Poštnina platana v gotovini Štev. 59. V Ljubljani, ponedeljek 13. marca 1939. Leto IV Papež Pij XII. - kronan Ob navzočnosti zastopstev iz 40 držav in stotisočglave množice so danes opoldne kronali sv. očeta s trojno krono vrhovnih pastirjev katoliške Cerkve 73 švicarskih voiakov čaka rešitve iz snežne vihre Bern, 12. marca. Pred petimi dnevi je plaz zasul 18 švicarskih vojakov, ki 60 nosili živež in razne druge potrebščine v planinsko zavetišče na AVildhornu v Bernskih alpah. Zavetišče etoji 2350 m visoko. M:Jo pod ciljem jih je zajel plaz, ki se je utrgal z vrha Wildhorna. Plaz je spotoma narastel tako, da je snežni val drvel po pobočju v širini 500 m. Zazul je vseh 18 vojakov, ki zaradi širine plazu niso mogli pobegniti nikamor. V snegu so se zadušili trije častniki in en vojak. Enemu od vojakov 6e je posrečilo izkopati izpod mrzle smrtne odeje, priti do telefona in sporočiti vest v dolino. doline je takoj odšla močna vojaška fe^valna ekspedicija, kateri se je posrečilo rešiti vse zasute vojake razen štirih: treh častnikov in enega vojaka, ki so umrli pod plazom. Med reševanjem je vsta! silovit snežni vihar, tako, da se reševalci in resenci niso mogli vrniti v dolino. Ni jim ostalo drugega, kakor da so se tatekli v zavetišče. Mislili 6o, da bo nevihta trajala kak dan, potem pa bodo krenili z gore. Toda vihar je divjal kar naprej, tako, da se niso mogli ganiti dozdaj nikamor. Njihov položaj je obupen in utegne postati usoden. V6eh vojakov in častnikov je v zavetišču 73 m jim je pred dvema dnevoma zmanjkalo že vse hrane. _ Vojakom poveljuje podpolkovnik Erb, glavni urednik švicarskega športnega lista »Šport«. Ta je do včeraj dajal po telefonu poročila v dolino. Telefon so napeljali pionirji pred nekaj tedni in k sreči ni vihar napeljave nič poškodoval. Zadnje poročilo iz zavetišča se glasi: »Takoj, ko smo si opomogli,^ smo organizirali mrtvaško slovesnost v počastitev tovarišev, ki 60 našli smrt pod plazom. Vihar je divjal ves dan kakor besen. Častniki in podčastniki pa eo navzlic temu stražili vsak po pol ure ob truplih ponesrečencev. Snega je padlo toliko, da je zavetišče zameteno do strehe. Le z velikim naporom moremo držati izhod iz koče prost. V petek zjutraj smo poskusili z minami prožiti plazove, da bi si naredili pot proti dolini, Za zdaj se nam ni posrečilo, ker divjajo viharji kar naprej, toda najti bomo morali izhod čim prej, 7akaj zmanjkalo nam je vsega, živeža in drv.. .< Vsa Švica v strahu pričakuje, kaj bo z ekspedicijo, ki je rešila Štirinajst vojakov izpod plazu, a je snežni vihar njo in rešence zajel in jo drži v svojem strašnem objemu. Ban dr. Natlačen boter dvanajstemu otroku Ljubljana. 12. marca. V ljubljanski ženski bolnišnici je bila prisrčna krstna slovesnost. Družina Skvarčeva iz Št Jošta pri Vrhniki je dobila dvanajstega otroka, krepkega fanta, osmega moškega potomca v tej številno blagoslovljeni hiši. Pri krstu osmega sina in dvanajstega otroka je bil boter ban dr. Marko Natlačen. Krstu je poieg banovih spremljevalcev prisostvovalo tudi vse zdravniško osebje iz ženske bolnišnice. Otrok je po visokem botru dobil pri krstu ime Marko. Ban dr. Natlačen je pri tej pri-’iki razveselil družino z lepim darom. Žrtev avtomobilske nesreče Celje, 12. marca. Na banovinski cesti pri Nazarjih se je pred diievi prevrnil neki tovorni avtomobil. Pri tem so dobili hude poškodbe štirje moški. Najhuje se je ponesrečil Meierhold iz Mozirja. Dobil je hude poškodbe na glavi in na prsih. Prepeljati so ga morali takoj v bolnišnico v Celje, kjer je včeraj umrl. V Belgradu ne pridejo iz afer Belgrad, 12. marca. m. Belgrajska policija se po zadnjih dveh aferah, to je po aferi črnoborzijancev, med katerimi je aretirani tihotapec Hodoš že priznal, da je v tujino spravil nad 12 milijonov din, ter po aferi v odboru »Gospa za varstvo slepih deklet«, trudi, da do kraja razjasni tudi tretjo afero v zvezi z zbiranjem darov za zgraditev sanatorija. V tej zvezi je policija zaprla lastnika podjetja ».Jug: Josipa šojheta, ki je med drugim prejel od svoječasnega francoskega predsednika skupščine Herriota 10.000 frankov. »Klubu častnikov in ohromelih bojevnikove je pa izročil samo 1500 frankov. Punčec zmagal v Mentonu Menton, 12. marca. b. V velikem teniškem turnirju v Mentanu je Punčec premagal Nemca Redla z 11:9, 6:2, 6:0. Punčec na ta način v vsem turnirju ni odstopil niti enega seta. V doublu z Mitičem ni uspel proti Francozoma Petra in Lessueur. Francoza 6ta ju premagala s 63, 10:8, 6:2. Italijanski nogomet V italijanski prvi diviziji so bili danes doee-feni naslednji rezultati: Novarra : Lazio 2:0, Bologna : Milano 1 :0, Liguria : Livorno 3 :3, Juven-lus : Bari 3 :0, Triestina : Genova 1 :1, Lucchese : Ambrosiana 1 :1, Modena : Napoli 2 :1, Romaj Torino 2 :0. Na tabeli zdaj vodi Liguria z 29 točkami, sledi ji z 28 točkami Torino, na tretjem mestu pa je Ambrosiana, ki ima 27 točk. Daruj za osrednji slovenski prosvetni dom v Ljubljani! Vatikansko mesto, 12. marca. Danes je bil v baziliki sv. Petra slovesno kronan sv. oče Pij XII. Tej največji slovesnosti v življenju vsakega poglavarja katoliške Cerkve so prisostvovala poleg papeževega dvora in diplomatskega zbora posebna zastopstva iz 40 držav. Slovesnosti so razen sovjetskih in nemških prenašale vse radijske postaje sveta. Slovesnim obredom v baziliki sv. Petra so smeli prisostvovati samo tisti, ki so imeli posebne vstopnice. Vstopnice je zadnje dni prosilo 250.000 ljudi, dobiti pa jih je moglo samo 40.000. Navadno gre v cerkev 50.000 ljudi, to pot pa so tribune za tuja zastopstva, diplomatski zbor in razne druge odličnike zavzele več prostora kakor navadno. Že v zgodnjih jutranjih urah so se v krasnem vremenu začele zbirati nepregledne množice na trgu sv. Petra. Ves Rim je bil v zastavah. Po vseh cestah, ki drže proti Vatikanu so vzdrževali red močni oddelki policije in fašistične milice, ki so spuščali na trg najprej samo ljudi, ki so imeli vstopnice za v baziliko, šele potem je bil dovoljen pristop na trg ostali množici. Ob 8 zjutraj je bila bazilika sv. Petra nabito polna. Vatikanska postaja je v zvezi z drugimi postajami začela oddajati. Ob 8.30 so srebrne trobente naznanile prihod papeževega sprevoda. V prvem delu sprevoda je šel vrhovni ceremonijal z generalnimi prokuratorji ter švicarsko gardo v slovesnih nošah. Za temi so se zvrstili poglavarji raznih cerkvenih redov, za njimi so nosili na blazini dragoceno tiaro, s katero bo kronan sv. oče Pij XII. Za tiaro je avditor Rote nosil papeški križ. Za križem so stopali škofje, opatje, nadškofje in kardinali. »Koroški Slovenec« piše: »V petek, 3. marca, je sprejel g. deželni glavar Pawlowski ob navzočnosti gg. dež. svetnikov Maier-Kaibitscha in Ernsta Dlaske odposlanstvo Slovenske prosvetne zveze, ki so ga tvorili gg. urednik Vinko Zwitter, zastopnik Koža Vertič Zdravko iz Borovelj in zastopnik Podjune Martin Wastl iz Lovank. Odposlanstvo je uvodno opozorilo gospoda deželnega glavarja na obljubo, dano 7. aprila, povodom svečanosti v Št. Jakobu v Rožu, ki se je glasila, da bo celokupno slovensko kulturno živ- V srednjem delu sprevoda so sediariji nosili na prestolu sv. očeta, ki je bil v belem, z zlatom obrobljenem oblačilu. Na glavi je imel belo mitro. Papeževo nosilnico so spremljali člani plemiške garde z golimi meči. Ko je sprevod s sv. očetom dospel v baziliko, je množica pozdravila papeža z navdušenim vzklikanjem in ploskanjem. Pevski zbor sikstinske kapelo je zapel himno: »Tu cs Pctrus«. Sv. očeta so počasi nesli po cerkvi do kapele sv. Trojice, kjer se je poklonil Najsvetejšemu. Od tu je sprevod krenil v gregorijansko kapelo. V kapeli sv. Gregorija je sv. oče Pij XII. oblekel obleko za sv. mašo. Sprevod se je ponovno uredil in krenil pred papeški oltar nad grobom sv. Petra. Ljudstvo je navdušeno pozdravljalo sv. očeta. Cerkveni zbor je neprestano pel »Tu es Petrus«. Pri prihodu sprevoda pred oltar je ceremoniar vzel trikrat zaporedoma predivo iz srebrne posode ter ga kleče zažgal in pel: »Pater sanete, sic transit gloria mundk (»Sveti oče, tako mine slava sveta«). Ogromna množica ljudstva čez pol milijona ljudi, ki je pokrila trg, jc spremljala svečanosti, kakor so jih prenašale radijske postaje. Radijski poročevalci so zavzeli mesta na pročelju bazilike in pod stebrišem. Prva slovesna daritev, ki jo je sv. oče opravil po izvolitvi v cerkvi sv. Petra, se je začela ob 10.30 in je bila končana ob 12.30. Med mašo sta pela zbora sikstinske in julijske kapele. Na obeh straneh papeževega oltarja so bile postavljene tribune za tuja zastopstva, za diplomatski zbor in za člane raznih vladarskih rodbin. Na teli tribunah so bili med drugim italijanski prestolonaslednik Umberto, italijanski zunanji minister grof Ciano, vojvoda Norfolski, ki je zastopal angleškega kralja, bivši bolgarski kralj Ferdinand, ljenje v Tretjem rajhu bolje zaščiteno kot pod bivšim režimom. Položaj Slovencev je odposlanstvo na podlagi nekaterih primerov takole objasnilo: Odposlanstvo se je pritožilo zaradi NSV-otro-ških vrtcev, ki sicer oskrbujejo slovenske otroke, a se na jezik in narodno pripadnost otrok nič ne ozirajo. — Uradna izjava gospoda deželnega glavarja se je glasila, da so otroški vrtci ustanova narodno socialistične stranke in da se jih lahko poslužujejo vsi državljani brez razlike ter da se glede obiska ne izvaja noben pritisk. Ugodnosti te princ Flandrski, brat belgijskega kralja, belgijska kraljica-mati ter čez 30 drugih italijanskih in tujih knezov. Po maši je sv. oče Pij XII. zapustil bazilike. Sprevod je počasi odhajal iz cerkve do balkona. Ogromna množica vernikov je nekrestano klicala sv. očetu. Brigada italijanske vojske je medtem izkazala čast papežu Piju XII. Na posebnih tribunah na stebrišču so zavzeli mesto visoki dostojanstveniki in delegacije iz nad 40 evropskih in izvenevropskih držav. Preden se je sv. oče pokazal, so razobesili papeško zastavo. Točno ob 13.05 so papeža prinesli na balkon, kar so naznanile trobente in himna ter neprestano klicanje vernikov. Takoj nato se je pričela slovesnost kronanja. Eden izmed kardinalov je snel škofovsko mitro z glave sv. očeta. Najstarejši kardinal je stopil k sv. očetu s papeško tiaro ter izgovoril besede: »Sprejmi tiaro in vedi, da si oče. Kralj in pastir sveta na tej zemlji in namestnik našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki naj mu bo slava na vse večne čase.« Ogromna množica vernikov jo poslušala te besede, ki so jih prenašali zvočniki in priredila dolgotrajne in burne ovacije sv. očetu. Sv. oče Pij XII. je izgovoril nato * jasnim, vendar nekoliko vznemirjenim glasom, besede apostolskega blagoslova. Kronanjske slovesnosti so bile končane s sporočilom, da je papež kronan. Ogromna množica vernikov je neprestano vzklikala sv. očetu, ki je podelil množici popolni odpustek, nato pa ostal nekaj minut na balkonu in se zahvaljeval z nasmehom in z mahanjem * roko. Glasovi trobent so potem naznanili konec veličastnega dejanja, ki mn je prisostvoval v duhu ves katoliški svet. ustanove se lahko vsakdo poslužuje po svoji prosti uvidevnosti. Odposlanstvo se je v nadaljnjem pritožilo zaradi sedaj nemškega šolstva. Gosp. deželni svetnik Dlaska je izjavil, da je bil uveden nemški pouk povsod tam, kjer so to želela občinska zastopstva, oziroma za vzgojo odgovorni. Deželni glavar je dostavil, da se učni jezik v šoli ravna načelno po željah za vzgojo odgovornih. Na pripombo slovenskih odposlancev, da so bile poedine slovenske kulturne prireditve prepovedane ali fizično preprečene, je gospod deželni glavar v smislu svoje obljube v St. Jakobu v Rožu ponovno izjavil, da je slovensko kulturno udejstvovanje načelno dovoljeno, v kolikor se s tem ne krši javni red in mir in vkolikor ni državno-poli-cijskih pomislekov. Na navedbo slovenskih odposlancev, da je bila posameznim sodelavcev slovenskih kulturnih društev odtegnjena ali odbita podpora za otroke, je gospod deželni glavar obljubil osebno intervencijo, kajti on sam da zastopa stališče, da morajo biti dobrin tega državnega zakona deležni vsi državljani brez razlike, v kolikor so voljni in sposobni zvesto služiti državi. Glede razpusta slovenske čitalnice v Glinjah, ki je bila razpuščena z odlokom dunajskega komisarja za društva na predlog deželne vlade, pojasnjujejo člani deželne vlade, da razpusta ni odredila deželna vlada. Po nalogu gospoda deželnega glavarja bo gosp. deželni svetnik Maier-Kaibitsch proučil akt in službeno vložil nov predlog. Slovenski gospodinjski tečaji niso dovoljeni, ker si državna kmečka organizacija pridržuje strokovno kmetijsko naobrazbo. Isto velja za nameravane tečaje nemških društev. Končno so se odposlanci zveze pritožili zaradi odpusta odnosno premestitve predsednika profesorja dr. J. Tischlerja v Beljaku. Gosp. deželni glavar je k temu dal pojasnilo, da je bila premestitev potrebna iz službenih razlogov. V svobodnem razgovoru se je izoblikovalo stališče deželne vlade v tem smislu, da se priznava samo narodnost onih. ki se zanjo izjavijo, tako da se slovensko govoreči Korošci lahko prištevajo k nemškemu kulturnemu krogu, v kolikor se sami za to izjavijo... Gornje izjave se pač v marsičem razlikujejo od odkritega zagotovila jugoslovanskega prosvetnega ministra g. Čiriča, ki je te dni pred narodno skupščino izjavil, da bo Jugoslavija vodila pošteno in iskreno manjšinsko politko, tako da bo vsak član tuje narodne skupine lahko iskreno priznaval Jugoslavijo kot svojo pravo domovino. Vesti 13. marca Češkoslovaška vlada jc protestirala pri nemški vladi zaradi razburljivih in neresničnih vesti, ki jih je ob slovaški krizi dajala dunajska radijska postaja. Boji med komunisti in med oddelki generala Miaje v Madridu so trajali po nekaterih mestnih predelih tudi danes. Ura za spremembo kolonialnega zemljevida je napočila. V ureditvi kolonialnega vprašanja morajo demokratične in fašistovske države najti način za stalno ravnovesje in za omogočenje mirnega razvoja vsem ljudstvom v Evropi. Pri preurejanju kolonijske posesti gre samo za to. dase demokratične države odpovedo nekaterim mandatom in protektoratom na korist državam, ki nimaio kolonij. Tako piše uradno glasilo italijanskega zunanjega ministrstva »Relazioni Internazionali«. Na začetku 18. kongresa komunistične stranke v Moskvi je govoril Stalin o sovjetski zunanji politiki in dejal, da hočejo Sovjeti živeti v miru z vsem svetom, zlasti « sosedi. Svaril je vse države, ki bi hotele spreminjat' današnje meje sovjetske Rusije in dejal, »da imajo Sovjeti dovolj prisilnih jopičev za take zmešane«.« Nova slovaška avtonomna vlada je b la Imenovana danes in še prevzela posle sredi nemirov Bratislava, 12. marca. Položaj na Slovaškem po dogodkih zadnjih dveh dni še vedno ni jasen, še manj pa, da bi se bile razmere pomirile. Bati se je tega, da bodo dogodki ob odstavitvi prve avtonomne vlade, za katere pade odgovornost tako na Slovake, kakor na Čehe, rodili za češkoslovaško republiko neprijetne posledice, ker se bodo vanje prej ali slej vmešale sosede Nemčija, Madžarska in Poljska, ki za zdaj svoje stališče še skrivajo. Na predlog dr. Sokola, predsednika slovaške avtonomne zbornice, je bila danes imenovana naslednja vlada: predsednik vlade dr. Karol Sidor, bivši podpredsednik češkoslovaške osrednje vlade, dr. Martin Sokol, predsednik slovaškega parlamenta, zunanji minister, dr. Jožef Sivak, narodni poslanec, prosvetni minister, Julij Stand, minister za zgradbo in promet, podpredsednik slovaškega parlamenta. Za ministra trgovine in industrije ter kmetijstvo je imenovan Peter Zatko, narodni poslanec, za finančnega ministra Aleksander Hrnci-jar, pravosodni minister Fric Gejza, narodni po-slanec. Nova slovaška vlada bo skušala pomiriti duhove na Slovaškem, kar se ji bo težko posrečilo, Govor predsednika Cvetkoviča o nalogah vlade Požarevac, 12. marca. Ob svečanem odprtju železniške proge Požarevac—Kučevo je imel predsednik vlade Cvetkovič govor, v katerem je dejal: Danes smo imeli priliko videti, da nas je ljudstvo povsod iskreno, prisrčno in navdušeno sprejemalo. In to ljudstvo, ki daje vse za to državo, ki prenaša vse žrtve, ne zahteva od nas nič drugega, kakor da mu damo ono, kar bo zagotovilo njegove življenjske koristi, da mu damo ono, kar bo omogočilo uspeh njegovemu delu, da njegovi napori ne bodo zaman. Ako vlada želi popolnoma urediti razmere, ako želi, da v državi vlada blagostanje, da bo ljudstvo zadovoljno, mora v prvi vrsti imeti pred očmi življenjske koristi tega ljudstva in da mora njeno politično delo iti po oni poti, ki bo najbolje odgovarjala ljudskim željam in koristim. V 20. preteklih letih smo delali. Ne more se reči, da se vlade pred nami niso trudile, da bi bila ta doba dela čim koristnejša. To delo, ki je bilo že zdavnaj zamišljeno, je končno ostvarjeno. Mestni župan me je pozdravil na postaji s posebnim govorom. Dejal je: Pozdravljam vas kot predsednika vlade, ki ima posebno nalogo, ki mora doseči, da pride končno do popolne ureditve razmer v naši državi. Gospodje, če hočete gospodarski napredek, če hočete napredek v naši državi, če hočete, da bodo razmere boljše in če hočemo, da bodo življenjske razmere boljše in če hočemo iti na- Kaj so zvedeli zastopniki koroških Slovencev pri deželni vladi v Celovcu če sklepamo po včerajšnjih in današnjih dogodkih. Po poročilih iz Bratislave, ki so prispela v Prago okrog 10, je prišlo na bratislavskih ulicah včeraj med demonstracijami do borbe z orožjem. Več oseb je bilo ranjenih, nekaj judovskih trgovin pa razbitih in izropanih. Na vhod v bratislavsko sinagogo je nekdo snoči vrgel bombo, ki pa je povzročila le tvarno škodo. Vodstvo Hlinkove garde je izdalo poročilo, da je v zadnjih neredih v Bratislavi izgubilo življenje 19 članov Hlinkine garde. Bivši minister Teplanski je imenovan za predsednika slovaškega deželnega zbora namesto dr. Sokola, ki je zavzel mesto dr. Tulce v slovaški vladi. Namestnik predsednika slovaške vlade Lanski je po radiu imel govor, v katerem je med drugim dejal: Sovražniki narodne svobode se z vsemi sredstvi trudijo, da bi izzvali nemire. Številni sovražniki, ki so pripravljali razdor v Slovaški, še dalje na skrvaj delujejo. S tem, da smo ostali odločno na svojem položaju, smo rešili narodne koristi. Ne bomo dovolili, da bi prišlo do zmede in neredov, še manj do prelivanja krvi. sproti boljši bodočnosti, potem moramo vedeti, da je osnovni pogoj za to — ureditev naših notranjih razmer. Pustiti moramo politiko, ki nas je do danes razdvajala. Najti moramo poti in načina, da v celoti uredimo naše notranje razmere. Napredek in boljše življenje ne moreta Dopoldne, pa tudi popoldne so spet pridno peli občni zbori. Najopaznejši so bili občni zbori Zdravniške zbornice, Društva davčnih eksekutor-jev ter trafikantov. Za take stvari je nedelja menda res najprikladnejši datum, zlasti še, če je taka, kakršna je bila današnja. Promet na reševalni postaji to nedeljo ni bil posebno velik. Devetkrat so vozili reševalci, večinoma so imeli bolnike z notranjimi -boleznimi, porodnice itd. Popoldne ob treh so se morali odpeljati v Vikerče, ker jih je nekdo obvestil, da se je tam zgodila huda nesreča. Toda o tem že poročamo na drugem mestu. Trafikanti se bore za svojo kreditno zadrugo Ljubljana, 12. marca. Tudi prodajalci »božje travce« so danes zborovali v lovski dvorani hotela »Metropol« in se jih ;e zbralo prav lepo število. Po običajnih pozdravih ie predsednik združenja Kladnik dal besedo delegatu združenja savske banovine Šmideku, ki je zastopal predsednika Amška, ki se mudi v Belgradu zaradi važnih stvari: povišanje procentov, povišanje kreditov za kreditne zadruge in zaradi uvedbe obveznega članstva. Predsednik Kladnik je predlagal brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., finančnemu ministru in novemu predsedniku uprave monopolov dr. Markoviču. Zagrebški delegat je povedal, kako so trafikanti organizirani v savski banovini in polagajo zlasti važnost na ustanavljanje kreditnih zadrug, ki imajo ta smisel, za pomagajo svojim članom, da po možnosti vzamejo v .voje roko vso prodajo tobaka. Enaka zadruga obstoja tudi pri nas, manjka pa obema — denarja. Vendar pa je od merodajne strani zagotovljena pomoč, zlasti od novega predsednika monopolske uprave, ki je velik strokovnjak in poznavalec vseh težav maloprodajalcev. Nato je predsednik Klodnik podal svoje poročilo o delu odbora, ki je posredoval v mnogih stvareh. Navajal je s kakšnimi težkočami se morajo trafikanti boriti pri skopem zaslužku. Odbor je posredoval glede znamk pri upravi pošt, glede določb, ki jih je določila komisija vsaki trafiki, glede predaje kolkov v justični palači, povišanju provizije in o drugem. Tajnik združenja Preša je povedal, kako se je trudil in pobiral članarino ter da združenje šteje 164 članov. V Ljubljani je 163 trafik, od katerih jih imajo 44 vojni invalidi in vdove, kar da 38 odstotkov. Od 163 trafik je včlanjenih 143. Omenil je, da neredno izdajanje njihovega glasila tudi delno ovira napredek združenja. Poudaril je, kakšnega pomena je kreditna zadruga in navzoče pozval, naj podpišejo deleže. Gotovo je, da bi to bila res velika pridobitev, ker so sedaj odvisni samo od glavne zaloge in so se ravno na ta račun slišale ostre pritožbe. Dogodi se dostikrat, da so cigarete prazne, ali pa zlomljene, a v škatljah se dobi mnogokrat precej manj cigaret, kar je kriva tovarna. Po volitvah novega odbora (predsednik Kladnik, tajnik Preša) so prešli na slučajnosti, kjer so člani povedali svoje težave. Lepo uspeli občni zbor je pokazal, da so zahteve naših trafikantov opravičene, kajti mnogo je med njimi takih, ki s skromnim zaslužkom komaj živijo. Z izvedbo kreditne zadruge pa bi brezdvom-no mnogo pridobili in bi si svoj položaj mnogo izboljšali. Obupgn položaj davčnih eksekutorjsv dnevničarjev Ljubljana, 12. marca. 2e služba sama, ki jo davčni izvrševalci vršijo, ni prijetna, gmotni položaj, v katerem se nahajajo, pa je nevzdržen in še več kakor obupen. Zato «o se včeraj zbrali v Ljubljani, da bi na občnem zboru pretresli vprašanje, kako bi temu obupnemu stanju odpomagli in da bi se jih končno nekdo usmilil ter jim pomagal do človeka dostojnega življenja. Človek bi mislil, da posluša bajke iz »Tisoč in ene noči«, ko posluša to ubogo, rekel bi brezpravna rajo. Čudno pa je to, da je ravno za ljudi, ki so za državni zaklad največjega pomena, tako slabo poskrbljeno. Vse, kar je pri davčnih upravah sprejeto v službo, je sprejeto v činu zvaničnika — in to ne glede na izobrazbo. Če se komu po dolgih letih čakanja posreči doseči nastavitev, potem za tistimi leti, ki jh je že v službi pretolkel, lahko samo solzo potoči. Iz službe je dostikrat davčni zvaničnik izvrševalec odpučen na podlagi dekreta v roku 15 divi, brez navedbe vzroka, čeprav je to proti de-lavsekmu zakonu. O plačanih dopustih sploh ni govora. Če hoče dobiti neplačani dopust, mora vlo- j žiti prošnjo, kolekovano z 10 dinarji! • Eno najbolj perečih vprašnj pa je doba bolezni. Če davčni izvrševalec oboli, potem do dveh dni ne dobi ničesar. Kar je čez dva dni, pa dobi od OUZD 25 din dnevno. Če pa traja bolezen preko 2 meseca, potem dobi dekret o odpustitvi in ko ozdravi, mora za službo ponovno prositi. Do lanskega leta je bilo celo to, da kdor je moral na orožne vaje, je bil iz službe tudi odpuščen. Kakšno bodočnost imajo davčni izvrševalci? Popolnoma nobene. Po dveh letih službe dobi 830 din plače brez upanja na povišanje. Take izglede ima vse dotlej, dokler more vršiti službo. Kako naj si tak človek potem upa ustvariti družino in kako naj bi potemtakem nekaj let službe v njem ne ubilo veselja do dela in življenja sploh. Iz poročila odbornikov izvemo, da njihova blagajna premore kar 172 din, ker člani pač ne zmorejo dajatev. V letu 1932-33 se je položaj na davčnih upravah zelo poslabšal. Uprave so dobile nalog, da točno predpisujejo in izterjavajo eksekucijske stroške, s tem denarjem pa naj plačajo svoje začasne davčne izvrševalce! Za nadure jih nihče ne plača, niti polovične vožnje na železnici nimajo. Kdor je prestavljen, se mora v teku 3 dni javiti na novem službenem mestu in nihče ga ne vpraša, kje bo dobil denar za selitev ali pa da mu bi bilo povrnjeno. Kot zastopnik glavnega odbora davčnih izvrševalcev je prišel iz Belgrada Rebič Marko, ki je med drugim prebral resolucija ki jo je poslal glavni odbor v Belgradu vsem poslancem in v kateri ie razložen bedni položaj davčnih izvrševalcev. Glavni odbor ie storil vse potrebne korake za zboljšanje položaja, kar jim je bivši finančni minister obljubil, vendar pa je bil novi državni proračun, ki ga ie nova vlada prevzela, brez tega dos'avka. Novi finančni minister je obljubil, da bo storil vse, kar ie v njegovi moči. Položaj, v katernm se davčni izvrševa'=i na-haja'0, je brezupen in tako ni več mogoče naprej Da pa se bo njihov položaj zboljšal, ie potrebna uredba, s katero se bodo izvrševalci uvrstili v položaj ostalih državnih nameščencev, katen jim po človeškem dostojanstvu pripada. Zato apelirajo in pros jo vse merodajne, da jim pomagajo, da se jim ne bo treba sramovati, da so ljudje. Zborovanje mariborske zelene bratovščine Maribor, 12. marca. Danes dopoldne je bil v lovski sobi hotela Orel občni zbor Lovskega društva v Mariboru. Zbor je bil dobro obiskan, udeležili so se ga poleg članstva mariborske cenlrale tudi delegati vseh sedem društvenih odsekov iz Slov. Bistrice, Slovenj-gradca, Črne, Dravograda, Sv. Lenarta, Sv. Jurija, Vuhreda in Sv. Lovrenca na Pohorju. Navzoči so bili zastopniki oblasti okrajna glavarja dr. Šiška in Eiletz, zastopnik mestnega župana mag. ravnatelj Rodošek, zastopnik vojaške oblasti polkovnik Kiler, gozdarski referent ing. Miklavčič, ravnatelj gozdarske šole ing. Zirnfeld in predsednik strelske družine ravnatelj Sterger. Zbor je vodil dolgoletni predsednik ravnatelj Bogdan Pogačnik, ki je pozdravil zastopnika oblasti, potem pa številne podeželske lovce. Prebral je nato brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., ministru za gozdove in rudnike ter banu dr. Natlačenu. Nato je podal obširen in izredno zanimiv pregled o organizaciji našega lovstva o njenem delu in borbah. Iskreno se je zahvalil upravnim oblastem za podporo lovstva, posebej pa še orožništvu in poveljniku orožniške čete kap. Mavriču. Iz njegovega nadaljnega poročila posnemamo tele zanimivosti: V Sloveniji je 14 lovskih društev s 6000 člani. Od tega je 4300 rednih članov, ostalo pa so lovski čuvaji. Med lovskimi društvi je na prvem mestu mariborsko s 1250 člani. V Sloveniji je 992 lovišč, od tega eno ograjeno, 248 lastnih ter 718 občinskih. Slovenski lovci plačajo slovenskim občinam letno 1.500.000 din zakupnine, za lovske karte dajo banovini 500.000 din, na taksah za lovske pse plačajo 14.000 din, za lovski sklad 54.000 din. Iz tega sklada je banovina izplačala za zatiranje divjih prašičev in volkov 25.000 din. Lovska društva so včlanjena v zvezi, ki ima sedež v Ljubljani. Zveza je imela lani 330.000 din dohodkov od članarine; od tega je izdala za zavarovalnino za članstvo 47 tisoč din, za lovsko glasilo »Lovec« pa 144.000 din. »Lovec« izhaja v 6000 izv. Sklad »Zelenega križa« znaša 60.000 din ter je namenjen za podporo družin umrlih revnih lovskih čuvajev. V nadaljnih izvajanjih se je predsednik Pogačnik zahvalil svojim sodelavcem v odboru, kateremu poteka s tem občnim zborom triletna funkcijska doba. Sledila so enako zanimiva poročila tajnika prof. Schaupa, ki že 18 let vrši tajniške posle v društvu, dolgoletnega blagajnika ravnatelja Boltavzarja, gospodarja Roberta Vuk-maniča, vodje strelskega odseka Spragerja, vodje propagandnega odseka ravnatelja Stergarja, knjižničarja Gillyja ter poročila zastopnikov podeželskih odsekov. Občni zbor se je zaključil z volitvami, pri katerih je bil ponovno izvoljen za predsednika ravnatelj Bogdan Pogačnik, v odboru pa so z malimi izpremembami dosedanji funkcionarji. Obenem je bil izvoljen ravnatelj Pogačnik zaradi svoijh velikih zaslug za organizacijo obmejnega lovstva za častnega člana. Mariborski drobiž Maribor, 12. marca. Vlom v občinski urad v Kamnici. V nocojšnji noči so imeli v občinskem uradu v Kamnici neprijavljen obisk. Vlomilec je vdrl v uradne prostore skozi okno ter se je spravil nad blagajno, kateri pa ni mogel do živega, ker ni bil dovolj strokovnjaški v tem poslu. V blagajni ga je čakal lep plen. Nato je prebrskal vse predale ter je našel samo 60 din gotovine. Naredil pa je veliko zmedo, ker je zmešal in razmetal vse spise in akte. Zbor »Nanosa«. Društvo primorskih emigrantov »Nanos« je imelo danes dopoldne v Narodnem domu svoj letni občni zbor. Vodil ga je predsednik prof. Lojze Bizjak, tajniško poročilo je podal Alfonz Grmek, blagajniško Ludvik Bizjak, o gospodarstvu je poročai Jarc, o knjižnici Logar, o pevskem odseku Grmek, o socijalnem delu Žiberna, za veselični odsek Danilo Turk. Društvo šteje 718 članov. Pri volitvah je bila izvoljena nova uprava s predsednikom prof. Bizjakom na čelu. Po sklepu emigrantskih društev bo tudi »Nanos« prispeval letno 10 odstotkov dohodkov za društveni dom v Zagrebu, ko ho pa ta zgrajen, se bo gradil emigrantski dom v Mariboru Zborovanje Rdečega križa Ljubljana, 12. marca. Danes dopoldne ob 10 je bil v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani občni zbor Rdečega križa, ki je bil lepo obiskan. Obračun svojega dela je odbor dal že v svojem »Poročilu«, iz katerega je razvidno, da je bil prav pridno na delu. Na koncu je predsednik izrekel zahvalo vsem, ki so delo Rdečega križa podpirali, zlasti banu g. dr. Marku Natlačenu, županu dr. J. Adlešiču, ravnatelju g. Ivanu Dolencu ter drugim. Pri volitvah so bili izvoljeni dr. Rus, dr. Jančič, mag. Sušnik in ravnatelj Hočevar poleg starega odbora. Po raznih predlogih in resolucijah o propagandi miru, spremembi pravil 1. dr. je lepo uspeli občni zbor predsednik zaključil. Filmi, ki jih velja videti... ali ne videti »Požar v Chikagu« (Kino Matica). Film, ki ie docela podoben »San Franciscu«, katerega smo lani gledali v Ljubljani. Zunanja zgodba se vr« okrog pevke v javnem lokalu (v »San Franciscu' Jeanette Macdonald, v »Chikagu« Aliče Fay) hi podjetnega fanta (tam Clark Gable, tu Tyron PO' wer) je pripravljena le zato, da se dobi opravičilo za prikaz enega samega velikega dogodka (v »San Franciscu« potres, v »Chikagu« požar). V Chikagu srečamo dobre igralce Tyrona Po-rera, Dona Amechaja, Aliče Fay in Bradyjevo. Njihova sveža in neprisiljena igra teče ves čas spremenljivo in privlačno. V filmu po je seveda v6t> težišče prestavljeno na končno katastrofo, največji požar, kar jih je kdaj zaznamovala zgodovina. Režiser Henry King se je pokazal v režiranju množic prav takega mojstra kakor je Ceeil B. de Mille ali Frank Loyd. Veličastni so prizori paničnega bega, mogočni in pretresljivi prikazi požara samega. V filmu je tempo odličen, le skraja nekoliko motijo preveč odersko gostobesedni dialogi, v katerih pokažejo Amerikanci, da jim je v izgovoru nemščina nekoliko tuja. »Požar v Chikagu« si bo zaradi veličastnega, edinstveno režiranega konca prav gotovo ogledalo mnogo ljudi, ki bodo odhajali 6 fil' mom zadovoljni iz kina. »Lavina ljubezni« (Union). »Plaz ljubezni«, o* se v približni slovenščini moral glasiti nerodni naslov te zadnje trenkerijade. Toda poglavje o prevodih filmskih naslovov v Ljubljani in o pačenju slovenščine z njimi je tako svojevrstno, da bi mu bilo treba posvetiti poseben naskok. Za danes ostanimo rajši samo pri poslednjem Trenkerju. Ugotoviti je treba, da vrednost Trenkerjevih filmov od kosa do kosa pada vse od tedaj, kar je Trenker iz Tirolcev začel delati lorde in iz lepih planinskih motivov drame. Niti dramam, niti lordom, niti marsičemu drugemu Trenker ni dorasel ne kot avtor, ne kot režiser in najmanj kot igralec. »Lavina ljubezni« je nekaka smučarsko reklamna pavlihovščina, pohujšana po pristnem nemškem smislu za humor in za naturnost. V njej vidite vse: od kartonastih lordovskih dvoran do tekme smučarja z ekspresom jn do Tirolcev v cilindrih, ki pojejo jodler »How do you do«, kar naj bi bilo višek Trenkerjeve žalostne duhovitosti. Vse je v tem filmu, samo »lavine ljubezni« ne. In sredi vsega dolgočasja seveda on, Trenker, naj-kunštnejši, najbolj neosvojljivi, nenadkriljivi, nezlomljivi očarovalec dolarskih princes na »idiot-skoj poljani«, kakor so prevedli filmski Hrvati »Trottelwiese«. Edina lepa reč, ki se pa izgublja v neumnem okviru ostalega, so čudoviti posnetki smuka s Parsenna in nekaj planinskih motivov, daljni spomin tistega, kar je sebi in ljubiteljem filma nekdaj bil Tirolec, zdaj ocilindreni zvezdnik Trenker. Drevi ob 20 bo v mali Filharmonični dvorani Stanko Prekov kitaristični, solistični večer. — Stanko Prek bo izvajal na tem koncertu dela umetniške vrednosti, ki so v originalu napisane za kitaro, deloma pa prirejene za ta instrument, na katerem kaže g. Prek izredno spretnost. Na koncert vabimo, vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. Smrt občoznane gospe Maribor, 12. marca. Danes v nedeljo je po dolgi in mučni bolezni umrla v Mariboru občeznana gospa Emilija Zupan rojena Pibrovec, mati tajnika Mestne hranilnice ljubljanske dr. Franceta Zupana, sodnika Antona Župana ter trgovca Gvidona Zupana. Pogreb bo v torek, 14. marca, iz hiše žalosti Maistrova št. 18 v Mariboru. Morilec Bagajič aretiran v Celju Policijski agentje so ga prijeli tik preden je hotel sebi končati življenje Celje, 12. marca. V torek okrog 7 zvečer se je odigrala v Oplotnici pri Konjicah žaloigra, kakršne ne pomnijo ti kraji. V Oplotnici je služil od leta 1933 do 1937 orožnik kaplar Bajagič Milan, doma iz Zukve pri Župonski iz zetske banovine. Za časa svojega bivanja v Oplotnici se je Bajagič spoznal z ločeno trgovko Žučko Ano v Tepanju. Meseca novembra je Bajagič izstopil iz orožniške službe in odšel v lepanje k Žučkovi, kjer je ostal dalj časa. Med Milanom in Žučkovimi je bilo še kar prijateljsko razmerje in so se nekaj časa prav dobro razumeli. Prišlo pa je med njimi do nesoglasja, zaradi katerega je Milan Bajagič na željo svoje zaročenke zapustil Tepanje in odšel v Maribor, da si Soišče službo in tako omogoči čimprej poroko z Ano. ez nekaj dni pa je Ana poslala z avtobusom Baja-giču v Maribor pismo, da se naj nikar več ne vme v Tepanje, ker ji poroke ne dovoli njen oče; pisala pa mu je tudi, da bo že prišel čas, ko se bosta poročila. Milana je to pismo zelo razburilo. Takoj 6i je naročil avtotaksi in se še isto popoldne odpeljal v Tepanje. Zvečer mu ni bilo mogoče, priti skupaj z Anico in se z njo pojfavoiiti. Prenočil je v krmi v gospodarskem poslopju. Iudi drugi dan je ves čas iskal prilike, da bi prišel skupaj z Ano. Ves dan je čepel na gospodarskem poslopju in čakal do večera. Zvečer 60 se približali hiši fantje in stopili k Žučkovi. Milan se je razjezil, 6topil k oknu in ustrelil s samokresom v sobo. Krogla pa je Žučkovo samo oprasnila na glavi, da se je onesvestila. Ko jo je zadela krogla, je vzkliknila: »Nedolžnega otroka si ubil!« Bajagič je mislil, da je usmrtil Aničinega otroka, zato je takoj pobegnil in sklenil, da ubije še Ano in sebe Fantje, ki so bili priča groznega prizora, so kakor podivjani iskali Milana, da bi ga izsledili. Milan je pobegnil in se skrival 14 dni v okolici Oplotnice, Konjic in Tepanja. Povsod pa so ga zasledovali orožniki. V ponedeljek okrog 7 zvečer se je zopet vrnil v Oplotnico, da bi se pogovoril s svojim tovarišem, orožniškim kaplarjem 30 letnim Jovanom Jovkovičem, s katerim se je dobro poznal. Pisal mu je pismo in ga prosil, da bi se lahko z njim pogovoril radi Anice, pri kateri bi lahko kot njegov prijatelj in rojak iz Čme gore zastavil zanj dobro besedo. Milan in Jovan sta res prišla skupaj in se nekaj časa prijateljsko raz-govarjala. Ker pa je bil Jovan v službi, je moral po svoji službeni dolžnosti aretirati svojega tovariša, zaradi katerega je bilo alarmirano vse konjiško orožniško okrožje. Odpeljal pa je po cesti, da bi ga izročil orožniški postaji. Bajagič se je tovarišu uprl, potegnil samokres in ustrelil dvakrat vanj. Prvi 6trel je zadel Jovana v vrat, drugi pa v glavo. Čez nekaj minut je Jovan umrl. Bajagič je nato divjal proti Tepanju naravnost proti hiši svoje zaročenke in oddal skozi okno 8 strelov. Tokrat ie bila ranjena mati Vučko. V hiši je nastala seveda grozna zmeda. Bajagič je nato izginil v noč in 6e klatil do danes po Celju, Rimskih toplicah in Zidanem mostu. Bajagič se je še usodno noč podal peš v Celje, odtod pa v Zidani most, kjer je prenočil v kolodvorski restavraciji. Tu je tudi ves dan bral časopise, ki so, kakor je sam izpovedal pri današnjem zasliševanju, pisali o njem kar najobjektivneje Iz Zidanega mosta 6e je peljal z vlakom v Rimske toplice. Prenočil je v neki restavraciji, ki pa ni imela prijavnic za prenočišče. Zaradi tega se Bajagiču tudi ni bilo treba izdati. Z današnjim jutranjim vlakom se je pripeljal v Celje in takoj stopil v hotel Union. Tu si je hotel končati svoje življenje. Ze v Rimskih toplicah je napisal pet poslovilnih pisem, naslovljenih na Ano, svoje brate in prijatelje. V teh pismih tolmači 6vojo obupno notranjost, ki ga je prisilila, da si mora četudi mlad 6voje življenje končati. Seboj je imel še nekaj denarja, ki si ga je sposodil, da bi ga zapravil in se pred 6vojo smrtjo močno opijanil. Ob priliki kontrole celjskih lokalov pa je policijski agent Rojnik Stanko videl v posebni sobi hotela Union moškega, v katerem je po sliki, ki jo je bil videl, spoznal Bajagiča. Ker je pa slutil, da je Bajagič oborožen, je poklical policijskega podnadzornika g. Čuka in agenta g. Gabra, da «o šli v hotel in obkolili Bajagiča. Na poziv policijskih agentov je osupli Bajagič povedal napačno ime in tudi že segel po samokresu, da bi se ustrelil, v tem trenutku pa ga je zgrabil agent Rojnik in mu iztrgal orožje iz rok. Nato je Baiagič tako) priznal, kdo je Z avtomobilom so ga odpeljati v policijske zapore. Opoldne ga je zaslišal policijski nadzornik g. Žavec. Bajagič je mirno odgovarjal na stavljena vprašanja in pripovedoval svojo žalostno zgedbo. Zatrjeval je, da mu je žal, da je vse to storil, da pa je storil vse to v obupu in ker je Ano tako močno ljubil. Zatrjeval je, da je bilo vse dobro do takrat, ko so mislili, da ima denar. Ko so pa videli, da je revež, so ga zavračali in ga odbijali. Najbolj pa mu je žal, da je ubil svojega tovariša, s katerim se je vedno dobro razumel, saj mu je bil rojak iz čme gore. Bajagič je elegantno oblečen in drugače prikup-liiv fant. Zvezanega so odpeljali v policijske zapore, dokler ga ne bodo ponovno zaslišali, nato pa izročili sodišču Zanimivo je. da Baiagiča mnogi ljudje, zlasti pa okoli Konjic, kjer 60 ga poznali, ne obsojajo tako strogo. Verjetno je, da se bodo v teku zasliševanja razjasnile še druge zadeve. Slikarstvo in pleskarstvo V. ŽVEGELJ Cojzova cesta 1. NOVI VZORCI CENE VSEM DOSTOPNEJ §d tu in tam Uredim o pokojninskem zavarovanju časnikarjev je odobrila vlada na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje. S to novo uredbo^ se popravljajo nepravilnosti, zaradi katerih časnikarji niso bili upoštevani pri splošni uvedbi zavarovanja za vse zasebne nameščence, in sicer časnikarji na vsem ozemlju naše države razen v Sloveniji in Dalmaciji. Država bo plačevala skozi 20 let vsako leto po en milijon din v državnih bonih tistim pokojninskim zavodom, ki bodo sprejeli v zavarovanje časnikarje z veljavnostjo od leta 1927. Hudi snežni zameti so prekinili promet na železniški progi med Gostivarjeni in Debrom. Skoraj dva meseca eo imeli v teh krajih izredno lepo, čisto spomladansko vreme. Pred tremi dnevi Pa je nastopil nenadejan preobrat. Začel je padati sneg, ki ga je v enem dnevu zapadlo HO cm. Ker je bil moker, so se potrgale številne telefonske zveze in žice električnih napeljav. Po snežnem metežu pa se je vreme spet popravilo, nakar se je začel topiti sneg v dolinah. Ni nemogoče, da bi prehitro topljenje povzročilo inanjš« povodnji. S ciganom muzikantom je pobegnila soproga zagrebškega hotelirja Andreja Petrija. V kavarni 1® nekaj tednov igral vitek in lep cigan J. Varga. Mlada hotelirka se je vanj zaljubila kar :>na prvi pogled«. Že po dveh tednih sta se zaljubljenca dogovorila, da bosta pobegnila iz Zagreba. Marija je vzela iz blagajne 30.000 din gotovine in v.ec ojagocenosti, nakar sta jo s ciganom odku-rila. Komaj pa sta se znašla v Subotici, ju je že prijeta policija, kateri je bil zagrebški hotelir prijavil pobeglo ženo, ki je odnesla iz blagajne ni bil njen. Marija je morala v sprein- u P°licajev nazaj v Zagreb. 5 . **afnik »Colorado«, v katerega se je na Su- U v'krcalo 337 dunajskih judov, je bil v Splitu oti ,.^Vema dnevoma zaplenjen od strani naših TOiastj. Preiskava je ugotovila, da je bil parnik v službi neke mednarodne družbe za tihotapljenje judovskih beguncev v Palestino. V začetku !ega meseca se je v splitskem pristanišču pojavil P°d panamsko zastavo majhen parnik »Atratoi, naložil je premog in odplul v neznano smer. Tri dni za njim se je pojavil prav tako pod panamsko zastavo parnik »Colorado«. Tudi ta je naložil Premog in takoj odplul. Dan kasneje je zaplul v sušaško pristanišče in vkrcal 337 judovskih beguncev iz Avstrije. Vkrcanje je bilo izvršeno po predpisih. >Colorado« je odplul proti jugu (oblastem je bilo rečeno, da proti Grčiji). čez pet dni Pa se je ta parnik spet prikazal v splitskem pristanišču. Pristaniškim oblastem je kapitan pokadi svoje listine, po katerih bi bilo na ladji 337 potnikov. Teh pa nikjer ni bilo. Oblasti so parnik zadržale in začele zadevo preiskovati. Ugotovile ®<>> da je »Colorado« zavil iz Sušaka proti otoku 9'ibu in se tam srečal s parnikom »Atrato«. Nanj ie prekrcal vse Jude, nakar je »Altrato« krenil v neznano smer. Zaradi teh ugotovitev so naše oblasti parnik »Colorado« zaplenile, dokler se zadeva ne pojasni popolnoma. Po vseh okolnostih sodeč gre za mednarodno tihotapsko družbo, ki •'e hotela skozi jugoslovanska pristanišča izpeljati v®Čje število judov v Palestino. v. Tri tedne je gladovala zaradi krivično obdol-*"T®, da je ukradla 313 dinarjev, služkinja Fa-jjika Rejk iz Doljana pri Daruvaru. Pred letom dni je prišla v Sarajevo in tam pri neki družini dobila mesto služkinje. Pred mesecem pa je v hiši zmanjkalo 313 din. Gospodinja je obdolžila služkinjo, čeprav se je Fanika na vse načine trudila, da bi dokazala svojo nedolžnost. Izgubila je službo, druge pa dobiti ni mogla, ker ji je gospodinja v poselsko knjižico napisala, da je nepoštena. Slednjič je sklenila umreti. Zaklenila se je v svojo sobo in ni sprejela nobene hrane več. Tri tedne je tako ležala, dokler je ni odkrila njena stanodajalka, ki je prišla pobirat najemnino. Fanika je bila že nezavestna. Ženske so jo spravile z masiranjem pokonci, nakar je povedala, zakaj je sklenila iti v smrt. Prvih pet dni je ču-tiia glad, pozneje pa ne več. Zadnja dva dni pa jo bila že nezavestna. Kar dva ravnatelja ima zagrebška draina. Nedavno so časopisi objavili vest, da je upravnik zagrebškega gledališča Ježič postavil za novega ™a!elja drame Vladimira Kovačiča, mladega ur®dnika »Hrvatskega dnevnika«. Obenem je bilo '!!!f rečeno, da je prejšnji ravnatelj Dujšin Podal ostavko. Seveda je bilo v javnosti začudenje veliko, ko je Dujšin povedal časnikarjem, da ni nikdar odstopil s svojega mesta. Javnost se sedaj sprašuje, kdo je pravi ravnatelj zagrebške drame. Dujšin pravi, da on, ker je bil imenovan od prosvetnega ministra in da bo odstopil šele takrat, kadar bo od istega mesta dobil poziv, naj gre. Moža pijanca je med spanjem ubila Marija Keler h Sremske Mitroviče. Zadnja leta je bil v hiši stalen prepir in pretep. Josip Keler se je vsak dan napil in doma pretepal svojo ženo in hčerko. Keler je bil tak nasilnež [n tiran, da je vsa soseščina pomilovala ubogo ženo. Predvčerajšnjim pa se je odigrala žaloigra. Keler je prišel kot običajno popolnoma pijan domov. Takoj s? je lotil žene in jo začel neusmiljeno pretepati. Poleni je legel v posteljo in zaspal. Tedaj pa je žena Marija šla iskat sekiro in z dvema udarcema možu razbila glavo. Zanimivo je, da se ljudje ne zgražajo nad zločinko, pač pa jo pomilujejo, češ da so jo žalostne razmere v družini pripeljale do obupnega dejanja. Mazača, ki je svoje paciente zdravil t nena-Tadnim puščanjem krvi, so prijeli policaji v Sremski Mitroviči. Bivši krojač Rada Jakovljevič se je naučil pri nekem mazaču »umetnosti« in začel sam z zdravljenjem. Imel je navado, da je vsakemu bolniku potegnil jezik, ga zavil navzven in nato prerezal nekaj žilic. Včasih je puščal kri tudi do četrt litra. Bolniki, ki so se mu pustili pod nož, eo izjavljali, da so se po »operaciji« mnogo boljše počutili. Policija je Jakovljeviča zalotila pri delu in ga aretirala. Takoj se je dokazalo, da ga išče že več sodnij, ker so se mu nekalere operacije ponesrečile in so bolniki tudi umrli. Treba je dostaviti, da so bile njegove žrtve izključno ženske. Število obiskovalcev letovišč se je lani močno dvignilo. Povečalo se je število domačih kakor tudi inozemskih turistov. Tako je bilo lani domačih turistov 719.610 (leta 1937 — 634.038), tujih pa 287.391 (predlanskim 273.897). Iz Avstrije je bilo 11.298 turistov, iz Nemčije 135.972, iz ČSR 39.901, iz Madžarske 20.393, iz Italije 13.477, iz Poljske 4310, iz balkanskih držav 10.801, iz Anglije 13.106, iz USA 4314, iz Francije 1805, iz avice 4870, iz Belgije 2t84, iz Holandije 2951, iz skandinavskih držav 4078, iz ostalih evropskih držav 8225 in iz držav izven Evrope 2022. Povedalo pa se je tudi število nočmi. Varujmo naš Pokojninski zavod! Volitev nave samouprave pri ljubljanskem Pokojninskem zavodu je razpisana. Glasovanje bo 4. aprila t. 1. v primeru, ako bo vloženih več kandidatnih list v i6ti volivni skupini. Ako pa bo potrjena v posamezni volivni skupini le ena kandidatna lista, bo glasovanje v dotični kandidatni listi odpadlo in bo proglašena kandidatna lista za izvoljeno. V celoti so štiri volivne skupine, name-ščenska in službodajalska v Sloveniji ter name-ščenska in službodajalska v Dalmaciji. Zanimanje za sestavo nove samouprave, ki bo vodila posle ljubljanskega Pokojninskega zavoda v naslednjih petih letih, je zelo veliko. Pokojninski zavod je edina javnopravna socialnopolitična ustanova, pri kateri člane samouprave volijo iz vret interesentov. Mimo tega je ljubljanski Pokojninski zavod brezdvomno najpomembnejša javna ustanova v Sloveniji glede svojih socialnopolitičnih in finančnogospodarskih na-leg. _ . Pokojninski zavod je najprej nosilec rentnega zavarovanja zasebnih nameščencev, to je socialnega zavarovanja za primer onemoglosti, starosti in smrti. Ta ustanova daje gospodarsko eksistenco številnim zasebnim nameščencem, ko so izgubili svoje službe zaradi onemoglosti ali starosti, kakor tudi njihovim rodbinam, ki so izgubile svoje rednike. Številke o zavodovi rentni službi v zadnjih 18 letih so najzgovornejši dokument naše trditve o pomembnosti njegovih 6ocialnogospodarskih nalog. V tem času je zavod izplačal na zavarovalnih dajatvah (rente), odpravnine, povračila pre- mij, zdravljenje, okrog 134 milijonov din, kar pomeni, da je zavod vrnil zavarovancem skoraj tretjino vseh predpisanih prispevkov. Konec 1. 1937 je imel zavod že 2378 rentnikov. Danes izplačuje zavod rentnikom skoraj poldrug milijon dinarjev na rentah mesečno. Pokojninskemu zavodu je dana še druga naloga, ki sicer izhaja iz prve naloge, a je prav tako važna in pomembna. Zavod je dolžan pobirati prispevke od službodajalcev in nameščencev med njihovim zavarovanjem. Ta denar je treba nalagati tako, da bo naložen varno, likvidno, donosno in koristno za produktiviteto v splošnem narodnem gospodarstvu. Pred očmi je treba imeti finančno zagotovitev vseh bodočih rentnih izplačil zavarovancem, ne sme pa naložbena politika iti mimo interesov narodnega gospodarstva, ki zavarovance zaposluje. Čim večja je zaposlitev zavarovancev, tem večje je jamstvo za ugoden razvoj njihovega pokojninskega zavarovanja. Breme prispevanja v Pokojninski zavod je razdeljeno na službodaialce in na nameščence, vendar neenako. — V letu 1937 je odpadlo vseh predpisanih prispevkov v Sloveniji okrog 70% (skoraj 16 milijonov din) na službodajalce, 30% (skoraj 7 milijonov din) na zavarovance. Na poslovanju in bodočem poslovanju Pokojninskega zavoda so torej zainteresirani zavarovanci in njihovi službodajalci, torej naše narodno gospodarstvo v najširšem funkcionelnem obsegu. Interesi obeh vrst interesentov so med seboj ozko povezani in neločljivi, zlasti v danem položaju zavoda, ki temelj: na načelu neenake samopomoči teh interesentov, ko država ni dolžna tudi kaj prispevati. Spričo tega je položaj ljubljanskega Pokojninskega zavoda delikatnejši od položaje ostalih novih Pokojninskih zavodov, ker je priče! svoje poslovanje 1. 1919 z velikim milijonskim deficitom. Saj je moral takrat prevzeti vse obveze iz pokojninskega zavarovanja za deset let nazaj, ni pa imel nobene imovine, ki so jo uničila avstrijska vojna posojila. Vsako vprašanje glede zavarovalnih dajatev je funkcionelno povezana z vprašanjem prispevkov (kritja). Prvo zanima zavarovance, drugo pa službodajalce. Vsako zvišanje dajatev zahteva zvišanje prispevkov, vsako znižanje prispevkov pa okmjenje dajatev. Posebno v današnjih negotovih gospodarskih in finančnih razmerah v svetu je ta povezanost obojnih interesov občutljivejša in kritičnejša. Trezna in pametna preudarnost je zmagala v veliki večini nameščencev in službodajalcev. V slovenski nameščenski volivni skupini je 38 na-meščenskih strokovnih organizacij sklenilo vložiti sporazumno »Združeno listo zasebnih nameščencev«. Sporazumni nastop so ponudili dvema manjšima skupinama, ki pa sta ga odklonili in sedaj sestavljata neko »koncentracijsko« listo. Tudi ogromna večina službodajalcev v Sloveniji je sklenila spoiazumno listo. Samo manifestacija lojalnega sporazumevanja, skupne valje in sloge pri volitvah nove samouprave more biti porok za miren in koristen napredek ter obstoj ljubljanskega Pokojninskega zavoda! — Združena lista zasebnih nameščencev. »N mav cez izaro« »Slovence ssm, fako je mati djala!« »Koroški Slovenec« prinaša zanimivo načelno razmišljanje o javnem priznanju k slovenski narodnosti, ki se po svojem bistvu in nastanku temeljno razlikuje o,d nemške narodnosti. Takole pravi: »Slovenci vobče nismo vajeni izjave o 6voji narodnosti. Šola je nam in našim prednikom ni položila v usta, ni je imenovala in oblikovala. Tudi danes smo še vedno nevajeni narodnostne izjave ni, zato dosegajo razna predmetna vprašanja o naši narodni pripadnosti svoj često temni namen. Izjava 6ama sicer objektivno podane narodnosti ne more razveljaviti, a zavaja dostikrat k potvorbam in nejasnostim. Zato bo prav, če posvetimo narodostni izjavi še mi polno pozornost. Najprej povejmo sebi in povejmo potem tisočkrat svojim otrokom in ostalim svojcem v družini: Slovenci smo! Naša nrav in naša govorica, našn zemlja in zgodovina nam to dokazujejo. Slovenec sem! Ni tisočletno zgodovino zrem, zavito v davnino, kot je povest o kralju Matjažu. Njen naj-svetlješi kos je stara slovenska demokracija županij in sosesk in še ljudsko ustoličevanje vojvod na Gosposvetskem polju. Narod, iz tisočletij mlad do zadnjega petdesetletja, ko si pribori prve kulturne svoboščine in zadiha iz lastne narodnosti. Boril se je nekoč proti Hunom, Obrom in Bavarcem, živel pod francosko nadoblastjo in avstrijskega cesarja žezlom, odbijal turške napade in se z mečem branil pred nasilno gosposko. Vedno odločneje je pod Habsburžani terjal svoje narodne pravice. Pri vsej svoji odločnosti pa ni nikdar nobene dTŽave ruSil z orožjem. — V davni poganski dobi so prvi pričetki slovenske kulture. Stoletja pokristjanjevanja jo oblikujejo v govorici iti pismu, ob prihodu protestantizma se prvič pojavi tiskana v knjigi. V stoletju pred nami se vzpne do neverjetne višine in sega po vencu mednarodne veljave. Še je dobršen kos razvoja pred njo, ko se bo dodobra razbohotila v posameznih področjih. Hrvatska in srbska kultura sta ji posestrime, sorodnost s češko in slovaško, poljsko, ukrajinsko in rusko jo razodeva. So osnovni o.dtenki vseh kultur slovanskih narodov, k pojo kot strune v sorodni harmoniji. — Nad Slovencem se boči njegovo nebo. Na njegovi zemlji se menjavata gora in dol, menjava kras z rodovitnim poljem, menjavajo gorice in doline, gozdovi in skalnate divjine. Na jugu pere zemljo modri Jadran, reke pa iz-vzemši uporne Soče vse teko na jugovzhod proti Črnemu morju. Mladostne barve so slovenska mesta, z nemškim plemstvom so razpadli gradovi, slovenske vasice se šele v prvi sramežljivosti umikajo strojem in dimnikom umazanih tovarn. Na gričkih in hribih kraljujejo cerkvice, na vaseh in mestih pa so božji hrami, kot bi objemali ve* rod v 6Voje zavetje. — To in še mnogo več je slovenski svet, čigar član si ti, ki se imenuješ Slovenca. Otrokom našim že bi morali vcepljati slovensko narodno zavest. V nežni mladosti čuje nemški otrok besedo o gosposkem nemškem narodu. Povejmo svojcem in 6ebi, povejmo enkrat in tisočkrat: Slovenci smo, slovenski je naš svet! Tako bomo sami kljub drugim nedostatkom dozoreli v narod, ki se je končno ve6 zavedel 6ebe. Poudarjamo še: Naša narodnostna izjava ni in ne more biti v nikakem protislovju z našo zvestobo Veliki Nemčiji, ki nam je naša očetnjava. Kot celi, resnični Slovenci služimo svoji očetnjavi pošteno in iskreno, pokoravamo se njenim zakonom in želimo najožje učlenitve naše narodne družine v njeno ljudsko, gospodarsko in socialno skrbstvo. Za kar edino prosimo, je, naj nam v šolstvu, vzgoji in kulturi vračuje našo državljansko zvestobo z upoštevanjem naših narodnostnih prvin.« Dne 20. februarja je predsednik Slovenske prosvetne zveze prof. dr. Tischler med dopoldanskim poukom prejel telefonsko obvestilo, naj ukine poučevanje na beljaškem zavodu. -— 1. marca je nato sprejel od dež. šolskega sveta pismo sledeče vsebine: Minister za notranje in prosvetne zadeve Vam je z odlokom od 24, februarja odkazal službovanje v področju dež. šolskega sveta na Predarlskem. — Z današnjim dnem ste od svojega dosedanjega mesta odslovljeni in Vam je naročeno, da se zaradi nastopa službe takoj javite dež. šolskemu 6vetu na Predarlskem in novo službeno mesto, ki se Vam bo tam imenovalo. Ernst Dlaska, s. r. (Po »Kor. Slov.«) Predsednik državne tiskovne zbornice v Berlinu je odredil, da založništvo »Koroškega Slovenca« in »Mladega Korotana« odslej tiska svoja lista v Celovcu. Založništvo so je odločilo, da odda oba slovenska lista v tisk tiskarni J. Leon, sen., ki ima svoje podjetje v Domgasse. Doslej sta se oba lista tiskala na Dunaju v češki tiskarni Antona Machata. S 15. februarjem je stopila v veljavo postava, ki urejuje poseljevanje zemlje. Posebni uradi za naseljevanje imajo pri zemlji, pripravni za nove kmetiotopiscev (Rudolf Dostai) — 19.50 Zanimivosti — 20 Rezervirano za prenos — 22 Napovedi, iioroMla —, 32.15 Prano« lahke glasbe iz restavracije »Emona«, Torek. 14. marca: 11 šolska ura: Glasbeno preda, vanje o kitari. K it a ra kot solo instrument ln za sprem Ijavo. Vmos predvajanje na instrumentu (g. Stanko Prek) — 13 \z Mozartovega earstva (ploščo) — 12.!Ti Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Gosli in kitara (gs. prof. Karel Jera,! in Stanko Prek) — 14 Napovedi — IH Pester spored: Radijski orkester —- 18,W Plablem malega naroda (g. dr. Fr. Veber) — 19 Napovedi, porežita — 19.30 Nac. ura: 100 letniao rdne privatne pošte v Srbiji (Dimitrije Djordjevi?) ~ 10.50 Deset minut zabave — 30 Smetana: Valeniteinov tabor, suita (plofife) 30.20 Claudel: Zamenjava, drama (elani Nar. gledališča v jubljani) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Nadaljevanje koncerta lahke glasbe (R, o.) IIZHJEmNII POSOJILNICA REUISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7 POLEG HOTELA UNION nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5° /o po dogovoru Poslužite se varčevalnega krožkaI Zahtevajte prospekti Posojilnica daje kratkoročna posojila J * Smrtna nesreča na šmarni gori: Na Turncu se je ubil dijak Branko Pirš Vikerče, 12. marca. Daues popoldne se je odpravil iz Ljubljane s svojim prijateljem proti Šmarni gori 17 letni dijak Srednje tehnične sole Branko Pirš iz Podjunske ulice št. 12. Pri tacenskem mostu sta se odpravila po cesti na levo proti Vikerčam, kjer sta zavila proti znanim pečinam v Grmadi (domačini jim pravijo »Skale«). Namenjena sta bila, da bi se nekoliko vadila v plezanju. Nad strmim meliščem se dviga visok skalni stolp, ki je med ljubljanskimi izletniki znan pod imenom >Turnc«. tod in v skalah nad njim je znano plezalno vež-bališče. Tudi Pirš in njegov prijatelj sta se nemudoma odpravila proti Turncu in pričela plezati. Nenadoma pa je na kočljivem mestu Piršu spodrsnilo, zmanjkalo mu je moči, padel je v globino, kjer je razbit obležal. Prijatelj in neki izletniki, ki so bili v bližini, so šli nemudoma obvestit reševalno postajo, toda reševalci so našli, ko so prišli na kraj nesreče, nesrečnega Pirša že mrtvega. Turne je v zadnjih letih zahteval že več smrtnih žrtev. Danes se je prejšnjim pridružila še nova, ki je vzbudila mnogo sočutja med znanci in prijatelji nesrečnega fanta. Slovenski zdravniki so zborovali Ljubljana, 12. marca. Danes je bil v Ljubljani ob številni udeležbi zdravnikov iz raznih krajev Slovenije redni občni zbor Zdravniške zbornice. Zborovanje je začel in vodil predsednik dr. Valentin Meršol, ki se je po uvodnih pozdravnih besedah in vdanostnih brzojavkah Nj. Vel. kralju Petru in Nj. kr. Vis. knezu Pavlu spomnil umrlih tovarišev. Prisotni so počastili njihov spomin stoje z enominutnim molkom. Obširno poročilo o delovanju odbora je podal začasni tajnik dr. St. Jereb. Zbornica šteje sedaj 607 članov, 3 manj kakor lani ob istem času. Kot drugi stanovi, se mora tudi zdravniški stan boriti z vedno večjimi težavami, katerim je lahko kolikor toliko kos samo v močni organizaciji znotraj in zunaj. O blagajniškem delovanju je poročal primarij dr. Franc Debevec. V imenu nadzornega odbora je izjavil primarij dr. Kunst, da je bilo delovanje odbora v preteklem letu v najlepšem redu. V debati k poročilu odbora je sodeloval predvsem primarij dr. Černič iz Maribora, ki je podal nekaj pripomb in želel pojasnila v zadevi zadruge BIOS. V imenu odbora mu je odgovoril dr. Meršol, ki je sporne točke pojasnil. Sledile so dopolnilne volitve, v katerih je bil izvoljen z veliko večino za prihodnjo funkcijsko dobo za tajnika dr. Stanko Jereb, za člane upravnega odbora pa tovariši dr. Janez Schrott iz Ljubljane, dr. Stanimir Vrhovec iz Celja in dr. Janko Pichler iz Maribora. V disciplinski svet je bil izvoljen za člana zobni zdravnik dr. Alojzij Brenčič iz Ljubljane. Sledili so samostojni predlogi in je bila ponovno poudarjena veljavnost in obveznost najmanjših tarif za splošno kakor tudi za zobozdrav-niško prakso. Na podlagi referatov članov posebnega odbora, v katerih so sodelovali dr. Bajc Oton, dr. Mirko Černič, dr. Franc Debevec, dr. St. Jereb, dr. Valentin Meršol in dr. Alojzij Zalokar, je bilo po daljši debati sprejetih nekoliko sprememb k sedanjemu stanovskemu redu. Pri slučajnostih je med drugim dr. Meršol podal kratko poročilo o pravilniku o ustanovah človekoljubnega značaja, ki je v objavljeni stilizaciji ogrožal podporno delovanje zdravniške kakor tudi drugih organizacij. Pravilnik je po intervenciji delegatov raznih prizadetih organizacij v Belgradu zaenkrat odložen za šest mesecev. Upanje je, da bo uspelo besedilo pravilnika spremeniti in ga prilagoditi slovenskim razmeram. Zborovanje zdravnikov je poteklo v prijateljskem duhu. Ljubljana od včeraj do danes Danes je muhasti marec šele prav pokazal svojo pravo podobo. S čmernim jutrom je pričel, dopoldne se je nekoliko razvedrilo, celo sonce je pogledalo na dan. Ob pol dvanajstih so izpod neba priromale prve snežinke, pa jih je spet pregnalo sonce. Oblaki pa se niso kar tako meni nič tebi nič pustili ugnati v kozji rog. Spet so se zbrali in ob pol dveh poslali na zemljo pravi metež. Po tem metežu se je spet zjasnilo, vreme pa se je kmalu vnovič pokvarilo, tako da je ob potih ponovno snežilo. Sneg in sonce, mraz in gorkota, oblaki in jasnice, vse se je lepo vrstilo. Marec se je pokazal v svoji pravi luči. Predpomladna nedelja Danes je po mestu vladalo že pravo pred-pomladno razpoloženje. Kdor je zavil nekoliko na periferijo, je že lahko videl pridne »balincarje«, ki so balinali že brez suknjičev z zavihanimi rokavi. Otroci so že risali >polže«,_ »kroge« in se zabavali z drugimi igrami. Meščani so sedeli večinoma v kavarnah. Vreme je bilo videti tudi preveč nezanesljivo, da bi jih moglo zvabiti iz mesta na prosto. Občutno mrzla burja je pihala. Sneg in sonce sta se menjavala, še celo grom, kakor pravijo napovedovalci vročega poletja, se je oglasil in debelo zagodel v pozno popoldne. Najlepše in najmikavnejše je tedaj bilo ostati lepo doma ali pa zaviti v tople kraje, v kavarne, gostilne, v kino in v gledališče: stari nedeljski spored ljubljanskih meščanov ob takih nedeljah in praznikih, ko se človeku ne da iti na sprehod. Tain so se nekateri dolgočasili, drugi pa prav imenitno zabavali, tako da jim je nedeljsko popoldne še prehitro minilo. Dopoldne, pa tudi popoldne so spet pridno peli občni zbori. Najopaznejši so bili občni zbori Zdravniške zbornice, Društva davčnih eksekutor-Jev ter trafikantov. Za take stvari je nedelja menda res najprikladnejši datum, zlasti še, če je taka, kakršna je bila današnja. Promet na reševalni postaji io nedeljo ni bil posebno velik. Devetkrat so vozili reševalci, večinoma so imeli bolnike z notranjimi -boleznimi, porodnice itd. Popoldne ob treh so se morali odpeljati v Vikerče, ker jih je nekdo obvestil, da se je tam zgodila huda nesreča. Toda o tem že poročamo na drugem mestu. Trafikanti se bore za svojo kreditno zadrugo Ljubljana, 12. marca. Tudi prodajalci »božje travre« so danes zborovali v lovski dvorani hotela »Metropol« in se jih je zbralo prav lepo število. Po običajnih pozdravih je predsednik združenja Kladnik dal besedo delegatu ^druženja savske banovine Šmideku, ki je zastopal predsednika Amška, ki se mudi v Belgradu zaradi važnih stvari: povišanje procentov, povišanje kreditov za kreditne zadruge in zaradi uvedbe obveznega članstva. Predsednik Kladnik je predlagal brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., finančnemu ministru in novemu predsedniku uprave monopolov dr. Markoviču. Zagrebški delegat je povedal, kako so trafikanti organizirani v savski banovini in polagajo zlasti važnost na ustanavljanje kreditnih zadrug, ki imajo ta smisel, za pomagajo svojim članom, da po možnosti vzamejo v svoje roke vso prodajo tobaka. Enaka zadruga obstoja tudi pri nas, manjka pa obema — denarja. Vendar pa je od merodajne strani zagotovljena pomoč, zlasti od novega predsednika monopolske uprave, ki je velik strokovnjak in poznavalec vseh težav maloprodajalcev. Nato je predsednik Klodnik podal svoje poročilo o delu odbora, ki je posredoval v mnogih stvareh. Navajal je s kakšnimi težkočami se morajo trafikanti boriti pri skopem zaslužku. Odbor je posredoval glede znamk pri upravi pošt, glede določb, ki jih je določila komisija vsaki trafiki, glede predaje kolkov v justični palači, povišanju provizije in o drugem. Tajnik združenja Preša je povedal, kako se je Irudil in pobiral članarino ter da združenje šteje !#4 članov. V Ljubljani je 163 trafik, od katerih jih imajo 44 vojni invalidi in vdove, kar da 38 odstotkov. Od 163 trafik je včlanjenih 143. Omenil je, da neredno izdajanje njihovega glasila tudi delno ovira napredek združenja. Poudaril je, kakšnega pomena je kreditna zadruga in navzoče pozval, naj podpišejo deleže. Gotovo je, da bi to bila res velika pridobitev, ker so sedaj odvisni samo od glavne zaloge in so se ravno na ta račun slišale ostre pritožbe. Dogodi se dostikrat, da so cigarete prazne, ali pa zlomljene, a v škatljah se dobi mnogokrat precej manj cigaret, kar je kriva tovarna. Po volitvah novega odbora (predsednik Kladnik, tajnik Preša) so prešli na slučajnosti, kjer so člani povedali svoje težave. Lepo uspeli občni zbor je pokazal, da so zahteve naših trafikantov opravičene, kajti mnogo je med njimi takih, ki s skromnim zaslužkom komaj živijo. Z izvedbo kreditne zadruge pa bi brezdvom-no mnogo pridobili in bi si svoj položaj mnogo izboljšali. Obupen položaj davčnih eksekutorjsv dnevničarjev Ljubljana, 12. marca. 2e služba sama, ki jo davčni izvrševalci vršijo, ni prijetna, gmotni položaj, v katerem se nahajajo, pa je nevzdržen in še več kakor obupen. Zato «o se včeraj zbrali v Ljubljani, da bi na občnem zboru pretresli vprašanje, kako bi temu obupnemu stanju odpomagli in da bi se jih končno nekdo usmilil ter jim pomagal do človeka dostojnega življenja. Človek bi mislil, da posluša bajke iz »Tisoč in ene noči«, ko posluša to ubogo, rekel bi brezpravna rajo. Čudno pa je to, da je ravno za ljudi, ki 60 za državni zaklad največjega pomena, tako slabo poskrbljeno. Vse, kar je pri davčnih upravah sprejeto v službo, je sprejeto v činu zvaničnika — in to ne glede na izobrazbo. Če 6e komu po dolgih letih čakanja posreči doseči nastavitev, potem za tistimi leti, ki jh je že v službi pretolkel, lahko samo solzo potoči. Iz službe je dostikrat davčni zvaničnik izvrševalec odpučen na podlagi dekreta v roku 15 divi, brez navedbe vzroka, čeprav je to proti de-lavsekmu zakonu. O plačanih dopustih sploh ni govora. Če hoče dobiti neplačani dopust, mora vlo- i žiti prošnjo, kolekovano z 10 dinarji! ' Eno najbolj perečih vprašnj pa je doba bolezni. Če davčni izvrševalec oboli, potem do dveh dni ne dobi ničesar. Kar je čez dva dni, pa dobi od OUZD 25 din dnevno. Če pa traja bolezen preko 2 meseca, potem dobi dekret o odpustitvi in ko ozdravi, mora za službo ponovno prositi. Do lanskega leta je bilo celo to, da kdor je moral na orožne vaje, je bil iz službe tudi odpuščen. Kakšno bodočnost imajo davčni izvrševalci? Popolnoma nobene. Po dveh letih službe dobi 830 din plače brez upanja na povišanje. Take izglede ima vse dotlej, dokler more vršiti službo. Kako naj si tak človek potem upa ustvariti družino in kako naj bi potemtakem nekaj let službe v njem ne ubilo veselja do dela in življenja sploh. Iz poročila odbornikov izvemo, da njihova blagajna piemore kar 172 din, ker člani pač ne zmorejo dajatev. V letu 1932-33 se je položaj na davčnih upravah zelo poslabšal. Uprave 60 dobile nalog, da točno predpisujejo in izterjavajo eksekucijske stroške, c tem denarjem pa naj plačajo svoje začasne davčne izvrševalce! Za nadure jih nihče ne plača, niti polovične vožnje na železnici nimajo. Kdor je prestavljen, se mora v teku 3 dni javiti na novem službenem mestu in nihče ga ne vpraša, kje bo dobil denar za selitev ali pa da mu bi bilo povrnjeno. Kot zastopnik glavnega odbora davčnih izvrševalcev je prišel iz Belgrada Rebič Marko, ki je med drugim prebral resolucijo, ki jo je poslal glavni odbor v Belgradu vsem poslancem in v kateri ie razložen bedni položaj davčnih izvrševalcev. Glavni odbor ie storil vse potrebne korake za zb.V.;ša-nje položaja, kar jim je bivši finančni minister obljubil, vendar pa je bil novi državni proračun, ki ga je nova vlada prevzela, brez tega dos*avka. Novi finančni minister je obljubil, da bo storil v^e, kar ie v njegovi moči. Položaj, v katernm se davčni izvrševa'ci na-haja'o, je brezupen in tako ni več mogoče napre; Di pa se bo njihov položaj zboljšal, ie potrebna uredba, s katero se bodo usvrievalci uvrstili v po* ložaj o*>auh državnih nameščencev, katen jim po človeškem dostojanstvu pripada. Zato apelirajo in pros jo vse merodajne, da jim pomagajo, da «e jim ne bo treba sramovati, da co ljudje. Zborovanje mariborske zelene bratovščine Maribor, 12. marca. Danes dopoldne je bil v lovski sobi hotela Orel občni zbor Lovskega društva v Mariboru. Zbor je bil dobro obiskan, udeležili so se ga poleg članstva mariborske centrale tudi delegati vseh sedem društvenih odsekov iz Slov. Bistrice, Slovenj-gradca, Črne, Dravograda, Sv. Lenarta, Sv. Jurija, Vuhreda in Sv. Lovrenca na Pohorju. Navzoči so bili zastopniki oblasti okrajna glavarja dr. Šiška in Eiletz, zastopnik mestnega župana mag. ravnatelj Rodošek, zastopnik vojaške oblasti polkovnik Kiler, gozdarski referent ing. Miklavčič, ravnatelj gozdarske šole ing. Zirnfeld in predsednik strelske družine ravnatelj Sterger. Zbor je vodil dolgoletni predsednik ravnatelj Bogdan Pogačnik, ki je pozdravil zastopnika oblasti, potem pa številne podeželske lovce. Prebral je nato brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., ministru za gozdove in rudnike ter banu dr. Natlačenu. Nato je podal obširen in izredno zanimiv pregled o organizaciji našega lovstva o njenem delu in borbah. Iskreno se je zahvalil upravnim oblastem za podporo lovstva, posebej pa še orožništvu in poveljniku orožniške čete kap. Mavriču. Iz njegovega nadaljnega poročila posnemamo tele zanimivosti: V Sloveniji je 14 lovskih društev s 6000 člani. Od tega je 4300 rednih članov, ostalo pa so lovski čuvaji. Med lovskimi društvi je na prvem mestu mariborsko s 1250 člani. V Sloveniji je 992 lovišč, od tega eno ograjeno, 248 lastnih ter 718 občinskih. Slovenski lovci plačajo slovenskim občinam letno 1.500.000 din zakupnine, za lovske karte dajo banovini 500.000 din, na taksah za lovske pse plačajo 14.000 din, za lovski sklad 54.000 din. Iz tega sklada je banovina izplačala za zatiranje divjih prašičev in volkov 25.000 din. Lovska društva so včlanjena v zvezi, ki ima sedež v Ljubljani. Zveza je imela lani 330.000 din dohodkov od članarine; od tega je izdala za zavarovalnino za članstvo 47 tisoč din, za lovsko glasilo »Lovec« pa 144.000 din. »Lovec« izhaja v 6000 izv. Sklad »Zelenega križa« znaša 60.000 din ter je namenjen za podporo družin umrlih revnih lovskih čuvajev. V nadaljnih izvajanjih se je predsednik Pogačnik zahvalil svojim sodelavcem v odboru, kateremu poteka s tem občnim zborom triletna funkcijska doba. Sledila so enako zanimiva poročila tajnika prof. Schaupa, ki že 18 let vrši tajniške posle v društvu, dolgoletnega blagajnika ravnatelja Boltavzarja, gospodarja Roberta Vuk-maniča, vodje strelskega odseka Spragerja, vodje propagandnega odseka ravnatelja Stergarja, knjižničarja Gillyja ter poročila zastopnikov podeželskih odsekov. Občni zbor se je zaključil z volitvami, pri katerih je bil ponovno izvoljen za predsednika ravnatelj Bogdan Pogačnik, v odboru pa so z malimi izpremembami dosedanji funkcionarji. Obenem ie bil izvoljen ravnatelj Pogačnik zaradi svoijh velikih zaslug za organizacijo obmejnega lovstva za častnega člana. Mariborski drobiž Maribor, 12. marca. Vlom ▼ občinski urad v Kamnici. V nocojšnji noči so imeli v občinskem uradu v Kamnici neprijavljen obisk. Vlomilec je vdrl v uradne prostore skozi okno ter se je spravil nad blagajno, kateri pa ni mogel do živega, ker ni bil dovolj strokovnjaški v tem poslu. V blagajni ga je čakal lep plen. Nato je prebrskal vse predale ter je našel samo 60 din gotovine. Naredil pa je veliko zmedo, ker je zmešal in razmetal vse spise in akte. Zbor »Nanosa«. Društvo primorskih emigrantov »Nanos« je imelo danes dopoldne v Narodnem domu svoj letni občni zbor. Vodil ga je predsednik prof. Lojze Bizjak, tajniško poročijo je podal Alfonz Grmek, blagajniško Ludvik Bizjak, o gospodarstvu je poročal Jarc, o knjižnici Logar, o pevskem odseku Grmek, o socijalnem delu Žiberna, za veselični odsek Danilo Turk. Društvo šteje 718 članov. Pri volitvah je bila izvoljena nova uprava s predsednikom prof. Bizjakom na čelu. Po sklepu emigrantskih društev bo tudi »Nanos« prispeval letno 10 odstotkov dohodkov za društveni dom v Zagrebu, ko bo pa ta zgrajen, se bo gradil emigrantski dom v Mariboru Zborovanje Rdečega križa Ljubljana, 12. marca. Danes dopoldne ob 10 je bil v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani občni zbor Rdečega križa, ki je bil lepo obiskan. Obračun svojega dela je odbor dal že v svojem »Poročilu«, iz katerega je razvidno, da je bil prav pridno na delu. Na koncu je predsednik izrekel zahvalo vsem, ki so delo Rdečega križa podpirali, zlasti banu g. dr. Marku Natlačenu, županu dr. J. Adlešiču, ravnatelju g. Ivanu Dolencu ter drugim. Pri volitvah so bili izvoljeni dr. Rus, dr. Jančič, mag. Sušnik in ravnatelj Hočevar poleg starega odbora. Po raznih predlogih in resolucijah o propagandi miru, spremembi pravil i. dr. je lepo uspeli občni zbor predsednik zaključil. Filmi, ki jih velja videti... ali ne videti »Požar v Chikagu« (Kino Matica). Film, ki \e docela podoben »San Franciscu«, katerega 6D19 lani gledali v Ljubljani. Zunanja zgodba se vifc okrog pevke v javnem lokalu (v »San Franciscu' Jeanette Macdonald, v »Chikagu« Aliče Fay) in podjetnega fanta (tam Clark Gable, tu Tyron Po* wer) je pripravljena le zato, da se dobi opravičilo za prikaz enega samega velikega dogodka (v »San Franciscu« potres, v »Chikagu« požar). V Chikagu srečamo dobre igralce Tyrona Po* rera, Dona Amechaja, Aliče Fay in Bradyjevo. Njihova sveža in neprisiljena igra teče ves čas spremenljivo in privlačno. V filmu po je seveda vse težišče prestavljeno na končno katastrofo, največji požar, kar jih je kdaj zaznamovala zgodovina. Režiser Henry King se je pokazal v režiranju množic prav takega mojstra kakor je Cedi B. de Mille ali Frank Loyd. Veličastni so prizori paničnega bega, mogočni in pretresljivi prikazi požara samega. V filmu je tempo odličen, le skraja nekoliko motijo preveč odersko gostobesedni dialogi, v katerih pokažejo Amerikanci, da jim je v izgovoru nemščina nekoliko tuja. »Požar v Chikagu« si bo zaradi veličastnega, edinstveno režiranega konca prav g®" tovo ogledalo mnogo ljudi, ki bodo odhajali s filmom zadovoljni iz kina. _ »Lavina ljubezni« (Union). »Plaz ljubezni«, so v približni slovenščini moral glasiti nerodni naslov te zadnje trenkerijade. Toda poglavje o pr®' vodih filmskih naslovov v Ljubljani in o pačenju slovenščine z njimi je tako svojevrstno, da bi mu bilo treba posvetiti poseben naskok. Za danes ostanimo rajši samo pri poslednjem Trenkerju. Ugotoviti je treba, da vrednost Trenkerjevih filmov od kosa do kosa pada vse od tedaj, kar je Trenker iz Tirolcev začel delati lorde in iz lepili planinskih motivov drame. Niti dramam, niti lordom. niti marsičemu drugemu Trenker ni dorasel ne kot avtor, ne kot režiser in najmanj kot igralec. »Lavina ljubezni« je nekaka emučarsko reklamna pavlihovščina, pohujšana po pristnem nemškem smislu za humor in za naturnost. V njej vidite vse: od kartonastih lordovskih dvoran do tekme smučarja z ekspresom in do Tirolcev v cilindrih, ki pojejo jodler »How do you do«, kar naj bi bilo višek Trenker.jeve žalostne duhovitosti. Vse je v tem filmu, samo »lavine ljubezni« ne. In sredi vsega dolgočasja seveda on, Trenker, naj-kunštnejši, najbolj neosvojljivi, nenadkriljivi, nezlomljivi očarovalec dolarskih princes na »idiot-skoj poljani«, kakor so prevedli filmski Hrvati »Trottelwiese«. Edina lepa reč. ki se pa izgublja v neumnem okviru ostalega, so čudoviti posnetki smuka s Parsenna in nekaj planinskih motivov, daljni spomin tistega, kar je sebi in ljubiteljem filma nekdaj bil Tirolec, zdaj ocilindreni zvezdnik Trenker. Drevi ob 20 bo v mali Filharmonični dvorani Stanko Prekov kitaristični, solistični večer. — Stanko Prek bo izvajal na tem koncertu dela umetniške vrednosti, ki so v originalu napisane za kitaro, deloma pa prirejene za ta instrument, na katerem kaže g. Prek izredno spretnost. Na koncert vabimo, vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matico. Smrt občeznane gospe Maribor, 12. marca. Danes v nedeljo je po dolgi in mučni bolezni umrla v Mariboru občeznana gospa Emilija Zupan rojena Pibrovec, mati tajnika Mestne hranilnice ljubljanske dr. Franceta Zupana, sodnika Antona Zupana ter trgovca Gvidona Zupana. Pogreb bo v torek, 14. marca, iz hiše žalosti Maistrova št. 18 v Mariboru. Morilec Bagajič aretiran v Celju Policijski agentje so ga prijeli tik preden je hotel sebi končati življenje Celje, 12. marca. V torek okrog 7 zvečer se je odigrala v Oplotnici pri Konjicah žaloigra, kakršne ne pomnijo ti kraji. V Oplotnici je služil od leta 1933 do 1937 orožnik kaplar Bajagič Mulan, doma iz Zukve pri Župonski iz zetske banovine. Za časa svojega bivanja v Oplotnici se je Bajagič spoznal z ločeno trgovko Žučko Ano v Tepanju. Meseca novembra je Bajagič izstopil iz orožniške službe in odšel v Tepanje k Žučkovi, kjer je ostal dalj časa. Med Milanom in Žučkovitni je bilo še kar prijateljsko razmerje in 60 se nekaj časa prav dobro razumeli. Prišlo pa je med njimi do nesoglasja, zaradi katerega je Milan Bajagič na željo svoje zaročenke zapustil Tepanje in odšel v Maribor, da si poišče službo in tako omogoči čimprej poroko z Ano. Cez nekaj dni pa je Ana poslala z avtobusom Baja-giču v Maribor pismo, da se naj nikar več ne vme v Tepanje, ker ji poroke ne dovoli njen oče; pisala pa mu je tudi, da bo že prišel čas, ko se bosta poročila. Milana je to pismo zelo razburilo. Takoj si je naročil avtotaksi in se še isto popoldne odpeljal v Tepanje. Zvečer mu ni bilo mogoče, priti skupaj z Anico in se z njo pogovoriti, Prenočil je v krmi v gospodarskem poslopju. Tudi drugi dan je ves čas iskal prilike, da bi prišel skupaj z Ano. Ves dan je čepel na gospodarskem poslopju in čakal do večera. Zvečer 60 se približali hiši fantje in stopili k Žučkovi. Milan se je razjezil, 6topil k oknu in ustrelil s samokresom v sobo. Krogla pa je Žučkovo samo oprasnila na glavi, da se je onesvestila. Ko jo je zadela krogla, je vzkliknila: »Nedolžnega otroka si ubil!« Bajagič je mislil, da je usmrtil Aničinega otroka, zato je takoj pobegnil in sklenit, da ubije še Ano in sebe Fantje, ki so bili Jiriča groznega prizora, so kakor podivjani iskali Mi-ana, aa bi ga izsledili. Milan je pobegnil in se skrival 14 dni v okolici Oplotnice, Konjic in Tepanja. Povsod pa so ga zasledovali orožniki. V ponedeljek okrog 7 zvečer se je zopet vrnil v Oplotnico, da bi se pogovoril s svojim tovarišem, orožniškim kaplarjem 30 letnim Jovanom Jovkovičem, 6 katerim se je dobro poznal. Pisal mu je pismo in ga prosil, da bi se lahko z njim pogovoril radi Anice, pri kateri bi lahko kot njegov prijatelj in rojak iz Črne gore zastavil zanj dobro besedo. Milan in Jovan sta res prišla skupaj in se nekaj časa prijateljsko raz-govarjala. Ker pa je bil Jovan v službi, je moral po svoji službeni dolžnosti aretirati svojega tovariša, ea-radi katerega je bilo alarmirano vse konjiško orožniško okrožje. Odpeljal pa je po cesti, da bi ga izročil orožniški postaji. Bajagič se je tovarišu uprl, potegnil samokres in ustrelil dvakrat vanj. Prvi 6trel je zadel Jovana v vrat, drugi pa v glavo. Čez nekaj minut je Jovan umrl. Bajagič je nato divjal proti Tepanju naravnost proti hiši svoje zaročenke in oddal skozi okno 8 strelov. Tokrat ie bila ranjena mati Vučko. V hiši je nastala seveda grozna zmeda. Bajagič je nato izginil v noč in se klatil do danes po Celju, Rimskih toplicah in Zidanem mostu. Bajagič se je še usodno noč podal peš v Celje, odtod pa v Zidani most, kjer je prenočil v kolodvorski restavraciji. Tu je tudi ves dan bral časopise, ki so, kakor je sam izpovedal pri današnjem zasliševanju, pisali o njem kar najobjektivneje Iz Zidanega mosta 6e je peljal z vlakom v Rimske toplice. Prenočil je v neki restavraciji, ki pa ni imela prijavnic za prenočišče. Zaradi tega se Bajagiču tudi ni bilo treba izdati. Z današnjim jutranjim vlakom se je pripeljal v Celje in takoj stopil v hotel Union. Tu si je hotel končati svoje življenje. 2e v Rimskih toplicah je napisal pet poslovilnih pisem, naslovljenih na Ano, svoje brate in prijatelje, V teh pismih tolmači svojo obupno notranjost, ki ga je prisilila, da si mora četudi mlad 6voje življenje končati. Seboj je imel še nekaj denarja, ki si ga je sposodil, da bi ga zapravil in se pred 6vojo smrtjo močno opijanil. Ob priliki kontrole celjskih lokalov pa je policijski agent Rojnik Stanko videl v posebni sobi hotela Union moškega, v katerem je po sliki, ki jo je bil videl, spoznal Bajagiča. Ker je pa slutil, di je Bajagič oborožen, je poklical policijskega podnadzoroika g. Čuka in agenta j*. Gabra, da «o šli v hotel in obkolili Bajagiča. Na poziv policijskih agentov je osupli Bajagič povedal napačno ime in tudi že segel po samokresu, da bi se ustrelil, v tem trenutku pa ga je zgrabil agent Rojnik in mu iztrgal orožje iz rok. Nato je Baiagič takoi priznal, kdo je Z avtomobilom so ga odpeljati v policijske zapore. Opoldne ga je zaslišal policijski nadzornik g. Zavec. Bajagič je mirno odgovarjal na stavbena vprašanja in pripovedoval svojo žalostno zgodbo. Zatrjeval je, da mu je žal, da je vse to storil, da pa je storil V6e to v obupu in ker je Ano tako močno ljubil. Zatrjeval je, da je bilo vse dobro do takrat, ko so mislili, da ima denar. Ko so pa videli, da je revež, so ga zavračali in ga odbijali. Najbolj pa mu je žal, da je ubil svojega tovariša, s katerim se je vedno dobro razumel, saj mu je bil rojak iz čme gore. Bajagič je elegantno oblečen in drugače prikup-ljiv fant. Zvezanega so odpeljali v policijske zapore, dokler ga ne bodo ponovna zaslišali, nato pa izročili sodišču Zanimivo je. da Baiagiča mnogi ljudje, zlasti pa okoli Konjic, kjer 60 ga poznali, ne obsojajo tako strogo. Verjetno je, da se bodo v teku zasliševaija razjasnile še druge zadeve. Slikarstvo in pleskarstvo V. 2VEGELJ Cojzova cesta 1, NOVI VZORCI CENE VSEM DOSTOPNE! Od tu in tam Uredbo o pokojninskem zavarovanju časnikarjev je odobrila vlada na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje. S to novo uredbo^ se popravljajo nepravilnosti, zaradi katerih časnikarji niso bili upoštevani pri splošni uvedbi zavarovanja za vse zasebne nameščence, in sicer časnikarji na vsem ozemlju naše države razen v Sloveniji in Dalmaciji. Država bo plačevala skozi 20 let vsako leto po en milijon din v državnih bonih tistim pokojninskim zavodom, ki bodo sprejeli v zavarovanje časnikarje z veljav-uostjo od leta 1927. Hudi snežni zameti so prekinili promet na železniški progi med Gostivarjem in Debrom. Skoraj dva meseca so imeli v teh krajih izredno lepo, čisto spomladansko vreme. Pred tremi dnevi Pa je nastopil nenadejan preobrat. Začel je padati sneg, ki ga je v enem dnevu zapadlo 30 cm. Ker je bil moker, so se potrgale številne telefonske zveze in žice električnih napeljav. Po snežnem metežu pa se je vreme spet popravilo, nakar se je začel topiti sneg v dolinah. Ni nemogoče, da bi prehitro topljenje povzročilo manjše povodnji. S ciganom muzikantom je pobegnila soproga zagrebškega hotelirja Andreja Petrija. V kavarni je nekaj tednov igral vitek in lep cigan J. Varga. Mlada hotelirka se je vanj zaljubila kar »na prvi pogled«. Že po dveh tednih sta se zaljubljenca dogovorila, da bosta pobegnila iz Zagreba. Manja je vzela iz blagajne §0.000 din gotovine in V-i ~aS°cenosti, nakar sta jo s ciganom odku-rila. Komaj pa sta se znašla v Subotici, ju je že prijela policija, kateri je bil zagrebški hotelir prijavn pobeglo ženo, ki je odnesla iz blagajne t “ar’ ni bil njen. Marija je morala v sprem- u Policajev nazaj v Zagreb. g . **ajnik »Colorado«, v katerega se je na Su-Ku vkrcalo 337 dunajskih judov, je bil v Splitu dnevoma zaplenjen od strani naših OMastj, Preiskava je ugotovila, da je bil parnik v službi neke mednarodne družbe za tihotapljenje judovskih beguncev v Palestino. V začetku tega meseca se je v splitskem pristanišču pojavil Pod panamsko zastavo majhen parnik >Atrato«, naložil je premog in odplul v neznano smer. Tri dni za njim se je pojavil prav tako pod panamsko *astavo parnik »Colorado«. Tudi ta je naložil premog in takoj odplul. Dan kasneje je zaplul v sušaško pristanišče in vkrcal 387 judovskih beguncev iz Avstrije. Vkrcanje je bilo izvršeno po Predpisih. >Colorado« je odplul proti jugu (oblastem je bilo rečeno, da proti Grčiji), tez pet dni Pa se je ta parnik spet prikazal v splitskem pristanišču. Pristaniškim oblastem je kapitan pokazal svoje listine, po katerih bi bilo na ladji 337 Potnikov. Teb pa nikjer ni bilo. Oblasti so parnik zadržale in začele zadevo preiskovati. Ugotovile so, da je »Colorado« zavil iz Sušaka proti otoku 9*'bu in se tam srečal s parnikom >Atrato«. Nanj ie prekrcal vse Jude, nakar je »Altrato« krenil v neznano smer. Zaradi teh ugotovitev so naše oblasti parnik »Colorado« zaplenile, dokler 6e zadeva ne pojasni popolnoma. Po vseh okolnostih sodeč gre za mednarodno tihotapsko družbo, ki Je hotela skozi jugoslovanska pristanišča izpeljati yečje število judov v Palestino. j. TtI tedne je gladovala zaradi krivično obdol-*’*Te, da je ukradla 313 dinarjev, služkinja Fanika Rejk iz Doljana pri Daruvaru. Pred letom dni je prišla v Sarajevo in tam pri neki družini dobila mesto služkinje. Pred mesecem pa je v hiši zmanjkalo 313 din. Gospodinja je obdolžila služkinjo, čeprav se je Fanika na vse načine trudila, da bi dokazala svojo nedolžnost. Izgubila je službo, druge pa dobiti ni mogla, ker ji je gospodinja v poselsko knjižico napisala, da je nepoštena. Slednjič je sklenila umreti. Zaklenila se je v svojo sobo in ni sprejela nobene hrane več. Tri tedne je tako ležala, dokler je ni odkrila njena stanodajalka, ki je prišla pobirat najemnino. Fanika je bila že nezavestna. Ženske so jo spravile z masiranjem pokonci, nakar je povedala, zakaj je sklenila iti v smrt. Prvih pet dni je ču-tiia glad, pozneje pa ne več. Zadnja dva dni pa je bila že nezavestna. .Kar dva ravnatelja ima zagrebška drama. Nedavno so časopisi objavili vest, da je upravnik zagrebškega gledališča Ježič postavil za novega '^jatelja drame Vladimira Kovačiča, mladega urednika »Hrvatskega dnevnika«. Obenem je bilo sluzbeno rečeno, da je prejšnji ravnatelj Dujšin podal ostavko. Seveda je bilo v javnosti začudenje veliko, ko je Dujšin povedal časnikarjem, da ni nikdar odstopil s svojega mesta. Javnost se sedaj sprašuje, kdo je pravi ravnatelj zagrebške drame. Dujšin pravi, da on, ker je bil imenovan od prosvetnega ministra in da bo odstopil šele takrat, kadar bo od istega mesta dobil poziv, naj gre. Moža pijanca je med spanjem ubila Marija Keler iz Sremske Mitroviče. Zadnja leta je bil v ftiši stalen prepir in pretep. Josip Keler se je vsak dan napil in doma pretepal svojo ženo in hčerko. Keler je bil tak nasilnež in tiran, da je vsa soseščina pomilovala ubogo ženo. Predvčerajšnjim pa se je odigrala žaloigra. Keler je prišel kot običajno popolnoma pijan domov. Takoj s3 je lotil žene in jo začel neusmiljeno pretepati. Poleni je legel v posteljo in zaspal. Tedaj pa je žena Marija šla iskat sekiro in z dvema udarcema možu razbila glavo. Zanimivo je, da se ljudje ne zgražajo nad zločinko, pač pa jo pomilujejo, češ da so jo žalostne razmere v družini pripeljale do obupnega dejanja. Mazača, ki je svoje paciente zdravil z nena-radnim puščanjem krvi, so prijeli policaji v Sremski Mitroviči. Bivši krojač Rada Jakovljevič se |e naučil pri nekem mazaču »umetnosti« in začel sam * zdravljenjem. Imel je navado, da je vsakemu bolniku potegnil jezik, ga zavil navzven in natD prerezal nekaj žilic. Včasih je puščal kri tudi do četrt litra. Bolniki, ki so 6e mu pustili pod nož, so izjavljali, da so se po »operaciji« mnogo boljše počutili. Policija je Jakovljeviča ia-loiila pri delu in ga aretirala. Takoj se je dokazalo, da ga išče že več sodnij, ker so se mu nekatere operacije ponesrečile in so bolniki tudi umrli. Treba je dostaviti, da so bile njegove žrtve izključno ženske. Število obiskovalcev letovišč se je lani močno dvignilo. Povečalo se je število domačih kakor tudi inozemskih turistov. Tako je bilo lani domačih turistov 719.610 (leta 1937 — «34.033), tujih pa 287.391 (predlanskim 273.897). Iz Avstrije je bilo 11.298 turistov, iz Nemčije 135.972, iz ČSR 30.901, iz Madžarske 20.393, iz Italije 13.477, iz Poljske 4910, iz balkanskih držav 10.801, iz Anglije 13.106, iz USA 4314, iz Francije 1805, iz Švico 4870, iz Belgije 2184, iz Holandije 2951, iz skandinavskih držav 4078, iz ostalih evropskih držav 8225 in iz držav izven Evrope 2022. Povedalo pa se je tudi število nočmi. Varujmo naš Pokojninski zavod! Volitev nove samouprave pri ljubljanskem Pokojninskem zavodu je razpisana. Glasovanje bo 4. aprila t. 1. v primeru, ako bo vloženih več kandidatnih list v isti volivni skupini. Ako pa bo potrjena v posamezni volivni skupini le ena kandidatna lista, bo glasovanje v dotični kandidatni listi odpadlo in bo proglašena kandidatna lista za izvoljeno. V celoti 60 štiri volivne skupine, name-ščenska in elužbodajalska v Sloveniji ter name-ščenska in službodajalska v Dalmaciji Zanimanje za sestavo nove samouprave, ki bc\ vodila posle ljubljanskega Pokojninskega zavoda v naslednjih petih letih, je zelo veliko. Pokojninski zavod je edina javnopravna socialnopolitična ustanova, pri kateri člane samouprave volijo iz vrst interesentov. Mimo tega je ljubljanski Pokojninski zavod brezdvomno najpomembnejša javna ustanova v Sloveniji glede svojih socialnopolitičnih in finančnogospodarskih nalog. Pokojninski zavod je najprej nosilec rentnega zavarovanja zasebnih nameščencev, to je socialnega zavarovanja za primer onemoglosti, starosti in smrti. Ta ustanova daje gospodarsko eksistenco številnim zasebnim nameščencem, ko so izgubili svoje službe zaradi onemoglosti ali starosti, kakor tudi njihovim rodbinam, ki so izgubile svoje rednike. Številke o zavodovi rentni službi v zadnjih 18 letih 60 najzgovornejši dokument naše trditve o pomembnosti njegovih 6ocialnogospodarskih nalog. V tem času je zavod izplačal na zavarovalnih dajatvah (rente), odpravnine, povračila pre- mij, zdravljenje, okrog 134 milijonov din, kar pomeni, da je zavod vrnil zavarovancem skoraj tretjino vseh predpisanih prispevkov. Konec 1. 1937 je imel zavod že 2378 rentnikov. Danes izplačuje zavod rentnikom skoraj poldrug milijon dinarjev na rentah mesečno. Pokojninskemu zavodu je dana še druga naloga, ki sicer izhaja iz prve naloge, a je prav tako važna in pomembna. Zavod je dolžan pobirati prispevke od službodajalcev in nameščencev med njihovim zavarovanjem. Ta denar je treba nalagati tako, da bo naložen varno, likvidno, donosno in koristno za produktiviteto v splošnem narodnem gospodarstvu. Pred očmi je treba imeti finančno zagotovitev vseh bodočih rentnih izplačil zavarovancem, ne sme pa naložbena politika iti mimo interesov narodnega gospodarstva, ki zavarovance zaposluje. Čim večja je zaposlitev zavarovancev, tem večje je jamstvo za ugoden razvoj njihovega pokojninskega zavarovanja. Breme prispevanja v Pokojninski zavod je razdeljeno na službodajalce in na nameščence, vendar neenako. — V letu 1937 je odpadlo vseh predpisanih prispevkov v Sloveniji okrog 70% (skoraj 16 milijonov din) na službodajalce, 30% (skoraj 7 milijonov din) na zavarovance. Na poslovanju in bodočem poslovanju Pokojninskega zavoda so torej zainteresirani zavarovanci in njihovi 6lužbodajalci, to,rej naše narodno gospodarstvo v najširšem funkcionelnem obsegu. Interesi obeh vrel interesentov so med seboj ozko povezani in neločljivi, zlasti v danem položaju zavoda, ki temelj: na načelu neenake samopomoči teh interesentov, ko država ni dolžna tudi kaj prispevati. Spričo tega je položaj ljubljanskega Pokojninskega zavoda delikatnejši od položaja ostalih novih Pokojninskih zavodov, ker je pnčei svoje poslovanje 1. 1919 z velikim milijonskim deficitom. Saj je moral takrat prevzeti V6e obveze iz pokojninskega zavarovanja za deset let nazaj, ni pa imel nobene imovine, ki so jo uničila avstrijska vojna posojila. Vsako vprašanje glede zavarovalnih dajatev je funkcionelno povezana z vprašanjem prispevkov (kritja). Prvo zanima zavarovance, drugo pa službodajalce. Vsako zvišanje dajatev zahteva zvišanje prispevkov, vsako znižanje prispevkov pa okrnjenje dajatev. Posebno v današnjih negotovih gospodarskih in finančnih razmerah v svetu je ta povezanost obojnih interesov občutljivejša in kritičnejša. Trezna in pametna preudarnost je zmagata v veliki večini nameščencev in službodajalcev. V slovenski nameščenski volivni skupini je 38 na-meščenskih strokovnih organizacij sklenilo vložiti sporazumno »Združeno listo zasebnih nameščencev«. Sporazumni nastop so ponudili dvema manjšima skupinama, ki pa sta ga odklonili in sedaj sestavljata neko »koncentracijsko« listo. Tudi ogromna večina službodajalcev v Sloveniji je sklenila sporazumno listo. Samo manifestacij* lojalnega sporazumevanja, skupne volje in sloge pri volitvah nove samouprave more biti porok za miren in koristen napredek ter obstoj ljubljanskega Pokojninskega za voda I — Združena lista zasebnih nameščencev. »N mav cez izaro« »Slovenec sem, tako je mati djala!« »Koroški Slovenec« prinaša zanimivo načelno razmišljanje o javnem priznanju k slovenski narodnosti, ki se po svojem bistvu in nastanku temeljno razlikuje o,d nemške narodnosti. Takole pravi: »Slovenci vobče nismo vajeni izjave o 6voji narodnosti. Šola je nam in našim prednikom ni položila v U6ta, ni je imenovala in oblikovala. Tudi danes 6mo še vedno nevajeni narodnostne izjave ni, zato dosegajo razna predmetna vprašanja o naši narodni pripadnosti svoj često temni namen. Izjava sama sicer objektivno podane narodnosti ne more razveljaviti, a zavaja dostikrat k potvorbam in nejasnostim. Zato bo prav, če posvetimo narodostni izjavi še mi polno pozornost. Najprej povejmo sebi in povejmo potem tisočkrat 6vojim otrokom in ostalim svojcem v družini: Slovenci smo! Naša nrav in naša govorica, našn zemlja in zgodovina nam to dokazujejo. Slovenec sem! Ni tisočletno zgodovino zrem, zavito v davnino, kot je povest o kralju Matjažu. Njen naj-svetlješi kos je stara slovenska demokracija županij in sosesk in še ljudsko ustoličevanje vojvod na Gosposvetskem polju. Narod, iz tisočletij mlad do zadnjega petdesetletja, ko 6i pribori prve kulturne svoboščine in zadiha iz lastne narodnosti. Boril se je nekoč proti Hunom, Obrom in Bavarcem, živel pod francosko nadoblastjo in avstrijskega cesarja žezlom, odbijal turške napade in 6e z mečem branil pred nasilno gosposko. Vedno odločneje je pod Habsburžani terjal svoje narodne pravice. Pri V6ej svoji odločnosti pa ni nikdar nobene driSave ruSil z orožjem. — V davni poganski dobi so prvi pričetki slovenske kulture. Stoletja pokristjanjevanja jo oblikujejo v govorici in pismu, ob prihodu protestantizma se prvič pojavi tiskana v knjigi. V stoletju pred nami se vzpne do neverjetne viiine in sega po vencu mednarodne veljave. Še je dobršen kos razvoja pred njo, ko se bo dodobra razbohotila v posameznih področjih. Hrvatska in srbska kultura sta ji pose6trime, sorodnost s češko in slovaško, poljsko, ukrajinsko in rusko jo razodeva. So osnovni o.dtenki vseh kultur slovanskih narodov, k pojo kot strune v sorodni harmoniji. — Nad Slovencem se boči njegovo nebo. Na njegovi zemlji se menjavata gora in dol, menjava kras z rodovitnim poljem, menjavajo gorice in doline, gozdovi in skalnate divjine. Na jugu pere zemljo modri Jadran, reke pa iz-vzemši uporne Soče V6e teko na jugovzhod proti Črnemu morju. Mladostne barve so slovenska mesta, z nemškim plemstvom so razpadli gradovi, slovenske vasice se šele v prvi sramežljivosti umikajo strojem in dimnikom umazanih tovarn. Na gričkih in hribih kraljujejo cerkvice, na vaseh in mestih pa so božji hrami, kot bi objemali ves rod v 6Voje zavetje. — To in še mnogo več je slovenski svet, čigar član si ti, ki se imenuješ Slovenca. Otrokom našim že bi morali vcepljati slovensko narodno zavest. V nežni mladosti čuje nemški otrok besedo o gosposkem nemškem narodu. Povejmo svojcem in sebi, povejmo enkrat in tisočkrat: Slovenci smo, slovenski je naš sveti Tako bomo sami kljub drugim nedostatkom dozoreli v narod, ki se je končno ves zavedel sebe. Poudarjamo še: Naša narodnostna izjava ni in ne more biti v nikakem protislovju z našo zvestobo Veliki Nemčiji, ki nam je naša očetnjava-Kot celi, resnični Slovenci služimo svoji očetnjavi pošteno in iskreno, pokoravamo se njenim zakonom in želimo najožje učlenitve naše narodne družine v njeno ljudsko, gospodarsko in socialno skrbstvo. Za kar edino prosimo, je, naj nam v šolstvu, vzgoji in kulturi vračuje našo državljansko zvestobo z upoštevanjem naših narodnostnih prvin.« Dne 20. februarja je predsednik Slovenske prosvetne zveze prof. dr. Tischler med dopoldanskim poukom prejel telefonsko obvestilo, naj ukine poučevanje na beljaškem zavodu. — 1. marca je nato sprejel od dež. šolskega 6veta pismo sledeče vsebine: Minister za notranje in prosvetne zadeve Vam je z odlokom od 24. februarja odkazal službovanje v področju dež. šolskega sveta na Predarlskem. — Z današnjim dnem ste od svojega dosedanjega mesta odslovljeni in Vam je naročeno, da 6e zaradi nastopa službe takoj javite dež. šolskemu svetu na Predarlskem in novo službeno mesto, ki se Vam bo tam imenovalo. Ern6t Dlaska, s. r. (Po »Kor. Slov.«) Predsednik državne tiskovne zbornice v Berlinu je odredil, da založništvo »Koroškega Slovenca« in »Mladega Korotana« odslej tiska 6Voja lista v Celovcu. Založništvo se je odločilo, da odda oba slovenska lista v tisk tiskarni J. Leon, sen., ki ima svoje podjetje v Domgasse. Doslej sta se oba lista tiskala na Dunaju v češki tiskarni Antona Machata. S 15. februarjem je stopila v veljavo postava, ki urejuje poseljevanje zemlje. Posebni uradi za naseljevanje imajo pri zemlji, pripravni za no\’e kmetiie ali že obdelani, predpravico nakupa. Samo parcele pod 1 ha površine se »mejo svobodno prodajati. — Kdor hoče postati gospodar na novi kmetiji, mora pri okrožnem kmetskem vodstvu zaprositi za dodelitev posestva. Prosilec mora biti vsaj 25 let star, zaročen ali oženjen, arijskega pokolenja, strokovno podkovan in politično neoporečen. — Celovški »Grenzruf« prinaša podrobnosti te postave in dostavlja na koncu: »Ravno v obmejnem ozemlju je posebno važno, da se s svobodnimi kmeti ojači živi obrambni zid ter da se ustanavljajo nove nemške kmetije.« Obstoji načrt, da bi s prihodnjim šolskim letom dobila vsaka ljudska šola svoj otroški vrtec za mladino od 4. leta naprej. Seveda zadeva ta načrt samo ozemlje Spodnje Koroške. Na ženskem učiteljišču v Celovcu traja tečaj, ki vežba 40 novih voditeljic otroških vrtcev. Zanje so pretekli teden ob prisotnosti dež. svetnika Kaihitscha in šol. referenta Dlaske otvorili poseben dekliški dom. Z Goriške, Krasa in iz Istre Rodbine Negrin Bivši predsednik španske republikanske vlade se piše Negrin. Ker je njegova komunistična stvar v Španiji zdaj propadla in so ga zapustili tudi njegovi najožji »rdeči« tovariši, je pobegnil, ker se je zbal za svojo kožo. Razumljivo je, da 6e zdaj ne počutijo bogve kako dobro tudi tisti Negrini, ki sicer nimajo nikake rodbinske zveze, a se slučajno tudi pišejo Negrin. Vsak jih nehote obsodi, da 60 to prav gotovo najožji njegovi sorodniki in da zato tudi po svojem političnem prepričanju niso daleč padli od njega. Družin, ki se pišejo Negrin, pa je tudi v Italiji precej, med drugimi tudi nekaj v Trstu. Ker se pa boje, da jih ne bi kdo po krivici česa dolžil na račun njihovega imena, 60 te dni v časopisju odločno izjavile, da nimajo nikake zveze niti rodbinske, niti drugačne, z bivšim ministrskim predsednikom v Španiji, Negrinom. Takšne izjave smo brali ne samo po tržaških časopisih, pač pa tudi po nekaterih drugih, ki izhajajo v Severni ’ Italiji. Brezposelnost v Ajdovščini Najhujši udarec, ki more zadeti delavske družine, je gotovo brezposelnost. Če ni dela, ni zaslužka, posledica tega pa je še večja beda kot sicer. To so morale okusiti tudi številne družine, katerih reditelji so bili do pred kratkim zaposleni na veliki žagi v Ajdovščini. Žaga je last lesnega industri-jalca Rizzata. Največ delavcev iz Ajdovščine je bilo zaposlenih ravno na tej žagi. Zdaj pa je Riz-zatto nenadno ustavil obrat, vsi delavci pa so bili istočasno odpuščeni. Ljudje vse mogoče ugibajo, kaj bi utegnil biti vzrok za ustavitev tega obrata. Ustavitev je prišla nenadno, saj ni bilo prej ničesar slišati o tem, da bi žaga oziroma njen lastnik stal na slabih nogah. Razumljivo je, da se za to stvar najbolj zanimajo tisti, ki so bili odpuščeni in so ostal: s svojimi številnimi družinami brez zaslužka. Bog daj, da bi bilo res tako, kakor večina teh delavcev misli, namreč, da je ta ukinitev dela le začasna in da bodo v kratkem spet lahko na tej žagi kaj zaslužili. Stare ladje za staro železo Italija je po svetovni vojni dobila tudi več avstrijskih manjših ladij, ki niso bile ravno prvovrstne. Uporabiti pa jih je še kljub temu mogla v razne namene, nekatere med njimi tudi kot šolske ladje za ladijske mehaničarje italijanske vojne mornarice. Kakor vsaka stvar, so tudi te bivše avstrijske ladje eSasoma neuporabne. Z njimi ee italijanska mornarica ni mogla več bogve kako ponašati. Tako so pripeljali v tržaško pristanišče tvdi dve bivši avstrijski torpedovki, »Liko« in »Uskoka«, z namenom, da jih razdro in od njih dobe vsaj nekaj starega železa. Italijani znajo v^ako stvar izkoristiti do kraja. Tudi po tobakovem dimu se vidi, da se Trst veča Tržačani so tudi strastni kadilci, in to vedno bolj, kakor kažejo številke, ki povedo, koliko 60 v Trstu ljudje zadnja leta pokadili. Da te številke tako hitro rastejo, je na eni strani vzrok res v tem, da vsak posamezni kadilec vedno več denarja požene v zrak, na drugi etrani pa v tem, da je danes v Trstu tudi že precej več ljudi, kakor pa jih je bilo na primer pred 4 leti. Številke kažejo, da so Tržačani pokadili leta 1935 za 49 milijonov lir, leta 1936 za 51 milijonov, leta 1937 za 53, lani pa že za celih 58 milijonov lir. Da bi Tržačani vsako leto zato pokadili več, ker da je tobak vedno boljši, je malo verjetno. Mnogo bolj verjetno pa je, da te številke zato rastejo tako hitro, ker je najbrž tobak vsako leto dražji. Bivši avstrijski častnik ustreljen radi špijonaže V ponedeljek zjutraj so v trdnjavi Bravotta ustrelili bivšega avstro-ogrskega častnika Antona Scarpa, rojenega v Trstu. Posebno sodšiče za zaščito države ga je obsodilo na smrt zaradi Spio-naže. Usmrtili so ga tako, kot je to v Italiji v nn-vadi — s streljanjem v hrbet. Bil je star 54 let in je prej stanoval v Trstu. Pred dvema letoma je bil vpoklican in je služboval v Speziji in na Sioiliji kol rezervni kapitan italijanske mornarice. Obonem > njim so bili obsojeni še štirje, katerih imena italijanski časopisi ne navajajo, in sicer dva na dosmrtno ječo, dva pa po 30 let zapora. Nagrade družinam številnih otrok Ko so zadnjič po vsej Italiji proslavljali oblcl-nico ustanovitve fašističnega »Združenja številnih družin«, so bile razdeljene tudi nagrade tistim družinam, ki so dobile v zadnjih desetih letih največ sinov. V Črnem vrhu pri Idriji sta dobili prvo nagrado 2000 lir družini Rupnik in Bolčina z 8 sinovi, drugo nagrado (1000 lir) družini Grusovin in Stacul iz Gorice s 7 sinovi, tretjo nagrado (500 lir) pa družini Čibej in Poljanec iz Idrije s 6 sinovi. V Vidmu sta dobili drugo nagrado družini Jureti« in Kukovec z 8 sinovi, v puljski pokrajini prvo nn-grado družina Jurišič iz Umaga (1500 lir), drugo pa družina Skoko iz Banjol. Kakor se vidi, so se Slovenci in Hrvatje pri tem tekmovanju dozdaj še najboljše držali. Radio Programi Radio Ljubljana Ponedeljek, IS. marca: 13 Oddih v deveti deželi (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 1,1.20 Opel uaiisU koncert Radijskega orkestra — 1< Napovedi -18 Zdravstvena ura: Paburki iz vsakdanjega idravatva: O spanju (g. dr. A. liroeelj) — lfl.ao Orkestralni ton cert (ploSče) 18.40 Umetnostni značaj Stajerja (*. dr. Fram; Stelo) 19.30 Nae. ura: Ljubljana v luftl atarib imtopiseev (Budolf Dostal) — 10.50 Zanimivosti — Sil Rezervirano za prano« — 23 Napovedi, poročila —, 32.15 Preno* lahke glasbe iz restavracije «Emoua«, Torek. 14. marca: 11 šolska ura: Glasbeno predavanje o kitari. Kitara kot solo instrument, in za »prem Ijavo. Vmes predvajanje na instrumentu (g. Stanko Prek) — 13 Iz Mozartov<>ga carstva (plošče) — 12,45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Gosli in kitara (gg. prof. Karel Jeraj in Stanko Prek) — 14 Napovedi — 3S Pester spored: Radijski orkester — 18.# Pkiblem malega naroda (g. dr. Fr. Veber) — 19 Napovedi, poročiia — 19.30 Nac. ura: 100 letniac rdne privatne pošte v Sr blji (Dimitrije Djordjevi*) — 10.50 Deset minut zabave —• 30 Smetana: Valeniteinov tabor, suite (plogče) — 30.20 Claudel: Zamenjava, drama (člani Nar. gledališča v jubljani) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Nadaljevanje koncerta lahke glasbe (R. o.) UZnJEmHH POSOJILNICI! REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7 POLEG HOTELA UNION nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5 % po dogovoru Posliižite se varčevalnega krožkaI Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila Mednarodne tekme za prvenstvo Jugoslavije v smuških skokih Zmagovalec Bradi z najdaljšim skokom 59 metrov Novšak zasedel drugo mesto in postal zvezni prvak Planica, 12. marca. Državno skakalno prvenstvo v Planici je običajno zadnja smučarska prireditev velikega sloga pred zaključkom vsakoletne smučarske sezone. Vsaj dosedaj je bilo tako. Planica je s svojimi skakalnicami privabila vedno na tisoče gledalcev. Vse tako je bilo dosedaj in upravičeno smo pričakovali tudi za naprej. Toda letošnje državno skakalno prvenstvo ni bilo po udeležbi s strani občinstva niti medla senca nekdanjih planiških prireditev, ki 60 razgibale pri nas ves športni svet, ki je z velikim veseljem prihitel gledat junake zraka. In vendar letošnja skakalna prireditev ni bila nič manj na športni višini kakor vse druge. Nasprotno! Letošnje prvenstvo je bilo še mnogo več. V 6voji sredi smo imeli svetovnega prvaka, mladega Josipa Bradla, ki je ravno letos v Zakopanih dosegel najlepšo zmago svojega življenja s tem, da je premagal doslej nepremagljivega Norvežana Birgerja Ruuda. Toda zdi se, da niti to dejstvo pri nas ni našlo pravega odmeva. Spričo tega de;6tva je tudi razumljivo, da se nihče ne zmeni mnogo več za naše domače skakače, čeprav 60 startali vsi naši najboljši. In vendar moramo reči, da so tudi naši domači tekmovalci dobri in da še nikdar ni bila borba za mesto državnega prvaka tako ostra kakor ravno danes. Te ugptovitve so potrebne, ker dokazujejo, da pri nas razgiblje športni svet samo še 100 meterska skakalnica. Vse drugo ne pomeni mnogo. Dolžina skoka, dolžina, samo to odloča. Tako stališče ni pravilno. Današnje tekme na 65 metereki skakalnici v Planici so nudile maloštevilnim gledalcem prav isti športni užitek, kakor bi ga nudile tekme na 100 meterski skakalnici. To dokazuje, da nimamo pravega in vzgojenega športnega občinstva. Ob taki udeležbi tekmovalcev, kakor je bila danes, bi bile s športnega stališča zanimive tekme tudi na 25 metrski skakalnici in ne samo na 100 meterski. To so vtisi, mimo katerih danes ni mogel iti nihče. Želimo, da bi se pri nas v tej smer obrnilo na boljše. Športne tekme niso samo senzacija za radovedne ljudi, ampak nekaj več. Današnje tekme na 65 meterski skakalnici so se začele po prihodu drugea vlaka v Rateče. Žal tudi drugi vlak ni pripeljal mnogo več gledalcev kakor prvi. Vreme, ki je zjutraj zelo lepo kazalo, se je spridilo. Megle so zavile vrhove Ponče. Dan je bil siv in turoben, le od čas do časa je za hip pokukalo iza oblakov sonce. Skakalnica — dasi je pred tednom še močno kazala svoja lesena rebra —■ je bila pripravljena odlično, sneg na zaletišču in doskočišču pa trd in leden, tako da so morali zlasti doskočišče omehčati z lopatami. Do pričetka tekeme pa je bila skakalnica urejena odlično. Od časa do časa je tudi veter močneje zanihal vrhove smrek. Skakači na vrhu skakalnice so previdno počakali, da je sunek vetra ponehal in so skakali šele potem. Ni namreč pametno in previdno skakati, kadar piha veter, kajti skakača kaj rado zasuče v zraku in nihče ne mara tvegati padca. Kako so skakali Skakalne tekme so se začele ob 11.45 in so se v dobri uri končale. V celoti je nastopilo 19 tekmovalcev, med katerimi je bilo 6 Nemcev s svetovnim prvakom Bradlom na čelu. Vsak tekmovalec je imel v tekmi po tri skoke. Med 5'6 skoki je bilo le 6 padcev, kar kaže na zelo dobro formo skakačev in tudi na pravilen profil skakalnice. Skakalne tekme je odprl z lepim skokom izven konkurence Finžgar Rudi. Za njim so se zvrstili še nekateri drugi tekmovalci, ki so izvedli tudi poizkusne skoke. Tekmovalci niso skakali s polnim zaletom. Takoj za poizkusnimi skoki so sledili skoki v konkurenci. Največje zanimanje med gledalci je seveda veljalo svetovnemu prvaku B r a d 1 u. Odkar smo Bradla videli zadnjič v Planici, je sijajno napredoval. Oster in odločen odskok, vzorna lega, ne več drža, v zraku in siguren ter varen odskok so osnovne lastnosti, ki upravičeno dajejo lastniku naslov svetovnega prvaka. Bil je zares odličen. V treh skokih je dosegel 59 m, 58.5 m in 57.5 m. Prvi skok je bil tudi najdaljši skok pri današnjih tekmah. S 56 m, 55.5 m in 54 m je v slogu skoro dosegel Bradla Kohler Rudolf. Vsi trije njegovi skoki so bili odlični. Dosedanji državni prvak I' a 1 m e je imel skoke po 49, 50 in 50 m. Mož ima slab odriv in tudi drža v zraku ni posebno vzorna. Jeseničan Pogačnik Anton še ni skakalnici dorasel. Na 39 in 37.5 je dvakrat padel, obstal pa je na 39 m. Precej boljši je bil Klančnik Gregor s 47 m, 47 m in 48 m. R a z i n g e r je šel v slabim odskokom na 44 m, 44.5 in 48 m. Smolo je imel Zupan Ivan. Pri prvem skoku na 49.5 m je nerodno odskočil, se skušal v zraku popraviti in je obupno krilil. Pomagalo pa ni mnogo. Padel je, zlomil smučko, prišel do vznožja skakalnice na •gvišen« način in vstal, ne da bi si kaj naredil. D o u j a k Josip iz Nemčije je bil med svojimi tovariši po dolžini najslabši, dasi stilno čisto dober. Njegovi skoki so bili 46, 48, 49.5 m. Naš Novšak Albin, ki je prišel za tekme na dopust od vojakov, se je menda prav pri vojakih odlično popravil doskok. Zelo lepo je obstal na 53, 53 in 52.5 m. Mislimo, da bo med našimi najboljšimi in da bo pustil za seboj tudi marsikaterega onkraj meja. Tudi za Zalokarja je bila skakalnica prevelika. S slabim odskokom je prišel na 42, 38, in 41 m. Dober je bil po slogu Nemec Maj er s 53, 50.5 in 51 m. Florjančič Peter_ napreduje. Njegovi skoki so bili 49, 49 in 46.5 m. Za njim je skakal Klančnik Karel. Na njegov skok so bili vsi pozorni, kajti on je eden naših najboljših skakalcev. In res, ob prvem skoku se je pognal na 54 m — najdaljša znamka našega tekmovalca, vendar je bil v doskoku slab; ob drugih dveh je bil previdnejši in je šel le na 51 m in 53 m, toda stilno prav dobro. Takoj za njim se je pognal preko mostička Jakopič Albin. Takoj je bilo videti, da bo med obema hud boj za boljše mesto. Stari Albin je siguren in preizkušen skakalec. Dobro je stal na 53, 53.5 in 52.5 m. Med obema bo le malo razlike in sodniki se bodo težko odločili, kdo je boljši. Za njima je prišel stari planiški znanec Gregor Holl. V lepem loku se je odgnal in krasno pristal na 56 m, v drugem skoku je bil slabši in je pri 55.5 m padel. V tretje pa ni šel več. Tudi Bevc Edo je imel krasno dolžino — 56 m, drža v zraku prav dobra, doskok pa slab. Drugič je obstal še na 52.50 m, v tretje pa je padel pri 50 m. Padec ga bo veljal dober placement. Škoda! Toda Bevc je nesiguren. Pri planiških skokih seveda tudi ni mogel manjkati Pribošek Franc. Prišel je od vojakov iz Sarajeva. Toda njemu se vojaščina mnogo bolj pozna. Pri-bošek je izven forme in kot tak seveda tudi ni mogel aktivnejše poseči v borbo za boljša mesta. Obstal je na 52 m, 50 in 52.5 m, vendar precej negotovo. Prav lepo je prestal svoj ognjeni krst Finžgar Rudi. Prva dva skoka s 46 m in 47 m sta bila še kar dobra, pri tretjem pa je pri 44 m padel. Spored je zaključil Nemec Martisch, ki pa ni bil kos svojim rojakom. Njegove dolžine skokov so bile 49, 49.5 in 49.5 m. S tem je bilo tekmovanje v skokih v konkurenci zaključeno. Za nameček sta izvedla krasno uspeli skok v dvoje Nemca Bradi in Kohler. Občinstvo je lep skok navdušeno sprejelo. Sodniška komisija, ki so jo sestavljali Nemec Bildstein, Predalič Stane in Jelenič, je takoj izračunala in objavila sledeče rezultate: 1. Bradi Josef, Nemčija 347 točk; 2. Novšak Albin, Sm. k. Bohinj 316 točk; 3. Kohler Rudoli, Nemčija 314 točk; 4. Jakopič Albin, Sm. k. Dovje-Mojstrana 308.5 točk; 5. Klančnik Karel, Sm. klub Ljubljana 307.9; 6. Pribošek Franc, Sm. k. Ilirija 293.6 točk; 7. Palme Franc, Sm. k. Ljubljana; 8. Mayer Gustl, Nemčija; 9. Martitsch Karel, Nemčija; 10. Klančnik Gregor, Sm. k. Dovje-Mojstrana. Zvezni prvak Jugoslavije je postal Novšek Albin, član Sm. kluba Bohinj s 316.7 točkamL Rezultati zveznega prvenstva po razredih: I. razred: 1. Novšak Albin, Sm. klub Bohinj; 2. Jakopič Albin, Sm. klub Dovje-Mojstrana; 3. Klančnik Karel, Sm. klub Ljubljana. II. razred: 1. Florjančič Peter, Sm. klub Ljubljana. III. razred: 1. Razinger Anton, Sm. klub Bratstvo, Jesenice. Ob 4 popoldne je bil pred vaškim vodnjakom — morda bi bil kak drug prostor primernejši — 6večan razglas rezultatov in razdelitev daril. S primernim nagovorom je pozdravil g. Kunstelj tekmovalce in gledalce, nakar je tehnični referent g. Stane Predalič razdelil darila in plakete. Jugoslovanska zimsko-športna podzveza je z lepim pokalom obdarovala zmagovalca planiških tekem Bradla Josipa in novega državnega prvaka Nov-šaka Albina. Navzoči odborniki Zveze, dalje polkovnik planinskega polka v Škofji Loki g. Markulj in funkcionarji nemške smuške zveze, ki so pripe-' ljali nemške tekmovalce, so vsem nagrajencem čestitali. Malo pred razdelitvijo nagrad je za kratek hip začel naletavati gost sneg kakor v zasmeh goli 100 meterski planiški skakalnici. Toda sneg je hitro prenehal in bojimo se, da bodo ostala rebra mamutske skakalnice v Planici za letos gola. Velika škoda! Nikdar ni nihče mislil na to, da lahko nagaja tudi 6neg. Tekme v ligi Ljubljana te v Belgradu žalostno odpovedala BSK jo je nesel s 5:0 Pred 5000 igralci se je danes odigrala na igrišču BSK-a ligina tekma med SK Ljubljano in BSK. Moštvi sta se sodniku Dogmanoviču predstavili v tehle postavah: Ljubljana: Lindtner, eCglar, Bertontelj St., Če-bohin, Šercer, Boncelj, Janežič, Pupo, Grintal. Hassl, Erber. BSK: Puhar, Rančič, Teleslin, Lehner, Dragi-čevič ,Manola, Glišovič, Vujadinovič, Valjarevič, Božovič, Zečevič. Ljubljana je danes slabo zastopala slovenski nogomet. Ne samo, da je zasluženo izgubila z visokim rezultatom, temveč je pokazala tudi zelo slabo igro. Dozdaj je Ljubljana v Belgradu 6koraj vedno izgubila, vendar pa je vsaj pokazala še dosti lepo igro. Danes pa je popolnoma razočarala. Njeno moštvo je igralo silno zbegano, brez sistema. Včasih se je dogodilo, da sta po dva igralca Ljubljane napadla nasprotnega igralca, ki ]e imel žogo, s tem pa eta mu dala možnost, da je žogo podal prostemu svojemu soigralcu. Najtežjo nalogo je imela obramba, ker ji je stal nasproti izvrsten Bskov napad. 'Steber vse obrambe je bil Bertoncelj Stane, ki je neutrudljivo tekal od leve na desno in nazaj, a so mu drugi igralci vse pokvarili. Lindtner bi bil četrti in peti gol na vsah način moral obraniti. Krilska vrsta se je trudila, ni pa znala povezati obrambe z napadom, v katerem so bili prav za prav samo trije: Janežič, Grintal in Erber. Pupo je namreč pomagal krilcema. Hassl pa je več pokvaril kot koristil. Igra je povečini potekala v premoči BSKa. Le nekajkrat je Ljubljana ogrožala nasprotnikova vrata. Toda Janežič je imel danes neverjetno smolo pri streljanju. Dvakrat je poslal žogo v prečko, enkrat pa poleg nje v avt, in sicer žogo. ki bi morala na vsak način obsedeti v mreži. Položaj je bil namreč vselej tako čist, da bi moral pasti gol. BSK ni imel tako lepih priložnosti za gol kot Ljubljana, vendar je poslal petkrat žogo v nasprotnikovo mrežo. Štirikrat celo iz zelo težkega položaja. BSK je pokazal izvrstno igro in je s svojimi lepimi potezami popolnoma zadovoljil razvajeno občinstvo. Najboljši so bili: Lehner, Zečevič, Vujadinovič in Dragičevič. •> Prvi udarec je imela Ljubljana, toda BSK je takoj prevzel igro in je že v drugi minuti izsilil kot, ki pa je ostal neizrabljen. Ljubljana je dobro reagirala in je v 4. minuti tudi izsilila pri nasprotniku kot. Janežič je izvrstno streljal, Erber pa je žogo poslal v avt. V 8. in 9. minuti je bila Ljubljana nekoliko boljša od BSKa, a ji tudi ta prednost ni nič koristila. V 13. minuti je sledil napad domačih po Ze-čeviču, ki je streljal pred gol, kjer je Božovič iz gneče poslal žoga v mrežo. Kmalu nato jc Ljubljana izvedla lep napad in Janežič je imel krasno priliko, da z žogo potrese nasprotnikovo mrežo. Toda levi branilec je zagrešil nad njim faul. Sodnik je prisodil prosti 6trel, ki je ostal neizkc-jiščen. Ljubljana je začela za tem popuščati. Igrala je nato še bolj brez glave. V 36. minuti je Glišovič prodrl, poslal žogo na sredo Vujadinoviču, ta pa je ostro streljal na gol. Žoga se je zadela Bertonclju v roko in sodnik je prisodil enajstmetrovko, ki jo je Božovič spremenil v drugi gol. V 43. minuti je radi faula sledil prosti strel proti Ljubljani, in sicer iz 30meter6ke daljave. Streljal je izvrstno Vujadinovič in žogo poslal naravnost v desni kot 3:0. V drugem polčasu je začel igro BSK, a je Ljubljana prevzela prvo žogo. Grintal je podal Janežiču, ta je prodrl do neposredne bližine gola, od tam pa po nesreči ustrelil naravnost v prečko. Tudi druga priložnost je bila s tem izgubljena. V 9. in 11. minuti je Ljubljana izsilila kot. Erber in Janežič sta lepo streljala, toda potem ni bilo nikogar, ki bi žogo poslal v mrežo. V 13. minuti je imela Ljubljana tretjo lepo priliko za gol. Erber je streljal kot. Igralec BSK-a je žogo odbil nazaj Erberju na nogo. Ta je podal pred golom žogo Janežiču, a iz petmeterske daljave je žoga zletela v aut. Tretja prilika zamujena. V 17. minuti hoče Janežič vzeti žogo Zečeviču in zagreši nad njim faul. Leeh-ner strelja prosti strel. Žogo dobi Vujadinovič, ki strelja ostro po tleh 6kozi obrambo poleg prečke v gol. Lindtner se je vrgel, toda žoga je šla čezenj. 40. V 26. minuti je Zečevič postavil končni rezultat 5:0. Iz 25 meterske daljave je poslal žogo visoko na gol. Lindtner se je vrgel za žogo, a mu je ušla med rokami. Zdaj je bil BSK očividno zadovoljen z rezultatom in jc n.ekoliko popustil. Ljubljana je prevzela za trenutek igro v svoje roke ter izsilila nekaj kotov, ki pa 60 ostali vsi neizkoriščeni. Gradjanski : Bask 2:2 Zagreb, 12. marca. Tu je bila najvažnejša tekma za 15. kolo Ligi-nega prvenstva. Bask je preteklo nedeljo senzacionalno premagal edinega konkurenta BSK-a, Jugoslavijo, in jo tako pomaknil za nekaj mest na tabeli nižje. S tem je postal nevaren tudi Gradjan-skemu. Čez 4000 gledalcev je z zanimanjem opazovalo igro. Bask je iznenadil že v 3. miiiuti prvega polčasa, ko je prišel po napaki branilca Gradjan-skega Beloševiča v vodstvo. Krilec Čabrič je poslal žogo efektno v mrežo iz daljave 20 m. 1:0 za Bask. Igra je bila ves prvi polčas odprta. V 12. minuti je Gradjanski iz gneče pred vrati Baska izenačil, ko je poslal Lešnik žogo mimo vratarja v mrežo z glavo. 1:1. Gradjanski ima precej 6reče in veliko lepih prilik pred vrati nasprotnika. V 17. minuti je poslal Wolfl žogo ostro v prečko, od koder se je odbila na nogo Lešniku, ki je prisebno poslal žogo v mrežo. 2:1 za Gradjanskega. V 37. minuti strelja Tomaševič na desnem krilu pred gol Gradjanskega. Lah priteče in pošlje žogo v mrežo. 2:2. Najboljši igralec Baska Čabrič je bil že pred tem ranjen in je odslej ves čas le statiral. V drugem polčasu si je skušal priboriti Gradjanski še drugo točko, toda mu ni uspelo. Proti koncu igre je Bask pričel zavlačevati in je zasluženo odnesel priborjeno točko domov. Gledaci niso bili zadovoljni s sodnikom Belgrajčanom Stefanovičem, ki je ves čas sodil objektivno in je imel igro v svojih rokah. Proti koncu tekme je zaradi nezadovoljnosti gledalcev deževalo na igrišče kamenje, kar pa sodnika ni motilo in je vodil igro naprej. Hašk : Zemun 2:0 Zagreb, 12. marca. Danes je bila tukaj tekma med državnim prvakom Haškom in športnim klubom Zemunom iz Zemuna. Favorit Hašk je nastopil z več rezervami brez odličnih napadalcev Hitreca in Kacijana. Po daljšem presledku je na krilu 6pet nastopil znani Medarič. Na polju je Zemun podal enakovredno igro, pred golom pa so bili gostje premalo odločni. V 14. minuti prvega polčas je izrabil Hašk kot proti Zemunu in Medarič je zabil visoki strel z glavo neubranljivo v mrežo Zemuna. 1:0 za Hašk. v 21. minuti je poslal Domašin iz gneče drugič žogo v mrežo Zemuna. 2:0 za Hašk. V drugem polčasu je Hašk popustil. Zemun je imel več lepih prilik, da doseže ali celo izenači rezultat. Vendar je dobri vratar Haška Zmara izborno branil.^ Nekajkrat pa so gostje imeli tudi smolo. Sodil je g. Rakič iz Sarajeva objektivno in natančno ter preprečil vsak poskus surove igre že v začetku. Tekmo je gledalo 4000 ljudi. Hajduk — Slavija (V) 5:1 (3:0) Split, 12. marca. V Splitu je danes poskusila srečo varaždinska Slavija, ki pa zaradi dobrih igralcev Hajduka ni mogla uspeti. Hajduk je nastopil v isti postavi kakor pri zadnji tekmi proti Ljubljani. Tudi Slavija je poslala najboljše moči. Vendar je Hajdukov napad danes izredno mnogo streljal na gol nasprotnika ter sicer odlični vratar Slavije Grinc ni mogel vsega ubraniti. Časten gol za Slavijo je zabil Pavletič. Gradjanski (Skoplje) : Slavija (Sarajevo) 1:1 Jugoslavija — Slavija (S) 3:0 (1:0) Belgrad, 12. marca. Po igri med Ljubljano in BSK-om sta igrali med seboj moštvi Jugoslavije in sarajevske Slavije. Tekma je potekla zelo bojevito in ostro od začetka do konca. Moštvi sta bili na polju približno enako močni. Slavija je pokazala večjo borbenost, Jugoslavija pa boljšo tehniko in točnejše streljanje. Prvi gol je zabil v 8. minuti prvega polčasa Djokič. Ustrelil ga je 31 metrov daleč. Drugi in tretji gol je zabil desno krilo Savič v 14. in 25. minuti drugega polčasa. V 31. minuti drugega polčasa je najboljši igralec Jugoslavije Aca Petrovič pri startu na žogo padel in si zlomil roko. Jugoslavija bo morala pri svojih prihodnjih tekmah za državno prvenstvo igrati brez svojega najboljšega igralca. Slavija je zapustila kljub svojemu porazu zelo lep vtis. Zaslužila je boljše razmerje golov. Takšnega poraza je bil v prvi vrsti kriv voditelj napadata Rajlič, ki je bil danes najslabši igralec Slavije. Tekmo je sodil sodnik Bažant iz Zagreba dobro. Atletiki : Olimp 2:1 Celje, 12. marca. Na Olimpovem igrišču v Gaberjih je bila danes popoldne nič kaj zanimiva prvenstvena pod-zvezna nogometna tekma med Atletiki in Olimpom. Atletiki so skoraj ves čas prevladovali na polju, niso pa podali lepe igre. V drugem polčasu se je Olimp nekoliko bolj potrudil, ni pa mogel zvišati rezultata. Tekmo je sodil g. Perdan iz Maribora. Podzvezni nogomet v mariborski skupini: Maribor, 12. marca Danes so se srečala v spomladanskem tekmovanju za prvenstvo ljubljanske nogometne podzveze v Mariboru Maribor—Mura in Železničar—Rapid, v Čakovcu pa Čakovec—Slavija (Pobrežje). Kljub slabemu vremenu je prisostvovalo na igrišču SK Rapida tekmam nad 600 gledalcev. V Čakovcu je gostovala proti SK Čakovcu pobreška Slavija, ki jt morala kloniti domačinom z rezultatom 5:1 (3:0). ŽELEZNIČAR : RAPID 2:0 (1:0) Maribor, 12. marca. Ob 16 sta se srečala na igrišču Železničarja SK Rapid in Železničar. To srečanje je bil izrazit boj za točke in sta v njem obe moštvi dali vse, kar sta mogli, da bi dosegli čim več. Igra je bila od začetka do konca nadvse zanimiva in napeta. Obe moštvi sta igrali zelo bojevito. Zmago si je priboril odločni napad Železničarja. V 42. minuti si je igralec Rapida Ahec zvil desno roko v komolcu. Moštvo je moralo igrati z desetimi igralci, kar je brez dvoma vplivalo na končni izid tekme, železničar je bil tehnično boljši in je igral lepo povezano. Steber moštva je bila brez dvoma ožja obramba, pa tudi napad ni bil slab. Posebno se je odh* koval Pavlin. Če bo moštvo tudi pri naslednjih tekmah tako zaigralo, utegne biti nevaren tekmec za prvo mesto. Pri Rapidu se je videla preslaba povezanost in njegov napad je bil v gotovih trenutkih premalo odločen. V obrambi se je dobro izkazal Barlovič, v krilski vrsti mali Učkar, v napadu pa Bodendorfer in Baumel. Ostro, vendar nesurovo igro je sodil sodnik Nemec dobro. ISSK MARIBOR—MURA 6: 4 (3:0). Sodil jc g. Hobacher iz Celja. V začetku igre je bilo moštvo Mure precej odporno. Šele v zadnjih osmih minutah je uspelo Mariboru zabiti po prvem še dva gola in v prvem polčasu postaviti rezultat 3 :0 V drugem polčasu so Mariborčani precej popustili ter je bila igra precej izenačena, kar je jasno razvidno iz samega rezultata. Pri Mariboru je zelo dobro igrala krilska vrsta, predvsem stranska krilca, ter napad. Obramba je bila nesigurna, kar velja posebno za oba branilca. Mura je pri; jetno presenetila posebno v drugem .polčasu. Njeni igralci zaslužijo zaradi požrtvovalnosti, ki so i° danes pokazali, vso pohvalo. ' - v * «/ r SK Čakovecki : Slavija (Maribor) 5:1 Čakovec, 12. marca. V Čakovcu je bila odigrana prva letošnja prvenstvena nogometna tekma, v kateri je zasluženo zmagalo domače moštvo. ČSK je podal dokaj lepo igro. Najboljše moči so imeli domači v obrambi in v napadu. Slavija se je vidno potrudila. da bi prišla do golov, vendar ji je vse prizadevanje preprečila dobra obramba nasprotnega moštva. Tekmo je sodil g. Kopič dobro. Zadnji dan smuških tekem v Sestrieres: V smuku z Monte Sisses je zmagal Italijan Lacedelli Sestrieres, 12. marca. Danes je bila nad Sestrieres tretja mednarodna tekma v smuku. Kakor je znano, so v bližini Sestrieres tri znamenite proge za smuk, in sicer z Bancliette, s Fraiteve ter z Mcnte Sisses. Danes, tretji dan. je bila zadnja tekma, in sicer v smuku z Monte Sisses. Tudi^u je prvo mesto zasedet Itali-jau Lacedelli. Lacedelli je rabil za progo 1 minuto 42 sekund. Drugi je bil Nemec Pepi Jennevvejn, tretji pa Nemec Kneissl. Prav dobro se je držal tudi Norvežan Berg. Višinska razlika je tokrat znašala <350 m. V damski konkurenci je prvo mesto spet zasedla odlična Norvežanka Jespersen. Prvenstvene tekme v prvem razredu Ljubljana, 12. marca. Danes je začel s pomladanskim delom prvenstvenega tekmovanja tudi ljubljanski prvi podzvezni razred. V Ljubljani so se spri jeli trije pari: Mars s Kranjem, Jadran z Reko in Svoboda s KO' vinarjem. Vreme je bilo dokaj mrzlo, pihala jc huda burja, od časa do časa je tudi snežilo. Kranj : Mars 4:0 Na igrišču za Kolinsko tovarno sta že ob 10 dopoldne pomerila svoje moči moštvu SK Kranja in ljubljanski Mars, ki je zadnje čase e svojimi krajevnimi nasprotniki dosegel nekaj prav dobrih rezultatov. Danes je moral proti Kranju nastopiti z dvema rezervama, povrhu pa je bil med tekmo samo izključen še en igralec. Tekma je v začetku potekala ob precejšnji premoči Marsovcev, pozneje pa je bil nekoliko boljši Kranj, ki je imel prav dobro obrambo, v napadalni petorici pa ljudi, ki so znali srečno streljati. Gole so zabili: Baum dva, Slokan in desna zveza. Sodil je še dokaj primerno g. Pečar. Občinstva 200. Reka : Jadran 4:1 Popoldue ob 3 je bil na igrišču SK Jadrana v Trnovem krajevni »pomenek« med Vičem in Trnovim. Rečani so zmagali z visokim rezultatom 4:1. Na vsak način je razlika v golih prevelik*. V polju sta si bila oba nasprotnika dokaj enakovredna, po stalnejšem pritisku na gol ie bil celo Jadran mnogo na boljšem. Toda slabo razumevanje med igralci, dokaj mlačen start in manjša hitrost so še po svoje pomagali izraziti, pr