Leto XYI.
V Celju, dne 23. avgusta 1906. 1.
Stev. 97.
DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in
petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta rt kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in droge dežele toliko več. kolikor znaša poštniua. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačnje 1 kron>- temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriraEje znaten popust.
Slovensko trgovstvo na Spodnjem Štajerskem.
p Pod naslovom: štajerski Slovenci! »piše v št. K. „Slov. trgovskega vestnika"' Ž k:
..Velikanske važnosti trgovskih 'organizacij v stanovskem ozira in na-daljnem razvoju našega življa na Štajerskem nam na tem mestu pač ni treba opisovati, zadostuje, če zabilje-žimo dejstvo, da je Nemčija le s pomočjo organiziranega in s tem tudi visoko naobraženega trgovstva mogla prekositi cvetočo trgovino Francoske in da se s pomočjo tega trgovstva že danes na svetovnem trgu postavlja po robu nad vse podjetnemu vzor-trgovcn Američanu in „gospodarju sveta"', [bogatemu Angležu.
In dalje, vsi na višku svojega fcgleda in moči stoječi narodi so uvideli. da jih more le trgovec vzdržati M tej višini in manjši, v razvoju se nahajajoči narodi gledajo zopet na črgovca, kot pijonirja njih boljše bodočnosti — kratko in malo — vsi kul-i,tnrni narodi, brez izjeme, negujejo in podpirajo svojo trgovino z vsemi sredstvi in silami!
In mi štajerski Slovenci? Kaj smo dosedaj storili za svojo trgovino?
Bore malo. ali pa bolje rečeno — riifc Niti gesla „Svoji k svojim'1 nismo reaiirali v isti meri. ki bi nam mogla zagotoviti uspehov. — In kar je še llnjše. zanemarili smo v pravem. pomenu besede mladi trgovski naraščaj, postili smo ga tavati v njegovem nad vse ozkem duševnem obzorju, nobena roka se ni zgenila. izpregovorila se ni niti ena beseda, katere smoter bi bil, vsaj deloma zajeziti rapidno prodiranje nemčurstva v vrste našega trgovskega naraščaja.
To je velik naroden greh. storjen nad našo bodočnostjo!
A tudi trgovci sami do danes niso uvideli ali pa niso hoteli uvideti velike važnosti lastne stanovske organizacije. Raztreseni po deželi, brez energičnega, svoje naloge zavedajočega se vodstva so vedno brez boja prepuščali polje nasprotniku in posledica tega je: da danes, v za trgovstvo toli važni kor-poraciji, v kateri bi morali imeti celo vrsto svojih mož, — v „Trgovski in obrtni zbornici"' v Gradcu — nimamo niti enega glasu.
A, — do tu in ne dalje! mora biti od sedaj naprej naša parola! In če ni ljubezen do naroda le hlimba in stremljenje po gospodarski osamosvoji le humbug, — pesek v oči samemu sebi, — potem se mora zganiti na stotine, da. na tisoče rok. ki bodo podpirale „Slovensko trgovsko društvo v Celju"', čigar naloga je: zbrati razbite in raztresene dele slovenskega trgovstva v lepo enoto, ter potem tako v. združenimi močmi zastaviti vs<- sile v povzdigo svojega stanir. to pa ne le v svojo korist, temveč v korist vsega ostalega štajerskega Slovenstva!
Da, to hočemo in moramo storiti!
Nivo naobrazbe našega trgovskega naraščaja moramo povzdigniti do sploh dosežne višine. S tem bomo izročili vsakemu posamezniku prvo in najvažnejšo sredstvo za končno osamosvojo in uspešno izpolnjevanje svojega napornega poklica, sebi in narodu v prid.
S povzdigo naobrazbe od strani trgovskega društva in njega neustrašenim nastopom v javnosti bomo obenem tudi v veliki meri zmanjšali nevarnost raznarodenja. Sploh nam bodeta skeb za nadaljno naobrazbo in neustrašen nastop v javnosti glavni in najvažnejši opori v boju zoper nemčurstvo.
V danih razmerah moremo to doseči le potom organizacije.
Gori omenjenega društva naloga bo torej prirediti prav pogostoma v vseh večjih krajih slovenske Štajerske strokovni? predavanja in na več mestih tudi „Trgovske shode". Prav radi pritrdimo. da se pri predavanjih vsak posameznik ne nauči bogve koliko, a predavanja mu vzbude željo po na-daljni naobrazbi, on seže po knjigah, strokovnih in političnih časnikih, kratko in malo. — po samonaobrazbi — in to jc končni smoter, ki ga hoče in more doseči „Slov. trg. društvo"' s svojimi predavanji.
Podobnega a širšega pomena so shodi. Na shodih se ne bodo smela razmotrivati edinole stanovska vprašanja in postulati, ampak trg. shodom bo treba dati gospodarsko - politično barvo. Med drugim sebomoralo kakor goreča baklja vreči med narod geslo ..Svoji k svoji m". Z b e s e d o in pisavo bo treba o ž i v 'ti ia e il n a š im 1 j u*d-stvom to parolo slavnega Pa lacke ga. ki je Čehom in bo, če bomo sami hoteli, tudi nam Slovencem v v e 1 i k i meri p r i-pomogladogospodarske s a m o-o s v o j e.
Na shodih bo moral tudi mogočno zaoriti od strani trgovcev glas: „Proč od Gradca!" Neustrašeno in z jeklenožilavostjo se bo moralo vedno in vedno zopet zahtevati ustanovitev „Trgovske in obrtne zbornice" za Spodnje Štajersko in to tako dolgo in s tako odločno resnostjo, dokler ne dosežemo tega vzvišenega cilja. A paralelno s to zahtevo, najvažnejšim postulatola slovenskega trgovstva Spodnje Štajerske, bomo mo-
rali napeti vse sile. da bodo v do-* glednem času zastopani slovenski trgovci tudi v sedaj popolnoma nemški „Trg. in obrtni zbornici"' v Gradcu.
Oderint dum metuant — da. naj nas sovražijo, to nam ne škoduje, da se nas le boje —! In bati se nas bodo zabeli naši nasprotniki, ko bodo videli, da mobiliziramo trgovstvo. hoteč ga postaviti v vrste bojevnikov, za naš napredek, obstoj in bodočnost!
Da, zapihati mora popolnoma drug veter po naših poljanah, v nadi na bodočnost mora zašumeti vsak ..list naših gor"', začeti se mora. v svrho povzdige trgovstva, gibanje, kakršnega izza časa „Taborov" še ni doživela slovenska javnost! Dvigniti se morajo sidra in napeti jadra na slovenski trgovski ladji in pluti mora s "ponosno razvito trobojnico, tja ven na morje gospodarskega in političnega boja!
A težavna in strma so pota do zvezd —.
Dela, dela in le dela bo treba, da se realizira program „Slovenskega trgovskega diuštva v Celju"'. Te naloge ne zmorejo posamezniki, treba je močne, po vsej slov. Štajerski razvite organizacije in za njo mora stati, kot en mož, ves narod.
Te vrste so zapisane v ..večen spomin"' štajerskemu Slovenstvu, trgovskemu društvu samemu pa naj bo na tem mestu povedano: brez boja ni zmage!"'
Svetovno-politični pregled.
«
Ruski dogodki.
Nova šolska ureditev na Ruskem.
Bivši ruski naučni minister je izdelal nov zakonski načrt o ureditvi
LISTEK.
Desetletnica Mozirske koče.
Savinjska podružnica je slavila včeraj 19. t. m. planinski praznik: desetletnico Mozirske koče.
Ko se je Savinjska podružnica ustanovila pred 13 leti, pač niti največji optimist ni mislil, da bode ona v primeroma kratki dobi toliko sto-i v turističnem smislu. Kocbekova |bča pod Ojstrico in zraven nje lepa iapelica sv. Cirila in Metoda (1770 m), Lučka koča (1430 m). Gornjegrajska koča na Menini (1490 m), Mozirska koča na Holteh (1344 m). Hausenbi-hlerjeva koča na Mrzlici (1000 met.), krasna veranda pri „Slapu pod Rinko"' ter nebroj novih, popravljenih in za-znamenovanih potov itd. kaže najbolj žilavo delavnost in uspeh Savinjske podružnice. To se je že mnogokrat pov-darjalo in danes moramo zopet to pov-
darjati, ko stojimo pod utisom slavlja ene najljubkejših koč v naših planinah.
Mozirska koča je res jako ljubka zgradba na planini Golte, ki se vzdi-guje nad Mozirjem. Rečico in sploh nad zalimi vasmi med Ksaverijem do Le-tuseha na levi strani hčerke Savinjskih planin, sveže Savine. Ni velika Mozirska koča, ampak prikupna, in to tem bolj, ker imaš od nje najdivnejši pogled na Savinjsko dolino tja do Celja. Mesto samo leskeče kaj lepo pred teboj, zlasti je bajno gledati v tej smeri na večer, ko nebroj lučic brli iz teme, ki pokriva dolino. Težko se ločiš od pogleda, težko se ločiš sploh od koče, kadar moraš zopet v nižino, kjer vladajo duhamorne skrbi. -
In ko stojiš tukaj pri koči 1344 metrov visoko ter gledaš te čedne vasice, ki se kaj lepo lesketajo iznad zelenja Savinjske doline, po kateri se vije liki srebrn blesteč pas naša Savinja in katero dolino preprezajo bele ceste, tedaj, ko zreš zamaknjen to krasoto, prikipijo ti čustva navdušenosti
na dan in spomniš se pesnikovih besed: „Slovenski svet, ti si krasän, zares nebo te je ljubilo, da te takó je obdarilo."' Stopaš višje, višje in stopiš na z zeleno trato obraščeni Medvedjak. Nov svet se ti odpre. Visoko k nebu kipijo skalnati orjaki, vršaci Savinjskih planin. Kot začaran obstojiš in strme zreš čudesa narave. TO" so:
„hčere stare matere, mogočne Slave: košata Radoha, visoka Ojstrica, gorjata Rinka in zobata Olševa!"' Nem stopiš in občuduješ prelepo našo domovino.
Toda moje pero je preokorno popisati vse mikavnosti, vso lepoto, kar tudi nudi Mozirska koča in nje obližje.
Golte (Golčka tudi Mozirska planina) je zelo razsežno, od trga Mozirja severozahodno ležeče gorovje, ki ima več sneženih in podzemeljskih jam ter usihajočih studencev. Najbolj obiskovana vrha sta Boskovec (1590 m) in Medvedjak (1556 m). Med njima leži
v lepi legi Mozirska koča. Ta je bila otvorjena dne 5. oktobra 1896. Dolga je 5 -m, visoka 4 m. V sobi je 5 ležišč in nekaj v podstrešju. Kuhinjske oprave in namizne je zadostno za navadno število njenih posetnikov.
Dohodi do koče so:
a)	Iz Mozirja vodita dva pota: 1. Najlagotnejši pot je na Šmihel. Iz trga se gre mimo hotela „Avstrija"', pod pokopališčem na desno navkreber, večinoma po gozdu l1/4 ure do Šmihela. Tam se krene na levo mimo šole navkreber, vedno na levo povprek do pobočja mimo več kmetij, potem po gozdu, naposled strmo po skalovju (kope) 2 ure do koče. Rdeča znamenja; 3 ure hoje.
2. Bolj strma ali nekoliko krajša je pot na Radegundo. 3 ure hoje.
b)	Iz Rečice mimo Goličnika. Rdeča znamenja: 21/2 do 3 ure hoje.
c)	Iz Radmirja pri sv. Frančišku mimo Prodnika ob okrajni cesti, na levo ob potoku Gradinici, mimo Turnrše-kove žage na sedlo Lómpreti med Med-
novih ljudskih šol, ki bi bil predložen dumi, da ni ista bila razpuščena. V tem načrtu je predvidjeno. da se otvori 265.012 novih ljudskih šol. ako bi se hotelo uvesti v Rusiji splošno šolsko dolžnost. Vsa Rusija bi bila razdeljena v šolska okrožja. Vstanovljenje in vzdrževanje šol bi prevzele šolske občine, plače bi pa učitelji dobivali iz državnih blagajn. Najinanja plača učitelja bi bila 390 rubljev t. j. okolo 1200 kron. Za plačo učiteljem bi se za prvo leto moralo postaviti v državni proračun 262.550.605 kron.
Državna duma.
Iz vladnih krogov se je zvedelo, da bo vlada primorana že koncem meseca oktobra sklicati dumo k rednemu zasedanju, da dovoli finančnemu ministru novo državno posojila. Volitve v dumo se razpišejo za prve dni meseca oktobra.
Skladišče revolucijonarjev v šoli.
Peterburška policija je našla v inženirski šoli 50.000 patron pod deskami učne sobe. 20 gojencev so zaprli.
Admiral Roždestvenskij
je jako opasno obolel. Bolezen se mu je včeraj shujšala.
Volilno' gibanje.
Stranka kadetov je sklenila, da se pri volitvah ne bo zvezala s stranko mirne združitve, ampak bo nastopila samostojno.
— Državni poslanec odložil
hiandat. Srbski državni poslanec v avstrijskem državnem zboru Vujatovič je odložil mandat.
Na Moravskem so češki socialni demokratje imenovali kandidate za vseh štirinajst volilnih okrajev splošne kurije za deželni zbor. Kandi-datje so: 1. Za Brno in okolico poslanec Hybeš. 2. Hodonin: urednik sodrug Dolejši. 8. Znojmo. Dašice: urednik sodrug Fr. Svoboda. 4. Jehlava. Trebič: urednik sodrug Fr. Toužil. 5. Tišnovice, Blansko: sodrug Jan Fi-lipinsky. urednik. 6. Boskovice, Moravska, Tfebova: sodrug Karol Vanek, tajnik. 7. Olomoc, Šternberk: sodrug Robert Nadvornik. urednik. 8. Kro-mefiž: sodrug Fran Seka, trgovec. 9 Moravska Ostrava. Novy Tyn: sodrug Jan Prokeš, urednik. 10. Všetin. Vala-šoke, Mezifiči: sodrug Jos. Krapka. urednik. 11. Pferov: sodrug Rudolf Merta. uradnik. 12. Ogrsko Hradišče; Ferdinand Franc, uradnik. 13. Gaja: Ludvik Indraček. uradnik. 14. Višov: Edvard Dedek, tkalec. Razen tega postavijo kandidate tudi v nekaterih okrajih mestne kurije. V Brnu kandidira odvetnik sodrug dr. Svoboda.
—	Ogrska vlada in mažariza-cija. Koliko so nekateri pričakovali od pravičnosti nove vlade! In vendar
ista večstoletna krivica se nadaljuje. da, se poostruje pod novo koalicijsko vlado. Posebej v šolskih zadevah se kažejo namere te pravico-ljubne vlade v jasni luči. Naučni minister Poiony je izdal ukaz. glasom katerega se imajo po vrsti podržaviti (= pomažariti) ljudske (konfesijonalne in komunalne) šole v komitatih Požnn, Neutra. Turocz, Gömor. To so baje okraji, v katerih dela Mažarom najhujšo skrb — panslavizem. Ubogi „vi-težki" narod!
—	Trgovsko agencijo v Varni želi ustanoviti srbska vlada ter upa. da reši bolgarska vlada tozadevno srbsko prošnjo ugodno.
—	Vsebolgarski protigrški shod. Vsebolgarski shod v Plovdivu dne 10. t. m. je obiskalo več tisoč oseb. Sklenili so resolucijo, ki poživlja bolgarsko vlado, naj takoj prekine diplomatane zveze z Grško in odpusti vse Grke. ki so v državni službi. Bojkotira naj se tudi grško blago. Boj se izvršuj z vsemi sredstvi, da se izvrši $ 23 bero-linske pogodbe. Več govornikov je na-glašalo. da so vzrok slabega položaja v Makedoniji Turki. Zahtevali so. naj napove Bolgarija Turčiji vojsko. Po shodu je manifestirala množica pred ruskim, francoskim in angležkim konzulatom.
—	Razkol v socijalni demokraciji Italije. Italijanska socijalna demokracija je razkrojena v dva tabora, ki si stojita sovražno nasproti: v reformiste in revolucijonarce. V zadnje čase se je mnogo govorilo o prizadevanjih, da bi prišlo do sporazumljenja. Ali ta prizadevanja so ostala — kakor javljajo sedaj iz Rima brezvspešna. Te dni so imeli v Milanu reformisti shod. na katerem so najodločneje odklonjli idejo zbližanja z revolucijonarci. Po rezkosti tona je soditi, kako širok prepad zija med obema socialističnima frakcijama — nikdar še nista bili tako oddaljeni ena od druge kakor sedaj.
—	Grozne novice iz južne Afrike. Nemški socijalno-demokratski listi so po pismu nekega vojaka priobčili o grozovitostih nemških vojakov v južni Afriki nastopno: Na zadnji patrulji smo prišli do nekega studenca. Bilo je zvečer, ko smo, nas četernajstorica z našim častnikom, razsedlali konje in smo hoteli večerjati. Nakrat smo kraj pečine, blizo studenca, opazili črne sence. Obkolili smo pečino in ujeli pet črnih žensk. Ustreliti jih nismo mogli, ker bi to slišali črnci, a teh je bilo 200, ki bi nas bili zdrobili na kosce, ako bi bili slišali naše puške. Nismo
vedjakom in Konjščico. do Bele peči, kjer se ta pot združi z onim iz Rečice. Rdeča znamenja; 3 ure hoje.
Od Mozirske koče sta rdeče zaznamovana pota na Medvedjak in Bon-kovec.
Več o teh dohodih čitaš v Kocbekovi knjigi „Savinjske planine".
Mozirska koča stoji na planjavi ter je popolnoma varna pred plazov" in strelo. Zahodno od koče, dobrih 5 minut, je izvrsten studenec, katerega je podružnica letos obdala s cementnim obzidjem.
Krasen je pogled na zgornjo in spodnjo Savinjsko planino. Tu vidiš pred seboj trg Mozirje, v bližini samostan Nazarje, grad Vrbovec in veliko škofovo žago, okoli katere je videti vse belo lesa in desk. Proti jugovzhodu zreš Šmartin na Paki. Polzelo z gradom Komendo. Griže.' Žalec. Celje, Teharje, Št. Ilj, nekoliko Šaleške doline itd. Samó cerkva našteješ 34 in kdo bi še našteval vse neštevilne griče in višje gore na okrog! Zares, pogled že skozi
okno v koči je toli krasen in slikovit, da se ne moreš nagledati.
Otvoritev koče bila je slovesna dne 5. oktobra 1896. Na predvečer so goreli kresi, topici so pokali in vse je pričakovalo z radostjo drugega dne. Pri koči se je sešlo 48 izletnikov. Vsem je jako ugajala prijazna koča. obraš-čena z zelenjem in mnogimi rastlinami, z bližnje smreke pa je plapolala 6 m dolga slovenska trobojnica. Ob 12. uri se je vršila otvoritvena slavnost. Vič. g. župnik Ramor iz Šmihela (že mrtev) je ob asistenci štirih gospodov duhovnikov bladoslovil kočo in v koči viseče razpelo. Rečiški pevci so zapeli Aljaževo pesem ,.Triglav"', zbrani lovci pa so po^treljavali. Po blagoslovitvi je govoril načelnik Savinjske podružnice g. Kocbek, takratni mozirski župan g. A. Goričar. g. A. Turnšek. g. pater Ka-sijan, g. A. Mikuš iz Ljubljane, kot zastopnik osrednjega odbora itd.
Topiči so pokali in vse je bilo židane volje.
vedeli, kaj naj bi storili s temi ženskami, dokler ni rekel neki desetnik poročniku, da jih usmrtimo z bajoneti. Poročnik je zapovedal. da nataknemo ua puške bajonete. Petero vojakov se je postavilo spredaj, petero pa zadej in tako so ženske umorili. Na ta grozen čin je vrhovno poveljstvo odgovorilo samo z besedami: ,.uradno ta slučaj ni znan tukaj"1. Da ta prazna fraza ne more nikogar zadovoljiti, je povsem razumljivo. Ali narod želi izvedeti, da-li nemški vojaki res izvršujejo taka grozodejstva?! Število škandalov v nemških kolonijah je tako naraslo, da je dandanes poedincu tudi najneverjetneje skoraj verjetno. Tako postopanje je sramota za Nemčijo!
Dopisi.
Iz Griž. Občinski odbor v Grižah objavlja vsled soglasnega sklepa v seji dne 29. julija 1906 z ozirom na napade na č. g. župnika grižkega v raznih listih sledeče resnično pojasnilo.
Župnijski svinjaki v Grižah so bili že tako strohneli, da je neobhodno potrebno novih. To je spoznala komisija c. kr. okr. glavarstva v Celjn, pri kateri je bil navzoč od obeh občili izvoljeni konkurenčni odbor. Ako bi bili stari svinjaki še res dobri, bi bili ti odborniki kot davkoplačevalci in zastopniki takih gotovo ugovarjali, kar pa se ni zgodilo.
Da se izogne zopetnim stroškom, se je sklenilo zidati trpežne svinjake.
Stavba se je vršila natančno postavnim potom in ni imel z isto gosp. župnik nič opraviti. Iz tega pa sledi, da so krivični vsi napadi, namerjeni nanj zaradi svinjakov.
Občina Griže je plačala svoj prispevek — okroglo 1100 kron iz občinske blagajne in torej ni res, da bi se bil v tej občini kdo zaradi svinjakov rabil.
Ukrenil pa tega seveda ni župan sam, kakor se mu očita, temveč ves občinski odbor, ki je s tem umestnim sklepom preprečil vse nadaljne nepotrebne stroške.
Grižki župljani občine Petrovče so imeli prispevati skupno okroglo 680 kron. ker pa se tamkaj ni dovolilo plačati iz občinske blagajne, se je moral znesek v smislu tozadevnega odloka okrajnega zastopa celjskega razdeliti med davkoplačevalce. S tem se je seveda povzročilo ogromno dela in zamude. Tudi je bilo treba prišteti stroške in obresti. Predpisani so bili doneski po dekretih iil tisti, ki so jih plačali niso imeli nikakoršnih sitnosti, od drugih so se prispevki morali iz-tirjati po c. kr. okrajnem glavarstvu; kajti podjetnika-kmeta. ki sta brez dobička postavila poslopje, morata končno vendar priti do — svojega denarja.
To so torej švetovnoslavni župnijski svinjaki grižki. ki se že skoro celo leto slikajo po raznih nemških in slovenskih časopisih. Kdor jih vidi poreče: Pa res ni vredno! Veljali so skupno 3500 kron. Od tega zneska smo plačali davkoplačevalci skupno okroglo 1900 kron. a ostanek patron.
Kar se tiče ponesrečenega Andrej Kačnika je pa res sledeče:
Majnikovo drevo postaviti je bila popolnoma fantovska zadeva in jim ni nihče k temu prigovarjal. Fantje so si najeli tesarja Kačnika kot priznanega izvedenca v takih rečeh. Vkljub temu, da se je Kačniku od več ljudi resno odsvetovalo staviti tako drevo, se ni za to zmenil. Ponesrečil je torej popolnomu vsled lastne krivde in smelosti. — Slučajno navzoči občinski odborniki so ga sami spravili v mrtvašnico , kar je bilo vsled grozne poškodbe ponesrečenca edino pametno. To pač potrdi tudi nesrečna vdova.
O. g. župnik je še le v jutro pred mašo zvedel o nesreči, ko je bil Kačnik že davno v mrtvašnici. Torej ni on ničesar naročal.
Iz Ljutomera. Volitve pri ljutomerski okrajni bolniški blagajni bodo se. kakor se je rai-nolo nedeljo oznanilo, zopet vršile in sicer volitev delegatov iz skupine delavcev prihodnjo nedeijo dne 26. avgusta. glavni zbor z volitvo načel-ništva. nadzorstva in razsodniškeg odbora pa drugo nedeljo dne 2. se tembra t. 1. vselej točno ob pol 9. ari predpoldnem v Vaupotič-evi gostilni v Ljutomeru.
Kolike važnosti so te volitve za delavce, so tekom časa pač delavci sami sprevidli in če se bode njim v bodoče v tem oziru godila kaka krivica. bodo si tega sami krivi. Bolniške blagajne so ustanovljene za delavce, da se podpirajo bolni člani ob čas« bolezni, dokler niso zmožni delati in si ne morejo ničesar prislužiti, nikar pa bolniške blagajne niso za to usta- ^ novljene. da bi bolni člani morebiti bogve kako dolgo morali na podporo čakati.
Zato pa je poskrbela tudi p^ stava in dala delavcem moč v roke, da oni volijo dvakrat toliko delegatov v glavni zbor in dvakrat toliko članov v načelništvo, nadzorstvo in razsod-niški. odbor, kakor delodajalci.
V rokah delavcev samih je tedaj odločiti, kdo naj ima pri blagajni odločilno besedo, kdo naj stoji blagajni na čelu.
Sedaj je torej čas. da delavci-volilci dobro prevdarijo. koga naj volijo med delegate in ti zopet, koga naj pošljejo v načelništvo itd.
Volilo se bode na podlagi prejš-j njega volilnega imenika in po določilih j prejšnjega razglasa, in sicer voli prva delavska skupina Ljutomer 17 deleči gatov. druga delavska skupina Cvei itd. 15 delegatov in tretja delavska skupina Kamenščak itd. 8 delegato/. Delavci-volilci. združite se in volite sporazumno v vsaki skupini zanesljive in razumne delegate za občni zbor. Ti pa naj potem skrbijo, da volijo izmed svoje sredine soglasno v načelništvo, nadzorstvo in razsodniški odbor poštene, zanesljive, narodne in sposobne može, kateri ne bodo samo kimali ali še tega ne, ampak kateri bodo imeli tudi pravicoljubja in poguma dovolj, v teh korporacijah pravice svojih bolnih sotrpinov tudi odločno zastopati.
Ako ta čas zamudite in si ne izvolite takih zastopnikov, boste si sami krivi, ako boste v bodoče trpeli kako krivico.
Dne 26. t. m. tedaj vsi delavci-volilci brez izjeme točno ob pol 9. uri na volišče!
Slovenske novice.
Štajersko.
—	Pri dopolnilni volitvi v deželni zbor včeraj, dne 21. t. m. za volilni okraj brežiški je bil izvoljen okrožni zdravnik v Kozjem dr. Fran Jankovič z 820 glasovi proti Benjaminu Kuneju, ki je dobil 560 glase,p
—	,.Slovenski Gospodar' piše v svoji številki 33. od 16. t. m. na 4 str. pod začetno besedo ,.Hinavsko" med drugim tudi to:
„Nekateri celjski gospodje so bili, tako dolgo složni, da so pod plaščem sloge odirali kmetsko ljudstvo. Sedaj je ljudstvo začelo spoznavati svoje „pijavke" ..in „Prav je tako in mi ne zamerimo niti celjskim gospodom, da so obrnili hrbet slogi, katero je moral naš kmet tako drago plačevati."
To je popolnoma pisava ptujskega „Štajerca". Ptujski „Štajerc" ščuva slo
e kmete proti slovenskim duhov-b). odvetnikom in drugim sloven-stanovom; Ptujski ,.Štajerc" vedno da slovenski odvetniki ljudstvo — nemške odvetnike pa seveda priporoča. Taka pisava je ne-S za pošten časopis in za po-človeka; taka pisava se mora neje zavračati.
o se mislijo nekateri gospodje s takim orožjem, na tem potu sti ne moremo slediti. Vsaka po-stranka ima pravico pretreso-in tudi obsojati to. kar storijo na-e stranke; neka meja mora pa in osebno čast je spoštovati tudi nasprotniku. Nemci imajo gotovo strank med seboj, tudi njihovi ča-i se včasih prav ojstro med seboj jo: da bi kak resen nemški ča-napadel brez izjeme cele stanove, iajbrže še ni zgodilo. 1 Ker ..Slovenski Gospodar" duhov-«tanu gotovo ne misli, morajo tiste ..pijavke" v obrtniškem ali 'em ali odvetniškem stanu. \:si stanovi si pošteno morajo slu-Inj kruh.
.üo kdo pošteno ne ravna, ven z noni in ven z dokazi! Ponavljamo, da tako splošno obre-nje celih stanov je podlo. Kdor je i članek, naj se ga sramuje. Pre-no je ravnal, da ga ni podpisal s ira imenom.
— Odhodnico so priredila sinoči ka narodna društva gosp. dr. Fer-in njegovi gospej. ki odhajata v ljano. G. dr. Fermeve in gospa sta ves čas bivanja v Celju v vseh ili društvih vrlo delavna. Od-a se je vršila vseskoz prijateljski ®avno. Odhajajočima se je za-' za njuno delovanje v imenu či-f. dr. .T. Sernec. v imenu obeh dražnid sv. 'Cirila in Metoda g. dr. wab. v imenu pevskega društva g. Imič. v imenu društva odvetniških arskih uradnikov g. dr. Lj. Sti-,ti se je obenem poslavljal v imenu društva od odhajajočega člana g. v imenu političnega društva, * odbornik je bil g. dr. Ferse je zahvalil g. dr. Hrašovec. ijft \e prečital g. Juro Detiček ml. e bnojave v latinskem jeziku, m iaterih se poslavljajo razni prijatelji od odhajajočih. Vsi ki so izražali željo, da se po-zopet na Štajersko, in v za-nem govoru je g. dr. Fermeve to obljubil. Tudi naš list želi svo-sotrudniku: mnogo sreče — in teselo svidenje!
- Društvo slov. zdravnikov v
. Dne 12. t. m. vršil se je v Celju vili zbor ..Društva slov. zdrav-W i dnevnim redom: 1. Sprejelije udov. 2. volitev odbora in 3. ./■ajnosti.
Da je bila ustanovitev tega društva iiva potreba, kazala je velikà ude-ba. kajti prihiteli so od vseh strani . zdravniki, da izrazijo na ta način je veliko zanimanje za novo društvo, bi naj vršilo svojo lepo nalogo v vskem in narodnem oziru. Nekaj ov. po poslu zadržanih, poslalo je no ali brzojavno svoje pozdrave prijavilo svoj pristop in le malo je število izostalih. od katerih starin narodne zavesti pa smo pre-cani. da prijavijo v najkrajšem času j pristop in da se oni prihodnjega ovanja udeleže.
Z vznesenimi besedami je pozdra-predsednik pripravljalnega odseka . dr. Rakež vse udeležence, izrazil veselje nad tako veliko udeležbo otvoril zborovanje. Po sprejemanju . katerih šteje društvo že sedaj 30. vršila se je volitev. Predsed-je bil izvoljen enoglasno g. dr. ravnotako odbornikom gg. dr. dr.
Sernec. Schwab, Žižek in Karba. V slučajnostih se je stavila obilica jako umestnih predlogov, ki so izzvali zelo živahno debato, pri kateri je bilo izraženih polno lepih misli in načrtov, dokaz, da čaka društvo obilo hvaležnega in plodonosnega dela. Predsednik je na to zaključil 1. občni zbor z duhovitim govorom, vabeč vse člane, da posvetijo svoje moči v podkrepljenje te naše mlade, a obilo življenske moči kažoče organizacije, in želeč, da bi društvo prospevalo in bilo hasnovito v treh ozirih, 1. da bi ojačilo v medsebojnem spoznavanju prijateljske vezi. 2. povzdignilo stanovski zanos in 3. delovalo kot faktor v zbujanju narodne zavesti.
Po oficijelnem delu se je razvil jako zabaven in živahen prijateljski sestanek, pri katerem se je poslal pozdrav dr. Jos. V o š n j a k n. kot starosti slov. zdravnikov, ki se je, kakor piše v svojih ,.Spominih", že pred blizu 50. leti trudil ustanoviti društvo slov. zdravnikov in kateremu se je po preteku tolikega časa uresničila ta njegova mladostna želja.
Pri razstanku segli smo si v roke v zavesti, da smo si ustanovili prepo-trebno društvo, da smo preživeli nekaj prijetnih prijateljskih ur in v trdem upanju, da ne bo pri prihodnjem iz-vanrednem občnem zboru, ki se bo sklical jeseni, izostal nobeden kolega.
—	Imenovanje. Glavnim davkar-jem v Celju je imenovan Leopold Ha-senbiichel. dosedaj na enakem mestu v Lipnici.
—	Bratje ,.Sokoli"! Vse one člane, ki se bodo udeležili vsesokolskega zleta v Zagrebu dne 2. avgusta t. 1. v kroju, vabi odbor k redovnim vajam v četrtek 23. t. m. točno ob pol 9. do 9. ure zvečer v veliko dvorano (.Narodnega doma".
—	„Slovensko trgovsko društvo v Celju" bo prirejalo v jesenski in zimski sezoni poučna predavanja in sicer prične s temi že pričetkom prihodnjega meseca. Clane iz Celja in bližnje okolice opozarjamo že danes na predavanja in upamo, da se jih gotovo v lepem številu udeleže. Pristop imajo tudi podporni člani in po članih upe-ljani prijatelji trgovskega društva. Natančen čas posameznih predavanj se bo objavil v ,.Dvmovini".
— Odbor „Slovenskega trgovskega društva v Celju" je sklenil v najkrajšem času izpremeniti in popolniti dosedanja društvena pravila v zmislu naročila ustanovnega občnega zbora. S tem se bo postavilo drnštvo na najširšo podlago.
—	Celjsko godbeno društvo priredi v nedeljo 26. t. m. na dvoru Narodnega doma v Celju večerni koncert, ki ga izvaja polnoštevilna celjska narodna godba.
—	Orožniki prijeli ministrskega predsednika barona Becka. V zadnjem času so vlomili tatovi v grad Novo-Celje pri Žalcu in mnogo stvari pokradli. Ta čas se je mudil na počitnicah na graščini Plevna v tem kraju pri svoji materi ministrski predsednik baron Beck. Vsi letovičarji so bili vsled dogodka zelo oplašeni in dve dami. ki sta stanovali v poslopju žalskega orož-ništva. sta doživeli še poseben strah. Nekega večera čujeta nenadoma, kako pridrdra voz in se ustavi pred hišo. Nato čujeti moško govorjenje in kmalu potrka nekdo trdo na vrata. Ena dama je stopila k durim. odprla vrata in vprašala došelca po zahtevah. Ta je vprašal, kje stanujejo orožniki in to tudi izvedel. Med tem je pa druga dama sklicala vso hišo in nje okolico na noge, češ. da so prišli ,.tatje". — Ljudje so prišli od vseh strani z nočnimi svetilkami, orožništvo je razburjeno nastopilo s puško in bajonetom
in izpoznalo. da sta došelca — baron Beck in njegov sluga. Ministrski predsednik je prišel orožništvu priporočat, naj pazi z ozirom na vlom v Novem Celju posebej še na grad Plevno, ker se je bal za bolno sestro in staro mater.
—	Kako se spolnjujejo policaj ski predpisi v Celju — in nemška človekoljubnost. Nedavno so v nekem tukajšnjem hotelu po noči snažili jamo za gnojnico, ko so odpeljali en voz iste, so pustili jamo nezadelano. (Kolikor je Uom znano, se ima jama v takem slučaju pokriti!) V temi je prišla na dvorišče natakarica, padla v jamo — in se komaj rešila. Toda ne da bi se ji bila povrnila uničena obleka, ne da bi se ji bili povrnili stroški za okopanje v kopališču, v znak lepe nemške hvaležnosti, da se je skopala v gnojnici, je bila natakarica — odpuščena. Pa naj kdo reče. da v Celju nismo moderni ljudje iu človekoljubi!
—	Občinske volitve v Škofjivasi so se izvršile dne 20. in 21. t. m. čisto mirno. Nikakega nasprotstva ni bilo, ter so bili izvoljeni v občinski odbor možje, katere je določilo pol. društvo ,.Naprej" sporazumno z nekaterimi narodnimi moži iz prejšnjega občinskega odbora. Izvoljeni so: v I. razredu kot 'odborniki: Čepi Franc iz Škofje-vasi, Koštomaj Jernej iz Leskovca, Kožuh Jakob iz Pristave, Okorn Franc iz Škofjevasi. Špes Janez vd Sv. Miklavža, Stožir Jožef iz Trnovelj, Vrečko Martin iz Vojniške okolice. Kot namestniki: Krušič Jurij iz Zadobrove, Cokan Matevž iz Lahovne. Lebar Andrej iz Zelč, Kožuh Adam iz Škofjevasi. II. razred. Odborniki: Brence Franc iz Arclina, Jošt Jožef iz Lipovca, Majcen Anton iz Šmarjete, Samec Karol iz Škofjevasi. Štepišnik Anton iz Trnovelj, Vinci Alojzij iz Škofjevasi. Vrečko Florjan iz Škofjevasi, Zagažen Matevž iz Zadobrove. Namestniki: Veber Jožef iz Trnovelj. Gmajner Janez iz Vojniške okolice. Kos Valentin iz Arclina. Zupane Matevž iz Prekorja. III. razred. Odborniki : Bikovšek Miha iz Gradišča. Gorišek Ignac iz Vojniške okolice. Kompolšek Martin iz Trnovelj, Mahne Anton iz Trnovelj, Ofentavšek Er. iz Sv. Tomaža, Samec Ignac iz Vojniške okolice, Samec Valentin iz Runtovlj. Svetec Franc iz Trnovelj. Namestniki: Steble Jožef iz Runtovlj. Kodela Jurij iz Trnovelj, Koštomaj Janez iz Lipovca, Novačan Anton iz Trnovelj.
Franc Čepi in Franc Okorn sta prišla v odbor na izrečno željo volileev iz Arclina. Škofjevasi. Šmarjete in Vojniške okolice, kot dobra in izkušena gospodarja. Sicer sta nam nasprotnega mišljenja, pa mirna in resna moža. s katerima je mogoče pametno občevati.
Prišlo je pa tudi večje število novih odločno narodnih mož v odbor, kateri nam jamčijo, da ostane odbor v odločno narodnih rokah.
—	„Bralno društvo na Dobrni" priredi v nedeljo, dne 26. avgusta t. 1. veselico, pri kateri bo sodeloval dobro-broznani pevski zbor iz Šmartna v Rožni dolini. Govor o kmetijskih razmerah ima strokovnjak g. J. Legvart iz Ljubljane. Igrala se bo do sedaj še nikjer igrana igra ,.Nova zastava" ali ,.Razdrta ženitev". šaloigra v 3 dejanjih. Vstopnina za osebo 10 vin., sedeži 20 vin. Prijatelji poštene zabave. pridite v nedeljo na Dobrno.
—	Pasja kontumaca. V Bregu, občina Polzela, je pes Martina Ledineka. in v Št. Petru v Sav. dol. pes Jožefa Lenka na stekliui zbolel in se zaradi tega uničil.
Ker so uradno dovršene preiskave steklino potrdile, se v smislu § 35 splošnega zakona o živalski kugi z dne 29. svečana 18B0 v celem okolišu občin Polzela, Sv. Peter v Sav. dol..
Gotovlje. Žalec in Petrovče pasja kontumaca do odpovedi pod običajnimi modalitetami odredi, pri čemur stopijo s tu-uradnim odlokom z dne 14. grudna 191)1 št. 52.136 (uradni list št. 52 iz leta 1901) izdane dolačbe v veljavo.
To se mora takoj obče razglasiti.
—	Iz Braslovč. Dne 17. t. m. je treščilo v gospodarsko poslopje posestnika Franceta Travner v Kamen-čah. Strela je ubila enega konja in zažgala poslopje, ki je bilo hkrati v plamenih. Velika nevarnost je bila za sosednja poslopja, zlasti za Travner-jevo hišo, koje se je ogenj prijel. Ob pravem času so pa prišli gasilci iz Braslovč, hišo rešili ter ogenj omejili samo na prvo pogorišče.
—	Ljudski knjižnici v Šoštanju sta pristopila kot ustanovnika gg. Bogomil Vošnjak, cand. iur. v Gorici in Fr. Bož. Štiftar. profesor v Kalugi na Ruskem.
Veteransko društvo kneza Wiiidischgrätza v Brežicah je slovesno obhajalo cesarjev rojstni dan. Na predvečer je bil riiirozov z godbo, bakljado in ovacijo pri okrajnem glavarju, zjutraj budnica, ob 8. uri pa sv. maša v farni cerkvi z imenitnim petjem pod vodstvom v. č. gupnika Mešička. Lepo je bilo videti defilirati stare korenjake z zastavo pod spretnim vodstvom poveljnika g. Jos. Uršiča, solastnika Uarodne trgovine v Brežicah.' Presenetilo nas je pa. da ni bila pošta ta dan ,.cesarska", da je avtomat v ..Pufštajnu" igral ,.Wacht am Rhein" in da so nekateri pobalini s „hei 1" izzivali vrle veterance. Policija pa pazi le na besedo ..Živijo"!
—	Otvoritev .mostu čez Savo pri Brežicah. Politično društvo ,.Sava", narodni svet v Brežicah, in sploh slovenska stranka v Brežicah je t e 1 e-grafično naznanila namestniku, da se Slovenci ne udeleže slavnosti. katero hoče mestna občina prirediti kot velenemško itd. vsPd pristranskega postopanja mestne občine in krutega preganjanja Slovencev in vsled pasivitete politične oblasti.
Poziva se še enkrat vse korporacije, župane itd. da ostanejo doma; tudi našigg. poslanci se ne udeleže slavnosti. Baron Moscon se trudi, da bi on kmečke deputacije vodil pred namestnika; to je že vrhunec brezobraz-nosti tega slabotnega starčka, ki se vedno kaže našega narodnega nasprotnika.
Kdor se udeleži slavnosti. postopalo se bode z njim kot izdajalcem narodne stvari in kršiteljem discipline.
Braluo društvo v Bisecali priredi dne 26. t. ni. gledališko predstavo ,.Divji lovec" in po igri prosto zabavo, pri kateri sodeluje narodna godba. Vstopnina v gledališke prostore: sedež 80 v. stojišča 40 v. Začetek ob 1. uri popoldne. K obilni udeležb**abi
odbor.
Toča je pobila dne 17. t. m.
dvakrat v enem dnevu pri Planini in okolici. Padala je tako debela, kakor kurja jajca. Poljski pridelki so vsi uničeni. posebno ajda. ki je posebno lepo kazala. Najbolj so prizadete vasi: Vi-soče, Pristova. Selo, Brdo in trg Planina.
—	Poskušati samomor. V vojašnici pešcev v Mariboru je v ponedeljek streljal nase iz vojaške puške pešec Jakob Vogrin in se težko ranil.
—	Pred mariborskim sodiščem je bil 18 letni Ivan Orozel iz Činžata radi oskrumbe obsojen na 7 mesečno težko ječo.
—	Bralno društvo v Framu priredi v nedeljo dne 26. t. m. ob 4. uri popoldne na vrtu pri g. Turnerju ve-
liko veselico z godbo, šaljivo igro in petjem. Pri koncertu -sodeluje polno-številna Narodna godba iz Sloven. Bistrice. — Tudi slov. politično društvo iz Maribora priredi ta dan shod v Framu. — Torej na veselo svidenje prihodno nedeljo v Framu!
—	Vurberk. Dne 26. t. m. ob 1. uri popoldne se vrši v Vurberku čebelarski shod; v šoli bo razkazovanje krasnih čebelnih slik in k tem potrebni pouk, pri graščinskem čebelnjaku pa praktičen pouk. Vsi čebelarji se vabijo k temu shodu za lasten dobiček, naj nihče doma ne ostane. Pri tej priliki se osnuje tudi podružnica čebelarskega društva za tri župnije skupaj: Sv. Barbara. Sv. Martin in Vurberk.
—	Firma Kaiser v Ptuju, poprej najbogatejša in največja hiša v Ptuju, se bliža svojemu koncu. Opozarjamo rojake na lepe gorice in vse veliko posestvo, ki se bo parceliralo in razprodalo, kakor je bilo oznanjeno pri nekaterih cerkvah.
—	Umrl je v Gradcu dne 20. t. m. generalni major v pokoju Julij pl. ('avallar v 63. lptu starosti. Njegova gospa je rojena Kartin iz št. Jurja ob j. žel. — Istega dne je umrl v Gradcu lekarnar mag. pharm. Urban Stkblin-ger. Dne 20. t. m. je umrl v Gradcu ruski carski državni svetnik Sergij pl. Tatišev, ki je bil v Gradcu na letovišču.
—	Novo železnico so otvorili dne
20. t. m. čez Pirnov prelaz na štajer-sko-gornjeavstrijski meji. Železnica veže Selztal z Lincem.
Kranjsko.
—	Glasbena Matica. V pokritje deficita pri „Glasbeni Matici'1 v znesku 14.552 K je nabranih do 18. avgusta 1476 K.
—	Vojno poveljstvo v Ljubljani.' V dunajskih vojaških krogih se govori, da namerava vojna uprava premestiti v Ljubljani nastanjeni domobranski polk v Podbrdo, kjer je že nastanjen koroški domobranski polk. v L j u b-ljano pa poslati nekipešpolk, ki je sedaj v G a 1 i c i j i. Ako se tako odloči, pride v Ljubljano tudi vojno zapoved n ištv o.
—	Nova proga z Jesenic do Hrušice in skozi karavanski tunel je dodelana v toliko, da je napovedana komisija, ki ima progo pregledati.
—	Planinke na Nanosu. Gospoda sodni tajnik dr. Oton Papež in sodn pristav ' Anton Mladič sta pred kratkim napravila turo na Nanos, na katerem sta dobila planinke. Dosedaj se je splošno mislilo, da ta vrsta rastlin ne raste na Nanosu.
Koroško.
—	Političen shod je bil v ne-
delju pri Like.bu v Dobu. Udeležba je bila precej dobra. Govoril je deželni poslanec Fr. Grafenauer o položaju v deželi, šoli in gospodarstvu nemške večine v deželnem zboru.
Primorsko.
—	Dežniki družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. Družba sv. Cirila in Metoda za Istro je spravila v svet novo družbino podjetje. Ravnateljstvo družbe je pravkar podelilo dovoljenje za izdelovanje družbenih dežnikov tvrdki Aghina in Lipicev na Reki. — Tvrdka se je obvezala, da v prvih dveh letih plača družbi v to ime 5000 K.
—	Modrost poštnih ju risto v je ukrenila, postaviti poštno centralo za Gorico na postajo nove železnice — t. j. skoro v Solkan. — pol ure izven mesta. Vsa pisma in poštne pošiljatve vozijo z južne postaje skozi celo mesto do solkanske meje v novo centralo —
odtod šele raznašajo po mestu. Posledica je, da dobivamo sedaj vse po eno in dve uri kasneje nego poprej, ko je bila centrala res v sredi mesta. Trgovci so nalašč sklicali shod in poslali protest proti tej birokratski modrosti. Vpraša se le, ali bodo naši obermanearini sprevideli. da bi pošta imela pospeševati promet in trgovino, mesto da ga tako zadržuje? Modrost njih ukrepov sloni na častitljivih, skrivnostnih predpisih, katerih so polne njihove glave; zdrav razum je bolj za neuke mase.
Svetovne vesti.
—	Potresna katastrofa, ki je
zadela južnoameriško državo Čili in zlasti obljudeno mesto Valpairaso, je še dosti strahovitejša, kakor se je v začetku poročalo. Cesar ni razdejal potres, to je uničil ogenj, vmes pa so vporabile pro-palice to priliko in ropale in morile po razdejanem mestu. — Škoda, ki je je prouzročil potres v državi Čili se ceni na 240 milijonov kron. V stolnem mestu St. Jago znaša škoda 6 milijonov kron. Ubitih je bilo v Št. .Tagli 55 oseb. — V Valparaisu so skoro vsa poslopja uničena. Ker nimajo ljudje bivališč, kampira 60.000 oseb pod milim nebom. Ljudstvo silno trpi, ker divjajo mrzli vetrovi in ker ni ne živil ne vode. — Pri potresu je v celi državi Čili bilo ubitih okroglo 11.000 ljudi; samo v mestu Valparaiso je ubitih 5000 oseb. — Katastrofa v Valparaisu je dosti večja, kakor je bila katastrofa v San Franciscu. Čilska oblastva so osredotočila vse sile na to. da zatro roparstvo, ki se je strahovito razvilo. Banka za Čili in Nemčijo s sedežem v Berolinu šma škode tri milijone funtov šterlingov. — (Valparaiso je drugo veliko mesto republike Cile in najznameniteje trgovinsko in obmorsko mesto na zapadni obali južne Amerike s približno 200.000 prebivalcev. Op. ured.)
—	t General konjenice Edmund baron Krieghammer, bivši vojni minister, je včeraj ob pol 12. uri v Ischlu umrl. Rodil se je 4. junija 1832 v Landshutu na Moravskem. Vojni minister je bil od leta 1893 do 1902. Bil je že dalje časa bolehav; nedavno pa je ponesrečil na lovu in od tistega časa je bil težko bolan. — Njegova gospa je rojena Haupt in sestra viteza Haupta s Hohentrenka, graščaka v Štrasneku pri Gomilskem v Savinjski dolini.
—	Novi imejitelji polkov. Imenovani so imejiteljem: Friderik VIII., kralj danski, pp (pešpolk) 75., veliki ruski knez Sergij Mihajlovič tp (topu. polka) 1, nadvojvoda Viljem luksem-burški pp 15, fem. Julij Letscher pl. Lauendorf, poveljnik 9. voja, pp 98, fem. Marijan Varesanin pl. Vares, voj. poveljnik v Zadru, pp 22, fem. baron pl. Steininger, poveljnik 5. voja. pp 86, fem. Artur vitez Pino pl. Friedental. pov. 10. voja. pp 40, gen. konjenice Jožef Gaudemak pl. Kis-Demeter, pov. 12. voja, pp 85.
—	Umrl je v Rezneni (Regens-burg) na Bavarskem škof Ignacij pl. Senestrey v 88. letu starosti.
—	Svoje elektrarne hočejo ustanoviti občine Mostar, Brčka. Banjaluka.
Zahvala in izkaz.
Oljnati sliki, predstavljajoči v nadnaravni velikosti nepozabnega knezoškofa Slomšeka. velikega prijatelja in pospeševatelja slovenske ljudske šole na Spod. Štajerskem in slavnega Komenskega. utemeljitelja moderne pedagogike, sta zopet izvršeni na pročelju šolskega poslopja deške in dekliške ljudske šole v Ptujski okolici po docela novem osnutku akademičnega slikarja (rvidona Birolla iz Škofje Loke.
i »ne 7. septembra letos preteče sedem let, odkar sta bili prejšnji sliki po noči pomazani z oljnato barvo od izvestnih zlikovcev. Iznova napravljeni sliki sta proti mogoči opetovaui zlobni poškodbi zavarovani pri neki nemški
zararovalnici. Znani požrtvovalnosti nekaterih slovenskih rodoljubov se je zahvaliti, da je bilo mogoče sliki zopet naslikati. Vsem blagim darovateljem bodi tem potom izrečena najsrčnejša zahvala in stoteri: Bog plati! — Darovali so po 10 K: g. dr. Tomaž Horvat, g. Pollak Fran. g. Josip Zelenik in g. Karol Zupančič; po 8 K Ivan in Valentin Kaukler. g. Franc Vejzak in č. g. Peter Žirovnik: po •i K: g. Kazimir Bratkovič; po 5 K g. Miha Brenčič, g. Rudolf Havelka. (t. Fran Hrašovec. č. g. Anton Kolarič. č. g. Lucij Selinšek. č. g. Janez Šterbak. č. g. Pij Vakselj in č. g. Lenart Vavpotič. po 3 K: preč. g. Jožef Fleck, preč. g. Jožef Kralj. gdč. Marijana Luknar. gdč. Adela Machnitsch. č. g. Norbert Povoden, č. g. Alojzij Suta in gdč. Monija Trstenjak; po i K: ». Aleksander Grabar. č. g. Franc Hirti. g. dr. Fran Ilešič. č. g. Avguštin Jager. g. Valentin Kajnik. č. g. Anton Kociper, g. Jakob Kopič. g. Franc Košar. č. g. Kalentin Kopriv-šek. g. Miran Lorber. č. g. Jakob Menhart. č. g. ,1. Mlakar, g. Jožef Muršec. č. g. Očgerl Jakob. č. g. Jožef Ozmec. č. g. Jožef Podplat-nik. č. g. Ferdinand Pšunder. g. Alojzij Senčar. č. g. Jožef Sinko. č. g. Martin Šket. č. g. Leopold Skuharskv. g. Ivan Strela, g. dr. Béla Stuhec. č. g. Janez Tornali, č. g. Janez Toma-nič. in g. Franc Toplak; po 1 K: č. g. Davorin Agrež. g. Brenčič Franc. g. BrenčiJ Janez. g. Brenčič Miha ml., č. g. Andrej Glibe. č. g. Alojzij Kokelj, č. g. Franc Koželj, č. g. Franc Lov-renko. gdč. Ema Mahorič. g. Miroslav Marinič. č. g. Franc Muršič. g. Aleksander Pinterič. g. Jožef Slavinec, č. g. J. Trafenik. č. g. Franc Valenko, g. Andrej Vezjak in g. Vinko Wezjak.
Krajni šolski svet Ptujske okolice
dne 17. velikega srpana 1906.
Jurij Kuhar
načelnik.
Loterijske številke.
Trst. dne IS. avgusta 190«: 47. fiij. 50. 7. 27. Line. -	„ ,. 10. 47. 81. 59. ti.
Deklico
staro 14 let. katera je dovršila šest razredov tukajšnje šole z izvrstnim uspehom, slovenskega in nemškega jezika zmožna in ima veselje do trgovine, gosp. trgovcem v uk
najtopleje ppipopoča
Šolsko vodstvo na Hrastniku,
katero sprejema tudi dotične (449) prijazne pnnudbe. 1- 1
izurjena v galanter! in okreten ter bister učenec, se
meta pri P. KOSTIČU v Celju.
Učene
poštenih starišev s primerno m.
se sprejme takoj v trgovini Ljudevit Šket, Sev
Jzurjcna :
prodajal^
se sprejme takoj v trg
?. BatwKeim V J(raj
otnnanj
z 2 do 4000 K za čano trgovino z mešanim bi deželi, brez konkurence, pole. in šole v Slov. goricah se sp 1. septembrom. Naslov v uprav
(441) 3—3
Učenec
ki je dovršil dva razreda meščan, šoleali gimnazije se sprejme takoj v ZVEZNI TRGOVINI v Celju. (450,2-1
posten
višev t dobrin* čevali.
sprejme takoj v podružnico v jeti blizu Rimskih toplic
AND. ELSBAC
(443)
v Laškem trgu.
(451) 1
Opravilna številka
Dražbeni ol(li
Po zahtevanju trške blagajne v Radečah, zastopane po .JAK RIŽNAR-ju v Radečah, bo
dne 30. oktobra 1906 dopoldne ob 11.
pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 1 dražba zemljišča vLsjjg k. o. Radeče, ki obstoji iz hiše štev. 43 v Radečah, ene vrtne, 3 M parcel in ene parcele, ki je deloma njiva, deloma travnik.
Nepremičnini, ki je prodati na dražbi, je določena vredi 3604 krone
Najmanjši ponudek znaša 1968 K .66 v. pod tem zneskom prodaje.
Dražbe,ne pogoje s tem odobrene in listine, ki se tičejo nepremf (zemljiško - knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, vene zapiske i. t. d.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri oznamenjeni sodniji. v izbi št. 1 med opravnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodnjjj pozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se -mogle razveljavljati glede nepremičnine same.
O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih zadobé v dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar r' stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo sodnem okraju stanujočega pooblaščenca za vročbe.
CHr. oljr. sodnija fadefe,oddeIi
dne 17. velikega srpana 1906.