skliceval velikega zborovanja, Ne, vzrok je
prišel od daleč. Svobodni germanski rodovi na severu so prodirali proti Alpam ia sicer začetku ne iz maščevanja, ali iz kakega posebnega političnega namena, ampak samo iz pogrebe po večjem prostoru.
Divjim sinovom gora in pustinj cele Germanije je bilo v mejah določenih od Rima pretesno. Od treh strani, od zahoda, juga in vaho-da je bila Germasiija ograjen« od utrjenih mej rimske države, na četrti strani proti severu je pa bilo morje. Germani so pa ljubiil mnogo zraka zase in za svoje-čede. Ker so v pretežni večini živela od lova ia živinoreje in niso bili vajeni mučnega poljedeljstva, niso mogii živeti brez obširnih gozdnih zelenic in prostornin pašnikov. Teh pa niso imeli v toliki meri na razpolago, knkor je rastlo prebivalstvo, ki 6e je vsako tretjino stoletja podvojilo. Zato jih je gnalo po večjem prosioru in zato ue je že pred davnim časom velik del po šegah svojih pra-dedov podal nn potovanje.
Markomani se niso tedaj malo začudili, ko so zagledali v svojih okrajih na stotisoče nepovabljenih gostov iz severa. Prej se je moral v takih slučajih alabejši umakniti močnejšemu, s tem da si je ia drugje iskal prostora, katerega seveda ni manjkalo. Toda nekaj časa sem, so se razmere izpreinenile. Mejaši rimske države niso imeli nobenega veselja več. zapustiti svojih bivališč. Več kot sto let nnzaj vlarlani od kraljev i,n knezov, ki so bili vzgojeni v Rimu, kakor tudi vsled trgovine z jugom, kljub nej prestanim sovražnikom in bojem, so začeli to narodi polagoma prihajati do kulture. Premožnejši Mkrkoinani in Kvadi so prebival; v zidanih hišah, so izsekavali gozdove, prisilili svoje podložnike k poljedelstvu, so dobivali i/ rimske države vi-n, knjige in učitelje. To je bil seveda samo začetek poznejšega popolnega razvoja, a že is prvi začetek novega življenja jih je privezal nn rojstni kroj. Alko so šli severni narodi i/, domovine svojih očetov, so za- .
pustili aamo gozdove in revne koče, katerih ni nihče pogrešal. Ako bi pa bili sosedje rimskega cesarstva vsiljivcem morali odstopiti avoja posestva, bi bili izgubili sadove kulture emega pokoljenja.
Zato pa niso bili Markomani preveč vedeli obiska svojih ne preveč dohro mislečih bratov in «o skušali tok uravnati v rimske dežele. Toda Rim je sprejel prve naivne otroke severa na svoji meji ne s kruhom in soljo, ampak z železom. Legijanarji so napisali barbarom, ki so zahtevali pravico bivanja v rimskih provincah, tako odgovor nn hrbet, da so se ti hitro izgubili čez Donavo.
Tm tako se je zdelo, kot bi odločnost legatov in tribunov zagrenila Germanom nova potovanja. A prišlo je čisto drugače .
Divji narodi so videii bogate dežele rimskega imperatorja od blizu in so širili vest o teh čudesili do skrajnih gozdov severa in vzhoda. To je vzbudilo poželjenje. Odbili so nas — so govorili — ker smo vpadli v prema-lem številu.Zato pa pojdimo sedaj vsi ekupaj, pa se mora zdrobiti moč železne ograje rimske države pod našo besnostjo! In naenkrat, kot na dogovorjeno znamenje, se je vzdignila srednja Evropa, ki je zavidala Rim vsled njegovega bleska in blagostanja.
Spočetka ni nihče uredil ne' vodil tega gibanja. Prišlo je samo, kot pride nepričakovano nevihta, da očisti ozračje vročega poletja. Oni rodovi, ki so prebivali v obmejnih krajih, so sc spomnili porazov, ki so jih doživeli od legij. Oddaljenejši pa so sanjali o bogatih poljih in pašnikih civiliziranih krajev. Zopet so oživeli vsi občutki nevoščljivosti, sovraštva, jeze. maščevanja in lakomnosti — vse same sanje po lepšem in udobnejšem življenju. Od časa prvega stika Gcrmasiov z Kimoni ie bilo prvi«, da se je vse svetlo pleme dvignilo proti crnjv lasim »gospodarjem sveta«. Ozi in Langobardi, Biktovali ni Hermundiiri, kot drugi neodvisni
4*
velja naša graja. Obstojamo le tiste, ki hočejo svoje nizke nazore o morah uvetjavliaii meti kmečkim ljudstvom. Tistim pn, ki pridejo med nas l zdravo dušo v zdravem telesu, velja vsa našo prijaznost in gostoljubnost. - V prvi pofovia leta smo imeti v župniji samo enega mrliča, Bofcšego »pričevala o zdravi legi našega kraja nam pač m treba.
Čeinjice nad Blagovco. Dne 5. julija ie bal za našo župnijo ustanovni občni zbor krajevne Kmečke zveze, katerega je vodil tukajšnji upravitelj šole in pozdravil navzoče in govornika Fer. Novaka. Udeležba je bila precejšnja, ki so z zanimanjem poslušali govor in druga poročila. Občni zbor je potekel v lepem soglasju. Za predsednika ie bil enoglasno izvoljen Rokavec Viktor, pos. sin iz Češnjic, takoj nato se je sestavil odbor krajevne Kmečke zveze.
Novomeslo. V Novem mestu se je organizirala »Splošna nabavna zadruga r. z. z o. z. v Novem mestu«. Ze pred več leti sc je čutila potreba po taki organizaciji, toda do letos se ta občekoristna organizacija ni mogla ustanoviti. Podružnica absolv. kmet. šol pa se je za stvar zavzela in pričela z organiziranjem kmetov. Pred dobrim letom so to zadrugo organizirali, tako, da so sa nabavili rnlatilno garnituro za 16 tisoč Din ler šli od vasi do vasi io mlatili kmetom žito, in s tem prihranjevali večje izdatke. Tako je letos že čutiti večji dotok članstva. Zadruga se razširja v vseh smereh. S t. julijem je vzela zadruga v najem trgovske lokale g. )csipane Bohle v Kain-(Jiii in pričela s trgovino. Namen zadruge je, da kupuje odvišne kmetijske pridelke po dobrih cenah in prodaje kmetu, kar lo potrebuje za polje in kuhinjo. Na \idiku »e tudi organizacija kletar-ske oz. vinarske zadruge, ki bi obsegala vinorodne kraje: Trška gora, Orčevje, Vinji vrh. Tolsti vrh, HruSico, Smolenjske gore in druge maj še vinorodne gorice, ki pridejo v poštev za tipizirano vina.
Oaelie«. Brez hrupa in agitacije so bile v nedeljo 13. julija v naši občini občinske volitve. Za te volitve je bila vložena samo lista JRZ z nosilcem g. Miklavčičem Lovrom. Ako tudi je preko 12 let v naši občini gospodarila JNS, to pot nt mogla postaviti svoje liste. Ako tudi bo nam naši nasprotniki prisojali komaj 20 a največ 30 odstotkov volivcev, je glasovalo 293 volilnih upravičencev ali 53.9%. 5. maja lanskega leta je zbrala JNS ob Jevtičevih volitvah 154 glasov. A I. 1933 15. oktobra pa 184. Doslej v naši občin! še nI zbrala nobena stranka toliko glasov kot to pot
narodi so silili od zgoraj nazdol proti Marko-manom m Kvadom. Zavezniki in vazali Rima so morali iti z njimi, ako niso hoteli poginiti v drvečem toku. Em rod je potegnil drugega s seboj, da je nastala tako ogromna vojska, kakršne svet dotlej še ni videl.
Servij nikakor ni pričakoval tako dobro pripravljenih tal. Germanske grožnje je presojal s stališča rimskega prefekta in se malo zmenil za glasove, ki so zadnji čas prihajali čez Donavo. Iz izročila in daljše lastne iakušnje jpa je vedel, da bo needinost, ki je neprestano vladala med divjimi otroci narave, vsako .Večje vojno podjetje onemogočila.
Sedaj pa, ko je prihajal na svojem potovanju vedno bolj proti severu, prav do dežele Mnrkomanov in je sam videl in slišal, so se mu gdele priprave Germanov v čisto drugačni luči. Spočetka je videl v deželi Kvadov tako malo ljudi, kot bi bila to ljudstvo pobrala kuga. Može, posebno oborožene je le redkodaj videl. Iz zemskih votlin in gozdnih naselbin so se pokazale samo ženske, ki so se ob pogledu rimskih vojakov prestrašeno umaknile, čim bolj pa se je oddaljeval od meje, toliko češče je srečava! oborožene gruče, ki so pozdravljali z veselim krikom uporno konjenico, ko niso slišali pri Serviju samo germanskih signalov, ampak videli tudi germanska bojna znamenja. Vse doline so odmevale od bojnega orožja. Vsi kvndijski mladci so .šli v notranjost dežele, da l>i se daleč proč od čuječega rimskega očesa
in ušesa pripravljali za boj.
*
Tik oi> meji med deželo Mnrkomanov in Kvadov, je stala na obširnem gričku velika, zidana hiša, ki je bila zgrajena po rimskem slogu. Stala je v sredi ogromnega štiristranakega dvorišča, katerega ie obkrožalo visoko na og-ljili s tolpi preskrbljeno obzidje tako, da je .vse napravljalo utis utrjenega tabora. Gotovo
JRZ. Kar pa je največ vredno je to, da flo vsi glasovi nepotvorjeni, česar JNS o proslulih volitvah 1. 1933 menda ne bo več trdila. Ce pa lo misli, da so bile »poštene« in glasovi neprigo-ljufani, naj se pa kar oglasi. S primernim pojasnilom bomo takoj postregli. Pripomnimo pa, da bi bilo število glasov oddanih za listo JRZ za 25% večje ako bi bila tudi JNS postavila svojo listo. Molje in fantje, ki ste se potrudili na volišče in glasovali za JRZ, hvala Vam. Novo izvoljeni občinski odbor bo zastavil vse moči, da bo mogel delati v vašo in vaše občine korist.
Z občinske deske
Nakup živinske krme in nasiilja za v oje št vo.
Vojaška oblast namerava tudi letošnje leto nakupili naravnost od pridelovalcev polretmo krmo_ in nastilja. Vsako posredovanje po trgovcih, meše-tarjih ali morda celo po špekulantih je popolnoma izključeno. Nakup bodo izvršile posebne vojaške komisije, in sicer v Ljubljani pri Dravskem inrtondanlskem .skladišču, v Mariboru pni gariazii-skem mtendantskem skladišču, v Celju pri irup-fiem intondantskem skladišču, v Ptuju pri 2. pon-kunirskem bataljonu, v Slov. Bistrici pri 1. divi-zijonu konjeniške artilerije, v Škofji Loki pri in-temdantskem skladišču, v Mojstrani pri 4. planinskem bataljonu, v Bohinjski Beli pri 1. planinskem bataljonu. Začetek komisijskega nakupovanja je za seno 20. julijo; za oves tn slamo pa 5. Avgusta 1936. Takoj, ko bodo začele delovali komisije, naj prktetovalci začno z dovozom navedene krme oz. nasiilja. Vojaške komisije bodo poslovale vsak dan od 8 do 12 in od 2 do 6. Vsak prodajalec bo doi>H denar izplačan takoj v gotovini po najboljših drievrah cenah. Cene za posamezne pridelke ie raso določene; bodo pa določene pravočasno.
Razdelitev subvencijskih štajerskih petelinov in jarčic. D črnska uprave v Ljubljani hoče letošnje leto razdeliti več subvencijskih petelinov m jarčic štajerske pasme. Kdor bi želel takšnega petelina ali jarčice, se mora priglasili pri okrajnem načelstvu ali pn pri svojem domačem županstvu do konca tega meseca. Obenem s svojo z glasnico mora vsak interesen! plačati za petelina po 10 Din, za jerčšco pn po 20 Din. Bonsko uprava bo razdelile samo prvovrstno blago, čistokrvno; za vsako jarčico zajamčeno najmanj po 140 jaic letno. Bnnsko uprava priporoča, d« si nabavi po možnosti vsaka vas po enega petelina. Naročniki sklenjenih okolišev pri petelinih
jo jo zgradil kak vojnik, pi je bil vzgojem v rimski šoli.
Ta dvor je bdi daleč naokrog viden, kajti pol milje je človeška roka na okrog izsekala gozd in spremenila nedostopno goščavo v rodovitna polja. Ravna pota so vodila k manjšim številnim dvorcem, ki so bili tu proti germanski navadi razpostavljeni krog in kr«£ griča po ravnini. Potoki so žuboreli po dolini in čez nje so vodili mostovi. Noben divji barbar ni stoloval tu kot gospodar. Povsod so bili vidni sledovi vztrajnega marljivega dela in vse je kazalo na glavo vajeno reda in gospodarstva.
Temu bivališču se je bližala v drugi polovici mala četica jezdecev, ki je sedela na malih, lepo rejenih konjih. Samo dva jezdeca sta sedela nekaj korakov spredaj na močnih konjih. Tudi po svoji obleki sta se ločila od drugih. Oblečena sta bila v fine volnene obleke, čez rame jima je visel dolg kožuhovinast plašč, ki je bil pod vratom spet z zlato verižico. Na glavah so se jima svetile rimske čelade, na prsih oklepne srajce jeklenega pletenja.
Ko sta prišla iz gozda, sta opazovala pozorno pokrajino, ki jo ravno slekla sneženo obleko.
»Celo vojsko bi lahko nahranil cele nie-aeco Servij z ječmenovim sokom,« je menil eden in se ozrl s svojimi globokimi malimi očmi po polju. Njegov lisasti obraz, katerega je kaz.ila rdečerjava brada, je preletavala senca nevoščljivosti.
»Stori Radhod v resnici ni zastonj najel delavcev in poljedelcev iz cesarskih dežel,« je odgovoril drupi, blondinec s prijetnimi potezami. »In dal je graditi skozi gozd ceste in ljudem gradil dvorce.«
»Sem videl,« je rekel rjaveč.
»Tu bi bilo treba nekaj povzeti,« je pristavil blondinec.
»Morda zalo, da bodo legije naS večletni trud poteptale! S tem ee bo pač nehala ta pro-
bodo imeli prihodnjo spomlud prednost pri dodelitvi valilnih jajc.
Ravnanje s človekom, ki ga je pičila strupena kača. Dne 17. junija 19% je pičil modras 3-let-nega dečka Ivana Malavašiča iz Podlipe pri Vrhniki. Moti jc sicer otroku podvczaJa nogo nad pikom, ga spravita k zdravniku, ki ga jc poslal takoj v bolnišnico; vendar vsa pomoč ni zalegla; deček je umri. Občine so dobile sedaj naročilo, da ljudstvu razglase sledeči razglas z navodili, kako naj bi se ljudje ob podobnih primerili ravnali. Zanesljivo sredstvo zoper kačji pik je vbrizganje kačjega proti str up o, ki gn mora mietii vsaka javna lekarna vsak čas v zalogi. Seveda pa je treba prolislrup imeti zelo hitro pri roki, ker gre tu zo vseko minulo. Ker vselej iii mogoče priti do protistrupa, ie za slehernega važno, da ve, kaj mora storiti ob taikem primeru. O tem naj bi bil poučen prav vsak človek od malega šolarja naprej. Strupena kača pri ugrizu preseka našo kožo šri spusti pod nio majlmo količino strupa, ki je pa zadostna, da nam vzame življenje. Prvi trenutek je strup !>od kožo samo na ugriznjenem mestu, šele s časom preide v kri in ž njo dalje po telesu. Najkoristnejše, kar more vsakdo ob tekem primeru storiti, je, da vzame nožiček, da razširi ž njim nekoliko rano na ugriz-njenom mestu in da nato sirup iz rane kar moč krepko izsesa in izpljune iz ust. Prav nič se ni treba bati, da bi se pni tem sam zastrupit. Napravil bo samo veliko dobro delo, ker bo s tem rešil ugrizenemu človeku življenje. Iz vsega tega je razvidno, kako važno je, da zlasti spremlk-valec uprizinjenega ne izgubi glave. Ce je pik nn nogi ali roki, poiem ie treba dotični ud nad rano močno zadrgniti in seveda ugriznjettca 5e vseeno spraviti do zdravnika, ki bo še kljub vsej lej
»operaciji« vbrizgal protistrup.
•
k Občinske volitve, ki se vrše in so se vršile po naših občinah, so velikega pomenn nele za izvoljene kond&date-odborreike m župane, velike važnosti so pa tudi za vsakega občana. Da zamen« vsak občan svoj.je pravice m dolžnosti pravilno uveljaviti, priporočamo knjižico: Zo občina ske volitve, ki obsega: Zakon o volilnih imenikih — Zakon o obftnoh ter Uredba o sestavi kandidatnih list. Cena knjižici samo 5 Dtn. Poleg tega priporočamo tudi tiskovine: Kondidolna lisla — komad t Din — ter Izjava (za kandidate in namestnike) komad 25 par. V zalo® ima to Jugoslovanska knjigarno v Ljubljani.
kleta vojska, v katero naj se zaletimo, kot govedo v žgavni dar.«
»Ne verjamem, da b! nas vodil Servij v hoj v našo škodo.«
»Servij, Servij! Vedno ta Servij!« je živo odvrnil rjaveč. »Kaj jo neki storil, da se tako slepo odzivljemo njegovemu povabilu? Nobena umetnost ni biti na čelu legijonarske konjenico biti dober poveljnik. S takimi četami bi vsak izmed nas zmagoval.«
»Mi ubogamo njegov poziv, ker je on glava našega rodu. On je naš knez!«
»Naš in njegov gospodar je mankomanski kralj!«
»Ti govoriš kot ne bi vedel, da so bili Rn<l-bodovi gozdovi svobodni z ozirom na marko-manskega kralja. Ni kralj vodil v boj naših očetov, ampak Radhod.«
»Ker je pa Servij stopi) v rimsko službo, je izgubil pravice svojega rodu.«
»Tudi naš kralj in knez Kvadov se klanjajo, aiko je potrebno, imperatorju in vendar ne nehajo biti s tem Germani. Ker je pa Servij pustil rimsko služlbo, je zopet dobil pravico svojega rodu.«
»Pravega rimskega advokata je dobil ta ue-stalnež v tebi,« je mrmral rjaveč.
»VilLbaldl« je zaklical blondinec in z ne-voljo pogledal svojega tovariša. »Zr zvestobo, ki jo gojimo do poglavarjev svojih rodov, nas zavidajo celo Rimljani !<
Rjavi je umolknil in se grize! v ustnico. Čez nekaj časa pa se jc zopet oglasil.
»Ne jezi se, Rudlib. Saj vendar veš, da je Radhod o v rod iztrga! mojemu vodstvo.«
»Prednost nam je odrekla skupščina, ker ste nehati služiti rodu,« je odvrnil Rudlib.
Ako bi bi! ta trenotek videl v lire svojemu tovarišu, bi bil opazil brazdo jeze med njegovimi obrvmi. A bil je popolnoma »umaknjen v Radbodovo posestvo.
PISANO
Miši pošljejo
nad komarje
Osjck je znan po svoji neprijetni nadlegi gostih rojev komarjev, ki iz svojega varnega javetišča v močvirnih delih okrog Drave kaj radi obiskujejo tudi mesto. Ta zanimiv predmet je tudi na dnevnem redu občinske seje v Osjeku. Padali so najrazličnejši predlogi, kako zatreti to golazen, vendar je bilo proti vsakemu ne-broj pomislekov, da bi bil uspešen. Obširna močvirja okoli Drave je težko izsušiti, ker bi bik) to v zvezi z velikimi stroški, ki jih tudi Osjek ne premore. Vsekakor p« je zanimiv pred-'og, ki ga je stavil neki mestni svetnik, namreč, da se začne vojna proti komarjem na ta način, da občina naroči »slepe miši«, o katerih je znano, da jih požre ena sama kar po 250, seveda h jih vjame. Po razpravi o tem neprijetnem vprašanju je bilo res sklenjeno, da se organizacija boja proti tej golazni poveri posebnemu odboru, ki je ugotovil, da je pač to sredstvo za pobijanje komarjev najbolj poceni. Potrebno bi bik> v ta namen zgraditi v okolici Osjeka posebne stolpe, v katerih bi živele te slepe miši. V vsaki bi jih bilo okoli 20.000. Cim se je zvedelo o namenu osješke občine, da se je odloČila za boj proti sitnim komarjem, je prišla tudi iz Dalmacije vest, da tam v okolici Divulja tudi razsaja ta golazen. Osješka občina je sklenila, da za tre komarje na isti način, kakor so jih zatrli'v D&knaciji po navodilu nemškega profesorja FJoericka. Itsženjer Dragoijub Mudrovič j® tudi ma odpotoval v Dalmacijo, da ee pouči o načinu te borb« proti komarjem, ki je bil menda uspešen. Z graditvijo stolpov, v katerih bi stanovale sfepe miši, naj bi se začsto že letošnjo zimo, tako da bi te mogle za&ti s svojo morijo komarjev v začetku prihodnjega leta. Za prvi začetek bodo naročili v Osjeku detseifeečs miši Iz Hrvatskega Zagorja, kjer jih je dovolj. Te se bodo v teku nekaj let toliko pomnožile, da bodo prav gotovo kmalu kos silnim rojem komarjev. Zaradi tega upajo Osječani, da se bodo iznebili te nadlege prav kmalu.
Raziskovale® mka
o turških čudežih
Znani raziskovalec raka, profesor Aleksis Carell, ki Je že prejel Noblovo nagrado in je član uradnega zdravniškega odbora v Lurdu, je izjavil: »Četudi sem protestant, izjavljam, da verujem v čudežno iurško zdravljenje. Bil sem globoko ganjen, ko sem na lastne oči videl, kako se je veliki izrastek raka na telesu nekega delavca pretvoril v neznatno ranico. Ne razumem, kako »e je to zgodilo, vendar moram zaupati svojim očem. ki so to videle.
Še feesdte zmagali
Dne 15. julija so bile v Rimu prirejene veličastne manifestacije za dan, ko 90 vse evropske države ukinile sankcije proti Italiji Vse mesto je bito okinčano z zastavami, zvečer pa »<> se ogromne množice ljudstva ob pol 8 zbrale pred beneško palačo. Ljudstvo je vzklikalo Musaoliniju in fašizma. Kmalu nato sc je v beli obic-ki na balkonu pojavil Mussolini in z nasmehom na ustnicah govori! zbranim množicam : »Danes, 15. julija, $o v®? sankcionistične
POLJE
države vsega sveta dvignile bele zastave v znak, da hočejo premirje z nami. To ni «amo znak navadne predaje, temveč je to želja vseh držav, da vzpostavijo redne odnošaje z Italijo. Naša zmaga je odprla Evropi oči, tista zmaga, ki je last vseh Italijanov in vseh mož, žena in otrok. Noben Italijan ni imel strahu zgrabiti za puško in iti v boj, in ni ga bilo Italijana na bojišču, ki bi se sovražniku predal. Vsak je žrtvoval vse, v srcu pa je nosil prepričanje o zmagi civilizacije in pravice, ki sta in še bosta zmagali v Evropi in v Afriki.« Ogromne množice so burno pozdravljale Mussolinija, da se je moral šestkrat prikazati na balkonu.
500 oAi&Šmm obre&ši
je jemal
Pred sarajevski okrožnim sodiščem se je pričela te dni razprava proti bogatemu krojaču Vasi Gjokiču. Obtožen je bil zaradi večkratnega nezakonitega odiranja. Obtožnica očita Gjokiču, da je v letih 1929 do 1930 mnogim kmetom v Visokem posojal denar na nezaslišane obresti. Obtoženi je sam priznal, da ni nikdar več zaračunal kot 42%. Vseh štirinajst prič pa je potrdilo, da je računal Gjokič od posojenega denarja tudi do 500% obresti!
Krizmmka
Vodoravno: 1 vojak višje stopnje, 7 vojak višje stopnje, IS končuje molitev, 14 najne-srefinejal kraj za človeka, 16 veliko rešeto, 17 tvori več vojakov, 18 del pohiitva,, 19 kraljuje jad Ljubljano, 20 predplačilo, 21 del voza, 22 žito, 28 začimba — ie meša s jesihom — ljudski Izraz, 24 moderno prevozno sredstvo, 26 pokriva sdd> 28 glej 11 navp., prvi dv® 5rkl, 29 najvišji čut pri človeku, 31 priprava za risanje, 83 napolnjuje čebelnak, 81 — ie riato, 86 Hturgtčni izraz, ki označuje velikonočno dobo, 87 o a u, S9 okrajšava ta april, 40 najpreprostejše orodje, 41 žito v Južnih — močvirnih krajih.
1	a	3	H		s	b	M	g	7		i0	tt	a
ii					Vt		ts			r			
n					n								
io				U				111					
$						IS	i'.	;		2}		žti	
2?		fcfl	®	M			32	•	33		3f		•
bS			•	%						•	37		a
Ji		V				ko		i					
Navpično: 1 žival ki se plazi (plazilec), 2 del sveta, 8 del noge, 4 glavni števnik, 8 jim je Jezus izročil svoj nauk, 6 človek, ki ne more govoriti, 15 velika lesena posoda, 7 skalnata pečina v morju, 8 vzbana, 9 večja naselbina, 10 rimski cesar, velik preganjalec kristjanov, 11 naša sosedna država, 12 vojaški novinec, 21 pastir, ki pase ovce, 23 a tat, ki etika po žepih, 24 a, 25 avtomobilska firma, 26 o in nočna j>tica — sova, 27 kazaini zaimek, 29 glavar družine, 30 pikajoča žuželka, 32 težke zemlja, 34 rezilo, 38 ima samo človek.
Rešitev ugankei Nova maša
Vodoravno: 1 maša, 8 gomila, 7 alo, 8 led, 6 din, 10 ola, 11 at, 12 um, 18 en, 1B oj, 16 Eva, 17 ban, 9 kr, 20 Evi, 22 vrt, 24 nit, 25 ija, 26 no, 28 od, 29 ve, 80 konj, 13 a b, 33 &u, 84 INR1, 86 slikar, 37 oka.	v, , ,
Navpično: 1 molitev, 2 amen, 8 Silo, 4 ale-!uia, 5 gada, 6 Adam, 14 nakit, 15 obrvi, 16 eden, 18 usta, U vid, 23 rja, 26 novomašnik, 27 eden, 82 burka, 24 lto, 85 la.
DROBTINE
Umetna kava. Braaitokl kemik dr. CasUlleiros e .napravil P© triletnih poskusih zanimivo odkritje. Odkril Je način za pridobivanje umetne kave. Umetna kava baje prav ni« ne zaostaja za pristno, ima prav takšno barvo in prijeten vonj, a tudi prav toliko kofeina. Odkritelj Je povabil k sebi aknpino strokovnjakov za kavo in jim je predloži! niz skodelie pijače lz prave in umetne kave. Niti ene^a ni bilo med strokovnjaki, ki bi mogel ugotoviti, katera kava je iz pristnega in katera iz umetnega arnjs. Poleg dragega Ima kemična kava pred pristno to prednost, da se hitreje in lažje pripravi. Dovolj je, da se vrže kocko praška v krop. Odkritje dr. Caeiilleirosa je mogoče vse hvale vredno. Ampak v dobi, ko se celo pristno kavino zrnje uničuje v velikih množinah, se bo komaj obneslo ustanavljati tvornice za umetno kavo.
Kekaj sa vse. Telesni zdravniki prvih rimskih ceearjev so prejemali po Plinijevih zapiskih letno plačo 250.000 Sester«, okoli 15.000 dolarjev. Zdravnik Stortinij je celo prejemal 80.000 dolarjev, ker je dokazal, da mu je privatna služba toliko nesla. — Tenko drevo meri v doližno pet in pol do šest metrov, v izjemnih primerih pa doseže tudi dolžino 11 metrov, pri nekaterih pa je tudi samo dva metra dolgo. — Zelo često naletimo na navado, da dovolijo starši otrokom valjati se po tleh. Nihče ne misli pri tem, da si otroci naberejo ua rokah nazopasnejše bakterije, ki jih potem, ko vtikajo pret v usta, posesajo vase. Na ta način nastanejo mnoge bolezni v vratu in prsih, čestokrat tudi je-tlka. — Človek ima 254 kosti in 4000 mišic. — Mravlje se ogibajo, če le morejo, modre luči in iščejo rdeče svetlobe.
31 obletnica letanja. Ameriški aeroplan je ono leto obhajal svojo 31. obletnico praktičnega obstoja. V tem kratkem času se je iz malega, primitivnega letala, s katerim sta se spustila v zrak na negotov polet brata Orville in Wilbur Wright v Kitty Hawk, N. G, razvil ogromen zračni »troj, kakršnega bi si v početku niti v sanjah ne mogel nihče predstavljati. Kakor se Orville Wright ob tej obletnici sam Izraža, je njega samega presenetil razvoj njegovega izuma, in ;e dejal, da ti sploh nobena oseba ne mor« predstavljati, kako ogromni napredek se ie dosege! v letalstvu posebno zadnjih deset let. — Težto si je tudi predatavljgti, kaka presenečenja nam 4e utegne letalstvo prenesti v bodočnosti.
i«3@¥iii|@ lafelilip Ssfea Ji bva-tetrili«, lafil, ša»§pl« 1® sftfis ka« jjtfsa pr! širjenju mm (Benedikt XV.) Iti!«af zidati mku fes io!« ist za* man prirejate raisliim nI® m nate uporabljati orožja ketol. časopisja.
<Pii x.)
mmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmBm
Rastlina, ki kašlja. Poznamo rastline, ki jedo meso in prebavijo sie le žuželke, ampak tudi večje fivall, n. pr. ptiče in miši, če zaidejo v območje njih lovilk. Tudi poznamo rastline, ki »e jokajo in smejejo. Da bi pa kakšna rastlina kašljala, o tem do nedavnega ni b.ilo nikomur nič znano, ln vendar živi rastlina, o kateri se lahko trdi, da kašlja. Io je neka rastlina v vročih krajih, katere sad je podoben fižolu. To rastlino zelo lahko »ujezimo«, da se tako izrazimo, živi namreč v strašnem strahu pred prahom. Cim leže prašek na njen list, se napolnijo njene zračne celice, ki imajo vlogo dihalnih organov, z zrakom in začnejo »kašljati«. Pri tem izme-čejo prah i rahlim pokom.
Zlato je padalo z neba. Pred tedni je vozilo letalo iz Pariza v London večjo množ-ino zlala v vrednosti 22.000 angleških funtov. Med poletom je zaboj z zlatom pndcl iz letala in prestrašeni pilot je bil mnenja, da ga je požrlo morje, ki ga je videl pod seboj, ko je opazi! da nima več zaboia v letalu. V istem času sta ubožen kmet in njegova žena v okolici francoskega mesta Amiensa imela opravka na svoji njivi. Kar opazita med delom, kako nenadoma pridrvi z neba z nenavadno hiiri-co ležKa sivar in se zarije globoko v zemljo. Greste gledat in po daljšem trudu odkopliet« -zlati naklad iz letala. Zadevo priiavda oblasti in par tednov pozneje sta sprejela od zavarovalne dražbe, ki je zavarovala prevoz zlata v letalu, lepo vsoto t J0.000 frankov, Njuna poštenost te bilo s tem lepo nagrajen«
RADIO
PrfKjrmn Radio Uufc^aae H 4i » Miia.
Vsak dan: 12 Plošče. 12.S Poročila, »rea«, 13 čas, seoced. obnesMa, 1X15 P&cšče, 14 Vrecie, borzi, it Ča\ vreme. pcfeeict, spoteii, o4r;eaine, »30 Nac. Jta. 22 Čas, poročna, sootei. — Ceh' tek, Zj mlaa: 19.56 Ptoačs, 20.10 StevesA*«« za Sto^encc. 3D.3t> 90 aainur zabave, pese;;, isše, 2220 Rssid w&st«t - Pdefc. 24- 19.50 P''o-iče, atia fenaaa ara, 2036 Prečen «ow. koncerta a Rogaške Staline. 2220- Plošče, 22-» Migi piošče. — Sobota, 25. psi; 13 Afečdemaki p«na«i kvintet; Pojcvon 3 oosiaieici, 19.50 Ptoš-Ie 20. » ZunenS-ooli^čni pregled, 3D.45 Prenos --cere »CavaUerie Ruaftcarsa« iz Milana, 22.20 Ccghce in bannofliba. — Nedetia, 24. MSa: S Magistrov kvartet. 8.45 Čas, coročia.	9 Pioiče, 9.55
Prenos cerkven*- glasbe, 9.<5 Ver««; govor, Vj TatrcboraSco drcSKo >Kalo« iz Trfco-ve*, ti Promenad« koncert »odbe 40. PP-. t2 Ca.s, vreme, spored, obvestilo. I23> Nadafievcsac sr.jmeoad-nega koncerta. 13 PToSče po že$e?>, 17 Kmem-vka ura- O sniateiaa m sovražni® v liašeas vrt-earstvo, 17.20 Pfošče,. fS »Dot* -iy*. PrsvSična zvočna igra, 1950 Plošče, 36 Soisbčni koncert, 2! 33 Podoknrce na »SoSčah. 22 čas, vreme, poročita, sooted, 222!) Pe-im; za pfcs. — Po«ede-iek, 27. jut 19 50 Plošče. 20:10 Katetra« krotka 2630 Večer !ehfce glasbe ir veseSii pesna, 75? 3? Sctiuberf: Sanforeja v h-mote	— Toret,
28. Mis: 13. !5 HarrsicrjMa igra g. Stanko, 19 Pre nos iz Saizburga: Bon fiian, 22.20 Cšaraersičssov trki — Sreda, 29. jaSja: i950 Paprave zs ošsmpi-jado pred 25iX> kH 20.10 Na Žraaricino qc*oI 2030 Prenos simfoničnega koncerta is Dcbrrve, 22.20 Ferfje n« vasi.
NAZNANILA
d RoamU rtalt aa VHarje uelie 1 avgusta zjsirai ob 7.30 iz glavnega kolodvora iz Uubka-BC. %1ak bo postaj na vseh postajati do Jese-»c. Prijtasrio se je sad «30 ronerjev. Ker se K? bati, da bo znva««ak> spovednikov, otoseso «e-eastSe »g.. d^sonraAe, dn se po mgžeskS tega roraersa, katerega spremlja rmš nesdSfe« A. Oegors Rožman. ki bo imei tudi glavno službo božjo z nagovora«.	Z3 eroces&o zvečer
dobe t«aas# že v vlaka. Oni, Jd so se pragUsis iz Uubfesse, naj dvignejo izkaznice on Prosveftij zrezi, VSSdoiičcva rejta 7 od 5—14. I^i večerji procesiji « pti giavra siizžbi boža bo fi^sfco Ptiit in se bodo ode pesmi ke/eor ob evfesmtič-tsera «aXKyesa.
ISbče. Prevsiovofeia sjasSsia četa priredS v nedeljo 2 avgusta vrk» prredafev. Vabiao vse P"iatelie gajižstva k mnogoStevtin odešcž« — Odbor.
V r«|«Miki Liberija, kjer ie Teeiaa taiaor-sev, ne ame noben beiokožee voliti.
Transioirtjaiiji Jteje 350.00*}	oi
teh je 20.U00 kriatjanov.
Fet@ amaterji poier!
Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foio albume, loto ogličc, navarjae albume za razglednice ter spominske knjige.
BagitaMtoga Kssktjreafe«
Prodajalna H. Nicman
MnbSjaoa, Kopitarjeva aHca št 2
RAZNO
S SJitf,tjao* aepr®4aaeg» *»*;* m prejšajiii
let ie na Gonškern.
Zme&hn Abesratfe (« por* prizajla re-| patrika San Marušo.
Lastno, S6.IM0 ami moiao »ifie«?, so usa-noujtli Židje v PaieMmt.
Zt ac!.Kr e</ aiadžarsžo-nj-iise mat m se začeta pogajanja ased Rusijo is Japonsko. Saakciie proti liaJiji bodo okrnjen« 15. rn-
lija.
As^iija aaukae na ljubo Italiri iz Sredo-zemske^i mom T3« taai osredotočeno angleško brodavj-s.
Silea potm je bil v ameriški državi Qu&-V pristanišču Tiltal je podrtih sto hiš.
Mali ocflžssrsfic
Vsaka dr&joa vrst ci «ii a« prostor »etia ss eakrra) Dia 5. tarošaik' .Domotiaba" ptaeaje *amo pein*s<o. asa kapsj«tO tneti|«ke po traaaeiae asi pn>ja£ajo »»oje pridelke »li i. Ur jo &osioi (fiiroma ob rt a tki pooojaiko« ali »aseaee« io aaroft«.
u mai* afta« k piafejc ms^m.
lilS tffjifK S«,.
aiab is pcaoiiinieab vsoTriapem hitro m to-iteao. Obrs:te se ca edino pisarno, ki [e oblastvecodoroijeaa m priložile icamke Ba-dolf Zore, Ljabljana, OWiiiška sika it IX Teiefoa 35-10.
Eerjstve »se-i. hsdi pc-dsieSskih hranilnic ia posojilni« kupujem po najvišji teci tat.?: » gotovini. - Ispoitojem posojila ua tiran iiae kajišice, nakup ia prodaja »redncsJasis pa-p;rje» itd. Aiojiij Pia-niEšek »g. za bančne ia kredita« posle. L,r3b-l«.aa, BeeitesffDOvj nf št. 14/1 Tetetoa 36-10. Zaaajke za odgovor.
I ae radi ed-■ prodane toia-
tiiaiee še skoro uerab-Ijen Ieže4 prevosci ben-ctoski motor 3-4 PH. Pogoji pri K"nseti^kem društvo za St. Jaež ia okolico: St Jacž na DoL
Pa nas dobrih čevijeT "" psf odsluži vei kot 3 pari slabih. Naročite pri Jernej Jersi, Za-poge p. Smlednik
asalo rs M je ca pr»ovrsfmis isaask ia iifaini stroji po teto oiiki ceni naprodaj pri »Prom*te (nasproti križa itske cerkve). Tadi ob ae>ie-ijafe dopoEdas na o^led.
Ift-ijsi ii i iiiUn
iecska, stara aad 30
Set, kol gospodinja !s kssefo nt	Zaatt
moi* kshinjsks is kaaeiska dala. Poo?5ftbe ?prejean Domcljut; pod
S. P. S. 39. 10460
Iiflili pnalif
T r<sd<witBi iefji, 17 ovs-tor udoacaair, 2300 base>ja. asi »inograd, gozd. zidana pcsJnpja r ravnlai, s« prois. Vicko Stoper, Velenja
mlajšega ia
poseka dela Iskuj.
T upravi Dornoijaba pod štev. 10503.
Iivifjtii mit iMt
od 40era BJiprej d^bel« ter crehone in bako»e hlode g<1 50 sm naprej debele, kopaj^m italno po dnevni cen;. — Ponudbe na T»an Zakot-aik, parna žaga, L]ub-ljana, Kobariisis. 45.
iiii!«f imam
garantiran« kakovosti u vsakrv-»rain; pogon ier fs« v miiajko stroko spadajoče predmeta andi v »ejiki izberi in solidnih eeoah Rrear & Co, Liobljana, Kolodvorska
aiiea St 35.
Pfeo Bifan!. Jeoa: »Miha, Miia, vstaai, da boš ribal otroka. — Moe: >Daj mi mir, zibaj ga sams. — Žena: 3is boijo »oiio, saj sa ie dre leti ziMjeia. Otrok pa je vendar aa pol mej. na pol tw>j.c Moi: »Zibaj tedaj aroio nolorieo, isc-ja pa naj p«tvs.i
Naislraift«* polže!
Vsakda !a»t -in1"***'	ir. 4» gi ai^Tivi
polževa w ii!r stiIžs
Si ; iuro s so3iip.a.?a±'.i*	res^i«
ts-erea^-asotn
fridoUn Blschof MorflHir, >lelje,	(silca 22.
Tainj nuu prerjam« is kapt aol*« ii svata ttaa^l^a 7 fi.ii-bana.
8'es® |d*ma Je prestavi! aa cigaaski jtiik
Antoo Oasiai, prvi Ci^aa. ki je dovršil matur« na neki čeSkoslovalki gimnitiji.
Tudivnasi podružnici
Ljabijaaa. Miklošičeva cesta 5 (paviljon]
iaibko pUcate aaročaiso za	»Domo-
s3 >Bo'3oiiisba«, osiroč*'« imserat« is dobit* rs-zue asferasacii«. — Poalovja* ar«	% r^*
tati do eol S copoldae ta od 2 da 6 aopokia«. TeMosdta «a»ilia 3SM
D'«««««: »Bi lafeko rideii isiarise vašega gradu?« — »Sedaj žal oe. Gospa grdinja 5« ja 3 hč«! kitama odpeljala.«
Vtm
latei.ai-ScMvrMaaJiT*-
lSJt(Wttft. Z siiJES laJBra
tts* livts. cst ta z«rs3» * asbainu. tzMii tat ia 'afeeJt Mk t«r za-
lita-toTum« Neasfij«. Zastopana po Taras«!: Štefana, Uažiisuta, Mizja 15, p- pssdal 86.
1,125.W8 prelŠT»|«e» ima po isajmwj?ib po> datkih Palestina. Od teh je 755.000 Muslimanov, 28a000 Židor in okrog 90.000 raznih kristjanov. 77W railif>»«» dolarjev davka aa	so
pla&ii pteiSr.je ieto » Zadisjeaih ameriških dr-iaTah.
Kdor bi rad poznal ! a j t dežele m iivijen,« po njih. kakor p od bUm gledajo stotisoči slovenskid izseljencev, kdor bi rad poznal življraje,, mišljenje, osčrte, ope, veselje, ospeije, skrbi. *ra2očarin;a, trpljenje skreeaskih izseljencev. razkropSienih »sem širnem svetu, naj si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo
(i
99
ki že tretje leto iihaja t Bueoos Airesu, Reputli* Argentina, in ima svoje dopisnike io sodelavce med slovenskimi izseljenci vsega sveta, posebao odlit^no ps seznanja svoje Statežje s razanerami v Argent ai, deželi velike bodočnosti. Tedensko 3S atran-letao dve debeli »ekzaniniivj knjigi. Letna naroi n;aa 70 Dia. ki jih na aaš račun nakažite Z a d r o ž • ot gospodarski baoki * Ljubljani-
'ijsrava -rriteiTUff* fruljtajJ«
SZS .'i" M ^ M	«) Din- - Izhaja r^ko sreda -
t touttr »e drrbae rrat« » ipend«. delu stane tO Dia. - Naročnino. Ser9te
,	Izdajatelj: Dr. Oregonj Pečjak, _ Urednik: Joža tošieek, _
Dopise ia »piše iprejema artdniitoo »Domoljuba«. Tel 29-49. m reklamacije »prejema nprsna »Domoljuba«. TeSefaa Za jopaloTausko tiskarco: E.are! čeč.