| Poštnina plačana v gotovhii.
ST!j\ .. 185.
V LJUBLJANI
Posamezna številka Din 1. LETO iv.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pušti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Keowiseo političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. CvRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne.vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
In zasluge manjših vrhov
Star pregovor pravi, da lete strele le na visoke vrhove in zato je menda danes dr. Korošec začetek in konec vsega ju-trovskega modrovanja. Toda včasih udarijo strele tudi na manjše vrhove in zato & si dovolimo ne — skromno vprašanje, | kje so pa zasluge in velika dela onih, .. ki predstavljajo slovensko SDS. Kaj ko bi enkrat vprašali tudi te gospode po njih zaslugah, da ne bi slovenska javnost slišala vedno le o dr. Korošcu, temveč kaj malega tudi o gg. dr. Žerjavu, dr. Kramerju, dr. Pivku in drugih nosilcih esdeesarske misli. Saj delujejo ti gospodje na vse zadnje že lepo vrsto let y slovenski politiki in zato upamo, da P m ne bo težko pokazati naravnost div-ne uspehe. Posebno še, ko so bili nekateri od njih precej časa ministri in ko so imeli torej moč in priliko, da so pokazali, kaj znajo.
Torej kaj so pokazali ti gospodje?
Kakšne uspehe more pokazati predvsem g. dr. Žerjav, ki je šef SDS in ponos njenih članov? Esdeesarski tisk kriči, da je dr. Korošec »zatajil« avtonomijo, da je dal nove davke in slične stvari. No pa vprašajmo, kaj je v teh stvareh storil dobrega g. dr. Žerjav. Ali je morda ustvaril slovensko avtonomijo, ali pa se je boril proti njej? Kateri davek pa je znižal g. dr. Žerjav? In ali niso bili zvišani nekateri davki tudi tedaj, ko je btl g. Žerjav v vladi?
In delo za mesto Ljubljano! Ali ima tu g. Žerjav kake posebne zasluge? Ali je njegova zasluga, da imamo v Ljubljani popolno borzo? Ali naj vprašamo gospode, ki so se borili za borzo, kakšno pomoč so dobili v svojem boju od dr. Žerjava, kako pa od dr. Korošca in min. Krajača?
In stanovanjska akcija? Kje pa je v Ljubljani tista ulica, v kateri stoji od države zgrajena stanovanjska hiša in sicer v času, ko je bil dr. Žerjav minister? Ali je ta hiša Pri poiskanju«? Ali pa je morda specialna zasluga dr. žerjava ta, da je dobila Ljubljana zopet svojo avtonomijo ali pa je morda zasluga dr. Žerjava, da ni dobila Ljubljana niti enega gerenta?	6
Pa g. dr. Žerjav kandidira na deželi in morda so njegove zasluge zlasti velike v boju za kmečke pravice. Ali je mar dr. Žerjavova zasluga, da se je rodila kmečka zavest in morda mu pri tem pomagata gospoda Urek in Kušar? Ali pa je posebna zasluga dr. Žerjava za kmeta njegov predlog na ljubljanskem kronskem svetu, da se omeji, oziroma prepoje izvoz poljedelskih pridelkov in dovoli uvoz ameriške moke in masti? Kje so vendar vse te lepe zasluge dr. Žerjava, za kaj mora biti navdušen danes slovenski kmet za njegovo kandidaturo?
Prepričani smo, da vernim pristašem SDS, zlasti pa izvrstnemu tisku SDS ne bo težko našteti in dokazati vse te zasluge dr. Žerjava in zato jim tudi kličemo: Pustite skromnost in na dan z besedo, da dobro delo- hvali dobrega gospodarja.
In prepričani smo, da bo tisk SDS naštel še vse drugačne zasluge dr. Žerjava, tako n. pr. njegovo delo za procvit Jadranske banke, njegov trud za sanacijo Slavenske banke in njegovo skrb, da tudi en slovenski denarni zavod ne doživi niti tihe likvidacije več. Ampak tudi na drugih poljih so zasluge dr. Žerjava izredne in tu bi opomnili samo na njegovo skrb, da se dana beseda tudi drži. Nič manjša pa tudi ni zasluga dr. Žerjava v boju proti partizanstvu in prepričani smo, da bo dr. Žerjav napel vse sile, če bo namreč izvoljen, da popravi vse krivice, ki so se zgodile nasprotnikom pod
Marinkovič o zunanji-politični situacij
Bled, 18. avgusta. Zunanji minister dr. Voja Marinkovič se je sestal ob priliki svojega bivanja na Bledu z mnogimi predstavniki tujih držav. Med drugim je sprejel nemškega poslanika na našem dvoru Olshausena, češkega poslanika Še-bo, romunskega poslanika Emandija, marjarskega poslanika Forsterja in italijanskega poslanika generala Bodrera. Včeraj popoldne pa je sprejel g. Marinkovič še novinarje in jim dal naslednjo izjavo z ozirom na naše zunanje in notranje politične probleme.
Z romunskim poslanikom Emandijem sva izmenjala note glede sporazuma o ureditvi vprašanja narodnih manjšin v južnem Banatu. Ta problem je rešen z našim prejšnjim sporazumom z našo zaveznico Romunijo, ki je sedaj dobil sankcijo s tem, da so se izmenjale tozadevne note med g. Emandijem in menoj.
0 direktnih pogajanjih z Italijo ni nobenega govora. Mi nimamo ničesar, o čemer naj bi se razgovarjali. Mi stojimo z Italijo v dobrih sosedskih odnošajih. V kolikor zadeve, ki jih imamo med seboj še urediti, niso pereče, in jih bomo rešili po volitvah.
Z ozirom na najnovejše izjave Stjepa-na Radiča o nameravani abdikaciji bolgarskega kralja Borisa, ne morem reči ničesar, ker mi ni o tem nič znanega. Kako dobro pozna Radič te stvari, ste se lahko prepričali iz dosedanjega njegovega delovanja.
Pogajanja med našo delegacijo in delegacijo nemške države glede zaključi tv e pogodbe so končana in dobili smo že predlog od naše delegacije, da se med obema delegacijama sklenjeni sporazum podpiše. Ta predlog sem odstopil g. ministru za trgovino in industrijo. Obe delegaciji sta sporazum v vseh točkah podpisali. Tekom pogajanj je med obema delegacijama vladalo prisrčno razmerje in ni prišlo do večjih razlik v mišljenju.
Z Zvezo narodov je stvar sledeča. Delegacija, ki bo predstavljala našo državo na letošnjem jesenskem zasedanju Zveze narodov, še ini sestavljena. N^ vsak način pa vas lahko zagotovim, da bo delegacija sestavljena tako, da bo na dostojen način predstavljala našo državo pri tej važni mednarodni instanci. Kar
n! Kče/‘, *ladida> Vam lahko povem, da ne bo šel kat delegat v Ženevo, naj govori, kar hoče. On gre lahko v Ženevo kot privatna oseba, nikakor pa ne bo šel več kot delegat. S svoje strani sem se že odločil, da grem osebno na čelu naše delegacije v Ženevo.
G. dr. Voja Marinkovič je na prošnjo časnikarjev dal daljšo izjavo tudi o notranje političnem položaju. Pojasnil je odnošaje v Demokratski Zajednici z ozirom na znano nesoglasje glede kandida-ure trgovinskega ministra dr. M. Spahe vi as o - zvečanskem volilnem okrožju. Njegova izjava je slična oni g. predsednika vlade Vel je Vuldčeviča.
»Volilni zakon se bo moral spremeniti* je zjavil Marinkovič, na ta način, da se preprečijo vse zlorabe, posebno pa take, kakoršna se je zgodila pri kandidaturi dr. M. Spahe v raško - zvečanskem
vlado P. katere član je bil tudi g. dr. Žerjav.
Takšne velike zasluge — a esdeesarski tisk molči! V resnici prevelika skromnost.
Čas pa je, da slovenska javnost izve tudi za zasluge dr. Kramerja, zlasti slovenska prestolica bi moral izvedeti za te zasluge čim prej, da bo mogla s primerno večino izraziti dr. Kramerju svoje zaupanje. In tudi g. dr. Pivko naj pride na
okrožju. To se pravi, nemogoče bo odslej naprej, da bo kdo potrjen kot kandidat v okrožju, kjer on ne namerava kandidirati. Jaz sem že pred petimi leti izdelal načrt volilnega zakona, ki je bil v glavnem sprejet. Smatram, da bo ta moj načrt kmalu obdelan ter ga bomo prilagodili razmeram in ga po volitvah lahko sprejeli. Pri volitvah gre predvsem za to, ali voli človek osebo, ali stranko. S svoje strani sem za načelno borbo in je treba ljudem omogočiti, da volijo načelo, ne pa da volijo med posameznimi osebami. Načelo naj bo vse.
Tudi razširjenje koalicije je odvisno od ljudstva. Ono ima odločiti o tem, ali bo ta koalicija ostala, ali pa da dobim jaz le tri poslance, g. Vukičevič pa tri. Sedanja vlada mora izvršiti program, ki je bil objavljen v pismu Njeg. Veličanstvu kralju, ko je vlada zahtevala razpust narodne skupščine in razpis novih volitev. Če da ljudstvo temu programu svojo sankcijo s tem, da glasuje za to vlado, potem bo seveda ta koalicija ostala. Jaz sem mišljenja, da se bodo sedanje volitve za vladno koalicijo ugodno končale. Absolutno nič pa nimam proti sodelovanju s stranko dr. Antona Korošca. Slovenska ljudska stranka odobrava delovni program za odpravo gospodarske krize, ki ga je sestavila sedanja vladna koalicija in je seveda razumljivo, da proti sodelovanju te stranke v yladi ne moremo imeti ničesar.
O odnošajih med šefom današnje vlade g. Vel jo Vukičevičem in menoj se ponekod govori, da so slabi. O tem ne vem ničesar in si tudi nikakor ne morem predstavljati, odkod prihajajo take vesti. Ali naj med menoj in g. predsednikom vlade vladajo slabi odnošaji zato, ker ne spiva v isti sobi?
Tudi glede vesti, katerim so dali nekateri krogi važen pomen, ker sem dospel na Bled takoj po prihodu predsednika vlade, Vam moram izjaviti, da imam jaz isto pravico priti na Bled, kot kdo drugi. Zakaj bi jaz ne smel priti na Bled? Jaz sem zunanji minister in smatram za svojo dolžnost, da poročam kralju o vseh zadevah, ki so na dnevnem redu. Sedanja vladna koalicija med g. Vukičevičem in menoj je povsem stabilna in čvrsta in ne najdem prav nobenega vzroka, niti za daljšo bodočnost nobenih povodov, ki bi to stanje mogli izpreme-niti.
Dr. Bartošek izgnan.
Beograd, 18. avgusta. Včeraj je uprava mesta prepovedala konferenco, ki jo je sklical dr. Teodor Bartošek, zastopnik češke »Svobodne misli«, ker bi utegnili na to konferenco priti tudi komunisti in bi tako lahko došlo do spopadov. Veliko senzacijo je vzbudilo to, da je šef političnega oddelka uprave mesta Ačimovič poklical k sebi dr. Barto-ška in mu sporočil, da mora s prvim vlakom zapustiti Beograd, češ, da je prekršil gostoljubje in se je vmešaval v notranje zadeve naše države. Kakor se je izvedelo, je dr. Bartošek' zaprosil češkoslovaško poslaništvo za posredovanje. Ne ve se še, ali bo češkoslovaško poslaništvo vzelo to stvar v svoje roke.
Del občinstva obsoja postopanje policije. Dr. Bartošek je bil v času največjega nasilja na Rumunskein, a ga ru-munska vlada ni izgnala. Dr. Bartošek je baje osebni prijatelj predsednika češkoslovaške republike Masaryka. (Dr. Bartošek je prišel v Beograd zaradi aretacije komunista Vujoviča. Ta aretacija je vzbudila po vsem svetu silno ogorčenje. Op. ured.)
TIRANSKI PAKT OGROŽA MIR.
Bukarešta, 18. avgusta. »Independen-te Roumaine« piše o vzpostavi odnoša-jev med Jugoslavijo in Albanijo in ugotavlja, da glavna nevarnost konfliktov na Balkanu še ni odstranjena, ker je še vedno v veljavi tiranski pakt, ki pomeni omejitev albanske samostojnosti.
SEJA DRŽAVNEGA ODBORA.
Beograd, 18. avgusta. Včeraj dopoldne se je sestal državni odbor, ki je določil še nekatere predsednike za volilne odbore. Danes dopoldne bo državni odbor nadaljeval svoje dela na spopolnjevanju še preostalih izpraznjenih mest.
dan s svojimi zaslugami, ker slovenski narod se hoče izkazati vrednega svojih velikih mož in jih častiti ne šele po njih smrti, temveč že sedaj, ko so na višku svoje sile.
Zato na dan z zaslugami in ne govorite vedno le o dr. Korošču ker drugače bo slovenski narod prejasno videl, da je on najvišji vrh. Kaj pa bo potem z manjšimi vrhovi?
DAVIDOVIČ PROTI VUKIČEVIČU.
Beograd, 18. avgusta. V političnih krogih se z največjim zanimanjem pričakuje povratek našega zunanjega ministra dr. Voje Marinkoviča in predsednika vlade g. Velje Vukičeviča iz Bleda v Beograd. Pričakuje se tudi odgovor šefa demokratske stranke Ljube Davidovi-ča na Vukičevičeve poslednje izjave.
G. Ljuba Davidovič se jezi na predsednika vlade največ radi tega, ker je g. Vukičevič o njem govoril v zasmeh-1 ji vem tonu. Radi tega se pričakuje, da bo govor Ljube Davidoviča zelo oster. Včeraj je g. Davidovič sprejel novinarje in jim, na njihovo vprašanje, kaj da misli narediti radi izjav g. Velje Vukičeviča, odgovoril:
»G. Velja Vukičevič je v zadnjem času povedal toliko nesmiselnosti in neumnosti, da na njegove izjave sploh ni treba odgovarjati. Sicer pa bom šele pozneje določil mesto, kjer bom na izpade predsednika vlade odgovoril.«
PRVI PREGLED VLOŽENIH LIST.
Beograd, 18. avg. Kakor se doznava, je bilo v posameznih volilnih okrajih vloženih po 7 do 12 kandidatnih list. V sarajevskem volilnem okraju je 7 list, v zagrebške mokraju 12, v mestu Zagrebu 7, v osješkem okraju 12, v požeškem 11, v subotiškem 11, v tuzlanskem 12 in v severni Dalmaciji 7.
ČAST NAŠIM MORNARJEM.
London, 18. avgusta. V Porthmouthu se vežba več jugoslovenskih pomorskih častnikov in mornarjev. Vadijo se v upravljanju podmornikov. Angleški mornariški krogi so izjavili, da so ti Jugo-sloveni najboljše tuje moštvo. Pomorski strokovnjaki so posebno naglasili, da se je jugoslovenskim častnikom in moštvu komaj po preteku enega tedna že lahko izročilo samostojno vodstvo podmornikov. Na manevrih, ki so bili nalašč za to prirejeni, so pokazali Jugosloveni odlične rezultate.
SAOCO IN VANZETTI.
Boston, 18. avgusta. Včerajšnji obrarn-beni govor branitelja Sacca in Vanzetti-ja pred vrhovnim sodiščem se je pretvoril v težko obtožbo proti glavnemu sodniku obeh obsojencev, ki mu je branitelj dokazal, da je med razpravo spremenil zapisnik na škodo obtožencev.
ra.c&a
Štev. 185.
IIIMIBIlTTT-rn---
Spomeniki esdeesarskega dela za Ljubljano.
Esdeesarski tisk je pričel v zadnjem času -iluo mnogo pisati o zaslugah S1)S za Ljubljano. Ce je bilo kaj pametnega, je to po-giuntala in izvršila SDS, če pa je Dila kaka stvar narejena napačno, potem so to zagrešili klerikalci ali pa nasprotniki SDS. Recept te esdeesarske samohvale je torej silno enostaven. Kajti bolj ko besede govore dejanja, ki jih je storila SDS In ta dejanja so živi spomenik popolne nesposobnosti SDS.
Na Miklošičevi cesti je en tak spomenik esdeesarske nesposobnosti. Iz vzrokov, ki jin je pač vedela le klika v SDS, je moral priti okrožni urad za zavarovanje delavcev pod Zagreb. Ta centralizacija je prinesla Ljubljani to dobroto, da je bila palača okrožnega zavoda reduciraiia na polovico in da mora sedaj zamašiti luknjo na Miklošičevi cesti hiša Delavske zbornice. Čudovito je to rej pojmovala klika SDS stanovanjsko akcijo.
Drug tak lep spomenik klikarske sposobnosti je Filipov dvorec, kjer je bila nekoč Slavonska banka. Masti Ljubljančani morajo kiti nad tem spomenikom esdeesarskega dela navdušeni. Slovenijo je namreč to delo veljalo samo par desetin milijonov, od katerih odpade tudi lepo število na Mestno hranilnico. Da je bilo to delo v resnici popolno, se vidi tudi iz tega, da še do danes ni kriv tega poloma niti en esdeesar, ker pač v tem velikem polomu sploh ni krivcev. Čudno je le to, da so esdeesarji tedaj, ko je bila Stavenska banka še pri denarju, tako dobro poznali ta zavod, ko pa je bilo denarja konec, pa slovesno izjavljajo, da jih Slavenska banka nikoli ni brigala. Mislimo pa, da bi bil silno čuden tisti ljubljanski volilec, ki ga zadeva Slavenske banke ne bi brigala. Tako lahkomišljen pa ljubljanski volilec vendar ni,
Zlasti še, ko je nedaleč od Slavenske banke drug spomenik esdeesarske sposobnosti — Jadranska banka. Je res treba priznati, da so esdeesarji naravnost na mojstrski način povzročili konec te banke, ki je bila največja lovenka banka. Posledice tega lepega uspeha SDS so bile, da je šla nacionalizacija tujih podjetij rakom žvižgat in da je bilo par sto slovenskih nameščencev na cesti. Vsaj ti bodo sedaj gotovo z navdušenjem glasovali za listo SDS.
Nasproti Jadranske banke stoji velika palača Ljubljanske kreditne banke. Tudi ta bi skoraj postala deležna sreče, da bi stopila v najožje sorodstvo s Slavensko banko. In če se to ni zgodilo, se je zahvaliti samo nekaterim odličnim Slovencem, ministru Krajaču in ne nazadnje tudi >Narodnemu Dnevniku«, ki mu klika nikdar ne bo odpustila, da ji je preprečil njene načrte o fuziji Slavenske banke z Ljubljansko kreditno banko.
Na isti ulici pa je še en spomenik esdeesarske slave. Je to palača Trboveljske pre-mogokopne družbe. Ta družba bi mogla biti danes v slovenskih rokah in vsa Ljubljana bi plačevala premog še enkrat ceneje, če bi se to zgodilo. Toda delnice Trboveljske pre-mogokopne družbe imajo visoko ceno in zato smo brali v procesih Rade Pašiča, kako so se razdeljevale med gotovo gospodo. Čuden slučaj je,.da je tudi pri Slavenski banki zabeleženo ime g. Radeta Pašiča in sicer v rubriki, ki ni ravno za upnike preveč razveseljiva. Pa da se vrnemo k Trboveljski premogokopni družbi. Lepa je njena palača, kakor je lepo premoženje, ki je v njenih ro-k a h. Man j lepe pa so cene premoga. In zakaj mislite, ljudje božji, da slavno »Jutro nič ne piše o teh cenah, to je tisto »Jutro«, ki ne pozabi zabeležiti nobenega škandala, ki se izvrši po širnem svetu? Zakaj vam za tako reč zmanjka tinte?
Bodite uverjeni, da le iz prevelike ljubezni do ljubljanskega volilca. Je ravno prav, da so volitve septembra meseca, da se bo ljubljanski volilec spomnil tudi malo na
bližnjo zimo, ko bo potreboval premog. Morda najde tedaj tudi on nekaj ljubezni za »štanjkolnerje«.
Pa so še drugi lepi spomini esdeesarske sposobnosti, ki jih pa zaenkrat ne omenimo, ker nočemo naše prve kulturne zavode vleči v dnevno politiko. Vendar pa moramo govoriti še o velikih sposobnostih esdeesarske j klike za komunalno politiko.
Stara resnica je, da je mogoča dobra komunalna politika samo v občinah, ki imajo svojo avtonomijo. Zato vidimo, da tudi največji absolutisti niso posegali v avtonomne pravice mest. Zato so imela mesta že v srednjem veku, ko je bila celo konstitucionelna monarhija nepoznana, svoje pravice in samo vsled njih so tudi cvetela.
Štiri leta pa je Ljubljana že brez avtonomije in naj lažejo še tako esdeesarski li-
azpust ljublj In že leta 1925 bi imela Ljubljana zopet svojo avtonomijo, čfe ne bi SDS, ki je bila tedaj v vladi P. P., povzročila tik pred dnevom volitev preklic volitev. Če pa vsega tega ne bi storila SDS, potem bi ljubljanski občinski svet deloval že dve leti in ne bi bilo treba, da se »Slov. Narod« razvnema zaradi kald-mine, ležarine in drugih stvari, temveč bi to delo mnogo bolje opravil ljubljanski občinski svet.
Avtonomijo Ljubljane ie poteptala SDS in s tem dokazala, da nima niti pojma o vsej kompliciranosti občinskega gospodarstva. Pa saj je vseeno, ko pa o vsem odloča le klika v SDS in ta pač ve, kaj je dobro za njo.
Pa esdeesarji pravijo, da vse to nič ni, ker so oni storili veliko sWar, saj so zgradili klavnico. Lepo je bilo to od njih, ni pa bilo lepo, da je bil proračun pri gradnji klavnice prekoračen kar za par milijonov. Ljubljančani namreč pravijo, da pa to ni nič, temveč nekaj.
Silno mogočen spomenik esdeesarske sposobnosti je tudi aprovizacija mesta Ljubljane. Tako žalostna je ta aprovizacija, da bi že zaradi nje morali vsi ljubljanski konzumenti postaviti za občinske volitve svojo listo. Ni tako daleč Zagreb, ni tako daleč Gorica, kjer bi mogli videti esdeesarski gerenti, kako neverjetno slaba je ljubljanska aprovizacija. Seveda pa briga to vprašanje samo tiste, ki nimajo, ker za bogate ljudi je vseeno, če so cene živil visoke ali nizke.
Pred nosom Ljubljane pa je polno vodne sile in stara stvar je, da je elektrika, pridob- ! ljena z vodno silo neprimerno cenejša, kakor pa kalorična. Ampak v Ljubljani imajo esdeesarji svojo logiko. In ker so se svoje dni borili liberalci proti Završnici, zato menda tudi še danes ne izkorišča Ljubljana vodne sile. Principiis obstal Žalibog marajo pa obrtniki vsled te »načelnosti« plačevati elektriko še enkrat dražje, kakor pa bi bilo treba in kakor stane drugod.
In med tem ko esdeesarski tisk slavi delo SDS za Ljubljano, pa vstajajo smrdljivi duhovi iz uboge in zapuščene Ljubljanice, da kar nazorno dokazujejo, kako silno, naravnost do neba smrdi ta esdeesarska slavit. S tem zaenkrat zaključujemo svoj komentar o zaslugah klikarske SDS za Ljubljano, ker je teh zaslug mnogo preveč za en sam članek.
Na svetu so seveda ljudje vsake vrste in tako tudi v Ljubljani. Tako obstoje tudi laki modrijani, ki pravijo, da jih ne brigajo ne polomi bank in ne prenašanje slovenskega denarja iz- Ljubljane v Zagreb in da jih tudi ne briga ne komunalna politika, temveč da jih briga le to, če tlakujejo ulice liberalci ali klerikalci, če smrdi Ljubljanica klerikalno ali liberalno in slično.
Na te modrijqane iz preživele dobe računa tudi esdeesarski tisk in to je njegov edin »šlager« za volitve. Pa naj reče kdo, če niso ti gospodji naprednjaki!
Koga ne bodo volili radikali.
Smešno že postaja »Jutro«. Na vsak način hoče javnost prepričati, da ima v Mestnem odboru narodne radikalne stranke v Ljubljani svojega špijona in da so torej informacije, ki jih dobiva od tega človeka, resnične. Ti časi so minuli, ko si je »Jutro« kupovalo ljudi iz drugih strank, da so mu nosili pošte. Informacije, ki jih danes servira javnosti kot nekake sklepe Mestnega odbora, so torej brez vrednosti. Še enkrat pa ponavljamo, da so vsi člani Mestnega odbora enoduš-
nega mišljenja, da noben radikal ne more in ne smtf voliti kandidatov SD>.
To je tudi povsem naravno, ker noben radikal ne bo tako malo ponosen, da bi volil kandidate stranke, koje glavno glasilo za slovenske radikale nima nobenega drugega priimka kakor koritarji, neznačajneži, izmeček drugih strank itd. Kdor izmed radikalov pa bi mogel zatajiti svoj ponos ter kljub temu šel pljuvati v lastno skledo, za tega je bolje, da se z dušo in telesom kar naravnost za-
piše Žerjavovi stranki. Jutrova smešnost pa -leži še na drugi strani. Ako bi slovenski ra- j (likali sklenili, da je spričo obstoječi poli- ! tični situaciji voliti kandidata SLS, tedaj bi bil tak sklep le logična posledica te poliiič-ne situacije. In ako bi tudi ničesar ne sklenili, tedaj je za vsakega radikala v ravlitič-nent položaju samem dan pravec, kalvo se mu je pri volitvah obnašati. SLS je zaveznica NRS ter ima ž njo sklenjeno pogodbo. Radikal, ki bi tega ne upošteval, bi bil ravno tako smešna prikazen, kakor »Jutro«, ki vidi v lem greh, ako se radikalom priporoča, da volijo kandidata zavezniške stranke tam, kjer sami ne postavijo lastnega kandidata. To je prav tako kakor če bi se v dobi pokojnega nacijonalnega bloka nesrečnega spomina bilo moglo imputirati kakemu članu SDS, da bi šel volit kandidata opozicijonalne stranke in ne izključno kandidatov strank, ki so bile koalirane v nac. bloku. No torej...
VUKIČEVIČ O AKTUELNIH POLITIČNIH VPRAŠANJIH.
Poleg daljše izjave, ki smo jo priobčili včeraj, je dovolil Vukičevič novinarjem tudi zanimiv intervie\v, iz katerega objavljamo nekaj vprašanj in odgovorov.
— Kako je pravzaprav stvar z blejskim i sporazumom?
»Kak blejski sporazum? Ta sporazum je j sklenjen v Beogradu in to mnogo prej, kakor se je o njem izvedelo.-
— Kdaj bo ta sporazum objavljen?
»Sredi oktobra, ko bo to dovolil političen
položaj. V blejskem sporazumu ni nič drugega ko program, ki smo ga objavili ob priliki razpusta skupščine, kakor je to izjavil g. Korošec. Če ta sporazum ni povolji g. Pribi-čeveti, nič zato. Pred vsem pa treba izvesti ustavo in delati za ureditev naših težkih finančnih in gospodarskih razmer.«
— Toda g. Korošec govori na svojih shodih o reviziji ustave.
»Kolikor jaz vem, se je g. Korošec izjavil za to državo, ustavo in dinastijo. Naši branitelji ustave pa greše. Vsi radikali smo na stališču ustave, o tem ni dvoma. Vendar pa se more ustava spremniti, če se pokaže potreba. V novi skupščini ne bo govora o reviziji ustave, ker je nam pred vsem potrebno plodno zakonodajno delo.«
Nato se je pričelo govoriti o volilnih nasiljih. G. Vukičevič je vprašal enega novinarja: »Od kje sti Vi?« — Iz Zagreba. — »Ali je tam teror?« — Ne! In nato je vprašal drugega: »Odkod ste Vi?« — Iz Slovenije. —»Ali je tu teror?« — Ne, tudi pri nas ga ni. — Toda Radič trdi, da vlada teror v južni Srbiji. — Nato je odgovoril Vukičevič: »Morate vprašati ljudi iz teh krajev. Na Hr-vatsketn se pritožujejo nad terorjem v južni Srbiji, a v južni Srbiji nad terorjem na Hr-vatskem. In kdo govori največ o terorju, vpraša Vukičevič novinarje:
— Bivši poslanci, ki ne bodo več izvoljeni,
Politične vesti.
— Včeraj je šele potekel rok za vlaganje kandidatnih list. Državni odbor je določil, da poteče rok za vlaganje kandidatnih list dne 17. t. m., sodišča pa so objavila, da bodo sprejemala kandidatne liste le* še v torek, dne 16. t. m. Zmagalo je seveda stališče državnega odbora in rok za vlaganje list je potekel včeraj. Široka javnost pa je o tej izpremembi izvedela šele' včeraj popoldne. Znano pa je, da je bilo več strank in skupin, ki še niso mogle do 16. vložiti čisto popolne liste, ki bi pa v enem dnevu mogli vse nezadostne podatke izpopolniti. Ker pa niso vedeli o podaljšanju roka za vlaganje list, se seveda za izpopolnitev tudi niso brigali in tako so po zaslugi naših upravnih organov izgubili svojo pravico. Mislimo pa, da nasa ■uprava na to svojo zaslugo ne more biti ravno ponosna.
— Demokratski blok splaval za naprednim blokom po vodi. Marko Trifkovič je z ozirom na razne govorice, da snuje opozicionalni blok izjavil, da so te govorice vseskozi netočne. On se je sicer v resnici parkrat sestal z Davidovičem in Pribičevičem, toda na teh sestankih se je govorilo le o volilnih nasiljih in o sredstvih proti temu nasilju. Niti najmanje pa ni Trifkovič nikdar mislil na ustanovitev kakega posebnega opozicional-nega ali demokratskega bloka. — Bo moralo »Jutro« že še samo propagirati demokratski blok, razven če mu priskoči na pomoč g. Zagorski.
= Zakaj bo izgubil Sv. Pribičevič mandat v Liki. Po vsej priliki bo pridobil St. Radič v Liki mandat na škodo Pribičeviča. »Mor-genblatt« navaja za to ta-le pikanten vzrok. Ko je bil ministrski predsednik Vukičevič v Karlovcu, mu je sporočil veliki župan Hnnje-korvič, da je volilo 1. 1925 v Liki 103 odsioi-kov volilcev, torej trije odstotki več, kakor je tam sploh volilcev. To je bilo uradno ugotovljeno. Da je toliko volilcev glasovalo, je bil vzrok v tem, ker so bili v volilnih imenikih tudi vsi mrtvi in odsotni. Na odredbo Vukičeviča so bili nato vsi ti črtani iz volilnih imenikov in tako je izgubila lista 12 tisoč volilcev, od katerih je 9000 »volilo« Pribičeviča, 3000 pa Radiča. Zato je sedaj za Pribičeviča teh 9000 volilcev izgubljenih in s tem tudi en mandat.
= Pred zaključkom nemško - francoskih trgovinskih pogajanj. Nemško-francoska trgovinska pogodba se bo v najkrajšem času sklenila in zaključila. V obeh delgacijah se pričakuje, da se bodo zadnje ležkoče pre- . mostile še danes, tako, da bodo jutri že lahko pogodbo med Francijo in Nemčijo podpisali. Francoski trgovinski minister Boktt-novski je istočasno izjavil, da bo takoj nato odpotoval v Ameriko.
= ,Kako sodi Stalin o kompromisu s skupino Trockega. Moskovska »Pravda«, glavno glasilo komunistične stranke hi sedanje večine, torej tudi Stalina, piše v uvodniku o boju med Trockijem in Stalinom med drugim tudi to-le: >Brez ozira na velika ideološko-politična nesoglasja med stranko in opozicijo, brez ozira na poostreno protistrankar-sko delo, ki je imelo značaj uličnih demonstracij proti stranki in brez ozira na ovire, ki jih je opozicija delala v plenumu ob priliki pretresanja pogojev za zopetno vpostavi-tev miru v stranki, je pokazala stranka in združeni plenum dovolj hladnokrvnosti in se ni dala voditi od svoje upravičene jeze in io niti pred zasedanjem plenuma in niti ne na samem zasedanju ko je šlo za izključitev Trockega in Zinovjeva iz centralne ekseku-tive stranke.« — »Pravda« dostavlja, da je dobila borba tak obseg, da se pričenja v Rusiji ustvarjati nova sila, ki je sovražna komunizmu in ki samo čaka na trenutek, da se pojavi na bojišču in izkoristi nasprotja v komunistični stranki. Opozicija je postala središče, okoli katerega se zbirajo vse proti-boljševiške sile »notranje protirevolucije . Vsled tega je večina stranke pustila Trockega in Zinovjeva v centralni eksekutivi, da more tako lažje kontrolirati njih delo. Opozicija je sedaj izolirana, ni pa ta izolacija posebno zmaga večine, ker Trockij ni priznal nobene napake in ni nič preklical. — Iz tega uvodnika »Pravde« se vidi, da se Stalin ne udaja nobeni iluziji, temveč da ve, da bo moral še voditi boj s Trockijem, ker je boj le odložen, ne pa dobojevan.
= Nemiri na Portugalskem. Bivši portugalski ministrski predsednik Alfons Costa, ki je znan iz svojega udejstvovanja pri Zvezi narodov in katerega so njegovi politični nasprotniki postavili na »črno proskripci.isko lista*, je imel v Hendavu na španski meji daljši razgovor z zastopnikom »Matina«. Iz njegovih izjav se razvidi, da bo on s svojimi političnimi prijatelji pripravil večjo akcijo proti sedanjemu vladnemu režimu. Izdali bodo manifest na portugalsko ljudstvo, ki bo obenem predstavljal tudi delovni program Costove vlade. Alfonso Costa in tovariši upajo, da se bo izprememba režima izvršila mirnim potom ter da se bo v Portugalski zopet vpostavil stari red in mir. Diktatorski aparat sedanje vlade se po mnenju bivšega predsednika vlade ne more več dolgo časa vzdržati. — Vladni časopisi pa poročajo: Portugalski ministrski svet je imel pred dnevi dolgo posvetovanje in je sklenil, da bo strogo nastopil proti revolucionarjem, ki bodo deportirani v kolonije. Vlada sprejema iz vseh garnizij brzojavke, iz katerih je razvidno, da je revolucija popolnoma zadušena. V deželi vlada red in mir. Vojaški oddelki, ki so koncentrirani v Lisaboni, so že odpoklicani, ker ni nobene nevarnosti več. — Odhod bivšega portugalskega kralja Manbela iz svojega dvora v Vichiju se v portugalskih političnih krogih zelo komentira. Njegov nenaden odhod je menda v zvezi z nemiri na Portugalskem.
SLABO ZNAMENJE.
Žerjavova lista je izgubila enega kandidata, kakor ta poroča v današnjem »Kmetskem listu«. Volilci pa se poslavljajo od Žerjavove liste bolj tiho, toda zato v večji
Arkadij Averčenko:
SAMOMORILEC.
Bilevič: Kaj lahko izvem, kaj ste mislili’
Beregov: Naravno. Mislil sem si: Tu sedi človek, ki je trdno odiločen, da konča svoje življenje. In nobenega zmisla bi ne imelo, če bi poskušal odrvniti ga od tega sklepa.
Bilevič (se oklene Beregove roike; ginjen); Hvala Vam! Vi me razumete! Vi ste takoj spoznali, da bi ne imelo zmisla, če bi ime prosili, naj ostanem pri življenju. Jaz sem značajen človek in za lcar se odločim, to azršim.
Beregov: Naravno; se takoj vidi. Torej, kak-i vam laihko pomagam?
Bilevič: Gotovo se še sponiiuiate, da ste mi nekoč pripovedovali, da imate strup, ki hitro in bretz bolečim umori.
Beregov: Da, ta strup imam.
Bilevič: In bi lahko odstopili majhno količino tega strupa.
Beregov: Na vsak način; zakaj pa ne!
Bilevič: Hvala! Vi ste resničen prijatelj.
Beregov: Želite še kaj?
Bilevič (neodločen): Bi lahko la strup
jU Beregov :‘?'Gotovo. (Zdeha.) Torej grem zdaj lahko spat? Pomislit? namrr-čda ste me zbudili iz najboljšega spanja. (Vstane) Saj me ne potrebujete več.
Bilevič: Ne — toda čudno je vendai ...
Beregov: Kaj?
Bilevič: Vsak drug hi me zaklinjal in me
prosil, naj opustim svoj siklep, in Vi...
Beregov (ga prime za glavo in mu gleda
v oči): Želite, da vas prosim?
Bilevič: Ne, naravno, da ne! Moj sklep je trden. Poglejte me! Sem podoben človeku, ki ga lahko pregovorite?
Beregov: Ne, vsak trud odveč!
Bilevič: Vi ste dober človek! Kako mi olajšate moj korak.
Beregov (hodi po sobi in obstoji pred neko sliko): Lepa podoba! Pristen Knidži?
(Bilevič: Da, to podobo sem imej zelo rad.
Beregov ^(Vzame sliko s stene): To-le vzamem s seboj, ko pojdem domov.
Bilevič (začuden): Kako mislite?
Beregov: Saj nimate dedičev, kaj ne?
Bilevič (smehljaje): Ne.
Beregov: Potem jo vzamem jaz. Saj smem?
Bilevič: Prosim! Saj jaz je itak ne potrebujem več.
Beregov (hodi okrog): Naravno! To-le pisalno garnituro vzamem tudi s seboj; nekaj podobnega sem si že davno želel. Marmor?
Bilevič (vzdihne): Da, marmor.
Beregov (odpre škatljo za cigare na pisalni mizi): Fine cigare! Saj dovolite? Vzel bom vse s seboj. Tri cigare vam pustim; za noč zadošča.
Bilevič (ves zmeden) ; Da, zadošča.
Beregov: Zelo prijazno od Vasi... Ci-
garetni tok vzamem tudi kar s seboj. Začetnici najinih imen sta enaki. Bilevič in Beregov, obe z B.
Bilevič: Oprostite, toda tok je drag spomin.
Beregov: In? Saj vam ga ne bodo položili v krsto.
Bilevič:	Imate prav. (Neodločno.) Toda
končno je le zlat, dragocena stvar.
Beregov (ga gleda nekaj časa; zategnjeno): Tako! (Z drugim glasom.) Povejte mi, kje se boste pravzaprav zastrupili? V postelji ali pri mizi?
Bilevič (nervozno): Kako čudno vprašanje! Saj vam je ito pač vseeno.
Beregov: Imate prav. Toda, kaj se sploh znate zastrupiti?
Bilevič: Kaj?
Beregov: Zastrupiti?
Bilevič: Ne. Je kakšen poseben način?
Beregov: Naravno. Sicer se	„reC‘
pofrebe. Strup je treba stresti v M« ^ kjer je dve tretjini vode. Potem mo .rep_ bro zmešati in na dušek	adete	in
lje po rami, dobre valje.) iFoten i
ste takoj mrtvi.
Bilevič (ironično): Hvala!
“ '*ie 8“10' F'Beregov': vllm S** «»«»•	1
Slil sem, ker ste se že enkrat odločili...
Ment je pač vseeno, o čem govoriva. (Hodi gori in doli, žvižga. Naenkrat stopi k Bi-leviču in poseže v njegov prsni žep.)
Bilevič i(prestrašen): Kaj delate? j;ko Beregov: .Hotel sem le pogledati, denarja imate.	hočete
Bilevič: Vi ste čuden človek. to vedeti?
Beregov: Ker ga bom v^,dar ne takoj Bilevič .(obotavljaje):
zdaj?	nervozen.	To	ni prav.
j Beregov: Vi ste. ^ vzel? Jutri ga
Zakaj bi d€“a^a bovali. (Vzame listnico iz ?e b? £„Ifko ie tc!? 60 milii°nov. Dovolj! T'6'Pfč nrstan nii tud' lahko date. Ko vas poš-,1.a:‘e ;V,tri V mrtvašnico, da vas secirajo, bi lira vam sluga ukradel. Vsled tega je vendar boljSe, da ga *mam iaz- Saj sem vendar vaš prijatelj? (Mu potegne prstan s prsta.)
IBSlevič (zamišljen): Prijatelj? Tudi jaz •sem mislil, da ste moj prijatelj. Toda odkrito vam priznam, da strmim nad vflšo hladnokrvnostjo in mirom. Ste res moj prijate!]?
Beregov (užaljen): Tu imamo! To je zahvala. Najprej ste bili veseli, da nimam predsodkov in zdaj vam je že žal denarja ...
Bilevič: Vi ste me napačno razumeli. Za denar mi ni; zoprno mi je le, da govorite o stvareh, ki me spominjajo mojega konca.
(Konec sledi.)
i Mticua&k .uMim
Dnevne -vesli«
LISTA G. ZAGORSKEGA.
it .	.	,	„	•	■	!	c«	ros	z	aonmi
Kakor znano sta napovedala gg. Korošec m j	ta	utis
Vukičevič, da namerava vlada izpremeniti ■ volilni zakon. Iz katerih vzrokov misli vlada to storiti še ne vemo v vseh podrobnostih, pač pa vemo, da bi že iz enega vzroka moral biti volilni zakon izpremenjen in sicer vsled tega, da se ne bi mogle vlagati več take liste, kakor je lista g. Zagorskega.
Mnenja smo namreč, da so volitve vendar malo bolj resna stvar, kakor pa si predstavlja g. Zagorski in do lepih razmer bi prišli, če bi se po vsej državi razvil šport za postavljanje volilnih skrinjic, kakor ga propagira g. Zagorski.
Zato bi bilo nad vse umestno, da bi stranke, ki bi kandidirale z enakim uspehom ko S' Zagorski v obratnem proporcu povrnili čfžavi stroške za izvedbo volitev. Čehoslova-šid in angleški recept bi bil za liste, kakor je lista g. Zagorskega nad vse priporočljiv lu naj ga zato vlada uvažuje.
— Naši letalci na mednarodnem meelingu v Curihu. Naši letalci, udeleženci mednarodnega letalskega meetinga v Curihu, so se udeležili tekmovalnega poleta preko Alp. -Meeting bo zaključen, dne 21. t. m. Naši
|letalci žanjejo doslej prav lepe uspehe.
— Prihod Nemcev v Jugoslavijo. Koncem »meseca avgusta obišče večja mesta naše
države okoli 800 oseb kroječa skupina profesorjev in znanstvenikov iz Nemčije. Izletniki potujejo v študijske svnhe.
»Uradni list« št. 86 z dne 16. t. m. objavlja naredbo o izplačilu razlike v prejemkih državnih uradnikov in ostalih uslužbencev za čas od 1. oktobra »do 1. maja 1924.
— Pomanjkanje vagonov. V Sloveniji vlada trenutno občutno pomanjkanje vagonov. Spričo dejstva, da je sedaj sezona za izvoz sadja, ki se eksportira letos v posebno ve-
j -sebno pohujšanje vzbujajo s tem, da letajo golimi nogami ali pa skušajo vsaj s tem, da nosijo nogavice mesene barve ali pa prozorne nogavice. Četo otroke pohujšujejo s tem, da jih oblačijo pravtako nesramno. Žene in dekleta hodijo dandanes po cestah samo še v oblekah, ki bi jih bilo smatrati kvečjemu kot negliže in pravtako opravljene -prihajajo celo k službi božji.
— Papež se vozi z avtomobilom. Do pred par tedni se je vozil papež na vsakdanji izpreihod po vatikanskih vrtovih v okorni, stari karosi, ki so je vlekli pravtako okorni in	-stari konji. Dasi je dobil papež že davno
v	dar dva krasna avtomobila, se je vozil
vedno le v svoji starinski karosi. Te dni pa so se konji vsled bobnanja papeževe garde splašili. Tik pred velikim vatikanskim stopniščem se je posrečilo enemu od gardistov, da jih je ustavil. Pri tem je treščila kočija ob steber ter se močno poškodovala, eden od konj pa se je tako poškodoval, da je poginil. Vsled tega se je papež prošnjam svojih dvorjanov udal ter se vozi sedaj z avtomobilom.
— Papež in borba proti draginji v Italiji. Kot poročajo iz Rima, se zanima za borbo proti draginji, ki jo vodi trenutno Mussolini,	tudi	papež. Papež je ukazal	škofom, da
naj	pozovejo župnike, da naj se	udeležujejo
propagande za dosego pravičnih cen. Cer-k -v pa ne bo uplivala samo na trgovce, tem-
! več tudi na konsumente, ki često blago, ki j ga rabijo, radi podcenjujejo. Duhovniki m-o-j rajo vsled tega delovati na to, da bodo ce-J nlli verniki potrebščine po njihovi pravi in !	resnični	vrednosti. Kdor se drži	le najstr-ož-
i	jih	mej	pravičnosti, je storil še	veliko pre-
malo. Od pravega kristijana se zahteva duh požrtvovalnosti in ljubezni do revnejših slojev. Duhovščina naj opozarja vernike, da se morajo držati tudi v trgovini božjega zakona, ki je zakon ljubezni. Bog ščiti lastnino
tiki'	.	---	•	~	■-	is svojo oblastjo, ker je lastnina vzpodbuda
toki mnozmi, bi bilo nujno	potrebno, da se	k delu, toda on noče lastnine, ki je izključ-
no na korist enih in izključno na škodo drugih, temveč je podredil lastnino skupnemu blagru. Duhovniki naj opozarjajo tudi na »Dejanja apostolov«, kjer je govor o težki božji kazni za goljufijo in poživljajo naj vernike, da naj razmišljajo o besedah sv. Jakoba, ki veljajo onim, ki bogate na nedovoljen način.	,
— V Kairu so prepovedali duhovnikom zlorabo prižnice. Duhovniki v kairskih mošejah so ščuvali v pridigah zoper državo. Zato jim je stopila vlada na prste ter uvedla cenzuro pridig. Duhovnik mora predložiti pridigo, ki jo tocnče imeti v petek, že v ponedeljek cenzurni oblasti. Vsem pridigam j.visustvujejo kontrolni uradniki, ki pazijo na to, če se ujema pridiga s cenzuri predloženim konceptom. Vlada je izdala vrhu tega tudi vzorce za pridige,
— Uporaba golobov-,pismonoš pri rešilni akciji. Iz Innsbrucka poročajo: V 'Zillerial-skih Alpah sta ponesrečila dva visokošolca. Ob priliki rešilne akcije so napravili zanimiv poizkus z golobi pismonoši, ki jih je dal rešilni ekspediciji na razpolago orožniški postajevc-dja v Mayerhcfnu. Rešilna ekspedicija je našla trupli ponesrečencev v 200 metrov globokem prepadu. Poročilo o najdbi je poslala orožniški postaji potom golobov-pismonošev. Golobi so prileteli domov že po ipreteku pol ure potem, ko so jih bili izpustili. Vas Mayerhofe.n je oddaljena od mesta, kjer so našli trupla ponesrečencev, sedem in pol ure hoda.
— Orožniki — bati naši. Predvčerajšnj im se je zagovarjal pred osiješkim sodiščem odgovorni urednik »Hrvatskega lista«. Na
-pomanjkanju vagonov odpomore.
~ Na juridični fakulteti ljubljanske univerze je razpisano mesto fakultetnega sekretarja. Konupetenti naj vlože prošnje na rektorat do dne 30. t. m. Podrobnosti glej v 'I radneni listu«.
— Trgovska akademija v Somboru ukinjena. Ministrstvo trgovine in industrije je ukinilo trgovsko akademijo v Somboru. Ukinitev se izvrši postopoma. Zoper ukinitev je vložen protest.
— Pregled hotelov Primorju. Ker so prejemale merodajne oblasti od strani tujcev številne pritožbe o navijanju cen v hotelih v Primorju, je imenovalo ministrstvo za trgovino in industrijo posebno komisijo, ki ima nalogo, da pregleda in nadzira vse 'hotele v Primorju.
— Subvencija sarajevskemu muzeju. Ker država sarajevskemu muzeju že par let ni splačala nobene subvencije, je prišel muzej v težaven financijelen položaj. Da muzeju nekoliko odpomore, je zvišala sarajevska obema subvencijo, ki jo izplačuje muzeju, od 20.000 na 80.000 Din.
— Pozor vojni tovariši! Direkcija držav-'nih železnic nam sporoča, da bodo v nedeljo dne 21. t. m. ob priliki našega skupnega sestanka na Brezjah, ki prične ob 10. uri dopoldne, vsi jutranji vlaki proti Jesenicam primerno ojačeni in da bo vozil ta dan od Ljubljane do Otoč poseben potniški
u rt 50 min°dTm ** Ljubljane S1- k°!- °b 7. “m* Te^,a*l se poslužijo zlasti to-
srvib nhič J^lS.h v'Ljubljano po odhodu
vih običajnih jutranjih vlakov in tudi
'to-ugi izletniki, če tudi ne gredo na Brezje. Ljubljančani kupite karte že v soboto in sicer žigosane v raznih prometnih pisarnah. Polovična vožnja velja od 19. avgusta do 23,
jo prepeljali domov, kjer se je razočarana zbudila in izvršila poskus samomora. Mornar je poročil svojo prejšnjo ljubico.
— Kdor želi otvoriti brezalkoholno gostilno, pa ne ve, kako dobiti tozadevno dovoljenje ter dvomi, ali bi se mu obratovanje sploh izplačalo, naj se obrne na »Sveto vojsko« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Priloži naj znamko za odgovor.
— iNevreme v Trstu. Predvčerajšnjim je mesto odgovora ponovil usodepolno vpraša-besnelo nad Trstom in okolico silno nevre- ‘ nje. Ženin pa si je medtem premislil in od-me. Naliv je trajal skoraj celo uro. V nižje '1 govoril s krepkim glasom: »Ne«, nakar je ležečih ulicah je udrla v podzemske in pri- j hitel za svojo bivšo ljubico, dočim so od-tlične lokale voda. Naliv je spremljal močan j nesli prisotni svatje nevesto oinesveščeno vihar. V luki se je odtrgalo več -majhnih ; v voz ter jo prepeljali p irnikov. Naš parnik »Kumanovo« ni mogel v pristanišče. Isto se je pripetilo nekaterim inozemskim parnikom. Italijanski lad-j. »Suzuki« in »Tirrenia« sta treščili druga ob drugo ter se pri tem močno poškodovali.
— Ponesrečen letalski miting. Iz New-vorka poročajo. Včeraj je bil otvorjen v Oaklandu ameriški letalski miting. Za polet Kalifornija—Honolulu je bilo prijavljenih 5J letal. Komisija je zavrnila od teh letal radi neprimerne konstrukcije itd. 41 letal.
Ostala letala so startaia, vendar pa se jih je kmalu nato pet vrnilo, tako da nadaljuje palet samo četvero letal. Za polet je razpisana nagrada 50.000 dolarjev.
— Kar so iskali, so našli. Iz Saint-Ger-vois-les Bains-a poročajo: Trije nemški hribolazci, ki so se podali brez vodnika na iuont Blanc, so v megli zašli, vsled česar so morali prenočiti na prostem. 40 letna Johana Dunn iz Kolna je zmrznila. Rešilna ekspedicija je prenesla njeno truplo z veliko težavo v dolino.
— Uro po smrti svoje matere izvršila samomor. Na železniški progi Liesing—Perch-tolsdorf so našli te dni žensko truplo, ki je bilo tako razmesarjeno ,da ga ni bilo spoznati. Policija pa je ugotovila, da gre za 19
Ljubljana.
1— Tržni iu sejemski dan v Ljubljani.
Predvčerajšnji tržni dan v Ljubljani ni bil posebno živahen, vendar pa so pripeljale kmetice na trg izredno mnogo -sadja, ki pa ni bilo posebno ceno. Tudi krompirja, ki se je prodajal po 1 Din kg, je bilo dovolj, pravtako kumaric za vkisanje. — Tudi živinski sejem se ni posebno obnesel. Na sejem je bilo prignanih 171 konj, 6 žrebcev, 43 volov, 42 krav, 13 -telet in 20 prašičev za rejo. Prodanih je -bilo 44 konj, 20 volov, 17 krav, 7 telet in 18 prašičkov. Cene so ostale od zadnjega sejma neizpremenjene.
:1— Slovensko planinsko društvo ima izredni občni zbor v restavraciji pri Levu danes zvečer ob 8. uri. Dnevni red: Volitve
r uumju p«. J C ugutuvua, ud Hit; Lc1	i«7	*	,	.	,,	.
tno Marijo Laa-o, krasotico, ki se je vrgla • osrednjega odbora po novih pravilih.
v	1	.	,	,	.	.	.	*	.	®	*	1_	I>fomIn ,ln ir., in u bnlml vannlKi
zatožno klop so ga posadili žandarji iz Ba-i anje, ker je objavil članek o divjaškem na-
,	.	,	j	  „	divjaškem	na-
avgusta. Izkaznice za ceno 3 Din dobite na j darji so navali‘m ribiče" to® j ih'j eh 8Zpu'
Brezjah. Možje brez razlike mišljenja 21 >	—; i—t.,- ----------*>-•—-	N....jelI.a	Pu*
avgus-ta na Brezje. ~	-
Ljubljana.
...	 jen	s	|ju-
.	-	T7	,	umnii kopiti neusmiljeno mlatiti, tako da
ulavni odbor L. S. V., | so enega od njih na glavi, na prsih in po
- Razpisana mesta. Vladni komisar razpisuje v imenu kuratorija mestnega dekliškega liceja v Ljubljani na tukajšnji žensld realni gimnaziji troje profesorskih mest: a) za latinščino s slovenskim učnim jezikom; b) za francoščino -in italijanščino ter slovenščino; c) za nemščino in francoščino. Pravilno opremljene prošnje z uradnim zdravniškim izpričevalom in dokazilom, da je prosilec jugoslove-nski državljan, je vlagati pri predsedstvu mestnega magistrata do 31 avgusta t. 1.
— Razpisane službe pri Narodni banki. Pri Narodni banki je -razpisanih šest mest
vsem telesu poškodovali ter jih je možaka-r končno s povzdignjenimi rokami na kolenih prosil, naj se ga usmilijo ker je oče peterih otrok. Pri obravnavi so bili zaslišani očividci, ki so vse inkriminirane očitke pod prisego potrdili, nakar je bil odgovorni ured-3' ^ ^Hfvats-kega lista« oproščen. Upati je, na ,KaJožno klop sedaj orožniki-batinaši, ki zasluzijo eksemplarično kazen.
Senzacionalna aretacija bančnega ravnatelja. Iz Novega Sada -poročajo- V Sremskih Karlovcih je bil te dni aretiran bančni ravnatelj Pavle Balugžič. Balugžič je bil ustanovitelj in ravnatelj Fruškogorske banke, ki se je javila pred dvema letoma insolventnim
solventi državnih trgovskih akademij. Prošnje se sprejemajo do dne 15. septembra t. 1. j
— Razpisani službi jetniških paznikov. Pri j ljubljanski 'kaznilnici se sprejmeta dva po- j mežna paznika.
— Iz -srednješolske službe. Premeščena • sta prof. dr. Ignac Fudernik iz Sarajeva na realko v Maribor, prof. Henrik šuma n pa iz Bjeline na prvo moško gimnazijo v Sarajevu.
— Sprejemanje trgovskih vajencev, šolski odbor gremija trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da se trgovski vajenci sprejemajo le do 10. septembra t. 1. Po tem terminu se vajenci ne bodo več sprejemali.
— Odbor.
~~ Hud moralist	je škof	Lozinski	v Pin-
sku na Poljskem. Lozinski	je	izdal	te dni
pastirsko pismo, v katerem pravi: Boj zoper neumno in brezbožno žensko modo do--s ej še nii dosegel svojega cilja. :Iz komodno-sti, opičjega posnemanja in poltenosti se oblačijo naše ženske vedno bolj nesramno. Ne kažejo samo svojih udov in svoje kože ki je sicer pogosto prav grda in razven tega nerodno poslikana.	Zdi se,	da	bodo	nosile
zenske piav kmalu	s ve teče	se	stvari	v no-
sovi-h in ušesih kot Indijanci. Z nesramno modo manifestirajo ženske predvsem umazane nagone svojih duš, čutil in src. Po-
lskava zoper ravnatelja Balugdžiča, ki je vzbudila veliko senzacijo ter končaila sedaj z aretacijo sleparja.
Hajdučica Stoja Markovič povzroča zagrebški poilciji velike preglavice. Ves detektivski aparat je na nogah. -Policija je izvršila pri komunistih več hišnih preiskav. Kljub temu pa -o Stoji ni ne duha ne sluha. Zagrebška policija domneva še vedno, da se skriva hajdučica v Zagrebu ter da še ni prekoračila meje in se m na varnem. -Be« Stoje Markovič je izzval baje celo interes notranjega ministra, ki je baje zahteval, da se mu poročajo vse podrobnosti.
— Potres v sovjetski Rusiji. V Naman-ganu (Turkestan) je bil te dni katastrofalen potres. Porušenih je 1500 hiš. Med prebivalstvom je povzročil potres silno paniko. Vse ibeži v gore. Po dosedanjih poročilih je zahteval potres 34 človeških žrtev.
— Vihar v kanalu La Manche. Te dni je besnel v kanalu La Manche orkan, ki je onemogočal vsakršen pomorski promet. Neka tovorna ladja se je od sidra odtrgala ter so jo odnesli valovi na odprto morje.
— Tornado v Floridi. Te dni je besnel nad Carabello v Floridi katastrofalen tornado. Več hiš je porušenih. Vse brzojavne in telefonske zveze so pretrgane. V kolikor je doslej ugotovljeno, je zahteval tornado tudi preko 30 človeških žrtev.
Pravijo, da ga je alkohol zapeljal. Zi-
| dar Teodor M. je pil predvčerajšnjim v Podobnikovi gostilni v Novem Udmatu ko goba. Domov grede je srečal poštnega uslužbenca Ivana Tonja. V možakarju, ki ima sicer mlado ženo in hčerko, so se vzbudili divjaški instinkti. Nahrulil je Tonjo z besedami: »Kam greš?« Tonja mu je mirno odgovoril: »Naprej!« Kmalu nato je pijani delavec Tonjo napadel ter ga vrgel na tla. Tonja je začel klicati iz vsega grla na pomoč, nakar se je napadalec prestrašil in zbežal. Ž njim pa je izginila, kot trdi Tonja, srebrna ura Tonje in denarnica s 740 Din. Tonja je roparski napad prijavil, vsled česar je bil roparski napadalec včeraj dopoldne na Selu aretiran. Ropar je priznal, da je ugrabil Tonji -srebrno uro. Da bi mu bil ugrabil denar, taji. Dečko doslej še ni imel nobenega zločina na vesti ter zatrjuje, da ga je zapeljal alkohol. -Njegova m-lada žena je prišla na policijo zanj prosit, kljub temu je dirigirala policija stvar naprej, kar je po-plonoma v redu — če se je stvar vršila res tako kot pravi ovaditelj, kar bo pokazala sodna preiskava.
Športne vesti.
Ljubeljska tekma.
(Nadaljevanje.) Vsled -pomanjkanja prostora priobčujemo šele danes.
Dirka motorjev: Kategorija do 1000 ccm: 1. Vodišek na Indianu 16:50. — Kategorija do 750 ccm: 1. Romanov, Maribor na Indianu 12:7.4. — Kategorija do 500 ccm: Strban Zagreb 10.26. — Kategorija do 350 ccm: 1. Hunger, Dunaj (Calthoppe) 10.41.4. — Motorji s priklopnim vozom: do 1O0O coni: 1. Klemenčič (Harley - Davidson) 12:44.6. — Do 600 ccm: 1. Stuzzi (AZ-S) 12:20. — Ocenje-vallna vožnja automobilov: Automobili do
več -ur pred tem po-d brzovlak. Deklica je izvršila samomor iz obupa radi smrti svoje matere. Dasi ji je ostal še oče in več bratov ja sester, se je vrgla uro po smrti svoje ma-tore pod vlak.
— Letalka smrtno ponesrečila. Iz New-yorka poročajo: Ameriška .letalka Gladys Roy je na aerodromu v Youngstownu smrtno po-nesrečila. Zgrabil jo je propeler ter ji razbil lobanjo. Letalko so prepeljali v bolnico, kjer je pa par ur nato poškodbam j>od-iegla.
— Novi angleški dreadnought. Iz Londona poročajo: Superdreadnought »Nekon« je prestal svojo poizkusno vožnjo s povsem -dobrim uspehom. Konstruktor je računal, da bo vozil superdreadnought z brzino 23 vozlov na uro, brzina ladje pa je znatno večja.
—- Množestveni morilec žensk v Berlinu.
Te dni je bil aretiran v Berlinu trgovec z milom Pavel Gutowski. V njegovem stanovanju so našli razkosano truplo neke ženske. Indicije govore za to, da je umoril Gu-tovv-ski še dve drugi ženski. Pred par me-seri so našli v raznih berlinskih okrajih kose ženskih trupel. Vsi kosi trupel so se nahajali par minut od stanovanja Gutowskega.
Zavi-ti so bili v svetlorjav paipir, kot ga rabi Gutowski za paketiranje mila.
— Samomor ameriškega znanstvenika Iz Newy-orka poročajo: Profesor kemije Boli-vood, ki je razkril radioaktivni element Ini-um se je v Iluncock-pointu (Maine) ustrelil. V smrt ga je gnala neozdravljiva bolezen.
— Obnova dunajske justične palače. Iz Dunaja poročajo: Uprava državnega imetja je predložila avstrijski vladi načrt za obnovo dunajske justične palače. Izvedenci so ugotovili, da so temelji poslopja in glavni zidovi nepoškodovani. Stroški obnove bi zna-
milijonov šilingov. Trenutno je za-	175.000	Din:	1. Križman (Austrodaimler
SraJfp m, -HZa	d®llh 150 delavcev, ki	15:331.	— Automobili do 125.000 Din: 1.
? ude -ob zidove oporišča, da se ne poderejo. Restavracijska dela se bodo pričela tekom prihodnjega leta.
Chaplinova ločitev. Kot poročajo iz Newyorka, so se vsi poravnalni poizkusi v ožbi Chaplinove sojiroge na ločitev zakona, za katero se zanimajo kinoe-ntuziasti vsega sveta, ponesrečili. Chaplin je ponudil svoji soprogi odpravnino 1,000.000 dolarjev, ki jo je pa žena odklonila. Chaplinova soproga vztraja na tem, da se izvede proces do konca. Pričakovati je senzacionalnih razkritij.
Dtiaplinova soproga namerava dokazati, da jo je njen soprog varal z neko slavno filmsko zvgzdo.
Paštete iz človeškega mesa. Pred kratkim je umrl v Sibiriji 93 letni Gregor De-misenko, ki je bil pred 60 leti tja izgnan.
Demišenko je otvoril v Sibiriji žganjarno, ki je bila izredno dobro obiskana. Posebno so slovele njegove paštete in njegovi kotleti, kakršnih ni bilo daleč na okoli nikjer dobi-ti. Sicer se je tuintam pač pripetilo, da je ta ali oni potnik, k je v gostilni prenočil, brez sledu zginil, če je gostilničarja -po njem kdo vprašail, je odgovoril možakar, okrog'
^gar usten je igral vedno udvorljiv nasmeh:
»Moj -bog, odšel j’e, še predno se je 2daniJo.« mamic irnm ) 4 -«<« bedaj, po Demišenkovi smrti je prišlo do	„ fčTprhTl 10 58 t
senzacionalnih razkritij. Orožniki so našli pri„ V S i liT n
Schaub (Austro - Fiat) 14:38. — Avtomobili do 95.000 Din:	1. Kiencasmenger (Fiat)
23:07.4. — Avtomobili do 74.000 Din: 1. Pečovnik (Wanderer) 18:28.2.
Dirka je končala ob pol 3. liri popoldne. Zvečer se je vršila v ljubljanskem autoklubu razdelitev daril: darilo kraljice Marije za najboljšo vožnjo članov Autokluba si je priboril znani automobilist Radovan Saratič iz Beograda, nagrado mesta Tržič j>a princ Lei-ningen.
Lahkoatletsko prvenstvo za pocdince.
V nedeljo 14. in v pondeljek 15. t. m. se je vršila na igrišču Ilirije lahkoatletska prvenstvena tekma za -poedinca za 1. 1927. Prijavili so se samo atleti ASK Primorja in SK Ilirije, dočim izvenljubljanski klubi niso postavili nobenega tekmeca.
V naslednjem rezultati:
100 m: 1. Stepišnik -(11.) — Skok v daljavo: 1. Stepišnik (11.) 6.125 m. — Met kopja: Zupančič (II.) 43.62 m. Skok v višino: Korce (Prim.) 1.40, ki je edini startal. — Štafeta 4 X 100 m: 1. Ilirija (Režek, Pavšič, Habič, Stepišnik) 47 sek. 2. Primorje (Weibl, Ja-nowsky, -Močan, dr. Perpar). — 1500 m: 1. Siamič (Prim.) 4.393. — Met krogle: 1. Sla-400 -m: 1. Furlan
zakopanih na njegovem dvorišču nad 70 človeških okostij, v njegovi kleti pa šest sodov, -v katerih je bilo nasoljeno človeško meso. Preiskava je ugotovila, da je omamil Demiisenko svoje žrtve z žganjem, nakar jih je brez hrupa zaklal. Iz mesa svojih žrtev je pripravljal paštete in kotlete, ki jih je jedlo na stotine ljudi. Koliko ljudi je mno-zestven-i morilec tekom desetletij poklal, seveda -ni mogoče ugotoviti.
— V zadnjem trenotku si je premislil, pa If storil kljub temu najbrže neumnost. Iz
Pariza poročajo: Na civilnoporočnem uradu v Rogerville-u pri Le Havru se je odigrala te dni sledeča scena: Na urad je prišel neki bivši mornar, ki ima na grbi 55 let s 47 letno nevesto! V predsobi je napadla parček žen-ska, lu je imela z možakarjem že dolgo vrsto let intimno razmerje. Naravno je, da sta Sf andidata za zakonski jarem hudo prestrašila. Zenska je povzročila tak kraval, da -je moral poslati uradnik pa policijo. Ko je oko postave energično ženo odstranilo, je stavil uradnik ženinu običajno vprašanje: •Ali hočete to ženo poročiti?« Mornar, na katerega je scena očividno silno močno vpli-vaJ.a>i je pogledal uradnika ves zmeden in iz bleknil mesto odgovora: »Kaj mi svetu
loto9/,	 x___■ •	n	...
(Prim.) 55.5 sek. — Troskok: 1. Režek (II.) 12.95.5 m, nov slovenski rekord. — 250 m: 1. -Režek (II.) 24.2 sek. — 500 m: 1. Slapničar (Prim.) 17:23.9. — Met diska: 1. Slamič (Pr.) 35 m nov slovenski rekord. — Skok ob -palici: 1. Strekelj (II.) 2.70 m. — 800 m: 1. Arhar (Pr.) 2:13.7. Met kladiva: 1. Slamič (Prim.) 33:03.5 m. — švedska štafeta 400 X 300 X 200 X 100: 1. Primorje (Furlan, Močan, dr. Perpar, Weibl) 2. Ilirija (Stepišnik, Habič, Režek, Pavšič) 2:10.4.
Arangement cele prireditve je bil jako slab; prvi kakor tudi drugi dan se je začetek tekme zakasnil za pol ure, prvi dan radi nesoglasja pri sestavi juryja, ko je iskal LLAP, čeravno je bilo vseh pet sodnikov prisotnih, sodnike iz publike; tudi ni bila nobena proga izmerjena, niti za 100 m niti katera druga, ravno tako, krogi za met diska in kladiva. Temu primeren je bil seveda tudi obisk publike, komaj 100 vsak dan. Da je to koncem koncev samo v kvar športu, smo že ponovno povdarilj, pa vendar za enkrat ni upati na izboljšanje teh silno nezdravih razmer v našem lahkoatletskem športu.
15 - LETNICA S. K. SLOVANA.
V dne 21. do 28. t. m. proslavi naš drugi
icfnpaiSS lrluK O T/ Ol  ____ 4	e	_	m
iete?« Tn‘“A,'.Tv1 ‘m. svtHU' i najstarejši klub S. K. Slovan 15-letnico ob-dvninčih vprašanje je vzbudilo pri pnso- ■■ stoja. Med drugim je organiziral S. K. Slovau ■Jvujočih naravno veliko veselje. Uradnik je \ pri tej priliki jubilejni nogometni turnir ka-
terega se bodo udeležili klubi Ilirija, Jadran, Hermes, Slavija ter Slovan. Zmagovalec v jubilejnem turnirju prejme darilo mestne občine ljubljanske. Turnir sam bo obenem pokazal, v koliko so naši prvorazredni klubi napredovali tekom poletja. Za nedeljo, 21. t. m. sta določeni dve tekmi, in sicer nastopita kot prvi par Hermes : Slavija, nato pa Jadran : Slovan. Zmagovalca v teh tekmah igrata v semifinalu 24. ali 25. t. m. »med seboj, zmagovalec iz te tekme pa nastopi dne 28. t. in. proti Iliriji. Podrobnosti javimo prihodnje dni. Že danes pa opozarjamo občinstvo na to proslavo ter apeliramo nanj, da jubilejnih prireditev S. K. Slovana v čim večjem številu udeležuje.
Gospodarstvo.
RAZDELITEV DIPLOM IN POHVALNIC TER DRŽAVNIH IN OBLASTNIH NAGRAD OSKRBNIKOM NAJBOLJŠIH BIKOV V LETU 1927.
A. Marijedvorska pasma.
1. Veliko ministrsko diplomo in državno pVemijo 800 Din dobe:
Ivan Martinelli, Ložnica 24, obč. Gorica; Ivan Kukovič, Sv. Miklavž 34; Srečko Robič, Limbuš 4; Ivan Ravnjak, Ruse 35; vsi štirje iz sreza Maribor, desni breg. — Jože Bart, št. Janž pri Dravogradu in Bikorejska zadruga Za vodne, obč. Topolščic.a; oba iz sreza Slovenjgradec. — Lenart Gliick, Cirknica št. 30; Henrik Majer, Št. Ilj v Slov. goricah št. 48; Stanko Hauptman, Rošpoh 125; Jože Lorber, Melečnik 9, obč Sv. Peter; Franc Belna, Osek 3; vseh pel irz sreza Maribor, levi breg. — Jože Koležnik, Remšnik; Pavel Pokeržnik, Remšnik; oba srez Dravograd.
2. Veliko ministrsko diplomo dobe:
Upravništv.o veleposestva Svečina, obč. Slatinski dol; Državna srednja vinarska in sadjarska šola, Maribor; oba srez Maribor, levi breg.
3. Državno premijo 800 Din dobe:
Jakob Mlinar, Črna; Matevž Kralj, Prevalje; oba srez Dravograd in Srečko Robič, Limbuš 4; srez Maribor, desni breg.
4.	Pohvalnico velikega župana in oblastno nagrado 600 Din dobe:
Janez Kranjc, Polane, obč. Sv. Barbara, srez Ptuj; Bikorejska zadruga Rečica ob Sa-
vinji; Valentin Sušnik, Ljubno 2; oba iz sreza Gornjigrad. — Bikorejska zadruga, Studenice; Jože Šmirmanl, Pobrežje 4; Matija Divjak, Oreh.ovavas 26; Anton Schilhan, Sv. Lovrenc na »Pohorju 36; vsi štirje iz sreza Maribor, desni breg. — Franc Popič, Raduš, obč. Podgorje; Bikorejska zadruga, Slovenjgradec; Bikorejska zadruga, Podgorje; Ivan Rak, Velenje; Janez Ježovnik, Lokavica, občina- okolica Šoštanj; Franc Blaainšek, Gaberk, obč. okolica Šoštanj; Bikorejska zadruga, Za vodne; vseh sedem iz sreza Slovenjgradec. — Oskrbništvv Jareninski dvor, Poliški vrh 1; Miroslav Očkerl, Selnica ob ■Muri 11, Henrik Majer, Št. Ilj v Slov. goricah 48; Gabrijel Sfiligoj, Št. Ilj v Slov. goricah 20; . Jakob Valentan, Dragučova 11; Peter Gajzler, Ledinek 16; Franc Rajšp, Dr-vanja 20; Marko Lorenčič, Zamarkovo 3; vseh osem iz sreza Maribor, levi breg. — Jože Gerdej, Mežica; Ivan Končnik, Črna; oba srez Dravograd.
5. Oblastno nagrado 600 Din dobe:
Franc Moschl, Račje 46; srez Maribor, desni breg; Maks Pratnekar, Mežica; Amalija Knez, Črna; Janez Polanšek, Koprivna; Anton Škrubi, Mežica; vsi štirje iz sreza Dravograd.
6. Pohvalnico velikega župana dobe:
Anton Brus, Spuhlje 2 iz sreza Ptuj; Lovro Goličnik, Šmihel 26; Ferdo Sedmak, Sv. Primož; oba zi sreza Gornjigrad. — Franc Vehovar, Cigonca 10; Franc Bogatič, Gor. Polskava; Anton Turin, Hrastovec; Vincenc Vauhnik, Sv. Miklavž 13; vsi štirje iz sreza Maribor, desni breg. — Bikorejska zadruga, Dragotinci; Vincenc Breznik, Ivaniči 12; olba iz sreza Ljutomer. — Ivan Opat, »Stari trg; Franc Kumer, Slatine, obč. Šmartno ob Paki; Oskar Warsberg, Šmartno ob Paki; Alojz Muzej, Belevode, obč. Sv. Florijan; Anton Jan, Škale 44; vseh pet iz sreza Slovenjgradec. — Janez Očkerl, Zg. Hlo lije 2; obč. Zg. Jakobski dol; Martin Erhatič, Sp. Jakobski dol 10; Franc Čep, Koprivnik 10, obč. Vosek; Julijana Paskolo, Slatinski dol 9; Marija Breznik, Zg. Žerjavci 6; vseh pet iz sreza Maribor, levi breg. — Ivan Mesner, Sv. Primož nad Muto; Ivan Tilk, Zg. Vižinga; Ivan »Klavž, Črna; vsi iz sreza Dravograd.	»(Dalje.)
NEMŠKO-JUGOSLOVANSKA TRGOVINSKA POGAJANJA.
»Berliner Tagblatt« piše: Jugoslovanska de-
legacija, ki je v Berlinu vodila pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe je odpotovala v Beograd. Član delegacije dr. Steinmetz -Sorodolski, sekcijski šef v trgovinskem ministrstvu, je izjavil svoje polno zadovoljnost o doseženih uspehih. Nemčija je priznala maksimum tega, kar je bilo v sedanjih razmerah mogoče, ker vlada sedaj težka borba med nemško industrijo in agrarci. Kljub vsem prizadevanjem in podpori nemške industrije, ni bilo mogoče doseči dovolitev uvoza jugoslovanske živine, zlasti svinj, ker so proti temu nemški agrarci odločno protestirali. Pač pa je bila znižana carina na uvoz koruze in fižola za polovico, na suhe sljive pa od 10.2 na 6.8 mark. Tudi carina na perutnino je bila znižana. Z jugoslovenske strani pa so bile dovoljene koncesije pri uvozu pletenin, dekorativnih stvari, nožev, godbenih instrumentov in stenskih ur. Nemška delgacija ceni nemške koncesije na 2146 milijonov mark, jugoslovenske pa le na 940.000 mark.
Ni pa mogla doseči Nemčija pravico naselitve za Nemce v Jugoslaviji, ker je to zahtevo jugoslovanska delegacija odbila. Priznala je v tem oziru Nemčiji le pravico največje ugodnosti.
Tudi srbska poročila trde, da bo trgovinska pogodba med Nemčijo in Jugoslavijo v najkrajšem času podpisana.
BORZE 17. avgusta.
Devize in valute.
Ljubljana. Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Berlin 13.5125 — 13.5425 (13.5275), Dunaj 7.991 — 8.021 (8.005, 8.00625), London 275.85 do 276.65 (276.25), Newyork 56.7 — 56.9 (56.8), Pariz 2,22 — 224 (223), Praga 168.2 do 169 (168.6), Trst 308.25 — 310.25 (309.30, 309.25).
Zagreb. Amsterdam 22.73 — 22.79, Dunaj 7.99125 — 8.0225, Berlin 13.5125 — 13.5425', Italija 308.31 — 309.31, London 275.85 do 276.65, Ne\vyork ček 56.69 — 56.89, Praga 168.2 — 169, Švica 1093.5 — 1096.5; avstrij-sk šiling 7.995 — 8.025.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123,2725, New-york 518.625, London 25.2125, Pariz 20.33. Milan 28.25, Praga 15.39, Budimpešta 90.55. Bukarešta 3.22, Dunaj 73.075.
Efekti.
Ljubljana. Celjska posojilnica 197 — 199, Ljubljanska kreditna 142 — 0, Merkantilna
0 — 90, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135 — 0, Stavbna 56—0, Šešir 104 — 0, Kranjska industrijska 360—0.
Ljubljanska blagovna borza. Les: Zaključenih je bilo 9 vagonov, in to 1 vagon suhih bukovih drv, zdravih, fco vagon nakl. postaja po 20, 8 vagonov desk, 18 in 24 mm, 75%, smreka, paralelnih, očeljenih, ostroro-biii, monte, največ 30%, od 16 cm naprej, fco vagon meja po 520. — Deželni pridelki: zaključkov ni bilo.
KAKO JE IZGINIL GENERAL ZAGORSKI IZ ZAPORA V VILNI.
Pred par dnevi so prišle iz Varšave vesti, da je bil general Zagorski, ki je sedel od puea izza meseca maja v zaporu v Vilni, izpuščen. Vest sama na sebi ni izzvala nika-ke senzacije, ker je bil pred meseci izpuščen tudi general Rozwanovski, ki je bil z Zagorskim vred aretiran, na svobodo. Nekateri poljski listi so poročali, da je ostal general Zagorski v Varšavi, drugi, da je izginil brez sledu, tretji so vedeli povedalt da je bilo najdeno v bližini Varšave njeg0" vo truplo, oblasti pa so molčale.
Sedaj pa se je izvedelo, da gre ipri osvoboditvi generala Zagorskega za slično mi-stiifikacijo kot v slučaju znane osvoboditve Daudeta na Francoskem. Pri komandi vaja-’ škega zapora v Vilni so se namreč zglasili trije oficirji, ki so pokazali. komandantu povelje vojnega prokuratorja dr. Kačmureka, na podlagi katerega je generala Zagorskega takoj izpustiti na svobodo. Komandant »zapora je uavodno povelje izpolnil. Pozneje se je izkazalo, da gre za drzno mistifikacijo.
V poljskem vojnem ministrstvu je izzvala vest o pobegu generala Zagorskega veliko nervoznost, tembolj, kar se govori, da }e pobegnil general Zagorski v inozemstvo. Za Zagorskim je izdana tiralica.
POLITIČNI DOVTIPI.
S pomorske razorožitvene konference-
Izvedli smo iz zanesljivega vira, da Angli-ja ne bi niti najmanje ugovarjala, če ’01 Amerika omejila svoje oboroževanje.
Iz iste konference. ^
Naš dopisnik nam poroča, da bi Angleži sprejeli vsak pomorski razorožitveni načrt, če bi jim ta zasigural premoč na morju.
Oba dovtipa sta veljavna tudi, če se mesto Anglije čita Amerika.
lija Erenburg:	11
LJubav Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel Š. L.)
Med vratmi kabineta se je objokana Jean-ne trčila z obiskovalcem, ki ni bil nihče drugi, kakor Halibjev, ki se je bil še nekako opravil in ravnokar pobril. Dasi je to srečanje napravilo različnei, vendar pa jza oba enako silne vtise. Jeanne je pomislila: kakšen zopern obraz! Pa ta bradavica na licu ... Brrr! Seveda je bila ta cenitev malo subjektivna: Na vsak način je imel Halibjev, ne glede na svoja bradvieo, pri damah uspehe.
Nasprotno pa je Halibjevu Jeanne ugajala: apetitno dekletce! Še solze in razmrše-ni lasje so ga prej ganili, ko ne. Po mnenju Halibjeva se je gotova vznemirjenost ženskam celo podala in jih napravila še bolj zapeljive.
Na nesrečo Halibjeva pa to srečanje ni trajalo več, ko trenutek. Jeanne je urno stekla navzgor v svojo sobo.
Cez pol ure, ko se je Halibjev poslavljal od gospoda Ney, je z neprimerno ohlapljenostjo rekel:
— Tukaj sem videl očarujočo gospodično. Zdi se mi, da je to vaša hčerka.
— Da moja hčerka.
— Mogoče me kdaj nji predstavite?
Gospod Ney je prišel ob voljo in je zakaš-ljal.
— Na podlagi najinega samo poslovnega znanja meni, da je to popolnoma odveč.
Halibjev je že koračil po nabrežju, ko se je gospod Ney vsled ogorčenosti še vedno od-kašljeval. Tukaj ni poštenih ljudi! Mi smo imeli Carnot-a! Tukaj so pa sami apaši 111 nobenga patrijota. Takega subjekta jaz plačam, če treba, dobro plačam, seznaniti ga pa z Jeanne-o... Ne, na vsak način je treba čini] reje oditi v Pariz!
Halibjev je pa korakal po nabrežju in se jezil: nesramnež! Nos viha! Dekletce, to je res, je prijetno. Seveda je taka draga: franki, valuta. Saj bo ta papa vrgel kakih dese, »-zvončkov« pa bo vse narejeno. Nemarnež. Pa so le tiči, ti boljševiki udrihajo z desne in leve po tej francoski sodrgi! Žabe! Mi jih bomo že še naučili, kaj je to, Rusija. Sicer bo pa najbolje, da se čimpreje odpravim v Pariz. Dobil bom valuto! Potem pa le glejte...! Tudi ta tatek bo moral drugače zapeti. Dekletu pa ni kaj očitati jako je prijetna! Ampak glavna stvar je pa denar!
5.
O čem je pel stari Ahma - Šuli.
! V kavarni Ahma - Šuli-ja, ki jo je • bilo i na sejmskem trgu kaj lahko najti zaradi 1 njenega originalnega imena, ki je bilo po
eni plati ime zavoda po drugi pa njegovo geslo in sicer: »Pridržiš Konj«, je bilo jako živahno. Sam Ahma-Šuli, melanholičen Tatar, je skoraj vsako minuto pristavljal k cvrčečemu oglju na ognjišču medeni kavnik z drobceno glavico na meterskem »pokrovu. Služkinja, ruska baba, fesja je nalivala iz samovara čaj in žalostno zehala. Na razpolago so bile še trde žemlje in lojeni »čebu-rekk,* nadevani, kakor so govorili konku-rentje, s pasjim hrustancem. Ko je stopil v kavarno bogati Tatar Osman Seidul, lastnik najboljših sadonosnikov v Otuzah, je Ahma Šuli pustil vse goste in začel med obrednim priklanjanjem pripravljati iz zrn, mletih na poseben način, in kozjega mleka »kavo po sultansko«. Vsi drugi obiskovalci so lahko brezplačno vdihavali poživljajoči duh te pijače. Tako so tudi storili. Pa tudi ta užitek jih ni veselil. Glasovi, ne pa besede, ki jih nihče ni mogel razumeti, ker so gostje lokala »Pridržiš Konj« govorili najmanj v petih različnih jezikih, ne, celo sam zvon teh glasov je pričal o splošni ogorčenosti. Težki časi!
Tatar iz vasi Kozi se je na posebno otožen način oglašal. To je bil isti Tatar, kateremu so veseli gardisti, ki so živeli v gostilni
* Tatarska jed. (Op. prev.)
»Krim« uplenili prejšnji večer sodček vina. Pa tudi koktebelski Bolgari so imeli razlog’ da so bili lahko nezadovoljni: njih so P11' silili, da so zastonj zvozili drva za vojne potrebe. Grk iz Armatluka se je jezil na Ingu-še, ki govore, da lovijo neke »zelence«,^ v resnici pa samo plašijo grške mame in žro grške kure. Otuzski Nemci so pedantično obsojali splošni nered: da puške niso napravljene zalo, da bi z njimi pri belem dnevu streljali nemške molzne krave. Vojaštvo Fri-driha Velikega ni tako delalo! Kar se pa tiče Rusov iz Sultanovke in iNasipkoja, se oni sploh niso pritoževali. Vsi v potu ob Fesji-nega čaja so po vrsti pa sočno preklinjali ali pa bridko vzdihovali. Bilo je jasno, da so jim jako dobro poznane bridkosti in užaljenost vseh teh raznojezičnih ljudi, pa tudi, da imajo oni razven vseh njihovih še eno bridkost, glavno, ki je ni mogoče izreči z besedami: razboljeno je tukaj notri, kje pravzaprav, ni točno znano, ampak jako je razboljeno...! Še celo bogati Tatar, ki je srkal znamenito »kavo po sultansko«, še on se ni veselil ne sladkosti, ne aromatičnosti pijače. Kaj je gjemu kava! Kaj so njemu vse mare-lice Otuz, če so pa njegovega edinega sina, ki je bil odšel v gore k zelenim, ubili zlobni prišleci. — Prokleti časi!
(Dalje prih.)
Otroške malice, vitke v raznih
barvah, kopalne hlaie, Hor-nogavice za Senike in moške, kravate, šepne robce, ovi-atnike, manietne gumbe, deinike, palice, nahrbtnike, dišeče milo kupite najceneje pri
Josip Petelinc-u
Ljubljana, ob »©*« bUsu Pr*lwB*vaga spomenik«.
U« voHico!
-r. URANIJA
Najboliii v matorijalu so Ivi. carski PLETILNI STROJI
 NAJNIZJE CENE .
10 najpopolnejii, vrhunec nemlke tehnike.
DUBIED
tudi na meiešna odplalila tamo pri
Josip Petelincu, Ljubljana
ob vodi blisu Prešernovega spomenika. Zahtevajte prospekte!
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi
najf inejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajte ponudbo. :»•:	Telefon štev. 2389.
Tehniino in higijenitno najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna« Ljubljana, Dunajska cesta ŠL la, II. nadstr.
185 SP
TISKARNA »MERKUR"
GREGORČIČEVA ULICA STEV.
grecjokcickv	telefon	štev.	2852.
TELEFON ŠTEV. 2852.	ko	stroko	spadajoča	dela
Se priporoča za vse v tiskar
MALI OGLASI.
Za vsako besedo ,e plač* 50 par. Za debelo tiskane pa Din 1.—.
Drva - čebli
Wolfova 1/U. - ToloL feI
Dipl. pravn**
• • nrilBerilu želi nastopiti
»lsužbo. - pivnik« na
p0d ^ upravi lista.
kupimo
Bledeže knjige — tud'
rabljene: »Trije mušketirji«, »Dvajset let pozneje«, »Deset let pozneje«. Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana.
Prodajalka
dobra mol v molano® blagu, ieli premeni tl m* sto. Cenj. dopise na »pravo tega lieta pod Ilir* »Z a n o a 1 j 1 v «<•
Oglašajte v Narodnem Dnevnika-
. ,	it • ■	tioliarno	»MerKur«	ouguvuicu.	.amiicj	oever.	vsi	v	Ljubljani.
Izdajatelj: Aleksander Železnikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tisKarno