^ it. 13 V aorici, v soboto dne 30. januvarija 1909 likaj* trikrat as teden, in sicer t torek, Četrtek in soboto' 5b 4. uri popoldne ter itene po poiti orojo»»oR ali v Gorioi na dom poHljana: .V8e leto . . .•.....15 K %............10 » Posamične številke stanejo tO vin. „SOCA''.'ma naslednje izredne priloge: Ob nošeni letu „Kajap«tpe GoriSfc«a»4?i Ura4iJtfaB$|§nif. jja, „&aftpotpo IJubljanr In kranjskih mestiaH dalje dvakrat v letu „YozBt red ielezatc, parnlfcov in poStaik tves". NaroCnino sprejema apravništvo v Gosposki uliti Štev. 7 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A GabršCok Na naroČila brez doposlaaojiaroenine se se oziramo - Oglasi in poslanice so računijo po Petit-vrslsh ce tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat >2 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje 6rke po prostoru. — — iteklame in spisi v uredniškem dolu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič Tacaj XXXIX. •Vae za narod, svobodo in napredek !< Dr. K. Lavrii, Uredništvo se nahaja v GosposVi ulioi St. 7 7 Gorioi v I. nad>t Z urednikom je mogo5-> govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJpravniStvo sena. haja v Gosposki ulioi §t. 7 v I. nadstr, n& levo v tiskarn Haročnino in oglase Je plačati !oco gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, roklamacije in druge refii, katore ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le opravniStvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče sak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soda« in »Primoraec se prodajata v Go i i v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah : Schvvarz v ' o sfc ul., Jellersitz v Nunski nI., Ter. Leban na tekališSu s. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovaiiski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarnš Lavronolo-na trgu dolla Caserma. Gorici. Audnji o naši mladini. I „Gorica" in »Primorski list" sta pisala pretekli teden o naši mladini. Jokala sta oba iarovška lista, vila sta roke ter jih dvigala proti nebu, Uš, kako strašno izprijajo »liberalci" našo mladino. Poznalo pa se je pisavi v Gregorčičevih listih, da jima ni dosti za to, kar se je zgodilo, ampak da jima je bilo vse ležeče na tem, da izkoristita dobro jima došlo dejstvo proti „ liberalcem". Poznalo se je o-liema, da bi zagrnila plašč pozabljivosti nad krivci, ako bi pripadali ti »krščanski" stranki ter oznaCila dejstvo za nekaj, kar sicer ni prav, ali se je zgodilo v volilni razburjenosti, ki odvzema dejstvu znak kaznivega pregreška. Tako hinavsko je bilo pisano vse, da se je poznalo očito za vsakogar, da si so moli roke gospodje samega veselja, da je bila izrečena v sodni dvorani obsodba, katero bi mogli izkoristiti uspešno v svoje namene. Malo jim je mar za mladino, za straukarsko izkoriščanje biljenskega slučaja jim je šlo in za nič drugega. V Biljah so „ pokopa vali" Berbuča lani ob volitvah. Radi tega je bilo obsojenih par biljenskih mladeničev pred sodnijo v Gorici v zapor po 10 dnij. Javnost je že poduceua o tem. Lani so slikali po farovskih liatili te ISerbučeve „pogrebceu za nagraree" ter se zgražali nad „agrarno" stranko. Letos pa so prisili vso krivdo »Soči" in „Primoreu". Kakor kaže! Dolg članek je napisal „ Primorski list", v katerem revež toži, kako je napadala „Soča" papeža, obrede, duhovščino, podtika jej osebne napade, potem pa : kdo se ne spominja, kako sta svoj čas pisala liberalna Usta „Soča" in »Primorec" o prof. Berbuču, kako sta mu prorokovala politični grob ter huj-skala mladino proti njemu. S papežem so začeli, končujejo z grobom in mladino. Resnica je, da „Soča" in rPrimorec" nista nikdar prorokovala Berbuču npolitfčnega groba" ter nista nikdar hujskala mladine proti njemu. Posvečeni člankar v „Prim. listu" pa potrebuje grob in mladino, da more potem pripi- - Tafofon it» 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fab5iS) tiska in zal. sati „SoČj" in „ Primorcu" krivdo za to, kar se je bilo zgodilo v lilijah. Uvod je sila dolg in zgraža se člankar v njem ter piše in piše, tako da mora misliti čitatelj: Bog ve, kaj pride. Ali pride obsodba 10 dnij, jeden jo bil pa oproščen. Čitatelj misli, da se bo glasila obsodba na mesece in leta težke ječe s posti in trdim ležiščem. Ali čitatelj ostane razočaran ter vrže proč nPrim, list", uvidevši, kako strankarsko zna izrabljati farovški list kaj takega in kako malo mu je mar v resnici za mladino; če bi mu bilo mar, potem bi pisal čisto drugače o takem slučaju ter bi ga ne izkoriščal le v klerikalne namene; potem bi ne lagal o „ liberalcih", potem bi ne obreko-val naših listov „Soče" in »Primorca". Kaj res hoče dobro mladini tisti, ki laže tako nesramno po ..Primorskem listu", da mi gonimo ljudi iz cerkve, da mi hujskamo, da smo brezverci, da je bil „pogreb" sad nauka brezvprskih listov; ki slika našo mladino po deželi za surovo, du kol ne, da ne hodi v cerkev, da pleše kot nora itd. ? Obregne se potem ob naša društva po deželi. A ha! zopet politična inuzika! Kar ni njihovo, to je vso nliberulno", brezveisko. Potem žo razumemo, zakaj tako zatiičuje našo mladino „Prim. list". Mladine ime „Priiu. list" malo na svoji strani, zato pa je goreči članek v „Prim. listu" le ••— lov na mladino, ,-Prim. list'' je pisal na dolgo, „tiorictr pa bolj na kratko. Po Gregorčičevi pameti so biljenski obsojenci — žrtve Oabrščekovih listov, bili so nabujskani, dali so se po gori ških hujskačih zapeljati k tako neprevidnemu dejanju . . . ua zatožni klopi bi morali sedeti pravzaprav hujskači Gabrščekovih listov in pa nekdo, ki bi bil lahko ves ta „pogreb" preprečil, ko bi bil hotel le z m e z i n ¦• e m ganiti. Ali ker č. g. Mezinec ni ganil s prstom, se je vršil „pogreb" — kriva sta pa na to kar naenkrat »Soča" in „ Pri ni. list". Logika rimskega dohtarja ! Ker se dotika kaplana Mezinca, moremo reči, da če bi bilo šlo po njegovem, bi ne bilo „pogreba", ker bi bil mir v Biljah. Nemir pa dela tam — k u r a t A b r a m! S sovraštvom je pregnal kaplana Mezinca v Gorico. P.iljenci so ljubili in spoštovali kaplana, ker jih je lepo učil in bil ž njimi — Abram pa je divjak, ki je odbil vse od sebe, tako da ga vse sovraži. Sovraštvo pa zasluži, ker on sam sovraži. Studilo se je ljudem, kako je preganjal Mezinca, zgražajo se nad njegovimi pridigami in nad njegovim rogoviljenjem po občini; vedno manj zahajajo v cerkev... - Če bi bil nekdo z mezincem ganil.... kje vraga pa je bil Abram ? Saj je o n cerkveni poglavar v Biljah ! Kaj je delal V Preprečil ni „pogreba", pač pa je potem pisaril po farovskih listih ter letal okoli, da so prišli Bi-Jjenci pred sodnijo. Sedaj ga imajo še bolj radi! V Biljah torej je bil tisti „pogreb". V Biljah.... zakaj ne tudi kje drugje? Ni-kjer drugodi v okolici ni bilo lani tako divje politične gonje kakor v Biljah. Noben duhovnik v goriški okolici ni tako rogovilil kakor Abram. Seveda: Abram so je hotel »kazati hvaležnega nadškofu, ki mu jo dal lepo in komodno pa dobro laro tik Gorice za rogovi-Ijenjn [io gorah; zato pa je najbolj divjal med .semi duhovniki v goriški okolici. Ali se je potem čuditi, da je bilo na to tudi ljudstvo v Biijah bolj vzburjeno kot drugodi, da je bil politični boj hujši kot drugodi, da je naraščala razburjenost ter je dalo ljudstvo izraza novolji nad usiljevanjem Berbuča, prisiljeva-njem, grožnjami s klerikalne strani s tem, da j- ko»»!o »pokopati« Berbuča ? Pritisk od kle rikalne strani, divjanje, tu je krivda, da so npokopava!i" Berbuča. Prepričani smo, da Biljencem niti na um ni prišlo, zasramovati obrede. Ko smo poročali o obsodbi, smo že rekli, da si pogreba naše katoliško ljudstvo ne more predstavljati drugače kot po katoliškem vzorcu. Abram naj bi to upošteval ter jim lahko povedal svoje mnenje doma, ne pa gnati jih pred sodnijo. „Pogreb" je bi! konec odpora prod klerikalnemu divjanju po Biljah. Kje j j iskati prvo krivdo ? Kdo je pravzaprav krivec V Če bi ne bilo v Biljah najhujšega političnega ro-goviljenja, bi najbržo tudi „pogreba" ne bilo — Primite ga torej in obsodite ga, ž njim pa tudi tiste, ki protežirajo politične razposajence v črni suknji. Kako vzgajajo klerikalci mladino in kako so jej nevarni, o tem pa pribodujie. Predaoanja „Zueze narodnih društeu" in „Drušlua slow. profesorjeu" o Gorici. V veliki dvorani hotela „pri Jelenu" se više vsak teden redna predavanja o raznih temah. Taka predavanja se vrše v vsakem večjem mestu ; Lahi imajo pri nas in v Trstu „Universita del popolo", v Ljubljani predava „ Akademija", v Gradcu, na Dunaju, v Pragi in Berlinu so prevzela ta posel razna dru štva, Posebno uspevajo taka predavanja med srednjim in delavskim slojem ter med naraščajem dijaštvom. Občinstvo čuti, da je potrebna o raznih aktualnih vprašanjih diskusija, čuti, da je treba ta vprašauja obravnavati z živo besedo, poljudno-znanstvono in kritično. Drago knjige so širšim krogom ne-pristopne, brošur je malo in te no zadoščajo. Vzgoje h kriticizmu o raznih splošnih in aktualnih vprašanjih bi rabilo posebno našo goriško občinstvo, ki je bilo dosedaj vedno navezano le ua politično polemiko in pa na razne plesne zabave ter vsled tega nima čuta za poljudna predavanja. Na širjenje kulture med nami samimi se ni dosti delalo. To pomanjkanje zanimanja za razna splošna aktualna vprašanja, to pomanjkanje vzgoje je povzročilo, da se lanska predavanja y »Čitalnici" niso obnesla, in da je letos pri predavanjih 30 d'- 60 poslušalcev, namesto da bi šlo njih število v stotine. Kar se tiče delavskega in malomeščanskega sloja, ki tvori pretežno večino Slovence- v Gorici, bi bilo želeti številnejše ude-Hžhe s te strani. Res, dokler ni ta sloj organiziran, je skoraj nemogoče, začeti s poljudnimi predavanji za najširše 3loje, ker ti niit niso vujeni, da bi se jih bilo podučevalo sistematično. Vstanavljajoča se „N. D. O." obeta tudi v tem obziru korenite odpomoči. Za sedaj pa poživljamo delavce, uslužbence in obrtnik e vseh strok ua kar največjo ude-'ežbo. Izrazilo se je že željo, da naj bi se po predavanju razvila deba ta o danem predmetu. Misel je dobro, a danes W teh razmerah neizvedljiva. Ko se občinst*< navadi zahajati Dvajset let pozneje. Nadaljevanje ===== „Treh mušketirjev4'. - Francoaki ipisal: — ALBXANDRE DUMA8. -= (D«lje.) — Saj sem vam bil rekel, gospod, in zdaj mi je neljubo, da sem tako vestno držal besedo. Ali vam morem s čim pomagati ? Chatillon migne z roko; Aramis stopi naglo s konja, ko dobi nenadoma od strani močan sunek nokdo ga je udaril z mečem, toda oklep je odbil-udarec. Aramis se naglo okrene ter prime tega novega nasprotnika za pest, ko zadonita hkratu dva klica, njegov in Athosov : -' Raoul! Mladenič spozna objednem obraz viteza d' Her-blaya in glas svojega oeeta ter vrže meč iz roke. Več jezdecev pariške armade plane sedaj na Raoula, toda Aramis ga zakrije s svojim mečem, rekoč: —• Ta je moj ujetnik ! Pojdite dalje! Athos je med tem prijel konja svojega sina za uzdo ter ga odvedei izven bitke. V tem hipu se prikaže Princ, ki je kril ChAtil-lona v drugi vrsti, ha bojišču; videlo se je njegovo bistro, orlovsko oko, in spoznali so ga po njegovih udarcih. Pri tem pogledu se jo vrgel korintski polk, ki ga koadjutor vkljub vsem svojim naporom ni mogel zopet spraviti v red, sredi med pariške čete, pohodil vse pred seboj ter drvil v divjem begu v Charenton, kjer se ni pa niti trenutek vstavil. Koadjutor, ki ga je vlekel polk s seboj, je prišel mimo gruče, ' ^r so stali Athoti, Aramis in Raoul. — A, a ! pravi Aramis, ki si ni moge) kaj, c se ne bi v svoji ljubosumnosti veselil koadjutorjtn o smole ; kot nadškof bi pač morali poznati sveto pisni: , Monseigneur. In kaj ima opraviti sveto pismo s tem, kar se mi je pripetilo ? vpraša koadjutor. — No, princ vas danes obdeluje tako kakor svoti Pavel Korinčane v prveu* Bstu. — Bežite, bežite! pravi Athos! to se lepo sliši, a tu ne sme človek pričakovati poklonov. Naprej, naprej ! ali bolje, nazaj! kajti zdi se mi močno, da je bitka za fronderje zgubljena. -- To me pač malo briga, pravi Aramis; prišel sem tu sem samo zaradi tega, da dobim Ohatillona. Dobil sem ga, in zadovoljen sem: dvoboj s Chatillo-nom, to je laskavo ! — In poleg tega še ujetnika ! pravi Athos ter pokaže na Raoula. In tri jezdeci nadaljujejo v naglem diru svojo pot. Raoul je bilo veselo vznemirjen, ko je našel svojega očeta. Jahala sta drug poleg drugega, in Raoul je držal svojo levico v Athosovi desnici. Ko so bili že daleč od bojišča, vpraša Athos mladeniča •: prijatelj? Mislim, da pa5 ni bilo tu vaše n a-sto, čo niste bili bolje oboroženi za boj. — Saj tudi nisem bil namenjen bojevati se danes, gospod. Bil sem poslan k kardinalu, in odhajal sem ravno v Rueil, ko sem videl Chatillona, kako je napadal, in me je prijela želja, da bi se mu pridružil. In tedaj mi je povedal, da me iščeta dva jezdeca pariške armade, in imenoval mi je grofa La Fere-ja. — Kaj ? Vedeli ste, da sva tukaj, in ste hoteli vendar usmrtiti svojega prijatelja, gospoda viteza? — Nisem spoznal gospoda viteza v orožju, od vrne Raoul ter zardi, a spoznati bi ga bil moral po j njegovi spretnosti in hladnokrvnosti. -• Hvala za poklon, moj mladi prijatelj, pravi .uan-.is, vid; se, kdo vas je učil olike. Toda niste li rekli, da greste v Rueil? — Da. — H kardinalu ? — Gotovo. Imam neko pismo od gospoda Princa za Nj. Eminenco. —- Treba mu ga bo pač nesti tja, pravi Athob. - O, kar se tega tiče, prosim trenutek, le nikake neumestne velikodušnosti, grof! Kaj vraga! Najina usoda, in kar je še važneje, usoda najinih prijateljev je morda v tem pismu. — Toda naš mladi prijatelj mora izpolniti svojo dolžnost, pravi Athos. —- Pred vsem, grof, ta mladenič je ujetnik, kar ste pozabiii. Kar dobiva pri njem. je najin bojni plen Sicer pa premaganci ne smejo biti izbirčni v sredstvih Dajte mi to pismo, Raoul. Raoul se je obotavljal ter pogledaval Athoaa, kot bi iskal v njegovih očeh navodila, kako naj so vede k predavanjem v ve?jem številu, ko se navadi slediti govornikovini izvajanjem, ko bo Čutilo tuintam potrebo ugovarjati, zahtevati pojasnila, vpraševati, takrat bo debata koristna in obrodi sadove. Lahko na to mislimo čez dva, * tri mesece ob dobrem obisku vseh slojev, — • danes ne. f Še nekaj. Prihodnjič predava g. dr. Dereani o seksualni higijeni. Nedvomno bo to predavanje dokaj boljše obiskano, ko poprejšnja. Ali hudo dvomim, da bo pri, tem . ¦ predavanju mnogo gospa in gospodičen. Rado se sicer čita razne romane, posebno proti S koncu, „ko se dobita", naber zu so'was geht man nicbt". Mislim pa, da bi ravno ženskemu spolu mestnih (ne „ meščanskih") slojev prav nič ne škodovalo nekaj odkritih in jasnih besed. Preveč se greši v tem oziru, posebno pri drvenju za modo ia pa pri — vzgoji otrok. Želel bi, da bi gosp. dr. Dtreani po- ; svetil temu v svojem predavanju posebno poglavje. V. K. Moll-ov Seidlitz-prašek io isa na želodcu trpeCe neprenosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi drugimi dra BtiCnimi Čistil, kroglicami in grenCtcami. Cena orig. škatlje K 2 — Ponarejanje se sodnjjsko zasleduje. Moll-ovo Franc, žganje in sol la ribanje života. — BoleCine olaJSnJoCe in okrep5ujoče sta-roznano sredstvo proti trganju in prehlajenjn vsake vrste. OriL. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOIL c. in ter. dvorai založnik, Dunaj, I. Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti, A. Gironcoli. DOPISI. Iz tolminskega okraja. Sf. LllGlji. — (O »roparskem napadu"). Posrečilo se je tukajšnjim orožnikom dognati, da „roparskega napada", o katerem se je •pisalo v javnosti, sploh ni bilo. V. L. ni bil napaden, ampak si je na rezalnem stroju po neprevidnosti odrezal kazalec na desni roki. To se je zgodilo 3. t. m. okoli 11. ure ponoči v Mikuževera hlevu. — Potnikom in tujcem se ni treba bati Sv. Lucije, ker tukaj je sploh varno in se dosedaj še ni kaj takega zgodilo pa upamo, da se tudi ne bo. Hvala orožnikom, da so razkrili oni »roparski napad". I Iz sežanskega okraja. V UkVl se bo vršila 2. febr. t. 1. otvoritev novo ustanovljene posojilnice. — V Lokvi se otvori najbrže še v tekočem letu ljudsko knjižnico. — Marljivo deluje društvo „Tabor", zavar. za govejo živino je prava dobrota za )kmeta. Iz goriške okolice. Iz Št AndfSŽS. — Kakor že znano, se čuki v Št. Andražu pridno vadijo v telovadbi, kakor tudi 'potrjuje dopisnik „ Gorice". Omenjeno je bilo že, kako so izvrstno telovadili okoli mize g. M., dokler je niso prevrnili. A huda jim je predla. Izdani so bili. Zato pa so jih poslali njih voditelji, naj v posmeh vseh ljudi postavijo mizo na prejšnje mesto, kakor se je tudi zgodilo 25. t. m. Torej g. župan se je opravičeno jezil v pondeljek na tako čukovski, počenjanje. Tudi v nedeljo ponoči so rjuli čuki po cestah. Vsi delavci in nriiatelii delavstva na Svečnico k „Jelenu". Domače vesti. Prvi stavljalni stroj v naši deželi. Danes moremo sporočiti svojim cenjenim naročnikom in čitateljem nov napredek, ki omogoči »»Soči«, da postane dnevnik, ko se zakonitim potom vredi in dovoli prosta kolportaža. — Ta teden so postavili v naši tiskarni atnerikanski stav-Ijahii stroj »Linotvpe« , ki vrste stavlja in sproti zliva. Ni več treba sitnega zlaganja posamičnih črk, marveč stavec zložno sedi za strojem, udarja lahno na tipke, kakor na pisalnem stroju, v žlebiček padajo matice črk, zvonček naznani, kdaj je vrsta polna, in lahek prijem za ročaj zadošča, da stroj v!ije pod matice polno vrsto. Ko je to v hipu končano, zgrabi poseben drog vse matice, jih dvigne in potisne v razdelilec, ki matice zopet lepo spusti vsako v poseben predalček. Med tem je stavec napolnil že novo vrsto.-— | Na tak način more narediti ena oseba za ; štiri. — Stavljalni stroj goni majhen motorček, ki dobiva električni tok iz nase domače baterije akumulatorjev. — V Trstu ima tak stavljalni stroj edino tiskarna dnevnika »Piccolo«. Zdaj je pričela na tem stroju učna doba za stavce. Glavni pogoj za dobrega stavca na »L i n o t y p e« je, da dobro razume jezik in pravopis; preveč napak ,ne sme delati, ker mora za vsak pogrešek vliti na novo celo vrsto, kar gre pa sicer hitro od rok. — Polagoma bo »Soča« stavljena cela ali vsaj večinoma na ta način. Tiskali bomo pa tudi knjige, brošure, letake itd. — in zato bomo mogli hitreje :in točneje postrezati cenjenim naročnikom in odjemalcem naše tiskarne. Zahvaljevaje o tej priliki vse svoje prijatelje, odjemnike, naročnike na dosedanji podpori, ki je omogočila tudi ta novi napredek, prosim jih, da mi ohranijo svojo prijaznost tudi v prihodnosti in me tako podpirajo v daljših vspehih v razvoju naše književnosti, obrti in trgovine. — Spisal takoj na stavljalnem stroju '* Andrej Gabrsček. U družbS 8». G. Id M. sta nabrala gg.. Toroš in Birsa pri g. Molarju K 3 32. llMOVaflJl. '— Za ministerialnega svetnika v pravosodnem ministerstvu je imenovan dosedanji sekcijski svetnik dr. Janko Bab ni k. Predavanje, katero se je vršilo preteklo soboto v dvorani „pri Jelenu", je bilo še precej dobro obiskano. Do 50 oseb je sledilp g. dr. Pucovemu predavanju o socijalnem gibanju in o teorijah od prvih začetkov do Marksa. Nadaljevanje in konec tega predavanja se bo vršilo dne 17. svečana. Dve sredi vmes izpolnita predavanji g. dr. Dereani-ja: O sek-suelni higijeni", katero predavanje je pa nar-menjeno samo za odrasle. Knjige Slovenske latice za Gorico in okolico so došle ter se dobe" pri prof. dr. Fr. Kosu v ulici Corso Verdi, št. 17, drugo nadstropje. Vos goriški planinski en t In svat se zbere v pondeljek 1. svečana 1909. v „Trg. domu". Dvorana bo ta večer spremenjena v pravo planinsko pokrajino z gorskimi velikani skupine Triglava in Mangarta. Divje pečine iA čeri, prijazna jezerca, pristni gozdovi in rož^ nate trate gotovo ogrejejo vsakega Obiskovalci za planinstvo. In kaj šele življenje v planinskih kočah. Kar tri koče bodo sprejemal« trudne potnike, plesalce in gledalce iu dajale _.! krepčila vsake vrste. Vsaka koča bo In.ela j svoje posebnosti tako koča na Kredarici, po- i tem na Čavnu in na Krnu. zadnji dve bosta prav originalni, kajti na gorah še nista postavljeni. In kaj šele planinski muzej v obliki panorama! Čudne reči se bodo videle tukaj in vendar resnične! Pod zemljo pa bo pot, | speljana v Dantejevo jamo, ki bo služila ta I večer za restavracijo. Tu nastopijo ob jednaj-stih „Trentarji" in ob polnoči BŠrameljiu. Zabave in smeha bo dovolj za cel teden. To-;! rej v pondeljek večer le vkup, le vknp planinci v hribovski in narodni noši — j to. ise. pravi ne popolnoma hribovski! Po,dkov,ani; čevlji so prepovedani. Pri planinskem plesu v „Trg. domu" v Go-, rici je na občno željo reserviranih nekaj se- < dežev na d3sni galeriji. Listki za te sedeže^ se dobijo v trgovini A. Gabrščeka (Trg. dom) . in na večer pred plesom pri blagajnici. j PHfl planinski pISS. — Dne 1. svečana' zvečer vsi v ^Trgovski dom*. To bo prire^1 ditev, kakor je nismo še doživeli v Gorici. * Sredi Gorice, pa obenem na vrhu Triglava in • daleč okoli vse, kar more doseči Človeško*-oko. Proti'zahodu tr kipi nasproti mogočna0 kupola," Mangart, s sivim Kaninom v ozadju f na jugu zazreš Km, zdi se ti izvrh Triglava pravi pritiikovec, in vendar vemo, kakšen' hrust je Krn. Pa poglej pod se — ali se ti ne zdi, da bi kar po glavi lahko štrbunknil naravnost v blejsko jezero. In še bolj dalje proti jugu, prav tam na obzorju, blišči se prav vidno morska ravan in vmes, ali se motim, niso-li to Benetke ? Prav gotovo so to Benetke, poglej le ono navpično črto, to je staroslavni stolp sv. Marka (ki se je posul že pred več leti — op. hudomušnega stavca). — Kar zamaknil se boš in gledal bi venomer — da bi le potrebni mir imel. Toda pod teboj v neposredni tvoji bližini se vrti velikanski vrtiuee, nekaj časa gledaš vanj, zavrti se ti v glavi in zavrtiš Be tudi ti. Izlili V Bohinjski Bistrico iz Gorice se vrti v torek 2. svečana 1909. Odhod iz Gorice z brzovlakom dopoldne ob 9. uri 16 min. (drž. kolodvor). Povratek iz Boh. Bistrice ob 7. uri 8 min. zvečer. Voznina je znižana. Za udeležbo se je oglasiti pri plesnem odboru v Trg. domu do nedelje (31.jan. 1909.) Odbor. Goriški listni SVlt je imel v četrtek zvečer sejo, v kateri seje spominjal župan Bom-big velike potresne katastrofe v jožni Italiji, potem pa je govoril proti vladni predlogi za ustanovitev laške juridične fakultete na Dunaju; sprejeli so resolucijo, ki zahteva laško vseučilišče na Blaški zemlji", to je v Trstu. — Glede voznih cen na električnem tramvaju se je na predlog starašine Bati-stiga določila delitev na tri dele: dva s Travnika do južnega, oziroma državnega kolodvora, tretji od gledališča do Goriščeka. Vozni listek za tak del stane 10 v; z jednega kolodvora na drugega 20 v. Kdor se vozi kolikaj čez jeden določeni del, plača 20 v. IZ ti Biki M bi kruli. — Dr. Anton Gregorčič bi rad za-se koval politični kapital iz" polemike, ki jo izziva najnovejši sodrug — dr. Turna. Pribiti moramo še enkrat, da dr. Turna že polnih 7 let ne pripada več narodno-napredni stranki. Pomagal je stranko ustanoviti v obrambo proti klerikalni samopašnosti v deželi, ali ustrajaljev njej le — dve celi leti. Ker mu stranka ni mogla dati mandata za državni zbor in I. 1902. vsaj deželnega odborništva za nadaljnih 6 let, je mož kar na kratkozbe-žal v svojo odvetniško pisarno, koval pridno tisočake iz nimbusa, ki smo mu ga bili dali, — in pa G letih je skočil na dan nov tič Feniks s socijalno-deraokratičnimi peruti. — Naša stranka obžaluje, da je imela toliko smolo s tem možem, ali ni odgovorna za kozolce, ki jih preobrača. — flSoča" pa je doslej dovoljno dokazala in po potrebi še dokaže, da dr. Turna stresa svojo novo demokratično dušo na Gabrščeka le zaradi tega, ker mu ta ni preskrbel — mandatov in da je lažnjivo vse, kar Turna danes navaja v svoje opravičevanje.. O dr. Gregorčiču treba konstatovati, da je stopil z Gabrščekom vred 1. 1889. na čelo stranki, po kateri so škof dr. M ah nič, kardinal Mas si a in vsi slovenski klerikalci istotako udrihali, kakor danes po napredni stranki. Gregorčič sam je bil: 1 i b e,r a.l e c, Luter, Dol linger, odpadnik* —Po odhodu Mahniča iz Gorice, dohodu Missije v Gorico pa se je Gregorčič ..... sppkoril za vse prejšnje liberalne grehe, „Primotski List" jm je dal odvezo, češ: da se jo dovoljno spoko-ril, da morejo imeti angeljci v nebesih veliko veselje ares. njim. Zato je moralo priti do novega razpbra v 1. 1899. — Dr. Turna je bil le zunanji povod, radi katerega je Gabršček udaril po.... »pokorjenem grešniku. Ali, kakor rečeno, dr. Turna je srečno odšel že v febru-varju 1. 1902., od tedaj je poteklo veliko vode, klerikalci so pa še več grešili, za kar terja zavedno ljudstvo (kar backi seveda niso!) odgovor od njih. Kar se pa tiče Gabrščeka, treba zopet konstatovati to: Vzemimo v roke Mah-ničev list od 1. 1880. naprej..., vse klerikalne lis# zadnjih 20 iet,... in tu bomo čitali v številki za številko eno in isto pesem: ka-koršen liberalec in antikrist je bil 1. IS89., tak je še danes. Vedno ista pesem, iste udri-harije! — To je dokaz, da je Gabršček vseh I 20 let narodnega dela v Gorici vedno isti. In to mu je v čast, kakor je fikfakovstvo Gregoifčiča , in Turne obema le v sramoto. Pika. »Slovansko bralno In podpornoldruštio" v Gorici vabi vse delavce m prijatelje delavstva, da se udeleže koncerta in plesne zabave v obi-lem številu. N.ih če n a j ne m a nj k a in vsak naj agitifa med svojimi znanci In prijatelji, da pripelje s seboj še tovariša; — Glede obleke zadostuje, da je praznična in čista. Nihče naj se ne izgovarja: ni-nam nove obleke. Z ozirom na blag namen, ker je društvo prepotrebno za naše delavce, ki jim preskrbuje ob času bolezni podporo in zdravila, je pričakovati, da poseti tudi naše raz-umništvo to veselico. Kostna nč ne jazi dr. Gnjorfilča tako, kakor očitanje njegove zveze s Pajerjem. V zadnjem času je bila zveza tako očita, da jo je obsodil nadškof, obsodil jo je ^Slovenec'', z „novo-strujarji" pa se je dr. Gregorčič kar naravnost skregal radi te zveze ter jih ozmerjal s ! „politiškimi otročaji". Zveza je že stara. Di-. tira od 15. decembra 1900. Takrat se je do-{ menil dr. Gregorčič s Pajerjem radi državno-zborske volitve v peti kuriji. Na slovenski strani je propadel dr. Gregorčič, zato so mo-I rali pomagati furlanski glasovi. In pomagali so. Pajer je molčal in delal, V Furlaniji je pa pripravil število, ki je zadoščalo, da jo bil iz- voljen dr.' Gregorčič. Ko se je dognalo pri ožji volitvi, da so Furlani zopet glasovali za Gregorčiča, so Mir razni liberalni Lahi v Gorici razjarjeni in hoteli so paralizirati -Ustih 21 glasov »furlanski h izdajalcev". Ali niso smeli. Dr. Pajer je bil na licu mesta do 6.: zvečer, dokler se je vršila volitev in nadzoroval je, da ne gre nikdo volit. Ko so le silili vanj, jim je zagrozil, da se «emn odpove, ako gredo volit. Pajerjev vpliv je bil takrat še tako velik, da so se mu udano pokorili. Pozneje so izvedeli, kako in kaj in hvaHli so Pajerja, daje znal tako mnogo storiti za Lahe pri volitvi v pati kuriji v boju med slovenskima kandidatoma! Sedaj pa vprašamo: kje je tisti, ki bo verjel, da je dr. Pajer iz same ljubezni 4o dr. Gregorčiča branil liberalnim Lahom iti volit, ki so hoteli, da se Lahi ne vmešavajo v ožjo volitev, ter da je iz same ljubezni do njega naročil potrebne glasove v Furlauiji'/.—-, Nihče tega ne verjame, pač pa verjame vsakdo rad'-" to, da seje Pajer boril za Gregorčiea -zate- ! gadel, k«r se mu je podvrgel ter mn pusti! prosto roko v deželni hiši. Samo za to, da je dobil mandat, je opustil Gregorčič slehern boj, dasi je bil potreben najostrejši z ošabno kško večino v deželni hiši. Boj zr naše pravice, boj za dobrobit ljudstva je opustil, samo da seje svetil on kot državni poslanec. Os6bna glorija in korist stoji pri njem više od koristi za ljudstvo. Še nikdo ni tako grešil nad goriškimi Slovenci, še nikdo nam ni zadal takih udarcev in ran kakor Gregorčič ob -volitvi"v 5. kurij i, ko se je z v ezal' s Pajerjem.— Sedaj ko piše tiste ;, opazke" po „Go-rici", bi se jako rad iznebil zveze s Pajerjem. Pa zaman ves trud. Tudi ne pomaga nič far-barija, da je Gabršček iskal kompromis z liberalnimi Lahi. Pa če bi bilo tudi to res —¦ kompromis je vendar čisto nekaj dru• g"-« kot pa z v e z a. — Da se je na dan ožje volitve od napredne strani poprašalo pri Lenassiju, kjer je komandiral Pajer, kaj du nameravajo liberalni Lahi, to je čisto uaravno in umevno. Pogajal pa se ni nikdo, tudi bi ! bilo to naravnost nemogoče, ker je bil Pajer tam zato, da omogoči :zv • lite v Gregorčiča, kakor sta bila domenjena. Dosti! .v ' ,^n/ Kaki doljo bo ii trajali zviza Pajar-Brigorčlč ? — Povedali smo že parkrat, da je bila zveza med Gregorčičem in Pajerjem sklenjena za toliko časa, dokler ostaneta v deželnem zboru. Ni veljala le za minulo deželnozborsko dobo, ampak določeno je bilo, da se raztegne tudi na novi deželni zbor, ako prideta zopet vanj. Ker sta prišla, velja zveza naprej. No, videli smo jo pač dovolj jasno. — Da je bila ta zveza tako sklenjena, to vemo mi iz ust visoke politične osebe. — Zvezo se da uničiti le, če se pozen« oba viteza izdeželnega z bora. Kako je ta zveza škodljiva goriškim Slovencem, v«3 pač vsak razsoden Človek. Zato morajo vedeti volilci v gorah, kaj je njih dolžnost pri event. novih dežel nozborskih volitvah ! Pripravljalni odbor N. D, 0. sklicuje zaupen shod, ki se bo vršil v nedeljo dne 31. t. m. točno ob 3 7» pop. v gostilni pri Gorjancu na Kornu. Družinski večtr slov. obrtnikov In trgoveiv bo v soboto 30. t. m. „pri jelenu" zvečer ob 81/;, s sodelovanjem vojaške godbe. Od vtllkiga plesi Soriški Slovanska Mladim nas loči le še teden. V tolažbo bodi povedano to vsem nestrpnežem, ki. komaj čakajo, da jim bo dano vsaj za en večer zleteti na drug boljši del vsemirja, kjer''srečnejša'bilja'" uživajo točasno čarobno poletno podnebje sredi duhtečih cvetk in bujnega sadnega drevja. Tja bomo črez teden preneseni mi vsi, ki ae udeležimo mladinskega plesa. In bogda ne bo nas malo ! Vse, kar leze in grede, s.e pripravlja v to obljubljeno deželo. Z rožami nam bo pot postlana in vile nas sprejmejo v svoje kraljestvo. Kraljestvo vil — dežela fantazije, pravijo. Da! ali črez teden v tako kraljestvo resnično pridemo in tam ostanemo, dokler nas rajske gostiteljice s svojim božansko-gracijoznim ali vendar krutim „Lahko noč" ne zdramijo iz predivnih sanj in nam navadnim Zemljanom povejo, da spadamo za zdaj prav za prav še v mrzlo zimo in da si večno poletje moramo še-le zaslužiti 1 Skušali bomo seveda in v ta namen na svidenje!. MliS In KSlS »SSSitvt je naprodaj v Baši Vi- ure od Kobdilja, 10 m do državne ceste. Cena 4000 K. Obrniti seje na: Rihard Orel, Kaša, p. Du to vije. Ni državnem kolodvoru v Sorlci odganjajo slovenske delavce prav sistematično. Sedaj jih je Slo preč. 12 največ radi .nekega nemškega delavca, ki je im^l- pred drugimi, dasi bi bil moral biti jednak, prednost, da je delal opoldne l/s ure mauj kot drugi iu tudi zvečar \U ure manj. Slovenci morajo trpeti«seveda najrazličnejše nagajiyosti. Zanalašč jim otežko čujejo delo^da jih le tako proč. spravljajo ter nadomeščajo z Nemci. Alt ni ni^jeff^oke ^fav vice, ki bi vstavila preganjanje slov. delavcev na državnem kolodvoru v Gorici? TuntVI Okrožnici. (Iz Gorice). »Danes ja*| spustil dr. Turna v svet okrožnico, v kateri vabi soc« demokrate" na^žaupni "Bhod 7. febr. ter svari pred vstopom v N. D. O. Tuma gc-vori o terorizmu ter imenuje N. D. O. odvisno od delodajalcev. S tem sploh strašijo okoli soc. demokratični agitatorji. Resnica pa je, da N. I). O, ne bo nikakor ne odvisna od delodajalcev, ampak 8 a m o s t c j n a delavska orgaoiaadp,i, «aven pa tudi narodna, kar soc. dem, ni. Razume se. pa samo 4)b sebi> d«'je prosto delodajalcu vzeti v službo soc. demokrata ali delavca, M je pri ,N. O. O. To je in ho. Lažje, da bi morali idefovci prodati svobodo svojega glasu in svoje vesti z izdajstvom lastnih interesov, ako. vstopijo v N. D. O. Kakšna je N. D. O., se vidi v Trstu, Tako ho tudi v Gorici. Zato je mesto za našega slov, delavca le v N. D. O. Dr. Tuma razlaga lepo, kako so sodrugi ječali po ječah, umirali na barikadah ter se borili za svobodo itd. Kaj dr. Tarna to pravi? Kad bi ujel mož zase nekaj zaslug drugih: Kje pa je bil on V Oq je Ječal" v svoji pisarni, ko je nabiral tistih 1OO.O0O, on je zavračal Kopača in mu razbijal shode; takrat ni nič vedel o delavski moči. V dež. zboru je molčal o splošni volilni praviei. — V Gorici doslej ui bilo za slov. delavca dobre orga-. uizacije. Taka naj mu bo N. D. O. Te,se oklenite naši narodno Čuteči delavci! Dr. Turno je strah pred N. D. O., zato sku$a odvrniti delavce od nje. Ali zapustijo naj njega, ki je fikfakovec, danes liberalec, jutri klerikalec, pojutrišnjem rdečkar;, kdo ve, kaj Se bo. Dr. Tuma je nevaren človek, ki hujska delavce ter vstvarja nepotrebna nasprotja. On ue bo trpel nobene ^ode,, ker sedi aa 100.000; če bi trpel delavec, mu pa tudi nič ne bo dal. Si- \ cer pa Še posvetimo temu „tajnikua dež. org. soc. d: str., kateremu se tako cedijo sline po dr. Rvbarevem inmdatu v tržaški 0'to'ici". KdO podi llttdl b Cirkfl ? — Poročajo nam iz Podgore, da je imel nune Golob v nedeljo tako pridigo, ila so se ljudje zgražali Zmerjal je moške s smrkovci, dekleta s smrkovkami ter govoril tako, da je marsikdo sklenil, da ne pojde več k njegovim pridigam. — Kadar ue bo ljudij v cerkvi, bo kriva temu pa — nSoča\ »Koncil! fiJlS" je čutil potrebo učiti nas doslednosti. Pravi, da „Sočau napoveduje boj vsemu, kar je italijanskega, sama pa priob-čuje oglas italijanskega podanika, ki je zagrizen sovražnik Slovencev, ki kaže ostenta-tivno svoje italijanstvo; trdi, da ga v uprav-niStvu „Sočett dobro poznajo. — Nato odgovarjamo, da onega, katerega misli „K. gl.", ne poznamo kot takega, kakoršnega ga nam slika in prav nič ne vemo o tem, kar mu predbaciva, vemo pa, da je bil dober pevec "v Solkanski Čitalnici. Nauk o doslednosti usj spravi „K. glas" lepo zase, ga bo še krvavo potreboval. Omilili trtftkaiitV je izreklo namestništvo zahvalo za udanostno izjavo, katero je predložilo društvo cesarju povodom 60-letnice. Predsednik društva g. Schwarz je odpotoval na Dunaj, da prisostvuje občnemu zboru trafikantov, i SkOBČal J| svojo klobaso v „Del. listu" : gospod dr. Tuma. Na koncu je strašno hud j in visok. S porotniki preti A. Gabrščeku in pa s „tako nizkim" politikom noče izgubljati ? časa. Doslej se je motil te* izgubljal ča^ž* nekaj mesecev s tem »nizkim politikom". Sedaj „nočeu več — ker ga je uredništvo »Del. lista" sito! j Izpted tlMjI. — 73-letni Furlan Josip j Brumat je kljub svoji starosti še jako hud j mož. Brumat se nahaja v tukajšnji mestni hi- j ralnici. Piko je imel na nekega Josipa Pit- 1 teri, s katerim sta se zopet sprla ter ga je j Brumat težko ranil; 3 rane mu je zadal. Sod- i nija je obsodila Brumata na 3 mesece ječe in I dvakrat bo ležal na trdem. Skoro bo slabše i nego v hiralnici I ¦ Težke telesne poškodbe so bili obtoženi i 2l4etn| Wi. Podbršček, 21-Ietni Josip Kode- Ija in 24-Ietni Iv., Gabršček, vsi iz Deskel, češ, da so pretepli M. Borštnika in Jos. Hu-mar, ker niso dobili za pijačo ob neki poroki. Prvi je obsojen na 4 mesece ječe z jednim postom in trdim ležiščem vsak mesec, tretji pa na 3 mesece ječe tudi s postom in trdim ležiščem; drugi je oproščen. Radi tatvine je bi! klican pred sodnike 20-letni Juraj Rajniš iz ZaprešiČa. Obdolžen Jerbl!,~tte je tffttftdel Jos. Vodopivcu iofj K. Sodnija mu je prisodila 2 meseca težke ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec. Dne 2. dec. so obhajali v Devetakovi gostilni v Sovodnjah cesarjev jubilej. Navzoč je bil tudf 23-letni Lah iz kraljestva E. An-dreinijn nekaj drugih njegovih tovarišev. Ta Lah je bil obdolžen, da je klical takrat, ko so Slovenci klicali „žiyio nas cesar!" — „ev-viva r Italie t Evviva Garibaldi!" Pred sod-nijo je bil oproščen, ker sodniki niso dobili pravih vzrokov za obsodbo. 2Ž-letni Mihael Oufarin in 20 letni Jos! Pavlin, dva vila''ngorizianatf^ sta pbkradlaveč kokošlj in zajčkov. Dobro sta se. imela, nekaj Časa, ali kmalu sta prišla v roke pravici, ki jih je postavila pred. sodnike, kateri so jima prisodili: Čufarinu 3 mesece ječe, Pavlinu pa 2, pa, brez kokoSij in zajčkov. > Atttirtll 86 nekega mladega Človeka v hotelu Union, ker se je delal, da spi, hotel pa je najbrže kaj pokrasti. Pravi, da se piše K. Godnik ter da je z Gorjanskega. Ker Je V torek pmzftlk, izide prihodnja številka „Soče" v četrtek dnti 4. febr. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Glroncoli-Gliubich. V" teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 31. t. m. do 7. febr. Zveza narodnih društev. nih froškov, ta prispevek bode pa iztirijiv Šef e,' ko bode celo ali pa določen del dogotov-lj4n. (Prispevke v naturalijah bodo morali adjacenti dajati po potrebi pa tudi že prej.) Dosedaj je država prispevala k večjemu po 50%, od adjacentov se je pa smelo zahtevati dd 30°/0 od vseh stroškov. Za regulacijo re k in potokov, za zgradbo ribnikov v varstvo zemljiške posesti proti "opustošenju po vodovju se bode smelo dovoliti iz melioracijskega zaklada prispevek v višini 40°/0 vseh po poljedelskem ministerstvu odobrenih troškov, do-fcim-ne bode smel prispevek adjacentov presegati 30% ter se bode ostalo pokrilo iz deželnih sredstev. Ta državni prispevek iz melioracijskega zaklada se bode pa smel povišati Judi na 50% v slučajih, ko bode treba na neškodljiv način odpeljati gorske lijake, ne da? bi bilo treba posebnega- zajezovanja hudournikov, ali ko bo treba urejevati podzemeljske reke, ali pa v onih slučajih, ko bode dež sla začasno iz svojega pokrivala tudi na adjacente odpadajoče troške, ki pa ne smejo nikdar presegati 20%, do dogotovitve celega podjetja ali določenega dela. Dosedaj' sta plačevali država in dežela za varnostne zgradbe v obrambo zemljišč preti opustošenju po vodovju kakor: pretrganje bregov, naplavljenje in prepravljenje, vsaka po 30% dočim so nosili, lokalni interesenti ostalih 40% sami. (Konec prih.) Milo v korist družbe sv. Cirila in Metoda izdeluje in prodaja naša »Goriška tovarna mila« vsled posebne pogodbe z vodstvom družbe v Ljubljani. — Milo je docela* enako »Schiclitu«; na jedni strani sti podobi sv. C. in M., na drugi pa je - koza s sol n c eni, posebna znamka naše tovarne. — Milo je izhorne kakovosti in cena konkurenčna. Zahtevajte povsod: milo družbe s v. (J. in M. Bralno In pevsko društvo v Cfslflih priredi dne 7. februarja svojo veselico s petjem, godbo in igro. — Vspored prihodnjič. Veselici M Slipu, katero priredi tamošnje Bralno in pevsko društvo, se bo vrlila v torek, dne 2. febr. z že objavljenim vsporedom. VlSlIlM V Št. AntJreŽU. — Dne 14. svečana priredi ,,Bralno in pevsko društvo" v Št. Aii-drežu svojo običajno ptedpustno veselico. — Vspored se objavi pravočasno. »Bralno in piv. draitio" v Pedbrdu bo, imelo . 2. februarja ob 7. uri zvečer veselico v restavraciji Stravs s sledečem vsporedom: 1. Mešan zbor: „Planinska roža" ; 2. Moški zbor: „ČolniČku" ; 3. Burka: „Bucek v strahu" ; 5. Mešan zbor: „Venček" ; 6. Moški zbor: „Lepi I Jorij": 7. šaljivo srečkanje"; 8. Ples. Pri plesu igra godba iz Prvačine. Vstopnina: sedeži 80 h, stojišča 40 h; k plesu za člane 1 K, za nečlane 1 K 40 vin. Ker je namenjen čisti dohodek za društveno knjižnico, vabi k obilni udeležbi — odbor. Narodna Čitalnici pri Sv. Luciji vabi na pie- j sni venček, katerega priredi v nedeljo dne 7, ; februvarja 1909. ob 8. uri zvečer v dvorani g. Ant. Mikuž-a. Svira oddelek voj. godbe c. in kr. pešp. št. 47. Vstopnina: za člane 1 K, j nečlane 2 K, ženske proste. Vstop dovoljen le vabljenim. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Bralno dM$tfO V SelU bo imelo svoj redni letni občni zbor na Svečnico dne 2. febr. t. 1. ob ,.3'/- pop. Za slučaj nezadostnega števila udov ob tem času bo drugi občni zbor ob 4 Ve ne glede na število navzočih. Mlekarski Zldruge aa Ogrskem. Leta 1897. je bilo na Ogrskem vsega skupaj samo 34 mlekarskih zadrug, a po 10 letih, t. j. 1. 1907. bilo jih je že 622 s 59.000 člani, ki so imeli 98.0p0 krav, od katerih se je tem zadrugam prodalo 80 milijonov Uttov mleka, da ga predelajo. Iz tega mleka se je dobilo 21/, milijona kilogramov mleka. Skupni prejemki vseh mlekarskih zadrug so znašali tega leta 9,452.054 kron. Um goveje živin« Iz Hrvatske. — Iz Hrvatske in Slavonije se je izvozilo leta 1907. goveje živine 137.492 glav v vrednosti K 38.346.0(0. ^Trgovsko-obrlne in gospodih vesti. . Noveli k felijericljskenu zatonu. - Avstrijski kmetje smejo niti s svojimi dolgoletnimi prizadevanji o zboljšanju in spopolnitvi melioracijskega zakona od 30. junija 1884. 1. zadovoljni. Zboljšanja, zasigurana v noveli, obstoje v glavnem v tera-le: Državni melioracijski zaklad bode dobival v bodoče po 8 milijonov kron na leto iz državnih dohodkov. Državni prispevek je znašal s počefcka po 1 mil. kron na leto ter je bil 1902. 1. povišan na 4 mil. — Za zajezovanje hudournikov in za uravnavo podzemeljskih rek se bode moglo" dovoliti v bodoče iz melijora-cijskega zaklada v najvišji odmeri po 70% od vseh po poljedelskem ministerstvu v to svrho odobrenih troškov pod pogojem,, da prevzame ostalih 30% dežela. Adjacentbm t. j. okrajem, občinam ali vodnim zadrugam se ne bode smelo na temelju zakonov, katere bodo v tem oziru deželni 2bori sprejeli, naložiti višjih prispevkov ko 15% od odobrenih skup- Na Balkanu. Iz Belgrada poročajo, da je ministerski svet sklenil, da se da Črnigori zopet 1 milijon K za vzdrževanje vojske. — Angleški poslanik je opozoril baje kralja Petra ponovno, da naj Srbija neha z oboroževanjem ter naj nikar ne misli na vojno, ker je gotovo, da bi Srbija propadla ter izgubila samostojnost. Francoski listi tudi odsvetujejo boj. — Srbski zunanji minister Milovanovič je izjavil nekaterim poslancem, da Srbija ne popusti nič od svojih zahtev glede aneksije Bosne In Hercegovino. Del rezervistov je zopet- poklican pod orožje. — Srbiji nasprotni listi poročajo, da je stanje srbske vlade in kralja jako težko ; v blagajnah da ni denarja, vojsko pa trpi mraz, ker da je preslabo oblečena in lačna. Kralj bi rad poslal vojake domov, pa se boji ljudstva. — Govori se o sporazumu med Turčijo in Bolgarijo. Turčija se zadovolji z odškodnino 100 milijonov levov; hoče tudi mali košček teritorija, kjer so turške vasi, ali iz $rategičnih razlogov st bo Bolgarija najbrže motivila odstopiU ta kovček. — Turčija pride do denarja. Vedno se jej očita, da nima nič denarja. Če jej da sedaj Bolgarija lepo odškodnino, potem pa še Avstrija 54 milijonov, tO bo denarja na Turškem kot peska!" Jezikovni predlogi pride v poslansko zbornico prihodnjo sredo. Iz Odsekov. — V p r o r a č u n s k e m odseku je posl. Korošec izrekel željo, da se razširi ureditev jezikovnega vprašanja tudi na jug. Zahteval je reformo v poročevanju v inozemstvo. — V aneksijskem odseku je ministerski predsednik razlagal državnopravai pomen predloge ter podal načrt o bodoči ustavi Bosne in Hercegovine. Kekel je, da bojkotno gibanje v Turčiji kmalu preneha. Laški pravni fakulteta v Avstriji in iaška vlada. — Avstro-ogrski veleposlanik grof Lutzow je baje v imenu avstr. ministerstva izjavil Tittoniju, da vlada izpolni želje Lahov ter ustanovi laško pravno fakulteto v mestu s pretežno laško večino. Razni listi poročajo o zagotovilu od avstrijske strani, da se reši laško vseučiliško vprašanje po željah Lahov. — Od druge strani se to dementuje. Slovenski vlsekoiolcl na Dunaju so imeli 28. t. m. shod, na kateri je prišlo tudi več poslancev. Sprejeli so resolucijo, v kateri se protestuje proti rešitvi laškega visokošolskega vprašanja, ne da bi se istočasno rešilo slov. vseuč. vprašanje. Zahtevalo se je ustanovitev sloj. pravne fakultete v Ljubljani. Slov. poslancem se naroča, usj zadržujejo ustanovitev laške pravne fakultete, dokler se ne izpolni slov. zahteva. UM V TrentlOU se izrekajo za laško pravno fakulteto na";;Dunaju, češ, boljše nekaj kot pa nič. Za »Trieste o nulla* se torej kar nič ne ogrevajo. Najbrže se udaja VBi laški poslanci — ali odprto je še vprašanje, če pa . poslanska zbornica sprejme predlogo o laškif fakulteti na Dunaju. Noti predsednik tržaškega „l.loydau postane baje res bivši železniški minister dr. Der-schatta, znani šlovanožre. Nimcl V Bosni predložijo nneksijskemu odseku peticijo, v kateri zahtevajo, da se usta-nove za nje nemške šole ter da morajo obla sti uradovati ž njimi po nemško. Za deželni zber zahtevajo G mandatov! Koliko |e stila okupacija ? — Za okupacijo Bosne in Hercegovine je potrosila Avstro-Ogrska K 628.252.942.45; od tega je •plačala Avstrija K 428.336.925-01 ; .ogrsko hrvatska polovica K 109.916.017-44 v. V Pragi preti vlada zopet z obsednimi stanjem, ako bi se jutri ponovile demonstracije proti „bumlutt nemških buršev. Obravnavi proti srbskim „vete!idajalcam" v Zagrebu prične 20. febr. Trajala bo najmanj 40 dnij. Samo za čitanje obtožnice se utegne porabiti 4 dni. Politični pregled. Poslanska Zbornici. — Posl. Erb je predlagal nujno, naj vlada takoj predloži načrt glede ureditve jezikovnih razmer na Češkem. Conci zahteva prvo čitanje predloge o laški pravni fakulteti. Zbornica je nadaljevala razpravo o nujnih predlogih glede nar. razmer na Češkem. .»Slovanski centnim* v parlamentu se je konstituiral. Nova skupina šteje: Jugoslovansko zvezo, češko-kmtoliške uacionake in Staro-Maloruse. V predsedstvu so: Ivčevič, Šuster-šič, Hurban. V nonetleiiek l. febr. na planinski ples! Razne vesti. Pri »Hi?! t trgovske In obrtno zbornico na Kranjskem so>i ohranili klerikalci le kategorijo male obrti, izgubili pa kategorijo male trgovine ter v drugih propadli. Naprednjaki so napredovali. V veleindustriji so volili klerikalci z Nemci ter omogočili izvolitev nemškega kandi da t a. Tako malo dnij je šele po 20. sept, pa že gredo klerikalci roko v roki, z Nemci. Sramota! KOVI PansIOVI opereta. — V kratkem vpri-zore v Zagrebu novo Parmovo opereto „ Venerin V-.n". Glavno ulogo bo igrala gospa Irma Polakova. — Parmovo »Ksenijo" upri-zore v Raimund-gledališču na Dunaju. Tovarni blClkljev in avtomobilov Puch v Gradcu je pogorela. Srbski kralj Peter je kupil baje posestvo Tnal pri Gradcu. Vsesltiinskl ženski kongres se ima vršiti letos in sicer v Krakovu. Misel za tak kongres je sprožilo poljsko žensko društvo v Varšavi V Trstu se je zastrupil 53 letni Ant. Strazzolini, in sicer vsled anonimnega pisma, v katerem j«1 bilo rečeno, da mu je žena nezvesta. V trŽSŠkl javni bolnišnici se nahaja sedaj 1900-bolnikov. Občni zbor jestvlnfiarjev v Trslu v sredo je bil zopet buren. Udeležba je bila velika. Predsednik je govoril ie laško, Slovenci so protestirali. Pri dnevnem redu so glasovali Ldhi in slov. renegati za predloge odborov. Posebno sta bila glasna Musič (Bric) in neki L o k a r, slov. renegata. Zbor je bil zaključen, ker so Lahi in renegati tako divjali, da ni bilo mogoče zborovati. Učenec krepak, star 14—15 let zmožen obeh deželnih jezikov, se sprejme v boljšo prodajalno delikates in špecerijskega blaga. Ponudbe na uprav. „So6e". Fi«*in/- Qllir sl0' zidarsl(i rai,jster 1 rClIIL DIIIL v gorici, la lacello št. 16. ^pvejetna ^saHo^sttja zidarska dela. tf§et)e ztiKFi)e. Delniška pivovarna Lsaški trg išče za svojo zalogo v Gorici in okolico dobrega zalagatelja. Pogoji po dogovoru. Ponudbe so nasloviti na pivovarno v Laškem trgu, Štajersko. _____ Samo govori'. se imenuje najnovejša, pravkar izšla knjiga ©tona Supančiča. Dobi se v vseh boljših knjigarnah broš. za 3 K, vezana za 4 K. ihnbit trprtB Me || Jfertheimer" v Pragi zmožen slovenskega, srbsko-hrvaškega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter nekoliko češkega, išče primerne službe. Ponudbe j*» pošiljati na naše upravništvo. Isto daje tudi potrebna pojasnila. Išče se 2 sobi z opremo (pohištvom) v najem takoj, ali pa v teku meseca tebruvarja. Več pove tvrdka Pregrad S Černelič. ¦ Lekarna Crlstofolettl j ˇ v Gorici. ^ I ŽELODČNE KAPLJICE | z znamko sv. Antona Padovanskega. J Zdravilna moč tea kapljic je neprekosljivo — Te kapljice vredijh redno prenavljanje, ^ ULPK§g|LL&l/ če se jih d cakrat na dan • Y$ffirlfSi^r P° Jedn0 ž,ičic0 P°P*e-Okrepe pokvarjeni ;e-lodec, store, da zg^e ^ (Varstvena znamka). y kratlCGnj Č8SU 0B10- J tica in životna lenost (mrtvoct). Te J kapljice tudi store, da človek raji je. ¦ Cena steklenici 60 vin. J. Medved odstopi 5°|0 svojega skupička od !§. Jan. k 15. Isbr. ItiuS. v prid ponesrečenim v Kalabriji in Siciliji. ¦ Irisiofuleiiijeva pijača iz kine ? in t7o!a79 najboljši pripomoček pri f 111 ZcloM, zdravljenju s trskinim oljem. S Ena steklenica st*ne 1 krono 60 vin. Cenjenim odjemalcem v Gorici in na deželi pšenično moko Vlastelinski valjčni mlin v Nuštro (SLAVONIJA), katera prekaša v donašanju in v dobroti vse moke in je nedosegljiva, kar priznajo vsi oni, ki so jo dosedaj poskusili. Zastopnik za Gorico in okolico Josip Rlarmolja, Miren pri Gorici zalagate!] deželnih pridelkov in kolonijalnega blaga. 1200 lepo zarobljenih I.a rjuh brez šiva širina 15,/, dolžina 2 m 25 cm ; zajamčeno pristno platno, tkano iz platnenih niti najboljše vrste; primerno platjio za najfinejšo balo. Razpošiljalo se bode radi opustitve te stroke po == 2 kFoni 80 vinarjev komad. === Pošiija se najmanj <> komadov — proti povzetju. Cenjenim odjemalcem naznanjam, da sem odbral po inventuri nad 100 0 metrov ostankov rumburškega platna. Platno je najboljše vrste, beljeno na solneu ter brez hib. — Dolžina ostankov od 6—12 mtr. do 10 vin.; izbrani ostanki od 12—18 mtr. po 55 vin. mtr. Za trpežnost platna se jamči. — Razpošilja se proti povzetju, omot 5 kg (približno 40 45 mtr.) dokler traja zaloga. Pozor! Za neugajajoee se vrne denar, torej je izključena vsaka škoda. S. STE IN, tkalnica platna NACHOD - ČEŠKO. A. vd. Beri ni Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste sjtaljšifi tvrdk iz Istre, Dalmacije Meifelte, Sari in Niče 8 prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron '96, 104, H2, 1-20, 1-28, 1-36, 1'44, 160, 1*80, 2"-, 2'40, za luči po 72 fin. ------- Na debelo eene ugodne.------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -------_--------- mi|a in SveS.------------------ Cene zmerne. Le v Gorici +M M. f erflija 11. H]. Gdl, trst Corso 4- SpeCljalna tvrdka gumijastih predmetov. Cevi ; za vodo, vino. pivo itd. Irigatorji, gumijaste vloge za posteljo, nepremočljivo blago K 4—, blazine iz gumija za bolaike, brizgalnice za klistiranje od 60 vin. više. Kopalne bajne in irigatorji pripravni za potovanje. Gumijaste okovi za berglje. Higenifne umivalrie gobe iz gumija, zelo trpežne. Bldeji. HigeniCni predmeti. Predmeti za bolnike. Termometri za bolnike. kopeli in sobni termometri. — Kompletni irigatorji od K 250 više'. — Brizgalnice za nos, ušesa in oči. Prsne kopeli za nos. — Nočne posode tudi za bolnike. — Aparat za bolaike, kateri moCijo. — Nosi se na životu. t— Aparati za steriliziranjo mleka za otroke. - ŽakljiCi za led. — Prianitz-obkladki. — Billrot, & Mossetig - bat"st. Ktrnrjični predmeti. Pravat-brizgainice, berglje. aparati za inhaliranje, vata dr. Brunsa lU kg 80 vin., v/2 kg K 1*50, i kg K 3' -. — Preveze za otroke. Flanela. — Preveze za krčne žile. Ortopedica: predmeti. Nogovice iz elastik? za krCne žile. Klini pasovi. —• Preveze za živet — OrtopediCni moderči (Geradehalter), naramnice in podveze za nogovice. Dišave 2a mila, tu - in inozemstva. Toaletni predmeti. - sčetke za zobe in za obleke, glavniki, ogledala itd. — Razpraševalci za diSave. D.žni plašči pristno angleSki, garantirano ncpremoCljivo blago za gospode in dame gotovi in po meri od 35 K viSe.. Cene brez konkurence! Dlabolo - igre. Dlabo o - igre. Pozor f pri nakupovanju šivalnih strojev !# Denar, kateri se izda za šivalni stroj slabše vrste je izgubljen. Zatorej izbirajte pri nakupu šivalnih strojev blago najboljše vrste. — Najboljše stroje izdeluje tovarna Pfaff v Kaiserlautern. Ako kupite stroj s to znamsko ste lahko zagotovljeni, da niste zavrgli svojega denarja, marveč plodonosno naložili. --V zalogi imam še druge različne šivalne stroje, dvokolesa in stroje za kmetijstvo. Jos. Dekbva, trgovec, Gorica nI. Eanicipio št. 1. edko zastopstvo. Miloa jri belem zajcn" v BoriGi, lunska ulica 11 je preskrbljena z izvrstnimi hrfskiinf in furlanskimi vini, <<".* kraškim teranom. Izborna kuhinja. — f7cti<> ssiuern C Na razpolago so tudi hlevi za konje in živino. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča ?ani 3eseneg. Naznanilo. Na razna vprašanju slav- nega občinstva si dovoljujem naznaniti, tla se toči pravo plzensko pivo pra/.droj« v Gorici v lioteljukih restiivnicijuli, in sicer: v hotelu.....Pri pošti ......"Union* • . . Pri zlatem Jelenu« •..... Tri krone ter da ga oddajam na debelo iz zaloge v sodčkih po 100. 50 in 25 litrov. Priporočam se z odličnim spoštovanjem A. I. Pečenko, zalagatelj za GOriško-GradlSčunsko v Gorici, tek. Josipa Verdi 2