SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) L (44) Štev. (N®) 45
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 21 de noviembre - 21. novembra 1991
lic. Ivan Korošec
MOJA SI IN NAŠA - SLOVENIJA
Iz govora ob 26. obletnici Cankarjevega doma
Včasih se nam vsili nejevoljna misel: „Dovolj sem naredil, pa naj ge drugi.“
Kako bi izgledalo, če bi npr. veren človek dejal: „Dovolj sem molil, pa naj ge drugi sedaj.“
Enako je z narodno zavestjo, do konca!
„Ne kar mòra, kar mòre, to mož je storiti dolžan,“ je pribil nag veliki pesnik.
Narodna zavest, vera, pogtenje, iskrenost, pravičnost, ljubezen do bližnjega in ge kaj so darovi, ki se ne obrabijo. So eno z življenjem osebe. So življenjska bit posameznika, dokler ne zamenjamo teh darov s sebičnostjo.
Naga povojna emigracija je vztrajala 46 let v zvestobi narodu in izročilu žrtev, ki so umirale za ta narod. Ostanimo čuječi tudi v naprej, tudi sedaj — ob svobodi doma, ko se vračata resnica in pravica! Čuječi pravim — da nam „relaks“ ne bo zameglil idealov, ki so bili vredni tolikih žrtev in vztrajnosti. Prav je, da se trudni — oddahnemo v nagem slovenstvu! Nagi ideali so bili in bodo nag regilni pas v tujem morju. Oklenimo se ga ge v naprej, da bomo ostali na povrgini!
Zanimivo je, da so ljudje in celi narodi I pod tujčevo silo vztrajali desetletja in celo stoletja, ko pa so prigli v individualno svobodo in komodnost na tujih tleh, so
odnehali in se pomehkužili. Mi moramo ostati tudi Slovenci! Nag slovenski ponos naj bo vsaj tako močan, kot je ponos potomcev narodov, ki se gtejejo za prve. In nag narod je med temi prvimi! Ne po domigljiji, po svoji vztrajnosti, svoji bitnosti, po svoji zgodovinski zavednosti zahvale Bogu, da nas je ustvaril — narod, zgodovinski dolžnosti, da ohranjamo in krepimo ta narod, ki je del stvarstva v vesolju, ki je — volja Božja!
Kot je Slovenija na sorazmerno ne velikem prostoru, obdarovana s toliko lepote, tako ta narod hrani v svoji zgodovinski zakladnici neizmerno bogastvo civilizacije, kulture, primerov junagtva in mučenigke zvestobe ob silnih, nečlovegkih žrtvah — satanizma.
Da, tudi satan si je izbral to lepo zemljo, da bi jo osvojil zase.
NIKOLI! Iz mučenigtva in krvi tega naroda iz skalnih brezen grobov vstaja nov rod, nova mladina, odločna in klena; „Ta zemlja je naga — slovenska, zvesta Bogu in narodnim izročilom!
To naj bo last tudi nagih src — daleč od matične Slovenije. Tega nam nihče vzeti ne sme, čeprav smo na koncu sveta!
NAŠA SI in VEČNO MOJA — SLOVENIJA!
Pregled pomembnejših dogajanj v Sloveniji
med 10. in 16. novembrom
Ijubljana, 16. novembra 1991, STA SANKCIJE ZAČELE VELJATI
Uradno so ukrepi Evropske skupnosti začeli veljati v petek, s tem pa seje razblinilo upanje Slovenije, da ukrepi zanjo ne bodo stopili v veljavo. Tudi v primeru, da bodo selektivni ukrepi res sprejeti v začetku decembra, kot napovedujejo nekateri krogi v tujini, bo neposredna gkoda za Slovenijo, ki je med jugoslovanskimi republikami že doslej v povprečju največ izvažala v evropske države, zelo velika. Posebej bodo seveda prizadeta tekstilna, lesna, mesno predelovalna in jeklarska industrija. Prav tako pa ni zanemarljiva tudi posredna gkoda, ki bo izvirala iz pretrganih poslovnih vezi, na kar so opozorili tudi na strokovnem srečanju ekonomistov na Bledu, pokazala pa se bo tudi v ge večji nezaposlenosti in padanju družbenega proizvoda. S temi ukrepi namreč Slovenija poleg jugoslovanskega izgublja tudi zahodnoevropski trg. Proti predvidevanjih slovenske vlade, o njih je na Bledu govoril podpredsednik vlade Andrej Ocvirk, se bo družbeni proizvod v Prihodnje zmanjgal najmanj za 5 odstotkov, a le če bomo uspeli v tujini najeti ysaj 200 milijonov dolarjev posojila. Lahko pa pride celo do 12 odstotnega zmanjšanja. kar je najbolj črnogleda, a ne ne-
mogoča varianta. Uvoz in izvoz se bosta zmanjgala za 10 odstotkov, posebna poraba za 8%, javna poraba za 32%, naložbe za 16 odstotkov, nezaposlenost pa bo po predvidevanjih dosegla 8 odstotkov.
KDAJ MEDNARODNO PRIZNANJE
Seveda pa bo marsikatero sedanjo težavo mogoče kmalu prebroditi in pozabiti, če se bodo uresničile napovedi o skoraj-gnjem priznanju neodvisnosti Slovenije. Kljub nekaterim pozitivnim znakom, kamor ne nazadnje sodi tudi odprtje generalnega konzulata Zvezne republike Nemčije v Ljubljani, pa je nekatera stali-gča mogoče razumeti tudi manj optimistično. Tudi po sestanku francoskega predsednika Mitterranda in nemgkega predsednika Kohla je očitno, da zaenkrat tudi Nemčija ne bo tvegala solistične akcije in s tem spora v dvanajsterici. Očitno pa je ge vedno dokaj močno stali-gče, da je potrebno regiti jugoslovanski problem v celoti.
Prizadevanjem za priznanje pa so bile v minulem tednu namenjene ge nekatere diplomatske aktivnosti. Tako sta se na skandinavsko turnejo odpravila predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in zunanji minister Dimitrij Rupel. Obiskala sta Finsko, Švedsko, Dansko in Norve-gko, vendar sta povsod dobila podoben
TEŽKI DNEVI ZA DEMOS
Zaradi krize, ki je nastala v Demosu po ustanovitvi Slovenske demokratske stranke (oziroma razcepu SDZ) so se konec tedna v Poljčah na dvodnevnem sestanku zbrali poslanci Demosa v slovenski skupgčini.
Rdeča nit vseh razprav je bil pra-zaprav odnos koalicije do zakona o privatizaciji, najbolj pereče pa je bilo vpra-ganje sedanje vloge Demosa v slovenskem parlamentu. Dvanajst poslancev Demokratske stranke (ki so v skupgčino prigli ge kot SDZ) je namreč oblikovalo svoj poslanski klub, zato so na sestanku v Poljčah zbrani skugali ugotoviti, ali ima Demos v parlamentu ge večino ali ne. Te dileme tudi po dveh dneh ge niso regili, saj so na koncu ugotovili, daje 12 članov Demosovega poslanskega kluba pristopilo k poslanskemu klubu Demokratske stranke, s katero ravno sedaj znotraj Demosa potekajo pogovori o postopku za
sklenitev koalicijskega razmerja. To praktično pomeni, daje omenjenih 12 poslancev formalno ge vedno tudi v poslanskem klubu Demosa, sama Demokratska stranka pa naj bi ne bila v njem. Spomenka Hribarje ob koncu na tiskovni konferenci dejala: „Bistvo tega sklepa je, da Demos želi in potrebuje nagih dvanajst glasov, ne želi pa nage stranke,“ Igor Bavčar pa je izjavil, da Demokratska stranka nima namena sprožiti vladne krize, vendar pa bo zagovarjala princip dogovarjanja in iskanja konsenza. Bavčar je tudi dodal, da niso pripravljeni vnaprej koaliciji dajati kakrgnekoli garancije. Po mnenju predsednika Demosa dr. Jožeta Pučnika pa je danagnje stanje v vladajoči koaliciji le posledica slabih stikov med Demosom in vlado ter njenimi resorji.
Marko Jenšterle
18.	novembra
odgovor, da pride priznanje Slovenije v pogtev, ko se bo zanj odločila ES.
MED HRVAŠKO IN SRBUO
Odločnejga drža Evrope in Združenih držav Amerike ter dejansko priznanje novih razmer je očitno prispevalo tudi k spremembi v srbski politični strategiji, ki ji kar naenkrat ustreza prihod mednarodnih mirovnih sil. Predsedujoči haagke mirovne konference lord Carrington je zato v minulem tednu pohitel na pogovore s hrvagkim predsednikom Tudjmanom, srbskim predsednikom Milogevičem in generalom Kadijevičem, ki so sprejeli nov sporazum o prekinitvi ognja in pobudo o prihodu mirovnih sil, ki pa jih bo najbrž Varnostni svet pripravljen poslati le v primeru popolne zaustavitve spopadov.
Toda na hrvagkih bojigčih so kljub temu vse dni potekali hudi spopadi, ki so se celo razširili na Split, kar seveda prej kaže na to, da si prizadeva srbsko-jugo-slovanska vojska zasesti čim več hrvaškega ozemlja in pomembnih strateških lokacij pred morebitno mednarodno intervencijo. Še posebej je bil tarča napadov Vukovar, ki ga je jugo-armada že zasedla. Po zadnjih dogovorih naj bi prišlo vsaj do delne deblokade Dubrovnika.
Glede mednarodnih mirovnih sil pa je odprto tudi vprašanje, kje bi se namestile. V primeru, da bi prišle na območje sedanjih spopadov, bi to lahko pomenilo možnost spremembe meja v korist Srbije, namestitev na hrvaško-srbski meji pa očitno ni spijemljiva za Srbijo in jugo-ar-mado, kar je mogoče razbrati iz intervjuja generala Negovanoviča.
V SLOVENIJI
Slovenska vlada se je odločila podražiti naftne derivate in onemogočiti divjo privatizacijo. Demokratska stranka Slovenije, kot se imenuje novonastala stranka, ki jo vodi dr. Dimitrij Rupel, kot vse kaže ne bo podprla vladnega predloga lastninske zakonodaje, kar utegne močno omajati vladajočo koalicijo Demosa,
Brez
diaspore?
S povratkom demokracije v Slovenijo je treba urediti tudi vrsto zakonov, ki jih je doslej partija prikrojila po svoji meri. Eden med njimi je tudi Zakon o javnih glasilih. Ministrstvo za informiranje je že pripravilo njegov osnutek, o njem pa sedaj razpravljajo v različnih institucijah.
Vprašanje, ki se sproža ob njem, pa je
2.	člen, ki se glasi: „Republika Slovenija skrbi za razvoj javnih glasil, pomembnih za uresničevanje pravice do obveščenosti državljanov Slovenije in ohranjaja slovenske nacionalne identitete ter za razvoj javnih glasil, namenjenih obveščanju italijanske oz. madžarske narodnosti in slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.
Republika Slovenija zagotavlja javnim glasilom iz prejšnjega odstavka materialno pomoč, skrbi za razvoj tehnične infrastrukture, potrebne za njihovo izdajanje oz. oddajanje, sprejema ustrezne ukrepe na področju davčne politike ter ustanavlja razvojne sklade, v skladu z zakonom.“
Ob citiranem je seveda vprašljivo, zakaj so iz prvega dela člena izpuščena tudi glasila v slovenski diaspori (predvsem Buenos Aires in Cleveland), ki doslej niso bile deležne nikakršne podpore v domovini. Na eni od sej, ki jih je o tem osnutku zakona sklicalo Ministrstvo za informiranje, je predstavnik Ministrstva za kulturo že opozoril na to pomanjkljivost.
M. J. -18. nov.
vplivati pa utegne tudi na usodo vlade. Tako se je Socialistična stranka že odločila, da zaradi vse slabšega gospodarskega položaja, rastoče brezposelnosti in padanja življenjske ravni sproži vprašanje nezaupnice vladi.
V pregledu dogodkov omenimo še, da je Smučarska zveza Slovenije postala članica Mednarodne smučarske zveze.
Postopki za urejanje slovéhskega državljanstva
!
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Rojakom, ki se zanimajo za pridobivanje slovenskega potnega lista v Argentini, sporočam, daje to še nemogoče, ker Republika Slovenija nima rednega di-plomatsko-konzulanega predstavništva. Tudi ko bo predstavništvo postavljeno, še nekaj časa ne bo izdajalo potnih listin, ampak bo le sprejemalo vloge za njih izdajo. Za zdaj pa je mogoče zaprositi za potni list pri upravnem organu za notranje zadeve tiste občine, v kateri je imel prosilec zadnje prebivališče, in če tega ni imel, pri Mestnem sekretariatu za notranje zadeve mesta Ljubljane. Vendar pa ob današnjem stanju slovenski potni list za odhod iz Argentine ne služi.
Primerno pa je, da rojaki že zdaj urejajo svoj državljanski status, če je to v njihovem interesu, npr. če nameravajo zaprositi za slovenski potni list, priglasiti otroka za državljana Republike Slovenije ali uveljavljati morebitne nove državljanske pravice. Državljanstvo se uredi tako, da se že obstoječe državljanstvo ugotovi in registrira ali pa da se na novo pridobi.
Slovensko državljanstvo so ohranili v splošnem vsi, ki so imeli zvezno ali republiško državljanstvo ob izselitvi, razen tistih, ki so zaprosili za odpust ali so se mu odrekli, in tistih, ki jim je bilo državljanstvo s posebnim odlokom odvzeto ali je bilo ugotovljeno, da jim je prenehalo zaradi odsotnosti.
Avtomatično postanejo po rojstvu slovenski državljani v tujini rojeni, če sta ob rojstvu oče in mati imela to državljanstvo. To velja seveda za vse poznejše rodove.
Osebe torej, ki že imajo slovensko državljanstvo, lahko samo zaprosijo, da se njihovo državljanstvo ugotovi in evidentira pri prejšnjem ali novem vpisu v rojstni matični knjigi in eventualno izda potrdilo. To prihaja v poštev za vse, ki se niso rodili med leti 1948 in 1977, ko seje vodila državljanska knjiga, in za tiste, ki so se rodili v tujini in se niso prijavili konzularnemu oblastvu.
Vlogo za ugotovitev državljanstva, naknadno evidentiranje in izdajo potrdila je treba posredovati pri pristojnem organu občine zadnjega prebivališča ali Mesta Ljubljane. Vlogi je treba priložiti izpolnjen vprašalnik, rojstni in poročni list, starejše osebe pa naj predlože tudi domovnico, star potni list, vojaško knjižico ali kakršno koli drugo listino.
Oseba, ki je rojena izven Slovenije in
Zadeva Tehaije
Celjski javni tožilec Milan Birsa je konec tedna organom za notranje zadeve v Celju poslal zahtevo, naj po svojih močeh pomagajo odkriti storilce ter identificirajo žrtve v zloglasnem povojnem taborišču na Teharjah pri Celju. Postopek ne bo vključeval (čeravno so nekatere ovadbe, ki jih dobil tožilec, govorile ravno o tem), obravnave ravnanja s civilnimi osebami v taborišču na Teharjah, saj gre v tem primeru za klasična kazniva dejanja, ki po petindvajsetih letih zastarajo. V postopku, ki ga je sprožil celjski javni tožilec, naj bi bila torej razjasnjena le kazniva dejanja vojnega hudodelstva nad vojnimi ujetniki, ki po veljavnih mednarodnih konvencijah ne zastarajo.
Besedilo zahteve Milan Birsa noče posredovati javnosti zato, ker so, kot pravi, v njem navedena imena prihodnjih
je ob rojstvu samo eden od staršev slovenski državljan, pridobi državljanstvo od rojstva, če jo do 18. leta starosti proglasi roditelj, ki je državljan, ali če se po 18. letu in do 23. leta sama priglasi za državljanstvo. Priglasitev se izvrši po posebnem obrazcu, priložiti pa je treba rojstni list, rojstni list staršev, če so se rodili ali poročili izven Slovenije, in podatke o slovenskem državljanstvu enega od staršev.
Tisti rojaki, ki jim je bilo državljanstvo odvzeto s posebno odločbo po zakonu iz Uradnega lista FLRJ, št. 86/46 ali jim je bilo ugotovljeno, da je prenehalo z odsotnostjo, lahko spet pridobijo državljanstvo Republike Slovenije, če do 30. septembra 1992 vložijo prošnjo pri Ministrstvu za notranje zadeve. Po večini so prizadeti rojaki bili uradno ali zasebno obveščeni o odvzemu državljanstva, ker jim je obenem s tem bilo tudi zaplenjeno premoženje. V dvomnih primerih bo lahko to predstavništvo posredovalo informacije. Za tako pridobitev državljanstva lahko zaprosijo tudi otroci prizadetih. Različna zakonodaja bo določala, da se krivični učinki takega odvzema za nazaj ne bodo upoštevali.
Za vse druge, ki nimajo državljanstva, torej tudi za tiste, ki se do 23. leta starosti niso priglasili, in ki žive zunaj Slovenije, je možna le izredna naturalizacija. Pogoj za te vrste naturalizacije je, da vlada Republike Slovenije dä mnenje, da bo sprejem v državljanstvo koristen državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov. Vlogo je treba posredovati Ministrstvu za notranje zadeve in navesti argumente za izredno naturalizacijo, priložiti pa izpolnjen vprašalnik in mnenje predstavništva in izseljenske organizacije.
Vse vloge se lahko oddajajo ali pošiljajo pristojnim oblastvom neposredno in jih ni treba overjati. Tuji izpiski pa morajo biti overjeni, prav tako fotokopije. Potreben je tudi prevod. Natančnejša navodila bodo sporočena javnosti pozneje.
Ker oblastva končih odločb ne pošiljajo po pošti, je treba, da upravičenec pisno pooblasti znanca ali prijatelja v Sloveniji, da po plačilu takse prevzame odločbo. Pooblastila ni treba oveijati.
Pozneje bo tudi objavljeno, kje bodo upravičenci mogli prejemati zadevne obrazce.
Pooblaščenec Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije
osumljencev. Ni razumno, da bi morebitni prihodnji osumljenci že vnaprej vedeli, katere bodo oporne točke preiskave. Bistveno pa je, da je javni tožilec prepričan, da lahko sproži postopek, ki bo pripeljal do določenih zaključkov. Mimogrede je omenil, da bi preiskava lahko pripeljala do kakih petih posameznikov.
Spomin na padle
Na predvečer praznika Vseh svetih je bila na novih Žalah spominska svečanost na grobu žrtev junijske vojne. Na grobu je velika plošča z vklesanimi imeni vseh padlih. Na svečanosti je imeli lep govor dr. France Bučar. Ob tej priliki so poleg neštetih sveč položili na grob venec iz svežih rož v obliki slovenske zastave. Okrog cerkve na Žalah in pri lipi sprave pa je gorelo morje svečk, kot še nikoli.
Dobro, tudi obisk Združenih držav Amerike je že za nami in predsednika ob povratku pričakuje nemalo težav. Tako je pač življenje, da lepi trenutki (trenutki zmagoslavja, bi dejali, kadar se tiče politike) hitro zatonejo v pozabo, medtem ko vsakdanje težave nenehno tarejo in izpodkopavajo voljo in potrpljenje.
BELO ALI CRNO?
Vendar se opazovalci ne strinjajo, ko gre za bilanco predsednikovega potovanja na sever. Če gledajo s političnega vidika, je seveda mnogo pozitivnega beleženja. Bush je izrekel Menemu toliko poklonov, da jih več in lepših skoraj ni mogel želeti. Prikazal ga je kot voditelja med državniki latinske Amerike in pohvalil vladno delo.
Niso pa tako zadovoljivi gospodarski uspehi, akoravno bi predsednik in vlada radi pokazali drugačno sliko. Zanimivo je, da je gospodarski minister sam minimiziral uspehe, kot je že itak prej omenjal, da namen potovanja ni iskanje kreditov, marveč le navezava čim tesnejših stikov. Če vzamemo potovanje torej bolj umirjeno, pa se pokaže, da so tudi gospodarski uspehi zadovoljivi za tiste, ki hočejo kaj drugega kot le polne koše dolarjev. Predsednika sta podpisala pogodbo o garanciji investicij, vsled katerega imajo severnoameriški kapitali, ki bi želeli priti v Argentino, lepe izglede. Od tega si naša država mnogo obeta.
Omembe vredna pa je tudi pohvala, ki jo je argentinskemu gospodarskemu programu izrekel ameriški državni tajnik za finance, Nicholas Brady, ki je tudi priporočil Mednarodnemu denarnemu fondu, naj Argentini podeli potrebni kredit 3.000 milijonov dolarjev. In to je zaenkrat največ, kar more država pričakovati. Kakega govora o vstopu v znani „plan Brady“ ni in ga ne bo vsaj do konca prihodnjega leta. Seveda pod pogojem, da medtem država zvesto izpolnjuje vse dosedanje načrte pod nadzorstvom Fonda. Ni treba še posebej poudarjati ugodnosti tega plana, ki bi skrčil zunanji dolg kar za tretjino.
Povzemimo torej, da ni o potovanju peti preveč hvalospeva, še manj pa žalovati. Kakor je danes stanje države, je mednarodni položaj boljši, kot bi mogli pričakovati. Seveda ni, da bi zapadli v triumfalizem, ki gaje izkazoval predsednik, ko je dejal, da sta ZDA in Argentina „enakovrstni“; in pa še, da imajo ZDA probleme recezije, ki jih je Argentina že rešila. Mimogrede je še ponujal severnoameriškim ekonomistom ugodnosti konvertibilnega plana, ki ga je naša država vpeljala kot recept, da se ZDA rešijo svojih velikih problemov.
PRIČAKOVANI ODSTOP
Še preden pa se je predsednik vrnil iz Washingtona, ga je že dosegel val težav domače nevihte. Menem je namreč v ZDA zvedel, daje minister za socialne zadeve dr. Avelino Porto podal ostavko. Primer je zanimiv, da si ga ogledamo pobliže.
Prvič je ta ostavka blamaža za predsednika, kije komaj pred dnevi izjavil, da bo do leta 1995 deloval „z isto vladno ekipo“ in da nima namena zamenjati nobenega izmed ministrov. Po drugi strani je tudi blamaža, ker znova prihajajo na dan odmevi notranjega klanja v vladi. Borba med „rdečimi“ in „svetlomodrimi“ se nadaljuje, in nihče ni zadovoljen s kosom oblasti, ki mu je bil prideljen.
V notranjem klanju je bil minister Porto bela vrana. Brez političnega udinjanja, rektor ugledne privatne „Univer-sidad de Belgrano“, je nadel svojemu delovanju posebno patino resnosti in resnicoljubnosti. Eden največjih uspehov je bil, daje razdejal gnezdo korupcije, ki so ga politiki in sindikalisti spletli okoli tega „dobrodelnega“ ministrstva. Prav te dni bi moral normalizirati delovanje ustanove, ki nadzira socialna skrbstva sindikatov. To je sedaj ustavljeno, dokler ne nastopi novi minister, ki bo Julio César Aräoz, doslej zvezni komisar (interventor) v provinci Tucumän, kjer so zmagali pe-ronisti nad generalom Bussijem in njegovo stranko.
Odhod Porta je zlasti blamaža tudi s tega vidika: ljudje so mu zaupali in tudi verjeli, da je boj proti korupciji resna zadeva. Sedaj se že mnogi spogledujejo, češ, zopet bodo kradli. Te govorice zadobivajo novo silo zlasti še, ko se govori o namenu, da bi se zloglasni sindikalist Barrionuevo vrnil v naročje vlade. Bil je eden prvih „menemistov“, pa potem zaradi raznih interesov najhujši nasprotnik peroni-stičnih kandidatov na zadnjih volitvah. Še do 17. oktobra (peronistični praznik) je organiziral protivladne sindikalne nastope. Njega in njegove pristaše je Porto izrinil iz območja socialnega ministrstva. Povratek ima seveda en sam cilj: da se sindikalni opoziciji odvzame gonilna sila, ki jo je predstavljal ta polemični mož. In to prav v trenutku, ko se nad gremiji valijo novi delovni zakoni, ki pomenijo smrtne udarce za največje delavske dosežke zadnjih desetletij.
JUBILATIO
Med Slovenci so delavci enostavno prehajali v „pokoj“ in prejemali „pokojnino“. Argentinci so bolj izraziti, bolj „navzven“ razpoloženi, in zato se ,jubi-lirajo“, torej se veselijo počitka po letih trdega dela. Tako vsaj je bilo „v začetku“. A položaj se je bistveno spremenil in ko argentinski „upokojenci“ prejemajo svojo , jubilación“, se žalostijo. In to iz leta v leto bolj izrazito.
Ker je pokojninski sistem v krizi, je Menemova vlada sklenila temeljito spremeniti tudi to zadevo. In tako je v sklopu vrste novih zakonov socialne narave poslala v kongres tudi nov pokojninski zakon, ki dejansko „privatizira“ celoten pokojninski sistem. Seveda to bo rešitev (bo rešitev?) za bodoče upokojence, za delavce, ki do trenutka uzakonitve še niso prešli starosti 45 let. Za vse dosedanje upokojence in za vse, ki so že prešli to starost, pa bo pokojnina še vedno zadeva države. Kako jo rešiti, kakšne pokojnine bomo prejemali (minimum 130 dolarjev?), odkod bo prihajal denar za izplačevanje, je zadeva, ki ni jasna in ki ji bo verjetno iz leta v leto treba iskati rešitve.
Vse te in podobne spremembe se mirno izigravajo, medtem ko na političnem polju vlada res nima težav. Ni opozicije, kajti prva opozicionalna stranka, radikali, sama ne ve, kam in kako. No, te dni so izvolili novega predsednika stranke, „misionera“ Losada, ki predstavlja al-fonsinistično strujo, a ima dobre odnose z ostalimi sektorji. Vendar je bistvo tragike radikalizma to, da v stranki ni enotnega gledanja ne na državo, ne na njene probleme, še manj pa na način, kako naj se ti problemi rešijo.
Slovenski prevod biografije generala San Martina
'. . • ; vi:::;:;:; ji; j:j : :j:j: j:j:. • ■ • ' ijij	. •: v .'.:v
Osvoboditelj Argentine izpod španske uprave in obenem tudi osvoboditelj Čila in Penija v prejšnjem stoletju general San Martin je tu v veliki časti. Da se prikaže njegovo delo tudi drugim narodom po svetu, je Instituto Nacional Sanmarti-niano v Buenos Airesu po iniciativi Mednarodne ekumenske bratovščine v Argentini pripravil prevod oficialne biografije San Martina v razne jezike narodnostnih skupin, ki žive v tej državi.
Po možnosti bodo te prevode natisnili in razdelili. 5. novembra letos pa so predstavili originale prevodov raznim argentinskim političnim in zgodovinskim osebnostim, med drugim tudi predsedniku Argentine Carlosu S. Menemu.
Predsednik Zedinjene Slovenije prof. Tine Vivod je skupaj z v. d. predsednika
SKA arh. Marjanom Eiletzom predal osebno ta slovenski prevod, delo Tineta Debeljaka, predsedniku Menemu in se z njim tudi zadržal nekaj časa v pogovoru.
Prevodi življenjepisa generala San Martina so bili dosedaj prevedeni v 36 jezikov in sicer so to:
Nemščina, arabščina, aramejščina, ajmara, hrvaščina, kitajščina, danščina, slovaščina, slovenščina, esperanto, es-tonščina, finščina, francoščina, gallego, grščina, guarani, hebrejščina, hindi, madžarščina, angleščina, italijanščina, japonščina, letonščina, litvanščina, ho-landščina, perzijščina, poljščina, portugalščina, kečua, ruščina, Sanskrit, srbščina, švedščina, ukrajinščina in baskov-ščina.
Predsednik Republike Argentine, dr. Carlos Sadi Menem, v pogovoru s predsednikom Zedinjene Slovenije, prof. Tinetom Vivodom.
Devet sestankov v Haagu
V Haagu seje zasedalo že na vseh mogočih ravneh, od vrhunskih z republiškimi predsedniki do ravni strokovnjakov, in v nizozemsko (predsedujoča države ES) upravno središče so prihajale najrazličnejše in najbolj pisane delegacije iz Jugoslavije. Poglejmo si dosedanji potek:
7.	september: Začetek konferenca na vrhunski ravni. Po številnih prizadevanjih Evropske skupnosti, da bi na pogajanjih skušali „spraviti“ sprte Jugoslovane, se je v Haagu začelo prvo vrhunsko srečanje vseh šestih predsednikov republik, ki sojih spremljali tudi zunanji ministri šestih republik, na strani ES pa so nastopali Ruud Lubbers kot predsedujoči evropskega sveta, Hans van der Broek kot predsednik ministrstva sveta ES, lord Peter Carrington, kot predsedujoči konference in drugih 11 zunanjih ministrov ES. Na seji so sprejeli deklaracijo o Jugoslaviji.
12. in 13. september: Prvo plenarno zasedanje na ravni zunanjih ministrov pod predsedovanjem lorda Carringtona. Ta se je sestal z vsemi jugoslovanskimi predstavniki, nakar je sklenil, da odpotuje v Jugoslavijo in se sestane z Miloševičem in Tudj manom.
19.	september: Drugo plenarno zasedanje na ravni zunanjih ministrov. Ta četrtek seje lord Carrington znova sestal s šestimi republiškimi zunanjimi ministri
in z Lončarjem kot predstavnikom zveze. S tega srečanja ni bilo posebnih sklepov, omeniti pa gre stališče Slovenije in Hrvaške, ki sta dali vedeti, da na konferenci ne nameravata več sodelovati, če v državi ne bo zagotovljen mir.
26.	september: Tretje plenarno zasedanje na ravni zunanjih ministrov. Na tem zasedanju, kjer ni bilo hrvaškega predstavnika, so sprejeli le sklep, da začne delo tudi tretja komisija in sicer za ekonomske odnose med republikami, in da se bo konferenca na ravni ministrov nadaljevala le, če bo Carrington ugotovil, da se po komisijah bistveno zatika. Rupel se je spet sestal s Carringtonom in kasneje priznal, da ni bilo posebnih nasprotovanj trdni odločitvi Slovenije za popolno osamosvojitev 7. oktobra, vendar pa je potožil, da je govoriti o novih ekonomskih odnosih nesmisel, ker seje Slovenija prišla v Haag razdruževati in ne znova združevati.
4. oktober: Četrto plenarno zasedanje na ravni zunanjih ministrov in srečanje Miloševiča, Tudjmana in Kadijeviča z Van den Broekom in Carringtonom. Omenjena trojica je z ES podpisala sporazum o premirju na eni in o deblokadi jugoslovanske vojske na drugi strani, kot tudi načelno opredelitev, da se je treba začeti pogovarjati o prihodnjem sodelovanju, ki bo temeljilo na „ohlapni asociaciji“, varstvu pravic
70 let pisatelja Zorka Simčiča
19.	novembra je praznoval svoj visoki življenjski jubilej pisatelj, dramatik, kulturni delavec in predavatelj Zorko Simčič. Rojenje bil leta 1921 v Mariboru, kamor so prišli njegovi starši kot begunci s Primorske. Med vojno je živel v Ljubljani, nekaj časa je bil pod Italijani v Gonarsu, pozneje pa je postal Velikonjev tajnik.
Med revolucijo so mu partizni ubili dva brata, sam pa seje ob koncu umaknil in pozneje preživel dalj časa v Trstu na slovenski radijski postaji. Pozneje je odšel v Buenos Aires, kjer je bil v raznih službah, pozneje pa se je preživljal s turističnim udejstvovanjem v Bariločah. Obenem pa je obiskoval razne filozofske in kulturne tečaje v Buenos Airesu.
Njegovo pisateljsko delo se je pričelo zelo zgodaj in obsega široko paleto: še kot študentje v Ljubljani napisal razne črtice, dve drami in libreto za opero; največji uspeh pa je dosegel z romanom iz dijaškega življenja Prebujenje, za katerega je dobil mestno Prešernovo nagrado. Doma je izšla tudi druga knjiga, zbirka satir in humoresk Tragedija stoletja.
V Trstu je objavil več novel in pesmi, pa tudi radijskih iger. V Argentini se je takoj vključil v pisateljsko družino Franceta Balantiča, pisal razne črtice in jih objavljal predvsem v Zbornikih Svobodne Slovenije. Bil je tudi med ustanovitelji Slovenske kulturne akcije, kjer je bil veliko let urednik revije Meddobje, kamor je napisal več črtic, novel, odlomke iz romanov, pesmi in esejev. Pri SKA je izdal knjigo Človek na obeh straneh stene, ki
in manjšin in nespremenljivosti meja. Na sestanku zunanjih ministrov pa je bil govor o podaljšanju mandata mirovni misiji, s čimer se ni strinjala Slovenija, in ker je ES to sprejela, tudi Hrvaška ni želela podaljšati mandata mirovni komisiji; zato tega dokumenta sploh niso podpisovali. Sklenili pa so tudi, da v bodoče na konferenco vključijo še predstavnike srbske manjšine na Hrvaškem.
10. oktober: Novo srečanje trojice Miloševič, Tudjman in Kadijevič z Van den Broekom in Carringtonom. Ker prejšnji sporazum ni dal rezultatov, je ES trojico spet poklicala v Haag, kjer so se dogovorili o takojšnji prekinitvi ognja, o tem da se mora vojska v enem mesecu do 10. novembra postopoma umakniti iz Hrvaške in da Hrvaška zato deblokirala vojašnice. Kasneje so se sicer pojavila tolmačenja, da ni v Haagu nihče ničesar podpisal, a so v Haagu hitro pomirili srbsko stran z izjavo, da so na srečanju dali obvezujoče obljube. Ponovno je bil govor o ohlapni asociaciji, kar bo pozneje postalo temelj sporov na konferenci, datum 10. november kot zadnji rok pa je tudi obveljal kot ultimat.
14. oktober: Peto plenarno zasedanje na ravni zunanjih ministrov. Na njem so sprejeli tri bistvene stvari: podaljšali so mandat opazovalcem ES v vseh republikah razen v Sloveniji, sklenili, daje treba delo po komisijah, ki se zatika, bistveno pospešiti, in sklicali nov vrhunski sestanek vseh predsednikov republik, kjer naj bi govorili o prihodnjih odnosih med republikami. Poleg tega so sklenili, naj se vodstvo konference sestane tudi s predstavniki srbske manjšine na Hrvaškem.
17.	oktober: Čarrington pošlje vsem republikam prvo verzijo predloga o prihodnji ohlapni asociaciji. Ta predlog v štirih bistvenih poglavjih (splošne določbe, spoštovanje pravic manjšin, ekonomsko sodelovanje in skupne institucije) je kasneje sprožil veliko prahu, njihovo izhodišče pa je bilo, da se Jugoslavija „odpravi“, priznajo republike, ki si to želijo, in med njimi sklenejo nove povezave na konfederalnih temeljih s carinsko unijo in spoštovanjem pravic manjšin.
18.	oktober: Drugo vrhunsko srečanje
je vzbudila veliko zanimanja. Izdal je tudi libreto Krst pri Savici s Tomčevimi skladbami. Ta igra je bila velikokrat vprizoijena, tako v Argentini kot po svetu.
Izdal je psihološko dramo Zgodaj dopolnjena mladost, pesniško zbirko Korenine večnosti ter mladinski knjigi Čarovnik začarane doline — Družina Zebedej in Vrnitev Lepe Vide.
Priredil je Šestovo Kar po domače, Majcnovo zbirko Dežela ter Vebrovo Zadružno misel. Poleg tega predava na Visokošolskem tečaju slovenščino in je zaželen govornik na raznih prireditvah. V Argentini je prejel za svoje kulturno delo nagrado SKA, tržaško nagrado Vstajenje in nagrado hranilnice iz Kanade.
Sedaj, ko se je odprla domovina, o njem doma več pišejo in ga ocenjujo kot enega najboljših naših pisateljev, pred meseci so tudi izdali ponatis njegove knjige Človek na obeh straneh stene, ki je bila dobro sprejeta. Pripravlja več natisov v Sloveniji.
Zorko Simčič je poročen z Minko Debevec in ima dve hčerki.
Jubilantu, ki še vedno v polni moči sodeluje z našo skupnostjo z delom in predavanji, s pisanjem in vzgajanjem mladine, ki je bil dolga leta zamolčevan sedaj pa je cenjen v domovini, želimo vsi, posebej pa še kot sotrudniku našega lista in naših Zbornikov Svobodne Slovenije, iskrene čestitke, zahvalo in željo za še nadaljnje sodelovanje in kulturno delovanje v prid naši skupnosti, tu in doma.
TD
predsednikov republik. Na zasedanju so sodelovali vsi predsedniki republik in vsi člani zveznega predsedstva ob predstavnikih zvezne vlade, medtem ko so bili na „drugi“ strani Van den Broek, Carrington in Vance. Bistvene na tem srečanju so bile naslednje stvari: Slovenija seje v točki I.I. E (priznanje vseh republik, torej „odprava“ federacije) Carringtonovega predloga strinjala s predlogom ES, kar je Srbija edina zavrnila — še Črna gora ga ni; predsedstvo SFRJ je v ,, navzočnosti Miloševiča in Tudjmana“ pa tudi Drnovška podpisala sporazum o prekinitvi ognja; Carrington je vzel besedo Kostiču, ki je hotel v imenu srbske četverice pojasnjevati njihova stališča; in sprejeta je bila deklaracija ES, ZDA in SZ o Jugoslaviji z nekaterimi neugodnimi poudarki za kršitelje premirij.
24.	oktober: Carrington pošlje drugo verzijo o ohlapni asociaciji. Ta predlog je bil v nekaterih malenkostih — status manjšin in skupne institucije — dodelan na roko Srbiji, v bistvenih točkah — priznanje republik in carinska unija med njimi — pa nespremenjen in nesprejemljiv za Slovenijo (zaradi carinske unije) in Srbijo (glede priznanja).
25.	oktober: Tretje vrhunsko srečanje predsednikov republik. Na tem vrhu, kjer se je Carrington posebej sestal z Miloševičem, so se želeli uskladiti glede Carringtonovega predloga in ugotovili, da ga četverica sprejema in da bi Srbija morda predlog tudi sprejela, če bi bila asociacija bolj trdna.
30.	oktober: Tretja verzija Carringtonovega predloga. Taje dodelan le v nekaterih, in sicer nebistvenih malenkostih.
5.	november: Četrta verzija Carringtonovega dokumenta, obravnavana na četrtem vrhu predsednikov. Ta verzija upošteva „evolucijsko klavzulo“, torej možnost, da se carinska unija med tistimi, ki bi želeli skleniti novo skupnost, lahko sčasoma dvigne na višjo raven, denimo na monetarno unijo. Izrekanje o tem predlogu in specifikacija tretje možnosti (popolna samostojnost določene republike) sta glavni temi tega sestanka.
DJK. - „Delo“, 6. novembra 1991
IVO DANEU -
BIVŠI KOŠARKARSKI AS
Košarkarji Smelta Olimpije so prvi mednarodno uporabljali slovenski potni list, ko so prestopili kontrolo letališča latvijske prestolnice Rige. Natop z novim dokumentom je uspel šele po tretjem poskusu. V Celovcu, odkoder so odleteli zaradi zaprtja ljubljanskega letališča Brnika, je bil policaju novi potni list zelo všeč, a ni hotel pritisniti žiga niti za spomin. V Rigi pa so prvim, ki so pokazali plave knjižice, zahtevali stare rdeče. Dva predstavnika slovenskega zunanjega ministrstva, ki sta bila z delegacijo, sta pregovorila dežurnega oficirja, da imata Latvija in Slovenija podpisani diplomatski sporazum, in mož je pristal. Kot spremljevalec je bil navzoč tudi bivši košarkarski as Ivan Daneu, ki pa je naslednje jutro zasedel naslovne strani vseh časopisov z mlajšim sinom, enaindvajsetletnim Jakom, igralcem ljubljanskih zmajev. Politični dogodek je skorajda zasenčil presenetljivo zmago Ljubljančanov v gosteh nad latvijskim prvakom VEF Riga z 89:81 v drugem kolu evropskega pokala. Latvijci imajo v svojih vrstah nekaj reprezentantov, med njimi tudi Vetrra, kije igral za Sovjete na svetovnem prvenstvu v Buenos Airesu. Zanimivo je tudi to, da v zgodovinski dvorani Daugova o Sovjetski zvezi in Jugoslaviji ni bilo ne duha ne sluha, saj so ob latvijski zastavi obesili samo slovensko, pa čeprav ni bila slednja niti mednarodno niti košarkarsko priznana in so v slovenskem moštvu nastopali Čurčič, Djurišič, Kraljevič, pri latvijskem pa Bondarenko. Teden kasneje sta se moštvi pomerili v Vidmu, ker trenutno FIBA zaradi varnosti ne dovoli mednarodnih srečanj v bivši Jugoslaviji. Smelt Olimpija seje uvrstila v tretje kolo s tesno zmago z 77:75 v zelo živčni tekmi. Naslednji nasprotnik bo švicarski prvak Vevey.
Ivo Daneu seje v Rigo vrnil po 31 letih. Z veseljem je ugotovil, da se ga še spominjajo. Leta 1960 je takratna AŠK Olimpija odigrala tam dve tekmi: 21. marca je v povratnem srečanju četrfmala pokala evropskih prvakov izgubila 79:63 s ASK Rigo, klubom, ki ne obstaja več, in izpadla. Nato pa je v prijateljskem srečanju premagala sedanjega nasprotnika VEF Rigo z 70:69. V času, ko še ni bilo trojk, je Daneu, ki je imel čisto svojevrsten met, dosegel 21 in 23 košev. Nadvse uspešno kariero pa je končal, koje bil leta 1970 svetovni prvak, kot kapetan Jugoslavije na nepozabnem prvenstvu v Ljubljani. Takrat so vsi Ljubljančani slavili na cestah, tudi zato, ker so zadaj ostali Sovjeti, do katerih pa so Slovenci v tistih časih imeli čisto poseben športni in politični odnos.
Danes je Daneu nadvse zaposlen človek. Kar dvanajst ur na dan posvečuje trem področjem: v parlamentu je poslanec Socialistične stranke, v Slovenski športni zvezi skrbi za mladinski šport, pri nastajajočem Slovenskem olimpijskem komiteju pa je sekretar iniciativnega odbora za ustanovitev. Odbor vodi drugi velikan slovenskega športa, bivši telovadec Miro Cerar. V torek, 15. oktobra so v Cankarjevem domu podpisali slovensko olimpijsko listino (najprej prvi slovenski dobitnik zlate olimpijske koljne leta 1936 Leon Štukelj, ki ima danes 95 let). Verjetno bo že 18. novembra slovenska delegacija obiskala v Lausanni predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja, Juana Antonia Samarancha, da se dogovorijo za nastop Slovenije na Olimpiadi.
ZDanevom, Mariborčanom, kije že od leta 1956 „na začasnem delu v Ljubljani“, kot sam pravi, sva se pogovarjala na tribunah hale Tivoli, ki ga je tolikokrat slavila kot zmagovalca.
Kakšen občutek ste imeli z novim potnim listom?
Občutek je bil zelo prijeten, čeprav
dvomim, da nam bo to kaj dosti pomagalo pri vseh naših prizadevanjih. Bojim se, da nas svet ne bo tako hitro priznal. Eno je osamosvojitev na papirju, drugo je realna osamosvojitev. Človek je lahko še tako samostojen, vendar če nima jesti, mu bo zelo težko. Osamosvojitev je nujna, odstopanja ni. Morali bomo stisniti pasove.
Po 31 letih, kakšne razlike ste opazili v Rigi?
Razlika ni velika. Na cesti je več ljudi in so tudi bolj sproščeni, čeprav tudi njim ni lahko. V trgovinah še vedno veliko stvari manjka. Navdušilo pa me je to, kako skrbijo za parke in zelenice in kako obnavljajo zgodovinske stavbe. Moram reči, daje zunanji pogled mnogo lepši kot pa njihovo življenje. Imajo iste težave kot mi, vendar mislim, da bodo laže prebrodili začetno krizo.
Zakaj politika zvabi toliko vrhunskih športnikov po umiku iz aktivnega udejstvovanja?
Jaz sem šel v politiko samo z enim namenom, da bi pomagal športu. Šport je bil v prejšnjem režimu zapostavljen. Sedanja oblast trdi, da se mora vrhunski šport obnašati tržno. Tega pa ni mogoče brez dobrih podjetij. Če so ta na psu, je treba dobiti denar iz države. Šport je povezovalni element med narodi. Vrhunski športnik lahko ponese glas države v svet. Moja naloga je ta, da se tudi v parlamentu sliši glas v korist športu.
Za katera vprašanja pa se v parlamentu najbolj zavzemate?
Predvsem za pomoč mladim športnikom, za ustvaijanje strokovnega kadra in skrb za pomoč mladim športnikom, za ustvaijanje kakega vrhunskega športnika in mislim, da jih ni odveč, mu pomagati pri njegovih prizadevanjih. Vemo, da se mora športnik v modernih časih 24 ur dnevno posvečati svoji panogi, drugače uspeh ni mogoč. Kot primer so smučarji, ki morajo biti poleg tekmovanja od 150 do 200 ur letno na snegu. Praktično nimajo prostega časa. Zato menim, da mora vsaka država v razumni meri pomagati športu, od tistega množičnega, ki povroča narodu manj bolezni in boljše razpoloženje za delo, do vrhunskega, preko katerega športniki lahko pomagajo njeni afirmaciji.
Zakaj ste se odločili za socialiste?
Povabili so me v stranko, da sem kandidiral za mesto v skupščini. Toda nisem strankarsko obremenjen. Ni mi žal, da sem vstopil v stranko, ker so v njej „fejst fantje“. Tudi politika socialistov mi odgovarja, v kolikor delamo za ljudi in jim pomagamo.
Ali je vašemu sinu Jaki priimek Daneu v breme ali mu prinaša privilegije?
Bolj mu je v breme, ker ga vsi primerjajo z menoj. Laže bi se prebijal z drugim priimkom. Starejši sin, priden študent, nima tega problema. Ker pa je Jaka pri Olimpiji poleg Šiška edini igralec, ki je zrastel v klubu, ga veijetno tudi malo protežirajo v tem, daje včasih v ekipi tudi takrat, ko tega ne zasluži.
Jure Zdovc nastopa pri trenutnem italijanskem prvaku Knorru iz Bologne. Kako bo brez njega igrala Olimpija?
V	današnji situaciji je bil prestop edina rešitev za Jureta. Toliko denarja, kot bi ga zaslužil v Italiji, v Sloveniji ne bi videl v desetih letih ali celo več. Za njegovo eksistenco in športno pot je to velik plus, za Olimpijo pa seveda minus. Vendar življenje gre naprej. Brez tistega, ki ga ni, je treba naprej delati in se truditi.
Slovenska košarkarska liga je ob prekinitvi sodelovanja z jugoslovansko zvezo pridobila Olimpijo. Kakšno prihodnost vidite za slovensko košarko?
Slovenska liga bo gotovo pridobila na kvaliteti. Olimpija pa bo mogla najti ustrezni mednarodni program. Zmaga nad VEF Rigo in uvrstitev v tretje kolo evropskega pokala je gotovo lepa nadaljnja motivacija. Če se bodo stvari uredile in bo slovenska košarka imela normalne stike z Evropo, pa bo hitro napredovala. Medtem bo Olimpija prenašala svoje znanje med šibkejše nasprotnike, ki bodo postajali iz leta v leto kvalitetnejši.
Alije profesionalna liga YUBA mrtva?
V	tem trenutku ni realnih možnosti, da se kakršnokoli tekmovanje na bivši jugoslovanski ravni uresniči, dokler se dogaja masaker, ki ga ni bilo od druge svetovne vojne, pa še takrat so Nemci čuvali kulturne spomenike, bolnišnice in otroške vrtce. Zato v tem trenutku ni mogoče začeti s profesionalno ligo.
Koliko prvenstev ste dosegli v vaši bogati karieri?
Z Olimpijo sem bil šestkrat državni prvak, zadnjič leta 1970. Na žalost ni Olimpija od takrat več uspela osvojiti ta naslov. Sedaj pa nima več možnosti, ker nastopa v Slovenski ligi. Pri Jugoslovanski reprezentanci sem začel leta 1956. Nastopal sem na dveh olimpiadah, štirih svetovnih prvenstvih in šestih evropskih. Najljubša mije srebrna kolajna v Mehiki 1968, tudi svetovno prvenstvo leta 1970 v Ljubljani pa neuradno prvenstvo v Čilu leta 1966, in dve drugi mesti, na svetovnih prevenstvih 1963 v Rio de Janeiro in 1967 v Montevideu. V Južni Ameriki smo
Ljubljanski naškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar si je s sodelavci, pripadniki teritorialne obrambe in predstavniki šišenske občine ogledal kompleks zdaj že bivše vojašnice Borisa Kidriča v Šentvidu, nekdanje škofove zavode ali še natančneje Zavod Sv. Stanislava. Glavni objekt vojašnice, ki ga je še nekja dni nazaj zasedala armada, meri kar 24 tisoč kv. m., ves kompleks pa meri 27 hektarjev.
Cerkev je Zavod Sv. Stanislava zgradila leta 1905. V njem so se šolali mnogi ugledni Slovenci, saj je bil zavod prva slovenska gimnazija, v kateri so poučevali v slovenskem jeziku. V zavodih so zdravili ranjence s Solunske fronte, vanj so se zatekli Rašičani, ko so jim požgali vas, skozenj pa so šli žal tudi tisti, ki so jim ugasnili življenje v Rogu in Brezarjevem breznu. Takoj po vojni, tako pravijo priče, so v vojašnici mnoge Slovenci trpinčili, nekatere pa tudi žive zazidali.
Na obhodu po Škofovih zavodih, je postalo jasno, da bo treba stavbo temeljito prenoviti, saj jo je vojska zelo slabo vzdr-
vedno zelo dobro igrali.
Odgovaijali so nam podnebje, hrana in publika. Moram reči, da sem se od turneje na Kitajskem leta 1957 najboljše počutil ravno v Južni Ameriki.
Ste bili v Argentini?
Da, ko smo tekmovali v Urugvaju, smo mimogrede skočili v Buenos Aires. Spomnim se piknika, ki so nam ga pripravili izseljenci. Mesa je bilo toliko, daje gledal čez krožnike. Bili smo presenečeni.
Sovjeti so bili posebni nasprotniki. Na evropskih prvenstvih ste bili vedno drugi, za njimi, tako da so vas klicali srebrni. Tudi narod je čutil neko mržnjo do Rusov. Je bil tudi zato tako pomemben svetovni naslov leta 1970 v Ljubljani?
To prvenstvo je bilo brez dvoma nepozabno. Jaz sem zaključeval kariero. Bil sem poškodovan in sem igral samo zato, da ne bi ljudje mislili, da nočem nastopati in hočem bojkotirati prvenstvo. Takrat sem dal svoj delež, vendar veliko manjši kot poprej. Čeprav smo zadnjo tekmo s Sovjeti izgubili, smo bili takrat že prvaki, ker smo premagali Amerikance in krog se je tako obrnil, da zadnje srečanje ni odločalo. Sistem tekmovanja v odločilnem kolu je bil vsi proti vsem. Sovjeti so imeli pred tekmo z nami dva poraza, mi pa nobenega. Cela Slovenija in bivša Jugoslavija so bili na nogah zaradi našega uspeha. Tudi zato, seveda, ker so Sovjeti ostali zadaj. Vsi Ljubljančani so šli na ulice in se veselili. Tako sem zaključil nastop za Jugoslavijo, kjer sem bil kapetan med leti 1962 in 1970.
V vaših časih še ni košarka razdeljevala toliko denarja kot danes, zato ste verjetno opravljali tudi redno službo?
Leta 1960 sem začel v bivši Prehrani, sedanjemu kombinatu Emona. Odpirali smo samopostrežne trgovine po ameriškem vzorcu. Po služenju vojakov med leti 1962 in 1963 sem v Ljubljani sedem let predstavljal zagrebški velesejem, sedem let pa sem prodajal avtomobile v Industriji motornih vozil Novo Mesto, ki sedaj ponuja Renaulte. Nato sem bil eno leto trener Olimpije. Mislili so, da bomo kar takoj državni prvaki, pa smo imeli preslabo moštvo. Ker nisem imel ambicij, sem pristal pri Slovenski športni zvezi.
ževala. Kdo bo novi lastnik, oziroma kaj bo v njej, bodo odločali trije zainteresirani - Cerkev, Teritorialna obramba in šišenska občina. Po besedah dr. Šuštarja bi se morali načrtovanja in obnove objekta lotiti z veliko pieteto, zavode pa naj bi namenili dejavnosti, ki človeka plemenih.
D. H. - Slovenec 29. oktobra
SLO naj bi bila nova avtomobilska oznaka za Republiko Slovenijo. Slovenija je zaprosila mednarodno organizacijo za dodelitev kratice SL, a ta je bila pred leti že dodeljena državi Sierra Leone v Afriki.. Avtomobilske tablice pa bo mogoče dobiti po novem letu in sicer z novimi registracijami, ki jih bo lahko lastnik sam izbiral: registracija bo imela pet številčnih ali črkovnih prostorov, ki jih bosta spremljala kratica mesta in občinski grb.
Janez Vasle Ljubljana, oktober 1991
Komu škofovi zavodi?
Kfc- NOVICE IZ SLOVENIJE 2$ SLOVENCI V ARGENTINI
MARIBOR — Pohorska vzpenjača je imela poškodovano vlečno vrv zaradi granatnega ognja v minuli vojni. V mesecu oktobru so jo popravljali, pri čemer je bil huje poškodovan eden izmed delavcev.
LJUBLJANA — Zaradi poškodb na daljnovodih pri Zadru in Pakracu je bila Slovenija električno kmalu „osamosvojena“. Dokler ne pridejo mrzli dnevi, se lahko poraba pokrije s proizvodnjo iz slovenskih elektrarn, pozneje pa bo treba najti rešitev (ali izklopiti večje porabnike ali pa uvoziti elektriko iz Italije ali Avstrije).
LJUBLJANA — Novih knjižnih naslovov je bilo lani za 4,1% manj kot predlanskim. S tem podatkom se lanske izdaje enačijo tistim iz leta 1982.
PREDDVOR PRI KRANJU — Na srečanju slovenskih književnikov prevajalcev so predstavili prevajalski zbornik, ki prinaša referate s treh srečanj slovenskih prevajalcev ter slovenski prevodni program. Na njem najdemo seznam v slovenščino neprevedenih del svetovne literature.
LJUBLJANA — Tri samopostrežne pralnice so zaenkrat v Ljubljani. Pravijo, da gneče v njih ni; poslužujejo se jih pa predvsem študentje in se s tem izognejo prenašanja perila v oddaljene domove in nazaj v študentski dom.
LJUBLJANA — Rdeči križ Slovenije je izstopil iz RKJ in začel delovati kot samostojno nacionalno društvo RK. O odločitvi so obvestili jugoslovanski RK, Mednarodni komite in Ligo društev v Ženevi ter razne evropske RK.
MARIBOR — TAM (Tovarna avtomobilov Maribor) je izdelala prototip šolskega avtobusa, ki so ga preizkušali po slovenskih cestah, potem pa so ga poslali v ZDA. Tam je prevozil 3.000 milj, zdaj pa ga testirajo še v mestnem prometu, da preizkusijo hladilni sistem, porabo goriva in zavore. Po prvih podatkih seje avtobus odlično odrezal.
ŠOŠTANJ — Pepel in drugi produkti odžvepljevanja dimnih plinov iz šoštanj-ske termolektrarne je že dolgo problem. Zaenkrat so ga odlagali na 34 hektarih, kar seveda ni smatrati za olepšavo okolja. V pripravi je program sanacije, ozelenitve, hkrati pa tudi načrt, da bi na leto ne odlagali več kot milijon ton odpadkov, največja površina deponije pa bo obsegala 54 ha.
LJUBLJANA — Loterija Slovenije je uvedla igre na srečo v domači režiji. Edinole velike športne napovedi bodo še „skupne“. Najpriljubljenejša igra je spremenila ime in se sedaj imenuje slovenski loto, v kateri je treba zadeti 7 od 39 številk. Druge igre so: slovenski ekspres, hip loterija, 3x3, mala športna napoved in velika športna napoved (skupaj s Hrvaško). Prvo žrebanje je bilo v nedeljo, 13. oktobra.
LJUBLJANA — Turistična zveza Slovenije je izstopila iz jugoslovanske. Odločila seje sodelovati z zvezami v Makedoniji, Bosni in Hercegovini ter s Hrvaško, če bodo pokazale zanimanje za to.
IHAN — Delovanje prašičje farme v Ihanu je otežkočeno, ker nima naprav za čistilne naprave za odpadno vodo. Zanje bi potrebovali kar milijon mark. Poleg tega pa že drugod po svetu prevladuje mnenje, da take farme niso ekološko via-bilne in se jih zato skušajo odpovedati. Če bi se v Sloveniji za to odločili, bi potrebovali kakih deset do dvajset let, da se vzreja prašičev spet preusmeri v družinske farme.
POSTOJNA — Ogled kraških jam bo mogoč tudi na nestandardni način. Podjetje Propeleo je kupilo opremo za dvesto turistov, ki bi si želeli poglobiti v komaj prehodne rove s kapniki, vožnjo s čolnom po reki Pivki in podobno. Cena se suče med 10 in 30 mark, zanjo pa dobite izkušenega jamarja-vodiča, kombinezon, škornje, čelado, čoln in razsvetljavo.
POSTOJNA — Grof Hugo Windisch-graetz je predstavil več zanimivih projektov sovlaganja na področju turizma, industrije in gozdarstva. Njegova rodbina je včasih imela veleposestva v Planini in Postojni.
LJUBLJANA — Letošnja Nobelovka za literaturo Nadine Gordimerje tudi poslala v preteklem juliju svojo podporo slovenski demokraciji. Zaenkrat še ni obiskala Slovenije, vendar so jo pred leti povabili na blejsko srečanje PEN-kluba. Takrat ji jugoslovanske oblasti niso izdale vizuma, ker je prihajala iz rasistične države.
VELENJE — Prvi zasebni gasilski muzej je odprl Miha Valenci, tudi sam gasiiec. Ima kakih sto eksponatov, med katerimi je tudi gasilska brizgalna iz leta 1885 in tudi nekaj starih dokumentov.
LJUBLJANA— Od 8. oktobra dalje je na južni — hrvaški — meji odprtih 34 mestnih prehodov (26 je cestnih, 8 železniških), ki bodo odprti 24 ur na dan. Povsod so policisti in cariniki, ponekod pa še veterinarji in fitopatologi.
LJUBLJANA — Potresne sunke so zaznali v mesecu oktobru po zahodni Sloveniji. Seizmološki zavod je zabeležil epicenter sunka sto kilometrov zahodno od Ljubljane, v Beneški Sloveniji.
RADOMEŠČAK — V rojstni hiši Prana Miklošiča so imeli slovesnost ob njegovi stoletnici smrti. O njegovem življenju in delu sta govorila dr. Andrej Capuder in dr. Jože Toporišič. Slednji je Miklošiča ocenil kot skrajno nadarjenega, pravzaprav genialnega Slovenca.
LJUBLJANA — Narodni muzej je pridobil nov razstavni prostor v atriju. Kot prvo razstavo so pripravili arheološke primerke o prvih stoletjih krščanstva na Slovenskem z naslovom Pismo brez pisave.
LJUBLJANA — Poštne znamke bo Slovenija izdala šele meseca decembra. Zaenkrat bo pošta pretiskala zalogo jugoslovanskih znamk, dokler ne pridejo prve slovenske, kakih deset po številu.
DEVETINDVAJSETA MATURA NA SLOVENSKI GIMNAZIJI: Letos so na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu maturirali iz 8 razreda A: 17 kandidatov in 8 kandidatk; iz 8. razreda B: 18 maturantov in 7 maturantk. Doslej je na slovenski gimnaziji maturiralo 1102 absolventa.
Slovenska gimnazija je bila ne dolgo tega označena kot geto, zato je ravnatelj dr. Reginald Vospernik v pozdravnih besedah ob koncu šole povabil številno publiko in goste, naj se sami prepričajo, ali je ustanova uspešna ali ne. Gimnazijce se ne uvaja samo v kulturno in politično zgodovino, temveč se jih vzgaja, da se napotijo v sodobni svet. Ko so bile poplave v Sloveniji, so gimnazijci zbrali v kratkem času, lepo vsoto denarja in ga dali dvema družinama v Lučah. Ko se je dogajala tragedija Kurdov, so dali največjo vsoto
Osebne novice
Rojstvo: Družino dr. Celsa Arabetti in prof. Lojzi Dimnik je razveselil peti otrok, hčerka Marija del Rosario.
Čestitamo!
Kreti: Dne 16. novembra 1991 je bila krščena v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Lija Cedila Kržišnik, hčerka Jožeta in ge. Leje roj. Goršič. Botrovala sta Irma Margarita Sedej in Janez Kržišnik. Krstil pa jo je prelat dr. Alojzij Starc.
17.	novembra 1991 je v slovenski cerkvi Marije Pomagaj prejela sv. krst Nadja Dobovšek, hčerka lic. Martina in prof. Marjanke roj. Lenarčič. Krstil jo je dr. Jure Rode.
V	Ranelaghu pa je bila krščena Karla Tatjana Spinelli, hčerka Klavdija in Tatjane roj. Reven.
Staršem iskrene čestitke!
Poroka: Dne 16. novembra 1991 sta se poročila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Matjaž Ravnik in Leni Oblak. Za priče so bili nevestini in ženinovi starši: Tone Oblak in ga. Helena Oblak, ter Julij Ravnik in ga. Majda Ravnik. Poročne obrede je med sv. mašo, med katero je pel Mladinski pevski zbor iz San Justa, opravil prelat dr. Alojzij Starc.
Čestitamo!
BERAZATEGUI
Poslovitev od župnika Guština
V	soboto, 26. oktobra smo imeli začasno poslovitev od našega neumornega župnika Jožeta Guština, ki je službeno odšel za nekaj mesecev v domovino. Po maši smo gledali na video zadnje dogodke nasilja „NOV“ nad Slovenijo, nato pa je bila čajanka v prijetni družbi članov naše soseske.
Obletnica blagoslovitve doma
V	nedeljo, 3. novembra, smo praznovali 26. obletnico blagoslovitve našega Doma. Lep sončni dan, prijateljstvo in zavest dolžnosti sodelovanja v naši skupnosti, ne le v krajevnem Domu, temveč v
denarja, ki je bila zbrana v kaki koroški šoli. Dijaki odhajajo tudi v mednarodne šole — Francijo, Ameriko, Anglijo in se vračajo obogateni, pa tudi dijaki drugih šol radi prihajajo na obisk na slovensko gimnazijo iz Nemčije, Slovenije, Rusije in Italije. Imajo lepe uspehe v športu, umetnosti in literarnem področju. K sodelovanju na akademiji so gimnazijci povabili goste iz Budyšina in iz Dunaja, pevce iz Suhe in Žvabeka, s katerimi so prijateljsko povezani. Osrednja točka letošnje akademije je bil humoristični naravni prikaz devetih evropskih jezikov, ki jih ponuja predmetnik slovenske gimnazije. Z recitalom hebrejske pesmi pa sta zastopnika židovske gimanzije na Dunaju obogatila uspelo akademijo. Tako je prireditelj skušal ustvariti svetel smerokaz v strpnejšo Evropo, kjer naj bi imel vsak jezik, tudi najmanjši, svoje mesto.
vseh naših, je privabilo mnogo rojakov.
Delegat dr. Alojzij Starc je blagoslovil novo slovensko zastavo ob zvonjenju brezjanskih zvonov, nakar sta ob državnih himnah zaplapolali argentinska in slovenska zastava, ki sta ju dvignili Lučka in Marta — hčerki botrov.
Sv. maša, ki jo je daroval delegat, je bila za vse žive in pokojne člane Doma. V svoji homiliji je prelat poudaril važnost vztrajnosti in sodelovanja v teh naših slovenskih trdnajavah. „In prav ta najmanjša postojanka je nam vsem lahko v zgled.“
Po maši je vodja programa inž. Andrej Vidmar pozdravil vse rojake in goste, posebno predsednika Zedinjene Slovenije prof. T. Vivoda in gospo, delegata dr. A. Starca, prijatelja iz ZDA F. Ferkulja in gospo ter zastopnike vseh naših Domov.
Sledil je pozdrav in zahvala v imenu odbora Doma lic. Ivana Korošca, nakar so recitatorji Sonja, Karina in Ivi doživeto in v pesniškem duhu podali recitacije: „Ne najdem domov“, „Sen o vrnitvi“ (Balantičevi) ter „Rad bil bi doma“ (Korošec). Vse pa je povezoval napovedovalec inž. Andrej, nakar je navzoče povabil h kosilu z voščilom prijetne zabave.
Odbor Doma ob tej priložnosti čuti dolžnost zahvale vsem in vsakemu posebej, ki so pripomogli, daje slavje tako lepo in bogato uspelo. Vsem gostom lepa hvala za obisk!
Volitve v Triglavu
V društvu Triglav, ki združuje predvsem rojake, ki so prišli v Argentino pred drugo svetovno vojno, ter njihove potomce, so v nedeljo, 17. novembra imeli volitve, ki so bile izredno pomembne za bodočnost tega slovenskega društva.
Prejšnje volitve pred letom dni so bile razveljavljene in društvo postavljeno pod državno upravo. Na zadnjih volitvah je zmagala slovensko zavedna skupina In-dependiente z Rudolfom Živcem kot predsednikom. Skupina Mladina je podprla zmagovito stran.
Prepričani smo, da se bosta predvojna in povojna emigracija v tem novem obdobju v Triglavu dobro razumeli in sodelovali za skupno dobro, kakor je bilo to že prej pri konferenci za Svetovni slovenski kongres.
SLOVENCI NA PRIMORSKEM
Kongres stranke Slovenske skupnosti
Na Opčinah pri Trstu se je 16. novembra končal pokrajinski kongres stranke Slovenske skupnosti, ki se je pričel v središču Trsta z manifestativnim delom „Trst smo mi“. Izvolili so novo vodstvo stranke in delegate za deželni kongres, ki bo decembra ali januarja v Gorici. Obenem pa so odobrili vrsto kongresnih dokumentov, med katerimi je tudi dokument, s katerim pokrajinski del stranke formalno predlaga deželnemu kongresu, naj tudi slovenska manjšina v Italiji formalno sprejme za svoj simbol novo zastavo Republike Slovenije. Sprejeli so tudi poziv italijanski vladi za takojšnje priznanje Slovenije in za kompenzacijske ukrepe, ki bi ublažili gospodarsko škodo, ki jo je povročila blokada ES.
SLOVENCI NA KOROŠKEM
MALI OGLASI
METKA - L. in P. Švigelj - Otroške obleke -Izbira in tovarniške cene - F. Alcorta 2754 - San Justo (Barrio San Nicolas)-Tel. 441-7496 Splošna pomoč in nasveti o industrijski higieni in varnosti; Tel: 659-3574; Viktor Fekonja PSIHOANALIZA
Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228, 3s „M“ — Capital —Tel: 83-7347 in 71-3546.
ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel: 766-8947 / 762-1947
Varnostni elektronski sistemi (alarmas) za hiše
-	tovarne - avtomobile.
Inž. Janez M. Petkovšek, Amianot 9969 - Tel: 7691791 - Loma Hermosa Kadar se o računalnikih (kompjuteijih) govori, inž. Janez Kocmur vam poskrbi. Tel.: 651-7459
-	Brandsen 2167 - San Justo.
SERVIS
Dolenc Lojze - popravila barvne TV, video-kaset, radio snemalcev, kaset in avdio - Cervino 3942 -San Justo - Tel.: 651-2176.
ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber - splošna odontologia, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B“ - San Martin -Tel: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Maijeta Senk - Tel.: 762-2840.
Turizem Bled — Najugodnejše cene za polet z avionom in turizem po svetu - Tel. 628-9504
LEGAJO N5 3545-82 Počitnice, izleti in potovanja v domovino
informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel.: 441-1264/1265
Slovenski dom v San Martinu
vabi vse člane in prijatelje na
družabno kosilo z mini-tombolo,
ki bo v nedeljo, 1. decembra ob 12.30 in na
slovesen sprejem škofe. Metoda Piriha,
ki bo v torek, 3. decembra:
ob 19.30: Sprejem in pozdrav ob 20.00: Koncelebrirana sv. maša ob 21.00: Skupna večerja
Odbor Doma prosi, da se prijavite za večerjo vsaj do 1. decembra.
Pri nagradnemu žrebanju na Mladinskem dnevu v San Martinu sta bili med člani, ki so 31. oktobra 1991 imeli karto SLOGA II, izžrebani članski številki 125 — za prvo nagrado: Video casette Recorder Panasonic 460 — za drugo nagrado: Radio Tonomac Super Platino.
Nagradi naj upravičenca dvigneta v pisarni SLOGE - Bmé. Mitre 97 - Ramos Mejia v uradnih urah.
II. VESELICA MEDNARODNIH PLESOV
s sodelovanjem argentinske, grške, danske, nemške, španske in slovenske folklorne skupine
7. decembra 1991 Slovenska Pristava
N
LEGAJO N5 3545-82 Posredovanje turističnih storitev letalske, ladijske in železniške vozovnice H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel.: 441-1264/1265 ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19 - Don Bosco 168 - San Isidro -Tel: 743-5985.
dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucu man 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital - Tel.: 45-0320 in 46-7991 dr. Mariano Radonič, odvetnik, od ponedeljka do petka o 17 do 20 ure, Mar del Plata in okolica. Olavarria 2555, Mar del Plata (7600) TeL: (023) 51-0180/0177
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne -trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt - Avellaneda 216 - San Miguel -Tel.: 664-1656.
ŽADOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Moran. REDECORA— celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge -Bolivar 224 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352. Alpe Hogar—Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vemet 4225 - (1826) Rem. de Escalada - Tel.: 248-4021.
Garden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. Illia (Ruta 8) N5 3113 - (1663) San Miguel - Tel.: 664-1656.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do
18.30	- Tel: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 -(1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SIOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek).
Odvetnik
dr. Andrej Fink
Uradni prevajalec za slovenščino. Pravne zadeve v Sloveniji. Larrea 929, PB „A“ Cap. Fed. Tel.:961-2163 Ponedeljek, torek, četrtek od 16. do 20. ure.
\________________________
/
/
ČETRTEK, 21. novembra:
Sestanek Lige žena-mati v San Martinu ob 18.30; predava dr. Jure Rode.
SOBOTA, 23. novembra:
Občni zbor Počitniškega doma „dr. Rudolf Hanželič“ ob 17. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 24. novembra:
Sv. birma v slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 9.30. Birmoval bo koprski škof msgr. Metod Pirih.
SOBOTA, 27. novembra:
Seja šolskega odseka ZS ob 20. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 30. novembra:
Seja Profesorskega zbora Slovenskega sred. tečaja v Slovenski hiši ob 9. uri.
NEDELJA, 1. decembra:
VRožmanovem domu ob 11.30 sv. maša za vse žive in rajne dobrotnike Doma, nato skupno kosilo.
PETEK, 6. decembra:
SKAS — predavanje dr. Milana Komarja v Slovenski hiši ob 20. uri.
SOBOTA, 7. decembra:
II.	Veselica mednarodnih plesov na Slovenski pristavi.
NEDELJA, 8. decembra:
Prvo sveto obhajilo ob 9.30 v slovenski cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic A 18.000.- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— A 55.000.-
Mogoče ne veste, da...
—	daje v komunistični Sloveniji moral biti v vsakem podjetju na 20 ljudi en policijski konfident...
—	daje Amnesty International slavila tridesetletnico svojega obstoja in da ima to združenje, kije doslej sledilo usodi
42.000	zapornikov, več kot milijon članov...
—	da so se v zadnjih petih letih v Sovjetski zvezi krsti in cerkvene poroke več kot podvojile (še pred desetimi leti je bilo treba za krst pokazati potni list)...
—	da je založba Karantanija-Škuc-Forum, ki jo vodi David Tasič, objvila gradivo s simpozija o dr. Tinetu Debeljaku, ki je bil lansko jesen v Škofji Loki...
—	daje mati narodnega heroja Toneta Tomšiča naročala vsako leto v ljubljanski stolnici maše za sina na obletnico smrti...
—	da pripravlja tržaški pisatelj Alojz Rebula študijo o Jakobu Ukmarju, ki bo letos izšla pri neki italijanski založbi predvidoma prihodnje leto (pravkar pa je končal knjigo o A. M. Slomšku).
Mladika, Trst, St. 7
Nova telefonska številka v Slovenski hiši
r
643-0241
Sklepna prireditev Slomškove šole
bo v nedeljo, 1. decembra, ob 19. uri
Ob 20. uri pa nas bo obiskal sv. Mikavž.
Pisarna bo odprta 1. dec. od 10. do 11. in od 18. do 19. ure.
Stane Kos
Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, II
Na voljo v Dušnopastirski pisarni Cena: 22. dol ali A 220.000.-
ESL0VENIA LIBRE
Fundador MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: E sto venia Unida Redaccién y Administrarión:
RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA
Telèfono y Telefax: (54-1) 643-0241 Glavni urednik:
Tine Debeljak mL Uredniški odbor Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N3 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N8 3824
Registra Nac. de la Propiedad Intelectual N3 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino A 360.000; pri pošiljanju po pošti pa A 400.000; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol.
( Čeke na ime „ESLOVENIA LIBRE*. ~")
V Evropi lahko kupite Svobodno Slovenijo: v Trstu: Knjigama Fortunato, Via Paganini 2; v Celovcu: knjigama Mohorjeve družbe, Viktringer 26.
Stavljenje: MAUVILKO
Talleres Gräficos “VILKO” S.R.L., Estados Unidos 425
(1101) Buenos Aires - Tel.: 362-7215A346
Dušnopastirski obisk slovenskega škofa ^jmsgr. Metoda Piriha
V	četrtek, 21. novembra, v San Justu: ob 20. uri sv. maša v stolnici. Pel bo Mladinski pevski zbor. Po sv. maši srečanje v Našem domu.
V	petek, 22. novembra, v Slomškovem domu: ob 20. uri prireditev, sv. maša, nato prijateljsko srečanje.
V	soboto, 23. novembra, ob 10. uri: srečanje škofa s šolskimi otroki v Slovenski hiši: sv. maša, nato prireditev.
V	soboto, 23. novembra, ob 13. uri bo g. škof govoril po slovenski radijski oddaji.
V	soboto, 23. novembra, ob 17. uri, v Villa Devoto: sv. maša v cerkvi sv. Rafaela, ul. José P. Varela 5272, nato prijateljsko srečanje.
V	nedeljo, 24. novembra, ob 9,30 v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj: sv. maša, med katero bo g. škof podelil zakrament sv. birme.
V	ponedeljek, 25. novembra, ob 10.10 odhod v Bariloče. Tja bo dospel ob 11.20. Vrnitev iz Bariloč v sredo,
27.	novembra, ob 14.30. Prihod v Buenos Aires ob 19.50.
V	četrtek, 28. novembra, v Slovenski vasi.
V	petek, 29. novembra, na Slovenski pristavi. Ob 20 uri sv. maša, nato prijateljsko srečanje.
V	soboto, 30. novembra, ob 14,45 odhod v Men dozo. Prihod tja ob 15.35. Vrnitev iz Mendoze v ponedeljek, 2. decembra, ob 16.05. Prihod v Buenos Aires ob 18.40.
V	torek, 3. decembra, v San Martinu. Ob 20. sv. maša, nato srečanje v Slovenskem domu.
V	sredo, 4. decembra, v Carapa-chayu. Ob 20. sv. maša, nato srečanje v Slovenskem domu.
V	četrtek, 5. decembra, ob 9. uri zahvalna sv. maša v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj, ob 16, vrnitev v Slovenijo z Aerolineas Argentinas, polet 146 .