rUDENTSKf CASOPIS ¦ŠTEVILKA 1 - 2 »PONEPELJEK, 25. OKTORER 1982BLETNIK XXXII ZSTRAN^. ... ._ ^ o taktiki »razrednih borcevk. 5Tpredloga Osnov prograrnskih usmerite\ /a 11. kongres ZSMS-ja se »ločujejo od tistih. ki oportunistično /avračajo vsako kritiko in s tcm tudi kritiko delovanja ZSMS, kakor tudi od teh, ki iz obstoječih odnosov ne znajo izluščiti revolucio-narnih potenc« Ta tekst pa razločuje to ponujeno marksistično analizo družbeno—ekonomskih protislovij socialistične samoupravne družbe. Ves svet je po 11. svetovni vojni /ajela ekspan-zija proizvodnje, ki ji ni bilo videti konca. Prvi znaki krize so se pričeli pojavljati v 70. letih. Prva študija na to temo je znana kot študija »rimskega kluba« o mejah rasti. Od takrat pa do danes ni no-bena novost več.da so surovinski in energetski \ iri na Zemlji omejeni. Z ozirom na to spoznanje, sc je pričelo iskanje novih tehnoloških postopkov z mož-nostmi naprehajanje na nove surovinske in ener-getske vire. Medtem, ko so v razvitih deželah priče-li odgovorjati na nastale težave z iskanjem drugač-nih strukturalnih zasnov proizvodnje in z racionali-zirano uporabo obstoječih virov, smo pri nas še vedno živeli po starem. Na primer: Še vedno bele-žimo povečano povpraševanje po nafti, v razvitih deželah pa so uspeli ta trend obrniti, tako da nji-hove potrebe po nafti upadajo. (Restrikcija ni ra-cionalizacija. Potreba namreč še vedno ostaja.) Tovariši mladinci iz ZSMS-ja pa kot da se za novosti nezmenijo. Pisci kongresnih dokumentov namreč na 4. strani predloga Osnov programsKih usmeritev trdijo, da je kriza znotraj katere se gib-ljemo rezultat neskladij v ponudbi (zahteva po realizaciji čimvišjega dohodka) in povpraševanju (realizacija najširših potreb delovnih Ijudi m ob-čanov). Vse to pa da je rezultat cikličnih gibanj znotraj blagovne produkcije, ki jih bo zgodovin-sko odpravila socialistična revolucija. Tako je »razrednim borcem« mogoče.zvesti revolucio-narno razrešitev krize v temeljno vprašanje: » Kdo odloča o materialnih pogojih dela, o družbeni produkciji in reprodukciji, kdo razpolaga in upravlja z družbenim dohodkom?« (2) Pri fem pa se jim je primerilo, da je »izpadla« vsebinska za-snova proizvodnje. Odgovor ponujajo pisci pred-loga kongresnih dokumentov že v socialističnem sj*Mi)()upra\ncm sistemu z vprašanjem. Na prava me*J;*|«; jiamreč potrebno postaviti /družene de-IfcVCfc O^i«riim),« (3) je potrebno nemudoma tt&^at^dRd&^$njo branje kongresnih dokumen-tovpaaampdve, da pravzaprav že vemo. kako de-tovain ) In ko na začetku osine strani pred- loga programskih osnov preberemo, da je rešitev »/ato v razvoju tehnološko zahtevncjše proi/vod-nje na eni in razyoju lastne znanosti na drugi stra-ni«, bi lahkosklepali,dase mladi pisci kongresnih dokumentov le zavedajo, da gre za strukturalno družbeno krizo. (Kako, kaj in koliko proizvajati.') In vendar so ravno Oni tisti, ki na četrti strani trdi-jo, da je obstoječa kriza nastala zaradi neskladij v ponudbi in povpraševanju. (Kaj in koliko proizva-jati?) Do teh nasprotujočih si spoznanj se pisci niso mogli dokopati /. enotnim analitskim postopkom, ker očitno stojijo druga ob drugih. Zato ta ugoto-vitev poraja vprašanje: Zakaj stojijo ta spo/nanja druga ob drugih ali so druga drugim pogoj, o/.iroma kako se pogojujejo? Da sedanja gospodarska kri/.a ni klasiena »ci-klična« kri/a biagovne proizvodnje (/adnja kri/a klasičnega tipa je bila okrog leta 1930), so imeli pisci kongresnih dokumentov že možnost prebrati \n tudi slišati, in je seveda tudi res, da se s krizo pred 50. leti sedanja kri/a ujema v nekaterih zna-kih (ne/aposlenost, slabšanje socialnega položaja delavskcga razreda,....), vendar to ni argument, ki /avrača strukturalno podlago tc krize. Vztrajanje na neskladjih med ponudbo in povpraševanjem od osnutka kongresnih dokumentov dalje poraja nasledn je vprašanje: Zakaj so piscesn kongresnih dokumentov te tr-ditve potrebne? Očitno gre za pojav originalnega avtorskega pristopa, saj je bistveno, da se ohrani originalni razredni pristop, ob njem pa se zavoljo objektivno prisotnega razmerja političnih sil v sistemn socia-iističnega samoupravljanja v dokumentih lahko pojavijo tudi spoznanja ZA uveljavljanje objek-tivnih /godovinskih zakonitosti v konceptu stabi-ii/acijske politike. Da ra/mevje sil botruje temu 'anaiitičnemu kongiomeratu, potrjuje ravno an iitska nepovezanost obeh razlag, oziroma poti r /reševanja krize, ki se v izpeljavi, oziroma vzr kih, ne ujemata. Vzroki krize so namreč orignali mladinski poti, razreševanje te družbene krizej kažeio, da je prisotna še neka druga analiza družbene krize, ki pa je kongresni dokumei ZSMS-ja ne. vsebujejo. Sedaj si lahko zastavir !>e končno vprašanje: KOMU je potreben ta originalni avtorski pi stop? AVTORJEMSAMIM! Kajti v kolikor izgine kongresnih dokumento\ ZSMS-ja originalno njihovega nastopanja, ti avtorji kongresnim di kumentom in s tem kongresu ZSMS niso v^ nujno potrebni. opombe: Predlog osnov programskih usmeritev za I kongresŽSMS: 1 — str. 3, 2 — str I, 3 —str I, 4 str. 7, 5 — str 7 Časopis študentov 1'niverze Edvarda kardelja > 1 jubljani. l/daja l'K ZS\1S I.jubljana, Irg osvoboditve 1 II. soba 86, 6KHN) I jnbljafta. telefon 214-372 l RKDMŠKI kOIK.IJ: Balažic Milan, v.d. gla\nega urednika Detveljak Aleš Marinko Jane Stefančič Marccl jr. Turk Dusan, \ .d. odguvorni urednčk Zorman Marko SODELAVCI: Koblar Toma/, Ogrinc Vlarjan Baraga Franci — dislribucija Bergant iVliha — lektura Novak Alenka — tajnikovanje Stojkovič IMiki — fotografija laufer Vialej, Sa>ski Andrej — likovna in teh- nična oprema IZDAJATEI JSKI SVET: Jože Petrovčič (predsednik), Vika Potočnik, Src-čo Kirn, Primo/ Hain/, Tomo Grahovec, Andrej Drapal, Mitja Vlarusko, Dušan Turk, Bala/ic Vli-lan, Debeljak Ales URADNE URE UREDNIŠTTVA: vsak dan od 10. do 12. ure CELOLETNA NAROČNINA: za dijake in študente 75,00 din, za ostale posameznike 100,00 din za institucije 150,00 din. NAROČNINO nakažite na n aslov; UK ZSMS Ljublja na, 50101 678 47303, s pripisom za Tribuno, na naslov uredništva pa pošljite svoj naslov. TISK: Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani, priprava IBM Dnev- ,,. nik. | Oproščeni temeljnega davka na promet po sklepu ŠT/421-1/70, z I dne 22. januarja 1973 am z znanostjo? top v obravnavo sedanje gospodarske krize pojma produktivnega dela utegne najlažje )jasniti težave s katerimi se srečuje jugoslovan-a družba svojim teženjem k stabilizaciji. Cepitev jla na produktTvno in neproduktivno je vpeta v užbeno strukturo in njeno funkcioniranje. V pogojih blagovne proizvodnje se meri uspeš-)st dela s tem, koliko profita oziroma dobička rinaša. Ta uspešnost je hkrati tudi merilo za pro-uktivnost oziroma neproduktivnost nekega dela. e je kapitalu neko delo strošek za katerega mora dtegniti sredstva iz svoje cirkulacije, je takšno lo neproduktivno, če pa se neko delo pojavlja »otraj cirkulacije kapitala, je torej vključeno v rožni tek kapitala in je zato produktivno. Država : tipični neproduktivni potrošnik. Sredstva zbira davki, carinami, tiskan jem denarja, preko razno iznih skladov in še kako drugače. Tisto kar finan-ira je proračunsko financirano. Proračun je blika odtegovanja denarja in cirkulacije kapita-Tipično kapitalsko neproduktivne družbene javnosti so vojska, policija, zdravstvo, socialno tvo, šolstvo in znanost. Financiranje in razvoj itva ter znanosti zadnje čase pri nas spremljajo Kote ali gre pri tem za opravljanje kapitalsko iktivnega oziroma neproduktivnega dela. ui• iraj teh debat so mnenja deljena. Deljena nnenjapa izhajajo iz različnih in zgodovinsko na- rotujočih si interesov, ki ta mnenja pogojujejo. er je kriterij za produktivnost oziroma nepro-tivnost nekega dela vezan na cirkulacijo kapi-, lahko ugotovimo sledeče: Če poteka znan- eno raziskovalno delo znotraj cirkulacije kapi- la, je to delo produktivno. Ce pa je potrebno za anost in šolstvo odtegovati iz cirkulacije kapita- , je to delo neproduktivno. Proračunsko financirana znanost in izobraže-'anje sta neposredno pod patronatom države. Dr-:ava je tista, ki ju obvladuje. Šolstvo obvladuje leposredno, znanosti pa pušča avtonomijo, zno-raj katere se ta razvija po svoji »lastni, notranji Dgiki«, vse v mejah razpoložljivih sredstev. Re->ubliška raziskovalna skupnost je bila tako prizo-išče notranjih bojev in je prav s to svojo celoto iredstev zagotavljala dezintegracijo raziskovalnih nstitucij, vključno z razbitostjo univerz navzno-raj in med seboj. To stanje navkljub najnovejšim »rganizacijskim prijemom še vedno ni preseženo. Prenos znanosti in izobraževanja v sfero pro-luktivnega dela zahteva, da ti dve dejavnosti rstopita v cirkulacijo kapitala, ker ta prenos po-iega v strukturo kapitala, v struktuvo razvoja :nanstveno raziskovalnega dela in izobraževal-legasistematerdržave. Organizacijski prijemi, ki lih je z uveljavljan jem delovanja posebnih intere-inih skupnosti na področju znanosti in izobraže-^anja vpeljala reforma, niso z ničemer posegli v strukturo družbenega kapitala, ki riastopa nav-zven še vedno s svojim interesi, ujetimi v OZD. Planov OZD, na podlagi katerih bi lahko pred-Irideli pribttžno realne kadrovske potrebe vsaj za nadaljnjih deset let, ni! Pri tem pa se nihče ne sprašuje ali te OZD sploh lahko pripravijo dolgo-ročne razvojne plane. Da bi v posameznih OZD lahko načrtovali razvoj za daljša obdobja, bi te OZD potrebbvale vsaj kadre, ki vedo, katčre teh-nologije bodo uporabljali čez deset let. Ob.tem pa velja, daso tiste tehnologije, ki bodo sodobne čez deset let, danes šele v zametkih. S takimi zametki fpa se ukvarjajo le znotraj nekaterih večjih OZD, lot jenaprimerISKRA,kjerlastni razvojni inšti-tuti sodelujejo z raziskovalnimi inštitucijami na področju osnovnih raziskav. Znotraj takih OZD Sesredstvazaizobraževanje (elektro fakulteta) in n&nost ne prištevajo k neproduktivnim stro-ikom. V ostalih OZD, ki jih je velika večina; pa limajo pojma kaj bi utegnili delati čez 10 let, saj lega še za krajša obdobja ne vedo. Ob tem, da idavci znotraj posameznih OZD ne vedo, kaj pla-nirajo v ostalih OZD. S tem, ko se politično priti-Ska na OZD, naj vendar že izdavijo svoje dolgo-ročne plane razvoja,, se sili OZD v podjetniško niselnost in ne v uveljavljanje koncepta združe-lega dela. OZD je pač baza države, njeno ljud-stvo. Zato se predenj tudi postavljajo te nesmi-selne zahteve po dolgoročnih planih posameznih PZD. Posebne interesne skupnosti se ravno za-radi tega sprevračajo v podaljšano roko države. fo so dokazale tudi OZD, ki so si izbirale posebne bteresne skupnosti z raanjšo prispevno stopnjo. ! Vstop znanosti in izobraževanja v cirkulacijo tapitala v temelju spreminja njihove medsebojne E>dnose in njihov nadaljnji razvoj. Kapital pre-Beha z eksploatacijo rezultatov znanstveno razi-lcovalnega dela in poskuša z usmerjanjem razi-jjkav s financiranjem graditi svojo lastno prihod-post. Znanost pa posega v naložbe kapitala tako, da jih usmerja. Ekstenzivno rast proizvodnje za-menjaje njeno intenziviranje, ker je ravno inten-aviranje proizvodnje mesto, kjer se znanost uve- i javlja.(l) Vztrajno intenziviranje proizvodnje je zpostavilo problem živega dela. Kolikor je mo-joče neko uveljavljeno tehnologijo v desetih letih amortizirati in odpeljati stroje na odpad, se tega z 'iudmi ne dela. Zaradi tega se je v svetu in ne le pri finančno poslovanje ZSIVtil; ZSMS je družbeno-politična organizacija, ki se financira iz državnega proračuna. Občinske kon-ference prejemajo sredstva od občine, republi-ška konferenca pa od republike. Tz državnega pro-računa je od družbenopolitičnih organizacij fi-nancirana edino še Zveza borcev. Zveza komuni-stov in Zveza sindikatov se financirata iz članari-ne, Socialistična zveza pa se od nivoja do nivoja finahcira- različno. Republiška in ljubljanska mestna prejemata določen procent vrednosti re-publiškega oziroma občinskih bruto proizvodov. Družbeno politične organizacije, ki niso financi-rane iz proračuna, doživljajo stabilizacijo drugače Jcot ZSMS, so povedali na republiški konferenci ZSMS-ja. Njihova količina razpoložljivih sred-stev raste z rastjo osebnih dohodkov delavcev. Sredstva iz proračuna pa se utegnejo za prihodnje leto omejiti. Zato je republiška konferenca ZSMS pripravila akcijo, ki pa je še v teku. Gre za zbira-njepodat-kov o sredstvih, ki so jih prejele posa-mezne občinske konference, mestni konferenci in univerzitetni konferenci ter o njihovi porabi. Ta akcija naj bi pokazala, da ostaja ZSMS vedno manj denarja za dejavnosti in da se ga vse večji delež porablja za poslovanje. Za poslovne stroške se šteje papir in pošta ter honorarji in osebni do-hodki funkcionarjev. Ker občinske konference, mestni konferenci in univerzitetni konferenci še niso potrebovale podatkov, končnih rezultatov te akcije še ni. Na republiški konferenci pa so nam posredovali podatke, ki so jih do sedaj že zbrali. Ti podatki so le okvirni. Občinske konference prejmejo nekje med 80 in 150 milioni starih dinarjev na leto, nekatere večje tudi čez 250. Povprečna občinska konferenca ima okrog 6000 članov ZSMS-ja, večje pa tudi okoli ********** 15000. Vsega članstva je približno 300.000. Koli-čina sredstev pamenjenih ZSMS praviloma ni od-visna od števila članstva, temveč bolj kaže na bo-gatost občine. Večji občini sta po članstvu poleg ljubljanskih še Ptuj in Nova gorica, vseh ustanov ZSMS na podrepubliškem nivoju pa je 65. Pred-sedniki občinskih konferenc v glavnem niso profe-sionalno zaposleni. Za svoje delo prejemajo na- grade nekje med 180 in 450 starimi tisočaki. Pro-fesionalni predsedniki prejmejo med 18.000,00 in ¦ 21.000,00 dinarji, sekretarji od 14.000,00 do 21.000,00 dinarji mesečno. Ponekod imajo tudi podpredsednike, ki se gibljejo v finančnih mejah sekretarja občinskih konferenc. Po dosedaj zbra-nih podatkih i; podrepubliškega nivoja je najbo-lje plačani sekretar v OK;ZSMS Ravne z zgornjo sekretarsko mejo. Tajnice pa dobijo med 10.000,00 in 13.500,00 dinarji mesečnega do-hodka. Republiška konferenca je prejela v letu 1981 iz proračuna 14.518.000,00 dinarjev. Za posebne dejavnosti kot so na primer mladinske delovne akcije, razno razne prireditve in podobno pa je prejela še dodatne prispevke. Brez teh doklad niso niti nižji nivoji v ZSMS-ju. Plača člana pred- sedstva reepubliške konference je 23.000,( narjev. Predsednik, podpredsednik in sekretar pa prejemajo med 26.000,00 in 27.000,00 dinarji mesečno. Pravijo, kakor so te številke videti lepe, vendarle zaostajajo za vodstvenimi kadri v delov-nih organizacijah in tudi za tistimi iz drugih druž-beno-političnih organizacij — in skupnosti. Mla-dinci se čutijo zapostavljene. Do stanovanja kot mladinski funkcionar skoraj ne moreš priti, saj so sredstva, namenjena v stanovanjski sklad, zaradi majhnosti delovnega kolektiva premajhna za nakup stanovanja. Na republiški konferenci so mi vročili tudi inventar lastnine, ki je brez šale boren, vključno z nekako opremljenimi sobicami, kjer domujejo nekateri funkcionarji. JAKEC KAKEC nas pričelo uvajati razne sisteme, ki naj bi zago-tavljali permanentno izobraževanje, izobraževa-nje za delo, kot pravimo pri nas. V strukturalno nespremenjenih pogojih težnja po izobraževanju za delo nujno vodi do izobraževan ja za delo na po-sameznih delovnih mestih, ki jih obstoječe gospo-darstvo pozna. Da v gospodarstvu dt> struktural-nih premikov še vedno ne prihaja, se kaže stagna-cija izobraževanja ob delu in iz dela na precej niz-kem številu šolajočih, poleg tega je to izobraževa-nje v izredno težkih študijskih pogojih. Prehod znanosti in izobraževanja iz sfere ne-produktivnega dela v produktivno delo zahteva daljši družbeni proces, ki je v naši družbi šele na začetku, bolje v svojih zametkih. Prevladalo je spoznanje, da je za nadaljnjo obratovanje proi-zvodnje nujno potrebno proizvodnjo intenzivirati in zato pospeševati razvoj znanosti in uveljavljati rezultate »domačega« znanja v proizvodnji. Na-čelna podpora razvoju znanosti se lahko uresniči le z odvajan jem sredstev z neko obliko proračuna, saj ni znano, katero znanost je potrebno podpira-ti. Rešitev, da naj baza pove, kaj potrebuje, vzpodbuja OZD k financiranju aplikativnega ra-ziskovanja, ki daje kratkoročno uporabne rezul-tate, s čimer se spet vzpodbuja posamezne OZD k podjetniški miselnosti. Realen prehod znanosti in izobraževanja iz neproduktivne v produktivno sfero dela bi bilo.mogoče doseči tako, da se pri-pravi v sodelovanju z znanstvenimi ustanovami, dejavniki družbenopolitičnega sistema in vsemi ti-stimi, ki imajo kaj povedati o nadaljnjem razvoju naše družbe, dolgoročni projekt razvoja, po kate-rem bi se lahko orientirale organizacije združe-nega dela pri načrtovanju svoje bodočnosti, ki bi omogočil selektivno financiranje znanstveno razi-skovalnega dela in okvirno sliko kadrovskih po-treb in splošnega znanja, ki je bodočim kadrom potrebno. Specializirano znanje pa bo potrebno z menjavo tehnologij sproti vstavljati v izobraže-valni proces. Temu projektu bi morala slediti iz-gradnja družbeno informacijskega sistema. Hkrati s to izgradnjo pa je mogoče začenjati tudi integracijske procese v tem našem združenem delu. Materialne osnove za tak informacijski si-stem pa ne morejo temeljiti na papirju in tisku, torej branju gor papirja, ki onemogoča hitro pre-našanje uporabnih intormacij. Tak koncept ra-zvoja pa seveda odstranjuje pristojnosti birokra-cvije iz vodenja družbe. Dokler pa koncepcija ra-zvoja ne bo jasna, ostaja edino zdravilo za prema-govanje gospodarske krize vztrajanje na restrikci-jah. Ob tem velja pripomniti, da se to vztrajan je na stnkcijah že nekam dolgo vleče in da pomeni konec restrikcij tudi odhajanje birokracije s pri-zorišča zgodovinskega dogajanja, kar pa nikakor ni spontan in neborben proces. 1 Nikakor ni naključje, da se uveljavlja znanost ravno v času te strukturalne krize.Ozadje te krize je tolikšna ekstenzivna rast proizvodnje, da se je ta pričela krhati zaradi omejenih suro-vinskih in energetskih virov bolj, kot pa zaradi omejenosti trga. dušan turk 4. STRAN logika diskurza PRISPEVEK K LOGIKI DISKURZIVNIH MEHANIZMOV »ZSMS« Tako. Predložili so neki predlog. Kolikor je te-meljna diskurzivna razsežnost predloga kot akta potencialne n;inerjenosti natanko njegova slast obljube, ki se lahko sklicujc zgolj sama nase in pn tem računa, da je »beseda« brez svojcga »dej-stva«, toliko je naivna predpostavka te stratcgij-ske orientacije zajeta v parazitiranju na iluzivni osi, kjer so »konkrctne zadeve« izključno stvar dejanj... Tako se predlog vzpostavlja v koordina-tah produkiivizma sodobnih mitologemov, ki konstitucijo družbene totalnosti zvajajo na raz-cep med »hotenji in stvarnostjo«, kjer kajpak »hotenj« ni mogoče »prijeti za besedo«, saj pre-meteno živijo od nespoznanja lastne stvarnosti, če naj tako rečemo. Če torej deio označevalne eko-nomije zapisujejo pozabi, se maščevanje nujno prikaže na tisti ravnini, kjer je najmanj pričako-vano in za določeno ideološko integrativno funk-cioniranje tudi konstitutivno nevpisljivo glede na polje resničnosti. znotraj katerega teče specitičen proces integracije. Za nivo, kjer se označevalec maščuje najmočneje, je seveda veriženje označe-valne površine, še posebej, kolikor je dojeta na način »nevtralne« sredstvene aparature, sc pravi, da je register dejavnosti vedno že fantazmatski učinek označevalne prakse, četudi o tej sprevrni-tvi nočejo nič vedeti, da bi ne vedeli o lastni resni-ci, kajpak... In natanko na mestih tekstualnih vr-zeli, lakun, spodtsljajev je treba iskati zastavek organizacije diskurzivnih mehanizmov, kjer iz-stopi materialni pogoj strukturacije teksta (Pred-log progamskih usmeritev 11. kongresa ZSMS) v svoji dejanski.formi kot mesto produkcije resnice teksta. Našeopombe se potemtakem lahko pripnejo na dispozitivne ideološke investicije diskurzivnih ra-zmerij teksta, še posebej, ker so / nekim nadvse zanimivim in poučnim razmikom dveh žarišč ZSMS—jevskega projekta (se pravi: / ra/.kora-kom, ki nastavi ločnico Osnutka in Predloga) de-loma opravili in ga konceptualizirali že tovariši v svojih spisih — na teh straneh nekje. Od osnutka do predloga je sicer vedno razdalja neke poti, ki pa kot izpostavitev specifičnega referencialnega razmerja dveh tekstualnih sklopov (Osnutek vs. Predlog) v isti reprezentacijski gesti že artikulira zaporo ideološkega horizonta, ki razvije pogoje praktičnosti razumevanja tega razmerja. Tehnika hierarhizacije tega razkoraka namreč sili k ne-kemu določenemu razvrščanju—branju, kjer je treba v toku časovnojlinearne kontinuitete do-jeti dosežek Predloga v prvi vrsti skoz posredova-nje korekcijskega signuma, njegove korekcijske potcze. V konsistenstnem regulativu razumevanja mora namreč Predlog delovati s pozicije prebitja 1 »vsebinske nedodelanosti« prve variante kongrc-snih dokumentov, to pa na način, kjer časovni fi-nalizem Predloga že nastopi z mesta konsekvence, deluje prek svoje umestitve v postopek členitve-precizacije oz. drži ta postopek sam: Predlog je tista instanca, ki je že sama v sebi prea/irana, do-delana in urejana, ne da bi, seveda, retlektirala svojo topološko držo... Vse tiste razpoke, ki so ka/ile Osnutek. so zdaj konstitutivno premeščene, zavzernajo premak-njena mesta znotraj diferenciaine mre/e teksta Predloga in ga obvladujejo natanko v dimenziji spregledanja te distribuiranosti. Če je v nekem ideološkem utopizmu Predlog lahko reprezenta-cija mesta precizacije, pa je treba — če skušamo biti precizni še mi — »zapopasti« osnovno po-stavko utopistične sistematizacije ravno kot fetiši-stično suhvertiranje mesta produkcije, kjer zdaj lahko >. predlog« znotraj specitičnega družbenega neksusa zastopa zgfolj produkcijo razlik, poprav-kov... V tej navezavi je kajpada treba konceptua-lizirati metodološki rezultat popravka kot »in-verzno« stran popravljenega, kot resnico poprav-ljenega, ki pa je vselej že potlačena prav v meha-nizmih »slabosti« osnovnega tekstualnega korpu-sa. Ključni zastavek tega korekcijskega podv-zctja je torej zajet v vsebinski krpariji. ki pa odpre moment preloma, neko določeno vakantnost na strukturalnem fonu, na nivoju, kjer je mogoče de-tektirati resnico diskurzivnega postopka... Morda je kraj, kjer se logika institucije, logika družbene -situiranosti ZSMS odpre v eksplicitni obliki, tam, ko se izvrši zgostitev dispozitivnih ra-zmerij ideoloske prakse v eno samo »epistemolo-ško« konstelacijo tako, da zoperstavitev pozicije in njene negacije formira polje te zgostitve. Reto-rika tega legitimacijskega nastavka proizvede namreč natančno formulo definicije družbenega statusa ZSMS kot konkretne politične organizaci-je, ki se sicer navidez neposredno zgubi, a prav v zgubi udari z vso silo, kolikor pač vemo, da je opredelitev per negationem že opredelitev par exscellence: skratka, resnica družbene umestitve političnih karakteristik ZSMS je namreč vsebo-vana v dejstvu manka specifične artikulacije, re-snica ZSMS je torej, da reprezentira lastni manko, da drži topos luknje lastne specifičnc orientacije znotraj politične partiture. Stvarpraktično-dcjan-skega gibanja ZSMS je — kot pravijo .— /golj stvar »transmisije drugih političnih organi/acij« (Predlog, stran 32) in v tem postopku konstituira-nja simbolne ekonomike postaja ZSMS v tcmclju »nesamoslojna« (Predlog, stran 33), torcj jc ZSMS koi iaka proi/vedena v določeni mrcži kri-žanj historičnih-dru/benih instanc, jc nasledek tega diskurzivncga križanja in hkrati nastopa zno-traj elementov tc simbolne rnreže. Natanko v tem proizvedenem tormiranju politične organizacije ZSMS pa se skriva devi/.a travmatične perverzno-sti členitve politienega reda, kjer vsaka posa-mezna »konkretna« družbena institucija dobi zalog svojega operacijskega radija šeie na način mašinerije družbene vezi, se pravi, da družbena stratifikacija vračuna vsako subjektivno pozicijo kot pozicijo inficiranosti, torej temeljne »nesa-mostojnosti.« Ta forma določenost je potemta-kem notranji pogoj funkcioniranja družbene in-stitucije, kolikor je v svoji radikalni vpetosti v ideološke razrezave polja političnega vselej žeod-ločilno posredovana z drugimi institucijami—de-lujočimi subjekti »protislovnosti družbenih ra-zmerij«. Tu se zdi, kot bi se skušali pisci predloga bližati nekemu sinteticističnemu razumevanju družbenega in političnega zastavka reprodukcije obstoječih odnosov, kjer poteka redukcija forme družbenih razmerij na ncvtralni medij, /golj raz-položljivo mero delovanja, kjer je možno stati av-tonomno, »samostojno«, kjer je možno izbirati svoje razredno-politično držo od zunaj.'.. Kako da se - spet pozablja na temeljno družbeno dej-stvo, da je lakorekoč strukturno nemogoče ostati v »nevtralni« navezavi s sinhronizmom mchanike družbenega (in simbolnega) gospostva, saj je vsak odnos že notranji temu mehanizmu, prav kolikor gre tukaj za vdor medija v operacijo >: transmisije« vsebin in konceptov. Opravka imamo potemta-kern z neko specifično potezo intersubjektivno-"sti, ki na pertinenten način prekoračenja »čiste« pozicije zastavi tudi strukturacijo družbenih ra-/merij. Skratka, nezvedljivost ra/like oz. totalno-sti posredovanja političnih instanc v diferencialni artikulaciji družbencga je edina možna določe-nost, je določenost ra/ličnih instanc skoz moment konstitucije »ne-identitete«, če se že hoče. In v tem je •— grobo rečeno — edina identiteta... Pa-radoksalna zgostitev, kjer sc protislovnost '. »čiste«, neposredovane, neinficirane pozicije po-kaže v svoji jasno razvidni obliki, je namara tista ¦ tekstualna gesta, kjer subjekt »spregovori z (vse- \ lej spodvitega) mesta, od koder govori« (S. ¦ Žižek), gesta simptoma. V tej gesti, ki obvladuje ': temeljno iluzijo ZSMS—jevske logike diskurziv- ; nih postopkov, se odločilni prehod k transgresiji • vpetost v proces politične^a diskurza investira v ; ak! odtegnitve od produkcije družbenih razmerij : kot legitimnega učinka specifičnih ideoloških me- j hanizmov. Resnica in — v tem jc moment prese- j netljivega paradoksa - v/vod logike diskurza in- \ stitucijc je tedaj v tem, da jc na delu spregledanje j mesta izjavljanja, ki instavrira zaporo neposred- ] nosti tj., ki vzpostavi dispozitiv peFpetuiranja in- \ stitucije, ki prav v pozabi svoje jzvzetosti lahko '. šele deluje kot instituci ja__Kolikor potem insti- : tucija na planu konkretnega učinkovanja črpa ¦ domet s\oje retorične tinte natanko iz te pozabe, ; toliko gre za.to, da ji prav metapozicija omogoči • misticizem varnosti, od koder se je mogoče raz- . glcdati, in da dejansko učinkuje prek tega mistici- ] stičnega normativa1... Če je pri tem konstitutivno ¦ zgubljen moment politične ve/i vseh »s»xlelujočih '. \ igri«, vsch instanc družbcnega ( = intersubjek- ] tivnega) formiranja določene prakse, to gotovo ne \ prizadeva strategij institucije. \ Domet lociranja razrcdne, politične artikula- : cje v vse procese in postopke družber.e konstela- ¦ cije pa je ravno v vpotegnitvi instance izjavljanja v ; i/javo samo, kar suspendira vsakršen »dejanski« • aiibi logike institucije tako, da je punktualna idep- '. k)ška talsitikacija razmerij gospostva tedaj tista, \ ki \ tekstualno problematiko ZSMS—jevskega • zgodovinskega trenutka vdrc skoz fetišizem kriti- ; ke. Racionalno jedro tehnike kritičnega distan-ciranja je v produkciji instumentalne razdalje, odmika. ki pogojuje pozicijo izvzetosti historični transtormaciji, od koder pa je kajpada mogoča glumaska pervertiranost distanciranega pogleda, ki vidi »družbena protislovja sploh« (Predlog, stran 44). Ključni semantični podaljšek rokohitrske scene sekanja obče/posamezno, te metagovorične di- \ stance je ujeta v morfemu »do« — kakordabi bilo mogoče biti kritičen »do« protislovij, ki so utop- '. ljena v abstraVtnosti občega, kakor da ni subjekt vedno že prisoten ravno v svoji vpetosti v kon- ' • kretna družbena protislovja, kjer se vozla način ! produkcije teh protislovij itd. (množična kultura • - in z njo ZSMS-jevski aparat — je »kritična do ¦ družbenih protislovij sploh«, Predlog: stran 44). ; V tej ideološki podčrtavi se zdi odločilno opozoriti ¦ še na koncept »boja za socialistično samouprav-'. Ijanje«, kjer se natanko po zgledu mehanizmov ; lorumskega dela, ki je sicer hvaležni grešni kozel vsakršnih zablod, konstituira operativna politika ! in taktika institucije brez uvida materialne dej- stvenosti procesa, kjer se dispozitivi »uveljavitve sistema socialističnega samoupravljanja« lahko gradijo le v nenehni naperjenosti, nenehnem toku protislovne logike procesa, ne pa kot smoter, ki ga je treba doseči — Že sama pot, že sama tehnika konkretne formiranosti »socialističnega samou-prav Ijanja« je ta smoter, če se že hoče, kajti druž-bena vsebina samoupravljanja je ravno v razsež-nosti svoje socialistične artikuliranosti — če poe-nostavljamo... Ravnostrukturna določenost stra-teške/umestitve socialističnega samoupravljanja v »metodološki« način doseganja njegove vsebine je tista, ki zastopa konsekventnost specifične zi-dave sistema samoupravljanja... Skratka, nepo-srcdnost boja »za« socialistično samoupravljanje je lahko — mate-rialistično dojeto — zgolj v dejstvu lazsrediščeno-sti subjektivne |ni/Liije izjavljanja, zgolj v tem, da smo > \« ... S tem »v«,s todoslednopristranskoin vsebinsko zainteresirano (ne-objektivno, ne-splošno) vpetostjo v konkrecijo družbenih proti-slovij v njihovi posebnosti se lahko sesuje tikcija simptomskega zasedenja kritičnega »odnosa do družbenih protislovij sploh« (Predlog, stran 44). Ali nekoliko drugače: subjekt spreminjanja (ne pa morda kakšnega temačnega pristajanja na — četudi »samo« šolske reforme. Predlog (stran 13) se konstituira izključno v procesu spreminjanja se pravi, boj za samoupravljanje je notranji^a-memu sebi... Na nič rnanj razviden način se logika diskurza, ki totalizira rnašinerijo funkcioniranja ZSMS, raz-krije v neskončni cepitvi obračunavanja z deviaci-jami notranje konsistence organizacije same, kjer je ideološki uspeh optike vzvratnega samonana-šanja le vzvod premestitve kritiziranega sklopa, ki zgolj naknadno potrdi rezultat. Konkretno: re-fleksivni 1a transgresisttčni zamah, toliko bi nemara lahko vegali, da je instituciia vedno pripravljena na rdor potlačenega ravno v tem, ko funkcioniranje dentffikacijskih mehanizmov obdeluje tudi mo-nent odklona... Institucija tako povsod odkriva rrtinec svoje kumulativne ekonomije, vedno od-triva le sama sebe — četudi v svojih poganjkih, tar bi morda z nekoliko akrobatske drznoti for-'srali tako, da je institucija sama sebi/svoj simp-.. in ima s tem popolnoma dovolj dela. V na-vi na tisto, kar se pojavlja na družbenem ni-množične kulture kot punk, je ZSMS prebri-; še bolj -— in s tem učvrsti svojo materialno ago ideologije kot prakse—, saj skuša rekru-! svoje poslušne slednike iz vrst nosilcev mno-¦:e kuhure, kjer se je osredinila odtočilna poli-ucna relevanca množičnih gibanj na tako zelo-bankrotiranem fantazmatskem registru kulture. Cc punk najprej sproži »negodovanje in strah« (Predlog: straii 44) pri neidentificiranih družbe-nih instancah, pa je premik ZSMS preračunljivo r korporativističen. Hudo je s. temi kongresnimi dokumenti, hudo. Predelujejo jih. krojijo in popravljajo, luknje pa — kako bi rekel — trdovratno vztrajajo v njih, saj ! bolj od piscev vedo, da brez njih ni teksta, kot ni ementalca brez velikih, smehljajočih se lukenj. Trdovratno vztraja pa tudi strategija boja za »...« (v navednice Doliubno vstaviti štioendijsko politi- ko, šolsko reformo, delegatski sistera - kakor vam pač dragof) in prav boj kot osnovno orožje ZSMS, nam vsem Ijube njihove organizacije, se napaja pri »svetlihtradicijah« (izraz je zašel na prvo stran Statuta). Ta revolucionarni »likovni« matefori- zem v svoji strastni gonji po svetlih višavah in stremljenju k ciljem pozablja pač, da :— kot so , rekli stari — napaka šele da resnico, da se na na- [ pakah učimo in da je pot do zmage posejana s po- razi. V eni sapi ti takole zbriše pisateljska ekipa dokumentov vse »temne tradicije« revolucionar- nega (študentskega in mladinskega) gibanja, kjer bi se mogla podučiti, kaj delati v situaciji, ako se primeri, da se ima ponoviti. In kakor je navdušeno dirjanje za (kajpak svetlimi) cilji lahko sila ne- varna zadeva, saj bi*znala ta dirka potekati na spolzkih tleh množičnih gibanj, tako je nehva- . ležnodo taistih »svetlih tradicij«, če jemljemo v ; misel le njih lepšo polovico iz zamolčimo v istem • gibu »temno plat« tradicij. Drznili bi si reči, da dokumentni pisci ne razu- mejoteh tradicij scela, če si zatisnejo oči in gredo mimo vse| tistih neuspehov, zlomov, padcev re- volucijskega strujanja, kakor da br)~e bili marksi- \ sti — kot je poudarjeno — in bi rie vedeli, da je fc.nekje v teh tradicijah vsaj neka dialektika, če že Osnovna prevlada, odmik od »negodovanja in strahu«, ki ju producira razlika radikalizacije poli-tičnega v sterilnem kulturniškem okviru in ki je kot taka že konstitucijski refleks punka, je v drži ZSMS zaobsežena v enostavni ( = ideološki) inte-riorizaciji politične investicije punkovskega mo-dusa rock godbe. Skratka, operacija ZSMS v tem opozicionalnem razmerju spet parazitira na speci-fični nivelizaciji, izbrisu ključnih razsežnosti »mladinske kulture msubkulture« (Predlog: stran 44), saj se končno prebije do uvida, da je to v zad-nji konsekvenci le kultura »mladih ljudi« (Pred-log, nenehna uporaba), se pravi, borcev njene fronte. Tu je torej na delu logika diskurzivnega vozlanja označevalne institucije, ki »subjektu vzame besedo« (S. Žižek) in ga inkorporira v lastno mesto produkcije tako, da ga osvobodi nje-gove subjektivne pozicije izjavljanja in ga s tem podvrže mestu Drugega.v Če se torej prema-knemoše korak naprej k strukturi ideoloških me-hanizmov ZSMS, treba si je prisvojiti čim več di-skurzivnih praks in ideoloških ritualov (koncerti itd.) in jih na način argumentacije institucionalne »enotne fronte« mladinske organizacije predelati, ne materializem. In lepo smo se učili v »schnell-kurzih« marksizma na gimnazijan (ko še ni bilo usmerjenega šolanja — kako bo zdaj z marksi-zmom, sam ugani — opomba pa ti, dični bralec, ne sme zamolčati, da se bojujejo za reformo, za usmerjeno šolstvo tudi naši pisci), da ima vsaka stvar dve plati, da sta med seboj v odnosu in da to velja za vse, kar lazi in gre, pa tudi za mirujoče stvari bi to lahko trdili. Ampak ne, pisci predlogov so trmasti — ne premakneš jihza noben denar, za noben dinar... Romantični mit revolucionarja z dvignjeno pestjo je danes nostalgija dolgolascev in impotentnih družinskih očetov, marksisti — in v pisce dokumentov po tej plati ni dvomiti — pa bi pač morali brati zgodovino civilizacijskih obre-dov, kamor spadajo po nekem čudežnem nak-Ijučju tudi revolucijski obrati, ryi drugačen način, na marksističen način, če hočete. Razkrajanje zgodovinskih tekstov se začne natanko takrat. ko ga ni, ki bi jih vzel v roke, ki bi pustil, da ga nau-čijo tudi do zmage skoz poraze, kajti videti v zgo-dovini samo zmage, pomeni pač biti vnaprej (in dokončno) poražen. Ce bi hoteli zdaj zajadrati v iluzionizem »razrednih borcev« (glej prispevek tovariša Dušana Turka), bi pač — hočes nočeš — morali banalno reči, da gredo fantje v boj oropani vsakršnega orožja, da gredo bojevat boj za lastno poraženost, za potrditev te poraženosti. Pogrošna resnica je, da zamaknjenost ne traja dolgo, le do prve streznitve — ugibajmo torej, kje čaka v za-sedi hladen tuš... BOŠTJANPIRC homogenizirati skoz elementarno strukturacijo redukcionističnega polaščanja, ki zastavi kombi-nacijsko-praktični značaj te ideološke dominaci-je. (O tem organiziranju glej kratko opombo Silva Zajca.) Mreža razmerij med specifičnimi iredukti-bilno koncipiranimi praksami se torej znotraj do-ločenega fantazmatskega stroja plete tako, da jo ideološka investicija notranjih protislovij posa-mičnih pral^s pripeta na skupno bazo frontne or-ganiziranosti, kjer je v mitološki teleologiji svo-jega interpelacijskega podvzetja ZSMS priprav-ljena prizna celo — kar je kajpak teoretsko nevz-drzno, da so njeni cilji (spet in spet cilji) v »nače-Iu« identični s cilji anarhističnih družbenih projek-tov in ultralevičarskega deštruktivizma (Predlog: stran 36), da torej hočejo iste rezultate, le »poti so različne«... To je kajpada evidentno ideološko zaslepljeno blebetanje, kolikor izkorišča naivno metafiziko sodobnega obskurantizma in v tem po-zablja — dasi marksistično fundirano, da je »re-zultat brez tendence mrtvo truplo« (Hegel). Go-nilo tega poenotenja cil jnih jasnin je pač vsebovan v partikularizmu družbenega gospo stva, saj je intenca ZSMS eksplicitno ta, da si mladina sama STRAN 5 kreira družbeni položaj: to samo posebi še vedno ni v nasprotovanju z člruzDenim zalogom samo-kreiranja položaja punka, ekvilibristični zasuk pa sledi — kreira si svoj položaj lahko na »ustrezen« način le, če se samovzgaja, to pa je mogoče le •(ZSMS kot politična in vzgojna organizacija), ko-likor se organizira. Edino Lstrezno in verifika-bilno organiziranje »mladih Ijudi« pa je seveda tisto. ki ga zagotavljaio identifikacijski regulativi njihove organizacije. Ce se nemara 1 nočejo« orga-nizirati v njenem zavetju ideološke homogeniza-cije in raje vztrajajo na obrobju sistematske orga-niziranosti, toliko slabšezanje, ZSMS je »mladin-ska organizacija in pika. Mladina je torej bolj ma-terialistična (glej pičlo udeležbo na MDA itd.), kot bi to hotela ZSMS dokončno priznati, dasi je v teh kongrešnih dokumentih veliko vzela nase... Nemara bi bilo mogoče zapisati tudi, da ZSMS sicer res lahko manipulira z interesi in jih po svoje organizira (ni dovolj interese le izražati, treba jih je izražati organizirano. Predlog: stran 8), želja pa — na veliko žalost ZSMS — ostaja nemanipulati-bilna, neumestljiva... ALEŠ DEBELJAK goričko, brkini,posočje,delavski razred Temeljno geslo ZSMS: zrušiti razrednost/odtu-jenost in biti nenehen boj za stvar »delavskega ra-zreda«. »Delavski razred« je seveda temeljno jedro re-volucionarnosti in vrhunska točka samorefleksije ZSMS. Kaj lahko počne ZSMS z »delavskim razre-dom« je najbolj razvidno iz tega, kaj z njim dejan-sko počne. Kaj torej? Poglejmo členitev koncepta »delavskega razreda« vertikalno. Na levi strani ima vsekakor svoje »Zgodovin-sko« in »poklicno« mesto »delavski razred«. Na desni strani pa drug za drugim odpadajo od »delavskega razreda« sovražne sile: birokracija, etatisti, tennokracija, poslovodni organi, delovo-dje, preddelavci, mojstri, profesorji, mladi stro-kovnjaki... pa oportunisti, dogmatiki, anarhisti,' ultrale.vičarji... Vse to so sami »razredni« sovraž-niki! Kdo je potemšesploh tasrečni »delavski ra-zred«? B<5lj ko se nam na desnici izloča ta reak-cionarni, kontrarevolucionami aparat in bolj ko se koncept »delavskega razreda« oži, reducira in zamračuje, bolj nam na levici v vsej vprični svet- lobi vznika dronta »mladtgeneracije«, ki v imenu biologije prileplja svoj lastni manko »delavskemu razredu«. Kdo je sploh še »delavski razred«? Vzdolž vertikale najprej odpadejo vsi »razred-ni« sovragi: »delavski razred« in »mlada genera-cija« se po tej redukciji celo za hip ujameta, a čr-nobela členitev že zdrvi naprej. Odpade nov^o-vražnik, ki pa ni »razreden«: tega čudnega so-vražnika neposredno proizvede prav gibanje »ge-neracijske« razlike med mladimi in starimi delav-ci: »ne-razredni« sovražniki so »stari« delavci. Svetla in slavna harmonija med »delavskim razre-dom« in »mladogeneracijo« eksplodirain sspeci-fično diverzijo se nam z mesta, ki naj bi ga zasedal »delavski razred«, turistično smehija »mlada ge-neracija«. Torej kdopripada »delavskemu razre-du«? Odgovor: mlad delavec s krampom v roki. Udarnik. Brigadir. Mlad delavec s krampom je dejanski in revolucionarni ideal, ki pa ga ZSMS lahko »uresničuje« 1e v Mladinskih Delovnih Bri- gadah, katerih kredtor je. ZDENE HRIBAR kje je delavec? Delavec je. Da je delavec, nam s posebno zagri-/cnostjo zatrjujejo vsi pravi in resnični ljubitelji »te/kih« in »hrupnih« dialektov. V grozoviti zadregi pa se lahko znajde fotograf, ki mora v tej hudi »kongresoidni psihozi«, v svoj objektivni objektiv ujeti tega delavca; zadrega je še /lobnejša. Iz čisto »privatnih« in »socialnih« nagibov — si zaželi tovrstnega delavca ujeti — kje le? - Če ne na delu, torej, na samem mestu, kjer se producira. In za božjo voljo — producira se! Tovrstno nalogo je dobil Tribunin fotografmoj-ster. Z nenavadno zagrizenostjo in ponosom v srcu se je odpravil na »lov« za takim delav-cem—ki—dela, da bi tako lahko izdelal pravo proletarsko fotoreportažo. No, naš pogumni foto-graf se je po mukotrpnem (a osvobajajočem) »lovu« obupano vrnil in vzkliknil znamenite be-sede: »Hudiča, iščem in iščem te delavce, pa jih za-boga nikjer ni... pa kje so delavci!?« Težke besede, res, pretežke za te težke čase. Saj se vsi prav dobro zavedamo, da delavci so! Očitno pa naš fotografmojster še ni primerno osveščen oz. ne ve kaj je delavec. (Takoj se je pojavila teza: Morda pa je delavec nekaj, kar se po svojem bi-stvu izmika fotografskemu objektivu — a ta teza je takoj odpadla, saj je obče znano, da nam foto-grafija — camera obscura — posreduje sprevr-njeno sliko »družbene stvarnosti«!) Zato je uredniški koJegij fotografmojstru izre-kel enotno in množično »tovariško kritiko«! Za kazen pa mora prebrati ves »kongresni ma-terial ZSMS«, v katerem je delavec prava in de-janska investicija! ZDENE HRIBAR 6. STRAN vse štiri in uni-sex elementi ZSMS diskur/a (glej: »Programske usmeritve...« in »Statut« »Predlog« in ¦ Osnutek«) TAM SEM JAZ DOMA: Vsaka institucija / (od »nebeških« pa vse do najbolj »proletarskih«. vsaka Filozofija, Svetovni nazor, Ideologija, Zna-nost...), ki pretendira vsaj za minimalno »družbe-no« konsistenco, je na sebi lasten način /aljub-ljenavfantazmesvojezgodovine. Vsem tovrstnim »humanističnim« diskurzom pa je skupna insta- ; vracija oz. restavracija t.im »inicialnega akta«: vsakdo s posebno zanesenostjo spregovori o svo-jih koreninah, predhodnikih, začetkih in izvirnih izvorih. S to nenavadno dragoceno najdbo potem subjekt ne neha opravičevati svoječrke in svojega duha »vvsemtem«. Subjektapa topravavtori/ir za vstop v »diskurz«, »doktrino«, v »nazor«. KONCEPTI, KONCEPTI: Želja se integrira v * red Zakona le ob insistenci nekega inicialnega ne- ; reda, ki pa s tem ko odpre možnost distanciranja. ; le zbega in zmede Željo: pratočka iniciacije urep t tisto mesto, kjer se odvija politični diskurz, ki drži »mitični kontinuum« na dobri in varni distanci. Političnega diskurza ne definira njegova vsebirui, pač pa (družno oz. vštricno) mehanizmi formacije in avtomatizmi iniciacije, ki ta diskurz vzdržujejo, v kolikor Politika razodeva transmisijo Želje — formira pa le svoje lastne simptome v meri, v ka-teri se razsežnost simptoma vselej metaforizira (polje Želje pa metonimizira). Politična metafora (kot totalna) pa parazitira prav na »izbrisu meto-nimije(oz. na »izbrisu« združujočegačlena meto-nimije). -» INTEGRACIJK: ZSMS -diskurz se mora za-teči k »mitu«, da bi formuliral svoje lastne pro-bleme. Ta »mit« pa ni niti načelo idealizacije, niti ne pripada redu epistemološkega, pač pa se pripne v red tistega, kar navadno imenujemo »travma preloma«. Sele punktualna »prekinitev«, »odsta-vitev« od nemožne lege »realnega« zasnavlja kontinuurn družbene realnosti, saj je tisto, »kar je bilo na začetku« zgolj »označevalni dispozitiv,« naknadno dejstvo simbolizacije, vzvratna vključi-tev v simbolno artikulacijo; zato je tisto »kar je bilo na začetku« bedasto prevajati v realnost »programske usmentve in neposredne dejavnosti ZSMS-ja.« »V tem mitičnem »prevodu« pa se prevaja le temeljna nemožnost »neposredne de-javnosti« ZSMS same, nemožnost neposrednega zlitja ZSMS s pri^tno »proletarsko Stvarjo«. L.E KAJ JE BILO NA ZAČETKU: Odgovor je vmeščen s klinično preciznostjo, brez ranocelni-ških približkov. »Revolucionarna tradicija mladinskega giba-nja, iz katerega je izšla ZSMS, opredeljuje njeno neposredno družbenopolitično dejavnost z dvema načinoma organiziranega revolucionarnega delo-vanja rnladih. Prva tradicija jczgodovinska tradi-cija SKOJ, organizacije, katere člani so revolu-cionarno delovali med množicami mladih. Druga tradicija je tradicija Ljudske mladine, množične organizacije, ki. je združevala množice mladih ljudi na široki sccialistični osnovi. Pr*gramska usmeritev in neposredna dejavnost ZSMS pome-nita pravzaprav združitev obeh načel organizira-nja s tem, da je SKOJ postal del Ljudske mladine. S to združitvijo je naša organizacija tudi načeloma ločena od ostalih družbenopolitičnih organizacij. Njena programska osnova je namreč dvojna — je dr.užbenopolitična in vzgojna organizacija.« (Osnove programskih usmeritev, str. 32) Na začetku je bila združitev, (Združitev dveh »načel organiziranja«, dveh »iradicij«, dveh »na-činov organiziranega revolucionarnega delovanja mladih.«) Začelose je torej / združitvijo. Začetek kot združitev se je vspostavil s tem, »da je SKOJ postal del Ljudske mladine«. SKOJ je postal del LM. S tem je košček revolucionarnega jedra »po-stal del« socialistične širine. Združitev ni zmogla ne da bi bila metonimizirana. Ne gre toliko zato, da bi se del zamenjal oz. izražal s celoto, pač pa, da se poslej del strogo »jemlje« za celoto (pars pro toto). S TEORIJO NAD NJIH: Metonimija vpiše prihajajočega označevalca (SKOJ): ta je v ra-zmerju sosedstva s predhodnim, metonimičnim označevalcem (LM), ki ga »jemlje«, Le-ta pa se zareže v prihajajočega označevalca tako, da pre-grada med metonimičnim označevalcem (LM) in njegovim označencem (»široka socialistična osnova«) ni več prekoračljiva (oz. označenčevo mesto zavvame prihajajoči označevalec). Prihaja-joči označevalec (SKOJ) se vpisuje kot »združu-joč« na način, ki se izmika pohodu metonimije. (SKOJ je odjemalec »dela s celoto.« LM pa po-nuja »del za ostanek celote«.) To kar se odpenja od drsenja metonimije se nam izriše kot »nesmi-sel«, saj je »nesmiselno« verjeti, »da jč SKOJ po-stal del LM«, kakor je popolnoma bedasto misliti, da smo ga »spili kozarček«, kopa vendar nikoli ne spijemo kozarca, pač pa zgolj pijačo, ki je v njem. SKOJ se zaveda izgubi kot »del s celoto«, saj med potjo odpadejo »o—mladmci«: čisti produkt te operacije pa je SKJ. PO POTI SPOMINOV: ZSMS paru/itir.i na*< neki »zdru/itvi«, ki vpiše temeljni »i/bns'< n SKOJ-a.kipa na toistomestovpelječrkoSKJ kot'* TEMEUNO NA( ELO b. (glej: Statut, sti 5) V s ZSMSvelja pripadnost ne gledc na intcresne, . svetovnonazorske razlike in idejnoteoretsko na- tJ ravnanost: zgodovina KP -ZK pa je ravno /i>o- ' ^lovina specifičnd kontinuiranih svetovno na-4zorskih prelomov in idejnoteoretskih rezov. sa| se t ;;;¦¦ \Tiioč neke partije meri prav po tem, koliko odpad- ' nikov (provokatorjev) »neenotnežev« prouvedc \ svoji ireduktibilni notrini, v srcu svoje masinen- \ je. Tisti, ki ne pridejo do besede v ZK (».glede« na * ¦ s\etovnonazorske, idejnoteoretske razlike) do-"^ bijo besedo v ZSMS (»ne glede« na svetovnona- \ ,/orske, idejnoleoretske razlike), kjer jih pa nihee ' ,,.,ne sliši. - . ^ ff ... ZDRUŽITE SE: Na začetku je bila /dru/i- y •Jtev, ki je ločila. Je združitev, ki ločuje: ->S to zdru* ;izitvijo je naša organizacija tudi načeloma ločenai v i$ini ostalih družbenopolitičnih organizacij« lo j$ ' ^•/družitev, ki nas ločuje. To, kar nas ztiruži, je to, , ¦Slar nas ločuje. Kar nas ločuje je to, kar nas /dru/f. pjKar fias »notranje« združi nas »zunanje< IikH ^ gf|npr. od ostalih DPO); kar nas »zunanje« loci (ud ' |§|?stalih DPO) nas pa »notranje« združi» kar na$ "¦ fL|»zunanje« združi pa nas tudi »notranje« lou«> 4-f§l|td... itd. Ponorela členitev se ujame v nacclito |§|iomeostazo, v slabo imitacijo »združevan|a l©~ , §ff§evanja« in zgolj »notranjo« difercnciacijo drtiž-8|?enopolitičnih diskurzov. Do kratkega stika. d&. ||^o tantazmatskega preskoka, pride ravno med s|§notranjo« združitvijo in »zunanjo« ločitvijo \%*-^iščene povezave ni zato, ker odločilno uman)foa •¦ titisto. kar s tem, ko učinkuje kopulativno distmg- ' J|Vira oz. dis—sexira. Kaj torej iočuje? Kaj n^m' :v^ponujajo: »To, kar jo ločuje, je le način diti/l">e- j fiopoliričnega delovanja ZSMS in interesi, ki Jih i^veljavlja. Ti so specifični, kolikor je specitnjapjt \ Sdružbeno-ekonomski položaj in razmere v kate-, tih živi mlada generacija.« (Osnove prograrosjfeiih >g$smeritev, str. 32) Kot »ločilo« nam pon i|a|o ^^iecifiko »mlade generacije.« Prav koncept ge-* H^eracije« pa čeprav »mlade«) pa tej vloui ae Hustreza, saj koncept »generacije« potegnc /a i^ibo koncept »ideologije:« ko prispe !c-t t {»a H^ancept »generacije« ni več uporaben in t!.i I thKo H^kohitrsko zavržemo. ^ LOČILU VSRECANJE: Kaj z združimio io-^^ije? Prvotna delirantna »združitev« je ta divk,ur2 p^dprla permanentnemu pomnoževanju to\i«5lttib l^^družitev« in »ločevanj«, vendar strogo /itf^rij ^||naginarno—zaprte baterije v spekulamo^-ji-8i|betrični ekonomiji ZSMS. Obljubljena nain^cpa H|onovna »Združitev« znotraj tega registra: "ta ||§|2družitev« je v strogem pomenu »spolna^3$tO\ I^ZSMS—diskurz obsedantno insistira. da bi ^^ruktura predsedstev v RK in OK ZSMS { »31 p^»poM«>« ustrezala. Zato pa je potrebna pnftiertja l^prazdelitev »moških« in »ženskih« vlog, kibrot-_ ;||0o nrezujejo ena poleg druge v skupnem dfekuf-Hl^vnem bivališču. Subjekti na pozicijah > noolkfe-¦ftga« 'n »ženskega« morajo sami sebe nenehno ' vf .i, unavati kot zadovoljene, kajti šele to pti ($t\k |»želeče«. Le tako pa subjekti, ki vstopajo v ZS\1 S |niso zainteresirani kot »moški« ali »ženska«, p.n-|pa kot nekakšna »podvojena Združba,« kot tist(\ |kar je z združitvijo ločeno, a podvojeno.« Njcn.i *programska osnova je namareč dvojna — je dru/ benopolitična in vzgojna organizacija«. Program Nka osnova te »združitve« (ZSMS) je dvojna o/i podvojena: »družbenopolitična« in »vzgojna .' ,(glej tudi: Statut, str. 3: »ZSMS je množična dru/-benopolitična in vzgojna organizacija«) Poglejnnf pobočno! Vidimo, da sta v tej »združitvi« zdru \ ženi dve »spolni« organizaciji. »Družbenopolitic-I na« vpotegne razsežnost »politike«, ki je bila \ slabi preteklosti »moska« zadeva, ker so se pac > politiko »bavili« Ie moški; »vzgojna« pa obseg.i neko temeljno vzgojo otrok, ki je bila v tej isti slabi preteklosti izrazito »ženska« stvar. Ob,i spolna principa sta se končno le »združila.« Obc spolni drži sta se naposled le srečno in simbiotičm^ ujeli v nediferenciranem, onotujočem, skupnen. polju. Cisti produkt te svojevrstne operacije j<4 tista »ženska iluzija, videna z moškimi očmi«. kl se vzdržuje v »mitičnih« imperativih oz. idealih kot so npr.: »UNI—sex«, »tretji spol«, »dvospolnik <{ »androgin«, »Hermafrodit«, »spolna fuzija,^ »ukinitev spolne razlike«, »transcendenca spol-nega člena,« »želia celote<'... (Androginstvo jc geslo dneva in železna dogma feminističnega di-skurza). Temeljni zastavek v takem podvzetju \c scveda obljuba »spolnega odnosa«, »neposre->spolnosti« pa je vpisan v sam diskur/. Ta vrzel-nianko je ZSMS-ju nekako konstitutivnoodveč u /ato v tej razsežnosti »manko manjka«. (Mankt jc v ZSMS—diskurzu rival in ovira na ukradenen! mestu, kjer perpetuira »željacelote« vvseh tran teričnih učinkih. ZSMS je subjekt, ki predpostaN Ija, da ga ne Ijubimo, zato pa je manko Ijube: prav Ijubezen sama.) MEDKLIC: S tem, ko se subjekt izreka se že, /areka; s tem, kopa sezareka se hkrati odreka ne-kemu temeljnemu »smislu«. (»Edini Bedeuturm jc... falos). TJA GOR BI RAD: Zato skočimo tja, kjer ZSN4S—diskurz zajeclja. VSE ŠTIRI: Skočili bomo na odstavek, ki je v »Programske usmeritve—Osnutek« celo debelo o/. povdarjeno natisnjen, v »Osnoveprogramski usmeritev — Predlog« pa ua že NI več!!! »Z VSEMI ŠTIRIMI SE BOMO UPIRAI i \SEM PROGRAMOM, IZDELANIM NA PREDPOSTAVKI, DA JE KULTURA SRED-STVO ZA POMIRJANJE DRUŽBENIH PRO ilSLOVIJ IN IZENACEVANJE GLAV, Kl NAJPOMAGATUDIMLADEGAČLOVEKA SKOPITl V NJEGOVIH DRUŽBENIH IN KULTURNIH MOŽNOSTIH IN SPOSOBNO SFIH.« (STR. 37) SO ŠTIRI.: Ali so ŠTIRI res VSE7 Ce so /c-S >TIRI, glede na kaj so VSE? Ali se da VSfcJ ^ UPIRANJE« subsumirati pod bioloeijo-anato-mijo ŠTIRIH okončin? Aii je »UPiRANJE« s STIRIMI res VSE? Če so ŠTIRI res VSE, potem mora biti nek je tndi peti, ki zakrpa vseSTIRI.(ZSMS—diskurz c /.ipie sam vuse.) Vendar peti ni saimo prepro: pietetna mcja-i/jema. ki to VSE odpravlja in / "gotavlja Celost—Konsistenco, ni zgolj eks -stonca. ki zanika tisto Iastnost, ki določa »uporn ¦iko'< biologijo VSEH ŠTIRIH, temveč je peti zaprtje mišljeno iz zunanjosti polja, ki ga to pol obmejuje, oz. peti je že vedno izrinjen za zapon /aprtje torej imaginarno—zaprto polj /SMS—diskurza razloči od izrinjenega prosto i t. ki ga konstituira peti. Gre torej za primo Jiaini izriv nekega temeljnega označevalca iz sin bolnega univerzuma, za izriv falosai (petega) k o/načevalca kastracije; izpade peti >vezni«, »p< sredujoči«, »združujoči« člen, (manko man ka«!), izpade razmik—»manko« med »besedoi M\arjo<', tako, dapiscem »beseda« nenehngpad r^posredno v »Stvar samo« in zato mislijo, da ji s tem,kogovorijoorevoluciji iz ust že brizga sam. proletarska revolucija«, mislijo da s tem, ko go \onjoo »delavskem razredu,« žezasedajo »prav^ hi pristno proletarsko pozicijo«... itd... itd. PSIHOZE: Po neki znameniti teorizaciji naj b \ psihotičnem diskurzu izriv falosa na ravni imagt rtiirnega ustrezal izrivu Imena—Očeta v redu sin^j bolnega. V ZSMS—diskurzu pa se nam nenehm Imaginarno (»zaprto«) ponuja kot Simbolnj (»odprto«),takodase hkrati izriva Ime-^Očetai| falos. DEF-INICIJA: To kar je izrinjeno iz simbol nega se ponovno prikaže v realnem oz. izrinjenc . \ rača v obliki nemožnega. Peti, talos se vrne uobličen v temeljno »nemo^ nost« ZSMS; »nemožnost« aktivirati »mlade množice« oz. »nemožnost« prignati temeljne nnibilizacijske identifikacijske mehanizme takifl > ciateč«, da gi lahko učinkovito delovali in s teni na najlepši način dognali svojo »dvojno program producira. * > Temeljni sovražnik Osnutka je poleg birokraci- ¦* ^ je, nedvoumno tehnokracija. Koncept ekonom- ^ f. skega razvoja tehnokracije naj bi bil v tem, da "t ^ »razvoj sloni na izključnem uveljavljanju zakoni- % f tosti blagovne proizvodnje, s poudarkom na ra- ^ f zvojuproduktivnihsildelavprocesuprestrukturi- •Y L ranja gospodarstva, specializaciji, avtomatizactji, J f kibernetizaciji proizvodnje, itd.« Če pustimo ob * J strani mit liberalnega gospodarstva o izključno ^ J svobodnem odločanju produkcijskih subjektov, ^ f brez vmešavanja države in če že pogojno prista- •* J nemo na termin tehnokracije (ali pa skupinsko- % f zlastniške^tendence kot nekakšen sinonim), ki se * )f izrazito fciracionalno konotira, potem bi rekli sle- ¦Y J deče: samo na sebi je to nujno potrebno (in ni no- $ * bena tehnokratska posebnost, ker pač moderniza- J J cija proizvodnje izhaja iz njenih imanentnih * J predpostavk (produkcija se šin znotrai ifi izvcn * J sehe). Pomembnejše je to, kdo upravlja, kuo oi- J ganizira in kdo odloča (neskladje med nakopiče- * aim znanjem in njegovo uporabo, je problem par y. 3xellence) o presežni vrednosti. Da se izognemo J nesporazumu: Osnutek sicer pravi, da ta koncept * lastopa proti delavčevemu obvladovanju celot- * tiega družbenega dohodka, vendar to pove v čisto J drugačnem, to je sebi svojstvenemu konceptu. V * tem konceptu tehnokracija nastopa kot utelešenje J vsega slabega (črno—belo), potem pač nujno na- * stopi kot nasprotnik delavskega razreda, kot ^l upravljalec s presežno vrednostjo. S tem ločeva-^ njem dober—slab obenem cenzurira dejansko f- Tiotranjo strukturo in njeno artikulacijo obravna-J vanega predmeta. Krivca zato nasilno proizvede, J ne da bi ga točno označila (tcga tudi ne more, * zgreši ga zaradi manka v teoretskcm konceptu). J Tako priderno do navideznega paradoksa: Osnu-J tek stalno govori o razrednem značaju, razrednem f boju, dejansko ga pa ne tematizira, mu skoz in L skoz nezavedno uhaja. Problem tehnokracije je, * da načelno ni »vidna«. N. pr.. čc gledamo ta pro-t blem kot ekonomski problem, zanemarimo poli-L tično — ideološki moment. Če se agensi ali pa re-f prezentanti določenih tendenc proizvajajo na f ekonomskem nivoju (ta je desterminanten, ni pa * nujno tudi dominanten), se nujno reflektirajo (in >f proizvajajo) na politično—ideološkem nivoju (s J svojimi specifičnostmi). Tako lahko pride do si-*¦ tuacije, da se na političncm niv^ju prcdstavljajo f kot zastopniki ekonomskih (neposrcdnih) intere-L sov, na ekonomskem nivoju pa kot zastopniki po-f Htično—ideološkega (posrednega) nivoja. V l ideološko—mistificirani obliki se politični nivo l- lahko prikazuje kot neposreden. Imaginarnost t> tehnokracije pa je prav v tem, d"a jc vseskozi od-[ sotna in da je skozi to svojo odsotnostjo prisotna. 1 Nevarno bi bilo reči, da je tehnokracija kot t »vidna« entiteta v raznih bankah, zbornicah (če-[ prav bi se strinjali, da v teh dveh ustanovah sku-L paj — z državno-partijsko birokracijo določa [ glavne tokove produkcije: n.pr. investicije, stop-[ njo inflacije, obrestno mero...), saj bi se na ta !• način lahko proizvedla logika podobna antisemi-' teki: Osnutek se tej »antisemiteki« logike sploh * ne izogiba — nasprotno, naravnost jo postulira (in s tem izpričuje svojo — zaenkrat še — naivnost). Poslovodni delavci, ki imajo priviligiran položaj, nastopajo protisamoupravno — tvorijo družbeno bazo tehnokratskih tendenc (str. 7), Protislovno-sti znotraj strukture se reflektirajo tako na eko- - nomskem kot politično—ideološkem nivoju in se pojavljajo znotraj »državno—samoupravnih« in- ; stitucij, kjer se odloča o kolaču, imenovanem pre-sežna vrednost. Osnutek zato tudi oportunistično (in nekritično) pristane na sledečo trditev. »Zato v ZSMS priznavamo objektivnost obstoja tehno-kratskega koncepta razvoja tako dolgo in tam, dokler in kjer nastopa napredno, t.j. nasproti eta-tizmu in birokraciji« (str. 3 ) Zanimivo bi bilo vprašanje o naprednosti takšnega početja na ni-voju celotnega Osnutka. Naprednost tehnokrat-skega koncepta je degradacija Osnutka ZSMS. '. Objektivnost obstoja tehnokratskega koncepta je ; nezmožnost alternativne koncepcije proletarske * avandgarde. Blesavost citiranega odlomka izhaja ! iz napačnega in nezadosthega definiranja pojma ; tehnokracije, vendar pa nam pri tem odlomku * pade nekaj drugega v oči: namreč sintagma »tako ; dolgo in tam«. TA sintagma je emfatično nedo- * ločna, nedoločljiva, pa še nekako protislovo de-! luje v kontestu celotnega osnutka (iz osnutka ; izvemo, da je tehnokracija skupaj z birokracijo — f glavni sovražnik delovnega ljudstva, sedaj jo pa r moramo podpirati v njeni borbi — zoper birokra-[ cijo; najbolje bi bilo, da se sklene samoupravni r sporazum s tehnokrati). Očitno je ta sintagma r tista luknja, kamor se investira odsotni subjekt, ki ¦ je imaginaren in se proizvede skozi to nedoloče-r nostjo.'Skozi nedoločenostjo postane določljiv, v [ našem primeru je pač to tehnokracija, lahko bi pa ' bilo tudi kaj drugega. Oblastni diskurz označuje 8. STRAN ZSMS kot vložek Mladinsko prostovoljno delo v Predlogu osnov programskih usmeritev XI. kongresa ZSMS /a-seda privilegirano mesto v členitvi »posebej po-membnih dejavnosti v ZSMS« s svojo odlikovano pozicijo prvega poglavja. Ker pa nas že uvodni stavek poglavja »Mladinsko prostovoljno delo« opozori na homogen odnos med »celotno dejav-nostjo članstva ZSMS in njenih kolektivnih čla-nov« ter mladinskimi delovtiimi akcijami, (kajti »PRAVZAPRAV« je celotno delo članstva ZSMS prostovoljno delo; o tej prostovoljnosti bo več pisal drug članek) se nam privilegiranost mesta potrdi ravno skozi branje te homologije: v svoji konkreciji izreka potlačeno resnico ZSMS. (ZSMS, kakršna figura v, na raven teoretske plat-forme povzdignjenem, lekstu, ki je pred nami). V politično strukturo naše socialistične samou-pravne družbe se ZSMS vpenja ravno, in samo, v kolikor funkcionira na način vložka v stroju poli-tičnega. Njeno mesto je mesto korektorja spodle-telega funkcioniranja političnega stroja (politič-nega stroja odraslih, velikih).1 Konstitutivni ele-menti tega vstopa v polje političnega je izključitev iz produkcije tega polja: ZSMS je vključena v si-stem toda izključena iz igre. Specifični učinek za-slepitve, spregleda te vključenosti-izključenosti, ki ga par excellence predstavlja omenjeni tekst, je ravno proizvod totalizirajočega političnega stroja: njegova inherentna naloga je . pač cepljenje manka, razpok, prelomov, eksplozij, disfuncij (seveda se tu ujame v past: disfunkcije so pogoj funkcioniranja) v celoto Imaginarnega. V koliko in v tej funkciji mora dodeliti ZSMS določeno vlogo, ji odmeriti »pomembno inesto med organi-ziranimi subjektivnimi silami«, mesto reprezen-tanta interesov specifičnega dela državljanov. Mesto produkcije je pač vselej konstitutivno de-centrirano glede na mesto reprezentacije. Delo-vanje ~ZSMS na način vložka, je tako vedrio možno le tam, kamor je potisnjeno, kjer je po-trebno.2 Kot takšni pa ji je inherentna vloga »pri-pravnika« njlna »vzgojna funkcija«. Kakor so MDA »pomembna kadrovska šola mladinske or-ganizacije«, tako je ZSMS ŠOLA političnega si-stema. V takšeri homologen odnos se vpne na-tanko tista zahteva glede udeležbe MDA, ki jo spne s šolskim aparatom: sodelovanje na MDA naj bo eden pogojev za pridobitev štipendije. Ta sprega lahko funkcionira le znotraj neke točno določene logike, katere paradigma je: »naj se mladi organizirajo formalno ali ne, kot osnovna organizacija ZSMS ali delujejo spontano — ZSMS ne more imeti nobenih drugih interesov kot so interesi mladih«. ZSMS, ki je le mesto repre-zentacije(l), ni potrebno upoštevati mladih, saj/.c ve za njihove prave interese; preostane ji le še, da dobi »bitko zanj«; za mladinca ZSMS deluje kot agitator političnega sistema.3 ZSMS delujoča na način vložka v razpoki poli-tičnega stroja se konstitutivno identificira / njim. Zato pojavi »forumskega de!a, oportunizem, ka-rierizem, birokratska miselnost...« nikakor niso zgolj posledica »razmer in odnosov, ki so prisotni tudi pri vodilnih družbenopolitičnih in upravnih ter gospodarskih strukturah v naši družbi«, kot bi to hotela naivna logika piscev »Predloga«, ki ostane na konstataciji transmisivnosti, neupošte-vanja ZSMS ipd., marveč so temcljni člen struk-ture ZSMS. Jf ¦Y• Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Pogled prek te točke lahko vodi le še v izpis i/ poljapolitienegastroja, karpapiscem »Predloga« predstavlja nevralgično točko neznosnosti m zato nemogočo. OPOMBE 1. Mladinske delovne akcije »so se utrdile kot pomemben prispevek mladih pri pospeševanju razvoja manj razvitih področij naše republi-ke.« Naloga MDA je protislovna: zagotoviti morajo videz skrbi političnega in ekonom-skega stroja za področja, ki tej skrbi konstitu-tivno uhajajo (zato ravno so nerazvita); zago-tovitev, ki se cepi: - dosežena je »pomembnost« ZSMS - ekonomsko-politični stroj doseže korekturo brezhibnosti svojega delovanja - zadovoljstvo krajanov, češ, saj nas niso poza-bili. Funkcija MDA je funkcija celjenja razpok. Ugovor, ki nas zvablja na neosvetljeno področ-je, kjer vlada factum brutum, nam postreže z na-slednjimi podatki: za 10 mladinskih delovnih akcij, na katerih je sodelovalo 5063 brigadirjev, je bilo združenih 65 fnilijonov dinarjev. Vrednost opravljenih del presega 120 milijonov. Torej je ekonomska upravičenost MDA utemeljcna. Toda že na nivoju empirije nas nekaj podatkov zbode: vseh študentov je v SRS 15000, mladincev pa cc!o 300000 (torej je množičnost MDA navi-dezna); delovna norma je v povprečju bila prese-žena za 53 (;c (podatek, ki nas v povezavi z osta-limi vodi v neznosno bližino Stahanova & Co): de-lavci, ki jih je le malo med brigadirji, so po pravilu slabši delavci (boljših delovne organizacije ne pu-stijo na MDA); zmanjšuje se delež komuni-stov(!); starost brigadirjcv pada. (sedaj je 17 lel). 2. PodoWhost / nekim socializmom, ki so jo /c nakazali, se zopet pokaže ob načinu nagrajc-vanja, ki je natančno tako, kakršno priliči tej podobnosti: priznanja so razvrednotena, saj, jih sleherna brigada dobi cel kup, dodeljujojo se po avtomatizmih itd. Odprimo še eno homologijo delovanja ZSMS in politienega stroja: znanstveno-raziskovalno delo (o njegovem pomeiui kpnec XX. stol. pač ne bi razpravljali) je v »Osnutku programskih us4ne-ritev« umeščeno v poglavje »Intormativna, publi-cistična, propagandna in raziskovalna dejasnost \ ZSMS«, v »Piedlogu« pa iz njega ponikne in se /opct prikaže v poglavju »Razredne osnove dol-goročnega programa stabili/acije družbeno-cko-nomskih ra/iner. Premestitev iz »Posebej po-membnih dejavnosti v ZSMS« v neko splošno polje (ob poudarjaiiju pomembnosti): gesta, ki se pono\i \ tcm splošnom polju. Prvi stabiližacijski rez dohodkov so doživele /nanst\ene ustaiu)\c, ob poudai janju pomena /nanosti! Vehenientno poudarjanje množAčMiosti iTi cko-nomskih učinkov MDA je v inverznem sora-zmerju z njihovo dejansko pomembnostjo v ko-relaciji / znanstveno-raziskovalnim dclom. \ ka-tercm pa sodeluje le 0,5 1,0'r študenkn!! 3. V interesu mladih so štipendije. ZSMS jini pri-lepi /ahte\o po udeležbi \ MD.A. 1 u je skon-centriran \cs cinizem te logikc. JANt: \1ARINKO OPOMBA K DlSKUSIJl O KONORliSNIH DOKUMENTIH mmmmm V kongresnih dokumentih 11. kongresa ZSMS se na veliko zavzemajo za uveljavitev elementov pluralizma specifičnih »mladinskih« interesov in v prerekanju, ali obstajajo neki biologistično vsi-djani interesi ali ne, odločno zatrjuje svoj »da«. V tej ne malo pogumni potezi moramo gotovo za-ploskati spisateljem dokumentacije za vesoljni žur slovenske mladine in se ji hrabro pridružiti — namreč tej potezi. Ali nekaj je, kar nas tira v drobno opombo: mladinski interesi so sicer povz-dignjeni na »raven zavestnega boja mlade genera-cije« (cit. po Predlogu osnov programskih usmeri-tev. str. 9), a so kljub podrobnemu razčlenjevanju in seklanju vsakršnih sektorjev teh interesov tr-dovratno raztopljeni v abstrakcionizmu splošnih floskul. Na videz smo se z zgornjimi stavki zapletli v logično protislovje, vendar je jedjo zadeVe pač v tem, da je vendarle s to potopljenostjo v »enotno fronto« (to je namreč tisto morje, ki utopi vse ra-zlike, specifičnost interesov) več izgubljenega kot pridobljenega, čeprav verjamemo, da gre ZSMS-jevskemu postopku predvsem za pritegnitev kar največjega števila mladincev v boj za socialistično samoupravljanje. Pa vendar si drznemo napove-dovati deziluzionistično razočaranje, ki vedno sledi — če parafraziramo — »misli, kakor sledi grom blisku«, ali tako nekako. kajti oživljanje enotnega nastopanja, ki se preoblači v pluralizem interesov, poznamo iz zgodovine... Zato predla-gamo dosledno vztrajanje v razliki, v nezvedljivo-sti družbene umestitve (pokonzumiranja) speci-fičnih slojev mladine, ki ga dokumenti sicer revo-lucionarno nakažejo, a v istem momentu zamudi-jo, ko pristanejo na »enotni fronti«. Predlagamo torej razvitje tront, ki jih oblikuje konsekventno zapopadenje specifičnih razlik, skratka, na vseh nivojih deiovanja miadine je ravno skoz delova-nje že odprta fronta in jo je torej v njeni parcialni, prizmatični distribuiiranosti nesmiselno zvajati na eno samo, ki tako zastopa natanko iste interese. S tem se tudi sesuje »enotnost stališč«, saj ostajan je pri specifiki lahko prinese res množično organi/i-ranje oz.: vsaj intencionalno naperjenpst Yet>kej?f» dela mladine. S tem pa je dobl jeno že tndi nave - vanje na neko — nemara zgolj nerodno tormuli-rano — »odpiranje prostora« (cit. Predlog, str. 36), ki naj bo vodilo ZSMS in njenega delovanja med svojo mladino. Opomba je lahko pač samo ta, da — kot nas uči historični materializem — lahko v določenem boju zmaga tisti, ki je že vna-prej določil prostor bojevanja, ki je pripravil ideo-loške, politične pogoje boja oz. »demokratične in argumentirane razprave« (ibid.), kar z drugimi besedami pomeni, da je v nekem boju izid lahko že vnaprej določen, takorekoč predisponiran, če naj bom nekoliko metaforičen. Najbrž nam da to odpiranje prostora dovolj misliti o namenih in vzvodih množične politike ZSMS, vsaj če jih do-jemamo v razsežnosti manipulacijskega preigra-vanja »mladine«. Kajti jasno je najbrž, da bi mladinska organiza-cija morala prihajati na teren boja mladih ljudi za »stanovanjsko vprašanje itd.«, ne pa da že pred-postavi prostor razpravljanja. Kakor da ni deter-minacija v zadnji instanci vendarle tista, ki obvla-duje celotno situacijo in ki edina lahko izvleče korist. K hudiču gre torej vse sklicevanje na pravi pristop k mladinskim problemom, ker je pač pravi mladinski problem vedno že tudi notranji pro-blem mladinskeorganizacije. Da pa mladina svoje specifične, nikakor ne enotne interese uveljavlja na specifičen način, to dokazuje nemara že druž-bena praksa (vsaj) kulture... Skratka, prostor »ar-gumentirane razprave« je lahko le tisti prostor, ki — če naj bo razprava res demokratična v dobe-sednem pomenu — je prostor uveljavljanja speci-fičnih mladinskih interesov natanko v njihovi ne-zvedljivi obliki posamičnega in vedno konkretne-ga. Prežetost interesov z njihovo nadvse mate-rialno in neposredno prebojnostjo »enotne fron-te«, ki vegetira na vnaprejšnji določitvi vzpostavi-tve te svoje frontnosti, postavlja na laž vsakršno nivclizacijo in redukcijo. SILVO ZAJC (po stenografskem zapisu A opoiube k Uts.ku»^ a& «jed- nKtvu Tribttnc Lzpts(1!.i \\*iV VtVV.ik) za prihodnost bodočnosti proti konzervatizmu Nedvomno: teoretska podlaga dokumentov za 11. kongres ZSMS, ki bo konec oktobra v Novem Mestu, je marksistična. Vprašati pa se moramo, ali je dosledno marksistična v samem procesu oblikovanja teh dokumentov? Odgovor gotovo ne bo lahek, a vendar se nekaj kali skriva že v kriti-kah, ki so jih napisali moji starejši kolegi. V svo-jem kar se da kratkem prispevku bi rad samo po-kazal, da so po vsej verjetnosti ljudje, ki so pisali omenjene dokumente, že pozabili na nekaj ključ-nih izpeljevanj, to lahko dokažem tako, da opozo-rim na njihovo izbrisanje distinkcije, ki jo je v slo-venski kulturni prostor — kolikor je znano meni in mojemu mentorju — prvi vpeljali univ. prof. dr.' Božidar Debenjak v svoji knjigi »Zgodovina in odtujitev« Žaložba Ozorja, 1971) Po mojem mnenju je v njegovi eksplikaciji, kakor jo je razvil takorekoč mimogrede (opom-ba), zgoščen teoretski napor in hkrati radikalen uvid v problematiko semantičnega razločevanja, saj to razločevanje lahko potegne za sabo kon-kretne družbene konsekvence. Vsa stvar je prav-zaprav v tem, da slovenščina razpolaga z vsaj dvema terminoma za oznako »tistega, kar šele bo«; alternativa je naslednja »bodočnost: prihod-nost«. Na videzni med njima nobene razlike, v re-snici. pa gre za pomembne razdalje, ki jih Debe-njak obrazloži na primeru romanskih jezikov, da postane paradoksalna situacija izbire bolj jasna. »Bodočnost« je namreč ekvivalentna »futuru« kot tistemu avtomatičnemu toku, po katerem zgodovina napreduje v svojem potekanju, meha-ničnem odvijanju in je torej iz nje izpadla tista di-menzija, za katero nam mora kot marksistom vedno iti — se pravi, za spremembo obstoječega sveta, za kraljestvo svobode. »Prihodnost« kot ustreznik romanskemu »avenir« pa zaobjame že rcvolucionarno prcscganie danih protislovij in je foicj cdina u^rczna matefjalistfčna kate|6riri:i <".. hočemo pač delovati in misliti po Marxovih n lih in po tisti miselni poti, po kateri je korač Lahko bi še celo rekel, da je uporaba »bodoči sti« znotraj določenega ^pojmovnega aparata podleganje obstoječemu, že strinjanje s taki gospodarskimi, političnimi razmerami, kakršne vsiljujejo kot nujne. In če pisci dokumentov up rabljajo ta izraz v svojem obdelovanju interes mladine, potem moram reči, da jaz nisem ti mladinec, ki bi se hotel strinjati s tem reakcioni nim stališčem, kajti jasno je, da se borimo za p hodnost, ne pa zgolj vegetiramo na »bodočnost To je hud očitek, kajti zgodovinska analiza, hoče biti marksistična, si takega spodrsljaja ne smela privoščiti za nobeno ceno. Če uporabljs »bodočnost« (Statut, druga varianta, stran potem že implicitno pristajajo na obstoječe, k pač sloni na tihi predpostavki, da revolucionar preobrazba družbenih odnosov ni možna. In v U niso niti malo marksisti, pač pa so nazadnj ško—konzervativni, čeprav se titulirajo za nad Ijevalce Marksovega nauka, ki ga je dr. Debenj v povezavi z analizo Engelsovih del dovolj jasno precizno problematiziral v svoji knjigi — pravii problematiziral, ker pod tem razumem že revol cionarni projekt iskanja napak in ncdoslednos projekt odločnega nestrinjanja z danim. V tera pisci Statuta, kjer straši ta čuden produkt m« čanskih teoretikov s konzervativnimi tendenca pač ne morejo šteti za nekakšne marksiste: dok! zadev ne problematizirajo, ampak izhajajo vnaprej danih stališč, toliko časa ne morejo p pričati mladine, vsaj ne tiste, ki dela v marksisti nih krožkih. Če naj končam: za radikalnost re lucije, za »prihodnost«!! (bodočnost pa prep čam piscem Statuta, naj sami počakajo nanjo mi gremo lahko Ie v boj za »Prihodnost). ZDRAVKO KAVCIČ 3 Gjmjiazija Npv6 Mjj dvojni /načaj blagovne proizvodnje Dvojni značaj blagovne proizvodnje izhaja iz dvojnega značaja dela v blagovni proizvodnji. V pogojih blagovne proizvodnje ima vsako proi-zvodno delo dvojen rezultat: uporabno vrednost, ki je proizvod konkretnega dela in menjalno vrednost, kot družbeno abstrakcijo tega konkret-nega dela. Družbeno—ekonomskega položaja delavca v pogojih blagovne proizvodnje zato ne določa samo pol menjave, kjer nastopa njegovo dclo le še bbstrahirano — kot vrednost, temveč tudi proizvodni proces v svoji tehnični zasnovi. Zato pri analizi družbeno—^konomskega polo-žaja delavca teh dveh polov ne gre ločevati, ker se ne pojavljata drug neodvisno od drugega. Razredno zasnovo proizvodnje se ne odpravi tako, da postane delavec tisti, Tči odloča o na-ložbah, porabi in svojem dohodku, saj ostaja pri tem vsebinska zasnova proizvodnje izven tega od-nosa. Delavec v proizvodnji pač nima znanja na podlagi katerega bi on sam načrtoval svoje delo. Tudi če bi delavec to znanje imel, oziroma če bf* postavili za stroj inženirja, iz podlage tega znanja ne bi izšel nikakršen drugačen proizvodnji proces. Skratka ni pomembno samo KDO ima znanje. temveč tudi KAKŠNO je to znanje. Da si znan-stvenih teorij ne da izmišljevati, je menda jasno, saj so takšne izmišljene teorije za prakso povsem neuporabne. Takih poskusov so se lotevali v Sov-jetski zvezi za časa Stalinove diktature, ko so ho-teli z dialektičnim materializmom nadomestiti »buržuazno« znanost. Poskuse vnašanja dialek-tičnega materializma v naravoslovno tehnične učbenike je mogoče najti še danes v nekaterih uč-benikih iz dežel realnega socializma, vendar se po-javljajo le še v citatiti, ki dajejo slutiti propadle namene. Pri nas dalj kot do takšnih zamisli zaen-krat še nismo prišli. Znanje prihaja do delavca po-sredovano preko proizvodnih sredstev in izobra-ževalnega sistema. Producent tega znanja ni dela-vec v materialni proizvodnji. Preobrazba delavca v subjdcta svojega dela, pomeni uresničenje od-prave proletariata kot družbenega razreda, ven-dar je potrebno vedeti, da se ZGODOVINE NE DA UKINITI. Primera takšnih poskusov sta »Pol Potova revolucija« v Kampučiji in kulturna rev( lucija na Kitajskem. Jugoslavija ni dežela, ki lahko diktira svetov tehnološki razvoj. Lahko pa se vamj vključi in njega izlušči tiste tehnologije, ki so za naš prost< (glede na naravne in družbene osnove) najbo primerne. Preko teh dveh osnov je mogoče gradi pot k zgodovinski odpravi blagovne proizvodnj« Jugoslavija je država in je kot taka produkt bli govne proizvodnje v svoji nacionafno—ekonon ski zasnovi. Z odpravo blagovne proizvodnje morala odmreti tudi država. Država pa odmre, k odmrejo njene funkcije, in ne s prenosom nje funkcij na neke subjekte. Zato je nesmiselna tr tev iz kongresnih dokumentov, da jje »delov organizirane celote socialističnih s^amoupra odnosov, tisti kriterij, ki določa, katero stopnj našem zgodovinskem gibanju h komunizmu s dosegli.« (predlog Osnov programskih usmerit str. 21) Ta trditev pravi, da je uveljavljanje poli tičnega sistema socialističnega samoupravljanj enako uveljavljanju komunizma. V ideološk , ozadje te trditve se ne bom spuščal. Komunizm pač preprosto ne more udejanjiti nek politični sj stem, saj je politični sistem pogojen r avno z obst jem države. Jugoslavija pa je prav ttako država Zgodovinsko odpravo blagovne proizvodnje j potrebno snovati v dveh smereh. Po eni gre za pn segahje delovanja zakona vrednosti z uvajanj konkretnega planiranja proizvodnje, ki tem straktnim osnovam, na katerih se ločujeta zgo vina narave in zgodovina človeške družbe, jeml zgodovinski prostor. Po drugi pa gre za predrug čenje človeškega znanja iz katerega izrašča pn zvodnja. To »predrugačenje« se morebiti že do gaja. Ni dovolj to »predrugačenje« santo zaznat potrebno ga je tudi vzpodbujati in realizirati. ( tako zastavljenem poseganju v znanost pa zaenkrat samo razmišlja. Zadnji odstavek more biti že presega domet socializma, ki ga je ZSM! kot družbenopolitična organizacija Sjposobna vsr kati. Dušan Tui itudent in seksualnost opisovanju pojavnosti in poteka te hudo na-c bolezni sc bomo omcjili na nnjholj ogro-populacijo, to jc na študcnte. Študent in štu-;n;ka sta najbolj ogro/ena predvsem zato, kcr a poscstnika pcnisa ozirotna vagine, kar sicer jdemo tudi pri drugih. vcndar ne v tako zek) ti-iuicm proceiUu. • 17 "' i okužhii-se običajno pojavi v predštudent- ^,,,.ibi in je pogosto ni mogoče natančnočasovno »predeliti. Nefcateri avtorji opisujejo celo dedno iripravljenost zanjo. vendar se mnenja o tern ra- hajajo. Študent, ki je po svoji levitvi iz srednje- olca še posebcj ranljiv na raznih področjih tudi V polnosti ni ižjema in se bo zlahka okužil, čeprav ja možnost, da se je okužil že kdaj prej. Po ;i bolezenskem porivku. ki je včasih boteč, se cn razvija na več načinov: ihko se katastrofalno razplamti in si y celoti podrcdi okuženca, lahko napreduje plazeče in se kronificira, po vmcsnih lažnih ozdravitvah spet pokažc ^ojo. tokrat trdovratnejšo podobo. ilokatcri srečneži postancjo imuni že po 11 porivku bolezni. ii živijo zadovoljno le za knjige in skripta. nemoteno se predajajo užitkom films^ih ¦ čas šc za špori jr Prva kategoiLj stvcnc pomoči s;m '¦• izgubljeni primen Drugokategori|o n. ¦ * - > ' i ^ '¦ ( * lc. čc je bolc/.cn p? h n, mogoče povscm l/koicmniti \jl) boimk- * / druge kategoni«; pfei4e V tr«tffc»+ N&vktezac *a-dravitve spreml|a vee \.i ali manjsa mvalidnost Ln brez intenzivnc F\*h\iktf)i, Ta kdtegonja študentov ima noko minmiJno /dra\stvi-:u) picd-nost prcd drugntjti, s«r u mnuitk pofrftm mbi~ rajo siccr bolečo. zato pa nič manj dragoccnc i/-kusnjc, ki jih ka?m|^^|>^<^tt|»^rafei|i^prlSa-moopazovanju kdt diagno^ficn: pritjcip mtiic?t5!*> osiidvh. koiistno pa lahko vplivaj«) tucli-na bole- ¦ •'.;¦". u;, jc ^'ku/cnost štu- '•¦ i >'(. /^n /atreti, so uf'^tov>l«< cl i ot< » xk 'dra\'i> :nh prihaja Ur7tii*. \ latentni a«ciii|L najhujših f v>-/ i-' - -\i'i\* cski kovači izdelo-vtt o(ii>Cna M *f,i k vr»dsU i ki pa niso i rokodelcev no vinograd- !i iiijc ponudili > * ¦jrnajprej to & n.irt< p.i jo toliko <-t;j"!M zdravila jkfjisosi. holczen • - ' ^.v. i.^nii. inw m> potomci okužen- ccv /c s;ini! oku/eni. * Rljntčr-o t>e k^že hoTe/en v^ievjijnh različicah, kt K* tolikaii; podoho«? druszirn bok/nnn, da jih ceio^^^kovnjak^lcvavoprcpoiin^i. k.i/ne maski-i.iik obhks. povisanciM ki\hLL' i piiti^ka, ncnadnc U\ mzwir/n? ^tc^fme, ^amo'T»cpi nckontrolirani "pf*VV'('s " - 'K ». -' -i p » "' /. v«>.* haštttazdravilna sredstva le malo učinkovita, spontarm ozdravitev pa nastopi največkrat šele v visoki starosti ali pa spioh ne, študentu ne preostanc drugcga. kof da sprejme neizbežno okužbo, kot del svojih navad in poskuša kljub temu doseči zastavljene življenj-skc cilje. V.R. M jk^_ JL. » %^ -JL ^ ^x. JL '¦*¦ T 'A ¦ .-JLJ^ ^«w»«^ M^m»^ \»«r VEDALI območju Trigla\a. kjer se sti-*kajo tri poglavitne «'\ropske kiiltiirt*. je naš ro /emljo jc naš sIovtMiski knn-t bianil / vsem «tdporom svoje /draie /ilavo.sti. Zanjo .je klical na boj ZA STARO PRAVDC). /a piosto posfsftr zcntljo si jc osiioval \ no\ i dpbi šiv-viliic gospodaiske in kultiii-nc orsrani/.acije. Na svoji /<>ml.ji svoj uo^p<» t^kmi* ki je-oiiiikancnui <-h)\cšt\u iia.jpl«"iiHMiit<*.JHo'b«ula na s|«>\cnsk«> /«*m'l,jo. Naravno je.bflo. da rlain ,je svobotla priiM»'6(lovini kii/.išče eviopskih narodnih in itlcjnil) \«'U'lokov. Na takem kii/.išču se je mogote obtližafi samo z napoioni vs<> entMjKije, samo s skrajnun naponom duha. 'Izobjraz.iti i,'i posveMti v.st1 plasti ljiiristva iu ^ih s (cm u^posobiti za intcti^tMitiio obiambo domačije. 1. j. glavna dolžnost narmlovega clnšpvne.na. vodstva. toroj jtlavna nalojia narmlne uiiLverze. kako jt» I juhl janska iiiiivei/a tckom pi-vili dcsetili let \ svobodni dr/.a\ i t<> nalouo izpolnjfvala. kjt* šr t-aka rijtMM-ua orala in*riačc1a ledina > liodoriHjsti. <> toin jiovore diuiia poročila \ knji^i. Kiatka jt* doba d«'M\tUi let in \v za'to sr je dalo \ Umii rasu jia naši univeizi vendailo doseči lepili uspehov. ker je bila ideja lastnepa vseutilišča živa \ srcih našili dedoi in piadedov. Edinole tectaj bo pa tudi mogoč njcn ra/.voj v piilmrinosti. ako bo itimte(i. ki jih je sankci joniiala. Prav zavoljo svoje svobode piileza znanosj duha: on sev njej siimegii sebe sprošča. a v tenicljitein štitdiju zopet tako disciplinira. da postane za orga-»izaiijo c\\ ili/iianc (Iiiiž.Ih' oster in pofreben iustiunienf. Ko sklepam s\oj«v li-vodne bosedr. ini je kot članu našejaa uriivyizi-(etnega kotegija v'.rarlost. da ,je nad ikišo najvi.šjo slaVenskp narodno insfitucijo prevzol pokroviteljstv*) Njego^o Veličanštvo naš Kralj in ji s siniboloni svojcga inicna dal iMOgočno oporo na pot v bodočnost. V IJUBIJAM. MKSECA JUMJA-1929 OK DKSKTI.KTNIC I LNIVERZE K.KALJA Al.EKSANORA PRVEGA REKTOR DR. MILAN VID.VlAR RLBRIkl: nisniabfiilcov zaposlitev išče Kol je obče /nano jc \ tch hudih časih bre/po sclnost prisiligirana dejavnost »mlade generaci-je <, kar pa seveda kaže na to, da je razcep med za-poslenimi in nczaposlenimi le eden izmed serije ra/cepov »mladi/stari«. Zatrditev: »ZSMS se mora boriti za zapbslitev vsakcga mladega človeka.« Čemu rabijo brezpo-'selni? Zakajse jirrt ZSMS noče in nemore odpo-\edati? Brezpbselni ne padejo v razrčd sovražni-kov ZSMS (»delavskega razreda«). Naklonjenost' brezposelnim rii le izraz sočutja, nenavadne ljii-hezni ali pa dobre volje, ternveč tiho /agotovilo, da si vendarle na »pravi poti«, »pravi pdziciji« — »delavski« in »revolucionarni«. Bo že res, da brezposelni mladec najlažje za-grabi kramp in tako svojevrstno podpira »revolu-cionarnost« in »delavskost« ZSMS. Zaposlitev brez preostanka bi zagotovo proizvedla zgodovin-ske pogoje za odpravo ZSMS. Zato pa se ZSMS dosti enostavneje odpove ti-stim, ki so že zaposleni, oz. že—združe-ni—v—dlu, saj je za naraščajnega razpašnika, Li se zaposli, le malo verjetno, uuJL>o ostal pravi, pristni »frontnik«, »revolucionar«, »delavec«. Ravno s tem, ko se zaposli, postane »razredni« sovražnik ^delavskega razreda«, saj bo nedvo-mno postal birokrat, tehnokrat, poslovodja, pro-tesor, preddelavec... a!i pa kaj podobnega, kon-trarevolucionarnega. (glej prispevek Zdeneta Hribarja) ' BOŠTJAN DOLENC 10. STRAN P porocilu s seje predsedstva CK ZKSi [6 problematiki jnladilvkoiigresnih| lokumentih iiTtoksičnoštr 'Kutinovo poročiio sseje predsedstva CK ZKS o\ )rohlematiki mladih (Komunist. št. 38, 24. 9. H 1982. str. 3) je aksiomatično kot lc more biti: vjsti ivojem tekstu nabere in akumulira celo vrstoL-i ¦ akrobacij, ki rezultirajoSm^opoineiTMreSn i ii?iii|tgOVe kntlkc mimo Predmeta kritike — ali kotl asulje; mi se vedno ostanejo nenapudrane « PoU0 caksnem tankem lodu pleše Kutin, ko natančno Li. /estno in skrbno beleži sklepcH!eje7jHHjMM|M Najprej pravi, da je gradivo, osnovapmgninr^^ ;kih usmeritev XI. kongresa ZSMS napisano|dl »preveč zapleteno« to je v žargonu, kTnapinTinll »takc^načilcn za naš politični besednjak.« Dalje nil .' huduje, da je v dokumcntu prcveč poudarjen ^l ?oretični del, če pa bi bi! zapisan »sočnejše«, »ra- ^H ¦zumljivejše« in »krajIe^HJHiiesanicategiSi^l Ikarncn modrih, ki bi spreminjal manjvrcdne ko-P vine v zlato, oz. teorijo v »ustvarjaini ncmir« Ic »konkretnih problemov^« Zelo preprosto in j* očitno dejstvo je. da so nm^HTdTiajnHTmJpTl f j,am v diskurzu. ki sploh ni značilen za samqu-fc pravno politično prakso, temvec |c le-ta spec.-l ^cnjieksistiral znotrai neke omejene skupine lil ¦ si je lastila dediščino marksističnc klasike, in prH [penjanje tega diskurza na politično prakso po-| ¦ meni pnstajanje na nivo n.zpJaTTHTpTKM ¦ tcm dokumentu znotraj in zunaj ZSMS- grc zil lnlVv°'.lK;UCrCKm " ie l" SpeCltlCm dlskurz ohrST ¦navdUot vseb.na. kot neraznmljiva vsebina do- ¦ kumenta, vsebina. pa je bila izvcdena zopet samoj fc^ier^zumljiv« diskurz. Za vsebino je torej ve-j Hljala »nerazumljivost«, »nerazumljivost« pa jc Hbila vsebina dokumenta, vsebina je bila oblika. B oblika vsehina. oboje pa talotropijar-par excellcrn ^^Kutin nadaljuje z bojaznijo, da mora mladinaM fpaziti, da »ne bo zašla v slcpo ulico« in sc »prcvečH ¦ lzolirala«, zato poudar|a ponicn oz. »vlotiol josnovnih ornanizaeij«. vse v nesebičnem atruizmu S |do mladine, ki sc je vendarle posula s pepeTom.l :W z-ipeh mca culpa in popravila kardinalno napakoj »v zvczi z nciziranjcm revolucionarmh tiauicij | f »zdai je tako: kot bi moralo biti! Ni potrebno poj 1 scbej aludirati kako Kutin zopct zanienjujej 1 »slepo ulico«, ki je še ni. a obstajajo možnosti I zanjo, in »vlogo osnovnih organizacij«, ki najnii [ dejansko eksistiralc; dejanskost pa je ravno | I obratna: »Slepa ulica« je realna »vloga^z^J^l [ stenca osnovnih organizacij je imachiarna, ki se I i tudl v °«kumcnt h kazH^fflCTSfl^PP i samo in ni nič drugegaTo^roHc!)a^Sf^M | nih zgodovinskih okoliščin v zavest subjekta jH ^Osnovne organizacijc ZSM (dalje OO) so pro- ¦ fano, privatno /ivljenje ZSM ki subsumira pVv I nSc!iu!71ndl^rualnegi» življenja mladinc ~fn?1 | vsak dan, čas, ritem in kjer jc polttično delovanje | I instinktivno.podzavcstno. nczavcdno. iicichcmi-| f rano — ni avtentičnosti. razkrivanja, stvari. Mla-1 i dinci so in so inventar. OO so svct seznanjenos^^ I zaupljivosti. ponavljivosti. OO so vsakdaniost |ZSM forumi so zgodovina ZSM, ki ima scveda | I tudisvojovsakdanjost. Forumirušijo vsakdanjost | j ju ima zavcst (»^rnnfarncisl« oTF^riunnosMorti- s I mov, zgodovinskost forumov, dajstvo pa je. da fc- \ nomenalni svet na nek način kaže-skriva resnico L I stvarnosti: ni možno stvarnosti razumcti iz OCTTl I ampak obratno. OO je trcba razumeti iz stvarno-1 \ sti, se pravi stvarne. take kot so. Dclovanje vsakcjj j OO^senwnjmarZ^\^eposeni»zgodcmiiskt^^ I — in ko se govori o profanosti OO, se govori o od- H tujenosti — za to antinomija zahteva praktično 8 | ukinitev fetišizma OO in forumov. praktično de-i vloge forumov se producira z edimm namenom I preglaševati praznoto delovanja OO. projekcijal L OO brez forumov pa s ciljem sproducirati dimcn-1 j zijo vccnosti, nespremenljivosti, anonimnosti dt>| j lovanja ZSM, kjer so v prvcm primeru OO nekdo j I — nihče, v drugem pa edini history—maker. ZSM | I je predvsem celotnost družbenih razmer, katerih | fcibjekt je i m|adina>- ^ kolikor ta d<^tavcliJ S rranika, se pušča prazno mesto za mistiticirane | | subiekte stvarni posameznik-mladinec pa je ven- j | ficiran lc kot orodje ali maska. Absurd Jepisati o ) rri ""i,vnK-1T]lvosti-avtomatizmu deiovanjaOO'^ '% n, ocUivanje ni niti znano niti spoznano. Gre za to. | ,! ic iroba to delovanie iztreati intimno fetišizi- | , • ,Vi /aupnosti in ga razkriti v odtujeni brutalnosti % js projckcijo le-teh (v zavest) kot absurdnosti s | iu^H! /d:! i smo pn kutinovih alegonjali: »Sc neKaj §T"~ Mladina sc ne morc in nc smc po- | LmiinpiBiiiMMiM ''""•'"''¦^•'¦^"¦¦¦¦¦""¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦bHHIIHH ¦ i. ^i^^i iiai»r^^iui»i»iii[dgnBg!g!BWHgaW^ RR HHa||8^HHMin|jilnM I ^pane ba- Hm^^^^^m^^na^^M^^^^^/^jen a odra je jviču očitno prešuštniško sumijiva in neprijetn Bogičevič jzadeva. Quid pro quo. ekstenzivnost za intenzi^ HHHtalnost »nove tovarne« za produEmSs^^f!!! la v vseilV P011^^000111^^ ki z abrakadabra lahko us, vjh pr^i lijijljigjljgji^olikoi^r^^ J3p7™njc|ukrePu — ekonomski je kvečjcmu v toliko, kol bi takšna |kor_zadeva ckonomijo oz. jugoslovansko gospc JLiij^Jdar!mO>v Bejrutu vztrajajpPalestinci i(boi Palestincev za domovino in samoodločboIze .43.: dan' cepravjc njihov položaj brezupenj Dravzanrav nifi n rlnv^k -i* ™«r vi \n i~ ^.¦raSllja' k s Paroio LAW AND ORDF.R nn,Tt^ fustvari fikcija: mi (oblast, Gospodar) šnK^ei^ >na liniji« fokus napredka itd., levo in desno grencirano s stopnjo ultraškosti_— so odklo- [ določa Sovražnika in ga ne samo določi, temveč ga jproducira, producira takšnega koi mora biti, ne kot je. Sovražnik mora opraviti svojo funkcijo. jpravzaprav niti ni človek, je zver, ki jo je treba |ubiti, je UNTERMENSCH; je ušiv, nečist, žjval- ski, epidemično nalezijiv, ln preti, aa bo pospravnj čist, ancsteziran, zdrav »svobodni svet«, v čigar srcu tudi že dcluje Sovražnikova »peta kolona« pankerji in podobni. »Palestinski teror proti| koncno obrne pioti demlurgu sameiiiu! oW>U [družbeni sistem postane nezakonit. ker je ra-[zvrednotil svoj Jastni zakon. >na iiniji« rokus napredka itd., levo ln uesno^Bprof|ucira, producira takšnega koi mora biti, ne^HsrcutudižedclujcSovražnikova »petakolona«—^^^^^^^^^^HpBH j^^^^^^^^^^^^^^^^^^fko, je. Sovražnik mora opraviti svojo fur1—p ^Bl ml ' i |i "> podobni. »Palestinski teror protiJ^^^^^^^^^^^^^^Milan Balažuj ekateri posamični vidi splošnega stanja duha, ali o teni, kako se bomo še I , OOIJ MjCiV/jt^IIlllll klanja življenje polno doživetij in pustolo\ I slavo in popularnost. Z anketo leta 1971 jt tuj očeta in mater lošno je znano, da je glavna značilnost mla-socialističnega človeka ta, da ima vrednote. ednote se merijo in izračunavajo po najmo-jših znanstvenih metodah v raziskovalnih tih in so splošno znane kot vrednote mla-socialističnega človeka. Katere so v kratkem ote mladega socialističnega človeka, kakor izmerili vznanstvenem inštitutu RK ZSMS ali v lično opremljenem biltenu? Vrednote iega socialističnega človeka, kakor so jih rilj' v znanstvenem inštitutu RTK ZSMS so v ratkem tele: mir na svetu, svoboda, enakost, varnost domovine, družinska varnost, prija-teljstvo, občutek, da so nekaj dosegli, zrela ljube-zen, resr.ica, udobno življenje, notranja skiad-nost, lepota, razburljivo žiVljenje, družbeno priz-nanje, užitek, odrešenje. Med gornjimi vredno-tami si mladi socialistični ljudje svobodno in pra-vilno izbirajo tiste, ki objektivno in subjektivno najbolj koristijo splošnemu napredku samouprav-nih socialističnih odnosov, krepijo napore za go-spodarsko stabilizacijo, razširjajo ugled neuvrše-čene politike in omogočajo ubrano življenje in delo mladega človeka v svetlih, zračnih prostorih. Zato pač ni čudno, da kar 69% anketiranih mla-fdincev med prve tri najodličnejša mesta uvršea Bcot svojo poglavitno vrednoto mir na svetu, ki nnu popolnoma pravilno sledijo svoboda in ena-kost in druge najbolj znamenite socialistične \rednote. Posebne pohvale in omembe vredno je, da po- staja mlad človek vedno bolj odporen proti gnili a\ i/ionistični katoliški propagandi. Velika večina m\adih,tako rekoč skoraj vsi, enotno menijo, da iodrešitev ni več možna in pravilna vrednota, v Ukladu s tem torej v biltenu RK ZSMS št. 33 kot "izrazitozadnja, torej najmanj pometnbna vredno- ta, figurira odrešenje. Kot je znano je mlad človek razgiban in dinamičen pojem, na znotraj živahno jrazčlenjen, na zunaj pa se pojavlja v vsaj štirih jasno in razločno definiranih skupinah, ki se potern še naprej členijo in razlikujejo v mnoštvo pisanih, nadvse zanimivih podskupin. Štiri jasno in ra- tločno definirane skupine so: . dekleta b. fantje c. funkcionarji ZSMS d. nečlani. Te ,štiri skupine izbirajo vrednote na umen način, tako, da so vse poglavitne socialistične \ rednote harmonično zastopane in se dopolnjuje-jo, manj poglavitne so zastopane le deloma, nepo-glavitne pa sploh niso zastopane. Informacije, 11. kongres ZSMS št. 33: »Analiza vrednot po skupinah pa je pripeljala do naslednjih zaključkov: v primerjavi med ne-člani in.funkcionarji ZSMS vidimo, da funkcio-narji razmeroma visoko cenijo rarburljivo življe-nje, notranjo skladnost in samozavest, medtem ko pa dajejo nečlani prednost sreči in lepoti. Glede na spo! je ugotovljeno, da so vrednote de-klet bolj poduhovljene in ponotranjene (notranja skladnost, sreča, samozavest, družinska varnost), medtem ko so vrednote fantov bolj materiali-stične in obrnjene navzven- (udobno in razbur-ljovo življenje, užitek).« Vsakemu, še tako površnemu bralcu bo takoj padlo v oči, kako so si te tako različne skupine svoje vrednote izbrale tako, da šele njih somerno sožitje in prepletanje tvori skladen in ubran po- jem mladega človeka, ki krepi socialističnega duha in je aktiven tako v svoji objektivni, kakor tudi subjektivni sredini. Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe Vrednote mladega človeka seveda niso nastale kar tako, tudi niso mlademu človeku urojene. Vrednote su pridobljene, so produkt umne in na-črtne vzgoje, za katero odvaja naša družba nepre-gledna sredstva. Mlad človek pridobi svoje vred-note v prostorih in svetlih nčilnicah, krožkih, in-teresnih dejavnostih, organizacijskih podmladkih in bre/številnih drugih napravah samoupravne so-cialistične družbe. Posebni inštituti delavske obla-sti neprestano proizvajajo nove in nove vrednote, ki jih pedagoško—znanstveni delavci, mentorji in aktivisti neumorno posredujejo mlademu človeku v procesu znanstvene socialistične vzgoje. Prav zaradi tega in pa zato, ker so potrebe druž-bene baze po vrcdnotah mladega človeka pač od-visne od velikih premikov znotraj družbene baze same, imajo vrednote tudi svojo zgodovino, kot del splošne svetovne zgodovine, ki je kot je znano zgodovina razrednih bojev. V burnem letu 1968, ko je bil naš mlad človek izredno aktiven, morda še celo bolj kakor danes čeprav ne tako pravilno, so namreč ankcte poka-zale, da »postavlja mlad človek na prvo mesto družinsko srečo in slogo, medtem ko najbolj od- ali veš, • • • — DA DA MORA Jugoslavija v tem letu od-lačati za 5,3 miliarde dolarjev dolgov. Različni izračuni kažejo, da bodo obveznosti v letu 1983 ^večje.. ^. ~^— da je zvezni sekretar za trg m splošne gospo-idarske zadeve Luka Reljič izjavil, da bo v letu [ 1983 moč opraviti le nujne korekcije cen in da naj bsi nihče ne dela utvar o nekakšni nagli liberaliza-[ ciji cen. Le-ta naj bi vsako leto t ja do 1985 porasle fza 10% letno. ~» il ____ _ — da je bilo po uradnih podatkih v Jugoslaviji v prvem polletju izplačanih 27,5 milijard dinarjev za osebne dohodke preveč. Povprečno znaša 'osebni dohodek v istem času 11668 dinarjev. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je no-minalno povečal za 30,3%, življenjski stroski pa za 29%, tako da je po dveh letih prvič realna vrednost^ppvorečnega dohodka delavca v gospo-darstvu večja za 1,3%. Obenem je v istem času v Jugoslaviji poslovalo z izgubo 3039 OZD-ov. — da pri oblikovanju osebnih dohodkov socie-lujejo življenjski stroški z 90%, delovni rezultati rga samo z 10%. v. —aa Je z^or zaruzenega aeia siovenske skupš-čine šele po drugem glasovanju in z velikimi pomi-sleki sprejel sklep o dodatnem obveznem posojilu Kosovu v višini 6,4% lanskih slovenskih obvezno- sti. — da albanski šovjnisti uporabljajo različne ob-Hke diskriminaciie do pripadnikov drugih naro-dov in narodnosti: od posrednih pritiskov, naj sc izselijo in naj prodajo posestva po nižji ceni, prek neposrednih pritiskov — pretepov, izzivanj, posil-stev, napadov na premoženje in posevke, skru-njenja spomenikov in cerkva — do diskriminacijc pri zaposlovanju, uresničevanju interesov in ob-veznosti ter pravic pri postopku pred upravnimi in drugimi državnimi organi, pri sodni zaščiti, pri uporabi jezikov, pisave... ^ajezveznizDoršprejeRako^)amnestiji, ki Jse nanaša na vse tiste, ki so se izognili vojaški ob-veznosti ter odšli v tujino in na vse vojake, ki so samovoljno zapustili svoje enote. Amnestija velja [v primeru, da izpolnijo svojo dolžnost. klanja življenje polno doživetij in pustolovščin, .slavo in popularnost. Z anketo leta 1971 je bilo ugotovljeno načelno strinjanje mladih s samou-pravnim socialističnim sistemom ter njihova kri-tičnost do posamičnih problemov.« (Informacijc, 11. kongres ZSMS št. 33) Iz rezultatov znanstvenih analiz zgodovinske-ia vida vrednot mladega človeka je torej jasno ra-zvidno, da je mlad človek prav v časih družbene krize najbolj stanoviten v svojih vrednctah in da takratše celo najbolj trdnostojinastališčusocia-lističnega napredka in družinske sreče. Posebnega pomena je vredno pohvalno dejstvo, da se mlad človek tudi v svojem najmanjšeni delu ne zavze-ma za presežene meščanske vrednote in tudi nas-ploh ne izbira med njimi. Vprašalcem zanstvenih inštitutov torej sploh ni bilo potrebno vpraševati po preseženih vrednotah kot so oborožen boj z ra-zrednim sovražnikom, kakršnakoli nepravilna po-litična stališča, politične manire nasploh, mestna tiverila, nepravilna stališča v teoriji in praksi in' druge nesprejemljive objestnosti. Iz česar sledi... c) Ponastovljenje, »da se vrednote večine slovenske mladine pri- bližujejo tistim, ki jih lahko imenujemo komuni- stične vrednote. Visoko vrednotenje svobode in enakosti je značilno za vse anketirance, še posebe; za delavsko mladino. Optimistična je tudi ugoto- vitev, da celotna populacija postavlja na prvo mesto mir v svetu, ki je povezan z visokim vred- notenjem varnosti domovine. Izkazalo se je tudi, da na slovenske vrednote vse manj vplivajo tradi- cionalne krščanske norme, ki jih nadomeščajo komiinistični inhumanistični principi.« Informa- cije, 11. kongres ZSMS št. 33). Še posebej je upad tega nadvse kvarnega vpliva viden v najbolj na- prednem delu mladih ljudi, v tistem torej, ki se najbolj zavzeto bdri za hurrianejše medčloveške- odnose. Prav ta del namreč najbolj visoko ceri komunistične in humanistične vrednote kot so družinska varnost, prijateljstvo, sreča, lepot;. sloga. Nekateri posamezniki se sicer še vedno za\ - /emajo za nepravilria in nenapredna stališča \ \ prašanjih vrednot mladega človeka, vendar tal i posamezniki celo v manjših skupinah nimajo no benega vpliva na celoto mladih še posebej v ne- katerih sredinah ne. V teh težkih časih je še prav posebej pomembno to, da mladi v svoji veliki večini trdno stojijo,na doeovorjenih stališčih in vrednotah, kajti le tako bo moč izpeljati našo primarno nalogo. Da bodo /a to primarno nalogo vsi mladi in mlad človek po-sebej zastavili vse sile ni moč dvomiti, ker so do-tiovorjene vrednote bistveni del naše primame naloee. >I/ splošnih stališč odelu in življenju je danjes ra/\ idno, da je težka ekonomska situacija v zad-njih letih pri mnogih razbila predstave o stalnem napredku. Vendar so mladi sedanjost ocenili bolj optimistično. Odstotek tistih, ki menijo, da danes živimo bolje kot riekoč, je namreč med mladinji precej višji.« (Informacije, 11. kongres ZSMS št. 33) I daj bog, da se živi vratili! Erika Nauman Pododdelek za boj proli družbenemu zlu na debelp in drobno R§. — da je po letu 1948 pribežalo iz Albanije v Ju-goslavijo 5587 beguncev, od katerih se jih je 1391 naselilo na Kosovu, ostali pa so emigrirali, predv-sem na Zahod. — dasejeod leta 1961 do 1981 s Kosova odsc-lilo več Srbov in Črnogorcev. kot pa priselilo-125 508 več! j^TTa^seji zveznega zbora Skupsčine SERJ delegat Batrič Jovanovič (Črna gora) dejal: »Ta temna plat kosovske stvarnosti je bila vse do lan-skega protijugoslovanskega upora na Kosovu za-vita v neprozorno kopreno, kar je zgolj opogum-Ijalo albanske separatiste in šoviniste in jemalo pogum Srbom in Črnogorcem na Kosovu. Danes vsakdo v naši državi ve, pa tudi mnogi po svetu to vedo, da je nasilje nad Srbi in Črnogorci na Ko-sovu v službi genocidnega načrta Enverja Hoxhe, gospodarja Albanije, in njegovih kosov-skih privržencev »etnično čistega« Kosova, ki naj bi se. kot sanjajo, nekega dne znašlo kot se-stavni del velike Albanije. Poglejmo resnici v oči: velik del tega načrta je že uresničen.< da je (bilo) niTKosovu nonfialflCT, da ljudje niso ] plačali davkov, stanarin, vode, elektrike. televizi-je, da so se vozili brez vozniškega izpita, da niso registrirali avtomobilov... — da Jugoslavija na svetovnem trgu kapitala dobiva posojila s 16 do 18% obrestmi. da se na Kosovu vsak dan pojavlja po ulicahi ia stotine letakov, povprečno 30 različnih pamfle-ftov vsak dan! _^—^_J , a je biio iraKosovu odkrito 55 sovražnOT škupin. pripadnikov štirih organizacij. Od marca '! y« 1 jc bilo prijetih okoli 700 ljudi, obstojenih >20. nekaj več kot 1300 pa je bilo kaznovanih za-tadi prekrškov^ Ia"je bilo na Kosovu letos 126 napadov na ijiijone dinarjev dnevno — da se v JugosIaVjTrnnozijo napadi na druž-1 , beno premoženje: samo letos škoda že presega 4| ! miliiarde^dinarjev^^————^—¦ ^ VniTavne varnosti v zadnjem časui prijeli pet ali šest znanih jugoslovanskih gospo-darstvenikov. V enem izmed teh primerov je bila| Jugoslavija oškodovana za 2 milijona dolarjev. da je v tujini 1335 jugoslovanskih pn*dstav^ ništcv. Mnogi uslužbenci v njih so se okoristili in .po izteku mandata ostali v tujini ter celo ustanovili llastna podjetja. ALI VFŠ..... PREPOVEDALl SMO DEFETISTIČNO RA-ZMIŠLJANJE. Mitja Ribičič, predsednik prcdscdstva CK ZKJ 12. STRAN brez njih ni športa Pričujoči članek hi slej ko prej sodil v športno ru-briko kakega za komentiranje tovrstnih dogodkov specializiranega časnika. In samo dejstvu. da je med športi in umemostjo določena podobnost, kot je razvidno iz AlthusseTJeve stratifikacije dr-žavnih ideoloških aparatov (šport je postavil ob bok umetnosti vosmem razdelku), gre zahvala, da naš list priobča tudi tale zapis. Mimo mundiala in svetovnega košarkarskega ~ prvenstva (izzveti ne gre SPEDU) teče od avgu-sta naprej v Književnih listih ljubljanskega Dela srdita polemika med znanimi in manj znanimi kritiki in literati na SJovenskem o vprašanjih lepe književnosti, še pesebftopoezije, in iijeoega vred-notenja. ¦ ¦' /<,?!,»/ ^u iie .*--- r^ -;. ¦'¦>>/ :v-. Že v maju (KL7;5;) jeCrrilKovač o^javUičte-nek Različni pogledi na jezik, v katerem avtor sumljivo meša in se poigrava s strukturalizimom in formalizmom v jezikoslovju in z ludizmom in rei-zmom v slovenski poežiji. Na ta njegov čianek se ni nihče odzval in je ostal, upajmo, nezapažen. Kovač je nadaljeval s serijo člankov v avgustov-skih KL in nanje se je odzval Poniž. Vzporedno s Kovačem je v KL objavil odgovor Tarasu Ker-rnaunerju (Nova revi ja) Janez Strehovec o svojem pojmovanju estetike in estetskega. Ponižev napad na Kovača pa je bil take vrste, da je povzročil pravo malo zmedo. Oglasili so se Kovač, ki ni od-stopal od svoje rnetodologije, Strchovec, ki je v svojem zagovoru zagovora vedno bolj vodenel, Janez Menar, ki ima Poniža, kot je to razvidno iz njegovega prispevka, že vrsto let v želodcu zaradi slabe Poniževe occne njegovih pesmi, in Jože Ja-voršek, brez katerega ne mine spodobna polemika o tozadevnih vprašanjih na Slovenskem. Kasneje - . se je oglasil tudi Želko Kumar, ki se je galantno ponudil, naj mi bo ta primerjava dopuščena, Li rilu Kovaču za oprodo. Matej Bor pa je polemiko pokomentiral v dveh svojih »bleščečih« epigra-mih, tako da je bilo in je vse skupaj že prav neoku--sno. Udeleženci polcmike so obšli, mimo redkih ^ i/jem, vsa pravila primernega obnašanja, ne glede na mero in mejo, vse za učinkčvitejše smcšenje in popolnejšo diskvalifikacijo nasprotnika. Osnovno vprašanje polemike je razmerje med staro in novo poezijo, oz. med poezijo humanistov in poezijo reistov-ludistov, kot problem zastavi Kovač. Poznavalcem poezije na Slovenskem je očitno, da poezija zadnja leta ubira druga pota kot jih je do sredine sedemdesetih let in v odklonih še nekaj let kasneje. Pojav kritiki imenujejo različ-no, še najprimernejši izraz je postmodernizem. O tem se govori veliko in celo Sodobnost, »najime-nentnejša« slovenska književna revija, je spo-mladi objavila temo » Postmodernizem — kaj je in v čem ga vidimo« kot stalno rubriko v letošnjem letu. V tej luči se kaže polemiziranje v Delu dokaj nenavadno in giede na žolčne izbruhe posamezni-kov, ki se v končni konsekvenci prevešajo v docela osebno obračunavanje, tudi anahronistično. Vprašanje, ki si ga zastavljam v tem članku ni v popestritvi polemiziranja v K.L s še enim prispev-kom, ki bi poskušal s sebi lastnih pozicij osvetliti predmet polemike, temveč se nanaša na polemiko kot tako. Zanima me mehanizem nolemike in tisto kar je v njej več, kar sili čez rob. Ne o tem kar po-lemizatorji hočejo povedati, ali bi hoteli po-vedati, temveč o tem kar dejansko pravijo. Tisto kaT lahko rečemo o umetnini kot njeni poznavalci, se nikoli ne ujema s tistim, kar umet-nina pravi osebi, kajtigreza ireduktibilno razliko, ki ločuje obe obliki diskurza drugo od druge. Ta pa se pokaže že ob prvem analizantu Cirilu Kova-ču. Kovač v treh nadaljevanjih »ovrednoti« so-dobno poezjjo glede na preteklo poezijp, glede na njeno filozofsko-lingvistično ozadje in glede na njeno recepcijo. Kovač z enciklopedičnim poznavanjem lite-rature in lingvistike navidez tudi vsako svojo trdi-tev argumentira ali vsaj podkrepi. Toda lingvisti in vsi tisti, ki lingvistiko občasno kličejo na pombč, nasedejo običajno na težavah, ki izhajajo iz ne-poznavanja igre ideoloških učinkov v vseh diskur-zih. Že na prvi pogled bodc v oči Kovačev način pisanja, ki ni prepričevar.je, temveč poučevanje, značilno za šolski aparat. Kovačeva tendencioz-nost se razkrije prav v finalu njegove rianizanke v treh dejanjih z naslovom Odkrivanje človeka in družbe(KL, 5., 12. in 19. 8.) Vpodkrepitev vsega povedanega Kovač s privoljenjem svojih učenk objavi v zadnjem nadaljevanju za dramatični fi-—¦M nale dve diplomski nalogi z naslovom Umetnost odkriva čldveka in družbo. Ena od obeh učenk (obe* kot njun učitelj odklanjata reizem-ludi-zem) svoj spis zaključuje s stavkom: »Najbokakorkoli. umetnost je bila, je in bo po- treba vsakega človeka.« Ta stavek pa je tiidi nad- ¦"^ naslov Kovačevih nanizank in ima tako mesto, ki . mugrekotiridikatorjuKovačevihpedagoškihpri- zadevanj. S tem je Kovač tudi najbolj rtaivnemu ' bralcu razkril, v kakšnem polju se gibfje in kaksen diskurz (ga) ohvladiije. Naivrtemu bralcu se vsi- Ijuje misel, da so ta razmišljanja obeh dijakinj re- levantna za Kovačeva izvajanja, saj prihajajo izpod peres aagajivih, nedolžnih, bistrih mladih >rc, ki čutita, ko.t naj bi vsak nepokvarjen človek tudi čutil (namreč, gnus in gnev do reistično-ludi- stične poezije). Toda, kaj res čutita dijakinji? Na- slov ju ne neobvezuje-toliko, da ne bi mogli pisati o katerikoli umetnostni veji, ne le knjiže\ nc sti, o katerikoli zvrsti književnosti, ne le poeziji, o ka- terikoli poeziji, ne le o reizmu-ludizmu, in kakor- koli ne le ouklonilno. Kako to, da se spisa idejno in tematsko takQ pokrivata? Ali bi se res lahko od- ločali? Vsiljuje se mi umazana misel, da jima je, in vsem drugim nesrečnikom, torej: da jim je (zdaj ga lahko imenujem že s pravim imenom) profesor ^ Kovač temo in obdelavo teme brezsramno sugeri- "^ ral, bodisi tik pred začetkom pisanja, bodisi v izo- braževalnem postopku, kar pa niti ni več važ.no. Saj pravi Kovač: ».... tem mladim prijateljem smo dali letos za diplomsko nalogo iz slovenščine temo...« (KL, 19.8J In ti »m!adi prijatdji« so hočeš nočeš vpeti v institucjjo šole in čim bolje se bodo znašli znotraj nje ter se tej instituciji podre-dili in se ji uklonili, tem večji bo njihov uspeh. Kaj pa institucija od njih pričakuje pa najbistrejši »mladi prijatelji« že vedo. V odgovoru Ponižu, ki ga je obtožil, da v šoli enostransko prikazuje ra-zvoj slovenske poezije, Kovač nasede in začne pripovedovati o čem in na kakšen način predava v soli. Kovač tako ne razlikuje le dobre in : slabe poezije, temveč tudi pravilno in napačno. Najprej nam kot dijakom razloži, kaj je tilozofsko estetska semiotika in nato ugotovi, da Šalamunovi verzi »niso v skiadu s to semiotiko, ker niso povezani z vsakdanjim jezikom in ker nimajo za cilj misel, kar zahteva ta veda« (KL 16.9.). Toda že v KL 7. 10. je nestrpnejsi: »Napačna je misel nastrani 150 Antologija konkretne in vizualne poezije): Osvobodite besede. Spoštujte besede. Ne dovoli-te, da jih osužnijo stavki. (...) z vidika psiholingvi-stike in fenomenologije beseda šele v stavku dobi dokončni pomen.« In na koncu članka brez sle-herne zavorc priznava za kar ga že ves čas sumi-mo: »!n ko si kot profesor služim vsakdanji kruli, vrednotim z ocenami od k»nezadostno« do »od-lično«. Zato vrednotim tudi poezijo.« Izkušnja vladajočega institucionalnega rituala šole mu po-meni povsem zadostno tormo, da z njo drži v škripcih ludi ideološki aparat umetnosti. Institu-cija šole pa ne obvladuje le Cirila Kovača. Želku Kumarju, ki.sicer ne prispeva česa nove-ga, se ideološki aparat šole zasidra v dvLh točkah. »Prof. Ciril Kovač pa nas je tokrat ugodno prese-netil (...),« začenja Kumar svoj članek. Imc Cirila Kovača je izpisano s pravim imenom in nihče drug si ne drzne imenovati ga. Ime Profesor nepo-sredno aludrra na Kovačevo zavezanost instituciji šole. Ih: > V času ko nam v zamejstvu nasilno za-sedajo slovenske šole (...), je nujno, da tudi litera-tura prcvzame narodno-obrambno in socialno-kritično vlogo.« (oboje KL, 30.9.) Čeprav tazad-nja misel sama po sebi opozarja le na etnocid v. zamejstvu, je Kumar z njo odlično zadel zvezo med literaturo in šolo. Ideološki aparat šole je nad vsemi ostalimi ideološkimi aparati, ki so temii po-drejeni. Oe je ideološki aparat št. 1 v nevarnosti, naj se mobili/irajo \si ostali ideološki aparati za njegovo obrambo. Tudi .tavoršku se diskurz šole vtihotapi v nje-gova članka, kar se kaže vsaj v dveh točkah: V svojem prvem prispevku ugotavlja, da mladina Šalamuna sploh ne pozna, Prešerna pa da poznajo že prvčki. (KL, 9.9.) Ne pristavlja pa, kdo ima za-sluge za to. In: V svojem drugem prispevku disk-valificira Poniža kot subjekta in ga vzpostavlja kot individua skupinske glave »made in Tvrdka Ahac&comp.« (KL, 30.9.). Na tem mestu spet zadanemo ob institucijo šole. S prispevkom ideo-loških principov v Menartovem pisanju pa se žc bližamo dramatičnemu koncu. Gre za Menartov očitek »naj DenisPonižtoteoretskopridigodrži v filozofsko—literarni kapelici svetega Ahaca ob žegnanju svoje sekte.« (KL, 9.9.) Poniž naseda tako ideološki predpostavki, kot tudi metaforiki skozi katero le—ta govori: »Ker menim (...), da me pokojna profesorja Anton Ocvirk in Dušan Pirjevec spioh nista spridila, bom pač svoje reči počel dalje, kot sem jih do sedaj.« (KL, 16.9.) — Pristajanje na ideologijo.« Nasprotno pa Jože Ja-voršek, užaljen, ker ga imam za zmerjavca, vseeno skuša rešiti mojo pogubljeno in zapeljano dušo, ki po besedah nadpesnika Janeza hodi molit pred Ahačevo kapelico (če bi hodil v njegovo ali Jože-tovo, bi bilo vse prav, ker bi bil Pravi Slovenec!)« (prav tam) — Potrditev metaforičnega instrumen-tarija. Na tcm mestu je napočil trenutek, ko lahko rečem: polemika je s to naravnanostjo metaforič-nega označevanja vlatlajočega ideološkega apa-rata s sakralnim zadela žebljico na glavico. v srednjem veku je bi!a vladajoči ideološki aparat države religija. Na Slovenskem pa je cerkev obdr-žala primat še dolgo potem, vsaj do konca prejš-njega stoletja. Cerkev je zamenjala šola, kar se bolj ali manj nazorno vidi tudi v obravnavani po-lemiki. Anton Mahnič je bil eden zadnjih pri nas, ki je konec prejšnjega stoletja preverjal in vred-notil literaturo glede na to, koliko je v njej pri-sotna misel o Bogu in ali se ujema z dognanji teo- « logije. Ciril Kovač (kot najizrazitejši) pa ni ne prvi, niti zadnji, ki literaturo podreja diskurzu šole. Diktat šole ni bi! izražen prvič in tudi ne samo nad literaturo. (Toporišičevo jezikoslovje je bilo diskvalificirano s strani javnega mnenja: šolar- . jem predstavljaoviropri učenjuzakonito^ti mate-rinega jezika, pa čeprav Hiengova hčerka sama resda nima večjih težav. — KL, lansko leto) ' Ideologija šolske institucije ni edina, ki obvla-duje polemiko v Delu. je pa morda najizrazitejša in najbolj razmisleKa vredna. Trenutno vodi / največjim številom poslanih člankov na lestvici Ciril Kovač in vse kaže, da bo imel tudi zadnjo be-sedo (oz. da bo dosegel zlato odličje). Na koncti mi preostane, da polemiko najtopleje priporočim bralcem z močnimi živci, kajti gre za napeto in ra-zburljivo branje. ^ ^t t fl Mihael T. Bregant Poljščica pri Bledu it's only rock and roll! — ali res samo U Tribuna je študentski časopis. Seveda to že veste. In kaj ima z njo opraviti rock and roll (če to frazo pojmujemo kot sinonim za popularno glas-bo)? Verjetno bolj malo, oziroma toliko, kolikor se naj bi študentje zanimali za tovrstna dogajanja. Toda to je le navidezno pomanjkanje povezavei saj je popularna giasba še kako pomemben del mladinske kukure in preživljanja prostega časa, da socializacije niti ne omenjam. Vsak od teh pojmov pa skriva v sebi določen način obstoja so-cialne realnosti, torej realnosti katere del je tudi popularna glasba, pa ne samo njen del, ampak se nanjo vežejo še druge oblike delovanja in dogaja-nja, kar vse skupaj tvori dovolj kompleksen splet medsebojnih razmerij zabave, zavzetosti, eskapi-zma, iskanja alternativ, ali pa pasivnega použiva-nja tistega,kar industrijazabavepač nudi. Vseka-kor je popularna glasba pomemben del vsakdana, pa čeprav predstavlja kuliso za ostale aktivnosti ali -neaktivnosti, torej še ne igra aktivne vloge v pro-cesu njenega použivanja. Tribuna je v svoji zgodovini posvečala tej tema- tiki le občasne zapise, ki se seveda ne približajo kakšnemu resnejšemu in rednemu obravnavanju popularne glasbe, kaj šele kakšni izdelani uredni-ški politiki in usmeritvi. V zadnjem ietu se je izka-zalo, da te področje ne sme biti več zanemarjeno, toda v jurišu na prazne okope demoraliziranega časopisi so pisoči dosegii le jalovo zmago. Jalovo zato, ker so si jo izborili osamljeni in tako plasirali v Tribuno kar nekaj člankov (intervjuji, ocene), ki jih bom rajši (besedni preciznosti na ljubo) ime-noval poljudne zapise. In v teh zapisih se je začelo konstituirati Tribunino obravnavanje popularne glasbe. Priznati moram, da je to sicer res premik od niča, toda v konkretnem primeru je^to bi! pre-mik k še večjemu niču. Seveda govonm o vsebin-skein niču, napačnemu dojemanju in nesposobno-sti razumevanja, kar je sicer rezultiralo v živah-nem, potentnem stilu, po svoji vsebini pa je prista-jalo v nepopravljivi indolentnosti in paberkovanju. Torej bi lahko rekli: »Bolje nič kot nekaj, če je ta nekaj takšen.« Ta »nekaj« pa je seveda redno obravnavanje rocka in nanj vezanih pojavov in sopojavov. Z letošnjim letnikom se Tribuna loteva polja popularne glasbe bolj sistematično in kontinuira- no, pri tem pa nikakor ne namerava gradif takšnih temeijih, kot bi se dalo sklepati iz nj« lanskih številk. To pomeni, da uvaja redno rubriko, ki bo svečena popularni gfasbi. Pri tem bo seveda p darek na angažirani in takšni glasbi, ki pom iskanje drugačnega vzpostavljanja odnosov zi traj nje same, kot ga producirajo priznani in b razsirjeni mediji. Pri tem je samoumevno, d< obravnavanje glasbe ne bo omejile na svoj rei vat, ampak jo bo dojemalo v vseh potrebnih na zavah na industrijozabave in masovn« kulture. tem je to seveda samo izhodišče, začetek drug nega pristopa, ki ima.vse možnosti, da prerasl kvalitetno in kritično uredniško politiko obrav vanja popularne glasbe vsaj kar se tega časoj tiče. Pri tem so seveda še kako potrebne pisoče m< avtorji, ki jih to področje zanima in so se p pravljeni aktivno vključiti v to spreminjeva prakso obravnavanja in dojemanja popula glasbe. Namen rubrike ni, da bi jo pisal le en s avtor in jo imei v zakupu, prav tako ni pris omejen le na en način mišljenja in sprejema popularne glasbe, arapak je pogojen le s kvalil in aktivnim, zavzetim odnosom do tistega, nekdo zapiše. Toleranca in dopuščanje drugačj mnenj je seveda za takšno sodelovanje preda goj- V praksi pa to pojeni, da vas vabimo k sod< vanju pri oblikovanju rubrike o roku v Tribi Dobrodošli so vsi, katerih odnos do rocka in pularne glasbe ni indiferenten. Pri tem pa je veda pomembno, da prinesejo s; seboj L ^ ideje, predloge ali pa tudi že napisane tek^ le z določeno zavestjo (kaj bi hotel delati'.' čakovati tudi takšne rezultate, ki s.mo si j lety zastavili. In za obisk na uredništvu i; izbiro dva dneva. Ponedeljek od 10 — 11. četrtek od 12 — 14 ure. Naj poudariiii, daj pojem popularne glasbe tako Širok, da je prosto za vse, tudiza tiste oblike glasbe, ki pomen; negacijo. Zatorej naj vas naziv ne m membne so ideje in morda jih lahko ur ravno tu. Rock and roll je lahko še mnogc samo to — rock and roll! -RV1EW S TOV. DR. MATEVŽICEM JM I MOŠKEGA ODDELKA UNIVER-STNE PSIHIATRIČNE KLINIKE LJUB-JA - POLJE zgodovina bolnišnice: kno je, da je bolnišnica velikokrat spreme-roj naziv. Med drugim je bila nekdaj Noriš-jddelek, nato Deželna blaznica Kranjska, imela je imena, ki se danes zdijo nekoliko la. Pozneje se je imenovala Bolnišnica za ie bolezni, nato je bila Psihiatrična klinika, jpa se imenuje Univerzitetna psihiatrična la. Spreminjalo se je tudi ime kraja, včasih se jnoval Studenec — ob tem imenu pa so lju- aeli slab občutek — zato se je preimenoval v Nato se je imenoval Ljubljana, ko pa smo I na poštne številke, je Ljubljana—Polje do- tojoin pri tem je tudi ostalo. Na istem mestu, 3ji danes bolnišnica je bil nekdaj živalski vrt. snica sama pa je.stara nekaj nad sto let. |elki 2. in 3. sta najstarejša, seveda pa so poz- se pravi pred drugo svetovno vojno, postavili ejše«). Pred približno desetimi leti so podrli i, ki je omejeval bolnišnico od »zunanjega <. (Na zidu je tudi spominska plošča posve- smim žrtvam letalske nesreče, ki se je zgo-red drugo vojno.) Prav tako so odstranili [ešetke iz okenjskih okvirov (ostale so le na treh...). lienti v »stanh časih« praktično niso imeli »svobode«, saj so bili oddelki zaklenje-tna pa so bila skoraj do vrha zazidana. ^lki so bili podobni jetniškim celicam in tudi (i sedosamih pacientov niso obnašali kdove jgače kot do jetnikov. To so bili po večini li Ijudje brez ustrezne izobrazbe. Prav tako zelo malo psihiatrov, saj je tedaj veljala ^trijaza »manjvredno« medicinsko vejoin so ta poklic odločali le nekolikočudaški »tipi«. atka zgodovina sedanjosti bolnišnice: ij je seveda vse drugače, kot je bilo pred jmi leti, še za časa zidu okrog bolnišnice, re- ia oknih, prisilnega dela v delavnicah, kjer se [zastonjsko delovno silo okoriščala država, psihiatri niso več čudaki, saj je psihiatrija po- enakopravna drugim smerem v medicini. | so oddelki odprti, pacienti odhajajo ob pet- jmov na vikend, med »prostim« časom se rjajo s športno dejavnostjo (za bolnišnico je avnikuigriščeza mali nogomet, med objekte ii tudi telovadnica), kulturno (večkrat imajo razstave akademski slikarji in kiparji, ob avahpa so razgovori) dejavnost samo pa ra- pacienti v svojih ateljejih, kjer izdelujejo ^ličnejše vrste ročnih izdelkov. Dvakrat, tri- jletno imajo tudi skupne izlete v naravo. Tako • vj-ogarskodolino, Aljaževdom v Vratih.... bolniški stalež, nato pa pridejo k nam. Najprej je seveda treba urejati za mesec dni nazaj »boini-ško«. Povečini naletimo na voljne odzive. Z de-lovno organizacijo se to da urediti, čeravno so ga tam že izpisali iz rednega delovnega razmerja, saj se po več dni ni javil na delovno mesto. V nekaj primerih pa smo morali posredovati tudi s sodiš-čem združenega dela. Imamo pa težave zlasti pri alkoholikih, kar pa je razumljivo z vidika delovne organizacvije, saj on tam dela »plave«, manjka, in seveda samo čakajo, da se za znebijo. Ko ga pa nekaj dni ni v službo, ga enostavno izbrišejo. Tu se pa pojavljajo večje težave. Pri pravih duševnih bolnikih pa imamo težave takrat, če je na delov-nem mestu povzročal težave, konflikte. (Dozde-valo se mu je, da ga delovna organizacija prega-nja). Zaradi tega je bil moteč, in se ga seveda poizkušajo znebiti, s čimer imamo tudi probleme. Lahko rečem, da imamo skoraj vedno kakšno tožbo na sodišču. Vprašanje: Veliko se govori o problemu nar-komanije. Kakšno je vaše mnenje o tem? Odgovor: Mislim, da narkomanija ni problem. Problem je alkoholizem. To mi stalno poudarja-mo. Recimo, marihuana, hašiš, (te mehke droge); mislim, da tu ni problema, da to jemlje nedorasla mladina, ko pa se zaposli, konča študij; preneha s tem. Nevarnost je seveda v tem, da bi ne prešla na trde droge,. morfin... To je seveda bolj problema-tično, toda tega je zelo malo. Povem vam, da vi-dimo tu v bolnišnici komaj enega na leto. Mogoče imajo na Poljanskem nasipu več teh primerov. Mi sprejemamo take narkomane, kjer nastopijo za-radi jemanja mamil hujše telesne ali dušfevne motnje. Recimo, narkoman lahko postane zaradi zročimo božjastnemu podoben napad. Vprašanje: Kako deluje EKT? Odgovor: Že dve leti pred odkritjem EKT je ameriški psihiater Meduna objavil rezultate uspešnega zdravljenja duševnih bolezni, pn kaie-rih je z vbrizgavanjem kemičnih sredstev pri bol-nikih izzval božjasti podobne napade. Opazil je namreč, da shizofreniki skoraj nikoli niso imeli božjasti in je zato analogno poskusil z umetnimi božjastnimi napadi vplivati na shizofrenske bole-zenske znake. Njegovemu zgledu so sledili številni zdravniki in poskušali izzvati »čiste« epileptifor-mne napade. To so takšni, pri katerih bi nezavest nastopila hitro, brez neprijetnih uvodnih pojavov. Petnajstega aprila 1938 sta Bini in Cerletti pri 39-letnem inženirju z električnim sunkom 110 vol-tov; ki je trajal pol sekunde, izzvala epileptifor-men napad, po katerem je bolnikova dotedanja miselna razrvanost v hipu izginila. Po dveh mese-cih takšnega zdravljenja, so bolnika zdravega od-pustili, potem ko je prejel vsega štirinajst elektro-konvulzij. Kasnejše proučevanje delovanja električnega toka na možganovino ni dokončno pojasnilo zdravilnega učinka EKT, vendar kažejo zadnji iz-sledki, da gre za posledice povečane občutljivosti postsinaptičnih živčnih končičev za nevrotransmi-terje. ^ Vprašanje: *Ali ni EKT morda kdaj bila sred-stvo mučenja, kar še zdaj trdijo nasprotniki to-vrstnega zdravljenja? Odgovor: Zaradi dramatičnega videza, ki ga EKT v nudi v svoji nemodificirani izvedbi, nepou-čeni lahko to ocenjujejo kot mučenje. Isto napako bi napravil tisti, ki bi primerjal kirurgovo uravna-vanje izpahnjenega sklepa s trganjem udov na na- Odgovor: Sodobna EKT si prizadeva omiliti oziroma odpraviti vse nezaželene stranske pojave, zato dobi bolnik kot uvod v EKT sredstvo, ki pre-prečuje prekomerno slinjenje, pol ure kasneje pa sredstvo, ki povzroči ohlapnost mišičja. Ker ob tem postanejo ohlapne tudi dihalne mišice, mo-ramo bolnika umetno ventilirati. Občutek, da ne more vdihniti, kadar bi to želel, bi bil za bolnika hudo neprijeten, zato hkrati s sredstvom za relak-sacijo dobi tudi uspavalo s kratkotrajnim učin-kom. Bolnik zaspi in ko postaja dihanje neena-komemo, kar je začetni znak mišične relaksacije, mu vpihamo nekoliko čistega kisika, med zobe pa dobi tampon, ki prepreči morebitni ugriz v jezik. Ko preko elektrod, postavljenih na teme in sence steče električni tok, le lahen izteg stopal označi tonično fazo, trepetanje očesnih vek pa kloriicno7 Bolniku spet vpihamo malo čistega kisika, po nekaj sekundah pa zadiha sam. Po nekajminut-nem dremežu je bolnik že sposoben za pogovor. Vprašanje: Kakšno napetost uporabljate pri EKT, kolikšna sta jakost toka in trajanje? Odgovor: Napetos znaša sto ali več voltov. Se-veda so v rabi različni elektrokonvulzatorji; neka-teri med njimi imajo tudi možnost spreminjanja izhodne napetosti. Jakost toka, ki steče skozi iriožganovino je sto do tisoč petsto miliamperov, kar pa se spreminja glede na omski u.por tkiva in razdaljo med elektrodama. Čas aplikacije znaša od ene desetinke sekunde do desetih sekund. Vprašanje: V predpisih o tehničnem varstvu je omenjeno, da lahko povzroči smrt že napetost, ki je višja kot petinšestdeset voltov. Ali ni EKTživ-ljenjsko nevarna za bolnika, če znaša napetost sto voltov ali celo več? Odgovor: Res je,'že napetost sedemdesetih vol-tov lahko povzroči smrt, pogoj je seveda, da steče tok preko srca. Srce ima namreč svoj lastni živč-no-mišični vzbujevalni sistem, ki skrbi za ritmično * krcenje. Električni tok omenjene napetosti lahko povzroči porušenje osnovnega ritma srca, tako ime-novano fibrilacijo, ki lahko privede do smrti. To stanje prekinemo in srčni ritem ponovno uredimo, čepreko posebne naprave spustimo skozi srce električni sunek 220 voltov^ ali celo več. ____ V možganih se kažejo posledice prehoda elek-tričnega toka kot absenca, to je kratkotrajna pre-kinitev miselnih funkcij, ali kot generalizirani epileptiformni napad. Vprašanje: Ali EKT res izbriše spomin? Odgovor: EKT povzroča popolno spominsko vrzel za čas nezavesti, blažje motnje zapomnivosti za čas pol do ene ure po aplikaciji, to je v času dremavosti in le s psihološkimi testi ugotovljive prehodne motnje kratkoročnega spomina, ki izgi-nejo v treh tednih. Spremembe krivulj električnih r pečejo čevapčiče in se lepo . Vprašanje: Ali vpliva javno mnenje na delo >otraj ustanove (sojenje Trobcu...)? Odgovor: Te vplive opažamo v dveh skrajno-iih. Prva skrajnost je ta, da pripeljejo bolnika, in hočejo, da pri nas ostane trajno, da ga pozneje ne moremo več spravit ven. Tudi to se je dpgajalo. Ta primer je v večini pri alkoholikih ali pa pri starej-sih ljudeh, ki se jih hočejo svojci iznebiti na eno-staven način. Potem pa rečejo: »Ja, kar imejte ga!« To je ena skrajnost, druga pa je, da ljudje, ki imajo neko nezaupanje do nas in zlasti do naše te-rapije, mislijo, da se tu dogaja ne vem kaj (v zvezi s sojenjem Trobcu), da bomo naredili ne vem kaj pri bolniku, nas v zvezi s tem skoraj zaslišujejo, kaj da se bo pa sedaj zgodilo z bolnikom. Nekako so nastrojeni proti nam. Je pa res, da pri teh bolni-kih opažamo patogeno družinsko okolje, kjer so svojci skoraj huje moteni kot pa pacijenti, ki pri-dejo sem. Pacient se pusti zdraviti, toda svojci so potem tisti, ki so neuvidevni. Skratka, opažamo neko patogeno okolje. V manjši ali v večji meri se bolezen lahko kaže tudi pri svojcih in ravno ti nam delajo največje težave. Vprašanje: Kakšen je odnos današnje družbe do tako imenovanih duševnih bolnikov? Odgovor: Mislim, da se je delno ta odnos po-pravil. Takšnega strahu pred našo bolnišnico, kot je bil nekdaj, ni več. Večina ljudi je uvidevna do nas, seveda pa še vedno obstaja gotova vrsta Ijudi, ki psihiatrije ne poznajo, se je bojijo, zato se še vedno pojavljajo mnenja o bolniku, ki zapusti našo bolnišnico, da je nevaren, agresiven, kar naj bi bil nekak znak za duševno bolezen (za laika). Ta odnos se kaže na nek način tudi v tem, da nikoli ni dovolj denarja za psihiatrijo. Že od nekdaj je bilo tako, da so psihiatrijo »porivali« na periferijo mesta. Nekako se je družba sramovala duševnega bolnika, obenem pa se ga je bala, ker ni razumela njegovih duševnih »zadev«, ravno zaradi tega, ker jeduševni bplnik »manj vreden« kot telesni bol-nik, je bilo za družbo dovolj, da so dali na razpo-lago stare gradove, kasarne itd. Imam pa vtis, da se zadnja leta stvar izboljšuje. Tudi predsodki se ¦¦ razgubljajo. »Vprašanje: Kako sprejema okolje pacienta, ki fje zapustil psihiatrično bolnišnico? Odgovor: Večinoma imamo dobre izkušnje. Psihiatrična službas je v glavnem teamsko delo. Pri nas sodelujejo s^cialna služba, psihologi in pa seveda psihiatri. Urejamo veliko zadev za pacien-te. Nekateri seveda niso kritični do svoje bolezni, ostajajo doma, ne hodijo v službo, zaradi svoje brczvoljnosti ne gredo k zdravniku, da bi jim dal mamil duševno bolan. Dobiva privide in podobno, ali pa ima hujšo telesno okvaro, slabost, pojavi se naprimer slabokrvnost ali pa ne more več hoditi, ker so okvarjeni živci... Take seveda sprejemamo, toda poudarjam, da je takih primerov zelo malo. Mislim, da so Ijudje v večini primerov prešli na alkohol. Pred leti pa so se pojavili primeri mešanja Artanas z alkoholom. Vendar to uspešno prepre-čujejo s pisanjem »dvojnikov« (receptov). Glede narkomanije bolj napenjajo, to je seveda zani-mivo za časopise,Lf- tezalnici. Draženje kože povzroči občutke »trese-nja« ali bolečine le pod pogojem, da je zavest ohranjena, pri EKT pa je kot pri naravnem bož-jatnem napadu bolnik za krajši čas nezavesten in torej ne more doživljati bolečin. Vprašanje: Kako bolnik doživlja EKT? Kako to, da nekateri opisujejo v tej zvezi krče in boleči-ne, vi pa trdite, da je bolnik ob EKT nezavesten? Odgovor: Kot sem že omenil, nastopi med EKT nezavest, ki jo ob nemodificirani izvedbi sprem-ljajo najprej toničen (tog) krč, nato še serija klo-ničnih (ritmičnih) krčev in apnoična pavza (krat-kotrajni zastoj dihanja). Pri zelo mišičastih bolni-kih bi mogli ti krči povzročiti poškodbe mišičja ali celo kosti, če bolnika med EKT ne bi varovalo po-sebej izuraeno osebje. Možno je, da bolnik ka-sneje čuti zmerne bolečine v mišicah (mialgia, »muskelfiber«) in čeprav se samih krčev ne spo-rninja, mu lahko manjkajočo predstavo o dogaja-nju nadomesti domišljija, ali pa nazorni opis pri-sotnega sobolnika. Vprašanje: Ves čas govorite o nemodificirani EKT. V čem se razlikuje sodobna EKT od prvot- elektrosok: zdravljenje ali tortura možganskih potencialov (EEG), ki jih beležimo neposredno po EKT trajajo do dva meseca. Ob-sežnejših in trajnih izgub spomma EKl ne more povzročiti, saj je prekinitev zavesti kratkotrajna in spominska funkcija začne »delovati«, brz ko se bolnik prebudi iz narkoze. Vprašanje: Kaj lahko poveste o pnsilnem zdravljen ju z EKT, oziroma uvedbi EKT brez po-prejšnje bolnikove privolitve? Odgovor: Indikacijsko področje EKT je po zadnjih podatkih svetovne strokovne literature spet vse širše in pomeni EKT aktivni del kombini-ranega zdravljen ja z nevroleptiki, vendar predstav-ljajo nekatera duševna bolezenska stanja neod-ložljivo nujnost za uporabo te terapije. Sem sodijo vznemirjena depresivna stanja s samomonlno ogroženostjo, akutne oblike katatonske shizofre-nije, razna grozavostna stanja, popolno odklanja-nje hrane in pijače ipd. Opustitev EKT v teh pri-merih bi pomenilo namerao odrekanje pomoči življenjsko ogroženemu, kar je ne samo neetično, ampak tudi kaznivo. EKT kot sestavni del zdrav-ljen ja drugih psihotičnih stanj je brez bolnikovega poprejšnjega soglasja umestna le, dokler je nje-gova bolezenska neuvidevnost še tolikšna, da ni sposoben presojati pomena zdravljenja in pri njem sodelovati. Izraz prisila je torej v tej zvezi nesprejemljiv in izhaja iz nepoučenosti ali kar je še usodnejše, iz hotenega zanikanja, da duševne bolezni sploh obstajajo. Odkrit pogovor med zdravnikom in bolnikom bo morda nekoliko zmanjšal negotovost in boja-zen v zvezi z uvedbo EKT, dokončno pa bo utrdilo bolnikovo zaupanje v zdravljenje, hitro pojema-nje neprijetnih psihotičnih doživljanj. Ta oblika zdravljenja duševnih bolezni je kljub statistično in klinično preverjeni učinkovitosti in uspešnosti v zadnjem času povsem nezasluženo dobila zlovešč sloves, posebno po netočnem in spektakularno-tendencioznem opisovanju in prikazovanju v lite-raturi in filmih, pri čemer so uporabili okolje psi-hiatrične bolnišnice le kot zastrašujočo sceno. Ker so tovrstne izkrivljene predstave o EKT, ki jih po-sredujejo masovni mediji, nepoučenim dostop-nejše kot suhoparna strokovna Iiteratura, ni čud-no, da nastajajo ugodni pogoji za razvoj faznih manipulacij z učinki terapije. V^prašanja, ki so jih že in jih še bodo zastavljali študenti raznih fakultet ob prvem stiku s psihia-trično ustanovo zapisal in nanje odgovoril. Vanja Rejec 14. STRAN dokumenta 7 \ Kasslu Letos je od 19. junija do 28. septembra pote-kala v Zvezni Republiki Nemčiji v Kasslu »Do-cumenta 7«, razstava, ki je rezime sodobne umet-niške produkcije in ji obenem zarisuje-predstav-lja meje po merilih vladajoče ideologije. Ze od razstave v Dresdenu leta 1927,Nemčija za-radi zgodovinskih okoliščin ni bila več prisotna na razstavnem prizorišču, kar je pogojevalo ustano-vitev Documente v Kasslu leta 1955. Za začetek parafrazirajmo Paula Groota, av-iorja teksta »Duh Documente 7«, ki je nastal v zvezi z njegovim razgovorom z Rudijem Fuch-som, umetniškim direktorjem Documente 7, kjer pravi, da kljub bolečemu znamenju vojne mora biti kulturna atmosfera, ki je navdihnila mesto Kassel in omogočila organizacijo Documente, še občutena, kajti to mesto je sedež humanizma in demokratičnega Iiberalizma. Če ob tem upošte-vamo še izjavo Rudija Fuchsa, kateremu se zdi geografski položaj Kasslazelopomemben, kajti je na meji z Nemško Demokratično Republiko, in če k temu prištejemo dejstvo, da je za Docuiriento 7 zagotovljenih okoli 7 milionov DM, ki so jih pri-spevali, kot tudi za vse ostale Documente, Fede-ralno ministrstvo za notranje zadeve, pokrajina Hessen, Documenta sama in mnogi drugi pokro-vitelji, lahko samo ironično zatrdimo, da je navdih prišel s strani nemškega državnega kapitala, ki iz-koristi vsako priložnost, da »opija« s svojim doz-devnim humanizmom in demokratičnim liberali-/mom. Mimogrede velja pripomniti, da se je Do-' cumenta od leta 1955 do 1972 organizirala vsaka štiri leta, ko se je zaradi že tedaj velikih finančnih stroškov, ki so znašali 4,5 milionov DM, začela organizirati vsakih 5 let. Kot poudarjajo različni kritiki, se koncept Documente 7 baje bistveno ra-zlikuje od vseh ostalih, le-ta ni zastavljen več po temah, kot v primeru Documente 5, ki si je teore-tično polje zastavila z naslednjo temo: »Razisko-vanje reainosti — prizori našega časa«. V projekt je vključila Ijudsko umetnost in izdelke mentalnih bolnikov;prav tako je odsotno vsako pregrupira-nje pod pretvezo neke tehnike, kot je bilo v pri-meru Documente 6, ki je vsebovala področja kot so video umetnost, risba, performance, fotografi- ja- Rudi Fuchs, ki je bil izbran s strani financerjev za umetniškega direktorja Documente 7, se je skupaj s člani svojega tima, s Coosjejem van Bruggenom, Germanom Celantom in Gerhardom Stockom, odločil za naslednji koncept Docu-rnente 7: konfrontacija-soočenje posameznikov. Oglejmo si zdaj koncept Documente 7, kot ga je formuliral Rudi Fuchs: »Navsezadnjesoumetniki eni zadnjih, ki prakticirajo jasen, razločen indivi-dualizem. Individualen duh, razum, je njihovo ogrodje in material. Umetnik išče nevarno pusto-lovščino, toda njegova smer je znotraj kulture, ki ga proizvaja. Tako ni nikoli popolnoma sam. Po-sameznik ni nekdo, ki je sam. Umetnikov razum in oko se oblikujeta s tistimi pred njim in od nje-govih sodobnikov. Umetnik kot posameznik je del tradicije vseh. Ta velika harmonija med kul-turo in posameznikom, to je mogoče predmet naše razstave, izmikajoč se, težko opredeljiv predmet naše razstavc« Zdi se, da se kapitalistična organizacija tržišča umetnin ne zadovoljuje več, — niti za trenutek se noče prepustiti — z ugodnimi tržnimi razmerami, ki jih je ustvarila vladavina nove podobe. Tudi če je že dve leti od tega, ko sta Harold Szeemann in Achile Bonito Oliva nasilno prehitela čas in rekla: to je umetnost za naslednjih deset let, kar je omo-gočilo zelo ugodne materialne špekulaci je z nešte-timi razstavami tipa izmenjave ali predstavitve ra-zličnih inačic nacionalnih transvantgard, se je vla-dajoča ideologija odločila za še bolj, temu bi pa-radoksaino rekli, »radikalno« vključevanje, ob-vladovanje in nevtraliziranje heterogenosti. Skratka: Potem, ko je galerijski družbeno-kul-turni sistem dobesedno čez noč umetnost šestde-setih in prve polovice sedemdesetih Iet, ki je po-stavila pod vprašaj delovanje le-tega, okvaliticiral kot zablodo in razglasil, da je prišel čas deideolo-gizacije umetnosti-apolitizacije in je cel sistem umetnosti postavil v »izvorno — nacionalne okvi-re,« kar je omogočilo razcvet neke vrste new deala v umetnosti — kot je to označil Pierre Restanv: iz nedeljskih kolekcionarjev je naredil prave pozna-valce umetnosti in omogočil, da je vrsta novih ga-lerij prodrla in postala vodilna znotraj etablira-nega galerijskega sistema, se kaže ena od »radika-lizacij« tega razvoja v perverznem sklicevanju. kot ga je tnoč zaslišati v besedah umetniškega di-rektorja Documente 7 Rudija Fuchsa na posa-meznika. To sklicevanje na posameznika, nato šele na umetnika, kljub pripombi Marcelina PIey-neta, da je že zdaj premalo slikarjev in preveč umetnikov, je sklicevanje resda le na dvorne norčke. V nadaljevanju pa bomo povedali, kaj naj počne. ali kaj že počne ta posameznik iz razgovora 7 Rudijem Fuchsom objavljenim v Art Flashu za poletje 1982: »Toda slikarstvo, ki ima, kot.vse umetnostne panoge, moč da spreminja počasi in nežno način videnja sveta, je tudi dobrohotno. Slikarstvo je rešitev, varuje svobodo misli, katere zmagoslaven izraz je... Slikar je angel čuvaj, ki drži paleto in blagoslavlja svet. Morda je slikar ljub-ljenec bogov.« Mimogrede velja omeniti, da beseda umetnik kljub neki »posvečeni konotaciji« še da zaslutiti ra/lične pritiske, manipulacije in družbene per-verzije, ki so v ozadju te družbene funkcije. Ali, če hočemo bolj »materialna« dejstva. Ali lahko govorimo o posameznikih, ki so razstavljeni (soočeni na Documenti 7, ko govorimo o Cucchi-ju, Chiji, Clementiju, »treh velikih »c« italijanske transavantgarde, katere bi glede na cene, ki jih dosegajo njihove slike na tržišču, raje preimeno-vali v tri »S« — razpolovljene s. (glej tekst Berte Koren v Tribuni št. 24/25) Ali lahko govorimo o posameznikih, ko govo-rimo o razstavljenih delih Kiferja, Kierkebyja, Immendorffa, Baselitza,'. Liipertza, ki funkcioni-rajo le kot predstavniki in obenem proizvod t.i. nemške transavantgarde. Velja opozoriti, da se kljub navedenim pripombam naša analiza nave-denih umetnikov, če bi se pač tega lotili, ne bi ustavila na tej točki! Naš namen jezelonagroboorisati nekobazo »v krajevnem, celo vojaškem pomenu besede«, bazo v katero bomo in obenem že umeščamo ta semenj sodobne umetnosti. Zato si oglejmo še nekatere izjave, ki pričajo o tem, kako je bila realizirana Documenta 7: »Preri.vanjein razgrajevanjenapo- . tujeta, da se tukaj dogaja nekaj nenavadnega. Neodvisna zbirka sodobne umetnosti, ki ni filtri-rana skozi tržišče, osebni stili, predvidljivi (na-merni učinki, toda vse izbrano le z umetniškim do-jemanjem malega, prvovrstnega tima.« (izjava Hansa Eichela, župana Kassla) Kar nas zbode v oči, je to, že vseskozi prisotno, sklicevanje, skoraj bi temu rekli zaklinjanje-zatrjevanje, da v ozadju ni nobenih manipulacij. Za kaksno »le umetniško dojemanje — izbor« gre, nam lahko priča izjava Rudija Fuchsa o na-činu selekcije pri predstavnikih t.i. ameriške trav-savantgarde; namreč, na razstavi ni bil predstav-Ijen Julius Schnabel, razstavljal pa je David Salle. Pripomniti velja, da je težko govoriti o kakršnikoli bistveni kvalitativni ra/liki med obema avtorje-ma; oba sta pripadnika iste generacije in produkta najbolj novih in modnih tendenc, ki jih podpira in producira ameriško tržišče, ki hočejo s tem kon-kurirati na skoraj prezasičenem ameriškem tr-žišču z italijansko travsavantgardo. Pri tem ne smemo prezreti izjav v uvodnih tekstih katalogov Documente 7, ki izražajo, skoraj bi rekli, gnus do novih modnih produktov, ki jih forsira tržišče: »Želeti si samo novega, je vredno zaničevanja. To stan je razuma in srca povzroči živčnost v še-danjosti in lahko popači zgodovino. Teži po tem da nas izredno usodno odseka od preteklosti in, kakor se vedno zdi, Novo prihaja v valovih, pa pervertira naš občutek individualnosti.« Zdaj pa lahko slišimo obrazložitev Rudija Fuchsa o tej zadevi: »Vsi nas sprašujejo: zakaj ni Schnabla? Odsotnost tega samosvojega umetnika je pomembno dejstvo. Upoštevajoč današnje de-lovanje tržišča, predstavlja Schnabel zadnji ukus. Po dolgi diskusiji smo vključili Davida Salleja, toda ukusni ustvarjenzenimsamim umetnikom... Prispeli so različni predlogi s strani petih sodelav-cev, kar zadeva tiste, ki smo jih morali vključiti. Predlogi so bili premišljeni, nekateri so bili izvr-ženi, drugi sprejeti, zato ker se je eden od petih sodelavcev zelo zavzel.« Lahko samo ironično sklenemo, da bi Hans Eichel, župan Kassla, ver-jetno zatrjeval, da se je član »malega prvovrst-nega tima« zavzel zgolj iz umetniških razlogov. Zastavlja se nam tudi vprašanje glede izbire samih del vsakega posameznega avtorja. V eni od zadnjih instalacij Jannisa Kounnelisa je avtor uporabil velike pole papirja z Munchovo podobo krika, ki se obsedeno ponavlja. Glave pokrivajo bojan gorenec razstavlja v galeriji SKUC kritike, ki se kaže tudi kot nezmožnost likovne produkcije površino papirja. papirjioa pokrivajo cel zid gale rije (velja se spomniti na podobno rešitev plakat skupine Liebach za koncert v Beogradu let 1982). Medtem ko je ta isti avtor na Documenti predstavljen z instalacijami iz leta 1975, je večin avtorjev predstavljena z novimi deli. Vidimo, di izbire niso estetske, temveč politične. Te analize se lahko lotimo tudi na nekem dru gem mcstu in rečemo, da je slovenski kulturn prostor ujet s strani Documente 7, orisan in obe nem rezimirani vladajoči kulturni prostor, v oblik tretjerazrednega uslužbenca. Ce se spomnimo razstav, ki naj bi predstavljal tisti »presežek« neke jugoslovanske produkcij nove podobe, ali nekih tendenc znotraj postmo-dernizma, in če smo brali in beremo kritike o te produkciji (glej zadnje številke Naših razgledov smo priča dejstvu, da se nismo v tej produkcij premaknili dalje od najbolj bednih kopij italijan ske transavantgarde. Izjeme so samo nekaten razstave) produkcije, ki so radikalizirale možno-sti, ki jih prinaša klima postmodernizma. Mis]im( predvsem na razstavo Marca Davorina, skupn< projekte B.B., M.G., A.S. in razstavo skup;n Laibach, torej produkcijo, ki je v nasprotju z že!j lokalnega kritika (glej Naše razglede z dn 27.8.1982) prisilila v zavezujoča »vizualna bn nja« in sprožila reakcijo, kot v primeru skupin Laibach. Tudi prizadevanje organizatorjev Documente po preseganju »spopada« med starim in novim tako da predstavijo celo vrsto umetnikov kot so Donald Judd, Cy Twombly, Carl Andre, Robert Mangold, Sol Lewit,... itd., ki so večitioma pred-stavniki avant. tendenc 60. in 70. let, nredstavlj; samo še en zgled kako vladajoča ideologija koris izrabljenost določenih sistemov in idej, ki ne učin kujejo več, da bi ustvarila »nedvouimen red in mirno atmosfero«, ki le-te zdaj ne ogroža več Polje postmodernizma omogoča, dla se slikar-stvo transformira, tako da asimilira najbolj različn elemente. Npr. nekatere elemente perfformence, tografije, instalacije, in s tem se zdi, kot da narav nost predlaga anti — slikarstvo, kič, neoekspre sionizem,' neoklasicizem. Zavedamo se, da j< tukaj na delu vladajoči mehanizem, ki s preime novanjem avantgarde v transavantgardo, moder nizma v postmodernizem, omogoča kritiki, da s< vedno znova pomlajuje in s tem staremu daj< no.va imena, vzpodbuja potrošnjo-produkcijo te se na ta način vključuje v menjavo dela in v repro dukcijo sistema. Naslednjivprašljiv izbor umetn kov z Documente 7 bomo vmestili v neko polje, k je že vključeno, hote ali nehote, v zgoraj n; deno formulacijo, in ki mu gre za vprašanje uči tovrstnih rešitev v nekem drugem kulturnem pro? storu, ali drugače povedano, gre mu zapervertira-nje sistema z vnašanjem novega reda z neredom. Gre v prvi vrsti za... | — Jonathana Borofskega, ki s svojimi instalaci-jami na Documenti 7 večmetrskimi jeklenimi sil-huetami delavcev, ki se premikajo s pomočjo elektromotorjev, tako da delajo vedno iste gibe, udarjajo s kladivom po nekem predmetu, ali z večmetrskimi silhuetami delavcev, označenih : števiikami, kot na rokah deportirancev v koncen tracijskem taborišču, predstavljajo rešitve, ki bi jim lahko rekli radikalizacija osladne ikonografi je, ki jo prinaša novapodoba in obenem umestitc v le-to: — Roberta Longa in njegovo delo, ki izhaja h nmožičnih medijev. Njegov način rešittve je v pop maniri, dramatičnih podob oseb v različnih dina mičnih položajih, ki izražajo bolečino, odtujenost in katerih velika moč pritegnitve je v izredni hlad-nosti, ki jo doseže v postopku same realizacije; — Gilberta in Georga, katerih neniaravnost in pozerstvo sta poglavitni temi njunega delovanja in kažeta njun pristop k marginalnimdruižbenim po-dročjem; ¦— Daro Bimbaum in njeno video instalacijo, sestavljeno iz več ekranov, uporabljajoč zelohitro i/menjavo slik po vzorcu EPP programiov, katerih stalno ponavljajoči se ritem, ki ga proizvajajo \sakodnevne reklame, se ruši v nezmožnosti po-uleda, da bi se prepričal ali se v resnici v določeni točki zgodi preokret-preobrazba sladoleda, ki ga li/.e punčka, v kurac. V Ljubljani. S.K.1982 Marina Gržini ' l'ith. , ali o ignoranci ljubljanske likovne branja in interpretacije določene Z razstavo Bojana Gorenca »Kako slike priha-jajo« v Galeriji SKUC (23. september — 15. ok-tober), se nadaljuje program alternativnih razstav ln izdajanje publikacij »GALERIJA ŠKLIC—IZDAJA«. Kakor ste opazili, je za ra-zliko od prejšnjih let, galerija ŠKUC začela delati z »zamudo«. To »zamudo« pogojuje pomanjka-nje potrebnih finančnih sredstev, kar je posledica obstoječe krize, ko se kulturi.kot prvi zmanjšajo finančna »redstva, najbolj pa so prizadeti ravno tisti, ki ssvojoprodukcijone reproducirajoobsto-ječega družbenega sistema in njegove meščanske kulture; to so ŠKUC, RŠ, FORUM... S tem se to področje kulture vse bolj postavlja na rob dru/-benega dogajanja. Simptomatično je dejstvo, da bi lahko kljub ob-sežni likovni produkciji SKUC (65 razstav v treh letih), ki je vseskozi pod| je zgolj za nole jnformacije o razstavah ali za površno diskva-"lifikacijo s strani A. Medveda v zvezi z razstavo »Mladi slovenski umetniki« v Delu dne (3. marca 1982., ki pravi: »In ko omenjamo, kdo manj-ka;'poVcjmo še, na koga bi v tem pregledu mogli po/afeili, Mislim na skromne minimalne grafične i/delke Bgijuna Gorenca in na »potegavščine« Dus.ina N%ftj||f|a., ki spekulira s sodobno psihoa-nalizo.« Za^^^|| moramo, da bre/ ustrezne in-terpretacije oiil|;|||ameznega avtorja tedaj, ko lc-ta aktivno poH§Fs svojim delom v likovno produkcijoslovenskega kulturnega prostora, teg avtorja izključijo-spregledajo, delajo se kot da n obstaja. V Ljubljani, 26. september 1982 B. Borči —— M. Gržini jj'jllll postavljanju om$ b« a je neko gledališče lahko hkratijsh adinsko povrhu, da je hkrati v klet* H> V pt u .k fto uganko prepusčamo za zdaj BStattpvitel}er>< ideološke stavbe, ki se ima zahvahti 7asvoj<& ijnemaraprav ugankarjem—katerim' - /L bm nft$fWtij .. V razmerju, ki "_1 J^LSS^li^ '^navl ja 7 refleksi-sočasnega toka režijskih prijemov, v nanašanju -" mmm^mmo u^aio, v katero je JHO|a upmoritev Uj^tfiikov svobode, pa je $&}&$ ~~ mp&fa razdretj lloločeno regresivno 'ebo* po tipološko mvidnem nacionalnem ;«,ki\ednoizf)Q$tavi$k)\enskost in pripada-i&\lč4fci aljfižcjo pač /golj /u tki««jopTavj^u]e tQ — v&&iU cankarjansko ^ml®Š&^*&$Š&>&$S®i.P* t?loia predstava vkatupljena v ideološki okvir takoimenovanega >T)a določene clc- 9 Kor rtt hi! Hi -ni čc\ii mc' ¦nsjitie»e ražsežnG&tt. diuzbenc posrcdovanosti MHiiiuiept^Srda \ ekonomiji /aprtega kroga ponotranji ra/cep med notranjim in /imanjim že v samo notranje. S tem pa meja, ki konstituirara/li-ko, uide subjektu notranjega in ga vrže na/.aj v njegovo latno stojišče, v avtorelleksivno razmer-je. Tako - na primer - pri Jesihovi »nonšalantni interpelaciji« že oznaka nastopajočih oseb zabrišc razliko, ki jo tematizira tvoj #)go\ ni obrat, saj se pri tebi ključna točka razumevanja premesti v mehanizem razcepa med »čisto« zasebnostjo in terenom ideološko inficirane družbenosti, ki se zgosti predvem na nivoju političnega zalogii sub-jektov. In intersubjektivna ve.z, kot diskurz kon-stitucije družbenega razmerja, nastopi šele s to premestitvijo, saj je Jesihov ludizem v tej artiku-iaciji najbrž ne pozna... Junaki Jesihove (in ludi-stične) drame so praviloma brezosebni, da bi s tem zameglili svojo družbeno pro\enienco in /godo-vinski status, v »Ujetniki svobode« pa je vendarle razpoznati figure, pravkolikor vanje vdre poli-tično v svoji eksplicitni obliki (agent CIA, pred-sednika ZDA in Sovptske zveze, itd.) cna / bre/abonmajsko logiko ponudbe in je ne-niara uspešna pra\ toliko, kolikor deluje na kapi-lalski način... Kako jc s.tem? Ja, saj v razmerju ohčinstvo: predstava leži pra\ • lemeljna kvaliteta gledališke produkcijc, kjer pa nikakor ne gre za to, da bi na račun /višanega obi-ska morala pasti \ rednost upri/oritve, ne gre za to, da bi zaradi upoštevanja bistvenega zakona tržišča (ponudba/povpraševanje) spustili gledališkost predstave. Ali drugače: dokazali so (in smo), da je mogoče tudi drugače kot zgolj z okostenelimi abonmajskimi sistemi, ki konec koncev vcndarle ne /agoiavljajo obiska... Primer Rističevega KPGT, ki deiuje popolnoma neodvisno od institucijskih subvencij in na izključni ekonomski podlagi tako, da se »preživljasamo«. zgolj z dobrimi, naj\ išjimi dose/ki odrskega početja, je jasen zgled take al-lernative. Da pa je treba imeti svojo speciti/irano in takorekoč domačo publiko, kaže - v/emimo — Steinov teater »SCHAUBOHNE AM HAL-LESCHEN OFER« v Berlinu, ki je sedemdese-tih letih produciral izjemno recepcijsko zalitevne komade, a je vsesko/i ohranil svojo stalno publi-ko, delavstvo, ker je pač uprizarjal v proletarskem okolju. Publika torej še zdaleč ni abstrakten pojem, še manj pa je »manj vredna« od ustvarja^ cev predstave, kakor se to dogaja po razsvetljet^li ¦ skem razvrščanju. Umetnosti in (fiktivnega) Ob|| činstva, ki zgolj »sprejema«, kar mu b!agovo§| Umetnost podeliti__Publika je odločilni čleri^ verigi bistvenega gledališko-komunikacijskeg|| dialoga, ki poteka najprej o stvareh in probleniif^ ki to publiko opredeljujejo in mučijo— Real|| tetascenezameniničizven realitete vsakdana,k^ determinira delovanje mladega človeka kot na| STRAN 15 zmov, oziroma vzrokov za določene pojave — na primer —subkuhure. mogoče pridemo še celo do eksistencialni problemov mladih, ki so vpeti v okvirsubkulturnegagibanja... Zato nisem vpeljal punka \ s\ojo predstavo kot neke abstraktne ek-stravagance. pač pa kot moment problematizaci-je, ki je hotela razkriti radikalne odnose določe-nega dela mlade gcnei acije do konkretne stvarno-sti, do konkretnih družbenih institucij... V tej kritični problemati/aciji je po moiem mnenju mogoče priti do neposredne polemike (dialoga) z gledalci. Recimo, transformacija punkcrja v »go-spoda« je takorekoč socialno preverljiv akt, sem pa prepričan, da kljub svoji zgodovinski ponovlji-\ osti — ali pa prav zato — lahko premakne in po-žene komunikacijo z gledalci naprej... Prav kri-tično refleksijo. razkrivanja in demistitikacijo omogoča gledališka praksa, če vztraja pri proble-matizaciji, ne pa pri istovetenju s katerokoii ideo-logijo... Jaz ne morem delat punk teatra, punk teater je punk koncert... Gledališka praksa mora biti neusmiljena do vsakršnih in vseh pojavov in najbrž je \ tem skrita tudi distanca do lastnega de-povanja. Gledališče postavlja na glavo stvari, jih 5slaij,rd/galja... | Vem, ortodoksnim punkerjem predstava ne bo | Vlc^ in mislim da je to dobro. Saj se ne morem iti i &&ke definitivnosti, nekih obrazcev, ko pa gleda-lišče izpostavlja prav širino pogledov, odprtost za f v^&tazlično, nasprotujoče si, vse, kar vzpostavlja ?$ioveka kot subjekta v njegovi protislovnosti. liZato delam predstavo... $9 Uprizoritvena lo-Igika tvojih »Ujetnikov svobode« je razvila mon-Iftažo v sebi nesmiselnih kadrov/prizorov tako, da ye artikulirala smisel šele kot vzvratni učinek ega potencialnega gledalca... Teatef pojmujen^^^nreže razlik,*4s^er ni opore za kakršnokoli »vsebin- namreč kot specifično mo/.nost neke dolačen^i problemati/acije stvari, ki /adevajo sodobnegai mladega človeka v pogojih obstoječega sistema.. | # Kaj pa je dojeti pod to problematizacijo kot koiiNiitutivnim momentom produkcije gledališke predstave? x Ja, ludistični junaki »klasičnega tipa« izklju-čujejozunanji svet z vsemi dilemami, navzkrižji in ra/koli, da bi funkcionirali zgolj v zatohlosti neke /aključene skupine. Tam gre nemara res za igro, pri meni pa so junaki potegnjeni iz privatnosti v družbenost, na cesto in na odprt prostor, kjer ni i/bire, ni vrtenja v krogu ... Pravim, ntmajo izbire, lahko le rušijo, podirajo in so vedno v gibanju, ki pa je na nek način že gibanje vrednotenja in od-ločitcv. Poglej, tudi v teatroloških spisih na Slo-\ enskem ie v zadnjem času mogoče opaziti dolo-čeno idejnostrujo, ki se koncentrira v prvi vrsti na estetskost uprizoritve in uprizarja na lepoto, ugo-dje. kakor se kaže skoz princip izbrušene forme, i/delanega stila in eksplicitnega koda___ Dalje. Dogaja se. da kritika s teh pozicij afirma-tivno opredeli neko predstavo, ki je sicer povsem inedla, po\prečna, a je ovrednotena s stališča norme, s stališča čiste, lepe forme... Ta tendenta Kikaj je naredila velikoškodogledališčnikom, ker je enostavno zaprla vrata drugačnim pojmova-njem gledališkega, zaprla je vrara in zožila mane-\rski prostor vsem, ki se ne prilegajo normira-neimi sistcmu /nakov... Tako se pač znajdemo v situaciji, ko -denimo ¦- Jovanovič kot profiliran in domiseln re/iser ne more več nikjer režirati. Ali pa poglej mene: vedno sem se uštel, ko sem hotel vnašati novo sen/ibiliteto, nove postopke, dru-gačno ra/iimcNanje v kolesje Slovenskega narod-nega gledališča. \edno sem bil jaz tisti, ki je na koncu i/padcl naivno. In Najbolj paradoksno je, da je skoraj /meraj odpovedal »subjektivni fak-tor«, ne pa - kot se ohičajno mKli — samo kolesje naciunalnega teatra. # Neniara je /daj priložnost za umestitev tlek-sibilnega momcnta specitičnega gledališkega di-skur/a na fanta/niatsko ov ki rotira in določa re-lacijo predstave do naslovljenega subjekta, sub-jtkta, kakorga konstituira socializacijska funkcija gledališča \ svoji ideološki dimen/iji. Ce je prav gledalec tisti, ki omogoči /godovinski učinek gle-dališča kot manifestacije spektakla, kolikor je tisti liip, ko se /ačne predstava, /e vpet \ družbeno čle-nrtev določenega koJektiva (občinstva), potem SMG /atopa priviiegirano možnost idedloške identifikacijc. saj unrizarja /a natanko določen sloj. za natanko določeno družbeno grupo... V tem je bistvena prednost SMCi-ja, ki ve še poten- x Pri procesu produkcije uprizorit\e komada najprej razmišljam prav o gledalcu in njegovih • /adregah, travmah in problemih, ki jih oblikuje vsakdanje življenje, razmišljanjam o___mogoče o njegovi usodi... Vem, kakšno publiko labko pričakujem in je priiv nič ne podcenjujem. Zato se mi zdijo parole o »gledališču /n občana in samou-pravljalce« smešne in lažne. Ne, ali pa nc: so še kako resniČMie, saj prav/a-prav razkrivajo tisto po/.icijo, od koder so bile \r-žene v tisk. Značilno je namreč, da se znebi takih lzjav prav tista gledališka hiša, ki se razglaša /a ljudsko, hkrati pa izkazuje najšibkejšo sezono in bledičnost svojih predstav. Nemara to pomeni, da prav Ijudstvo hoče tak teater, kot jim ga ponujajo, oziroma parola pomeni zgolj opravičevanje upor-nosti te ponujene sezone, češ, natanko to je tisto... Tu pa je spet neko posebno opredeljeva-nje hotenj.in potreb občinstva... Najbrž prav abonmajski model prodajanja predstav usmerja zadovoljitev »nacionalnih« ljudskih potreb. kjer je možnost upora (dialoga) skrčena skoraj lzk-Ijučnoana odsotnost pri udeležbi v tej abonmajski mitologiji. Teater mora kajpak premisliti potrebe in interese svojih posebnih gledalskih grup in sku-pin, vendar ne površno in zasilno. Tako je nujno premisliti socialno, politično, /godovinsko kon-stelacijo gledalcev, ker se šele skoz ta premislek lahko formira mehanizme množičnega teatra. Prek tega pa pridemo do nekih temeljnih mehani- ko interpretacijo« pač zato, ker konstitutivno |umanjka opora že v označevalnem redu samem, Ikolikor prezentira ravno diferencialnost označe-svalca, ki proizvede formo prizmatične tehnike re-žije. To pa je - kot znano - ključni filmični posto-pek, ki se s svojo investicijo načina produkcije gledališke predstave prikazuje kot tista možnost, kamor se mora pripeti sodobno gledališče, če naj v tem vakuumu umetnostnih praks danes (npr. lite-ratura) sploh še išče preživetja. V prebijanju izk-ljučnosti incestuoznega razmerja gledališča z dramsko predlogo in od tod izhajajočih zadreg je pokazaJa tvoja predstava širok spektrum razJičnih stilemov, postopkov, prijemov in metod veriženja teatrskih prizorov, ki izstavljajo parcializacijo, fragmentarizacijo fabulativne linije: ali ni prav v tem filmičnem dejstvu sodobnega gledališča prav-zaprav sežeta že edina šansa obstoja? x No, to po moje ni edina možnost, pri meni je ta fragmentarizacija prej posledica določenega pri-stopa k režiji komada, ne pa zavestna intenca... Ideološke vizure sveta so možne in svet je sestav-Ijen iz teh zaprtih enot različnih vizur, ki stojijo same zase, v svoji »volji do moči«, če se tako izra-zim. Jaz pa enostavno jemljem to fazbitost sveta, to pisanost, to maškarado kot edino pravo reali-teto in v tem vidim konflikt z oficialno interpreta-cip in v tem je tudi vzrok fragmentarizacijskega postopka delanja predstave. Sicer pa poglej, zame je tudi to. kar v zadnjem času piše Seligo, korak naprej, že mogoče. da k naraciji, a vendar je najbrž ludi to eden od načinov te problematizaci-je, o kateri sem prej govoril, problematizacije tragmentarnosti, razkosanoti sveta tako, da ji po-staviš nasproti prav kontinuiteto fabule... To tunkcionira pač na drugem nivoju, mogoče je taka postavitev še c«lo težja... Kaj vem, težko bi bilo narcditi čisto klasično predstavo z iz.4ela.flQ ^ulao lormo in tako naprej... Tudi taka predstava pa bi morala reflektirati socialni kontekst^rvotrajktit^ rega je bila producirana, drugačeM že r^ k;( ^č »ustrezno postavljena« ... Prav t^.o p f -recimo — danesne smesramov9tis; tiumih aspektov in načinov relacije do konkr^toega sveta. Zdaj, v času pozne druge poiovicc dv$p&* tega stoletja res vdirajo v gled^ilko predStJ» h\ p^ic vi-deli kvalitetno predstavo. To ieneka| vtedno. la pubiika... A vendar vidim, da ni mozno obvtj nomen ustvarjalec brez institucioisatee \xv, je. Primer GLEJ-a ti dobropokajjeneirpro.s,. so\ nost določenih gibanj, struj, i v institucijc, ki ptik,on2«mirdjo po določeaeto ob-dobju \sc,kariesve?e^a* jcf)čilnortfiic.nd&vtk. t, \'s«eno pn i«e ^anima, ce l>i bilo tnogode osts^i tukaj -~ \ re,t kleti — in delyti natauko tistot karsl /eHm m kar zm^^rcm. Na; ostane tO«r^.^alno ^g^ margin.iMio. tako k(H punku ni potrebna IV, tak o meni n'm potretsse riagrade m ptimm.^ ktL' bi mstitucion^Hzacilja prinesla s\o)et takloh-'mo/noTrr^' •* ALEŠ DEBELJAK POSTATA TRIBUNE pogovor z docentom krakovvske univerze V kolikšni meri y*., po vašem mnenju, za krizo poljske univerze kriv vladajoči druž-beno politični sistem? Doc. B.G.: Temel)ni problem je sedanji model univerze in to *hi samo vprašanje, omejeno z okviri političnega sistema. Uni-verza kot institucija preživlja krizo po celem svetu. Nihče več ne pomni, katera kriza po vrsti je to ali s katerim momentom se je začela. Sedanja situacija poljske uni-verze predstavlja rezultat tistih procesov, ki zadevajo univerzo v sodobni kulturi nas-ploh, idejo univerze v dvajsetem stoletju. Mislim tudi, da so poglavitne posebnosti položaja poljske univerze zvezane s politi-ko, ki univerzi vedno ostreje in vseboij dra-stično pripisuje vlogo prostora za izgublja-nje neodvisnosti in varuštva nad mislimi. Če mislimo v kategorijah krize sodobne poučevanja, vodene popularizacije zgodo-vine in žal tudi znanstvenih raziskav z zgo-dovinsko resnico. V tradiciji zgodovine je, da }e svoio družbeno vlogo utemeljevala prav na tem, da je bila nosilec resnice. To ni nepomembna funkcija iri pravzaprav se odraža na ^elo »vsakdanji« ravni, ustreza psihološkim potrebam posameznika in tudi skupnosti. Ko je postala predmet manipu-lacije, je izgubila to^vojo družbeno vlogo. Kot zgodovinar se v vsakdanjih situaci-jah pogosto srečujem - in *o občutim zelo boieč^ — z nezaupan jem do zgodovine in to ne le do uradne zgodovine, ampak do tega, kar je bilo napisanoo preteklosti nasploh. V teku reh desetletij se je izoblikovalo mne-nje, da to, kar o preteklosti učijo v šolah in to, očemerpišejočasopisi, neodgovarja re-snici. Posledica tega je vsesplošno nezaupa- Strzyžewski — kot v politiki zgodovinske edukacije, v poučevanju in popularizaciji. To pa je za narodno kulturo bistvena zade-va. Pravica do spomina na skupno prete-klost je ena od najsuverenejših pravic člo-veške skupnosti. Prav ta spomin na prete-kJost ustvarja določeno skupno solidarnost, od katere je bdvisno življenje naroda. Odstranjevanje prav teh vezi in povezoval-nih mehanizmov, se lahko izkaže kot-zelo nevarnp za prihodnost naroda, liničuje na-mreč njegovo identiteto. Na ta način so za-deve Univerze, zadeve poučevanja in razi-skovanja kar najtesneje povezane z zade-vami narodne kulture in celotnega družbe-nega življenja. Zgodovina je znanost, ki je izjemno ugodna za vsakršne manipulacije in jim je pogosto podvržena. Zelo važno je, da se univerze, ki bi morala biti kraj zavestnih ločitev v svetu misli, idej, vrednosti. Doktrina determinizma iina očitne ciopsihološke konsekvence, kajti podl ustvarjanje masovne pasivne drže in ] šuje obcutek o neučinkovitosti zaves dejanj. Vendarle bi rad povedal, da n! prepričan, da so te negativne posledice t močne, kot bi bilo možno predpostavljai takč, kot so bile predvidene. Vcasih in vtis, da ta tip proučevanja — posebno ka se izvaja na poenostavljen ali tudi g način — poteka, ne da bi puščal kah trajnejše sledi v duhu. Resnično, če bi osnova tega učenja zgodovina, bi bilo la veliko bolj učinkovito in Ibi lahko in globje negativne posledice. Ampak v \ verzitetnem poučevanju zgodovine tako. Rad bi tudi dodal, da ličenje mar univerze, je očitno, da se je polbžaj spre- menil takrat, ko je začela po reb mnih materialnih sredstvih -- ta|co za izo- braževanje kot za raziskov ^ / STRAN 17 (Nadaljevanje z Vv. strani) endar, npr. v tiziki, vedno obstaja možnost ta-jšnje verifikacije, soočenja teze z resničnostjo. primeru zgodovine se brez rizika dogaja, da re-ičnost daje laž. Nepoštenost raziskovalca ima v rimeru zgodovine še toliko hujše posledice, ker i rezultat raziskave odvisen prav od zgodovinar-;ve moralne drže. Njegovo tezo je seveda težko erificirati, kerzgodovinar prekaša svojega bralca poznavanju virov, na katere opira svoje teze ali mneve. Vmešavanje dejavnikov prilagajanja v m proces raziskave in mišljenja povzroča de-rmacije zgodovinske resnice, ki jih ni mogoče meraj zakriti. Tu bi opozoril na destruktivne po-iledice ne samo v družbenem merilu ampak tudi a odnosokolice do poklicnega zgodovinarja. Te ledice so tem bolj nevarne in razsežne, ker bdvzemajo zgodovinarju možnost vpliva na ma-sovno zgodovinsko zavest. Na masovno zavest jVplivajo spomini družine, materialni elementi iz jpTeteklosti, branje, zgodovinski romani, film, te-levizija itd. Zato torej zgodovina kot znanost, ki izgublja zaupanje sprejemnika, ostaja nemočna nasproti porajajočim se procesom stereotipizaci je v zgodovinski zavesti. Ti procesi pa so najpogo-steje kompenzacijski. Kompenzacija nasproti uradni propagandi, nasproti individualni ali skupni situadji, zaradi obcutka šibkosti ali poniza- nja je iskanje vsakršnih blestečih trenutkov. Kadaruradnapropagandavsiljujedoločentipste-reotipov in vzorčnih simplificiranih sodb in ko je nepravilnost teh sodb v zavesti, sledi proces kom-penzacije. To pomeni: za resnično se smatra vse, kar je na- sprotno uradno razglašenemu. Eno in drugo je jdaleč od resnične podobe preteklosti, daleč je i prav tako uradna propaganda, kot tudi masovna zavest, ki dejuje na podlagi obrambnih mehani- | zmov. V sodobni zavesti Poljakov je opaziti oživ- Ijanjadoločenih tendenc narodne iredente, ki, kot se zdi, izhajajo iz kritične izkušnje, ki pa se vra- čajo v nekritični iracionalni obliki. Prav na tej kompenzaciji obrambnega značaja rastejo lažne in napačne sodbe, polresnice ali zamolčevanja. Analogno izstopajo dejanja, kakršna v uradni kulturi izvršuje cenzura, tudi v sistemu obrambnih mehanizmov narodne zavesti in pameti, tako da se pozablja na sodelovanje Poljske pri razdelitvi Če-škoslovaške, na Berezo Kartusko, na antisemitska preganjanja, na grenke refleksije septembrske nesreče. Izguba zaupanja do zgodovinarjev po-glablja delovanje obrambnih — a deformirajočih mehanizmov skupinske zavesti. — Mogoče bi se v tem primeru lotili še ene zadeve — neodvisnih iniciativ za samoizobrazbo. Že nekaj let delu je na Poljskem znanstveno predavateljsko društvo (TKN) — institucija, ki ima v svojem na-čelu nalogo: vsaj delno izpolniti vrzelf ali bolje prepade, ki delijo uradno propagando od resnične zgodovinske, družbene, filozofske vednosti o naši poljski stvarnosti. Vsiijuje se nam vprašanie — ali v akademski službi - društvo je nastalo predvsem z mislijo nanjo — v resnici obstaja realna potreba po neodvisni kulturi? V kolikšni meri lahko pre-davanje v ZPD prinese nedostopne vesti iii dej-stva in v kolikšni meri omogoča sodelovanje pri določenem političnem aktu? In če taka potrebaje, v kolikšni meri jo zadovoljuje ZPD? Doc. B.G.: To je zelo zapleten problem, ki se tiče vseh središč neodvisne kulture. Ali obstaja možnost ustvarjene odvisne, avtonomne kultu-re? Sele prihodnost lahko odgovori na to vpraša-nje, trenutno pa smo v položaju, v katerem ne lzko- riščamo vseh obstoječih možnosti za avtonomiza-cijo narodne kulture. Pravim »ne izkoriščamo« in pri tem mislim tako na tvorce kulture — (mislece in pisatelje) kot tudi na zelo široko pojmovane-kroge odjemalcev. Primer, s katerim sem govoreč o humanistiki — najpogosteje operiral, primer zgodovine nam nedvomno priča o tem. Potreba po resnici o preteklosti je ogromna. Podobno očitna je potreba po sociološki raziskavi sodobne kulture, propagandnega jezika in delovanja sistema po-litičnega informiranja. Ne bi mogli trditi, da je ta potreba masovna. Zdi se mi, da ima 35-letni prčf« ces odvajanja od samostojnega mišljenja in priva-janja k pasivnosti zelo velike konsekvence. Zdi se, da bi bilo, če bi bila ta druga stran resnice lahko dostopna, vredno poizvedeti, biti navzoč, izkori-stiti. Ker pa to zahteva aktiven odnos — to ni pro-blem rizika ali ni »samo« problem rizika represije — začenjajo nastopati mehanizmi prilagajanja si-stemu, prilagajanja življenju. Ti so ustvarili glo-boko zakoreninjeno pasivnost družbe. Mislim, da je to, kar trenutno lahko opazujemo, prav nasta-janje. neodvisne kulture, neodvisnega kroženja misli. Nihče seveda ne ve, koliko časa bo trajal ta pojav. Deluje pa v dvojnem smislu: kot določeno pričevanje o neodvisnem mišljenju in kot po-dročje delovanja skupnosti. To je zdravilo zoper pasivnost. Pri tem je pomembno tako delovanje skupnosti kot navzočnost misli, idej. Zato sem prepričan, da se Jahko pojavijo dela, ki bodo izraz samostojne misli, ki ne bodo podlegla avtokon-troli in cenzuri, ki nam bodo omogočila ugotoviti, na čem utemeljiti sedanje generacije Poljakov in njihov nregled na svet ter mišljenje o prihodnosti države. Opozoril sem že na nevarnost nastanka komnenzativnih mehanizmov v tej neodvisni knl-turi: da bojx>tem v njej samo to, kar v državi ni legalno, samo druga plat medalje. Te deformacije (očitno izhajajo iz komplementarnega značaja kul-ture. Upanje neodvisne kulture je, da se bo osvobodila komplementarnosti in ustvarila mož-nost samostojnega pogleda na svet, ki bo kritičen ne samo do vladajočega sistema ampak tudi do predlaganih vizij. Misel nastaja takrat, kadar imamo določen spopad različnih stališč, različnih načinov razumevanja, različnih ideologij. Ko potemtakem v okvirih neodvisne kulture na-stane tak obtok prepričan pa sem, da se prav to zdaj dogaja — bo to pripeljalo do normalnega po-ložaja, v katerem bo ta avtonomna in neodvisna kultura postala važen del narodne kulture; zdaj je že glavno mesto politične misli. ZPD je spoznalo, da potrebe po izobrazbi, samooblikovanju rn kri-tični refleksiji zahtevajo trud in delo učenjakov, vzgojiteljev, pisateljev izven struktur uradnega živ Ijenja. Cilj je pTipeljati neodvisno misel na kul-turni trg, vzbujati kritične refleksije, ustvarjati možnosti za samooblikovanje, priskrbeti »inš-trumente mišljenja«. Publikacije (izdaja jih Nowa), kakršen je bil izbor člankov iz sovjetskega časopisa Pravda o dogodkih 17. septembra 1939, bodo tako našle masovnega bralca. A!i takega bralca lahko najde publikacija ZDP-ja«, »Jezik propagande« ali pravkar Iansirana »Mala knjiž- nica idej«, v kateri so objavljena pisma Tomasza Masaryka in naj bi objavila še zvezek pisem Ber-tranda Russella? Gotovo v precejšnji meri, ker je ta prva publikacija, t.im. »17. september 1939«, kompenzacija, to kar vsi čakajo, ker vedo, da se o tem ne govori resnice in ker hočejo to resnico zve-deti. Publikacije, ki imajo v manjši meri kom-penzacijsko vlogo, morajo pripraviti k razmišlja-nju in potem zahtevati določen aktiven odnos do sveta. To aktivnost pa je treba ustvariti. Večino občinstva ZPD sestavljajo študentje in absolventi, ki poznajo mje jezike in lahko celo verjamemo, da imajo dostop do tuje literature, ker želijo v njej najti določeno oporo za samostojno razmišljanje. Najbrž takim najbolj aktivnim posameznikom, ki se samostojno opredeljujejo v svetu, pravza-prav ni treba drugih oblik delovanja. Vendar te neodvisne publikaciie dciuieio tudi v masovnern obsegu; vpeljujejo v narodno kulturo misli in ideje in jih delajo laže dostopne. PrelarnljajdTo, kar je zapuščina 35—letne vzgoje, prelamljajo pasivnost. Zanimanje nastaja takrat, kadar obstaja možnost, zadovoljiti ga; to je tip lakote, ki zahteva hrano na mizi. In mislim, da so zanimanja, na ka-tera odgovarja ZPD, dovolj velika in ga lahko imamo za dovolj tolažiien pojav. Publikacijam bi dal še večji pomen kot predavanjem in seminar-jem. So trajne, razširjajo se dalec, tvorijo dolo-čen material za intelektualna srečanja med ljud-mi. V nekonvencionalni obliki: predavanje, semi-nar, shod za izražanje lastnih mnenj — preprosto srečanja mislečih ljudi. V logiki družbenega življenja je, da je potreba po refleksiji politike odvisna od možnosti politič-nega delovanja in tudi, da se želja po sodelovanju v političnem aktu pojavlja pogosteje in lažje kot željapp sDpznaniu. Dosedanji.rezultati sodelova-nja ZPD kažejo na celovitost njenega upora, o čemer priča zanimanje mladine in ostrost politič-nih represij. Ceprav bomo šele ob širšem ra-zvoju izdajateljskih dejavnosti lahko govorili o zadovoljevanju družbenih potreb na področju humanističnega izobraževanja. x Z docentom B. Gieremkom, rektorjem kra-kovske iiniverze. sta se noeovariala Andrzej Mietkowski in Bronislav VVildenstein. Prevedla Darja Dominkuš absolventu mesecno r vozovnico . Ali absolventom pripada avtobusna mesečna vo-jzovnica? Kdo jeproti, kdo jeza? — Tribuna dela Ljubljana, 8. oktobra (Tribunina preza) 1 ¦ am bo, absolvent je, v tajništvu fakultete ali pa na mestu prodaje avtobusnih mesečnih vozovnic rečeno, da je ne morete prejeti, ker ste že absolvi-rali študentske ugodnosti, vam na tem mestu Tri-buna sporoča, da temu ni tako. Zgodilo se je namreč na Pravni fakulteti (iz ob-veščenih virov pa smo izvedeli o podobnih stvareh tudi na drugih fakultetah), da je tajništvo zavrnilo žigosanje in š terti potrditev statusa študenta, obrazca, ki je potreben za pridobitev omenjene vozovnice. Rečeno je še bilo, da absolventom SAP—VIATOR te ugodnosti ne priznava. Tudi prodajalec mesečnih vozovnic je po veckratni razla| gi statusa želečega subjekta (»Ali lahko dobim mesečno vozovnico, čeprav sem absolvent?« — »Povej kateri letnik študiraš, če še študiraš?« — Ma v noben letnik ne hodim, absolvent sem.«) za-vrnil možnost pridobitve vozovnice. (Tribuna je to\erantna in dopušča možnost, da je prodajalcu . terminus technicus neznanka). Šele vzpon po le- stvici oblasti nam je omogočil izvedeti, v pogovoru s (prijazno) tovarišico v prometni pisarni SOZD Sap-Viator, da oni ne postavljajo nikakršnih ovir , pri zavzetju pravice do emenjene ugodnosti, da le f. prineseš potrdilo o šolanju. Ker pa ima tudi absol-vent status študenta ima torej vso pravico do a\ tobusne mesečne vozovnice.................... Torej, mesečne vozovnice so vaše. • • v • v grujicic milovan: atorizmii kako slike prihajajo Na televiziji govore najviše "oni kojTnemaju hrabrosti da čuju šta drugi cf njima misle. Ljubav na prvi pogied je najsigurniji znak krat-kovidnosti. Deca su najbolji znak da sc muž i žena riišu"\, najvažnijim stvarima još sporazumeli. .Mim mk,... ...... Žena je žena i kad spava uvek sanja o tome da je muško. Muškarac je kao razmaženo dete, uvek nešto jhoče samo ne od onoga ko bi mu to drage volje ¦dao. ; Mnogi su se odlučili dok su za ženama jurili ko pseto na lancu pa se sad pitaju gde su jim oči bile. ^¦¦a:-ag^a\ffivi-a-a%^v\s\gag;iav ^ai:yagfe«agai:-: : Samo u braku žena muškarcu ne veruje ni da je muško. i .»*• t*t «• ^n^riu Samo u braku muž ženi ne veruje nikad spava rodukcijo, oziroma hiperprodukcijo. Perma-entno krizo blaži državna ekonomska politika in kuša obvladovati monopolno logiko in tržne za-onitosti, vendar gre bolj za kratkoročrue posege, a »flikanje« ran, saj se vzporedno s temi ukrepi kontinuirano pojavljajo netemporalne motnje, izhajajoče iz strukturne in institucionalne krize, ki so nepredvidljive. Zahod se rešuje z protekcioni-zmom, Vzhod pa tare neučinkovitost sistema, neekonomičnost in nevključevanje v planetarno delitev dela. Ta proces omogoča pogoje ;za špeku-lacije, fokus kvintesenca pa je razkroj mednarod-nih odnosov, mehanizmov in pogojev za razvoj. Na tem mestu pa stopi na sceno tov. Štajner. res 'tarvavf"*"* Nekoč v davnih časih so bili »nemški ideologi« prepričani, da more njihova »miselna spremem-ba«, »čista misel«, »pravilna zavest« revolucioni-rati in omajati ta grdi, slabi in reakcionarni ko-zmos. To nekam čudno dejstvo pa krasi tudi nam vsem drago ZSMS s pravilno zavestjo in živim smislom za revolucijo. Tudi temeljna intenca ZSMS »poteka s'ciljem odpraviti razredno družbo in vse oblike podreja-nja in odtujevanja človeka«. In kako ZSMS to »uresničuje«? S tem da »SPREJEMA« (npr. zgodovinsko nujno osnovo kot je blagovnotržna proizvodnja), »PRIZNAVA« (npr. objektivnost obstoja teh- TioYriusk'e"gTt!oncepta'7az^ »PRIZNAVA« (npr. objektivnost obstoja tehnokratskega kon-cepta razvoja), »IZHAJA« (npr. iz teh in onih stališč), »PODPIRA« (npr. politiko ekonomske stabilizacije), »POSTAVLJA« (npr. nasproti razna zgodovinska dejstva)... S tem, da se »PROGRAMSKO OPREDELI«, »ZEDINI O CILJU«, da »VIDl« (npr. delavčevo dvojnost)... v glavnem pa si »PRIZADEVA«, »SE ZAVZE-MA«, »SE ZAVEDA« in »POUDARJA«... itd...itd... Vse to in še več pa je bilo mogoče prav dobro »videti« in »podpirati« že v sredini 19. stoletja. Ta konspirativno retrospektivni pogled je Marxov, le da Marx ne vidi več: zato pa v tej vznemirljivi od-sotnosti namesto njega »vidi« ZSMS — vse kar ZSMS »vidi« je le Marxov pogled in to kar je Marx eledal, ZSMS nedvomno ne vidi. k MARJAN FURLAN (1) Marx, Kiritika Heglovega državnega prava, Izbor, str. 74, MEID I, CZ Ljubljana 1979 ">) Marx, Uvod (v Očrte kritike politične ekono-mije _ p^vi osnutek, 1857 — 1858) str. 39, MEID IV, CZ Ljubljana 1979 3) Benko. Mednarodni odnosi, str. IX, Obzorja, Maribor 1977 (4) Marx—Engels, Manifest komunistične stran-ke, str. 593, MEID II, CZ Ljubljana 1979 (5) GlejTribuno, letnik XXXI, številka 4—5: CANCUN... (6) Škerjanec, Ekonomski sistem in ekonomska potitika Jugoslavije, str. 29—36, Obzorja, Maribor 1979 (7) Ibiden, str. 32 (8) Delež dežel »realnega socializma« v medna-^ rodni menjavi znaša komaj 5% opaiiUelomi jezal.Se>envr ^. Mm0,e iTVa v« teloni zdravo. Sa)cro y ,..„, ^remakm.i,e rada. Štipendije nisi dobila in je tudi ne boš. To mislijo na zavodu za zaposlovanje v Kopru ter na zavodu za zaposlovanje v Piranu. Toda jaz mislim drugače. Naj razložim malo svojo življenjsko pot, ki ni bila niti zdaleč lahka: Rojena sem 12. 4. 1961 v Kopru, v delavski družini. Moj oče je delavec že dvajset let v tovarni Tomos v Kopru. Že devet-najst let je samohranilec. Namreč, ko sem imela dve leti, je moja mati odšla in se ni nikoli več vrnila in noče niti slišati zame in za mojcga očeta, ki je celo svoje življenje dal meni. Vse svoje želje je videl v meni in bil je ponosem name in jaz sem bila nanj. Bi!a sem ponosna ha svojega očeta, ki se je vsak dan vračal ob 16. uri popoldne po napornem delu v tovarni. To je poče' zame, da bom nekoč nekaj postala, da se ne bom vračala tako kot on vsak dan ob štirih domov, utrujena od dela in živ-ljenja. Da, tako je bilo. To vsi vedo, ki naju pozna-jo. Moj oče je s svojo skromno delavsko plačo pre-življal mene, sebe in svojo mater, mojo staro mamo, ki je ostala sama na revni kmetiji na Brodu na Kolpi. Da bi razbremenila očeta, sem s svojimi dvanajstimi leti začela sama opravljati vsa gospo-dinjska dela. Poleg tega pa scm bila odličen uče-nec in dijak. Tu mi ni treba posebej poudarjati. da je moja mladost minila med kn jigami in gospo- dinjskimi opravili. Nato se je zgodilo tisto, kar sva si z očetom najbolj želela in česar sva se hkrati najbolj bala. Odšla sem študirat v Ljubljano, na Pravno fakulteto. Oče je ostal sam, bai se je zame. Jaz sem se bala zanj. Kaj bo zdaj, ko mene ne bo, kako bo zmogel vse sam in ali bo zmogel? Moja bojazen sc je uresničila. Oče je postal alko-holik. Med tednom sem v Ljubljani krepko študi-rala, da bi lahko za konec tedna odšla domov k očctu. Vsak tcden scm sc vračala domov likat, prat, pospravl jat, bodrit očeta, čeprav je meni bilo prav tako hudo. Strla mc je krivica, ki se je nato zgodila. Padla sem v depresivno krizo, za katero sem se zdravila na psihiatričnem dispanzcrju. To štipendijo, štipendijo, ki jo naj bi dobili de-lavci. Toda ne! Tokrat ni bilo tako. Dobil jo je nekdo drug, nekdo, ki si jo je pridobil s članstvom v ZK. Sprašujem se, ali je naključje, da je večina šti-pendistov Titovega sklada hkrati članov ZK. Ali je to naključje? Predlog Gimnazije Piran je bil zavrnjen, prav tako vse pritožbe, ki jih je dala OO ZSMS. Nič ni pomagalo. Zmagali so rdeči, peščica rdečih. De-lavci so ostali ob strani, kakor vedno. Ponovno je v naši družbi zmagal formalizem. Obrazložitev je bila kratka in krivica v nebo vpijoča. Vsi so videli in vedeli, da je to krivica: »premalo politično ak-tivna.« Oziroma: »Nisi rdeča.« V to sem prepričana tako zelo, kot v to, da Pravna fakulteta v Ljub-ljana stoji na Trgu osvoboditve v Ljubljani. Toda dokazovati take stvari je herojstvo. Jaz teg; c zmorem. Preveč so me poteptali. To, da nap..ueš ZK, velja v naši družbi za izdajalstvo. Sedaj se sprašujem in vprašanje je absurdno: ali je moj oče izdajalec? On, ki že 20 let dela kot nekvalificirani delavec z 8.000 ND osebnega dohodka. Ali sem jaz izdajalka. ki dajem vse svoje moči, da bom nekoč dostojen član te družbe, da bom nekoč vr- nila tej družbi to, kar mi sedaj dajc in mogoče celo več, kot mi daje. Ali sva z očetom izdajalca? Vse pritožbc so bilc zaman. Zmagal je RDEČI ZID. Ali so lahko štipendisti Titovega sklada štu-dentjc s povrečno oceno 7 in samo zato, ker so člani ZK. Ali je to mogoče? Študentje. ki ne iz-polnjujejo temeljnega pogoja in sicer pogoja, ki je jasno naveden v rokopisu: »Študent, delavec mora praviloma imeti povprečno oceno 8«, kar mora dokazovati z indeksom. To naj bi bila torej štipendija delavcev in zelo dobrih študentov, ne pa štipendija rdečih. Ogorčena sem nad tem, še vedno, še po dveh letih nisem pozabila te krivice, začela sem dvomiti v jugoslovansko družbo. Ali je res tako brczhibna, kot jo prikazujejo. Ali pa je pri nas po dolgotrajnem boju reszmagala birokra-cija in formalizem. Ali bomo pustili to, da nas bo zadavila lastna birokratska roka, ki grozi že od lcta 1946. Vsi spoštujemo ZK. tudi jaz jih spoštujem, toda ne vse. To je naša gonilna sila, naša iniciativa. Ali je res tako? To vprašanje se postavlja mnogim. Ali je potrebno, da se člane ZK tako fa-vorizira in se pozablja na temelj naše družbe. Na dclavski razred. Jaz se čutim kot proletarec in ne član ZK. Isto bi moral čutiti vsak član ZK. Neka-teri čutijo drugače. Nekateri člani se čutijo kot bogovi. Mi smo PRVI.? a kdo ste vi? On. Da, člani ZK, bi morali biti PRVI. Vsekakor, toda ne v bahanju in govoričenju. Popolnoma jim priznavam pravico, da so prvi. To pravico jim daje tudi ustava SFRJ. Toda ustava ne predvideva, prav tako ne katerikoli splošni pravni akt ne pred-videva zlorab na račun članstva ZK. In taki so med nami. To so tisti. ki črnijo svetlo podobo ZK, ki si je to podobo izklcsala že leta 1941, in ne samo leta 1941. Vsc do lcta 1941 ssvojim ilcgalnim delova-njem in hcrojstvom in po/rtvovalnostjo. Ali bomo pustili peščici Ijudi. da blati to podobo. da oskruni največji spomenik NOB. Nisem edina, ki dvomi v določene člane ZK. Ta gnev je že dolgo prisoten v družbi, ki se lahko sprevrže v odkrit boj s to pešči-co. Toda kakšen naj bi bil ta boj, tega nihče ne ve. Mogoče ta boj že teče ampak je premalo odlo-čen.Premalo odločen boj smo vodili tudi v SAP Kosovo in malo je man jkalo, pa bi nas ta peščica za-davila. Toda zmagali smo ponovno mi. Mi delavci. Prav tako bomo premagali te kvazi komuniste. Boj bo trd, kajti oni imajo ponarejene rdeče izka-zbice, oni so favorizirani, oni so prvi, oni imajo ini-ciativo, mi je nimamo. Mi imamo drugačno neu-stavljivo orožje, ki lahko zruši vsak zlagani rdeči zid. Imamo duh proletarcev duh, ki je čist, duh, ki diha s to družbo. Duh. ki si želi to, kar si je žclel naš tovariš Tito. Mi smo z njim in on je z nami. Duh proletarca, ki ne bo nikoli premagan. To je tisto orožje, ki lahko zruši vse iluzije kvazi komu-i nistov. Pravi komunisti bodo ostali, to prav goto-j vo, da bodo ostali in oni bodo PRVl. Ponovno poudarjam, da govorim tu Je o peščici 1 judi. ki blati našo avandgarduo, našo gonilno silo. f Mi ZK potrebujemo danes veliko bolj kot kdaj poprej. Toda čisto ZK, Titovo ZK. svetlo podobo brez madežev, ki ji nc bo mogel nihče nikoli več ničesar očitati. Potrebujemo komuniste iz leta[ 1928, 1929, ne pa gobezdače in širokoustneže, ki mlatijo prazno slamo in vlečejo vodo na svoj mlin. Nekoč so živeli komunisti, ki so bili priprav-ljeni darovati življenje za svojo partijo. DA, še danes so taki, vem, da so, toda veliko premalo. Naša družba jih potrebuje boTj kot kdajkoli prej. Sedaj se bije drugačen boj, ne manj pomem-ben od tistcga iz Icta 41, toda drugačen, ki zahteva močno gonilno silo. .=, .. , . ,. e ^ Sahnger Ljubica Ljubljana. 23. 9. 1982 6 J P.S.: Dokumentacija v zvezi s štipendijo je naj Zavodu za zaposlovanje v Kopru, Smarska cestaj 8. Kt->pcr ¦O c: O A- n ^rf V> O 3^'^tt Qr O"$> v> a L.o L?¦** G-č?- r» ii ° 111 % i.% 11 * *•* i ?¦ a- % % % % \ =¦- O Q 2- I EroS |g |2.e^ 13:3 ->3 5L'^ 3.§,n. g;§S-3-no|3? <|| "75-1| 3^ * 3 S. 2' ^"O, n c O ^r: zr. "=:,__ i. —; = !L* < t-j H, fs, m. ititin mm 1» « liitftl fJlilfli I O"- tt' O" 0> O 1 o r~ k .— 1 1 -¦ 1 3 . k - -• 1 i'' PRITER1TORIALCIH Dne, 99 juoT Babič Snežana, 6a I mhi • lnka Smrekarja ' P i * m o u red n if$ * ^ u POSILSTVO PO JUGOSLOVANSKO DRAGI BRALCl! Opravičujemeq sc vam, ker zaradi pomanjka-nja deviz ne mpremo predstaviti obljubljenega dr. Jekvila in m.c. Hydea, namesto tega pa va.m prcd-stavljamo nek':*j iz domačih logov. /ivljenjska tragedija matilde švigič Matilda je /ačela trpeti že v rani mladosti, pred-veni /aradi pretirane navezanosti na oeeta, ki pa jtt jeodklanjal. To je bil najbrz tudi razlog, da je v svoji hladnosti nekaj najbolj zav/etih oboževalcev postavila na hladno. Kupila je 251) literski hladilnik, pa 500 litrske-ga, pa 750 litrskega, pa hiadilno skrinjo, v njej pa so-se kopičila trupla. Zadnji je v mrzlem januar-skem vetru visel na balkonu. Ona pa jih je obisko-vala, jim z roko popravljala nasmeške in hodila na elektrošoke, kot druge ženske hodijo k frizerju. vse dokler je niso prijeli. Prva je na to reagirala televizija in posnela nada-Ijevanko v dvanajstih delih: »Meaculpa«. Sloven-ska javnosl je tako dobila drevo, kjer lahko vsak pes nogo dvigne. Z nepristranskost jo se je posebej' i/ka/al družin^ki tednik Jankp ir> rijegova novi-narka Victorica Landraux. V drugem slovenskem tcdniku pa je izšla popolna Nografija Matilde / naslovom: Mi, otroci s. poštaje Obodin. Pri vsej /adevi ni ostala hladna niti tovarna hladilnikov in je poslaia na tržišče nov prostor-nejši hladilnik z rcklamnim geslom: »Z Matildo v lepše čase«. Prva pošiljka je bila razgrabljena, saj so zatirane slovenske lepš? polovice m videle al-ternativo drugim, bolj zakonitim, a predvsem dalj- šim postopkom. ^ Na naša piatna je-pnšel domači spektakel: »Sedetn hladilnikov za Matildo«. Za vloge pozi-tivcev so-angažirali tudi nekaj tujih zve/dnikov. Narodno gledališče TOZD Opera pa pripravjja rock opero: »Matilda, Matilda«. Nekateri so bili mnenja, da jo je treba obesiti na prvo drevo. $ tem so poskušali obuditi stare običaje, stvar je postala zanimiva za etnologe. Tu-ristične agencije pa so skušale datum uskladiti s kmečko olicetjo. Na.dan je prišel tudi naš iskrivukleni slovenski humor, na katerega smo tako ponosni, prav pri Matildi pa se je odlikoval z visokim intelektualnim nivojem. Vsak star vic z Matildo je postal uspeh. Skupina vrlih Slovenk pa jc ustanovila »Matilda ian club« in začela izdajati značke, majice in na-lepke z njenim likom. Takoj pa so tudi renovirale njcno rojstno hišo. Matiida pa je sedela v priporu in skušala ugoto-viti, zakaj je bila ravno toliko nora, da je dobivala elcktrošoke in ravno toliko prisebna, da je smrtna kazen nujno potrebna. S tem pa je postavila temeljni problem sloven-ske enigmatikc. Matjaž Gruden masturbalije Strali komunistov pred sprostitvijo teh poten-cialov, pred mohilizacijskimi možnostmi medi-jev, pred interakcijo svobodnih proizvajalcev, je eden i/med temeljnih razlogov, da tudi v sociali-stičnih državah stara meščanska kultura, sicer v raznih izpeijankah in preoblekah, a strukturalno nedotaknjena, vlada dalje. (Enzensb.erger) Poglavitni mediji razširjanja kulturne zavesti povprečnega Slovenca so dpbfo znani in jih na tem mestu ne bomo posebej imenovali. Izdvojili bomo samo film, ki nas v nasem primeru kon-kjetno tudi zanima. Ali bolj določno: film ki na-staja v specifičnih ustvarjalno-produkcijskih po-gojih marginalne altemativne/angažirtane scene množične kulture. Nadaljna analiza bo pokazala, da je tudi in še posebno tukaj, močno čutiti pritisk vladajoče^kulturideologije, skozi manipulacijo (družbene institucije imajo že kar obilen reper-toar načinov) posameznika — avtorja, ustvarjalca. Pa vso stvar konkretizirajmo. KRAJ: ŠKUC ČAS: četrtek, 7.10.82., ob 20. uri. DOGAJANJE: projekcija filma — KAJ STO-RITI, B. NJATIN? Na zgoraj omenjenem kraju in času smo bili priča famoznemu dokumentarno-naravoslov-nemu filmu, kakor ga je razglašal podnaslov. Vendar bi ta izdelek komaj mogoče opredeliti kot film, prej bi se lahko imenoval filmani tekst. Ta je bil namreč popolnoma v ospredju, vizuelna podo-ba/slika pa na račun tega dodobra zanemarjena. Potisnjena na drugi, stranski tir je eksistirala le kot ilustracija. Videli smo nekaj posnetkov z ulic, načrt mesta (dokumentarno); rožice, drevesa, planine (naravoslovno); z posameznimi interven-cijami (moment kulminacije slikovnega zapisa) »show—motiona«, fotografij in nenavadnih si-tuacij/predmetov v kadru, kar pa seveda ni upra-vičilo neangažiranosti in nekreativnega postopka v tistem specifičnem pomenu, ki ga ponuja film — 24 slik na sekundo. Izjeme so bile: v trenuti homogenosti obeh komponent, smo zares spr Ijali film. Vendar, zares redko. Ostalo pa liter, večer. Tekstfmonolog sam, sestavljen iz literarno-zotskega besedpjaka.., je hermetično za enota; j>am ^ebe vzpostavlja kot sredstvo in obenem tudi ci!j. Fabula je povsem v tem kont stu. Vsiljuje nam nekega imanentnega (anti)juij ka, ga skozi manipulativno metaforiko — »v piastnost, večpomenskost« — prezentira kot s* jekta obstoječe (ne)-realnosti in s tem njemu ( torjem) lasten (v stilu »t o je zares tako«) pogl na svet. Film pa je prav z manipulativno opera (rnožganov) teh »kvalitet«, z nedodelanostjo: nenazadnje nefilmičnostjo želel dati vtis... Povejmo jasno in glasno za kaj gre: film je snet v maniri intelektualne masturbacije, ki k tičnega konzumenta niti ne vzburi, da o zadnj činu tega dejanja niti ne govorim. Pač pa bo! katerim ponudil prav realen (beri: iluzoren) tek orgazma — intelektuainega seveda. Koncepi bil popolnoma jasen že po nekaj trenutkih p jekcije. Intelektualni film za intelektualce — toi za^obtčajne smrtnike nedojemljiv v spoznan, božjem. Diskvalifikacija torej, vsakega netipi nega/kritičnega konzumanta filmske kulture,lč bedaka, nerazumevajočega visokih misli in idt To pa je tudi praksa kultur-meščanske elite, preko diskvalifikacije, na zgoraj opisan nači ohranja svoj eminenten položaj v družbi. S te vzpostavlja/upravlja odnose v masovni kulti množic, ki pazdejanskim stanjem/^potrebami pr letariata nima nikakršne zveze. Zakrivanje pra narave ostankov razrednega boja, je osnov funkcija, ki jo opravlja. To tudi pojasnjuje prit na angažirano/alternativno sceno, ki si prizade1 uveljavljati nove/napredne odnosevnašosoci stično ddružbo. tekst: hermej go ^^ ^^ ^P ^*" -W "*~ . _.........„„„«//////////////////// V Škuc-u se prodaja deveta številka publikacij GALERUA ŠKUC 1ZDAJA, avtorjev B. Razkolnikofa in D. Mvkaseta benda OTROCI SOCIALIZMA smo tudi za to neumnosi**^^ SMO TUDl ZA TO NIIUMNOST? *Ml SMO ZA VSAKO NEUMNOST« Vpotcgnjeni v divjo evforijo Viktorja Konjar- ja. njcgovo vzhičenostjo nad »začctkom nove sre- I iko ic — v znamcnju pristajanja na pop-kul- čevalske serije«, smo se znašli mcd dclničarji teh Bturo in vimenu »svojih« zmagovitih fantov, kate- Hj »iger za kratek čas in razvedrilo,« s tem pa smo-Brih alpinističnidoscžkinanajvišjihkonicahsveta ¦ potegnjeni v nič manj ckstatični tok neumnostil p---o /c malonc slovenska nadonalna legenda — ¦ (menda smo kar za vsako). Bcseda obrambe m| pCrovičnosnidenievdevetnajstircpriziSrcčanjjc ¦ možnost izstopa iz tcga besnečcga toka nam je| Jzi. čez en mcscc napovedal Belač-Šrauf... in vsi M vzcta. saj »za zmrdovaiijc ni nobcnc rcalnc potrc-M 'M smo se z lahkim srcem nasmejali vzdušju spontane ^p^Tsiccr pa dclničarjcm tako nc pristoji zmr-1 S vedrine,ki jenasplohprevevalatistopoldrugouro f c|ov.,n,c nad h,stno firr.io). Ravno scm pa sc piT=j| ^rrvega letosnjeta \<- Cl ¦ ^^......|||||ll(i,| , , i^|ii||^ | ja naš ugovor: nc gre nam za zmrdovanjc^j f.!.X;iiiiiii)"i,^.P!,i,.^>j^n.tP.0..pa_so_^^^]nTcjo_scbcj_'J marvečza gesto tcmcl)nega izvzctja"izte ncumno stj .,w tokrat učinkovairminute, krs(7"c'dW"^'č"'m?iT|B K""j"rjev FV zapis nam v svoji zagrctosti ra"zl '%$&. '..-...:...¦^¦¦fcfc.-- ..v,;.-j-j»h.:..^v:^4«MMMWMp»»M«jyjT^7ptcrne|jnc mchanizme teh srcčanj žclcčih| '-•• simpatičnih junakov \n iunakinj gora - minutc ¦ ]W| ¦' . i iW ;v:^^; ¦-^ - ¦i»'ffm -•'¦'»¦fc- .¦¦¦¦.¦¦¦¦ -.¦¦-a«qB—JBBP^—iiH| množic. Scvcda sc ni čuditi, da jc srcčevalski di-"g$ ^Ziiamenju grozljivih dokazov o morhidnosty|^r[s|^ v temclju zaznamovan s specifično slovcn^M K,-,;,^;, sNeffv Zrcakn^ina/ Ma^^^Tt "\ sku fantazmatiko, ki vstopa van j na način »slovcn- M ^^.l^š^ -"....:Wšl'.'-. ¦s:-i^Bfc-:.-:.-----:-:.^. i- ske nacionalnc lcgcndc«: znameniti dosezkiffl| PXi!io"da ta (^ddaja v ncposrcdnt) snscs^^^"v; -7 »zmagovitih funtov«, ki se Jogajajo na najvišjihgg B^; .rcčan-i«. »križank« '"^'"r'^1 ^i1"1'10'.!1-^' 'V: konicah sveta; načirrkncvKonjarjcv'i spregi »se- h| ^l razpolo/cnianesodi!?) ? . . ' šraufa« s^pop-kulturo, (To jc pač tcmcljnMTacin j|f| Wk PolcTntpremor je bil SrečanjemTn Mitu Tretaltu -jrioderncga populizma.) Vpis v register Imaginar-1 HHm. ¦¦ ¦:¦ :-vaHmm*:.f¦¦:..¦¦ ^\:.:?^mam&z^&x^-.-.- ¦ ; " } neizasc dogaia ravno prek poliaTantazmatskega, W ¦ vcč koi d;-brodošcl. Na zdai sicer /c po\>cm . ¦¦¦¦• !'L>Lcl >L . h \.--------------^-—^——- • •------^-Jk ¦ml , i.aKi:s^::'S^BHw:::.;": ¦- ki ga par ckscellence reprezcntira hiša, ki je struk- g ¦ trdnih tcmdjih je ob vnovičnem snidenju zrsla , - rjrana "natanko za Movence reprezentahveM I dodobra prenovljena stavba oddaje. ki je videti f^: način:...na novo ometana fasada, umita okna i™ | koi hi^a z na novo ometano fasado, z umitimi okni ...:.:: \-'prepleskana vrata, sveže cvctje, razobešeno prek^ Bin nrt-nlek™ iiimi vrati, s svežim cvctjem, razobe- 'a^nka. prckopane gredice!« BBMHBBBHHB§1 ^'sen'i'm pTdT^nict^T^BkTpamm^feSmT.'' C;; Vdor narcisistično samozrSTj^j^TCSpekurn Bt slratka: z vrsto riovTfi, duhovitfh domislic in celo z nzihilni del Imaginarnega, sc vmcsti mcd oklcpa- i Bnovim obličjem s^i^ŽgTrcfalta. ki sicer pocnc; '' jeV^Mar^Ttcn octno. da ta oddaja (Zrcalol ¦ mnogotec stare^TvenJar na .zrazito holj j^S^gffig"0 s"sf !in» sohot"ih ^lt ap^i» ¦uaaaMMMMMMMMMMEm Lan; ne sodi1'':« Morbidni svet. sokantnostM ^D sproščen, manj okorcn, pnjetno ncvsiljiv nacin. .^^^^ , ,_.__,,^ (.,i;>;nM ,,rM7,,g| Vzdušia v studiu mu ni biio treba vleči iz pctnih |P •......;"".¦" "^"^""""Tk —Hj^BBHiH^^mimmJ| pred Realnim, ki vdro v spekularni svet srccanja g| gTiMkars^^oprejpogostodogajalc^. a^^^^l »simpatičnih junakov in junakinj gora«: razuni-ro ¦i ulumašL pSzadeSje^lSiKfS^^ ^gY,'!l.zrc:.?.!aiLillli^ne ™& v. soscš-B I šraufov^ - laZ r.klo kar ^o^-^^M^M^ V mnost.« lc Ja |e ta »neumnosl« ^1^'1^^^. V ^^ iMI^MKoeedcnavrstc motcčih sestavhTrTaši ', ^^-^Lj^^gv^^ KBHISžj , Premišiiujemo. kajpak kaj ic v jedru tcga nasc^ ^ai;teva Gos^)darju; v principu dcspotskc oblasti^ dobrega občutja (ki nas^ upajmo, ne ho izncvon-_ - ^ delilev oblasti.) Tato nas nc presenet" spin- g lo... naj 257septembcr ne ohvelja kot srcčno nak- |L tusov pomik v ozadjc^daj>j>voie,^"fi^j}L jemlc : ¦ Ihiču.' ncKcea sreč!inia). Zdi sc. da jc bistvo^^^^tak^ai^sanktno^are^rkajtuz^^ iz^ -J—•------ '." "-------- ,/, , , ¦ iToliasakrosanktneiiašeleomogoca vpis vam; ko- m* m ki v • .-ke vrste sest(.>pa v »voditc hsko nonsa- B_,t^-iil-.'.- ¦¦ -.-.-¦.. .,.......... <¦—,— tm. .tt.% JIlillLl-_l^^ imiiiii ini it .......¦¦¦¦¦"¦p........ ""MpTkor se sam postavlja v to polje je ravno v poziciji lanco«. — v dnhrem pomenu besede. I rctalt svoje J^,^rrri ^i si domislja, da je kralj; od tod komični ;' ¦I.....—i ^11"1—f--'!?fS"t7ko-sakrosa'nktno zarcs. f|_učinek Trefaltovcta nastopa, v prejšnjifi sreca- * ¦ vlope ne |enil|Q vec tako saKrosc ^—-^ ||^jih Ravnb~podinit^^ik'rbsanktn()stilzmtersub-^ I Umaknil se je nek»liko v ozadjc. ki j-------!—Jfcictivheca razmerja omt^goča k7raT]evs"k^ gesto: nc ^ZaTctck novc srcčcvalskc scnje je o~>c avc . < ^gg^gjo^a resmciTTTospddarja jc razcepljeni sub- /.mrdovanjeninobcnercalnepotrcbc. 1 rctaltova ]ek{ sub]ckt postavlien pred razcep zaved- zamisel je zbiraln.ik zivljenjske vcdrine. ki sc nam no_nezavedno. Fascinira ca objekt žeHe, obiekt a. je v teh sivih časih ne kaže. braniti. Srcčanje torci v svojem perpctuiranem ginanju VIKTOR KONJAR reprczentiraio diskruz. ki sc nani ga »v tčh sivih časih ne ka/e braniti.« /MAGOVOLAR