PoStnina plačana v gotovini Leto XV., štev. 253 Ljubljana, sobota 3« novembra 1934 Cena a.— Din (Jpravništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 6. — Teleton št. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126 Inseratni oddelelt: Ljubljana, Selen-burgova ui 3. — Tel 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št 11. — Teleton št. 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čisto 78.180, WieD št 105.241 Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica št. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Madžari in Poljaki Madžarska politika v povojnih letih izkazuje iste lasnas-ti, kakor človek, o katerem pravimo, da hoče z glavo skozi zid. Na vsak način in za vsako ceno hoče Madžarska nazaj k stari mogočnosti, ko je gospodovala med drugimi na rodi in na njih račun vzdrževala ter krepila svojo gospodo. Naravnost neverjetno je, kako trdovratno se trudi madžarska gospoda, da bi našla pot nazaj do stare moči. Tudi sredstev je porabila že lepo vrsto, in to ne najboljše izbire. Ponarejanje novčanic je bilo prvo sred stvo, s katerim se je proslavila madžarska oligarhija. Potem je bil nastop lorda Rothermerea, M ga je pridobila Budimpešta zase, kdove, po kakem potu; ali tudi njegove časopisne tirade niso imele več uspeha kakor ponarejeni tisočaki. Končno se jim je posrečilo zama-miti nekaj francoskih parlamentarcev za potovanje v Pešto, ali preden so se ti gospodje podali na pot, so se razkrile sumljive mahinacije in tudi ta načrt je padel v vodo. Da niso iz povsem negativi® ti enih razlogov nenadoma iz Rima dobili potuhe za svoj revizionizem, bi ga bili morali Madžari že davno opustiti, kakor še marsikaj dragega, kar je spravilo njihovo politiko na zelo sumljiv sloves in kar j-e končno omogočilo strahotni zločin v Marseilleu. S prav posebno sentimentalnostjo pa so se Madžari ves čas ozirali na Poljsko ter trkali pri nji, sklicujoč se na historične tradicije »preizkušenega zavezništva«. Madžarske težnje po pomoči, ki raj jo nudi Poljska, so že stare, niso pa ee mogle kaj prida uveljavljati, ker je Poljska imela svoje mesto trdno ob Mali antanti. Šele odkar se je v Varšavi pričel oni še vedno ne povsem pojasnjeni, niti ne dovolj izraženi preokret, so lučke madžarskega upanja zaplapo-lale znova. To pa je šele, odkar se je pričel oni čudni konflikt Poljske s Češkoslovaško in odikar se je Poljska pokazala užaljeno ter je njena zunanje politična orientacija pričela nekako kole-bati. Odtlej je madžairske šoviniste obsedla nova nada, da se bo morda na tej strani odprla možnost za realizacijo ma-žarskih revizionističnih fantazij. Zato se je Gombos, ki je sam eden caj tipi one jših predstavnikov madžarskega revizionizma, podvizal, da si s potovanjem v Varšavo najde novih opor za svojo politiko. No, za pot si je izbral kaj malo prikladno priliko, ravno čas, ko iz vseh delov sveta odmevajo vesti, ki postavljajo v jarko luč madžarsko politiko, daiajočo potuho in pomoč političnim banditom in morilcem. Zato se Gdm-b(>s ni mogel prav nič postaviti s svojimi varšavskimi uspehi. Če Poljska meni, da bo po kulturni konvenciji zares koristila oplemenitenju svoje kulture z madžarsko pomočjo, je to njena stvar. Bolj pa nas zanima, da Gombos v Varšavi ni mogei doseči prav nikakih političnih uspehov. To se kaže čim dalje bolj evidentno. V resnici je bila dejanska situacija sploh daleč od tega, da bi Budimpešti opravičevala take nade, kakor si jih je delala. Poljska je res v nekem prehodim položaju toda brez vsakršnega dvoma popolnoma drugače zainteresirana kakor pa, da bi hotela svojo usodo postaviti na karte onih, ki so principiel-mo zoper sedanje stanje v Evropi. Ona hc 'če s svojo samostojnejšo politiko doseči večji vpliv, hoče svojo voljo krep-keje uveljaviti in prisiliti svoje velike zaveznike, da jo obravnavajo kot enakovrednega činitelja. Hoče pomeniti kolikor najbolj mogoče samostojno velesilo ter na ta način izrabiti vse ugodnosti, ki ji jih ponudi vloga v tako delikatnem razmerju sil. Toda preden se njena orientacija v osnovi menja, se bo moralo še marsikaj spremeniti, marsikaj od tega, kar stoji trdno kot nespremenljivi aksiomi. Ali eno je pri tem izven vsakršnega dvoma: Poljska se želi od podunavskih problemov ločiti. V tem pogledu so poljske politične smernice novejše dobe postavljene povsem jasno. Poljska se ne mara zapletati v zadeve, ki se tičejo Po-dunavja. Odkar se je pričela nijena samostojnejša politika, se naglasa n. pr., da je desinteresirana na anšlusu in da se v tem pogledu ne zanima niti za eno niti za drago solucijo. Kar se tiče Češkoslovaške, se je Poljska prav iz istega razloga postavila zoper njeno participacijo na vzhodnem paktu, češ, da ne pripada vzhodnoevropsko - baltiškemu področju, marveč samo podunavskemu, ki Varšave ne zanima. Bilo bd zato pač popolnoma v nasprotju s temi smernicami, ako bi zdaj kdo pričakoval, da se bo varšavska politika angažirala ravno v onem delu Podunavja, kjer poganjajo madžarske želje. Tudi območje madžarske politike pripada Podunavju in se ne more iz njega izločiti, leži tedaj v področju, kjer nova poljska politika ni več zainteresirana. Dalje je madžarski revizionizem zadeva, ki se z njo v Varšavi pač ne dado delati kupčije. Niti najmanj ni Poljska zainteresirana na njem, niti najmanj ne sodi v celotni kompleks njene politike. Saj je sama postavljena na temelje, ki so jih zgradile mirovne pogodbe in je Izgradnja Balkanske zveze Ankarsko zasedanje sveta Balkanske zveze je bilo včeraj zaključeno — Enotna politična in gospodarska fronta po vzoru Male antante Balkanska banka Ankara, 2. novembra. AA. Šefi delegacij držav balkanskega sporazuma so v sredo razpravljali o statutih Balkanske zveze za njeno notranjo organizacijo, kakor tudi o načelnih str-aneh gospodarskih in prometnih vprašanj. Podrobna proučitev teh vprašanj bo prepuščena strokovnim komisijam. Naposled so proučil; vprašanje tujskega prometa in izenačenja zakonodaje držav Balkanske zveze. Turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej je ob tej priliki tudi sporočil, da mu ie poslal jugoslovenski zunanji m nister Bogoljub Jevtič brzojavko, v kateri je čestital k proslavi 11. obletnice turške republike ;n izrekel obžalovanje, ker se ni mogel sam udeležiti sestanka zunanjih ministrov Balkanske zveze. M nister Jevtič je tudi izrazil željo, da bi ankarska konferenca rodila čim lepši uspeh za solidarnost m mir na Balkanu. V zvezi s to brzojavko naglašajo v političnih krogih, da jm je ostal jugoslovenski zunanji minister Bogoljub Jevtič v najboljšem spominu še izza svojega obiska aprila meseca v Ankari. Turški političn krogi so mnenja da je g. Jevtič državnik izrednih sposobnosti, na drugi strani pa vztrajen m dosleden zagovornik balkanske neodvisnosti. Turški zunanj- minister Tevfik Ruždi bej je odgovoril z brzojavko, v kateri izraža vero v bodočnost tesnega in prijateljskega sodelovanja med obema državama in zagotavlja svoje neomajno prijateljstvo. Grški zunanji minister Maksimos pa je jugoslovenskemu zunanjemu ministru poslal kot predsednik sveta Balkanske zveze brzojavko, v kateri pravi med drugim: Popolnoma razumemo razloge, k' so preprečili vaše osebno sodelovanje na sestanku sveta Balkanske zveze. Imeli pa smo priliko, da sodelujemo z njegovo ekscelen-co g. dr. Božidarjem Puričem v katerem smo spoznali eminentnega tovariša in prijatelja. Navzlic temu smo globoko obžalovali. ker niste mogli prisostvovati našim razgovorom. Srečn- smo, da vam s tega našega sestanka pošiljamo zagotovilo o naših simpatijah in prijateljstvu. Razen tega je Maksimos poslal tudi češkoslovaškemu zunanjemu ministru brzojavko. v kateri se mu zahvaljuje za pozdrave in zagotavlja popolno zaupanje v uspeh prizadevanj za okrepitev miru. Generalni tajnik turškega zunanjega m;-nistrstva Numan Rifat-bej je priredil v sredo na posestvu predsednika turške republike Mustafe Kemala paše obed na čast zunanjim ministrom držav Balkanske zveze, ki so se ga udeležili šef jugoslovenske delegacije dr. Purič, griki zunanji m nister Maksimos. grški minister za gospodarstvo Pesmazoglu, turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej, turški minister za gospodarstvo Mahmut DžeLal-bej, jugoslovenski poslan k dr. Jankovič, osebni tajnik jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Slavko Kojič in spremstva ostalih ministrov. Rumunski zunanji minister Titulescu in njegovo spremstvo se obeda nista mogla udelež'ti, ker ju j« povabil na obed ruski poslanik Karahan. Popoldne sta se jugoslovenski delegat dr. Božidar Purič in turški poslanik v Beogradu Hajdar bej odpeljala k predsedniku turške vlade Izmet paši, s katerim sta imela dališi razgovor, nato pa je dr. Puriča sprejel predsednik turške republike Mustafa Kemal paša v posebni avd:jenci, ki je trajala 40 minut Ob 17. je predsednik turške republike priredil v svoji palači čajanko za udeležence sestanka sveta Balkanske zveze. Čajanke so se udeležile tudi mnoge ugledne politične osebnosti. Predsednik turške republike je imel med čajanko dolg razgovor z jugoslovenskm delegatom dT. Puričem in z rumunski m zunanjim ministrom Titules-com. Rumunski zunanji minister Titulescu je včeraj dopoldne končal izdelavo gospodarskega in političnega statuta Balkanske zveze. Ker je bil grški zunan}: minister Maksimos ob 11. v enourni avdijenci pri turškem državnem predsedniku, so se včeraj posvetovanja zunanjih ministrov pričela ob 18. Stalni gospodarski svet Na svoji včerajšnji seji je svet Balkanske zveze sklenil, da osnuje stalni gospodarski svet po zgledu gospodarskega sveta Male antante. Nadalje so st pogajal tudi o razširjenju plovbe na Dunavu in Črnem morju, da bi se olajšal blagovni promet med balkanskimi državami, srednjo Evropo in Azijo. 1 Končno so razpravljali r osnovanju lastne Balkanske banke, katere sedež bi bil izven balkanskih držav in ki bi jo osnovale vse balkanske države. Izdelavo načrta za ustanovitev Balkanske Sanke je bila poverjena grškemu zunanjemu m nistru Zunanji minister Titvlescu je na seji pre-čital tudi besedilo statuta, ki ga je konferenca sprejela Svet je sklenil nadalje uni-fikacijo pravosodstva štirih balkanskih dr-Ž3v. Po podpisu novega statuta je bila seja okoli 22. zaključena. Okoli polnoči so se zunanji min;stri zonet sestali in določili besedilo komunikeja. Popoldne so se zastopniki balkanskih držav udeležili otvoritvene seje turške Narodne skupščine. Zaključna seja Konferenca Balkanske zveze je bila danes popoldne zaključena. Zunanj: ministri so se sestali k zaključni seji ob 16. Zunanji minister Titulescu je ob 22. odpotoval iz Ankare ter bo 24 ur ostal v Carigradu, nakar bo nadaljeval svojo pot v Sofijo, kjer bo ostal 12 ur. V bolgarski prestolnici bo konferiral z ministrskim predsednikom Ge-orgijev m in zunanjim ministrom Batolo-vim. Iz Sofije bo odpotoval naravnost v Pariz odkoder se bo vrnil v Rumunijo. Obisk na zgodovinskem bojišču Ankara, 2. novembra. AA. Dopoldne je šef jugoslovenske delegacije na konferenci Balkanske zveze dr. Božidar Purič obiska' bojišče, na katerem so združeni Srbi in Turki pod vodstvom despota Štefana Laz?.-reviča in sultana Baiaz ta i. 1402 odbil: napad Tamer!anovib tolp. Spremljali so ga trije turški generalštabni oficirji, jugoslovenski poslanik dr. Miroslav Jankovič in generalni konzul v Carigradu Vukot č. Bojiščr, na katerm so se srbske čete tako odlikovale, da jrb ,e sam Tamerian občudoval, se nahaja kakih 30 km od Ankare. Komunike Ankara, 2. novembra, četrta seja sveta Balkanske zveze se je vršila danes ob 17.15. Na njej so šefi delegacij Balkanske zveze ponovno proučili in nato podpisali statute stalnega sveta Balkanske zveze ter statut gospodarskega sveta Balkanske zveze. O tem je bil izdan naslednji komunike: Stalni svet balkanske zveze se je sestal k rednemu zasedanju v Ankari v dneh od 30. oktobra do 2. novembra 1934. Imel je štim seje, na katerih je temeljito proučil vsa vprašanja dnevnega reda. V teku svojega zasedanja je svet Balkanske zveze proučil splošni politični položaj s posebnim ozirom na balkanske države. Prišel je do soglasnega sklepa, da mir na Balkanu ni ogrožen in da bodo mogle države Balkanske zveze z raznimi drugimi miroljubnimi akcijami postati gospodar položaja na Balkanu. Stalni svet je, upoštevajoč vse te okornosti, sestavil statut Balkanske zveze. Bal-kanska zveza bo imela odslej kot svoje glavne organe svet .'..manjih ministrov štirih balkanskih držav, ki bo imei kot svoj orgian tudi še stadno tajništvo in pa gospodarski posvetovalni svet. Gospodarski svet bo sestavljen iz delegacij, ki jih bodo imenovale vise štiri balkanske države. Sestal se bo v teku prihodnjih petih mesecev pr-vič v Atenah, drugič pa v Ankari, da bi mogel na prihodnjem rednem sestanku stalnega sveta Balkanske zveze meseca maja 1935 v Bukarešti predHožiti obsežno poročilo o naslednjih vprašanjih: 1. Posvetovanje gospodarskih in trgov- skih stikov med državami podpisnicami balkanskega sporazuma. 2. Razvoj medsebojnih prometnih odno-šajev, tako pr< metnih sredstev na Dunavu in v črnem morju, ki naj omogočijo okrepitev izmenjave dobrin med balkanskimi dTžavami in Srednjo Evropo na eni ter Azijo na drugi strani. 3. Možnost ustanovitve balkanske banke. 4. Tujski promet vobče. Razen tega je stalni svet sklenil omogočiti izmenjavo informacij, ki bi mogle zanimati dtržave. članice Balkanske zrveze, in ustanoviti komisijo, ki bo stavila predlog o ukrepih za sodelovanje njihovih varnostnih organov. Stalni svet je prav tako sklenil sestaviti komisijo, ki bo proučila metode, ki naj omogočijo hanmonizacijo in pospešijo izenačenje gotovih delov zakonodaje držav, članic Balkanske zveze Da bi države Balkanske zveze podčrtale svoje globoko spoštovanje do miroljubnega dela, ki ga predstavlja pogodba Saavedra-Lamasa o preprečen ju vojn in o pomirje-vanju, sklenjena na pobudo argentinske republike 10 oktobra 1933 v Riu de Janeiru, je stalni svet sklenil najti formulo, ki bi mu dovolila pridružiti se tej pogodbi, ne da bi se tancirali striktni nacionalni interesi držav, članic Balkanske zveze. Prvi prihodnji sestanek stalnega sveta Balkanske zveze bo v Bukarešti na rumunski narodni praznik 10. maja 1933. če bodo zahtevali dogodki, bo predsednik sveta sklical izredni sestanek med tem časom. Statut stalnega sveta Ankara, 2. novembra. AA. Stalni svet Balkanske zveze je, želeč okrepiti in organizirati mir ter pospešiti gospodarske zveze med državami - podpisnicami Balkanske zveze, kakor tudi z vsemi državami brez razlike, sklenil, naj se prijateljski in zavezniški odnosaji, ki obstajajo med našimi žti-rimi državami, postavijo na trdno organizacijsko osnovo. Prepričani o potrebi, da ee ustvari stalnost in ustanovi upravna podlaga za skupno politiko, so zunanji ministri določili za bodoče naslednje: Člen 1. Ustanovi se stalni svet držav Balkanske zveze kot upravni organ skupne politike vseh štirih držav. Sklepi stalnega sveta ee sprejemajo soglasno. Člen 2. Stalni svet se bo mimo svojih rednih diplomatskih zvez sestajal redno najmanj dmakrat v letu. Redni sestanki ee bodo vršili izmenoma v vsaki izmed štirih držav. Po potrebi lahko skliče predsednik sestanek stalnega sveta v Ženevi, ali v kakem drugem kraju. Čl. 3. Sedanji predsednik stalnega sveta je grški zunanji minister za dobo enega leta. od 9. februarja 1934, ko je bil v Atenah podpisan pokt o balkanski zvezi, do 9. februarja 1935. 9. februarja 1935 preide predsedstvo stalnega sveta na rumunskega zunanjega ministra, 9. februarja 1936 na turškega zunanjega m nistra, 9. februarja 1937 na jugoslovenskega zunanjega ministra. Predsedstvo se bo vrstilo po vrstnem redu: Grčija, Rumunija. Turčija. Jugoslavija, in sicer za dobo enega leta, pričenši vselej z 9. februarjem. Predsednik daje pobudo za sklepe, določa datum in kraj sestanka in odloča o dnevnem redu ter pripravlja sklepe, ki jih je treba sprejeti. Čl. 4. O vseh vprašanjih, o kater h se razpravlja, kakor tudi za vse sprejete sklepe. bodisi, da se nanašajo na države Balkanske zveze, bodisi da veljajo napram tretjim stranem, velja načelo absolutne enakosti štirih držav. Čl. 5. Ustanovi se gospodarski posvetovalni organ držav Balkanske zveze v svrho koordinacije gospodarskih odnošajev med štirimi državami Svet bo sestavljen iz strokovnjakov za gospodarska in finančna vprašanja in bo deloval kot pomožni posvetovalni organ stalnega sveta. Čl. 6. Stalni svet lahko ustanovi tudi druge organe, stalne ali začasne, komisije ali odbore za posamezna vprašania ali posamezne skupine vprašanj in problemov z nalogo, da jih prouče m pripravijo njihovo rešitev za stalni svet Vsi ti organi so posvetovalnega značaja in so le pomožni organi Čl. 7. Ustanovi se stalno tajništvo stalnega sveta Balkanske zveze. Sedež tajništva je vedno v prestolnici one države, čije zunanji minister je za tisto leto predsedn k stalnega sveta Balkanske zveze. »Korakati složno, ramo ob rami" Ankara, 2. novembra. AA. Titulescu je nocoj sprejel posebnega poročevalca Agencije Avale in mu izjavil: Naše delo je bilo, kakor vidite iz komunikeja, zelo važno. S sporazumom, ki smo ga sklenili, je dobil balkanski sporazum svojo organsko življenje. Od tega bo imel ves svet koristi. Noše delo itma samo en cilj, to je mir. V kratkem obiščem Beograd in pri tej pril ki bom proučil z voditeljem vaše zunanje politike Bogoljubom Jevtičem vprašanja. ki nas zanimajo. Rumunija in Jugoslavija sta združili svojo usodo. S tem hočem reči, da je vaša bolest obenem tudi naša. Našo politiko pa lahko povzamemo z besedami: Korakati složno, ramo ob rami! Dr. Purič in Maksimos o uspehu ankarske konference Ankara, 2. nvembra. p. Šef jjugslvenske delegacije, pomočnik zunanjega ministra g. dr. Božidar Purič je po končani konferenci izjavil novinarjem: Lahko vam rečem, da sem popolnoma zadovoljen s sklepi, ki so jih sprejele vse štiri balkanske države v najpopolnejšem soglasju in solidarnosti. Vsi 6klepi imajo za cilj konsolidacijo balkanske neodvinosii in miru na Balkanu ter so v popolnem skladu z osnovami jugoslovenske zjnanje politike. Grški zunanji minister g. Maksimos pa je dodal: Naša solidarnost je popolna. Vse razprave so se vršile v največji prisrčnosti in v pravem duhu bratstva. S to konferenco je Balkanska zveza silno okrepila svoj položaj. Vse, kar smo Sklenili, ima za cilj kcnsolidacijo miru na Balkanu ter pospeševanje naših medsebojnih ktflturnih in gospodarskih stikov. Cilje, ki smo si jih postavili, bomo tudi dosegli. Odhod delegacij iz Ankare Ankara, 2. nov. p. Jugoslovenska in ru-anumstka delegacija sta nocoj s posebnim vlakom odpotovali iz Ankare v Carigrad. Grška delegacija ostane še nekaj dni v Ankari, ker se bodo takoj nax!aljevala pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Grčijo in Turčijo. Kakor se do-zinava, bo grški gosipo-darski minister Pe. snnazoglu še v teku tega meseca posetil tudi Bukarešto. Kemal paša Nj. Vis. knezu Pavlu Beograd, 2. novembra. Nj. Vis. knez-namestnik Pavle je na čestitko ob obletnici ustanovitve turške reputlike prejel od predsednika turške republike Mustafe Ke-mala naslednji odgovor: Zahvaljujem se Vašemu kr. Visočanstvu za tople besede, ki ste mi iih kot tolmač Nj. Vel. kralja, namestništva in plemenitega jugoslovenskega naroda izvolli poslati ob obletnici proglasitve republike. Hitim izraziti Vašemu kraljevskemu Visočanstvu svoje najiskrenejše želje za vašo osebno srečo, za srečo Nj. Vel. kralja in za napredek. prijateljske Jugoslavije. Statut gospodarskega sveta Ankara, 2. novembra, r. Na današnji seji stalnega sveta Balkanske zveze je bil odobren in podpisan tudi statut stalnega gospodarskega sveta Balkanske zveze. Statut določa: Čl. 1.: Gospodarski svet Balkanske zveze sestoja iz štirih nacionalnih sekcij držav Rumunije, Turčije, Jugoslavije in Grčije. Čl. 2.: Vsaka sekcija bo imela kot člane praktičnega življenja poznajo dotične probleme, da bi tako kar najvestneje pripravili in proučili vse probleme gospodarskega sodelovanja med državami Balkanske zveze. Sekcija se lahko razdeli na odbore, ki bodo proučevali posebna vprašanja. Čl. 4. Vsaka sekcija si bo določila svoj statut o notranjem poslovanju. Vse štiri sekcije se sestanejo k skupnemu posvetovanju najmanj dvakrat letno Na teh še- pet delegatov in sicer: 1 Za splošna trgo- _ _ _ ______ vinska vprašanja. 2. za gospodarska, 3. za \ Stankih morajo koordinirati svoje social-industrijska, 4. za finančna in kreditna j ne poglede in pripraviti skupne predloge vprašanja ter za_ proučevanje vprašanja centrale emisijskih bank in 5. za prometna vprašanja. Čl. 3. Vsaka sekcija lahko imenuje poleg tega še strokovnjake za druga gospodarska vprašanja, v prvi vrsti ljudi, ki iz sedanje stanje nedotakljiva stvar tudi njej. Nič ne pomaga; tudi v Varšavi se ne dado delata diplomatske kupčije z re-vizkmizem, tudi tu Gombos ni mogel biti srečnejših rok, kakor je bil drugod, z edino izjemo, ki jo vsi poznamo, ki pa se izkazuje čim dalje bolj kot prazno mamilo. Ako Madžari poslušajo one osamljene glasove iz Poljske, ki se oglašajo s svojimi neodgovornimi šovinističnimi marnjami o mostu preko Podkarpatske Rusije ali čem podobnem, pa naj pri tem ne pozabijo oniih prav gotovo številnih in krepkejših glasov, ki odločno zagovarjajo^ staro smer prijateljstva s Češkoslovaško in ki odločno zavračajo vsakršne fantazije po okusu želja iz Budimpešte. In ti glasovi, ki izražajo razpoloženje ogromne večine poljskega naroda, so se tudi izpraševali, če je bila primerna prilika za Gombosovo potovanje ravno takrat, ko se od vseh strani civilizirane Evrope vsak dan oglašajo novi očitki proti madžarski, očitki, ki so vsi strnjeni v eno besedo: Janka pusta. Madžari imajo za vabo na poljski naslov v zalogi tirade o historični skupnosti obeh narodov. V resnici so te skupnosti zelo malo imenitne in malo trajne, saj niso temeljile na drugem kot na začasni skupnosti vladarske osebe. Toda i>rav take skupne vladarje je imela že Poljska s Saško, pa se na tem dandanes prav nihče ne upa ničesar zidati. Tn tako skupnost je imela že Madčarrka s Češko, pa iz tega prav nič ne izvira za sedanje prilike. A še manj nomeni. da so poljski generali pomagali voditi madžarske upornike v dobi 1844—49; Polj- sko so v svobodo privedle tiste legije, ki so se skupno s češkoslovaškimi in drugimi borile zoper centralne sile, ki je bila ena med njimi tudi madžarska oligarhija. Te historične tradicije so na se-ei zelo prazna stvar in niso za ničesar drugega, kakor za banketne govore. Tako ne more biti dvoma, da bo Gom-bosova pot ostala običajna epizoda, eden izraz na novo o starem stremljenju, ki hoče za vsako ceno preko lastnih sil, trudeč se krlevito da bi Priklical nazaj sijaj in oblast onega poiožaia. ki so ga 'meli Madžari dokler so mogli kot brutalni uzurT"»+ori? no nlpSiv. drugim nanodnm Ali ti in ta položaj, vse je zapihano nretekV^+j jn v nenovrat: tudi potevan-ia v Varšavo na teh dejstvih ne morejo spremomtl ničesar več. pripraviti skupne predloge za stalni svet Balkanske zveze, da jih odobri. Čl. 5.: Podrobne določbe statuta gospodarskega sveta in pravilniki o njihovem notranjem poslovanju bodo predmet kasnejših sklepov stalnega sveta. Zaenkrat je stalni svet sklenil, da se gospodarski svet sestane v teku prihodnjih petih mesecev, prvč v Atenah, drugič pa v Ankari, da bi mogel o priliki prihodnjega rednega sestanka stalnega sveta, k? bo 10. maja 1935 v Bukarešti, predložiti podrobno poročilo o tehle vprašanjih: 1. Okrepitev gospodarskih m trgovinskih stikov med državami Balkanske zveze. 2. Pospeševanje interbalkanskih komunikacijskih sredstev, zlasti on h po Dunavu in Črnem morju ki omogočajo splošno izmenjavo gospodarskih dobrin med balkanskimi državami, srednjo Evropo in Azijo, kakor tudi vseh drugih prometnih zvez. 3. Možnost ustanovitve Balkanske banke v inozemstvu. 4. Vprašanje tujskega prometa snloh. Beograd, 2. novembra, d. Za rudarskega načelnika pr! ministrstvu za gozdove in rudnike je imenovan dosedanji iospetotik Stjepan Vosak. »JUTRO« št. 25c Sodelovanje Narodnih bank držav Male antante Po sklepih prve konference Narodnih bank se bo skušalo organizirati tesnejSe sodelovanje na finančnem polju .. Sobota, 3. XL 1934 ■ Izročitev ali ne? Vznemirjenje italijanskega tiska zaradi francoske note o izročitvi dr* Paveliča in Evgena Kvaternika Bukarešta, 2. novembra g. O konferenci guvernerjev emisijskih bank držav Male antante je bi danes izdan naslednji komunike: 1. Glede deviznega vprašanja le konferenca sklenila omejiti akcije treh emisij-skih bank na ukrepe, ki se tičejo blagovne trgovine. Trgovinske pogodbe same spadajo izključno v kompetenco vlad in ne emisijskih bank držav Male antante. 2. Klirinški promet se bo posplošil. Poudarjala se je potreba, da se nanovo uredijo dosedanje finančne obveznosti. 3. Na predlog guvernerja češkoslovaške Pariz, 2. novembra, d. Glede na pogaja-n;a o reformi ustave in jutrišnjo sejo ministrskega sveta, ki ima prinesti odločitev v tei 7adevi, ie ministrski predsednik Dou-mereue izjavil, da so njegovi sklepi trdni in da ve, kaj hoče. Potek pogajanj pričakuje z največjim mirom, tem boli, ker ni človek trdovratnega značaja, ki hoče na vsak način ostati na svojem mestu. Ministrski predsednik Doumergue je imel včeraj v tej stvari tudi daljši razgovor s predsednikom republike Lebrinom. 0 nje-eovem načrtu za reformo ustave, ki ga bo jutri predložil ministrskemu svetu, se do-zn?vajo naslednje Dodrobnoertj: Dojmergue zahteva reorganizacijo ministrskega prPdsedniHtva. Ministrski predsednik na i bi dobil na6lov premiera Predsednik republike nai bi imel pravico razpustiti poelansko zbornico, ne da bi prei vprašal senat za mnenie. po enoletnem zaseda nju od snlošnih volitev ali raznnsta, kakor tudi. če bi v teku 6 mesecev padli v parla mentj dve vladi. Senat bi imel nravico vložiti proti temu sklepu predsednika republike veto Nadalie nai bi imela vlada edino pravico do pobude 7a do1o&>n?e državnih izdatkov. Proračun tekočem leta bi se rao-£re' podaljšati, če proračun za prihodnje Spominska svečanost v Marseilleu Marseille, 2 novembra w. Mestna uprava je danes priredila spominsko svečanost za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I Uediniteljem in za zunanjim ministrom Barthoujem V bližini mesta, kjer sta bila državnika 9 okt. umorjena, je bil postavljen katafalk pred katerega so župan in člani občinske uprave položili vence Tudi prebivalstvo je položilo na katafalk mnogo vencev in cvetlic. Potovanje francoskega trgovinskega ministra v Rusiio Pariz. 2 novembra. w. Trgovinski minister Lamoureux bo na povabilo vlade Sovjetske unije v začetku prihodnjega tedna odpotoval v spremstvu višiib uradnikov svoiega ministrstva v Rusijo kjer se bo pogaja' o obnovi rusko-francoske trgovinske pogodbe, ki poteče 1 januarja 1035. Moskva. 2 novembra AA »Prevda« obiavlie razgovor svojega pariškega dopis-n;ka < Herriotom. ki je izjavil, da se fran-cosko-niski odnosa j' razviiaio ugodno ;n da bodo se boljši Zelo važno bi bilo. da se med obema državama razvije močns trgovinska izmenjava JT*m|on tri^n na Ja^nslero Tokio. 2 novembra č V okolici Tokia ie v pretekli noč* 11vja! strašen tajfun Utr ga i se Je oblak ta nastale so poplave 15 000 h!S Je pod vodo Podrobnejših vesti doslej še ni. ker so pretrgane vse telefonske in brzojavne zveze. Narodne banke dr. Engllša Je bfl izdelan poseben režim za pospešitev medsebojnega tujskega prometa. ■ 4. Emisijske banke držav Male antante bodo podpirale sodelovanje poštnih hranilnic. 5. Ustanovili se bodo posebni študijski oddelki, ki bodo služIli medseoojni Informacijski službi. 6. Guvernerji treh emisijskih bank so Izrazili svoje prepričanje, da je prvi pogoj za gospodarsko organizacijo in za povra-tek k normalnim odnošajem stabilizacija valut na zlati podlagi. leto ne bi bil odobren v predpisanem časj-V ustavo se ima sprejeti tudi uradniški statut, po katerem bi bila stavka v iavnib jradih prepovedana. Druga važna reforma, ki k) ie napovedal iv.imiergue. se tiče izpremembe poslovnika poslanske zbornice, po kateri bi se težišče razprav preneslo v odbore. Nadalie namerava Doumergue omejiti tudi vpliv volilnih odborov, ki imajo v Franciji, zlasti pa v pokrajinah južno od Loire. velik vpliv na poslance. Pogajanja za sporazum med ministrskim predsednikom Doumergueom in radikalnimi ministri, ki nai bi preprečila odpoved strankarskega premirja in vladno krizo, so se danes nadaljevala Voditelj radikalne stranke minister Herriot je imel ponoven razgovor 6 predsednikom republike Lebru-nom. ki je trajal nad eno uro. Herriot je na današnji seji ministrskega sveta, ki se ie pričela ob 17.. predložil v imenj radikalne stranke ministrskemu predsedniku nove kompromisne predloge. Sklep ministrov. da o nesoglasiib razpravljajo na posebni seii, je javnost sprejela ugodno. Z vseh strani pozivaio vlado, nai vztraja pri svojem do«edaniem delu in ne zapusti politike medstrankarskega premirja. Velik usaeh angleške delavske stranke London. 2. novembra. w Po poročilih o včerajšnjih občinskih volitvah ie delavska stranka dobila 448, konservativci pa 362 mandatov. Delavska stranka ie priborila 226 ma ndatov več. med njimi 209 mandatov od konservativcev. London. 2. novembra. w. Po doslei znanih izidih občinskih volitev v sto središčih, je delavska stranka dobila 230. izgjbila pa 8 mandatov. Konservativca stranka je do-b;la 13, izgubila 109. liberalna stranka je dobila 4, izgubila 34. neodvisna stranka pa iih je dobila 5 ter izgubila 74 mandatov. Komunistični kandidati so povsod propadli. Delavska stranka je dosegla velike uspehe zlasti v prestolnici in v velikih industrijskih središčih. Laburisti so ohranili občinske uprave v vseh mestih, kjer so bili že doslei na oblasti, zraven so si pa izvojevali večino v celi vrsti drugih mest. kakor n. pr v Lestru. Odlhamu. Barnlivju itd., v drngib mestih kakor n. pr. v Liverpoolu in Man-chestru na ie število delavskih odbornikov znatno naraslo. Novi oddelki v finančnem ministrstvu Beograd, 2. novembra, p. Po odredbi finančnega ministra je bi:! pr; oddelku za davke ustanovljen nov pododdelek za družben! davek. V delokrog tega oddelka spada v*e poslovanje glede družbenega davka, to je cenzura odmere, protesti in pregledovanje poslovnih knjig pri podjetjih, ki so dolžna voditi take knj'ge V oddelku za kataster In državna posestva ra se ustanovi poseben oddelek za podrobne meritve. V njegov delokrog spadajo podrobne meritve zejnlgšč, njih evidenca in kontrola. g Ostavka Maksimo-viča sprejeta Beograd, 2. novembra, r. Kraljevo aamestništvo je sprejelo ostavko, ki )o Je podal na svoj položaj minister pravde g. Boža Maksimovič. Začasno ni bil imenovan nov minister pravde, marveč je bilo vodstvo tega resora poverjeno g. dr. Dragutinu Kojiču, ministru za kmetijstvo. Minister dr. KoUč Je danes že prevzel posle. Seja Županske zveze Pretekli teden je imela Županska zveza svojo redno letno sejo, o kateri smo pre>-jeli naslednja poročila: Predsednik Valentin Babnik, župan iz St Vida, se je v daljšem govoru spominjal groznega udarca, ki je zadel našo domovino z mučeniško smrtjo blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja. Poudaril je pri tem tudi veliko ljubezen, ki jo je gojil blagopokojni kralj do naših krajev. Ti težki trenutki nas pa ne smejo najti majhne, temveč nas morajo združiti k skupnemu delu za domovino, državo in kralja Petra II. Domovina potrebuje ravno v najtežjih trenutkih velike in požrtvovalne može Navzoči so stoje počastili spomin blagopokojnega kralja zavedajoč se velikih dolžnosti in odgovornosti, ki jo nosijo kot predsedniki občin. V izvrševanju dnevnega reda je poročal tajnik dr. Riko Fux o ukrepih predsedstva, kako naj se pomaga občinam, ki imajo večje dolgove, ter razbremenilo naši denarni zavodi; poročal je tudi o delu odbora za izdelavo načrta za javna dela Opozoril ie še na nevarnost, ki grozi občinam z novo veliko obremenitvijo, ako se ne reši pravočasno vprašanje pokojninskega zavarovanja rudarjev in kovinarjev. Sklenjeno je bilo. da se delo Županske zveze glede občinskih dolgov nadaljuje, v zadevi pokojninskega zavarovanja se pa naj skliče anketa Sprejet je bil tudi predlog, naj ostane glede financ ranja občinskih in sreskih kmetijskih odborov pri dosedanji praksi, naj pa Županska zveza deluje na to. da se reorganizira služba kmetijskih referentov v smislu zahtev kmetijskih strokovnjakov. Tajnik je dalje poročal o načrtu zakona o požarni policiji ter o pravilniku k lovskemu zakonu. Tozadevni sklepi bodo predloženi merodajnim faktorjem. Član ljubljanskega mestnega sveta g. inž. Pavlin je podal nato obširen referat o javnih delih dravske banovine. Pri izvajanju javnih del se morajo vpoštevati gotova temeljna načela, po katerih se naj izvršujejo, ker ostane delo brez načrta dostikrat brez pomena. Njegov temeljit referat je bil sprejet z velikim zadovoljstvom, isto tako vsi predlogi glede javnih del, ki bodo predloženi vsem merodajnim faktorjem. V slučajnostih se je soglasno poudarjalo, da bo v kratkem vsako delovanje občin onemogočeno, ker se občinam ne izplačujejo že vplačane doklade. tako da dolguie država občinam na ta račun že ogromne vsote. Občine so brez denarnih sredstev ter ne morejo več naprej. Predsedstvo Županske zveze mora storiti vse potrebne korake, da bo to vprašanje čimprej ugodno rešeno. Enako je bilo predsedstvu naročeno, da opozori vse merodajne faktorje na neznosna davčna bremena. Po zelo živahni debati o raznih drugih perečih občinskih vprašanjih je predsednik Babnik zaključil lepo uspelo seio odbora Županske zveze. Premestitve učiteljev Beograd, 2. novembra, p. »Službene No-vine« objavljajo ukaz o premestitvi me-ščansko-šolskih učiteljev in upraviteljev: Premeščeni so med drugimi: Josip Šranter iz Subotice v Škofjo Loko: Josip Gorišek iz Tržiča v Senovo; Anton Osterc iz Senovega v Tržič; Marija Lapajne z Viča pri Ljubljani v Mežico; Palmira Fajdiiga iz Ljubljane v Št. Vid: Ivo Kune iz Zgornje Šiške na Rakek; Ciril Kopitar iz Ljubljane v Tržič; Just Hvala iz Novega mesta v Št. Vid: Stanislav Praprotnik iz Slovenj-gradca v Ormož; Mara Zaherl iz II ženske na moško meščansko šolo v Mariboru Na lastno prošnjo so premeščeni naslednji ljudskošolski učitelji in učiteljice: Matilda Aničič in Josip Aničič s Polšni-ka pri Litiji k Sv. Jakobu ob Savi; Mara Apih iz Hoč v Ljutomer; Katarina Berce od Sv Jakoba ob Savi na vadnico ženskega učiteljišča v Ljubljani; Franja Bres iz Prevalj v Trbovlje-Vode; Ludvik Burja iz Kostanjevice v Izlake; Alojzij Colja iz Bele Cerkve v Prečno; Viktor Čemi od Sv. Jurija v Markovce; Ciril del Cot iz Razbo-ra v Radvanje pri Mariboru; Milan Dečko-vič iz Bukovcev v Slivnico; Ida Grosman od Sv. Duha na Stari gori k Sv. Juriju ob Ščavnici; Justina in Anton Habič iz Štor v Lesce; Deneš Hari iz Tišine v Fokovce; Matevž Janžekovič iz Slovenske Bistrice v Kamnico pri Mariboru; Franjo Jurečič iz Šmarja-Sapa na Vič; Pavla in Viligoj Kotnik iz Lehna k Sv. Marjeti niže Ptuja: Drago Kramar z Vranskega v Kamnico pri Mariboru; Josipina Kumer iz Ribnice v Štore; Anton Lazar od Sv. Martina pri Vur-bergu v Radvanje pri Mariboru; Marija lisjak iz Luč v Gorico pri Gornjem gradu; Vlasta Levstik iz Krškega na Vič pri Ljubljani: Srečko Majer iz Vurberka v Šoštanj, Teodor Mejak iz Toplic pri Zagorju k Sv. Petru pri Liubliani: Ivan Mihelič iz Selc v Predoslje; Marija Perin-Krup iz Liv-nika pri Murski Soboti k Sv. Križu pri Rogaški Slatini; Franc Podlesnik iz Sp. Pol-skave v Ribnico na Pohoriu: Viktor Po-renta iz Vitanja v Resnik; Vatroslav Požar »z Adlešičev k Sv. Petru pri Novem mestu; Pavla in Metod Požar iz Bohinjske Bistrice k Sv Petru v Savinjski dolini: Anton Rupnik od Sv Eme v Slovensko Bistrico; Franio Samec s Polja prt Muliavi k Sv. Marku nižje Ptuja: Marija Soban iz Do-bliča v Podbrezje: Josipina Soban iz To-maževcev v Šmarje; Amalija Sore od Sv • Ožbolta v Loški potok; Cecilija Štele iz Mengša v Kamnik: Angela Tomažič iz Maribora v Guštanj: Elza Trohan iz Ljutomera v Hoče: Josip in Josipina Trost iz Bo-brovnika v špitalič; Herta Tuta iz Zaloga pri Komendi v Domžale Marija LThlif iz Sodražice v Bohinjsko Bistrico: Zora Urši-čeva iz pisarne sreskega šolskega nadzor nika v Krškem na tamkaišnjo osnovno šo-io: Stanislav Vi?nei '7 Crešnievca v Metli ko; Henrik Veršlč iz Trbovelj Vode v Haj dino; Ivan ZagaSen od Sv Jerneja pri Slovenskih Konjicah v Rakovec: Fnnjn Zajec iz Črmošnjic k št .Jerneju pri Krškem in Julija Zflumfuchs od^-Sv. Ane v Slov. goricah v Turnišče. Rim, 2. novembra p. italijanski listi poročajo, da Je firancoski odpravnik poslov v Rimu Charpentier poselil državnega pod- tajmika v ministrstvu za zunanje zadeve Suvicha ter mu ^v imenu francoske vlade izročil noto, ki vsebuje zahtevo, naj italijanska vlada čimprej izroči v Turinu aretirana zločinca dr. Paveliča in Kvaternika, katerih sodelovanje pri organizaciji marseilleekega atentata je nepobitno dokazano. Francoska nota navaja, da kvalifici. rajo francoski zakoni marseilleski zločin kot običajen zločin, nikakor pa ne kot politično osveto ln je zato ne Ie opravičeno, marveč s stališča preiskovalnih oblasti tudi nujno potrebno, da se o^a zločinca izročita francoskim sodnim oblastem. Nota navaja dokaze, da sta Pavelič in Kvater-nik intelektualna morilca in glavna krivca marseilleske tragedije. Državni podtajnik Suvich je odpravniku poslov izjavil, da bo glede francoske zahteve postopal po diplomatskih in zakonskih predpisih. Francoska nota je v rimskih političnih krogih izzvala znatno vznemirjenje, dasi s« uradno že pričakovali ta korak. »Oior-nale d' Italia« izraža mnenje, da italijanska vlada ne bo dala do%-oljenia za izroči, tev. sklicujoč se pri tem na italijanske zakone. po katerih je treba atentat v Marseilleu smatrati kot politični umor. Drugi listi glede francoske zahteve neiposred.no ne zavzemajo nikakeea stališča, pač pa se sklicujejo na neke »precedense«. Tako navajajo. da je Italija že večkrat stavila Franciji enake zahteve glede Izročitve zločincev Od Francije so zahtevali izročitev nekih zločincev kmalu po atentatu na Mus-solinija v Bolognl leta 1926 nadalje po milanskem atentatu na Italijanskega kralja 1929 in končno od Belgije po atentatu na italijanskega prestolonaslednika Um-berta leta 1930 Listi ugotavljajo, da so bile takrat Italijanske zahteve po vrsti odklonjene. češ da ne gre za običajne, nego politične delikte. Vsekakor je treba k temu pripomniti, da atentata na italijanskega kralja in italijanskega prestolonaslednika nista uspela in da ju je zaradi tega smatrati kot poskusa. atentat na Mussolinija pa ni take narave, kakor ga označujejo mednarodni običaji, odnosno belgijska klavzula, ker je to bil poskus atentata na ministrskega predsednika, ne pa na suverena. Nadalje pravijo italijanski listi, da daje novi ital. kaz. zakonik italijanskim oblastem pravico postaviti obtožence pred italijanska 9odišča. Z ironijo se čita njihova končna ugotovitev, da bosta krivca v takem primeru okusila vso strogost italijanskega zakona, ki je glede političnih iločhiov še vse strožji nego drugod Francija energično zahteva Izročitev Perčeviča Dunaj, 2. novembra, p. Francoski poslanik na Dunaju je posetil avstrijskega zunanjega ministra Bergerja - Waldenega in m a izročil pismeno noto francoske vLade. v kateri zahteva takojšnjo ekstradicijo Perče-viča, sokrivca in organizatorja marseille-skega atentata. V noti se konkretno navajajo dokazi o Pereevičevi krivdi in 6e zahteva po n ječo v i eketradiciji uteaneljuje z razpletom nadaljnje preiskave, ki jo nameravajo francoske oblasti za vsako ceno dovesti do kraja. Perčevič je francoskim obla-flem potreben, da sa konfrontirajo z ostalimi krivci, ki so ca vsi po vrsti težko obremenili. Končno je francoska vlada določila v noti zelo kratek rok za izročitev ter poudarila. da bo v primeru, da bi H avstrijska vlada Peroeviča ne izročila, prisiljena poseči po strogih sredstvih in represalijah. Minister Bemer - Waldenee izhaja! na Duna'u. Nasilja VMRO Sofija, 2. novembra. AA. Po razpustu VMRO so prebivalci petriškega in čusten-dilskega okraja prijavili oblastvom niz zločinov ki so jih rzvrš li člani VMRO v teh krajih Ta organizacija je bila do 19 maja vrhovni gospodar teh krajev Na podlagi tega so oblastva naš1« grob 45 letnega Lazarja Pirinčanina iz Banskega, ki so ga teroristi VMRO nasilno odvedli in ga kni v juniju ubili. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napo red ca danes: Pričakovati je dežja, v ostalem pretežne oblačno vreme. Temperature bodo padle. Dunajska vremenska napered za soboto Ponoči jaeno. jutri mogoče zopet boli oblačno Uvedba korpuradjskega sistema v Avstriji Uveljavljenje prvega dela Imenovanje državnega, nega Dunaj, 2. novembra, d. Kakor znano, je bila dne 1. maja razglašena nova avstrijska ustava, ki temelji na načelu stanovske ureditve in avtoritativnega režima. Vlada si je dala svoječasno na zadnji seji okrnjenega avstrijskega parlamenta izglasovati skupno z ustavo tudi pooblastilo, da uveljavi novo ustavo postopno, kakor bodo p3č priprave dozorele, da lahko imenuje sama prve Člane novih zastopstev, in končno, da za predhodno dobo sama vrši tudi vso zakonodajno oblast. Vlada se je tega pooblastila poslužila v izdatnem obsegu Izdala je celo vrsto novih zakonov in obenem pripravila podlago za novo ustavo, ki določa štiri zastopstva in sicer državni svet. gospodarski svet, kulturni svet ter deželne svete. S 1. novembrom je bil prvi del ustave uveljavljen. Imenovani so bili člani državnega. gospodarskega in kulturnega sveta, skupaj 160 oseb Za imenovanje ni bilo posebnega zanimanja pri ljudeh, ki res nekaj pomenijo v avstrijskem javnem življenju. Samo pripadniki Heimwehra so neprestano skušali prodreti s svojimi kandidati, kakor so že od spomladi poizkušali povsod, da bi spravili na odločilna mesta svoje ljudi, kjer so bili doslej samo krščanski socialci ali pa člani patriotske fronte. Ostala javnost se razen voditeljev patriotske fronte ni posebno zanimala za ime- nove avstrijske ustave — gospodarskega in kultur-sveta novanje. Pozornost je zbudilo, da ni v nobeni novi korporaciji nobene ženske. Pričakovali so. da bo v državni svet imenovana vsaj kneginja Fanny Starhemberg, pod-kancelarjeva mati, ki je igrala veliko vlogo v krščansko-socialnem pokretu, kar pa se ni zgodilo Pariteta med delodajalci in delojemalci je bila teoretično pri sestavi gospodarskega sveta ohranjena, ker znaša 40 : 40. glede na posamezne stanove pa ni bila izvedena, ker so razen v industrijski ter rudniški skupini, kjer je pariteta 7 : 8 v korist delavcev, v vseh drugih skupinah v premoči delodajalci. Če se odšteje 7 zastopnikov javne službe, ki se prav za prav ne morejo povsem prištevati med delojemalce v narodnem gospodarstvu, je v zveznem gospodarskem svetu 40 zastopnikov delodajalcev in samo 33 zastopnikov delavcev. Po političnem mišljenju je približno tretjina novih državnih svetnikov nevtralna. dočim so ostali v skoro enakem številu imenovani iz vrst Heimatschutza, krščansko-socialnih in monarhističnih krogov. Dunaj, 2. novembra. AA. Za guvernerja Štajerske je imenovan bivši vodja patriotske fronte Stepan. Koroški guverner general Hulgerth je danes imenoval vlado in deželni odbor Koroške. Pred odločitvijo o reformi francoske vlade Novi k jsjproraisni predlogi Herriota — Odločitev ima pasti na današnji seji ministrskega sveta »JUTRO« 9L 253 Sobota, S. XL 1934 Maši kraji in ljudje Vsi sveti v dežju in snegu Nsvzfic slabemu vremenu je narod globoko pietetno počastil spomin dragih pokojnikov Mnogo je bilo cvetja na grobovih, a neba j vencev je vendar ostalo... Ljubljana, 2. novembra s ruti. Priroda sama si je nadela ftašč globoke žalosti. Ves mračen je bil dlan. V sredo je pihal jug, na praznik pa je pričelo deževati i« v zgodnjih jutranjih urah. Vreme se je slabšalo od ure do ■re, vsepovsod pod nebom so se preganjali težki sivi oblaki. Popoldne je kazalo nekaj časa na vremenski preokret V zraka so se jele uveljavljati severne sape. Izpod oblakov je po 13. uri privršala sodTa in pobelila ceste in ulice, čim je prenehala, se je spet ulil dež, ki je padal ne-neboma do mraka. Okrog 15.30 je pričelo na jugu grmeti. Sledil je blisk in tresk, ki «5 je kresal v oblakih čedalje bliže. Med dežjem je jel naletavati tudi debel sneg, ka pela« in »Usmili se« pod vodstvom skladatelja. Petje na vojaških grobovih je moralo zaradi naliva izostati. Pietetno žalno svečanost je otvoril vojni kurat g. Bo-oač, navajajoč, da zaradi splošnega narodnega žalovanja spominski govori odpadejo. Zbrani vojni kurati so nato zapeli »Li-bero« in odmolili očenaše. Spomin juden-bur«kih žrtev na pokopališču je že prej počastilo dvoje vojaških letal, ki sta krožili nad pokopališčem skoro tik nad glavami zbranega naroda. Letalca sta vrgla na grobove tudi dvoje vencev. Navzlic skrajno slabim vremenskim prilikam so bili grobovi na pokopališču izredno lepo okrašeni. Vojaške grobove je okrasila mladina ljubljanskih šoL Zlasti so se ustavljale velike množice pred zadnjimi domovi naših velikih mož. Na grob nepozabnega narodnega voditelja dr. Gregorja Žerjava je spominski odbor položil prelep venec s posvetilom: »Velikemu Ju-goalovenu«. Lepo so bili tudi okrašeni grobovi naših pesnikov Cankarja, Ketteja in Murna, dalje grob prvega staroste jugoslovanskih gasilcev Franceta Barleta, Janeza Ev. Kreka in pa v Trbovljah padlih nacionalistov. Množice so se jele pomikati s pokopališča že pred mrakom. V kolikor se niso mogli Ljubljančani oddolžiti spominu mrtvih na sam praznik, so skušali to popraviti na Vernih duš dan. Vreme se je preko noči preobrnilo na bolje m napočilo je prav lepo jutro. Ceste in ulice so se posušile. Ljudje so znova v vse večjih množicah hiteli na pokopališče, kjer »o uredili od dežja raztepene grobove. Gorelo je danes domala ves dan na pokopališču pri Sv Križu morje lučic. Staro pokopališče pri Sv. Krištofu, ki je itak hudo zapuščeno, je nudilo včeraj še posebno žalostno sliko. Na južnem delu pokopališča, kjer 90 grobovi še nekam ohranjeni, pa se je navzlic slabemu vre- menu zbralo veliko Ljubljančanov, katerih predniki še vedno počivajo v starih grobovih. Mestna občina in Preporod sta položila na grobove zaslužnih mož lepe vence. Ob 17. je v cerkvi pel pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom pevovodje g. Poliča žalostinki »Glej, kako umira pravični« in pa »Media vitae«. V cerkvi se je zbrak) veliko ljudi, ki so prihiteli poslušat pobožno ubrano petje. Žalne svečanosti, čeprav okrnjene, so seveda bile tudi na vseh okoliških pokopališčih, na Viču, v Štepanji vasi, v Drav-ljah in St Vidu, kamor so v velikih množicah poromali domačini pa tudi Liublian-čani, katerih dragi svojci počivajo na božjih njivah v okolici mesta. Na Suhem ba-jerju bo, kakor poročamo na drugem mestu, posebna spominska svečanost v nedeljo popoldne. Beograd, 2. novembra Včeraj in danes so se katoličani v Beogradu zbirali v katoliških svetiščih ter obiskovali grobove na novem pokopališču. Včeraj že zgodaj popoldne je bilo na pokopališču preko 10.000 ljudi Vsi grobovi so bili okrašeni s cvetjem in na njih so brlele lučke od popoldanskih obredov pozno v noč. Blaga srca so se spomnila tudi zapuščenih grobov revežev in vojnih žrtev. Obredi so se pričeli včeraj ob 3. popoldne in so se zbrali v katoliški kapelic! na pokopališču vsi katoliški duhovniki. Vse dele katoliškega pokopališča je obiskal impozanten sprevod, ki se je potem spet strnil pred kapelo. Zanimivo je, da se je tudi na katoliško pokopališče prenesel lep običaj pravoslavnih bratov. Katoliški obiskovalci grobov so letos prav tako, kakor je navada pri pravoslavnih, prinesli na pokopališče razna jedila ter jih prepuščali siromakom, ki so se tam zbrali v velikem številu. Zagreb, 2. novembra Mirogoj, veliko mesto mrtvih, ki ima že preko 120.000 prebivalcev v svojih ozkih podzemnih domovih, je imel včeraj rekorden obisk iz mesta živih. Vse mirogojske aleje so postale pretesne, najrazličnejše cvetje pa je izpremenilo Mirogoj v velikanski park. Velike množice so se zbirale tudi pred glavno železniško postajo. Tam, kjer so bili izloženi posmrtni ostanki bla-gopokojnega kralja Aleksandra, stoji namreč še vedno katafalk, na njem pa plošča v spomin na 15. oktober, ko je truplo pokojnega vladarja med potjo v domovino počivalo v Zagrebu. Meščani so ves katafalk obložili z divnim cvetjem in venci. Žalna svečanost za dr. Ivanom Oražnom Ljubljana, 2. novembra Kakor vsako leto na dan Vernih duš je bila tudi danes ob 11. intimna komemora-cija za nepozabnim sokolskim starosto in dobrotnikom visokošolskega dijaštva ljubljanske univerze, dr. Ivanom Oražnom. Pred njegovim, z venci okrašenim grobom na pokopališču pri Sv. Križu, kamor so bili pred dvema letoma od Sv. Krištofa preneseni njegovi zemeljski ostanki, se je zbralo mnogoštevilno dijaštvo, ki uživa bodisi v stanovanju, bodisi v prehrani podporo iz njegove ustanove. Nadalje so bili navzočni: dekan medicinske fakultete gospod dr. Alfred Šerko in predsednik zdravniške zbornice za Slovenijo g. dr Alija Košir, kot zastopnika upravnega odbora dr. Oražnovega dijaškega doma in g. Mai-cen kot upravitelj. Spominski govor, ki ga v skrčenem obsegu navajamo, je ob tej priliki imel cand. iur. Dobrota Rajmund. starešina stanovalcev v dr. Oražnovem dijaškem domu v \V'olfovi ulici. — V tem poznem jesenskem času, ko ljudje praznujejo praznik vseh mrtvih — je dejal — smo se tudi mi zbrali, da počastimo njegov spomin in pa da si z bežnim pogledom na pokojnikovo življenje izberemo smernic za naše bodoče udejstvova-nje tako na kulturnem, socialnem kakor tudi na političnem poprišču. v čemer bo visokošolski mladini pokojni dr. Oražen vedno najlepši vzor. Dobro se je pokojnik zavedal, da le vztrajni napori, preko katerih mora tudi oni, ki se kakor dr. Oražen n: rodil bogat, pripeljejo vsakogar, če jih ima le voljo prenašati, do za-željenega cilja. Zvesto se je držal svojega vzvišenega načela, da je človek dolžan storiti ne le, xar mora, temveč tudi vse tisto, kar more, ter to tudi posveti v blagor splošnosti in svojemu narodu. In to je tudi bila pokojnikova največja in ravno danes bolj kot kdaj po posnemanju kličoča zasluga, ki že izza ustanovitve naše univerze omogoča študij mnogoterim revnim dijakom. Komemoracijo je govornik v svojem globoko občutenem in več ko povprečnem govoru zaključil z željo, da tudi današnja slovenska akademska mladina — še zlasti pa ona, ki je deležna njegove dobrote — hodi po vzvišenih potih svojega vzornega prednika ter ga tudi po njegovih delih posnema in na ta n^čin doprinese svoj obo-lus na oltar splošnemu in narodovemu bla-gru. Komemoracija slovenskih rezervnih oficirjev Kalinovik pri Sarajevu, 30. oktobra V znani tukajšnji oficirski šoli je ta mesec tudi večje število rezervnih oficirjev iz dravske banovine. Dne 26. t. m., ob osmini pogreba Velikega kralja, so ti priredili še posebno žalno svečanost, pripro-sto, a zato tem bolj presunljivo. Prisostvovali so ji skoro vsi oficirji garnizije z generalom g. Pavlom Pavlovičem na čelu. Improvizirani pevski zbor pod vodstvom rez. kapetana sodnika Baričeviča je otvoril svečanost z našo narodno žalostinko »Vigred se povrne«. Rez. kapetan ravnatelj dr. Vrhunec je v krasnem govoru očr-tal življenjsko delo kralja Ujedinitelja kot vojaka in državnika. Poudaril je izredne dolžnosti, ki jih narodna nesreča nalaga zlasti rezervnim oficirjem kot takim in v njihovih civilnih poklicih. Sledile so razne recitacije, med katerimi je posebno učinkovala recitacija pesmi »Naš mladi kralj«, objavljene v »Jutru«: s prepričuiočim občutkom jo je prednašal rezervni kapetan Markič. Rez. kapetan Dragaš je v zaključnem govoru pozval vse navzoče, da se čvrsto strneio okrog prestola mladega kralja in se še z večjo ljubeznijo in vnemo postavijo v službo domovine. Po svojem nagovoru je izročil prisotnemu komandantu 1000 Din. ki so jih rezervni oficirji zbrali za revno šolsko dečo v Kalinoviku namesto venca na krsto Viteškega kralia. G. general Pavlovič se je ginjen zahvalil rezervnim oficirjem za spontano, prisrčno komemoraci;o in posebej poudaril, da se je, kakor že tolikokrat poprej, ponovno ob smrti Velikega kralja manifestirala ljubeča zvestoba Slovencev do skupne jugoslo-vensike domovine. Regulacija Drave pri Ptuju na vidiku Ptuj, 2. novembra še nedavno smo poročali o veliki škodi, ki jo dela Drava na levem bregu nižje od železniškega mostu proti gozdu, imenovanemu »Kisela«. Tu je Drava odnesla v teku let cele komplekse njiv ki se od leta do leta manjšajo. Kakor smo zvedeli na pristojnem mestu, je banska uprava že storila potrebne ukrepe za regulacijo Drave na tem mestu. V zadnjem času se je že tudi pričelo navažanje potrebnega gradiva, zlasti kamenja za zgraditev varnega nasipa. Splošno delo se bo najbrž že letos pričelo in se čaka le še na odobritev potrebnega kredita. Z vsaj zasilno regulacijo bo nato preprečeno nadaljnje trganje zemlje, s čimer bo tudi zavarovan gozdiček »Kisela«, kjer iščejo v poletnem času mnogoštevilni Ptujčani oddiha. Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« vode urejeno prebavo. Specialni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. KULTURNI PREGLED Vitfezslav Nezval Med letošnjimi češkoslovaškimi lavreati je Karel Čapek, ki je že tretjič prejel državno Dagrado. nedvomno najpomembnejši. Kakor senzacija je učinkovala v širši javnosti vest. da je prejel državno nagrado za literaturo tudi Vifezelav Nezval. Ta robustni češki pesnik je uetvaritelj in obenem na i večji reprezentant povojne pesniške 6tru-je. ki si ie nadela ime poetizma. F. X. g a 1-da je označil poetizem za pesniško smer, ki se požvižga na logiko in razjmske spo-znave. na ideje in ideologije, na občutja in pojme in ki ljubi samo življenje, epilrurei-eko uživanje in čutne senzacije. Ta struja je nastopila potem, ko so se pesniki naveličali tako zvane p roleta reke poezije, ki je nekai let po vojni s svojo socialno tematiko skoraj izkljjčno obvladovala mlado če-6ko poezijo V Nezvalu, zdravem, življenja polnem pesniku, ki je gostoval v raznih pesniških šolah (n. pr. v simbolizmu, v preleta rsk i poeziji) in ki je kakor rojen za pesniškega eksperimentatoria. ie našla naj-izraziteišesa oblikovalca. A nikar ne mislite. da se ie dolgo zadovoljil s tako brez-ideino. neprogramatsko poezijo. 2e nekaj fesa Nezval jadra po vodah eurrealizma in dela z njim tak hrup. kakor prej s poetiz-mom. Nezval ie nedvomno nadarjen pesnik is originalen duh, toda nevkročen tempera- ment. Človek, ki nikdar ne hodi pa ravni, atrti poti- Češki kritik Josef K n a p tako-le označuje Nezvalov razvoj: »Dn&vi njegove popularnosti se začenjajo « pesniško zbirko »Pantomima« in dosezajo višek z lirično epično pesnitvijo »Edison«, ki je nesporno najboljše Nezvailovo delo. Ves čas njegovega razvoja ga je virtuoznost rojenega pesnika očitno zapeljevala k močni potratno-sti s pesniškim talentom. Ustvarjal je čez mero in se je kai često izgubljal v praznem verzificiranem koketiranju, v rimankah brez pesniškega duha, v pesniškem kome-diantstvj, žonglerstvu, akrobaciji, namišlje-noeti. Toda vse to je prihajalo od previ-ška nadarjenosti. Pod temi skrajnostmi (in Nezval je vprav po nagonu eketremnež) lahko povsod opaziš utrinke močnega pesniškega fonda- Nekai nenormalnega tiči v tem pesniku, ki bi ga lahko po naslovu neke pesnitve imenovali »čudni čarovnik« Njegova pesniška proizvodnja je veikdar bila zaznamovana s podtalnimi tokovi podzavestnih refleksij in gnana s čudovito deformirano fantazi jo... Sesjto gledišče življenja in fantastični privid smrti na dnu vseh stvari — to -je svet. ki iz njega črpa Nezval 6voje pesniške navdihe.« 0 aj^govi najnovejši pesniško - razvojni stopnji, o prehodu k surrealizmu, pravi kritik Bedrich Vdela vek v svojem, na tem mestu obširneje obravnavanem pregledu češke literature XX. stoletja med drugim to-le: »Stvarjalna metoda surrealistov, ki gradi pesem z reprodukcijami predstav iz pod zaves tja. je Nezvalu, ki nad vee ljubi pustolovstvo svofe fantazije, kuj kmalj postala zelo sorodna. In Nezval se vdaja lahni otož-noeti (»Napiey na hrobecb«, 1927; »Baene na pohlednice«, 1926), in kakor se pod ba-rometričnim pritiskom časa spreminja celotno življenjsko vzdušje, se njegova fantazija obenem sprošča lepotičenja in rokokojske igravoeti, postaja elementarnejša, preprostejša in pesniško čistejša, zlasti tam. kjer je polno podložena z resnično napetostjo ja-keca doživljanja. Surreali6fična intimna epo-peia je niegova obsežna pesnitev »Akrobat« (1927); tu pesnik gleda nazai na svojo pot in ekuša dogledati njen nadaljnja potek... Pri njem se pojavljajo večje pesniške celote. ki na njih sloni prava teža njegovega stvarjanja. Tako n- pr »Edison« (1928). poln optimizma o civilizaciji, a tudi zago-netnoeti civiliziranega življenja in nekatere številke »Sklamenčho haveloka« (1932) in Zpžtečnčho listku« (1933). ki se v njih Nezval — poleg eksperimentalnih pesmi, ki podajajo zgolj podzavestna in imajo čisto zasebni značaj — pod vplivom naraščajoče svetovne krize zopet ^giblje v socialno tematiko in znova včlebja svojo poeziio v svet človeške skjpnoettt« Imam knjigo Nezvalove poezije, ki je ori- če vsakdo daruje, bo vsakdo obdarovan Ljubljana. 2. novembra O prlffld nabiralne akcije pod geslom: Delavec za delavca — smo se obrnili na načelnika mestnega socialno-poiltičnega urada, na mestnega fizika dr. Rusa z nekaterimi vprašanji o socialnih nalogah, ki čakajo vsako zimo ljubljansko ufcMas G. dr. Bos je zastopniku »Jutra« pripovedoval: Za zimo smo precej v skrbeh. Nekaj slabih imamo za seboj, letošnja pa obeta biti še slabša. Brezposelnost je narasla, majhne prihranke, ki so jih imeli iz boljših časov, so ljudje porabili, obleko in obutev potrgali. Stanovanjske razmere so se v splošnem poslabšale. S kurivom se ljudje niso mogli preskrbeti za zimo. Cele družine s kupi otrok čakajo podpore od mestne občine. Poleti se je naš socialno-poli-tični urad za silo že prebijal tako, da je brezposelnim nudil še nekaj prilike za delo. Pri stavbah, pri regulaciji Ljubljanice, na Gradu in pri drugih javnih delih v mestu je bilo prve štiri mesece zaposlenih 2&0 družinskih očetov, pozneje se je, kakor so padali krediti, skrčilo število n« 160 in zadnja dva meseca jih je bilo zaposlenih samo še okrog 100. S temi delavci so se iz sredstev bednostnaga fonda nadaljevala dela pri ureditvi Gradu, v mestni vrtnariji, na Cesti dveh cesarjev, pri regulaciji Gradaščice in Cerkvene ulice itd. Pozimi bodo vsa ta dela prenehala, ljudje bodo navalili na mestno občino za podporo. Denarna sredstva mestnega socialnega urada, ki v vseh ozirih deluje po navodilih socialno-politionega odbora, pa so že zdavnaj povsem izčrpana. Premoremo samo še nekaj prav skromnih prihrankov iz rednih proračunskih vsot in nekaj malega iz bednostnega sklada. Banska uprava nam bo na vsak način morala še izdatno priskočiti na pomoč. Davčna moč mestne občine je pač toliko prispevala k zbirki bednostnega fonda, da predstavlja vsota, ki so nam jo izplačali doslej, le prav majhen del tega. In ravno k nam se obrača za podporo ves svet Med prosilci so m-teligenti, ljudje z akademsko izobrazbo, zasebni uradniki, delavci, obrtniki, pomočniki, zastopniki vseh slojev in strok. Mnogo izmed njih je res pristojnih v Ljubljano, mnogo jih je, ki že dalj časa bivajo v mestu in so si na ta način priborili neko pisano pravico do podpore, še več pa jih je, ki samo na zimo pridejo najhujše čase vedrit s kmetov v Ljubljano. Mestna občina mora skrbeti seveda predvsem za svoje pomoči potrebne občane, potem za one, ki so dolgo živeli v mestu, odklanjati pa mora podporo takim, ki prihajajo samo zato v mesto, da bi jim občina pomagala v stiski. Iz vrst teh zadnjih se rekrutirajo tudi vsi oni, ki nadlegujejo stranke po hišah in pasante na ulicah in ki tudi največkrat prihajajo s policijskimi predpisi navzkriž. Samo pozimi se zadnji čas zglasi vsako leto do 4000 brezposelnih, ki prosijo za podporo. Za nekatere izmed njih je občina pred leti ustanovila takozvano ogreval-nico, ki pa ne služi samo kot zatočišče v najhujšem mrazu, temveč tudi čez poletje prebiva v nji stalno do 25 bednih ljudi, ki nimajo svojega doma. Preko zime pa najde v ogrevalnici zasilno bivališče po 60 do 70 brezdomcev. Mnogim izmed njih daje socialno-politicni urad tudi hrano v jedilnkn Mestnega doma, kamor jo dona-šajo iz kuhinje v Delavski zbornici. Poleg brezposelnih pa ima mestna občina na skrbi še vse polno bednih, ki niso vezani samo n?. pojav gospodarske krize. Za stare in onemogle je poskrbljeno v zavodih, kolikor je na razpolago prostora. Samo v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je oskrbovanih 300 starcev in stark, v zavodu sv. Jožefa 45, okrog 30 pa jih je spravljenih v Mengšu, Metliki, Komendi in v Jožefi-šču. V mestno zavetišče se sprejemajo samo v Ljubljano pristojni hiralci, ki so si z delom in pridnostjo prihranili nekaj krajcerjev, pa so pozneje v bolezni in krizi porabili denar in prosili za sprejem r zavod, kjer imajo na stara leta poleg čednega stanovanja dobro hrano in vso preskrbo. Okrog 900 starih in onemoglih ljudi, ki ne žele ali ne morejo dobiti oskrbe v zavodu, pa prejema redno ali izredno podporo. vprašanje mladine zadaja socialno-poR-tfčnemu uradu posebno veliko preglavic m skrbi. Zelo veliko je število otrok brez staršev in brez sredstev, ki so prepuščen! povsem budnosti in negi mestne občine. Takšni šoloobvezni otroci so deloma spravljeni po zavetiščih, tako v Marjani-šču, pri Lichtenthurnu, v Repnjah pri Vodicah, v St Vidu in na Viču. Otroci predšolske dobe se oskrbujejo v reji v mestu in na deželi. Po končani šoli se večje število teh malih oskrbovancev odda v obrtniški pouk in jim mestna občina plačuje oskrbo v Vajenskem domu. Zanemarjeno deco iz Ljubljane pa vzgajata Državno vzgojevališče v Ponovičah in nekaj Rakovnik. Stalno mesečno podporo prejema okrog 500 otrok, ki sicer živijo pri starših, a jih starši ne morejo zadostno hraniti. Izrednih podpor je deležnih prav tako okrog 500 otrok, v zavodih in v reji pa je oskrbovanih nekaj nad 100 otrok. V dnevnih zavetiščih, kjer se sprejemajo otroci staršev, ki so ves dan zaposleni, je pod stalnim nadzorstvom blizu 200 otrok. Tu prejemajo poleg kosila in dveh malio tudi pomoč pri pouku. V soboto in nedeljo prirejamo običajna nabiralna dneva pod geslom: Delavec za delavca. Upamo, da nam bo vkljub vse-obči krizi vrgla zbirka nekaj tisočakov za podporo, ki je namenjena predvsem brezposelnim družinskim očetom m njihovim gladujočim otrokom. Če vsakdo daruje vsaj majhen prispevek, bo lahko vsakdo obdarovan. Razen denarnih prispevkov, bomo zbirali tudi darila v živilih, obleki in obutvi. Nabiralci bodo zadovoljni in veseli vsakega daru, socialno-politični urad pa bo skrbel, da bodo iz zbranih sredstev deležni vsaj majhne podpore vsi najpotrebnejši. Po hudi avtomobilski nesreči Beograd, 31. oktobra Najpriljubljenejši izletni kraj za našo prestolnico je brez dvoma Avala, kamor dan za dnem, zlasti pa ob nedeljah pole-tavajo cele trume Beograjčanov. In ni Avala vabljiva samo za beograjske velemestne »maloturiste«, ki si ž njo nadomestuje-jo izlete na »vrh planin«, in vse tiste, ki se žele pokloniti pred spomenikom neznanega junaka, temveč se zatekajo na Avalo prav posebno rade tudi razne prestolnične veseljaške družbe, ki si po burni noči v beograjskih barih zažele svežega zraka in nadaljevanja svoje zabave v udobnih prostorih avalskega hotela. Promet n« avalskl cesti je tako vedno zelo živahen in še tembolj, ker je ta cesta obenem tudi važna prometna žila za zveze notranjih krajev s prestolnico. Je pa tudi resnica, da je vožnja po tej cesti precej nevarna, ker jo zelo otežujejo razmeroma zelo ostri ovinki, v katerih se vzpenja cesta na to najvišjo točko beograjske okolice. Zato so predpisi za avtomobilsko vožnjo po tej cesti precej strogi, kar pa le malo pomaga in se pač nikjer ne dogaja toliko avtomobilskih nesreč, kakor ravno na tej cesti. Vozi se vse prehitro in zlasti še tedaj, ie si beograjska mlada gospoda hoče razhladiti svoje vroče glave. Taka nesreča je zadela pred petimi dnevi tudi ravnatelja sladkorne tovarne v Cu-priji, Franja Zajca, ki je v družbi svoje soproge prišel pred nekaj dnevi v Beograd, da opravi neke svoje posle, pa se je potem vračal v Čuprijo. Sofiral je sam in soproga je sedela poleg njega. Vozil je zelo previdno, poznavajoč dobro nevarno cesto. Tako je srečal brez nesreče nekaj avtomobilov. Toda na enem najnevarnejših ovinkov mu privozi nasproti avtomobil, ki je vozil silno hitro. Zaman je bilo, da je z vso hitrostjo krenil popolnoma v stran. Nasproti mu drveči avto, v katerem je sedela večja družba moških in žensk, je presekal ovinek, udaril ob njegov avto m ga prevrnil. Ne da bi se tudi le količkaj zaustavil, je drvel dalje proti Beogradu. Ravnatelja in njegovo soprogo ie vrglo iz avtomobila. Gospa je naravnost čudežno ostala nepoškodovana, ali ravnatelj sam je dobil težke poškodbe, zlasti na desni roki. V spremstvu njegove soproge so ga prepeljali v beograjski sanatorij »Vračar«, kjer bo spoznali zdravniki, da ga morejo rešiti edinole, če mu odrežejo desno roko nad zapestjem. Bilo se je bati, da se mu zastrupi kri. Operacija se je posrečila, kriza je minila in je upati, da ranjenec ozdravi, ako ne nastopijo kake izredne komplikacije. Takoj uvedeno oblastveno poizvedovanje po avtomobilu, ki je povzročil to težko nesrečo, je ostalo vse doslej neuspešno. Ravnatelj m njegova soproga nista videla njegove številke. Dasi je varnostna oblast takoj odredila ugotovitev vseh avtomobilov, ki so tistega dne prispeli v Beograd od Avale sem, je izginil vsak sled za onim avtom Šofer je pač nekie krenil v stran in po drugi poti dospel v Beograd. Da bi se preprečile nesreče na avalski cesti, ki se dogajajo vse bolj pogostoma, je varnostna oblast sedaj prav izredno poostrila predpise za vožnjo po tej cesti m uvedla kar najstrožje nadzorstvo. Za vožnjo z nedovoljeno hitrostjo in sploh •**ak prestopek prometnih določb se šoferju, interesa takoj zapro, za vedno odvzame vozno dovoljenje. Posebno strogo se bo nadzorovala vožnja na ovinkih. Nadzorstvo bo vodilo znatno pomnoženo orožništvo. ginaina po opremi in po imenu: »Skleneny havelok« (Steklen havelok). Dal mi jo je lani njen založnik Fr Borovv v Pragi. Ta pesniška zbirka razodeva vsega Nezvala: iz njie blešči nešteto pesniških isker, ki se kdaj pa kdai strnejo v verze, ki te v pravem pomenj besede zagrabijo in obvladajo, kakor vsaka resnična pesniška ustvaritev. Povsod se kaže pesnikova še vedno čez mero potratna fantazija, ki najrajši sega v podzavestni svet in hipoma prehaja v sanjo, v čarobno iluminacijo pestrih barv. v trenutno prikazen nerealnega sveta, nato pa se prav tako hipoma zaveš, da je vee samo bengaličen ogenj prasketajočih pesniških besed. Nezval se neprestano igra • človekom. ker se igra z življenjem in menda tudi z vsem vesoljstvom. V tej zbirki imaš verze, ki so značilne besedne igračke, poleg resnih pesnitev, kakor je n. pr. »Sigr ti časj« (Panychida za Edisona). Kakršna je zbirka po vsebini, taka je tudi po grafični formi: pesmi so stavljene z različnimi črkami in prehajajo ponekod v prozo ali dobi-vaio nenavadne oblike. V njih je zares mnogo pesniškega čara. a tudi iu'2 koliko bluffa. žongleretva in ironičnega posmeha vsem. ki čitajo in »uživajo« Nezvalovo poezijo. Nezval je torej kot pesnik korenit in popoln eksperimentater. načelen novotar Njegove zbirke so kakor vinski mošt. ki neugna-no vre- Je pravo nasproti« umerjenem*j ra-cionalistu Karlu Čapku. Zato je res senzacija. da fe bila Nezvalu priznana enaka državna nagrada kakor K. Capini M dra- gim. Tako je problematični surrealizem dobil prvič v svoji kratki zgodovini priznanje ofirielnib krogov, ki sicer spoštujejo v literaturi samo izčiščene stanje in zrele pojave. Strindbergova »Velika noč" Strindbergova »Velika noč« je igra o pa-sionu pozemskega Človeka. 0 pasijonj Človeka, ki trpi krivico in ki na koncu trinm-fira p« besedi, ki je zapisana oJ zdavnaj: Vee 6e epovrača, vee ee poravna. Kakor je igra zastrta v kopreno nekega miselnega in duhovnega brezredja, tako se tudi osrednja misel drame sama le iztežka prebija do ji-Stiine in moči. Vee ee epo/rača? Bedni, ki mu je bila storjena krivica, bo pač lahko zajpal v resničnost tega nauka. Verjel bo, da mu bo povrnjeno dobro, ki ga je mcral žrtvovati. Toda človek, ki ie sam dela? zlo — kakšno upanje naj preostane r-emu? Vse ee epovrača. pravi Lind-viet mlademu Heyetu. Toda. ko ausli. da prinaša ponižanim in razžaljenim v*ek> blagoveet iim prinaša eamo mrnlcietetvo. Ah" ni na svetu storjenega pnav toliko gorla kakor dobrega? Ali naj vee to gorje zda? v neskončnost drži tehtnico dobrenri. tako da so vse borbe in wj npanfa zaman? Kdor fe doživel evoj veliki petek, bo deležen tudi svoje velike noči Toda kdor je storil veliki petek _ kje j© rešitev zanj? Tako je dal Staandbeis v erofi prepovedi zmagovite Ka| takega Se nI videla Ljubljana To Je graji dijoznl velefilm, ki reSuJe tisočletni problem človeštva Z L ATO BRIGITA HELM, HANS ALBERS Film nam predstavlja sile človeškega razuma. To je višek tehnike ln ustvarjanja. PRAVA SENZACIJA NASE DOBE Telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave danes ob lJ/4 ln uri, Jntri pa ob S, 5, 1in 9.14 »vefiee. Predprodaja vstopnic od 11. do ČE STE DOVRŠILI 4S LET, m nagibate k sklerozi, glhtu in zastajanju sečne kisline. Za čiščenje krvi in ledvic morate piti ■iiiniace vesti ♦ Odlikovanje treh ministrov. Z redom Jugosloven&ke krone i. stopnje &o bili od-ttkcvand minister za socialno politiko g. dr. Fran Novak, minister za šume in rudnike g. dr. Milan Uhnanski in prosvetni minister g. Ognjen Kmzmanovič. ♦ Za načelnika rudarskega oddelka v ministrstvu za gozdove in rudnike Je imenovan inž. Stjeipan Bosak, nadzornik ministrstva v 3. skupini, 2. stopnji. ♦ Jakčeve slike Nj. Vel. kralja Petra »zšle. Včeraj je pričel kulturni oddelek ljubljanske mestne občane razpošiljati Jakčeve slike Nj. Vel. kralja Petra II. Teh umetniških reiprodakcij bo vsakdo vesel, saj predstavlja vsaka umetnino zase. Po. le« teh reprodukcij v formatu 25X35 ran izidejo v par dneh, umetniške reprodukcije v večjem fonmatu 70X50 cm po 75 Din. Te reprodukcije v bakrotiaku, ki bodo predstavljale doprsni portret Nj. Vel. kralja v naravni velikosti, bodo prav posebno dobrodošle državnim in samoupravnim uradom, Občinam in šolskim vodstvom. Opozarjamo, da je del čistega dobička namenjen za umetniški fond in da ge slike naročajo pri kult -urnem oddelku mestne občine v Ljubljani. DANES premiera senzacijonalnega velefilma CAR JONES V glavni vlogi črnec Pavel Robeson. Film skrajno napete vsebine in drznih podvigov. ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri. ♦ Apel na občine. Jugoslovensko šumar-slko združenje je na svojd seji, ki se je vršila 13. oktobra v Zagrebu, sprejelo apel na vse naše velike in male oibčine, da bi vsaka v svojem področju zasadila in uredila gozdni nasad v spomin na blagopokoj-nega viteškega kralja Aleksandra I. Uedi-nltelja. V apelu naših gozdarjev je navedeno tndi tole: Oozid je spomenik, lep in veličasten, obenem pa tudi blag zaradi ko. risti, ki jih daje ljudstvu. Postavite ga v SP«min Njemu, ki je tako ljubil naše gozdove in želel, da bi ©zelenele širne goli-čave v trajno korist naroda. Sadite gaje in imenujte jih z njegovimi imenom, * Iz finančne službe. Za konceptne pripravnike pri dravski finančni direkciji so postavljeni: Hauc Franjo, dr. štular Franc, dr. Nemec Anton, dr. Vidovič Niko, Pjha-rič Krešimir. Savič Djordje, Petrovič Veli-mir, Kešeli Ljubomir in Rošin Stjepan. Od ministrstva financ v Beogradu je premeščen Popovič Milivoje, konc. pripravnik, k dravski finančni direkciji v Ljubljani. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V 6IŠKI. — Telefon 3387 Danes ob 4. in 5. popoldne ln jutri ob 11. dopoldne predvajamo samo za šolsko mladino za ceno Din 2.50 filme Pogrebne svečanosti za pokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem, Obisk kralja Borisa v Beogradu, Življenje kraljevičev na Bledu in še dva kulturna filma. Danes ob 7. in 9. Boris Karloff v filmu napete vsebine GOSPODAR AZIJE Drama človeka, ki ni imel duše. Moderna znanost in tajinstvene sile vzhoda. — Pri vseh predstavah predvajamo kot dopolnilo: Pogrebne svečanosti za pokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem, Obisk kralja Borisa v Beogradu in Življenje kraljevičev na Bledu. ♦ Smrt zaslužnega dalmatinskega rodoljuba. V Zagrebu je umrl po nevarni operaciji splitski odvetnik Ar. Pavel P e r a t Smrt je ugrabila veliko osebnost jz pravniških krogov Splita in Jugoslavije, poleg tega pa tudi agledmega rodoljuba, ki je vse svoje življenje posvetil svoji ožji domovini in vsej Jugoslaviji. Pokojni dr. Pe-rat je bil doma iz Starega Kaštela, deloval pa je do svoje smrti v Splitu ter se plodo-nosno udejstvoval v mnogih dobrodelnih ustanovah in v propagandi za naš Jadran. ♦ Novi grobovi. V lepi starosti 76 let je umrl v Ljubljanski bolnišnici g. Fran Alojzij J u v a n c, upokojeni višji ravnatelj pomožnih uradov banske uprave. K večnemu počitku ga bodo spremili Jutri oh pol 15. — Naaalje je umrl v bolnišnici g. Ivan š *. v e r, dimnikarski mojster. Pogreb bo danes ob pol 17. — Na Celovški cesti 90 je umrl ugledni trgovec in posestnik g. Ivan R u p a r. Pogreb bo dane* ob pol 15. na farno pokopališče na Viču — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Gradba velikega mostu na Dunavu Pri Oršovi. V Vršou se je sestala mešana ju-gos loven sko-rumunska dunavska komisija na svojem rednem letnem sestanka ter sprejela načrt zgradbe velikega mostu za železniški in vozni promet preko Dunava pri Oršovi. Most bodo začeli graditi v najkrajšem času ln načelno je bila sprejeta ponudba neke francoske podjetniške skupine, ki je pripravljena zgraditi most za 300 milijonov frankov ♦ Porušena je najstarejSa železniška Postaja v Bosni. V Bosanskem Brodu so te dni porušili prvo železniško postajo v Bosni, ki so jo avstrijske okupacijske ofalasti zgradile leta 1878., ko je bil dograjen železniški tir do Sarajeva. Prvo bosansko železnico so Imenovali »vojno železnico«. Ko je bila zgrajena nova večja in modernejša železniška postaja, je prva postaja služlila za delavnico in nekaj časa tudi za stanovanje železničarjev. Staro postajo so poru-šili tudi zaradi tega, ker je na poti ozkotirni progi za Slavonski Brod. ♦ »Naš val«. Dolgo smo že pogrešali Slovenci poljudno pisano tedensko revijo, ki bi nas s prispevki in ilustracijami seznanila z našimi književniki, z gledališčem, filmskimi, radijskimi in modnimi poročili Prvotno je izhajal »Naš val« kot tedensko glasilo za radiofonijo. z novo jesensko se-zijo smo pa v »Našem valu« dobili izraarifci mogacdnsfci list, pri katerem sodelujejo skoro vsi pomembnejši slovenski književniki, kakor Rudolf Kresal, Janko Kač, Bogomir Magajma, Ljudevit Mrzel, Bratko Kreft, Joža Vombergar, prijeten priopved-nikl Ivan Vuk, Viktor in Niko Piraat. Vladimir Regally in drugi. V »Našem valu« izhaja tudi stalni roman slovitega romano, pisca Sel Gatinia »Bmilio Berentni«. Najzanimivejše gledališke predstave na naših odrih, zanimivosti iz filmskih delavnic in iz življenja filmskih Igralcev, zadnje svetovne modine kreacije, sijajno urejeno radijsko tehniko — in kar bo zlasti radijskim poslušalcem dobrodošlo: »Naš val« je edina revija, ki prinaša v slovenskem jeziku programe vseh najvažnejših evropskih oddajnih postaj v skrbni priredbi in pregledni obliki. Vsem, ki se zanimajo za radio, gledališče, film, za naše ljudske odre, za dela naših književnikov in umetnikov, za zadnja modna poročila — je razkošno ilustrirana tedenska revija »Naš val« nujno potrebna. — Danes je fošla nova številka, ki prinaša odlomek novega Kačevega romana »Moloh« in posebno filmsko rubriko s slikami iz najboljših letošnjih filmov vseh evropskih ln ameriških produkcij. Z današnjo številko pa so tudi naši ljudski odri dobili prijetno noviteto, veselo trodejanko »Kmečki teater«, ki bo šla gotovo v kratkem preko vseh naših odrov. Zahtevajte še danes brezplačno tia ogled eno številko! Pišite na naslov: »Naš val«, Ljubljana, Gajeva ulica 8 ♦ šolski upravitelj je streljal na poslan, ca. Ves Kruševac je razburjen zaradi divjaškega ifflgreda, ki ga je zagrešil šoWki Mnogo je raznih mineralnih vod, ali Radenski zdravilni vrelec je samo eden v vsej Jugoslaviji. Vsebuje 23!! raznih zdravilnih sestavin. Zato se tako zdravo in dobro počutijo oni, ki redno pijejo Radensko. upravitelj Božidar Mihajlovič iz Pa-runovca. V neki brivnici v Kruševou se je Miihajlovič srečal z narodnim poslancem Miljutinom Pešičem in prišla je na dan umazana zadeva, ki jo je šolski upravitelj izvedel na poslančev rovaš. V brivnici služi kot pomočnik neki učiteljev rojak, ki je 'bil prej nekdaj uslužbenec neke banke v Snnederevu ln se je potem, ko je bil reduciran, zatekel k brivski obrti. Brivski pomočnik je prosil učitelja, naj mu po svojih cffvezah tajposluje kako primernejšo službo in učitelj mu je obljubil, da bo posredoval pri poslancu Pešiču. češ da ni ničesar zastonj, je zahteval od brivskega pomočnika za posredovanje 1000 Din. Pomočnik mu je dal 500 Din« ostalo pa mu je obljubil fajpla- KAVA HAG fol&Z, Muah*u>tti čati, če bo posredovanje uspelo. Ko je minilo že nekaj mesecev ln je nekdanji banč. ni uradnik Se vedno opravljal službo briv-sikega pomočnika, se Je obrnil do poslanca Pešiča, ko Je ta slučajno prišel v brivnioo. Poslanec je bil zelo razburjen, ker ni o zadevi ničesar vedel, in baš tedaj je naključje prineslo v brimico tudi šolskega upravitelja Mihajloviča. Med prepirom Je Mihajlovič izvlekel revolver ter ga naperil na poslanca in na brivskega pomočnika Zadel ni k sreči nikogar, ker ga je nekdo še pravočasno agrafbil za roko. Naposled so ga s težavo ukrotili in izročili pozvanim orožnikom. ♦ Nevarnega ponarejevalca vložnlh knjižic so zaprli v Zagrebu. To je nekdanji trgovec ArnoM Femič Fleischacker, ki Je bil že mnogokrat zaprt zaradi raznovrstnih sleparij. Zadnjo kazen je dobil lani, in sicer leto dni robi je. Takco, o se je vrnil iz zapora, se je lotil novih sleparij. Foricija ima v rokah vložmo knjižico, ki se je glasila na 10 Din, a je s'opar vlogo fajpreme-nll na 156.010 Din. Uvedena Je preiskava, ki bo ugotovila, koliko si je bil prisleparil s ponarejeno vložno knjižico. Sobota ob 8., nedelja ob S., 7. in 9., ponedeljek ln torek ob 8. url Pogrebne svečanosti blagopokoj-nega Viteškega kralja-Muoenika ln nad vse zanimiv film iz življenja lovcev na divje živali v azijskih džunglah »DOVEDI JIH ŽIVE44 ♦ Beg nevarnega razbojnika. Iz za/pora jagodinskega okrožnega sodišča je utekel na dosmrtno rObijo obsojena razbojnik Randjel Mllenkovič. Razbojnik je bil z nekom Milanom Aleksičem, ki je obsojen na 6 let, zaprt v Skupni celici. Oba zločinca so nameravali te dni odipremiti v kaznilni. co. Ponoči sta se Randjel in Milan začela na ve« glas prepirati, da bi privabdla v celico paznika. Nakana se je posrečila. Ko je paznik skočil v celico, da bi navidezna nasprotnika pomiril, sta planila nanj, ga pobila na tla in mu vzela ključe. Onesve-ščenega paznika * Albsototorij Punkcijonarjem. 8) Volitve. 9) Slučajnosti. Samostojni predlogi se morajo vložiti pri upravnem odboru vsaj tri dni pred občnim aboroon. — Odbor. u— Vpisovanje na novo ustanovljeni me« ičanpkl šoli v Mostah. Upravitelj-Stvo obvešča naknadno vse prizadete, da se lahko vfpišejo po zakonu o meščan skih šolah v prvi razred samo oni učenci, ki so dovrSili 4., 5.. 6., 7. ali 8. razred osno vre šole brez slabih ocen in niso stari nad 14 let. V S. razred pa bodo sprejeti samo oni, M ar> dovršim 1. razred meščanske šole. mmmmmmmmmmammmrmmmmm DANES PRFIMTKTtA ▼ kateri nastopa novi vamp Amerike JEAN HAKLOW prvič ▼ Ljubljani v prekrasni drami DEMONSKA ŽENA To Je film, ki nam odkriva dušo rdečelask. ZVOČNI KINO IDEAL Predstave danes ob 4., 7. in 9.% uri, jutri pa ob 3., 5, 7. in 9.bi zvečer. d— Stoti nastop Ferda Hanžlča. Drevi bo odigral v šentjakobskem gledališka Hanžič Ferdo kot Ob loški Tonček v Jurr-č ič<3o veka rje viih »Rokovnjačih« svoj t«toti nastop. HaniMč je eden najmlajših pa tt?d4 najmarljivejših igralcev amaterjev. V pe-aoni 1931-32 ga Je privedlo veselje do igranja k marljivi gledališki družini šentja-kobčanov. Prvič je nastopil kot mladi Hoffental v veseloigri »Sedem njegovih grehov«. Kmalu se je uveljavil kot resen, marljiv igralec in je bil zaposlen skoro prav pri vsaki novi stvari. Po večini so nm bfle dodeljene vloge mladostnih ljubimcev. Z velikim uspehom se je nadalje uveljavil v karatotermih vlogah. Tako j« uose. gel prav lepe uspehe kot Lado v Bučarje. operetl »Študentje smo«, kot Marjan P3--gkav v »Desetem bratu«, kot Cvet/ko v veseloigri »Radio tenor« ta Billie v veseloigri »Dama na slabem glasu«. Nedvomno naj-Jačfii uspeh pa je dosegel kot Ob loški Tonček v »Rokovnjačih«, to vlogo si je tabral za svoj rferomni jubilej. Hanžič se ndej-stvnje tudi kot vesten in marljiv odbornik šentjakofbskega odra. Vsi soigralci ga cenijo kot odkritosrčnega in požrtvovalnega tovariša. Ob skromnem jubileju mlademu požrtvovalnemu kcltumemra de. lavou iskreno čestitamo in mu tudi v Vx-dočnosti želimo mnogo uspehov. u— Danes bo predvajala ZKD svoj vefe-zanimivl film »Maradu«. Film nas popelje v divje ratfkcžje narave v bajno mesto »Maradu«. tja daleč na osamljeni otok Tihega oceana. V tem mestu je gospodoval silen maharadža, bogat in okruten. Nikomur ni prifzanesel, jiamega sebe je smatral za božanstvo. Mr-sto Maradu je propad k*. Uničil ga Je potres in izbruh vulkanov. Z mestom Maradu je propadlo tudi bogastvo otoka. Veliki potres je pa nekomu vendar PRIDE! PRIDE! PLAVOLASA VENERA poročilo, za seda i jo samo priporočamo prijateljem slovenske poezije. »Zur Ra^senkunde der Serbokroatc-n« je naslov razprave, ki ro objavlja v najnovejšem (6.) zvezku praške revije >Slavische Rundschau« poljski antropolog Jan Gzeka-nowski. V isti številki je izšel članek E. Kronmama »Plakat in karikatura v sovjetski Rusiji« z zanimivimi ilj6tracijami. Leksikon publicistike izide v Nemčiji v teku prihodnjega leta- Uredništvo je prevzel prof. dr. Kari d'Ester, ravnatelj Zavoda za časniško znamwt in novi ordinarii monakovske univerze. Nov časoma za sociologijo in narodonian-stvo dobe Nemci z dvomesefinikom »Volks-spiegel«. ki ga je napovedalo nemško Sociološko društvo. Knjisra o gledališču in igranju. V Zagrebu je izšla obsedna knjiga s področja igralske in gledališke umetnosti z naslovom »Gtima. stručni priru?n'k za Ideologiju i nraktičnu primienu hrvntsek rvičke glume.« Delo ie sn'«nl član slavne ?grd«Ve dinastije Frpudenrplch in organizator »Matic hrvatskih ka7ališnih dohrovoljaca« Aleksandar Frend*nrMch. Knilso »Gluma« fe Izdala 7s>drtga »Sklad« v prav oknsni onremi Štele 464 strani a Vr*s» in 4?7 slik izmed katerih ie 88 ? tsV«tu. ostale pa so na tabelah. _ Pisec lp obdelal ta-le poplavi«: 1 Gledališče kot Vultiirno-nrosvptnn sredstvo 2 OVdaliSkl dilpfantl in l.T;hos'ovanskč di-vadlo,«' ki lo izdaj« E J Ro«endorf ▼ Pra-j?\ fe pravkar izšel nrevod Gnlarjeve veseloigre »Vdova Rošlinka«. Prevel jo ie Nikola Kadlec. C tr >1 1 D E NAJVEČJA SENZACIJA D I R 1 G I B L E w JUNAKI ZRAKA" M' K 1 D E bil v dobro. Dva Delca, mož in lopa mlada žona, sta pobegnila iz ujetništva maha-r&dže in se po divjih avanturah rešila. Predstava bo danes ob pol treh hi Jutri ob 11. dopoldme. Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50 tn 6.50 Din. u— Predavanje SPD. Predavanje SPD dr. H. Tuime o italijanskem delu Julijskih Atp b« v torek 6. t. m. ob 20. v dvorani Delavske abornice. Planinci, pozor! u— Občni zbor dravske oblasti Ferljal-raga saveza. V nedeljo ob 10. bo občni zlor vseh podružnic dravske oblasti v dvorani drža-vne trgovske akademije na Blel-weisovi cesti. Občni zfoor se prizme ob 10. s komemoracijo za blagofpokojpMa Vite. šikim kraljem Aleksandrom I. Uedinit.eljein in s kratko besedo otdbo, naj se javijo predsedniku zaradi stanovanj^. Po občnem zboru bo skupino kosilo v restavraciji »Zvezdi«. u— Združenje dimnikarjev za dravsko banovino naznanja, da je tovariš šauer Iv. »mrl. Vabimo vse ljubljanske in okoliške člane in njih pomožno osobje, da spremijo (pokojnika na njegovi zadnji poti Pogreb ibo danes v soboto ob pol 17. iz splošne bolnišnice. — Predsednik. u— Dražba. V aredo 7. t. m. od pol 9. do. jpoMne dalje bo vršila davčna tuprava za mesto prodajo različnih zarobljenih pred. metov (tovorni avtomobili, pisalni stroji, gramofoni, foto aiparati, parfumerija itd) iz proste roke v prostorih mestnega poglavarstva na Jegličevi cesti št. 10 (baraka). u— Patrona mu je eksplodirala. Krojač šm krnski čuvaj Jože Vodenik stanujoč na Uradniku pri Ljubljani, je včeraj zjutraj pregledoval patrono in jo skušal razdreti. Ker ni šlo zlepa je tolkel s kladivom po nJ'5J — pa mu je patrona naenkrat v roki etor»lodiirala. Naboj mu Je bušil v obraz in de=®o oko u— Izgubljena legitimacija. V torek »večer je učenka srednje tehniške šole v LJuMjani, Marica šlibar izgubila na poti od tehnične šole do glavnega kolodvora na svoje ime se glasečo železniško lesitimaoi. jo. v kateri se nahaja tudi tenvporerka. Najditelj se vljudno prosi, da isto odda na policiji. u— Abecednik je izgubil reven šolarček aa poti od šeleniburgove ulice na Tyrševo cesto, po Dalmatinovi ulici in Miklošičevi cesti. Najditelj naj knjigo odda v oglasnem oddelku »Jutra«. u— Drevi plesna veiba v Jenkovi Soli — Kazina. Znižana članarina. Jutri »popoldanski tečaj«. u— Prvovrstna Izbrana vina kakor tudi žganja priporoča delikatesa - buffet Jane Židovska ulica 1. I* Mstrlfiora a— Samo en dinar, k! ga vsakega prvega v mesecu žrtvujejo dobrosrčni hišni po-sesjtmiki in stanovanjski najemsiiiKi, Je pri-jpomogeJ, da Je sklad za zgradbo azila je. tjčnim bolnikom v Mariboru dosegel v me. se v azflni sklad PTL darova-H gg. dr Seknla Jože 100 Din, Anton Tav. čar 100 Din Bergler Josip 50 Din. Kiffman Rudolf 227 Din, Kogej Jakob notar 200 Din, Ljubljanska kreditna banka 100 Din, lekarnarja Konig in Sirak po 20 Din, Heričko 20 Din, Opekarna Lajteršperk 50 Din, Bau-meister 60 Din, Schenker & Co 40 Din, Josip Reich 50 Din, Vsem iskrena hvala! a— Maribor ima 9586 volilcev Po zakonu o volilnih imenikih so se morali do 25 oktobra pregledati volilni imeniki Po novem volilnem redu imajo aktivno volilno pravico vsi tisti, ki bivajo v občini V Mariboru je po novem zakonu padlo od 9615 na 95S6. a— Drzen vlom. V noči na dan Vseh svetih je okrog polnoči opazil nočni čuvaj, da so zadnja vrata trgovine g Kravosa na Aleksandrovi cesti 13. odprta Ko so tudi vrata v delavnico odprta, je poklical stražnika in oba skupaj 6ta cdšla v trgovino Tam sta ugotovila, da sta bili s silo odfprti železna blagajna v pisarni ter blagajna v trgovini Pri pregledu blagajne pa sta videla, da ni manjkalo ničesar čeprav je bilo mnogo denarja v nji Najbrž so vlomilci opazili čuvaja in pobegnili. aH pa so iskali kaj drugega. S skrivnostnim noč. nim obiskom se bavf zidaj poHdia Stijn Streuvels ▼ slovenskem prevodu. 65 letni Frank Lateur ki si je nadel l:te-mrno i«me Stijn Streuvels, je danes poleg Felixa Timmermansa naibo'i znan 'n priznan flam^ki prinovednik Ta kmečki sin, čigar prvotni poklic je sodil med obrti fpekel je paštete) je eden nafboli rusti-kalnih pisateliev sodobnosti Streuvelsa ni literatura pokvarila: ostal je do danes preprost ;n jasen epik svoje domače dežele, tako nenosreden in ne*zu.m etničen kakor je star Breughel v svojih likovnih mojstrovinah. Streuvelsovi spisi potekajo iz naravne?« talenta in bog«te življenjske izkušenosti: v njih ni artstične narejenosti. a tudi ne vsakdanje banalnosti Streuvels je pristen kmečki epik kakor Revmont. samo da je bil Revmont v »Kmetih« kakor slikar mogočnih platen. Streuvels je pa skromneje, a nič mani precizni lesorezec. — Tega originalnega proovednika flamske dežele je menda prva uvedla v Jugoslavijo beorj-aiska založbi »Volit« s prevodom »IT'anca Jana« Ta roman preprostega človeka g kmetov tako preprostega kakor ie bil Cankarjev b'anec .Ternei. ie letos izšel ▼ slovrn^kem prevorfn (Jnje pesnitev resnično epič- Iz Celja e— Jadranski dan. Ob Jadranskem dnevu v sredo 31. oktobra je Jadranska straža organizirala prodajo propagandne literatu. re, slik, kolkov in žalnih znakov. Zvečer je biLo v veliki dvorani Narodnega doma ob zelo lepi udeležbi spominska svečanost, ki se je globoko dojmdla vseh navzočih. Po uvodni besedi predsednika Jadranske straže v Celju, dveh deklamacijah in spominskem govoru »Kralj in naš Jadran« je godalni kvartet Glasbene Matice v Celju izvajal Handlov »Largo« in GLazunovo »Medigro v Btarem slogu«. Svečanost je zaključni govorni zlbor, ki je učinkovito recitiral Ivana Preglja »Naricaljko«. Oder v dvorani je bil temno drapiran in okrašen z zelenjem. Na odru sta bila postavljena kip blagopokojtnega kralja Aleksandra z zlatim lovorjevim vencem in kip Nj. Vel. kralja Petra ČE., na draperijah pa sta bila pritrjena državni grb in znak Jadranske straže. Zelo agilni pomladkarji JS na drž. realna gimm/zriji v Celju so ob priliki Jadranskega dne raapečali za 3289.50 Din razglednic, propagandne literature, žalnih znakov in kolkov JS. Vsem darovalcem m požrtvovalni mladini izreka odtior JS naj-iskrenejšo zahvalo. e— članske izkaznice JNS za članstvo mestne organizacije se dobijo v pisarniškem tajništvu v Zvezni tiskarni. Prosimo članstvo, da jih dvigne Cena 1 Din. e— Umrl je na praznik Vseh svetih v Gaberju pri Celju (Mariborska cesta 24) v 48. letu starosti znani sodavičar in posestnik g. Alojzij Baldasin. Pogreb splošno priljubljenega pokojnika bo dane« ob 16. na okoliško pokopališče. Istega dne je umrla v Celju (Cankarjeva cesta 11) v starosti 78 let zasebnica ga Marija Pre. singerjeva, mati soproge s reškega poljskega nadzornika ge. Pestevškove. — Pokoj-naoo so prepeljali iz Celja na Vransko, kjer jo bodo položili k zadnjemu počitku. Pokojnima blag spomin, svojcem naše so-žalje! e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočna opereta »Ob osmih zvečer« in zvočni tednik Iz Kamnika k— Zaprisega ga«Uske čet« v Kamniku. V torek zvečer se je zbralo v dvorani gasilnega doma 56 aktivnih članov prostovoljne gasilske čete (5 se jih je zaradi bolezni opravičilo), da slovesno prisežejo zvestobo miademu kralju in domovini. Dvorana je bila slovesnosti primerno okrašena. Po govoru nar. poslanca g. Antona Cererja o velikih zaslugah pokojnega Viteškega kralja za našo skupno domovino in narod, 30 gasilci glasno izgovarjali besedilo svoje prisege. Ko ie nato še sreski načelnik g. Voušek opozoril gasilce na pomen prisege in jih pozval, naj jo vedno vestno izpolnjujejo, je bil slovesni akt izvršen. Iz Tržiča č— Kino predvaja film »Dr. Mabuse«. Zaradi ogromne dolžine filma se predstave začenjajo danes, v soboto ob 20.15 v nedeljo ob 1530 18. in 20.30. Iz Litije i__ Gledališka prireditev, Drevi gostuje Sokol Vače z igro »Veriga« na našem odru ob 20. Pridite polnoštevilno! Iz Trbovelj t— Jadranski večer. V sredo zvečer se je vršil v veliki dvorani Sokotokega doma spominski večer Jadranske straže, ki je bil razmeroma dobro obiskan Večer je otvoril predsednik JS z lepim nagovorom, v katerem se je spominjal tragične smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Ujedinitelja, prvega čuvarja našega Jadrana Velikemu pokojniku je zaklicalo zbrano občinstvo trikrat »Slava«. Svoj govor je konča; g predsednik s pozivom naj se z največjo ljubeznijo oklenemo mladega kralja Petra n., ki bo izvršilec oporoke svojega velikega očeta. P0 dvorani so za-orili vzkliki: »živio kralj Peter n.!« Naslednji govornik je v krasnem govoru orisal življenje velikega kralja v zvezi z našim Jadranom Jadransko morje je iambi-lo svojega čuvarja. Mi pa kot verni izvrševalci Njegove svete oporoke hočemo čuvati Jugoslavijo in z njo naše morje. Govor je občinstvo ganil do solz. Sokolski orkester je zaigraj državno himno in s tem zaključil res lepo spominsko svečanost. t— Spomin mrtvih, četudi živi trboveljsko prebivalstvo v zelo težkih prilikah tudi letos ni opustilo lepe navade, ki preha. ja od roda v rod. počastitve spomina rajnih z vso pieteto. Vsi grobovi So bili iz-premeojeni v velik cvetlični vrt ki ga Je proti večeru razsvetljevalo nebroj lučic. Zapuščenih grobov se je spomnila mladina. ne, da. svetopisemske veFčine«. pravi o njem neki kritik. Iz te knjige govori zemlja S P.ritajeno in vendar neodoljivo besedo, ki jo sodoben, narav? že oreve* odtujen človek tako ra.d posluša. Nositelji dejanja so preprosti vaščani. in njihovo iv-Ijenje se v vsej svoji preprostosti, v vsej notranji lepoti in bridkosti globoko odraza v močni epični zgradbi Streuvelsovega romana. Citate! j postane ob tej knjig! b! ž ji zemlji in resničnemu človeku. Ni to samo rlamska — tudi naš vaški svet vabi iz te knjige, ki ie globoko človeška in umetniško iskrena. »Laneno njivo« je vzorno prevel Fran Albrecht Bojan Stupica pa je izdelal osnutek za onremo. Knj ga se dobiva tudi v knjigarni Tiskovne zadruge Gnstoranie Comedie Franca i s e ▼ Pragi. V začetku prihodnjega leta priredi sloveča Comedie Francaiep turnejo po Srednji Evropi. Prve prestave na te' turneji bodo v Pragi Nastopal bo v<=s ansambel, tako ii gofWanfe pokaže vso umetniško in sreno-srrafeko tišino fesa gledališča, ki na'bol i med franrn^kinr odri predstaviva francosko tradicijo rvficiplne birneie Com^p Fran-ca|sp 00 'zr^dno redke, /lasti v oddal jenih deželah Tiimein v An^liii neka' let 00 vojni 1 1870 ip b1!« dorrodeV v zgodovini tPffl crlednli^s V ».Modnem «e Co-m#djp Franc«'** nP tvv!*;* dninam kakor v Belcrjio in nj» TToiand^Vo iri»rnonia edanjih vrst semen dotične rastline. Prošnje za dovoljenje uvoza semen naj vlože kmetje na ban-ske uprave preko pristojnih sreskih načel-stev, odnosno mestnih poglavarstev. zadruge pa preko svojih zvez. Zveze kmetijskih zadrug centrale kmet jskih združenj In kmteijske ustanove (državne in samoupravne) in protokolirane trgovine s «eme-nom nai se za dovoljenje obrnejo neposredno na pristojno banovino S takimi dovoljenj naj se uvozniki obrnejo na finančno min strstvo, da dobe dovoljenje za carine proet uvoz — Moka notlrs nte naših bor*ah brez 6 odstotnega davka na poslovni promet. Minister za trgovino in Industrijo je odreda v smislu tolmačenja Člena 23 zakona o iz-premembal. in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, da nmora moka na naših borzah notirati brez 6odsto>tne>ga davka na poslovni promet. Vsak mlin mora, kakor zahteva zakon, posebej zaračunavati davek na poslovni promet. Namen novih predpisov je, omogočiti nadzorovanje pila. čevanja tega davka. V smislu te ministrove naredbe je začela notirati moka na ljub. ljanski borzi dne 30. okto jra. — Velik nemšk) nakup tobaka v Jugoslaviji. I? Berlina poročajo: Uprava htgo-siovenskih državnih monopolov je sklenila s skupino nemških cigaretnih tvornic pogodbo za dobavo 12 rolijonov kg tobaka. To je za 5 milijonov kg več, kakor se je Nemčija pogodbeno obvezala nakupiti v Jugoslaviji tobaka. Cene so malo višje, kakor so zdaj na trgu. Porast avstrijskega lesnega izvoza. Po statističnih podatkih je znašal v prvih devetih mesecih letos izvoz lesa iz Avstrije 92.784 vagonov nasproti 69.335 vagonov v enakem času lanskega leta. Glavne odjemalke so bile Madžarska (26.157 vagonov), Italija (26.032), Nemčija (19.504), Švica (14.868) in Francija (4586). Borze 2. novembra Na ljubljanski devizni borzi so se razen neizpremenjenega Bruslja in Curiha vsi tečaji nekoliko dvignili. V privatnem kliringu so notirali avstrijski šilingi v Ljubljani neizpremenjeno 8.10 —8.20. v Zagrebu 8.07—8.17 (zaključek 8.12) in v Beogradu 8.08—8.18. Grški boni so notirali v Zagrebu 28.65—29.35 (29). a v Beogradu so se ponujali po 29. Angleški funti so se dalje okrepili v zagrebškem privatnem kliringu na 230.17—231.77 (230.97), a v beograjskem na 229.20—23080. španske pesete so se ponujale v zagrebškem in beograjskem privatnem kliringu po 580. Madžarski pengi so se ponujali v Beogradu po 9.75. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda notirala nekoliko niže Za kaso se je zaključevala po 328, 335 in 345, s za december po 340. PAB se je zaključila po 214 Deviie. LJubljana. Amsterdam 2302.07 — 231454, Berlin 1365.14 — 1375 94 Bruselj 793 85— 797 79 Curib 1108 35 — 1113 85. Loodoti 169.33 — 170 93. Newyork 3377 72—3405 98 Pariz 224.38 — 225 50, Pnwra 142.00-142.95, Trst 290.85 — 293 26 (premija 28.5 odsU Avstrijski šiling v privatnem kUringu 8.10 do 8.20. Zagreb. Amsterdam 2302.07 — 2314.54, Berlin 1365.14 - 1375-94. Bruselj 793.85 do 797.79. London 169.33-170.93. Milan 290 85 do 293.25. Newyork kabel 3399 72—3427 98, fek 837772 X 3405.98. Pari« 22458—225.50. P na sa 142.08 _ 142.S6 Corih. Pariz 20.2475, London 15.34. New-vork 807.3750. Bruselj 71.6250. Milan 26.29. Madrid 41.95. Amsterdam 207.85. Berlin 123.50. Dunai 57.10. Stockholm 7910. Oslo 77.10. Kobfnhavn 68-50. Praea 12.8275, Var-Savn 5790. Atene 2.93. Carisrrad 2.49. Bukarešta 3n5 Dana). » nriv klirin'"i > Beotrrad 12.23. London 96.91. Milan 46 07, Newvork 538 79 Pariz »S 5fi Pracra 21.86. Curih 175.30, 10n S v zla tj 128 « nan. Efekti. LluMiana Voina 5kod« 340 - 845. 7*/t investiriisfco 71 -fen Blair 60 — TU Blair 52 _ 54 T'» oosoiilo Dtiavne hfnot^karn* banke 64 - 66. 4*'» a?rarne it Wlt,*V# 56—57 Zagreb Državne vrednofe: Vojna škoda za kaso 330 — 340. za december 329—335, 7% Investicijsko 71.25—71.50, 7% Blalr 51 JO KINA-VINO Z ŽELEZOM ▼zba]a Uborea tek, krepi flvee, liboljinje kri, ter te od zdravniških avtoritet zelo priporoča rekon valescentom in slaBOKRVNIM. — Ix vrsten okn« Preko t0.«M idravnUkib priznanj. — Dobiva «e v lekarnah po sledečih cenah: enolitrska steklenica 77 Din, polil trska steklenica 48 Din, četrt litrska steklenica 32 Din. B«C- S- hr. 3200 — od 84. febroarja 1838. —55, 6% begluške 56—57; delnice: PAB 212—214, Secerana Osijek 125—145, Se če rana Bečkerek 750 blago, Trbovlje 95—110, Osiješke livarne 135 blago, Impex 50 denar. Beograd. Vojna škoda r>romptna 343 bi-, 7*/» investicijsko 71 — 7150. 4"/« agrarne 40—41, 6*/» beclužke 55 50 — 56.50, za december 54.50 _ 55.75 (54), 7"/« Blair 52.50 do 55 (53), Narodna banka (4150). Privil. asnarna baraka 214 — 215 (214. 212). Dunaj. Državne železnice 15.95, Trboveljska 13 70, Alpine - MonLan. 10.10, Sečera-na 14. Blagovna tržišča HMELJ 4- Zatec, (2. t. m.) Nemška sekcija Hmeljarske zveze poroča, da je razpoloženje na hmeljskem trgu čvrsto. Cene se počaai dvigajo in okvir cen se je močno zožil. Pred praznikom so se plačale cene 1850 — 2075 kč za 50 kg. Pogajanja z Nemčijo so do-vedla do uspeha, da prihaja promet z Nemčijo pod izvestnimi pogoji 6pet v tek. Devizni predpisi so se omilili. — V Dubd se gibljejo cene med 900 in 1100 Kč za 50 kg. Razprodane so tri četrtine hmelja. ŽITO. + Chicago (2. t m.) Začetni tečaji: pie-nica: za december 98, za maj 96; turščica: za maj 77.75. + Budimpeštanska terminska borza (2. t. m.) Tendenca stalna. Promet slab. Pšenica: za marc 16-51—1652, za maj 16.79— 16.80. Turščica: za maj 1059—10.60. + Ljubljanska borza (2. t m.) Tendenca za žito je bila mirna. Nudi se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): bažka 78 kg po 160—162.50: baška 79 k?? po 165—167.50; koruza (po navadni tarifi): stara suha, promptna po 147.50 — 150; nova umetno sušena s kvalitetno garancijo po 115 do 117; fesu primerno sxha po 107-50 do 110; moka: baska >0« po 240 — 247.50; bana teka >0« po 242-50 — 245. + Novosadsk& blagovna borza (2. t. m.) Tendenca je bila slaba. Promet srednji. Pšenica: baška okol- Som bor in Novi Sad, južnobanatska 107 — 109; srednjebaška in eornjebaška 109 — 111; baška, ladja Tiea 121 — 123; baška, ladja Begej 120 — 122; baška in banateka, ladja Dunav 119 — 121; slavonska 114 _ 116; eremska 110 — 112; sornjebanatska 108 — 110. — Oves; baski. 76 — 78; sremeki 78 — 80; slavonski 80 — 82; baški ladja 86 _ 88. — Ri: baška 102.50 — 105. — Ječmen: ba-ški. sremaki 65/66 ka; jari. 67/68 kg 120 do 122.50. — Koruza: baška in sremska. sušena 62 — 64; baška in sremska, december - januar 58 — 60; ban a teka. sušena 59 — 61; eremska, sušena, ladja 68 — 70-Moka: baška in banatska sOft« in »0sj2< 175 — 195; >2« 155 — 175: >5< 135 — 155; >6< 115 — 125; >7c 100 — 110; »8< 92.50 do 95* sremska in slavonska >0s< m >02?' 172.50 - 182.50; >2« 152.50 _ 162-50; 132.50 — 142 50; >6« 112.50 — 122.50; >7« 100 — 110; >8< 92.50 — 95. — Fižol: ba-ški ki sremski beli 130 - 132.50- — Otrobi: božki in sremeki v jutaetih vrečah 76 — 78; banatski v ?jtastih vrečah 74 — 76; baški, ladia 79 — 81. + Somborska hlapoma borza (28. t. m.) Tendenca neizpremeojena. Promet 72 vagonov Pšenica: baška, okol:ca Sombor 105—108; gornjebaška 107—110; sremska in gornjebanaieka 108 — 110, slavonska HO do 113; baška in banatska potiska 12o do 122. Oves: baški. sremski in slavonski 74 do 76- Koruza: baška. promptna, sušena 62 do 64. baška, sušena, december - ianuat 57 _ 59. baška, eižena, ladja 68 — 70. — Moka: baška i>0ff< in >0"g< 170 — 190; >2« 150 — 170. >5« 130 - 150. >6« 110 - 130. >7< 100 _ 110. >8« 96 _ 102. BOMBAŽ + Liverpooj (1. t m-) Tendenca mirna Zaiključni tečaj za december 653 (dan p prej 6.62). + New Yoric (l. t m.) Tendenca koma! stalna. Zaključni tečaj za loko 11.95 (12.40), za december 12—12.02 (12.13~12.15). Praktični rodomski tečaji na Gorenjskem Kranj, 2. novembra. Gorenjska sele&cijsikaz veza Prf-redi v mesecu novembru t L praktična rodovniška tečaja, in sicer v sredo dne 21. novembra t L na graščdnd Križ pri Kamniku In v soboto 24. novembra v Podhomu pri Bledu- Vsak tečaj bo pričel ob 7.30 url ztfutrad in bo trajal s preslediki do večera. Tečaja sta namenjena za rodovni-k ar je molzne nataratelje ter člane rodovnih komisij. Tečaj aa Križn je p-ed-vsem namenjen za vse kamniške selekcij-ske organizacije ter za živinorejske zadruge Olfievek, Preddvor. Trstenik in Predoslje ia kranjskega sreza ter Me1vo-d9 Podhomeki tečaj je namenjen za vse selekcijske edlnlce radovljiškega sreza. Seveda se smejo tečaja udeležiti tud* funkcionarji drugih aelekcijskdb organizacij ii gorenjskega pesemskegn območja, kakor tttdi Se drugi funkcionarji, razen omenjenih, n. pr. načelniki in tajniki« Na tečajih se bodo udeleženci pod vofl-Stvom strokovnjakov veSbali v poslih živinske selekcije Teoretičnega pouka bo eno uro, ves ostaU dan bo vežba. Tečaja sta velikega pomena za selekcijsko aa-drutniStvo in zlasti ootretma. da se gelek-cijsko delo poenoti in poživi. Zadružna dolžnost omenjenih funkcionarjev je. da se udeležijo vsi brez tojjeme Najbolj vpž-na Je udeležba za rodovnikarje In nabira tel Je Udeleženci *z od-dallenejšib krajev naj pridejo na mesto že zvečer da tam prenočijo Prineso naj a seboj odeje, nadalje zveeke ze beleienle ocenjevalne H.njiž-niee a tabelami, par mclzno-kontrolnih pol tn par skoftnlh zapisnikov Ro^ovn-Vc-j' naj prineso obe roi«-nit Nnjfal in -°-zname mlade Sivine in Wkov Zveza Je zaprosila pristojne sreske km^tljs^e ok pred odhodom v cerkev Pred dvema letoma se je za pokojnico trudil laborant v nekem kemičnem zavodu, ki so ga pa njeni starši zavrnili. Policija je osumila tega človeka da je nevesti podtaknil šopek, ki ga je bil prepariral z neznanim strupom. Ta sum je tem bolj upravičen. ker je laborant izgini. Policija ga išče na vso moč in upa, da ga bo ■ prijela ter pojasnila zadevo, ki je v varšavski družfoi zbudila ogromno flroskega igralca in misli, da je doirl dokaze za to, da je španskega pokolenja m da nima v sebi nič malajske ali filipinske krvi. A tudi v primeru, da bi se mu ta dokaz posrečil, mlada zaljubljenca ne bosta imela lahkega stališča. Oče gospod;čne Me Adoojeve je namreč izjav;l, da jo takoj razdedini, če se poroči s Filipincem. Takšen zakon bi po njegovem mnenju predstavljal »madež« na družini. Oživeli mrtvec V osrednjem zavodu sa prenos krvi v Moskvi se vršijo že dalj časa poskusi za oživljen je mrtvih živali, sedaj pa. se je takšen poskus z delnim usipehom izvršil tudi s človekom, ki se je bil obesil. x5udež« je napravil znani profesor Sergej Bruhanen-ko s svojim izumom, »umetnim srcem«, ki je v bistvu črpalka, s katero se z dovajanjem nove krvi obnavlja krvni obtok. Ko je ta aparat pričel obratovati, je začel nedvomno mrtvi samomorilec znova dihati, oči so se mu narahlo odprle, telo je pričelo drgetati. Toda po dveh minutah »o izginili ti znaki življenja, mrtvec je bfl spet mrtev. Prof. Spasolcukocki z istega zavoda je izjavil, da so tam izvršili že več podobnih poskusov z ljudmi, vendar brez takšnega uspeht., dočim so se poskusi z živalmi bolje obnesli. ANEKDOTA Casanava, ki je živel ponajveč od pooo. jil, je prosil Ligneškega kneza, naj mu posodi dvajset tolarjev. Knez je njegovo prošnjo reši! na ta način, da mu je odgovoril: »Namestu da bi vam posodil dvajset tolarjev, vam jih poklanjam deset ia upam, da sva s tem oba napravila dobro kupčijo.« VSAK DAN ENA »Krčmar, jaz bi rad zamenjal z vami!« »Ah, nikarte, tudi jaz imam vedno svoja skrbi.« j>2e mogoče, ampak ne takšnih kakor jaz, ki si že dve uri belim glavo z vprašanjem, kako vam bom povedal, da nimam denarja za použiti obed.« ŠPORT Zadnji Iahkoatletski miting Ilirija in Primorje priredita na igriSču Primorja danes ob 14.30, jutri dopoldne ob 9.30 iahkoatletski miting. Kljub pozni sezoni sta oba ljubljanska kluba sklenila, da pomerijo pred prehodom v zimski trening svoje moči v borbi najboljših svojih tekmovalcev, istočasno da tudi nudijo svojim novim pridobitvam priliko, da pokažejo na tekališču svoje sposobnosti. R*zume se, da bodo pri novincih vodili glavno besedo naraščajniki, ki so poklicani, d« v doglednem času zavzamejo pozcije današnjih najboljših slovenskih lahkoatletov. Poleg tega bo na startu skoraj polnoštevilno zbrana vsa naša elita, ki res je leto* zlasti na vseh atletskih tekmovanjih večjega značaja in v borbi z repre-zentanti vsA balkanskih držav tako častno zastopala. Njih nastop je porok, da bodo tudi na tej zapozneli Iahkoatletski prireditvi postavljeni dobri rezulati. Današnje tekmovanje ima na programu discipline: 100 m sen. in jun. C, met kladiva, skok v višino sen. in jam. C., 1500 m sen. in jim. C., met krogle sen. in jun. C., skok v daljavo sen. in jun. C.; jutrišnji dopoldanski program pa vsebuje d:scipline: 200 m sen. in jun. C., met kopja sen. m jun. C., troskok sen. in jun. C., 800 m, met dišita sen. in jun. C., skok ob palici sen. in jun. O, 5000 m. Ker je tekmovanje dovoljeno verificiranim in neverificiranim atletom vseh ljubljanskih klubov, opozarjamo j h, da tvorijo razred C. jainiorjev letniki 1917 in 1918. Žalna svečanost in zaobljuba vseh motociklistov V nedeljo ob 13.30 na dirkališču ŽSK Hermesa Motociklisti Ljubljane, Kranja, Jesenic. Celja, Maribora in Novega mesta se bodo v nedeljo poklonili manom blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinite-Ija. Po žalni svečanosti bo zaobljuba vseh motociklistov novemu kralju Petru II., ki jo bo izvršil podpredsednik Motosaveza kr. Jugoslavije g. Jakob Gorjanc. Prireditveni odbor poziva vse motocikli-ste. Lastnike motornih koles, verificirane m neverificirane, da polnoštevilno prisostvujejo tej svečanosti, ki se vrši v pri^sd-bi ljubljanskih motoklubov MIK Ilirije, Mo-fokluba Ljubljana. Moto-sekcije Avokluba ter Moto-sekcije ŽSK Hermesa, ki je dal zato priliko svoj motosportni prostor v Šiški na razpolago. Razpored prostorov ob slavnostnem aktu je naslednji: sipredaj tričlanska delegacija vseh motoklubov, za temi odborniki klubov, dalje motociklisti z motornim' kolesi ter za temi motociklisti brez motornih koles. Kroj: klubska čepica ter žalne oznake. Prvenstvo drugega razreda V nedeljo 4. novembra se po daljši pav-zi nadaljujejo prvenstvene tekme v ljubljanskem drugem razredu. Med drugimi nastopita tudi para Jadran : Sloga in Mars : Reka. Obe tekmi se vršita popoldne na :grišču Jadrana v Koleziji. Vsi štirje klubi se trenutno nahajajo v dobri formi ter obetajo tekme lep m napet nogomet. Sloga si je z zmago nad dosedanjim prvakom Reko, katerega je premagala z rezultatom 2 : 0, utrla pot med vodeče klube ter bo skušala vsekakor v nedeljo dokazati, da njena zmaga ni bila slučajna. Jadran, ki je po nesrečni igri z Reko tekmo zgubil z malenkostno £ol diferenco. bo vsekakor skušal nadokna-diti z zmago v nedeljo. Druga tekma med Marsom rn Reko velja neoficielno kot nekak derbv drugega razreda. Oba tekmeca se trenutno nahajata v dobri formi ter bosa nastopila s svojimi najboljšimi igralci, ki so jima na razpolago. Ker je vstopnna skupna za obe tekmi, se obeta mnogo publike, posebno simpatizer-jev vseh klubov. Službene objave LNP (Seja p. o. dne 31. oktobra 1934.) Navzoči gg.: Kuret, rav. Šetina, Novak. Salamon, Skuhala, Trpin, Sušnik. V nedeljo 4. novembra se določijo prvenstvene tekme: v Ljubljani igrišče Jadrana ob 13.30 Jadran : Sloga ob 15. Mars : Reka. Službujoči odbornik g. Logar, vsak klub mora postaviti po tri reditelje. Igrišče Reke ob 10. Slaviia : Grafika. Službujoči odbornik g. Jančar, vsak klub mora postaviti po tri reditelje. Igrišče Slovana ob 10 Slovan : Korotan. Slu-žbujoči odbornik g. Soklič. vsak klub mora postaviti po tri reditelje. Igrišče Mladike ob 10.30. Mladika : Svoboda. Službujoči odbornik g. Škerlj, vsak klub mora postaviti po tri reditelje. V Mar boru igrišče Rapida ob 15. Rapid : Svoboda, službujoči odbornik g. Filipančič. V Čakovcu igrišče čakovečkega SK ob 15. Čakovečki SK : Železničar, službujoči odbornik g. Maierščak. V Celju igrišče SK Celja ob 15. SK Celje : SK Maribor, službujoči odbornik g. Seničar, ob 10.30. Olimp : Athlerik SK, službujoči odbornik g. Močan V Ptuju igrišče Drave ob 15. Drava : Mura, službujoči odbornik g. dr. Šneditz. V Trbovljah igrišče Amaterja ob 15. Dobrna : Amater, službujoči odbornik g. Krh'ikar. Na Jesenicah igrišče Bratstva ob 15. Bratstvo : Gorenjec, službujoči odbornik g. Potočnik. V Domžalah igrišče D:ska ob 15. Disk : Radomlje, službujoči odbornik g. Amon. Prvenstvena tekma Sora : Radovljica, določena za nedelio. se preloži na poznejši termin, ker SK Radovljica še ni sprejeta za rednega člana. Vzame se na znanje dopis Enakosti, Jesenice, da odtopa od nadaljnjega tekmovanja jesenske prvestvene sezone ter da prepušča vse še neodigran« tekme s 3 : 0 p. f. Enako se vzame na znanje doniš SK Laško, da prepušča prvenstveno tekmo s Savo 3 : 0 p. f. Odobri se odigranie prve poskusne tekme SK Mengeš : Primorje v nedeljo 4. novembra v Mengšu. Verificiraio se s pravom takojšnjega nagona za SK Radomlje : Schmidt Karol, Može Ivo. Peleh Tanko. Pirš Jože. Jerman Rok. Zanoškar Jakob Ulčar Pavel. Jerman Flori ran Golob Janez, Dejak Ferdinand, Pirš Tvan. Krištof Stane. An*ič Franc. Jerman Slavko Sešak Anton, Jerman Mirka, Štebal Franc. S pravom nastopa 10. novembra za Amater : Skunar Maks. Tkalec Ivan, ža Retje: Kravogel Martin, za SK Maribor; Murko Ivan, Kalin Oskar, za Dravo: Vklo- vič Vilko, za SOro: Suvajdžč Dejan, Stan-kovič Andrija, za Bratstvo: Kernc Fric, za Slavijo: Peterca Milan, Pečan Milko, za Železničar: Kalin Adolf. S pravom nastopa 10 novembra 1934. za mednarodne, 31. januarja 1935 za prijateljske in 1. maja 1935 za prvenstvene tekme se verificirajo za Hermes: Kos Ivo, za Svobodo, Maribor: Kramberger Alojz, za Slavijo: Lesica Boris. Vzame se na znanje izjava igralca Goren-oa Ivana, da preklicu je prijavo za Grafiko ter da ostane še nadalje član Svobode Ljubljana, in izjava igralca Korent Karla, da preklicuje prijavo za Svobodo. Maribor, ter da ostane nadalje član SK Maribora. Verificirata se samo za prijateljske tekme za SK Domžale Klančnik Avgust in za Muro Bosina JoSko, dočim bosta igrala prvenstvene tekme za svoj matični klub, prvi za Hermes, drugi za SK Maribor. Pozivajo se klubi, da takoj pošljejo izkaznice z odjavnico za igralce, ki so se prijavili za drug klub, in sicer Iliriija za Pečana Milka, Disk za Schmidta Karla, SK Domžale za Možeta Ivota, Slovan za Lesico Borisa, Jugoslavija za Krambergerja Alojza. Ilirija za Kosa Ivota. Iz seznama verificiranih igralcev se črta Kerleža Stjepan, Gradjanski SK Cakovec, ker se je prijavil za drug klub v drugem podsavezu. Verificirajo se prvenstvene tekme: Athle-tik SK : SK Šoštanj 6:0. — Olimp: SK Šoštanj 5:2,— Korotan : Enakost 3 : 0 p. f. — Sava : SK Laško 3 : 0 p. f. Tajnik II. Novak. V nekaj vrstah. Jugoslovenski table-tenis savez je sklenil na svoji zadnji sej1, da Jugoslavija ne sodeluje na svetovnem prvenstvu v table-tenisu, ki se bo vršilo od 8. do 13. februarja v Londonu. Razlogi so finančnega značaja. — Državno prvenstvo se bo letos vršilo v Ljubljani, in sicer predvidoma 8. in 9. decembra t L Prvenstvo bo priredil Ljubljanski podsavez in bp mednarodno razpisano. Novost na tem turnirju bo handicap single za gospode. — Ljubljansko prvenstvo, ki bi se moralo vršiti v priredbi SK Ilirije na praznik vseh svetnikov, je preloženo na 26. decembra oziroma 6. januar. Ob priliki državnega prvenstva se bo vršil tudi dvomatch Ljubljana — Gradec. — Eden naših najboljših igračev Nemec Lajoš (ŽSK Hermes) je sklenil prenehati aktivno sodelovati v table-teniškem športu. Državna prvaka v singlu gdč. Neda Geržinič in Ladislav Hexner bosta po daljši bolezni, ki sta jo oba dobro prestala, ponovno nastopila. — Na praznik 1. novembra so se na Dunaju vršile tri prvenstvene tekme, ki so dale naslednje rezultate: FC Wien : Wacker 4 : 0, Vienna : Favo-ritner SC 1 : 0 in Admira : WAC 3 : 3. Na čelu tabele je še vedno Rapid. Sodniški zbor JLAS. (Službeno). Pozivajo se vsi savezni Iahkoatletski sodniki, da se danes in jutri udeležijo lahkoatletske-ga mitinga Ilirije in Primorja na igrišču Primorja. Vsakokrat sestanek ju rije pol ure pred pričetkom tekmovanja. Naprošajo se posestniki stoperic, da prinesejo ure seboj, g. Luin pa pištolo in naboje. Juniorski pokal. (Službeno.) Določijo se za nedeljo 4. t. m. te-le tekme: Ilirija : Primorje, Stadion ob 10.30, sodi g. Strah. Ob 10. igrišče Reke : Reka I : Istra II, sodi g. Pečar. Klubi naj postavijo po dva reditelja in enega stranskega sodnika. Služba: Stadion g. Jurkas. Reka g. Mrak. Predsedstvo LNP. Kazenska postopanja proti igralcu Valentinu Ciuhi (Reka), se ustavi ter se mu dvigne suspenz. Zbor lahkoatjetsfeih sodnikov v Ljubljani. Za Iahkoatletski miting-, ki se vrši 3. in 4. t. m. na igrišču ASK Primorja, se delegirajo naslednji sodniki: vodja tekmo, vanja Windisch, vrhovni sodnik Griinfeld, starter za teke Luin, starter za skoke in mete Megušar, zapisnikarja Polajnar, Cek; sodniki na cilju in časomerilci: S. Sancin, Griinfeld, Mihel, Windisch, Vidic, Megušar, Potoka^. Gorjanc, Bradač, major Jane. Sestanek sodniškega zbora pol ure pred pri. četkom tekmovanja. ASK Primorje (lahkoatletska «ekcij»). Na lahkoatletskem mitingu, ki ga priredimo skupno z Ilirijo danes ob 14.30 in nedeljo dopoldne ob 9.30, je start obvezen za naslednje atlete: S rak ar Franc in Ivan, Skušek, Gomibač, Ošabnik, Serše, Slanina, Oražem. Tršar, Putinja, štok, Marek Ivan, Perpar, 2gur, Korče, Ogrin Miran, Skober. ne, Cerar Vlado, Zorga Aleš, Raič Milivoj in B., Malnarič, Grad, Kranjec, Czurda, Po. lič, Fakin, čebulj itd. Razen imenovanih, se pozivajo k nastopu še ostali seniorji in vsi juniorji. — (Nog«noetna sekcija). Zaradi gostovanja v Mengšu naj pridejo danes ob 18. v tajništvo: Pogačnik, Moša, Jerman, Puiterle, Podgornik, Mirtič. Sovine EU Sve-tic Baldi, Zornadlo, Sovine, Jamčigar, Ko. vačič in Petrič. SK Ilirija (Nogometna sekcija). V ne-deljo dopoldne ob 10. pokalni tekima juni-orjev s Prlmorjem. V garderobi naj bodo ob 9.30 Kroupa, Cvirn, Radman, Pribov-šek, Gogala, Eiselt, Eržen, Erber, Aljan-čič, Scagnetti, Rihter, Pere. Obvestite se med seboj in skrbite za točnost. I. moštvo igra jutri ob 10.30 v Stadionu trening-tek-mo s ŽSK Hermesom. V garderobi ob 10., ostale podrobnosti so objavljene v članski knjigi. (Plavalna Sekcija). Seja odbora danes ob 13.30 v klubski sobi kav. Evrope. Na sejo se pozivajo gg. Bloudek, Poschl, Lav-renčič, Otruba. Občni zbor v poned. 5. t. m. ob 18. Lokal javimo kasneje. — (Lahkoatletska sekcija). Na današnjem in jutrišnjem mitingu, katerega priredi sekcija skupno z ASK Primorjem na igrišču Primorja, je start obvezen sa te-le atlete: Bružan Lado in Jože, Bnmett, Ciuba, Ban. ko, Dečman, Dolhar, Geržinič, Glavnik, Gregorka, Zqpan, Haibič, Jazbec, Jeglič L in II.. Juričev, Malnarič, Mallner, Megušar, Orehek, Osterman, Orel, Outrata, Pukel-stein, Pribožek, Robek Jože in Edo, Sve-tek, Slapar, Sodnik, Safošnik, Stropnik, Starman, Stepdšnik, Stadier, Stegu I. in H., šporn, Tavčar, Ull^berger, Vovko, Ho. var, Pučihar, Kroupa, Bizovičar, Jerman, Zorman, Kotnik. Poleg navedenih naj pridejo po možnosti tudi vsi ostali. Opremo naj prinese vsak sam. Vabijo se zlasti vsi juniorji, ki niso Se verificirani. Garderoba je za vse naše atlete v Stadionu. V garderobi morajo biti vsi danes ob 14., jutri p« ob 13.30. Odsotnost se bo opravila samo v upoštevanja vrednih primerih. Svečana zaobljuba hrastniSkih nogometašev. Enako, kakor vsi nogometaši vse države, so se tudi nogometaši hrastn škega revirja zbrali k ISvečani zaobljubi. Igralci vseh prvih moštev, t j. SK Hrastnika, SK Rudarja in SK Triglava so se točno ob 14.30 postrojili na igrišču. Pridružili so se jim vsi ostali člani v civilu. Predsednik SK Rudarja je v lepem govoru pozdravil vse navzoče m orisal veliko in mučeniško življenje blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, kateri je položil dragoceno življenje na oltar domovine. Nato se je izvršila zaobljuba Nj. Vel. kralju Petru II. Svečanosti je prisostvovalo lepo število publike. Po končani svečanosti se je odigral brzoturnir med klubi. Rezultati so bili: SK Hrastnik : SK Rudar 7:1. SK Hrastnik : SK Triglav 4 : 0. SK Rudar : SK Triglav 3 : 1. Iz vsega tega se je rnz-vidlo, da ima SK Hrastnik veliko premoč nad ostalima kluboma in za enkrat n ma resnega konkurenta, dočim sta SK Rudar in SK Triglav dokaj enaka, le da manjka napadu SK Triglava skupnosti. ŽSK Hermes (moto.sekcija) prosi, da se današnjega sestanka ob 19.30 v gostilni Keršič na Celovški cesti udeleže naslednji: Končar, Maver, Rupena, Bari, Krivic, Schvveitzer, Gregorc, Hvala, Sancin Savo in Danilo, Cek, Brumat, Kepec, Pele, Poljšak, Demšar, Bračič, šiškovič, Kenda. Sta. rič,' Nemec, Zornada, Trobevšek, Habicht, Marinko Maks, Arhar Franc, Kos Hinko, Jesih Nela, Koretič Pavla, Marinko Davo, Pipenbacher Gojko kakor tudi vsi vozači, ki so se prijavili za dirke. Trening dan os od 14. dalje. Vozači se opozarjajo, da dobe padalne čelade na dirkališču. Pristop na dirkalno progo bo dovoljen le vozačem, ki so se prijavili za dirko. Občinstvu se sporoča, da je vstop pri treningi brezplačen. Celjski nogomet V nedeljo bosta na Glaziji v Celju dve prvenstveni tekmi. Ob 10.30 se bo pričela drugorazredna prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Atletiki, ob 14.30 pa podsavezna prvenstvena tekma med SK Celjem in ISSK Mariborom. Tekmi bosta gotovo zelo zanimivi m napeti. SK Reka. V nedeljo igrajo proti SK Marsu naslednji: Cimperman, Debevc, Glu-šič. Prijatelj, Lovrenčič, Zoro, Baumel, To-mažič, Battelino, Jež. Cas m igrišče, glej službene objave LNP. SK Svoboda : SK Mladika. V okviru prvenstvenih tekem se spoprimeta jutri ob 10.30 na igrišču Mladike na Kodeljevem gornja kluba. V septembru, ko 6ta prvič igrala, je Svoboda nepričakovano izgubila, ker pa se je zaradi še ne verificiranega igrišča pritožila na LNP, se bo morala tekma jutri ponoviti. Prav zaradi tega obeta biti ta tekma zelo zanimiva in napeta. Slavija : Grafika, v nedeljo dopoldne ob 10. uri na igrišču SK Reke na Tržaški cesti zanimiva prvenstvena tekma. Grafika, ki je na čelu tabele, igra z mladim moštvom SK Slavije, ki bo pa nudilo dovolj odpornosti in zaradi tega se obeta zanimiva tekma. SK Slavija. Danes ob 19.30 strogo obvezen sestanek v gostilni g. Mici Oblak, Tržaška cesta 22. Važno za vse člane zaradi nedeljske tekme. V nedeljo ob 9. naj bodo na igrišču SK Reke Skrl, Eržen, Kržan, Felher, Orehek, Gusti, Pogačar, Stopa r, Aljančič, Ošabnik, Gestrin. Rezervno moštvo ob 8.30 v garderobi. Tečaj za smučarsko gimnastiko in plavanje. Plavalna sekcija SK Ilirije bo priredila tečaj za smučarsko gimnastiko in plavanje. Gimnastiko bo vodil priznani smučarski strokovnjak g. Robert Kump, avtor smučarskih knjig, med drugim tudi v inozemstvu priznane knjige »Ski«. Tečaj bo v zimskem bazenu SK Ilirije. Voda bo prijetno temperirana. Vse smučarje in prijatelje smučarskega športa opozarjamo na današnje predava^ nje v okviru stalne smuške ure Ljubljanskega zimskosportnega podsaveza v ljubljanski radio-oddajni postaji. Govoril bo tajnik LZSP »Uvodne besede«, nato pa bo Soukal predvajal smuško gimnastiko, redavanje bo ob 19JO. Izrazi tuge In prisege zvestobe Moste. Na dan pogreba blagopokojnega kralja Uedinitelja so se začele že ob 7. ziutraj zbirati velike množce občanov pred šolo. Žalne manifestacije so se udeležile vse organizacije, kakor Sokol, gasilci, Kolo jugoslovenskih sester, Rdeči kns, učiteljski zbor z mladino, odbor J^-Splošna delavska strokovna zveza, zadruga »Delavski dom«. Narodna odbrana, pevska društva »Moste«, »Hugolin Sattner« m »Zvezda«, Vincencijeva m Elnzabetma konferenca, Obrtno društvo ter zastopniki industrije. V lepem številu ao bili zbrani tudi ostali prebivalci in tovarniški delaven. Množica se je strnila v dmpozanten sprevod, ki se je vil od šole do cerkve. Popoldne je bilo žalno zborovanje v šolski telo-bi lahko napolnili tri take velike prostore, vadnici in je bilo toliko udeležencev, da Na žalnem zborovanju je govoril šolski upravitelj g. Završnik. Ob zaključku pa so zborovalci zapeli državno himno. Medvode. Žalno zborovanje v »pomm pokojnega kralja Aleksandra je sklical Sokol 13. oktobra v občinski pisarni. Udeležili so se ga zastopniki vseh društev ter mnogo občinstva. Govor staroste e globoko ganil zborovalce, ki so že takoj, i-O je prispela grozna vest, tudi sami izražali svojo globoko žalost ter pokazali, da se v polni meri zavedajo svojih dolžnosti do domovine m do vladarskega doma. Vse manifestacije tuge so bile lepo »drjžone z izrazi domovinske zvestobe. Sv. Ana nad Tržičem. Tragična vest o smrti kralja Aleksandra je bolno odjekiula v srcih prebivalstva. Občinski odbor, Sokol in gasilci so s sodelovanjem učiteljstva in šolske mlad ne priredili 21. oktobra lepo žalno zborovanje, ki ga je otvoril sol-ski upravitelj g. Karlo Kušar. V krasnem govoru je orisal življenje in delovanje blagopokojnega kralja učiteljski abiturient g. Franc Dovžan. Pod vodstvom učiteljice g. Kušarjeve je šolska mladina deklamirala, potem pa so se zborovalci razšli, zaobljub-ljeni v duhu zadnj h besed pokojnega vla- daKRE7SNir<3E. Na pogTefaai dan viteškega kralja se je Zbrala nepregledna množica ljudstva tudi iz najbolj hribovskih vasi pred našim gasilskim domom. Nato se je rasvil proti cerkvici na grič tak žalni sprevod, kakor ga naš kraj sploh še ne jionmi. Na čelu sprevoda eo korakati gasilci v krojih, Sokoli, šolska mladina iz vseh treh šol naše občine, in sicer iz Kresnic, Jevnice in Ribč >pod vodstvom učiteljev, vsa društva, vsi odbori, z občinskim na čelu. Po služfbi božji se Je sprevod vrnil h gasilskemu domu. Na odru sta bili sliki kralja Aleksandra, zavita v črnino, in njegovega naslednika kralda Petra H., vsa v cvetju in trobojkah. G. Dolinar Ježe, tajnik banske uprave v Ljufottjani, je prikazal plodonosno življenje našega blago-ipokojnega vladarja. Nobeno oko ni ostalo euiho. Ko pa so šolski otroci "proslavljali spomin velikeoa Vddtitelja s deklaracijami, je glasno jokalo v©e ... Ob zakljuflkn žalnega zbora so prečrtali zastopniki (posameznih ongamizaaij sožalne in poadravtne brzojavke. Vsa navaoča društva pa so podpisala tudi skwpmo sipomenioo. Kresnice. Sokolska četa je v svoji skromni telovadnici pri »Vehovcu« 23. oktobra priredila žalno zborovanje v počastitev spomina pokojnega vladarja. Njegov spomin je poveličeval starosta Spunt, ki je pozval zborovalce k prisegi zvestobe in udanosti do domovine in vladarskega doma. Raka na Dolenjskem. Na dan pogreba pokojnega kralja Aleksandra L se je vršila pretresljiva manifestacija tuge in domovinske zvestobe. Po žalni službi božji, ki jo je opravil g. župnik Bukovec, so se zbrali na prostranem trgu pred občino člani vseh organizacij ter velika množ ca občinstva iz kraja in širše okolice. Toliko občinstva še ni bilo zbranega pri nobeni prireditvi. Učitelj g. M lan Dougan jo tolmačil zborovalcem zgodovinsko poslanstvo pokojnega vladarja, velikega Jugoslo-vena in modrega državnika. Na oknih vseh hiš so zagorele sveče, zvonovi so zapeli pretresljivo slovo in množice so se razšle, posvečene spominu velikega pokojn ka. Zgornja Kungota. Obmejna obč na je na dostojen način izrazila svojo neutešljivo žalost zaradi vladarjeve smrti. Občinska uprava, gasilska četa in CM podružnica so imele žalne seje ter odposlale na najvišje mesto žalne brzojavke. .Na dan pogreba velikega pokojnika jft' bila v farni cerkvi žalna služba božja in je g. župnik z lepm govorom proslavil spomin pokojnega vladarja. Po službi božji so se zbrali zastop- niki vseh uradov m društev a šolsko mladino in mnogoštevilnim občinstvom v šoli, kjer je bil na lepem odru med svečami postavljen kip pokojnega kralja, šolski upravitelj g. Albin Šprajc je orisal življenje in ogromno življenjsko delo pokojnega vladarja, najmodrejšega državnika in ljudskega voditelja. Njegov govor je prisotne ganil do solza. Lepa žalna prireditev je bila najboljši dokaz, da bo kralj Uedinitelj večno živel v dušah prebivalstva, ki se je v duhu oporoke velikega pokojnika iskreno zaobljubilo domovini in vladarskemu domu. Sv. Bolfenk v Halozah. Tudi revni Ha-ložani niso zaostali za drugimi prebivalci pri izrazih tuge ob smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra. Lepo so počastili njegov spomin na žalnem sestanku, ki ga je sklicala krajevna organizacija JNS v šolri v Na-rapljah. Predsednik organizacije g. Žunko-vič je v lepem govoru orisal nevenljive zasluge pokojnega vladarja ter pozval mnogoštevilne zborovalce k zvestemu izpolnjevanju njegove oporoke. Sožalna vdanostna brzojavka je biLa poslana kraljevskemu domu. Radio Sobota, S. novembra. LJUBLJANA 12.30: Plošče. — 12-50: Po-ročila. — 13: Cas. — 18: SokoL — 18-20: Radio - orkester. — 19: Nacionalna ura: Janez Bleiweis — 19.25: Smuška ura Ljubljanskega zimskosportnega podsaveza. — 19.50: Jedilni list, program za nedeljo. — 20: Radio - orkester. — 20.40: Mirko Jela-čin poje religiozne speve. — 2150: Radio-orkester. — 22: Čas. — 22.20: Jjgoalavija ▼ žalosti (dr. Jug)- PRAGA 19.10: Vojaška godba. — 20.10: Prenos opere iz Moravske Ostrave. — 21.40: Mp^n program. — 22.35: Lahka glasba. — BRNO 19.10: Program kakor v Pratf. — VARŠAVA 19-30: Pesmi. — 20: Lahka glasba- — 21: Simfoničen koncert. — 23.36: Plošče. _ DUNAJ 12: Orkester. _ 16.20: Orkester mandolin. — 17.25: Koncert solistov. — 18.05: Plošče. _ 19.10: Lovski večer. — 20-40: Operni večer. — 23.25: Lahka glasba. — BERLIN 19.10: Plošče. — 20.10: Mešan glasbeni program. — 24: Orkestralen koncert. — K5NIGSBERG 20.10: Mešan pro-eram — 21.10: Lovski večer. — 23: Lahka glasba. — SrrUTTGART 20-10: Dramski večer. — 22: Prens iz Berlina- — BUDIMPEŠTA 17-20: Klavirski koncert. _ 18.30: Pesmi. — 19.40: Plošče. — 20.20: Igra. — 22.30: Operni orkester. — RIM 17-10: Orkestralen koncert — 2045: Megan glasbeni program. PRI I*SIPI EVFLUENC1, PREHLADU priporočajo navadno tudi masažo. — za masažo je dobra »Alga«. Pri nri-pi, influenci, prehladu, namočite rutico z »Algo« in nalahno masirajte bolniku prša, hrbet, roke, noge, vrat in čelo. Masaža z »Algo« ublažuje bolečine, krepi in osvežuje bolnika. Po masaži pride mirno in zdravo spanje. »ALGA« se dobiva t lekarnah, drogeri-jah In špecerijskih trgovinah, steklenica Din 14.—. Reg. S. br. 18117-32. ^.GLEDALI v. ^ ' v ! i : i a V LJ U B L J £ P* I ^ REPERTOAR DRAMA Začetek ob 20. Sobota, 3.: Orli?. C. Nedeija, 4. ob 15.: Mlinar in njegova hči. Izven. Znižane cene od 20 Din n&vndoL — Ob 20.: GugainioB. I*v en. Znižane cene. Ponedeljek. 5-: Velika not B. Torek, €.: Zaprto. OPERA. Začetek ob 20. Sobota, 3.: Trubadjr. B. Gostujeta Vera Majdičeva in g. dr. Adrian. B. Nedelja, 4.: Hoffmannove pripovedke. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 5.: Zaprto. Torek, 6.: Hovanšcina- C. -k V soboto dne 3. t. m. bo prcaw«w Rtostandovega >Orliča< za red C. Igra spada po zaokroženosti dejanja m kreacijah glavnih vlog med najlepše naloge, ki jih je rešilo dramsko gledališče to sezono. V naslovni vlogi nastopi g. Jan, Metternicha igra g. L« 1 var, Flambeajja g. Cesar. Sodeluje ves ženski in moški ansambel pomnožen e statisti in elevi. Rezija g. prod. šesta, scenograf inž. ar h. E. Franc. — V nedeljo popoldne se igra Rauipavhova igra »Mlinar in njegova hči< po znižanih cenah od 20 Din na-vzdoiL Slavni hi aboievaai traneeekt Kritni tenor Andrč Burdino, ld je stalni gost ne le pariških, temveč vseh drugih oper v Evropi, nastopi prvig v LJubljani v soboto 10. t m- v Maseenetovi operi >Manon<. Vae kritik© vseh mest, kjer je odlični francoski pevec nastopal, hvalijo njegov nartop t tej operi, nadvse občudujejo to njegovo 'kreacijo tako v pevskem kakor tadi, in to še prav posebna ▼ igralskem pogiedu-Burdfno je pevec umetnik, ki ▼ polni meri zasluži naše nafvečje zanimanje m Ljubflja-na nima pogostokrat prilike slišati na odru opere pevcev takega slovesa, kakor je> Bor-dmo. Pred prodaja -vstopnic za sobotno njegovo gostovanje bo od ponedeljka 5. t. m. dalje. Cene zvišane operne. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČ®. Začetek ob 20.15. Sobota. 8.: Rokovnja«. Slo« i—#m Fsrta Hanžiča. Nedelja. 4,: RokomJaG. MARIBORSKO 6LEDALHJCB Začetek ob 20. Sobota, 8.: Idealen soprog- C. Nedelja, 4- ob 16-: Hlapci. ZnHans eane od 20 Din arradoL — Ob ».: KorfBrt. Premiera- it Prihodnja dramska premiera b* JaM 4. t. m. ob 20.. Uprieore dramo trag&ao preminulega pisatelja in največjega nemSkflja odvetnika Maksa AJsberga »Konfiart«. Doto je pisano učinkovito, je SoveSto globoko in idejno zanimivo. V tej drami, ki je Als-bergov labodji spev, obravnava pisatelj vprašanej vesti: aH sme odvetnik «govar-jati človeka, ki Je o njem prepričan, da je kriv — > Konflikta« ▼ Jugoslaviji na PokbHlapei< popoldanska predeta?* prt žamh cenah od 20 Din navzdol. Kot prvo letošnjo popoldansko predstavo pooove jotri ob 15. Cankarjevo popularno dramo »Hlapci«. Delo občinstvu splošno ugaja ter je letos doseglo velik uspeh. Da se omceoS ob-bisk te predstave tudi manj premožnim slojem in okoličanom, veljajo eene od 20 do 2 Din. Najcenejši sedež ae dobi Se aa 5 Din.__ Objava. Objavljujem, da Je niže je naumilo brak sklopiti 1 to: Radin Boglč, trgovac, nežen jen, M. prav. vere, rodjen 1. januara 1908. god. u Banatskom Arandjelovcu, stanujuči u Sen-ti, Dr. Jovana Cvijiča nI. 15. Ime roditelja: Radin Račko, pok. Vladisavljev Rabila i Lavtižar Marija, Angela, FraniCSka, neuda-ta, r. kat vere, rodjena S. sept 1909. god. u Kranjskoj gori, stanujuča u Kranjakoj gori 53. Ime roditelja: pok. Lavtižar Gašper i Gruber Justina. Pozivam sve one, kojl protJv sklepanja ovog-a brak a zn&ju zakonite smetnje iU imaju Sto prottv, da te smetnje prijave neposredno meni ili preko poglavarstva one opštine (odnosno matičara) gde Je ova objava istaknuta. Ovu objavu treba Istad na sledečtm me-stlma: n Sen ti i n LJubljani a dnevnem Usta »Jutru«. U Sen ti, 29. oktobra 1984. god. Senčanski Matični okrog. Dr. FdSebedJI Andrija, matičar. dvo- R U B A N T-JEV MATE C A J aram ter fcrepča ttvee In mtttce. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca m ledvic. Kdor ga redno pije, ae mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi ae v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. MIIlvoJ Leostek, LJubljana, Resljeva oesta L ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci m nogometaši: pijte ga redno! 126 SUKNO za črne obleke in sukne. Modni kam-garni za damske plašče ter raznovrstno drugo manufakturo nudi po ugodnih cenah Oblačilnica za Slovenijo Ljubljana, hiSa Gospodarske zveze. Državnim in javnim nameščencem tudi na obroke. Sprejemamo tudi knjižice članic Zadružne zveze, 8867 V globoki žalosti naznanjamo, da Je nal paedtitotl soprog, oče in stari oče, gospod ALOJZU BALDASIN sodavUar in posestnik danes ob pol T. uri po dolgem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 48. letu starosti v Gospodu preminul. Pogreb dragega pokojnika bo dne S. novembra 1934 ob 16. uri pop. iz hiie žalosti na okoliiko pokopališče v Celju. Sv. maSa zaduSnica za blagim pokojnikom se bo brala v ponedeljek 5. t. m. ob pol 7. uri v celjski župni cerkvi. Prosimo tihega sožalja. Celje, dne 1. novembra 1934. Žahijoča rodbina in ostalo sorodstvo. 8S Marceli« Tinajre: 45 Upornica Roman Tako je postal Noel pri Marietti stalni gost. Nobenih vabil ni »več sprejemal, da se je mogel malone vsak večer pridružiti svoji prijateljici... Za njuno prvo večerjo je prišla druga in tretja, ne .vštevši kosil; zakaj Noel in Jozana se nista mogla spomniti preprostejšega, lažjega in primernejšega sredstva, da bi bila skupaj, a vendar ne sama. In temnr*- noč v Jczaninem duševnem življenju, ki 60 po njej še plavali strahovi preteklosti, je počasi prehajala v jutrnji raz-fivit. »Nič več nisem tako žalostna,« je mislila sama pri sebi. >Na-,vajam se življenja brez ljubezni... Še nekaj tednov, pa pojdem ^o eina, in materinska ljubezen, zanesljivo prijateljstvo, delo in neodvisnost — vse to skupaj utegne dati sprejemljivo srečo. Mauri-cea ne bom pozabila, upam pa, da ga ne bom videla nikoli več, in moji spomini bodo izgubili vso grenkost in vso trdno obliko... Postali mi bodo skoraj dragi...« Časih si je očitala to, kar je imenovala svojo nespamet. Dopovedovala si je, da Noel, ki je bi! še tako mlad, tako prikupen, tako častihlepen in toli bogato obdarjen od rojenic, seveda ne bo zmerom ostal pri njej. V daljni prihodnosti ga je videla, kako stopa svojo pot proti uspehu, ljubezni in vsej tisti sreči, ki jo zas>luži in ki mu je ne bo težko osvojiti... Rade volje se je odmikala od poti, ki mu je bila začrtana ... «7 C »Najinega prijateljstva ne bo nikoli pozabil. Ne ljubica ne žena ne bo mogla izbrisati spomina o prijateljici.. .< Take misli so delale Jozano žalostno, obenem pa tudi drznejšo. Njeno rastočo nagnjenje do Noela se ji je zde>lo v tej popolni nesebičnosti poplemeniteno in dovoljeno. Gorje, ki je bilo mogoče, je že naprej sprejemala kot pokoro za sedanjo srečo. In prav zares se je pomilovala, ker ni videla, kako so te bolestne domneve samo mučile njeno dušo domišljijo... Na dnu duše, njej sami skrito, je živelo upanje, da se bo vse srečno končalo in da nesreče, ki jo sluti, nikoli ne bo ... A kaj naj bi se zgodilo? Sam Bog si ga vedi kaj izrednega in nepopisnega... Nekaj, česar si ni moči misliti, samo to ne, samo to ne ... Vzlic temu je ostala oprezna, prijateljska in celo prisrčna, a udržana. Kadar je bilo že videti, da se njena duša vsa daje, se je spet zaprla nad mislimi in slikami, ki jih Noel ni poznal. In tako je bil ves začuden, ko ga je povabila, naj jo obišče; »V nedeljo proti petim. Če hočete.« >Da, v nedeljo,« je odvrnil »Dneve bom štel, v nedeljo pa celo ure.« V svoji nestrpnosti je štel tako dobro, da je prišel mnogo prezgodaj. Jozana mu je odprla vrata-. »Vi ste! 2e? .. .< Ta beseda je zbodla Noela v srce. Hotel je oditi. Jozana ga je zadržala. »Saj nič ne de! Videli me boste v domači obleki... in prav za prav je tako še b»lje. Imela bova več časa za kramljanje, ko nocoj že tako in tako ne pojdete k Marietti.. Bila je v nekakšni jutrnji halji iz beile volne, ki je njen široki štirikotni izrez odkrival tilnik in nekoliko oprsja. Nasmehnila se je Noelu: »Le noter!« Komaj je stopil v dolgo, raztegnjeno sobo s sivim lesenim opažem in nežnozelenimi tapetami, je Noel že začutil, kako se je raz lilo po njem čustvo svežine, čistosti in veselja. Vse reči so ga nekam prijazno gledale. Bogata svetloba mu je napolnila oči in dušo. Spet in spet je izražal svoje občudovanje: »Ali... pri vas je kar prelestno ... očarljivo .. .!< Jozana mu je hotela takoj pokazati največjo redkost iz vse svoje lastnine: majhen odlitek Bartholomejene »Jokajoče žene«. V svoji čisti beli volneni obleki z golim vratom in visoko pripetimi lasmi je stala pred njim in mu v iztegnjeni roki molila kipec naproti, kakor da bi bil cvetlica. Nato je moral Noel občudovati fotografije, ki so brez okvirjev — »zakaj okvirji so dragi« — krasile stene, pa stari predalnik, ki ga je bila kupila v Chartresu pri nekem mizarju, in veliki medeninasti čajnik, vijoličasti primorski osat v zeleni vazi in rumeno vazo s srebrnimi mačehami, ki so se njih prosojni biserovinasti lističi ob najmanjšem dotiku osipali kakor mrtve lunice. Podoba je bilo, da se je Noel zanimal za pohištvo, za igračke in za vse, kar je imela Jozana rada. V resnici je videl samo Jozano. Njegova vznesena radost jo je nežno objemala in šepetala: »Govori! Smehljaj se! Le govori!... Vidim te in te ne spoznam ... Ali si res ti... In ali se nocoj razodeva tvoja prava duša? ...« Mislil je, da bo našel Jozano v mračnem domu, v ozračju žalosti, vso v črnini in nekoliko plašno nasproti njemu... Pa jo je videl zaupljivo, veselo prijateljevega obiska, prav nič se ne trudečo, da bi skrila svoje veselje. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 2.— davka za vsaH oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za šitro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki i&čejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—, Dopisi ta tenttve se zaračunajo po Dtn 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbine Din ft.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglata Din 20__ Vsi o«tali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.— Ponudbam na šifre ne prilaga it e znamk! t^e. ee zantevate oo Oglasnega oddelka »Jutra« odenvor priložite Din v znamkah. Vse pristojbine za male oglase 1e plačati pri preda.ii naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ti Jutra", Ljubljana. ^Jeseda l Din daveg 2 Din Ba Slfro ali dajanje na ■lova 5 Din. Najmanjši znesefc 11 Din. Olja« 13 Din Nemški jezik •Bi, n-fmškio konrveraaci.jio ki nemške inelrokeije awdi «ia4em:k. Honorar ekro-»f>Ti (prelit, hrtma). Po-miii^ na ogi-af=ni oddelek jsJmt.ra.« pod »Dobre min-č-c. 3196&4 Službe išče jEJeeeds ŠO par* da vel U Din za SiJro tU) da lanje naslova 3Din Naj TiantR-' 7-nPSPfr l? run Šivilja in šteparica Išoe feiu.žbo — najraje m Gorenjek-om. Fowve se t Zs. Šiški št. 227. 32065-2 Brivski pomočnik • prakso rn finim iraptio-prem. prvovrsten bmbi ptri-i«e, ii-6e službo. Gemi«me ponudb" na naslov: Rn&n-bak. Marihur, VetrarVka fc.. 12. 3:057-2 Pekovski pomočnik t dobrimi sprio-^vatii, vešč VFoga d si«. tii4; pni peči, feče 6'mžbo. Ponudbe n.i f»Sr>.!». oddelek »Jutra* pr»d »nitko xF'efc«. 32116-? Poseda 1 nm davoft 2Dln ea Slfro ali dajanje na Biovn 5 Din Najman1& znesefe 17 Din Sedlar, vajenca pridnega spreime takoj Ot?'>! jn, Ik.»i!4>, 32CT4-44 Službo dobi Jeseda l Din daveK 2 Din ea Šifro ali dajanje na •lova S Dm. Najmanj^ zneselt 17 Din Trg. pomočnika Špecerijske fct.ro.ke, obisk (Hljemalcev (eamo trgovcev), agilnesra, išče veletrgovina n« debeli. Fo-miilbe na ogiasnj odd-eleik »JutTSK pod šilro »Agilenc 31957-1 Klepar, pomočnik ia galanterij«*, dobi taikoi &l«užho. Poniudbe z navedbo kak&en klepar je in pri kom je bi! za,posknion, etaru 80—35 godma. vj eštu ea-in^etainom vod:enjni kti-čams-tva 1 vršenju s v i h k u nn :h poslova (da zna de i šivati kučne potrenštine S^vačim «tr»:enO. Ptemene po>nnde ca eVkom i evje-do>ižt«aTT!a neka t=e dostave c^:af»rKvm odd. »Jutra« pod nrrt kom »»Samostal^ra d o-mačica«. 32058-1 Frizerko d*»br» izurjeno pprejroe takoj =.i'on »Vena«. Ljubljana. Gradišče štev. 4. 32T04-! Natakarica e inoo Oin ka do+>i Pnumd^« po mo«?-„<>»ti ' s'iko. ti ee vrne, t navedbo starosti in d>o-e<"1«.nje?a n-rbo^an^-a na ogljie. odde!,ek ».Tutro« p>od rnavko »'.5. ttovembe-« Prodaialko feuri-eno v mešani stro-ki in zmožno kavcije, ^prej-ir-em v p1 M7bo. Pon-udbe na o--1 t t oddelek »Jutra« ood ina?.ko »-323«. 3 »87-1 Prodajalko CTi-07.ru> nemške a.l« tol.i-j^ncke kow,pondence — enrejrnem v trg^i-viBo me-S»nega blaea Ponudbe z lahterk-' ra ogaPn' oddelek »Jutra« pod šifro -Na »tooi-m takoj«. 32067-1 Ženska pisarn, moč | starejša, e prekeo v tekstilni etroiki, zjiiiožd« per-fefctne p!od značko »Res sijajna bo-d«>čn.ost« na ogias.nl oddelek »Jutra«. 31851-20 Več stavb, parcel sk-utpno v izmeri 7000 m1 predam v bližini k>o!iodvora VSSmaHe. — Poizve s v Vižmarjih št. 50. 32069-20 r/ Beseda 1 Din davek 2 Din 'a Slfro ali dajanje na <0ova 5 Din. Nalmanjši znesek l'i D1n Hrastovo pohištvo novo. za 1 sobo, radi selitve naprodaj v Domža^ !a.h, S.i'n?.ka cesta št. 6. — Na ogled vsaiko dopoldne. 32060-12 Lokali ieseda 1 Din. davek 2 Din ■a Slfro ali dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Modno trgovino za gospode, v centru me-sta pod tvgodmm.; pogojii prodam. PcMtudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Eksistenca« 32123-19 Dvoriščni lokal 150 m', t vpeljanim pK-noiii. vodo ia »lektrično etrajo, lep in »vetel. v mestu ta-koj oddani. Naslov v vseh poslovalnicah »Jort™«. 32111-19 Skladišče partern«. »veti« lo suho. 80—100 m1 na prometnem kraju. Codf dvoriščno, ee išče u raioj «ii s 1. ffr Oruarjem Po možmostl e triki jnčeaiim oisa.rn išktm' prostori, t eno »11 dvema sobama. — »tJkod« 4. a. Ljcibljan*. TjTŠeva * 31 81B1A-19 Foto-atelie dobro vpeljan in opremiljen odda Jug v Tržiču. 32063-19 Cvetlični paviljon takoj prodam. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cvetličarna« 32127-19 Oblačila Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfrc ali da lan le na siova 5 Dtn Nk i nin Kaj je »Biserluk«? 31902-34 beseda I Din davek 2 Dtn *a Slfro ali dajanje na slove 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Les 15.000 čevljev raznega furnirja, 24 m' borovih plohov, 20 m5 bukovih desk, 30 m® hrastovih friizov, 35 m* hrastiOTrib plohov in 200 m3 j-etovih desk takoj proda Martinec, LjuMjana. Prul« 8. 3208S-lo Stanovanje seseda 1 Din. davek 2 Oln za Slfro ali dajanje na lova S Din. Najmanjši znesek 17 Din Stanovanje v Domžalah lepo. 3 parketiraroih sob, z vrtom oddam e 15. decembrom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jirt.ra« pod šifro »Nroka naiemnina«. 320713-31 Podpri t lično stanovanje pobe in kuhinje oddam z decembrom v 9p. Šiški — Podjumska 15. 32089-21 Dvosob. stanovanje komfortno, v visiokem pri-tJičju. s kopalnico oddam 8 1. februarjem 1935 n« Eeiweieovi cesti 9TT levo 32103-21 Enosob. stanovanje • kuhinjo, pri.tiiklrnami im 4eloni vrta »ddam z 8. veimbrom v podprrtliiju vile na Mir Ju. Ogledati do ooJdne med 10. to 12. uro v Marmontovi ulici št. 23. 33106-31 Stanovanje lepo in eolnčno. 2 parke-toramih sob. kabineta in kopalnice, oddam pod Rožnikom, ces>ta I št. 21. 32096-31 Dvosob. stanovanje e kuhinjo in pri-tiHinami oddam e 1. decembrom v Rožni dolini, cesta Elektrika, vodovod in vrt 32105-21 Sobe išče Besed« 90 para da ve* . Din za Slfro aU da 'anje naslova 3 Din Naj ■nanisi m«p|! 19 run Nameštemi sobu n bližini centra, se pot-puno separi ranim ulazom, traii gospodi n. Hitne po-trude pod »Broj 526« na oglasni oddelek »Juitra«. 33121-23/a u j ijimiji r* ■eseda I Din davek 2 Din ta Slfro ali dajanje na -lova S Din. Najmanjši znesek 17 Dtn Sostanovalca sprejmem s hrano aili brez Naeliov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32086-28 Opremljeno sobo takoj oddam gospodu na Poljansikein nasipu št. 8/1. S21'12-33 Sobo oddam 1 al,i 2 osebama. Naslon v vseh poslovalnicah »Jutra.«. 33126-33 Majhno sobo s štedilnikom oddam v ulici 3. Mali čolna rsiki 32125-23 n V nedeljo v o t i Magistrov an-tobns na pokopališče h Kongresnega trga in Tavčarjeve ulice. 33117-30 Izgubljeno Železn. legitimacija je bila izgubljena v torek od sodmije do južnega kolodvora. Najditelja prosim, da jo proti nagradi odda v očesnem oddellku Jutr« 33118-38 Fotoaparat jo bdi pozabljen na dan Vseh svetih v avtobusu na progi Sv. Kri4—Ljwb!jana Poštnega najditelja prosim, da g« proti dobri nagradi izroči v ogla«n«m oddelku »Jutra«. 30CO8J8 Rdino -teserta 1 Din davek 2D1t za Slfro ali dajanje na slova S Din Najmanjs; znesek 17 Din Telefon 2050 Premog 0T % Karbopaket^ JfC drva In kok* * ^ nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5 Opremljeno in prazno sobo z vso oskrbo takoj oddam Istotam sprejmem abonente Pred škofijo štev. 19/H. 33134-33 NA KRIŽIŠČU CENTRUMA LJUBLJANE oddamo v L nadstropja komSortno stanovanje obstoječe: iz 5 velikih sob in dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 8839 LEPE GRUDI čvrste ln normalne polnosti dosežete V 4 do 6 tednih pri NERAZVITIH GRUDIH ali kadar prsa usahnejo zaradi bolezni al! otroške postelje z zunanjo uporabo garniture »JO-LIFEMME« po prol dr. med Bleru Pri tem ee ne okrepe telo ln boki Naraven, popolnoma uspešen ln rajamčeno neškodljiv preparat 135 Din. pr) mlahav1b (N mehkih prsih zadoblte s preparatom »JUNO« (po sijajni oceni ln prtnoročllu dr med Punkeja ln dr. med. H. Mayerja) zopet elastičnost ln čvrstost. Garnitura 70 Din - Originale SCHRODFIR-SCHfn ke razpošilja »OMNIa«, oddelek 1/3. Zagreb. Gundullčeva 81 poštn?na pri plačilu v naprei 7 Din, po povzetju 14 Din. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO ILUSTRIRANI CENIK! Smuči po najnižjih cenah! Radioaparatl najboljših znamk na 12 mesečnih obrokov — lahko brezobvezno poizkusite! »Tehnik" J. Banjai Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 20. — Telefon št. 34-19. ■^jl Občin« Ljnfoljana Mestni pogrebni za^od Po dolgotrajni mukepolni bolezni je previden s sve-totajstvi preminul dne 1. t. m. naš ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod Ivan šaver dimnikarski mojster Pogreb bo v soboto, dne 3. novembra 1934, ob uri popoldne izpred mrtvaške veže Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. novembra 1934. MARIJA 8AVER, soproga, In vse ostal« sorodstvo. ' 8916 Zoper izpadanje las in prhljaj, ne dela mastnih las in ima prijeten duh. Mnogi zdravniki ga priporočajo. Prodajajo E* vse trgovine te stroke. Zastopstvo: H. MA7ER IN DRUG, ZAGREB. 154 Pet role Ha lin Kurje perje nečohano, kg po 5 Din razpošilja po povzetju iz Maribora VILJEM ABT., EKSPORT, MARIBOR. Najmanjši odjem 15 kilogramov. RODITELJEM! Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka. priporočamo »E n e r g i n« za iače- nje krvi. živcev in teka Odraslim 3 likerske čašice na dan. Deci 3 male žličice na dan. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol-litrskih steklenicah. Steklenica Din 35 Reg. S. Dr. 4787-32 Umrl je naš dobri soprog, oče, stari oče in stric, gospod Ivan V. Rupar trgovec in posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 3. t. m., ob yz3. uri popoldne iz hiše žalosti, Celovška cesta št. 90, na farno pokopališče na Viču. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, št. Vid, Kindberg, 2. novembra 1934. Žalujoči ostali. Občii*!« Ljubljana Mestni pogrebni; zavod 8915 ŠPEDICIJA LJUBLJANA OCARINJEN JE prevzema vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, ln to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga ln vse informacije brezplačno. Telefon Interurban 24-59. Vilharjeva e. 33. (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrstnega Diaga oodisi Kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozov! na konjsko vprege Kakor tudi 6 tremi najmodernejšimi avtomobili Telefon interurban 21-57 Masarvkova c. 9. (nasproti tovornega kolodvora) OGLAS V J JE SREDSTVO KI POMAGA V VSEH POSLOVNIH TEŽAVAH t Umrla mi je danes ob 4. uri moja ljubljena mama, gospa Marija Fresinger roj. Tlaker K večnemu počitku jo bomo položili v soboto, dne 3. novembra, ob 15. uri na Vranskem. Celje, dne 1. novembra 1934. LEOPOLDINA PESTEVŠEK in sorodstvo. S;-.*'1 ;>;•; Naš predobri oče, stari oče, brat, stric, svak in tast gospod rane Alojzij Juvanc upokojeni višji ravnatelj pom. ur. banske uprave v Ljubljani nam je umrl danes, dne 2. novembra 1934., po kratkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, star 76 let. Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, dne 4. novembra 1934., ob pol treh popoldne iz mrtvašnice ljubljanske splošne bolnice. V Ljubljani, dne 2. novembra 1934. Žalujoči otroci: MILAN, višji rač. inšpektor; RUDOLF, kapetan L ki. v pok.; DRAGA; JANKO, uradnik TPD; dr. MAKSO, sodnik o. s.; SLAVKO, abs. pravnik, in vse ostalo sorodstvo. Občimi Ljubljan« M««'n rvve-pbrv »JV/K> 8922 Ureiuje Davorin Ravljeu. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani