277. številka
Ljubljana, v ponedeljek 3. decembra.
XVI. leto, 1883.
Ishaja vsak dan iferer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti piejenaan za avstrijsko-ogerske dežele za vs»e leto 1<5 gld., na pol leta m gld., za Četrt leta 4 gld., %a J de;, mesec 1 gld. tO kr. — 2*a izubijano brez pošiljanja na dom za vse leto II gld., za četrt leta 3 gld. ao kr., na loeu raeser 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raflnna se po
10 kr. za mesec, po 80 kr. safiatrl leta. -  Za tuje dežele toliko več, kolib.r poštnina J.naaa. Za oznanila plaCuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se i!-;tkrat. in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska Hopisi naj se »zvole frankirati.      ilokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljnbljaai v r>uua Kolmacta hiSi „Oledalifika tdolba". 0 pravništva naj te blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, cr.aanila, t. j. vsa ivJrainiat.rutvrua aivari.
Vabilo na naročim.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, Hnre gospode naročnike pa, katerim je po tekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
ve^ja za Ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na dom:
Za četrt leta.......3 gld. 30 kr.
„ jeden mesec......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za četrt leta.......4 gld. — kr.
w jeden mesec.......I   „  40 „
Upravnf&tvo ,,8lov. Naroda".
Slovensko učiteljsko društvo.
Jeseni leta 1868. osnovali so kranjski učitelji „Učiteljsko društvo za Kranjsko", a že Čez tri leta (27. sept. 1871) razširilo se je to društvo v „Slovensko učiteljsko društvo", gotovo z namenom, da zjedini ne le kranjske, temveč vse slovenske učitelje; vsaj imamo vsi učitelji, kar nas deluje od Drave do Adnje bistveno jednake težnje in boriti se s taistimi zaprekami, ki ovirajo razvoj našega narodnega šolstva. Omenjam le nemški pouk, ki se kljubu vednemu ugovarjanju narodnih učiteljev še vedno po vsej Sloveniji uriva v ljudske šole, ako-pram so se vsi pedagogi od Slovana Komenskega in Nemca Itaticha pa do denašnjega dne izrekli, da narodna šola nema prostora za tuje jezike. Ker smo tedaj vsi slovenski učitelji v taistem žalostnem položaji, bi človek mislil, da so v „Slovenskem uči teljskem društvu" zbrani vsi slovenski učitelji, ki se zavedajo svoje narodnosti, in da  se  ondu skupno
bore proti skupnemu sovražniku. A temu vender ni tako. „Slovensko učiteljsko društvo" šteje, kakor nam je letos pri njegovem občnem zboru povedal njegov blagainik gosp. Tomšič, le 125 udov in mej Djitni le 6 učiteljic. Kaj je temu uzrok? Navadno se navaja mlačnost učiteljev. Ne tajimo, da je, kakor v vsakem stanu, tudi pri nas še nekaj tacih, katerim za Slovenstvo ni nič mar, ali pa ho celo nasprotni narodnim težnjam. A nasprotno pa tudi ne moremo trditi, da bi mej vsemi slovenskimi učitelji ne bilo za narodno stvar več unetib, nego ono malo število, ki so zbrani v „Slovenskem učiteljskem društvu". Uzrok, da imenovano društvo šteje mej slovenskimi učitelji tako malo udov, moramo tedaj iskati drugej in to po našem mnenji v organizaciji društva. Naj mi bode tedaj dovoljeuo, „sine ira et studio" spregovoriti par besed in povedati svojo misel, zakaj prvič „Slovensko učiteljsko društvo" šteje sploh tako malo udov, in drugič, zakaj je mej njimi tako neznatno število učiteljic.
U.stopnina in letni donesek za uda „Sloven-skega učiteljskega društva" znaša 1 gld., tedaj toliko, kolikor pri družbi sv. Mohora. A kaj dobo družabniki sv. Mohora za uplačani forint? Vsako leto po (i knjig različnega sadržaja. Kak dobiček pa ims-jo udje „Slovenskega učiteljskega društva" zh plačani letni donesek? V Ljubljani ima „Slovensko učiteljsko društvo" svojo sobo in ondu malo knjižnico. Ako tedaj ud ^Slovenskega učiteljskega dtU-štva" pride v Ljubljano, gre lahko v društveno sobo in ondu bere kako knjigo ali časopis. No, in ka) še? poreče kdo. Nič dru/.ega. razen da ima pravico pri občnem zbnru glasovati. Razvidno je tedaj, da ima „Slovensko učiteljsko društvo" pač vrednost zh Liubljanske učitelje in k večjemu še za one iz bližnja okolice, ker se lahko v društvenej sobi zbirajo in knjižn co Uporabljajo, za zunanje) učitelje pa, osobito za one, ki  so  jako oddaljen'   iu  niti k občnemu
zboru ne morejo vselej priti, posebno, ako so ta mej lolskim letom skliče^ kakor letos, pa mina imenovano društvo nikako vrednosti, kajti kilo bode le zato. da se imenuje ud kakega društva, plačeval letninoV Pa poreče kdo: saj 1 forint vsako leto je je juko mala reč; a naj se pomisli, da se tudi ta mala reč lahko koristneje uporabi, osobito, ker je znano, da učitelji nesmo Krezi. A pri vsem tem bode unet učtelj morebiti se vse jedno svoj letni donesek plačeval, akopram g. blagajnik toži, da udje z uplačevanjem zelo zaostajajo. Pa kdo more potem agitovati /a društvo pri manj unetib tovariših in tOVarŠicah, ako jim ne ve nijednoga dobička navesti, ki bi ga od društva imeli, ako se upisejo. To je tedaj rana ; a zdaj naj imenujem še l»'k za njo. Po našem mnenii bi se lakko od nasprotnikov kaj naučili. Ali menite, da bi „Kr.iinischer Landes-lehrerverein" še pri življenji bil, ako bi bil tako osnovan, kakor je naše i.arodno društvo? Jaz vsaj nad tem zelo dvojim. Da se nemško diu-tvo še toliko časa drži, uzrok temu jo le dobra njegova organizacija; in kaka je ta? Udje plačujejo na leto 8 gld., a dobivajo za to organ društva in ne treba jim za šolski list še posrbe plačevati, kakor mora storiti to naroden učitelj, ki plačuje za nTovariša" tudi ."> gld. na leto. Ne vem, zakaj bi tudi mi našega društva jednako ne prensuovo li ? Ta reč se je sicer Se pred par leti pri ob nem zboru raspravljala, a tikrat je nekdo opomnil, da, oko udje že sed-ij ne plačujejo redno male letnuie, bodo tem menj plačevali 3 ali 4 gld. A pomisliti je, da sedaj nemajo zunanji udje za svoj forint Dikakega dobičku, za šolski list pa morajo it t k plačevati po 8 gld. na leto; ako bi pa društvo izdnjalo svoje gla.-ilo, bi gld. zadostovali za oboje, kakor je to i pri nem->k»'in, pa tudi pri drugih društvih običj.j. Vrhu tega pa bi društvo imelo še svoj organ, dočim ga sedaj pogreša,   kar je pa za   tako   dttlštVO,   kukeršno bi
Govor dra. Iv. Tavčarja pri Bleivveisovej svečanosti.
Smrt, večna pokončevalka umrjočega človeštva, nema moči, da bi ugonobila in potrla velikega uplivnega moža, katerega si je Bog izbral posamič nemu narodu voditelja, učenika in proroka] Kar je bilo umrjočega na Janezu Bleivveis-u, to pokriva sedaj slovenska zemlja. Njegova neumrjoča duša povrnila se je v naročje tistemu, ki jo je ustvaril, njegova delu pa so ostala pri nas, ter obsevajo sedaj, kakor solčna luč, gomilo, v katero se je k dolgemu spanju ulegel naš prvi domoljub. Dela velikega moža so kakor sad, ki ostane stoletja in stoletja na veji mogočnega drevesa, katero imenu-erao „Človeštvo". Ta dela so, kakor široko drevo, aterega senca poživlja še rodove v časih, ko se je je davno v prah povrnil oni, ki je drevo sadil. Tudi naš Janez Bleivveis bil je vrtnar, ter je v hudih in trplenja polnih časih zasadil malo drevesce, atero imenujemo  slovensko zavest.   To drevesce
rase, dobilo je dobre zemlje, in sedaj, ko je stari patri jot komaj zutisoil oči, je že tako krepko, da ga ne morejo razcepiti več strele, ki padajo nanj z nemškega obnebja. To drevesce slovenske zavesti pognalo in ruzširilo je sedaj na vse strani čvrste svoje korenine, da se ne bode dalo več izruvati, in to tudi tedaj ne če bi se tudi v prihodnje H tisto /nuno radodarnostjo sejil nemški plevel mej zlato pšenico domorodnega slovenskega prepričanja, kakoi se seje dandanes mej to prepričanje. Vidite, slavna gospoda, tako močno je že sedaj po dru. Janesu Uleiweis-u zasajeno drevesce slovenske zavesti! Ali v teku časa bode raslo višje in višje, se širilo in širilo, ter razprostrlo krasno svoje vejevje po vsem Slovenskem, konečno pa stalo na meji ratlučenega nemštva kakor mogočna slovenska lipa, ki je stoletja in stoletja potrebovala, da se je razvila v popolni veličastnosti. Pod njo pa bode Jivel srečen naš narod, ter si kakor v pravljicah pripovedoval. k.»ko je živel v starib časih velik mož, dr. Janez IJleiweis, ki je narod slovenski rešil pred pogubo ter pokončal nemške njegove sovražnike. Čez tisoč let pripovedovalo se bode vse to, kakor v pravljicah! In marsikateri prihodnjih Blovenskib veljakov majal
bodi' tedaj sivo svojo glavo, rekoč: „iaz ne vi-riamem vsemo temu, in tudi ne, da je Janez Bleiweis kdaj živel, ker se mi ravno smešno zdi verovati, da so živeli kdn| Nemci mej Slovenci in še veliko smeš-nejše, da so hoteli Nemci kdaj gospodariti mej Slovom i !" Tako bodo govorili čez tisoč let sivi možje mej narodom slovenskim, In v resnici ne bodo hoteli verovati, da je živel nekdaj dr. Janez Bleiweis, da so živeli nekdaj Nemci mej nami, da so hoteli nekdaj Nemci zapovedovati mej nami!
To bodo srečni časi, čusi miru in pravega Hprijaznenja! In da bodo kdaj nastopili ti časi, temu nam je porok delovanje moža, ki ga slavimo dana Soji večer. To delovanje ostalo bode kakor zlat sad na drevesu Slovenstva, njegovo ceno, njegovo vrednost pa bodo naši potomci bolje poznali nego mi, in to zategadelj, ker bodo oni še le uživali bogate sadove tega delovanja!
Mi, katerim je bilo dano gledati obraz dr. Janeza Mleivveis-a. ki smo ga tako rekoč pri delu opazovali, mi nikakor nesmo v stanu s pravično objektivnostjo presojati, kolikega pomena je Janez Iileivveis za narod slovenski. Ali tudi mi, ki smo stali pri odprtem grobu njegovem, čutimo preživo, koliko smo
imelo biti „Slovensko učiteljsko društvo", jako neprimerno. Društvo naj si tedaj preskrbi svoje glasilo in potem naj se pravila prenarede v toliko, da plačujejo udje na leto 3 gld., a dobivajo potem brezplačno društveni list. D i se pa to zgodi, naj takoj vsi slovenski učitelji, kojim je razvoj narodnega Šolstva res pri srci, pristopijo k „Slovenskomu učiteljskemu društvu" s tem, da plačajo za letos Še 1 gld. ustopnine, potem pa naj bi se prihodnjega občnega zbora kolikor mogoče obilno udeležili, kjer bi se stavil nasvet v omenjenem smislu in potem odboru naročilo, da ga takoj uresniči s tem, da prevzame „Učiteljskega Tovariša" v svojo zalogo, ali pa Bi osnuje Čisto nov šolski list „Slovenski učitelj", kakor bi to občni zbor ukrenil. Ako bi se to zgodilo, bode „Slovensko učiteljsko društvo" gotovo rapidno narastlo in to ne le po Kranjskem, nego i po sosednjih slovenskih krajinah, osobito, ako bi se društveni list odlikoval od drugih slovenskih šolskih listov po dobrej in jedruatej vsebini, kar bi se baš v Ljubljani prav lahko zgodilo ; in tako bi bil, ako ne jedini, kakor se je pred par leti želelo, pa gotovo najboljši slovenski šolski list, kateri bi se kmalu po vsej Sloveniji udomačil. Dokler pa „Slovensko učiteljsko društvo" ne bode imelo svojega lastnega glasila, in bode tako osnovano, kakor je sedaj, bode vedno le životarilo, kakor nas uči skušnja že 15 let. Da bi se v tem motil!
Preidem k drugemu delu svoje naloge, k vprašanju, zakaj je mej udi „Sloveuskega učiteljskega društva" tako malo učiteljic Uzroki so deloma taisti, kakor sem jih že zgoraj navel, deloma pa še drugi. Vsak učitelj, tedaj tudi vsaka učiteljica, mora imeti vsaj jeden šolski list, ki prinaša članke pedagogičoe vsebine in pa novosti na šolskem polji. Ako je učiteljica nemškega duha, naročila si bode pri nas „Schulzeituugo" in tudi pristopila v „Krainischer Landeslehrerverein". Ako pa je narodnega mišljenja — i u teh je več nego se navadno misli — recimo, da se upiše v „Slovensko učiteljsko društvo". A ker imenovano diušivo nema svojega glasila, naročiti si bode morala še posebe sloveusk šolski list in to pri nas na Kranjskem „Učiteljskega Tovariša", ker se za kranjsko šolstvo najbolj zanima. (Popotnik in Sol.) si i v prvoj vrsti pisana za štajerske ali primorske učitelje in učiteljice.)
Dnu uzrok pa so pogosti napadi na uaše učiteljice. Ne bodem trdil, da bi ne bilo napak, zlasti na spodnjem Štajerskem so razmere jako nepovoljne; a vender bi si usojal priporočati, nujno nasvetovati, da so ti napadi v takej obliki, da ne odvračajo uči teljic od domačega tabora, kajti naj se govori, kar se hoče, gotova istina je, da ženstvo veliko poinenja za narodno stvar. V tem oziru je preobrat nujno potreben. Dokler se uaše dosedanje postopanje ne spremeni, se pa ne Čudimo, ako šteje „Slovensko učiteljsko društvo" sploh tako malo udov, in da še
mej temi nekoji z Ietnino zaostajajo, sosebno pa, da mej njimi ni več nego le 6 učiteljic.
Sklenem tedaj te vrstice z iskreno željo, naj jih vsi slovenski učitelji, kojim je za razvoj našega milega naroda v resnici briga, ne prezro, temveč, ako se mi je posrečilo, vsaj jeden uzrok slabega napredovanja našega „Slovenskoga učiteljskega društva" odkriti in pokazati na pravi lek zanj, uvažijo in skušajo vsak po svojej moči delati na to, da poslane naše „Slovensko učiteljsko društvo" veliko in mogočno drevo, ki bi raztezalo svoje veje po vsej Sloveniji, v kojega senci bi našli vsi slovenski odgojitelji prijeten oddih pri trudapolnem svojem poslu, in s čegar sadom bi se okrepčavali za daljno plodonosno delovanje. V to pomozi Bog i sreča junačka !
—e—.
napredovanj in odlikovanj. — Zopet jedenkrat se oficijozno zatrjuje, da so se puške deželne brambe oddale že po vseh okrožjih. Jednaka vest pojavila se je bila že pred tedni, in tudi sedanja zasluži le malo vere.
Iz dobrega vira se trdi, da mora pred dvema letoma v preustroj ruske uprave postavljeni Ko-cbanovljev komisijon opovreči vse svoje že izdelane načrte, ker da se imajo prerneniti bistveni temelji cele uprave. Ta vest potrjuje posredno zadnji čas navstalo govorico, da se je Tolstemu, Kat-kovu in Pobedonoščevu naročilo sestaviti državni statut, ki naj bi poleg samodržtva odgovarjal zahtevam sedanjosti. — Vladini list naznanja, da so car in stariši privolili v zaroko velikega kneza Konstantina Ko o s ta n t i n o v ifc a s princeso Elisabeto Sach s e n-A11 en b u r S ko, ki se je vršila v Altenburgu v 27. dan p m.
trditi, da je pokojnega Janeza Bleiv/eis-a največja zasluga ta, da je pričel boj za veljavo slovenskega jezika, da je ta boj nadaljeval, da ni nikdar omagal v njem, in da mehkega storiti neso mogle nikako sape, naj so bučale od zgoraj, naj so vihrale od strani odpadnikov in ponemčenih sinov lastne nam domovine! Horac v jedni svojih slavnih 6d opeva človeka, ki se je v slabem čolniči podal na razburjeno morje:
lili robur, mili aos triplex
Ciroa pectuB erat, qui fragilem truci
Cominisit pelago navein
Primas, nec tiinuit praecipitein Africuir,
Decertantein AquUonibus,
Nec tristes Hyadas, nec rabicm Noti.
„Nosil je trikratno jeklo okrog prsij, ki se je prvi izročil v slabem čolniči morskim viharjem," vsklikne Horac v poetičnem svojem navdušenji!
Človeku, ki se je prvi upal na nepoznano in razburjeno morje, primerjam Janeza Blei\veis-a. Spo-miujajmo se stališča, položaja, v katerem se je nahajal pričetkom Bvojega delovanja.
Bog postavil ga je v sredo malega pozabljenega naroda, brez zgodovine, in kakor se je tedaj sploh mislilo, brez prihodnjosti.
To zgodovino vzeli so narodu tuji gostje -g
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 3. decembra.
Obrtni nadzorniki se bodo kmalu nastavili, kajti vse priprave zanje so že izvedene. Število njihovo določilo se jena deset z osrednjim nadzornikom vred, izvolili se bodo izmej 290 kandidatov. Za sedaj se še obrtni nadzorniki ne bodo imenovali d rž a v n i m i uradniki s sistemizovanimi službami, nego se vzprejmo v službo s pogodbo, katera se da po odpovedi jednega leta zrušiti. Plačila bodo dobivali 2400 do 2800 gld. na leto, in pa še neko določeno vsoto za potne stroške, ker bodo po svojem poklicu morali biti vedno na potu. Izvo-dilne naredbe, poslovnik itd. je tudi že končan in čaka samo še ministrovega potrdila. V prvi polovici decembra bodo že ptiobčem novoimenovani nadzorniki ; torej ni dvojiti, da bodo že začetkom prihodnjega leta pričeli svoje poslovanje.
Takoj po imenovanji hrvatskega bana in ministra, ki se je že zvršilo in včeraj priobčilo, se bodo dela'e priprave za sklicanje sabora, kar se bode /godilo mej 10. in 14. dnem t. m. Baviti pa se bode imel sabor najbrž samo z indemnitetno predlogo za budget prihodnjega leta. Včeraj so bili v Zagrebu zbrani vsi Člani narodne stranke, kjer so se pogovorili, kako da bodo slovesno vzprejeli no vega bana. V soboto podali so se poslanci K res ti ć, Šram, Miškatović in Kuševič v Budimpešto, kjer so obravnavali z novim hrvatskim banom grofom Khuen-Hedervary-jem, kako bi se dali uapotiti prijazni odnošaji mej stranko in vlado. — Bivši finančni načelnik hrvadski. David, prestavljen je v jednakej lastnosti v Sarajevo.
* 'nanje države.
v
Crnogorski vojni minister Plamenac podal se je koncem pretočenega tedna v Andrije-vico, da zopet povzame opravila mejne ureditve v okrožjih Plava in Gnzinje.
Iz srbsko prestolice se poroča, da se bode ondu v kratkem menoval odsek strokovnjakov, kateri bode pod predsedništvom bivšega finančnega ministra, državnega sovetmka Mijatoviča, v glavnih potezah osnoval novo davčno reformo. — Ob Novem Letu pričakuje se v srbskej vojski mnogo
Dopisi.
Iz <proric«» 1, decembra. [Izviren dopis.] („Soča" in „Ediuost". — Otroški vrti. — Narodno življenje. — Sovetnik Goriup, starejši.) Tržaška „Edinost" je pisala v 87. št. leta 1883. na predzadnji strani v tretjem oddelku spodaj o nastopniku Škofa Al. Zorna na škofovski sedež Poreč-Pu!j sledeče: „. . . . Govori se (ali mi ne verujemo), da je na to stolico namenjen nek Italijan, ki malo nemškega, slovenskega celo nič ne zna: — kanonik Jeruman Franco iz Matavuna. P. Franko (naravnost rečeno) je pri Italijanih zelo čislana osoba, osobito pa pri namestniku deželnega glavarja, dr. Amoroso. — On je bil prvi, kije demonstrativne zapustil zbornico, ko je slovanski poslanec Luginja v isterskem deželnem zboru začel govoriti hrvatski." — Iz te notice se pač jasno in nedvomno razvidi, da je „Edinost" svojim čitateljem stvar raztolmačila tako, da mora vsakdo misliti, ka je Franco in ne Amoro.io oni, ki je dvorano zapustil v Poreškem zboru, ko je poslanec Laginja počel hrvatsko govoriti. Na ta vir opirajoča se, ki je bliže Poreču in Istri nego „Soča", in bi morala bolje razmere te dežele poznati, nego onih v „Franc Jo-žefovi deželi", je „Soča" prilično opazko uplela, da je Franco mož, ki se tudi s politiko peča. Ko je pa „Soča" bila opozorjena, da ona vest v „Edino-ttti" ni resnična in izvira le od tod, da ni „Edinost" dotične opazke v „TrieBter Zeituug" razumela, je „Soča" takoj v prihodnji Številki sama ob sebi ono zmoto popravila, pišoča, da je nek list to napačno poročal. Na to je prinesla „Edinost" v 95. St opazko v tej zadevi z naslovom „ni nas razumela", v kateri trdi, da ona je pisala drugače in sicer tako-le: „Franco je prvi prijatelj namestniku deželnega glavarja dr. Amorosa, ki je prvi zapustil zbornico v Poreču, ko je slovanski poslanec Laginja pričel hrvatski govoriti." — V istej notici svetuje „Edinost" na to „Soči", da „organ, ki se peča s politiko, bi ne smel zajemati poročil iz tujih
izgubili v njem, tudi mi imamo zt.vest, da narod vveis-a. Ali to bi bilo brez dvombe nepotrebno, ker slovenski poginiti ne more, ako mu vsaj vsacih sto; dandanes je pač malo Slovencev, ki ne bi poznali nje-let pokliče OBnda v življenje moža,  ki bi bil  samo govega življenja, kakor poznajo lastno svoje življenje.
površno podoben dru. Janezu Bleiweis-u!
Kaj nam je bil, občutimo sedaj, ko vidimo prazno mesto, na katerem je sedel v življenji! Koliko prostora je pokrival s svojimi uplivi, to kaže se sedaj, ko je prazen ta prostor, ko ni naslednika, da bi se usedel na stol, kjer je kraljeval nekdaj naroda oče.
V teh časih, ko se vsaka odločna slovenska) beseda imenuje „z glavo skozi steno riti", v časih, ko so naroda voditelji postali mehki kakor Hanibala čete v Capuvi, v časih, ko naši politiki zakulisne skrivnosti razklenkavajo kakor slare ženice svoje skrbi, v časih, ko drago plačujemo brezuspešne nemške eksperimente na naši kmetski mladini: — v tacih časih stopa nam u* hote jeklena tvoja podoba. Janez Bleiweis, pred dušo, in živejče kakor kdaj občutimo izgubo svojo, in jasnejše kakor kdaj odpre se nam knjiga tvojega delovanja, in ostrejše kakor kdaj usiljujejo se nam v spomin tvoja načela, katerim si zvest ostajal vse dni dolzega življenja!
Moja dolžuost bi bila,   Vam, slavna gospoda, v vebkih potezah  opisati življenje dr. Janeza Blei-
Nam vsem je veliki domoljub svoje življenje s svojimi deli v spomin in srce zapisal, in to s tako ža-rečim* črkami, kakor bi jaz pri slabih svojih močeh nikakor v stanu ne bil. Zatorej naj mi je dovoljeno molčati o življenji samem, ter hvaležni nalogi današnjega večera ustreči z nekaterimi splošnimi opazkami.
Kadar praznujejo Janeza Blei\veis-a častilci njegov spomin, tedaj so v dvombi, kaj je na tem junaku slovenske narodnosti največjega občudovanja vredno. Nekateri hvalijo njega ostri pogled za politične potrebe slovenske; drugi občudujejo njegovo narodnost sploh, ki se ni ozirala samo na ozke meje kranjske kronovine, tretji zopet povzdigujejo njegovo ljubezen do priprostega naroda, kateremu je s svojimi „Novicami" prižgal luč prve zavesti. Vsi ti častilci in občudovalci so v svoji pravici!
Jaz pa hvalim in občudujem v prvi vrsti Janeza Bleiweis-a pogum, s katerim se je podal v narodni boj, v katerem je ostal do konca svojih dnij 1 O narodnem boji daudaues, ko je pri nas vse sladko-vodeno, ni dobro govoriti.   A vender se predrznem
lat njiv ih listov, moral bi sam vedeti, kdo sedi v deželnem zboru isterskem" itd. „Soča" je v zadnjem listu ^Edinosti" njen „madornalni" svet o „ laž nji-vih" listih kvitirala in obljubila, da boda za naprej previdnejša. Vse to je vzbudilo tukaj mnogo smeha, a mi bi te zadeve pri vsem tem niti omenili ne, da bi zadeva ne imela tudi jako resnega, žalostnega lica. Kdor le oni dve notici v „Edinosti", posebno pa zadnjo pazljivo prečita, razvidi, kaka „dobrohotnost11 pihlja iz tega lista nasproti slovenskemu listu v Gorici in njenemu uredniku, ki je vzprejel le iz najčistejšega rodoljubja,  brez uobene niti najmanjše gmotne  koristi uredovanje za Goriško neobhodno potrebnega organa. In tako piše „Edinost" brez nobenega niti najmanjšega povoda, pri vsem tem, da jej  ni  „Soča" nikdar najmanjše nasprotnosti pod novim uredništvom pokazala, temveč jo podpirala, kolikor je bilo mogoče.   A ni to jako čudna poli tika?   In ko bi res slovensk list, slabo poučen po „lažnjivih" listih, v kako zmoto zagazil, ali je to pošteno, če ga začne drug slovensk list brez povoda prvi kamnjati? Je to narodna politika?  To so ža lostne, jako žalostne prikazui na slovenskem obnebji in so vredne, da se javno grajajo. To nam je tudi prisililo pero v roko, da smo te vrstice napisali. Nekoliko več dobrohotnosti in manj brezozirnosti bi marsikomu nasvetovali; a svet je tak: čim več pri-zanesljivosti kdo potrebuje, tem brezobzirnejši je. — Kakor vam jo že nekdo poročal, odprli so goriški Slovenci prvi otroški vrt dne 22. novembra. Kolike važnosti je tak zavod za Slovence tu na meji bivajoče, ni mi treba posebno poudarati.   Kdor je tu na meji kdaj živel, ve najbolj tako upravo ceniti. Požtovalnost goriških rodoljubov za ta zavod bdaje tudi v primeri z njega važnostjo.   V kratkem času nabralo se je toliko doneskov, da je obstanek vrtu zagotovljen, dasi so bili  stroški za vrtovo napravo primerno veliki in pobere  vzdrževanje na leto do 700 gold.   Da je pa bil vrt potreben, dokazuje to, da šteje zavod že sedaj  40 otrok in se že resuo misli na osnovo Jruzega. Vrt je vzgleden, vrtuarica najboljša odgojenka Goriškega učiteljišča. Komisija mestnega magistrata, ki nam ni posebno naklonjen, izjavila se je glede vse uredbe: „un giardino raodello."
V obče se razvija narodno življenje na Gorskem z ozirom na neugodno tukajšnje politično nebo prav povoljno. Čitalnica koraka možato naprej, veselice, katere je to leto napravila, urejenje društvenih linam; in druge društvene zadeve so nam porok, da je vodstvo društva v izbornih rokah. „Podporno društvo" prihranilo je do sedaj že Čez 1000 gld. denarja, in skrbi pri vsem tem jakj marljivo za gmotno in duševno hrano društvenikov. Sedaj napravi vsako nedeljo v adventu zabave s podučljivimi govori. „Goiiška ljudska poso|ilnicaH gre do sedaj previdno in polugama naprej, a vender napreduje; imela je že čez 2000 gld prometa.
Danes ob 9. uri zjutraj umrl je ne le po slovenskih pokrajinah, temveč tudi zunaj dobro znani gospod, bivši državni in deželni poslanec, upokojeni deželne sodnije sovetnik Goriup starejši. Goriup je bil jeden prvih boriteljev za našo sveto stvar; zastopal je Slovence v Kromeriži in Frankobordu itd. ter se potezal za njih pravice. Več o njem v kratkem.
Iz Kamnika 1. decembra. [Izv. dopis] Sinoči, ^30. nov.) zvečer ob 6. uri je v Kamniku zažgal neki potepuh iz Ljubljane z imenom Pavšek šupo meščana Vovka, ki je bila napolnjena s slamo in drvmi. Pri tem požaru je naša požarna straža imela svoj ognjeni krst. Vsakdo mora trdili, kdor pozna okoliščine, da bi bilo brez neutrudljivega prizadevanja požarne straže mnogo poslopij in lahko tudi del mesta žrtev ognja. Po vztrajnem naporu požarne straže se je ogenj omejil na omenjeno šupo, ako ravno je ondu kozolec samo kake 4 metre od šupe oddaljen. Gasilci so junaško, nekateri do kože mokri delali do čez polunoči na pozorišči, zato pa je tudi jeden glas o juuaštvu in vztrajnosti gasilcev in gre jim vse priznanje od meBta, ker so ga obvarovali velike nesreče.
S takim dejanjem se i/.ranije Človekoljubje, ne pa s paradami našib vetertmccv prepičlega števila, kateri so menda samo zato tukaj, da ima naš Kecel komu na čelu stati.
Domače stvari,
— (Presvetli cesar) podaril je za zgradbo cerkve na Črnučah 200 gld.
— („Toujour kranjsko.") V poslednjej številki „Slovenca" čitamo, da je imel izvrševalui odsek narodnega kluba v soboto popoludne sejo, v katerej so se določile posamezne potrebe dežele kranjske, „za katere se bodo imeli državni poslanci na Dunaji v prvej vrsti poganjati." Tedaj, ko so „očetje domovine" volili izvrSevalni odsek, zagotavljali so, da bode istemu naloga ozirati se na po trebe vsega slovenskega naroda in delati v državnem zboru in pri vladi na to, da se ne bode štajerskim, koro?kim in primorskim Slovencem tudi poslej še tako godilo ko doslej. D^li so o tem prt občiti tudi nekak oticijalen coinuuique v slovenskih listih. — Kakor pa gori omeniena vest „Slovenčeva" dokazuje, pozabili so zopet te svoje ualoge ter poznajo le še potrebe kranjske. Žalostno!
— ( „L j u b I j a n sk eg a Zvona") 12. stev. ima naslednjo vsebino: 1. Gorazd: Anka. Romanca. 2. J. Kersnik: Cvclameii. Roman. (Konec). 3. A. Ukmar: Spomini na jutrove dežele. VIII. 4. A. K. S.: Dvojen strah. Pesen. 5. J. Stare: Pisma iz Zagreba. VII. 6. Fr. VViesthaler. Volkodlak in vampir. (Konec.) 7. Fr. Leveč: Volkodlak 8. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 17. (Konec). 9. —b—: Vojakov.i osveta. Balada. 10. Dr. Abasverus: Tri Gracije. (Kouec)   11. K. Štrekelj: Novejši pisatelji
Nemci, ki so sedeli in gospodarili od očetov časov mej njim, ter ga tlačili z germansko-luteransko svojo inteligenco! Jezik naših očetov bil je v lastni deželi zasramovan, in sinovi slovenskih mater govorili in Čutili so nemško.
Ljudstvo bilo je zapuščeno, neolikano, brez narodne zavesti. Kako je hotelo tudi drugače biti, ker ni bilo nikogar, ki ga bi bil poučeval v domačem jeziku ?
Pač se čuje, slavna gospoda, tu in tam glas, da smo Slovenci tedaj, ko še ni bilo prepira v deželah, imeli slavne može, ki so slavo dežele po svetu trosili. Imeli smo Vego, logaritmov veljaka, imeli Dolinarja, ki je pisal sedaj že pozabljeno knjigo o avstrijskih ženitovanjskih zakonih. Resnica je, slavni možje so to! Ali če bi se bil narod slovenski zaua-šal na take može, taval bi še dandanes po dušev-nik temah! Kaj je vedel Vega in kaj Dolinar o slovenski revščini, o slovenskoj bedi? Resnica je torej tudi, da je narodu slovenskemu vsaka besedica, katero je govoril ali zapisal dr. Janez Bleivveis, več koristila, nego vsi tisti foljanti, ki so jih v nemškem jeziku Bpisali tako imenovani slavni kranjski Nemci, ali pa slavni nemški Kranjci!
Napredek našega naroda ne pričenja se z Vego,
ue pričenia se z Dolinarjem. Ta napredek ima svoj pričetek od tedaj, ko je Jane/. Bleivveis dvignil svitli meč narodnega boja iz nožnic, ter ga zasukal proti tujim tlačiteljem! Ali malo kazalo se mu je upanja do premage. Kamor je pogled obračal : povsod puščava, povsod brezupnost, vse potujčeno, vse mrtvo, in cela Slovenija kakor pokopališče ! Da Janez Bleivveis pri tac*h razmerah ni obupal, da mu narodni ogenj ni ugasnil, da je tudi pri tako obup-nem položenji pričel boj proti mogočnemu nasprotniku: to pričuje o neizmernem pogumu tega moža, to pa pričuje tudi o neskončnej ljubezni njegovi do slovenskega naroda, katera ljubezen bo njegovo podobo še v poznih časih s herojičnim svitom obdajala !
V pričetku je bil general brez armade, ko-nečno pa je ves slovenski narod stal za njim ; pri-četkom bil je sam, konečno pa je prepričal vse, in sedaj žaluje po vsi pravici ves narod za njim! Bil je prvi, ki jezanesel tako imenovani prepir v dežel, bil je jeden na j ra di k a I n ei-ših vojakov slovensko narodnosti, in ravno zavoljo tega bil je tudi prvi in u a j večji dobrotnik naroda slovenskega. Zategadelj večna slava njegovemu spominu!
ruski. 1. (Konec.) 12. A. SenekoviČ: Črtice iz Dunajske električne razstave. (Konec.) 13. Slovenska kniiževnost: I. Subie: Prirodopis mdninstva ali M -neralogija. 14. G. Jereb: Franjo Jos. R-mec f. 16. — Slovenski glasnik.
— (Vabilo v Sokolski Miklavžev večer), katerega priredi društvo prihodnjo sredo v dan 5. decembra 1883. leta v dvorani Ljubljanske Čitalnice s prijaznim sodelovanjem g. Medena in od lelka slav. čitalničnega pevskega zbora. Spored : 1. Nagovor staroste. 2. Tovačovskv — „Vlasty", osmospev. 3. Miklavž s sijajnim spremstvom iz Oiimpa; dr. Favst z Melistom, Luciferjera, Belce-bubom in druzimi pošastmi iz Hada. (To skupino predstavlja 15 Sokolov v krasnih opravah.) 4. Ma-jer — „TiČica gozdna", čveterospev. 5. Stegnar — „Oblakom", osmospev z bariton-solo. 6. K. Knitl — „Žežuliuka", osmospev. 7. Heidrich — „V tihi uoči", čveterospev. 8. Jenko — „Sablja moja", osmospev.
— Mej posameznimi točkami sporeda svira slavna c. kr. vojaška godba pe&polka baron  Kuhn Št. 17.
— Reditelja večeru sta gg. člana J. Paternoster iu Pečnik. — Ustopnina za čč. gg. člane in njih obitelj po 20 kr. od osobe, za p. n. člane drugih narodnih društev in prijatelje „Sokola" po 50 kr.; za otroke se plača ustopnine po 10 kr. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Gospodje Sokolovci pro-šeni so, da se izvolijo navedenega zabavnega večera udeležiti polooštevilno in to v društveni opravi. — Kadenje v dvorani blagovoli naj se do 11. ure opustiti. Odbor „Sokola".
— (Go8p. Anton L e n ar čič) imenovan je definitivnim koncipistom pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani.
— (Za Št. Kocijančičev spomenik) nabralo se je do sedaj 271 gld.
— (Iz Ptuja) se nam 2. t. m. piše: Dnpifl iz Ptuja v št. 272 se tako popravi, da „malar" Kasimir kmetu Frangežu ni listine in pooblastila ukral, ker je bilo mnogo svedokov, ampak mu je oboje » Milo Iz rok iztrgal.
— (Vrsta porotnih obravnav) v zadnjem zasedanji tega leta, katera bode jako kratka in seje danes pričela, je sledeča: :$. decembra: Ivana Tavčar, detornor; 4. decembra: Fran Rib-nikar in Jos. Logar, teška telesna poškodba; 5. decembra: Josip Cizelj, uboj; G. decernbra: Ivan Raz-
I por, spolsko posiljenje in 7. decembra: Marja Anžič, soudeležba ponarejauja kovanega denarja. S to obravnavo je sesija skljenena.
— (V kranjsko hranilnico) uložilo je meseca novemcra 1520 strank 239.431 gld. I/plačalo se je 1813 strankam 820.061 gld. 58 kr.
— (Na Ponikvi) so bili izvoljeni: Fran Korže za župana, Frau Podgoršek, Jože Zidanšek in Gašpar Senica pa za občinske svetovalce. Vsi so vrli domoljubi.
— (Razpisaua je služba) dr Utega učitelja na dvorazrednici na Blokah. Plača do konca 1884 I. 400 gld., počenši od 1. januvarja 1885 pa 450 gld. Prošnje do 30. t. m. na okr. šol. svet v Logatci.
Pri   Klonu I
Littor z Dunaja.
Pri Mt.lli-1
iz Trbiža.
TuJCi :
dno 2. deeomhnt. GOber z Dunaja« — steka iz Trsta* —
Steni,   l.ciwy z Dunaja. — llonlgiuann
M Keoro logično poročilo.
*	('hm Opa-ZOVUIlja	Stanju barometra V 111UJ.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
1. dec.	7. tjutraj 2. pop. 9. zveftor	73871 mm. 785*28 a* 734-7 7 mm.	— 10J C 4- 0*8»C — 2UH:	brozv. hI. jz. ...j,	megla obl. obl.	0*00 m. dež,)«.
tj	7. zjutraj 9. pop« t*, /.večer	788*31 ara. 787*50m. 789*46 m.	— 2*8*0 — 1'2°( I — 12°(3	brozv. breiv, di. avz.	megla mM.	0-00 MU dežju.
Srednja le-iuperittunt obeh dnij je znašala  — o-7* i* — rr>°, za 2'!0 nad iti 8*9i pod u ormu lom.
Tržne cene v ljubljen?
dne 1. decembra t. I.
Pšenica, hektoliter • • • I Rež, „ ...
I Ječmen „ . .
, Oves, n ...
I Ajda, „ ...
: Proso, „ ...
I Koruza, „ ...
; Leća „ ...
' Grah „ ...
Fižol „ .   . .
Krompir, 100 kilogramov .
Maslo, kilogram.
j Mast, „      . .
Špeh lrišcn „       . .
„    povojen,       n      . .
Su ovo maslo, ,.
Jajc«, jedno......
Mleko, liter......
Goveje        meso, kilogram
Telečje „ „
Svinjsko „ „
Kosti unovo     „ „
KokoS....... .
Golob........
Seno,   100 kilogramov . .
Slama,   „ „ . ,
Drva     trda, 4 kv. metre .
ji   mehka, „ . -
gld.	kr.
7	9«
	20
4	71
9	92
5	20
5	20
	40
H	50
8	ftO
9	50
2	68
—	i)6
—	88
—	56
—	74
—	85
—	3'/, 8
—	60
—	56
—	52
—	36
—	45
—	18
2	7
1	88
•3	i-0
4	40
dne 3. decembra t. i.
Papirna renta ... .....
Srebrna renta .... /.nith renta ........       , .
5°0 marčna renta....... .
A krije narodne banke ... Kreditne akcije   ......       . .
London . .....
Srebro . .......
Napol. . ..... . .
C. kr. cekini.       .   .           . . Nemške marke ... 4u/„ državne srećko iz 1. 1854   250 gld. Državne srečke iz 1. 1864.         100 gld. 4" , avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata lenta 6n/0......
a ai
n n n       — . v ....
„     papirna renta 5%.....
6°/„ Štajerske zemljišč, od.ez. ohlig.. . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj, obč. avatr. 4,/«"/0 »lati zast. listi . Prior, ohlig. Elizabetine zapad, železnice Pr »r. ohlig. Ferdinandove sev. železnice
79	gld.	10	k?
79		45	
98	_	35	|»
93	g	45	
886		—	n
282	n	20	
»20	n	55	n
—	a		n
	n	57 V,	n
rt	n	71	
^9		15	(
119		50	n
98	rt	50	
120		45	
87	n	40	_
8.">		10	r
104	»	—	
115		75	
119		85	
102		80	
104		50	
Zahvala.
Povodom prerane smrti predragega mi soproga, gospoda
IVAN-a VERBIČ-a,
uradnika južne železnice,
izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so tne v m njej neizrekljivo velikej nesreči tako sočutno podpirali x besedo in dejanjem, svojo najsrčnejšo in najtoplejšo zalivalo. Osobito pa pie-častitej duhovščini, gospodom pevcem, gospodom
kolegom umrlega, daritegem prekrasnih vencev ter ngromiicj množici občinstva, katero je ncpozablji-\ ega spremilo k večnemu pokoju.
Rakek (761—2)
dne. 29. listopada 1883.
Žalujoča udova.
Razpis.
Iz Št. Petra na Notranjskem se naznanja v 30. dan novembra t. L da je preteceni teden neki prešle prironial menda čez goro Sv. Trojice. Od kod je ta romar prišel, tega no vemo.   Torej naj se _ tisti, kateri ga je na popotovanje poslal, pri županstvu v Št, Petru oglasi. Preliti je v dobrih rokah.
-v £=t. Petra.
(772—1) ivhu ipslsjsr.
V „Narodnem domu" v Ptuji
(prejšnji „Hotel Stadt VVien")
daje se v najeim.  s 1. na.a.j ena. 1884. leta,
restavracija s kavarno
in drugimi prostori. (719-4)
Vse drugo poizve se pri gospodu dni. Al. dre-goricu, čitalničnem  predsednika  in odvetniku  v I*tn|i.
Trboveljski gladki premog
prodaja po najnižjej ceni
^LUDVIK STRICEL.
»^■JK*-* Niirocih« prejemajo se v (»rudišči pri mo-fl^i^P       dnrfi in na Šent l»elčrnk« m pre«lui«>Ht|i
nt. 17 i,,llicrlmlie**). — Tudi prejemajo naročila moji (limiiiknrNki po močnik i. (775 — 1)
V občini Podgrad (llirisch C.stelnuovo) je razpisana služba občinskega tajieka z letno plačo 400 fr|<|. Prosilci za to službo nuj dokažejo popolno zmožnost ursidovanja in znanje slovenskega, nemškega in italijanskega jezika.
Prošnje naj ae do konca decembra IbH'.i pri tukajšnjem županstvu ulože.
ŽiipaiiHtvo v 1J o«J «£■ i-11 < 111,
dne 1. decembra 1NH3, (772—11
G. PICCOLI,
homeopatičen in aleo-patičen lekar
„Pri angelj i"
v Ljubljani,
na Dunajske j oesti,
priporoča p. n. občinstvu po  10 letin skušnji sledeča
izborna zdravila.
Alltirrhcuinon. najboljše zdravilo proti prehla-jenju kostibolju, hrometi delavnih čutnic, bolečinam v križi in v p sili, prehladtiini bolečinam v glavi in v zobeh.   Steklenica '10 k'1.
Dr. Mnra-vo sredstvo zoper  mrzlico je
najbolje mej vsemi do zdaj znanimi zdravili proti sprideiiju piehaialne nir/.lire.   Steklenica 80 kr.
Matija pomagaj Želodčne kapljfCO. Omenjeno zdravilo -luži v pomoč, ako kdo nema dobrega žilodcu, ako ima slabo sapo, akti ga napenja, ako se mu peha in ga vije, proti želodčnemu prelila jenju, zla tenici, ako se komu hoče, vzdigati, ako boli koga glava (če to ne [z vira it, želodca), proti zgagi, ako se dela komu kamen i n nabira sluz, proti želo ičnetnu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen g jedjo iit pijačo, proti glistam, proti bolesnim na vranici, jetrah
in proti zlati žili in v različnih mrzlicah. Steklenica 20 kr.
Najboljše in najuplivuejše pravo norveško pouiubljevo jetrno olje proti mrsmoriet, rha-hitidi, plnčiiici, kašlju ud.   Steklenica 00 kr.
Tasti le iz siadnega ekstrakta (Mali Hon
liani   pr« ti kašlju in preb ajenju. Skaljica 10 kr.
Paslile santoninske; izkušeno zdravilo z<<-
per gliste Škatlji.a H> kr.; PO kolcekov 70 ki.; 1000 koičekov 4 gld. 50 kr.
Šalicilne paslile proti prelila jen jn; naj
boljši piipontoček  proti Oaviei  idifteritis , pluetiiin,
prsnim in vratnim bolečinam, soper kašelj in i ni p a vost.   Škatljiea 20 kr.
Naroči/a po pošti w izvršujejo tohu> in
po poštnem povzetji, (^oi—5)
r
IJ A. Debevec, zaloga premoga
Marije Terezije cesta št. 14.
I^fliCTiaiio (770-2)
za zdatno znižano ceno.
rOGOOOCOOOOCCOGOCCOOOOOOOOO
u o
o
Trboveljski gladki premog o
cenejši kakor povsod drugje prodaje
na Dunajski cesti št. 18.
Ako se vzame:
10 000 kg.	=	1	železniški vo\	stane 50 kg. .		• 8«Vi	kr.
5.000 „	=	i/ 11	železniškega voza,	n	50   „ .	. 89	n
2.. 00 „		74		n	50   „ .	. 10	n
8.000 ,	—	40	čolnih stotov	n	50   n .	. 41	
1.000 n	wm	20	n ti	n	50   „ .	. 42	n
500 „	mm	10	n n	n	50   . .	. 43	n
850 »	=	5	n n		50   „ .	. 44	n
Gradišči št. 9.
(774 —11 iz kolodvora.
iz magazina.
coooooocoooccoocococcoooco
8
o o
8
u
n
8
	«	m
	P	S"
	>~A	,(£
	O	_^
	Qj	o;
£!	na	si
a		
ar		—t O
I	co	o«
		
	pj	o
	*-i	
		
	po	ST
		
		cen
Zoper jetilio!
Radgostski
univer&aini vaj
rožnovski maho-rastlinski celUifti,
priporočajo «n posebno
za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico!
Veliko število priznanakih pisem razpolagajo se v prepričanje.
Gospodu lekarju J. Seiehci-tii vKožnovi!
Polen veaelja Vam mor ui pri sed'injej BVOjej earočbi i rekati svojo najsrčnejši zahvalo. Slanjo moje soproge pred kratkim časom se sedanjim primer-jajoč m'ram s - čuda i čudesnim učinkom Vaših dragocenih zdravil. Dobra moja žena, kaiero je uže »lije iijuć 1 pl učni in žel učn. katar, je zaradi neprestanega kiišljanja in plahega prebavijanja neprestano hirala tsko da sem uže za trdni* nii.sl 1, ka ima je-tiko. osobito, ker so je ta strašna bolesten nekako napovedovala v slabem teku jedi, p<>n >6nem znojenji, uirslioah ter neprespanih nočeh. Sorodnik, kateri jo Bvojo dni o. v 1 v Roftn<»vi In te je undi zdravil, me je opozoril na Vaš č;ij in na ceitličke. in ji/, sem -ki nd poskusiti tudi ta sr-dstva. In gledi {•uda! Kolik učinek v treh tednih! Moja toproga, bolj unliknjoča ot/roditn, negoli živemu človeku, katera je bila tako rekoč dotilt' priklenena na jiosteljo in naslonjač, hodi zdaj prav lehko okolo po sobi, poiiživa jedi v slast, spi vse noči trdno, in kakor jo ostavljajo mrzlica in nef)rij(t)in znojenje, tako okreva tudi telesno, ter vsa obitelj naša pričakuje, da skorej popolnem ozdravi. Z »-t raj pnpor eaiu vs keinu, iiu.jočcmu m .lebiti podobno bolezen, da t;ik-j upotrebna ta sredstva in poinorejo um isvestno. Lsvohte mi dakle s poštnim povzetjem poslati še 9 zavitka čaja in '. škaujiei mabo-rastlinskih celt ičkov.
Z vsem spoštovanjem se beležim
Anion i imak, 4 fotograf v Gradci (,Št..je skal,  Geidori* lleiuiicbova alioa v*.
ud teg. po adravnijkej ranloibi in predpisih pripravljeni čaj, ve ja za 1 idoevno rabo pripritvljeni pakei s uakasom o rabi t r!«i. »v* v. Jedua orj. ginauia š atlja BoSnovskib ui.di■»-rajrlioskih eeituč-kov 50 Ur. Z* kolek in /.avijanie na 10 Ur. p osebe.
KadosOtki uiiiv*r*HlMl *hJ lu ltor.iio»i*Ui uiuhu-ruiiiliaMUi *-llli«ki dttbivalo se vvduo le \ i e karu I .1. f«»**i«-iicrt» ^ Boinovl na Jftorav-
tik>-wm m razpošiliaio se naročila lit vae si:a;-i proti pošltiruiil pov/.' tju.
Daje v.i p n občinstvu b»>lj priročno, imajo tudi saloge sledeči .kani: W. M ayr v IJubl|»ul, W K on i g v Mariboru, S Mittolbach in J. Oejbek v B«g*rebu, Barinhersige Brlider in A. N d v e 0 ' <»ru«lc*i, A. M a r e k in J K 0 p t ti r-Bchmied v telji, o Russheim v L.i|»"lei, V, ari Grabacl.e. v Miiriiu, J. llling v ltol-t tuni.t o u. W. T h ur uw al d v C'ePor«i«
Zaloge
uapravile se  bodo v vseh lekarnah in večjih prodajaln, ca h uiaterijalnetfa i)la«a. Doktor llorstova jedino i»r»v» voda
...... piii j i.a nat.it.ku po s.aretu lodbinskem
receptu tega svetovno slavnega zdravnika za ooi, p ipravna je y.a okrepljenpa in v/.ilržanje vida v vsi-koi starosd: v kratkem ozdravi ne oa bi bolnika motila v njegovem pokucu, friSm ali stan prisad na očeh. pogo na rožnttii In kašo t«r odpravi sitno solzenj.'. . ,.
Izvirna steklenica t navod..m za rabo velja TO Ur., za kolek in zavoj lO Ur. več
l>ravis se dtibi »amo naravno** IS lekarne v koi> •        Hožnavi , .     . .
jar Ko/.nox sk i cvet a» ilv«e, hitro in trajno od-;7viia pu tko. trgan,e DO uU.b in vsake vrste Slabost v živcih in kitah. Izvirna skleiiica -O Ur. av. v., r.S kolek In zavoj lO Ur. već. Pravi se dobi h»u»o naravnost i« lekarne v ™na*i tMj»-ravskai. ^
za i>ii.
lzdutelj io odgovorni m edink Maktio Ai inič.
Lastnina in tisk rN4rodne Tiskarne44.
L
L