f^fFLeto VI.
Maribor, dne 12 julija 1906.
V
Stev. 14.
Izbij« vs»k dragi tetrtok. Naročniki „Slov. Gospodarja“ ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred •no krono za celo leto. Posamezne številke veljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Maribora. — Za oznanila se plačne od navadne vrstice
(petit), če se enkrat natisne, po IB h, dvakrat 2B h, trikrat 85 h.
Volitev v kmečki skupini Celje—Brežice.
Dne 17. julija je volitev državnega poslanca za sodne okraje Kozje, Bre-|ice, Sevnica, Laško, Celje, Vranako, , '"ui.T'Srifa" S.”ne'S'
Šoštanj. Zaupni možje na shodu v Celju j venci, da spada že bolj k nemškemu ozemlju so postavili enoglasno kandidatom de- | in da vsled tega tudi mora priti k nem-
pričani smo, da bodo tudi od mladeničev pri Mariji Suežni sprejeti kot bratje.
Ravnokar gre ime Marije Snežne po celem slovenskem svetu, da, znano je to ime v celi Avstriji. Na Dunaju delajo sedaj dr-i&vni poslanci volilne okraje za novo volilno pravico. In tukaj so vstali Nemci ter
želnosodnega nadsvetnika
dr. Franca Voušeka
v Mariboru. Na dan volitve naj torej volilci zapišejo njegovo ime na volilni listič I
Na mladeniške shode!
v Zopet je prišel ugoden čas za mladeniške shode. In res se že prvi vrši dne 2f.
škemu volilnemu okraju. Slovenski poslanci _ so temu odločno oporekali in mladeniški shod dne 22. t. m. bo pokazal vesoljni javnosti, da so imeli prav, da je Marija Snežna na Velki zaveden slovenski kraj ter dragocen del mile nam slovenske domovine! Slovenski mladeniči iz sosednih okrajev pridite na ta shod, da boste priča, kako narodno se še čutijo vaši bratje ob najskrajnejši meji, v kraju, po katerem stegajo že Nemci tako željno svoje roke!
Prvi letošnji mladeniški shod je torej
julija ob nemško-slovenski meji pri Mariji P velikega narodnega pomena. In s tem bomo Snežni. Mladeniči iz Slovenskih goric pobitč ■’ zaprli usta vsem klevetnikom, ki mislijo, da na mejo, da pritisnejo svoje brate ob naj- | je naša mladinska organizacija premalo skrajnejši in najnevarnejši meji na svoja jj narodna. Nobeno drugo društvo, nobeno bratska prsa, da jim vlijejo navdušenja za | vodstvo drugih organizacij se še ni upalo nadaljno stražo in obljubijo svojo pomoč, i v ta kraj, naši vrli in zavedni mladeniči Bratje pohitč k bratom na obisk, in pre- store tjekaj prve korake. Pozdravljeni so-
koli naši pri tako pogumnem in važnem delu!
Ta shod ob meji pa bo naj tudi najlepši vzgled in vspodbuda za mladeniče po drugih krajih. Naj se vzdramijo okraji, kateri še niso imeli nobenega mladeniškega zborovanja in naj ga letos prirede! Vroče iskre verskega in narodnega navdušenja prilete ob takih prilikah v marsikatero zaspano mladeniško srce, in vname se plamen silne verske in narodne zavesti 1 Ne zanemarjajmo torej takih priložnosti), ampak ustvarjajmo jih ter organizujmo našo mladino v zavedno, za visoke vzore navdušeno četo!
Okoli po svetu.
Mi Slovani posebno pa Slovenci smo čakali z velikim veseljem na volilno pre-osnovo. Upali smo namreč, da bomo v nji našli pravično število poslancev, ki nam gre po števila prebivalstva. Dosedaj je namreč imela vsled krivične razdelitve volilnih skupin nemška manjšina 9 milijonov več poslancev, kakor pa slovanska večina 16 milijonov. Toda bridko smo se varali. Vlada, ki nam je bila vedno in povsod sovražna, pokazala se je tudi to pot skrajno krivično in pristransko ter je razdelila volilne okraje tako,
Diumikarji in tatje.
Češko spiaal Vaclav K o s m a k. Preložil Jožef Gruden.
Pred leti, ko še niso tiskali toliko časnikov in jih razpošiljali po vseh vaseh in celo po vseh še tako oddaljenih kočah, so kili popotniki ali Ijndje, ki hodijo od vasi do vasi, dobrodošli gostje v sleherni hiši, ker so bili takorekoč žive novine, a brez novin, bodisi živih, bodisib tiskanih, smo kar težko, pa je.
Nekega lepega popoldne po žetvi je Prišel v premožno vas B .... dimnikar iz d... s šestnajstletnim sinom, ki se je nčil očetovega rokodelstva. Otroci so so igrali oa vasi. Kakor hitro so zagledali dimnikarja, kakor bi med vrabce ustrelil, so se razkropili na vse strani, vsaki na svoj dom.
Najmanjši izmed njih so se poskrili doma kam pod posteljo ali so pa pribežali a materam ter se jih prijemali za krilo.
.»I> kaj pa ti je, da se tSako bojiš?“ 80 jih povpraševale matere.
»Dimnikarja sta tukaj/ so se tresli °troci po vsem telesu.
»E, nič se ne boj, ne bosta te vzela ,.e’,®e dam te jima," je tešilti mati svojega jubljenčka, „samo pridan mo raš biti."
Dimnikarja sta se ustavila pred prvo hišo, pri Grebenčevih. Grebenc je bil in je nemara še zmeraj najpremožnejši kmet v celi fari. Ko sta prišla dimnikarja, je stal pred skednjem, kjer sta dva mlatiča vejala pšenico.
„Dober dan Bog daj," je zaklical dimnikarju. „Vendar ste enkrat spet prišli! Že dolgo vikS ni bilo pri nas, že dolgo."
„Kaj se če," je dejal dimnikar in bistro pogledal z velikimi očmi gospodarja. Iz črnega obličja so mu kukale nenavadno bele oči kakor zamorca. „Kaj pa delate?"
„Pšenico vejamo. Jutri bi jo rad peljal k vam na trg."
„Lahko jo boste prodali, tako vam povem," je dejal dimnikar. „Kaj pa, ali bova lahko prenočevala pri vas?"
„O, lahko, lahko. Kar pridita. Bosta povedala, kaj je kaj novega po svetu."
„Tisto pa že, tisto. Kje imate pa gospodinjo?"
„Nič ne vem. Kar ometat pojta, saj je kuhinja odprta."
Dimnikarja sta rekla z Bogom, pa odhitela na delo. Do večera sta obšla vso vas.
H Grebončevim sta se vrnila, ko je solnce zahajalo. Iznad strehe se je valil
„Hvala dinja,
dim in gospodinja ju je pričakovala na pragu.
„Dober večer! Sta že pridna, da prihajata, ko sem že pogasila ogenj. No, zato bosta pa dobro večerjala pri nas."
„Bog daj," je izpregovoril dimnikar.
Roko bi vam dal".. .
lepa," se je zasmejala gospo-„ do volj se umažem v kuhinji."
„Kje imate gospodarja?"
„Žito meri v skednju. Takoj bodo do-merili. Kar v hišo, kar v hišo."
„E, kar znnaj sediva na klop. Tako črnih gostov, kakoršna sva midva, ne mara nobena gospodinja v hišo."
Odložila sta omelo in strgalo ter sedla na klop.
V tem je prišel gospodar.
„Vendar vaju še enkrat vidim. Zakaj pa nista šla y hišo?"
„E, še bolj zdravo je zunaj", je pripomnil dimnikar, „pa manj pripravljalna bo."
„Prav pravite; nocoj je lepše pod milim nebom nego v hiši. Tudi večerjali bomo lahko tukaj, Francka", je zaklical gospodar dekli, ki je nesla kravam detelje, „prinesi, prinesi ono mizico semkaj, bom tudi jaz zunaj večerjal s tema dvema vred."
Stnui 2
Hm Dom
Stav. 14.
da dobi teh 9 milijonov Nemcev toliko poslancev, kakor 16 milijonov Slovanov.
Že zadnjič smo poročali, da se je v volilnem odseku sprejel predlog Nemcev, po katerem dobimo štajerski Slovenci namesto osem sest poslancev. Sedaj je tudi sprejeta razdelitev volilnih okrajev na Koroškem tako, kakor so jo predlagali Nemci. Slovencev je na Koroškem okoli 120.000; seveda so jih našteli pri zadnjem ljudskem štetju samo 90 000. če vzamemo uradno ljudsko štetje, potem pripadata na Koroškem dva slovenska mandata. In vendar je ta naša vlada v zvezi z Nemci tako razdelila volilne okraje, da dobijo Slovenci komaj en mandat in še za tega se bodo morali boriti s socijaldemokrati. To je tako krivično in tako podlo, da nimamo dovolj hudih besed, primerno ožigosati tako postopanje. Štajerski poslanec dr. Ploj je krepko zagovarjal koroške Slovence. Strupeno sta govorila proti Slovencem zuani nemški kričač dr. Lemescb, pomagal mu je pa mladi mariborski poslanec Vastian. Tndi minister notranje zadeve je govoril proti Slovencem. Pri glasovanju je bil sprejet predlog Nemcev s 26 proti 19 glasom. Z Nemci so glasovali Italijani in socialdemokrat. Če bo obveljal tudi v zbornici ta predlog, potem so koroški Slovenci na ne-dogledna leta brezpravni.
Drngi vseslovenski delavski shod se je vršil dne 1. t. m. v Presiki na Kranjskem. Obravnav shoda se je udeležilo lepo število zastopnikov iz Goriške, Koroške in Kranjske. (Kaj pa iz Štajerske?) Sprejete so bile z navdušenjem važne resolucije, n. pr.: Naj se za vse slovenske dežele ustanovi novo politiško društvo „Delavska zveza"; strokovna društva nsj si izvolijo strokovni odbor devetih članov za tri leta. Posvetovanje se je vršilo, kako skrbeti za organizacijo mladine, dalje o delavski izobrazbi, o volilni reformi, o delavskem glasilu „Naša Moč", o starostni preskrbi itd. Popoldne je bila na velikem dvorišču „Društvenega doma" ljudska veselica s petjem, godbo in tamburanjem.
K vsem težavam in revščini ruskega kmeta je pritisnila zdaj še lakota. Velika suša je pokončala vse pridelke v južnih
krajih in ob vsej zemlji na obeh straneh reke Volge. Polovico Rusije strada. Najbolj na žitn bogate dežele so kakor požgane. Beda je povsodi zelo velika V nekaterih krajih se je pojavil že skorbut in razne druge potezni kot posledica lakote.
Vsled bede na Rnskem je vložil minister za notranje stvari dumi predlog glede posojila v znesku 256 milijonov kron, s katerim naj se nakupi žito za hrano in setev v 127 okrožjih, ki so najbolj prizadeti.
Poslanci v ruski gosudarstvenaji dumi so sprejeli predlog glede odstranitve smrtne kazni. Pri tej točki je prišlo mnogokrat do najhrupnejših prizorov. Ker so zahtevali ministri, da naj smrtna kazen ostane, jih je večina izžvižgala, jim ni dovolila govoriti in jih nagnala.
Kristjanom pod turško vlado v Mace-doniji se zelo slabo godi. Grozne so krivice, katere mora pretrpeti revna „raja", kljnb temn, da uplivajo na Turčijo druge države. Zato se glas, da bo Avstrija posedla te dežele, kakor Bosno in Ercegovino, vedno zopet ponavlja.
Japonci so zaprli korejskega kralja. Korejsko ljudstvo namreč ni zadovoljno z japonsko nadvlado, katero ima od konca rusko japonske vojske, ter se je začelo upirati. Da bi ta vpor zadušili, so zaprli njihovega vladarja.
Nekateri politiki proroknjejo, da bo v par letih zopet prišlo do vojske med Rusko in Japonsko. Ruska baje hoče svoj ugled zopet povzdigniti v Vzhodni Aziji. Zato se baje obe državi pridno pripravljate na vojsko.
Na tretji slovenski katoliški shod v Ljubljano!
Vsa društva, vse slovensko župane, občinske odbornike, sploh vse zavedne slovenske može in mladeniče pozivamo, da se vzdignejo v velikem število na tretji slovenski katoliški shod v Ljubljano. Naj bi no bilo slovenske vasi, iz katere ne bi prihiteli možje in mladeniči na katoliški shod. Vsi, ki dobro hočete slovenskemu ljudstvu, pridite y Ljubljano, da se združimo v mogočen klic po naših pravicah!
Drnštveni odbori naj imajo takoj seje ter se naj potrudijo za najobilnejšo udeležbo. Zglasilne pole doba te dni župni uradi. Prosimo preč župne urade, da tudi oni takoj razvijo v družbi zavednih mož v : župniji najživahnejšo agitacijo. Sestavite živahno delujočo agitacijske odbore. Vsa dru-, štva in vsi posamezniki naj svojo udeležbo ' naznanijo pri svojih župnih nradih. Društva ) naj ondi naznanijo tudi, ako pridejo s pev-■ skimi zbori, zastavami itd. S tako ureje-I nimi naznanili se prihrani mnogo stroškov. I Župni nradi naj pošljejo zglasilnice naj-i pozneje do 30. julija aa naslov dr. Evgen ; Lampe v Ljubljani, želeti pa je, da to store ' še prej in da se zato ndeleženci takoj naznanijo pri žnpnih uradih, da bo hitro podan natančni pregled, iz katerih krajev je treba posebnih vlakov.
Glavna manifestacija bo prirejena za najširše ljudske množice v nedeljo dne 26. avgusta tako, da se je bo mogel vsakdo udeležiti. Po dohodu vlakov bo slovesen odhod na slavnostni prostor na vrt v „ Alojzyevišče“ , kjer bo sveta maša, potem pa se otvori III. slovenski katoliški shod. Govorili bodo najodličnejši govorniki iz vseh slovenskih dežela. Tudi zastopniki dragih slovanskih narodov pribite na naš shod. Po shodu bodo obedi, potem pa velika IjndsLa slavnost, ki se priredi na najširši podlagi. Tn bodo nastopala drnštva iz vseh slovenskih pokrajin, nastopali bodo ljudski govorniki, sviralo bo več godb, koristno se bo združevalo z pravo ljudsko zabavo. Zvečer bodo posebni vlaki zopet odhajali.
V ponedeljek 27. avgusta se prične delo v odsekih in se nadaljuje v torek 28. avgusta. Vsak večer zaključuje delo slovesni shod. Pri naznanilih o ndeležbi je torej treba povedati, koliko oseb se udeleži iz posameznih župnij shoda samo v nedeljo j 26. avgusta in koliko tndi 27. in 28. avgusta. Na vsak način je želeti, da je tndi 27. in 28. avgusta obilna udeležba od strani svetnih in duhovskih naših somišljenikov in da se teh posvetovanj posebno živahno udeleže mnogobrojni zastopniki občin, društev in tudi naša vrla mladina. Vstopnina bo za vse prireditve dne 26. avgusta 40 v za osebo, za vse tri dui pa 2 K za osebo.
Dekla je postavila pred nje mizo, gospodinja je prinesla večerjo, gospodar je dal gostom za pivo, pa so začeli večerjati.
Kadar pa so povečerjali, in je dekla pospravila z mize, sta prišla k njim tndi mati in sin Jnri.
„Vidiš ga no, dol sedi na prag, da boš naredil prostor materi", je velel dimnikar ginu.
„Ni treba, ni treba", se je branila gospodinja, „si bom pa stolček prinesla."
„Kaj pa še! On še tako ni za našo dražbo*. Dimnikarček je vstal izza mize pa sedel na prag. Juri, ne mnogo starejši od njega, pa zraven njega, a dekla med vrata.
Bil je krasen, tih večer.
„No, zdaj nam povejta, kaj je kaj novega po svetu", je nagovoril gospodar dimnikarja.
„Bom, samo prižgem si še."
Tudi gospodar je privlekel pipo iz žepa, si prižgal, a dimnikar je začel pripovedovati, kako so tam pa tam pokradli, kako je pijan hlapec v K . . . padel z glajda in si zlomil nogo, kako je pogorel ta in oni kmet, in da bomo imeli vojno z Lahom.
Vsi so poslušali pozorno, skoraj pobožno, le gospodar in gospodinja sta zdaj pa zdaj kakšno vmes rekla.
Med tem je priplaval mesec na obzorje, po vasi so hodili in prepevali fantje, psi so lajali, seveda kar tako za zabavo, brez j jeze in še predno se je naša dražba nade-I jala, je zatrobil nočni čuvaj deseto uro.
„O moj Stvarnik 1“ je zaklicala gospodinja, „že deset! Otroci, zdaj pa le spat; jutri bo treba zgodaj na noge."
„Kam boste deli naju, mati, kam?" je vprašal dimnikar.
„Rada bi vama pripravila posteljo", se je izgovarjala žena, „a veste". . .
„Kajpak, dimnikarja posteljo!" se je zasmejal mojster. „Postelje ne vidim razen doma, kadar slečem to črno uniformo in se umijem."
„Pa pojta v skedenj spat na oder", je menila gospodinja. „Slame dovolj, noč je topla, a Jurček vama prinese plahto. Hodi tudi v skedenj spat, pazi, da bi nas ne okradli. Veste, skedenj stoji na samoti, ljudje so pa kaj zlobni."
„Posebno dandanašnji",, je pritegnil dim-I nikar in rekel: „lahko noč."
Juri je stopil v hišo po plahto ter vedel dimnikarja v skedenj. Po lestvi sta priplezala na oder, naredila si ležišče, Jari je pa dejal: „Pojdem še malo na vas za fanti."
Zlezel je na pod, stopil iz skednja, pustivši vrata samo priprta. Dimnikarja sta kmalu zaspala. Kar zasliši stari, da so vrata zaškripala, se vzdrami in čudom čudi, da se Juri tako kmalu vrača.
Ali to ni bil Jari. V skedenj so prišli štirje moški in si nalagali na rame napolnjene vreče. Znnaj pred vrati je pa stal naprežen voz.
Dimnikar je vse dobro videl, kakor ob belem daavn, ker je mesec svetil skozi odprta vrata. Mislil si je:	„Ti vragi so za-
vohali, da se Jari klati po vasi, pa dobro so vedeli, da je skedenj poln žita in ga lahko odpeljejo brez vsake nevarnosti. Kaj čem zdaj? Sam ne zmorem vseh štirih. Će se oglasim, me lahko ubijejo — Bog mi grehe odpusti — in predno kdo na pomoč pride, bode ta drnhal tatinska že za deveto goro."
Molče je gledal, kako nosijo tatje vrečo za vrečo iz skednja. Na poda je bila še
Sedaj pa takoj na živahno delo povsod, kjer se razlega slovenska govorica! Slovenci iz Štajerske, Kranjske, Koroške, Primorske in dragih dežela, podajmo si na III. slovenskem katoliškem shodu bratske roke v delu za povzdigo slovenskega ljudstva. Na shod, da pokažemo svetu, da se zavedamo in da hočemo napredovati!
Mladinska organizacija.
Mladeniški Marijin shod pri Mariji Snežni se vrši v nedeljo dne 22. julija-Udeležijo se ga mladeniške Marijine družbe od Sv. Benedikta, Sv. Jurija v Slov. gor., Sv. Ane, Sv. Jakoba, iz Jarenine in od Št. lija. Vabljeni so tudi mladeniči od drugod. Mladeniči od Sv. Petra, Kapele, Križa, Ljutomera imajo ugodno zvezo z vlakom do Cmureka. Do 10. ure dohod mladeničev v procesijah, ob 10. uri pridiga za mladeniče in slovesna sv. maša, med sv. mašo skupno sv. obhajilo mladeničev. Ob 12. uri odhod na gostilniški vrt g. Karola Krisperja pod cerkvijo, od 1.—3. ure tamkaj veliko mladeniško zborovanje s petjem, govori in deklamacijami mladeničev, ki ga priredi bralno društvo „Kmetovalec" pri Mariji Snežni. Ob 3. uri slovesno večernice in pridiga, ob 4. uri odhod v procesijah. Slovenski mladeniči, zlasti gornjih Slov. gor. I Letos se zberemo pri Mariji Snežni, da se v tamošnjem ljubeznivem Marijinem svetišču poklonimo Brezmadežni, da občudujemo z visokega hriba Marije Snežne ob res prekrasnem razgledu lepoto slovenske domovine, da se na zboru znova navdušimo, da bomo tudi nadalje v vso vstrajnostjo delali z Bogom in Marijo za slovensko domovino. Na svidenje torej 22. julija pri Mariji Snežni 1 Če bi bilo vreme 22. jul. deževno, shod izostane.
Spomini z romanja v Rim.
Pile kmet iz mariborske okolice.
(Dalje.)
Nekdaj mogočni Benečani so iz vseh krajev sveta dovažali različne stvari, umo-
kopica nezvejane pšenice. Ko je pogledal to nagromadeno žito, mu je šinila v glavo srečna misel.
Položil je roko sinu na usta, da bi ne mogel kričati, potem ga je zdramil pa šepetal: „Ne kriči, tatje so tukaj. Skočiva dol na pšenico, roko ti denem okolu vratu pa bova plesala". Ko se je deček predramil, je bil popolnoma za očetov načrt. Tiho sta vstala, skočila oba na enkrat v pšenico, 8e objela krog vratu in plesala v čudnih skokih. Črni okrogli njiju telesi, njiju kre-l&njo so metale pošastne sence v jasnem svitu polnega meseca.
Tatje so ostrmeli, eden pa je zaječal:
„Jezus, Marija, peklenšček! so tukaj!" 'o se je od strahu zgradil na zemljo. Tedaj P* drugi v beg. Pozabili so na voz in na koiy'a. Dimnikarja sta planila na onega, 1(1 je ležal na tleh, zbudila s svojim krikom vso vas, a naslednjega dne je koračila vsa tatinska druhal k okrajnemu sodišču, seveda ob močni straži, da bi jih peklenšček! ZoPet ne napodili.
tvore in jih porabili za okrasek cerkve znotraj in zunaj. Vidi se nad 500 različnih podob (soh) iz vseh delov sveta. Veliko jih je še iz rimskih paganskih časov. Spredna stran cerkve ima pet vhodov z težkimi železnimi, drago in umetno okrašenimi vrati. Pred srednim vhodom, pred oknom stojijo štirje bakreni konji. Pravijo, da so vzeti iz starega rimskega slavoloka še iz paganskih časov. Pred cerkvijo so tri visoke sohe iz dragega cedrovega lesa, ki raste samo na gorovju Libanon. Za časa republike visela so na njih bandera podjarmljenih kraljestev. Zdaj vihra na njih ob narodnih svešanostih laška državna zastava.
Na desni strani cerkve je širok kamenit steber, „pranger", sramotilni steber. Tu sem so v starih časih privezavali hudodelce, ter jih izpostavljali. To je bila huda kazen, zakaj vsak je smel kaznjenca zasramovati, kakor je hotel. — Tak kamen se vidi tudi v Ptuju pri cerkvi.
Cerkev sv. Marka napravi na človeka nekak čuden utis. Cerkev hna tri ladje, nad katerimi je petero velikanskih, z najlepšimi mozaiki okinčanih kupol, ki slonijo na mogočnih marmornatih stebrih. Velikanske umetne slike iz bliščečega mozaika so neprecenljivi kras.
Posameznih altarjev, znamenitosti in slik ne morem niti sence pepisati. To bi mogel le strokovnjak.
Ta krasna stavba napravi gotovo na vsakega, ki jo ogleduje, neizbrisljiv spomin. Meni ostane v posebnem spominu, ker tukaj sem videl kot kardinala sedanjega sv. očeta.
Markov trg je 176 m. dolg in do 82 m. širok; ob straneh so velikanske arkado (oboki), po katerih se lahko brez dežnika ob slabem vremenu hodi in v vročini v prijetni senci. Seveda tukaj se sprehajajo le bogatini in lepotice z dragim lišpom. Zvečer je trg električno razsvetljen. Neka znamenitost so tukajšni golobi. Večina golobov je tako krotka, da je iz roke in marsikateremu se vsede na roko. Tujci kupujejo krmo, razno zrnje, in krmijo golobe. Neka čudno nališpana gospica je ponujala golobom zrnja, pa iz roke ji ni hotel noben jesti, vsak se je je za korak ogibal. To jo je ujezilo, da je začela golobe precej surovo po nemško zmerjati.
Na Markovem trgu je bogato okinčana in umetno zidana palača dožev in drage javne in menda tudi zasebne krasne palače. V pritličju teh palač so skoraj same trgovine z zlatenino in raznim lepotičjem. Nekateri svoje blago usiljujejo kot navadni Židovi. Pred Markovo cerkvijo stoji stolp z zanimivo uro, katera je bila napravljena že leta 1496 in je zelo znamenito delo. Na stolpu visi na samem veliki zvon. Na vsaki strani zvona stojita velikanska bronasta moža s kladivom v roki. Z zanimanjem smo gledali, ko je imela začeti ura biti. Takrat se začneta gibati in vsak dviga svojo veliko kladivo in udarita eden za drugim tolikokrat, kolikor je ura.
Grozne so pa v Benetkah ječe, v katerih so nekdaj zdihovali obsojenci. Ječe so krite s svinčeno streho. Če torej vroče južno solnce pritiska na to streho, zavlada v teh sobah, ki nimajo dragega stropa kakor svinčeno streho, strašna vročina. Peklenske so bile torej muke, katere so pretrpele v teh ječah krive in nedolžne žrtve. Moj tovariš je hotel najeti „cicerona", da bi nama te ječe pokazal, pa mene te grozne ječe ni mikalo gledat. Peljali smo
se raje v gondoli k arzenalu, kjer se delajo ladje. Ker je bilo morje mirno, jo vožnja po morju v gondoli kaj prijetna in lepo je gledati gondolirja, kako spretno zna veslati. Ti gondolirji služijo na uro en frank ali krono. Toda slabo se jim godi, če zaslužka ni, posebno če dalje časa razsaja burja in ni tujcev. V ozkih, umazanih kanalih je pa vožnja neprijetna in še bolj neprijeten — duh. Ker smeti in razne odpadke vse v vodo zmečejo. Ta nesnaga ni prijetna. Ogledali smo si še razne cerkve in trge.
Zanimal me je prostor, kjer prodajajo ribe in razno morsko golazen. Ribe sekajo kakor pri nas mesarji teleta. Nekatere ribe so bolj kačam podobne. Čudili smo se, koliko vrst rib, želv, rakov in žužkov je na prodaj. V teh mesnicah je bil že takrat, marca, neprijeten smrad, kaj še le v vročem poletnem času!
Prostor pokopališča smo od daleč videli. Ta prostor je na posebnem otoku in morajo mrliče v ladjicah (gondolah) tja voziti.
Avstrija je dobila Benetke v miru, sklenjenem v mestu Čampa Formio. Od 1. 1805 do 1814 pripadale so laškemu kraljestvu in od 1. 1814 zopet Avstriji. Leta 1848 so se Benečani proti Avstriji spnntali in mosto se je udalo naši vojski le po največji stiski. Vsled nesrečne vojske leta 1866 je Avstrija zgubila celo lombardsko-beneško kraljevino, ki je pripadala takratnemu francoskemu cesarju Napoleonu III. Da se po nepotrebnem ne preliva kri, sta se Napoleon in laški kralj dogovorila, da ljudstvo samo odloči, pod katero vlado si želi. Dne 21. in 22. oktobra leta 1866 je vse ljudstvo glasovalo o tem, kam naj pripada mesto in okrožje. 651.758 proti 69 glasom se je odločilo za novo italijansko kraljestvo.
Povsod po laškem kakor tudi v Benetkah sem opazil, da sovražijo „tedesche" (Nemce-Avstrijance). Po naklučji smo prišli v gostilno k Slovencu Kranjcu, ki nam je za zmerno ceno dal prenočišče. Mož nam ja dolgo zvečer pripovedoval o navadah in raznih znamenitostih v Benetkah, tako da nam je bila kratka noč.
(Dalje prih.)
Kje naj išče socijalna beda pomoči?
Piše Alojzij Leben.
(Dalje.)
In zgodovina vseh vekov nam potrjuje to grozno obtožbo božjo. Le vglobimo se v njo. Kaže nam, da je bilo koprnenje ljudi po popolni in stalni sreči brezuspešno. Stoletja so pretekla. Nebrojni so ljudje, ki so drvili z neukrotljivim poželjenjem po neskaljenem in dovršenem blagostanju. Toda dosegli ga niso nikdar. In tudi dandanes je nemore nikdo doseči vkljub vsem čudotvornim iznajdbam in velikanskim napredkom.
Dasiravno pa nikdar ni možno, da bi se ustanovilo popolno blagostanje tukaj na zemlji, se vendar more olajšati bedno stanje naše časovne dobe. In v ta namen je cerkev Kristusova, sv. kat. cerkev, najprvo poklicana, socijalni bedi opomoči. To stori kat. cerkev tudi v resnici in sicer: 1. Z oznanjenjem besede božje in z blažili. 2. S svojimi šolami in 3. s svojimi redovi in pobožnimi družbami.
Velikokrat se je že vsestransko pripo-ročevalo, naj se vršijo ljudska predavanja,
da bi se ljudstvo poučilo, da morajo eksistirati raiiličui posestniki; bogatim in siromaki itd. Je sicer mogoče, da bi se v takih predavanjih pokazalo ljudstvu, da morajo živeti bogati, revni, posestniki tovarn in delavci. 'Toda, če si delavec stokrat reče: bogatini in reveži morajo biti na svetu, ga ta resnica vendar ne bo zadrževala, da si ne bi po potu upora — ako bi se mu nudila prilika — skušal pridobiti bogastva. Kaj pa ga torej odvrača od revolucije, upora? Od revolucije ga odvračajo zadostno edino-le verske resnice; n. pr. misel, da je en Bog, kateremu kot svojemu stvarniku mora biti pokoren; ki nepokorščino kaznuje z večnimi mukami v peklu. Te verske resnice se pa po ukazu Jezusa Kristusa oznanjujejo v krščanskih pridigah. Krščanska pridiga pa se ne naobrača samo na priprosto, manj imovito ljudstvo, da bi ga zadrževala od (izgredov) uporov, temveč tudi na ljudstvo višjih, imovitejših slojev, ter ga vsodbuja in bodri k delom usmiljenja, k podpori revnih ljudi. In to doseže kat. cerkev po spovedih, sv. obhajilu in po sv. zakramentih, ki se nahajajo edino le v kat. cerkvi, ter dado kristjanu moč, da stori tudi dejansko, kar ga uči njegova vera.
Največje socijalno vprašanje vobče je versko-nravstveno vprašanje. Tega vprašanja nesmemo nikoli prezreti. Vzemimo dva okraja. V jednem prebivajo skozinskoz imo-viti ljudje. Revežev tu ni. Kajti dela se najde dovolj za vse in zaslužek je precej velik. A to bogato prebivalstvo nima nobene vere; ljudje so brezbrižni in mlačni. Izmed mož in mladeničev jih gre po nedeljah bore malo k službi božji • sv. zakramente prejemajo le redko kdaj.
V drugem okraju jo prebivalstvo revno. 8kbro vsi so tovarniški delavci, ki delajo za majhno plačilo. Celo žene in otroci morajo iti v tovarno, da si prislužijo potrebni živež. Nekateri umirajo v zgodnjih letih uničeni radi slabe hrane in prenapornega dela. Pri tem so pa verni ljudje. Prešinjeni so od verskih krščanskih resnic; hodijo ob nedeljah in praznikih pridno v cerkev in prejemajo pogostoma sv. zakramente. Zato pa prenašajo tudi potrpežljivo in vdani v voljo božjo vse težave njihovega življenja. Ako pa jih vendar tuintam skušnjava premaga, odprta jim je spovednica, kjer se znova spravijo z Bogom in najdejo sladki mir srca. Se jim končno približa smrt, prinese jim duhovnik sv. popotnico ter jih mazili s sv. oljem za slednjo vojsko. Na onstran groba pa jih čaka večna sreča, kakor jo je našel ubogi Lazar, kar nam pripoveduje sv. pismo.
(Dalje prih.)
Domače novice.
Naše misli. Zopet dobimo novega poslanca. Zaupniki v Celju so postavili kandidatom g. dr. Voušeka, sodnijskega uradnika v Mariboru. Na tem shodu ni šlo vse tako mirno kakor bi kdo mislil po časni karskih poročilih. Ampak celjski zdravnik dr. Janko Sernec je pokazal na tem shodu ne samo svoje sramotno slabo znanje slovenskega jezika, temveč tudi svojo ogorčeno liberalno dušo. Strastno je napadal navzočega državnega poslanca Robiča ter pral čudno zadržanje liberalnih prijateljev ob zadnji državnozboi uki volitvi. Nam se vsiljuje dvojno vprašanje: 1. Kako pridejo ljudje, kateri v narodnem oziru še niso ni-česar storili, razven nespametno zgago ob 1 in pišejo ga narodne
zadnjih volitvah, kot zaupniki slovenskega kmeta na take shode? 2. Kako se dovoli sploh človeku, ki niti volilec ni pri sedanjih volitvah, vsiljevati se za pravo ulogo na takih shodih? Zdi se nam, da je imel tukaj zopet dr. Hrašovec svojo nesrečno roko zraven, ki vedno zatrjuje svojo nedolžnost, na drugi strani pa zakrivi ali namenoma ali ne, tega neverno, nastope, ki niso nikakor v stanu, pospeševati slogo spodnještajerskih Slovencev. Namesto da dr. Hrašovec privablja take ljudi, kakor je dr. Sernec, na tako važne shode, kakor je zaupni shod za postavljanje kandidatov, naj ga prej pelje v celjsko okolico, da bo tamkaj preganjal nemški upliv, nemšku-tarske liste ter budil narodno zavest. Kadar si bodo mladi liberalni ljubljenci dr. Krašovca na tem torišču zaslužili svoje prve zvezde, magari jih naj pripelja dr. Hrašovec na zaupne shode — a prepričani smo, da bodo potem ti mladi ljudje drugače govorili, ko bodo enkrat okusili trd in bridek kruh narodnega dela. Na svidenje!
Pododbor Slov. kršč. socialne zveze za Štajersko bo imel prihodnji četrtek dne 19. julija ob 10. predpoldan v Narodnem domu v Mariboru velevažno sejo. Na dnevnem redu je: 1. Udeležitev slov. katoliškega shoda; 2. organizacija pododbora S. k. s. z. za Štajersko. Prosimo tudi vse somišljenike, organizatorje in mladeniče, da se udeležijo te seje, pri kateri se bodo sklepale dalekosežne spremembe. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala!
„Ena mati nas rodila, — z enim mlekom nas dojila, — ena kri nam vre po žilah, — eden govor govorimo, — sladki govor majke Slave, — bratji smo si, rodni bratje!" — Lepe in resnične so te besede pesnikove, kaj ne? Kakor med sladke in tolažilne! Pa no, kako pa je že konec?.. Hm, tako nekako: „Bog ubij te . . .“ Nč, tako je: „Ti, ki tareš s peto brata, — ti, ki rodno kri prelivaš, — ti si hujši od Turčina! — Izdajica, — Bog ubij te!" Hu, te besede pa niso tako sladke, kaj ne? Ko bi jih mogel v uho zatrobiti, ali kaj, v globočino srca vklesati vsem milim rojakom! „Ena mati nas rodila, — z enim mlekom nas dojila!" Mati, slovenska je bila, verna, krščanska je bila, s svojimi milimi slovenskimi glasovi, z blagimi, tolažilnimi krščanskimi molitvami je napajala naše prsi, samo s temi redila naše otroško, nedolžno srce!
. O sinovi, o hčere, — klicale
A zdaj?
bi njene strohnele kosti, ko bi mogle kje so moje besede, moji nauki? Kje pot, na katero sem vas naravnala jaz, vaša rodna mati ? Vzgojila sem si sinove, a nimam jih, zavrgli, izdali so me! Zasadila sem jim z vso materno ljubeznijo in skrbjo v srca pravo sv. vero in milodonečo slovensko besedo, a izruvali so si te nežne bilke iz srca, vrgli jih daleč proč od sebe, poman-drali jih v blato ... in sedaj segajo pohlepno po tujem, iščejo tuje, ljubijo le tuje, — svoje pa črtijo, blatijo. „Izdajica, — Bog ubij te!" Komu niso še odprle zadae volitve v 5. skupino oči, kdo še ni spoznal, da je takšnih kukavk, žal, po vsej širni naši domovini. Ali ni ptujski izrodek, ki slepi pod imenom „Štajerc" (v resnici pa bi se moral imenovati „Odpadnik", „Izdajica", „Prus" ali „Luteran"), ali ni ta hudobni, strupeni list največji madež, največja sramota na našem narodno-slovenskem kakor versko-krščanskem telesu? Izdajajo in verske izdajice,
berejo ga, ljubijo ga narodni in verski odpadniki!!! (Gotovo se še mnogo cenjenih bralcev spominja, ko je 1. 1901 oskrbništvo „Štajerca" „peklalo" pri bogataših za podporo. In na istih beraških listih je stalo črno na belem: „Štajerc" je edino slovensko pisani list, katerega podaja nemški narod slovenskemu ljudstvu ....“) In ti zvesto, verno slovensko ljudstvo, ti boš še dolgo trpelo tega raka, to najustudnejšo rano na svojem telesu? Ne boš napelo vseh sil, da nevedne, zaslepljene podučiš, zapeljane spet rešiš in pripelješ na pravo pot? Vsak Slovenec, vsak kristjan je dolžen iti na to versko in narodno delo, vsak mora postati učitelj, vodnik, apostol, da zatremo med seboj ta grdi list. Na delo toraj vsi, posebno ti mladina! In kmalu bo spet po naših vaseh mir, edinost, ljubezen, spoznali bomo spet, da vsem le: „Ena kri nam vre po žilah, — eden govor govorimo, — sladki govor majke Slave, — Bratji smo si, rodni bratje!" Kdor pa noče slišati tega našega glasu, kdor srce, uho in jezik vedoma in sam rad izroča tujcem, hinavskim lažnjikom, našim verskim in narodnim sovražnikom, tega pa vrzimo iz svoje sredine, iz svoje družbe in sva domovina mu kliči: „Ti si hujši od Turčina, — Izdajica, — Bog ubij te!" — Vsem bralcem „Našega Doma" srčen pozdrav! Dva slov. mladeniča.
Slovenščine se boje. Kamnosek Josip Muršec v Ptuju si je dal napraviti napis nad svojim obrtnim prostorom v nemščini in slovenščini. Nemški listi so sedaj kar divji. Sramota, škandal! kričijo in zahtevajo, da mora Muršec takoj odstraniti slovenski napis, ker „Ptuj si ne sme dopustiti, da bi se onesnažil njegov čisti nemški značaj!" Kadar pa k ptujskim nemškutarjem prihajajo Slovenci kupovat, se pa nič ne boje denarja, ki pride iz slovenskih ' rok. Takrat zagrizene! niso tako ozkosrčni in znajo tudi slovenski. Tudi v ptujskem „Štajercu" smejo posilinemški trgovci ptujski brez ovir priporočati v slovenščini svoje trgovine in se n. pr. kakemu Ornigu, Sla-vitschu, Selinscheggu, Kasperju itd. še ni nikoli očitalo, da sramoti Ptuj in njega nemški značaj, dasi imajo v vsakem „Štajercu" slovenske inserate! Zakaj jih pa imajo? Zato, ker vedo, da kmet ne razume nemščine in da živi od njega. Torej gospoda nemškutarska, ne bojte se tako slovenskega jezika! Ljudje, ki govore ta jezik, so vaše življenje in če vas ti ljudje ne bodo podpirali — kar je jako žalostno, da vas! — potem vam ne] kaže drugega, kot da pozaprete svoje trgovine in obrti.
Kupujte slovenske kavine izdelke. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja, da je od 1. julija t. 1. naprej edina založnica kavinih izdelkov v korist naše družbe sl. tvrdka „Ivan Perdan v Ljubljani". Tvrdka Perdan je po naši družbi znana postala vesoljnemu Slovenstvu. Postala pa je obenem tudi naša dobrotnica. Tudi to dobro ve naš narod. Perdanova kava je najboljša in konkurira z vsemi drugimi izdelki te vrste. Zunanja oprema te nove „družbine kave" je umetniška in obenem poučna. Na nje ovitku vidite naša družbina šolska poslopja v Trstu, v Velikovcu, na Muti in na Savi. Slovenke, kupujte odslej le to novo družbino kavo. Vodstvodružbe s v. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Šv. Miklavž pri Ormožu. Čas volitve za V. skupino se je pri nas izborno ob-
nesel. Čeravno sta žnpan in njegov „šribar" volila Bračka, je vkljub vsemu v celi župniji zmagal g. dr. Korošec. V neki številki ptujskega nBtajercau lažejo „Stajercijanci*1, da so naš č. g. kaplan bili na dan volitve pijani ter jih grdo psova. Takšne laži je zmožna samo podla duša. Zraven se pa ta „Štajerc" j še baha, da je prijatelj vere in slovenskega kmeta.
Sv. Tomaž pri Ormožu. V številki ptujskega „Štajerca", ki je izšla 21. junija, napada ta list našega priljubljenega veie-zaslužnega g. dekana. Piše namreč, kako g. dekan odgovarjajo ljudi, da ne bi smeli kupovati pri ptujskih trgovcih blaga, ampak da bi raje denar nosili v farovž, ker mislijo napraviti trgovsko zvezo z nekim Židom. Nesramna laži Pri nas imamo štiri prodaj alnice, v katerih večinoma vsi kupujemo, tako da ni potrebno odgovarjati od ptujskih trgovcev, česar pa tudi g. dekan niso nikdar storili. Tudi kot dušnemu pastirju se ne more nič oponašati. Če pa je katera ovčica zašla, pa je njihova dolžnost jo opomniti, kar so tudi vselej storili iz najboljšega namena. Fej te bo bodi podli, lažnjivi in obrekljivi dopisun.
Iz Podsrede. Znorel je posestniški sin Janez Krivec in sicer na njivi, ko je ogrebal koruzo. Sedaj je v norišnici. — Posestniku Jak. Dobravcu se je zgodila velika nesreča. Ko je šla njegova okoli 200 kron vredna krava po nekem strmem bregu, je zdrsnila in padla tako nesrečno, da se je tako poškodovala, da so jo morali ubiti. — Kakor vsako leto, tako smo tudi letos imeli na Šentjanževo nedeljo slovesno sv. opravilo s procesijo. Kako ganljivo je bilo gledati lepoštevilno zbrano procesijo in belooblečena dekleta, ko smo korakali med streli s topiči po našem trgu. Posebno nas je zanimalo krasno in umetno ubrano petje cerkvenega zbora, kateri že dalja časa izborno popeva pod našem marljivim organistom g. Fr. Majnik. — Tudi k nam je prišel „ Stajerc". Največji trn v peti njegovih ljudi, bivajočih v Križah, so naš č. g. župnik M. Vavpotič, ki z vso požrtvovalnostjo in naporom skrbijo za vse jim v skrb izročene, in ki posebno nas mladino spodbujajo, kako naj bi svoja mlada leta obrnili Bogu v čast ter si s tem pripravili tu in tam srečno življenje. Napadajo jih celo v „Štajercu*. Nesramni njegovi napadi so nas farane zelo iznenadili in globoko razžalili. Proti taki lažljivi pisavi najodločneje ugovarjamo in izrekamo našemu priljubljenemu g. župniku zopet našo iskreno udanost in spoštovanje.
Iz Zavrča. Dan 24. junija bil je za fante zavrčke fare dan veselja. Naš preč. g. dekan so ta dan slovesno vsprejemali zavrčke fante v „Mladeniško Marijino družbo*. Želimo, da bi še vsi ostali fantje pristopili pod mogočno varstvo Marijino.
Grozna nesreča se je zgodila v Grižah v sredo, 4. t. m. ob pol 1. uri ponoči. Stara fantovska navada je, staviti kolikor možno visoke mlaje ob raznih cerkvenih slavnostih. Tudi v Grižah so za birmo hoteli staviti zraven cerkve visok mlaj, ki je meril 33 m, z drogom zastave pa 36 m. Mnogo pametnih mož je odsvetovalo staviti tako velikansko drevo, sluteč nesrečo. A nameravanega dela niso opustili. Velika množica mož in fantov se je lotila dela ob navzočnosti mnogo radovednežev okrog 10. nre zvečer. Čedalje veličastneje se je vzdigoval mlaj od tal v zrak, in že se je ve-
selil na tihem stari, pri takem delu izkušeni vodja, tesar Andrej Kačnik iz Megojnie, uverjen svojega končnega uspeha. Visoko gor na mlaju jahajoč, prevezaval je „škarje* in dajal povelje spodaj stoječim vzdigo-valcem. V višini kakih 15 metrov (približno pri kotu 38 stopinj) je glasno dal duška svojemu tihemu veselju z besedami, „da bo kmalu v nebesih*. In res. Mož spleže na mlaju še više, da bi prevezal naj višje „škarje" in jih postavil nižje. Kar naenkrat se zlomi mlaj pod njim, kjer je bil spe-hovan z železnimi obroči, od prevelike teže z grozovitim, vse okoln stoječe pretresajočim pokom in ppde v trenutku s Kačnikom na tla. Za njim in na njega padli hlod, ki se je zdrobil v zraku v dva kosa, prebije nesrečniku glavo popolnoma skoz in skoz, da so se mu možgani razpršili naokrog. Kljub nastali nesreči in nastali zmešnjavi se sme govoriti o sreči, da ni bilo še več nesrečnih žrtev. Kačnik, ki je imel veliko veselje s postavljanjem mlajev, zapušča ženo s peterimi nepreskrbljenimi otroki. S svojo neumorno delavnostjo in veliko spretnostjo — bil je zelo priljubljen delavec — si je lani kupil malo posestvo. Omenjeno še bodi, da je on postavil Hausenbichlerjevo kočo na mrzlici. Ta nesreča bodi vsem v dober nauk za bodočnost. Odkritosrčnemu in delavnemu možu, a tudi navdušenemu Slovencu bodi lahka zemljica domača!
Koroške novice.
Slovenščina in celevški žnpan. V govoru, ki ga je imel celovški župan Neuner o priliki svoje slovesne zaprisege, je pozval vlado, naj se upre z vso odločnostjo proti uradnemu poslovanju v jeziku, „ki na Koroškem nima pomena 1" in ki hoče celo Celovcu pritisniti znak dvojezičnosti. Celovški župan ni samo jako predrzen, ampak tudi jako neveden človek, sicer bi se spominjal, da celo njegova stranka pri volitvah v okolici agitira s slovenskimi oklici.
Vebre pri Velikovcu. Krščansko socijalno ljudsko društvo ima svoj ustanovni shod v nedeljo dne 15. t. m. v Vobrah. Govoril bode g. dr. Brejc. Krščanski možje in mladeniči, v nedeljo vsi v Vobre, da pristopite k društvu, ki ima namen povzdigniti krščansko, gospodarsko in domoljubno zavest. Shod bo v društveni dvorani v župnišču.
Št. Rupert pri Veliko ven. V sredo pred praznikom sv. Cirila in Metoda smo obhajali tukaj popoldan prav lepo slavnost, ki je kljub obilnemu delu na polju privabila veliko ljudi. Popevali so krasne slovenske pesmi ter igrali lepo in zanimivo igro „Kraljica po milosti božji*. Vse je bilo zadovoljno. Zvečer smo videli blizu in daleč veliko število kresov, ki so goreli na čast slovanskima apostoloma. Če tndi smo zatirani in zaničevani koroški Slovenci, kar tako kmalu pa še nam ne bode vzel naš krivični sovražnik drage sv. vere in našega slovenskega jezika, v katerem sta nas nekdaj sv. Ciril in Metod učila spoznavati in častiti ljubega Boga, ki nas gotovo zapustil ne bo.
Št. Rupert pri Velikovcu. Kakor znano, i so pred kratkim nemškutarski velikovški j petelini na naši slovenski šoli ponoči s ka-| menjem v prvem nastropjn pobili okna. ' Zendarmerija je vestno preiskovala in je 1 prišla na sled, da bi naj neki Camar, pi-1 sač pri velikovškem sodišču, bil tisti po-
gumni mož. Obstal je krivdo, prinesel g. žnpnikn Treiberju štiri krone za dve pobiti šipi in prosil odpuščenja. Govori se, da je celo žena njegova prosila okoli, naj bi se mož ne kaznoval preostro, ker bi zgubil službo. Prva obravnava, ki se je vršila v petek dne 15. junija pri sodišču, se je morala preložiti, ker se je odpeljala jedna izmed glavnih prič. Pri dragi obravnavi dne 21. junija je bil obtoženec, ki je prej sam krivdo obstal, popolnoma oproščen. Reklo se je, da radi tega, ker je izjavil, da je bil pijan in ker priča, ki bi zanj neugodno izpovedla, pri sodišču nima nobene veljave. Ne smemo pisati o tej obsodbi, a ljudje delajo čndne opazke o pravici in dragih rečeh. Gorje tistemu Slovenca, ki bi naj Nemcu pobil okna in bi prišel pred sodišče. Nihče mn ne bi pomagal. Hvala Bogu, da bode vsaj On enkrat pravično sodil.
Mali Št. Vid pri Velikovcu. Dne 17. majnika je zborovala tukaj v Kranjčevi gostilni važenberska podružnica koroške kmetijske dražbe. Pri precej veliki udeležbi je govoril najprej g. Sumi iz Velikovca o pametni svinjereji. Pravil je, da moramo v dosego boljšega plemena mešati domačo črno pleme z angleškim belim plemenom. Svaril je odločno, naj kmetje ne pnste, da bi se plemenile živali, ki so med seboj v sorodstvu. Dokazoval je, da je plemenske svinje bojjše pitati s surovimi snovmi, za pitanje odločene svinje pa s kuhanimi. Priporočal je posebno pašnike za svinje in kolikor mogoče snhe hleve. Kmetje so poslušali govor z velikim zanimanjem. Ravnatelj Sparovie iz Celovca govori o zavarovanju živine in razlaga natančno dotična pravila. Posrečilo se je, da kmetijska podružnica važenberska prva v velikovškem okraja apelje zavarovanje živine. Zavarovati se more samo goveja živina, zavarovanje konj in svinj še ne sprejemajo. Plačuje se 1 procent, toraj če zavaruješ kravo za 100 kron, plačaš 1 krono. Nekateri upajo, da se nova naprava v korist kmetu dobro obnese. Drugi želijo, naj bi se v prvi vrsti sprejemalo zavarovanje konjev in svi^j, pri katerih je bolezen najbolj nevarna.
Št. Štefan pri Velikovcu. Lep shod je priredila spet naša Ciril in Metodova podružnica v nedeljo dne 1. julija v tukajšnji Likebovi gostilni. Udeležba sicer ni bila velika, ker je bil shod premalo naznanjen in ker je veliko kmetov šlo na živinski sejem v Železno Kaplo, vendar pa še blagajnik ni bil nobeno leto tako vesel kot letos, ko je dobil čez 125 kron. Izvrstni so bili govori gg. Rotterja, Poljanca, Dobrovca, dr. Arnejca in Treiberja. Govorilo seje o šoli, zraven pa smo tndi o dragih rečeh slišali veliko zanimivega. Podučljiv je bil govor gosp. Dobravca o cerkvenem premoženja. Cerkev sicer ima premoženje, pa pridobila si ga je na pošten način in ga tudi porablja za koristne, dobrodelne namene. Drugi posebej še tudi imajo velikokrat več premoženja, katerega so si pridobili z raznimi krivicami in goljufijami, pa ga ne obračajo za dobrodelne namene, kot cerkev. Z zanimanjem smo poslušali g. Treiberja, ki so nam pripovedovali, kako je bilo pred 40 leti pri Kustoci, kjer so se tudi naši koroški slovenski vojaki častno in junaško borili za svojo domovino. Zraven podnka smo imeli lep kratek čas pri tamburaših in ob prepevanju naših lepih pesmi. Prav iz-nenadil nas je možki zbor domačih šent-
Stru S.
Mm Don
Stav. 14.
štcfanskih pevcev, ki je par pesmi prav ubrano zapel. Le tako naprej.
Št. Jnr na Vinogradih. Za praznik presv. Srca Jezusovega smo ustanovili pri nas lepo bratovščino presv. Srca. V četrtek, petek in soboto vsakokrat zvečer smo ob bajali slovesno tridnevnico. Farmanom v čast se mora omeniti, da so že v lepem številu pristopili kot bratje in sestre k imenitni bratovščini ter se obilno udeleževali začetne slovesnosti. Dne 15. majnika smo | imeli y Št. Jurju komisijo glede potrebnih a poprav pri cerkvi in župnišču. V kratkem upamo z delom pričeti, da še v letošnjem letu spravimo večino v red. — Ako hočeš videti lepa žitna polja, pridi k nam v Št. Jur. Srce se ti razveseli ob krasnem razgleda iz Št. L&mbertskega križa iu prosi Boga, da bi nam obranil mirno leto.
Djekše. Velika nevolja se je polastila naših dobrih kmetov, ko so zvedeli, da bodo morali po novem volilnem redn voliti skupaj z Nemci iz svinskega in starodvor-skega okraja. Če bi tudi novo volilno postavo za državni zbor cesar potrdil, krivica ostane krivica in v nebo vpije.
Slovenji Šmihel. Dae 3. julija so se preselili od nas na Jezersko naš prejšnji penzijonirani gospod žnpnik Luka Vrš e k. Našo župnijo oskrbujejo sedaj šeutlipški g. Serajnik. Dal Bog, da bi skoraj dobili sami svojega gospoda, saj imamo še prav pridne fam&ne, ki vedo ceniti vrednost svojega dnšnega pastirja. Fara brez duhovnika se človeku zdi kot laterna brez Inči.
Tinje. Na kvaterno nedeljo popoldan ob štirih smo ob veliki udeležbi Ijndtva pokopali jednega najboljših mož iz naše župnije, T. Vobaka iz Goric. Rajni je bil dolgo let načelnik tinjske posojilnice in odbornik pokrške občine. Radi svojega lepega obnašanja in značaja spoštovan od vseh, tudi od nasprotnikov, se je zmiraj pokazal kot pogumen mož pravega krščanskega in slovenskega prepričanja Počivaj v miru, zlato srce!
Tinje. V sredo dne 4. julija dopoldan je zadela huda nesreča znanega rodoljubnega gostilničarja Bnžljeja v Vabaji vesi. Ne ve se. kako je nastal o^eni. JEtešili so ži-
leznica teče po slovenski zemlji, a napisi so le nemški.
Na ramo mn je padla. V Trsta je skočila 44 letna Amalija Fraačin iz okna četrtega nadstropja in priletela na levo ramo grbastemu črevljarju Kremeuiču, ki je šel po ulici. Nesrečnica je bila takoj mrtva, Kremenič ima pa nevarno rano na rami.
Razne novice.
u, kako je na-itsl ogenj. #Rešili so vino in nekaj „fantore". Posestnik je sicer zavarovan, a vendar je, kakor drugod, tudi tukaj škoda večja kot bode znašala zavarovalnina. Prišla je na pomoč požarna hramba iz Verne vesi, ki je omejila požar, da se
ni lotil sosednih hiš. Na polju pri nas letos | vsled ^ gape raz(jiril takoj po
prav lepo kaže; upajmo, da bodemo letos obvarovani nesrečne toče, ki je nam lani na Št. Lekšovo toliko škodovala. Sliši se, da dobimo meseca avgusta enkrat novega g. prošta Gregorja Einspielerja iz Podkloštra. Da bi le prišli!
Trušnje. Veliko kresov je na čast sv. Cirilu in Metodu gorelo v okolici. Lepi so bili posebej še v Hudem kraju, v Št. Jurju in visoko gori pri Petriču ob slovensko-nemški meji.
Iz drugih slovenskih krajev.
Vlada proti Slovencem. Na kolodvoru državne železnice v Gorici so napravili nemški in italijanski napis. Upliv novega železniškega ministra, zagrizenega Nemca Derackata se že pozna. Tudi pri namešče-vanju uradnikov se kolikor mogoče odrivlje Slovence; celo v tistem delu, ki teče
zvoniku. Dasi so takoj prihitele vse hamburške požarne hrambe na pomoč, vendar je bilo sprva vse brezuspešno. Vedno večji plameni so švigali iz zvonika, objeli cerkev in nista miauli dve uri, ko se je zrušil zvonik ter cerkven strop. Cerkev je pogorela do obzidja. Zgorel je veliki altar in znamenita alt&rna slika, zgorela so pa tudi slavna hamburška rojna znamenja, zastave nekdanjega hamburškega meščanskega vojaštva. Ogenj je divjal v treh bližjih nlicah. Zgorelo je med drngim velikansko sladišče blaga tvrdke Brann. Ogenj so mogli omejiti šele v 4 urab. Pogorelo je vsega skupaj 40 bife, mnogo jih je pa silno poškodovanih. Skč3i znaša več milijonov. Koliko ljudi je ponesrečilo, še
Gotovo je, da je našel smrt v ognja požarni telegrafist, ki je imel slnžbo na zvo-w, ..v... .	o., .„v« po ; nikn, dalje 2 mehanika, ki sta nro po-
slovenski zemlji, se nastavljajo slovenščine j pravljala ter neki nrar. Zgorel je med nezmožni uradniki. Med goričkimi Slovenci 1 drngim tudi Cerkvenik. Vseh oseb se pogreša vlada veliko ogorčenje. Tudi Savinjska že- do 20, mnogo jih je pa ranjenih in ožganih,
zlasti ognjegascov. Ko so ljudje videli strahovit požar, ki jim je uničil vse imetje, so bili vsi zbegani in niso vedeli, kaj počno. Tako so nekateri varovali mačke in kanarčke kot svojo največjo vrednost, dočim so vrednostne papirje metali proč. — Cerkev sv. Mihaela je bila prvič sezidana 1661. Leta 1750. je udarila strela vanjo in jo upepelila. Sedanjo cerkev so zidali nato od 1751. do 1762. leta. Bila je dolga 70, široka pa 52 metrov in je imela podobo križa. Ker leži na najvišjem kraja mesta, se je njen stolp videl daleč na okrog. Sploh pa hamburške glavne cerkve nimajo sreče. Stolpa katarinske in jakobske cerkve je uničila strela in požar, cerkvi sv. Petra in Nikolaja sta pa leta 1842. pogoreli.
Elektrika pri hudi uri.
(Konec.)
Trije razlogi se zdijo strokovnjakom verjetni, zakaj imamo blisk in grom samo pa leti. 1. Elektrika ima le tedaj moč v sebi, če je je nakopičeno obilno na enem knpn in je tesno združena; to se ji pa po leti bolj posreči, nego po zimi, ker sopare, ki se vzdigujejo po zimi v zraku in nabirajo elektriko iz zraka za oblak, naglo zmrznejo v tanke snežinke, tako da vsaka sopara ostane sama za se in tudi svojo elektriko pridrži sama za sebe; če se tudi pozneje več iglic združi druga z drugo in nastane snežinka, vendar ta združitev ni tako tesna, kakor je po leti, če se sopare združijo v debelo kapljo; v tisti kaplji se združi elektrika vseh stekajočih se sopar v eno. Elektrika je torej v teh debelih kapljah jačje združena in nakopičena nego v drobnih. Pri nevihti pa imamo navadno debele kaplje; če pa gre rahel dež ali samo megla praši in so male kapljice, tudi po leti ne grmi. Vsaka kapljica ima svojo elektriko na zunanji površini; če se več kapljic združi v eno kapljo, ima ta manjšo površino in zato je napetost na površini silna, ker ima mnogo elektrike. 2. Je pa po zimi in tndi po leti, če rahlo dežnje, vse nebo oblačno; torej ima zračna elektrika dovolj prostora, da se razširi, ne da bi se ji bilo treba stisniti in skjnčiti, ampak je v meglah le bolj redkoma nasejana. Hudourni oblaki pa zakrijejo poleti le primeroma majhen del nebesnega oboka ob istem času, obenem pa popijejo in polovijo vso zračno elektriko, kamorkoli pridejo; prehodijo pa ti »oblaki dosti, ker so nagli in hndo bežijo; povsod pa dobivajo novo električno hrano. 3. Tudi navajajo učenjaki kot vzrok, zakaj se po leti bliska, po zimi pa ne, da pri različni toploti oblaki z različno marljivostjo nabirajo elektriko in jo sprejemajo v se; čim bolj je soparno, kakor po leti, tem pridneje jo nabirajo.
Zdaj pa se še vprašajmo, kedaj se v oblakih nabrana elektrika sproži in kako se to zgodi. V ta namen si moramo že v začetka zapomniti, da je elektrika povsod, kjer se pojavi, dvojna. Kakor hitro se je v kakem predmetn nekaj nabere, zbndi ta elektrika v dragem sosednem predmetn .ju... ravno toliko elektrike, kolikor je ima sam; ni natančno dognano, f nekaj podobnega je, kakor pri magnetu:
če se magnetično žolezo drgne ob drago navadno železo, ali se mu samo približa, bo tudi to postalo magnetično, vsaj za nekaj časa, ne da bi magnet izgubil s tem kaj svoje moči. Ti dve elektriki, vsaka ▼ svojem telesa, pa ste si sovražni, se pisano
Največji človek na svetu. V New York je dospel največji človek na svetu, Ras Mahnov, kateri je visok 9 čevljev in 7 palcev. Na Ellis Islanda je povzročil velik strah — ne komisarja Watchornn in uradnikom, ker ti se boje le politikov, pač pa restavratorju Harry Balfeyju. Mahnov je namreč v nedeljo pojedel za zajtrk dve veliki pečenki, 10 na mehko kuhanih jajec, štiri hlepce kruha, 6 jabolk, 6 banan iu 8 pomaranč. Restavrator Balfe je odšel takoj h komisarja in mu je naznanil, da bode zelo vesel, ako Mahuovu kmalo dovo-| lijo ostaviti naselniški otok. Komisar je tudi to storil iu poslal po Hammersteina, pri katerem se bo velikan kazal. Mahnov je doma iz okolice Moskve in je sin preprostega kmeta. Njegovi brati in sestre so normalne velikosti. Tudi on je bil do svojega šestega leta navadne velikosti, toda potem je pričel izredno hitro rasti. Na parniku „Pretoria", s katerem je dospel Mahnov v Ameriko, so mu morali napraviti postelj na tleh v največji kajiti. Mahnov je star šele 26 let.
Brezžični brzojav. Izvrstno službo bo opravljal kmalu brezžični brzojav pri pruskih železnicah. Vsakemu bo mogoče brzojaviti, tudi če je ta v največjem teku. Tako ne bo mogoče samo popotnikom javiti nnjnih stvari, ampak tudi vlak poljubno kje sredi proge vstaviti. Na bavarskih železnicah so dobili že vsi vlaki priprave, ki sprejemajo take brzojave. Prusija je sledila tema vzgleda.
Velikanski požar v Hamburgu. Največja hamburška cerkev, cerkev sv. Mihaela je minoli teden pogorela do tal. 131 metrov visok prekrasen zvonik se je zrušil, 'l ogenj pa je planil pri tem na sosednje hiše, j' ki so bile v kratkem njegov plen, katerega | mu ni bilo mogoče več iztrgati. Ogenj je 1 nastal na ta način, da se je pri popravljenjn f zvonika prevrnila svetilka z oljem in se razbila. Olje se je vžgalo in ogenj se je
vsem
gledata, kakor pes in mačka; obe prožita drnga na drugo ter si prizadevata, da bi kakor bitro mogoče sprašili sknpaj in so vničili. Zaznamnjemo jih različno, eno z +, drago pa z —; prva je pozitivna, a draga negativna. Kakor hitro je torej v enem oblaku elektrika z znamenjem + ali pozitivna, je v dragem oblakn že tudi nasprotna z znamenjem — ali negativna. Ker se sovražita, skočita druga v drugo, se sprožita in tako nastane blisk in grom v oblakih.
Će pa je oblak bliže zemlje, kakor kakemu drugemu oblaku, tedaj se nabere hitro tudi na zemeljski površini toliko nasprotne elektrike, da se postavi oni v oblaku naproti. Zemlja ima namreč zmiraj elektriko, je električna; če plava električni oblak nad njo, tedaj pa se na tistem mestu pod njim na zemeljski površini zbere nenavadno dosti elektrike, tako da se sproži z oblačno; tedaj rečemo, da je strela vda-rila na zemljo.
Da si So stvar bolj predočimo, si mislimo, da je elektrika v oblakn, kakor roj čebel. Ta roj, ki leta po zraku, pa vrže na zemljo svojo senco in ta je kakor nov roj. Roj v zraku pa postane nevošljiv roju na zemlji; čeravno je le njegova senca, ter so zakadi v njega (saj vemo, da sta se nekdaj tudi dra pametna človeka prepirala radi oslove sence). Roj elektrike na zemlji pa se s tem onemu, ki se bliža, postavi po robu; ta ko trčite skupaj, kakor v voj-skinem času trčita dve armadi, recimo ruska in japonska, ter se uničita. Elektriki sta se uničili, sprožili, bil blisk in grom in strela.
Včasih pri starih Rimljanih, če so začeli vojsko in sta se obe četi bližali, se je zgodilo, da niso začeli takoj splošne bitke, ampak nasprotnika sta se pogodila, da pošlje vsak po enega najkrepkejšega junaka v sredo med obe vojski in ta dva se naj borita na mesto cele vojske; katari izmed iyijn pade, tistega ljudstvo bo premagano ; če pa pri prvem paru ni razvidno, kateri je srditejši, sta morala odstopili in prišla sta draga dva, da se merita vsak za svoj narod; Podobno je pri elektriki: oblačna elektrika in zemeljska sta tako-rekoč dve vojski, ki si stojite naproti; eden + in eden — sta omenjena vojaka. Dokler se ne sprožita zgornja vojska in spodnja, da bi udarila strela, se venomer po eden vojak, ena iskra + od zgoraj poprime z eno — od spodaj ter se tako uničita.
To lahko traja tiho in neopazno tako dolgo, dokler ni v*a elektrika uničena in žn sta oba sovražnika poražena, ne da bi se bilo kaj bliskalo ali grmelo. Če se ne bi obe elektriki vedno tako sproti uničevali in posamič, bi še strele dosti bolj pogosto švigale; zdaj pa trešči le tedaj, kadar je sila prevelika, tako da posamezni dvoboji ne zadostujejo več, da bi v megli odleglo.
Predmeti, ki so ostri, posebno pospešujejo tako tiho uničevanje in dvobojevanje, zato ker se tam ne more nabrati dovolj zemeljske elektrike na vrhu v enaki višini; kolikor je pa je, se lahko sproti od zgornje pobije. Taki predmeti so zvoniki, nekatera drevesa, sploh vse, kjer je kaj ostrega in moli kvišku.
Poglejmo na zvonik! Na ostrem vrhu križa »e ne more zbrati bogve koliko elektrike, čeravno sili kvišku, ker je ozek prostor; bila bi pa rada vsa čim najviše na površini križa. V resnici pa se zbere le par takih — iskric, ki jih imenujemo mi vojake, na vrhu, drugi vojaki pa so niže pod onimi, ter se ne morejo tako bitro spopasti z nasprotnikom iz oblaka, ker nimajo moči, ker so jim gornji na poti. Onih par nevidnih iskric najbolj zgoraj samih pa se ne more sprožiti z bliskom, ker jih je premalo; zato se naglo in tiho uničujejo z vojaki došlimi iz oblaka. Ko enkrat gornjih iskric ni več, silijo že drage na vrhunec, ti so zopet nničeni in tako se vrši ta borba posameznikov strašno naglo, da nazadnje sploh ni več elektriko ne na zvoniku, ne v oblaku in strela je odvrujena. Na ravnem površju pa je elektrika enako razdeljena; vslfld tega se nima nikjer začeti uničevanje elektrike prej ko drugje, ker je povsod sovraštvo in razmerje do oblačne elektrike enako zelo naperjeno, dokler si z vso silo ne naredita obe stranki dnška in ne sprašita draga v drago, kar je blisk.
Zdaj še le tudi vidimo, kak namen ima strelovod; ker je oster, zato se tudi na njem elektriki vedno izjednačnjeta in slabita, tako da ne vdari strela brž; in v velikih mestih skoraj nikdar ne vdari strela, ker je dosti strelovodov. Pa, če kedaj vendarle vdari, tedaj pa tndi nikamor dragam ne sme vdariti nego v strelovod. Ker je strelovod dober prevodnik elektrike, zlasti, če je zvezan v zemlji z vodo, dovede strelo v zemljo, ne da bi si ta iskala kje drngje svojo pot. Strelovod ima torej dvojno službo: i. Zabrani, da tolikokrat ne vdari; 2. pa stori, da v njega vdari, če že vdari.
Kaj je vodena strela? Pri vodeni streli ni nič vode zraven, kakor bi človek sklepal iz imena, pa tudi ognjena ni, zato je pravimo vodena, ker ne zažge. Mislimo si zopet, da si stojita elektrika v oblaku in elektrika v kakem telesu n. pr. v človeku na zemlji naproti, pripravljena, da se sprožita. Oblačna elektrika pa še dobi dragega nasprotnika v drugem oblaku in ta je bolj močen in uevaren; zato se poprime s tem. Tista elektrika pa, ki se jo nakopičila v človeku, je zdaj prosta, ker nima sovražnika; zato ne ostane več na površini človeka, temveč steče naglo v globino zemljo, in sicer tako naglo, da lahko zaduši človeka ali celo usmrti; kakega bliska ali ognja pa ni bilo na zemljo, razun bliska in groma med oblakoma na nebu; zato je človek videti kakor nepoškodovan, kakor da bi ne bil mrtev. To je vodena strela. Mesta dveh oblakov in telo na zemlji pa si lahko stojijo naproti tudi eden oblak in dva predmeta saa zemlji n. pr. človek in hiša; elektrika v hiši je bolj močna, zato tja vdari, človeka pa zadene le vodena strela; t. j. njegova elektrika šine naglo v zemljo; more pa tudi v Človek,a zadeti blisk, v hišo pa takozvana vodena strela, katera seveda hiše na zažge.
i	V7flifminA 7AVflrmj	v«	v s	v v »	e1 4—13 amiM v I.inh ifmi	i
1	Dunajska cesta 19. * v Medjatovi hiši v pritličju * Dunajska cesta 19.		1
$	i , = vsprejema: =s		Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema za-	
	1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin	varovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahke	le
	in pridelkov proti požarni škodi;	meri z vsako drugo zavarovalnico.	n
	2. zavarovanja zvonov proti poškodbi in	V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, sa proti	it
jg	3. za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na	proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.	
	Dnnaji.	Postavno vloženi nstanovnl zaklad Jamdl	s
	Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo za-	zavarovancem popolno yarnost.	
m	varovalnice ter postreže na željo tndi s preglednicami	Glavno poverjeništvo za Špod. Štajersko In Koroško pri gospodo	
	in ceniki.	Auguštlnu Weixl, Maribor.	s
$	ICdlmi domača zavarovalnica! — Svoji le svojim!		1
ms«
Dr. Frane Strelec
e. kr. notar v Gornji Radgoni
uljudno naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel dne 4. t. m.
notarsko pisarno,
kjer uraduje ob navadnih uradnih urah.
Pravo pristno vino
čisto naravno, samo iz grozdja.
Za pristnost vina jamčim in se lahko kemično preišče. Gene zmerne, od 36 do 46 kron 100 litrov. Imam tndi pravi pristni	_
tropinovec.
Pošilja se od 56 litrov naprej. Za sode prosim, naj vsak sam pošlje. Zadaja železniška postaja Ajdovščina (Kranjsko).
Se priporočam za obilno naročbo io_7 Josip Cotič, vinogradnik Vrhpolje, pošta Vipava (Kranjsko).
Svoji k svojim!	Svoji k svojim!
Prva narodna tovarna
kmetijskih in poljedelskih strojev
Jožefa Pfelfcr-ja v Hočah pri Mariboru.
Mlatilnica (Cerilica).
(Glej zraven stoječo sliko.)
S samo vzdig&jočim pokrivalom k varstvu proti nezgodi ako les ali kamen vedno v mlatilnico ne pride. Za gonitbo z roko zadostujeta 1—2 osebi. Za vitelj se kolo prestavi nižje in zadostuje 1 slabejši konj. — Rudeče medeni ležaji
imajo prednost.
Ročna mlatilnica
katera je zaradi njene trpežnosti, vsled izvrstne konstrukcije in zvestega dela skozi leta sem od g. kmetovalcev najbolj vpeljana. To z veseljem spričnje istina, da če v eno občino ena takib mlatilnic pride, so naroči v kratkem časa še več ravno takih, ker dokazujejo tudi mnoga pohvalna spričevala. — Boben mlatilnice je mahalni, kateri dostavlja mahalno kolo. Osišče je jekleno in se vrti v rudečih medenih ležajih. Boben se s stranskimi vijaki lahko prestavlja kakor je potrebno. Zobje so štirivoglati, ki izvršujejo čisto mlat. Kolesa so proti nezgodi zelo dobro zakrita. Vse te prednosti zedinjene, omogočijo, da mlatenje
lahko izvršujete 1—2 osebi.
Cena. 116 kron.	se eno leto.
Več kakor 200 spričeval od gospodov: častitih nadžupnikov, župnikov, veleposestnikov in posestnikov potrjujejo te velikanske prednosti mojih strojev.
Vitelj za enega konja v zvezi mlatilnice (cerilice)
z osjo od vitelja do mlatilnice sedem metrov v dolgosti. En srednji konj ali vol zadostuje celi dan za -gonitev mlatilnice v mlatitvi.
Jamči se eno leto.	(2)
Ta cela garnitura z navadno mlatilnico
138 gld. (276 kron),
z mlatilnico (cerilico)
145 gld. (290 kron).
Močnejši vitelj za dva konja 90 gld. (180 kron). Vitelj brez vsega lesa 20 kron ceneje.