FoStnlna plačana v g otovinL
Leto XXI., št. 210
Ljubljana, nedelja 8. septembra 1940
Cena t Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 3392.
Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7 — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749.
Prevrat v Romuniji
Sredi povečanega zanimanja za ofenzivni razvoj vojne na zapadu med Nemčijo in Anglijo ter v sredozemskem prostoru med Italijo in Anglijo se istočasno obrača pozornost mednarodnih opazovalcev na Rumunijo. Pretekli dnevi so bili za to državo v marsičem usodnega pomena. Pričakovati je že bilo, da bodo po dunajski razsodbi o razmejitvi Transilvanije nastopila v rumunski državi notranja trenja, da se bodo pa tako rekoč čez noč zaostrila v pravi državni prevrat, je vendar nekoliko iznenadilo, ker so prva poročila, govorila o uspešnem za-tretju pripravljenega puča »Železne garde«. Sedaj pa ni nobenega dvoma več, da je bila ta organizacija glavna prevratna sila v daljnosežnem notranjem prevrata. Že v torek so se pojavili v Bukarešti in drugod letaki »Železne garde«, datirani s 1 septembrom. Letaki sicer niso bili podpisani, vendar je bilo v njih zabeleženo ime Horia Sime, onega, ki je v torek zvečer s streli pred kraljevskim dvorcem hotel dati znak za snlošni upor. V teh letakih je zahtevala » Žel ezna garda« odstop kralja karola in svojo zahtevo utemeljevala takole: »Codreanu (ustreljeni prvi vodja Železne garde) je že pred leti zahteval, da se mora vsa rumunska zunanja politika preusmeriti na velesili osi Rim—Berlin.. Ako bi nam bil kralj Karol dal oblast, bi bili mi rešili n jega in dinastijo ... Danes smo prisiljeni spremeniti svoje stališče glede kralja Karola ter od njega zahtevati edino patriotsko dejanje, ki mu je še ostalo in ki tvori njegovo poslednjo in sveto dolžnost — odstop . .. Železna garda pa je obenem odločena zavarovati nadaljnji obstoj dinastije s tem, da prizna prestolonaslednika Mihaela za vladarja ..
Zdi se, da je imelo to stališče Železne <*arde usoden vpliv na nadaljnji razvoj dogodkov, ki se je začel naglo razpletati, čim je predsednik vlade Gigur-tu v sredo zjutraj odstopil. Takoj nato je bil general Jon Antonescu pozvan h kralju, ki mu je poveril sestavo nove vlade. General Antonescu se je pri svojih posvetovanjih za sestavo nove vlade znašel pred radikalnimi zahtevami Železne garde, brez katere očivid-no ni želel sestaviti novega kabineta. Namen teh zahtev je bilo zasiguranje popolne svobode akcij Železni gardi in eim večja omejitev vladarske oblasti, zlasti na zunanjepolitičnem področju.
Antonescu se je po celodnevnih pogajanjih v sredo zvečer podal na dvor, kjer so se potem vso noč vodila pogajanja, katerih rezultat so bili naslednjega dne zjutraj trije pomembni ukrepi: imenovanje generala Antonesca za predsednika vlade; ukinitev rumunske ustave z dne 27. februarja 1939, na katero se je opiral kraljev avtoritarni režim, ter razpust parlamenta, združen s prenosom glavnih vladarjevih pravic na novega predsednika vlade. Prvi člen tega dekreta daje generalu Jonu Antoncscu »polno oblast za vodstvo države«, drugi člen pa določa, da »izvršuje kralj naslednje prerogative: on je vrhovni poveljnik vojske, sme kovati denar, podeljuje rumunska odlikovanja, ima pravico pomilostitve, amnestije in zniževanje kazni, sme sprejemati in pooblaščati veleposlanike in poslanike, ter sklepati mednarodne pogodbe. Spreminjanje zakonov ter imenovanje ministrov ln državnih podtaj-nikov se izvaja s kraljevskim ukazom, sopodpisanim od predsednika vlade.« Čl. 3 končno določa, da »vso drugo državno oblast izvršuje predsednik vlade«. Kraljeve pravice so bile s temi dekreti močno omejene. Nastopil je nov politični in ustavni položaj v Rumuniji-
Antonescu je že takoj v svojem prvem proglasu na narod poudaril, da ne sestavlja nove vlade, temveč da uvaja »nov režim«. Odslej bodi edino geslo slehernega Rumuna samo — delo, kajti potrebno je »zbrati vse sile, varovati čast in zagotoviti bodočnost«. Nova gesla so: poštenost, zakonitost, pravičnost in delo. Pozabiti je treba preteklost. opustiti stare spore. Toda burne demonstracije v Bukarešti, ki so se začele že par dni poprej, niso hotele prenehati in klic po odstopu kralja Karola je prešel tudi na ulico. Tako se je general Antonescu končno odločil, da postavi kralju Karolu formalno zahtevo, naj reši hudo državno krizo s tem. da prostovoljno odstopi in se odpove prestolu na korist svojemu sinu, prestolonasledniku Mihaelu To se je zgodilo v petek ob 5. zjutraj. Še isto jutro je prestolonaslednik Mihael prisegel kot novi kralj.
Tej spremembi na prestolu je takoj nato sledilo še več daljnosežnih in važnih ustavnih sprememb. Tako je novi kralj Mihael potrdil pooblastila, ki jih je dal njegov oče generalu Antonescu kot upravitelju države, vendar pa je značilno, da so iz novega seznama kralju pridržanih pravic izvzete one, ki se nanašajo na pomilostitev in amnestijo, ter ona, ki govori o pravici sklepa-
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 (fin. Za inozemstvo 40
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Sporazum u Crajoui podpisan
Včeraj so bila pogajanja med Rumuni in Bolgari glede odstopa južne Dobrudže zaključena s popolnim sporazumom — Bolgari bodo vkorakali v odstopljeno ozemlje 20. sept.
Sofija, 7. sept. j. (DNB) Med bolgarsko in rumunsko delegacijo v Crajovi je bil danes dosežen dokončni sporazum. Bolgar -sko-rumunska pogodba o odstopitvi južne Dobrudže Bolgariji je bila podpisana danes popoldne ob 14. Pogodba določa, da bodo rumunska oblastva izpraznila Dobru-džo od 15. do 20. septembra. Bolgarska oblastva bodo pričela prevzemati upravo počenši s 16. septembrom ter bodo prevzela vse urade do 20. septembra. Bolgar-garska vojska prične zasedati južno Do-brudžo počenši z 20. septembrom ter bo postopoma zasedla vse štiri pase, v katere se v svrho nemotene izvedbe zasedbe razdeljuje ozemlje južne Dobrudže. Zasedba celotnega ozemlja bo končana 30. septembra.
Glede denarne odškodnine določa pogodba, da mora Bolgarija teoretično plačati Rumuniji odškodnino v znesku ene milijarde lejev. Ker pa ima Bolgarija nasproti Rumuniji še neke terjatve, se bo zahtevana odškodnina izknjižila kot poravnana.
Glede preselitve narodnih manjšin določa pogodba, da se bo iz južne Dobrudže prisilno izselilo okoli 100.000 Rumunov, dočim se bo hkrati iz severne Dobrudže izselilo okoli 45.000 Bolgarov. Izselitev Rumunov iz južne Dobrudže mora biti zaključena do konca septembra.
V	Crajovi sklenjena pogodba bo 15. ali 16. septembra predložena parlamentoma v odobritev.
Filov: Popravljena je največja krivica
Sofija, 7. sept. br. (Štefani.) Danes ob 16. je govoril po radiu ministrski predsednik prof. Filov. Objavil je, da je bil danes v Crajovi podpisan sporazum, s katerim bo Rumunija 20. t. m. odstopila Madžarski južno Dobrudžo, tako da bo Bolgarija dobila nad Dunavom in črnim morjem spet meje, ki jih je imela leta 1912. Verige Neuillya so bile tako pretrgane in popravljena je največja krivica, ki je bila kdaj Bolgariji storjena.
V	tem svečanem trenutku, je Filov nadaljeval svoj govor, se morajo vsi Bolgari globoko zahvaliti voditeljema prijateljskih velesil, Nemčije in Italije, ki sta jim pripomogla, da so spet uveljavili svoje pravice. Sporazum bo v veliki meri prispeval k utrditvi miru v južnovzhodni Evropi. Dosežen je bil brez prelivanja krvi in zato še tem večjega pomena. Bolgarska vlada in narod sta storila vse, kar je bilo v njuni moči, da so se vprašanja z Rumunijo mirno uredila.
Naši domovini ie bila izkazana pravica in je sedaj pripravljena ustvariti odnose prijateljstva z rumunsko državo in narodom.
Manifestacije v Sofiji
Sofija, 7. sept. br. (Štefani.) V vsej Bolgariji je spričo sporazuma v Crajovi zavladalo silno navdušenje. Po vseh cerkvah so zvonovi zvonili pol ure. Proti večeru se je v Sofiji zbrala ogromna množica ljudstva, ki je v sprevodfu odkorakala pred dvor ter priredila kralju Borisu navdušene ovacije. Množica je odšla nato pred italijansko in nemško poslaništvo, kjer je vzklikala Mussoliniju in Hitlerju. Oba poslanika sta z oken odzdravljala. Pred nemškim poslaništvom je imel podpredsednik sobranja govor, v katerem je poveličeval
Nemčijo in Italijo spričo njune pomoči Bolgarom, da so dosegli nasproti Rumuniji svoje pravice.
Bolgari proti strankam
V vladnem sofijskem organu »Dnes« čitamo članek o vprašanali so stranke novi, moderni državi potrebne Posnemamo nekaj misli: »Še vedno so med nami tako zvani »modri« politiki, ki si ne morajo zamišljati državne organijacije izven posredovanja številnih političnih strank. Mnogo božanstev je že umrlo. Mnogo ver se je zlomilo, toda ti gospodje so še vedno v stadiju korakanja po štirih Podobni so vernikom izgubljenega sveta ki se še vedno predajajo objokovanju ob »zidu solza«, kajti takšna so njihova razmišljanja v sofijskih kavarnah, ko napadajo in zanikajo vse, ne da bi mogli doumeti duha dobe in smisel dogodkov, ki se razvijajo .. Oni pozabljajo, da je najboljša čednost bolgarskega državljana ta, da je predvsem bolga.ro-fJl, pa da stopa poedinec v stik s svetom samo preko svojega nahoda, kajti samo po tej poti more koristiti tudi človeštvu.«
K tej obsodbi vseh, ki so nasprotni od-
pravi poflitičnih strank kot »posredovalcev med poedincem in državno organ'zacijo«, pripominjamo, da je to vprašanje danes predmet zelo zanimivih razprav tako rekoč v vseh evropskih državah, zlasti onih, ki spoznavajo, da se je treba prilagoditi novemu duhu in novim razmeram Vendar pa je značilno, da je na primer v Švici od vseh strani izpostavljeno tehtnemu izpodbijanju naziranje, da moderni državi, ki računa z »duhom časa«, stranke niso več potrebne. Eden izmed najbo-i tehtnih argumentov je pač ta, da tudi tako zvane avtoritarne države ne poznajo brezstrankarskega sistema, kajti fašistične Italije, nar^dnosociali-stične Nemčije ali komunistične Rusije si brez njihovih političnih strank ki tvori-rijo osnovo vse državne organizacije, sploh ne moremo zamišljati Pravilno tudi ugotavljajo švicarski listi, da se v pogledu svoje politične organizacije nobena država ne more omejiti na golo posnemanje tujih sistemov in da se mora zato na vprašanje, ali so stranke potrebne ali ne, vselej odgovarjati samo z vidika resničnih domačih potreb in razmer, ne pa z golim sklicevanjem na »duha časa« itd.
Navedli smo obe ti dve nazira/nji g led o političnih strank v informacijo o političnih tokovih, ki danes zajemajo Evropo, saj jo tudi v tem defl velike problematike naših dni
Madžari zasedli drugi pas
Bukarešta, 7. sept. j. (Rador.) Poročilo rumunskega vrhovnega vojnega poveljstva od včeraj zvečer pravi, da je rumunska vojska izpraznila drugi pas Transilvanije, ki bo odstopljena Madžarski. Vse operacije so se izvršile v redu brez slehernega incidenta. Izpraznitev se nadaljuje po odrejenem načrtu.
Budimpešta, 7. sept. AA. (MTI.) Madžarske čete so dosegle včeraj črto, ki je določena v sporazumu, ter so danes ob 7. zjutraj nadaljevale svoj pohod, da zasedejo naslednja mesta: Mezeteleget, Elesd, Si-lagy, Somlo, Nagybanio, Magvarlapos in Nasod ter zgornje področje reke Nagy-samos.
Položaj v Rnniiijsiji ss normalizira
Rumunski diktator, general Antonescu? namerava usodo Rumuni je navezati popolnoma na us$do &žav osi — Vse stranice so obljubile
Antonescu svojo podporo
nja mednarodnih pogodb. S tem je kraljeva oblast še bolj omejena in dejansko zreducirana na golo reprezentanco. Zlasti je odslej zunanja politika povsem odvzeta vladarju. Tudi to je tvorilo eno glavnih zahtev Železne garde. Za presojo mednarodnega pomena novega režima v Rumuniji je gotovo izredne važnosti dejstvo, da je general Antonescu takoj po prevzemu svoje razširjene oblapti kot »vodja države« poslal prisrčno stilizirani brzojavki: Hitlerju in Mussoliniju. »Značilen je tudi takojšen odpoklic poslanika Gafenca iz Moskve, dasi je bil ta imenovan na to mesto šele pred kratkim, po ureditvi besarabskega vprašanja.
V Nemčiji in Italiji so spremembe v Rumuniji, zlasti pa nastop generala Antonesca, zelo ugodno sprejeli V obeh državah označujejo Antonesca za pristaša načel Železne garde, ki bo imela odslej v Rumuniji najjačji vpliv. Presenetljivo pa je, da se tudi Anglija o spremembah ni izrekla neugodno in da ugledni angleški publicist Steed celo zelo ugodno označuje generala Antonesca, ki da ni član Železne garde in ki da bo kot eden izmed najbolj sposobnih rumunskih oficirjev mislil samo na službo svojemu narodu in svoji državi.
Po dunajski razsodbi pomeni za Rumunijo gotovo znatno zunanjepolitično razbremenitev najnovejši sporazum z Bolgarijo, ker je s tem odstranjena nevarnost sporov s tretjo rumunsko sosedo, ki je dosegla uresničenje svojih narodnih idealov.
London, 7. sept. j. (LEF) Po informacijah, ki jih prejemajo rumunski krogi v Londonu, se lahko trdi, da je novi predsednik rumunske vlade Antonescu odločen usodo Rumunije navezati popolnoma na usodo držav osi ter odstraniti iz svoje okolice vse tiste osebnosti, ki bi mu utegnile biti pri izvajanju tega načrta v napotje. Osnova Antonescovega režima je ugotovitev, da je pač Rumunija odstopila svoja ozemlja najprej Rusiji, nato Bolgariji in slednjič Madžarski ter da je za to kapitula-cijsko politiko v prvi vrsti odgovoren od-stopivši kralj Karol. To je izvršeno dejstvo, ki ga nova Antonescova vlada ne bo poizkušala popravljati, marveč bo iz njega izvajala konsekvence, to se pravi, da bo doprinesla tudi še nekatere nove žrtve, ki bi se izkazale za potrebne za dosego popolnoma urejenih odnošajev s sosedi, kakor to zahtevata Berlin in Rim.
Ta taktika nove Antonescove vlade je že rodila nekaj praktičnih sadov, ki se izražajo v prvi vrsti v pomirjen ju javnega mnenja, kar se je opazilo neposredno po odstopu kralja Karola.
Kar se tiče nadaljnje usode odstopivšega kralja, ni opažati zanimanja zanjo niti v sami Rumuniji, niti v inozemstva Zanjo se zanimajo samo tiste vlade, ki si ne žele da bi jih kralj Karol prosil za azil. Tako sta kralju Karolu že odrekli pravico azila Turčija in Grčija, ki navajata za to več razlogov, bodisi diplomatske narave, bodisi pomisleke zaradi dinastičnih zvez. Dejstvo je, da bi nadaljnje bivanje kralja Karola v kateri koli balkanski državi ne bilo po godu niti Berlinu niti Rimu.
V rumunskih krogih v Londonu ni ničesar znanega, kje se bo rumunski kralj Karol skušal dokončno naseliti. Morebiti se bo odločil za Južno Ameriko. Po informacijah, s katerimi razpolagajo v istih rumunskih krogih, se v Rumuniji že občuti naraščanje nemškega vpliva ter prihajajo tjakaj razne osebnosti z namenom poživ-ljenja trgovskih zvez. V rumunskih krogih v Londonu ugotavljajo v zvezi s tem, da se režim novega kralja Mihaela v Rumuniji ne pričenja pod nič bolj ugodnimi izgledi, kakor se je končal prejšnji režim.
Proglas narodu
Bukarešta, 7. sept. br. (Štefani) General Antonescu je izdal nov proglas, v katerem poziva ljudi, naj se jutri posvetijo molitvi za domovino, s ponedeljkom pa naj se vržejo z vsemi silami na delo, da bi se prebolela kriza, v katero je zašla Rumunija v moralnem in gospodarskem pogledu.
Rumunski tisk danes navdušeno poroča o včerajšnjih dogodkih. Vsi listi pozdravljajo mladega vladarja kralja Mihaela in mu izražajo najglobljo udanost.
»Timpul« pravi v svojem uvodniku, da se je sedaj končala doba zatirf nja in reak-cionarstva. Rumunijo vodi mL di, od vseh priljubljeni kralj. Legionarsk i mladina jamči, da bo rumunska država znova doživela nekdanjo veličino.
Nova vlada se ni sestavljena
Bukarešta, 7. sept. br. (Štefani) General Antonescu še zmerom sestavlja svojo vlado. Kakor se je izvedelo, se je odločil zmanjšati število ministrstev, šele, ko bodo načrti za preureditev ustroja posameznih ministrstev dovršeni, bo Antonescu sestavil novi kabinet. Do tedaj bodo ostali v vladi še dosedanji člani Gij krtovega kabineta. Zaenkrat so bili v An tone seovo vlado, iz katere je izstopilo nekaj članov, imenovani le neki državni podtaj-niki iz vrst Antonescovih ožjih sotndmi-kov, med njimi generala Pantisiu in Ovrea.
Vlada je izdala danes vrsto ukrepov, ki že pomenijo važne spremembe v notranje-
političnem življenju Rumunije. Tako je bilo ukinjeno dosedanje glasilo rumunske vlade »Romania« in uvedena je bila preiskava o državnih izdatkih za ta list.
Nemiri ponehali
Bukarešta, 7. sept. s. (Reuter) Nemiri v Bukarešti so ponehali. Vodja Železne garde Horia Sima je prepovedal svoji organizaciji vse demonstracije.
Voditelja nekdanje ljudske in liberalne stranke, Maniu in Bratianu, sta sklenila ponuditi generalu Antonescu in Železni gardi svoje sodelovanje, če se bo novi režim opiral na novo ustavo in parlamen-i tarno vlado. Ljudska stranka obljublja j svojo brezpogojno podporo kralju Mi-i haelu.
j Bukarešta, 7. sept. s. (Reuter) Ministr-I ski predsednik Antonescu je odredil usta-i vitev uradnega lista rumunske stranke narodne obnove »Romania« in preiskavo, ki naj ugotovi, odkod je list prejemal denarna sredstva. Uradno poročilo pravi, da je
služil ustavljeni list samo ambicijam in dobičku enega posameznika ter da je vodil narod v zmote.
Antonescu Hitlerju
in Mussoliniju
Bukarešta, 7. septembra. A A. (DNB). Današnji rumunski listi objavljajo besedilo brzojavke, ki jo je general Antonescu poslal vodji Nemčije in duceju. Brzojavka vodji Nemčije se glasi: Ekscelenca! Prva misel rumunskega naroda v tej zgodovinski uri, ko je ponovno dosegel svojo zdravo moč, je čut globoke hvaležnosti in vdanosti velikemu nemškemu narodu in njegovemu velikemu vodji. Istočasno rumunski narod izraža svoje zaupanje v sedanjost in upanje v bodočnost
Brzojavka Mussoliniju se gilasi: Eksce-lenca! V času ko se tatinstvo rumunskega naroda ponovno močno in svotv/dn-o manifestira, pošilja rumunski narod italijanskemu narodu in njegovemu duceju izraze hvaležnosti in vdanosti.
Pismo, ki Je prisilil® kralja Karola k odstopu
Bivši rumunski kralj se bo začasno naselil v Švici, nakar pojde baje v Južno Ameriko
Bukarešta, 7. septembra, j. (Rador). V uradnem razglasu objavlja ministrski prednik Antonescu besedilo pisma, v katerem je 6. septembra ob 4. zjutraj zahteval od kralja Karola odstopitev. Pismo se glasi:
»Veličanstvo! Obvezali sem se s svojo preteklostjo, s svojo častjo m svojim življenjem braniti državo in prestol. Izjalovili so se moji poskusi, da bi nr uspelo najti osebnosti, ki bi bili resnični patrioti in resnični veščaki in s katerima bi mogel najti novo obliko za obnovitev države in zo-petno pobratenje Vašega Veličanstva z našo državo. Vsi so zahtevali odstopitev Vašega Veličanstva. Glede na ta položaj in glede na razburjenje, ki ga ne morem za-treti s potoki krvi ki bi izvali v državi državljansko vojno in nam naprtili tako tujo zasedbo, se smatram dolžnega predložiti Vašemu Veličanstvu tudi pismeno glas našega naroda. Kdor trdi kaj drugega, je kriv zločina. Še enkrat resno obračam pozornost Vašega Veličanstva na veliko odgovornost, ki bi si jo za veke naprtilo Vaše Veličanstvo ako ne bi takoj in brez odlašanja poslušalo moje žeflje, ki je tudi želja armade in vse države.
Kralj Karol na poti v Švico
Bukarešta, 7. sept. AA. (DNB) Bivši kralj Karol je zapustil Rumunijo ob 2. ponoči s posebnim vlakom. Njegov odhod so
držali v popolni tajnosti. Bivšega kralja Karola spremljajo bivši dvorni minister Urderiano, bivši pribočnik polkovnik Piloti in polkovnik Klaus. Karol bo odpotoval čez Italijo v Švico, švicarska vlada mu je dala dovoljenje za enomesečno bivanje.
Na poti skozi Jugoslavijo
Beograd, 7. sept p. Bivši rumunski kralj Karol je odpotoval iz Rumunije šele davi ob 2. zaradi nepričakovanih ovir. Potuje preko naše države v Švico. Njegov posebni vlak ima 11 vagonov ter je prispel preko meje ob 14., v Subotico pa ob 16. Po kratkem postanku je nadaljeval pot. Zavese na oknih vagona bivšega kralja so bile spuščene.
Povratek matere in brata kralja Mihaela
Bukarešta 7. sept. AA. (Reuter) Sinoči je prispela iz Nemčije s posebnim vlakom v Rumunijo kraljica mati Helena, katere prihod v Bukarešto pričakujejo za danes.
Bukarešta, 7. sept. AA. (DNB) Listi poročajo, da se bo brat bivšega rumunskega kralja princ Nikolaj vrnil v Rumunijo. 2ivel je v zadnjem času v Italiji pod imenom Nikolaj Brana. Rumunijo je zapustil 1. 1937, ko se je odrekel vsem pravicam, ki jih je imel kot član kraljevskega doma.
INSERIHAJTE V „ JUTRU"!
Naši najboljši nakupovale! in prodajalci so »Jutrovi« mali oglasi.
Danes
438
ponudb in povpraševanj!
NAPADI NA LONDON IN BERLIN
POSTAJAJO VEDNO HUJŠI
Včeraj popoldne so izvedli nemški bombniki doslej največji napad na angleško prestolnico, Angleži pa nadaljujejo z napadi na Berlin
London, 7. septembra. s. (Reuter). Danes pozno popoldne so izvedla nemška letala
doslej največji dnevni napad na London.
Po podatkih, ki so do trenutka poročila na razpolago so napad izvedle več večjih skupin bombnikov, ki so jih spremljala številna lovsika letala. Prva skupina je priletela z jugovzhoda. Angleška lovska letala so se takoj zapodila sredi v nemško formacijo. Prišlo je do letalskih bitk visoko v zraku, kajti nemška letaLa so letela nad balonsko zaporo. Po dosedanjih podatkih sta bili iz te skupine sestreljeni najmanj dve nemški letali. Eden izmed letalcev se je spustil s padalom.
Po kratkem premoru po tem napadu se je pojavilo naenkrat več formacij nemških letal zopet nad Lonci on om Protiletalsko topništvo je ©tvorilo strahovit ogenj. Eksplozije bomb, streljanje protiletalskega topništva in brnenje letalskih motorjev so povzročali strašen ropot.
V času napada je bila ravno v teku neka nogometna tekma v londonskem predmestju. Gledalci so pozabili na nevarnost ter so z glasnim vzkiikaniftm zasledovali borbo v zraku. Veliko navdušenje je nastalo, ko je bilo v bližin' sestreljeno nemško letalo. Tudi gledalci neKe konjske dirke so ostali na mestih. Kc so bombe eksplodirale v bližini dirkališča, so se gledale skrili pod klopi na tribunah Nihče na dirkališču ni bi! ranjen, čeprav je nekaj bomb padlo na dirkalno progo.
London, 7. sept. s. (Reuter.) Današnji raivečii napad na London se ie uričel ckoli 17. Nemška letala so priletela v višini do 4000 m v skupinah oo 8 ali več letal.
Letalsko in notranje mmistrstvo sta objavili nocoi ob 21. naslednji komunike o današnjem naoadu:
Sovražna letala sr> popoldne v velikem številu preletela občilo Kenta v smeri proti Londonu. Prišlo je do hudih borb z angleškimi lovskimi letali in protiletalsko toprrštvo ie stopilo v akeiio. Več sovražnih letal na ie vendarle prodrlo ter napadlo industrijsko owm'ie v vzhodnem T/on-dor.u. Povzročeni so bili požari med industrijskimi objekti. Poškodovane so bile tudi razsvetljevalne in d mere javne naprave. Tudi v prometu so nastale motnje in doki so bili zadeti.
Poročila o žrtvah še niso na ranx>la?o. Bombe so bile vržene tudi na industrijska objekte na severnem bregu Temze.
Po podatkih, ki iih ie prejelo letalsko ministrstvo do 20. je bilo uri tem napadu sestreljenih 21 nemških letal, med njimi 16 bombnikov. Pet angleških lovcev pogrešajo.
Berlin. 7. sept. j. (Štefani) Nemška bombna letala so sinoči zopet uspešno napadla pristaniške naprave v raznih lukah ob izlivu reke Temze. Bombe so uničile več ko desetorico bencinskih rezervoarjev, med njimi tudi glavni rezervoar v Tha-rneshavanu. Rezervoar je eksplodiral in je eksplozija tudi v okolici na več mestih zanetila ogenj.
Ponoči so nemška letala napade nadaljevala ter so svoje delovanje osredotočila v prvi vrsti na London in nekatera mesta severozapadne Anglije. V Londonu in okolici so nemške bombe hudo poškodovale več tovarn, kjer so izbruhnili požari. V Londonu je bilo na nekaterih mestih prizadeto tudi vodovodno omrežje. V več ulicah so bile prekinjene električne napeljave, tramvajski tiri in je bil poškodovan cestni tlak, tako da se je ustavil ves promet.
V mestih severozapadne Anglije, kjer so bili bombardirani v prvi vrsti industrijski objekti, so na več krajih izbruhnili veliki požari.
sta bila tam ranjena. Nadalie ie bila deta postaja železniške železnice na Frie-
drichsstrandu.
Stockholm, 7. sept. s. (Reuter.) O napadu angleških letal na Berlin preteklo noč poroča tukajšnji »Aftombladed naslednje podrobnosti: Letala so priletela nad Berlin z zapadne smeri v treh manjših skupinah. Dve skupini sta bili po uradnih nemških informacijah odbiti, toda tretia ie dospela nad središče Berlina. Streljanje protiletalskega topništva v okolici Tiereartna in Wilhelmstrasse je bilo tako močno, da so se tresle hiše in so popokala stekla na oknih. Slišati 1e bilo več eksplozij, zlasti iz okolice Tiergartna. S severa Berlina ie bilo videti svit mnogih požarov.
Poškodbe v Liverpolu
New YorK, 7. sept. s. (Reuter) Posebni dopisnik Associated Press v Angliji je po-setil Liverpool in okolico, ki sta zadnje čase izpostavljena tako podnevi kakor tudi ponoči posebno silovitim nemškim letalskim napadom. Dopisnik ugotavlja, da so bile pristaniške naprave v Liverpoolu le malo poškodovane in da zaradi njih promet ni mnogo trpel. Pač pa je v sosednjem industrijskem ozemlju nekoliko občutiti izgubo mnogih delovnih ur zaradi številnih letalskih alarmov. Napadi na Liver-pool in okolico so doslej povzročili prime-
roma malo smrtnih žrtev. Pri dveh na-večjih napadih je bilo ubitih 12 oziroma 8 oseb.
Dublin, 7. sept. j. (TOP) Potniki, ki prihajajo semkaj iz Ldverpoola, pripovedujejo, da Je to angleško pristanišče zadnja dva tedna silno trpelo od nemških letalskih napadov. Liverpool je imel v Šestih dneh 22 letalskih alarmov in so nekateri izmed njih trajali po več ur. Za ta čas je prenehalo v mestu vse poslovno življenje in je zastal ves promet. Glavni cilji nemških napadov so bili silosi, skladišča in pe-trolejski tanki v pristanišču. Izbruhnili so požari, ki so trajali po več ur. Tudi v sami liverpoolski luki so provzročile bombe veliko opustošenje, zlasti v ladjedelnicah. V znanem Birkenhead coku leži več hudo poškodovanih trgovskih parnikov. Ladijski promet v luki se je skrčil na minimum in natovarjanje in iztovarjanje ladij se mora često vršiti zunaj pristaniških pomolov s pomočjo vlačilcev, ki razvažajo blago. Trgovinskih ladij iz inozemstva že dva tedna ni v liverpoolsko luko, ker je plovba tjakaj prenevarna. V pristanišču ie videti le nekatere manjše parnike z irsko zastavo, ter holandska, norveške in danske trgovinske ladje, ki plovejo pod angleškim poveljstvom. Prebivalstvo Liverpoola se je v precejšnjem številu izselilo na deželo, ker je bivanje v mestu zaradi neprestanih bombardiranj skrajno nevarno.
Berlin, 7. sept. br. (Štefani.) Angleška letala so se pojavila v pretekli noči nad Berlinom kmalu po polnoči. Od 0.15 do 3.16 je bilo mesto alarmirano. Spričo uspešnega oenia protiletalskega topništva je bil pretežni del angleških bombnikov prisiljen, da se je umaknil, še preden je prodrl nad mesto. Bombe so treščile v delavski okraj Wedding v severnem predelu Berlina, kjer ie bilo povzročeno nekaj škode in je bilo tudi neka i žrtev, na diplomatski okraj v srednjem delu mesta, kier je bila zadeta neka stavba in je bilo več ljudi ranjenih, ter še ponekod drugod.
Angleška letala so prodrla proti Berlinu preko južno zapadne in zapadne Nemčije. 2e med potjo so naletela na močan odpor nemških ponočnih lovcev. Letala, ki ro skušala od jugozapada prodreti proti Span-dau in Griinau, so bila vržena nazaj. Pri Oranienburgu ie neko nočno lovsko letalo poškodovalo neko sovražno letalo, ki se je v luči reflektorjev spustilo na tla.
Protiletalsko topništvo, zaporni baloni ir ponočni lovci so zadržali sovražna letala, da' niso mogla bombardirati Hannovra, Magdeburga. krajev v Porurju. kakor v glavnem tudi Berlin.
Berlin. 7. sept. (CBS). Agencija United Press ima o letalskem napadu, ki i e bil v pretekli noči izvršen nad Berlinom še naslednje podrobnosti:
Bombe so treščile v pet različnih berlinskih okrajev. Ponekod so nastali požari. Letala so naletela na izredno hud protiletalski ogenj. Kljub temu so se pojavila prav nizko nad mestom. Odvrgla so najprej vrsto svetlobnih raket da so osvetlila svoje cilje. Dve bombi sta udarili v neko večje skladišče in v neki hlev. V obeh objektih sta izbruhnila večja požara. Ena bomba je udarila v neko upravno poslopje v okraju Weisensee in zadeto ie bilo tudi mestno okrajno sodišče, ki leži v Mo-abitu nasproti večji vojašnici. Sodišče je le 10 minut oddaljeno od nemškega državnega zbora. Neka bomba je treščila v poslopje policijske stražnice v okraju Unter den Linden. V Weddingu ie bilo zadetih in poškodovanih več hiš in ena tovarna. 10 liudi ie bilo tam ranjenih, eden ie 00-škodbam podlegel. V bližini brandenbur-ških vrat ie bomba uničila baterijo žarometov Zadeta ie bila tudi neka jetnišni-ca. kjer se je porušila streha! Dva moža
Nemško vojno poročilo
Akcije letalstva In podmornic — V prvem letu vojne potopljenih za 4323 ton milijonov ladij
Berlin, 7. sept. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo
naslednje službeno vojno poročilo:
Dne 6. septembra so naša letala uspešno bombardirala važne vojaške objekte v juž-novzhodni Angliji, kakor tudi tovarne letal v Rochestru in Weybridgeu, skladišča olja v Thameshavenu, in letališče v Ken-leyu. Od sovražnih letal, ki so se našim letalskim silam postavile v bran, je bilo mnogo sestreljenih. Ponoči so naša letala napadla luke in objekte letalske oboroževalne industrije. Nastala je znatna škoda v Liverpoolu, Manchestru in Derbyu, kakor tudi v nekaterih pristaniščih ob južni obali Velike Britanije. Z bombami je bila potopljena neka 6000 tonska trgovinska ladja, ki je plula v konvoju severovzhodno ob Aberdeena. Pred razne angleške luke so bile odvržene zračne mine.
Sovražnik je ponoči znova napadel državno glavno mesto. Povzročil je nekaj materialne škode in bilo je tudi nekaj človeških žrtev, ker so bile bombe odvržene kar povprek na nevojaške objekte v notranjih predelih mesta.
Nemške letalske sile so zaradi tega pričele napadati tudi London v večjih formacijah. V pretekli noči so bili zažgani doki v vzhodnem delu Londona ter z razstrelilnimi bombami močno poškodovani. Tam, kakor tudi v tankih bencina v Tha-
meshavenu, so nastali požari, ki jih je bilo opaziti že iz velike daljave.
Sovražnik je včeraj izgubil 67 letal. Od teh je bilo 52 sestreljenih v letalskih spopadih, 13 uničenih na tleh, eno letalo, ki se je baš vračalo iznad Berlina, je sestrelilo protiletalsko topništvo severno od Hannovra, nočni lovci pa so sestrelili neko drugo sovražno letalo nad kanalom Dortmund-Ems. 24 nemških letal se ni vrnilo v svoja oporišča.
V	času od 1. do 31. avgusta je bilo potopljenega sovražnega ladijskega prostora ter ladijskega prostora sovražniku koristne mornarice: s torpedi naših podmornic 503.000 ton, od drugih pomorskih vojnih sil 93.500 ton, skupno 596.500 ton. V te podatke niso ušteti uspehi cele vrste akcij z minami, ki so jih izvedle podmorske in pomorske vojne sile proti angleški obali. Ti uspehi bodo mogli biti podrobno obeleženi šele pozneje.
V	končnih rezultatih se navajajo le dokazane izgube sovražnika, ki so bile opazovane prav do potopitve zadetih ladij. Glede na to je bilo od pričetka vojne od podmorskih vojnih sil potopljenih v trgovinski vojni 2,768.000 ton, od pomorskih vojnih sil pa 1,555.000 ton prostora sovražnih trgovinskih ladij. Z vojnimi akcijami vojne mornarice je sovražnik po tem takem izgubil v prvem letu trgovinske vojne 4,323.000 toa ladijskega prostora.
Angleška vojna poročila
Včerajšnje nemške letalske akcije nad Veliko Britanijo
so bile le manjšega obsega
London, 7. sept. s. (Reuter.) Nemški letalski napadi na Anglijo so imeli danes dopoldne zelo majhen obseg. Bombe so bile vržene po dosedanjih podatkih samo v bližini neke železniške proge v južnoza-padni Angliji. Pri tem je bila zadeta neka šola. ki pa so io otroci k sreči že preje zapustili, tako da med njimi ni bilo žrtev, pač pa ie bil težje ranjen učitelj.
V južnovzhodni Angliji je dopoldne skupina 30 nemških Messerschmittov iz višine 2000 m vrgla več bomb. ki so bile menda namenjene nekemu letališču, pa so padle samo na odprta polja, ne da bi povzročile škodo.
Letalsko in notranje ministrstvo sta objavili o današnjih napadih naslednji komunike;
Sovražni letalski napadi na Anglijo so imeli danes zjutraj manjši obseg. Neko letališče v Kentu je bilo neuspešno bombardirano. toda bombe so zahtevale v soseščini nekaj žrtev. Podrobnejši podatki še niso na razpolago.
Napadeno je bilo tudi neko mesto s katedralo v zapadni Angliji. Neka šola in več zgradb v bližini katedrale je bilo poškodovanih. O žrtvah ne poročajo.
Po podatkih, ki so prispeli do poldneva, sta bili dotlej danes sestreljeni dve nemški letali, in sicer en bombnik in en lovski bombnik. Angleško letalstvo ni utrpelo izgub.
Naknadna poročila o včerajšnjih izgubah kažejo, da je bilo včeraj sestreljeno še eno nemško letalo, tako da so Nemci izgubili včeraj nad Anglijo skupino 46 aparatov. Angleške izgube včeraj znašajo 19 lovskih aparatov, vendar se je po zadnjih podatkih 12 pilotov rešilo.
London, 7. sept. s. (Reuter.) Po 18 urnem presledku je bil danes popoldne v Londonu zopet dan letalski alarm.
Tudi popoldne ie imela nemška letalska aktivnost nad Anglijo le manjši obseg. Nemška letala so bila opažena v severovzhodni Angliji ter ob ustju Temze, kjer se ie razvila bitka z angleškimi lovskimi letali, ki jim ie uspelo odbiti napad. Le en nemški bombnik ie prodrl skozi nrotiletal-sko obrambo ter ie odvrgel bombe, toda kmalu nato so ga angleška lovsika letala sestrelila ln se ie zrušil v morje.
Siloviti napadi na obalo med Calaisom in Roulogneom
London, 7. sept. j. (LEF) Angleško letalstvo ie v minuli noči izvršilo pet zaporednih bombnih napadov na francosko obalo Rokavskega preliva med Calaisom in Boulogneom. Napadi so bili tako siloviti, da se je videl odsvit bombnih eksplo-
zij in razpoka j očih se granat na drugo stran Rokavskega preliva, kjer so v obalnih angleških mestih tudi slišali grom detonacij.
Angleži zopet nad Švico
Bero, 7. sept. j. (SDA). Švicarsko vojno poveljstvo objavlja, da so v noči od petka na soboto angleška letala ponovno preletela švicarsko ozemlje. Prva skupina angleških letal je sinoči ob 22.54 preletela mejo v ženevskem kantonu in nadaljevala polet v jugovzhodni smeri proti Annemas-seu. Ob 1.30 se je ta skupina po isti poti vrnila. Druga skupina angleških letal je ob 23. uri priletela nad Švico pri Vallor-beu in ie spet zapustila švicarsko ozemlje v okolici Dent du Midiia in trientskega masiva Ta skupina je bila le 20 minut izven švicarskega ozemlja, nakar se je vrnila po isti poti ter je okrog 1. ponoči pri Vallorbeu zopet zapustila švicarsko mejo. V Ženevi. Lausanneu. Yvirdanu in še v nekaterih drugih krajih ie bil dan letai-ski alarm.
Knlckerbocker o učinku nemških bomb
London, 7. sept. s. (C. Z.) Znani ameriški novinar Knickerbocker pravi v svojih poročilih za Ameriko, da ie posetil vsa važnejša pristanišča v Angliji od Marga-ta do Portsmoutha. Na podlagi svojih opazovani izraža Knickerbocker mnenje, da je Anglija doslej doživela razen Rotterda-ma najhujše letalske napade, kar iih pozna zgodovina, da pa kljub temu 8 glavnih pristanišč nadaljule s prometom brez prekinitve. Skoca. ki ie bila povzročena na vojaških objektih, dokih in pristaniških napravah ie presenetljivo majhna in 98% vse Škode if. bilo povzročeno na zasebnem imetju.
Višioskij — namestnik Molotova
Moskva, 7. sept. j. (Tass.) Danes je bil imenovar. za prvega namestnika ljudskega komisarja za zunanje zadeve A. J. Višinski j, ki je je rodil 1883. ▼ Odesi ter izvira iz neke poljske rodbine.
Moskva, 7. sept. j. (Tass.) Dosedanji namestnik vodje propagandnega oddelka centralne uprave boljše viške stranke Aleksandrov je bil imenovan za vodjo propagandnega oddelka pri centralnem komiteja. Njegoš prednik P. N. Popelov Je b" Jme-novar za glavnega urednika oficioznega strankinega organa »Pravde«. Propagandni oddelek pri centralnem komiteju stranke prevzame v bodoče celotno propagando in tfck Sovjetske Unija,
Kraljeva zahvala
Beograd, 7. septembra. AA. Nj. Vel. kralj je dobil na svoj rojstni dan številne čestitke iz države ln iz tujine, v katerih so bile izražene želje za dolgo življenje in srečo Nj. Veličanstva. Pisarna Nj. Vel. kralja izraža zahvalo vsem, ki so izrazili čestitke in vsem, ki so se vpisali v dvorne knjige. (Izg kabineta Nj. Vel. kralja, 7. septembra 1940.)
Odlikovani ministri
Beograd, 7. septembra. AA. Z redom belega orla 3. stopnja sta odlikovana finančni minister Juraj šutej in minister brez portfelja Mihajlo Konstantinovič. Z redom sv. Save 1. stopnje je odlikovan minister za ljudsko telesno vzgojo Dušan Pantič.
Naš vojaški ataše v Moskvi
Moskva, 7. septembra. AA. Danes je prispel v Moskvo vojaški odposlanec polkovnik žarko Popovič, v spremstvu ka-petana Boška Stanojeviča.
Italijansko-angleška vojna
naprav v petrolej skem centru v Haifi
Rim, 7. sept. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi naslednje 92. službeno vojno poročilo:
Naprave v petrolejskem centru v Haifi so bile znova bombardirane od naših vojnih letal, ki so povzročila velike požare. V severni Afriki so naše letalske formacije bombardirale železniško progo Aleksan-drija—Marsa Matruch. Sovražna lovska letala so jih napadla. V borbi z njimi so naša letala sestrelila dva aparata tipa Glo-cester. Verjetno so bila sestreljena še tri nadaljnja sovražna letala.
V	Rdečem morju je neka naša podmornica potopila sovražno petrolejsko ladjo. Naša letala so napadla ln bombardirala neki konvoj trgovinskih ladij, ki so ga spremljale tri kiižarke. Dve ladji in ena križarka so bile zadete in močno poškodovane. vsa naša letala so se vrnila s teh napadalnih poletov.
Kairo, 7. sept. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju, da so včeraj popoldne sovražna letala zopet bombardirala Haifo. Protiletalska obramba je takoj stopila v akcijo ter je napadajoča letala pregnala, preden so mogla uspešno odvreči bombe. Napad ni povzročil niti škode, niti žrtev.
V	Egiptu so včeraj sovražna letala zopet trikrat napadla Marsa Matruch. Napad je zahteval nekaj žrtev. Dve sovražni letali sta bili menda poškodovani od protiletalskega topništva.
Komunike pravi, da od drugod ni ničesar poročati
Važni sklepi
rimske vlade
Rim, 7. sept. br. (Štefani) V okviru običajnih zasedanj, ki jih ima pričetkom vsakega mesca, se je danes dopoldne sestala italijanska vlada pod vodstvom mini-
strskega predsednika Mussolinija, ki se je vrnil s svojega inšpekcijskega poleta vzdolž jadranske obale. Na seji je bila sprejeta dolga vrsta zakonskih odlokov. Med drugim je ministrski svet odobril načrt zakona, ki postavlja nekdanjo reško milico v enak položaj kakor vojsko, ter tri načrte zakonov, s katerimi se bo oja-čila obvezna zaščita ljudi in objektov pred letalskimi napadi. Posebno velja obveznost zaščitnih naprav za vse industrijske objekte in skladišča.
Odobren je tudi zakonski načrt, po katerem se bodo v svrho politične vzgoje mladine v bodoče izdajali posebni dnevniki za srednje in osnovnošolsko mladino. Stroške bo krila država.
Poseben zakonski dekret določa tudi prednosti, ki se priznajo učiteljem, ki služijo določeno dobo v Julijski krajini. Imeli bodo prednost pri novih razmestitvah uči-teljstva in pri napredovanjih, pri upokojitvah pa se jim bo dodatno vštelo še nekaj službenih let.
Sprejet je bil tudi načrt zakona o obnovi v vojni poškodovanih hiš in drugih objektov, ki bo zanjo skrbelo ministrstvo za javna dela. Zunanje ministrstvo bo imelo v bodoče svoj sedež v novem centralnem fašističnem domu v Rimu. ki so ga že pričeli graditi.
Fašistična stranka bo premestila svoje centralne prostore v neko stavbo na področju svetovne razstave. Sredstva: ki jih ima na razpolago za dograditev svojega doma, bodo razdeljena na krajevne organizacije v podobne svrhe. Poseben zakonski dekret določa končno, da se ukinejo vse dosedanje omejitve dobav premoga posameznim plinarnam, ker se je uvoz premoga iz Nemčije tako povečal, da ie postal dotok tega goriva v Italijo malone spet normalen.
Seja ministrskega sveta, ki so se je udeležili skoraj vsi člani vlade, je trajala od 10. do 12.30.
Maršal Petain
preosnoval svojo vlado
Izpremembe so v neposredni zvezi z bližajočimi pogajanji med francosko in nemško vlado
Vichy, 7. septembra. AA. (Havas) Maršal Petain je takole preosnoval svojo vlado podpredsednik vlade Laval, ki bo vodil tudi ministrstvi za informacije in koordinacijo, pravosodni minister Alibert, minister za notranje zadeve Peyrouton, zunanji minister Baudoin, finančni minister Butilier, vojni minister general Huntzin-ger, mornariški minister admiral Dar lan, letalski minister general Bergeret, prosvetni minister Roset, poljedelski minister in minister za preskrbo Kasiot, prometni minister Berthelot, minister za javna dela Trielle. General Weigand je imenovan za glavnega delegata za francoske kolonijal-ne posesti v Afriki ter ima nalogo skrbeti za obrambo in varnost francoskega imperija.
Londpn, 7. sept. s. (Reuter). Sprememba francoske vlade je vzbudila tu veliko zanimanje. Smatrajo, da je bila izvršena v smislu razgovorov, ki jih je imel podpredsednik francoske vlade Laval nedavno z nemškimi predstavniki v Parizu. Značilno je, da sta ostala v vladi na svojih mestih tako Laval, kakor tudi zunanji minister Baudoin, ki ju je nemško časopisje nekaj časa napadalo, tako da so mnogi že napovedovali njuno izločitev iz vlade. Sedaj sta oba glede svoje politike očividno dala za-dovoljujoča zagotovila. Minister Pietri je bil najbrž izločen na italijanski pritisk. Pietri je rodom iz Korzike.
Bem. 7. sept. j. »La Suisse« objavlja danes komentar svojega diplomatskega so-trudnika Eugene Fabrea k izpremembam v francoski vladi. Fabre pravi, da je ozadje izpremembe na ministrskih mestih v Vi-chyju v neposredni zvezi z bližnjimi pogajanji med francosko in nemško vlado, s katerimi naj se doseže odprava sedanje absolutno neprestopne demarkacijske črte med nezasedeno in zasedeno Francijo. Berlin in Rim se, kakor drugod, tudi v Parizu ne marata pogajati z vlado, v kateri veje le še količkaj demokratskega duha. Zaradi tega so bili iz Petainove vlade odstranjeni vsi demokratski ministri izvzemši Lavala, ki si je spričo svojih sposobnosti kot posrednik med Vichyjem in Berlinom pridobil naklonjenost nemških krogov. Jasno je, da tudi general Weygand v Nemčiji ne more veljati za priljubljeno osebo in je njega zamenjavo z generalom Huntzinger-jem smatrati kot izraz želje francoske vlade, da bi prišlo do neposrednih stikov med Vichyjem in nemškimi vojaškimi oblastmi v zasedeni Franciji.
Camelift, Dala^ier
in Eeynaud aretirani
Berlin, 7. sept. s. (Ass. Press) Po tukajšnjih informacijah so bili v Vichyju aretirani general Gamelin in bivša minstrska predsednika Daladiee in Reynaud. Uradno pojasnilo pravi, da se je to zgodilo v interesu ohranitve javne varnosti.
Hrvatski atleti vodijo 5$
V Zagrebu se je včeraj začel atletski dvoboj med Hrvatsko in Srbijo. Prvi dan je prinesel nov drž. rekord v metu krogle (Alekse Kovačevica z znamko 15.26 m)
domači Marathon. Domači so v tem dvo-
o— Zagreb, 7. sept. Na igrišču Concordije se je danes popoldne pred 1.500 gledalci začel atletski dvoboj med izbranimi atleti iz Hrvatske in Srbije. Prireditvi je prisostvoval tudi predsednik HSS dr. Krnjevič. Pred pričetkom tekmovanja sta vodji obeh ekip izmenjala spominske zastavice.
Tehnični rezultati današnjih točk so bili naslednji:
Tek 110 m z zaprekami: 1. Banščak (S) 16, 2. Erlih (H) 16.4, 3. Jovid (S) 17.2, 4. Kovačevi«; (H).
Krogla: 1. Aleksa Kovačevič (H) 15.26, (nov Jugoslovenski rekord), 2. Vučevič (S) 14.82, 3. Glibo (H) 14.54, 3. Novako-vič (S).
Tek 800 m: 1. Srakar (H) 2:00.2, 2. Flas (H) 2:00.9, 3. Ivandekič (S) 2:08.
Met diska: 1. Curčič (H) 43:49, 2. Kleut (S) 43:15, 3. Vučevič (S), 4. Kovače-vič (H).
Skok s palico: 1. Lenert (S) 3.70, 2. Ba-kov (S) 3.40, 3. Cvijetič (H) 3.30.
Tek 5.000 m: 1. Kotnik (H) 16:43.4, 2. Galovič (S) 17:00, 3. Kantor (H).
Tek 200 m: 1. Despot (H) 24:7, 2. Kling (S), 8. Tauber (H).
Skok v daljino: 1. Lazarevid (S) 6.73, 2. Urbič (H) 6.61, 3. Lenert (S), 4. Gal (H).
4X400 m: 1. Hrvatska 3:40, 2. Srbija 3:41.
Po prvem dneva tekmovanja vodi Hrvatska s 55:49 točkam.
plavalci
o— Zagreb, 7. sept. VBeraj so Imeli tukaj plavalni dvoboj eki^a Mariborskega plavalnega kluba ln
boju zmagah s 43:33 točkam, v vvaterpolu pa je Marathon slavili zelo visoko zmago 8:1 (4:1). Za številne gole ima največ zaslug inž. Bonačič, ki je igral pri Mara-thoncih kot gost in sam zabil šest golov. Najboljši rezultat vsega mitinga je bil La-škarinov čas na 100 m prsno (1:18.7).
Nekateri tehnični rezultati:
100 m prosto moški: 1. čruček (Mar.) 1:07:8, 2. Knop (MPK) 1:11.8, 3. Zimic (Mar.). — 100 m prsno moški: 1. Laška-rin (Mar.) 1:18:7, 2. Voller (MPK) 1:27:5, 3. Mihorko (MPK) 1:29. — 100 m prsno janiorji: 1. Kovač (Mar.) 1:35, 2. Petrovič (Mar.) 1:36.4. — 50 m prosto moški: 1. Cuček (Mar.) 28.3, 2. šuljič (Mar.) 29.1, 3. Marinko (MPK) 29.8. — 100 m hrbtno moški: 1. Petek (MPK) 1:28.6, 2. Golob (MPK) 1:30.2, 3. Alaupovič (Mar.). — 100 m prsno ženske: 1. Mihorko Silva (MPK) 1:41, 2. Mihorko Vida (MPK) 1:48. — 3X100 m mešano moški: 1. Marathon 3:50, 2. MPK 4:07.2. — 50 m prosto juniorji: 1. županič (Mar.) 36.1, 2. Perharič (Mar.) 37.1. — 5X»0 m prosto moški: 1. Marathon 2:36, 2. MPK 2:42.2.
Žrebanje državne loterije v Nišu
Nlg, 7. sept. p. Pri današnjem zaključnem žrebanju državne razredne loterije je dobila milijon dinarjev srečka štev. 34.391, dva milijona štev. 44.848, pol milijona pa štev. 53.120. Poslednja srečka je bila prodana nekemu naredniku v Prekmurju.
Zemunska: Topleje bo in pretežno vedro. Nekoliko se bo pooblnčilo čez dan v severnih krajih. Jutrania megla v dolinah in
kotUaak
THONET-MUNDUS
TOV/5RN/I POHIŠTVA IZ VIFOQNJEflEQ/I LESA D. D.
y a r a ž d i m
dobavlja stole, fotelje, mize in ostalo drobno pohištvo za kavarne, hotele, gostilne, koncertne dvorane, društvene domove, kinematografe. čitalnice in zasebna stanovanja v prvovrstni kakovosti in po najnižjih cenah. — Zahtevajte ponudbe in prospekte!
k raj i
Ljubljana še v prazničnem okrasju
Množice ljudi ogledujejo spomenik in vence
Ljubljana, 7. septembra
Tisoči so odnesli iz Ljubljane polno lepih spominov na velike svečanosti, Ljubljana pa je tudi danes še ostala v slavnostnem okrasju. Še se vijejo trobojke s streh in proti Zvezdi še vedno romajo mnogi ljudje, da si ogledajo spomenik in številne vence. Tekom današnjega dne so prišle nekatere šole na izlet v Ljubljano in ker je tudi še znatno število gostov ostalo na obiskih in po opravkih, so ljubljanske ulice bile tudi danes močno razgibane. Lepo okrašene izložbe privabljajo mnoge gledalce, zlasti deželane in velesejem beleži obisk, da mu je lahko v zadoščenje za izostalo pomladno prireditev.
V popolnitev poročila o svečanosti na narodni praznik objavljamo danes vrsto novih slik na strani 7. Ostane naj za spomin na nepozabne prizore, ko se je v Ljubljano pripeljal mladi kralj, s člani dvora, da sam odkrije spomenik. Njegova navzočnost je
močno povzdignila velieastje slavnosti, pri kateri je bila zastopana prav vsa Slovenija, prišli pa so tudi številni zastopniki drugih pokrajin. Težko je bilo pregledati vso številno družbo odličnih predstavnikov in tako so morda v včerajšnjem poročilu izostale nekatere navedbe, ki jih s tem izpopolnjujemo.
Vsenarodna svečanost je bila še prav poseben praznik tistih ki so v težkih letih svetovne vojne pomagali Viteškemu kralju ustvarjati Jugoslavijo bodi s puško ali s peresom. Jugoslovenski odbor so zastopali dr. Bogumil Vošnjak, dr Gustav Gre-gorin in vseuč. prof. dr. Niko Zupanič. Izmed vidnejših predstavnikov današnjega političnega življenja naj še omenimo bivšega ministra dr. Frana Kulovca. Pozornost je vzbujal znani črnogorski pisatelj Mičun Pavičevič, orjak v slikoviti narodni, noši Že te kratke navedbe kažejo, kako pestra je bila družba okrog spomenika, ostalo pa naj povedo naše slike.
Zlata poroka igralskega para Danila
Plastika Nikolaja Pirnata
Dne 9. septembra 1890 sta se v Ljubljani poročila g. Anton Cerar (Danilo) in Gu-stika Gostičeva. Jubilant se je rodil 15. julija 1858. Že kot realčan je nastopal pri dijaških predstavah v nemškem jeziku. Pri slo\'enskem gledališču je nastopil prvič leta 1S76. Ostal mu je zvest do upokojitve leta 1926., ko je praznoval 50-letnico umetniškega delovanja ter bil odlikovan z redom sv. Save V. stopnje in redom sv. Save III. stopnje.
Pred vojno je vodil turnejo slovenskih igralcev po Srbiji: v Beograd, Kragujevac, Niš, Šabac itd., iz kraja v kraj. Po Sloveniji je zaslovela izposojevalnica gledaliških kostumov, s katerimi je zalagal dramatična društva po vsej Sloveniji skozi 20 let. — Praznovat je v Opeti 80-letnico rojstva in nastopil v »Treh mladenkah« v manjši vlogi To vam je opiimist, ki si zna vedno pomagati s humorjem. Na ulici ga srečaš vedno s cigaro v ustih, vsem znanega, vedno nasmehijanega. V očeh ljudi je rekvizit stolnega mtsta Ljubljane. Naj-
bolj znan je z imenoma »papačii in »večni mladenič
Gospa Gusti je prišla k gledališču 14-letna. Bila }e že od prirode obdarjena z vsem, kar je veliki igralki potrebno. Igrala je vse: naivke, ljubimke, tragedije, drame, heroine. Njen repertoar obsega nad 300 iger, po večini glavne vloge. Pred vojno je bila v Trstu, med vojne v Ameriki, kjer je organizirala, igrala, nastopala, učila v New Yorku, Chicagu, Clevelandu in drugih krajih. — Vzgojevala je igralski naraščaj povsod, kjer se je kaj dalje po-mudila, doma kakor v tujini. Bila je prva slovenska režiserka. Leta 1928 je praznovala 40-letnico kulturnega dela. Bila je odlikovana z redom sv. Save IV. stopnje. Lani avgusta pa je praznovala 70-letnico rojstva, Je čila in zdrava in izredno dobrega spomina.
V vlogi majke Jugovičev
Oba jubilanta sta veterana, upokojena izven seznama aktivnih članov slovenskega gledališča. Je redek primei med igralci, da praznujeta čile. in zdrava 50-letnico poroke. Sploh sta Danilova prvi in doslej edini slovenski igralski zlati par. Toplo jima čestitamo k jutrišnjemu prazniku in želimo še mnogo zdravja!
lazsfava zobne tehnike
Učinkovito so predočeni vsi moderni načini
Zobotehnični razstavljeni predmeti so izdelani v različnih kovinah in tvorinah. Na pričujoči razstavi imamo prvič priliko videti, na kakšne načine je mogoče popraviti defektno zobovje. Na razstavljenih primerkih so uporabljene razne kovine, tako platina, belo zlato, visoko karatno zlato, srebro, jeklo in številne jeklene zlitine, kakršne se dandanes največ uporabljajo v Nemčiji zaradi cenenosti in pomanjkanja zlata. Razstavljenih je tudi več primerkov popolnih zobovij za zgornjo in spodnjo čeljust. Za današnjo zobno tehniko ni nikaka težava, izdelati za brezzobo čeljust popolno zobovje, ki je sposobno opravljati funkcije
Velik model zgornjega in spodnjega zobovja prikazuje, kako rastejo zobje v čeljusti in kako tiče zobne korenine v njej
Ljubljana, 7. septembra
Za svojo tridesetletnico je Društvo zobnih tehnikov priredilo v zborničnem paviljonu na velesejmu sila poučno razstavo zobne tehnike. Na 130 primerih prikazujejo razstavljalci vse, kar danes zobna tehnika premore in to od najpreprostejše plombe do kompliciranih mostičkov Rich-mondovih in Jacketovih kron. številni primerki poučujejo, kako je mogoče pokvarjeno zobovje spet tako urediti, da zmore spet žvečiti hrano in neposredno urejevati prebavo. Vse to na številne načine, da je tudi manj premožnejšemu oziroma siromašnemu omogočeno urediti si zobovje, ne da bi trpela estetična plat popravljene čeljusti.
I
Zobni tehniki znajo tudi dobro modelirati, saj imajo mnogo opravka z mavcem, vnetljivimi smolami in kavčukom. Pri vhodu v paviljon so postavili kip, ki prav posrečeno prikazuje zobne bolečine
pravih zob v taki meri, da je pomagano
zdravju in lepoti lastnika.
Vse razstavljene primerke so izdelali zobni tehniki sami v svojih prostih urah. Treba je upoštevati, da so vsi v službah in noben ne izvršuje samostojnega poklica. Poleg majhne podpore, ki so jo prejeli od banovine, so morali sami žrtvovati tudi stroške za uporabljeni material.
Po tridesetih letih obstoja svojega strokovnega društva stopajo zobni tehniki v novo razdobje svojega delovanja. Sedaj je spremenjen zakon iz leta 1930., ki jim je zabranjeval samostojno izvrševanje poklica.
Razstava, ki je za nas prva te vrste, je hkrati tudi prva na vsem Balkanu. Društvo zobnih tehnikov, ki je ž njo tako koristno proslavilo svojo tridesetletnico, zasluži za svoje požrtvovalno delo javno pohvalo. Prav bi bilo, da bi razstavo toliko podaljšali preko velesejma, da bi jo utegnile posetiti vse ljubljanske in okoliške šole. Saj je med našim ljudstvom vkoreninjenih šs toliko predsodkov o umetnih zobeh in njih nameščanju, da jih je mogoče odstraniti edino le s takim nazornim in popolnim prikazovanjem umetnega zobovja in popravila poškodovanih zob, kakor ga nudi razstava zobnih tehnikov.
Društvo ima v načrtu, iz zbirke sestaviti potovalno razstavo, ki bi bila za vzgojo našega ljudstva nad vse koristna. Najprej pa bodo razstavo prenesli v Beograd.
Novi češki film v Ljubljani
CeŠki filmi so si s svejo odlično vsebino in učinkovito igro osvojili on' del ljubljanskega občinstva, ki išče v filmih kaj več kot samo najbolj plehko zabavo. Žal da je v zadnjem času uvoz novih filmov iz Pro-tektorata prenehal, čeprav obstoji obojestranska želja po takem sodelovanju. V kinu »Unionu« je bila te dni premiera češkega filma »Torpedo 48«, ki je še dospel v našo državo. Fillm je bii izdelan malo pred marčeviim preobratom. Od prejšnjih čeških filmov, kar smo jih videli v Ljubljani, se razločuje po tem, da v njegovi vsebini ni nikakšne miselne ali moralne problematike. Spada v vrsto kriminalnih filmov in ima njim ustrezajočo napetost, ki traja vse do konca in le na hipe s kakšnim postranskim prizorom olajša gledalčevo pozornost. Dogajanje se suče okrog izuma nekakega zračnega torpeda, ki zanj izve sovražna špijonaža. S spretno drznostjo zaplete v svojo zločinsko mrežo patriotično požrtvovallnega izumitelja, mladega češko-slov. letalskega častnika Petra Nora. V zapletanju in razpletanju te intrige, ki vodi v velemestno podzemlje in v svet mednarodne špionaže in v kateri ima važno vlogo mlada virtuozinja. žrtev zverskega špi-jona Geteringa, je vsa nenavadna razgibanost tega filma Posamezne scene se odvija-• jo tako naglo, da gledalec skoraj ne opa-i zi vrzeli, ki nastajajo zaradi takega vprav i preslepljujočega tempa dogodkov. Režiser filma je Miroslav Cikan, med igralci pa srečujemo več znanih imen, med njimi Karla Hanšlerja. Ozračju tega vojaško-špijonaž-nega filma se pozna, da je nastal v času mrzlične mednarodne napetosti, na pragu nove svetovne vojne.
V spomin Božiči štiblerjevi
V Velikih Laščah je bil v nedeljo 1. septembra pogreb, ki je bil po svoji zunanji lepoti in iskrenem sožalju udeležencev nekaj takega, kot ta trg že dolgo časa ni doživel. Umrla je po dolgotrajni bolezni mlada, niti osemnajst let stara Božiča Štibler-jeva, hči predsednika Saveza nabavijalnih zadrug v Beogradu in vnukinja ministra v p Ivana Puclja. Belo krsto so k poslednji posteljici nesli mladi fantje, njeni tovariši, belo oblečene deklice pa so spremljale mlado pokojnico s šopki rož na pokopališče. Bilo je veliko cvetja za mlado pokojnico in veliko resničnega sožalja s prizadetimi sorodniki. Vso žalostno resničnost je podkrepil s prekrasnimi žalostinkami pred hišo, v cerkvi in na pokopališču vokalno fino zgrajen moški zbor Sloge V spremstvu domače duhovščine in številnega občinstva se je žalostni sprevod vil v cerkev in iz nje na pokopališče, kjer sta se ob odprtem grobu poslovila od umrle prijateljice gdč. Anica Hočevar jeva in g. Jože Brejc.
★
Kako se je grenko odreči bodočnosti in jo pokopati v grob! Žalost tega dejanja je ; razumel le tisti, ki je vedel, da je bila mlada Božiča ena izmed tistih talentov, ki jim : je narava dala veliko več dušnega boga-| stva, kot vrstnicam istih let. Zato je od nje terjala ravnovesja s telesno bolečino. Čim bolj je duhcnmo zorela, tem bolj se je bližal njen konec. Čim bolj je postajala dograjena v svoji Človeški rasti, tem bolj se je bližala katastrofa, ki je zadela vse tiste, ki so računali z njeno bodočnostjo. In če niso vsi ljudje, ki so .ji prišli delat čast in izkazat spoštovanje na njeni zadnji poti, vedeli za tragedijo, ki se je v njej skrivno dogajala zaradi neenakomerne podelitve vrednot na duhovno in telesno stran človeka, so čutili, da pokopavajo dekle, ki se je moralo v cvetu mladosti posloviti od življenja, ki ga še živeti ni začela. Bil je mrak brez poldneva in večer še predno je bila luč.
Kako prav in pametno so ravnali ljudje, ki so storili vse, da bi mladenki olajšali zadnjo pot z rožami in iskrenim sožaljem, žalostnim zvenjenjem in finim petjem. Prav je bilo, da so se tako vsaj malo oddolžili za bogato duhovnost mlade Božiče, za njeno ljubezen in za njeno prebivanje na veliholaški zemlji, na kateri se je rodila, se igrala, trpela, mislila in umrla
Kogar bogovi ljubijo, umrje mlad. Njenim staršem in vsem njenim dragim domačim iskreno sožaljel	—š. •
TeCifi pxct$ni& Siagotjct
V Zagorju bodo imeli danes velik praznik. Proslavili bodo zlati jubilej Sokola in odkrili spomenik Viteškemu kralju. Obeta se lepo vreme, razpoloženje med prebivalstvom vse zagorske doline in sosednjih revirjev pa je takšno, da se bodo danes prav gotovo zgrnile v Zagorje množice rdečih srajc in ostalega prebivalstva. Slovesnost pa je tudi tako skrbno pripravljena, da zasluži kar najštevilnejši obisk.
Spomenik, ki je krasno delo kiparja Borisa Kalina in stoji na pročelju prenovljenega Sokolskega doma, bodo odkrili ob 11.
dopoldne. Javni telovadni nastop bo ob 15. uri in bosta sodelovali sokolska godba iz Trbovelj in rudarska godba iz Zagorja. Nastopila bo tudi vojska z bojnimi nastopi. V domu bo odprta bogata spominska razstava. Polovična vornina velja za povratek od 8. do 10. septembra. Filatelistom bo zlasti ustreženo z današnjim rdečim žigom. Prijavljeni so že številni udeleženci, povabljeni pa ste še vsi drugi, ki se še niste odločili kako boste najlepše izkoristili današnjo lepo nedeljo. Na svidenje v Zagorju! Zdravo!
Farmacevtska industrija Italije na sejmih v Zagrebu in Beogradu
Italijanski navilion na seimih v Zagrebu in Beogradu prikazuje letos važno izložbo italijanske farmacevtske industrije, ki se ie tako prvič predstavila iugcsloven-skim zdravnikom in iugoslovenski javnosti.
Razstava ie organizirana zelo spretno in tx> modernih načelih. Driredila oa io ie Zveza za pospeševanje izvoza italijanskih farmacevtskih izdelkov. Celotna izkžba priča, da je italijanska industriia tudi na tem poliu napravila orjaške korake v pravcu napredka. Čeprav ie vzniknila po vojni, ima vendar za seboj stoletna izkustva ter ie znala zaradi svoje izvrstne uredbe, svojih metod in dovršenega ustroja vreči na trg najbolj izpopolnjene izdelke. ki v ničemere ne zaostaiaio za izdelki drugih držav.
Da se človek o tem prepriča, se ie treba ustaviti samo pri protimalaričnih in pro-tiveneričnih izdelkih, ki popolnoma vzdr-že vsako primero z drugimi, najbolj znanimi izdelki. To velja pred vsem za razna okrepčila ter za organoterapične in hormonoterapične izdelke. Kar se tiče vitaminov, so razstavljeni taki izdelki. da enakih ni dobiti nikjer. To je seveda posledica velikega cbilia surovin, ki ga ima Italija, in dovoljuje neprestano izpopolnjevanje izdelkov ter njih obširen izvoz. Naposled ne smemo pcz biti raznih serumov, cepiv in anatoksiriov. ki so zaradi svojih posebnih svojstev povzročili. da ie Italija tudi na tem oodročiu v pogledu kakovosti prekosila nroizvodnjo drugih držav. (—)
Vsakomur všeč, najbolj pa gospodinjam
Paviljon Kolinske na velesejmu je močno obiskovan
Ljubljana, 7. septembra
V lepo opremljenem paviljonu na velesejmu je Kolinska tovarna hranil d. d. v Ljubljani razstavila svoje izdelke, ki so v ljudski prehrani zlasti važni, saj je kava mladim in starim, ženskam in moškim najbolj ljuba hrana in okrepčujoča pijača. Zato se pač ni čuditi, da je v tem paviljonu vedno prav živahno Meščani pa tudi vsi, ki pridejo od daleč na to našo gospodarsko revijo, stopijo radi v paviljon, da pokusijo odlično kuhano kavo A odlična je samo zato. ker ji je dodana v pravilni meri naša domača izvrstna kolinska ciko-rija.
Gospodinje se zlasti zanimajo za kuho redilne kave z znamko srce. nadalje za kuhanje figove zmesi in žitne kave. Ne morejo se načuditi izvrstn? »Kneippovi« sladni kavi, ki je nedvomno najodličnejši izdelek te naše tovarne hranil. V gospodijskem paviljonu »K« nudijo brezplačno pokušanje čudovite kave, ki je zlasti v teh časih, ko je prava kava redkost in mnogo predraga, nujno potrebna hrana v vsakem, revnem kakor bogatem gospodinjstvu Tu dobijo gospodinje tudi navodila za pravilno kuho zakaj le pravilna kuha Kneippove sladne kave da res dobro, finega vonja polno kavo.
Vsaka gospodinja more skuhati najboljšo kavo, če se stroge drži recepta za kuho, ki je v vsakem zavitku Kneippove sladne kave. Recept pa pravi: vzemi tri veli-
ke žlice zmlete Kneippove sladne kave in žlico dobre cikorije pa vsuj vse to v liter sveže, hladne vode. Pristavi jn pusti pet minut vreti. Med vretjem je treba kavo dobro mešati Potem odstavi pusti, da se kava vsede, potem jc šele odcedi. Gospodinje, ki se ravnajo točno po teh navodilih, trdijo, da si boljše kave ne morejo misliti. Toda gospodinje b' morale paziti pri nakupu žitnih kav va originalne zavitke, zakaj pod imenom »Kneipp' se prodajajo razne žitne kave. Prava Kneippova sladna kava se prodaja samo v originalnih zavitkih po 500 in 200 gramov, na zavitkih pa je slika slavnega župnika Kneippa in njegov podpis. Zanimalo vas bo in všeč vam bo, da se poslužuje Kolinska tovarna za svoje izdelke izključno le domačih pridelkov in surovin. Toda kljub temu mora mnogokrat prebroditi velike ovire m zmagati velike težkoče. da si jih v sedanjih razmerah zagotovi v zadostnih količinah. Kovinsko tovarno v Ljubljani so ustanovili združeni češkomoravski trgovci leta 1909. Pozneje pa so si jo osvojili Slovenci, tako da je to eno naših najbolj čistih slovenskih podjetij, v katerem ni zaposlen noben tuj državljan. Naša Kolinska s svojimi odličnimi izdelki je važen činitelj v naši ljudski prehrani. Odličnost izdelkov podčrtava še posebej stroga čistoča, ki vlada v vsej tovarni. Tako more vsakdo piti kavo, ki so ji pridejani izdelki Kolinske tovarne, z vsem užitkom.	(—)
Kočevska potrebuje podpore
Zaradi slabe letine in rastoče draginje prebivalstvo s strahom pričakuje zime
Kočevje, 2. septembra
Lansko leto so tri večje poplave zelo slabo vplivale na rast kmetijskih pridelkov po kočevskih njivah. Letos zopet kvari letino neprestano deževje, čeprav se ne pojavlja v večjih množinah naenkrat. Spomladi je deževalo in skozi vse poletje, tako da skoraj ni bilo lepega dne. V poletnih mescih je bilo komaj nekaj toplih dni, da ljudje ne pomnijo tako zanikarnega poletja. Koliko skrbi so imeli kmetje samo s pospravljanjem sena in sedaj otave! Izgubljali so celo vrsto dni s sušenjem, pa še so komaj spravili svoje travniške pridelke domov. Deževje je vplivalo slabo na žitarice, sedaj gnije krompir v zemlji, nič bolje ni s fižolom. če bo še jesen vsa deževna, bo prinesla kaj slabe plodove rokam, ki so obdelovale polje, njive in vrtove. Kmetje bodo imeli občutno škodo, a tudi naši priložnostni »poljedelci« okrog mesta niso nič kaj zadovoljni, zlasti sedaj, »ko draginja ta-re«, pri kmetih pa tudi »davki tišče«. Morda bo še v jeseni kaj več lepih dni in sonca, ki pa dosedanje škode ne bo moglo več popraviti.
Lanska jesen je obrodila sadja v izrednih množinah. Zlasti je hilo mnogo jabolk in sliv. številne vagone sadja so kmetje izvozili, po vsem Kočevskem so kuhali žganje. Letos sadja ne bo. Le tu pa tam je kako drevo, ki je nekaj obrodilo. Sadna dre-
vesa so prazna in ob deževju je videti, kakor da bi bila že pozna jesen. Sadje bo letos na Kočevskem prava redkost. Jesen ne bo prinesla tisočakov za jabolka in žganja v kmečke hiše. Slednjega je bilo lani kar preveč.
Ugodno za kmete pa je letos povpraševanje po lesu in drvih, ki nudijo lepe dohodke. Gozdni sadeži so lepo obrodili, zlasti maline. Marsikateri kmečki sin je dobil delo na rudniku. Vendar pa vse to ne bo odtehtalo slabe letine in naraščajoče draginje. Pred njo se pojavlja bojazen, saj so celo drva, ki jih je dovolj povsod po Kočevskem, narasla v ceni za 100 in več odstotkov v primeri z lansko jesenjo. Slovenske delavske žene iz mestne okolice so se že obrnile na oblasti zaradi draginje in podpor vpoklicancem. Zahtevale so, naj se kaj ukrene proti grozečemu pomanjkanju v družinah in naj se zvišajo podpore svojcem vojaških obveznikov. Vprašanje je pe-reie povsod, ne samo pri nas. Treba bo odločnih ukrepov proti špekulaciji in drugim nezdravim pojavom. Vendar naši krajevni činitelji ne smejo samo čakati, kaj bo prišlo od zgoraj, temveč bodo morali pokazati tudi lastno iniciativo, kar velja zlasti za vse občine.
(NSERIRAJTE V „ JUTRU"!
Gospodarstvo
Pred trgovinskimi pogajanji z Nemčijo
in Italijo
Kakor smo že poročali bo ob koncu septembra zasedanje jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora. Za trgovinska pogajanja v okviru tega zasedanja je v naših gospodarskih vrstah veliko zanimanja. Jesensko zasedanje odbora je, kakor znano, mnogo važnejše od spomladanskega, ker se na jesenskem zasedanju določijo kontingenti za novo gospodarsko leto. Gospodarske zbornice so pripravile za to zasedanje že precej gradiva, ki se tiče uvoza in izvoza ter plačilnega prometa z Nemčijo, s protektoratom ln z državami, ki jih je zasedla Nemčija.
Na jesenskem zasedanju jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora bo prišlo v razpravo tudi vprašanje tečaja klirinške marke. Pred tremi tedni je devizna direkcija Narodne banke glede na vesti o bližnjem povišanju tečaja klirinške marke izdala uradno sporočilo, v katerem obvešča vse interesente, da doslej nI nobene odločbe niti sporazuma, ki bi se tikal spremembe sedanjega tečaja marke v kli-ringu; če pa bi v prihodnjih mesecih prišlo do spremembe tečaja, je med pristojnimi činitelji odločeno, da se bo sprememba tečaja upoštevala samo pri novih poslih, medtem ko bo za stare posle še določen način, ki bo omogočal likvidacijo obveznosti in terjatev po starem tečaju, in sicer v določenem roku. Kakor doznavamo, predlaga Nemčija, da bi se tečaj klirinške marke izenačil z oficielnim tečajem, tako da bi znašal 17.82 din za marko. Glede na to, da se za vsa plačila nemškega blaga, ki se uvaža za državne potrebe, nabavljajo marke pri Narodni banki, je finančno ministrstvo opozorilo državne ustanove, da bo Narodna banka do 1. oktobra izvrševala angažiranje brez označbe tečaja. Vsekakor pa ni verjetno, da bi se tečaj nem-
¥ kratkem bo prišlo na trg ncvo jedUsto olje
Te dni je Prizad izdal obvestilo, iz katerega je razvidno, da je za odkup sončničnega semena letos določena cena din 300 za 100 kg. Lanski pridelek je bil odkupljen po ceni 145 din in je torej letos odkupna cena višja za preko 100%. Glede na podražitev surovine letos tvornice ne bodo mogle rrodajati olja iz sončničnega semena ceneje kakor po 18 din, franko tvornica. Odkup sončničnega semena se je že pričel in bo lahko novo olje prišlo na trg že prihodnji teden, seveda če bo urad za kontrolo cen o pravem času določil ceno za novo olje. Ker olja ni na trgu, bi bilo želeti, da bi urad za kontrolo cen čim prej določil novo ceno za olje, sicer tvornice novega olja ne bodo mogle spraviti na trg.
Podatki o letošnjem pridelku sončničnega semena so različni. Kmetijsko ministrstvo trdi, da bo okrog 5.000 vagonov tega semena, kar bi dalo skoro 2.500 vagonov olja. Predstavniki industrije olja pa zatrjujejo, da bo največ 5000 vagonov sončnične %a semena in da bo treba za 40% potrebne surovine še uvoziti iz inozemstva, zlasti tudi zaradi tega, ker žagan industrija mila zaradi pomanjkanja kokosovega olja, ki ga ne more uvažati, uporabljati domače
Glavna kelektnra drž. razr. loterije
»VRELEC SREČE«
ALOJZIJ PLANINŠEK,
LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 14,
javlja izid žrebanja z dne 7. septembra, V. razreda 40. kola:
PREMIJO 2,012.000 je zadela štev. 44848 PREMIJO 1,004.000 je zadela štev. 34391 PREMIJO 510.000.— je zadela štev. 53120 DIN 100.000.— št. 62192 64645 DIN 80.000.— št 42379 DIN 30.000.— št. 26819 49561 DIN 24.000.— št. 19559 62773 DIN 12.000.— št. 56808 72014 PO DIN 10.000.— 22901 28507 60446 84948 85948 91235 93400 PO DIN 8.000.— 3526 12463 27667 54526 54579 67431 90357
PO DIN 6.000.— 2419 26476 40677 51368 89361 94219
PO DIN 5.000.— 2566 6463 17932 25918 35581 40980 42014 48144 50420 67098 72900 74994 78807 83820 87369 87726
PO DIN 4.000.— 4083 9784 10935 17971 18558 21143 21275 24214 37256 37798 40842 50525 60640 63702 70405 74838 90389 93599 97056 98478
Nadalje je Dilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1.000.—»
Ker so bili dobitki javljeni telefonično eventuelna pomota ni Izključena.
žrebanje V. razreda 40. kola je bilo z dnem 7. t. m. zaključeno. Vsi oni, ki še niso dvignili denarja naj srečke predložijo v izplačilo.
Skupna uradna lista izide šele 10 dni po žrebanju. Vsi oni, ki imajo zabeleženo, da se jim pošlje skupna žrebna lista jo bodo dobili čim dospejo ne da bi kaj pismeno urgirali.
Nove srečke za 41. kolo se bodo začele prodajati 12. t. m.
Priporoča se Vam
glavna Planinškova kolektnra »Vrelec sreče«.
ške marke dvignil na 17.82, kakor to nekateri zatrjujejo.
Takoj po končanih pogajanjih z Nem čijo bo prišlo do sestanka jugoslovensko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora. Ta sestanek bo najbrž v Beogradu. Po končanih pogajanjih z Italijo pa so predvidena pogajanja s Švico in nekaterimi drugimi državami.
O bližnjih pogajanjih z Italijo, ki bodo najbrž v začetku oktobra, so bile te dni obveščene vse gospodarske korporacije. Ker so bili pri zadnjih pogajanjih z Italijo predvideni letni kontingenti za naš trgovinski promet z Italijo in Albanijo-za razdobje od 1. junija t. 1. do konca maja prihodnjega leta, se bo na novih pogajanjih razpravljalo o eventualni potrebi spremembe teh izvoznih in uvoznih kontingentov ali določitve novih kontingentov. Vrhu tega bodo na zasedanju razpravljali tudi o zaključkih, ki so v zadnjih treh mesecih ostali neizvršeni.
Danes se bodo sestali na Reki zastopniki Italije in Jugoslavije zaradi ureditve izvoza naše živine v Italijo, predvsem konj in govedi v okviru dogovorjenih kontingentov. V jugoslovenski delegaciji sta tudi ravnatelj direkcije za zunanjo trgovino dr. Bičanič in šef odseka te direkcije dr. Mermolja.
Iz Beograda poročajo, da bo v ponedeljek v direkciji za zunanjo trgovino v Beogradu konferenca v zvezi z bližnjimi trgovinskimi pogajanji z Nemčijo. Na to konferenco so povabljeni predstavniki gospodarskih zbornic in ostalih zainteresiranih ustanov. Razpravljali pa bodo na konferenci o pismenih predlogih, ki so jih posamezne zbornice in druge organizacije predložile za ta pogajanja.
olje. Naša potrošnja jedilnega olja znaša okrog 1800 vagonov na leto, industrija mila pa potrebuje okrog 600 vagonov. Zato predlaga industrija olja, da bi se že sedaj dovolil uvoz potrebnih količin sončničnega semena, da bi si potrebno surovino o pravem času zasigurali. Produkcija bučnega olja znaša na leto le kakih 50 vagonov, repičnega olja pa bo letos malo, ker je bila letina oljnate repice slaba.
Iz peek od grozdja se lahko pridobi dobro olje
V	dnevnem časopisju se v zadnjem času mnogo obravnava vprašanje pomanjkanja jedilnega olja in olja za tehnične svrhe, ki je nastopilo zaradi prekinitve uvoza oljnih semen v današnjih razmerah v naši državi.
Predstavniki pristojnih in zainteresiranih oblasti ter zastopniki industrije so se pred kratkim sestali na konferenci v Beogradu, na kateri je bilo odločeno, da se energično pospeši sejanje oljnatih semen, predvsem repice in sončnice za jedillno olje in lane-no seme za tehnične svrhe predvsem za fir-než.
Slična prizadevanja za sejanje ricinovega semena so že pred leti rodila zelo dober uspeh, tako da danes naša industrija, ki se bavi s predelavo ricinovega olja zlasti za vojaške namene, ni več odvisna od uvoza ricinovega semena. Žal pa enaka prizadevanja za sejanje lanu niso imela uspeha in krijemo le neznaten del potrebe z domačim lan enim semenom ter je naša industrija firneža, lakov in brv slej ko prej navezana na uvoz.
V	danih razmerah skušajo oblasti in prizadete industrije mobilizirati tudi vse vire in izčrpati možnosti za pridobivanje Olj in drugih raznih semen, ki vsebujejo znatne količine Olj.
Namen tega članka je, opozoriti na trti-no seme ali pečke od grozdja. V pečkah od grozdja imamo 12 do 20% olja. ki precej sliči lanenemu olju in se da dobro predelati bodisi v jedilno olje ali pa porabiti za industrijo. 100 kg grozdja da 3—4 kg pečk; upoštevajoč, da znaša srednja letina v Jugoslaviji okrog 50.000 vagonov grozdja, lahko rečemo, da vržemo s temi pečkami (letno najmanj 250 vagonov Olja v gnoj. Se-pariranje pečk iz tropin po prešanju vina ni več problem, ker obstojajo dokaj enostavni stroji za separacijo tropin v pečke in luščine od grozdja. Pečke se potem posu-še, luščine pa se uporabijo za žganjekuho ali za gnoj. Izkoriščanje pečk od grozdja za pridobivanje olja se izvaja na veliko celo v deželah, ki v normalnih prilikah ravno niso trpele na pomanjkanju olj, kakor n. pr. v Franciji in Italiji. Torej mora tako vinogradnik, kakor tudi industrija pri tem izkoriščanju najti vzpodbuden račun! S propagando pri vinogradniku, da more vnovčiti pečke od grozdja, ki mu sicer niti za žganjekuho niti za gnoj ne hasnejo, bi se tudi pri nas dalo organizirati izkoriščanje tega manj znanega, vendar dokaj znatnega vira olja.
Gospodarske vesti
= Tudi iz Egipta bomo dobili snrovi bombaž. Poročali smo že, da je bil s pooblastilom tekstilne industrije in s soglasjem direkcije za zunanjo trgovino ustanovljen tričlanski odbor, ki vodi pogajanja za nakup bombaža iz Turčije, Rusije in Egipta za vso našo tekstilno industrijo. Pogajanja glede transporta nakupljenih 3000 ton turškega bombaža so končana in tudi pogajanja za dobavo nadaljnjih 6000 do 8000 ton potekajo povoljno. Odbor se pogaja tudi zaradi dobave bombaža iz Egipta. Vse kaže, da bomo tudi iz Egipta lahko dobili zadostne količine bombaža, in sicer po ceni, ki ne bo višja od cene turškega bombaža, čeprav je egiptski bombaž po kakovosti najboljši. Verjetno je, da bo kmalu prišlo do zaključka o dobavi egipt-skega bombaža, pri čemer menda glede količine, ni nobenih omejitev. Delegacija, ki je določena, da potuje v Moško zaradi nakupa ruskega bombaža, bo odpotovala ob koncu prihodnjega tedna.
= Proti špekulaciji z grškimi boni. V
teku zadnjih dni je prišlo na deviznem trgu do velikega pomanjkanja grških bonov. To nazadovanje ponudbe se je tem težje občutilo, ker se je istočasno poveča- i k) povpraševanje. Že pred tedni je tečaj J
grških bonov prekoračil 40 din za 100 drahem, v preteklem tednu pa se je povzpel aa 50, v Beogradu pa celo na 59. Na mero-dajnih mestih so spričo tega pomanjkanja ponudbe grških bonov dali izvozna dovoljenja za večji izvoz blaga v Grčijo preko kontingentov, ki so predvideni v trgovinskem sporazumu. Po informaciji iz Beograda je v naši državi še dovolj grških bonov, toda imetniki jih zadržujejo zaradi špekulacije. Devizna direkcija Narodne banke je odredila zaradi tega preiskavo, da ugotovi, kateri izvozniki niso v predpisanem roku ponudili bone na borzi ter jih bo kaznovala na osnovi deviznega pravilnika. Baje so tudi pri nekih denarnih zavodih našli večje zneske bonov, ki jih ti denarni zavodi niso pravočasno ponudili na borzi. Tudi ti denarni zavodi bodo pozvani na odgovornost.
—	Spremembe deviznega pravilnika.
Finančni minister je izdal odločbo, po kateri se 2. odstavek čl. 19. deviznega pravilnika, ki se tiče izrekanja kazni, spremeni in se glasi: Tožbe (doslej pritožbe) na državni svet proti izrečenim odločbam (doslej razsodbam) nimajo odložilne moči glede izvršitve odločb (doslej razsodb). Gornja sprememba je objavljena v »Službenih novinah« z dne 5. septembra,
—	V juliju so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za 23 milijonov. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle v juliju pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah vloge na knjižice za 7.3 na 763.7 milijonov dinarjev, vloge v tekočem računu za 15.7 na 223.5 milijonov dinarjev, skupne vloge pa za 23.1 na 987.2 milijona dinarjev. Tudi število vlagateljev se je gibalo ugodno. Skupno število vlagateljev je naraslo pri devetih zavodih ter znaša sedaj 125.928. Povečanje vlog ni morda samo slučajen pojav. Skupno stanje vlog je naraslo pri 20 hranilnicah (od 28, ki sprejemajo vloge). Po spomladanskem vznemirjenju vlagateljev dokazujejo te številke veliko zaupanje vlagateljev v hranilnice in denarne zavode sploh.
= Gradnja zatvomice na Ljubljanici.
Banska uprava je razpisala licitacijo za
Trije rodovi koroških Slovencev
Zadnji »Koroški Slovenec« prinaša zanimivo razmišljanje k položaju današnje slovenske mladine na Koroškem in pravi med drugim:
»Tri rodove zrem med nami, ki se zove-mo slovenska narodna družina: očete m matere Grafenauerjeve šole, može in žene, dozorevajoče v povojnem dvajsetletju, in mladino, rojeno v zadnjem desetletju. Naše očete in matere vprek občudujem in sem jim hvaležen za vzgojo to nasvete. Sam v vrstah druge generacije doživljam rastočo) odgovornost aa mladino, ki stoji pred nami.
Za časa naših očetov je bila slovenska narodna zavest v visokem poletu; nam, njihovim sinovom in hčeram je tedaj lažje, ker naša mladost korenini v letih, ko je bilo na dnevnem redu deželnozborskih zasedanj vprašanje kulturne samouprave koroških Slovencev in ko so naši poslanci zahtevali vsestransko ravnopravnost slovenskega človeka na koroških tleh. Pro-sveta minulih let je v pretežni meri slonela na naših ramah to po njej smo si izklesali svoj duhovni to narodni pogled. Tako je rastla po lastnem kulturnem prizadevanju ta še po stikih z maternim narodom v nas zavest slovenske narodne družine od Brda do Pliberka in se še očvr-stila, ko je naša dežela stopila v novo politično razdobje.
Naša mladina, ld še pohaja v šole, ali že odrašča šolskim klopem, se vzbuja v času slovensko-kulturnega zatišja; njen spomin ne beleži minule narodnostne borbe; njena šola ne goji nikakih narodnostnih prvin, snivajočih v mladih srcih, ta ne nadaljuje družinske vzgoje v narodnem pogledu. Silovitost časa, v katerem zorijo zanamci iz otrok v mladeniče in mladenke, odkazuje slovenstvu le prav neznaten prostorček. Leta torej, ko je mlada duša odprta za dobro ta plemenito misel, zamore-jo miniti, ne da bi bila zanje izgovorjena misel, za katero so naši dedje in očetje krvaveli ta ki polni naša srca z gorečim navdušenjem. Ta generacija so naši mlajši bratje in sestrice, morda že naši otroci. Mi nosimo odgovornost za njihov narodni čut ta duhovni pogled.
Bodočnosti ne prerokujemo. Eno pa je gotovo: soodločevala bo ideja narodnosti, kajti ta ni plod miselnih blodenj, kakor je na primer liberalizem ali kapitalizem, in ne sad kakih pretiravanj, marveč sad tisočletne človečanske kulture. Narodnostno zadržanje naše mladine v bodočnosti nam bo torej plačilo ali kazen: plačilo za izvršeno dolžnost n? rodne vzgoje ali kazen za zanemarjanje slovenske prosvete pri naši mladini.«
O politiemk stsaermcah IISS
V Sarajevu je imel generalni tajnik Hrvatske seljačke stranke ar. Jurai Krnjevič nagovor na sarajevske Hrvate. Glede sedanje politike svoje stranke je dejal, da se preko svojega predsednika dr. Mačka, na vso moč trudi, da se izognemo vojni.
»Doslej še ni bilo — je nadaljeval dr. Krnjevič — večje vojne v Evropi, v katero nas ne bi bili drugi zapletli, tako, da smo se morali boriti in umirati za druge. Sedaj želimo, da gre ta grenka čaša mimo nas. Doslej"se nam je to posrečilo po zaslugi dr. Mačka. Nadejamo se. da bo tako tudi v bodoče. Naša največja skrb v teh časih je obdržati našo narodno in teritorialno skupnost. Druga naša skrb je, da se prebijemo skozi sedanje gospodarske ta socialne težave s čim manjšimi žrtvami. Gospodarske težave tarejo danes daleko večja področja in narode, kakor smo mi. Mi bomo stremeli za tem, da ne bo letošnjo zimo nikogar med nami, ki bi ostal brez kruha. Ustvarili bomo tudi možnosti, da si bo lahko kruh vsakdo kupil. Mi imamo velike načrte za javna dela.«
Glede notranjepolitičnih ciljev je nagla-sil dr. Krnjevič, da »stremi HSS v prvi vrsti za tem, da definitivno uredimo meje med banovino Hrvatsko in ostalimi deli Jugoslavije, ker je ostalo še mnogo hrvatskih krajev izven okvira banovine Hrvatske. Dr. Maček je dejal, da bo Hrvatska do' tam, do koder jo bo ljudstvo želelo. Vsekakor ne smatrajte nobene od sedanjih
I dovršitev gradbenih del pri stalni zatvor-I niči na Ljubljanici v km 26.38. Gradbeni | stroški so v proračunu predvideni v višini 1,113.000 din.
—	Dobava. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. septembra ponudbe za dobavo 600 lesenih podlog za vagone. Uradna skica je na razpolago pri prometno komercialnem oddelku direkcije v Ljubljani.
—	Dobave: Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 9. septembra ponudbe za dobavo pocinkane pločevine ta dežnih pla-ščev, do 16. septembra za dobavo transportnega traku iz gumija, provodnih po-celanskih izolatorjev, ročnih električnih vrtalnih strojev ter ovsa za Zabukovico, do 23. septembra pa za dobavo kalibrira-ne verige ta gonilnih kolutov. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 9. septembra ponudbe za dobavo štajerske stiskalnice, dvigala, poljske kovačnice, raznega elektrotehničnega materiala ter raznih laboratorijskih potrebščin, do 23. sept. za dobavo šamotne opeke in izolacijskega voda, do 30. sept. za dobavo izolacijskega voda, do 7. oktobra za dobavo raznega električnega materiala ter agregata za električno varen je.
Borze
Pretekli teden je znašal na ljubljanski borzi devizni promet le 1.73 milijona din nasproti 5.54 milijona din v prejšnjem tednu. To zmanjšanje je v zvezi s pomanjkanjem klirinških mark na trgu. ki jih je Narodna banka v prejšnjem tednu dodeljevala z zelo majhnih zneskih.
DEVIZE
Curih. Beograd, 10. Pariz 9.90 (bankovci 6.75), London 17.61 (bankovci 8.90), New York 440 (bankovci 438), Milan 22.20, Madrid 40, Beriin 175.64 (registermarke 51.25).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago. 7. sept. Začetni tečaji: pšenica; za, sept. 75.375. za dec. 76.75, za maj 77.50; koruza; za sept. 63, za dec. 57.75, za maj 57.50.
meja banovine Hrvatske za končnoveljav-no. Kdor želi, da bi njegov kraj pripadel k Hrvatski, ta naj za to dela med narodom. Hrvatsko narodno vodstvo ne more samo storiti vsega. S sporazumom je bilo mnogo storjenega, vendar smo še daleč od tega, kar je naš zadnji cilj. Naroda ne more zavreti noben paragraf in dogovor pri delu, da postane popolnoma svoj gospod na svojem.«
Nato je dr. Krnjevič govoril o »težkem položaju Hrvatov, ki prebivajo izven banovine Hrvatske« in navajal razne primere zapostavljanja Hrvatov. Obširno se je bavil s prilikami v Sarajevu ta dejal, da »je n. pr. v sarajevski železniški delavnica danes manj Hrvatov, kakor jih je bilo za časa najbolj črne diktature leta 1935. ko je nastopil Stojadinovičev režim.«
Glede odnošajev s Srbi je dejal dr. Krnjevič, da se jih Hrvati ne boje: »V banovini Hrvatski ne postopamo s Srbi tako, kakor postopajo s Hrvati izven banovine Hrvatske. Srbi lahko v banovini Hrvatski srbu-jejo. kolikor jih je volja. Od njih zahtevamo samo eno, da spoštujejo zemljo ta narod, med katerim žive. Prav tako postopamo z ostalimi narodnimi skupinami, ki žive v naši banovini.«
Sklicanje hrvatskega »narodnega zastopstva64
Poročali smo že. da namerava vodstvo
HSS sklicati v Zagreb sejo tako zvanega hrvatskega narodnega zastopstva. Ta vest se sedaj iz Zagreba potrjuje. Izvršene so že bile razne preureditve v sejni dvorani bivšega hrvatskega sabora in zatrjuje se, da bo hrvatsko narodno zastopstvo sklicano v drugi polovici septembra. To zasedanje naj bi bilo nadomestilo za hrvatski sabor, za katerega dosedaj volitve niso mogle biti razpisane.
Vodstvo HSS pripravlja za zasedanje obširen program in bodo razpravljali tako o političnih, kakor o gospodarskih vprašanjih. Verjetno bo tudi zunanjepolitična debata. Posebna razprava bo posvečena vprašanju reform, ki se nahajajo na dnevnem redu. Vodstvo HSS zavzema stališče, da stranka nc more odobriti nobene v vladi j pripravljene reforme, dokler zastopniki hr- j
Samo danes in jutri je ljubljanski velesejem še odprt. Danes bodo na velesejmu tekmovali naši harmonikarji. Najavljenih je lepo število tekmovalcev.
Jutri popoldne ob 5. pa bo na sejmišču žrebanje kuponov, ki so jih obiskovalci velesejma oddajali v veliko zapečateno žaro. Med izžrebance bodo razdeljena naslednja darila: motorno kolo, radijski aparat, šivalni stroji, mnogo koles, preproge, pohištvo, brzoparilnik, otroški voziček, večje število ur, vino, likerji, pivo, rogaška slatina, kravate itd.
Občinstvo naj izrabi še ta dva dni za obisk velesejma, ki v polni meri zasluži največje zanimanje. Navzlic vsem nadlogam doživljamo živahne velesejmske dni v vsej lepoti zgodnje jeseni. Ni čuda, da je na velesejmu vedno veselo vrvenje, da je polno razvedrila in da se nepričakovano dobro razvijajo tudi kupčije. Ker je letos manj tujih razstavljalcev, pomeni letošnji jesenski velesejem močno okrepitev domačega trga.
še na nekaj moramo opozoriti, na novo urejeno cvetlično razstavo. Nepozabno lepo cvetje so zbrali na tej razstavi. Letošnjo razstavo na velesejmu je pripravil in uredil letos osnovani vrtnarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo. Po naslovu prireditelja je sicer marsikdo v zmoti, češ da je to razstava poklicnih vrtnarjev. Vendar so v prvi vrsti ljubitelji tisti, ki so letos v izredno zadovoljstvo občinstva prikazali cvetje in povrtnino. Prevladujeta predvsem dalija ln gladijola, dasi je prav obširna tudi ?birka begonij. aster, cinij, ostrožnikov in še mnogo je tam izredno lepega ostalega jesenskega cvetja. Takih gladijol, kakor so letos na razstavi, premore Slovenija. Klimatske priliki so za to cvetico v Sloveniji prav posebno ugodne. Gladijole razstavlja več ljubiteljev te ele-' I
Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode:
Pri revmatizmu in sladkorni bolezni
se dosegajo zelo dobri rezultati z vrelcem DONAT!
vatskega narodi niso izrazili svojega mišljenja in zavzeli svojega stališča.
Priprave za zasedanje hrvatskega narodnega zastopstva vzbujajo tem večjo pozornost, ker je po zatrjevanju obveščenih krogov to zasedanje zamišljeno kot trajna institucija in se bo redno ponavljala, dokler ne bo izvoljen hrvatski sabor. Tako zvane-mu narodnemu zastopstvu pripadajo bivši narodni postfanci HSS, izvoljen- leta 1938, ter senatorji, ki so bili izvoljeni letos spomladi.
Seja vodstva SDS
V	Beograd so dopotovali člani izvršnega odbora SDS s predsednikom Vilderjem. Včeraj in danes razpravlja izvršni odbor te stranke o notranji in zunanji politični situaciji. Nedavno je banovinski odbor SDS sprejel resolucijo, ki bo sedaj predmet razprave na beograjski seji. V resoluciji je rečno; »SDS v Vojvodini stoji slej ko prej na stališču sporazuma z dne 26. avgusta 1939. Ona ie odobrila sodelovanje predstavnika v vladi sporazuma, pričakujoč, da bo ta sporazum popolnoma izključil monopol oblasti ene stranke. To pričakovanje pa ni bilo uresničeno. SDS zahteva od predsedništva KDK. da se brez odlaganja uredijo prilike v Vojvodini ob polnem sodelovanju SDS. Stranka smatra tudi. da bi se zlasti v današnjih težkih zunanjepolitičnih in gospodarskih prilike h morala izvesti koncentracija vseh konstruktivnih narodnih sil radi zasotovitve narodnih pridobitev. Za slučaj, da bi zahteve SDS ne bile sprejete, bo stranka izvajala vse politične posledice.«
Razen tega bo izvršni odbor razpravljal tudi o razmerah na Hrvatskem in o gospodarskih vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Naši dijaki se vračajo iz Pariza
Po kapitulaciji Francije in njeni okupaciji ie ostalo zlasti v Parizu, pa tudi v nekaterih dragih francoskih vseučiliških •krajih precej jugoslovenskih dijakov, ki se niso mogli vrniti v domovino. Medtem je bil z nemškimi oblastmi dosežen sporazum da jugoslovenski študentje lahko zaouščaio Pariz ter se vračaio Drek o Nemčije v Jugoslavijo. Vračanje ie organizirano v manjših skupinah in bodo tako v najkrajšem času vsi naši dijaki doma. Te dni se ie vrnila v Beograd skupina d ia-kov. ki poudarja, da so jim nemške oblasti tako v Parizu kakor na potu šle povsod zelo na roko.
Težke prehrambene razmere v Splitu
V	Splitu že nekaj časa trajajo težke pre-hranbene razmere, že ponovno je ostalo mesto brez kruha. Sedaj je mestna organizacija HSS na posebni seji zahtevala od banske oblasti v Zagrebu nujne in energične ukrepe ter je za slučaj, da ti ukrepi ne bodo takoj izvedeni, odklonila vsako odgovornost za posledice. Težka je situacija tudi v drugih dalmatinskih mestih in zlasti na otokih vsled nedostatkov v organizaciji dovoza zadostnih količin moke.
Velik porast rojstev v Nemčiji
Leta 1937. je bilo v Avstriji rojenih 86.351 to je 12.8 živih novorojenčkov na tisoč prebivalcev. V stari Nemčiji pa je znašalo število novorojencev pred prevzemom oblasti po narodnih socialistih približno 14 na tisoč prebivalcev, če primerjamo te številke z današnjimi podatki rojstev v Nemčiji, potem lahko ugotovimo lep razvoj nemškega naroda na tem področju. že danes znaša število rojstev v državi 23.4 na tisoč, na Solnograškem ta na Koroškem pa za prvo letošnje četrtletje celo 31.4 na tisoč prebivalcev.
gantne, vrhu tega še modne cvetic*?, vsekakor pa je sortiment, ki ga prikazuje dr. Brodar iz Ormoža, edinstveno lep, prav očarljiv. Saj so pa tu prikazane najlepše vrste, vzgojene v Ameriki, v daljni Avstraliji, na Angleškem, v Franciji, Belgiji, Holandiji in Nemčiji. Te gladijole so po svojem stasu neoporečne, po barvi skoraj da nedosegljive, v pogledu zdravja zelo zanesljive in razmeroma lahke glede vzgoje. Marsikdo si jih poželi, le da ne ve, kako priti do njih. Pišite vrtnarskemu odseku Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani, sporočite imena odbranih cvetic vsaj do novembra, pa boste tudi v vašem vrtu prihodnje leto imeli te lepe gladijole. Tudi ostrožniki v svojih modrih barvah so na velesejmu zbrani v odiičnem izboru, dasi je to cvet maja in junija. Da-lije ostanejo stalna cvetica jesenskega vrta. Razvoj dalij gre svojo pot naprej. Letos so nam pridni ljubitelji zopet pokazali toliko lepega, da se zanimanje za dalije znova obnavlja. Tudi te vam v odlični izbiri oskrbi vrtnarski odsek. Vrtnice, kraljice cvetja, so letos samo v malem prikazane. Letošnje leto je močno zatiralo njih rast in pridnost cvetenja. Pa še mnogo je na razstavi cvetic, ki jih v Ljubljani prvikrat vidimo. Treba je le počasi od vaze do vaze, z listkom in svinčnikom v roki, pa bo ta razstava gotovo dosegla namen. Ako se pri tem tudi krožek ljubiteljev cvetic, zbranih v vrtnarskem odseku ŠVD. poveča za nov kader članov, bo to plačilo javnosti prirediteljem razstave in zagotovilo, da bo še večja družba požrtvovalnih prijateljev lepega vrta v bodoče priredila še bolj privlačne razstave cvetja in povrtnine.
Predstave »Totega teatra« na velesejmu so danes Ob pol 4. pol 6. ta pol 9. uri. Rezervirajte vstopnice.
BELEŽKE
Jutri hs zaključek velesejma
i <
Sokolsko društvo Žagarje ob Savi
bo odkrilo spomenik blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja odkrije danes v okviru svoje 50-letnice. — Ob 3. popoldne telovadni nastop.
Vabi vsa bratska sokolska društva, člane in ostalo občinstvo k obilni udeležbi.
sti
Na Gorenjskem je fietno . • •
Zdaj, ko prihaja jesen v deželo in so utihnili kravji zvonci po planinah pod Stolom, z lastovkami vred odhajajo poslednji letoviščarji iz Žirovnice. Kar precej se nas je nabralo preko poletja klub oblakom na našem in tujem nebu. Nekaj petičnih izbrancev je letovalo v svojih lastnih hišah in vilah v Podstolskih planinah. Bolj navadni zemljani smo izbrali poletna bivališča v prijaznem Valvasorjevem domu in po mnogih zgledno urejenih gostinskih sobah v Žirovniški dolini.
Tujskoprometno društvo v Žirovnici je poti odličnim vodstvom svojega predsednika zelo uspešno delalo za čim večjo udobnost letoviščarjev. Tako je na več krajih uredilo in popravilo poti in steze, ki so nudile gostom prijeten užitek. V načrta ima tudi zgraditev kopališča, ki bi bila za ves kraj prepotrebna in nad vse koristna pridobitev. S tem bi Žirovnica postala gotovo ena najbolj privlačnih točk, posebno, ker ima za kopališče na razpolago krasno, sončno lego.
Preproge Zavese Tapeta® blago
Jovan Ristič. Z redom sv. Save IV. stopnje tajniki zunanjega ministrstva dr. Dra-giša Glišovič, Dimitrije Toškovič, dr. Dra-gotin Nikola in Spasoje Jefremovič. Z redom sv. Save V. stopnje pa pisarji poslaništev Dragomir Bogič v Stockholmu, Ciril škerjanec v Bernu in dr. Vukadin Mi-letič v Moskvi ter pisar zunanjega ministrstva Savo Mihajlovič in pisar generalnega konzulata v Trstu Svetislav Milo-savljevič.
TRGOVSKI UČNI ZAVOD V LJUBLJANI, •
Kongresni trg 2 (Telefon 29-86).
sovanie v ni trgovski
nika I. klase nižji vojaški kapelnik n. klase Karel Bača, za nižjega vojaško-tehnlčnega uradnika I. klase nižji vojaško-tehnični uradniki n. klase: zrakoplovno-tehnifine stroke: Ivan Cotman, Gabrijel Hauptman, Milo Maslek, Maks Dernač. Za nižjega veterinarskega pomočnika I. klase nižji veterinarski pomočniki II. klase: Ivan Drino-vec, Viljem Pozderec. Za nižjega vojaškega kapelnika m. klase nižji vojaški kapelnik IV. klase Anton Rabadan.
AN
RENA
iVIANU FAK TURA
F. RS.
LJUBLJANA, MESTNI TRG 24
V ostalih vaseh bi bilo treba pač marsikaj še prepraviti, popraviti, kar je dose-daj tujskemu prometu v občutno kvar. Tako najdemo še vse preveč odprtih gnojišč in po potih razlitih gnojničnih luž. Celo pri slavni Prešernovi hiši v Vrbi se skrbno neguje pristna, staromodna odprta gnoj-nična jama. Morda kot starinska zanimivost spada v oskrbo Prešernoveg doma, zakupniki Prešernovine pa bi iz zelo donosne vstopnine menda lahko kupili nekaj cementa in peska, da bi pokrili nedišečo okoliščino sredi dvorišča.
Dalje vidimo, kako ob glavni cesti jemljejo konec kapelice in znamenja, ki so bila morda cclo umetniške vrednosti. Zdaj služijo popotnim ljudem, da v njih vedre.
Grobnice in sponisnlke
kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah Kamnoseško kiparsko podjetje
Franjo Kusiovar
pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — Tel. 49-09.
Blizu cerkve zraven novega občinskega doma sameva razpadajoča stavba, o kateri nam pove napis na njej, da je to šola. Tudi pot na Bled bodisi čez Breg, bodisi čez Vrbo, vpije po ureditvi. Če greste preko Vrbe, vzemite s seboj hodulje, da ne boste obtičali v blatu.
To je samo nekaj največjih nedostatkov, ki vsakega tujca bodejo v oči in ga tudi odganjajo. Gotovo to niso naloge samo za posameznika, ampak je to stvar cele vasi, piredvsem pa je to zadeva občine, ki bo slej ali prej morala poseči po sredstvih da bo eno ali drugo nerednost odpravila, če bo hotela pritegniti v svoj kraj čim več letoviščarjev in s tem pomagati gospodarsko svojim občanom.	Letoviščar
Vsa FOTO&materska dela
v dovršeni kvaliteti v specialni fototrgovini
Ljubljana, Tyrševa cesta 20
se vrši dnevno do pričetka rednega pouka dne 16. septembia. Tečaj si je zavoljo svoje solidnosti in odličnih učnih uspehov pridobil izvrsten sloves. Pravica javnosti. — Učnina zmerna — revni dijaki prejmejo popust. — Vsa podrobna pojasnila in prospekte daje vodstvo ustno ali pismeno.
* Nova napredovanja oficirjev in vojaških uradnikov. Za kraljev rojstni dan je izšel velik ukaz o napredovanju aktivnih in rezervnih oficirjev. Za armijskega generala je napredoval divizijski general Ilija Bra-šič, za divizijske generale brigadni generali: pehotni Miljutin Milenkovič in Čedo-mir Stanojlovič, artilerijski: živorad Božič in konjeniški Dušan Isakovič, za bri-gadne generale polkovniki: generalštabna Vasilije Petkovič in Velimir Ranotovič,
LJUBLJANA MAR« BOB
*	Zadnja pot kapetana Ercigoja. V Beogradu je bil v sredo pogreb znanega junaka našega neba letalskega kapetana Antona Ercigoja. Na zadnji poti ga je spremil tudi komandant Beograda general Kostič, dalje komandant zrakoplovstva general Mirkovič z najvišjimi oficirji svojega štaba, zastopniki vojske in mornarice ter civilnega letalstva. Za njegovo krsto je stopal tudi njegov brat zrakoplovni kapetan Božidar Ercigoj. Pokojni je bil rojen Dalmaciji. Bil je splošno znan pod imenom »Tonči«. Spadal je med naše najboljše pilote. Leta 1937. je kapetan Ercigoj zastopal naše letalstvo pred grofom Cianom, enim najboljših italijanskih letalcev. Grof Ciano ni ostal samo pri čestitkah, temveč je ukrenil vse potrebno, da je dobil kapetan Ercigoj za svoj drzni polet italijan sko krono. Leta 1938. je znova zastopal na mednarodnem mitingu naše letalstvo. In ponovno se je igral v zračnih višavah s smrtjo. Zopet je pokazal kaj zmore pogum in spretnost. Zadnje čase je bil komandir eskadrile.
*	Pozdravne brzojavke iz Novega Sada. Ban g. dr. Natlačen je ob priliki odkritja spomenika Viteškemu kralju prejel iz Novega Sada brzojavke naslednje vsebine: »Ob priliki odkritja spomenika blagopo-kojnemu Viteškemu kralju sprejmite, gospod ban, moje čestitke, ban dunavske banovine dr. Kijurina.« — Dalje: »Povodom današnjih svečanosti v Ljubljani, sedežu in srcu naše drage Slovenije, pošilja v svojem in v imenu mesta Novega Sada najboljše želje in srčne čestitke, dr. Petrovič, predsednik občine.« In Še tole: »Pro-
Mmiimb©m
"nalivno pero za celo življenje
to. mora naša Zveza tudi letos predložiti kr. banski uoravi končni gmotni usr>eh nabiralne akcije ob priliki protituberkuioz-neea tedna in priobčiti ea za iavnost v našem časopisju. Da bodo torei naše edinice lahko zaključile svoje račune v tem pogledu in z našo zadevo likvidirale, prosimo nujno, da bi vse zamudne šole. občine. društva itd. čim brž ugodile naši vljudni prošnji. Isto velia tudi za vse zamudnike (šole. društva, občine itd.), katerim je naša Zveza neposredno Doslala material v razprodajo. — Protituberkulazna zveza v Ljubljani.
l/E f> A\i C
GER1J1
».'■>''.*..> : t » ■ 1'oV t A u A • » ' .i'
• Visoko odlikovanje v diplomaciji in konzularnem zboru, z redom Sv. Save I. stopnje so odlikovani pomočnik zunanjega ministra Ilja Jukič, naš poslanik v Moški dr. Milan Gavrilovič, naš poslanik v Sofiji Vladimir Milanovič in poslanik v Bukarešti Aleksander Avakumovič. Z redom jugoslovenske krone H. stopnje načelnik pravnega oddelka zunanjega ministrstva dr D!avko Stcjkovin, naieinik zgodovinskega oddelka zunanjega ministrstva dr.
Prt zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
Vojislav Jovanovič in generalni konzul v Marseillu Ivan Gerasimovič. Z redom Jugoslovenske krone III. stopnje svetnik zunanjega ministrstva dr. Stojan Gavrilovič. Z redom sv. Save III. stopnje generalni konzuli Nikola Vukovič v Bariju, Brani-slav Dimitrijevič v Diisseldorfu, Aleksander Protič v Zadru, in Radomir Marinko-vič v Korči. Dalje svetniki zunanjega ministrstva Nikola šuica, Velibor Pesič in i
pehotni: Miloš Ožegovič, Dragotin Kuzmič, Petar Lazič, Mihajlo Lukič, Radovan Po-povič, Miroslav Trifunovič in Svetomir Popovič. artilerijski: Bogumil Armič, Aleksander Mihajlovič in Dragan Klaič, inže-njerski: Miroslav Opačič in Stevan živa-novič, zrakoplovni: Gjorgje Jovanovič, in-tendantski Lavoslav Milic in života Jovanovič; v čin kontre admirala kapetan vojnega broda Emil Domajko. V čin polkovnika so napredovali podpolkovniki gene-ralštabni: Ivan Zupančič in Dragotin šten-1 cel, inženjerski: Dragan Kober, intendant-j ski': Hinko žabkar in Ivan Jane, sodni: i Vladimir Dolezil in Otokar žlindra. V čin kaoitana vojnega broda: Anton Debevcin Boris Pire. V čin podpolkovnika majorji: pehotni: Božidar Košar, Ivo šnur in Dahnilo Trampuž. konjeniški: Ljudevit Leš-ner, inženjerski: Drago Globcčnik. intendantski; Edvard Tiler in strokovni: Milan šterkanec. V čin majorja kapitani I. klase pehotni: Ciril Podgornik Josip Ri-javec, Jakob Blažon, Ivan Rabadan in Rudolf Primorac; artilerijski Ivan Hitrec, Ivan Brajdič, Iva.n Strecker, Ivan Ravnik, Pavle Jezernik, konjeniški Zdenko Strelec in Josip Golob inženjerski Dragomir Skarlovnik Milan Kosec, Ivan Norm&li. Vladimir Valenta in Milan Posder; zrakoplovni Ivan Makiedo in Drago Brezovšek, artilerijsko tehnični: Emil Adamič, apote-karski Milan Krnic veterinarski Franjo Zoreč, orožniški Friderik Leman, mašinski Ivan Varljen. V čin kapetana I. klase ka-petani II. klase: pehotni Ivan Bumber, Karlo Sternad, Rudolf Goričnik, Alojz-Vekoslav Malnarič, Dragan Mikuš, Ljudevit Ulčnik, Franjo Pilih. Alojz Trstenjak, Frano čipin, Vladimir Dorman; artiljeri-ski: Hugon čiček, Raul Sabljak, Franjo Poljak, Vladimir Ostrovski, Martin Prelog, Julij Cimerman; inženjerski: Franjo Zaje, Alojz Budihna, Stanislav Ravbar, Anton Komel, Miro Breginc, Slavko Stojan; letalski: Josip Ga!e. Josi Rugale; intendantski: Tomaž Oblak, Mirko Zinauer; veterinarski:
Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefovo« grenko vodo ako jo »Franz-Josefova« voda deluje milo. prijetno, naglo in zanesljivo.
Ogl. reg. S. br. 30474/35
Aleksander Mikličan; orožniški: Artur Svetlič, Aleksander Tomič; mašinski: Maksimilijan Matek. V čin poročnika bojnega broda I. klase poročniki bojnega broda
II. klase: Franc Dolinšek, Baldcmir Saje, Hubert Jeločnik, Maks Peršon, Albin Un-ger, Branko Volgar. V čin kapetana II. klase poročniki: intendantski Rudolf Bog-ner, veterinarski Štefan Vaš, orožniški Milan Rizmondo. V čin poročnika podporočniki: artiljerijski Anton Juvan. 2a višjega vojaškega kapelnika III. klase bivši vojaški kapelnik IV. klase Dragotin šmid, za višjega vojaškega kapelnika IV. klase nižji vojaški kapelnik I. klase Maksimilijan Mikšik, za višjega vojaško-tehničnega uradnika IV. klase tehnične stroke mornarice nižji vojaško-tehnični uradnik I. klase Ivan šusteršič, za nižjega vojaškega kapel-
fesorski zbor in dijaki moške gimnazije kralja Aleksandra I. v Novem Sadu, katera v svojem naslovu ponosno nosi ime kralja Zedinitelja, srčno in z velikimi simpatijami pozdravljajo današnje svečanosti v bratski in nam vsem dragi Ljubljani, s katero je Novi Sad nerazdružljivo vezan v ljubezni in trajni vdanosti do naše narodne dinastije in mlade, močne kraljevine Jugoslavije. Direktor dr. Branko Maga-raševič.«
i^&l/	nrtfotf
lu	srnpdis
-
* Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 72. z dne 7. t. m. objavlja uredbo o kontroli proizvodnje, uvoza in prodaje zaščitnih sredstev proti bojnim strupom in posebnih sredstev za preprečevanje in gašenje požara, naredbo o zaznamovanju mask za uporabo v industrijske in sanitetne namene, pravilnik o izobraževanju otroških vrtnaric, pravila za opravljenje izpita za otroško vrtnarico in razne objave iz »Službenih novin«.

/vUL
i
Zdravilišče
RADIO-THERMA LAŠKO
Uspešno zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, gihta, ishiasa, ženskih bolezni, arterioskleroze it.
ZNIŽANE PAVŠALNE CENE.
Zahtevajte prospekte!
E3BBMI
* Poroke. Včeraj 7. t. m. se je poročila v Radečah pri Zidanem mostu znana ljubljanska violinistka in absolventka zagrebške akademije, gdč. Inka Dernovško-va z gosp. dr. Vladislavom Wildpre-t o m, asistentom na klin'ki pri dr. šer-cerju v Zagrebu. — V Ljubljani sta se včeraj poročila g. Stipe k a t a 1 i n i č, vele-trgovec iz Kašteia Novega pri Splitu, m gdč. Milica Lovec, slušateljica prava iz Ljubljane. Poročil ju je knezočkof dr. Gre-gorij Rožman v svoji kapeli. Priči sta bila gg. Ciril Mikuž, sodnik iz Maribora, in Vilko Mazi, strokovni učitelj iz Ljubljane. Min'ima paroma obilo sreče in blagoslova!_
na oSoIsu Krku
Vodeče Kopališče na otoku. Okrog 2 km peščene plaže. 15 komfortnih hotelov in persionov Eiektrična razsvetljava, vodovod. kopališčni zdravnik lekarna. Kompletni pension s taksami oa 55. do 75.— dinarjev — Zahtevajte prospekte!
ALI ŽE VESTE...!
vodilni časopisi države za družbo in zabavo »DIE DAME«, »SILBERSPIEGEL«, »ELEGANTE WELT UND DIE NEUE LINIE« so cene svojim izvodom znižali na 14 — din.
»SIGNAL« je dosegel najvišjo naklado vseh iz inozemstva v Jugoslavijo vpeljanih časopisov.
In najbolj znani nemški dnevniki so povsod najbolj aktuelni izmed vseh v Jugoslaviji razširjenih inozemskih časopisov. Nijh skrajna cena znaša samo din 3.—. Vprašajte pri svojih prodajalcih!
I
* Na željo naših krajevnih edinie prosimo vsa upravitelistva šol in vsa druga društva (fantovske odseke, sokoiska in gasilska društva, občine in dr.), katerim so kraievne orotituberkulozne lige rasooslale ob priliki letošnjega protiti'b?rku!oznoga tedna v razx>rrdaio nror>aeandni material (nabiralne listke kolke, brošure o ietiki itd.), da bi nemudno predložila pristoinim krajevnim orotituberkulozn m ligam obračune in nakazala nabrani denar ozirema vrnila neprodani material. Naša Zveza sestavlja namreč končni obračun o nabranih prispevkih in mora v to svrho imeti obračune vseh svojih edinic. Kakor vsako le-
ŠOLSKI RAZGLAS
Christofov učni zavod, Ljubljana
DOMOBRANSKA C. 15.
(telefon 43-82)
ENOLETNI trgovski tečaj
s pravico javnosti.
Vpisovanje se vrši vsak dan dopoldne in popoldne med običajnimi uradnimi urami (tudi v nedeljo).
Podrobne informacije daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. — Na razpolago novi ilustrirani prospekti.
šolnina je zmerna, manj premožni uživajo popust.
Radi svoje solidnosti in odličnih učnih uspehov ima zavod odličen sloves in je vsako leto najbolje obiskan.
Največje in najmodernejše trgovsko učilišče te vrste.
Zahtevajte prospekt!

* Planinsk« postojanke Osrednjega društva S. P. D. bodo v letošnii poletni se-ziji zaprte v naslednjem vrstnem redu. Do 15. septembra bosta oskrbovani Orcžncva koča pod Črno prstjo in Vodnikova koča na Velem poliu. do 22. septembra bodo oskrbovane Triglavski dom na Kredarici. Staničeva koča in Češka koča pod Grin-tavcem. do 29. septembra bedo oskrbovane Aleksandrov dom Ded Triglavom, koča pri Triglavskih iezerih. Erjavčeva koča na Vršiču. Cojzova koča na Kokrškem sedlu in koča v Jermanovih vratih. Do 6. oktobra bo oskrbovan Aliažev dom v Vratih. Do navedenih terminov moraio oskrbniki oskrbovati svoie planinske postojanke.'Ako pa bi bilo po tem času še let>o vreme in bi skupine hotele še v tem času Dosetiti eno izmed teh postoiank se ie treba predhodno prijaviti vsai do četrtka in ie treba položiti varščino. Stalno so oskrbovani Zlatorog ob Boh. jezeru. Dom SPD na Komni. Dem na Krvavcu. Dom v Kamniški Bistrici in koča na Veliki Planini. Planinci. izrabite lepo jesensko vreme ter po-setite naše planine!
Prava kava je vedno dražja. Dobra gospodinja kupuje
2ikino kavino mešanico
• Strelsko tekmo priredi strelska družina v Kostanjevici na Krki danes 8. t. m. Začetek tekme ob 10., zaključek ob 16. Kdor bi se rad udeležil tekme, naj se javi danes pred tekmo vodstvu na društvenem strelišču. Najboljši strelci bodo deležni lepih nagrad. Po tekmi bo prijateljski sestanek vseh tekmovalcev. Pokroviteljstvo tekme je prevzel sreski načelnik g. dr. Tomšič Josip.
Sanatorij za živčne bolezni
Zagreb, Zelengaj br. 87 — Tel. 93-80, 96-44 šef-zdravnik: Dr. GJURO VRANEŠIČ
*	Kopalne kadi, umivalnike, stranišča,
vodovodne cevi itd. dobite najceneje pri P. Majdič »Merkur«, Kranj. Razstavlja na velesejmu pred paviljonom »E«. (—)
*	Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski teč«j s pravico javnosti, Maribor, Vrazova ulica 4. Vpisovanje dnevno dopoldne in popoldne. ob nedeljah in praznikih samo dopoldne. šolski program zastonj, lastni dijaški internat. Začetek pouka 9. septembra. (—)
*	»Emona« cvetlični č»j. Zakaj bi uživali drage inozemske čaje (ruskega itd.) ko pa rastejo vendar pri nas doma mnoge hranilne rastline, ki nam pravilno sestavljene, nudijo mnogo boljšo in okusnejšo čajno mešanico. Po skrbnem prizadevanju se je 1
Indantfaren veseli vsakega!
Indanthren-tkanine so enako dobre za velike in majhne, za mlade in stare. Lepota barv ostane nespremenjena vzlic čestemu pranju, vplivu sonca in dežja. Z Indanthren-barva-mi pobarvane tkanine so neprekoslji-vo stalne v pranju, na soncu in po vsakem vremenu. Zato ostanite zvesti Indanthren-barvam!
posrečilo sestaviti izborni »Emona čaj« iz samih domačih hranljivih rastlin prijetnega okusa in osvežujočega ter vzpodbu-jajočega delovanja. »Emona« cvetlični čaj je naša narodna pijača, s katero boste zadovoljili vašo družino in vaše goste. Zahtevajte pri vašem trgovcu izrečno »Emona cvetlični čaj v originalnih V« kg paketih po 16 din. Proizvaja: Lekarna Mr. Baho-vec, Ljubljana, Kongresni trg 12. (—)
*	Vso pozornost široke javnosti zasluži današnja priloga našemu listu, ki pojasnu-je namen, ustroj in delovanje Dopisne trgovske šole v Ljubljani, Kongresni trg 16/11. Ta šola se je iz skromnih začetkov razvila v ugleden izobraževalni zavod, ki je namenjen najširšim slojem našega naroda. (—)
*	Kako lahko kupiš pšenico. Pišejo nam: Ruski kmet je obljubil cerkvi, da ji bo daroval sveče za izkupiček konja, če ga proda. Odpravil se je na sejem. S seboj je gnal konja in petelina. Na sejmu ju je ponujal oba skupaj. Konja je cenil na pet rubljev, petelina pa na 250. Tako ju je resnično prodal in daroval cerkvi pet rubljev za sveče. Podobno se godi danes mlinarjem in konzumentom. Ce iščeš pšenico po fiksni ceni, je ni. Ce se zanimaš za rž, jo dobiš v zvezi s pšenico. Moraš pa rž, ki je v prosti kupčiji, toliko preplavati, da pride pšenica znano nad maksimirano ceno pženice.
*	Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska c 15 (telefon 43—82). Ravnateljstvo razglaša: Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši vsak dan dopoldne in popoldne (tudi v nedeljo). Sprejemajo se učenci in učenke, ki so dovršili štiri razrede meščanske šole aH gimnazije. Ugodnosti: rodbinska doklada, dijaške vozne karte, veljavnost izpričeval. — Podrobne informacije in nove prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. Šolnina je zmerna, manj premožni imajo popust. Lastno moderno šolsko poslopje. Največje trgovsko učilišče te vrste!
(-)
*	Šulekova »Diplomatska histroja centralnih sila 1882—1915«, prvo naše sistematično delo o diplomatski zgodovini najnovejše dobe, priznano od najvišjih odločujočih osebnosti doma in v i nozemstvu, važno za vsakega izobraženca. Kompletna izdaja (2 zvezka) broširana 150, vezana 175 din. Naroča se pri avtorju, Ilica 180, Zagreb.
*	Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg Z. Redno vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno med običajnimi uradnimi urami do pričetka pouka dne 15. septembra. V tečaj se sprejemajo dijaki z dovršeno nižjo srednjo ali meščansko šolo z završnim oz. cižjetečajnim izpitom. Isti imajo pravico do rodbinskih doklad in dijaških voznih ugodnosti na železnici. — Večaj se nahaja v centru mesta, Učnina zmerna, revni dijaki prejmejo popust. Vsa podrobna pojasnila in prospekte daje vodstvo. (—)
Iz Ljubljane
u— Občni zbor moške in ženske šentpe-trske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bo 12. septembra (v četrtek) ob 20. uri v restavraciji glavnega kolodvora, člani in prijatelji naše obrambne družbe vljudno vabljeni!
Predno odidete na Vaš letni oddih, izlet ali gorsko turo
se oglasite pri
Foto Touristu Lojze šmucu
Aleksandrova cesta 8 — Ljubljana — kjer dobite podrobna navodila, kateri filmi so najboljši, da prinesete res ostre čiste slike domov. Konkurenčno ceno Imamo zložljivemu Balda Foto aparatu z optiko 1.6.3 z lepo usnjeno torbico in 2 filma za Din 350. Naše fotoamaterske izdelave, posebne pa povečane slike so poznane ne samo v Sloveniji, temveč celi Jugoslaviji po prvovrstni
in hitri postrežbi. Na posebno željo že v treh urah razvijemo film ta napravimo slike. Fotoamaterjem
Izven Ljubljane pa poštnoobratno. Se najvljudneje priporoča:
Foto Tourlst — Lojze $muc
LJUBLJANA — Aleksandrova cesta št. 8.
Cegki film »Torpedo 48«, ki se ravno sedaj predvaja v kinu Unionu, je verna slika češke filmske delavnosti v času. ko je češkoslovaška še uživala svoj prosti razmah. Snov se suče okoli novo konstruiranega torpeda 48, kar čehoslovaško vojno letalstvo čuva v največji tajnosti. Najdejo se pa brezvestni ljudje, ki za denar izda^ jajo svojo domovino, med njimi je" lepa svetovno znana violinistka Wengerjeva. ki s svojo umetnostjo prikriva podle izdajalske posle. Režiser je v okviru te umetnice izredno posrečeno vpletel v dejanje koncertne točke iz češke glasbene literature. Film podaja Sukov ciklus »Pomlad«, Fi-bichov »Poem« in Dvofakov amerikanski godalni kvartet »Adagio«. FIlm spada med najdovršenejša dela te vrste in je vreden ogleda, i—l
.JESKI i ILM
Torpedo 48
aunnnnnrT1^ Tnnoca rcmrncniio Predstave ob 15., 17. 19. In 81. urL fagajna odprta od pol 10 do 12 ure in od 14. ure dalje.
Senzacljonalnl boji med špljoni za novo konstruirani torpedo, ki ga čehoslovaško vojno minististvo drži v strogi tajnosti. Vijolinska virtuozinja—Spijonka. Skrajno napeti bliskovito vršeči se prizori! V filmu se podajajo koncertni odlomki iz češke glasbene literature: Sukov ciklus »Pomlad«, Fibichov »Poem« in Dvofakov godalni kvartet »Adagio«.
KINO UNSCU, tčL 22-21


KINO SLOGA, tel. 27-30. Danes premiera najnovejšega ln naj	•Sf A p ¥ JT f V I P I? % F C
ool j uspelega muzikalnega filma slavnega režiserja CARMINE GALLONE-ja	.SU	* V A 4 Aj Y Jj V
V gl. vi.: Johanes Hersters, Marija Tasnady, Paul Kemp, Theo Llngen, Gusti Volf in Kiciiard Komuu;>vsky. - V filmu sodeluje zbor in orkester kraljevega opernega gledališča v Rimu. To je film za smeha in zabave željne publiko, v katerem Igrajo najboljši nemški komiki. Film je poln objestnih šal, vedrega humorja in globoke srčne vedrine.
k m
Zadnja
9. dan predvajamo grandiozui ruski velefilm o slavnem carju, ustanovitelju Velike Rusije!	Ne zamudite!
Predstave ob 15., 17., 19 tn 21 url KINO MATICA, tel. 22-41 —...............lin
12. rre pred poslopjem odJcllia za kontrolo mer v Ljubljani, Grubarjevo nf.brežje !
štev. 17. Siesko načelstvo poi-iva vse- letnike motornih vozil, ca pripel j 2 jo svoja vozila pravočasno na kraj pregleda.
Strelsko okrožje v Ljubljani obvešča vse strelske družine, lovce, strclce in prijatelje strelskega športa, da bodo v soboto 14. in v nedeljo 15. t. m. velike strelske tekme za nagrade na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani. Tekme se pričnejo v soboto ob 15. in trajajo do 19. ure, v nedeljo pa se pričnejo dopoldne ob 8. in trajajo ves dan do 19. ure. Rezultati tekme odnosno njih razglasitev in razdelitev nagrad bo ob 20. uri v steklenem salonu restavracije na glavnem kolodvoru. Da bo mogoče ustreči vsem željam posameznih tekmovalcev, zlasti ekip, ki naj sestoje iz treh članov posameznih strelskih družin, se priporoča čim večja udeležba že v soboto popoldne, da se omogoči razvrstitev in čim večja možnost tekmovanja. — Uprava
Restavracija hotela Slon
slovi po dobri kuhinji in pijači; odlikuje jo odlična postrežba. Brezprašna lepa terasa.
Ekspresrestavracija
postreže vsak čas s toplimi jedili, okusno pripravljenimi malimi prigrizki, svežimi tortami in drugliT> pecivom. Najfinejši sladoled. Vzorne opremljen lokal za hitro postrežbo
n_ Razstava protiletalske zaščite v pa
viljonu »J« se bliža koncu, zat onanjo tem bolj opozarjamo vse, ki je še niso videli in jim toplo priporočamo, da si jo zaneslji vo ogledajo. Prav tako naj nikakor ne opu-ste ogled filma o pasivni obrambi pred letalskimi napadi, ki ga vrte vsak večer od 20. ure dalje pred paviljnom »K«. Take vstop na razstavo pasivne obrambe v paviljonu »J«, kakor ogled filma o letalskih napadih je brezplačen.
GLEDE
HIŠNE GOBE
in najrazličnejših škodljivcev v niši skla diščin, na njivah, na vseh rastlinah ito daje pojasnila in navodila poobl agronom inž. PrezelJ, Wolfova 8, tel. 34-73, Ljubljana
n— Danes v št. Vid! Sokolsko društvo St. Vid nad Ljubljano bo priredbo danes ob pol 20. na svojem telo adišču večerno telovadno akademijo, ot svitu reflektorjev, v proslavo kraljevega rojstnega dne. Za zaključek akademije bo prikazana scena pod geslom: »žrtve in borbe utirajo pot enakosti, bratstvu, svobodi.« Akademija bo nudila vsakemu obiskovalcu prijeten užitek, zato naj noben somišljenik so-kolstva ne izostane od obiska. Zdravo! Uprava!
MODNI atelje*	"
FEMINA
DANICA ROVŠEK GRADIŠČE 13/L
Glede na razpis gledališkega abonmaja za bodočo sezono opozarjamo vse re-flektante, naj se v lastnem interesu priglasijo čim prej, dokler je še večja izbera sedežev in abonmaji še niso preveč zasedeni. Gledališki abonma nudi ugodnost, da vidijo abonenti 38 del, ki jih uprizorita opera, drama in opereta in sicer po najugodnejših plačilnih pogojih v 10 mesečnih obrokih. Vse podrobnejše Informacije dobite v veži dramskega gledališča, kjer sprejemajo abonente od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Lanskim abonentom so njihovi sedeži rezervirani do 11. t. m. do 17. ure.
gasilske čete Kožarie-Podsmreka se vrši 15. septembra 1940 v gostilni Tomič, Dolgi most
Državno učiteljišče v Ljubljani. Ravnateljstvo sporoča abiturientom in abitu-rientinjam, ki so se priglasili za sprejem v novi V. letnik, in kandidatinjam. ki so se priglasile za sprejem v tečaj za izobraževanje otioških vrtnaric, naslednje: 1. Abi-turlentje ln abiturientinje z višjim tečajnim Izpitom naj se zglasijo v ponedeljek dne 9. t. m. ob pol 8. pri ravnateljstvu. Po prečitanju imen gredo vsi v Higienski za-
ocesni Specialist
dr. R. BASSIN
Gledališka ulica 4 zopet redno ordinira
ZDRAVNIK
dr. Marčlč Viktor
od ponedeljka 9. septembra naprej zopet redno ordinira
Zobozdravnik-špecijalist
dr. ivin Oblak
NE ORDINIRA DO 10. OKTOBRA.
Dr. PERšIč,
zopet redno ordinira Llngarjeva 2_Telefon 44-23
INTERNI 8 TKA
dr« Boiena M@r!]ak
do preklica ne ordinira
vod (šolska polikinika), kjer bo dopoldne od 8. dalje zdravniški pregled p::po'.dne od 14. dalje na učiteljišču izpit iz petja (posiuh!). Druga potrebna na.'o"ila bo dni g. ravnatelj ustno v ponedeljek zjuti aj, 2. Kandidatinje za otroške vrtnarice naj sj zglasijo v dneh 12., 13. in 14. septembra, vsak dan ob pol 8. pri ravnateljstvu v naslednjem reua: dne 12. septembra kandidatinje črk A do K; dne 13. septembra črk L do S in dne 14. septembra črk S do 2. Po prečitanju imen gredo kandidatinje v zgornjem redu v Higienski zavod (Šolska poliklinika), kjer bo od 8. dalje zdravniški pregled, popoldne na omenjene tri dni od 14. dalje na učiteljišču izpit iz petja. Po končanih izpitih bo razflošeno, katere kandidatinje bodo sprejete. Tem bo dal ravnatelj potrebna navodila za plača-nie šolnine in drugih šolskih taks. Ravnatelj.
Danes ob 15. uri
i^1
m
vx ar« d	? # r>a
p M fg p ^ *fc * & * * ■
31©
PAVLE LOVŠETOVE, Murniko\a ul. ČU
Vežbanje v belcantu, študij koncertnega oratorijskega in opernega sloga. Skupinski tečaji za začetnike s 1. oktobrom. Prijave od 15. do 17. ure.
Enoletni trgovski tečaj mestne občine lju! Ijanske. Vpisovanje v p°ned<ljek, 9. septembra od 9. do 11. are na liceju, BleivveiSova cesta 23.
j šolo v Murski Soboti, ki ima pravico jav-' noeti. Po za vršne in izpitu morejo napraviti diferencialni izpit ter nato prestopiti avtomatično v III letnik akademije. Prijavite se takoj osebi*- ravnateljstvu te šole, ker je prostih le še nekoliko mest, da ne bo prepozno; redni pouk se začne na že 10. septembra.	(—)
a— Govorice o »kritih nalogah živil so, kakor so mariborski novinarji dobili pri i tržnem nadzorstvu in kontrolnem uradu mestne občine mariborske zagotovilo, vse 1 r.eutemeljene in. tendenciozne. Zaloge živil pri trgovcih se »talno kontrolirajo od pri-. stojnh organov mestnega poglavarstva in se ni moglo doslej v nobenem primeru ugotoviti prikrivanje živil pri mariborskih trgovcih. Prav tako so izmišljene govorice, da bi tli kr.teri izmed mariborskih ! trgovcev zaradi prikrivanja živil areti-rra
a— Neznano kam je pobegnil od svojih staršev 161etni Star.islav Nerat, stanujoč v Stritarjevi ulici 47. StnrSd so v skrbeh zr. njejrovo usodo prijavili zadevo mari-fcorskl policiji
a— t k rad t no in n:jJeno kolo. Šoferju Martinu štrakarju iz Zimice je izginilo izpred neke postane na Aleksandrovi čeri; k«..o znamke »Wa££enradc. Na Kralja F&tra trgu se je našlo moško kolo znamke »Lord« z c.idenčno šce\ilko 2-129685. Kolo dobi lastnik na policiji.
a— Pozor! Specialno temno La ko pivo. Pozor! Po isti ceni kakor svetlo Glavno zastopstvo Gostiiničarske Divovarne d d Laško, hote] »Orel«. Maribor (—)
a— Specialist za ženske b>leznl in porodništvo med. unlv. dr. Fran Toplak zopet redno ordinira, Glavni trg 18, od 9. do 11. in od pol 16. do pol 17. ure. tel. 27-32. (—)
v Mostah
zabava — srečolov —
ples!
n— Našla se Je denarnic*, v kateri je Ključ za Wertheimovo ključavnico. Dobi se pri upravniku glavne pošte, Ljubljana 1. (—)
KONCERT MALIH HARMONIKARJEV
PODMLADKA JADRANSKE STRAŽE IZ DOMŽAL
NA VETU RESTAVRACIJE »ZVEZDA44
se bo vršil danes ob 3% uri. Nastopi okoli 50 malih harmonikarjev z zanimivim
sporedom. — Vstopnine nL
Novi
Novi
ZAKON
ustrofstvu vojske in mornarice
izide proti koncu tega meseca.
Zakon je na novo urejen z vsemi vnešenlmi spremembami in dopolnili.
Cena je v predplačilu 50.— dinarjev.
Naročila je poslati na naslov: Peš. major SLAVKO A. FARKAS Ljubljana 10
n— Zaradi snaženja prostorov mestnega obrtnega oddelka v Gosposki ulici ta urad v torek in sredo 10. im 11. t. m. ne bo posloval za stranke.
Za praktične poleliee
se usposobite v Robidovem enoletnem trgovskem tečaju s pravico javnosti, Ljubljana, Trnovska ul. 15. Tu dobite že v enem šolskem letu strokovno in splošno gospodarsko izobrazbo, ki je potrebna za kvalificirano delo v pisarnah ali za vodstvo lastnih podjetij in trgovin. Ugodnosti: rodbinske doklade, dijaške vozne karte Itd. (za dijake, ki imajo malo maturo). Pojasnila in prospekte daje vodstvo: Trnovska ul. 15. Tel. 40-48.
u— Pouk na harmoniki v šoli Rudo f a Piliha se prične 10. septembra. Informacije oz. prijave vsak torek, sredin četrtem v hotelu Metropol Pouk pri edino priznanem strokovnjaku državnem orvaku Rudolfu Pilihu vam zajamči siguren u^peh! (—>
Zadnja nedelja letošnjeg:
LJUBLJANSKEGA VELESEJMA
Izrabite jo Se za ogled razstav. Tekma harmonikarjev. Jutri v ponedeljek ob 17. ari bo na sejmišču žrebanje vstopnic za darila.
Glasbena akademija v Ljubljani.
Sprejemni izpiti na srednji glasbeni šoli iz solopetja, klavirja, violine in čela bodo v ponedeljek 9. t. m. od 9. ure dalje. Iz teorije in intonaclje: za pevce v ponedeljek popoldne od 15. ure dalje, za pianiste v torek dopoldne od 9. ure dalje, za vse ostale prijavljene (čellste, orglarje, pihala itd.) pa v torek popoldne od 15. ure dalje (—) o— Zadnji pregled motornih vozil v letu 1940 za območje sreskega načelstva Ljubljana bo v petek, 13. septembra, od 11. do
u— Društvo »Naša skrinja« vabi člane, prijatelje, interesente, da si ogledajo propagandno poletno domačo hišico na velesejmu. (—)
Iz Marffetra
a— Razpis mariborskega gledališkega abonmaja. Upiava Narodnega gledališča v Mariboru razpisuje za novo sezono abonma na 22 predstav (14 dramskih ln 7 glasbenih in en koncert). Abonenti uživajo velik popust ter plačujejo svoj abonma • v osmih zaporednih mesečnih obrokih, ! vedno v prvih dneh vsakega mesca. Cene abonmaju: osem obrokov po 47, 33, 27 in 17 din (za uradnike 39. 28, 24 in 12 din), za ložne sedeže; po 42, 33 ln 27 (36. 28 in 25), za parterne sedeže; po 42, 33, 25 in 20 (36, 28, 21 in 16), za balkonske sedeže; po 21, 17 in 12 (17, 12 in 8) čin za galerijske sedeže. Na razpolago pa so tudi bloki, ki so nekoliko dražji od navadnega abonmaja, pa zato omogočajo obisk poljubnih 15 dramskih predstav in 7 glasbenih večerov. Le predstave, ki so na lepakih označene z »izven« ne veljajo za bloke. Abonma je veljaven le za imenovano osebo in se : med sezono ne more odpovedati. Prijave Sprejema gledališka blagajna, ki je odprta vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 17. do sobote 21. septembra. Lanskim abonentom so rezervirani dosedanji sedeži do sobote
14.	septembra. Repeitoarni načrt bo objavljen prihodnje dni.
j a— Mestno poglavarstvo poziva vse pri-! vatne uslužbenske družine, ki reflektirajo ! na enotno moko, dodeljeno mestnemu poglavarstvu od banske uprave, da se poslu-žijo nakaznic za to moko po 5 kg na družino. Te nakaznice izdaja poplsovalni urad mestnega poglavarstva, Slomškov trg 6, med uradnimi urami. Na nakaznicah je označen kraj, kjer se lahko dvigne moka proti takojšnjemu plačilu 4.50 din za kg. Vsi državni, banovinski in samoupravni uslužbenci, aktivni in upokojeni, dobe moko v Nabavljalni zadrugi državnih uslužbencev na Rotovškem trgu 2, vsi uslužbenci državnih železnic kakor tudi upokojenci pa v Nabavljalni zadrugi državnih železnic na Frankopanovi cesti.
a— Letalska slavnost bo danes z začetkom ob 15. na tezenskem letališču, kjer bodo svečano blagoslovljena štiri jadralna letala mariborskega Aerokluba.
a— Krst štirih jadralnih letal. Jadralno-letalska skupina »Mejaš« priredi danes ob
15.	na letališču na Teznem krst svojih dveh novih jadralnih letal. Krščena bodo letala »Mejaš« tipa Komar bys, »MIha« tipa Grunau Baby 11/a, »Sraka«, prototip jugoslovanske konstrukcije inž. Iva šošta-riča in ca.nd inž. Vojka Humeka. ter končno »Muha« tipa Metla, konstrukcija cand. inž. Voika Humeka. Povabilo za totrstvo so prijazno spre;'ele gospe Hutterjeva, Le-nardova in Finterj?va ter gospod Mastek. Podprimo danes prizadevno skupino!
a— Izlet Sokolov kolesarjev v št. IIj. Na koncert narodnih pesmi in zabavo, ki ju danes priredi S'kol v St. Iliu. pohit;mo s kolesi. Zbor bo ob 13 30 pred Soko"skim domom od koder bo skupen odhod. Vabimo vse sestre in brate kolesari" da ^ udeleže tesra i~l"*a na nn?o me^o! Zdravo!
a— Lep pogreb. Včerrj v prtek so na mestnem pokopališču n? Pob.cžiu p-kopeli nenadoma um:'o hčerko odvetnika dr. škapina. pdč. Božcko. Po Treba so se poleg mnogoštevilnih naro rvh dnižin udeležili tudi odvetn ki Ln sodmki. Od ml? de pokojni ce se je poslovil tudi pevski zbor »Jadran«.
a— Pi^T>oved pfke l>- podaje b^lera kn;ha sc "ične v smislu sklepa zdiuženja prkovskih mojstrov v ponedeljek. Od tedaj dalje je prepovedano tudi nočno de'o v pekarnah. Na vrsto pride enoten kruh. ki se sme prodajati semo že en c"an star. Drobno pecivo iz bele mok bo še naprej na prodaj in bo stal komad 1 din. Enoten kruh se bo prodajal v kosih, težkih 54.5 dkg, po 3 din, *truce ln hlebci v tež: 109 dkg p^ pc 6 din.
a— Reflektantom na sprejerr v trgovsko akademijo re lahko želja izpolni, če se vpišejo v privatno dvorazredno trgovsko
Iz Cella
SSK

Sokol Ljubljana I. priredi danes za vse
čla stvo, naraščaj in c eco celodnevni peš-izlet v št. Jakob ob Savi. Odhod ob 9. uri z letnega telovadišča na Taboru preko aerodroma, kjer si ogledamo polete aero-planov. Za kosilo je preskrbljeno. Povra-tek iz št. Jakoba ob pol 18. peš, ostali z avtobusom.
e_ Na II spominskem Šahovskem turnirju dr. A Schwaba, ki ga prireja šahovski klub Gaberje, so bili v četrtek v drugem kolu zabeleženi naslednji rezultati: Hajsin-ger • Ahtik 1:0, Golja : F SchneideT 1:0, Verčkovnik . Habenšus pofl • pol, Mirnik : Slim ek 1.-0. E Cso-go • Regner 1:0. P. Csorgo • Pukmajster 1:0, J Schneider : Medved, Fajs : Esih 1:0, Donanjko : Rajšek 1:0. V prvem kolu prekinjena partija Verčkovnik : Pukmajster se je končala z 1:0.
e— Kaj je z regulacijo Savinje? Kakor smo že poročali, je regulacija Savinje v četrti etapi na Polulah končana. Ta dela so bila te dn> po posebni komisiji pod vodstvom zastopnikov banske uprave kolavdi-rana. Nujno potrebno je sedaj, da bi takoj pričeli regulirati Savinjo v peti etapi od Grenadirjeve brvi do drugega železniškega mostu. Kljub na Si m opozorilom pa regulacijska dela za peto etapo še vedno niso razpisana, čeprav gremo že v jesen in grozi pr-: regulaciji Savinje zaposlenim delavcem brezposelnost in veiika beda Del delavstva nameravajo zaposliti pri tlakovanju Mariborske ceste. Pri tem pa ne sme ostati, temveč je treba brez odloga poskrbeti. da se bo regulacija Savinje nadaljevala brez nepotrebnih in kvarnih prekinitev.
e— Dva važna sestanka kmetovalcev.
Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: V nedeljo 8. t. m. bo ob 9. dopoldne v Faza-rinčevl gostilni na Otstrožnem, ob 17. pa pri posestniku filandru v Košnlcl važen sestanek kmetovalcev s predavanjem o gojenju biljk oljaric. Kmetovalci se naj udeleže obeh sestankov v čim večjem številu.
e— Celjska vojaška godba priredi danes ob 11. dopoldne promenadn. koncert na balkonu mestnega poglavarstva.
e— Na državni dvorazredni trgovski šoli odklonjeni dijaki, ki so želeli vstopiti vanjo, se lahko vpišejo na privatno dvorazredno trgovsko šolo v Mur. Soboti, ki ima pravico javnost' in daje absolventom iste pravice kakoT državne trgovske šole. Ker je prostih le še malo mest, se javite takoj osebno ravnateljstvu te šofle, da ne bo prepozno, ker je začetek rednega pouka že dne 10. septembra.	(—)
e— Levija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju, vljudno sporoča lastnikom srečk in tistim, ki si še hočejo srečke nabaviti, da se mora žrebanje preložiti proti volji odbora, žrebanje bo nepreklicno 6. oktobra 1940. (—)
e— Umrl je v četrtek v celiski bolnišnici 50-Ietni v Mestnem zavetišču v Medlo-gu pri Cellu zaposleni dninar Ivan Vodeb.
e— Žrtve nesreče. Pri Sv. §tefanu pri Hrastniku je neki voz povozil poldrufo leto starega posestn'kovega sinčka Franca Kneza ki se je isra' na cesti. Koflo je šlo otroku čez prsi in ga nevarno poškodovalo V četrtek je padel 47-letni dn'nar Josip Koren iz TurniSča pri De^miču s kozolca 5 metrov globoko m si močno pofko-dova' rebra in desne noko V pe'ek je padel 27-1etm hlapec Franc Kveder iz Celja rm cesti pri Levcu « kolesa ter ne hudo po-fkodoval no glavi in desni negi. V Skor-nem uri Šmartrem ob Pak: s- je 36-Ietni pose^«n'kov sin Josip Letonja pri padcu z'r>m;i! nogo nad kolert m. Ponesrečenci se zdravi j" v celiski bolnišnici
e— Zdravniško dežwno službo za člane OUZD bo imel danes zdravn;k dr Franc Prenrak na Cankarjev^ cesti
e— Denar! Hranilnica dravske banov'ne. podružnica Celje, nasproti oošte IzviSuje vse denarne Dosle naikulantneie obresto-vanje ueodno. Izplačevanje takoj. Pojasnila na razpolago. (—)
Iz Novega mesta
n— Kino »Dom« v Sokolskem d°mn bo predvajal danes ob 18.30 in 20.30 zvočni film »Svoboda je naša«, tednik Univer-zum in zvočno predigro. (—)
Kinematografi
Ribnica Sokoflski zvočni kino bo predvajal danes zvočni kino bo predvajal danes ob 15.15 in 20.30 veselo opereto »Medeni mesec«. Za dodatek Foxov zvočni tednik in kratek zabavn tilm Prde Aljaska.
Bled. Zvočni kino predvaia pop ldne b pol 16. in zvečer ob pol 21. film znanstvene ekspedicije v osrčie Afrike »Črna ekstaza« in običajni dodatek. (—)
Ptuj. Zvočni kino bc predvajal danes ob pol 19. in pol 21 z6lo napeti in pretresljivi velefilm iz svetovne vojne z naslovom »Špijoni«. Za dodatek fillmski žurnail.
Iz življenja isa deželi
Z Jesenic
s— Zvočni kino Radio bo predvajal v nedelio in ponedeliek ob ool 21. uri (v nedeljo tudi ob 15. uri) velefilm »Usodna noč« s Polo Nefrriievo in Svetislavom Petrovičem v glavnih vloeah. To ie zaanii film te slavne traeedke. ki ne bo več stopala. Med dodatki, angleški kulturni film in vojni tednik. — Sledi »Manuela«. (—)
Iz Gornje Radgcct
gr— Proslava kraljevega roisinega dne v Gornji Radgoni je potekla prav svečana Na prejšnji večer je občina ob sodelovanju vseh društev priredila na gričku pri čre"njevski opekarni kresovanje z godbo in združenim pekovskim zborom. Udeležba je bila velika. Veliki kres se je videl daleč tja čez mejo in pričal našian bratom i o neomajni ljubezni tukajšnjega prebivall-| stva do kraflja. Drugi dan so po slovesni službi priredila društva svoje interne proslave Sokol je zbral članstvo k svečani j proslavi v 5. razredu ljudske šole. Proslave so se udeležili tudi vabljeni zastopniki uradov in vojske. Nagovori, deklarnacije, recitacije in petje so izražali vdanost in ljubezen mlademu vladarju.
gT— Uprava gornje radgonskih občinskih podjetij je vsem svojim delavcem in nameščencem v opekarnah v Borečdh tn ČreT-njevcih dovolila 6. t. m. plačan praznik. Lepa patriotičma gesta je naletela med delavstvom na prijazen odmev.
Iz Ptuja
J— Električna razsvetljava po mestnih ulicah v zadnjem času slabo deluje in so posamezni deli mesta marsikatero noč v temi. O tem smo dobili nastopne informacije: Ko se je leta 1923. ustanovila v Ptuju Zadružna elektrarna, se je istočasno instalirala na stroške mestne občine javna cestna razsvetljava. Zaradi pomanjkanja potrebnih kreditov pa mestna občina ta javne naprave ni mogla vzdrževati v redu. V zadnjih dneh so motnje prav pogoste in je krivda v izolirani žici, ki je T uporabi od početka ter so že vse izolacijske obloge preperele. Nujno bi bilo potrebno, da mestna občina cestno razsvetljavo popravi zdaj, ker bodo pozneje stroški za popravila še večji.
j— Zid se je zrušil nanj. Pri popravilu neke hiše na Mestnem vrhu se je zrušil zid na delavca Jožefa Kaisersbergerja in ga pokopal pod seboj. Delavec je dobil hude poškodbe in je njegovo zdravstveno stanje zelo resno.
j— Nepreviden kolesar. Učenka Fajfar-jeva Elizabeta iz Paradiža jp hitela v šolo pri Sv. Barbari v Halozah. V tem je pridrvel po klancu kolesar in se zaletel v deklico. Učenka je dobila zelo hude poškodbe po vsem telesu im so jo prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Iz Hrastnika
h— Na naslov cestnega odbora v Laškem. Banovinska cesta ob potoku Bobnu pod staro rudniško restavracijo v Hrastniku je ogrožena Pri obeh letošnjih poplavah je voda izpodjedla na tem mestu ba-novinsko cesto, ki je v plazovitem svetu. Baloti so popustili in tako je tretjina cestišča, ki je že tako zelo ozko, razpokana in nagnjena v potok ter tako neuporabna za promet Zdaj v jeseni pa naj pride še kaka po vodenj, ki bi poškodovala še zoženo cestišče. V tem primeru bi zgornji Hrastnik, kjer biva okrog 3000 ljudi, ostal brez glavne dovozne ceste. Ta cesta pa služi tudi prometu med Zasavjem in Trbovljami. Promet bi se moral v tem primeru na tej važni cesti čisto ustaviti. Dolžnost cestnega odbora v Laškem je, da se poškodovano cestišče popravi
3. ur, pa
°b OBiiTN SKA TOMBOLA
Kranju
3 TOMBOL IN 500 DRAGOCENIH DOBITKOV
1
4
m
% * \
Ko so člani kraljevskega doma prišli na slavnostni prostor, jim je blagajnik spomeniškega odbora pripel na prsi slavnostne znake
Mladi kralj — sedemnajstletnih (foto Tičar)
Slepi podpolkovnik Lnjo Lovrič, predsednik Zveze vojnih dobrovoljcev, je prišel med vojne tovariše v Sloveniji in je v četrtek zvečer govoril v operi na akademiji ljubljanskega pododbora vojnih dobrovoljcev. Po Ljubljani ga je povsod spremljal predsednik pododbora prof. Josip Jeras (na desni)
Sokolski praporščaki v sprevoda
Šolska mladina je imela svoj posebni praznik, ker je videla mladega kralja
Smrt priljubljenega moža
Brežice, 7. septembra Danes popoldne smo spremljali na zadnji poti daleč naokoli znanega umetnega vrtnarja, g. Brložnika Josipa, ki je bil preminil v tukajšnji javni bolnišnici po večdnevni mučni bolezni. Rajnki je bil spo> cialist v svoj i stroki. Osebno simpatičnega moža, ki nam je bil vsem drag, in trdnega nacionalista bomo ohranili v lepem spominu. Dolgo vrsto let je bil naročnik »Jutra«. Podpiral je vsa napredna društva in našo gasilsko četo. Domača gruda naj mu bo lahka! Njegovi soprogi, hčerki in sorodnikom naše iskreno sožalje!
Mladi kralj je položil svoj veliki venec k spomeniku
Množice so se vsipale po prihodu jutranjih rednih in posebnih vlakov iz glavnega kolodvora na ljubljanske ulice, vse v naglici, da si pribore prostor
na Kongresnem trgu
Mladi kralj se je pripeljal s knezom namestnikom Pavlom in ostalimi člani dinastije. Sprejel jih je predsednik spomeniškega odbora dr. Josip Pipenbacher — Od leve na desno Nj. Vel. kralj Peter II. v uniformi letalskega podporočnika, v katerega je bil povišan s šestoseptembrskim vojnim ukazom, Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle v uniformi konjeniškega generala, njegova dva sina kneževič Nikola in kneževič Aleksander v uniformi redova, ker je bil nedavno uvrščen h konjenici, na desni pa je
Nj. kr. Vis. kneginja Olga. Vse tri uniforme krasi lenta Karadjordjeve zvezde.
Pogled na množico gasilcev, sokolskih praporov, Sokolov in ostalega občinstva
na slavnostnem prostora
Predstavniki naših sokolskih žup pred spomenikom
Ves dan so si množice ogledovale novi spomenik in še vedno je tam okrog poln
občudovalcev umetnine in vencev
VET0VALM2C/I

A. T. — B. — Od osebe, ki Vam dobavlja za Vašo trgovino blago st« prejeli račun, v katerem je navedeno tudi plačilo skupnega in luksuznega davka. Ali morate ta davek svojemu dobavilelju povrniti? — Kadar veleti govec (trgovec-grusist) prodaja trgovcu (detajlistu) domače blago, na katero je plačan skupni in luksuzni davek pri proizvajalcu, mora trgovcu (detajlistu) navesti v fakturi, da je na prodano blago plačan skupni in luksuzni davek pri knji^ašu po tej in tej fakturi. Proizvajalec mora ob prodaji proizvedenega blaga kupcu v fakturi ločeno navesti vsoto skupnega in luksuznega davka, ki je po fakturi zaračunana in plačana za prodano blago. Prejemnik (trgovec) fakture odgovarja za skupni in luksuzni davek samo tedaj, če skupni in luksuzni davek ni ločeno izkazan v fakturi, medtem ko je glede pravilne uporabe stopnje odgovoren proizvajalec, če se mu dokaže utaja v smislu zakonskih predpisov. Glede povračila skupnega in luksuznega davka dobavitelju velja medsebojni dogovor.
P. P. — V. o. S. — Ali je mogoče zgra^ darino med davčnim letom znižati, če je !>i'a znižana najemnina? Ali naj znižanje najemnine prijavi najemnik ali hišni lastnik? — Davčno osnovo za odmero zgra-d a rine tvori v smislu zakona letna najemnina ob času, ko se razglasi poziv za predložitev davčnih prijav. Znižanje najemnine med davčnim letom ne more vplivati r,a odmero zgradarine za dotično leto. V prijavi, ki jo boste kot hišni lastnik pred-1 >:V'i davčni upravi v svrho odmere zgradarine za prihodnje !r.to, navedite, od kdaj in za koliko ste zniž:li najemnino, kar bo davčna uprava eventualno uvaževala pri odmeri zgradarine za prihodnje leto. Na-vrs; i y>a morate tudi tehtne razloge, ki so v.i«. dovedlj do znižntija zgradarine.
p, f. _ P. _ V sro'l hiši ste nastavi'!
'--n ter mu kot odškodnino za storjena f'?!a prepustili brezplačno stanovanje, ravčna uprava pa vam je tadi od tega s« ave. "-."a, k; sani nfeSai ne prejemate, odmerila zgradnrtno. Ali jc te pravilno?— Zgorai smo sicer rekli. da tvori davčno crjrovo z?, odmero zgradarine letna najemnina ob času, ko se razglasi poziv za Predložitev davčnih prijav, vendar pa je »-eba prišteti k tej osnovi tudi vrednost vseh obveznosti dajatev, storitev in ngod-•oNif. ki jih mora najemnik iz naslova -:: •.-. ,nine vršiti, dajati aH opravljati na-s-imo.-iavcu Stanovanje Vašega hifinika je daven urv. va sama ocenila ter najemno : vrednost pritegnila k davčni osnovi. Za ta I postopek je bila v smislu zakona opravilna.
»Pavšali?!«. — Ker za poslujete dva po-• u>e: .v "rs	plačali 320 din pavšalne
- rido' -nir?. ker šteje Vaš kraj nad 5.000 ..•o'' --'.-ov. Opozarjamo pa Vas. da bone ror- "'.i v«:3lro leto do 31. januarja pri-. it' d~.čni upravi število pomočnikov, , v.h :t" •-..'iče se bo število zapo-v':r po ■>'-likov mod letom zvišalo, no-* a : n^ja iti v 15 dneh od nastale sp v -.rombe.
A. C. — M. — Imote majhen potočn! m"!: - in ste prosili davčno upravo za od-mer;> pavšalne pridobnine od tega mlinskega obrata. Ali lahko pričakujete ugodno rešitev? —Lastnikov potočnih mlinov ni smatrati za majhne obrtnike. Zato se tudi ne smejo obdavčiti pavšalno, ker Be njihov obrat vrši v posebnem lokalu in s strojem na pogon.
K. p. — N. m. — Po zaključka seje davn e a odbora ste vprašali državnega zastopnika, ali se namerava proti ugotovitvi eistera dohodka cd Vašega obrata pritožiti. On pa Vam ni dal nobenega odgovora. Kaj imate pričakovati? — V smislu nekega razpisa fin. min. iz leta 1930 dr-žavni zastopnik ni dolžan dati nikake izjavo pred davčnim odborom, še manj pa pred davčnim zavezancem o tem, ali je s sklepom davčnega odbora zadovoljen odnosno ali bo proti sklepu vložil pritožbo ali ne. Bdite torej na vse pripravljeni!
A. Z. — P. — Vašega vprašanja v zadevi rentnega davka ne razumemo in iz njega ne moremo izluščiti pravega jedra Zato se z obrazložitvijo vseh okolnosti in ob navedbi vseh konkretnih činjenic oglasite ponovno!
J. C. — L. B. — Iz doslej nerodovitnega zemljišča, ki kakor ste se uverili pri katastrski upravi — doslej ni bilo zavezano zemljarini, ste pred dobrim mescem napravili rodno zemljo, sposobno za kmetijsko okoriščanje. Preorali ste jo, navozili nanjo nekaj črnice in zasejali ozimino. Ali morate to spremembo radi predpisa zem-Ijarine javiti — in komu ? Od kdaj boste za doslej nerodovitno zemljišče morali plačevati zemljiški davek? — Zakon veli, da mera davčni zavezanec prijaviti vse činje-nice, zaradi katerih postane njegovo zemljišče, ki ni bilo zavezano davku, lz kakršnegakoli razloga zavezano zemljarini, v 60 dneh od nastale spremembe, če tega ne stori, plača kazen 50 do 500 din. Spremembo je prijaviti pri pristojni katastrski upravi. Spremembe, ki nastanejo med davčnim letom, nimajo vpliva na davčni prednic toga leta. Zemljarino za omenjeno zemljišče boste torej pričeli plačevati šele s prihodnjim letom.
A. T. — M. — Mali obrtnik ste In kot tak pavšallran. Ali je pravilno, da zahteva davčna uprava od Vas tudi davek na poslovni promet? Ali ni to v nasprotju s smislom pavšalnega davka, zlasti še, ker plačate tovarni, od katere prejemate blago, prometni davek, — Vsi pavšaliranl mali obrtniki so glede svojega obratovanja oproščeni plačevanja splošnega, ne pa tudi skupnega davka na poslovni promet. Pravilno je, da obračunava tovarna skupni prometni davek od blaga, ki ga Vam po Vaših naročilih dobavlja, na ta način, da Vas z njim obremenia. To blago tvori namreč samostojen davčni predmet, ki je zavezan skupnemu davku na poslovni promet.
Pravna
F. P. P. Sosed samolastno naslanja svoja drva na Vašo žično ograjo, ki se radi tega kvari in je ne morete niti prebarvati. Bi si mogli kako pomagati. — Nihče ni upravičen samolastno motiti posesti drugega. Ce sosed postavlja drva tako, da se dotikajo Vaše ograje, imate pravico sodno zahtevati, da se prepove poseganje v Izvrševanje Vr še lastninske pravice ln da se Vam povrne škoda, ki Vam je radi tega na ograji nastala. Tudi Vi ne smete samolastno stopiti na sosedovo zemljišče,
niti če je prebarvanje vaše ograje možno
le iz njegovega zemijišča, če Vam to sosed ne dovoli. Cim bi drug drugemu zlepa nekaj dopustila bi bilo vajino sosedstveno razmerje dobro in vama to tudi priporočamo, saj se izognete večjim prepirom, ki radi malenkostnih stvari ka.J radi nastanejo.
»Stanovanje«. Kljub temu, da ste se kot najemnica Izselili točno na dan, za katerega vam je bilo odpovedano, sodno ln tudi izvensodno, je najemodajalka vložila predlog na prisilno izpraznitev in so ji bili sodno priznani stroški tega predloga. Ste li res dolžni plačati te stroške njenemu zastopniku. — Ker ste najemodajalki, kot zahtevajoči upnici že ugodili in je bilo zadoščeno njeni pravici da ji preciaste stanovanje, ki ste ga imeli v najemu, čim ji je onega dne ta pravica pripadala, smete pri sodišču, ki je dovolilo prisilno izpraznitev predlagati — ustavitev izvršbe. Sodišče bo izvršbo ustavilo, ko se bo po zaslišanju zahtevajoče upnice, prepričalo o resničnosti vaših trditev. Zahtevajoča upnica nato ne bo imela pravice do povrnitve Izvršilnih stroškov, nastalih do ustavitve izvršbe, ker ji gredo le v primeru, če so bili za primerno ostvaritev zahtevka res potrebni.
»Stavbarstvo«. Kot obrtnik ste prevzeli
v	akordno izdelavo stavbo xa gotovo dogovorjeno odplačilo. Ker ste morali med izdelovanjem povišati delavcem plačo, bi radi dosegli cd stavbnega gospodarja povišanje odplačila. — Le v primeru, da ste ob sestavitvi in potrditvi dovršne pogodbe med vami in stavbnim gospodarjem predvidevali morebitno potrebo zvišanja delavskih plač in da je stavbni gospodar pristal na zvišanje vašega odplačila, boste m.- ii s pridom uveljavljati vašo zahtevo po šanju odplačila, če se med vama naknadno ne bo moglo doseči soglasje, naročnika tudi potom tožbe ne boste mogli prisiliti k povišanju njegovih obveznosti. Ker je bil vajini pogodbi za podlago proračun stroškov 2, i-cnim jamčenjem za njegovo pravi'.n ••;•*. ne smete zahtevati povišanja plačila, n;!: čv so preračunana dela nepričakovan.-• večja ali dražja.
ž. r. Z. Kaj bi mogli ukreniti zoper na-jemodajah-a, ker vam je izvensodno odpo-
vi	l s,žalovanje, ne da bi navedel tehten razlo.r. — Če vam je najemodajalec odpove:'"! najemne prostore v roku, ki je bil za or-rrved med vama dogovorjen, — ali v roku. ki je zakonit in običajen, če ga nista dog: v ila. je najboljše, da mu ustrežete in se izselite. S tem si prihranite stroške sodne odpovedi in prisilne izpraznitve, ki bi jo najemodajalec moral vložiti zoper vas. Okolnost, da vam je s sedanjo odpove.;jo povzročeno nepotrebno in s stroški zvezano : resvljevanje kuriva, ovira za pravilno odpoved. Ce vam je najemodajalec po 1. IX. 1039 zvišal najemnino .ne da bi bil rpdi poboljšanja stanovanja upravičen k zvišanju, ca morete prijaviti upravnemu ali varnostnemu oblastvu radi kaznovanja j po uredbi o pobijanju draginje in brezve- { stne špekulacije, ki velja tudi v vaši ba- I novini.
T. T. Tvrševa. PribaviU ste si radi vlo- i žit vr tožbe na odškodnino »ubožnl list« — potrdilo o imovinskem stanju. Radi bi sprn- i vili zadevo v tir, pa ne veste kako. — Ce j vaša odškodninska zahteva, ki jo namera- j vate uveljavljati pri sodišču potom tožbe, ni višja od din 12.000.—, se zglasite na | uradni dan pri sreskem sodišču v kraju kjer ima tožena stranka stalno bivališče, ali pa tudi pri sodišču v katerega kraju stanujete in podajte tožbo na zapisnik s predlogom, da se Vam naj prizna v pravdi pravica siromaštva oziroma postavi za pravdo, če se bo vodila pri drugem sodišču, kjer je pa bila sestavljena vaša tožba — zastopnik revnih, ki Vas bo v dotični pravdi moral zastopati brezplačno. Ce je pa vaša zahteva višja od din 12.000.— se oa morate zglasiti radi sestave tožbe in drugih potrebnih predlogov pri pristojnem okrožnem sodišču, ki je dolžno na uradni dan sprejeti vaše zahteve na sestavo tožbe. Sodišče naj nasprotnika pred vložitvijo tožbe pokliče k mirni poravnavi vajinega spora, * če stanujeta obe stranici v območju istega sodišča.
A. K. P. že pred daljšim časom je podpisal, sedaj že umrli oče, za svojo hčerko vajeniško pogodbo in potrdil, da je v primeru samovoljnega prekinjenja in prenehanja vajeniške debe, obvezan plačati služ-bodajalcu vso prehrano za prestano vajeniško dobo. Ali drži ta obveznost po očetovi smrti. — Ker pripada očetu po zakonu očetovska oblast nad nedoletnim otrokom, se otrok brez njegove izrečne ali tihe privolitve sploh ne more veljavno zavezati. Oče sme svojega še nedoletnega otroka vzgajati za tisti stan. ki ga smatra zanj za primernega. Varuh, ki bo sedaj po očetovi smrti postavljen za varovanje otrokovih pravic naj dotično pogodbo točno prouči ln bo pogodbo možno razveljaviti le iz važnih razlogov. Otrok oziroma varovanec bo dolžan svojemu službodalalcu izoolniti obveznost, ki jo je ob sestavi pogodbe le zanj in radi njega potrdil oče, kot takratni njegov zakoniti zastopnik.
M. F. V. Ali so zaščitene posojilnice dolžne sprejeti vlogo za dolg ako je lastnik knjižice z vlogo pri isti posojilnici obenem njen dolžnik. — Poračunavanje dolgov dolžnika, ki je obenem tudi upnik zaščitenega zavoda se sme izvršiti le v okviru tozadevnega odplačilnega načrta, ki ga je posojilnici dovolilo trgovinsko ministrstvo ob priliki, ko je zavodu priznalo zaprošeno zaščito. Vsebino dovoljenja in odplačilni načrt mora zavod na zahtevo upravičenega upnika oziroma dolžnika le-temu razložiti in dati do znanja.
— Vpraševalec pod šifro »zapuščina HI« naj pošlje točen naslov!
Z. U. Sosed Vam dovoli zgraditi na svojem zemljišču garažo, ki bo po vajinem dogovoru pripadla po šestih letih v njegovo last. Kako bi si zavarovali sosedovo obveznost. — Nato, ko bo pristojno uporno oblastvo, kot gradbena oblast izdalo dovoljenje za zgraditev garaže, sestavite z lastnikom zemljišča zakupno pogodbo. V tej pogodbi zahtevajte vpis vaše zakupne pravice v zemljiško knjigo, ker si le na ta način zavarujete Vašo stvarno pravico, ki bo morala biti vpoštevana tudi če bi lastnik zemljišče odsvojil ali če bi morda prišlo na dražbo. Pogodbo smete sami sestaviti, biti pa mora njej od sodišča overovljen podpis prevzemnika obveznosti, radi vknjižbe.
L j. M. Ker se trije bratje, solastniki parcele, ne morejo zediniti na razdelitev, vprašujete kako bi se to moglo doseči najceneje in najhitreje. — Vsak solastnik ima
f pravico zahtevati pri krajevno pristojnem ! sreskem sodišču kjer se nahaja skupna imovina, da se po nepravdnem postopku i razdruži skupna lastnina. To sodišče od-| loči nato ali in kako naj se izvede delitev skupne stvari ali skupne imovine. V tem nepravdnem postopku pa le takrat, čc med solastniki ni nikakega spora o predmetu delitve, o obsegu skupne imovine glede aktiv in pasiv, o solastninski pravici po-edinih solastnikov ali o velikosti nijhovih deležev. Ce se nekaj od tega osporava. napoti sodišče prizadete, da v rednem pravdnem postopanju, potom tožbe, zahte-' vajo razdružitev, vendar pa mora preje skušati, da se doseže med solastniki sporazum, da se s tem prihranijo pravdni stroški.
Naročnik iz št. R.: Verjetno je šlo za tiskovno pomoto. Dotični odgovor se tiče vas.
I. G. K.: Vsa živila, ki gredo v promet, se stalno kontrolirajo. Zato ne morem deliti z vami mnenja, da bi bila dotična konzerva slaba. Prav tako nimam vzroka misliti, da bi bila dotična slatina škodljiva. Vi ste dosedaj edini, ki trdi kaj takega.
E. P. Lebro: V mladih letih opažamo zelo pogosto take izpuščaje, kot jih opisujete. Večinoma je to v zvezi s prebavo. Svetujem, da po možnosti jeste čim manj rnesa in da skrbite za redno prebavo Obraz izpostavljajte solncu tudi. če hi se vam koža luščila. V ostalem misiim, da se ho to sčasoma, odnosno ko postanete sta-j rej": s,- mo uredilo.
P. T*. Prpvf1?et /ko ie zak-n jalov, jc ' mcfvv.a. da sta term kriva mož i žen* S-ecialno v vašem r»ri »m p'! se mi zdi >>o krivca na *~ cfr<an1 ^ a se nam . da bo krivda lc na v ši strani. Zdi se nam-j reč. do nimate tsr.r: -rs r> <-.'<">*"'-s^ maternice, ki je i os če.	k^k^a-n vnetja. Prosite, da vam nasvetujem zdravnika za ženske bolezni. Tega r • r- o? •• storiti. Posvetujte se ■ devn, r domačim zdravnikom, ki vam Vr s- et kakega spec?alista v K -' :jt>m več; ..i tn -stu n. r.r. v J.Tariboru.
Hvaležna: Ker gt<? bili »e P" ' A "-'m ne morem drugega sva* -n*f:.ti * * crroste nonovno v h "o v svr'.' ? i nje vnetja. Mogoče tiči tu vzr.' deve.
pp . f f _
■ •	<r>. t- -f*
Konzervira sn	n: ' i
A. T. Bosna: P.adi bi v^eli če sc lahko konzervira sadje r me. om in kako je postopati pri tem delu.
Ker vsebuje med nad c0"'n sla 'korja, jo zf,lo primeren c'"!—in ^cv vložonea-fi sadja. Tudi sicer ie med mno.-.o boli": in zdra-vilnejši kot sladkor. Da se me'! teko malo uporablja za konzerviranje je kriva previsoka cena. Ker je pri Vas med cenejši od sladkorja, je umestno p so ga žite za vlaganje sadje Pri vlaganju oo-stopamo z medr - nn'-' o n. a v tako kakor s sladkor cm Odvis o od ter-1 kak Sno sadje ali jagode konzervi r io. Za ki-slejše damo več medu. ra bolj zrelo in sladko sadje manj. Vloženo sadje zalijemo z ohlajeno me ieo. Na pr. za konzervira-nie p.] i v ali č- ->:lj vza-romo na liter vode 25 dkg medu. Me."an:co hamo toliko časa. dokler se ne odstrani vsa n-Ta z vrha Sproti torei pobi-ano peno. Ko ie tekočina čista, jo chlf^imo ;n ml čno v'i;'rmo na slive. Slive pustimo cele ali jih olupimo nakar j:h nrlofimo T.tentne kozarce in zalijemo z mecien. Kcn^c^ zapremo ter nato pastcri~iravno pri <Q0° C 30 m:nut.
Vleaan-ie hrr.čk: re razpolovimo ali ga razrežemo še v ^ai-jšc kose, ter ga na pol skuhamo. Naložimo v kozarce in zalijemo z medico. Za hru.ške damo lahko samo 20 dkg medu. Kuhamo pri P5» C le 20 minut. Za j°frode. maline, rihiz in po'7ahnp pričamo po 50 dkg medu na liter vode.
Volna iz mleKa
J. M. Z. Ker primanjkuje volne ln je zelo draga, pravite, da bi jo morale naše mlekarne delati iz mleka. Vprašate za naše mnenje.
Volno iz obranega mleka so začeli izdelovati prvo v Italiji. Tkanine iz take volne ste dobili, kjerkoli v Italiji. Lansko leto so pa izdelavo volne popolnoma opustili. Dokler se sir lahko ugodno proda, ni vredno predelavati mleka v volno. Pri nas pridobimo premalo mleka, da bi ga predelavah v volno. Tudi je cena siru še vedno tako ugodna, da bi bil pravi nesmisel samo misliti na kaj takega V naši državi je toliko pašnega ozemlja, da bi mogli rediti še dvakrat toliko ovac, kakor jih imamo sedaj. In če bi ljudstvo le malo poučili, kako mora ravnati z živino in kako spravljati volno, bi imeli doma dovolj prvovrstne preje. Čemu torej mleko v volno, ko imamo druge možnosti, da pridobimo več In boljše naravne volne. Predelava mleka na volno Pride v poštev v tistih državah, kjer imajo velike površine dobre zemlje, in lahko redijo mnogo krav. Ena takih držav je Danska ali na pr. Holandska. Kakor vemo pa tudi v teh zemljah niso Se začeli Izdelovati volne lz mleka. Gotovo, da jim za enkrat tak poskus še nI kazal ugodnega računa.
Ple«nlv sod
J. P. D. Kraljevec: Da boste uničili plesen v sodu. postopajte na ta način: Vržite v sod kakega pol kg živega apna in polijte z 10 litrov vode. Sod zamašite in ga valjate, potem pa pustite nekaj ur. Nato sod izpraznite in ga dobro operite s svežo vodo. Ko je opran vlijete vanj nekaj litrov 10o/o žveplene kisline, dobro povaljate in zopet pustite kislino dalj časa v sodu. Zatem sod dobro izperete, osušite ln zažvepla-te. Za žveplanje mora biti sod popolnoma suh.
Z mnogimi političnimi spremembami v Evropi v teku zadnjega leta se je močno spremenilo tudi ravnotežje med »šahovskimi velesilami«. 2e doslej sta bih Rusija in Nemčija v šahu tako močni, da jima razen Zedinjenih držav ameriških pač nobena država na svetu nI mogla konkurirati. Sedaj pa Nemci lahko ojačijo svojo šahovsko reprezentanco še z mnogimi poljskimi, češkimi in holandskimi mojstri. Med slednjimi je tudi bivši svetovni prvak
dr. Euwe. Še bolj nego Nemčija se je v šahovskem oziru morda ojačila Rusija Vse tri baltiške države, ki so bile seuaj vključene v Sovjetsko Zvezo, so igrale važno vlogo v mednarodnem šahovskem življenju. Pa tudi mnogo poljskih mojstrov živi sedaj v Rusiji, zlasti v Lvovu. Sliko sedanje šahovske moči Rusije kaže najbolje turnir za rusko prvenstvo, ki se je pravkar pričel v Moskvi. Poleg Botvinika se bori za prvenstvo sedaj tudi drugi kandidat za svetovno prvenstvo, estonski prvak Keres. Med 20 udeleženci turnirja pa so še letonski prvak Rus Petrov, litovski prvak Mikenas, Poljak Gerstenfeld. Zani-ndvo bo zasledovati, kako se bodo obnesli v borbi z ruskimi mojstri. »Stari« Rusi so na turnirju tudi odlično zastopani, saj igrajo med drugimi Levenfiš, Lilienthal, liagozin, Lisičin, pa tudi najmlajši mojstri, kakor Smislov, Kotov itd. — Turnir ima torej vsekakor večji pomen nego običajna tekma za prvenstvo države. Trajal bo turnir skoro 4 tedne, ker sta po vsakih 5 kolih predvidena dva prosta dneva.
S celjskega turnirja je naslednja partija novega nacionalnega mojstra. Pripomniti je treba, da je Berner igral partijo sicer dobro, njegov nasprotnik pa očividno ni bil razpoložen in ni pokazal vse svoje moči.
Nimcovičeva indijska obramba Beli: Berner	Črni: Marek
1.	d2—d4	SgS —f6
2.	c2—c4	el—e6
3.	Sbl—c3	Lf8—b4
4.	e2—e3	b7—b6? Teorija priporoča Kot edino pravilno
o—o, ter na 5. Sge2 potem d7—d5. Dam-ski lovec ne bo imel na b7 kamor ga črni razvije, nobene bodočnosti. Beli lahko sedaj zelo uspešno takoj iz "adi močno središče ter prepreči črnemu vsako protiigro.
5.	Ifl—d.3	Lc8—b7
6.	f2- -f3!	Sh8 -c6? Druga težja napeka. črni bi moral na
vsak n.ač'n nekaj storiti, da razhremenJ hali pritisk v središču, če že ne gre več d5 'zaradi Dn4-+-), pa je hilo treba igrati vsaj c7 c5 Tako pa skakač celo važnemu a-kr^atu 70nre pot.
7 Sel r2	o—o
Tu - v n - lednjl potezi 1e bilo morda r-- sila mo£no d7—d5
S o o	Lb4 e7 ?
T r.r. !' hrez posebnega stre* škega 'r' i' . a seveda samo čas In pre-
• ras •. :!ku popolno svobodo akcije.
9 "3	'	d7 —d6
'-ed^o "• d5 pravilno, io r? r1	e6—e5
1! rli r.5	Sa<5 h 8
1 ... -.ja črnega je popolnoma pasivna in z ' > pač že sedaj izgubljena. Kakoi j : o.r ti ji nazorno pokaže, ima beii | j	nn>-; !a kar na obeh krilih.
12	Lcl e3	Sb8—d7
13	h2 b4	Sf6- h5(?)
14	Ddl d2
Tudi takoj g4 in rato 15. S^3 je bilo možna ter celo morda še bolj učinkovito.
14	...........g7—g6
15.	t'2 g4	Sh5—g7 1(5. Le3 h6 f7—f6
čmi se dosledno pripravlja za povsem .-»asivno obrambo. Ta pa v danem primeru ne more trajno preprečiti belega prodora.
17.	f3 f4!	Lb7 c8 Zaradi slabe točke na e6 kmeta že niti
ni bilo več mogoče vzeti.
18.f4-f5	Tf8 f7
19.	Sc2— g3	Le7—f8
20.	h2 -h4!	Sg7—e8
21.	Lh6 ~ e3	Tf7—g7
22.	Kgl—h2	Kg8—h8
23.	Kh2—h3	Tg7—gS
24.	Ld3 -c2	Se8—g7
25.	Lc2— b3	g6 : f5
26	g4 : f5	Ta8—b8
27.	a3 a4
To najbrž niti ni potrebno. Energična akcija na kraljevem krilu bi pač morala v napadu prinesti odločitev.
2	7............a7—a5( ?)
28.	b4 : a5	b6 : a5
29.	Sc3—b5	Tb8—a8
30.	c4—c5!
Ta prodor sicer res odloči, toda šlo je ludi 30. Sa7 in nato Sc6. Ker meri beli
lovec na Tg8, črni kmeta seveda splok
ne sme vzeti.
30............Lc8—a«
31.	c5—c6	La6 : b6
32.	a4 : b5	Sd7—b6
33.	Tal : a5
črni je izgubil prvega kmeta, ne da bi mu uspelo osvoboditi se pritiska. Partija je seveda že davno odločena. Sledilo je še:
a5 b6 b6 h5
33.
34.	Dd2
35.	Le3
36.	Da5
37.	Sg3
38.	Lb3—dl 19. Db6—f2 10. b5—b6 ti. Ldl—f3 12. b6—b7 43. Df2—el 14. Tfl : el
45.	Tel—al
46.	Tal—a8
47.	Ta8—cS
Ta8 : a5 Dd8—e8 c7 : b6 Sg7—h5 DeS : h5 Dh5—h6 Dh6—cl Lf8—h6 Del—cS Lh6—e3 Dc3 : el Le3—b6 Lb6—c7 Kh8—g7 črni se vda.
Vasja Pire
R
ADI
Nedelja, 8. septembra
Ljubljana 8: Jutrnji pozdrav. — 8.15:
Koncert radijskega orkestra. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Nadaljevanje koncerta. — 9.45: Verski govor (dr. V. Faj diga). — 10: Prenos iz stolnice. — 11: Pisana šara (plošče). — 11.45: Pevski zbor »Tabor«. — 12.30: Objave, napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 16.30: Dijaška oddaja. — 17: Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. — 17.30: Prenos tekme harmonikarjev in šramlov z velesejma. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. -- 19.40: Objave. — 20: Naši novi pevci od vseh strani. 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče za ples.
Beograd 19.25: Narodna glasba. - 20.20: Reportaža lz Sarajeva. — 22: Koncert godbe iaaijeve garde. — 22.50: Plesna muzi-ka. — Zagreb 17.30: Pester spored s plošč.
—	20: Operetni večer. — 21.15: Petje. — Sofija 19: Laiika in plesna mu/.i ka. — 20: Pevski večer. — 20.30: Serenade. — 21.55: Pesmi in plesi. — Praga 19.10: Orkestralni koncert. — 20.45: Spevoigra. — 21.20: Lahka glasba. — 21.30: Pester glasbeni spored. — iieriin 19.15: Melodije iz popularnih oper. — 21.10: Laiika g.jdba. — 21.30. Mali orkester. — 23.10: Nočna oddaja.
Ponedeljek, 9. septembra
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče).
—	12: Pesmi o cveticah (plošče.) — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Kon-ccrt radijskega ork>_stra — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.?0: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20.10: Mesečni slovstveni pregled (prof. Fr. Vodnik). — 20.30: Veseli operetni zvoki. Sodelujejo: ga. Jelka Igličeva, g. Ado Darian in radijski orkester. — 22: Napovedi, por >čila. ■— 22.15: Prenos plesne muzike z velesejma.
Beograd 19.40: Zborovsko petje, — 20.30: Beethovnova IV. simfonija. — 21 Koncert velikega orkestra. — 22: Pesmi. — 22.30: Plošče za ples. — Zagreb 17.15: Komorni trio. — 20: Iz domačih operet. — 21: Domači skladatelji. — 22.10: Plesna muzika
—	Sofija 19: Bolgarske pesmi. — 19.50: Lahka godba. — 20: Simf. ko-icert. — 21.20: Plesi. — Praga 19.20: Orkestralni Ln pevski koncert. — 20.10: Lahka glasba.
—	21.40: Plošče. — 22: Češki skladatelji.
—	Berlin 19.15: Ljudski koncert iz Sude-tov. — 20: Virtuozna muzika. — 81: Drobne melodije. — 21.30: Mali orkester. — 23.10: Nočni koncert.
Kultura v Sovjetski zvezi
Na kmetijski razstavi v Moskvi je del razstavišča rezerviran tudi za kmetijsko novinstvo in književnost. Iz statistike, ki jo nudi ta odsek, *ahko razbereš, da je Sovjetska zveza o teh vprašanjih izdala 78.128 publikacij, knjig, listov, brošur in letakov. Iz prirodoslovne stroke je v Rusiji imelo največjo naklado slovito Dar-vvinovo delo o vrstah.
Vodoravno; L krokodil, Id živi v ameriških rekah, 8. gozdni sadež, 13. zver, ki živi v Indiji, 14. vrsta psa, 16. okraj, 17. enota za merjenje električnega upora, 18. industrijska rastlina, 20. zanka, zaseda, 22. naplačilo, 23. severna žival, 25. zdravilo, 27. del roke, 29, osebni zaimek, 30. staro indijansko pleme v Južni Ameriki, 32. zver, 34. nasip, branik, 36. reka v Italiji, 38. riba, 40, mesto v Sremu, 43. pra-prebivalec Juž. Francije in Španije, 45. geometrijski pojem, 47. sveta gora v Grčiji, 49. kem. znak za iridij, 51. moško ime, 53. planina v Južni Srbiji, 55. žensko ime, 56. evropska prestolnica, 58. vrsta nizkega konja 60. del živalskega telesa, 62. dva konsonanta, 63. gora na Koroškem, 65. tuja beseda za »pogodba«, 67. planina nad Splitom, 69. muza gledališča, 70. ruska pokrajina, v katero so za časa carjev pošiljali kaznjence.
Navpično; 1. koralni otoki, 2. južni sadež, 3. kraj pri Ljubljani, 4. izraz pri tenisu, 5. jezero v Rusiji, 6. predlog, 7. kaznjivo dejanje, 8. mlečni proizvod. 9. kratica za »loco slgilli« (=kraj pečata), 10. rimska boginja jeze, 11. krvoločni rimski cesar, 12. nekdanji predsednik španske republike. 15. strupena kača, 19. vzročni veznik, 21. kazalni zaimek, 24. druga beseda za »briga«, 26. začimba 28. mesto v Kampanji, kjer je bil premagan Hani-
bal, 3 L država v Aziji, 33. začimba, natrijev klorid. 35. prometna žila (ran), 37. rusko moško ime (Jožef), 39. glodavec. 41. trgovske ladje v spremstvu vojnih ladij, 42. mesto v Srbiji, znano po preprogah, ki jih tam izdelujejo, 44. mesto na Gorenjskem, znano po žebljarski industriji, 46. oziralni zaimek, 48. mavec, 50. vodna žival, 52. osebni zaimek, 54. neodločen izid igre pri šahu, 57. drag, ljubek, 59. tuja črka (fon.), 61. začimba, 64. japonska dolžinska mera. 66. osebni zaimek, 68. nota iz solminizacije.
Rešitev križanke ?t 31
Vodoravno: 1. Kategat, 7. bariton, 13. lizol, 15. Dedal, 17. nos, 18. oda, 19. tok, 21. Mr. (= Mister), 23. plima, 25. sol, 26. ba (= barij), 27. naš, 29. iva, 30. Klr, 31. kaj, 32. Izak, 33. akord, 34. vino, 35. Bur, 36. Una, 37. ion, 39. Pan, 40. um, 41. osa, 42 Islam, 44. te, 45. Oka, 46. krt, 47. ček, 49. anoda, 51. orkan, 53. Krapina, 54. vitamin.
Navpično: 2. al, 3. Tin, 4. Ezop, 5. gosli, 6. Al, 8. ad, 9. retor, 10. idol, 11. tak, 12. ol, 14. ada, 16. omnibus, 18. omaka 20. bajonet, 22. razum, 24. Ivana, 25. sidol, 26. Banat, 28. šar, 30. Krist, 31. kip, 36. usadi, 38. načrt, 41. okop, 42. Ira, 43. Meka, 45. ona, 48. kam, 49. ar, 50. an, 51. oi, 52. ni.
TELE
nemška znamka svetovnega slovesa!
Ne pozabite: s svežimi TELEFUNKEN-elektronkami bo vaš aparat zopet tak kot bi bil nov! Pri prav< časnem pregledu aparata zadostuje zamena samo posameznih elektronk n. pr. izhodne ali regularne. Samo po sebi te umevno, da obstoji za TELEFUNKEN elektronke garancija, i ELEFU KEN radio-elektronke lahko dobite pri vsakem radi o-trgo cu. Zahtevajte izrecno znamko TELEFUNKEN.
Obiščite TKLEFUNKEN-kojo na jesenskem sejmu v Beogra-na sejmišču v II. paviljonu ter si ogejte nove radio sprejemnike TElEFUNKE \ za 1941 leto.
Vsa pojasnil. prospekte in cenike daje brezplačno: Jugosla-vensko Sem ns a d. odsek za šioki tok, Beograd pošt. pret. 243
OKAMA MAZILO
lz zdravilnih aellši. Čudovit mpeh pri ranah, opeklinah, ožuljenjih, volku. turih m vnetjih Itd. za nego dojenčkov, pri kožnem vnetju, lzpu Sta Jih ln hrastah na temenu, za razpokaae prsne bradavice. Dobi se * vseh lekarnah ln dro-?erljah.
ti

O


-3 '
Boljše brije ln dalje
o • o
za strope
Iz najboljšega materij ala, vezano s pobakreno žico izdeluje in dobavlja
e &
ZALOGA STREŠNE LEPENKE Gradaška nliea 22. Telefon 2513
F.T. KARMAH V LJUBLJANI
OBISKE SPREJEMA OD SM£,3-7 URS
v hoteui,sočar
SV. PETRA CESTA
I
Zahtevajte povsod britvico
A L C O S O
MOŠKI!
Pri spolni nesposobnosti, prt spolni slabosti poskusite hormonske pilale »HOB.MO-SEKSU Dobiva)« se v vseh lekarnah. M pilul 84 din, 100 pilul 217 din, 300 pilul 56« din. Zahtevajte same prave in originalne HORMO-SEKS "lulet Po pošti diskretno rsipo Jllja
Lekarna Bahovec, LJubljana.
klavno stladisce Farm sem laboratorij »VIS-VTSIT« iagreb,
Langov trg 3. __ Oglreg S »r 5846-3^
m
SERIJSKI IZDELKI:
AUTOMOBILI, TOVORNI IN OSEBNI, ELEKTROMOTORJI VSEH VRST IN VELIKOSTI, DJESELOVI IN PLINSKI MOTORJI ČRPALNI IN RAZSVETLJEVALNI AGREGATI, PO-SNEMALNIKI IN PLOČEVINASTE POSODE ZA MLEKO, KOLESA ZA OZKOTIRNE ŽELEZNICE, MATIČNI KLJUČI NAKOVALA, PRECIZNO ORODJE
V STALNI ZALOGI V JUGOSLAVIJI.
Obiščite nas na velesejmu v paviljonu G.
GENERALNO ZASTOPSTVO
koda a. d.
Zagreb
Centrala Beograd
Prodaja elektromotorjev: L PAULfČ, Aleksandrova c. 4. Prodaja automobilov E. ROSA, Poljanska e 69
ZA ŠOLO
RAZSTAVLJAJO NA
beograjskem Jesenskem sejmu
od 7. — 16. septembra 1940 v paviljonu 3, koja 320
sledeče specijalne izdelke:
STATVE ZA HLADNO VALJANJE. HLADNO VALJANO TRAKASTO ŽELEZO. PROFILE VALJANJA. ŽELEZNIŠKI MATERIJAL. VIJAKE iN ZAKOVICE. KOMPRESORJE PNEVMATIČNO ORODJE. AVTOMOBILSKA KOLESA. JEKLENE STEKLENICE. ZOBČNIKE IN PREMIČNE MEHANIZME. IZDELKE TOVARNE SAMOTNEGA MATERIJALA
Glavna direkcija in prodajni urad:
Mahr. Ostrau 10
Informacije dajejo za Jugoslavijo:
FEROKONTINENT a. d. za trgovino z železom, Beograd, Ka-radordeva 73; Zagreb, Mažuraničev trg 5; Novi sad, Dunavska 1
Skrb za mater in otroka
Poročila o rojstvih in smrti so nekakšne ogledalo, v katerem se zrcali toliko dejstev. števila rojstev in smrti nam govore o našem narodnem zdravju, o naših materialni in duhovni kulturi, o blagostanju ali pomanjkanju, to so številke, ki bi morale biti daleko višje ali nižje, ki nam mečejo v obraz vse, kar smo opustili, izpre-giedsli. zanemarili...
l ahko bi rekli: povej mi, kakšne so vaše porodnišnice in povedal ti bom, kakšni ste Ne samo porodnišnice v glavnih mestih. Povej mi, kako je z deželo, z vasmi, ki so daleč od železnice, daleč od glavne ceste, daleč od zdravnika in kjer predstavlja porodnišnico ena sama babica — ali pe niti ta ne. Stotine mater širom naše dežela leži ta hip v porodnih mukah. Na najrazličnejših posteljah — od postelj, prekritih z dičečimi belimi rjuhami do nikdar prezračenih slamnjač. Koliko jih je, ki imajo babico, da jim bo pomagala, ali celo zdravnika? Koliko jih je, ki so mogle že vnaprej pripraviti bodočemu človeku prvo toplo ležišče?
Kako daleč je od te stvarnosti do ideala, da naj bi bila porodna, babiška in zdravniška pomoč zastonj in prav tako eventualni prevoz v bolnišnico, žalostno je dejstvo, d? prihaja leto za letom do sto prosilk bi se rade posvetile babiškemu poklicu in šle potem na deželo, kjer bi reševale življenje materam in še nerojenim otrokom, pa se morajo vrniti nazaj v svoje vasi in mesta, ker ni kreditov... Matere pa rode. kakor vedo in kakor morejo in če je smrt usmiljena, jim ne vzame otroka.
Kako je letošnje leto, to prvo leto vojne.. odjeknilo v ljubljanski porodnišnici? Zdi se, da ni prineslo nobene izpremembe. število rojstev je napram lanskoletnemu nekaj večje in znaša 1.405 napram lanskim 1.385 porodom. Vsak dan štirje, pet včasih tudi deset in dvajset porodov dnevno Večina malih kričačev prihaja na svet ponoči. Morda gre na račun vojne število splavov, ki je letos še večje kakor lani. Statistika pove. da je pri porodih do 0.5'Vo snntnih slučajev, dočim jih je pri splavu ravno še enkrat toliko. Porod je torej za za polovico manjši riziko kakor splav.
Zanimivo je pogledati po statističnih
tabelah, ki vise na hodniku porodnišnice. Na eni teh vidimo krivuljo, ki predstavlja število rojstev v zadnjih dvajsetih letih. Leta 1919. je bilo komaj 500 porodov. V naslednjih letih se je to število polagoma dvigalo, dokler se ni za štirikrat povečalo V zadnjih letih znaša število porodov vselej okoli 2000. Zgodi se celo, da prihajajo rodit matere, ki so bile nekoč same rojene v eni teh seb, morcla prav tisti, kjer zdaj same potrpežljivo prenašajo porodne bo'.e-čine. Med erugim imajo registrirane tudi matere, ki so v tej poiodcisnici rodile svojih deset in več otrok.
Trije zdravniki in sestre neprestano budno nadzorujejo vse ko porodnico. Vso je pripravljeno, če bi bil p:, rod tsžak. Navadno je le do 10% težjih porodov in od tega odpade komaj 1% na najtežji slučaj, porod s carskim rezom. Vendar se v za: n jih letih zdravniki izogibajo tej še zmerom kolikor toliko težki operaciji s tem, da porodnici prereže jo kosti (sramni stik), poste pek., ki doslej ni zahteval niti enega smrtnega slučaja.
Novorojenčki so v veliki večini zdravi in normalni, le 3% so sifilitični in komaj 1« ali pa še manj je občutno defoi mi ranih.
Posebno poglavje v porodnišnici tvori babiška šola. Usoda ljubljanske babiške šole ni zavidanja vredna, število babiških kandidatk je vedno manjše in znaia v zadnjih letih okroglo 20. Temu primerne so tudi razmere na deželi. Večina babic ostane v mestih, čim večje mesto, čim več zdravnikov, bolnišnic, ambulanc itd. imajo ljudje na razpolago, toliko več je tudi babic. Na deželi so pa neštete vasi in vasice, kjer ljudje nimajo ne zdravnika, ne ambulance in tudi babice ne. Okoli 89",o vseh ljubljanskih otrok se rodi v porodnišnici in vendar ima Ljubljana 855 babic, dočim je v Črnomlju vsega 5 babic, v Laškem 9. mnogih srezih pa nobena.
Zdravje družine je zdravje naroda in skrb za mater in otroka pomeni istočasno
skrb 7_ ves narod. Novi časi prihajajo.
Naj bodo prinesli takšne ali drugačne izpremembe, družina bo ostala in skrb za mater in otroka bo morala biti vedno in povsod na prvem mestu. Mira Pucova:
MMi o& o&skn gtif^iliaji&e
De1^ Zveze gospodinj je menda naši javnosti najbolj znano med vsemi našimi društvi in to po zaslugi nad vse marljivih od-bornic te organizacije. Saj ne zamude nobene prilike, da ne bi pokazale uresničevanje svojega programa, ki stremi za tem, da zboijša poiožaj gospodinj samih in nji-hoVih družin.
Posebno ugodna prilika, da se tudi širša javnost okoristi z njihovim prizadevanjem, je vsakokratni velesejem, na katerem imajo gospodinje svoj lastni paviljon, ki je vedno med najbolj obiskanimi, saj prire-diteijice niso nikoli v zadregi za kako novo pobudo.
Tudi na letošnjem velesejmu so pripravile zlasti za naše žene koristno razstavo: Naša prehrana. Namen te razstave je, pokazati kako se pravilno hranimo ter s tem v zvezi opozoriti na vrsto hraniv, ki jih vsebujejo posamezna živila, pri čemer prihajajo v poštev zlasti razni vitamini. Vse je podr.no na podlagi zdravniških nasvetov in strokovnih knjig. Poučni podatki so nazorno podkrepljeni s pestrimi slikami,
PS
O
tudi letos v največji izbiri
LJUBLJANA
MESTNI TRG 5
a po mizah in mizicah ter po tleh so okusno razvrščena razna živiia kakor sadje, sočivje in druga hraniva.
Prirediteljice so imele v mislih današnji čas, ko so sestavljale svoja navodila. Danes je giavno vprašanje prehranjevalnega problema, kako bomo zaržaii, da narod, zlasti njegova mladina, fizično ne shira zaradi pomanjkanja. Kaj neobhodno potrebuje naše telo, kaj šolar, kaj odrasii, kako pridemo do najpotrebnejših hraniv na najenostavnejši naein — o vsem tem govori sedanja razstava naših gospodinj.
Posebna zanimivost na tej razstavi je pa oddelek, ki nazorno pokaže prehrano bolnikov. Za vsako bolezen je prikazano, kaj dotični bolnik sme jesti in kaj mu je prepovedano. Gospodinje so pa pravilno računale s tem, da bo obiskovalec pregled dovoljenih in nedovoljenih jedi za posamezne bolezni pozabil, zato so izdale majhno knjižico, kjer so na kratko podana navodila za bolniško kuho, poleg tega pa še zelo primerne recepte za brezmesne dni. Tako je v knjižici navodilo za sladkorno bolne, za one, ki so bolni na ledvicah in na srcu, na želodcu, na žolčnem mehurju itd. Za manj znane jedi je zraven napotek, kako se naj jed pripravi.
Gotovo je ta knjižica najbolj koristen del razstave, zlasti, ker ni obsežna in ker na preprost način pokaže to, kar se največkrat potrebuje. Človeku, zlasti pa gospodinji in materi, ki jo prebira, pa odkriva nov in sicer zelo pereč problem današnjega časa: kaj bo z našimi bolniki, kje bodo družine dobile sredstva za posebno prehrano, ko so pa še tista živila, ki jih pridelamo v izobilju, tako draga? Koliko je danes družin, ki bi si mogle dovoliti dvojno kuho? Če pogledamo na pr. recept za želodčno bolne, tedaj moramo razumeti, da je danes zdravje in prehrana takega bolnika pri delavski in srednji družini nerešljiv problem. Ko bi uredili na kakršen koli način prehrano, tedaj bi morali pač posebej upoštevati poleg družin z otroki tudi družine z bolniki. Kajti drugače bodo malo pomagali vsi zdravniški napotki, če še druge najpotrebnejše hrane ne bo. Da-
Fašfa na postaji
Postaja jc !ež -': ob progi kakor majhen zabojček iz opeke in lesenih deščic. Pod visoko skupino gora je bila videti le še bolj neznatna — včasih se je zdelo, da ni drugo ko igrača, ki jo je bil izgubil nekakšen velikan na svoji poti čez dolino. Imel si vtis, da ta igrača v blagi spokojnosti pokrajine pod nizko streho leno dremlje in da se vsakikrat prebudi šele tedaj, ko ji v velikem železnem zvoncu odjekne signal, ki naznanja vlak.
Prihod vlaka je pomenil nekaj izredno važnega v tem majhnem kraju, kjer so lctovi£ei,rji blodili drug mimo drugega in se trudili pozabiti na to, da jim je dolgčas Kajpada, največ se jih je zbralo na postaji k vlaku, ki je že zjutraj pripeljal pošto iz Ljubljane. Sij niso prihajali le za-stran pošte: dovolj jim je bilo, da so ob razdelitvi pisem lahko doživljali neko prijetno neizvestnost in nemir pričakovanja, t?, nemir pa so cenili tembolj, ker so tukaj živeli kar preveč spokojno. . . Tisti, ki so dobivali pisma in tisti, ki jih niso imeli prejeti od nikoder, so se z enako vnemo zgrnili okrog poštrrice, ko je v čakalnico prinesla pclno poštno vrečo. Letoviščarji, gozdovniki, plezalci, hotelski sluga, natakarice učitelji mladinske kolonije, orožnik, graničarji — vsi so se nestrpno gnetli okoli velike štirioglate mize, ki je nanjo poštarica s hitrim gibom iztresla pet do šest zavojev pisemskih pošiljk in časopisov.
Kakor neke vrste ženski sveti Miklavž je stala poštarica sredi med njimi in se jim je smehljala, živordeča, preko ušes kar se da tesno prevezana ruta je bila edini vidni, nekam svojevoljni znak njene-
ga poštarskega dostojanstva. Počasi je je-la razvozljavati vrvice, s katerimi je bil nekdo trdno zadrgnil snope pisem.
»Nož potrebujemo! Kdo pa je v posesti noža?« je potem vsakikrat vzkliknil upokojeni davčni nadzornik Spoznaj, ki se je s svojim širokim trebuhom bil preril skozi vso to gnečo tja do najbolj upoštevanega mesta — tik zraven poštarice
Toda navadno tistega noža nihče nI imel. Bilo je, kakor da so nalašč vsi vedno iznova pozabili na to, da bi ga bilo dobro prinesti... samo zato, da so potem lahko drug drugega vznemirjeno spraševali: »Nož? Kdo pa ima nož?«
Na vse zadnje pa se je zadeva vselej zaključila tako, da je gospodična Valterjeva plaho potrkala na okence, ki je čakalnico spajalo s sobico upravnika postaje, in je oi njega dobila nož, ki so ga bih vsi iskali. Z nekakšno trepetajočo vdanostjo ga je potlej izročila gospodu Spoznaju, ki je z nad vse svečano kretnjo prerezal motvoze z zavojev. To delo je bil samolastno prevzel nase in za nič na svetu bi ga ne hotel prepustiti komu drugemu.
Poštarica je srečne dobitnike klicala po imenu... Oddeljeno od ostale pošte je ležalo pismo, ki ga je bila zvečer našla v nabiralniku:
»Gospod Spoznaj Alfonz, davčni nadzornik v pokoju,« je prebrala z naslova.
Med pisano gnečo okoli mize je za hip zašumelo. Lejte si ga no, že zopet je dobil pismo v rožnatem ovoju — že četrtič zapovrstjo! Kdo neki mu tako navdušeno pisari? Kajpada, ženska roka — o tem ni dvoma... Gospod davčni nadzornik pa je v nekakšni zmedi iztegnil široko dlan m
nes se bo mnogim godilo tako kot tistemu brezposelnemu delavcu, ki je imel čir v želodcu, pa mu je dal zdravnik spisek razkošnih jedil, katere edine je smel uživati, če je hotel ozdraviti. Pa je hodil od hiše do hiše brez pare v žepu in je kazal »recept« s prošnjo: »Niti kruha si ne morem kupiti, kako naj si pomagam s tem listkom?«
Tudi na take bi bilo treba misliti, če bi imeli pri reševanju sedanjega 'perečega problema piehrane pred očmi v resnici blaginjo vsal? državljanov in ne bi brezvestna špekulacija in anarhija onemogočila vsakega napora poštenega prizadevanja.
kablnja
rviZZptcv
Pretlačcna koreninrla juha-
Sestavine: 2 korena, I zelena, 2 pora. pol g! zelja. 4 kr,mp četrt I graha, pet opranih in rorarjenih gob 10 dkg masti, 3 žl. nvke. 2 in po- 1 vode. četrt ! riža.
Zelenjavo zrelemu na koščke Mast se-grejemo. d').!nmo čebiro in zelenjavo ter dobro praž:mo, zaMjcmo in še skuhamo. Nato pret'aj:ti(/ m damo na svetlo prežga-nje. V iuho zakuhamo riž ali postrežemo z rezanimi žemljami.
Testeni gtdh. Sestavine: Pet četrt 1 moke, 3 osminke vrele, slane vode, 10 dkg drobtin, 5 dkg masti.
Moko polij z vrelo vodo ter testo dobro mešaj. Deni ga na cedi'nik z velikimi luknjami ter ga tlači z leseno goto ali ku-halnico v vrelo slano vodo. Kuhan grah odcedi, polij z mrz'o vedo in ga deni na pločevino, v kateri si spražila drobtine. S c-vira se kot priloga.
Skalec. Sestavine: 15 dkg masti, 18 dkg slad.. 2 jajci, 1 žlico limoninih lupinic, 1 pcci'n; prašek, 2 žlici mleka, pod kg moke, 8 dkg rozin.
Mast mešamo pcna.sto. dodamo s!adkor, jajca, sesekljane Iimenme lupine, pecilni prašek, mleko, rozine in moko. Iz te zmesi delamo z 2 žlicama kupčke na z mastjo pomazan in z moko potresen pekač. Lahko dodaš eni polovici 5 dkg kakava
Krhko testo: I. Med 28 dkg moke zdrobi 20 dkg surovega masla, prideni 2 rumenjaka, 2 žlici vina. ma'o soli n toliko smetane. da ?e testo lepo usnete Vse hitro ugneti v testo, ga razvadja i, upogni od obeh strani, od leve in desne. Pusti, da počiva pel ure, nato zopet pregam in ga po 15 mi'n. raz valja j in uporabi.
II.	Doni na deske 15 dkg surovega masla, ga zdrobi med 28 dkg moke, prideni 2 rumenjaka, nožev vrh soli, šestnajstinko 1 vina in par žlic smetane. Naprej ravnaj z njim ko-t s prvim.
III.	Krhko testo s p?a*Jcom. Sesekaj prav fino 20 dkg surovega masla v 35 dkg moke. Prideni 9 dkg s'adkorja, nožev vrh soli, sotk in lupino po! limone. Osminko 1 kisle smetane, 2 rumenjaka ir, 5 g jedilne sode ali toliko pecilnega praška Hitro zgneti, zlooi trikrat in uporabi.
IV.	Navadno krhke testo. Deni na desko 40 dikg moke, 15 dkg surovega masla ali masti, 10 dkg sladkorja, malo limon, lupinic. mallo soli in 1 pecilni prašek. Vse dobro sesekaj z nožem in še prideni rumenjak, osminko 1 smetane ter šes naistinko 1 belega vina Urno zmesi v testo, ki ga pa le malo gneti, da se maslo ne segreje.
Zelenjava juho, omako
1 kg peteršilja (tudi zelenje)
% kg zelene
% kg korenja rdečega
1 kg čebule
1	kg paradižnika
2	zeleni kolerabci
1 rumeno kolerabo
1 ohrovt
To se osnaženo natehta in zmelje na stroju za mletje mesa.
Nato vso zmes pražimo (brez masti!) toliko časa, da se popolnoma posuši, če tudi več dni, kadar gori v štedilniku, ni treba zato posebej kuriti. Ko je že suho razgrnemo čez noč na štedilniku, da se temeljito posuši. Shrani se v škatli ah kozarcu na suhem.
Je zelo priporočljivo za zimo ko se ne dobi vsak čas sveža zelenjava in je zelo draga. Sedaj pa je vsega dovolj in po zmerni ceni.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
En klobuk, troje človeških življenj
V rumunski vasi Co rabi ji se je primerila svojevrstna nesreča, šestnajstletnemu kmetovemu sinu Vasiliju Bančinu je veter odnesel klobuk. Pokrivalo je odletelo v rov za vodnjak ob cesti, kjer je že davno
usahnila voda ter ni bil več v uporabi.
Fant, ne dobi len, se je spustil v rov, da bi poiskal klobuk. Ko ga le ni bilo nazaj i« rova, se je za njim napotil njegov 271etni brat. Tudi njega ni bilo več na izpregled. Naposled se je spustil v rov še popotni tovariš obeh fantov, 421etni Gheorge Calta. Niti on se ni rešil iz zapuščenega vodnjaka. Vsi trije so umrii omamljeni od strupenih zemeljskih plinov.
©trse! oatrebstjgjo Jesenske o&s&o
Lahkr loletne obleke svojih malih bodo matere - nekakšnim obžalovanjem položile v omaro, da tam počakajo drugega poletja. Tako praktične so bile te obleke: oprala si jih, pa so zopet bile kot nove! Z volnenimi rečmi pa je križ. Otrok mora paziti nanje, da se ne umažejo, kajti volneno blago, ki ga dostikrat pereš, izgubi barvo in obliko. Kajpada ne velja to za vsa blaga v isti meri, zato bi matere morale paziti, ko kupujejo blago za otročjo obleko. Gladka, gosto tkana volnena tvoriva, zlasti pa volnene flanele, razmeroma dobro izdržijo tudi večkratno pranje. Zelo praktična so tudi karirasta blaga, kajti na njihovem večbarvnem vzorcu razni madeži kar izginejo.
O otroški modi ni mnogo povedati. Se vedno imajo dekliške obleke kratka in široka krilca, nagubana ali nabrana, dečki pa nosijo oblačila, ki so ukrojena po moškem vzorcu: jopice z malimi reverji in praktičnimi žepi in udobne, dokaj kratke hlače. Za jesen in za zimo pridejo tudi pri otroških oblekah v poštev temnejše barve: rjava, temnomodra, siva, rdeča, mirno zelena itd. Da so takšne temne obleke bolj prikupne videti, jih ponavadi okrasimo z belim ovratnikom iz pike j a.
Neredna s4o£Lca
upliva na ves organizem. Dobro sredsfvo za odvajati, Id zanesljivo delujo in ima prijeten okus, je
«ii. m. i ttjawxjn. m
Za v šolo so prav praktične srajce iz kariraste flanele, ki jih lahko izpopolnimo z enobarvno kravato ali pa tudi ne. Deček nosi k takšni srajci praktične hlačke iz temnosivega blaga.
Mala deklica ima prav ljubko obleko z nabranim krilcem, kratkim oplečnikom in malimi prsnimi žepki. Vratni izrez ji poživimo z ovratnikom iz belega pikeja (2. skica).
Naslednja dekliška oblekca je postrani nagubana, v život pa ji vstavimo koničasto izrezan vložek iz pikeja s priključenim prav takšnim ovratnikom (3. skica).
Se bolj preprosto je ukrojena obleka z zvončastim krilcem in s širokim, okroglim ovratnikom iz enakega blaga. V krilce ji vrežemo stranske žepe (4. skica).
Obleko z zaokroženimi stranskimi šivi, ki iz života prehajajo na zvončasto krilo,
prevežemo s temnim pasom. Tudi okrogli, beli ovratnik poudarimo s prav takšno temno pentljo (5. skica).
Dečku opremimo jopič šolske obleke • praktičnimi prsnimi in stranskimi žepi. Zaklopke na žepih zapnemo z okroglimi koščenimi gumbi (zadnja skica).
Dv^JhI ovratnik
Zamisel dvojnega ovratnika spada med tiste enostavne in učinkovite modne podrobnosti, ki dajejo obleki čar neke posebne, toda preproste elegance. Dvojni ovratnik sestoji iz dveh podobno krojenih delov, le da je spodnji del za dober prst širši od zgornjega. Pri jesenskih oblekah je navadno zgornji del ovratnika iz tankega belega blaga, ki učinkuje posebno osvežujoče na temnem blagu obleke. Nasprotno pa sta pri plaščih in kostumih oba dela dvojnega ovratnika ukrojena iz istega blaga, lahko pa ju tudi sestavimo iz blaga in iz krzna ali iz blaga in iz žameta.
je pred zvedavimi pogledi skril pismo v žep svojega svetlozelenega jopiča, v katerem je bil videti njegov život kakor telo ogromne žabe.
Slednjič se je poštarica z obema rokama uprla v prazno mizo in je izjavila: »Tako, to je vse.«
Po teh njenih besedah so ae vsi na en mah vsuli skozi ozka, vrata, ki jih je od tolikšne gneče hotelo kar raznesti. Zunaj je sijalo najlepše sonce, nekaj prijaznih oblačkov je motovililo okoli široko razčlenjenih Treh Ponc, svetlovišnjeve jutra-nie sence so tam visoko še meglile odsekane globeli med grebeni in zrak je neizrečeno sladko vonjal po smrekovih gozdovih in po planinsko razcvetenih tratah. Kakšen prekrasen dan! je ta ali oni vzkliknil in kakor M trenil, se je množica na vse strani razkropila. Le gospod davčni nadzornik se je naslonil nekam ob postajo in je počakal, da so vsi odšli. Potegnil je iz žepa nismo ...
Gospodična Valterjeva se je ta čas skrivala nekje za vogalom in je oprezala, kdaj bo prečital vse do kraja — potem šele se mu ie	približati s tistimi svojimi
plahimi, neenakomernimi koraki, ki so izdajali vso njeno nesigumost do življenja.
»Gospod višji nadzornik ...«
»A, to ste vi, gospodična!« V splošnem ni mogel trpeti petinštiridesetletnih go-spodičen, ki so nosile rjavo svileno mrežo privezano preko pričeske, ki so se brez vsakega povoda razjokale in se potem zopet brez razloga tja v en dan hihitale. Toda gospodični Valterjevi je vse te lastnosti nehote odpuščal. Ker ni utegnila prikriti, kolikanj ga občuduje, jo je smatral vendarle za boljšo kakor druge.
»že zopet varneje pisala tista dama, gospod nadzorniki«	____._____
»Kakšna dama!« se je branil, toda videti mu je bilo, da mu nikakor ni neprijetno, ker je gospodična Valterjeva bila pogodila resnico.
»Vrhu tega pa je poštni žig na pismu, ki ga držite v roki, iz tega kraja, gospod nadzornik.. . Dopisujete si torej z žensko, ki stanuje nemara tu nekje v bližini!«
»Jaz da si dopisujem z njo?« se je razjezil. Takšne poštar ne gospodične pa res ne poznajo boljšega opravka, kakor da vtikajo svoj nos v tuje posle... »Saj niti tega ne vem, kdo mi piše,« mu je nehote ušlo.
»Ne veste, kdo je ona? Za božjo voljo, saj to je strašno zanimivo,« je vzkliknila, in na licih sta ji zagoreli dve rdeči pegi. »To so zaljubljena pisma, gospod nadzornik, ki jih prejemate,« se je potem živčno zahihitala. »Na obrazu vam vidim, da so...«
»Hm«, je rekel. Ta gospodična, ki je sedaj že teden dni letovala z njim skupaj v isti gostilni in ki je doslej ni bil posebno oenil, je bila zares silno bistrovidnega pogleda. Lej, kaj vse ni uganila, ta čas, ko si še sam ni bil na jasnem, kako je s to zadevo: ali se tista, ki mu pisari o nekakšnih čustvih, le norčuje — ah misli resno?
Strmela je vanj s težko zatajevanimi občutki. Mimo nje je toliko let bilo šlo brez sonca, da je sedaj že kar bolestno hrepenela po toploti. Za vsak utrinek gorkote — bi bila hvaležna — tembolj goreče, ker je čutila, kako malo časa ji še ostaja. Tako se je zgodilo, da se je v svoji že to-likrat prevarani domišljiji že zopet nekoga bila oklenila...
Zamahnil je z roko po zraku. »Ubogo mlado dekle...« »Mlado dekle?«
»Nu, da, tista, ki mi piše.«
»Kako veste, da je mlada?« ga je vprašala in glas se ji je tresel.
»Ker kvasi v pismih takšne prenapete neumnosti, kakor sva jih pisala nemara tudi midva, ko sva bila še mlada — ka-dolgo je že tega, gospodična?«
Oblak je prešel preko sonca, za kratek hip je bleščeča pokrajina osivela, še gospodična Valterjeva je postala siva v obraz. »Da. dolgo je že tega,« je zamrmrala. »Toda zakaj ne bi tudi midva... mislim reči: zakaj bi tudi ljudje najine starosti ne smeli tega občutiti? Zakaj bi za naju moralo biti že vse pri kraju? Zakaj, gospod nadzornik?« Trudila se je, da bi govorila kakor v šali, toda prikrit obup ji je tako klaverno izpreminjal glas. da se je gospodu nadzorniku stvar pričenjala dozdevati sumljiva.
Pogled v njegovih majhnih, dobrih očeh se je zmedel. Popraskal se je za ušesom. »Zakaj?« Nu, tega ne vem, kako je z vami — jaz za svojo osebo pa sem že zdavnaj ugotovil, da ljubim svoj mir in pa dobro kosilo bolj od vsakršnega čustva... Zbogom, draga gospodična.«
Na čelu je začutil potne srage. Pa ne da bi bila ona tista, ki... Z nevljudno naglico ji je pobegnil.
Gospodična Valterjeva je ostala sama pri postaji in nihče ne bo nikoli vedel, kakšen boj je tistikrat dobojevala sama v sebi, kakšno upanje ji je splavalo po vodi in za koliko let je v svojem srcu postala starejša. Nepremično je stala ob rdečem poštnem nabiralniku, ki je pravna skrivaj bila vsak večer vrgla vanj temno-rožnato ljubavno pismo.
Mtam
SPO
II. kolo v slovenski ligi
železničar ¥ LJubljani
Ostale tri tekme bodo sta Jesenicah ter v Trbovljah
in Mariboru
Danes bodo drugič poskusili srečo ali pokazali, kaj znajo naši slovenski ligaši. Pred tednom dni so startali v jesensko prvenstveno konkurenco in nič posebno pozitivnega še nismo mogli takrat reči o njih. Po dve točki so si pridobili Ljubljana, Amater, Kranj in Bratstvo, toda po formi igralcev in zanimanju občinstva je bil uvod v letošnji prvenstveni ples dokaj medel___
Danes pridejo torej na teren štirje pari v drugačni kombinaciji, in sicer:
V LJUBLJANI: Mars—železničar ob 16. na igrišču Ljubljane s predtekmo Mars jun — Slavija jun. ob 15.,
Razen ligaškega sporeda pri nas doma, ki ga objavljamo na prvem mestu, bo še drugod med domačimi klubi in tudi pr: bratih na jugu cela vrsta nogometnih prireditev prvenstvenega značaja.
Tako bodo v območju celjske podzveze danes začeli s prvenstvenim tekmovanjem v svojem I. razredu, v katerem bodo ta dan na sporedu naslednje tekme:
v Celju: Atletik—Celje ob 16.30 na igrišču Atletikov, v Hrastniku: Hrastnik—Jugoslavija, ob 15. na igrišču Hrastnika, v Celju: Laško—štore ob 10.30 na igrišču Celja ter Borut—Radeče ob 14.15 na igrišču Olimpa.
V	Mariborski podzvezi bodo danes začela za točke tekmovati rezervna moštva, med katerimi je kot prva na sporedu tekma med rezervama Maribora in Rapida. ki bo 13.30 na Igrišču železničarja.
NOVO IGRIŠČE V MOSTAH
SK Mostam je nazadnje uspelo obnoviti svoje staro igrišče, ki so ga imela na posestvu grofa Paumgartnera v Mostah. Igrišče bo do danes urejeno in ta dan bo njegova otvoritev ki otvoritvi nastopita dve garnituri igralcev Most in Mladike: ob 9.15 Moste—Mladika jun., ob 10.30 Moste—Mladika. Vse tekme, prijateljske ali prvenstvene, med Mostami in Mladiko so bile zmerom zelo zanimive. Tako bo tudi tokrat; obe moštvi se bosta potrudili, da rešita čast in ime kluba, zato se obeta prav dober šport. Prireditev bo ob vsakem vremenu.
Še osem ligaških tekem
V	območju HNS bodo danes odigrali še preostale tri tekme IV. kola, ln sicer takole:
v Zagrebu: Gradjanski—Hašk, v Subo-ticl: Bačka—Sašk in v Varaždinu: Slavija—Concordija.
Na Igriščih v območju srbske lige bodo danes igrali za točke:
NA JESENICAH: Bratstvo—Olimp ob
16. na igrišču Bratstva,
V	TRBOVLJAH: Amater—Ljubljana ob
16.30 na igrišču Amaterja in
V	MARIBORU: Maribor—Kranj ob 15.30
na igrišču železničarja.
Morda bomo že drevi zabeležili drugačne izide, kakor jih pričakujemo po računih na papirju, morda bomo lahko zapisali, da so moštva zdaj že v prvem poletu in je tudi občinstvo spet začelo prihajati na nogometna igrišča kakor prej, v boljših časih.

v Beogradu: Jedinstvo—Jugoslavija (Ja-buka) in Ba.sk—Vojvodina, v Skoplju: Gradjanski—Jugoslavija (Beograd), v Bo-rovu: Bata—BSK in v Subotici: ŽAK— Slavija.
Ostali dogodki
Med kopico ostalih športnih prireditev današnjega dneva moramo na prvem mestu omeniti
ocenjevalno vožnjo Touring kluba v Belo krajino
V	okviru narodnega festivala bodo danes v Metliki sodelovali tudi naši avto-mobilisti in motociklisti, ki prirede v organizaciji ljubljanske podružnice Touring kluba iz Ljubljane do tjakaj ocenjevalno vožnjo za avtomobile in motocikle. Takšno tekmovanje je za vsakega vozača prav koristno in bo gotovo privabila veliko število udeležencev, kar bo imelo ne samo športni, ampak tudi lep propagandni uspeh.
V	nadaljnjem je treba danes misliti še na naše izbrane plavalce, ki bodo v dopoldanskih urah v Szegedinu nastopili v težkem mednarodnem dvoboju proti Madžarski. Razen plavalcev gostujejo na Madžarskem v teh dnevih tudi naši teniški mušketirji, obenem pa se v Beogradu odigrava poseben teniški turnir za nacionalno prvenstvo države — tako kakor nalašč, da bodo tudi izven naših meja vedeli, kako smo zdaj »uredili« svoje športno življenje, — potem na atletski dvoboj med Hrvatsko in Srbijo, ki se je danes nadaljuje v Zagrebu itd.
TABLETENIŠKI TURNIR V CELJU
V	Celjskem domu v Celju se prične, danes ob 8. zjutraj velik table-teniški turnir za prvenstvo Celja in Savinjske doline ob udeležbi najboljših slovenskih In zagrebških table-teniških igralcev. Igre bodo od 8. do 12. m od 13. dalje. Prireditev bo po kakovosti gotovo odlična in zelo privlačna.
Pripombe k celjskemu atletskemu mitingu
Celjani so dokazali, da niso samo dobri športniki, temveč tudi izvrstni
organizatorji
Rezultati nacionalnega mitinga, ki ga je priredil SK Celje minulo nedeljo na Glaziji, so močno odjeknili po vsej državi. Prireditev je bila organizirana tako, da je bila po udeležbi tekmovalcev brez dvoma največja letošnja pri nas. Na startu so se pojavili skoraj vsi najboljši slovenski tekmovalci, katerim se je pridružilo še sedem odličnih atletov zagrebških klubov. Ta ne-najavljeni dvoboj med posameznimi tekmovalci v disciplinah, kakor 1500, 800 m, met kopja, so dajali posebno draž vsej prireditvi in je bila tudi radovednost celjskega občinstva tolikšna, da se je zbralo toliko gledalcev kakor k malokateri prireditvi. Gotovo jih je bilo preko 500 in vsi so odhajali z igrišča navdušeni nad izredno uspelo prireditvijo, če še pripomnimo, da je bila to po večini publika, ki je ne vidimo zlepa na nobeni drugi športni prireditvi, je bilo to gotovo v veliko propagando atletskemu športu. To nedeljo pa je bilo res tudi poskrbljeno za vse, za zanimiv spored in za dobro organizacijo. Ta je bila na višku. Prirediteljem vse priznanje! Res, da so bile majhne hibe, ki so bile posledica neprikladnega igrišča, za kar pa seveda ne zadene krivda prirediteljev. V danih možnostih je bilo storjeno vse, kar se je dalo.
Spored se je razvijal hitro in točno in prav vse je bilo v stilu velike prireditve. Celjani so ponovno pokazali, da niso samo dobri športniki, temveč tudi prav taki organizatorji.
In sedaj se pomudlmo na kratko pri samih disciplinah, že prva točka 100 m je vzbudila zanimanje zaradi nastopa Rači-ča in Zagrebčana Tauberja. Oba sta v predteku dosegla enak čas 11.3. V finalu uspe Račiču v krasnem teku doseči znamko pod 11 sekund, svoi najboljši dosedanji čas. 10.8 Brez dvoma je sedaj Račič naš najboljši sprinter sploh. Prav dober je bil tudi vsestranski Zorko, ki je za prsi premagal Tauberja.
V	metu kopja sta si stala nasproti naša naiboljša kopjaša rekorderja Mavsar in Concordijaš Markušič. Mavsar je ponovno potrdil sloves, ki ga uživa kot naš najboljši metalec, ln je tudi dokazal, da mu »sta-ri» Markušič ne more več do živega.
V	skoku v višino smo opazili, da nam Slovencpm sedaj primanjkuje dobrih ska-kačev. če primerimo rezultate zagrebških ln beograjskih atletov, vidimo, da so nas v teh disciplinah znatno prekosili, čenrav je
višina nekoč slovenska domena. Do-sež°ne mer*5 so bile sl°be in najboljša z znamko 16.^ pt^ bila dr. časny in mladi Maratonec Babič.
V	sknkn s n»»"co so bili doseženi nrav dobri rezultati. Uveliavil se je zopet Fnni-dovec OrosTv z znamko novega mariborskega	Za «wTvyi i p nns+il sfeer prav dohrejra P-" sirovca CVIipfčn Tretji je bil E>oif»T>e od Cone<->rdHp tvtM Pmrdfl^m. čeprav -te fnftonl.oie noročjslo. da ie bil tretji Smrdel pni^nc ie Ir^el »molo. da se mu je T>r<>i'>TT,*1n rwHnn. rPTien tcf» ie pri dru-pern »»VrAn porirlin padel, da si je po-
gJ^^^T.ol rtrtcrr) V
Višek in najlepša borba vse prireditve
je bil tek na 1.500 m, kjer sta se srečala
favorit Kotnik in mladi Košir. Takoj po startu so se razporedih tekači takole: Kotnik, Agrež, Schmiederer, Kien, Košir. Košir se drži sredine in s svojim umerjenim korakom ne dopusti, da bi se mu Kotnik preveč oddaljil, ter preide na drugo mesto, pusteč Kotnika na vodstvu v primerni razdalji. Kotnik se skuša v poostrenem tempu oddaljiti in si zagotoviti prednost, toda Košir, ki zaostane za kakih 15 m začne pri zadnjih 150 m pred ciljem svoj nevzdržni finiš. Publika navdušeno vzpodbuja in zahteva zmago. In res Kotnik ne more zdržati pritiska in 30 m pred ciljem izčrpan popusti. Košir je s svojo značilno taktiko ponovno potrdil, da je sedaj najboljši 1500 metraš.
V	metu krogle ni šlo preko 13 m, čeprav je Concordijaš Ivekovič zmožen te znamke. Hlade in Kllnar nista dosegla svojih največjih daljav.
V	teku na 400 m sta si stala nasproti naš desetobojec Klinar in rekorder na tej progi Pleteršelc, ka mu je bil to prvi start od lani v tej disciplini, zaradi poškodbe na nogi. Kljub temu je tekel prav dobro, le na koncu mu je zmanjkalo zaradi pomanjkanja kondicije. Dokazal pa je, da bo zmožen doseči še boljši čas.
Pri skoku v daljino so štirje tekmovalci preskočili 6. m. Simpatični Zorko je dosegel najdaljšo znamko s samo dvema skokoma. Nalet ni bil najboljši.
Druga nič manj važna disciplina je bila tek na 800 m. Tu so se srečali Srakar (Concordija), Oberšek in Goršek razen ostalih. Po zadnjih treningih so vsi, Iti so Gorška opazovali, bili prepričani, da mu zmaga v tej disciplini ne more uiti. Tudi čas bi bil gotovo med njegovimi najboljšimi. Pripravljal se je na revanšo, ker se pri slovenskem prvenstvu ni pokazal v najboljši luči. Toda v četrtek pred nastopom se je prehladil in vročina je napravila svoje. Kljub nahodu je šel na start. Do 700 m je šel lepo v vodstvu, dalle na ni zdržal. Vse do zadnjih 100 m ie tekel lepo, ležemo, kakor v najboljših časih, pa mu je zmanjkalo na koncu moči za finiš. Prehitela sta ga. za Glazijo v" zelo dobrem času. Srakar ln Oberšek.
Na 5.000 m je zmagal J. Glonar pred Stojnškom.
Senzacija vse prireditve pa je bil Inž. Stepišnik, ki je ponovno dosegel na Glaziji svoje letošnje najboljše mete. Izredno razpoložen je vsakokrat vrgel kladivo preko 50 m. Trikrat je letelo kladivo preko državne zastavice, ki je zaznamovala stari rekord. In ko ie v drugem metu orodje preletelo kak'h 5 m stari rekord, je bil »Stipe« deležen navdušenega nriznanja številne publike. Njegovi izredni obrati nam pričaio, da se bo ime inž. Stepišnika kmalu pisalo med najvidnejšimi na svetovni lestvici, kar jih je kdaj dosegel slovenski in jugoslovenski športnik. Njegova mladost in solidnost sta nam jamstvo za to. PoDularnemu inženjerju k odličnemu uspehu čestitamo!
Poslednia točka ie bila štafeta 4X100 m. v kateri je zmagala Planina, čeprav so Ce-
ljani računali na boljši plasma, časi so kar zadovoljivi.
Podali smo pripombe k najvažnejšim točkam nedeljskega lepega mitinga, na katerem je sodelovalo 85 tekmovalcev iz 11 klubov v 12 disciplinah.
Preden zaključimo ta pregled, moramo omeniti, da je bila ta atletska prireditev poslednja, ki se je vršila na celjski Glaziji. Glazija, športni prostor, kjer smo bili priče že tolikim športnim borbam, bo preurejena v druge svrhe. Na tem krasnem prostoru, kakršnega gotovo nima nobeno
mesto, obkroženem z vencem častitljivih kostanjev, bo pričela rasti polagoma mogočna stavba sodne palače. Športniki se bodo morali umakniti na Spodnji Lanovž, kjer jim bo zgrajen nov športni prostor. Upamo, da bodo prihodnjo sezono spet otvorili atletsko sezono v otvoritvijo novega športnega prostora SK Celje z veliko mednarodno prireditvijo.
Celjskim športnikom moramo dati vse priznanje za trud, ki so ga zastavili v vsestransko pripravo te nadvse uspele prire-i, ditve.	S.
Premagan — in vendar prvak
To je bil Zagrebčan Mirko Vincenc na kajakaškem prvenstvu na Savi, kjer je zasedel prvo mesto Ljubljančan Drovenik, ki so ga zaradi preozkega čolna
diskvalificirali
Kakor naročeno lepo je bilo vreme v nedeljo za prireditev, ki so jo imeli kajakaši na Savi. Od kar prirejajo te tekme, še nikoli ni bilo na startu toliko tekmovalcev kakor to pot, namreč ob 20 prijavljenih 17. V veliki številčni premoči so bili spet Zagrebčani, kajti ljubljanski klub je prijavil le tri čolne. Ker je voda zelo upadla, so nekatera mesta, ld sicer ne delajo nikakih preglavic, postala precej kočljiva, zato pa so se brzice, ki jih imajo kajakaši za težje, čisto ponižale.
Točno ob 11. je starter g. Strikberger odpustil prvo enojko, ki jo je vozil »nepremagljivi« Vincenc. Zadnji v tej kategoriji je vozil Drovenik (KKL). še pred startom, ko so še sestavljali čolne, so Zagrebčani strašili našega hrabrega Branka, da ne bo smel startati, ker ima preozek čoln, s katerim bo diskvalificiran. Odborniki na startu si niso bili edini glede tega in zato so tudi njega kar poslali na progo. Kot najhujši tekmec Vincenca je tudi on zelo hitro začel in videlo se mu je, da sijajno pozna progo. Da je res izvrsten in začetne brzine sploh ni zmanjšal, dokazuje dejstvo, da je med tekmo prehitel dva vozača, in je bil sploh edini, ki je prehiteval! Na cilju je bilo veliko presenečenja, ko je takoj za tretjim čolnom pri vozil šesti. Drovenik je »nesel« Vincenca za več kakor 1 minuto. Prvič, odkar Vincenc nastopa, je bil premagan!
Ko so se na cilju še čudili, veselili in tudi jezili, so bili že na progi tekmovalci v dvojkah. Ljubljančana sta vozila zelo
dobro. Jako odločno sta začela, tempo nekaj časa držala, proti koncu pa še stopnjevala. Ko Marathoncev tako dolgo m bilo v cilj, je bilo že sigurno, da sta slabša. Niti druga nista bila- temveč šele četrta, čeprav le za sekundne razlike. Premagana sta bila še od dveh zagrebških dvojk m tako je Ljubljani uspel zaželjeni revanž za Zagreb. V turnih enojkah se je boril za Ljubljano Boltavzer Milan, ki to pot ni mogel biti uspešen proti odlično razpoloženima Hrvatoma. Vedeti pa moramo, da je vozil brez treninga in je zato doseženi čas zadovoljiv.
Po tekmi so se vsi odpeljali do Podnarta, kjer je bila seja regatnega odbora. Najprej so izračunali posamezne čase, na kar so se lotili Drovenika odn. njegovega preozkega čolna. Zagrebčani so vložili protest, ki ga je glasovanje odločilo v njihovo korist. Zlepa torej ni šlo in zato so se tudi Ljubljančani poslužili te metode — namreč protesta. Ker je bil pa pred tem zagrebški ugovor že rešen, bo prišel ljubljanski pred višjo inštanco v Zagreb. Za-rimivo je, da so v tem čolnu že prejšnja leta nekajkrat nastopili, pa nihče ni bil zoper njega. Zdaj, ko se je zamajal stolček Vincencu, so ugotovili, da za »cela« 2 cm širina ne ustreza predpisom. Sicer pa prepustimo vse to saveznemu odboru ln počakajmo na odgovor! Glavno je pač, da je bil Vincenc premagan; sigurno pa zmago nista odločila baš ona 2 cm. Razlika 1:48 min. priča dovolj, da ie Drovenik na divji vodi neprimerno boljši.
Ljubec-Koželj 6:4, 6:3, dr. Groe-Durint— Suhi-Kobe 6:2, 6:1, Suhi-Kobe—Kozlnar Peric 6:1, 6:2. Pred tem tekmovanjem ao v Novem mestu gostovali nekateri zagrebški teniški igralci, člani SK Pivovara, kjer so seveda zmagali spretnejši gostje. Ne glede na to, pa so za razvoj belega športa v Novem mestu, čegar duša je požrtvovalni predsednik dr. Davorin Gros, velikega pomena m je le želeti, da bi bila bolj pogosta.
SK Mars. Postavi ligaškega moštva m juniorjev sta razvidni na oglasni deski. Vsi m točno! Načelnik.
SK Svoboda. Danes igra juniorsko in L moštvo trening tekmo s Hermesom na igrišču Hermesa. Začetek tekem ob 9. in 10.30. Načelnik.
SK Slavija. Vsi igralci, ki pridejo v po-štev za tekmo z Marsom kot predtekmo, naj bodo od 9. dalje v klubski sobi. Ob pol 15. naj bodo vsi določeni igralci na igrišču Ljubljane. Posebej Koman in Zadel, vsi točno! Načelnik.
Trije razpisi
Gorska hitrostna dirka na Čatež bo v nedeljo 15. t. m.
Moto Hermes priredi v nedeljo dne 15. t. m. s pričetkom ob 14. H. medklubske motocikiistične gorske hitrostne dirke na 6.5 km dolgi progi z Veliki Loke na Čatež. Start bo pri gostilni Raznožnik, cilj pa pri gostilni Urbančič.
Tekmovalo se bo v naslednjih kategorijah: turnih motorjev do 125 ccm, do 200 ccm, do 350 ccm in nad 350 ccm ter športnih motorjev do 350 ccm in do 1000 ccm.
Prijave se sprejemajo do vključno 12. t. m. v klubski pisarni v Ljubljani, Aleksandrova c. 5. Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo častna darila, drugi in tretji pa plaketa. Tekmovalci se morajo javiti zaradi pregleda vozil na dan dirke do 13. ure športni komisiji na startu. Dolžnosti tekmovalcev glede poškodb in zavarovanja so kakor običajne. Morebitne pritožbe bo treba predložiti pol ure po izvršeni točki v brezprizivno presojo vodstvu dirke. Trening je dovoljen poljubno ob upoštevanju cestnih policijskih predpisov. Razdelitev nagrad bo po dirki pri Urbančiču na Čatežu. če bi bilo slabo vreme, bo dirka v nedeljo 22. t. m.
Ocenjevalna vožnja celjskega pododbora Slaka bo v nedeljo 15. t. m.
Celjski pododbor Slovenskega avtomobilskega kluba (motosekcija) priredi v nedeljo dne 15. t. m. medklubsko ocenjevalno vožnjo za motocikle na progi Celje—Sv. Jurij —Šmarje—Rogatec—Majšperg—Ptuj — Maribor—Marenberg —Dravograd—Slovenj Gradec—Mislinje—Velenje—šoštanj— Letuš—Braslovče—Polzela—Sv. Peter—Celje.
Start bo ob 6. zjutraj pred kolodvorom
v Celju, cilj pa pred magistratom. Proga je med vožnjo odprta za promet. Tekmovalo se bo v naslednjih kategorijah: mo-tocikli od 200 ccm do 350 ccm in do 500 ccm ter motocikli s prikolicami. Vsak tekmovalec mora progo prevoziti v določeni smeri in z določeno brzino po raznih kategorijah. Na startu bodo prejeli vsi udeleženci kontrolne listke, ki jih morajo predložiti vsaki kontroli (v Ptuju na Bregu z odmorom 30 minut, v Mariboru pred hotelom »Mariborski dvor« z odmorom ene ure, v Šoštanju pri Schneiderju z odmorom 30 minut in v Celju pred magistratom — za vpis časa prihoda in odhoda. Vsak tekmovalec mera ,eno uro pred startom pripeljati svoje vozilo komisiji na pregled. Proteste je treba vložiti najkasneje 15 minut po prihodu na cilj športno tehnični komisiji.
Za prijave, ki se zaključijo dne 13. t. m., plačajo člani pododbora din 20, nečlani pa din 30.—. Prijave sprejema tajništvo ekspoziture SLAK-2 v Celju, Slomškov 1. telefon 2-34, poSim predal 85.
Nagrajeni bedo v vsaki kategoriji prvi trije, če bedo najmanj štirje tekmovalci, sicer pa bo zadnji brez nagrade. Razglasitev rezultatov in razdelitev ne grad bo isti dan cb 18. na vrtu hetela s Union«. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu. Vsa nadaljnja pojasnila daje tehnična komisija na dan prireditve.
DirhaHšene dirke m :nrt~r.«e in avtomobile bodo v iicde!"«o 23. t. m. ra Teznem pri Maribora
Motosekcija Slovenskega Avtokluba v Mariboru priredi v nedeljo dne 22. t. m. ob 14.30 medklubske motocikiistične in avtomobilske dirke na dirkališču na Teznem pri Mariboru. Proga meri v enem krogu 1 km, število krogov odredi športna ko- j misija po kategorijah. Dirke se sinejo ude- j ležiti le naši državljani, ki so člani Saveza motoklubov ali Zveze avtoklubov.
Tekmovali bodo turni in športni motorji ter prikolice m avtomobili, in sicer vsi motorji ne 5 krogov (5 km), avtomobili pa na 8 krogov. (8 km)
Pregled in kategoriziranje vozil bo Izvršila tehnična komisija eno uro pred dirko na dan prireditve na prostoru za parkiranje. Trening bo dovoljen tri dni pred
dirko poljubno, uradni trening pa bo pod vodstvom komisije v soboto 21. ob 14.
Prijave sprejema športna komisija moto-sekcije Slaka v Maribora, Trg Svobode 3, do 15. t. m. Prijavnina znaša za motorje din 10.— za avtomobile din 20.
Nagrade za motorje so denarne, razen za turne do 125 in 200 ccm, med katerimi dobi denarno nagrado samo prvoplasirani, vsi ostali pa diplome. Za avtomobiliste so nagrade samo častne. Skupna vrednost na-f grad znaša 10.000 din, denarnih nagrad i pa je za din 6000.
Objava rezultatov in razdelitev nagrad bo na dan dirke ob 21. v klubskih prostorih. Proteste s pristojbino din 100 je treba vložiti pri športni komisiji najkasneje pol ure po končani dirki
Tenis v Novem mestu. Pretekli teden so na lepo urejenih teniških igriščih na Loki v Novem mestu odigrali vsakoletne teniške tekme za prvenstvo domačega športnega kluba. Podrobni rezultati tega turnirja so bili naslednji: Povh—Kozina 6:3, 6:2, Suhi-Kobe 6:2, 8:6, Adam—Koželj 6:4, 4:6, 6:4, Suhi—Peric 6:3, 6:4, Ljubeč— Povh 6:1, 6:1, Adam—Suhi 6:4, 6:4, Ljubeč—Adam 4:6, 6:2, 6:2, dr. Gros—Ljubeč 6:0, 6:2, dr. Gros—Durini 6:1, 4:6, 6:3. V igrah v dvoje so igrali: Suhi-Kobe—
Koroški Miž
Iz Loge vasi poroča »Koroški Slovenec«: Precej naših fantov je Dri vojakih, nekaj jih je celo v daljnem Narviku. Tudi odli-kovance železnega križa 2. stopnje štejeio v svojih vrstah. To je bil direndaj na sL ko je prispelo prvo pismo iz Narvika v naš kraj. Pisal sa ie vojak Schupjje vrl član našega kulturnega društva — in se ponorčeval. češ da ga piše o polnoči, a da že cele tedne zastonj čaka. da bi bila tema.
S prvim seotembrom je stopila v veljavo nova karta za obleke. Obsega v nasprotju s staro 150 točk. ki pa so druuače vrednotene kot stare. Pri novih kartah se upošteva tudi kakovost blaga.
V	Ločah ob Baškem jezeru sredi avgusta smo pokopali osemdesetletno mster tamkajšnjega g. župnika dr. Ogrisa. Nad 40 let je rajna mati gospodinjil?! v župni-šču. Pogreba se je udeležilo osem sosednih duhovnikov. Rajnica in njen sin sta Iz Spodnjeroža _ke Smarjete.
Pokrajinski propagandni vodja za Koroško Drumbl je odredil, da ie treba prijaviti vse prireditve (razstave, sestanke zborovanja, koncerte i. dr.) pristojnemu krajevnemu vodstvu stranke vsai do 20. vsakega predmesca. prireditve okrožnega značaja pa v istem terminu okrožnemu vodstvu nar. soc. stranke. Priložiti je treba tudi sporede ali vabila, če se pri prireditvi uporabljajo.
Gospodarji smejo odslej za delavce Iz bivše Poljske nakazovati v njihovo domovino prihranke iz leta 1939 brez nosebnega deviznega dovoljenja. Potrebno na ie do trdilo delovnega urada za dobo zaposlitve o višini nakazila. Poljedelski delavci smejo največ poslati 25 mark mesečno. Za te pošiljke so predvidene posebne poštne nakaznice.
S 1. septembrom je začel poslovati v Borovljah nov eozdarski urad za sodne okraje Borovlje. Dobrla ves. Železna ka-pla in za občine Rožek južno Drave. Ledenice in Št. Jakob v Rožu.
V	Trstu je umrl koroški rojak iz Za-homca na Zilji. trgovec Wiegele. pd. Pi-pov Fronc. Kljub bivanju v tujini ie ostal vedno zvest svoji koroški rodni zemlji in je redno obiskoval Zahomčane. Če je mogel in ie bilo treba, jim ie tudi rad pomagal.
Otroci iz podiunskih vas, ki sedaj bivajo na Bavarskem, se sredi tega mesca vrnejo domov, nakar bo šel drugi transport na Wurtemberško.
Na Brnci so preteklo nedeljo otvorili novo poslopje za otroški vrtec. S tem ie v deželi 73 trajnih in 144 poletnih nemških otroških vrtcev s skupno 7.800 otroki.
Naši obrtniki na velesejmu
Ped okriljem Urada za pospeševanje obrti kr. banske uprave razstavljajo na velesejmu že dolgo vrsto let naši obrtniki, katerih delo je tesno povezano z našimi vsakdanjimi potrebami Dobro in solidno je njihovo delo, ki je le redko izvršeno s strojne pomočjo.
Izdelke našega pletetstva najdeš do malega v slehernem domu: otroške koške, tako lahke in zračne, iztepalniike, stole in udobne vrtne garniture, vse iz domače vrbe. Za finejša dela se poslužujejo pletarji ped-dig-trstike, ki jo pridobivajo iz rotang-pal-me ovijalke. Izdelki iz te indijske tirstike so izredno trpežni in lepi, seveda so dražji, kakoT oni iz vrbe. Že dvajset let razstavlja pletarske izdelke ga Učakarjeva iz Dev. M v Pcliu. vrsto let pa tudi Jože Straž;šar iz Notranjih goric G? Učakarjeva zasluži naše čestitke k jubileju dela in zvestobe.
Usnjata gonilna jermena vseh dimenzij, usnjena tesnila torbice in sedeže za kolesa. usnjena zobčasta kolesa, vse lepo razvrščeno in trpežno razstavlja znani jerme-nar Franc Požar iz Dravelj. Njegov sosed je naš dolgoletni znanec Živkc Brajkovič i7. Igrifke ulice. Ta čevljar-umetnik je izredno iznajdljiv Svoje modele je pred par leti razstavil v Beogradu in prrjeil za nje vismko priznanje. Njegovih lepih šolnčkov se kar nagledati ne moreš. Izprva smo malo pete in podplate in gornje komb:p<rane de-skrnt:čno cgkdova? te dcbe'e p'utovinaste le, še celo take iz tj ul nove kože in elegantne damske škornje iz kosmate tefletine, sedaj pa le verjamemo lepim nosilkam te moderne obutve, da je hoja v nji prožna in lahka. Tudi Brajkovičevi izdelki v športnih čevljih in gojzericah so sirom znani.
Zveza lesnih domač-h obrti iz Sodražice razstavlja suho robo. Koliko pristne domačnosti d'ha iz vse te lesene drobnarije. »Od šrocih ust so miro vzejli« za svoje žlice, imajo tudi kuhal niče, obešalnike, tol-kače, valjarje, nože, mcdele za surovo maslo, ribniške pušeljce in živalski vrt s slončki, kravcami, mucami, zajčki, metuljčki, z miki-miško. kar vse živi in se giblje, avtomobilčke, lokomotive, ribniške plesalce na ročni pogon in »kar taku«. So tudi še krožniki, šatulje in skrinje, vse živo poslikane v narodni ornamentiki. Čedne so te igračke, pa tudi predmeti za gospodinjo in dom. Za izdelovanje igrač imajo Sodraži-čani že kar prave tečaje. Seveda pa so tudi sami prirodno brihtni in iznajdUjivi, da sre-čavaš te dokaze na slehernem predmetu prijazne suhe robe.
Klekljane čipke, kdo jih ne poznal Koliko malih in velikih potreb krijejo pridne klekljarice z izkupičkom tega krasnega iz-
delka. Ivanka Ferjančič, Idrijčanka in prva čipkarska učiteljica (že v 1. 1876) ima zaslugo. da so jele pozvanjati s kleklji pridne roke žen in deklet tudi v Železnikih. Webrova Tončka iz Za'ega Loga prinaša že sedem let čipke iz najboljšega platnenega sukanca. In ti motivi: krizanteme, narcise, ruski krogi, jagode, ciklame, kostanjeva peresa! Tudi čipke gredo vštric z modo in naše klekljarice zmorejo vse.
Nič manj lepi so soboslikarski vzorci g. Josipa Božiča iz Loke pri Zidanem mostu. V 17 letih, odkar razstavlja, so bili vzorci vsako leto drugačni. Gospoda Božiča poznamo kot odličnega risarja .in iznajditelja neštetih drobnih pripomočkov, ki mu sedaj Služijo pri izdelavi, saj je spočetka gospod Božič rezal petrone na roko z nožem. Njegova dela romajo po vt>ej Jugoslaviji in če bi moral obiskati prijatelj Božič vse sobe, pa trenirane z njegovimi vzorci, bi ne bilo tega romanja konec.
Božičeva prijazna soseda gospa Marija Beretičeva iz Hrenove ulice, plete kar na mestu našim gospodinjam dobro znane tržne torbice. Način tega pletenja je njen izum, ki ga ji je že pred desetimi leti priznal Zavod za žensko domačo obrt, ko ji je poveril vodstvo plet lnega tečaja v pasivnih krajih Mokronoga v vaseh Slep šeg. Sv. Križ, Ostrožnik in dr Revnejši zaslužijo v teh krajih v zimskem času s tem delom mars'kakega kovača. Mrežaste torbice so (lične, lahke, trpežne in gospodinje jih rade kupijo, saj so tako poceni.
Delikatna in častitljiva je pasarska obrt, ki jo g. Alojzij Pirnat s Karlovške ceste mojstrsko obvlada. Vzorci njegovega okovja za pohištvo in drugi so odlično delo. Doma izdeluje tudi še cerkvene posode, opreme za trgovske lokale brivnice, lestence in nagrobne svetilke. Ga'vanizira v zlatu in srebru, oksidiran je pa ie njegova specialiteta. Vsa dela izvršuje točno po prejetih in lastnih načrtih.
Kot prvi v državi izdeluje kovinostislkar-ska delavnica g. Antona Pintarja iz Gospodinjske ulice kompletne sedeže za kolesa in ne le kovinske dele, stifka tudi usnjene sedeže. Izdelki njegove delavnice zaslužijo vse priznanje.
Predilnica žime v Ljubnem ob Savinji, last g. Stanka Remica, razstavlja že dvanajst let prvovrstno žimo. Surovino, to je goveje repe, mu dobavlja Vošnjakova usojarna.v Šoštanju. Repe neštetokrat izpirajo v tekoči vodi, nakar žimo trikrat iz-parrjo, da je docela čista in brez duha. Izredno mehka je, če jo potiplješ, ima pa stoletno trpežnost.
Vsi razstavljajoči obrtniki zaslužijo vso našo pozornost in naše uvaževanje.
»JUTRO« št. 210	■	14 _==_____==_	Nedelja, 8. IX. 1940.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—>. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Mali oglasi
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, ie zahtevate od Oglasnega^oddelka »Jutra« Din J.. v znajnkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek
n
Jutra", Ljubljana.
Kam pa, kam ?
Beseda 1 Din. davek 3 Oln, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Za čas ljubljanskega velesejma
se priporoča restavracija Uorenjski Kolodvor. Eno minuto od sejma, po.eg kolodvora Šiška.
24501-18
Gostilna Martine
Zg. šiška tel. 41-88. Daz-na pitana perutnina! Senčnat vrt. Plesna dvorana! Koncert!
24688-18
Hercegovc ma
crven les
pjevati zna fino Baus pa ima danes ples in toči fino vino. Gostilna »POD GOZDOM« Dolenjska cesta.
24744-18
Krojaškega
pomočnika
za moška m damska boli-ša dela, spreimem takoj. Joško Pavli, Jesenice, Aljaževa 4.
24593-1
Natakarico
mlado, simpatično sprej mem v službo. Naslov v vseh posl. Jutra.
24394-1
Steklarskega
pomočnika
ali vseh del že vajenega učenca sprejmem takoj za večmesečno de'o. Za dobrega in zanesljivega delavca ostane lahko služba stalna. Plača po dogovoru. Vprašati pri Perd. Hlebš, steklarstvo, Kranj.
stvo, Kranj. 24495-1
Gostilna Poljšak
vabi vsako nedeljo in praznik na veselo zabavo z godbo. Noveiše keglišče. Šmartinska cesta 22.
24743-18
Danes koncert
s plesom kakor vsako nedeljo. Gostilna »Triglav* pri remizi.
248S5-18
Pri Putrichu
Danes vesela zabava s ple-lom. Vsi vabljeni.
24812-18
Danes otvoritev
gostilne »Pajk«
(prej Fortuna) na Vodovodni cesti 26. Dobra ku-h:nja, prvovrstna vina in pies. Vabljeni.
24825-18
Beseda i Oln davek o Oln, za štfro ali dajanje naslova 5 Dtn Najmanjši znesek 17 Din
Zobotehnika
perfektnega v vseh deliti moderne tehnike in operativl Iščem. Nastop 1. oktobra. Takojšnje ponudbe na dr. Mihailo Djokovič Užice.
24289-1
Mizarja
mlajšega in spretnega, ki bi opravljal tudi po-Ble sluge takoj sprejmem. Naslov v oglasnem odeli. Jutra.
24412-1
Služkinjo
ki je vajena vseh gospodinjskih de; in kuhe Iščem za majhno družino. predpogoj: čistoča ln poštenje. Zakrajšek, Ljubljana, Miklošičeva cssta 34.
24411-1
100 dobrih delavcev
sprejmem takoj v Pod-vincih pri Ptuju. Mav-rič Anton, mestni stavbenik, Ljubljana.
24391-1
Brusača in polirerja
kovin spreimem v stalno službo. Josip Otorepec, Za Gradom 9.
24517-1
Čevljarski
pomočnik
dobi takoj službo. Jenko Valentin, Slov. Javornik 59-24592-1
Prodajalko in
Šivilje
vešče krznarskega dela sprejme v službo takoj fcemko, krznar,. Maribor.	24910-1
Postrežnico
fcl zna tudi kuhati sprejmem dnevno od jutra do po kosilu k dvočlanski družini. Predstaviti se od po'. 12. do pol 13. v podružnici Petriček na Tyrševi 11.	24908-1
Več krojaških
pomočnikov
sprejme Krmelj Jožel,
St. Vid, Vižmarje.
24881-1
Pevo vodja
za moški zbor se išče. Naslov v vseh posl. Ju tra. 24471-1 i---
I Iščemo knjigo-
veškega mojstra
1 ki se deloma razume tu ! di na kartonažo ln ta pripravo strojev. V po-j štev pride le dober strokovnjak, ki je energičen in je sposoben voditi večje pedjetje. Mesto je dobro plačano in sta'no Ponudbe z navedbo dosedanjega udej-stvovanja na ogl. odd Jutra pod »Sposoben delovodja«.	24336-1
Fotografinjo
s prakso za moderno fino retušo Išče za takoj prvovrsten ate.Je. Ponudbe s sliko in navedbo plače pod »Vestna in poštena«: na podružnico Jutra, Maribor.
24576-1
Brivskega
pomočnika
hitrega in stalnega delavca sprejmem. Nastop 15. septembra. »Rapid«, Maribor, Meljska 1.
24575-1
Šiviljske pomočnic®
začetnice, za izde avo, in absolventke obrtne šole sprejme v prakso. Atelje Bazanella, Gaje-va 2.	24705-1
Pletiljo
spreime Nolda Anica, Mo-škerčeva 13. Zelena jama.
24739-1
Natakarico
spreimem takoj. Na pismene ponudbe ne odgovarjam. Kavarna »Vesel«, Ljubljana, Miklošičeva c.
24717-1
Postrežnico
ki zna tudi kuhati sprejmem Zglasiti med 12—14 uro. Galetova ul. 9, Šiška.
24707-1
Dva mehaničarska pomočnika
sprejmem za takojšni nastop prvi k avtu in motorjem drugi k kolesom. Zupančič Janez, mehanik, Črnomelj.
24679-1
Mehanika
za popravilo pisalnih strojev, mlajšega, sprejme večje podjetje v stalno službo za Ljubljano. Ponudbe z navedbo do-sedanj eslužbe in pače na ogl. odd. Jutra pod »Kapaciteta«. 24870-1
Fotopomočnika
sposobnega za vsa foto-dela sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiv«.
24886-1 Raznašalka
mada, pridna, dobrih staršev, se sprejme v boljšo trgovino. Ponudbe pod šifro »Takoj« na ogl. odd. Jutra.
24891-1
Žensko
veščo sortiranja cunj in krp, sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra.
24890-1
Uradnik
sposoDen, samostojen, odločen tn hiter v delu, se sprejme kot vodja organizacije v tovarno. Ponudbe z navedbo šolske izobrazDe in dosedanjega delokroga na podružnico Jutra Maribor pod »Višja sposobnost«.
Trgovski pomočnik
se išče. Pogoj dober raču-nar. Erjavec Franc, Ljubljana, Stari trg 18.
24695-1
Frizerko
dobro moč in vajenko sprejme salon »Slavka«, Ko deljevo — Ljubljana.
24623-1
Zobotehnika
za vsa dela, iščem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24615-1
Krojaškega
pomočnika
za velike komade sprejmem takoj. Avgust Petrovčič, Tabor 4.
24750-1
Čevljarna »Zora«, Kranj
išče prvovrstno šteparico in 4 pomočnike (2 za šivano, 2 za zbito delo). Nastop takoj.	24752-1
Boljše dekle
z znanjem nemškega jezika ln ki je ob kuharici pripravljena opravljati tudi druga hišna dela, se Išče k 2 otrokoma 3 in 6 let. Naslov v ogl. odd. Jutra.	24671-1
Spretno dekle
(delavko) iščemo. Naslov v oel. odd. Jutra.
24667-1
Polirja
zmožnega samostojno voditi večje stavbe, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pollr«.	24701-1
Kuharica a*i kuhar
Večja graščina išče prvovrstno kuharico ali kuharja z znanjem nemškega jezika. Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj poslati na ogl. odd. Jutra pom »Zmožna kuharica«.	24716-1
Iščem kočij asa
za dva konja, pouzdanog, starejšeg, plača 300 din za odmah. Rabim kuharico za navadno kuhanje v hiši gostilna in mesnica, plača 300 din ter služkinjo za gospodarstvo, plača 200 din., Iv. Prahin, Savski marof, kolodvor.
24604-1
Pekovski pomočnik
event. družabnik v peka-riji s lastno obrtjo se spreime takoj. Naslov Bule Toni ml., Mokronog 12.
24602-1
| Frizerko
dobro moč, sprejmem takoj. Frizerski salon Drago Weber, Tyrševa 13-
24809-1
Žensko
staro od 45 dalje, ki je voljna vršiti skromno gospodinjstvo tričlanske družine vsled začasne odsotnosti žene, spreimem takoj Takojšnje ponudbe na ogl. j odd. Jutra pod »Ako poštena ostane za vedno«. i 24620-1
2 krojaška
pomočnika
dobro izurjena, za boljša d"la, sprejme takoj Oblaoilnica Dolinšek, Tržič.	24675-1
Kuharico
iščem za restavracijo, z dobrimi in dolgoletnimi spričevali. V poštev pridejo osebe od 30 do 45 let. Mesečna plača od 600—800 din in vsa oskrba v hiši. Prav tako sprejmem tudi dobro pomožno kuharico, ki je že delala v boljših gostilnah, veščo Plača 300 din in vsa oskrba v hiši. Nastop takoi. Ponudbe na Kraus, gostilna Rački, Delnice.
24608-1
Služkinjo
za vsa	hišna dela sprejme starejši	zakonski pai. Naslov v	vseh poslovalnicah Jutra. 24841-1
Krojaškega
pomočnika
sprejmem za veliko delo. Avšič, Ljubljana, Komen-skega ul. 36.
24845-1 Absolventka
trgovske šole dobi mesto pri podjetju živilske stroke v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Res zanesljiva«.
24770-1
Avto-ličarske
pomočnike
sprejmem. Horvat, Poljanska c. 69.
24758-1
Mizarja
fanta potrebujem. Hrana in stanovanje v hiši. Vprašati: gostilna. Dolenjska c. 6.
24811-1
Katera gospa
upokojenka
bi šla h gospodu brez otrok. Postane tako lastnica lepe hiše. Dopise na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Lepa prilika«.
24912-1
Brivskega
pomočnika
hitrega in stalnega delavca, sprejmem. Nastop lahke takoj. »Rapid«, Maribor, — Meljska cesta 1.
24919-1
Fotografinja
za »materska dela ter učenka fotografije dobi takoj mesto. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Foto«.
24875-1
Službe išče
idlanje naslova S Din latmanjšl snesefc 12 Dlc </saka oeseda 50 par deželi 3 Din. za Miro a.1
Izvežbana kuharica
in štodljiva gospodinja, starejša oseba, želi na stopiti službo pri manjši obiteljl. Ponudbe: Kukovec, Vel. Nedeja.
24390-2
Mlad mesarski
pomočnik
pošten, dobra moč, išče službo, nastopi lahko takoj. Šternberger Vinko, St. Jer nej 98. Dolenjsko.
24638-2
Šivilja
z dobrim okusom se priporoča za delo plaščev. Kostumov, oblek dečkov in deklic ter perila. — Naslov v vseh posl. Ju-Jutra.	24548-2
Žagovodja
s strojniškim izpitom išče službo. Ponudbe ood »Večetna praksa« na ogl. odd. Jutra.
24408-2
Trgovska
pomočnica
izučena v trgovini z mešanim blagom, želi namestitve, nastop takoj. Ponudbe na oil. odd. Jutra pod »Mlajša moč« 24529 2
24 letni fant
zdrav, vesten m pošten, bi rad službo sluge ali Kaj poaoDnega. vrnovc
Alojz, Log 8, Brezovica.
24346-Z
Brivski pomočnik
išče službo. Dober delavec, vojaščine prost, star 25 let. Nastop lahko takoi ali po dogovoru. Ponudbe na naslov: L. Horvat, pri Strgar, Miklošičeva cesta 40, Ljubljana.
24749-2
Postrežnica
pridna in poštena, išče zaposlitve za kakšen dan v tednu. Florjanska 40, mlekarna.	24746-2
Absolventka
trgovskega tečaja in male mature prosi mesta v trgovini ali v pisarni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Začetnica 17«.	24731-2
Trgovski pomočnik
verziran v mešani stroki s šoferskim Izpitom Išče nameščenja, Ponudbe na ogl. odd Jutra pod značko »15. september.	24692 2
Šofer
mlad, samski, trezen s prakso, išče nameščenje. — Nastopi lahko takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šofer«.
24660-2
Zakonski par
soliden in zanesljiv, srednjih let, brez otrok, iščem za namestitev na gospodarstvu. Žena kot dobra kuharica in mož kot nadzornik posestva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ekonomija«.
24668-1
Frizerko in vajenca
iščem za takoj. Salon Kojič Nikola, Poljanska c. 1.
24656-1
Služkinjo
iščem za takoj ali 15. t. m. znati mora dobro kuhati in opravljati vsa hišna dela. Plača dobra. Dolfi Požun, trgovčeva soproga, Trbovlje
24612-1
Samostojno
zdravo, dobro kuharico sprej mem v stalno namestitev, k 8 osebam, zraven sobarice. Prednost absolvent Krekove mešč. gosp. šole. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izven Ljubljane«.
24613-1 Natakarica
prvovrstna, se sprejme v zelo ugledno in dobro restavracijo, po možnosti s kavcijo za prevzem blaga. Gerk man Albin, restavracija Ga-štej, Stražišče pri Kranju.
24611-1
Frizerko
perfektno, sprejmem. Vsa oskrba in 400 din. Oton Heimgartner, Slov. Bistrica.
24661-1
Vdovec
z dvema šoloobveznima otrokoma Išče starejšo gospodinjo zmožno gospodinjstva. Naslov v vseh poslov. Jutra.
24834-1
Več čevljarskih
pomočnikov
za moška dela sprejme takoj A. černilec, Kranj 24793-1
Krojaškega
pomočnika
prvovrstnega za damska dela sprejme Salon »Novosti«. Puc Ivan, Aleksandrova 9.
24792-1
Modni salon
sprejema radi povečanja obrata prvovrstne šivilje in vajenko. Pismene ponudbe s točnimi podatki pod »Tajnost« na ogl. odd. Jutra.
24762-1
Postrežnico
ki zna samostojno gospodinjiti in ima rada otroke sprejmem za ves dan takoj. Hočevar, Idrijska c. 3/1.
24768-1
Vajenko
za šteparico sprejme takoj Lovro Mulej, čevljarstvo, Ljubljana, Frančiškanska 8.
24846-1
Postrežnico
za ves dan, ki zna kuhati sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24850-1
Gospodinjo
Za vsa gospodinjska dela, pošteno, snažno in simpatično sprejme takoj malo bolehen gospod. Ponudbe (slika zaželjena in se takoj vrne) na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna, pametna in malo potrpežljiva kuharica«.
24838-1 Poročen hišnik
ki ima veselje do opravljanja vrta in katerega žena je bivša hišna pomočnica, dobi zelo lepo stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sem v stalni službi«.
24839-1
Dva pleskarska
pomočnika
sprejme za stalno Vojska Drago, Ljubljana, Linhartova ulica 3.
24813-1
2 ključavničarska
pomočnika
in enega vajenca sprejmem za splošna stavbena dela. Nastop takoj, brez oskrbe. Franjo Pezdirc, splošno ključavničarstvo, Hrastje p. Moste pri Ljubljani, i	24832-1
Trgovska
pomočnica
lz trgovske obitelj'., z znanjem nemščine in strojepisja, želi mesto kjerkoli. Cenj. ponud be na ogl. odd. Jutra pod značko »Hvale :na ln pridna«.	24804-2
Nemščine perfekten
industrijski uradnik, trgovsko izobražen, kavči Je zmožen, želi poldnev-no a l priložnostno za-poslenje. Dopisi zaprošeni pod »Petdesetlet-nik« na ogl. odd. Jutra.	24798-2
Kiparski in klesar-
ski pomočnik
mlad, išče namescenje. Izvršujem vsa kie=ar-ska de'a v naravnem tn umetnem kamnu. Vešč se.-n v Izvrševanju oltar jev kakor tudi postavljanja istih. Nastop in ostalo po dogovoru. Na slov v vseh posl. Jutra.
24867-2
Gospodična
23 '.et stara, z znanjem nemškega jezika. Išče mesto k 1—2 otrokoma v LJubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva 23«.
24789 5
Slikar
z obrtnim listom Išče de.o. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen«.	24777-2
17 letno dekle
brez staršev Išče službo kot jjomoč pri gospodinjstvu Vajena tudi nekoliko kuhe. Najraje na Gorenjskem. Naslov v vseh posl. Jutra.
24778-2
Električar
naviialec, absolvent del o-vodske šole, s 6-Ietno prakso, popolnoma samostojen v previjanju, in preračunavanju vseh elektr. mot. gen. in transformatorjev — želi stalnega nameščenja. — Cenj. ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Vikler«.
24108-2
Samostojna
gospodinja
dobra kuharica, želi mesto k starejšemu gospodu ali k orožnikom. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gospodinja«.
24763-2
Na velesejmu ne razstavljamo, vendar Vam dobavimo avtomobil po Vaši želji in okusu takoj iz skladišča v Ljubljani.
Shodu E. Rosa
Ljubljana, Poljanska cesta 69, telefon 25-41
Frizerko
prikupljivo, sposobno in vestno, spreime v stalno službo Salon Korun Ivan, Sv. Petra 19.
24830-1
Natakarico
spretno, pošteno in simpatično sprejmem. Naslov ▼
Gospodična
a primerno izobrazbo, želi zaposlitve v bifeju, s.aščičarni, večji pekarni ali kaj sllčnega. Do-sedaj trg. praktikantl-nja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vsestransko zanesljiva s.
24482-2
11LUU	i. <i j i w T T
vseh poslovalnicah Jutra.^ §}viljska p0mOČn:Ca
išče prakse v boljšem salonu. F. černčič, Farna vas 57. Prevaije.
24619-2
Mizarske
pomočnike
dobrega, prvovrstno moč sprejmem takoj. Plača dobra. Jakob Mulavec. Maribor, Kralja Petra trg.	24905-1
Mizarskega
pomočnika
dobro izvežbane in samostojne v stavbenem delu kakor tudi spretnega krojilca lesa sprejme takoj stavbeno ln umetno mizarstvo Veho-var Franjo v Celju.
24904-1
Revolucijonarko
kateri je delo čast, sprejmem. Por.udbe pod »Za vsako delo sposobna« na ogl. odd. Jutra.
24885-1
Plači*ni natakar
z znanjom slovenskega in nemškega jezika, mlajši, — dobi takoj mesto. Pismene ponudbe z navedbo referenc na ravnateljstvo Velike kavarne. Maribor. ^^
Fotografskega
Pek
z obrtno pravico, samski, starejši. Išče primerne zaposlitve. Cenj. dopisi na podružnico Jutra v Celju pod značko: »Pek 50«.
24462-2
Diplomiran
tekstilec
išče mesta kot diskom-positer, risar al v barvarni. Ponudbe pod »Vesten 777« na ogl. oddelek Jutra. 24328 2
Za gospodinjo
k samostojnemu gospodu iščem službo. Grem tudi za pomožno natakarico. Fani Sroj, Maistrova ul. 6. pri dr. Zalokar, Ljubljana.
24609-2
Mlado pošteno dekle
za pomoč v gospodinjstvo, išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24617-2
Pekovski pomočnik
® „ .i	samostojen delavec, želi
pomočnika	stalno službo. Nastopi
spreimem takoj. Fotoatelje	lahko takoj. Suša Josip.
Šelhaus, škofja	14. ^
Trgovski
sotrudnik
27 let star, verziran v manufakturi ln galanteriji. vajen prodaje na sejmih, išče mesta na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromen«.	24393 2
Korespondcnt
(obvlada s o venski, srbski in nemški jezik) 2 veliko maturo Išče kakr šnekoll zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tečen«.
24710-2
Korespondentka
perfektna v nemškem jeziku, obvlada strojepisje in stenografijo, Išče kakršnekoli zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva 272«.
24709-2
Absolventka
6 gimn. in zakl). trgovskim tečaiem, išče primerne zaposlitve v pisarni. Cenjene ponudbe na naslov: Kopu-šar Rozalija, Ljubljana, Uli ca na Grad 9.
24713-2
Brivski pomočnik
dober in hiter delavec, išče stalno službo, lahko izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd jutra pod »Štev. 66«.
24658-2
Trgovska
pomočnica
mešane stroke, vsestransko zanesljiva, prosi nameščenja. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena pomočnica«.
24663-2
Šofer
vrtnar in sadjar želi menjati službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober šofer«.	24859-2
Trgov, pomočnica
verzirana v manufakturi, modi, konfekciji, želi primerno mesto takoj. Nemščina. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Prvovrstna moč«.	24835-2
Plačilna natakarica
zmožna kavcije, išče zaposlitve v restavraciji ali kavarni. Cenjene ponudbe podružnici Jutra v Celju pod znamko »Plačilna«.	24902-2
Natakarica
dobro izvežbana. zanesljiva in poštena moč, išče službe kjerkoli. Cenjene ponudbe prosi na nasov: Marica Sket, poštno ležeče, Celje.
24893-2
Gospodinja
srednjih let, skrbna, simpatična, išče mesto pri boljšem starejšem gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inteligentna«.
24719-2
Kdo bi sprejel
v kakršnokoli službo revno 21-letno dekle, ki Je trgovsko naobražena ln vajena gostilne Cenjene ponudbe poelatl na ogl. odd. Jutra pod »Vživlm se v vsako delo^	34687-2
191etno dekle
vajeno gostilne želi mesta natakarice, kamorkoli, najraje na deželo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24616-2
Gospodična,
mlajša moč, z znanjem slov. stenografije, strojepisja in vseh pisarniških del ter zmožna poleg slovenskega tudi srbohrvatskega. nemškega in deloma italijanskega jezika, išče namestitve v kakršnikoli pisarni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštena in marljiva«.
24647-2
Šofer in mehanik
trezen, brezpogojno pošten, prvovrsten voznik Išče mesta ev. tudi pri tovornem avtomobilu. J. Golob. Putnik, L1ub-Ijana.	24862 2
Trgovska
pomočnica
izučena v ga anterlji ln špecerljl, z dežele, stara 20 let. bi rada preme-nlla službo, najraje v Ljubljano ali okolico, nastop takoj. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod šifro »St. 250 2«.
24806-2
Starejša ženska
zdrava, močna, išče mesta k starejšemu gospodu ali k mali družini. Zna dobro kuhati, lepo prati in likati in vsa gospodinjska d^'a. Ponudbe pod »Plača postranska stvar« na ogl. odd. Jutra.	24880 2
Slaščičarski
pomočnik
mlad, stalno vojaščine nrost, želi namestitve. Naslov v vseh posloval. Jutra.	24906-2
Mirna gospodična
brez doma, želi v boljši hiši mesto, da se nauči go; spodinjstva. Gre proti mali nagradi. Pismene ponudbe pod šifro »Družinski stik« na podružnico Jutra Maribor.	24917-2
j Trgovski pomočnik
' vešč špeceriie, manufakture, | železnice in galanterije želi premeniti službo v svrho iz-! popolnitve. Ponudbe na podružnico Jutra Ptuj pod pod »Pošten in vesten«.
24922-2
¥aienci(ke)
Učenec
se sprejme v večjo trgovino z mešar-im b a-gom ln deželnimi pridelki na deželi. Ponud be je poslati pod šifro »Pc£ten« na ogl. odd. Jutra.
24591-44
Starši pozor!
Frizersko vaienko z dežele, spreime boljši frizerski salon v učenje. Hrana in stanovanje v hiši proti mesečnemu plačilu din 400. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vsa oskrba ter strogo nadzorstvo«.
24621-44
Učenko
sprejme takoj salon dam-skih klobukov Mimi Sark, Tyrševa 1. palača kreditne banke.
24637-44
Učenko
za Specerijo, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra,	27728-44
Vajenko
sprejme Matul Marta, šivi-lia, Središka 8. Zelena ja-|ma.	24715-44
Mizarskega vajenca
spreimem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24670-44
Mlinarski vajenec
se sprejme s hrano in sta-novaniem v hiši in letno din 500.— Franc Drame, SI. Konjice.
24614-44
Brivskega vajenca
»prejme takoj salon Kastelic, Tyrševa c. 38 24760-44
Modistovsko
vajenko
se sprejme. Naslov v vseh posl. Jutra.
24759-44
Mesto vajenca
za aranžersko obrt, iščem. Imam veselje do risanja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24803-44
Učenko
za likanje sprejmem. Šavs Stane, Cerkvena 1, Ljubljana.
24869-44
Kleparskega
vajenca
sprejme Matija Jankovič, kleparstvo. Cesta 29- oktobra 19.	24829-44
Šiviljsko vajenko
z vso oskrbo sprejmem Prednost Imajo tiste, ki posedujejo šivalni stroj. Kremžar, Svabičeva ul. 15-1, vrata 56 . 24874-44
Vajenko ali
vajenca
sprejmem za krojaško obrt. Alojzij Lombar, modni salon, Ljubljana VII, Celovška 43.	24925-44
Kleparskega
vajenca
sprejme takoj. Tržaška cesta 88.	24892-44
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali datanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Trgovski potnik
dobro vpeljan v Ljubljani in okolici »prejme zastopstvo. Galante-rlsti imajo prednost. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Mlad in agilen«.	24392-5
Beseda 1 Din. davek 3 Oln za šifro ali dajanje •laslova 5 Din. Na 1 manjši znesek 17 Din.
Pitano perutnino
najceneje nudi »Niko«, št. Vid, Ljubljana, telefon 749 Stojnica: Vodnikov trg.
23278-6
Kreko Perilo
moške ln fantovske sraj ce, spodnje hlače itd. dobite še vedno po Izredno nizkih cenah. — »Kreko«, Tavčarjeva 3-Tyrševa 31.
24037-6
Orožje in municija
lovsko - športne potrebščine ln razne novosti Alarmno in zračno orožje brez dovoljenja priporoča orožarna Pastuo-vlč, Zagreb, Jurišičeva ul. 1. Katalog din 5, priporočeno din 10.
24353-6
Žimo
novo, poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Žima«.
24536-6
Več šotorov
prodamo po izredno znižani ceni. Interpromet Aleksandrova 10.
24555-6
Dve kadi
jesenove za zelje se prodajo. Tržaška c. 95 gostilna.
24640-6
Otroška klopca
šolska, moderna in dva para ženskih čevljev št. 39 naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra
24706 6
Dva orehova fotelja
dobro ohranjena, se proda-sta. Streliška 33/1.
24711-6
Spalni fotelj
dobro ohranjen, se proda. Florjanska 23.
24680-6
Voziček
športni, dobro ohranjen se proda. Pave, Celovška c. 78/11.
24718-6
Za zdravljenje
revmatizma
ugodno prodam napravo za vročo kopelj (Kreuztermal-bad) in aparat za obsevanje. Vogelna ulica 9/1.
24650-6
Otroški voziček
športni, prodam. Sv. Petra c. 59.
24639-6
Biljard
veliko kredenco in kuhinjsko mizo zaradi selitve ugodno prodam. Brejčava ulica 8, Šiška.
24780-6
Nov voz
na gumi kolesih prodam za din 4500. Poizve se v gostilni »Pri Levu«.
24802-6
Ušesni fotelj
popolnoma nov, še ne rabljen, prodam po ugodni ceni. Mirje št. 29.
24767-6
Bukova drva
suha, žagana, prima, dobite najceneje: Dolenjska cesta 6. Telefon 48-55.
24810-6
»Kalor«
poceni prodam. — Košir, Pod Trančo 2/III.
24861-6
Tricikel
dobro ohranen, prodam. Vprašati: telefon 47-95.
24817-6
6 avtoplaščev
z zračnicami 7.25 X 145 naprodaj. Vprašati: P. Ne-dog, Maribor, Razlagova 22.	24915-6
Krušna peč
prenosna, uporabna tudi za sušenje sadja, naprodaj. — Toman, Resljeva cesta 30.
24928-6
Mizni štedilnik
za večjo kuhinjo poceni prodam. Ogledati: Tesarska 5.	24931-6
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje nasleva 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Stare moške obleke
čevlje, perilo, pohištvo itd. kupujem. Pridem na dom. Dopisnica zadostuje. Alojzija Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29.
24310-7
Pozor!
Vsakovrstne odpadke že-lezja, kovin, cunj, litine. papirja, gume ln stekla kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdfca Justin Gustinčič, Maribor — Kneza Koclja ulica 14 in podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste. Tolef. 21-30.
23759-7
Rabljeno juto
staro, tudi manjše odpadke, kupim. Ponudbe z navedbo količine in cene na Kranj, poštni predal 13.	24478-7
Cunje
čiste, oprane, za čiščenje strojev kupimo. —-Bratje Turna d. z o. z., Ljubljana Moste, Pod Ježami 9 .	24450-7
Ponudite
rabljene vreče
velike m rr.aie za moko. otrobe, sol, kavo, riž in sladkor firmi Adler Josip, Sombor. 24432-7
Star časopisni papii
kupimo. Ponudbe na podružnico Jutra Jesenice pod »Star papir«.
24547-7
Ves gradbeni
material
ter pribor za vodovodno instalacijo, dobite najceneje pri P. Maidič »Merkur«, trgovina z železnino in sa-nit. potrebščinami, Kranj. -Oglejte si razstavo na vc-1®. sejmu pred paviljonom »E«.
203-7.
Do 1000 m
7 kg tračnic, rabljenih in vagoneti za premog se kupijo. Premogovnik Podgorci, p. Sv. Lenart pri Veliki Nedelji.
24415-7
Divji kostanj
in želod, kupuje po najvišjih cenah V. H. Rohr-mann, Ljubljana.
24737-7
Kupim venecijanko
jarmenik, rabljen za obrat sposoben, event. kompletno žc-lezfe za takega. Iv. Prahin, Sav, marof, kolodvor.
24605-7 Parni kotel
za 8—12 atm. 25;—40 k v. m v dobrem stanju iščem. Ponudbe s točnim opisom na Beograd, pošt. pretinac 359.	24610-7.
Knjigoveznice!
Kupim mizo za rezanje »Deckelscheere«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Opis in cena«.
24801-7
Skobelnik
rabljen, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na naslov: Ljubljana, Gosposka ul. 12, hišnik.
24818-7
Peki, pozor!
Kupim Inventar za pekarno ln podaj alno. Ponudbe pod »Dobro stanje« na ogl. odd. Jutra.
24884-7
Kupujemo
hrastov ln bukov žlr (želod) franko vsaka nakladalna postaja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »2;ir«.
24895-7
Vodno moč
s primernimi Iokalitctami, kupimo ali vzamemo v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Okolica Kamnika ali Domžal«.
24933-7.
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje aa-slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Nemško
konverzacjji.
tn pouk, nudi izobražena po-«pa. Kongresni trg 1} /II.
23964-4
Gosli
strokovni pouk, priprave za konzerva torij. Uko-vlna din 65 mesečno. Vida Hribar-Jeraj, Idrijska 19.	24403-4
Osmošolec - klasik
poučuje Italijan ičino, francoščino, grščino. latinščino in vse cstale predmete nižje gimnazije. Naslov v vseh do.-,!. Jutra.	21351-4
Pouk nemščine
nudi srednješolcem visoko.:.; ec po zmerni c<'-ni. Ponudbe na osi. od-del. Jutra pod »U-neh-24691-4
Nemiščino
cd osnovnih začetkov do p:, polnega obv/iada-nja poučuje profesor — dr Svoboda, Emonska ce^ta 2.
24634-4
Krojni tečaj
Jožice Kumelj-Rus, se prične 17. sept. ob 3- uri pop. Jadranska ul. 22, Ljubljana.
24721-4
Radioaparati
najnovejši modeli prispeli. Velika izbira! Prodaja tudi na obroke! »Tehnik« J. Banjai, ijjuoijana, MiKiosiceva cesta 20.	24797-i
. L5. .i.	.'t, J
Din. za Ur ali dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 17 Din
Avto Opel
odprt, nove gume, AJS motor s prikolico za smešno ceno naprodaj. Zamenja se tudi za kake druge vrednote, les, stabilni motor itd. Pojasnila Erjavec, Stična.	24743-10
NSU 200 ccm
popolnoma nov po zelo znižani ceni, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24655-10
Perzijski	plašč
lep. ugodno	prodam
Naslov v vseh	posl. Ju
tra.	24406-13
Akademičarka
daje temeliit pouk v nem-sči.ii, angleščini in fran-Cn>čir,!. t-idi konverzacija. Gulob, Put.nik.
24740-4
Iščem konvcrzocno
Z gospodom v italijanščini proti angleščini ali nem-Žči n i. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Knnv.«
24581-4
Italijanščino
in nemš^nn
poučujem temeljito in vc-tno. Grem tudi na dom. Pisiti na ogl. odd. Jutra pod »Sedanjost«.
24742-4
Kožuh
črn, skoraj nov, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24736-13
-č^mpmmi.
a^MSM
Seseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajan.lt naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Kolesa, motorji
za časa ve esejma — ze io znižane cene. Remec. Dolenjska c. 5. 24104-11
Dobro ohranjeno
kolo
kupim za 8 letno deklico. Klobčaver, Brinje, Turner-
jeva 20.
24774-11
Tricikel
dobro ohranjen, in Ardie motor 200 ccm poceni naprodaj. Ambrož, Tyrševa
cesta 71.
24855-11
Motor DKW
200 ccm, model 89, prodam za 8000 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24662-10
D. K. W.
šport. Fiat 514 limuzina, Adler limuzina lr. iiediord tovorni poceni naprodaj. Sv. Petra cesta 85.	24787-10
Avto Opel Kndett
prodam. Lampret, Ljubljana, Florijanska 30.
24831-10
Šivalne stroje
dobite pri nas še po stari ceni, dokler traja zaloga. Stare stroje vzamemo v račun. Nova trgovina, Tyr-ševa 36, nasproti Gospodarske zveze.
24836-11
Diplom, učiteljica
po., uje nemščino, fran-coičino, klavir. Cena zmirna. — Informacije popoldne. Dollar, Mestni trg 5-n.	24726-4
Učiteljica
poTčuvestno nemško gramatiko in konverza-ci.io z hitrim usuchom. Pf jasnila od 15. do 20., Gorupova ul. 3, pritličje, vrata I. 24791-4
Klavirski pouk
po edino pravilni, uspešni metodi. Nudi se tudi štiri-ročno igranje. — Pod Trančo 2, II., desno.
24S05-4
Eeseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje ISCUSU^f-BN UTa 5 •BAOJSBU znesek 17 Din.
Knjige
leposlovne in druge poceni proda ABC, Ljubljana, Medvedov.. c. 8, poleg kolo-d\ ora :i-tška.
24833-8
Prodam
novo bogato ilustrirano knjieo dr. Fuchs: Sitteo-gesehichte (6 knjig). Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24932-S
Beseda 1 D!n. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Oddam za svojo
Nezakonska mati odda za svo >>. 1. mesec staro zdravo, deklico. Poizve se. Deč-ji dom Kraljice Marije, Ljubljana, Lipičeva ulica.
24733-14
Dosmrtna oskrba
se nudi boljši starejši osebi v zdraviliškem kraju na lastnem domu proti gotovini 40 do 50.000 din. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko "Dom 4050*.	24900-14
Beseda 1 Din davek 3
D!n za šifro ali dajanje našlo'-:-; s Dfn Niimanlši znesek 17 Din
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišji? cenah ČERNE - julevir Ljubljana VVoIfo-s ulica
«r„ V* .<*<■* S V C I
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Stare aparate
vzamem v račun za nove prvovrstne svetovni-znamke. Ponudbe pod »Modeli 1941«.
24473 9 Zamenjam
popolnoma nov 6+1 cevni Telefunkcn radio aparat za dobro ohranjeno motorno kelo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24618-9
Prodam:
radio aparat za 800 din, mlatilni stroj s tresuljami za 4.600 din, poravnalni in skobelni stroj 4.500 din. Jakob Stare, Boh. Češnjice 10.	24599-9
Povoljna prdika
Radio 5+1 nov, malo rabljen, se poceni proda. Naslov v vseh posl. Jutra.	24700-9
Kolesa
vseh vrst, znamk, v najboljši izdelavi še vedno najceneje pri nas. Nova trgovina, Tvrševa 36, nasproti Gospodarske zveze.
24837-11
Bamsko kolo
dobro ohranjeno, kupim Tvrševa 83, pritličje.
24887-11
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Malo rabljene
trgovske opreme
Jedi'niče, spalnice, nove šperane spalnice in razno drugo pohištvo po zelo ugodni ceni naprodaj. Ogleda se pri tvrd-ki Ivan Mathian, Ljubljana, Tyrševa cesta 12, dvorišče.	17-11-12
Krasno spalnico
is orehove korenine poceni proda mizarstvo Gluhak, Brezovica. Pohištvo razstavljeno v zalrrri Ljubljana, Flor-janska 19, nasproti žup-nišča Sv. Jakoba.
24449-12
Poljska družina
si hoče izposoditi pohištvo za eno sobo in kuhinjo (2 postelji, di-van, omarica, miza, stoli, polica in dr. na mesečno plačevanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pohištvo*.
24693-12
Avto
Sevrolet, l in pol tone. guma, vožen 500 km poceni prodam, zamenjam odr osno kupim 3 do 5-tonskega. F Bevc, postaja Mokronog.
24893-10
Avto gume
nove in stare ter zračnice za velike tovorne avtomobile, dobite pri Jugopromet, Golob Ivan, Celje, Krekova cesta 10.
24897-10
Tovorni avto
kupim 3—5 ton, Diesel s pnevmatikami 36/8 do 36/9 Uroš Stefanovič, Maribor, Maistrova 16.
24911-10
*A
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šllro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Trgovina ? meš
blagom
v večjem industrijskem tr gu z inventariem «e odda radi družinskih razmer ta koi v naiem. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro ■>St 84«.
23248-17
Vrtnarijo
z inventarjem aii brez, vzame.-n v najem z novim letom, lahko tudi prej za vzgojo rane ze-.enjave. Po možnosti s cveti lcniaKom m toplimi gredami. Naslov v vseh pesi. Jutra.
24451-17
Hišo
z dobro idočo trgovino in gostilno oddam v najem za 4 leta na deželi v jako prometnem kraju, v vasi Medribnik, Sv. Barbara v Halozah pri Ptuju. Najemni pogoji so jako ugodni. Martin. Debeljak, trgovec	24283-17
Motorno kolo
Ziindapp 350 ccm, športni luksuzni model naprodaj proti gotovini. Vprašati A. Višer, avtomehanik, Maribor, Kopališka ulica.
24916-10
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Pohištvo
£a stanovanja, trgovskt opreme in hotele dobitt ia:hitreje v največji zalog-->ohištva Spalnice masivne
politirane in pleskane. ■Spalnice že od din 260C Dmare ...	55C
Postelje ... 22C Kuhinjske oprave	90C
Kuhinjske kredence 525 Itroške postelje	32C
Žični vložk-'	. . 10C
Modroci	.	26C
Spreiemamo naročila pc predloženih načrtih Sprej -nemo tudi « račun ?mreko\ n bukov les. event. ga tud-kupimo Se priporočamo!
»SAVA« mizarstvo Jrediamska 32. trgovina po lištva. Miklošičeva C. na sproti sodišča
24873-12
Spalnico
prodam. Resljeva c. 4(a) III. nadstr. Laurenčič.
24806-12
Dijakinjo
k tretješolki v Celju sprejmem. Nemška in italijanska konverzacija. Naslov v vseh posl. Jutra.	24898-12
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Več vagonov
bukovih drv
za Ljubljano kupim. Ponudite na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Takojšnja dobava*.
24868-15
V lesni stroki
se želim izuriti, trgovsko izobražen. Grem tudi zastonj, najraie k večjemu podjetju. Cenj. ponudbe pod »Lesni praktikant« na ogl. odd. Jutra.
24773-15
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Opel
dvosedežni avto v dobrem uporabnem stanju prodam za 8,500 din. — Tel. 48-70.
24410-10
BSA motor
500 cm. prodam. Kmetič Stana, Mala vas 69. Ježi-ca pri Ljubljani.
24681-10
Kuprje! Prodaja!
Hranilne knjižice
bank in hranilnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah Bančno kom. zavod Maribor
24458-16
Posojilo
50 do 100.000 din visoko obrestuje dobro vpeljano trgovsko podjetje. Cen j. ponudbe pod »Varno naloženo« na ogl. odd.. Jutra.
24396-16
Ureditev
premoženja
poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev (tudi kmečkih! nabavo posojil in družbenikov, dobičkanosno m varno naložitev kapitala. ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, sploh vse trgovsko-obrtne zadeve zaupno poverite strokovni pisarni Lojze Zaje Ljubljana, Gledališka ul 16-16
Posojila
dajemo našim članom m varčevalcem. Ugodni po goji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi var čevalci brezplačno zava rovani. Zadruga »Moj Dom*, Ljubljana. Dvor žakova 8. Iščemo pover jenike.	199
Motor Presto 98 ccm
v brezhibnem stanju, kakor nov, prodam za 2800 ali zamenjam in doplačam za 200 do 350 ccm. Jože Stru peh, Sv. Peter v Sav. dol.
24606-10
Trgovino
z mešanim blagom radi družinskih razmer prodam ali dam v najem. Ponudbe pcs'ati na ogl. odd. Jutra pod »Periferija Ljubljane.
24678-17
Hlev
za dva konja ali slično, oddam takoj. — Franc Ocvirk, Poljanska c. 53.
24921-17
Paviljon za buffet
odda v najem uprava igrišča na Tyrševi cesti. Pismene ponudbe na naslov: Albin Turk, Ljubljana, Vi-dovdanska 3.
24882-17
Samostojen
gostilničar
išče primerno gostilno v najem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Zmožen«.
24923-17
Beseda 1 Din, davek 6 Din, za šifro ali dajanje naslova5Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kdo posodi
za kratko dobo mladi trgovki vsoto 30—50.0UU din za povečanje obrata proti sigurni garan ciji. Trgovina je brez Konkurence v večjem mestu in dobro vpeljana. Nudim hrano in stanovanje brezplačno. Obresti po dogovoru. — Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Garancija«.
24435-16
Posojila
kratkoročna zopet daje Splošno tereditno društvo, Ljubljana, Aleksan drova cesta 5
24689 1?
Osebi
katera posodi in vloži v sode'bvanje po 3030 din, se nudi stalni mesečni zaslužek din 2000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »222«.
24698-16
Z kapitalom
din 250.000 pristopim ali finansiram kak sezijski artikel. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »N. B. 250« 24765-16
Ratno šteto
kakor tudi vse druge vrednostne papirje, tudi poedi-ne komade kupite ali prodate najugodneje v Menjalnici FR RAMOVŠ, Ljubljana, Miklošičeva 17. Telefon 41-20. Istotam prodate oziroma kupite najbolje vse vrste valut.
24828-16
Posojilo in služba!
Iščemo posojilo 50 do 70.000 din, nudimo službo organizatorja - uradnika potnika ter vknjižbo na prvo mesto. Ponudbe na podružnico Jutra CeMe pod »Dobro mesto 5070*. 24901-16
Družabnico
z gotovino sprejme solidna gospodična. Ponudbe pod »Prometna trgovina »na ogl. odd. Jutra«.	24505-16
Trgovino
dobro uvedeno, v podeželskem mestu, radi prezaposlenosti predam. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Kurivo«.
24311-19
Brivnico
na prometnem kraju, dobro idočo, ali prazen lokal iščem za takoj. Rakič Branko, Muta.
24607-19 Mlekarno
prodam. Poizve se Cerkvena ulica 19.
24712-19
Modna trgovina
z inventarjem se proda za 53.000 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24729-19
Industrije, trgovine, hotele trafike
restavracije, gostilne, buf-fete, kavarne, slaščičarne, bonbonijere, parfumerije, drogerije, pekairne, mesnice, mline, žage, letne hiše, kopališča, letovišča, hiše, vile, posestva prodajamo in posredujemo nakup vestno, uspešno in hitro. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
24636-19
Buffet
dobro vpeljan, dam na račun pošteni in simpatični osebi. Kavcija potrebna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj buffet«.
24747-19
Lokal
za pisarno v sredini mesta iščem za takoj. Jager. Ljubljana, poštni predal 250.
24815-19
Večji lokal
za malo industrijo vzamemo v najem. Pogoj: elektrika v bližini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Okolica Ljubljane«.
24934-19
Suho skladišče
veliko, zračno, porabno za vsako delavnico ali slično takoj oddam. Franc Ocvirk Poljanska C. 53, Ljubljana.
24920-19
Hiša
z lepim vrtom, na son čni legi, primerna za vpokojenca se proda. Informacije pri Cilki Kager, Gospcska u.lca. Celje.	24460-20
»Posest«
reautetna pisarna uiubljana, Mik-oSlčeva
cesta 4/11 /-.daja i astri, giasllc »Po sest« ki izhaja vsakeea 1 v mesecu
V njem je aa ponud do veliko število hlS. vu tei parcel v mestu m na deže.i unietskin in ve ieposestev s točnimi opisi in cenami
Kdoi Kupuje aii pro ::aja nepremičnine naj list naroči na gornji naslov /^adostuje dopisni ca.	94-2C
Tristanovanjsko
hišo
hišo na Kodeljevem za din 175.000 prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hipoteka 25.000«.
24554-20
Banka
proda trgovsko stanovanj sko hišo za 750.000. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »66 Hipoteka«
24553-20
Stavbno parcelo
v Kobaridski ul. zamenjam za hišo ali vilo z manjšim prizidkom, uporabljivim za boljšo delavnico, oziroma možnostjo takojšnje dograditve. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Doplačilo«.
24645-20
Stavbne parcele
se ugodno proda. Vižmarje 48 pod klancem.
24641-20
Malo posestvo
za dve kravi, zidana hiša in hlev, leži ob glavni cesti lepa lega in razgled, pri merno za upokojenca, se proda. Marija Šubert, Oplot niča.
24597-2G
Lepa prostorna
hiša
v Ptuju se proda za ugodno ceno. Hiša Ima dva lepa vrta, električno razsvetljavo, pralnico in dvorišče. Vprašati Ptuj, Muršičeva 16.
24579-20
Posestvo
s poslopjem in 2 joho-ma zemlje v bližini Laškega prodam. Cena din 18000. Poizve se pri Štefan Novak, Laško.
24571-20
Manjšo hišo
v okolici Ljubljane aH Novega mesta kupim. — Naslov v ogl. odd. Ju
tx*9»
24703-20
Parcelo
majhno za zidavo visoko-pritiične hiše v Bežigrajskem okraju, prodam. Vpra šati na Podmilščakovi ul. U.	24470-20
Prodam enonadstropno hišo
vogalno, zidana za gostil no ali trgovino. Dvajset let davka prosto. Poizve se v trgovini Ban. Šmartinska cesta.	24669-20
Posestvo
z nekaj gozda, najraje ob železnici, do 250.000 kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometno«.
24730-20
Dve lepi stavbni
parceli
ob novi banovinski cesti se ugodno proda. Poizve se Lesce 18.
24685-20
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali daian.e naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Naprodaj imam
trgovsko stanovanjske hiše, vile, parcele, gostilne, v centru in na periferiji. Kdor želi dobro kupiti ali prodati, naj se obrne na posredovanje JANČAR. Sv. Petra 27, telefon 47-38.
24843-20
Zemljišče
za manjšo industrijo, najmanj 2000 kv. m, izven mitnice, ob glavni cesti št. Vid. na Ježici, oziroma na Rakovniku, ev. že gotovo odgovarjajoče podjetje, takoj kupim. Ponudbe z navedbo cene nasloviti na ogi. odd. Jutra pod »Gotovina takoj*. 24479-20
Parcelo 4.000 m*
pripravno za letovišče ali manjšo industrijo v bližini Ljubljane z nekaj stavbnega materiala takoj ugodno prodam. F. Zakrajšek, Miklošičeva 34, tel. 48-70
24409-20
Enodružinsko hišo
komfortno, z vrtom, v Ljubljani ali najbližji okolici kupim. Ponudbe z opisom in ceno poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prijeten dom* 24423-20
Parcela
560 m2 se proda v Šiški na lepem kraju. Poizve se v Tavčarjevi ul. v drogeriji »Danici«.
24674-20
Prodam hišo
vogalno, Tovarniška u!. 36.
24651-20
Prodam hišo
z delavnico in gospodar skim poslopjem in vrtom v lepem kraju pri Domžalah elektrika v hiši in sadnim drevjem zasajen vrt, vse ograjeno s cementno ograjo. Cena ugodna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	24652-20
Manjše posestvo
obstoječe iz hiše, dvoriščne stavbe, vse ogra j Jno, sadnega vrta in njive naprodaj v M. Mengšu št. 82. Cena dir. 160.000.	24677-20
Tristanovanjska
hiša
moderna z vrtom, v predmestju Ljubljane, ugodno naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra.
24779-20
Velika parcela
vogalna, v mestu na prodaj Zida se lahko štirinadstropna hiša. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ob prometnem križišču«. 24781-20
Enodružinska hiša
z vrtom, primerna za upokojenca se odda oziroma proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vižmarje«.	24782-20
Prodamo
TRGOVSKO HIŠO V centru Ljubljane, dvonadstropno, cena din 490.000.
HIŠO z gostilno ln lokali, večstanovanjsko. rentabilno, ob prometni cesti Ljubljane, cena 1,000.000 din.
HIŠO, štiristanovanj-sko, novoaldano, kompleks 1600 kv. m. Cena 135.000 din. Vič.
HIŽIO, dvostanovanj-sko, novczidano, Kompleks 960 kv. m. Cena 80.000 din. Vič.
Brezplačne informacije daje Realltetna pisarna Adamič, Ljubljana. Gosposvetska 7, vls-a-vis »Slamiča«.
24784-20
V Banja Luki
prodaja Slovenec svoje posestvo 7 ha, s hišo in gospodarskim poslopjem, mladim sadovnjakom in vinogradom. Zelo donosno, 15 minut od sredine mesta. Stavbne parcele v sredini mc-sta, po zelo ugodni ceni. Informacije v ogl. odd. Jutra pod šifro »Na lepem mestu«.
24771-20
Stavbno parcelo
v izmeri 2000 kv. m, ki ima idealno lego, tik Trdinove ceste v Novem mestu, prodam. Vodovod, elektrika poleg. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trdinova cesta.
24756-20
Parceli
naprodaj v Zalogu in Dcv. Mariji v Polju po zelo ugodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24754-20
Parcela
za zidanje vile v bližini glavnega kolodvora in tram vaja naprodaj. Informacije pri: Zupan Miroslav, stav benik, Vošnjakova ul. 6 Ljubljana (telefon 21-63)
24755-20
Trisob. stanovanje i
v bližini Celja v novi vili | poceni oddam. Pripravna za vpokojenca ali potnika tik žel. postaje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »118«.
24622-21
»Realiteta«
posredovalnica nepremičnin (za hiše, vile, parcele, posestva, gozdove itd.) je samo v Ljubljani, Prešernova 54/1, nasproti glavne pošte. Telefon 44-20. Posluje hI tro in solidno. Vse informacije so brezplačne. Pre pričajte se!
24775-20
Trgovska hiša
v Kočevju
v centru mesta ugodno naprodaj. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Rentabilna«.
24776-20
Štiristanovanjsko
hišo
s parcelo 1700 kv. m v Ljubljani, prodam za din 130.000 din. Posredovalci izključeni. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod šifro »K. L.«	24814-20
Kupim hišo
v Ljubljani do 700.000 din z nekaj hipoteke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hiša 222«.
24800-20
5-stanovanjsko	hišo
s 3 lokali ob glavni cesti
6-stanovanjsko	hišo ob tramvaju, večstanovanjsko hišo, donosno, v sredini mesta, novo hišo, severna stran Ljubljane, več par. cel in neparceliranih kompleksov. Več v pisarni. — KUNAVER LUDVIK, Tel. 37-33. Ljubljana, Cesta 29 oktobra. 24842-20
V Celju
prodam več stavbnih parcel. Poizve se pri Prevolnik, Celje, Polule St. 7.	24394-20
Zemljišče
ckoll 5600 kv. m. v bil žlnl Rakovnika, prodam za 80.000 din. Naslov v ogl. odd. Jutra.
24889 20
Hiša
v dobrem stanju, na prodaj v Ljubljani. Ima 20 enosobnlh stanovanj. Obrestuje se z 6 odstotki. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »din 630.000*.	24871-20
Parce'e
v št. Vidu in v Viž-marjih naprodaj. Poizve se: Vižmarje 78, nasproti »Mizarske zadruge«.	2-1872-20
Gostilno in hišo
sredi Ljubljane ln velikim dvoriščem, kletnim inventarjem, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna*. 24876-20
Beseda 1 Din, davek 3 Oln za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 17 Din.
Stanovanje
dvosobno, parketirano 9 shrambama, oddam za ta. koj. Tudi dve opremljeni sobi s kopalnico se oddajo. Moste, Pokopališka 14.
24714-21
Manzardno
stanovanje
dveh sob se odda za november. Ogled med 4. in 5. uro. Pleteršnikova 24.
24722-21
Dvosob. stanovanje
komfortno, kabinet, oddam za november. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24653-21
Dvosobno
stanovanje
lepo, z vsemi pritikli-nami in vrtom, oddam takoj v Polju 112. Na
ogled v nedeljo, torek, četrtek od 14. do 18. šli-bar, štrekljeva 10. Ljubljana.	24680-21
Enosob. kletno
stanovanje
suho, za dve osebi oddam za oktober. Rožna dolina cesta X. št. 36.
24659-21
Dvosob. stanovanje
se takoj odda. Ljubljana, Florjanska 13.
24664-21
Dvosob. stanovanje
pritiklinami se odda s 1. oktobrom. Mencinger, St. Petra 43.
24665-21
Dva dvosob.
stanovanja
komfortna s kabinetom v novi hiši oddam. Slomškova ul. Ogled ob delavnikih.
24626-21
Dvosob. stanovanje
pritiklinami, oddam. Be-zenškova 36.
246J4-21
Brezplačno
stanovanje
obstoječe iz sobe, kuhinje in shrambe, oddam tistemu, ki prevzame varuštvo nad hišo, ki leži ob železniški postaji, oddaljeni 10 km od Ljubljane. Vselitev ta-koi. Ponudbe z navedbo poklica na ogl. odd. Jutra pod »Pošteni ljudje«.
24761-21
Enosob. stanovanje
oddam samo 2 osebama. Ogled od 11.—13. Florijanska štev. 3.
24799-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom in kopalnico, oddam, Galetova ul. 11, Šiška.	24848-21
Snosob. stanovanje
s kabinetom in pritiklinami oddam 1. novembra v Zvo-narski ulici 11. Informacije istotam.
24824-21
Dvosobno
stanovanje
(ena oba s posebnim vhodom) oddam. Bavd-kova 5, Moste. 24879-21
H!MMELWERK
elektromotorji
v normalni in specialni izvedbi
za
krožne žage, rezkal-ne stroje vrtalne stroje itd.
brusilni in poiirni stroji
z vdelanim elektromotorjem
Beseda 1 Oln. davek s Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlš znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
s kabinetom ali trisob no išče stalna ln točno plačljiva stranka za 1 november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna družina*.
23804-21a
Enosobno
stanovanje
v mestu ali na periferiji iščem za 1. oktober. Ponudbe pod »Točen plačnik 997».
245Q2-21a
Dvo- trisob.
stanovanje
v vili ali starejši hiši z vrtom, z možnostjo preureditve po lastnem okusu, mesto ali bližina gorenjskega kolodvora, iščem za takoj ali november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Polletna najemnina v naprej !«
24644-21 a
Zakonca
iščeta dvosobno stano vanje s kopalnico za november. Ponudbe pod »Državni*. 24550-21a
4—5 sobno
stanovanje
Komiortno, v strogem centru, iščem za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prostorno«. 24563-21a
varilni agregati
Model SMD 160 15—160 Amp Model SMD 800 25—300 Amp Model SMD 450 do 450 Amp
a
h8
@

Zastopstvo in zaloga
2sobno stanovanje
išče vdova s hčerko v mestu za november ali pszneje. Ponudbe na upravo Jutra pod »Mir na«.
24708-21a
Dovžan Ivan
Ljubljana
Sobo in kuhinjo
v centru išče za takoj ali ozneje mirna gospodična, 'onudbe na ogl. od. Jutra pod »številka 19«.
24735-21a
Eno ali dvosob.
stanovanje
s kopalnico iščem za 2 osebi za oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik in miren«.
24702-21a
Dvo- ali enosobno stanovanje
kabinetom, išče mirna stranka mlada vdova po državnem uradniku, izven me sta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24643-21a
Dvosobno
stanovanje
. kabinetom ali trisobno išče sta'na in točno nla^ujo^a stranka za 1. november v centrumu ali okolici Sv. Ju5efa. Ponudbe pod »Stalen, miren« na ogl. cld. Jutra.	24851-21 a
Eno- ali dvosobno stanovanje
za takoj ali kasneje išče stranka brez otrok. Ponudbe na oerl odd. Jutra pod šifro »Točen plačnik 222«. 24769-21a
Trisobno
stanovanje
Frančiškanska 4.	TeL 45-42
INTERESENTE VABIM K OGLEDU NA VELESEJEM
siasfim odjemalcem, gostilničarjem m srssfavratesrlem.
Ker imam še velike zaloge starega vina za dobivanje BERMETA,
bom mogel za sezijo 1940/41 postreči svoje cenjene odjemalce še po starih nepovišanih cenah 13 din liter, originalno BERMET-VINO z Fruške gore. — Ker ne vem če bom mogel osebno obiskati vse svoje prijatelje, jih tem potom prosim, da mi pravočasno sporočijo svoje potrebe.
t& m
LASTNI PROIZVOD BERMET VINA Sremski Karlovci — Fruška gora.
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Opremljeno sobo
ln kabinet za dve. even tualno za tri osebe s popolno oskrbo ali tudi brez hrane oddam. Top a in mrzla voda v sobi, souporaba telefona in ko palnice Glince, cesta IV. štev. 4. telefon 3178.	2440223
ali dvosobno s kabinetom iščem za november. Ponudbe ped »Točen plačnik Stalen* na ogl. odd. Jutra. 24786 2la
2-sobno stanovanje
s kabinetom in enosobno stanovan;e iščeio 4 odrasle osebe. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Plačnik reden«.
24826-21a
Enosobno
stanovanje
do možnosti s kabinetom išče v Ljubljani družina Za prvi oktober. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24914-2H
Filatelija
Beseda 1 Din, davek a Oln. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlši enesric 17 Din
Filatelisti!
Rabimo nujno več velikih zbirk in vsako količino jugoslovanskih in inozemskih znamk za katere plačujemo najvišje cene. Pri večjih objektih se zglasimo osebr»> Ponudbe na Filat. biro Ro. 1 Simič, Zagreb, Ilica 25.
24649-39
Lepo prazno sobo
s souporabo kopalnice oddam solidni osebi. Kobarid-ska 38. pritličje Bežitrrad.
24590-23
Gospodično
sprejmem na stanovanje v lepo sobo. Istotam se sprejme sostanovaec. -Naslov v vsen poslov. Tutra.	24549 23
Opremljeno sobo
prostorno. Iščem pri boljši družini s soupo rabo Kopalnice, zctruze-no z dietično (neslano) hrano. Ponudbe pos ati na ogl. odd. Jutra pod »Soba z dietično hrano*.	24<42 23a
Prazno sobo
lepo, solnčno, s posebnim vhodom v I. nadstropju oddam solidni osebi ali zakonskemu paru. Apihova ulica 19, I. nadstropje, Bežigrad.
24699 23
Opremljeno sobo
zračno, čisto, oddam s 15. septembrom, bližina gorenj, kolodvora, kopalnica, tele-j fon. Verč, Maleajeva ul. štev. 20.	24751-23
Sobo
oddam gospodu, Cela oskrba ali brez, Cesta 29. okt. 9., II.. vrata 15.	24727-23
Solnčno sobico
prazno in lepo popolnoma nove oprem'jeno ^arsoniero z verando se odda v vili v bližini kolodvora in tramvajske postaje. Naslov v vseh posl. Jutra. Oged od 13. do 16.
24857-23
Solnčen kabinet
oddam s hrano ali brez b izu bežigrajske gimnazije. Naslov v ogl. oddelku Jutra.	24788 23
Zračno sončno sobo
s posebnim vhodom oddam stalnemu gospodu v Ciril-Metodovi ul. št. 19/1, desno.	24757-23
Gospod
išče toplo sobico s souporabo kopalnice — lega kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solnčna soba — nizka cena«.	23414-23a
Sobo
oddam. Gledališka 12. priti, levo.	24849-23
Sobo
z zajutrkom oddam dvema srednješolcema ali dvema drugima gos po-"loma. 15 minut od cen-'-'jma. R.'ižna do ina c. ' 1 št. 19, Ljubi lana 2437C 23
Opremljeno sobo
z uporabo kopalnice, či sto in sončno, nasproti opere, oddam rodr.evi zapo-sienemu gospodu. Naslov v vseh pos". Jutra.	24808-23
Lepo sobo
odda.Ti dvema boljšima rra=pod - ma. Souporaba kopalnice. Naslov v vseh pos'. Jutra.
24807-23
Lepo sobo
popolno-na na novo opremljeno, s souporabo kopalnice, oddam gospodu. Cena din 400. — Naslov v vseh posl. Jutra.	24907 23
Prazno sobo
lepo, zračno, oddam takoj. Ogled od 12. do 2. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24764-23
Opremljena soba
:rpa, za dve osebi, s posebnim vhodom in kopalnico, se odda. Priško-vec 8, prit.ičje.
24790 23
Sobo v centru
oddam gospodu. Gaieva 9, II. nadstropje, vrata 9-
24858-23
Onremljeno sobo
solnčno in zračno, s posebnim vhodom oddam s prav dobro domsčo hrano. — Sprejmem dijaka k šesto-šelcu. Stari trg 28/111 Šturm 24847-23
Opremljeno sobo
takoj oddam čez dan odsotnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24844-23
V strogem centra
oddam lepo šolnino sobo T dobro domačo hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	24827-23
Prazno sobo
oddam. — Janševa ulica 14, Ljubljana VII.
24822-23 Opremljena soba
strogo separirana. se od, da solidnemu gospodu, ^rmjskega cesta 4, pritličje.	24877-23
Mesečno sobo
s posebnim vhodom opremljeno za 2 osebi oddam s 15. septembrom. Resljeva cesta 30/11
24927-23
»JUTRO« št. 210
16
Divji
kostanj
ježice (šiške)
kupuje po najvišji ceni
Adela Košir
PTUJ
Telefon štev. 93.
Lepo prazno sobo
z balkonom in souporabo kopalnice oddam. Sunta Gustav, Malgajeva 12.
24924-23
Vsaka beseda 50 par davek 3 din. za šltro ali dajanje naslova 5 Din najmarjši znesek 12 Din
Stanovanje
kuhinje. sobe. kabinet* in pritiklin, Išče starejša učiteljica. Kraj: Ta bor, Sv. Peter, Kodelje-vo. Moste. Ponudbe pod »Ena oseba. Lepo so nčno«.	S'3313 235
Dijaka
srednješolca sprejmem na stanovanje in dobro domaZo hrano. Dolenjska cesta 27 — nova hiša i tik tramvajske postaje).	24697-22
Dva dijaka ali
dijakinji
sprejmem r.a dobro, obilno domačo hrano in v veliko svet o sobo. Naslov v ogl. odd. Jutra.
24723-22
Solnčno sobo
čisto, zračno z dobro domačo hrano iš"-em za dve mirni gospodični. Ponudbe z navedbo cene na cj'. cčJ. Jutra pod .-Stalni in točni placnici«.
24421-23a
Solnčno sobo
lepo. čisto za .starejšo damo iščem. Najraje pn vdovi z ali brez hrane. Ponudbe na odglasnl oddelek Jutra pod »Sta--no«.
24738-23a
Brezplačno
stanovanje
z zajtrkom se očda dijaku. ki bi instruirai estošoica vse predmete.
24853-22
Profesorska družina
sprejme dva dijaka iz j Jutra, boljših hiš na celo i Pomoč pri uče-
Mizarske stroje
vseh vrst priznano pj vovrstnih znamk »Tei chert*. »Festo« itd ka kor tudi kakovostrn strojno orodje. skODeij ne nože. krožne in ga terskc liste naročite naj bo. j ugodno na ve lesejmu. Specialna trei. vina Dovžan Ivan. Ljut, ljana, Frančiškanska uj 4. Tel. 45-42	197 2S
Kupim
dobro	sti-
sKainico aa seno tprišo) Ponudbe poslati z op; som stiskalnice in cene na Ferdo Vernik, Siov. i5istrica, Dravska banovina.	24578-29
Entel stroj
za pletenine, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah
cssrao. aju, strogo naazorstvo. Kopalnica, vrt, klavir. Naslov v vseh pesi. Ju tra.	24733-22
Dijakinjo
nižje gimnaziie sprejmem v vso oskrbo. Cena po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24796-22
24741-29
Abiturient
klasične gimnazije išče stanovanje proti instrukciji. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24734-23a
2 opremljeni sobi
a: i sobo s kabinetcen za tri osebe iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba*. 24964-23a
Siromašen
visokošolec
v Ljttb'jani uspešno poučuje nemščino in latinščino za hrano ali stanovanje ali pa za nizek honorar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno«. 24686-23a
Prazno sobo
preprosto, po možnosti s štedilnikom, iščem za oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oktober«.
24642-23a
Na stanovanje
k samostojni mlajši dami gre uradnik srednjih let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Osamljen«.	24364-23a
Višji uradnik
išče snažno in lepo opremljeno sobo z vso oskrbo In souporabo kopalnice.
K dijaku
šestošolcu sprejmem boljšega dijaka na stanovanje s hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24852-22
Dijakinjo
od četrte naprej sprejme mirna družina pri poljanski gimnaziji. — Zrinjskega 7, vrata 8.
24854-22
Dijaka
sprejmem v dobro oskrbo v sredini mesta. Pomoč pri učenju. Naslov v vseh posl. Jutra.
24838-22
Šivalni stroji Jax
so najboljši. Rabljeni stroji od 400 din naprej pri znani tvrdki Ivan Jax in sin, Tyršcva 36.
24724-29 Rabljene stroje
za manipulacijo nogavic, na motorni pogon bi kupil. — Ponudbe z opisom in navedbo cene na — Vendo Šturik, Kutina.
24600-29
Beseda 1 Din. davek o Oin. za šilro ali dajanje ^aslova 5 Din Najmaniši znesrk 17 Din.
Sveže slive
velike, razpošiljamo po pošti, franko prevoz, košara 12 kg din 54 po povzetju. Brača Papo. Lu-kavac.	24431 33
Gostilničarji
in slavno občinstvo se obvešča, da se doba vi specla no temno Laško pivo za isto ceno kakor svetlo. Glavno zastopstvo Gostilničar ske pivovarne dd. Laško. Hotel »Ore:«, Maribor 24381-33
Kateri gospod ■
večletni žeiezniiki usl;:,- : benec, bi poroči; 2t> letno simpatično, pre možno gospodično, u.; pisi na ogl. odd Jutra pod šifro »Dobra žer.a«.
24582-25
Uradnik
želi resnega znanja z boljšo dobrosrčno, neod visno imovitejšo gospo dicno; želečo si ustva riti lastni dom. Resne ponudbe s s iko in pra vim naslovom na ogl. cdd. Jutra pod »Vred na zaupanja-.
24474-2o
50
COZ&&U& cU/tr&jcr&eJ}
S LAHKO »EZOBVEZNO 06. c DATI
DO I
IGN.VOK
•"AOJEVA 7
Rudar je zmerom v smrtni nevarnosti
Smrtna nesreča v premogovniku v Osenci
Otmena učiteljica
upravnica zavoda, 39 let, elegantna, dota 250.000 din želi poročiti finega gospoda sigurne eksistence. In-I formacije proti nakazilu din i 10 v znamkah. REZOR, <nevno ■sveže razposilia od ! z2greb, pošta 3.
Koroške brusnic
Dijak (inštruktor)
se sprejme pod ugodnimi pogoji. Naslov v vseh posl. Jutra.
24878-22
Dva dijaka
sprejmem v celo oskrbo. Poizve se Križevnl-ška ul. 7-II. levo.
24883-22
Beseda 1 Din, davek 3 niri. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Šivalni stroj Singer 66 K 4 CB 3 Ld SS. št. 8011910 s pripravo za en-tlanje takoj prodam. Staničeva ul. 17.
24820-29
6 kfi naprei Henrik Cehner, j I.ibc-liče, žel postala Dra-■ ograd - Meža.
185-33
24632-25
j Gospodična
29-ietna, simpatična bri i neta, z univerzitetno : naobrazbo. v sta n islu-j žbi, želi znanja z gospo dom primerne naobraz be. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Poietje na deželi«.	24326-25
Dobrostoječ trgovec Kislo zelje, repo	let- akademsko .naobra-
,armo. novo prvofrsi, 2en- rezervni oficir, zeli
Kislo zelje
novn. prvovrstno v sodčkih dobavlja do naro Miu ln najnižji ceni Gu stav Erklavec. Ljublja na Kodelievo Povšeto-va 47. tel. 25-91
186 33
jZA VSiAK© PRILIKO
najboljša in naj cenejša oblačila & si nabavite pri S.
PresUerju, |
Sv. PETIiA C. 14 Jp
f
i^sasasBsssB maESSR-.
Sreip/acen souf * igranju
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Poizvedba za naslov
Okič-ky Stane, bivši knjigovodja pri zavarovalnici »Jugoslaviji« v Ljub jani, prej stanujoč na Jezici št. 95 pri Ljubljani, kasneje v Ljubljani, Andrijaševa ul. št 12-11., je bil v drugi polovici leta 1939. knjigovodja »Hranilnice in posojilnice« v Slatini Radencih, se je sedaj preseli! neznano kam. Kdor ve za njegov sedanji naslov, je napro-šen, da ga javi tv. H. Suttner, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 6 proti povrači-u stroškov.
24795-31
no po orezkor-kurenčni ceni vsako množino do oavljam. Homan, Ljubljana, Sv. Petra 81. tel.
^5-39.
185-33
Ji
Vsaka oeseda 2 Din, da vek 3 Din, za dajanje naslova 5 Din, najmanj ši znesek 20 Din
Mladenki
razočarani, želita znanja s starejšima situi-ranima gospodoma. Slika zaže'.jena. Dopisi na podružnico Jutra v Celju pod značko »Ranjeno sroe«.	24570-24
Klavir
znam^e Palick et Stia-Cenj.""ponudbe na^ociasni m se pod ceno proda — odd. Jutra pod »Dobra Ponudbe na podruz.^ Jutra
postrežba«.
24753-23a
Lepo sobo
l klavirjem, iščem s 15. se^teml-rom ali 1. oktobrom Ponudbe na ogl. oddelek Iutra pod »3333«.
24926-253.
Ptuj pod »Koncertni klavir« 24598-26
Na stanovanje
in hrano
sprejme dijaka (nižješolca) prof. dr. Josip Rozman — Ljubiiana, Medvedova 5b.
24544-22
Kromatično
harmoniko
na gumbe, že nekoliko rabljeno, 120 basov, Kupim. Sepetavec Ivan, Verd, Vrhnika.
24494 26
Klavir
dobro ohranjen, radi selitve ugodno prodam. Kastelic, Gosposka 10.
24673-26
Beseda 1 Din, davek j Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Dijakinjo
sprejmem z vso oskrbo za 50 din mesečno. Franjo Miklavec, vdova žel. urad. Zalokarjeva" 9-
24646-22
Inštruktorja
prvovrstnega, iščem za dijakinjo trgovske akademije, najraje absolventa oziroma absolventko trg. akado-ije. Naslov v og:. odd. Jutra.
24639-22
Dijakinjo ali dijaka
rižiešol. sprejmem oskrbo v sredini mesta. — Naslor v vseh poslovalnicah Jutra.
24676-22
Harmoniko
kakršnekoli vrste, kupim. Strajnar, Potočnikova 8., Ljubljana.
24696-26
Pianino
zelo dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene na Jos. Šterbenc, Črnomelj 95.
24666-26
Klavir
kratek, prodam. Ljubljana, Stiska ul. l/II.
24840-26
Gostilniški
gramofon
velik, v omari, železen bel umivalnik in ogledalo pro-vso ■ dnm. Kopališka 12, Kole-zija.	24816-26
Sprejmem dijaka
t celo oskrbo 3 min. od bežigrajske gimnazije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24720-22
Dijakinjo
sprejmem na vso oskrbo za 500 di n. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24732-22
Dijakinjo
nižjih šol sprejmem v dobro oskrbo in nadzorstvo, hrana zadostna, cena primerna, pomoč pri učenju. N.-.slov v vseh poslovalnicah Jutra.
24624-22
Mlajšpga dijaka
ali gospoda sprejmem r stanovanje z vso oskrbo v center mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24625-22
Dijaka
sprejmem od 1. do 4. gimnazije v lep:; zračno sobo z vso oskrbo v sredini mesta. Pomoč pri učenju. Naslov v vseh pesi. Jutra _ 24690 22
Trije dijaki
iščejo stanovanje z vso oskrbo v centru mesta s posebnim vhodom za 15. september. Cena bodi navedena. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Triie«.
24745-22a
Dijakinjo
nižješolko, sprejmem v dobro oskrbo v bližini poljanske gimnazije. Vestno nadzorstvo, sončno stanovanje, klavir, kopanica. Poljanska c. 15, IV. stopnišče, vrata 6, Ljubljana.
24672 22
Tri stare violine
vigrane, tričetrtinska, dve celi, prodam. Kobaridska 38, pritličje.
24929-26
Beseda 1 Din, davek 3 Oin. za šifro ali dalanje •laslova 5 Din Najmaniši znesek 17 Din
Psico
volčjo, dresirano, prvovrstni čuvaj, poceni prodam. Andrejak, Podutik 38 poleg mitnice v gozdu.
24648-27
Krasno tele
(bikec), čiste montafonske pasme naprodaj. Ogleda se
Spremljevalko
mlado, .epe postave, išče gospod srednjih let za na morje. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Gra-
tis«.
24704-24
Osamljen
upokojenec
starejši, želi znanja z osamljeno damo z do-dohodki. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »čedna zunanjost«
24682-24
Življenjskega
tovariša
si želim. Prednost imajo lesni podjetniki. Dopise pod »Zvesta in agilna« na ogl. oddelek.
24601-24
31 leten
trgersko izobražen,
podje-
ženitno poznanstvo z dobro j stoječo gospodično. Infor- i macije daje proti nakazilu din 10 v znamkah diskretno REZOR, Zagreb, pošta 3.	24630-25
Magister pharm.
z lastno lekarno, 44 let, eleganten, otmen, želi že-nitnega poznanstva z dobro situirano gospodično (gospo). Informacije proti nakazilu 10 din v znamkah diskretno. REZOR, Zagreb, pošta 3.	24633-25
w
vi <<Z?u EIMEL'HEROLD
Zar>re*či/fe
Tvom/ce g/os&i
MARIBOR s.
»Oi
Lepa gospodična
Slovenka, temperamentna, vzorne preteklosti, 18 let, brez dote, solidna in marljiva, se želi poročiti, ma-gari tudi s starejšim gospodom. Informacije proti nakazilu 10 din v znamkah REZOR, Zagreb, pošta 3.
24634-25
Lepa Banatčanka
iz fine rodbine, z imetjem 250.000 din, 25 let, želi poročiti finega diplomiranega gospoda s sigurno eksistenco. — Informacije proti nakazilu 10 din v znamkah diskretno. REZOR Zagreb, pošta 3.
24635-25
Od Vas Je
i visno, imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno Kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetloiikamica
Celje, 7. septembra V premogovniku rudniške družbe »Bo-hemije« v Osenci pri Celju se je te dni smrtno ponesrečil 30-letni rudar Rudolf Stajnko iz Kameniščaka pri Ljutomeru, ki je stanoval s svojo ženo in dveletnim otrokom v Zagradu pri Celju v lastni hišici, ki si jo je bil šele pred kratkim zgradil. Usodnega dne zgodaj zjutraj sta bila Rudolf Stajnko in Albin Hosner zaposlena v sedmem odkopu s polaganjem opaža po tleh Kazalo je. da je bil odkop normalen in v redu. Ker je bil Hosner prepričan, da ne grozi nikaka nevarnost pri podvlaki na sredini, je šel izpodmikat drugo stojko in je opozoril Stainka, ki je stal kakšen meter od njega proti izhodu, naj pazi. Ko je
Hosner udaril s sekiro po stojki, je stojka počila in strop se je zrušil. Hosner je v zadnjem trenutku odskočil in se rešil. Tudi Stajnko je odskočil, pri tem pa je po nesreči padel. Težka plast se je zrušila nanj in ga pokopala.
Reševalna dela so se začela takoj, vendar pa je po velikih naporih šele v četrtek zvečer uspelo izkopati Stajnka, ki je bil seveda že mrtev. Truplo so položili v rudniku na mrtvaški oder. Pogreb je bil včeraj na okoliško pokopališče. Pogreba so se udeležili poleg številne množice prebivalstva tudi godba, pevski zbor in rudarji v rudarskih oblekah s svetilkami. Tragični žrtvi dela bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
Požar v Mostah
pri Žirovnici
Jesenice. ' septembra Včeraj dopoldne okro« 11.30 ie pričelo goreti v gospodarskem poslopji- posestnice Ivane Nočcve v Mostah pri Žirovnici. Požar se jc kmalu razširil tudi na njeno stanovanjsko hišo. Na pomoč sc prihiteli vojaki in gasiici iz Brezovice Snv kuča. Koroške Bele ter z Jesenic in iz Javornika. Tri in pol ure so se trudili, da so požar lo-
Zagrebški
drž. liradnik
29 let, eleganten. «2 soliden se želi poročiti s simpatično, dobro situirano gospodično iz boljš# «ružine. Informacije proti nakazilu din 10 v znamkah daje »REZOR«, Zagreb, pošta 3.
24627-25
Mornariški uradnik
43 let, soliden, vdovec, z
vrednimi nepremičninami .	.	«	j in z večjo gotovino, si želi
Ljubljana, Cesta v Mestni poznanstva z dobro vlgo-
log 31
24794-27
Moder papagajček
ki sliši na ime Keki, je ušel iz vf.e Mira v Kamniku. Najditelj dobi dobro nagrado. 24725-27
Anker šivalni stroj
in Central Bobbin za š; vil je, krojače, čevljarje, tudi za entlanje z eno in dvema iglama za robške. Rabljeni stroji z do gim in okroglim čoln;čkom od 300 din naprej vedno na zalogi. Prodaja »TRIGLAV«, Resi jeva 76
24863-29
Stružnice
nove. so dospele iz Nemčije. tudi z vdelanimi e ektromotorji 200 — 250 x 1000 — 1500 mm. — Ludvik lleršič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13.
24119 29
Vsi kupci
šivalnih strojev
pa r.aj si bo krojač, šivilja, gospodinja, čev-ijar aH za konfekcijske de avnice! Nudi se vam edinstvena prilika, da s; nabavite po izvanredno nizkih cenah izvrstna kvaliteta, za vsak okus. Rabljen; stroji se vzamejo v račun..Napravite samo ponudbo z vašim ali sorednim točnim na-s ovom in za kakšno rabo bo novi stroj. Ne zamudite priike! — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Garancija, edina prilika«. 24170-29
Majhen drobilec
kupim. Perne Matija, Tan-ševa ulica 14, Ljubljana 7.
24823-29
Drdibe
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši
znesek 17 Din.
Dražba lesa
Začasna drž. uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24-1, proda na javni dražbi dne 30. IX. 1940 2860 plm. buk. tehničnega lesa na panju iz svojih gozdov v Straži pri Novem mestu Pojasnila, pogoji in tiskovine so na razpolago pri gornji upravi v Straži.	23616-32
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Počitnice doma
Letos ni pravega vremena. Sončite se doma z našo patentirano ultra-violetno obsevalko Original Rub. Po par obsevanjih dobite lepo šport no rjavo polt. Zahte vajte prospekte! Jugo patent. Ljubljana. Dvor-žakova 8. Sprejmemo zastopnike.	23571-37
Nalivna peresa
s prozornim držalom, zato pero, z desetletnim jamstvom dobite od din 60 naprej samo pri Jugopatent, Ljubljana, Dvoržakova 8. Ogled brezobvezen. Iščemo zastopnike.	23570-37
ten>, ,s Preko 180.000 ^ dui dvema otrokoma, želi poročiti simpatično dobro stoječo gospodično (gospo). Informacije proti nakazilu 10 din v znamkah. REZOR Zagreb, pošta 3.
24628-25
jeno, zdravo in inteligentno mladenko. Cen j. dopise pod »Nikdar čmerna« na ogl. odd. Jutra.
24772-24
Avijatika
Dotični g. oficir v uniformi menda avijatike, ki se je vozil v nedeljo 1. t. m. z večernim potniškim vlakom v vozu II. razreda s postaje Lesce - Bled v Ljubljano, izvoli mlajši dami, ki mu je sedela vis-a-vis, sporočiti svoj naslov pod značko »Avion« na oglasni odd. Jutra.
24766-24
Uradnica
iz Celja naj mi blagovoli pismeno javiti svoje želne načrte. Vesela - Logarska (Ljubljana).
24821-24
Večerni poet, Celje!
Nič zamujenega! Prosim javi se z naslovom. Iskreno. Deklica.
24899-24
Vsaka beseda 2 Din, davek 3 Din, za dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 20 Din,
Revmatizem
išijas. nevralgljo, zama ščenost uspešno zdravi te z našim masažnim aparatom »Vibrator«. Izboren tudi za nego lepote Cena din 420. Ju gopatent, LJubljana. Dvoržakova 8. Iščemo zastopnike.	23569-37
Kislo zeljel
Prvovrstne kislo zelje imam v vsaki množim v zalogi po najnižjih dnevnih cenah. J. Ora žem. Moste. 23673-37
Nekadilec
postanete
v treh dneh z našim za nesljivim, popolnoma neškodljivim sredstvom »Nikotinol«. Velika ste klenica din 70, mala din 60, pošilja po povzetju »Jugopatent«, Ljublja na. Dvoržakova 8. Išče mo zastopnike.
200
Slovenska
gospodična
močnejše postave, lepa, 29
let, z imetjem 600.000 din se želi poročiti z oficirjem ali višjim uradnikom. Najlepše kvalitete. Informacije proti nakazilu din 10 v znamkah diskretno — REZOR, Zagreb, pošta 3.
24631-25
Vojni uradnik
25 let star, rimokat. soliden, želi ženitnega poznanstva X mlado, lepo gospodično od 17—22 let, lepih vrlin. Informacije proti nakazilu 10 din v znamkah daje diskretno REZOR, Zagreb, pošta 3.
24629-25
Dekle
ki ima veselje do krasnega planinskega letovišča, z din 200.000 gotovine poročim. Starost do 35 let. Ponudbe pod šifro »Vitke, drobne postave na podružnico Jutra Maribor.
24909-25
Katera gospodična
čedne zunanjosti z nekaj gotovine v starosti pod 30 let bi želela poročiti orožnika. Resne ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Skupno življenje«.	24918-25
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
UBLJANA TrsŠEVA 35
• - i-i , -fjht ZAHTEVAJTE CENIK! S-
SREBRO, DRAGE KAMNE
ln vsakovrstno
ZLATO
kupuje
po najvišjih cenah
JOS. E6ERLE,
Ljubljana, Tjrrševa 2 palača hotela »Slon«
CLULOIDNE ŠČITE ZA VRATA
CELULOID V PLOŠČAH
naročajte pri
F« Zrnec
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 Telefon 38-66.
, ZAGDEB. N1KOL1ČEVA IO
Generalna direkcija drž. železnic v Beogradu je razpisala za 7. X. t. L
I. JAVNO OFERTALNO LICITACIJO
za prodajo 400.000 kg starega železa.
Interesenti dobe pogoje za to prodajo v Beogradu pri depozitni blagajni generalne direkcije in pri oblastnih direkcijah drž. železinc v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu, v katerih mestih se bo istočasno 7. X. ob 11. uri vršila I. javna ofertalna licitacija.
Praktično darilo je »Eterna« ura, ker je moderna, precizna in trpežna.
ETERNP.
URE
Dobivajo se v vseh prvovrstnih strokovnih trgovinah
Elektro in radio-tehnično podzetie
Anton
Dcbrot^niek
Celje« Glavni trg
TEL. 240
Sodno zapriseženi izvedenec in cenilec. — Strokovnjaško popravilo radioaparatov — pregled elektronk — gradnja električnih naprav za razsvetljavo in pogon ter vsa popravila, polnjenje in popravila akumulatorjev za radio in avto.
Stroje za obdelavo lesa!
t. j. za mizarstvo, kolarstvo itd. ter žagine naprave — DOBAVI slej ko prej v najboljši izvedbi t v r d k a
PETER ANGELO, d. z o. z.
LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA 30 (Vhod Pražakova 8/1)
Velesejem — Paviljon „FM
»SIEMENS«
I
električni aparat za britje je največja radost za vsakogar, ki se sam brije.
Ta aparat ne striže temveč seka brado, zaradi tega je britje mehko ln prijetno, ker ne draži kože.
Cena z baterijo v okusnem zavitku 195 din. Prospekti brezplačni. V tuzemstvo ga pošiljamo po povzetju.
JugosL Siemens a. d«,
oddelek za šibki tok, BEOGRAD, pošt. pret. 243.
Veliko Industrijsko tekstilno podjetje v Srbiji
sprejme takoj
spretnega, samostojnega
kemika kolorista
z dolgoletno prakso v velikih industrijskih tovarnah. — Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevami na ogl. odd. Jutra pod »Hemičar-kolorista«.	6196
kalizirali. Posebno vojaštvo si ie mnogo prizadevalo, da se ogenj ni razJHl na okoliške hiže. Obe poslopji sta bil- zavaro\ani za 15.000 din, škodo pa cenijo na 50.000. Doslej še ni bilo mogoče dognati kako je požar nastal
LluMjanski trg
Ko po kratkem odmoru zopet stopiš na trg, se spričo visokih cen kar zgroziš. Nemogoče se zdi, da bi se cene v nekaj tednih tako zvišale. Vse. kar se dobi na našem trgu se je podražilo. Pred tedni smo dobili štiri velike kumare za en dinar, danes so majhne po 1 din. Malih kumaric za vlaganje med tednom skoraj ni dobiti, v soboto jih je bilo zopet nekaj več. Cena je različna, od 12 do 20 din za 10 komadov. Ni so pa več tako lepe in sočne, ko pred tedni. Zadnje dni je nekoliko več domačih paradižnikov, ki so šele sedaj dobili lepo rdečo barvo. Prodajajo jih po 3 do 5 din kg. Graha skoraj ni več, le redke prodajalke ga prodajajo po zelo neenotnih cenah od 4 do 8 din kg ali 10 do 12 din liter zluščenega. Paprike se je dobilo do 6 kom. za 1 din, sedaj pa le 3 lepe ali 4 slabše. Precej je na trgu karfijole, cene so zelo različne, po komadu in v splošnem ne pretirane. Največ je seveda raznih vrst solate, vendar že prevladuje endivija in to je znamenje bližajoče se jeseni. Gospodinje bi jo gotovo še mnogo bolj kupovale, ko bi ne bilo olje tako drago. Tržno nadzorstvo je v več primerih strogo nastopilo proti navijalkam cen krompirju. Nekatere se ga hotele prodajati celo po 3 din kg. Najvišja dovoljena cena je sedaj 2 din. Nekatere solidnejše prodajalke, in mlekarice, ki so ga prej še prodajale po 1.50 din, mislijo, da krompirja ne smejo prodajati ceneje kot po 2 din. zato so tudi one solidarno zvišale cene. Na Sv. Petra nasipu je danes stalo kakih 30 voz s krompirjem. Prodajalci so ga ponujali po 1.75 din, ker pa ni bilo dosti zanimanja, so ga pozneje prodajali tudi po 1.50 din. Gospodinje se nastopale danes bolj samozavestno, ker »o zvedele, da prispe v Ljubljano v prihodnjih dneh čez 30 vagonov krompirja s>o 1.60 kg. Krompir po 1.50 din je dovolj drag, in bi oblastva ne smela dopustiti, da se prodaja po višjih cenah, posebno še ker je letos slab in rad gnije.
Vedno več je jabolk, ki jih kar v kosite prinašajo na trg. Cene so še vedno visoke Boljše in lepše blago prodajajo po 5 do 6 din kg, slabše in neobrane pa po 3 do 4 din. Precej je svežih češpelj, od 6 do 8 din kg. Mnogo je že grozdja: sladko, lepo je po 14 do 16 din, slabše se dobi po 10 do 12 din kg. Prodajajo tudi domače hruške in breskve po visokih cenah 10 do 20 din kg. Redke so borovnice, prav žal nam je po njih. Cena je sedaj 5 din liter.
Vse poletje je dovolj gob na trgu, za kar se lahko zahvalimo obilnemu deževju. Lepe za vlaganje prodajajo do 15 din kg. Večje jurčki se lahko dobe po 12. din.
Cena jajc stalno narašča, tako, da se jih dobi sedaj komaj 6 do 8 za kovača. Cene perutnini so stalno visoke. Piščanci, ki bi morali biti sedaj najcenejši, so po 34 do 40 din par.
Edino surovo maslo se ni podražilo in prodajajo okusno čajno maslo po 32 din kg. Najfinejše je seveda dražje.
Mesarji zahtevajo zopetno podražitev mesa, konzumenti pa zahtevamo maksimiranje cen klavni živini. Upamo, da pride taka uredba kmalu v veljavo, sicer bodo nastopili sami brezmesni dnevi, posebno za revnejše sloje.
Premestitve
Beograd, 7. sept. p. Premeščeni so gim-nizijski profesorji Slavko Vimpolšek iz moške realne v Banjaluki v klasično gimnazijo v Mariboru, Ljudmila Podgornik iz realnev Ptuju v realno v Kranju, Viktor Leskovic iz realne v Trebili ju v realno v Novem mestu, Josip Kocmut iz Smedereva
v	2. realno gimnazijo v Mariboru, Anton Oven iz 3. realne v Ljubljani v realno gimnazijo v Ptuju.
Premeščen je pristav policijskega komi-sarijata Ivan Polak na Jesenicah k upra^
vi	policije v Ljubljani, pristav sreskega načelstva Franc Zebavec v Črnomlju pa k sreskemu načelstvu v Murski Soboti.
Odlikovanje
Beograd. 7. sept. p. Odlikovana sta z redom Jug. krone V. stopnje peš, kapitan I. ki. Filip Bokun in nižji vojni uradnik I. ki. inženjersko-tehnične stroke Rudolf Vondrašek, ki sta obenem oproščana plačila takse.
Razstava slovenskih
umetnikov v Zagrebu
Zagrob, 7. sept. o. Jutri ob 11. bo otvor-jena v domu likovne umetnosti v Zagrebu reprezentativna razstava mlajših slovenskih slikarjev in kiparjev, ki so zbrani v ljubljanskem klubu neodvisnih likovnih umetnikov. Ves zagrebški tisk posveča temu kulturnemu dogodku zbiižanja Hrvatov in Slovencev veliko pozornost ter objavlja obsežne članke o delu slovenskih umetnikov kakor tudi njihove slike. V kratkem bodo tudi hrvatski slikarji na poziv slovenskih tovarišev priredili svojo razstavo v Ljubljani. Na razstavi v Zagrebu bodo razstavili slovenski umetniki okrog 150 slik in 40 večjih ter manjših plastik. Pri otvoritvi razstave bo govoril o slovenskih likovnih umetnikih književnik in režiser ljubljanskega gledališča dr. Bratko Kreft. Razstava bo odprta do konca meseca. Istočasno bo jutri otvorjena tudi razstava skupine 10 slikarjev iz Beograda.
Enoten kruh na Hrvatskem
Zagreb, 7. sept. o. Dne 12. septembra bodo uvedli v banovini Hrvatski prvič ljudski kruh v smislu uredbe o enotnem kruhu in moki.
štev. 7132/1939.
Zadeva: Izdelava vzornih načrtov za zazldavo kolonije v Medlogu.
RAZPIS
Mestna občina celjska razpisuje javen natečaj za napravo idejnega osnutka za:
1.	Regulacijo, parcelacijo in zazidavo širšega gradbenega okoliša med reko Savinjo, potokom Ložnico, državno cesto m posestvom mestnega zavetišča.
2.	Zazidalni načrt za kompleks mestnega zavetišča določenega za socijalne usta-«we mestne občine.
3.	5 vzornih načrtov enodružinskih do dvodružinskih hišic, odnosno vil kot tipov za zazidavo navedenega kompleksa pod točko 1) razpisa kakor tudi za zazidavo redkega naselja mestnega teritorija.
Natečaj je splošen v smislu pravilnika o opravljanju natečajev (Služb. Ust štev. 15 od 22. 2. 1939) m se ga lahko udeleže vsi strokovnjaki državljani kraljevine Jugoslavije.
Člani razsodišča so gg.: 1. dr. Voršič Vekoslav, predsednik mestne občine; 2. inž. Fatur Dragotin, prof., predstavnik inž. komore; 3. inž. Vurnik Ivan, univerzitetni profesor, 4. inž. Mušič Vladimir, viš. gradb. svetnik; 5. Fazarinc Anton, preds. gradb. odb. mestnega sveta.
Namestniki so gg.: 1. inž. Komel Anton, gradb. svetnik, član gradb. odbora: 2. dr. Flajs Josip, primarij, član gradb. odb. mesta Celja.
Poročevalec: g. inž. Brodnik Jože, mestni arhitekt.
Nagrade znašajo:
I. nagrada . . ■ * . din
n. nagrada.....din
m. nagrada ..... din 2 odkupa po din 2.000.— . din torej vse nagrade skupaj . din
Osnutke je treba oddati do 12. ure dne 30. novembra 1940. leta v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva ali na pošto hkrati z brzojavom o oddaji.
Razpisni pogoji se dobe od 15. septembra 1940 dalje v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva, Gosposka ul. 20-1., soba št. 44, proti plačilu din 50.—, kateri znesek se projektantu ob predložitvi projekta vrne.
Mestna občina Celje, dne 31. avgusta 1940.
2upan: dr. VORŠIC, s. r.
10.000.— 7.000.— 4.000.— 4.000— 25.000.—
NAJLEPŠE ČTIV0!
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE!
Najnovejši otroški is igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikll. pnevmatike. — Ceniki franko!
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4
Franc Lončar, Liubliana VII.
STROJNO PODJETJE Celovška c. 43. — Tel. 20-84.
Razstavlja na vele-sejmu, paviljon E, zunaj
Izdelovatelj avtomatičnih brusilnih strojev za brušenje gaterskih in krožnih žag. Po naročilu tudi za tračne žage
Prevzamem montaže lokomobil in polnojarmenikov.
Mamice!
Veselje za Vas in družino prinesejo naši vozički najnovejših modelov.
Velika izbira koles. Prodaja tudi na obroke ! LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 20
PUH ODEJE SEVER RUDOLF
Marijin trg 2.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I
VODNE TURBINE
VENECIJANKE - MLINI - DVIGALA - STROJI
STROJNO PODJETJE ING. BORSTNAR,
LJUBLJANA — JERNEJEVA C. 19 CTX]DDDDDDaDaiJUUUUDaa^^
Raoljen:
Klabund:
BrcOrana knjiga: din V«Maiut kn jiga: din
Zgodhe brez groze Piotr - Ras&utin RaolJen: črna vojna
Thompson:
Rudarska balada
ZALOŽBA »CESTA
LJUBLJANA
KNAFLJEVA ULICA 5
tJB^o
MASCMNENMBftm AU««BU»C-NUON BERO •*•<«•
DIESEL MOTORJI
stabilni In brodskl
PLINSKI MOTORJI
SAUGGAS — na sesalni plin Zahtevajte ponudbe od zastopnika!
M*A*G
ZAGREB Varšavska ul.11
Zahvala
vsem, ki so sočustvovali in tolažili ob smrti naše drage soproge, mame, tašče m tete
£azaf* •3tf<©ttl|e
izrekamo prisrčno zahvalo.
ŽALUJOČI
Posteljno perje
po din tO.—, kemično očiščeno din 14.—, čehano in kemično očiščeno din 25.—, 35.—, 55.—. Belo in sivo gosje perje in puh dobite najugodnejše pri »LUNA« — MARIBOR, samo Glavni trg 24-a.	* VZORCI BREZPLAČNO!
V Zbelovem pri Poljčanah
prodamo tovarniško poslopje,
žago s polnojarmenikom in venecijanko.
Poleg tovarne se nahaja enonadstropna stanovanjska hiša in 3 orale zemlje. Poslopja ležijo tik ob železnici Poljčane-Konjice.
Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro: »Tovarniško poslopje«.
m
Al
DEH0
Naraven les v zvezi s papirjem. Pripravno za pokrivanje zidov in za dekoracije. » ECHTHOLZTAPETE « za KAVARNE, KINEMATOGRAFE, RESTAVRACIJE, STOPNIŠČA, URADNE PROSTORE, STANOVANJSKE
PROSTORE (kot sena obloga) osebno vporabne
le-
nadalje posebno vporabne za VEZAV O KNJIG TER KARTONAŽO
VSEH VRST. Dobe se v vseh barvah. Tapeciranje je mnogo bolj enostavno kakor s papirnimi tapetami ter trajnejše. — Lesene tapete »DEHOc se lahko navoščijo, naoljajo, pobarvajo ali lakirajo. Rajonske zastopnike iščemo. Vzorci na zahtevo zastonj. Zastopstvo za Jugoslavijo:
Ing. L. EHRLICH
ZAGREB, Gunduličeva ul. 8/m.
Podpisani se najiskrenejše zahvaljujem gospodu
dr. Stane Lutman-u
šefu in t. odd. spi oš. bolnice v Maribora
ter gospodu
dr. Stanku Žvokliu
primariju sploš. boln. v Ljubljani
katera sta moji ženi rešila življenje.
Zahvaljujem se tudi gg. zdravnikom in čast. sestram v splošni bolnici v Mariboru ter v »šlajmerjevem domu« v Ljubljani za neizmerno požrtvovalnost in skrbno postrežbo.
Jurii Ivan
Maribor, Koroška cesta 19.
mm
ENO VECBA6VNE
JDGOGRAflKA
SKPETfeA NASIP 23
ZAHVALA
Vsem, ki so nam ob prerani smrti našega dragega očeta, starega očeta itd., gospoda
Koval-a Matija
rudniškega nadpaznika v pokoju
izrekli ustno ali pismeno sožalje, se tem potom iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo g. vikarju Prelogu, zastopstvu rudnika, Društvu rudniških nameščencev, Gasilski četi, Sokolskemu društvu ter vsem darovalcem za krasne vence in cvetje ter številno spremstvo na pokojnikovi poslednji poti.
Hrastnik—Celje, dne 8. septembra 1940.
Žalujoči ostali

ZAHVALA
Vsem, ki so spremili našega nepozabnega soproga
Jakoba Vrečko
poštn. inspekt. v pok.
na njegovi zadnji poti, in vsem, ki so mu poklonili vence in cvetje ter nam izrazili tolažilne besede, izrekamo tem potom iskreno in globoko zahvalo.
Ljubljana, 7. septembra 1940.
Rodbina Vrečkova
Zahvala
Vsem, ki ste nas ob selitvi naše
Boženke
v večnost tolažili in blažili silno bol in tugo srčna hvala! Maribor, dne 7. septembra 1940.
dr, Skapin Kari in Malči	Sonja, Boris in Vaško
starši	sestra in brata
Mia. roj. Vavdat. svakinja

»CHEL ZŽVAOOl
204
Don Juan
RjpMAN.
Važno je le, da je videl...
»Ako se me dotakne,« je mislil sam pri sebi, »bom čutil dotik.«
Otrpel je stal na mestu, trd kakor tisto, kar je bilo pred njim.
Nalahno je vzpogibal ^lavo vznak, kakor bi hotel vzdigniti oči, da bi videl Se bolje...
Videl je namestnikov kip.
Po ustnicah mu je blodil nejeveren smehljaj, v očeh mu je še tlela izzivalna iskra.
A spet je videl...
Don Juan je videl, kako je kip strahotno počasi dvigal roko. Da bi planil v beg, mu ni prišlo na misel. Vse njegovo bitje se je rušilo v viharju groze.
Videl je, kako se mu marmornata roka bliža in sega po njegovem grlu ...
Čutil je, kako se m« marmornati prsti zagreba-jo v vrat...
To je trajalo nekaj sekund.
Strahotno bolesten vzdih mu je napel prsi. In mahoma se je don Juan zrušil, telebnil vznak in obležal mrtev, zadavljen od ledene roke Christine-ga očeta, zadušen v namestnikovem kamenitem objemu...
Ko se je Jakomin Corentin zavedel, je najprej vrgel oči na vrata kapelice, toda kipa ni bilo več tam. Vzravnal se je in tedaj je videl, da se v diru bliža več služabnikov iz Arronškega dvorca z Jakobom Aubriotom na čelu. Plamenice v njihovih rokah so osvetljevale malo ploščad, na kateri se je bil nekoč Klotar Ponthuški bil za Leonorino rešitev ... Njih rdeča svetloba je padala na truplo do-na Juana Tenoria.
Ob truplu je klečala ženska v črnini, sama negibna kakor kip žalosti in bolečine.
Oskrbnik je pristopil, se spoštljivo dotaknil njenega ramena in rekel:
»Vstanite, gospa, vstanite. To ubogo truplo prenesemo v dvorec ... «
Mlada žena je tedaj vstala in Jakomin Corent n je spoznal Silvijo de Oritza. soproga Juana Tenoria. Silvia ni jokala. Toda če more človeško obličje izraziti brezmejno, dokončno in nepopravljivo gorje, ga je izražalo njeno obličje ... Odgovorila je:
»Pojdite naprej. Jaz pridom za vami... «
Odmahnila je služabnikom, ki so hoteli vzdigniti truplo. Sama g» je vzela na roke. In gotovo so bile njene šibke ženske roke zadobile v tem trenutku nadčloveško moč, kajti vsi navzočni so videli Silvijo de Oritza, kako je vzdignila truplo ... žena, vzišena v svoji boli, je kot živa podoba ljubezni in odpuščanja na silnih rokah odnašala njega, ki je bil njen soprog ...
— Konec-—
Naš novi roman
ki začne izhajati v nedeljo, dne 15. t. m. bo
.fLEPA ZAMOTN1CA
u
velezabavna DETETIVSKA ZGODBA izpod peresa znanega ameriškega pisatelja A. Adamsa.
Po „DONU JUANU", ki se je odigraval na zgodovinskem ozadju davnih dn% povede „LEPA ZAKOTNI CA" naše bralke in bralce spet v sodobnost.
Mično mlado dele, lastnica premoženja, ki ji je donašalo borih dvatisoc funtov na leto, se mahoma najde praznih rok; vse je izgubljeno, prišla je na nič! Kaj ji je zdaj storiti? Podjetna Karolina se ne pomišlja dolgo. Vzeti hoče zob za zob in si pomagati tako, kakor so si drugi pomagali v njeno škodo. Kakor sama pravi: začela bo zločinsko življenje... Kako nam ostane predrzna zel vkljub tej nameri simpatična, kako uhaja nevarnim nasledkom svojega podjetja in kako nazadnje ujame zaže-ljeno srečo — to je skrivnost, ki jo bodo bralcem odgrinjala vsak dan nestrpneje pričakovana poglavja „LFPE ZAR0TN1CE*
Ne zamudite začetka!
V nedeljo 15. t mJ
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. <L kot tiskarn&rja Fran -eran. — Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vrt v Ljubljani
\
-'iiiMIl
VAŠ
SREC
VAS
LEC
V _
CE
Žrebanje drž. razredne loterije V. razreda 40. kola
je končano.
Ogromno število velikih dobitkov je bilo zadetih na srečke, ki so bile kupljene v glavni
Planinškovi kolekturi Vrelec sreče.
Nove srečke za 1. razred 41. kola se bodo pričele prodajati in razpošiljati po pošti dne 12. septembra, prvo žrebanje pa bo 12. oktobra.
Največja glavna Planinškova kolektura Vrelec sreče drž. razredne loterije v Sloveniji ima na zalogi veliko število srečk različnih serij in Vas postreže v vsakem oziru kulantno in strogo solidno. Vsakega igralca točno obvešča in dobitke izplačuje takoj brez odbitka. Srečna Planinškova kolektura je poznana igralcem širom Slovenije radi številnih velikih dobitkov in točnega poslovanja.
Nihče naj v novem 41. kolu ne ostane brez srečke. Poslužujte se tudi Vi Vrelca sreče.
Priporoča se Vam vsem domača
glavna kolektura drž. razredne loterije
,Vrelec sreče'
Alojzij Planinšek
Ljubljana, Beethovnova nI. 14