LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE UREJUJE UREDNISKI OOBOR: STANE CEHOVIN, FRANC GRIVEC, PETER JAIVIBREK, MARJAN KOPECKY, ORAGO SENICA, NIKO TICAR, JOZE 2NIDARSIC. - GLAVNI UREDNIK NIKO TlCAR. ODGOVORNI UREDNIK STANE CEHOVIN. - UREDNlSTVO IN UPRAVA LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA 6. TEL. 30123, TEKOCl RACUN 600-70/3-567. - ROKOPISOV NE VRACAMO. . LETNA NAROC NINA 40© DIN. - TISKA CP -DELO«. LETO XI., STEV. 4 LJUBLJANA 24. MARCA 1961 PltNUM______________________ w JUSOSLOVANSKIH ZA IZREDNI ŠTUDIJ IN TRETJA STOPNJA Velika prizadetost za reševanje podiplomskega in izrednega študija - v bodoče skupnost visokošolskih ustanov - novi predsednik Skupnosti jugoslovanskih univerz je prof. dr. Vladi- mir Serdar, rektor zagrebškega vseučilišča. V Portorožu je 10. in 11. marca zasedal plenum Skupnosti jugoslovanskih univerz. Plenum je razprav-f/af o dveh osnovnih vprašanjih nadafjnega razvoja reforme visokega šofstva. Referat o nekaterih vprašanjih podiplomskega študija je podal rektor Ijubljanske univerze prof. dr. Dolfe Vogelnik, o izrednem študiju na jugoslovanskih univerzah pa je govoril prof. dr. Vladi Prof. dr. Vogelriik je najprej poudaril, da uvajanje podiplom-skega študija ni posebna novost. Ze doslej so bodisi posamezne fakultete ali pa podjetja orga-nizirala zelo različne oblike podiplomskega izpopolnjevanja. Vendar je bilo vse to izločeno iz rednega študija, bilo je sti-hijsko in prepuščeno dobri volji nekaterih ljudi. Tretja stopnja študija, podiplomski študij, ki ga sedaj uvajamo pa je zakonit, to je zakonita stopnja redne-ga visokošolskega izobraževa-nja. Kljub vsemu pa je v svetu malo univerz, ki bi imele urejen sistematični podiplomski študij. Tu so izjema predvsem Sovjet-ska zveza in ZDA. Po mnenju prof. Vogelnika pa je velika pomembnost uvajanje tretje stopnje študija kot redne oblike tudi zaradi tega, ker bo imela velike reperkusije na organizacijo in razpored snovi v prvi vrsti in drugi stopnji. Pri nas z organizacijo tretje stopnje študija nismo več v začetni fazi. Že v zimskem se-mestru 1960-61 smo imeli na raznih fakultetah organiziranih 35 smeri tretje stopnje študija, ki so vključevale okrog 560 slu-šateljev. Skupni stroški za vse smeri podiplomskega študija, ki ga imamo sedaj, znašajo 90 mi-lijonov. Prof. dr. Vogelnik je nato go-voril o karakterju študija tretje stopnje, se dotaknil raznih po-diplomskih tečaj^v in dodal, da je drugače z ostalima dvema smerema tretje stopnje. Zakon jih tudi formalno razlikuje s tem, da daje diplomantu prve smeri naziv magistra, drugemu pa specialist. Posebna naloga prve kategori-je je, da uvede študenta tretje stopnje v samostojno znanstve-no raziskovalno delo, druga smer pa si prizadeva poglobiti posebno znanje študenta v dolo-čeni ,,ožji specialni disciplini. Magistri in specialisti Potrebno je poudariti, da so vse smeri študija tretje stopnje, ki eo jlh organiziraiLe fakuLtete v zimskem semestru imenovali ma-gisterij in samo zelo redke speci-alizacije. Iz komentatorjev posa-meznih fakultet je razvidno, da različno vrednotijo eno in drugo smer, toda splošno velja, da da-jejo večji pomen magisteriju, to pa verjetno pod pritiskom štu-dentov, ki jih boil.j p>rivliaaj na-ziv magistra. Verjetno je temu glavni vzrok v tem, ker zakon v 25. členu, kjer govori o doktora-tu, navezuje pridobivanje doktora-ta na magisterij, toda ne omenja v tej zvezi specializacije. Tako pa se je po vsej verjetnosti utrdiflo mne nje, da je akademska stopnja ma-gistra pomembnejša kot stopnja specialista. Vendar moramo povedaiti, da sta oibestopmji enakovredni, ooe sta akademski in njihova vrednost ne bo prav raič odvisna od tega kako katerega nazivajo pač pa po tem kaikšna bo njegova vsiebina,res-nost pouka, kvaliteta predavate-Ijev na tej ali oni fakulteti. Vendar so med obema smerema neke razlike. Razlike so v cilju pouJkia ene im druge kiaitegorfje. Cilj pouka specializacije je pred vsem v tem, da daje kandidatu bolj ob-širno ' in poglobljeno strokovno, znanje iz neke ožje panoge. Pouk na drugi stopnji, čeprav so tudi tu razne smeri, na splošno še vedno zavzema širša področja, ki se v praksi, zaradi življenske nuje, za-radi vse večje delitve dela, vse bolj diferencirajo. Mi pa ne more-mo že danes na vsaki fakulteti razbijati pouk v razne smeri in ustanavljati nove oddelke pa mor-da celo ceiol nove faikuitete. Toda če naše gospodarstvo že danes po-trebuje take ljudi, jih moramo že na fakulteti, v tretji stopnji tudi vzgajati. Vzgajati je treba visoko-kvalificiranega specialnega stro-kovnjaka. Ta bo po diplomi na drugi stopnji nadaljeval študij, se koncentriral na eno samo ožjo pa-nogo (tehnoloiglja gume. krivično pravo, zunanja trgovina, agrarna politika itd) .Tu velja predvsem praktični interes, aplikacija teo-retskega znanja na prakso. Z globljim in natančnejšim spozna-vanjern ožje pandge je Seveda po-vezano in potrebnno tudi nadaljnje teoretičrvp poglabljanje. vendar glavni cuj te smeri ni v tem, da bi študent znanstveno raziskoval neko ožjo panogo. Drugače je z magisterijem. Tu je osnovno to, da se študent spoz-na z metodološkimi postopki znan-stveno razlskovalnega dela. V pr-vem redu bo zahtevalo to globlje jn obsežnejše statistike, teoretsko mehaniko, kemije, biologije, osno-ve družbenih ved, filozofije, itd. Osnovni cilj te smeri ni v tem, d& bi se študent učil neke konkretne, tehnične aplikacije na nekem po-sebnem ozkem področju, temveč da bi se nauai.l iskati nove postoip-ke,nove procese. pri specializaciji študent pravzaprav z diplomo sko-raj zaključi z teoretskim poglab-ljanjem, pri magisteriju pa se te-oretsko poglabljanje tu šele začne. Z raziskovalnim delom bo nada-ljeval in običajno bo obdelal doktorsko tezo. Dr. Vogelnik je nadalje govoril v svojem referatu o pouku, na tretji stopnji. Povdaril je. da se pouk ne more bistveno razlikovati od prve in druge stopnje, vendar mora biti čim manj verbalen, biti mora kofikor se le da eksperimen-talen in raziskovalen. V svo.iem nadaljevanju se Je do-taknil še ostalih vprašanj podi-plomskega študija kot so trajanje študiia itd. O izpitih je v referatu in diskusiji prevladovalo mnenje, da bi morali biti zelo resni, pa naj bi bili skupinski ali pa ne. Veliko diskutantov se je nagibalo k mne-nju, to je povdaril tudi referat. naj bi zšključni izpit obsegal tudi diplomskd delo, ki ga naj izbira ves kolektiv predavateljev. Referat se je dotaknil še mnogih drugih pomembnih vprašanj po-diplomskega študija, ki pa jih ne moremo podrobneje obrazložiti. Bila je provincijalka, prijetne zunanjosti, malce žana, vendar pa ne toliko, da ne bi bila priljubljena. Ne bi bila dekle, če ne bi imela fanta in ne bi bila moderna, če njen fant ne bi imel kakšnega prevoznega sredstva 120-tih ali 150-tih kubikov. Toda njej fant je imel prevozno sred-stvo kar s 600 kubiki. - Fička. »Kam greva danes, v Kranjsko goro ali na Komno, pojdiva za spremembo raje na morje... In tako je šlo iz dneva v uan. Od jeseni do jeseni in še vso zimo. Da, kdo neki bi se bil mogel upreti zimskim čarom in fantu in Fičku. Toda vsaka stvar ima dve strani. Slaba je bila v tem primeru ta, da je dekle po vrsti zamudilo vse izpitne roke in da je stanovalo v Študentov&kem naselju. Tam je režim zelo strog. Tisti, ki stanuje, mora opraviti pravočasno vse izpite, ker se mora sicer odseliti. No, naša junakinja kot smo omenili, ni zmogla opraviti izpitov. Toda ne bi bilo današnje dekle, če re b; vedelo, kaj naj sedaj stori. Rada bi namreč ostala v Študentovskem naselju, saj tani je lepo in nihče te ne nadleguje. Dekle se je seznanilo s tistimi, ki imajo r.ekaj besede pri tej stvari, lahko celo rečejo dobro besedo, če hočejo... In ti so rekli dobro besedo. Ali so morda pozabili, da to ni prav, da to ni v skladu z našimi načeli, da veljajo za vse enaka piMvila Morda pa s« vsega tega zavedajo in se ffunemu sebi c^avičujejo. -si.- Rektor zagrebškega vseučilišča se je vsvojem referatu podrobne-je dotaknil vprašanja izrednega študija, vendar zaradi pomanjka-nja prostora tega referata ne mo-remo podrobneje objaviti. V diskusiji na oba referata je bilo slišati taka in drugačna mne-nja. Nekateri diskutanti so bili ze-lo ostri in enostranski, vendar moramo nasploh. ugotoviti, da je bil ta plenum v svojem delu zelo ploden. Potrebno je več smelosti V diskusiji se je obeh proble-mov, ki so jim tudi ostali po-svetili veliko pozornost, dotak-nil tudi sekretar za prosveto in kulturo Zveznega izvršnega sve-ta Krste Crvenkovski. Najprej je poudaril, da so to pomembni rezultati, ki smo jih dosegli pri organizaciji tretje stopnje štu-dija. To je še toliko pomemb-nejše, ker pri tem ne smemo po-zabiti na recipročen vpliv tret-je stopnje na prvi dve. Vendar so ponekod pri tem pokazali premalo smelosti, kajti danes so potrebe po kadrih, ki bi jih da-jala tretja stopnja, izredno ve-like. Nadalje se je dotaknil obeh profilov diplomantov tret-je stopnje in se še posebej usta-vil pri ugotovitvah referata, da bi bile razlike med magistri in specialisti precej velike in bi to pravzaprav pomenilo diskrimi-nacijo slednjih. Pri vsem tem je potrebno upoštevati še psihični •raoment, ki bi odbijal mlade ljudi, da bi se specializirali v tretji stopnji, ker bi dobili ob-čutek, da se tu izočujejo le ne-ke višje obrti. Zato je še pose-bej naglasil, da bi bilo morda bolje, če med magistri in speci-alisti ne bi delali posebnih for-malnih razlik, pač pa bi za vse ohranili samo en naziv: magi-ster, v tem okviru pa vsebinsko diferencirati strokovnjake prve in druge smeri. Krste Crvenkovski se je do-taknil tudi vprašanja finansira-nja študija tretje stopnje in ne-katere stvari še posebej pouda-ril, ker je hotelo nekaj disku-tantov skozi drobne probleme finančnih težav ocenjevati mož-nosti za nadaljnji razvoj s tega aspekta. Dodal je, da bi pome-nilo finansiranje zveze tudi ve-liko večjo vlogo le-ti pri odlo-čanju o nekaterih vprašanjih, to pa bi pomenilo centralizacijo, kar pa je našemu razvoju tuje. Poleg tega pa je poudaril, da se morajo fakultete vezati na bo-gatejše vire kot je proračun. Dotaknil se je tudi vprašanja o odbiranju talentov za podi-plomski študij in poudaril, da bi bilo v bistvu napačno, če bi že v naprej odredili določeno število študentov za tretjo stop-njo. Najboljše študente bi bilo potrebno skozi prvo in drugo stopnjo tako usmerjati, da bi jim dajali poleg rednih še po-sebne naloge in jih vadili pri reševanju težkih zahtev. V nadaljnji diskusiji se je do-taknil tudi vprašanja izrednega študija tretje stopnje, ker je mnogo diskutantov pred njim povsem resno dokazalo, da če je mogoč izredni študij v I. in II. stopnji, je tu skoraj popol-noma izključen. Poudaril je, da on osebno ne bi tako apriori onemogočal izrednega študija tudi na tretji stopnji, kajti zdi se, in to nam praksa vsak dan dokazuje, da je mogoče prido-biti najvišja znanja. Moramo pa vsekakor počakati, da bo praksa pokazala, katera oblika študija bo bolj učinkovita in bolj uporabna v naši družbi. Ob zaključku svoje diskusije se je dotaknil še nesorazmerja med srednjimi in visokimi ka-dri. O tem vprašanju so raz-pravljali tudi drugi, ki so hoteli ob razpravi ob izrednem študiju na sploh dokazovati, da ni po-vsem realno, da dajemo tolikc možnosti za izredni študij, kei bo vse to razmerje na škodo srednjih kadrov še poslabšalo Tu je Crvenkovski poudaril, dn je razmerje med srednjirni in visokimi kadri res silno ne-ugodno, vendar bi bilo popol-noma napačno sedaj zapirati možnosti za nadaljno rast viso-kega kadra. Zavedati se mora-mo dejstva, da se je potrebno boriti zato, da bi izkoristili vse možne oblike za nadaljnjo in vse hitrejšo rast srednjega in visokega šolstva in predvsem tega, da je potrebno čedalje več takih oblik Studija, kjer bodo ljudje lahko izredno študirali. Letos so fantj« svoje konjičke nekoliko prezgodaj pripeljali na plan. Foto: Jože Znidaršič Za štipendijo in proti najbolje pa bo oboje skupaj Problem štipendij in štipendiranja je vsako leto akuten, posebno pa še takrat, ko se zvišajo cene oskrbovalnini v domovih in študentovskih menzah. Sistem štipendiranja se pri nas razvija iz leta v leto, ima pa kljub temu nekaj pomanjkljivosti, ki se pojav-Ijajo v praksi. Nq letošnjem zadnjem zasedanju je Zvezna Ijudska sktjpŠčina sprejela odlak, s katerim ukinja zgornjo mejo štipendije. S tem je sistem štipen-diranja prešel v novo fazo razvoja, ki omogoča štlpen-ditorjem podeljevanje štipendij do tiste višine, ki jo smatra za dovolj veliko stimulacijo in pomoč študentu pri njegovem študiju. Sistem štipendiranja se je od povojnega admmistrativ-nega podeljevanja štipendij razvil v sistem z živimi in ne-posirednimi vezmi & štipendi-sti. Stipenditorji so &i v tem razvoju prizadevali čim bolj povezati svoje delo s štipen-disti v obliki počitniških praks, raznih posvetov m ek-skurzij, novimi oblikami indi-vidualne pomoči v obliki na-kupov učbenikov, nagrajeva-nja za uspešno opravljene iz-pite, dodatnim kreditiranjem, ki &e lahko pozneje v celoti odpiše, ustanavljanjern klubov svojih štipendistov in dru-gim. Kljub takšnemu uspešnemu razvoju na področju štipendi-ranja, pa so se pogavljale raz-ne napake v samem sistemu. Tu velja omeniti predvsem togo razlaganje dosedanjega teme!!jnega zakona o štipendi-jah, pogodbeno vezanje -ti-pendistov za dvojno dobo in drugo. Naloge štipendijskih komisij Perspektiva kakor jo kaže doslej praksa najboljših šti-pendijskih komisij nalaga šti- pendij&kim komisijam veliko večje naloge, kakor so jih mo-gle imeti, če so poslovale izra-zi.to ali pretežno administra-tivno in če so bile aktivne predvsem pri izbiranju šti-pendistov. Te naloge zajema-jo pobude, ki jih daje praksa predvsem pa potrebe po siste-matičnem koordiniranem delu posameznih komisij — komi-sij v gospodarskih in drugih organizacijah predvsem s štu-dij&kimi komisijami pri ob* Činskih ljudskih odborih, pre-ko tega pa z okrajnimi štipen-dijskimi komisijami, preko katerih naj teče povezovanje z republiško štipendijsko ko-misijo in s šolami. Potreba po studioznem spremljanju kadrovskih po-treb, po smotrnem usmerja-nju mladine, po temeljito pri-pravljenih kadrovskih planih podjetij in organizacij, potre-be po širšem razumevanju kadrovskih potreb določenega območja, potrebe po organiza-ciji širše skrbi za štipendiste in potreba po sodelovanju z družbenimi upravnimi organi na šolah in na univerzi, s štu-dentovsko organizacijo, ru komune pa tudi stvom (zbor volivcev), terjajo od vseh štipendijskih komisij — predvsem pa od občinskih — izredno aktivno m nenehno delo, živo spremljanje življe-nja štipendistov, realiziranje pobud. ki jih nakazujejo po-trebe in obHkovanje čim bolj živih neposrednih vezi s šti-pendisti. To pa hkrati pomeni večje odgovornosti komisije pred dajalcem štipendij (pcidjetjem, organizacijo, ljudstoim odbo-rom) in narobe tudi večjo od-govornost dajalca štipendije za štipendijsko poliitiko komi-sije, ki ji je zaupal sredstva za štipendiranje. Samo zam-tere&iranost vseh činiteljev od dajalca štipendije samega do političnih in družbenih orga-nizacij, hkrati pa živo in ne-nehno delovanje komisij nam lahko zagoix3vijo, da bo politi-ka štipendiranja v celoti dala vloženim materialnim sred-stvom ustrezne rezultate. Oblike pomoči Pri dejanski pomoči štipei. distu zaslužijo posebno pozor-nost razn^ ofolike spcdbujanja. ki so spričo številnih pritožb, da štipendisti ne prevzebih obveznosti, lahko tisti način, ki nam bo pomagal odpraviti pri štipendistu pre-pričanje, da mu prdpada šti-pendija sama po sebi, nekako tako kot otroški dodatek, in da pravzaprav ni odgovoren za prevzete obveznostd ne pri štu-dijiu, še mani pa seveda potem. ko je študije končad. Nagrade za uspešno in pra-vočasno opravljene izpite, do-datna pomoč v ofoliki kredi-tov, ki jih je poaneje, ko jc šttipendist že na delovne-m me-stu, mogoče deloma ali v eelo-td odpisati inp. ne pomenijo samo dodatne podpore in spodbude za boljše delo ampak tudi spodbudo dajalcu, da spremlja razvoj štipendista, njegove sposobnosti in nagne-nja in konec koncev tudi ne-nebno in neposredno vez med štipendiforjem in štipendistctn, Štipenditorji naj bi zato ustanavljaii tudi sklade za po-sojila, aii pa si v svoijih šti-pendijsMh skladih ali drug<>'3 zagotovili tudi možnosti za iz-plačevanje nagrad za izredne uspehe svojih štipendistov. Pri tem verjetno ne bo niti šlo za kako bistveno povečanje, am-(Nadaljevanje na 2. str.) Janko Puklavec Novi predsednik univerzitetnega odbora ZSJ Janko Puklavec, študent II. letnika strojne fakultete, se je rodil 1940 v Ormožu, kior je obiskoval tudi nižjo gimnazijo. Po končani gimnaziji se je vpi-sal na strojni oddelek srednja tehniške šole, kjer se začenja njegovo razgibano družbeno politično delovanje. Tu je bil Janko med drugim predsednik mladine strojnega odseka, predstavnik študentov v šol-skem odboru, član mladinskega komiteja srednjetehniške šole in član šolske komisije pri Okrajnem komiteju LMS. Jeseni leta 1960 so mu študen-tje ljubljanske univerze izkazali svoje veliko zaupanje in ga iz-volili kot svojega predstavnika v najvišji organ družbenega upravljanja na univerzi, v Uni-verzitetni svet. Janko Puklavec je od jeseni tudi član Univerzi-tetnega komiteja ZK in člana predsedstva Univerzitetnega od-bora Zveze študentov. Janko Puklavec je gotovo aden najmlajših predsednikov Univerzitetnega odbora in je predstavnik mlade generacije, ki prinaša na univerzo nov utrip. Zelimo, da bi s sojira osebnim zgledom prinesel nov utrip tudi v Univerzitetni od-bar Zveze študentov in celotno kreditu Komisija za honorarne zaposlitve pri Univerzitetnem odbom že nekaj časa delnje zelo crktivno. Uredili so si svoje notranje poslovanje in stvari so se premaknile naprej, čeprav še zdaleč ni vse tako kot bi želeli. Komisija si je uredila svoj poslovnik, ki pravi, da si komisija prizadeva pridobiti študentom honorarne zaposlitve, da bi tako najšibkejšim zboljšala mote-rioJni položaj. Komisija deluje v okviru študentovske samopomoči in je po členu 8 in 9 Uradni list FLRJ 58, uredba o posebnih pogojih za delitev dohodka nekaterih gospodarskih organizacij, opro-Sčena vseh dnižbenih dajatev. Vendar si komisija pridržuje pravico, da za kritje stroškov, provizijo, administrativne stroške, nagrade članom komfsije, potne stroške in podobno zara-čunava 5 odstatkov za mcmipulativne stroške. Koraisija ima dolžnost, da adklamia take zaposlitve, kl bi študente izkoriščale, ki bi bile Skodljive njegovemu zdravju in ki bi kakor koli škodovale ugledu študenta. V Ljubijani je bila J.ej kratkim mterfa«u!i;etfla kenferenca tehnoloških fskultet. Ma konferenci so se med drugim dotcknili izrednega studifa m vprašanja, kako bt Izredne študente bolj intenzivno vključiij v družbeno politično delo. — Poglejte, to sem jaz. me ne poznaite, morda me tudi po-znaite, kamisija za honorarne za-posliiitve. Marsikaj sem vam že povedala o sebi, morebiti tudi kaj takega, kair se vam adi težje r^7"ta ^e z Lojzetom spo- i-aizuimela, da bosta pogledala za inštru'kcijaimi natnreč. Komaj sta odšla. je plaho potrkala, kot sva z Lojzetom na hitro ocenila, nekolaiko pri-letna študentka. — Dovoli+e. lahko vstopim — Seveda kolegica. kar vstopi, ravrvo v pravem tasu si pržla. Se nekaj imam. je hitel Lojze. — Veste. — je nadalievala še boli plaho. - jaz nisem š-tudentika. pač pa bi va.s pro-sila, če bi mi lahko poslali kakšno paimetno dekle. ki bi mi pazila ctro«ke. Dve leti in pol je star. priden fantek Vrediar ga ne rmrem pustiti samega . . Tcda predvsem ob sobotah zvečer — )e še dodila itn cdšla Takih in podobnih obi je polno. Vendar se dobi malo študentk, ki bi bile pri~ pravljene paziti na otroke. pa še v sobotah zvečer. Zelo ve-liko povpraževanje je po m-Struikcijah in za vse razrede Najbolj povprašujejo po in-štrukcijah za vse razrede vseh tujih jezikov, pa Še po drugem sprašujejo. Tak3 je na primer Ljudska skupščlna rabila nekaj zelo siposobnih študentov, ki so anketirali razne predsta-vnike gospodar. skdh organiziacij in podjetij. študentje nlmajo zaupanja Tafco nekako bi lahko "Jgo-tovili in taika ugotovitev ne bi bila nič napak. Tu sicer nastopa nekaj razumljivih pri-držkov, ki pa niso prav nič opraivičljivi. Pogosto se štu-dentje bojijo. da bi zvedeli koliko zaslužijo, kar bi morebiti vplivalo na njihove neopravi-Cene subvendje. morda ie ne-kaj tudi takih, ki nočejo jzdat^ svojih zaslužkov, da ne bi imeli pozneje kakih sitnosti v študentcvskih domovih, ven-dar je vse to dokaj neopravi. čeno. Osnovni namen komisijp za homionarne za^poslitve ie ta. da, kolikor je le mogoče, ne do-pfUžča, da bi posamezni liudje veirziiraTii po točkah in Slenih naiznih uredb, odločb itd izko-študente. Pcles tesa p.i bari tudn zato, da sklepa lika, pa čeprav odbiješ 5e ti stih 5 bdstoitkov. Z eno besedo, za boljšl standard Povprečne štipendije so pri nas sorazinerno nizke. Še pred nedavnim so se vrteile okrog 6.500 dinarjev. Ugotovitev da je študenlovski standard nasploh, z ozirom na leto 1956. padel ze približno sto odstot-kov, ni prav nič pretirana. Takrat ie znaišala vzdrževalni-na v študento-vskih domovih priibližno 4.500 din, danes pa se močno .jribližuje devetim ti-sočakoon. To je seveda samo zelo ozka primerjava. V Ljubljani imamo sicer dobro razvit sistem individu-alnega subvencioniranja in še druge oblike materialn? po-moči socialno šibkejšim štu-dentom, zato razne honorar-ne zaposlitve največkrat ue služijo kot oblike pridobiva. nja osnovnih sreds-tev ^.a živ-ljenje, čeprav tudi tega ne smemo izklju-čiti. Z eno besedo, za boljši slandard gre. Največkrat se študentje zaposlujejo, da se lahko boljše oble^ejo. da gre-do lahko dvakrat tedensko v kiino to morda dvakrat me-sečno v gledališče, zato da si na obroke kupujejo knjige. da grcdo poleti lahko štirina.jst dni na morje in februarja morda teden dni na smufa nje v planine itd. Smu5-irska oprava stane približno 50 ti-scčakov, pač odvisno od kva-litete in študentje, sicer bolj redki. si morajo sami kupovati tudi tako opremo. Našo trditev potrjuje tudi dejstvo, da kljub temu. da se študijsiki rezim ?aastru.je ni pričakovati, da bi število honorainih zaposlitev padlo ln tako še vedno išfe zaslužek veliko študentov. Težko {e cdšteti denarce Da, tudi take priinere brez-vestnežev imamo Ko pklepa o pogodbe, so polni obljub Ln sladkih be?^d. ko pa je plačati. se dalgo re odločiti ali pa se trenutno 7rnajdeio'v »finanfnih težavah« Trenutno je vak naivpf.ii ^rošnik Gosi.insko podietjt KRONA iz Skofje Loke. Tu s-nikakor nr-r^or^o s.TXirazumet' z računom 120 000 din. ki bi gs morali že davno plačati konrri--siji oziroma študentom ki so opravili zrme poi <;+r^kr¦vninri vodstvom neka dela. Tega ra&uma podjetje »baje« najprej sno, če bi bilo mogoče ugotoviti, kolLkšno je število zaposlenin in VII. konference jugoslovanskega Študentovskega tiska uurientovskih listov je razpravlja-la o nekaterih vprašanjih mesta in vioge studentovskega tiska v druž-Denem upravljanju na univerzi, o vlogi tiska v današnji fazi reforme visokega šolstva, o delu študentov-skega tiska pri formiranju osebno-sti mladega intelektualca in o ne-katerih vprašanjih sodelovanja štu-dentovskega tiska. Konferenca je na osnovi refera-tov in diskusije napravila sledeče zaključke o bodočem delu študen-tovskega tiska: I. 1. Studentovski tisk Cakajo zelo odgovorne naloge pri informira- koliko mesečno Zaslužljo. Ven- nju naše javnostl o nadaljnji re-dar so to samo lePe žel^e Tu forml visokega šoistva. z ozirom Ihk ' na veTiko pomembnost sprememb še dodamo. da to g ozirom na veTiko pomembnost sprememb v našem visokfem fioistvu bodo listi Izpit na pravni fakulteti število ni majhno, kajti pre- zaposleni in redno študirajo ali pa vsaj redno vpisujejo. Naj najprej omenimo in-štrukcije! Teh je zelo velJilco. Študentje inštruirajo vse mo-goče predmete. Posebno arhitektom in grad-bennkom se ponujajo lepe pri-ložnosti s prodajo svojih di-plomskih del. Športni biro baj.? ponuja študentom naj za di-plomsko delo obdelujejo razne športne objekte. Koliko ixna tu špoirtn,} biro uspehov in koliko štuidentje v resnici svoja di-plomska dela prodajo pa je skoraj nemogoče zved-eti. Pred diplomo je verjetno dajanje takih vesti nekoliko nevaruo, potem pa, no ja . . . Letos se bo veliko študantov zaposlilo pri poiplsu prebival-stva. Tako potrebuje samo ObLO Siška 140 študentov. Študentje so bili zaposleni v sprevodu Dedka Mraza. S0 jih ie bilo zaposlenih v stoj-nicah ob novem Ietu, kjer so dobro zaslužili. Mnogo nasto-pajo tudi pri Triglav in Viba filinu s statiraniem, 48 štu dentov je sodelovalo za to-varno Tomos v prvomajski pa-radi, odhajajo v kolonijo kot voddči, nastopajo kat vodiči pri Slavniku v Kopru in Izlet- niku. poleg teh in še mnogih lahko služili kot izkustva za na. drugih, ki jih tu nismo ome- daljnje jačanje in izpolnjevanje nili pa je bilo Še 150 potnidb družbenega upravljanja na uni- vlagali napore. da bi uspešno spremljaii razvoj in realizacijo re-forme, opozarjali na Skodljive po-jave, ki zavirajo njen razvoj in iniormirali o dobrih primerih po-uka, učenja in odnosov na fakul-tetah. 2. Ostvarjatl je treba bolj živo aodelovanje z vsemi univerzitetnir mi organi družbenega upravljanja, profesorji, študentovsko organiza-cijo in vsemi druzbenimi faktorji, M so posredno ali neposredno zani na univerzo, ?. ainev bi se omogočilo iistom, da Di bili v teku dogajarija na univerzi tn študen-tovski organizaciji. 3. Pomembnejše pojave in. doga-janja, ki so po svoji vsebini zelo pomembna (reforma šolstva, odnou študentov in profesorjev, odnos študentov in profesorjev do refor-ins, izkorer.inienje vseh konjei », tivnih nioiiicntov tn ocuio-rr/ , i,c uku, deio študentovske organl-^auije pri diuz.btno poiiucru v/.goji, študij materialni položaj Stucien--tov itd.) Je potrebno tretirati na straneh študentovsklh listov naj-bolj resno, vnašati je treba vanu čimveč elementov studioznosti in analitičnosti. 4. O družbenem upravljanju na fakultctah in univerzi ie treba pi-sati veliko več In predvsem veliko bolj zavestno. Kazati ,e treba na dobre primere sodelovanja studen-tov v delu crganov družbenega upravljanja in spodbujati aktivnost tanj, kjer se ni v zadostni meri manifestirala. V tem srnislu je konferenca odločila, da listi uve-dejo anketo o problemih družbe-nega upravljanja na univerzi. Ciij take ankete je, da pokaže kolikšen napredek je naredilo družbeno upravljanje v našem visokem šol-stvu, kakšno vlogo ima danes pri reševanju vprašanj formiranja vi-soko kvaliflciranih kadrov ln kak- za posamezne študente a
  • mo med Intelektiutlci 7,\ eosati 1e trpba pasivnost in len dence, kl se rranifesiirnio 1-'O1 fi sta »•intelektualščina«, kl zapira mlade intelektualce v ozRe kroge in jih odvaja od vseh tokov sodob- nega življenja. Posebno pozornost je treba po-svetiti delu pokrajinskih klubov kot najbolj povoljni obliki povezo-vanja študentov z delavci In mla-dino. Pogosteje Je potrebno pisati o dobrlh primerih dela ln zaintere-siranju študentov |n pomagatl na ta nafiin k hitri afirmaciji ml*Jftih družbenih delavcev, teoretlkov, li-teratov. znanstvenih delavcev ltd. III. Konferenca ,1e sklenlla, da se medsebojno sodelovanje študentov-skih listov, ki Je bilo doslej zelo korlstno, še razširl. 1. Potrebno bi bilo lnformirati študente enega centra o življenju in delu študentov v ostalih cen-trih. 2. Plsati bl bllo treba o izkustvlh drugih centrov o delu študentov-ske organizacije ln organih druž-benega upravljanja. 3. Pos^Dno pozornost bi bilo po- trebno posvetiti proslavljanju 20. obletnice revolucije. Studentovskl llsti bi morali prinestl tekste o so-delovanju študentov v revoluciji, o dogodkih iz NOB, s posebnim poudarkom na odnos mladih gene-radj do pridobitev revolucije. pi-satl o problemih, odnosih in miš-ljenju mladih. Studentovski llsti bodo objavljall dela s tematiko Iz NOB, kl bodo nagrajena na nate-čajih, kl so jih razpisali univerzi-tetni odbori. Postavfti je treba kar najbolj ži-vo sodelovanje posameznih rubrik. da bl iamenjavaOe razne zapise, eseje, eianke, književne priloge in reportaže. 4. V letnlh počitnicah izdati *Leto 61«, skupno glasilo jugo-slovanskih študentovskih listov. 5. Konferenca se je sporazumela za letno nagrado, ki bi se pode-ljevala sodelavcem študentovskih Iistov za najboljšo reportažo, za-pis lz družbeno političnega dela (Članek, intervju, uvodnik In po- dobnl tekstl), fotografljo ln pzl-spevek za humoristično rubriko. Nagrade se podelijo vsako leto za dan mladosti 25. maja. 6. Tudl to leto bom.o organizirali seminar za mlade novinarje in so-delavce študentovskih listov. Na seminarju bi bilo potrebno raz-pravljatl o najpomembnejših vpra-šanjih. študentovskega tiska. Pred-loženo je bilo, da bi bil seminar na Prespanskem jezeru od 1. do 15. avgusta. 7. v 1961. letu bl bilo potrebno izdatl knjigo o Jugoslovanskem študentovskem tisku. Tu bi prtka-zali vlogo In razvoj študentovskega tiska pred vojno ln njegov velik razmah do danes. Ljubljana, 25. februarja 1961. Redakcije študentovskih llstovi Studentski zbor Ind€ks Naši danl Studentski list Student Trlbuna PO KONGRESU SOCIALISTIČNE ZVEZE Milan Nabergoj in Janez Rugelj sta bila kot delegata Zveze Stn-dentov na kongresu Socialistične zveze. Povabili smo ju v naSo redakcijo, kjer sta nam takole odgovorila na vprašanje Na V. kongresu SZDL SIo-venije sta kot delegata zastopala Zvezo študentov Jugoslavije. Kakšne najpomembnejše na-lof e je kongres postavil pred-ZSJ kot družbeno politično organizacijo? V. kongres SZDL Slovenije ni bil samo pregled in ocena dosedanjih naporov in uspe-hov naše nezadržne gospodar-ske rasti, temveč tudi velik delovni dogovor, kakor je bilo že nekje zapisano. Poročilo glavnega odbora in referat to-variša Mihe Marinka, kakor tudi obširna in vsestranska razprava delegatov na kon-gresu je jasno pokazala dose-danjo vlogo in hkratj tudi za-črtala smernice za bodoče de-lo organizaciiam Socialistične zveze. Nedvomno je kongres tudi pred ZŠJ, ki je kot sestav ni del organizacije Ljudske mladine, kolektivm član So-cialistične zveze delovnega Ijudstva, pcstavil za v bodoče nekatere važne naloge. Kak-šne so te naloge? Kakor je bilo ugotovljeno na kongresu je napredek naše socialistične skupnosti na vseh področjih našega gospodarske-ga, kulturnega in političnega življenja v času med obema kongresoma SZDL, zares ogro-men in napori naših delcvnih množic pri uresničevanju na-črtov razvoja naše skupnosti so rodili bogate sadove. Ta ne-nenehna rast našega gospodar skega in družbenega živl.ienja bo v bodoče terjala še več na-porov od vsakega člana naše skupnosti, še posebej pa večje angažiranje naših družbenopo litičnih organizacij in s tem tudi Zveze študentov. Kon-kretno so pred študentovsko organizacijo nekatere, ne mo-remo reči povsem nove. a ?e-!o odgovorne naloge. Pred-vsem je Zveza Študentov kot politična organizacija na uni-verzi poklicana. da se v skladu s začetimi prizadevanii za re-formo študija še boli vkliuči v ta proces, da preko svojih oredstavnikov v organih druž-henega upravljanja stori vse. da se ta prizadevanja čimprei in čim uspešneje realizirajo n. da b^' rni~.;pktivna sila ori ¦«°vfl velik dele? k usoosab ;an.ju visoko kvalifici-ani^ •adrov. ki iih na? gospodarski -p'-»uie V sk^adu s sprejeto resolu cijo V kongresa, ki ugotavlja. da gre razvoj vzgojnih, izo-braževalnih, splošno kulturnih znanstvenih dejavnosti, itd. čedalje bolj v štric z razvojem in potrebami gospodarskega in družbenega življenja, si bo morala Zveza študentov ne-nehno prizadevati pri obliko-vanju vsestransko razgledane-ga izobraženca in za razvija-nje njegovega socialističnega patriotizma. Torej dve osnovni nalogl stojita pred študentovsko or-ganizacijo: pospeševanje raz-voja našega novega šolskega sistema in v zVezi s tem skrb za idejni dvig socialističnega izobraženca. Z uresničitvijo teh dveh na-log bo Zveza študentov dala pomemben delež splošnim pri-zadevanjem za napredek na-še skupnosti. ^eminaiju za političm akiiv v,».i je Franjo Sever iovoru predsednik CO Za štipendijo in proti kreditu (Nadaljevanje s 1. str.) pak vse bolj za racionalnejše uporabljanje sredstev. ki se dajejo za štipendije. Predloga okraine komisije ?.?. štipendije v Kranju, na^ bi se sistem štipendiranja nado-mestil s si&temom kreditirania ni mogoče v celoti sprejefi. Študent, ki bi najel kredit za svoj 5tudij, bi po končar.em itudiju !ia?topi] službo z veli-kim dolsom. kar bi demorsli-7.iraio^ vplivalo nanj. ;VIora]-na Skoda ki bl \o imel pri tem načinu podpore soliden štu-dent, ne more ^dtebtati ko mercialnega momenta. ki na-rekuje tak^ predloge Sistetn kreditiranja. če bi ga sprejeii v celoti bi napravli vef ^kodp kot koristi. Pač oa bi se mogls oba si--jfema ^istf-m Mipondirania in ^istem kreditiranja. meds^boj-no korrlbinirati in bi se na! val: nted. ki >o že v službah Tako bi s kreditiva-njem dali možn.r>st da dal> itudiraio ;n povefaio ^t.-pif-Tinanje. Ti'di absolventom ki so igubili status ' študenta. bi na ta na^in omogo<5ili, da kon-čajo študij. Sistem kreditira-n.ja naj bi torej obstojal poleg ^tipendiranja. Višje štipendlje Nov zakon o štiipendiranju daje sedaj možnost štipendl-torjem, da v -vkladu s svnjimi potrebami in finančnimj mož-nostmi podsljuje štipendije do tiste višine ki se jim ?.di pri-merna. Tak način ima sicer svoje dobre strani. kaže pa tu-di na to da manjša podjetja skoraj ne bodo zmogla kornku-rence velikih, Ui bodo lahko nudila štipendistom višje šti-pendije im s tem boljše pogoje pri študiju S tem sistemom bod'> orlzadete tudi razne t«*ri-torialne upravne ustanove, ki nimaio dovo.li sredstev za Stl-psndiranje Razumljivo je, da bo šele praksa dokončno po-kazala napake ki jih ima nori sistem štipendiranja. vendar oa ie jasno eno. da novi sistem histveno izbolj^uje položaj šti-oendi^t.ov naia?a pa jim novft moralne obve^nosti do štipeo-ditorja in družbe. PRELOMNICA Leto 1960 — afriško leto — je prelomnica v razvo-ju črnega kontinenta. Od Alžirije do Sharpevilla, od Le-opoldvilla pa do Mogadiscija so bolj kot kdaj koli prej pokale spone kolonializm a. Kar je bilo že dolga leta ču-titi v splošnem razvoju in v politiki afriških dežel, zlasti, pa po drugi svetovni vojni, ko so se tnnožice Afričanov začele prebujati iz stoletnega sna in terjale neodvisnost (Libija 1952, Maroko 1956, Sudan 1956, Tunizija 1956, Ga-na 1957, Gvineja 1958,) je lani doseglo svoj vrh. 17 novih afriških držav je poslalo neodvisnih in bilo sprejetih v ZN. Morda nebi bilo odveč po-udariti, da so se te države prav ob neodvisnosti znašle v kopici novih problemov. Naj omeni-mo le pomanjkanje izšolanih domačih strokovnjakov na vseh področjih družbenega življe-nja. Ta problem postaja vedno ostrejši in neizprosno terjasko-rajšnjo rešitev. kajti ustvarja-ti moderno državo m moderno družbo ob minimalni udeležbi domačih strokovnjakov ne mo-re dati zaželenih rezultatov, zlasti če upoštevamo, da so ključni položaji v gospodar-stvu. flfrosveti in vojski še ve-dno v rokah tujcev. Govoriti o afrikanizaciji teh položajev pomeni govoriti o nujnosti hi-trega strokovnega usposablja-nja dcmaoinov oz. da je prvo posl.:c^a drugega in conditio sine que non popolne neodvis-nosti. Najti vzroke pomanjka-nju šolanih domačinov ni te-žavno, potrebno je le prelistati zajetna poročila kolonialnega uradništva naslovljena na raz-lične mednarodne forume in globlje proueiti poglavja o pro-svetnem delovanju kolonialnih oblasti. Ugotovitev je porazna. Skupni imenovalec šolstva sta nedemokratičnost in sistema-tično onemogočanje domači-nom. da bi si pridobili višjo ali v'rc'-:o izobrazbo. Kolonialne oL > "ti so na vso moč pospeše-vale misJonarstvo in širjenje misionarskih šol, ki so bdle de-jansko cbčutna pomoč pri ob-vladovanju domačinov in po-rok. da potencialna revolucio-ne bo načela m Jevo krilo konservativne sta si o tem vprašanju skoraj enot-na. Metode takozvane asimilaci-je so različne oz. ima vsaka izmed njih lastni zgodovinski razvoj, kj sega tja v začetke ekspanzionizma in moči evrop-skega kapitalizma. ko so vele-sile iskale nova ozemlja in osvajale nova tržišča. Grobo iih lahko razdelimo v štiri ve-like skupine in sicer na britan-ske, francoske. be]gijske in portugalske. Da so kolonizatorji dosegli svoj namen oz. da se jim je posrečilo spremeniti Afriko v lovišče, v katerem niso veljala nobena pravila nitj tista. o smotrnosti lahko pripišemo dejstvu, da so pred tem uničilj strukturo affiške družbe, ka-kršno so našlj ob prihodu in tako povzročili zmedo ter z uvedbo denarnega gospodar-stva. moderne proizvodnje, Afričanom tuje religije in se-veda z oboroženim prisiljeva-njem ustvarili takšne družbe-ne od-nose, v katerih je bil do-mačin brez moči. Denarno go-spodarstvo je zasejalo kal in-dividualizma, ki je bil Afriki tuj in se sčasoma ustvaril družbeno negotovost. Vzemimo na primer britansko kolonial-no politiko. ki je v primerjavi s francosko ali portugalsko ve-liko manj ideološkega značaja. Na vseh njenih stopnjah je ču-titi ostro pragmatično noto. Kolonialna doktrina je razvila na podlagi prakse v Vzhodno- početje v Kongu ne potrebuje komentarja. Morda je zanimivo !e zato. ker nam skuša prav ad ¦jculos demonstrare bistvo ko-ionializma sploh. Po metodah lahko Belgijce primerjamo s Portugalci, le da so ti bolj kle-rikalni, če lahko uporabimo zanje ta pojem. Katolicizem naj bo okras domačinov sicer pa na tisti, ki nočejo postati »assimilados«. kar žive v su-ženjstvu, v imenu boga seveda. Kako Portugalci kazrmjejo po-litične upornike domačine? Letalo se povzpne na 800 me-trov nato pa človeka tesnozve-zanega enostavno sunejo skozi vrata ... Takih drobcev. ki od-krivajo kolonializem v njegovi oravi podobi. bi lahko našteli še več. Posebno poglavje je koloni-alna vzgojna politika. Odliku-ie se po tem. da skuša ustva-riti popolno zmedo. Njena osnovna napaka je. da je prire-iena po evropski praksi oz. po praksi kolonialne metropole. Na področju zgodovinskih ved oa je izobraževanje propagan-distično priostreno in sicer v smislu sistematičnega poveli-čevanja eksploatacije. Kongo-škim otrokom vbijajo v glavo, da sta bila Henry Stanley in Leopold II. velika osvobodite-lja Konga. Kaj bi bilo, če bi belgijske otroke učili, da so Nemci. ki so med drugo sve-tovno vojno vdrli v Belgijo, njihovi nacionalni heroji?! Kaj menita o tem dva ugledna Vzhodnoafriška voditelja Tom Mboa iz Kenije in Julijus Nyerere iz Tanganjike. Oba povdarjata potrebo po pravil-nem tolmačenju zgodovine, ki ustreza resiničnosti, hkrati se zavzenaaia za proučevanje geografiije Afrike. ne pa n. pf. Velike Britanije. Poleg tega pripisujeta velik pomen afriški kulturi in uvedbi doma-¦čih jezikov v šole. Učbeniki za domačine pojejo slavo koloni- alizmu. posredujejo materijo z evropskiini primeri. ki so Afričanom nejasni ter na vse mogoče načine zavajajo tako na področju kulture kot zgodo-vine. Značilno je tudi to, da kolonialna oblast ne priprav-ija domačinov na to. da bodo nekoč postali neodvisni, čeprav se nujnosti tega zaveda. Gre skratka za načrtno onemogo-čanje strokovnega izobraževa-nja domačmov, da bi nekoč znali upravljati državo. Toda prihodnjost Afričanov je ja-sno začrtana. Julius Nyerere terja osemletno obvezno šola-nje za vse Afričane, hkrati pra-vi, da bo Tanganjika imela univerzo pred leto 1965 kot to '•ačunajo Britanci. Sierra Leone je imela leta 1958 430.000 šoloobveznih otrok, šole pa jih je obiskovalo le ne-kaj več kot 75.000. Podobne orimere najdemo povsod. Veli-ka Britanija je ustanovila v svojih kolonijah 5 univerz — v Ugandi za vso vzhodno Afriko. V Basutolandu, v Nigeriji v Gani in v Siera Leone. Fran-cija eno in sicer v Bakarju za vso francosko ekvatorjalno in zahodno Afriko, Belgija dve v Leopoldvillu ir Ellzabethvillu v Kongu. Portugalslca pa do-slej še nobene. Na univerzi v Elizabethvilu je le 219 študen-tov - domačinov. Francija je oredvidela Dako za univerzi-tetno središče vse nekdanje francoske zahodne in ekvato-rialne Afrike Toga in Kameru-na. Sicer pa je usmerila ves visokošolski študij v metropo-c in namestila v Dakarjii tak profesorski zbor, ki stro'šovn< ni ustrezal, tako da si je veči-na študentov prizadevala priti v Francijo. Kolonialne oblasti so tako dobile v roke močno orožje, izvajale so lahko na študente politični pritisk. Upo-števati je namreč treba. da ma-terialne razmere ne dovolju-jejo afriškim družinam. da bi »Zakaj smo pravzaprav prišli v Kongo, zato da bomo mi pazili na njih ali oni na nas?« :ahko vzdrževale otroke na univerzi (visoke šolnine,) pre-ostane še možnost, da tak štu-dent dobi štipendijo ali kakšno drugo obliko podpore pri kolo-nialnih oblasteh. mora pa zato se\Teda izpolnjevati določene politične pogoje. oz. mora za ceno štipendije, kar se često doga.ia. opustitj sodelovame v naprednih nacionalnih giba-njih. Hujši problem kot poii-tično prisiljevanje pa je rasna diskriminacija. Najbolj ostra in neposredna je v Južnoafriški Uniji, kjer temelji na barvi ko-že, ponekod kot n. pr. v fran-coskih in britanskih posestvih oa se kaže v bolj prefinjenih oblikah. — Afričane odklanjajo ker niso, po njihovem mnenju, tako civilizirani ali kot pravi-io, da se kulturno ne morejo orimerjati z njiml Problemi, ki jih mora Afrika oremagovati predvsem pa nje-ni mladi ljudje, so težavni, hkrati pa odpirajo zaradi pri- siljevanja kolonizatorjev novo stran na področju odnosov med ljudmi na sploh. Gre namreč za to, da si kolonizatorji — v perspektivi — kvanjo svoj po-ložaj in zapravljajo svoj ugled. ki so ga imeli doslej. Afrika se osvobaja, to ie nezadržen proces, vendar za ceno svojih materialnih in kulturnih do-brin in svojih najboljših sinov Prav ta proces pa dokazuje, da so na svetu še takšne sile. ki sicer imajo polna usta besedi o ^nakosti in svobodi, vendar pa se oklepajo v praksi najbolj brutalnih metod. ko gre za ko-!onialne dobičke. Tragično je. da te sile obvladujsjo delno tu-di Združene narode in da je njihov eksponent Dag Ham-marskjold. Kakšna je politika. ki jo izvaja in kakšne sile jo podpirajo, nam najbolje prika-že paradoks. da je Lumumba poklical ZN naj napravijo red v deželi, nato pa so ZN dovo-lili da je bil Lumumba umor- jen. Toda ti ZN niso pravi Zdi'uženi narodi, kajti med nji-mi ni perspektive za afriška ljudstva, vsaj do takrat ne. če se razmere ne spremenijo. Ti-sta afriška ljudstva. ki nima-jo ne Čombejev ne Mobutujev ne Kasavubujev in podobnih marionet, ki iz osebnih naj-podlejših nagibov paktirajo in se bratijo z nekdanjimi gospo-darji in ustvarjajo pogoje za njihovo nadaljnje gospodstvo, so v ZN odrinjena. Perspektiva Afrike je drugod. med vsemi naprednimj državami sveta. ki med seboj tesno gospodarsko n kulturno sodelujejo in kj se ne naslanjajo na bloke. Poli-tika aktivne koeksistence je torej danes edina pot do lepše orihodnjosti Afričanov in mir-no lahko trdimo. da smo prav mj Jugoslovanj prvi na tej po-ti. Obisk našega predsednika Tita v Afrikj je neprepričlji-vejši dokaz tega. -Si ustvarjal je iluaijo o sreči in *l±?e ^ ustvantl pokome zadovoljstvu, m pa kazal po- T^ JIv r\UPraVt' 5 ti do tega in ni hotel da bf ilu- ne bl mogh Ultl kami' če bl Dro je veaei, oa uiv tem pn- j-v^ + . xaSi- T>a tovska organizacija precej veli- ji priključili, posebno še, ker možn^stf^Sofko S^lSS jih' klafnih fi^ ^* ko vloga Vzrok leŽi menda V je V njih°vih °Čeh komPromi" vanje in obdelovanje domače- ^n RrL^sefe zaMa KoJc^" "^™ pOmanjkanjUinteligen" tirana S tem' da je podpirala in Dejavnost njihove študentov- ga prebivalstva. Praviloma je ^"^f1^ se Je zaceia. jvoiom- ce a deioma tu(ji v bolj na- menda še vedno podpira poli- ... ..,..,, 6 ^ .„.;¦;. v , r zator ie moral vedno boli po- ske organizacije m tako siroka pouk na visji stopnjl solanja n..xxt.A t_k_ Ha ... 7OfIIu.-- ^l prednih stališčih, kot jih ima tiko komunistične partije Fran- . 6 , . 17 tktpm iP7ikn ki oa ip om/n- Puscatl. taKo da je zgubil va- ^ ' J * in raznovrstna kot je to pn v tistem jeziku lci ga ]e govo- . t . , k .^. . partija. Dobil sem vtis, da ima cije. Na splošno pa študentje J ^ ; nl kolomzator. Funkcija ]ezika i:,i.Il+,?\l:Jt tZ* „ f"7««Th r^Jm *. ^ v x V- j u- i i v nas- Nimajo nobenega ideolo- je dvojna* jezik je sredstvo Sumervtl .niso ve^ prepričljlvi, UGET vrsto pripomb na poli- čutijo, da bi morala neka poli- sporazumevanja med vladajo- me? &m&m tu^ zato- ker J.e tiiko NEODESTUR-a. NajbolJ tična sila čim prej zavzeti jasno dicijd°Skratka sfabSi^ničm Francoska kolonialna politi- ideološke orientacije v partiji. srečal nikogar, kl bi imel vsaj prebujajoči se nacionalizem in ^a Je ^esno povezana s teorijo Značilno je, da je v vod- malo jasno predstavo o bodo- z njim združene težnje po ne- takoimenovane asimilacije, tei stvu UGET-a malo članov eem družben-m razvoju v drža- odvisnosti in lastni državi ter temeljl nai idealističnih koncep- NEODESTUR-a. Ce bi hoteli . o. . .. . ustvariti pogoje za čim hitrejšo <*** o formalni svobodl in . politično orientaciio ti- StudentJe v glavnem za- asimilacijo z matično državo. enakosti, oz. je posledica te- ocenit POMieno onentacijo b vračajo razvoj v smer. klag.č_ Očitno je da je teorija asimi- ženj. da je treba določila dc- »tih študentov, ki ^majo kntič- nega kapItalizma in se bolj lacije popolnoma napačno za- klaracije pravlc človeka in dr- ne pripombe na politiko parti- navdušuiejo za nekakšen sever- Se socialni P°loza^ in soci- stavljena, saj ne temelji na zavljana in druge pndobitve je, potem mislim, da bi za veči- - .... . .. ,. alni sestav študentov spreme- ix- i- j. v ... franrw:.k-p rpvrk1nf»iip rn75iri+i* noafriski socializem, ki ga pa .... , . enakosti vseh ras. temvec ]ih rrancosKe revomcije razsirni j hk kH d j .... ml> tako da bi v bodoče priha- ^tm ra^mpiiiip v korist hplp na kolonialna ljudstva. Na prvi ' ne zna]o pojasniti. . . r ?fi vfadnestrankeTkoloS! POgled je dokaj ohrabru^e -merjeni S tem ,e zelo malo Vg. študentjej g katerimi smo jalo na univerzo bm vea štu- alnih državah praktično skoraj ™ domačine, toda daleč od te- povedanega, kajti ta levičarska y kontakt zelQ dobrQ dentov kmečkega in delavskega vse bolj ali manj zastopajo ne- §a- da bi zadovoljili pravične stran ima mnogo stopenj ln ^ ___ porekla. Trudijo se tudi, da se uradno stališče o neenakostl aspiradje kolonialnih ljudstev, variacij in -- -sosto pogojena zna]0 nas0 zunanJ° pontiKo, Kot na univerzj. ne w . ^ bele in črne rase ali zagrize- da ne govorimo o popolnem različnimi ideološkimi prepri- tudi naš druzbeni razv0J- Cel° strokovnjak temveč razgledan tia«!+ o tpm vnra^anin nnaria v UHlčenjU kulturnih dobnn, če ~a +,-e+iv, iri c« k,-h „ T,,»n<=ia,7ni °"u«-»vujcin., iBiuvet razgieaan nost o tem vprasanju upada v j do^Pdno čanJi- Med temi študenti sem smen levo usmerjemh strank. °i Dlla asamuacija aosieano ' Ponekod pa kot n. pr. v Velikl uresničena. srečal takšne, ki so zagovarjaU Britaniji ni razlike, saj velike Kaj pa Belgija in njene me- Protikitajska stališča, pa tudi ne. med levico in desnico — de- tode? Rečemo lahko samo to, takšna, katerih nazori so po- sno krilo laburistične stranke da so fašistične, sicer pa njeno dobni našim. Levo usmerjeni ško-političnega dela, v pogledu organizacije kulturno umetni-ških skupin so komaj na začet-ku, nekaj več so dosegli na športnem področju. Zanimiva so nekatera organizecijsko po-litična načela, s katerimi hoče-jo, oziroma skušajo vzgajati svoje študente. Trudijo se, da i alni klub na Pravni fakulteti, priključil humanitarni akciji za zbiranje prispevkov za alžirske otroke. Oni resnično zaslužijo, da po svojih močeh pomagamo svojim velikim in iskrenim alžir-skim prijateljem. Osebno sem se zanimal za razlike in podobnosti v grozo-dejstvih, ki so jih nacisti poče-njali v II. svetovnl vojni in francoski vojaki v Alžiriji. Do-bil sem vtis in tudi argumenti so me prepričali: da se franco-ski kolonizatorji v Alžiriji ne razlikujejo mnogo od nacistov, le, da Nemci niso mnogo skri-vali svojih zločinov, Francozi pa to skušajo kamuflirati pod plašč visoke francoske kulture in njihove »Jiumane misije«. Ko sem poslušal številke: en mili-jon v koncentracijskih tabori-ščih, več sto tisoč pobitih in izgnanih, da razne druge zloči-ne genocida ne omenjam, je v meni začelo vreti. Zaželel sem, da se ne vrnem domov, temvefi da pojdem z našimi prijatelji v Alžirijo. Janez Rugelj1 od tistih, ki so bili v Jugoslaviji — a teh je bilo precej, posebno na delovnih akcijah, nismo sli-šali nobenih kritičnih pripomb na naš notranji razvoj, ravno Jugoslovanske univerze zbujajo pozornost mladih ljudi iz vsega sveta Jugoslovanska vlada je do-delila v !?tošnjem šolskem letu 373 novih štipendij tujim študentoin za redno šolanje in Bpecializacijo pri nas. Doslej Je približno 60 držav, med nji-mi 32 afriških in 12 azijskih Izreklo željo, da bi posJale svoje štude-nte na šolanje v Jugoslavijo. Na naših univerzah študira danes več kot 600 tujih š+u-dentov. 350 jih prejema šti-pendijo Kcm-sije za kulturne zveze s tujino V začetku ie jugoslovanska vada daiala Stipendije i/kliučno afriškim in azijskim dr^avnm tot no moc! prema'o ra-v; + :m držs vaim. Ker so š^e^Mn^ razvite drfave pokpza'e ra^rrvr^e za laimenjavo študentov z Jugo je bilo štipendiranje razširjeno tudi na Evropo in na Severno ter Južno Ameri-ko. Naše univerze so si v zad-njih letih pndobile velik ugled v svetu. K terau je po-sebej pripomogla dobra or-ganizacija pastdiplomskega študija in različnih oblik spe-cializacije. Poudariti je treba. da je izmed približno 300 štu-dentov. ki so se v razdobju od leta 1950 pa do danes specia-lizirali pri nas, bilo največ i? zelo razvitih držav — Velike Britanije, Zahodne Nemčije. \vstriie. SZ in iz skandinav-skih držav. Prim.emhno je tudi dejst\. i da skoraj tretjina tu.iih štu-dentov v Jugoslaviji študira na svoje stroške. Vsekakor je to lepo prizinanje našim uni- verzam. Medtem ko so prej študentje prihajali predv&em na slavistični študij. pa jih danes srečamo na medicin- nih zborovanjih, na mladin-skih delovnih akcijah, na športnih tekmovanjih in dru-god. Kot je znano so tuji štu- *kih, tehniških, kmetijskih in dentje organizirali svoje klu- na ekonomsikih fakultetah. Doslej si je deset strokov-njakov iz ZAR. Burrne in In dije pridobilo pri nas naslov doktorja znanosti, več pa jib je opraivilo doktorate po spe-cializaciji pri nas v svoji do movini. To šolsko leto &'o pri iavili doktorate Rashid Avi študent iz Iraka o ladjedelni štvti in Japonec Shosagu Ta 'ouda-riti, da je Brechtova dramati-ka v družbenem smislu izrazi-to napredna, ker ji gre za no-vi resnični humanizem, v na-sprotju z zlaganim meičan-skim, da je, v gledaliskem smislu, vznikla kot reakcija na malomeščanski sentimen-talni teater. da je v formal-nem oziru izrazito novatorska. Brecht je rasel sredi polaki-ranih protislovij kapitalizma 20. stol... Prav iz spoznanja tega dejstva pa tudi izvira njegova brezobzirna premočrt-nost, brezobzirnost. Razumlji-vo je zato, da je moral 1933. leta bežati iz domovine. Bil je preradoveden in preveč resni-coljuben do svoje publike, | proletariata. "Preveč je spra-! ševal, če vejo mar, od kod bo-gatim njih denar« (Song oSa-lamonu). Njegova misel pa se je vendarle razraščala. Zlasti še po ustanovitvi Berlinskega ansambla, ki mu je bil Brecht glavni dramatik, dramaturg in režiser. Tudi njegov vpliv se je razlezel po svetu in še po-sebno v Nemčiji. (Dva odliČna nemška filma, ki smo jih ime-II priliko videti Nedokonča-na zgodba in Deklica Rosema-rie, to nedvomno potrjujeta). Brechtovo gledališče je za-vestno borbeno gledališče. Prav iz te zavesti izvira tudi njegova teorija gledališča, ki je diametralno nasprotje teo-riji Stanislavskega. Ce je Sta-nislavski zahteval od igralca ne igranja, marveč vživetja in živetja vloge, ker je po njego-vem le tako mogoče doseči tu-di vživetje gledalca in preliva-nje ideje in lepote iz gledališ-kega odra v gledalčevo zavest in dušo, zahteva Brecht čisto nekaj nasprotnega. Svojo mi-sel in zahtevo je zgostil v ta-ko imenovani odtujitveni efekt. (Verfremdungs-efekt). To pa se pravi, da mora gle-dališče pripraviti gledalca v situacijo, ko gleda, vidi, spoz-nava in sproti razsoja. In ta njegova zahteva ima svoje či-sto logične osnove. Brecht so-di, da gledalca v 20. st. ni mo-či več prepričati, da je doga-janje na odru resnično doga-janje. Zato je po njegovem težnja gledališča v to smer ja-lov posel. In drugič: kolikor pa gledališču to uspe — reci-mo, da gre to na račun gle-dalčeve neosveščenosti, je ta uspeh bolj škodljiv kot kori-sten. Gledalca emocialno po-vleče za seboj in mu s tem vzame sposobnost sodbe o do-gajanju na odru. In kaj vse se tako gledalcu lahko podtakne kot resnico! Po Brechtu mora zato gledalec stopiti nad do-gajanje in razsojati. Ker gle-dališče mora biti borbena for-macija za napredno misel in za nov svet! Avtor daje svojim delom le sugestije, vzpodbude za razredno osveščanje. — Ne gre. da bi s tema stališčema polemizirali. Očitno pa je, da imata vsak po svoje prav. Brecht torej zahteva od igralca igranja ne živetja, od gledalca pa opredelitve. Po tej in gornjih ugotovitvah bo mo lahko razumeli uspeh, ki ga je doživela »Opera za tri groše« ob prvi uprizoritvi. Padla je kot bomba v nepo-sredno aktualnost. Brecht je, v skladu s svojo teorijo gleda-lišča, kl ga za razliko od kla-sičnega imenuje epično gleda- lišče, nanizal vrsto podob so dobne družbe: zlagane morale, ki se greje ob svetem pismu; po vzoru kapitalistične druž-bene lestvice razslojenega družbenega dna, kjer vsakdo vsakogar grize v svojem boju za obstanek; korumpiranega sistema oblasti, kjer je težko potegniti mejo med gentleme-ni in razbojnikl, toliko podob-nosti je med njimi... Vse to je sproti komentiral, bolje re-čeno: na vse je sproti s prstom pokazal. Ta prst, njegovo orož je. so songi. In dosegel je svoj uspeh. Gledalec je videl na odru to, kar je srečal vsak dan, kar ga je živo zadevalo. In vse to mu Je avtor naslikal v živi poulični govorici, s satf-rično priostrenimi besedami, z osvobajajočim humorjem. Gle dalcu so se razprle zenice. Po-nižani človek se je jasno in trdno opredelil. Zdaj mu je avtor prišepnil §e geslo: Naj-prej kruh, potem pridiga o morali! In še optimistično mi-sel: »Ta bedni svet sl v roke seže, ko si od hleba vsak svoj kos odreže«. (Iz Songa). Dose-gel je vse. Njegova misel je šla v svet. Pomagala ji je že glasba Kurta Weilla, ki je s svojo preprostostjo in pevnost-jo Brechtovo misel vlila med mase proletariata. Zdaj tudi lahko razumemo, zakaj je Brecht doživljal tak uspeh na razvalinah povojne Nemčije in povojnega sveta sploh. In pri nas, 1961 Ieta? — Ti-stega kar je Brecht od gleda-lišča najbolj zahteval, to je aktualnosti, napredne borbene angažiranosti, naša uprizori-tev ne more več imeti. Razurn-ljivo. Mi gledamo njegovo de-lo, dasi v svetu še močno ak-tualno le kot skup^k slik iz preteklosti. Nič več nas v živo ne zadeva. Opredeliti se ne moremo več, ker smo se že opredelili. In 6e več kot to! Ker pa je tako, Brechtova ide-ja gledališča v našem prime-ru izgubi svoj živ smisel. «Ope ra za tri groše« se nekako sa-ma v sebi zruši. Zato pa bi bi-lo prav, da bi naša Drama segla po čem drugem iz obsež-nega Brechtovega repertoarja, dasi tudi temu delu ne gre od-rekati še nekaterih drugih kvalitet, recimo duhovitosti, humorja in poezije. A prav sugestivne Brechtove poezije bi v drugih njegovih delih našli še veliko več. Uprizoritev v ljubljanski Drami se je skušala rešiti iz zadrege s spektaklom (kdo ve zakaj imajo tam spektakle ta-ko radi?). Režija Franceta Jamnika je izkoristila vse kar premore naše gledališče: sko-raj ves ansambel, vso razpo-ložljivo odrsko tehniko, raz-svetljavo (Lojze Vene in Viti Lavrenčič) ki je bila, sama za-se zelo efektna, pisanost ko-stumov, ki jih je v skladu z režiserjevim konceptom zas-novala Alenka Bartlova, ba-let itd. Skušala pa je stvari tudi aktuali7jrati z nekaj vlož-ki iz naše stvarnosti. To je Brecht vselej dovoljeval, prav zaprav želel. Tudi sam je tako aktualiziral dela drugih av-torjev. Spomnimo se napri-mer »Svejka v drugi svetovni vojni*. Le da so te naše aktu-alnosti, v Drami, izzvenele malce banalno, zlasti ker so bile neznatne in večje tudi ni-so mogle biti. Bolje bi bilo za-to, da bi delo pustili takšno kot je. To bi bil vsaj veren dokument. Je pa Jamnik mizanscensko postavil stvari tako, da jih spričo nevelikega odra skoraj ne bi mogel bolje. Mo^no na roko mu je šla funkcionalna scena Mileta Koruna, primer-no ubran tempo predstave pa je lepo podrčtovala godba Ljudske milice. Od igralcev velja na prvem mestu omeniti Dušo Počkaje-vo v vlogi Polly Peachumove. Najbolj je znala ubirati prave strune. Največ je gradila z ne-ko prijetno naivnostjo, kl pa je znala biti tudi preračunlji-va. V songe je znala vdahniti tudi primerno dozo občutja. Zelo na mestu je bila njena temperamentnost in ritmična razgibanost. Ni zato čudno, da je doživela nekaj aplavzov na odprti sceni. Souček je bil kot »Mackie Nož« spet zelo samosvoj. Vlo-gi tega gentlemena — tolovaja ali tolovaja — gentlemena je znal dati vse dimenzije: dik-tatorstvo, grobost naveličanost pa tudi nežnost in ponosno zadržanost, kot je pač terjala situacija. Svoj lik je zgradil z nszmotljivim posluhom za pravo mero. Za njim je bilo čutiti temeljito in trdo delo. Zdi se, da Severju Brechto-va dramatika leži. Kot da ga njegovi liki s svojo življensko-stjo kar izziivajo k uporabi vseh bogatih igralskih regi-strov. Se vedno nam je v spo-minu njegov Azdak iz »Kav-kaškega kroga s kredo« ali pa njegov Švejk. Prav tako po-srečen je njegov Peachum — ta kralj beračev. Vsaki situa-ciji zna najti svojo pozo, vsaki misli svojo mimiko in svojo modulacijo stavka. Nekoliko nemogoč pa je bil Bert Sotlar kot Brown, vrhov-ni šef londonske policije. Brownovo dvojnost med za- sebništvom in uradništvom je prikazal le dvobarvno, brez prehodov, vse prej kot prepri-čljivo. Ni bil ne človek ne lo-pov niti nič vmes ne. Kot da mu je zmanjkalo posluha in moči. Naj omenim še nekam kri-čavo izstopanje Vide Juvano-ve, ki igra Peachumovo ženo in se vseh drugih — še 21 jih je, brez statistov — dotaknem le na sploh. Vsega je bilo do-volj. Posluha za ubranost ce-lote prijetne igrivosti, pa tudi veliko nedomiselne, že kar amaterske gestjkulacije. Ne-mara gre tu za nesporazum z Brechtovo zahtevo »po igra-nju-«. Ali taki ustanovi kot je naša Drama tega vendarle ne gre šteti v dobro. Za zaključek: VeČ temeljite razsodnosti pri izbiri reperto-arja bi naše gledališče nema-ra obvarovalo marsikatere plit vosti, ki ni v skladu s poslan-stvom gledališča sploh. S. E. MARCEL CARNE — PREVARANTI Mladina in družba Govoriti o Pr&oarantih po-meni govoriti predvsem o ho~ tenju režiserja, da bi opozoril na pereč problem današnje francoske družbe (ne samo francoske?!), na njeno mladino, prarvzaprav na tisti del te mla-dine, ki bi moral biti že toliko zrel, da bi lahko nosil tudi kakšne odgovomosti, skratka, ki bi se lahko že vkljuHl in spojil s prizadevanji te druž-be, seveda za ceno licemersko smejoče se maske in tako pre-našal otopelo filistrsko vsakda-njost. Toda Prevaranti tega no-čejo. zavračajo etiine in moral-ne norme te družbe ter iščejo izhod nekje drugod, in sicer v nekakšnem moralnem hedo-nizmu in rušenju celotnega moralnega kodeksa, ne le v svojem okolju. temveč povsod. Carnč je vse to povedal pre-pričljivo, toda pr% okusu naiv-nosti — nekateri njegovi juna-ki (Alain, pravi celo, da je Iju-bezen negacija individua) go~ vorijo tako, kot bi ro počenjali zagovomiki že zdavnaj naplav-Ijenega eksistendalizma in drugih dekademinih tokov so-dobne ftložofije — se ne more-mo ubraniti. Toda to ni tolik-šnega pomena. Gre za nekaj drugeja. tudi ne za obrabljeno frazo o več-nem nasprotju na relaciji sta-ro — novo, mladi — stari, gre za druibene vzrdke, da somla-di Ijudje postali takšni. Na nje namigne že zdravnik, ko pravi, da je tega vzrok 50 let zmede pred njimi in 50 let zmede ie za njimi. Ti mladi Ijudje ne najdejo smisla svojemu življe-nju, ali bolje, ne najdejo dljev, sicer pa, tega ni lahko najti, kajti mlmli so ča$i ekonomske-ga liberalizma, češ sreča ti leži pri nogah, samo skloni se in zgrabi jo. Delajo ne, delo se jim gnusi in ga odklanjajo. Mic ce-lo pravi. da je tisti. ki dela, heroj (Micin brat in mati). De-lo za njih nl merilo etične vrednosti človeka, v tem pa tu-di leži osnovni problem Preva-rantov. oziroma tu najdemo tu-di njihov konflikt z okoljem, družbo {n družbenim sistemom. fci je sicer daleč od tega, da bi temeljil na vrednosti človeike-ga dela kot osnovni etlčni in materialni vrednoti. Družba, v kateri Hvijo, je v hudi krizi, materialni in duhovni, zlasti pa nazaduje moralno. O tem menda ni dvoma. Kako naj se mladi znajdejo, kako naj zasedejo svoje mesto med Ijudmi, katerih večji del je malomeščanov in filistrov, ki za cervo relativnega social-nega udx)bja in gotovosti nasto-pajo v vlogi afriškega, noja, zlasti takrati, ko jim grozi. de-nimo, kakšno nematerialno spo-znanje. To bi namreč utegnilo načeti njihov notranji mir, omejen le z odncsi, ki obsta-jajo v družbi pri doseganju materialnih koristi. ln duševni profil Prevaran-tov. Ta kaže ostro začrtano po-dobo moralne dileme, pr{ vseh. Dileme zato, ker v sebi ne naj-dejo sebe — pravilne poti, ki obljublja petspektivo. Poznajo le eno pot — hrupne zabave, ki naj potešifo notranjo nape-tost. Tudi te so včasih zaman, ne zadoščajo. Potrebm so hujši pretresi. zlasti takšni, ki koke-tirajo s smrtjo. Toda, kaj je pozitivno pri vsem tem. kako ti mladi Ijudje dokazujejo, da živijo in da se ne vdajajo sa mozadovoljstvu. Odgovor je «o-mo eden: v tem, da iščejo, v tem, da jih je eno samo veliko hotenje, kako najti pot iz tega in razkrinkati zlaganost lažne malomeščanske morale. To je tudi njihova edina etična vred~ nota. Camiju je tuj namen, da bi jih grajal, sluiijo mu le kot sredstvo za obsojanje razmer, ki so dovolile, da so mladi Ijudje pasivni do akolja in da njihovo početje izveni bolj ali manj anarhistično. In konec v filmu. Melanholija z rahlo primesjo optimizma. vendarpa niti besede o tem. kako živeti napre). Carni je vzbudil pri nas s svojim delom precejšnjo po-zornost, zlasti med mladimi in mlajšimi. Vprašanje je le, a>H jih je prisilili k razmišljanju. To pa je prav pri tem filmu zelo pomembno. -ši. Prizor iz novega slovenskega filma »Ples v dežjn« SHOLOM ALEICHEUM PAR Pisatelj Sholom Aleichem je eden najbolj znanih predstavnikov židovske literature. V svojski, fantastično vizionalni groteski z naslovom »Par» je združil na videz popol-noma nezdružljiva eiementa: pradavni, vedno znova potrjeni strah Zidov pred zlostav-Ijanjem, uničenjem, in hujskaške zgodbe njihovih preganjalcev o židovskih »ne-čistih*. barbarskih običajih. Oba svetova, preganjani in preganjalski, je združil In obrnil na glavo ln ju postavil v okvir bizarne, grozljivo realistično pripovedovane zgodbe. Bila je vlažna žalostna pomladanska noč. Svet je apal v temi in tišini. BHa je noč ao taodne sanje. Grozne sanje. Vso noč so ga vznemirja-le kure, gosi in race. Prav posebej se je od vseh razlikoval nek petelin, mlad, rdeč fjp nesramen ptič, ki ni in ni hotel iz-ginUi. Neprenehoma je bil tu in izzivalno popeval nesmiselno pesmico: Kukw-rikusriku-riil.. * Vlovljen boš tudi ti-i-i Pretepen boš tudi ti-i-i-{ Vrat ti prerežejo V ponev te vržejo Oglodajo te do kosti-i-i... In vsakokrat, ko je rdeči petelin izpel tvofo pe«mfco, so kure, gosi in race zagnals n&nosen vrlšč. Pravkar je hotel rdečega mladega pete-nauHti lepega vedenja, ko je zaslišal jmje korakov. Posijala je luč. Zrak je pt>tn ditojih, neznanih, nezemeljsk;h glasov: »Ne tega — onega drugega — zgra-bi ga — pazi, da ti ne uide — pazl, da mu ne zlomiš nog — ga imaš? — dvignimo ga — v voz z njim — *. Dvojica močnih rok ga je zgrabila, mu zvezala noge in ga vrgla v prostoren voz. V temi je mogel zaznati še eno bitje, očitno žensko. Cemelo je v kotu in drhte-lo. Okrog voza sta si dajala opravka dva moža. Eden je bil divjega videza ln golo-glav, drugi prav tako divji, toda poUrit s kožuhovinasto kapo. Gologlavi je pazljivo pregledoval voz in konja. Medtem je ko. žuhovinasti divje skočil na voz in pristal s tako silo na nogah obeh v.jetnikov. da se jima je zvrtelo v glavah. »Zdaj pa pazi, da se ti ne bosta raz-vezala in ušla. Slišiš?« Svarilo je prišlo s strani gologlavega toda kožuhovinasti se ni potrudil, da b* mu odgovoril. Udaril je po konjih in odpelja. li so. XXX To, da sta preživela noč, je bil pravi čudež. Niti pojma nista vmela, kje sta, kam ju vodijo m zakaj. Zoradi teme se nista mogla kaj dobro videti. Sele po svltu sta se lahko ogledala drug drugega in se začela tiho razgovar-jatk »Dobro jutro gospodična.* »Dobro jutro.« »Prisegel bi lahko, da ste ena naše vrste —« »Ni vam treba prisegati. Verjela vam bom brez prisege.« »Takoj sem vas spoznal, zaradl vaše ogrlice.* * »To kaže, da imate dobre oči.« Prešlo je nekaj minut, nato je zopet spregovoril. »Kako se počutite?« »Tako, da bi to želela svofemu najhuj-šemu sovražniku.« Zopet premor, nato pa ji je zašepelal v uho: »Nekaj bi vas hotel vprašati.* »Do.« »Ceso ste obtoženi?« »Istega kot vL« »Mislim, kaj ste zagrešill?* »Isto kot vL« »Boli me, ker ste jezni zaradi nečesa.- »Jezna! Neotesanec! Najprej se vflnezdi na mojih nogdh, nato pa se pritožuj?, do sem jezna!« »Kaj pravite? Jaz, na vaših nogah?* *Kdo pa drug?« »On, divjak s ko&uhovinasto kapo, dn bi ga vrag odneseV* »Res? Pa sem mislila, da ste vi Opro stite mt, če sem ranila vaša čustva « Več nista mogla reči, kajti tnož s kotu-hovinasto kapo se je pridvignil in pričel kot blazen bičati konje. Voz je planil na-prej. Jetnvka sta prisluškovala trzanju svo-jih teles. Naenkrat »e je voz ustavil in uzrla sta nekaj, česar nista videla še nik-dar doslej. XXX Prvič v žMjenju sta zagledala neznan-sko množico konj, krav, telet, prašičev vn Ijudi, zbrarah na enem mestu. Vozovi s snetimi strehami so bili napolnjeni s hra-no, hlebci kruha in živimi bitji — kurami gosmi in racami, nakopičenimi drug čez drugega. Na nekem vozu je ležal zvezan prašič in njegovi kriki upora so bili oglu-šujočiy pa vendar mu nihče ni posvečal pozornosti. Vsakdo je bil razburjen, vsi so govorili obenem, vsakdo je bil z nečim zaposlen — pravi sejem. Na ta kraj ju je pripeljal divjak s ko-žuhovinasto kapo. Spustil se je z voza in se začel ukvarjati z jetnikoma. Vzdram.Ua sta se, čudno vznemirjena. Kaj bodo zdaj storili z njima? Ju bodo razvezali? Ju bo-do morda osvobodili \ti pustili, da gresta, kamor ju je volja? Njuno veselje pa }e bilo kratko. Ko??;-hovinasti ju je le pomaknil na vozu ne-koliko više, najbrž zato, da bi ju množicn mogla bolje vuleti Strahomo poniža.riie' Pu vendar se je dalo gledati na to tudi dru-gače: Morda je bolje, da ju vsakdo 'ahko vidi. Naj vidi svet! Morda ju bo videla kakšna dobrotljiim duša in sahterala od divjaka pojasnla Zakap Čemu? Tako sta razmišljala nedolžna ir.tmka •n zdi se da sta razviišljila pravilno. kajt' lojavila se je dohrotljiva duša košata čen *k<; v turSkem šalu Prbližala se je, se ^otaknila voza in vprašala kožuhovinrs^e-- itd. (Glej »Dekle z Via Flaminie«, • Ljudska knjiga). Pred kratkim sem prebral roman »Križi ob progi« ZdenSka Pluhdfa. Ze takoj v začetku sem se moral spri-jazniti s stalnim spreminjanjem časa, večkrat celo v istem stavku. No, to bi lahko bilo tudi v izvirniku. Vendar sem kmalu zatem zasledil besedo »inače« (inače ne bo miru), ki se še večkrat ponavlja, čeprav zveni precej trdo in bi jo brez škode lahko nadomestili s »sicer« ali kako drugače. Tudt bi težko koga zagotavljali o čem, ampak mu lahko samo zagotavljamo (str. 19). Na isti strani lahko beremo tudi te stavke z menjanim časom: »Stefan si tiho požvižgava trudeč se, da uredi svoje misli. Stisnil je zobe«. »Črni delavd tovorijo blago iz trebušastih misisipskih ladij, od juga pa je zavel ...*• O tem, kako čudno zvenijo taki stavki, smo si menda na jasnem. Se bolj sem se začudil, ko sem prebral na več mestih besedo -kovčeka*-. Res je prvi sklon ednine »-kovček«, nika-kor pa ne prvi sklon dvojine. Na isti strani beremo tudi, da *za pol ure odide vlak«. Mogoče je odiel »čez pol ure-», kajti da bi se odpeljal za pol ure in se potem vrnil, ne verjamem. Tudi namesto kedaj bi brez škode lahko rekli kdaj, kljub doktorjevemu žargonu. — Konj navadno žre in ne žere! Ko sem bral, da »je dedku odtrgalo roko, kadar so odstreljevali skalo.. .*, sem mislil, da mu jo je odtrgalo pri vsakem od-streljevanju! »Neki je raje v tujih deželah — daleč od doma.* — Clovek tudi ne more žaloviti sapo, ampak yo samo zajame. — Se bi lahko našteval, vendar naj bo to dovolj. Bolj pikan-ten bralec bi našel še več napak, vendar so dovolj tudi ta. — Ljudje, ki berejo knjige, se iz njih učijo lepega knjižnega jezika, zato bi prevajalci morali vsekakor bolj paziti. Navse-zadnje pa mora vsako knjigo pred tiskom verjetno prebrati tudi lektor?!... —g bila na dejstvo, da sta še zelo daleč od svobode. In kar precej časa sta potrebo-vala za spoznanje, da sto še vedno ostala jetnika. ZnaŠla sta se v temnem kotts., s toplo pečjo na eni strani in z mrzlim zi-dom na drugi, izhod pa je zagrajevala pre* vrnjena lestev. Pustili so jima hrane vn pijače in zdaj sta ostala sama, preputče-na milosti Gospodovi, kot pravijo. Ko ita pregledala svoje novo bivališče, sta dol~ go zrla drug v drugega kot to počno tujci, potem pa sta se obrnlla vsak v svoj kot in se prepustila vsak svojim mislim. Toda ni jima b;2o 'dano, da bi dolgo premišljala. Vrata njunega zapora so se odprla in noter se je nagnetla mnohca žensk, ki jih je vodila žena v turškem šalu, Turški šal je popelfal ienske do jetmkov pokazal nanju i si dala zanju?« »Uganite.* Vse so uganjevale in nobena ni zadela Ko je turški §al povedal ceno, so v silnem začudenju plosknile z rokami Zavist se jim je splazila na obraze Na lica jim fe planila rdečica, oči so jirn zagorele, toda iz ust jim je pritekel iok sa-mih dobrih želja. »Uporabljoi iih v svoje dobro zdravie' Da bi jih s pridom v.Siimla! Da bi vsc leto bila tako dobre sreče! Sknpaj s tvojirn mo. žem in tvo*mi ntmki!' »Amen! Hvala enako Hvala enako • Zenske so odšle, trenutek kasneje pa je iurški šal pripelial skozi vrata čudntga moža, ki mu je ?ez nh*n~ visela kodeijo fdečih las. Ko ga ie vedln k jetnikoma, mv Jt z obraza sijal povos. *No, V i ste pač mož, ki nekaj razume. Kaj pa vi pravite k temu parui« Lasata oseba je divje strmela predse. »Jaz, da bi bil izvedenec? Kaj pa faz vem o teh stvareh?* »Solnik ste, in kjer je pouk, tam je tudi modrost. Ali nam ne bo Gospod vsližal k osher ja (blagoslovljene hrane) za Veliki Pessah) (židovski praznik)? Ali ni vse to v slavo N}egovega sladkega imena?« Lasata oseba si je potegnila z roko po bradi, se zastrmela v nebo in pobožno iz-rekla: »Naj Vsemogočni vsem Židom usliši k o sher za V eliki P essah!* Turški šal in lasati mož sta odšla in par je ostai sam. Za trenutek sta ostala tiJia, še vedno oprezna drug pred drugim. Pd-tem pa je ona planila v čuden jok — na pol kašljanje, napol vreščanje. Obmil se je k njej. *Kaj vas teži, gospo-dična?« »Nič. Mislila sem na dom.« »iVesmisel Pozabiti morate na to. Bolje bo, da doženeva svoj položaj in skleneva, kaj je storiti.o »Doženeva svoj položaj? Saj je dovolj jasen. V nadlogi sva, v veliki nadlogi « »Na primer?* »Ali ne vidite, da sva prodana divja-kom, koi se prodajajo domače živali?* »7n kaj nama bodo storili?* >Mnogo Ko sem bila Se čisto majhna sem slišala mnogo zgodb o tem, kaj vse počno ti divjaki s kom naše vrste, če jim nade n roke.* »Nesmisel! Ne smete verjeti v prav-ijiee.« »To nteo pravljice. To mi je pripovedo-nala moja, sestra. Rekla je, da so oktrutnej- št od divjih zvezi. Ce kdo naše vrste pade v kremplje zveri, ga ta požre, in to je vse, kar stori z njim, če pa — * »No, no, prijateljica moja, zdi se mi, da imate preveč pesimističen pogled na suefc.« »Preveč, kakšen?* »Preveč pesvmističen.* »Kaj se to pravi, pesimističen?* »No, to pomeni, da gledate skozl irna oiala.« »Jaz ne nosim očal.< »Ha - ha.« »Zakaj se smejete?* »Gospodična, vi ste —« »Jaz sem fcoj?« Hotel ji je povedatl, toda nenadoina so se odprla vrata in — r x x Vrata so se odprla na stežaj in kot vl. har je vdrla truma paglavcev. Z rdečico v licih in z radovednimi očmi so se zagnah proti peči. »Kje pa sta? Kje? Tuka) sta, prav tu-fcaj. Jankel! Berel! Velvel! Eli! GeceV Hl tro, pridtte sem!* Šele zdaj je par spoznal, kakšen )e pekel v resnic muke, trpljenje. nenehvo ponižanje. Truma je padla po njtfu kot dvjaki iz džungle Skakali $o okrog njija.ju raziskovali z vseh strani in se *ima glasno posmehovali. »Jozel, porjlej si ta nos!* »Kumara, Berel, prava kumara.* »Velvel! PAegni ga ?a nos'» »Ne za usta. EH, takole!« »Se bolj pa potegni, Gecel! Da bo zatu. lilU »VI vsi stp hodaki Ovi tulijo samo. fe jim Žvižgaš. Zvižflanja ne morejo prenesti HoČete videti? Zdaj bom zaivižgal- FiiiH.. Vsa razburjena sta se jetnika zmedla, sklonila glavi in enoglasno zavpila- HAL-DER! HALDER! HALDER! (Milostl Otrod so povzeli za njima in se jima kruto rogali: »Halder-kalder, halder-kal-der, halder-kalder!* Še bolj razdraiena sta jetnika zavpila glasneje. Otroci so bili navdušeni. Krčili so se od smeha in se jima še glasneje toga-li: »Halder-kalder, halder.kalder!* Zabava se je razvila v tak trušč, da je privršala ženska v turškem šalu, bog naj jo blagoslovi, grabila po otrocih in jih vrgla ven, pri tem pa vsakemu dala nekaj donečih zaušnic. Ta postopek je zaključila z vseobsegajočo kletvijo. »Da bi vas uda-rili, o Gospodar svetd, ogenj in kuga in kolera. Da bi vas zagrabili in pog-ubili enega za drugim, skupaj z vsemi odpadni-ki, o dragi gospod, in da bi nihče od vas ne ostal, da bl videl Veliki Pessah, o dragi, milosti polni gospod.* Odrešena svojih mučiteljev, se jetnika še dolgo nista mogla umiriti. Divji krikt, žvižflanje in smeh malih barbarov so jimo doveli po ušesih. Kasneje je on polagomo prišel do spoznanja, da je žalovanje ob praznem trebuhu brez smisla in počasi se ie začel približevati hrani. •Gospodična.« je rekeUiovarišici, »kako dolgo si boste še delali skrbi? Ča$ je za jed. Nebo se nl podrlo, verjemith mi, midva pn visva imela grižljaja u ustih ves dan.* »Le jsjte Jaz že ne bom.« »Zakaj ne? Se mar postite?« »Ne. Ne bom jedla, pa je.« • Morda jim hočete dati lekcijo? Pričeti ¦ oladovno stavko? Dosegli boste le to. da ii boste škodovali — to je vse, kar vam ' l »Enostavno ne morem razumeti, kako bi mogla jesti. Sploh ne bi šlo dot.« »Bi že *lo dol, seveda bi šlo. Prvl griim Ijaj deluje kot stimulans.t *Kot kaj?* »Kot stimulans.* »Takšne čudne besede uporabljate* »Ha-ha.* *Se zopet smejete? Zakaj pa zdaj?* »Spomnil sem se malih paglavcev,- »Potem pa, res nimate vzroka za smeh.c *Kaj pa hočete, naj storim? Jokam?* »Zakaj pa se niste smejali takrat, ko so bili tukaj?* *Kaj pa sem počel?* »Zdi se mi, da ste kričalL* *Jaz sem kričal? Jaz?* »Kdo pa drug? Ali sem mogoče jaz?« »Vi ste prvi začeli vpiti halder halder, halder.* »Oprostite, ampak vl ste bili tistl, ki je prvi zavpil halder, halder.« *In če tudi, zakaj bi se sramoval, če sem jaz prvi začei?« »In zakaj naj bi se sramovala jaz, č« sem jaz prva začela?* »Če se ni čemu sramovati, zaka} pa st* povesili nos?t »Jaz, povesila nos?* *Kdo pa drug?* >Oh, všakdo opazi vse druge noeove orej kot svojega lastnega.« Škoda. da se ?ankmivi razgovor ni mo~ Qel nadaljevati, toda prekinilh. ga je Zenska v turškem šalu, gospodarica njunega ZCU °ra (Konec pkvenstvo flrj v smucakju Ekipni prvak še vedno Ljubljana Prvaki med posamezniki (A skupino) stalom: Janez šarc in Alenka Žumer (oba LL), veleslalom: Niko Strauss (Rijeka) in Tatjona Hafner (Lj.) Pretekli petek im soboto je bilo v Kranjski gori meduni-verzitetno prvenstvo Jugosla-vije v smučaoju. Tekmovanje sta organizirala Zveza študen-tovskih športnih organizacij in AkademsM smučarski klub Olympia. Poleg univerzitetnih ekip iz Beograda, Zagreba, Ri-jeke, Sarajeva in Ljubljane so se tekmovanja udeležili tudi študentje univerze in Tehnične visoke šole iz Miinchena ter univerze v Grazu. Tekmovalci so nastopili le v dveh disciplinah: slalomu in veleslalomu, ker za tek ni bilo ložnosti za izpopolnjevanje kot Ijiubljaoiski predstavniki. Tudi izbira ljubljanske ekipe po re-zultatih prejšnjega prvenstva ni bila najboljša, a edina re-šitev, saj so se tekmovalci prvič po enem letu spet sre-čali, — brez vsakršnih skupnih priprav. Če k temu dodamo še, da so nekateri nastopali del-no poškodovani. smo lahko z izid' kar zadovoljni. Brez dvo-ma pa bodo ti i;ezultati povod za izboljšanje, oziroma za na-črtno pripravljanje naših re-prezentantov za prihodnjo smučarsko sezono. Peter Lakota je tokrat nastopil le v slalomu. Osvojil je S. mesto Slika je z lanskega tekmovanja dovolj prijav. Tudi tokrat je bila udeležba študentk neza-dovoljiva, saj je le Ljubljana prijaviJa 3 tekrnovalke. Vreme je bilo tekmovalcem naklonjeno, saj je oba dneva srijalo sonce, saino snežne pri-litke niso bdle najiboljše in so morali postaviti progo — za-radi ledu — na precej nevar-nem terenu. Organizacija tekmovanja in tudi disciplina tekrnovalcev je bila letos znatno boljša kot pretekla leta. Posebej je raz-veseljivo dejstvo, da so nasto-pile poleg ljubljanske še 4 dru-ge univerzitetne ekipe. Tekmo-vanje pa je že taikoj prvi dan pckazalo, da srnučanje posta-ja čedalje manj domena le slovenskih tekmovalcev. 17. III. - SLALOM Prvi dan so se tekmovalci pomerili v slalomu na progi, ki jo je postavil znani stro-kovnjak Vojteh Budinek. Tek-movalce bi lahko uvrstili v tri kakovostne skupine. V prvi je Peter Lakota — kot edini ju-goslovanski reprezentant — bil neenak boj z odličnimi Nemci in Avstrijci. Zal je imel zad-njo številko med sebi enakimi uasprotniki. V drugo skupino lahko postavimo Ljubljančana Šarca, ostale inozemce in naj-boljše predstavnike ostalih ju-gos^ovanskih univerz. Tretjo skupino pa sestavljajo ostali tekmovalci Zagreba, Beogra-da. Rijeke in Sarajeva. Pravila tekmovanja so dolo-čala, da tekmujejo študentje -smučarji zveznega, prvega in drugega razreda v posebni B skupini. V tej je postal prvak lanskoletni zmagovalec Peter Lakota. V A skupini pa je zma-gal Šarc Janez prav tako z ljubljanske univerze. REZULTATI SLALOM: Studentke (5 tekmovalk): 1. Lilo de Crinis 2,17,0, 2. Gisi Gaber (obe Graz) 2:25,2, 3. Žumer AJenka (Lj) 5:28,3. Študentje (34 tekmoval-cev): 1. Leis 1:41,1, 2. Miller K. (oba Univ. Mu) 1:42,5, 3. La-kota Peter (Lj) 1:45,5, 4. Grassl (THMii) 1:46,6, 5. Kniepeiss (G) 1:50,2, 6. Scherm (Univ. Mu) 2:01,6, 7. Keglovics (G) 2:02,2, 8. Bauer (Univ. Mii) 2:03,0, 9. Šarc (Lj) 1:11,9, 10. Hick (G) 2:12,0,... 13. Bahovec (Zgb) 2:20,2, 15. Pirc 2:30,16, 16. Tkavc Emil 2:30,6, 18. Ber-toncelj (vsi Lj) 2:22,0, 19. Ko-stclič (Zgb) 2:37,5, 20. Pajič (Sar) 2:39,6 itd. Med študentkami se je očit-no pokazalo, da naše še precej časa ne bodo kos zahtevnim progana, niti kolegicam na mednarodnih tekmovanjih. Ob-žalovati je, da ostale jugoslo-vamske ekipe niso pripeljale tekmovalk, da bi lahko pri-merjali njihov napredek z na-šimi študentkaTni. Med študenti je bilo vsaiko-mur jasno, da so kolegi, po-sebno Zagrebčani (ti so imeli Se posebno srečo pri žrebanju starfcndh številk) zelo napre-dovaJi od lanskoletnega prven-Sfoa. Bržkone so imeli več pri- 18. III. - VELESLALOM TUDI ZA PRVENSTVO LJUBLJANSKE UNIVERZE Tekmovanje v veleslalomu je bilo združeno z medfakul-tetnim prvenstvom ljubljanske urrverze. Ljubljanski študent-je so vozili za tefemovalci imi-verzitetnih ekip, kar je v pre-cejšnji meri vplivalo na re-zultate, saj so poslednji vozili v znatno slabših pogojih kot ostali. Organizatorji bi vseka-kor morali poskrbeti za večje štev:lo ljudi, ki bi vzdrževali progo in red na njej, saj se je večkrat primerilo, da so se iz-letniki in drugi smučarji zna-šli na progi in ovirali tekmo-valce. Prav tako bi za bodoča medfaikultetna prvenstva pred-lagali organizatorjem, da tek-movanja ne združuje z med-univerzitetnim ali celo med-narodnih prvenstvom in to iz dveh razlogov. Prvič: razlikn v težini proge in kakovost: tekmovalcev in drugič: naši reprezentanti, katerih uvrsti-tev se šteje tudi za fa/kultetc. imajo zato ugodnejše startno številke. Poleg tega bi tako prvenstvo bila prilika za do-končno izbiro reprezentanc, k: bi potem nastopila na med-univerzitetnem prvenstvu. Tudi tokrat ni bila udeležba študentk zavidljiva, sicer pa itak proga n.i ustrezala smu-čarskemu znanju naših kole-gic, ki še nimajo nobenih pra-vih tekm/ivalnih izkušenj. Pri študentih je posegel v boj z inozemci le Šarc Janez, ki se je uvrstil na 8. mesto. Nepričakovano se ie tik za njim znašel predstavnik iz Rijeke — Strauss Niko, ki je s tem svojim dosežkom pri-pravil največje presenečenje državnega prvenstva. Ljub-Ijančan Šarc namreč spada pr veTeslalomu v B skupino. Tako je postal študentovski prvak v veleslalomu Riječan Strauss — prvi tekmovalec, ki je od-vzel Ljubljančanom dolgoletni primat. Za nadaljnji hladen tuš za ljubljanske tekmovalce sta poskrbela še Zagrebčan Bahovec in Sarajevčan Mati-jič z uvrstitvijo na 2. in 3. mesto. Lep primer za slab izbor Ijubljanskih zastopnikov je re-zultat študenta VŠTK Tkavca Eda 1:06,2, kar bi zadosto-valo za 2. mesto v meduniver zitetni konkurenci oziroma 1] mesto v splošni razvrstitvi Vendar, žal ni bil uvrščen "\ našo ekipo. Tudi med deklei bi Kromarjeva morebiti Haf nerjevo prehitela v meduni-verzitetni konkurenci enakc kot jo je v medfakultetni. Ta-ko pa je Hafnerjeva — edine zastopnica (ostali dve sta od-stopili) osvojila prvo mesto k s tem, da je vztrajala na res precej zahtevni — progi. Točkovanje za ekipno raz-vrstitev je vzbudilo precej upravičenih pripomb in bi gs kazalo v prihodnje spremeniti REZULTATI VELESLALOM (mednarodna konkurenca): Študentke: 1. Gaber Gisi 1:10,2, 2. Lilo de Crinis («be Graz) 1:22,4, 3. Hafner (Lj) 2:42,2, Študentje: 1. Leis (Univ. M) 0:56,6, 2. Grassl (THM) 0;58,2, 3, Muller K. (Univ. M) 0:59,2, 4. Keglovics (G) 0:59,9, 5. Bauer (Univ. M) 1:00,6,... 8. Šarc (Lj) l;04,3, 9. Strauss (R) 1:04,4, 14. Bahovec (Zgb) 1:10,2, 15. Matijič (Sar) 1:10,8 17. Bertoncelj (Lj) 1:11,7, itd. VELESLALOM ZA MED-FAKULTETNO PRVENSTVO LJUBLJANSKE UNIVERZE: Studentke (14 tekmo-valk): 1. Kromar (pravo) 1:06,0, 2. Hafner (nar. tehn.) 1:15,6, 3. Lokar (fil.) 1;34,4, 4. Murko (nar. tehn.) 1:41,2, 5. Hudobiv-nik (fil.) 1:51,6, 6. Elvič (VSMS) 1:51,7, 7. Lavrenčič (fil) 2:11,3, 8. Kham (nar. tehn.) 4:05,8. Studentje: ?. Tkavc Edo (VŠTK) 1:06,2, 2. Bertoncelj (strojna) 1:11,7, 3. Udir (med.) 1:13,2, 4. Gornik (AVG) 1:15,8, 5. Pirc (med.) 1:17,0, 6. Pust (med.) 1:17,3, 7. Tržan (AVG) 1:20,5, 8. Hribar (V3TK) l;20,7, 9. Zajc (AGG) 1:?2,4, 10. Šmuc Jure (VSTK) 1:22,4, 11. Smuc Matjaž (nar. tehn.) 1:23,8, 12. Okoren (strojna) 1:24,0 itd. Že od svoje ustanovitve leta 1949 si je APD zatlalo nalogo vzbujati ljubezen do prirodne lepote ter smisel za planinstvo in alpinizem. V dvanajstih le-teh svojega delovanja je v tem doseglo že lepe uspehe. Stalen porast članstva, pred-vsem mladine, afirmacija al-pinističnega in drugih ods^ kov kažejo, da je društvo na pravi poti. Delo APD se razvija v po-sameznih odsekih: ALPINISTICNI ODSEK je po številu vzponov in ak-tivnih plezalcev najmočnejši v naši alpinistiki. Bilanca sezo-ne: preko 300 zimskih in let-nih vzponov vseh težavnost-nih stopenj, dve odpravi v Do lomite in Zapadne Alpe, ple-zalna šola, udeležba na tra-diicionalnih alpsko-smučarskih tekmovanjih, plezalni tečaji. Odsek je imel redne sestanke združene s predavanji. TEHNICNI PODODSEK de- luje v okviru alpinističnega odseka. MLADINSKI ODSEK skrbi za zdravo planinsko vzgojo pionirjev in mladincev. Na ljubljanskih osnovnih in sred-njih šolah ima 10 organizira-nih skupin, izvedel je 9 izle-tov, 9 predavanj, 2 mladinska smučarska tečaja, svoj planin-ski orientacdjski pohod. Ekipno: študentke: naravoslovna-tehnologija 139, filozofija 138, pravo 50, VSMS 45; študentje: medicina 139. VSTK 124, strojna 122, AGV 121, narav-tehn. 109, AGG 104, ekonomija 95, elektro 63. S k u p n o : naravosl.-tehn. 248, medicina 139, filozofija 138, VŠTK 124 itd. Zmagovalci so prejeli diplo-me in spominske plakete. Ekipni prvak v meduniverzi-tetnem tekmovanju — Ljub-ljana pa je prejela pokal Univerzitetnega sveta Jjubljan-ske univerze, katerega je pred-stavnici ekipe podelil predsed-nik US tov. Pernuš Jože, po-leg tega pa še pokal ilustrira-ne revije Tovariš, katerega je predal član uredniškega od-bora tov. Božo Kovač. Z letošnjim prvenstvom smo lahko v glavnem zadovoljni Pokazalo pa nam je, da mo-ramo, če želinno še naprej ob-držati najboljša mesta, posve-titi več pozornosti pripravam najboljših, obenem pa tudi si-cer . vzgajati čim več dobrih smučarjev. my Iz dela APD GOSPODARSKI ODSEK skrbi za študentovski planin-ski dom v Tamarju. V načitu je notranja preureditev koče, če bodo le dopuščala finančna sredstva. FOTOODSEK je član Foto-kino zveze Slovenije in Zveze ŠOLT. V skromno urejeni tem nici so bili doseženi že lepi uspehi na področju umetniške in dokumentarne fotografije. Ureja svojo fototeko, v načr-tu je povečanje temnice in začetniški fototečaj s področ-ja gorske fotografije. V okviru društva dektjeta tuda PROPAGANDNI IN MARKACIJSKI ODSEK. Ker je med študenti vedno večje zanimanje za visoko-gorske izlete, bo ADP v letu 1961 poskrbelo za organizacijo le-teh v manj obiskane, a za-nimive kraje naših p4a«irL Veliki oltar Foto: Knez Tone Razgovor našego sodelavca z referentoma za telesno vzgojo na univerzi —¦ Smučarski tečji le ena od akcij univerzitetnih arganov za razvoj telesne vzgoje med študenti Tečaji v Tamarju-uspeli Strelska družina Olympia zdržuje tudi strelce-študente, ki so pričeli resneje vaditi po fakultetnih tekmovanjih, kljub težavam uspehi niso izostali. V ligi okrajnega strelskega odbora so strelci Olympije osvojili I. mesto. Na sliki: Lansko medfakultetno prvenstvo je odkrilo maj-sikaierega dobrega strelca Lahko bi bilo bolje, toda... vrstili v Tamarju. Sedem izmen Prvi korak na tem področju je V prejšnji številki smo obja- vsaka po 30 študentov je v 3 bil storjen že preteklo jesen s vili reportažo o smučarskem te- »delovnih« dneh dobila ali utr- samo ustanovitvijo posebnega čaju za študente ljubljanske dila smučarsko znanje. Ti tečaji referata za telesno vzgojo v univerze v smučanju, ki so se so bili organizirani na pobudo sklopu univerze, ki naj bi skrbel za čim bolj smotrao udejstvo-vanje študentov na področju telesne vzgoje. Nadaljnji korak je bilo organi-ziranje rednih in načrtnih vadb v telovadnicah, katere so si oskrbele posamezne osnovne športne organizacije ZŠŠO na nekaterih fakultetah. Seveda spada sem tudi opremljanje teh (elovadnic z najpotrebnejšhm rekviziti. Tako smo imeli v zim-skem semestru vrsto fakultet, katerih študentje so posečali tedensko vadbo. (na pritner štu-dentje FAGV, medicine, grad-beniki itd.) ' Ni ostalo samo pri' tem. Uni-verza je iz svojega proračuna odobrila pol milijona dinarjev za nabavo rekvizitov in opreme, kar bo gotovo vodilo k še bolj-šemu uspehu in odzivu med štu-denti. Kakšno pa je Vaše mnenje o uspehu tečajev? Z dosežki smo lahko nadvse zadovoljni. Vsi tečajniki, raz-deljeni v dve kakovostni grupi so obdelali program, ki je bil prvotno začrtan. Seveda vse to velja za to kratko razdobje 5 nepopolnih dni, kolikor je tra-jala ena izmena. Tečajniki so tudi poslušali predavanja o na-bavi smučarske opreme, maza-nju in čuvanju smuči ter prvi pomoči, oziroma v nevarnosti v gorah. Vaše kritične pripombe? Poudariti moram, da so tečaj-niki v veliki večini razumeli po-men tečaja, tako da nekatere pomanjkljivosti bivanja v koči Akademskega planinskega dru-štva niso mogle prevladati kori-sti, ki jih je tečaj (kljub svoji kratki dobi) nudil smučarjem-študentom. Brez dvoma bi bil uspeh te-caja znatno boljši, če bi se APD držalo dogovora, tako pa je nc-urejenost prehrane, še bolj pa same koče vplivala negativno še posebej na razvoj družabneg življenja. K sreči smo imeli srečo z vre-menotn, tako, da s-o tečaji ne-ovirano tekli. Omcnim naj, da za podobne prireditve v bodočc koča in sploh Tamar nista pri-merna, posebej ne za začetniške tečaje. Smatram za potrebno naglasi-ti vprašanje izbora kandidatov za tečaj, ki je bil prepuščen športnim odborom fakultet. 2al «mo več*?rat opaziH. da so blli dofočeni oni, ki že precej dobro obvladajo smučanj«. Pohvaliti pa moramo nekatere odbore, ki so v Tamar poslali res najbolj upravičene — to je začetnike. In še Vaši načrti za letni se-mester? Predvsem zagotoviti študen-tom čimveč prostih ur na igri-ščih v Tivoliju, tako za vadbo kot tudi razna fakultetna in medfakultetna tekmovanja. Raz-voj v smeri uvajanja telesne vzgoje v univerzitetni študij pa bo šel v tej smeri, da bodo po-samezne fakultete postopoma nastavljale redne moči za vad-bo svojih študentov. V tem smi-slu nameravamo pritegniti ˇ Ietnem semestru nekaj (zaen-krat samo) honorarnih predava-teljev in instruktorjev za posa-mezne športne panoge. Ta razgovor nam je še enkrat pokazal, da je rešitev množič-nega, načrtnega dela s študenti le v čedalje večjem angažiranju univerzitetne uprave za izbolj-šanje pogojev telesno-vzgojne dejavnosti študentov. Med tečajniki so bili tudi nekateri, ki so se tako-le spuščali po plazu. Zveze študentovskih športnih organizacij, ki je od svoje usta-novitve v januarju 1959 čedalje bolj uspešno skrbela za telesno-vzgojno in športno udejstvova-nje študeitfov naše univerze. S spremembami v našem visokem šolstvu pa je zadnje čase dana tudi s strani univ. organov če-dalje večja vloga tudi tej obliki študentovskega delovanja za ča-sa študija, t. j. bivanja na uni-verzi. Stroške tečajev, ki so bili 7.a študente brezplačni, je krila miverza iz svojih sredstev. Obiskali smo tov. Hitija in Ledineka, referenta za telesno vzgojo na univerzi. Predvsem so nas zanimala njihova zapaža-nja na tečajih, katerim sta kot vaditelja prisostvovala. Iz razgovora povzemamo be-sede tov. Ledineka: Napačno bi bilo misliti, da so ti tečaji bili prva akcija na poti k nvajanju fakultativne ali mo-rebiti obvezne telesne vzgoje. V počastitev 20-letnice revolu-cije namerava Zveza ŠSO pri-rediti orientacijski pohod, ld bo obenem tudi priprava za študentovske ekipe za poh»d »Ob žici«. »Na kaj misliš dragi?« »Na to kar Ti draga!« »Sram Te bodi, packa nemarna!!« »Ali veš kakšna je razlika med ježem in ježevko?« »Jež ima eno bodico več kot ježevka!« V kinemcitogirafih nam prikazujejo P e d aj[ k i o i t ji i flcena fodjiis Ddtom Predmet Octna foipii »Dober dan žalost« »Mladi levl« NOVfl DOMflCfl DRAMfl Bralci (menim, da so vfeči na skrbni oz. vestni bralci) so gotovo že opazili spremenlji vo srečo Tribunine sedme stra-ni. tako imenovane zabavne ali tudi humorističnt imenu-vane. Ce so povrh tega še pre-brali vei mastno natisnjenih vabil k sodelovanju in dadal] nekaj lastnega razmišljanja se JFZNI: Hoiem Tribuuno-oo! Plačujem ,jo že 2 leti, doslej pa še nisetn prejel niti ene-ga izvoda. GLAVNI (docela pobit, saj je izgubil redko priložnost): Kaj študiraš. kateri letnik in kje stanuješ? Student miličnik: »G. profesor jaz Vam dam prednost, Vi pa meni frekvenco za ta semester« jim je izkristaliziral problem — v Tribuni ni urednika, ki bi s proizvodi lastnega uma, pre-litiml v kolonel ali petit (dve vrsM tiskarskih *rk) uspel pri-vabiti vsaj prizanesljiv smeh-Ijaj na obraze bralcev Tribu-ne. Danes Vas oenjeni bralci podrobneje seznanjam z dra-mo, ki Jo je pisaJo živi jenje (na uredništvu Tribune). Vrtoglavlca pred Izpitotn I. dejanje Seja redakcije. Okoli mize sede uredniki. Njihovo raz-pravljanje počasi prerašča v vseglasnejše. V ozadju igra radio slovensko narodno: Vsi so prihajali, NJEGA NI B'LO... GLAVNI. Tako ne gre napresj. Poleg drugih sodelavcev ra-bimo najmanj 1 človeka za zabavno. Manuelne delavce — risar^e vicev in karikatur imamo, potrebujemo pa •moueeg«. VSI: Da, da, tnl ne moresno več. Skodljive posledice na-šega pisanja humorja so se že večkrat opazile tudi na ostalih rubrikah in obratno. Ne! Ne! Dovolj je tega! ZADNJI: Vse smo polzkusili. Dva sodelavca, ki smo ju % Mporabo sile in zvija« pri-vlekli, sta medtem že mora-la na druge strani na izpraz-njena mesta urednikov. ODGOVORNI: Videti je. da sedanji kolektiv nekje, do neke mere ne vpliva vzpod-budno na dotok novih sode-lavoev. Moramo se pobolj-§ati, predvsem v občcvanjn z obiskovalci. Zaio zahte-vam ostre kazni - penale -za vsak prekršek zoper oseb-nost obiskovaleev, v katerih moramo gledati ljube nam nove aotrudnike. Se vr&v po-sebno pa je prepovedano: a) uporabljati vse vsdevke (tu-di slovenske), b) cikati na usodo prvih prispevkov *no-vih* in c) ob srečanju z *no-vimi* dajati pripombe (vseh vrst). Le dotični urednik, katcremu se oblskovalec pre-pusti, lahko v rokavicah (le-teh imamo le 1 par). lahko previdno »vrbuje« morebitno žrtev. Vsii se potuhnejo v fotelje i« čakajo. II. dejanje Prizor prejšnji. Osebe iste. kasneje Jezni mladenič. FOTOREPORTER: Eden gre. KOREKTOR: Napak. n«kdc. prihaja. Sedi! (Vrata se odpro, vstopi Jez-ni mladenič. O6i mu kot so-kolu iščejo žrtev. Vsi ured niki si prizadčvajo izgledati simpatični (kot v Soči pri •>damenvalu«.) Srečni izbra-nec je Kultiurni. EZNI (KULTURNEMU) Kje je glavni nrednik? Govoril bi z njira ra klubi organizirani po komunah. za koordinacijo med klubi pa skrbe skupni organi. V komisiji za pokra-jinslke klube pri Univerziteit-nem odboru so poleg pred-stavnikov posameznih klubov še predstavniki Okrajnih ko-mitejev ljud&ke mladine, po en predstavnik iz vsake fa-kultete in drugi vidnejši druž-beni delavci. Na posvetovanju je bilo na-nizanih še mnogo drugih vprašanj kot so: delo in po-vezava s fakultetami; delova-nje med počitnicami in med šolskim letom; kraj zaposlitve po kon&nem študiju. V disku&iji so ugotovili, d; bi klubi morali izbirati taku delovanje, ki ne bi zahtevalo velikih izdatkov. Postavljanje prevelikih denarnih zahtev krajevnim organom je namreč lahko le ovira za uspešno de-lo kluba. Zanimivo je tudi vprašahjo ustanavljanja klubov za štu-dente, ki so doma iz sameg; univerzitetnega središča. Ti študentje so politično večino-ma zelo slabo razgibani, zato bi bilo vsekakor treba najti nel«> ob!iko klubov tudi za te študente, morda tako, da ai jih vključili v mladinske klu-be po komunah. je ob dopolnilnih oz. sprejem nih izpitih te izpite lahko pc; navljali? Ali se študent lahkc pogojno vpiše v višji sem"-sler, če mu manjka samo e: izpit, ali kaka druga nalog; ki je pogoj za vpis? To je vrsta vprašanj, ki s zdijo morda mar^j važna \ primerjavi z osnovnimi načel celotne reforme. kii pa jih je vendar treba nekako urediti in zapisati. Zato bo najprej treba določiti: 1. kaj naj sploh pride v statut. Posledica nor-miranja nekega razmerja namreč je. da bi vsaka novost in sprememba terjala normal-no legislativno proceduro, 2 kakšno naj bo razmerje med univerzitetnim statiatom, fa-kultetnim statutom in drugimi zakonskimi predpisi. Ali naj se posamezne določbe ponav-Ijaja v vseh treh vrstah pred-p"sov ali bi v fakultetnem sta-tutu lahko lzpustili tiste, ki so zajeti že drugje. Ad hoc postavljena statu-tarna komisija stoji torej pred vrsto težav, ker vsa ta vpra-šanja predstavljajo celotno vsebino dela na pravni fakul-teti. Zato je razumljivo, da z zanimanjem pričaikujemo pr-vih rezultatov. Statut je stvar v.se fakulteta — tako profesor-iev kot št-udentov. Zato bi bilo prav. da ne bi ostalo izdelo-vanje prednačtta za statut sa-mo težavna in neprijetna dolžnost po&ameznikov, ki so za to delo pač zado^ženi. Izko-ristiti bi bilo treba možnos^' za sodelovanje in pomoč s strani študentov in pritegniti k diskusiji ob izdelovanju predinačrta šfirok krog fakul-tetnih učiteliev in sodelavcev. To pa ne velja samo za pravo, ampak za vse fakultete. P. J. Sonce jih je povabilo pred blok, toda kasneje se je stvar bistveno zasukala NA TRASO GRDELICA - SKOPJE 4 NAŠE BRIGADE - BRI6ADA PRAVNIKOV V KRANJ — V NASELJU SPET 2 BRIGADI Priprave za delovne akcije Letos bo mladina Jugoslavije nadaljevala z graditvijo avto-ceste Bratstva in enotnosti na odseku Grdelica—Skopje. Pri gradnji 16 km dolgega cestnega odseka bo od pričetka marca do konca novembra sodelovalo okrog 48.000 mladincev in mla-dink, razporejenih v nad 400 brigadah. Prvi brigadirji so že odšli na traso, da pripravijo vse potrebno za čim ugodnejše živ-ljenje brigadirjev v naseljih. Na sam praznik mladinskih delov-nih brigad — 1. aprila — pa se jim bodo pridružile tudi prve brigade, ki bodo pričele z delom na sami trasi. Na ljubljanski univerzi je Pri-pravljalni štab za delovne akci-je pri UO ZŠJ letos pričel res zgodaj in pravočasno z agitacijo za udeležbo na akciji. Iz razgo-vora s komandantom tega štaba, tov. Ivom Samcem smo izvedeli nekaj podatkov o sodelovanju ljubljanskih študentov pri letoš-njih delovnih akcijah. Tudi letos bodo odšle na zvez-no akcijo, na izgradnjo avto-ceste 4 študentovske brigade iz Ljubljane. Poleg tega bodo štu-dentje pravne fakultete organi-zirali svojo brigado, ki pa bo so-delovala na lokalni delovni ak-ciji pri izgradnji stadiona v Kranju. Poleg teh brigadirjev (okrog 500 po številu) bodo na-ši študentje — približno 40 — delali kot strokovni kader, ne-kaj študentov iz vrst vodstva Zveze študentov na naši uni- verzi pa bo odšlo za namestnike komandanta naselij. Pripravljalni štab je že raz-poslal komisijam za delovne ak-cije pri fakultetnih odborih pri-javnice in tudi orientacijsko kvoto za prijave. Stevilke nam povedo naslednje: AGG 100, ekonomija 95, elektro 100, 80, naravoslovje - tehnologija 200, medicina 100, AGVB 100, višje šole in akademije 50. Strojniki in pravniki pa bodo sami formi-rali svoji brigadi. Ta okvirna števila so nekaj višja od dejan-skih potreb, treba pa je odšteti približno 35% osipanja prijav-ljencev zaradi odklonitve na zdravniškem pregledu, ki bo le-tos še izredno strog. Prijave bo-do zaključene do 10. aprila, na-kar bodo sledili zdravniški pre-gledi v drugi polovici aprila. Tudi v Študentovskem naselju bosta delali v juliju in avgustu 2 manjši brigadi pri dokončnem urejevanju poti in morebitni gradnji športnih igrišč. Študen-tje višjih šol iz Maribora bodo odšli na zvezno akcijo v okviru OK LMS Maribor. Kljub nekaterim slabostim, ki so se pokazale v lanskem letu, bodo tudi letos brigade formira-ne večinoma iz študentov ene fakultete, to pa predvsem za-radi lažjega koordiniranja ter-minov ob odhodu. Tako bodo v ŠDB France Rozman Stane štu-dentje filozofske fakultete in naravoslovne, v ŠDB Boris Ki-drič študentje ekonomije, grad-beništva, geodezije in AGVB. Študentje elektrotehnike, medi-cinci in arhitekti bodo v ŠDB Tone Tomšič, v Pohorskih hero-jih pa strojniki in študentje viš-jih šol. Študentje akademij bo-do zaradi svojih posebnih spo-sobnosti razdeljeni po vseh 4 brigadah, kar bo vsekakor znat-no pripomoglo k dvigu kultur-nega življenja v brigadi. Predvidoma bodo 3 brigade odšle na akcijo v juliju, ena pa v avgustu kljub prizadevanju Pripravljalnega štaba, da bi od-šle vse v juliju. Slovesno formi-ranje ljubljanskih študentovskih brigad bo v začetku maja v oko-lici Ljubljane. Dosedanje delo kaže, da bo le-tos odziv za brigade zadosten, za brigadirje pa upamo, da nas ne bodo razočarali in se bodo vrnili s trase z lepimi uspehi, kot vsako let odoslej. mac V N0V0 POSLOPJE Konec aprila ali v začetku maja bo novo poslopje filozof-ske fakultete verjetno že pri-pravljeno za vselitev. In če se ne bo kaj zavleklo, bodo filozoli pričakali konec tega semetstra že v uovih predavalnicah na Aškerčevi cesti. Na novo zgradbo smo dolgo čakali — že skoraj 6 let je od kar je bil sestavljen prvi na-črt. To je kar precej in v tem času se je na univerzi marsi kaj spremenilo. Predvsem pa to, da so tudi na filozofski fakulte-ti že izvedli reformo študija — načrti, po katerih so letos konč-no zgradili novo poslopje, pa so ostali isti. Filozofska fakulteta ima 16 oddelkov. od teh so nekateri razdeljni še na posamezne se-minarje. Po starih učnih pro-gramih so profesorji predavali v ciklih, po reformiranem sto-penjskem študiju pa se bo delo preneslo v letnike. To pomeni, da bo treba nastaviti za približ-no dve tretjini več fakultetnih učiteljev in pomožnega osebja, za 2/3 več — vendar manjših predavalnic inravno toliko več kabinetov. Skratka — novo po-slopje ne ustreza več spreme-njenemu študiju na fakulteti. Toda to je postalo že splošno vprašanje na univerzi in treba bo velike mere razumevanja in iznajdljivosti, da bomo vskla-dili in zadovoljili sicer upravi-čene interese posameznih fakul-tet, oddelkov in skupine. N0VI SAD Visoko odlikovanje. Predsednik republike je odlikoval študentovsko delovno brigado Pap Pavle z redom dela prve stopnje. Novosadskim študentom je predal visoko odliko-vanje Edo Laubibratič, podpredsednik ObLO Novi Sad. SARAJEVO Razvoj univerze. 18. feibruarja je bila redna letna skup-ščina sarajevske univerze. Rektor univerze prof. ing. Ale-ksander Trumič je v svojem referatu orisal razvoj- sara-jevske univerze v tem šolskem letu. Letos so ustanovili dve novi fakulteti in dva odseka. Izredno so tudi narasle inve-sticije za univerzitetne objekte. Rektor je poudaril tudi, da je bil prav letos posebno intenziven proces reforme študija. Krste Cmkovski o reformi študija. Na univerzitetni tribuni je govoril sekretar za kulturo in prosveto Zveznega izvršnega sveta Krsto Crnkovski. Poleg splošnih pogledov na reformo je pojasnil tudi nekaj vprašanj o tretji stopnji, o prehcxlu iz prve v drugo stopnjo in o izrednem študiju. BEOGRAD Maroški študentje odpotovali. Po dvotedenskem bivanju v Jugoslaviji so odpotovali v domovino predstavniki Na-cionalne unije študentov Maroka. Maroški študemtje so kot gostje ZŠJ obiskali več univerz v Jugoslaviji. Vskladiti študijske načrte. 19. in 20. februarja je bila v Beogradu interfakultetna konferenca študentov agronomije. Na konferenci so govorili o sodelovanju med profesocji in študenti in o koordiniranju študijskih načrtov na posameznih fakultetah. Letne konference ZK. Od 5. do 12. marca so bile na vseh fakultetah beograjske univerze redne letne konference ZKJ. Posebno pozornost n^ konferenci so posvečali vprašanjem reforme šolstva in bogatenju ideološko političnega dela. ZAGREB Sprejemati samo najboljše. Na plenumu univerzitetnega komiteja ZKJ, ki je bil 3. marca, so raepravljali predvsem o organizacijskih problemih. Govorili so tudi o politiki spre-jemanja novih članov: k'riterije za sprejem je treba poostriti izenačiti in razširiti. i DK.t.MBH i Jh IZSL./S CBVA STtVlUK^ NAS1H..A JL.ASiL.rt KCH NASbtONlK -STUDENTSKiGA blSTA« TA JB IZHAJAi OD 10. MARC/1 1949 UREJAt.1 SO OA: FRANCl AMBKOZlC, UARO BRATOS. ttUDI IVT/iHT uTA, MILOS KOBE, MILAJN STABIN EN MlbOS UI* KELN, K3 f TUDl UREDNIK PRVEGA UETNIKA «TRIBUN1> PRV] tETNTK O15SEGA 9 STEVTtK - ZADNJO OREDl STANE SAKSIDA -Kl IZHAJA ST RINAJSTDNEVNO NASLEDNJI ^ETNTK UREJUJE BOBIS MIKOS MA * STEVII.KE. tETA 1959 PREVZAMl Z 10. STEVILKO PRIMO2 K(>7 K. rZTDF 18 STEVILR OD CETRTSGA tETNIKA DALJE IZHAJA ^ASOPIS V 20. STEVH.KAB NA tETO. BOGDAN PLESA UREJUJE -fclST GD 11. STEVILKE IV. LETNTKA DO 16. STEVILKE V. tETNIKA. KO GA ZAMENJA JANKO POPOVIC IN OREJUJl! MST DO S. STEVTTLia tETNTKA OflSAN VOOI.AB TF mtEDNTK DO S S«TFVn.»n? ^ r