QlASILO delavcev industrijskih montažnih podjetij HHBf fEBRUAR 1985, ŠTEVILKA 2, LETO XIX Cesnik izdaja Delavski svet sozda IMP - Industrijska montažna podjetja v 8.000 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Trebinjska 9, telefon (061) 343-342. Člani Odbora za obveščanje sozda IMP so: Anka Brezec, Janez Dolinar Marjan p,„tar, Vladimir Jambor Lojze Javornik (odgovorni urednik), Jože Jelenko, Jože Kovač (predsednik), Vinko Krizmanič, Jelka Mayer, Majda Slapar, Ivan Šuligoj, Dragica Vake (namestnica predsednika) m Helga Vovk. Tiska Tiskarna Ljudske v,cc v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. Letna konferenca sindikata — obravnavali bistvena vprašanja sozda Koordinacijski odbor sindikata sozda je imel 29. januarja letno konferenco, kije bila v celjski Klimi. Glavne teme: obravnava in sprejem poročila o delu in finančno poročilo tega sozdovega odbora sindikata za lansko leto, programa dela in finančega načrta za letos. Pa še dve zadevi: vprašanje neudeležbe delegatov iz Promonta in PMI na sejah tega odbora ter Razpis letošnjega kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije. IIVIP je bil gostitelj sovjetske vladne delegacije i6. odalanuarja je bil v prostorih IMP pogovor sovjetske državno-go-clr,1izv • delegacije š predstavniki slovenskih delovnih organizacij — \'0<|j| elektroopreme. Sedemčlansko sovjetsko delegacijo je * "'•bister sovjetske elektrotehnične industrije in predstavnik yljMli je*"ednarodne organizacije Interelektro A.I.Majorec, v njej pa so jltišig v , strokovnjaki s področja elektroindustrije. Delegacija je m € ž; v Jugoslavijo na povabilo Zveznega izvršnega sveta. f '»vj” ^^ je bil obisk visokih sk!h gostov zelo pomem-iZ(,Pred..Sai. smo ga izkoristili za iAio£n av)tev naših proizvodnih st' v prizadevanjih za 1 P°govore na Republi- ■ ^0i:dra.^Šnem svetu’ kier sta Jih T" avila podpredsednik IS Janez Bohorič in podpredsednik slovenske gospodarske zbornice Rudi Kropivnik. Poleg pogovorov s predstavniki Zveznega in republiških izvršnih svetov pa so imeli predstavniki sovjetske vlade in gospodarstva tudi vrsto pogovorov neposredno s predstavniki jugoslovanskih delovnih organizacij. timske igre IMP D 2. marca V /v*’ februarja je rok za prijave za 7. zimske športne igre Qr ’ bodo v soboto, 2. marca na Kopah pri Slovenj Gradcu. TelU'ra*a j**1 bo delovna organizacija Klima Celje. 13 ""lovanje v veleslalomu se bo začelo ob 10. uri, teki pa ob "bičj1 °ziroma eno uro za veleslalomom. Razpis predvideva (»ai v 6 ^ ženske in 5 moških starostnih kategorij — enako kot po 5 ysalta delovna organizacija lahko prijavi v vsaki kategoriji •j ‘ekmovalcev. totekrel Pohitite s prijavami, ker je čas le še do 23. februarja! V viH ’ februarja ob 11. uri bo v Klimi žrebanje startnih šte- V Sloveniji je tak pogovor organiziral IMP, sodelovali pa so še predstavniki ostalih članic Inte-relektra iz Slovenije: Iskre, Tovarne stikalnih naprav in Elek-trokovine. Vse udeležence tega sestanka je najprej pozdravil generalni direktor IMP Franc Kumše, potem pa so predstavniki IMP predstavili srednjenapetostno stikalno tehniko. Vendar pa ni ostalo le pri tej besedni predstavitvi. Sovjetske goste so popeljali tudi na ogled razdelilne transformatorske postaje Ljubljana-Vič, kjer je vgrajena IMP oprema. Več na 2. strani. Na sliki: sovjetska delegacija med pogovori na obisku v IMP. (Foto: Dušan Škrlep) V poročilu o delu Kosa v lanskem letu, je njegov predsednik Ivan Šuligoj povedal, da je Kos kot eno najvažnejših tem obravnaval panožni sporazum in metodologijo o delitvi in razporejanju čistega dohodka, namenjenemu delitvi osebnih dohodkov. Sozd IMP je bil nosilec razprave za celotno gradbeništvo v Sloveniji. V ta namen je bila imenovana komisija, ki je sprejemala pripombe in zaključke sindikata gradbene dejavnosti Slovenije. Komisija, v katero so bili imenovani predstavniki iz vseh delovnih organizacij, je skupaj s strokovnimi službami sozda pripravila osnutek enotne metodologije in drugih aktov o delitvi osebnih dohodkov na nivoju sozda. Kos se je aktivno vključil v razpravo vseh teh aktov in dal nanje tudi svoje pripombe. Njegovo stališče je bilo predvsem, da mora biti proizvodno in kreativno delo ustrezno vrednoteno. To stališče je komisija upoštevala, saj je Kos dosegel, da so se vsi akti v vseh sredinah poglobljeno obravnavali. Nekatere konference sindikata so bile zelo aktivne, ni pa bila zadovoljiva udeležba Promontovih in PMI-jevih delegatov na Kosovih sejah. Združevanje sredstev za Kosove skupne akcije je zelo zadovoljivo potekalo, saj soz izjemo tozda Eko Ptuj (ta iz opravičljivih vzrokov ni mogel izpolniti svoje obveznosti) vsi tozdi poravnali svoje denarne obveznosti. Zelo uspešno so bile izvedene zimske in letne športne igre sozda, na katerih iz leta v leto narašča število udeležencev, saj so te igre edini način za spoznavanja in izmenjavo mnenj med delavci v okviru sozda. Predsednik je poročal tudi o gospodarjenju z denarjem, ki ga je predvidel finančni plan za uresničitev Kosovega programa in dejal, daje Kos dobro gospodaril, saj je prihranil še 140 tisoč dinarjev, ki jih bo prenesel V letošnji finančni plan. V razpravi o obeh poročilih je Klimin direktor Lojze Zupanc dejal, da bi moral Kos upoštevati, da je IMP zelo heterogen, da ima različna področja dejavnosti in zato različno poslovanje. Pri vseh skupnih akcijah je Kos dobro delal in tudi veliko naredil. Tudi za naprej naj bi pomagal pri reševanju težav, ki bodo nastajale v ozdih v okviru sozda. Štefan Praznik, sekretar republiškega odbora Sindikata gradbenih delavcev, je v razpravi po poročilih spregovoril, da bi morali preizkusiti Zbor Interne banke — sanacijska kredita Tiu in Elektrokovinarju Zbor Interne banke IMP je na seji 16. januarja odobril sanacijska kredita iz združenih rezervnih sredstev sozda Tiu in Elektrokovinarju — prvemu 45 in drugemu 15 milijonov dinarjev. Vabilo k sodelovanju na 7. kulturnem Ječanju gradbincev ul°venfnjf’ ze sedmo kulturno srečanje gradbenih delavcev °9sta J® od 13. do 17. maja v Novi Gorici. Organizirali ga Kot 0k°-Vn' organizaciji Salonit Anhovo in SGP Gorica. % t ;i”Icajno obsega razpis tri področja: % j •, 0vna dela (slike, kipi, fotografije, tapiserije). % n, erarna dela (pesmi in proza). 0rg . ena dejavnost. Oglasite1Zat0r bo sprejemal likovna dela od 12. do 16. marca. Pintar; Se Pd Mariji Kolenc, SGP Gorica, Ulica tolminskih UteraV '2' Nova Gorica. v?bor Vil t de*a Pošljite do 16. marca na naslov: Organizacijski Eričev ' kulturnega srečanja gradbenikov Slovenije, Salonit, k ^a doH.~°’ b5210 Anhovo. P°vskj v ftna pojasnila lahko pokličete Edija Lipičarja v an-‘ aiontt, tel. (065) 51-030, interna 225. Posojilo Tiu je namenjeno sanaciji finančnih virov, kot predvideva tudi sanacijski program te delovne organizacije. Tio je namreč imel doslej visoka kratkoročna posojila, ki so z obrestmi obremenjevala poslovanje. Ena od pomembnih točk sanacijskega programa te delovne organizacije je torej zagotovitev dolgoročnejših finančnih virov, pri čemer poleg Interne banke IMP pomagata tudi Ljubljanska banka in Idrijski Sklad skupnih rezerv vsak po 45 milijonov dinarjev sanacijskega posojila. V.d. direktorja delovne organizacije Tio Lucijan Lipušček je delegatom Zbora Interne banke poročal, da v Tiu izpolnjujejo smernice sanacijskega programa in jim bo do konca uspelo zmanjšati izgubo, ki jo je ta delovna organizacija imela ob polletju. Zdaj so pred njimi težke naloge: znižati stroške, ustvariti homogeno vodstvo delovne organizacije in zdrave odnose z drugimi organizacijami v IMP-ju. Za leto 1985 pričakujejo, da bodo ob izpolnjevanju sanacijskega programa pozitivno poslovali. Sanacijsko posojilo Elektrokovinarju pa je namenjeno za naložbo v okrepitev proizvodnje. Ena bistvenih točk Elektrokovi-narjevega programa je, kot smo že pisali, uvajanje zahtevnejših proizvodnih programov — konkretno opreme za tehnologijo vode. Za to pa potrebuje tozd novo strojno opremo. Za Elektrokovinar je bil pripravljen podroben sanacijski program, v katerem so tudi ocene pričakovanih rezultatov, ki naj bi jih dali novi proizvodni programi. Za uresničitev tega programa bo potrebnih blizu 110 milijonov dinarjev. Interna banka IMP je iz združenih rezervnih sredstev za ta hačrt odobrila 15 milijonov posojila, prav toliko bodo odobrili tudi tozdi v okviru IMP-ja iz svojih združenih rezervnih sredstev in ptujski Sklad skupnih rezerv. Sodeluje še Kreditna banka Ptuj s 27,( milijona dinarjev posojila, nekaj manj kot 37,5 milijona dinarjev pa bo prispeval Elektrokovinar iz lastnih virov. L. J. Prodam, zamenjam, podarim — planinsko opremo Planinsko društvo IMP se je odločilo, da organizira mini sejem planinske opreme »Prodam, zamenjam, podarim.« Sejem je namenjen planincem in drugim članom IMP, ki bi želeli oddati odvečno opremo ali pa si svojo planinsko garderobo dopolniti. Zato prosimo vse, ki imajo doma kaj primernega, da priložnost izkoristijo, obenem pa pomagajo tudi drugim. Mini sejem: »Prodam, zamenjam, podarim« bo konec marca tega leta v jedilnici centralne kuhinje na Vojkovi v Ljubljani. Točen datum in morebitne podrobnosti bomo objavili v prihodnji | številki Glasnika. Na sejmu bo tudi priložnost, da se včlanite v Planinsko društvo.' ORGANIZACIJSKI ODBOR vez med delegati in konferenco delegacij. Prav tako je tudi treba preizkusiti delo v koordinaciji. Sindikat je bil premalo zavzet pri pridobivanju dohodka. Pri združevanju sredstev bi morali izhajati iz pridobivanja dohodka. Ladislav Abraham iz Panonije je govoril o problemih, s katerimi se ukvarjajo v tej delovni organizaciji. Dejal je, da ti niso nastali čez noč. Pokazali so se na pridobivanju dohodka, na nizkih osebnih dohodkih. Napačna poteza je bila prerazporeditev delovnega' časa. Delavci so bili doma in dobivali zajamčeni osebni dohodek. Tisti, ki so bili v tovarni, pa so dobili manj kot 15 tisočakov. Od murskosoboške občinske skupščine so v delovni organizaciji dobili naročilo, da morajo poračunati osebne dohodke. Nadaljevanje na 2. strani. Do konca februarja osnove plana 1986—90 Konec februarja bo za razpravo pripravljeno prvo gradivo za srednjeročni plan sozda IMP v letih 1986-90. Kot je poročal na seji sozdove Komisije za planiranje in družbenoekonomske odnose pomočnik sozdovega generalnega direktorja Uroš Korže, so v soz-dovi Planski službi že pripravili gradivo srednjeročnih planskih smernic, v katerega je treba vključiti podatke in usmeritve delovnih organizacij na naslednjih treh področjih: programske usmeritve, raziskovalno-ra- zvojni plani ter načrtovane investicije v osnovna sredstva. Člani Komisije pa so se seznanili tudi z osnutkom Zveznega zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije. Ta novi zakon uvaja nekoliko spremenjen način sprejemanja srednjeročnih planskih dokumentov. Sprejem samoupravnih sporazumov o temeljih planov ni več predviden, pač pa je edini predhodni planski dokument Skupni temelji planov. Na komisiji, ki je bila 29. januarja, so se dogovorih, da bodo planske službe delovnih organizacij poslale potrebne podatke v štirinajstih dneh, da bi potem sozdova Planska služba do konca februarja pripravila osnutek skupnih temeljev srednjeročnega plana sozda IMP. Sozdov delavski svet pa bo opredelil nov terminski program za obravnavo in sprejem sozdovega srednjeročnega plana 1986-90. L.J. Najti načine, da izkoristimo sodelovanje v organizaciji Interelektro Več pozornosti posvetiti izvozu v vzhodnoevropske države Na 1. strani je kratka vest o obisku visoke sovjetske delegacije, ki smo ji predstavili IMP-jeve proizvodne programe — še posebej na področju proizvodnje elektrotehniške opreme. Tu pa malo več o delovanju mednarodne organizacije Interelektro. »Obisk visoke sovjetske delegacije je za IMP pomemben dogodek v okviru izvoznih prizadevanj,« je poudaril sozdov generalni direktor inž. Franc Kumše. »V IMP-ju doslej klirinškemu tržišču nismo posečali dovolj pozornosti, toda moramo začeti bolj intenzivno obdelovati tudi vzhodnoevropsko tržišče. Mednarodna organizacija Interelektra pa je gotovo ena od poti, kjer si lahko obetamo uspehe.« Ti obeti so zgrajeni na dejstvu, da tozd Ten, oziroma delovna organizacija IMP — Emond že skoraj deset let sodeluje v Interelektru. Interelektro je mednarodna organizacija držav SEV za gospodarsko in znanstvenotehnično sodelovanje na elektrotehniškem področju. Ustanovljena je bila leta 1974 leta 1975 pa se je kot enakopravna članica organizacije vključila tudi Jugoslavija, čeprav ni članica SEV. Namen organizacije je večstransko gospodarsko sodelovanje in specializacija proizvodnje, vse to pa temelji na dolgoročnem planiranju — ugotavljanju potreb držav članic SEV po posameznih izdelkih in njim prilagojene proizvodnje. Interelektro je organiziran na ravni državnih organov — to je ustreznih ministrstev. V Jugoslaviji takšnega ministrstva nimamo, zato pa imamo koordinacijski odbor za Interelektro, v katerem so predstavniki vseh devetnajstih jugoslovanskih podjetij, ki sodelujejo. To pa so vsi veliki proizvajalci elektroopreme Rade Končar, Energoinvesta, Minel itd). Morda zanimiv podatek: Emond je lani za stroške jugoslovanskega dela Interelektra prispeval 1 odstotek — takšen je tudi delež njegove proizvodnje na tem področju. Koordinacija dela članic Interelektra se odvija na zasedanjih, ki so dvakrat letno. Vsakih pet let pa za naslednje srednjeročno obdobje sprejmejo sporazum o mednarodni multilateralni kooperaciji in specializaciji proizvodnje. Treba pa je še reči, da je podlaga temu dogovarjanju in usklajevanju na državni ravni strokovno delo, za kar je organiziranih 11 delovnih skupin za različne vrste elektrotehniških apratov in naprav. IMP sodeluje v dveh skupinah: za visokonapetostne aparate, naprave in pribor ter za nizkonapetostne aparate, naprave in instalacijski material. Člani posameznih delovnih skupin se srečujejo enkrat ali večkrat letno na strokovnih posvetovanjih. Delegata v teh strokovnih skupinah sta inž. Viktor Mlakar za visokonapetostne in inž. Ivo Cvek za nizkonapetostne naprave. Oba menita, da IMP doslej ni izkoristil vloženega truda. Svoje naprave je razstavil na dveh sejmih in leta 1982 je na sejmu v Moskvi dobil častno zlato diplomo za srednjenapetostne odklopne lo-čilnike. Ti so bili uvrščeni v kataloge in ugotovljeno je bilo, da je ta proizvod deficitaren v Sovjetski zvezi, NDR in na Madžarskem. Kljub temu pa ni prišlo do konkretnih poslov. Zakaj je tako? Viktor Mlakar in Ivo Cvek poudarjata, da v Interelektru ne moremo pričakovati naročil. Ta organizacija opredeljuje plane in načela sodelovanja, za konkretne posle pa je nato treba vzpostaviti dvostranske stike s posameznimi državami in ustreznimi podjetji v njih. So pa v SEV postavili sodelovanje v Interelektru kot pogoj za dvostranske gospodarske stike. Tako je na primer Iskra imela že prej mnogo poslov s podjetji v Vzhodni Evropi, a se je morala tudi ona vključiti v Interelektro, da lahko te stike ohranja in razvija. Ivo Cvek je še povedal, da so pravila sodelovanja v Intelektru povsem jasna. Izrecno je rečeno, da kratkoročnih ciljev v tem okviru sploh ni mogoče uresničevati. Določeno je tudi, da gospodarskega sodelovanja ne more biti brez znanstveno tehničnega sodelovanja. Jasno izražena je tudi zahteva, da morajo biti vsi izdelki na svetovni tehnološki ravni. Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve IMP TOZD MONTAŽA Koper objavlja, na podlagi določila 59. in 60. člena Pravilnika o zadovoljevanju stanovanjskih potreb Natečaj za uveljavljanje pravic na osnovi meril za dodelitev stanovanjskih posojil po uvodoma navedenem pravilniku. Razpisujemo posojila iz sredstev sklada skupne porabe za koriščenje v letu 1985. Podatki o masi razpoložljivih sredstev bodo objavljeni v »Obvestilih« Promonta in na oglasnih deskah na sedežu TOZD v Kopru in na sedežih enot v Izoli, Novi Gorici in Postojni in to takoj po sprejetju zaključnega računa. Delavci, ki želijo uveljaviti svoje pravice v tem natečaju, morajo dostaviti pravice v kadrovsko službo TOZD Montaža Koper najkasneje 30 dni po tej objavi. Prijave morajo vsebovati: 1. Za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše: a) kupoprodajno pogodbo ali potrdilo o rezervaciji b) potrdilo o premoženjskem stanju (dobi se ga na občini stalnega bivanja) c) potrdilo o osebnem dohodku delavčevega zakonca za leto 1984 d) dokazilo o namenskem varčevanju 2. Za gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja: a) gradbeno dovoljenje b) zemljiško-knjižni izpisek c) potrdilo o premoženjskem stanju d) potrdilo o osebnem dohodku zakonca za leto 1984 e) dokazilo o namenskem varčevanju 3. Za adaptacijo ali rekonstrukcijo hiše — stanovanja: a) gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi del b) dokazilo o lastništvu c) izjavo lastnika stanovanjske hiše ali stanovanja, da dovoli nameravana dela, kadar delavec ni sam lastnik d) predračun izvedbe del e) potrdilo o premoženjskem stanju f) potrdilo o osebnem dohodku zakonca za leto 1984 g) dokazilo o namenskem varčevanju — kadar gre za večja dela 4. Za nakup stare stanovanjske hiše ali stanovanja: a) pogodbo o nakupu, overovljeno na sodišču z dokazilom o namenski porabi kupnine za novo stanovanjsko enoto b) potrdilo o premoženjskem stanju c) potrdilo o osebnem dohodku zakonca za leto 1984 d) dokazilo o namenskem varčevanju Natečaj se zaključi 16. marca 1985. Prijave v tem roku sprejema splošno-kadrovski sektor v TOZD, ki daje tudi dopolnilne informacije. Prijave se lahko vložijo tudi po pošti na naslov temeljne organizacije v Kopru, Ulica 15. maja 4. Udeleženci, ki ne bodo predložili zahtevanih dokazil, ne bodo upoštevani. Predsednik komisije za stanovanjske zadeve in družbeni standard LOVRENČIČ VALERIJ O tem pišemo, ker na splošno velja prepričanje, da je izvoz na klirinški trg nekaj lahkega. V resnici pa ima vzhodnoevropsko tržišče svoja pravila in zahteve, ki jih ni tako lahko izpolniti. Predvsem gre tu za dolgoročno delo, ki terja mnogo naporov, preden sploh pride do izmenjave, zato pa so potem tudi posli dolgoročni, kar je vsekakor velika prednost. Če potegnemo črto, vidimo, da je bil IMP — Emond doslej v Interelektru prisoten v strokovnem delu, manjkala pa je komercialna obdelava posameznih držav, ki bi pripeljala do poslov. Ivo Cvek in Viktor Mlakar pravita, da so v gradivih Interelektra dobili ogromno dragocenih podatkov o potrebah sevovskih držav in o zahtevani tehnološki ravni izdelkov. Opozorila pa sta tudi, da je bil v letih 1983 in 1984 celo to strokovno sodelovanje okrnjeno, ker ni bilo deviz za udeležbo na posvetih v tujini. Odločitev, da se IMP poteguje za organizacijo obiska sovjetske delegacije v Sloveniji, je torej znak, da se odnos spreminja. Janez Marinko, delegat v jugoslovanskem koordinacijskem odboru za Interelektro, je povedal, da je že organizacija obiska za IMP uspeh. Pri naporih za prodor na vzhodnoevropska tržišča se bomo namreč srečevali tudi s konkurenco drugih jugoslovanskih organizacij, ki so temu področju doslej posvečale več pozornosti kqt mi. Gotovo pa so ta tržišča dovolj velika za vse. »Naše želje v zvezi z Interelektrom so, da bi zdaj na osnovi bilateralnih stikov prišlo do pogodb,« je povedal Janez Marinko. »Lahko rečem, da smo dokaj blizu na dveh področjih in sicer pri srednjenapetostnih stikalih tipa MOR in nizkonapetostnih stikalih tipa HBS.« Vsi udeleženci pogovorov menijo, da so pogovori s predstavniki sovjetske vlade in Interelektra dosegli za-željeni učinek, saj je minister V. I. Majorec obljubil svojo pomoč v razgovorih z ustreznimi podjetji. Seveda pa bo treba te neposredne stike še navezati. IMP nima svojih predstavništev v tujini, zato pravi inž. Kumše, da se bo treba povezati s Slovenijalesom. Iskro, Genexom in drugimi organizacijami, ki imajo predstavništva v Sovjetski zvezi in nam lahko pomagajo. LOJZE JAVORNIK V tozdu Trata Črpalke so septembra lani kupili polavtomatsko stružnico z numeričnim upravljanj6, tipa SPT 32 NC + NS 660 CNC, na kateri so začeli delati oktobra. Stroj, ki so ga kupili na kredit, je stal milijonov dinarjev. Dobavitelj stružnice je bil Strojimport »Praga«. Moč tega stroja je 30 kilovatov. večji premer struženja na tej stružnici je 320 milimetrov, največja dolžina stružeja pa 150 milimetrov. S*e vilo vrtljajev vretena znaša od 31 do 2240 obratov v minuti brezstopenjsko. Stroj ima dve vpenjalni glavi l orodja, kjer je skupaj možno vpeti 10 orodij. Stružnico — na njej dela en delavec—- uporabljajo za obdelavo podsestavov gredi za črpalke Cd , GHN, za natične gredi, za čipalke CL, za ohišja elektromotorjev GHR, GHN, P. Preden so nabav il' ■' stružnico, so del izdelkov, ki jih delajo na novem stroju, delali v kooperaciji, en del pa na revolverskih P6-lavtomatskih stružnicah. Pri izdelavi izdelkov na tej stružnici se bo povečala kvaliteta izdelkov, zmanjšal 5, bo izmed izdelka, do petkrat se bodo skrajšali izdelavni časi. Odpadle bodo kooperacije, vredne okoli 1 milijonov dinarjev. Dosedanji rezultati stroja so boljši, kot je predvideno v elaboratu. Stružnica dela' ^ dveh, občasno pa tudi v treh izmenah. Na stružnici bodo delali tudi izdelke za izvoz, ki jih brez tega str°J Jj ne bi mogli izdelati v postavljenih rokih in v zahtevani kvaliteti. ža Nadaljevanje s 1. strani. »Vem za primer« je dejal Abraham, »da je delavec dobil 8.000 din plače. Tako ni čudno, da je prišlo do prekinitve dela.« Še decembra so imeli take osebne dohodke, da so morali nekaterim delavcem doplačati do višine zajamčenega osebnega dohodka. Nekateri vodili delavci niso sposobni voditi Panonije. Ocenjena je bila tudi moralno politična primernost vodilnih. Edini, ki mu delavci zaupajo, je direktor. Izdelano oceno bo obravnaval delavski svet DO, ki bo formiral komisijo. Ta bo ocenila tudi strokovno sposobnost vodilnih delavcev. Če ti ne ustrezajo, bo delavski svet sprožil postopek za njihovo izločitev. Nadalje je dejal, da bi morale službe, za katere ozdi združujejo finančna sredstva, odigrati svojo vlogo. Mišljen je Marketing in Usmerjevalni razvoj. »Nisem za delitev sredstev, sem pa za delitev programa, vsaj tistega, ki bi nam kratkoročno omogočil delo. Naloga sindikata je v tem, da nam omogoči doseči, da ustvarimo dohodek. Delavci so pripravljeni delati.« Ivan Šuligoj, predsednik Kosa, je glede Marketinga dejal, da je le ta na tapeti na vsakem kolegiju, ker ni zaživel v pravi funkciji, ker ni ustrezno kadrovsko zaseden. Predstavništva, ki jih ima Marketing, bi morala plasirati izdelke tozdov. Tako pa ima človek občutek, da predstavništva le plačujemo, od njih pa imamo le malo koristi. Pri planih Marketinga bi moral nekaj reči tudi sindikat. Sprašujemo se, kaj imamo od Marketinga- Ker zadeva Usmerjevalni razvoj, so prisotne kadrovske težave, vendar bi moral prisluhniti ozdom. Nekatere zadeve rešuje postransko. Sindikat naj bi dal pripombe glede ustreznosti dela Usmerjevalnega razvoja. Jože Škafar (Panonija) je povedal, da so delavci Panonije na vseh sestankih postavljali težko vprašanje: »Kaj nam je dal IMP?« Delavci so zahtevali nove programe. Konrad Kavčič (Klima) je dal pobudo, naj bi na eni prihodnjih sej Kosa pod posebno točko dnevnega reda obravnavali vprašanje ustreznosti Inženiringa, Marketinga in Usmerjevalnega razvoja, saj se na vseh sejah pojavljajo vprašanja, ki se nanašajo na delo Inženiringa, Marketinga, Usmerjevalnega razvoja. Program dela in finančni plan Kosa, ki so ju obravnavale vse osnovne organizacije sindikata v tozdih in nanj niso dale pripomb, je Kos na letni konferenci potrdil. Tako bo Kos letos svoj zastavljeni program uresničeval z 2.320.000 dinarjev. Poleg teh glavnih zadev, so se delegati na letni konferenci Kosa dogo- vorili še o tem, da bodo konfere*1 sindikata obvestili o udeležbi deleg tov na seji Kosa. J Tov. Štraus, je delegate Kosa s6 nanil z Razpisom letošnjega Kolt® nega srečanja gradbenih oei«*** s\ Slovenije. Kulturno srečanje bo le . od 13. do 17. maja v Novi Go*1 Organiziral pa ga bo Salonit Anho Razpis bo objavljen v IMP Glasni'/ MARIJA PRlM Obvestilo iz centralne kuhinje Porabite zelene bone! I Obveščamo vse naše ups nike, ki imajo še interne bo11 r (zelene) za regresirano Preflff no, da bodo veljali samo še do ' 4.1985. Po navedenem datum11. njimi ne bo več možno kupov® hrane v IMP bifejih. V obtok*1 novi boni drugih vrednost* 1 oblike. Uporabnike tudi opo^a jamo, da morajo biti mesečni lZ„ plačani zneski zaokroženi na \ din, ker nimamo več bonov P° din. . UPRAVNIK CENTRA^ KUtfl^ Fakturirana realizacija v letu 1984 L^^Real. TOZD \ Plan ( rji te inovacije so Marjan Hrikec’ Franc Srakar in Rihard ^ar. pri njihovi inovaciji gre J ^menjavo uvoženih vrstnih .nk z domačimi. To inovacijo b . K z domačimi. To inovacijo ic< v n° !etos (1985) v tozdu uvedli ^pPizvodnjo televizijskih od-lia' kov (odčepniki se uporab-sku° P1^ kat,elski televiziji in pri ^ S, ,r~ ,„UUMI 11. i plinskih atenskih napravah). ' i hra°Cer|i inovatorjev znaša prija, narnek na en odčepnik 21,80 divo 2q ,ev- Pri letni proizvodnji 5 C' j. 438.180 dinarjev. cije °misija je ta predlog inova-liti obravnavala in ga dala oce- v navaia m ga uaia ukf oCpsbokovnim službam, ki bodo irtov1,e’- kakšno korist prinaša |(0 ,acija in kolikšne prihranke. %K° dobila mnenje strokovnih je lozda in Emondove Proda-ia’ 0 določila višino nagrade za k' s](e atorje in predlagala delav-1,6 n;„11111 svetu tozda, da potrdi 'V 11 Predlog nagrade. M. P. Itak: En sam predlog je|fakova inventivna dejavnost in,0v kaj revna, saj je komisija za dor:aciie pod predsedstvom Izi-' m 3 ^tr*eta lani obravnavala en to je ~,vl<1 iCna rešitev, nri kat spira]Vn° vgradnjo nerjavečih z- ^ n° zvitih cevi v toplotni j praVjt,'levalec Schiffstern. Pri-'ehni-i0 Je avtor Stane Prah. S to > tli) okn° rešitvijo je tozd prihra-Z to|iko01' 321.000 dinarjev, to je ?N,ei?Cijska komisija je hriri- ■ a stališče, nai bi se \ h°dn a stališče, naj bi se . yu-dejavJe na področju inventivne stvenjn^st’ bolj angažirali vod-blem delavci in prikazali pro-osnovi !k° v proizvodnji, na jalr,Q katere bodo lahko ustvar-lavc; e*ovah vsi IMP-jevi de- Tio: Komisija želi usmerjati inovatorje V Tiu Idrija so v tem mandatnem obdobju sprejeli dopolnjen pravilnik o inovacijah z namenom, da bi se inovacijska dejavnost pospešila. Komisija je v omenjenem obdobju obravnavala in potrdila 4 koristne predloge in to: --- a uniai jv v , iv jt. K°rtlj’.kolikor so vredne špirale. torja 'la za inovacije je za av-galae e tehnične rešitve predla-°dstotk ratn° na8rac*0 v višini 50 >tega 0v povprečnega oseb-nijj Q°hodka v republiki Slove- 1. Nov način izdelave puše zatikala pri požarnih loputah (avtor je Vinko Hvala). 2. Način pritrjevanja matic pri požarnih loputah za izvoz (avtorja Ciril Hladnik in Marko Černilogar) 3. Vklopni kamen pri požarnih loputah; 4. Izdelava stranice H nastavnega dela rešetk (avtor 3. in 4. koristnega predloga je Ciril Hladnik). Pri prvem koristnem predlogu se zmanjšajo stroški materiala in skrajša čas izdelave. Namesto izdelave puše zatikala, pušo izdelajo iz cevi. Pri drugem koristnem predlogu gre za to, da namesto varjenja matic na ohišje, le te vtiska-vajo na preši. S tem dosežejo lepši videz izdelka in večjo možnost prodaje na tuji trg. Pri tretjem koristnem predlogu vklopni kamen pri požarnih loputah je prihranek na času in na materialu. Namesto iz profil-nega železa je izdelan iz pločevine, kar je cenejše. Prihranek pri enem izdelku znaša 14,05 dinarjev. Pri izdelavi stranice H nastavnega dela rešetk (četrti koristni predlog) se namesto razreza na Škarjah, razreže in hkrati tudi odbije vogale na preši pri čemer sta združeni dve delovni operaciji. S tem je prihranjen čas izdelave. Ta koristni predlog je v letu 1983 prinesel Tiu prihranek v višini 35 tisoč dinarjev. Komisija, ki je lani obravnavala vse te koristne predloge, je za avtorje predlagala nagrade in sicer za Vinka Hvala 10.000 dinarjev kot akontacijo za prvi koristni predlog ter enak znesek za Naprava za krivljenje juvidur plošč. Livar: Naredili so dva koki I na stroja V Livarjevem tozdu Vipo so lani izdelali dva kokilna stroja za vlivanje glav motorjev VVartburg. Izdelala jih je skupina šestih ključavničarjev. K tem strojem so v orodjarni izdelali ustrezna orodja. Podobne kokilne stroje izdelujejo samo v tujini. Primere takih strojev si je v Nemški demokratični republiki ob priliki komercialnih pogovorov ogledal vodja priprave dela iz tozda Vipo. lani v pri- Ker so v Livarju potrebovali stroj čimprej, so ga morali izdelati sami. Zaradi kratkega roka za’ izdelavo prvega stroja, so nekaj opreme za stroj uvozili iz Avstrije. Predračunska vrednost tega stroja je bila 3,800.000 dinarjev. Tako so prihranili precejšnja devizna sredstva in v kratkem času — v približno enem mesecu in pol prišli do stroja. Na ta način so lahko v določenem roku izpolnili pogoje za podpis pogodbe o dobavi večje količine odlitkov za firmo Wart-burg v Demokratični republiki v Nemčiji. Glede na povečane zahteve po dobavi omenjenih odlitkov so ob koncu minulega leta izdelali še en tak stroj, pri katerem so uporabili samo domači material in je zato relativno cenejši. Stroj upravlja en delavec. 7a rthst ctrnin Vi cn iih ivH^lnli soavtorstvo pri drugem koristnem predlogu, za Marka Černilogarja 10.000 dinajrev za soavtorstvo pri drugem koristnem predlogu. Za Cirila Hladnika je predlagala tudi akontacijo v višini 15.231 dinarjev za avtorstvo koristnega predloga vklopni kamen pri požarnih loputah. Za ta koristen predlog ima avtor po petih letih pravico tudi do poračuna za koriščenje njegove inovacije. Za Cirila Hladnika, ki je tudi avtor koristnega predloga (četrtega) izdelava stranice H nastavnega dela rešetk, je komisija predlagala nagrado — akontacijo v višini 10.000 dinarjev. Za to inovacijo, ki je uvrščena med tehnične izboljšave, ima avtor pravico do pet let koristiti. V prihodnje bo inovacijska komisija obravnavala še dva koristna predloga (če bo izdelano večje število izdelkov). Za naprej pa bo sanacijska komisija predlagala, na katerem področju naj inovatorji pripravljajo inovacijske predloge. »Imam predlog za inovacijo!« »Počakaj, da porasteš vsaj do mojih ušes!« Monter mora biti marsikdaj tudi inovator V Klimi montaži je predsednik inovacijske komisije, ki jo je imenoval delavski svet tozda, Jože Kramarič. Pravilnik o inovacijah, za katerega so izdelali pred nekaj leti osnutek, ni bil sprejet, ker je bilo na njegovo vsebino veliko pripomb. V letu 1985 nameravajo ta akt urediti in sprejeti. ljen star način popravljanja elektrod z brušenjem. \ V letu 1984 je komisija od številnih predlogov inovacij obravnavala dve tehnični izboljšavi, ki sta bili ovrednoteni in so bile zanje izplačane nagrade v enkratnem skupnem znesku 50.00(K dinarjev. Avtorji tehničnih izboljšav »Priprava za krivljenje juvidur (PVC) plošč« in »Priprava za Siljenje elektrod« so Vojko Cigoj s sodelavci Janezom Bukovcem, Jožetom Grudnom in Nikolo Grujičičem. Priprava za krivljenje juvidur plošč se uporablja pri izdelavi kanalov iz trdega PVC-ja. Pri tej tehnični izboljšavi gre za izboljšanje kvalitete dela, za racionalnejšo porabo materiala ter skrajšanje delovnega časa. Na tej napravi se vogalni spoj veliko hitreje izdela tako, da je razlika med starim in novim normativom časa 0,7 kilogramov na uro, kar izboljša produktivnost za 28 odstotkov. Z napravo za Siljenje elektrod se je izboljšalo obnavljanje kontaktnih površin. S tem je odprav- Ker je Klima montaža predvsem montažni tozd, so monterji na objektu pri svojem vsakodnevnem delu velikokrat tudi vsakodnevni inovatorji, ker je v večini primerov montaža instalacij še preveč prepuščena odločitvam operativcev in monterja. Takšne inovacije pa so težko izmerljive in se največkrat merijo z velikim preseganjem norme, s čimer so monterji dodatno stimulirani. Komisija za inovacije z zani- manjem spremlja vse pismene predloge, ki jih na : i žalost ni veli- v tozdu Vipo, je v teku postopek za pridobitev atestne dokumentacije, ki jo bodo dobili od Zavoda za varstvo pri delu. Oba stroja že obratujeta — prvi od lanskega marca, drugi pa od sredine letošnjega januarja. V prihodnje nameravajo v tem tozdu izdelati tudi kokilni stroj za ulivanje ohišja oljnega filtra za firmo VVartburg iz Nemške demokratične republike. Za stroj, ki ga bodo izdelali v enem mesecu in pol, bodo uporabili nekaj delov od enega izmed starih kokilnih strojev, ki je neuporaben, pri čemer bodo prihranili na času izdelave. Hidravlično opremo bodo prav tako kot za stroj, ki so ga izdelali lani, nabavili pri firmi Hypos iz Mute. Le ta je edina sposobna v kratkem času dobaviti potrebne hidravlične komponente. M. P. Ovejeva inovacija: stroj za čiščenje in razrez cevi. Se vam zdi Glasnik dolgočasen? Popestrite ga s svojimi članki, idejami, predlogi! Jeklene cevi zdaj čistijo avtomatsko Ovejeva inovacijska komisija, ki ji predseduje Stane Korinšek, je v letu 1983 obravnavala dve inovaciji — to sta konstrukcija in izdelava stroja za čiščenje in razrez cevi ter izdelava elementa za varilne aparate DALEX, medtem ko lani ni dobila komisija v obravnavo nobene inovacije. a stroja, ki so ju konstruirali in izdelali v Livarjevem tozdu Vipo za Livarno barvnih kovin (Foto: Marija Primc) Avtorja inovacije konstrukcija in izdelava stroja za čiščenje in razrez cevi sta Anton Zajc, vodja delavnice in Rudolf Kun-stel, vzdrževalec. Njuna inovacija je po oceni inovacijske komisije vredna približno 470.000 dinarjev. Za inovatorja je komisija predlagala enkratno nagrado v višini 10 odstotkov od vrednosti stroja — to je približno 47.000 dinarjev Od tega je dobil Anton Zajc kot glavni pobudnik za inovacijo 13.000 dinarjev. Rudolf Kunstel kot glavni snova-telj konstrukcije pa 34.000 dinarjev. Njuno inovacijo uporabljajo v O ve j e vi proizvodnji za čiščenje zunanjih in notranjih površin črnih jeklenih cevi. Prej so cevi čistili ročno z brusilnimi aparati, sedaj to dela stroj avtomatsko in je na ta način prihranjenega precej časa, potrebnih je manj de- lavcev, saj stroj upravlja en sam delavec. Avtor inovacije izdelava elementa za varilne aparate DALEX je Lado Zvoljenk, vodja elektromehanične delavnice. Elemente so v Oveju uporabili za kompletacijo varilnih aparatov DALEX. Le-te so neuporabne dobili iz Iraka. V Oveju jih že dalj časa uporabljajo za organsko varjenje nerjavnih cevi oziroma pločevine. S to napravo je varilcu omogočeno hitro in enostavno upravljanje s celotno konstrukcijo, obenem pa še varčuje z argonom, ki se uporablja za vzpostavljanje zaščitne atmosfere. Komisija je to inovacijo priznala, saj bi bili brez nje uvoženi varilni aparati neuporabni. Za inovacijo je dobil avtor 25.000 dinarjev nagrade. Vrednost stroja se je z inovacijo povečala. M. P. Z GRADBIŠČ V IRAKU Graditelji prenašajo izkušnje na bodoče upravljalce Kol 7 je tudi eden naših največjih projektov v Iraku. Kot smo pisali lani v majski številki, so bila montažna dela na projektu uspešno zaključena lani poleti. Zdaj je na projektu skupina 30 ljudi, ki skrbi za vzdrževanje in šola investitorjeve kadre za upravljanje naprav. Tako kot je bila uspešna gradnja objektov, tako uspešno teče tudi šolanje. Dobre reference, ki si jih je IMP pridobil s pravočasno in kakovostno gradnjo projektov v Iraku, so botrovale sklenitvi pogodbe za izvedbo Projekta Kol-7. Nedaleč od glavnega mesta Iraka, Bagdada, na peščeni ravnici blizu reke Eufrat, smo skupaj s SCT, ki je bil naš soizvajalec za gradbena dela, najprej postavili naselje za bivanje in upravne prostore, napeljali vodo iz reke in nato pričeli z deli. čih delovnih organizacij. V konici del je bilo na projektu 1200 gradbincev, 340 inštalaterjev in monterjev ter 600 pakistanskih delavcev. Za Kol 7 je IMP kot izvajalec instalacij prevzel obveznost, da bo leto in pol skrbel za vzdrževanje in medtem tudi usposobil ekipo investitorjevih vzdrževal- Razen SCT sta pri gradnji sodelovala še Ingrad iz Celja in Graditelj iz Gornjega Milanovca, skupna vrednost opravljenih gradbenih del pa je bila 135 milijonov ameriških dolarjev. Na površini tisoč krat tisoč metrov je zgrajenih več proizvodnih in skladiščnih hal (največja ima površino petinštirideset tisoč kvadratnih metrov) in drugih funkcionalnih objektov. Vsi objekti, razen upravne stavbe, so zgrajeni po montažni tehnologiji, večino materiala (tri tisoč kamionov) pa smo pripeljali iz Jugoslavije. Vrednost opravljenih montažnih in instalacijskih del na tem projektu znaša 80 milijonov ameriških dolarjev. V slabih enaintridesetih mesecih je bilo narejenih skoraj tisoč kilometrov klima kanalov, položenih tristo kilometrov cevi in sedemsto kilometrov visoko ter nizko napetostnih kablov. Kakovost izdelave in raven opremljenosti vseh objektov sta na svetovni ravni, kar je potrdil tudi investitor, saj je na primer prav Kol-7 eden redkih projektov, ki so dobili poseben dokument: finalni atest oziroma certifikat. V sklopu te tovarne posebnega pomena so bili zgrajeni tudi vsi infrastrukturni objekti, od energetskih, pa do restavracij, otroškega vrtca in zdravstvenega doma. Večino opreme so izdelale jugoslovanske organizacije, največji del Bratstvo in Zrak, prav tako so »naši« tudi projekti. Odnosi med investitorjem in izvajalci so bili vseskozi odlični, prav tako pa je potrebno poudariti tudi prvovrstno sodelovanje med delavci IMP-ja, SCT-j a in drugih sodelujo- Šolanje vključuje vzdrževalce za vse vrste instalacij, ki so na Projektu. To so: — Vodovod, kanalizacija in irigacija vključno s črpalnimi postajami in pripravo vode. — Instalacije ogrevanja, hlajenja in klimatizacije, ki so poleg tehnoloških najbolj zahtevne. O velikosti teh naprav govorita podatka, da imajo toplotne instalacije moč 18 gigavatov in da se v največji proizvodni hali vpihuje kar 1,8 milijona kubičnih metrov zraka na uro. — Instalacije tehnoloških plinov. — Elektroinstalacije jakega in šibkega toka. Kako poteka šolanje vzdrževalcev? Najprej smo investitorju predlagali organizacijsko shemo vzdrževalne službe, je povedal inž. Marjan Križan iz tozda Montaža Maribor. Natanko smo navedli, kakšne kadre bi potrebovali za vzdrževanje in kako naj bo služba organizirana. Investitor je ta predlog praktično v celoti sprejel in formiral kompletno službo z vodjem vzdrževanja na čelu. Služba vzdrževanja ima celo vrsto po branžah organiziranih oddelkov (npr. avtomatika, klimatizacija, priprava vode, jakotočne in šibkotočne instalacije itd.). Vsi ti oddelki imajo svoje vodje. Vidimo torej, da je vzdrževalna služba velika, kar je zaradi obsežnosti in zahtevnosti naprav nujno. Investitor je za službo pridobil kadre z ustrezno predizobrazbo — od visoke za vodilne delavce, pa do ustrezne strokovne izobrazbe za vzdrževalce. Seveda pa šolska izobrazba za upravljanje tako zahtevnih naprav ni dovolj. To je bil tudi razlog, da je že pogodba vsebovala tudi šolanje kadrov. V okviru tega šolanja so kadre, ki bodo upravljali Kol 7 najprej povabili na specializacijo v Jugoslavijo, poslali pa so jih tudi na specializacijo v vodilne svetovne firme, ki so dobavljale opremo (npr. Babcock, Carrier itd.). V Jugoslaviji so se npr. inženirji seznanili s projektno dokumentacijo, vzdrževalcem pa so pokazali predvsem metode meritev. Ta del usposabljanja so začeli še pred zaključkom del. Mnogo izkušenj so vzdrževalci pridobili tudi v sodelovanju pri zaključnih montažnih delih in pri zagonu. Zdaj pa se usposabljanje nadaljuje in sicer tako teoretično kot praktično pri vzdrževanju naprav. Za teoretični del pripravlja skupina na Projektu tedenske delovne programe in, ko določeno snov predelajo, tudi preizkuse znanja. Na splošno pravi Marjan Križan, da ni problemov in je uspešnost šolanja zelo dobra še posebej, če upoštevamo, da so bili člani vzdrževalnih ekip večinoma brez praktičnih izkušenj. Tudi investitor je z usposabljanjem zelo zadovoljen, kar ob vsaki priliki poudarja. Tako so odnosi na Projektu zelo dobri. In še nekaj o naših vzdrževalcih na Projektu! Ekipo vodi inž. Vlasto Boh, ki mu pomagata vodji za strojne in elektroinstalacije. Sicer pa so v ekipi monterji. Edo Vidmajer iz mariborske Montaže je ob tem pripomnil: »Za ta Projekt smo zares zbrali ekipo najboljših fantov, ki so vsi tudi delali na Kolu 7 med gradnjo, tako da objekt res dobro poznajo, kar pride še kako prav tako pri vzdrževanju kot pri usposabljanju iraških kadrov.« Na Kolu 7 so se skratka organizirali tako da bi graditelji čim več svojega znanja in izkušenj prenesli bodočim upravljalcem. Investitor to zelo ceni, zato ni čudno, da so že prisotna razmišljanja, ali ne bi bilo koristno, če bi IMP pustil na objektu manjšo ekipo še tudi potem, ko bodo naše pogodbene obveznosti potekle. Do takrat pa ni več daleč. Poslednji garancijski rok bo namreč potekel 5. avgusta. Naši predstavniki prav nič ne dvomijo, da bo dokončna predaja objekta opravljena brez posebnih težav. Investitor je na tem Projektu doslej podpisal že vse dokumente, ki so potrebni za FAS (končno potrdilo o prevzetju), razen seveda protokola o vzdrževanju dogovorjeni dobi, ki še ni potekla. Tudi to je dejstvo, ki priča o kvaliteti opravljenega dela. O tem, da dobra organizacija na Kolu 7 ni zamrla po zaključku del, pa govori dejstvo, da so v okviru garancijskega vzdrževanja striktno uveljavjali reklamacije pri dobaviteljih opreme v primerih, ko ta ni ustrezno delovala. Reklamacijski postopki niso enostavni in težko jih uveljavlja, kdor ni dobro organiziran. Mariborčani ob tem dajejo veliko priznanje Franciju Mrharju iz skupine za izvedbo v Ljubljani, ki je vodil te postopke, s katerimi smo prihranili kar precej deviz. Toliko o Kolu 7. Gradnja je bila uspešna in vidimo, da je enako uspešna naslednja faza, to je vzdrževanje in usposabljanje kadrov, ki bodo upravljali te velike objekte. Servisne delavnice: V težavnih razmerah so opravili izredno zahtevno delo V prejšnji številki Glasnika smo na 1. strani že omenili, daje IMP v Iraku uspešno končal dela tudi na projektih Servisnih delavnic. Gre za veliko in zahtevno delo, zato bomo projekte Servisnih delavnic podrobneje opisali. Servisne delavnice je skupno ime za štiri različne projekte na treh med seboj precej oddaljenih lokacijah, 40 do 120 kilometrov od Bagdada. Nosilec posla in izvajalec gradbenih del na teh projektih je bila makedonska delovna organizacija GRO Pelagonija, kot montaža tehnološke opreme je sodeloval Duro Dakovič, izvajalec vseh instalacijskih del, tako infrastrukturnih in v objektih pa je bil IMP. Obseg dela ilustrirajo podatki, da je bilo potrebno instalirati 113 objektov s približno 50.000 kvadratnimi metri pokritih površin in položiti 30 kilometrov zunanjih cevovodov ter 25 kilometrov zunanjega kabelskega razvoda. Instalacije so obsegale razvode tople in požarne vode, parnih instalacij, acetilena, goriva, stisnjenega zraka, fekalne, industrijske in meteorne kanalizacije, klima instalacij ter električnih instalacij šibkega in jakega toka. Investitor je skoraj vso instalacijsko opremo in tudi velik del instalacijskega materiala dobavil iz Sovjetske zveze že nekaj let pred pričetkom del, ki so se pričela., v aprilu 1981. Skladišča ojfreme in materiala so bila neurejena. Potrebno je bilo pričeti z iskanjem in sortiranjem opreme in materiala ter urejanjem dokumentacije za prevzemanje in vgrajevanje opreme in izdelavo spiskov manjkajoče opreme. Projektna dokumentacija, ki so jo izdelali sovjetski strokovnjaki, za samo izvedbo del ni bila dovolj razdelana, tako da je IMP formiral projektantsko skupino, ki je na gradbišču samem dodala in delno preprojektirala prejeto dokumentacijo, jo ponovno potrdila in tako usposobila za izvajanje instalacijskih del. Vse naštete težave so fizično izvajanje del zamaknile v leto 1982, našteta dela pa so kontinuirano potekala ves čas izgradnje projektov Servisne delavnice. Manjkajoča oprema je bila delno dobavljena iz Jugoslavije in se je vgrajevala v letu 1984. Primopredaja instalacij se je pričela v jeseni leta 1983 in je potekala skozi vse leto 1984. Na gradbišču so bili izdelani programi primopredaje posameznih instalacij; ki so definirali vsa pripravljalna dela na primopredajo. Ta dela so obsegala dekoozerva-cijo vgrajene investitorjeve opreme, meritve in preizkušanja instalacij in opreme ter funkcionalne zagone. Dela so potekala počasi, saj investitor ni pravočasno zagotovil zunanjih dovodov potrebnih energetskih medijev ter priključkov na kanalizacijsko mrežo izven projektov, tako da je IMP dela izvajal s pomočjo provizorijev. Kljub naštetim problemom je IMP uspešno predal dela po osnovni pogodbi do julija 1984. Vzporedno z izgradnjo Servisnih delavnic so potekala tudi dodatna dela, ki so bila uspešno končana do lanskega decembra. Posebej je potrebno omeniti izgradnjo 1200 m dolgega parovo-da, ki je bil zgrajen v rekordno kratkem času. Ko govorimo o Servisnih delavnicah, moramo omeniti tudi težave z nastanitvijo in prehrano. Bivalne razmere niso zadoščale osnovnim kriterijem, ki so jih vajeni IMP-jevi monterji na delu v Iraku. Prehrana in bivanje na projektih servisne delavnice sta bila v resnici slabše urejena, kot smo sicer vajeni v Iraku. Bivalne razmere, ki jih je po pogodbi zagotavljala Pelagonija, smo skušali urediti na raznih nivojih, a brez uspeha, tako da se je ta problem vlekel od začetka do konca del. Slaba hrana in slabe bivalne razmere so vplivale na razpoloženje naših monterjev. Zaradi tega so nam delavci uhajali in raznesli v domovino slab glas o pogojih nastanitve na teh projektih. Mnogi delavci so na projekte Servisnih delavnic prihajali z odporom, ker so vedeli, da jih čakajo slabe bivalne razmere. Še zlasti težko je bilo v konici del, ko je na Servisnih delavnicah delalo 135 monterjev in smo zaradi prostorske stiske morali del Od SCT-ja smo dobili priznanja za uspešno sodelovanje : Še en spomin na otvoritev Projekta 202 D. V okviru slovesno » ^ so bile v začetku januarja, je SCT podelil priznanja za zas*!* uspešni izvedbi tega velikega dela. Pri tem so obeležili tudi dob j delovanje med SCT in IMP s tem, da so priznanja podelili tudl8ji ralnemu direktorju našega sozda inž. Francu Kumšetu in dirf* J tozda Inženiring inž. Rudiju Ceršaku. Priznanja jima je izrod glavni direktor inž. Ivan Zidar. (Foto: Sašo Novak) SAŠO NOVAK LOJZE JAVORNIK monterjev nastaniti v dodatnih, začasno postavljenih kontejnerjih. Da bi delavcem vsaj nekoliko oljašali bivanje, smo poskrbeli za možnosti športnega udejstvovanja. Zgradili smo igrišča za mali nogomet in košarko. Fante je šport pritegnil in v raznih tekmovanjih ekip jugoslovanskih delovnih organizacij so si priborili kar lepo število pokalov in priznanj. Se posebej je treba pohvaliti nogometaše,« sta povedala oba vodja projektov Servisnih delavnic Jože Sovine in Maks Jovan. Na koncu tega članka je potrebno poudariti, da so bile na projektih Servisne delavnice delovne razmere težke, delo obsežno in komplicirano. IMP-jevi m delavcem je uspelo delo uspešno končati in investitor je zelo zadovoljen, da so bila dela končana v predvidenem roku. Oba vodja projektov Servisne delavnice, Sovine in Jovan poudarjata zasluge vseh monterjev in še posebej vodij montaž, ki so kljub težavam in specifiki del vztrajali do uspešnega konca. Ne gre tudi prezreti dobrega sodelovanja z investitorjevimi nadzornimi inženirji in njihovimi sovjetskimi svetovalci. Prav tako so projekti Servisne delavnice močno angažirali tudi SDPR, še posebej direktorja projekta Mirka Dušiča in njegove pomočnike, ki so izvajalcem pomagali pri odnosih z investitorjem in s sovjetskimi svetovalci. Občutljive naloge J sindikata na deloviščih v tujini V Glasniku smo že pisali, da imajo IMP-delavci na iraških je viščih organizirane tudi sindikalne organizacije. Na Projektu , J D so zaradi velikega števila monterjev ustanovili svojo sindis sv organizacijo, ki jo vodi inž. Miroslav Zidar. Sindikalno delo je v Iraku seveda precej drugačno kot Miroslav Zidar je to lepo popisal v svojem poročilu: Vsebina delovanja: H ni d oh19" v, «i i n ti Splošna skrb za delavca in delovne pogoje v Iraku, Vključevanje v proces samoupravnega odločanja (v0 d zbori, referendumi ipd.) xanja n — Zavzemanje stališč do vsebine samoupravnega odi o (analiza ukrepov, samoupravnih aktov v smislu zakonitosti: P v, nih interesov in interesov delavca in politične odgovornos — Zasledovanje rezultatov dela na gradbišču. j, — Skrb za dobre odnose in sodelovanje. ^o'1 — Finančna pomoč posameznikom pri pokrivanju str | v prometnih nesreč (poseben sklad). _„i ji Sodelovanje pri pokrivanju izdatkov proslav, gosto srečanj (piknikov) ter športnega udejstvovanja. — Skrb za dobro obveščanje. ,vafll ‘ Opis delovanja: „j na' V preteklih letih je sindikat deloval v celoti v smislu vedenega obsega in vsebine delovanja. Dosledno je uvelja terese delavcev v okviru splošnih interesov in specifičnega P ja, ki ga imh delo na gradbišču zunaj domovine. Zaradi te specifičnosti delo tukajšnjega sindikata ni ‘^je|oV‘r delu sindikata doma. Po eni strani je področje njegovega ^ nja ožje (upravno in politično), po drugi strani (neposre pa takti, nasveti, pomoč in neprekinjena aktivnost tudi po st vjnj: obširnejše, občutljivejše in po svoje odgovornejše kot v 0 Sodelovanje med družbenopolitičnimi organizacijami v6lj» drugačnih razmer skromnejše kot v domovini. Toda predvsem za formalni vidik, zato pa je večji poudarek na P nih stikih, če to terja določena situacija. Sestankov je manj (povprečno 6 na leto), so krajši in^^a p° operativnega značaja. Redko se pokaže možnost ali pa P načelnem opredeljevanju. ,er,e r&c Za posamezna področja delovanja imamo za to zado rente, sicer pa so zadolžitve sprotne. da ses'ysi Tudi iz tega poročila sta razvidna napor in nujnost,— ^ kalna organizacija v resnici čim bolj približa svojim c -gp sindikalni delavci potrjujejo, kolikokrat je v Iraku trebaF i^sV čisto človeškim problemom delavcev... Sindikat se J® \ usfV^ jih možnosti trudil, da bi omogočil tudi tako daleč od ge$t j. riti pogoje za čim boljše počutje. Ena od takih dro. ot dve praksa, da so vsem delavcem, ki so delati v Iraku vec ^ jih ob odhodu podarili umetniško sliko z iraškim motivo spominjala na čase, prebite v tej deželi. Z GRADBIŠČ V IRAKU Posnetki z gradbišča *kH *nase,ia na Projektu 202 D naleti presenečeni obiskovalec na kup kamenja, ki simbolizira Triglav — |3**«io z majhno maketo Aljaževega stolpa. To so uredili planinci, ki so delovali na Projektu — in tako j^esii delavcem spomin na domovino. Palme pa so našli pri delih na gradbišču in jih z vseh koncev vozili v jjjfe kjer so — seveda z veliko skrbjo — vzgojili pravcato oazo, da so imeli vsaj malce zelenega v tisti suhi Zares vsi kot eden bZv 0r'tyi Projekta 202 D smo že pisali. Na tej strani objavljamo še nekaj lVa o življenju in delu na tem projektu. na$ ’.° je v nedeljo po otvoritvi, ko se SavJe Zbralo v sobi vodje projekta DeL. Jovanoviča nekaj gostov in Hu 1 tistih, ki so napravili to ogro- Bil el°- ij. 'Je tu operativec Janez Ocepek toy, ?}* O V pa dva od njegovih fan-Šlekt ,JurSec 'n J,anko Klinc, oba iz r°kovinarja,’ pa projektant epe an Mrak, pa tehnični vodja za pte let'ko Drago Leben in njegov ^ hodnik Drago Capuder. Ut^htseinom je bilo videti, da so prjm]en! po velikem delu — Vili na bilo ? še prejšnjo noč. Nič ni Vek lsJega navdušenja, ki bi ga člo-fcjtnčakmrai po tako velikem do-I Prvič delo za mnoge še ni JV tvaL . o, saj še sodelujejo na meri-e f jelttuln b?do še naprej delali na progi! brno-.v času garancijskega roka in .p Pop So svoje naredili ogromni nato! ®vjjn2a^nj'h dveh mesecev, pa tudi napetost, tljjj P°> mirno smo kramljali o raz-tu(jj adevah in pogovor je nanesel ha to, kako se dela v Iraku. Po Klinc in Vili Jurgec. °Disatj sonce, je že poskušalo : ^vinaVi ko ,se tam dela in koliko tehti! TiU S! ie že brusilo pero na tej ,£ ^ehega n'^e n' 'zčtP3! vsega hati ‘ve8a z besedami ne da povejo hovjnarn ?.e manj lahko naredi to kak iš-j °8led0L, obiskovalec, ki si je samo Ve*'kan,v ta neskončna gradbišča in jjhjo, a ®.objekte. Obenem pa čutiš i rje re6 j nbesedil to neizrazljivo, -V lraitu ,da so naši kolegi tudi doli v | v.»VodP1rav;ili zares veličastno delo. ! v,sji je ,',n! kader, operativci in drugi 3 Poven ^en’da se da dobro delati, hdi 0j Mili Jurgec. Pohvalil j ■6,l| *'« vodilnih- k« je delavcev, nas cenili , aje dr,vU V tozdu. Tudi organiza-Veda laKiTaj d°bra, čeprav bi bila se-. Njegoše boljša.« ?°dai: »i kolega Janko Klinc je f°ljŠaj t ?’ organizacija je tu mnogo “hbtiosti kad^50 pdstoPu k°t po spo- He fi^-hko sta monterja cen-k°V’haria iz Ptujskega Elektrodi. RaJri ' v ‘rak sta prišla 10. julija i < v sta šla, seveda zaradi za-i. ustVarit"dada fanta si očitno ho-cdje _, 11 osnovo za kasnejše živ-v' !a, pa n0t toHko drugih. »Ze prej °lj ttiožn 3rn v tozdu niso dajali do-J sta rekla. ? ari; 0j 1,1 delu sta povedala dve ga. os med delavci in organi- stanejo uigrani pri delu in prijatelji v zasebnem življenju. V Iraku pa je ta povezanost mnogo globlja in mnogo intenzivnejša. Nobena skrivnost ni, da imajo mnoge organizacije tako doma kot na svojih deloviščih v tujini izrazito hierarhične odnose. Pri IMP-ju tega skoraj ni. Seveda ima vsak svoje delovne dolžnosti, a ko so fantje skupaj na gradbišču, pa tudi ko se pogovarjajo o delu ni določilna hierarhija, važno je, da delo napreduje. To pa je cilj, ki ga imajo stalno pred očmi vsi — od vodje projekta pa do zadnjega monterja. Prav neverjetno je, ko gledaš, kako navezani so drug na drugega ti fantje. Kako predano sta Vili in Janko svojemu operativcu in kakšno odgovornost čuti on do njiju. Pa ne le pri delu. Srečevali se bodo tudi zvečer, če bo čas in če ne bodo utrujeni, bodo Šli skupaj kam ven. Če bosta fanta imela probleme, bosta prišla k Janezu Ocepku, se mu potožila in ga prosila, naj jima pomaga. Naj bo to dopust, naj bo karkoli drugega. »Ja, na koga naj se pa obrneta, če ne name?« pravi Ocepek. Seveda ta neverjetna navezanost drug na drugega, to izredno kolektivno vzdušje, ta zavest, da vsi delajo za isti cilj, gotovo vpliva na to, da je delo hitreje opravljeno in so fantje pripravljeni prevzemati ogromne napore. Druga zadeva je organizacija dela. Temu so jasne tako na projektu, kot v vodstvu Delovne enote Irak kot v matičnih organizacijah doma. Na projektu 202, pa tudi na drugih gradbiščih so nekateri pristopi povsem drugačni, kot smo vajeni doma. Ena od zelo pomembnih zadev je tesno sodelovanje med projektanti in monterji. Projektant Dušan Mrak, ki je bil na projektu praktično vse faze dela, je rekel takole: »Imeli smo naravnost neverjeten kontakt med projektivo in delavci na gradbišču. Ves čas smo se sproti dogovarjali z monterji. Tu ne poznamo tega, daprojekt oddaš in sploh ne veš, kako so ga izvedli — to, kar je doma običajno. Tu smo od monterjev takoj dobili povratne informacije včasih sicer na malo grob način, a za delo je bilo to izredno spodbudno.« Vili Jurgec je ob tem vprašal: »Če bi kdaj doma delali tako velik projekt, me prav zanima, ali bi se tudi tako organizirali.« Drago Capuder je menil: »Prav gotovo bi se doma ne organizirali tako dobro. Toliko kot je tu projektant sodeloval z izvedbo, toliko doma nikoli ne bomo.« Tudi Janez Ocepek meni, da je bilo to tesno sodelovanje s projektivo izredno pomembno za uspešno delo. Pri tem pa je bilo seveda glavno vodilo čim prej in čim bolje narediti. »Tuje pač tako: To, o čemer se danes pogovarjamo, moramo čez dva dni narediti. Tu ni časa za dolge diskusije: pa če bi, pa kaj bi, pa kdo bi. Tu je treba delati. Kolikokrat se je zgodilo, da smo pri izvedbi prišli do kakšne Vji^h (Josip - de,ovnih in sploh člo-Dn 'n Jank J ,nismo vebko pisali. A n?UdarilavSta lmela Prav, ko sta jih nad,- Sem ^del z njima in k?0H OcltJemm operativcem Jako 0 heverip,™’ sem se kar čudil, Sk,80 dela nri u° povezani so. Zdaj fC^na mS.kraiu’ se le Ocepkova rNy tanjšala. Le še pet tveV Je bil praznif -80 tnje delali>če" Pač teL -zn,k In otvoritev. Meri- ^ anali" ;" ‘reba je bil° vzeti iShaTradK-^t^vijo in delajo P°stavij(fi db‘scih in se med njimi ■zredno močne vezi. Po- pomanjkljivosti ali napake. Šel si k projektantu in čez dve uri si že imel projekt v rokah, da si delal naprej.« Dušan: »Saj so tudi doma roki, a tu so zares.« Janez: »Ja, to je bila prava povezava umskega in fizičnega dela. Mislim, da bi jo morali na velikih projektih še bolj razvijati.« Dušan: »Tu skupaj živimo in skupaj delamo.« Janez: »Ja, tu smo pravi kolegi. Pa čeprav smo včasih sodelovali z nasmehom naočarke, smo bili kolegi.« Dušan: »Mogoče isti ljudje doma ne bomo nikoli več tako lepo sodelovali. « Janez: »Saj ni mogoče. Pa če bi ti tudi hotel, poznam način dela in vem, da ne boš mogel. Ko boš dal projekt iz rok, boš dobil v roke drugega. Ne boš mogel delati, kot si delal tu.« Seveda organizacija ne vsebuje le opisanega tesnega sodelovanja med projektivo in izvedbo — tu je še cela vrsta drobnih in večjih prijemov in pristopov, ki so omogočili, da je bilo v kratkem času zgrajenih toliko objektov. In ne nazadnje, morda celo najbolj pomemben je odnos do dela. Morda vam bo kaj povedal tale primer. Janko Klinc je tisti popoldan ko sem zbiral te podatke spal. Prejšnje dni je bilo delo napeto, on sam je delal vso noč še prejšnji dan, to pa je bil dela prost dan, pa si je nabiral moči. Ocepek je naredil šalo, pa mu je rekel: »Janči, vstani, nekaj gremo zavarit!« Janko se je zbudil iz trdnega spanja in nič ni vprašal, zakaj, kje in kaj. Se ne prav prebujen, je segel z roko po delovni obleki, vprašal pa je samo: »Kje je pištola.« Seveda je bila to šala, dokazuje pa dvoje: Prvič,.da se je kaj podobnega gotovo mnogokrat zgodilo zares. Morda bi bil Janko manj presenečen, če bi ga Janez odpeljal s hruzerjem nekam na teren varit, kot je bil, ko ,smo potem sedli in se pogovarjali o delu in življenju v Iraku. In drugič, da se tam ljudje prav zares niso vajeni izmikati delu. Nobenega razpravljanja ni, nobenega prepričevanja. Ce je treba delati, človek vzame orodje, pa dela. Zato pa tudi veliko naredi. Jasno pa, da takšne akcije niso bile vsak dan. Navsezadnje smo rekli, da je bilo delo dobro organizirano. Delalo se je premišljeno, načrtno in učinkovito. Seveda pa so bili tudi nepredvideni dogodki — kako jih ne bi bilo na tako velikem gradbišču! — in takrat je morala delavcev še posebej prišla do izraza. In pa zadnja dva ali trije meseci so bili naporni. So pa fantje naredili toliko, da celo investitorjevi nadzorni inženirji ne morejo verjeti. Še poleti so prihajale komisije in niso verjele, da je to delo možno končati pred koncem leta. Gradbinci in monterji pa so verjeli v svoje sposobnosti in končali so dela celo pet dni pred rokom. »Edino to je žalostno, da zdaj, ko je delo narejeno, odhajamo,« je rekel nekoliko trpko Drago Leben. LOJZE JAVORNIK Karel Capuder in Drago Leben. Za rezervo ima Projekt diesel agregate z močjo 2,3 megavata. Tudi to govori o njegovi velikosti. Na Projektu je tudi izredno lep pokrit bazen — dolg 33 metrov (Foto Sašo Novak) Opravljanje dieselskega agregata je povsem avtomatizirano, kontrolirajo pa ga lahko preko televizijskih monitorjev. Tozda Ten — energetika in Iso sta dobavila precej elektroopreme za Projekt 202 D. Detalj prezračevalnih naprav — daljnometne šobe za razporeditev zraka. Izdelek celjske Klime. Težave in zadrege naših serviserjev Stranka hoče pomoč »Serviser je ambasador podjetja na terenu. Če pride stranka v servis, vidi le IMP. Ne zanima je, kakšne probleme ima prodaja, kakšne razvoj, kakšne proizvodnja — zanj je IMP. Zato v servisu ne moremo reči stranki: To ni moja stvar. Mi moramo rešiti problem. Tega se moramo zavedati tudi v proizvodnji in prodaji.« Tako je rekel Mijo Rukav, serviser tozda Ten — telekomu- nikacije v Zadru. Z njim in s kolegi sem se srečal sredi decembra, ko so imeli sestanek v Ljubljani. Takrat so jim v tozdu Ten — Telekomunikacije pokazali proizvodnjo — zlasti nove izdelke — pogovorili pa so se tudi o problemih in o možnostih za boljše delo. Kabelska TV ima prihodnost »Občutek imam, da v IMP-ju premalo ljudi dela na razvoju kabelske televizije,« je povedal D uro Sapunar, serviser tozda Ten — Telekomunikacije v Splitu. Verjetno bi morali prisluhniti tej ugotovitvi, saj serviserji dobro vedo, kaj se dogaja na terenu. »V Dalmaciji, pa tudi drugod, v vseh novih naseljih z nad 200 stanovanji polagajo instalacije za kabelsko televizijo. Tako pričakujem, da bo vse manj povpraševanja po skupinskih antenskih napravah. Če želimo uspešno prodajati kabelsko televizijo, se moramo resno zavzeti za proizvodnjo in prodajo teh naprav, pri čemer mislim tudi zadeve, kot so prospekti in tehnična dokumentacija.« Saj je IMP zgradil po Dalmaciji že precej kabelskih sistemov, pa tudi za vnaprej so že podpisane pogodbe: npr. za dve naselji v Splitu, pa za stanovanjsko sosesko v Zadru in še en sistem v Dubrovniku. Toda v perspektivi so možnosti še večje, čemur je treba prilagoditi tudi delo v razvoju in proizvodnji. Kot zanimivost naj povem še, da je v novembru začel delovati IMP-jev sistem za kabelsko televizijo v sovjetskem letovišču Soči. Posel je izvedla gradbena organizacija Mavrovo iz Skopja, ki je v Sočiju zgradilo veliko turistično naselje. Pri montaži sistema je sodeloval Tenov serviser iz Skopja Angel Stojskovski, ki je povedal, da so tako investitorji kot gradbinci zelo zadovoljni s Tenovo opremo za kabelsko televizijo. L. J. Planinski izleti v februarju in marcu Zimski pohod na Stol V soboto, 23. februarja bo Planinsko društvo IMP organiziralo udeležbo na tradicionalnem zimskem pohodu na Stol. Kdor se želi pridružiti, naj pride ob 6. uri pod uro na ljubljansko železniško postajo. Vlak odpelje ob 6.24. Opozarjamo, da je za ta pohod obvezna zimska oprema! Prijavite se za Arihovo peč! V nedeljo, 3. marca bo Planinsko društvo IMP organiziralo izlet na Arihovo peč v Avstriji. Udeleženci bodo šli na pot z avtobusom, zato so obvezne prijave pri poverjenikih, ki jim udeleženci vplačajo po tisoč dinarjev akontacije. Rok za prijave je do 20. februarja, oziroma do zasedenosti avtobusa, zato prosimo, da pohitite! Po Hrastniški poti Po poti Spominov NOV občine Hrastnik se bomo ponovno podali v soboto dne 16. marca 1985. Zbirališče je pod uro pred Železniško postajo ob 6. uri. Vlak, ki nas bo popeljal do Hrastnika, odpelje ob 6.30. Vabljeni ste tudi tisti, ki do sedaj niste bili z nami. Ne bo vam žal! O nekaterih od teh problemov so serviserji spregovorili tudi za Glasnik. Res je, kar pravi Mijo Rukav, da ima kupec naših izdelkov stik z IMP-jem predvsem preko servisa. Najbolje je seveda, če je naprava tako dobra, da se sploh ne pokvari. (Mimogrede: Tenove skupinske antene so na tržišču uveljavljene kot zelo zanesljive naprave). Toda do okvar bo najbrž vedno prihajalo. Razen tega pa ima serviser svoje naloge tudi pri montaži novih naprav. Če bo to dobro in hitro opravil, bo stranka zadovoljna — drugače pa... No, pa poglejmo, kaj so povedali Tenovi serviserji! Hud problem, ki jih tare, so bencinske omejitve, zlasti za tiste, ki pokrivajo večja območja. Angel Stojkovski iz Skopja skrbi za antene v vsej Makedoniji, pa v južni Srbiji do Niša, na Kosovem in še v notranjosti Črne gore. Meni, a je glede na število Tenovih naprav na tem območju, zmore to delo sam, a če bo prodaja okrepila svojo aktivnost, za kar so vse možnosti, potem en servis za tako veliko območje ne bo zadoščal. Mnogo dela opravi sproti, zgodi pa se tudi, da morajo stranke čakati po več in — bodisi zaradi poti, pa tudi zaradi pomanjkanja rezervnih delov, kar je poseben problem. D uro Sapunar je eden od dveh serviserjev v Splitu, ki delata ob vsej obali od Šibenika do Bara, hodita na otoke, v notranjost pa do Bugojna. Tudi to je veliko območje. Omejitev izplačevanja nadur je tudi očitno problem. Poglejmo primer, na katerega je opozoril Angel Stojkovski! Televizija Skopje dopoldne nima signala. Serviser torej ne more delati dopoldne, če delo potegne proti večeru, ne dobi plačanih nadur. Isti problem imajo serviserji na območju zagrebške televizije, ki od lani oddaja signal na drugi mreži samo od 18. ure dalje. Če so nadure omejene, bi se lahko našla tudi druga rešitev. »Že nekaj let serviserji zahtevamo miniaturne test generatorje, s katerimi bi lahko delali ves dan. Te naprave so v svetu znane, toda nam pravijo, da je to pač ZAHVALE Ob smrti očeta Štefana se zahvaljujem Delovni enoti Irak, da so mi omogočili pravočasen odhod v domovino, in sindikalni organizaciji v tozdu Klima montaža za darovano cvetje in izraze sožalja. FRAN MIHALIČ Ob boleči izgubi dragega očeta Stjepana Horvata se zahvaljujem sodelavcem in osnovni organizaciji tozda Elektromon-taže za izrečeno sožalje in darovan venec. ZORAN HORVAT Ob smrti moje matere se Juraj Čanadi iskreno zahvaljujem sodelavcem IMP Tozd Montaža Koper za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. JURAJ ČEMADI Ob boleči izgubi moje mame Marije Slana se iskreno zahvaljujem OOS DO Promont, sodelavcem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje, ter spremstvo na njeni zadnji poti. BRIGITA ČERNE Ob smrti dragega očeta Martina Zavržena se zahvaljujem sodelavcem in sindikalni organizaciji tozda Elektromontaža za venec, cvetje, in izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. MARTIN ZAVRŽEN uvoz, da je težko in tako jih nimamo.« Drugo pa je. da delo servisov ni enakomerno. So hude konice, pa tudi časi zatišja, recimo, poleti. »Jasno, da ne moremo število serviserjev prilagoditi konicam, ker spet drugič dela ne bo dovolj,« meni Mijo Rukav. »Toda ob konicah, kadar je res nujno, bi morali dovoliti tudi več kot trideset nadur mesečno. Ko pride stranka, je prav nič ne zanima, koliko nadur dovoljuje zakon, ona hoče sliko in to takoj.« Ah, ti rezervni deli! ko je prišel D uro Sapunar na zbor serviserjev. v Ljubljano, se je najprej oglasil v skladišču in dvignil tri konektorje. »Že zaradi tega je bilo zame današnje rečanje uspešno!« Pokazal mi jih je, te tri drobne stvarčice, ki jih je ves dan nosil s seboj kot največjo dragocenost. »Ne veste, kolikokrat sem klical na razne konce in urgiral. Najprej so mi govorili, da jih ni, no končno sem jih vendarle dobil.« Namreč brez teh konek-torjev ni mogel priključiti sistema kabelske televizije za 800 stanovanj v novem naselju v Splitu. Želeli bi tudi več informacij — tako iz svojega tozda in še bolj o programih in dejavnostih IMP-j a nasploh, o čemer so mnogo premalo obveščeni. »V servis pride na primer človek in vpraša za avtomatiko, mi mu pa ne moremo pomagati, ker nimamo ne prospektov ne drugega gradiva. Po mojem tako zgubimo vsaj 10 odstotkov posla,« meni Mijo Rukav. Na še bolj čudno zadevo je opozoril Duro Sapunar: »V garancijskem listu Tratinih tozdov piše, da je servis v Splitu. Toda Trata v Splitu nima serviserja. Tako ljudje prinašajo k nam avtomatiko in črpalke, mi pa jim ne moremo pomagati.« Spomnimo še enkrat na uvodno misel Mija Rukova, da je serviser ambasador IMP-ja. Stranka vidi IMP. Ne ve in ne zanima jo, kakšne tozde ima naš sozd, pričakuje le, da bomo kot proizvajalci servisirali svoje iz-delke. LOJZE JAVORNIK Kako so zgrajeni in kako delujejo sisi družbenih dejavnosti Denarja zmanjkuje celo za najnujnejše naloge Družbene dejavnosti so integralni del družbene reprodukcije v funkciji potreb in razvoja materija proizvodnje. Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in občani krajevnih skup®®^ vseh oblikah združevanja dela in sredstev neposredno odločajo o ustvarjenem dohodku in njegov1 tvi; za krepitev samoupravnega delegatskega sistema, za krepitev svobodne menjave dela in sredstev uveljavitev vzajemnosti in solidarnosti na vseh ravneh republike. Družbene dejavnosti so organizirane v samou- ljanja sredstev preko prispevnih stopenj iz °s^ uihg pravne interesne skupnosti po občinah, ki se združujejo tudi v mestne skupnosti. Delujejo po naslednjih področjih: izobraževanje, zdravstvo, kultura, socialno skrbstvo in varstvo, zaposlovanje, raziskovalna dejavnost, telesna kultura in pokoj-ninsko-invalidsko. Tako dplavec ne upravlja samo s proizvajalnimi sredstvi temveč tudi s tistim delom delovnih rezultatov, ki ga nameni za družbene potrebe, da zagotavlja sebi, družini in družbi kot celoti za zdravstvene, socialne, kulturne in druge potrebe. Naloge samoupravnih interesnih skupnosti na posameznih področjih so različne, skupna je le ta, da se v njih uporabniki in izvajalci dogovarjajo in sporazumevajo o uresničevanju svojih potreb in interesov o združevanju sredstev za razvoj teh dejavnosti, pa tudi da delavcem, ki delajo na teh področjih družbene dejavnosti, zagotavljajo enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v združenem delu. Delo v samoupravnih interesnih skupnostih poteka po fazah. Večinoma so organizirane dvodomno iz zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. Sklepe, sprejete na občinskih skupščinah, posredujejo izvoljeni delegati na mestne skupščine. Iz občinskih oz. mestnih skupščin se prenašajo sklepi in stališča preko izvoljenih delegatov na republiški nivo, kjer se skupne potrebe in interesi usklajujejo. Le skupnosti socialnega skrbstva in zaposlovanja delujeta enodomno, to pa zato, ker se različni interesi in stališča uporabnikov in izvajalcev uskladijo na drugih skupnostih oz. zato, ker si preko nje delavce po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč. V občinskih in mestnih interesnih skupnostih se po potrebah formirajo odbori za posamezna področja delovanja kot so: za planiranje, za splošno ljudsko obrambo in zaščito, itd. Vpliv družbenih dejavnosti na položaj delovnih ljudi in občanov je zelo velik, saj so te element socialne in ekonomske politike. Prav tako so veliki učinki na materialno proizvodnjo, saj je njen razvoj odvisen od razvoja družbene dejavnosti, predvsem na področju izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, zdravstvenega varstva in drugo. Posamezni programi interesnih skupnosti so bili opredeljeni z zakoni, ki smo jih po delegatski poti sprejeli v republiški skupščini. Trenutno poteka delo posameznih delegacij, največ okrog zagotav- PfOg nih dohodkov za pokritje materialnih stroške'' osebnih dohodkov delavcev, ki nastajajo pri,zv r,v janju posameznih programov interesnih deja®1 konc sti. : V zaostrenih in težkih gospodarskih pog®) prihaja do težavnih odločitev, ko je potrebnor zabiti na razvoj družbenih dejavnosti, omejiti5^' (g, treba na najnujnejše potrebe za izvajanje utfr nih programov (npr. v izobraževanju, če na šok sada odpada že 50 let, naj odpada še naprej,®' prej je potrebno zagotoviti osebne dohodke P® svetnim delavcem). , Tu prihaja do dogovarjanj, čemu dati pred® in kaj opustiti. Najpomembnejše za poenot6; u programov je družbeno planiranje, splošni o®jxg$l beni dokument, ki določa možen obseg skup to,0 porabe občine oz. mesta. Sredstva pa se iz l6* h leto realno zmanjšujejo. Pri solidarnostnem z® k ževanju sredstev je opazna velika neučinkovita ^ 'K kotv K, Ao 'H [tka % % Pi 0, predvsem v zdravstvu. Različni sistemi solidaf®, ^ sti ustvarjajo neenotnost in zmedo. Po kri)61)!. ^ j 'el' ^ regije prejemaš, po kriterjih republike pa daj6"Ings sklad solidarnosti. Delo delegacij je zelo ne®0 Jv«/e no, večinoma so delegacije v krajevnih skup®®*, (j bolj aktivne, kar se pozna tudi na skupščini i skupnosti. Marsikje pa je to obrobna dejavno j$e$J združenem delu, ki se izvaja zato, ker mora bn'jMf] ■oM temu primeren je tudi odziv na družbene pr®6C me. Udeležba delegatov na sejan snuj*,—-^| - t uruzoenc h' . i sejah skupšči® H. slaba, tako da so velikokrat nesklepne, po®0 ^ sklic pa poveča stroške delovanja delegatskeg® ,W stema. Seje skupščin so večinoma v deloV®n, H( času, vendar delegati vseeno neradi opraV‘L f N svoje dolžnosti. Malo je kriv tudi sistem zatir®® b|) delegatov, ker ni kontinuiranega seznanja®) ž problemi. Tudi pretok informacij znotraj del6)) a V| cij ni zadovoljen (ker ni zanimanja) da ne o®5 J vam drugih slabosti. ,t z - -0®% ' Velikokrat se dogaja, da različne sk®PDj,j]i' obravnavajo iste probleme, zato bi morda ^ % smotrno, da se reorganizira sam sistem družb6 dej avnosti, tako da bi bili ene ali dve, z več vse ske in manj finančne narave. v ef'J Tako bi imeli tudi manj delegatov v združe® . k/p delu — eden ali dva, ki bi se tekoče sezm anj®l? % vsemi družbenimi problemi in prenašala v baz® ■ formacije, stališča in mnenja baze pa na skvp^, ^ J ne. O svojem delu pa bi občasno poročala n®'M rih delavcev po sindikalnih skupinah, dela \ svetih itd. VLASTA K OP®1, X Utrinek s službene poti Servis vedno pride prav Službena pot v Zagreb nas je peljala mimo IMP-jevega servisa tozdov Trata Atomatika in Ten. Časovna stiska bi nam preprečila, da bi se ustavili pri naših sodelavcih v tej servisni enoti, če ne bi bilo višje sile. Ta nas je prisilila, da smo poiskali pomoč v IMP-jevem servisu. Ko sem vstopil v servis, sem bil zelo presenečen, saj je podoben odpadu pokvarjenih naprav. Prostor je lep, velik in svetel, a ni prav nič podoben servisni delavnici. Ljudje, h katerim smo se zatekli, so nam širokogrudno pomagali, tako da so nam posodili za službeni avto del iz svojega zasebnega vozila. Medtem ko je teklo popravilo službenega vozila, smo imeli čas, da smo poklepetali, kako gre njihovo delo. Potožili so, da bi bilo veliko bolje če bi vsi vedeli, s kakšnimi problemi se morajo ubadati. Dela imajo zelo veliko, vendar za opravljanje tega nimajo zagotovljenih najosnovnejših pogojev. L) Prostor je neurejen, da ne more biti v čast IMP-ju. Vsaka stranka, ki je stopila v ta prostor, se je prav gotovo vprašala, ali je prišla na pravo mesto. Pripombe, katere so padale na naše serviserje, pa potrjujejo, da je res tako. Kajti pripombe, da naj zaprejo firmo, če se ne znajo organizirati, kažejo na to, da mora IMP resno razmisliti o organizaciji servisa, ker s tako organizacijo, kot jo imajo sedaj, zgubljamo ugled in stranke. Zato je nujno pri sklepu o organizaciji servisne enote vložiti sredstva za pridobitev in ureditev primernih prostorov. Da je to nujno(nam kažejo zahteve koristnikov naših izdelkov, kateri prosijo za dovoljenje, da odprejo lastne servise za vzdrževanje IMP-jeve opreme, ker z uslugami in obsegom del naših servisov niso zadovoljni. Da se bo to izboljšalo, moramo serviserje opremiti z opremo za servisiranje in jih osposobiti za vse izdelke, ne pa samo za opremo posameznih tozdov in za standardne programe, medtem ko so pri novih izdelkih serviserji zadnji, ki dobijo potrebne podatke. 2.) Veliko težav imajo z administrativnimi deli, saj je potrebno voditi evidenco zahtev za servisiranje, razporejati delo in voditi vse posle z računi za delo in potrošeni material. Vsaka servisna enota bi morala imeti delavca, ki bi bil zadolžen za »papirje« in stranke. Če pogledamo zahteve in rezultate dela v sicer zelo težkih pogojih, lahko sprejmemo samo enak sklep, da je to kar ti delavci zahtevajo minimalno in da si to zaslužijo. Ta prispevek je napisan kot spodbuda za razmislek o organizaciji IMP-jevega servisa in kot moralna obveza do ljudi, ki. so nam pomagali v neprijetni situaciji, njihovih tihih prošenj pa ne slišimo ali ne razumemo. Borba za uveljavitev na tržišču in pridobivanje zaupanja, zahteva da visoko oceno, ki jo dobimo pri izvedbi del v konkurenci z uglednimi tujimi firmami, ubranimo tudi v času izkoriščanja naprav. Visoko ceno pa je možno dobiti le z sodobno in strokovno usposobljenim servisom, kajti prizadevnost in iznajdljivost sta premalo. Vodja Razvojnega sektorja Trata — Avtomatika DUŠAN TATALOVIČ Planinski izleti v januarju Poti, polne spominov . v Planinci PD IMP Ljubljana, po udeležbi sodeč, opravljajo vse p)arlIj0 pohode, ne glede kakšne so zimske razmere. Še celo več. Udeležuj pohodov, ki so tradicionalni, niso pa planirani pri PD IMP Ljubljana-takih pohodov je vsako leto 2. januarja iz Trbovelj na Kum. Ta žetr® jplL^< nalni pohod je namenjen predvsem rekreaciji, da po preležanih praZ . 11 začnemo telo ponovno krepiti. .^aj' Drugi je pohod v spomin na padli Pohorski bataljon, ki je zaraCYafjci stva v celoti izkravavel 8. januarja 1943, pri Treh žebljih na Osank _„yi X k Ta že tradicionalen pohod nima stalnega določenega datuma, je P® leto okoli 8. januarja, kakor pač naneseta sobota in nedelja. Tega P® :et n, H s % % se udeležujemo v spomin in zahvalo junaškim borcem, ki so morah 5P’n^t boj s tridesetkrat močnejšim sovražnikom in so dali mlada življenja z svobodo. Pot pohoda pelje iz Osankarice preko Treh žebljev na je pot, po kateri je hodil Pohorski bataljon. res’by. Oba pohoda Trbovlje — Kum in Osankarica — Rogla, sta bila ]ct®os6g%)j pravih zimskih razmerah. Poleg snega, je pritiskal hud mraz, ki j6 0 / —23°C, na Osankarici pa —24°C. Zimska oprema (ne samo dolg6.® j mora biti za tako pot stoodstotna. Verjetno pa bi bila udeležba še v bi bile prometne zveze ugodnejše. rja i® Prvi planirani pohod PD IMP Ljubljana v letu 1985 je bil 13. ja®® j>|H' sicer po poteh partizanske Jelovice, končni cilj pa so bile Dražgoš ninci PD IMP Ljubljana, so se podali v Dražgoše iz več smeri. Nek odšli po poti Škofjeloškega odreda, ki pelje iz Škofje Loke Pre. 0 p6* i, gore, Mohorja v Dražgoše. Druga skupina je prišla v Dražgoše P^.f6ij< ^ Otona Vrhunca-Blaža, ki pelje iz Selc skozi Kališče v Dražgoše^^ skupina, je šla po poti narodnega heroja Antona Dežmana-1 % spo Krope mimo Jamnika v Dražgoše. Vsi pa smo se zbrali ob 12. uri Pr menikom v Dražgošah, kjer je bila spominska svečanost in razgla s« ^ zultatov za tekmovalce. Udeležba je bila času in razmeram priiu zimske razmere niso bile najbolj ugodne. Drugi planirani pohod planincev PD IMP Ljubljana v letu iz ' i pf 19. januarja in sicer po Poti spominov NOB občine Hrastnik. ■ ^0vi; i«*®8 v (razdelili smo jo v štiri etape) se spominjamo svetlih in težkih trcn-aInfl k' h revolucije, za katere smo prav planinci poklicani, da jih prena-" , mlajše rodove, da ne bi prišli v pozabo. xe p(£, \ V hrastniški občini se je zgodilo veliko pomembnih dogodki’^orf3.% drugo svetovno vojno (saj je bilo delavsko gibanje v teh krajih do K nizi rano) še več pa v letih 1941—1945. Transverzalna pot Pe® <' mnogih krajev, domačij in obeležij, na katerih so izpisana >rnen®X|i31®® H ki so junaško dali svoja življenja za današnji dan. Na tej po® SP^T ja f>/( kako hrabri in odločni so bili naši očetje, matere, bratje in ses ^ le k, okupatorju odločno rekli »ne«, čeprav je to pomenilo, dolg® pri®0 rvio pisanimi črka borbe, poniževanja, pomanjkanja, da smo si s krvjo pisar rili zlato svobodo. e \i 1)% Na dan pohoda pa smo imeli že na začetku malo smole. Vlak J sfl\0 i« ljanske postaje odpeljal z enoinpolurno zamudo. V mrzlem vag®|^ nek‘,*1' Ni utrjevali za še slabše zimske razmere. Ko je vlak odpeljal in srno| i prišli do Hrastnika, pa je prišla druga težava. Očetu se je ° .-^eh®*£li |; jermen pri nahrbtniku (naramnica). Na ta račun je bilo pi"eceJ. jed® -m smo pozabili na mraz in zimo. Oče pa je sam strokovno popra\.' (ja je %' : in si spet oprtal nahrbtnik. Nadloge so zmerom tri, pravijo. . 0 jav . 1 gazenje celca od Krnic do (Tore. Za snežni plug sta se proštov ^ „č in nalogo tudi opravila Jure in Robert, za kar smo jima upokoj , spol in ostali udeleženci zelo hvaležni. vKO NAš'^ i^ivse smo lepega sklenili in se dogovorili V mislih dobri, v dejanjih... neutrudni sodelavec Franc Vodnik se nika- jE|i jnj,ne omejuje le na pisanje prispevkov za Gla-1*0^’Pač pa tudi stalno spremlja to, kar pišemo. ' k °«tno ne priznava rekla: »Nič ni tako starega včerajšnji časopis.« Dokaz je tale prispevek! •M'0r je zbral naslove nekaterih lani objavi je-' S£ c*ankov in dodal še nekaj svojih komentarjev, ko opozarjamo na napake in pišemo lepe Wframe’ delamo to, da bi bilo jutri boljše. Na vr£Cu Pa se izkaže, da imajo takšne teme trajno 7 °n°st. Žal, moramo reči. iqfa° fino je, če vsak s svojo glavo misli, ki ni i^.fiaba, če ne pride pod vpliv. Take glave so i>: m ! tudi naši tozdi, od katerih so po dva ali trije i)3f hi£l’ demokratično kajpak na referendumu svoj (q °stalim osemdesetim odstotkom IMP-jevcev. tJ tQko zmagala manjšina nad večino in na zapiha smo imeli v listu naslov: y :tif ^EDLOG NI BIL SPREJET če bi prepričljivo znali, kot recimo vemo A^ispol, potem bi se od vraga bali vzrokov, kar k [)IsCIPi inSK1 postopki stanejo. itojpg e‘‘ka škoda je, da često ne vemo, kaj je dobro, ne dosežemo naslov: rif ^GRADA ZA DOBRO DELO. 8 ?r mnogi med nami so sposobni, da res stopijo AQlf,alno glavo, daleč pa je zmožnost priti do poh- iCij ^VOJILI MNOGO VRHOV (storilnost). ffibezenski dogovori večkrat uspejo kot ne. Kar iAprp^Pnosti tiče, ga pa tako radi lomimo, da smo tffl if.fnni odkriti: i )‘T| ^govore morajo vsi spoštova- A k, l i lja ^a>no se v tuje zadeve, vrtamo si nos, oprav-l&U °> šimfamo, ampak smo zato in še za kaj dobili W S° mil Dovolj brskati po napakah ia; ^69*h. 'f g v *aj v .ve smo zreli, pa kunštni, da kar škoduje, š,c '/kar doživljamo: ^• ',v°P« tudi v osje gnezdo, ali bistveno radi izpu-t hr\tprav gotovo velja: ji« pSLEDNOST — EDINA REŠITEV. b0 f nekomu hočemo desetkrat reči, da je Janez, i e'kje 'ji: » Vem, da sem to.« Zato pa se nam noče lf %fu8je prijeti, da ne bi morali neštetokrat po-'t \ivLz znano besedo & ZA KVALITETNEJŠA DELA. S$e i v čQSU mnogih dogovarjanj, sklepov, potem Polnimi glavami dobrih namenov vračamo v jq SPORAZUM VELJA ZA VSE! Taki smo, da svoje napake javno neradi priznamo. A vsakdo lahko upravičeno reče: »VSI VIDIJO, DA NE ZABUŠAVAM.« Na začetku vsakega leta si kaj lepega voščimo, Želimo in obljubimo, potem pa ne bi bili ljudje, če ne bi kršili pravil, pozabimo včerajšnje izjave in tako se mora prebrati PROGRAMSKO ČIŠČENJE IN BOLJŠA ORGANIZACIJA DELA. Ker pa de gre tako, kot je potrebno, se apeli tako pogosto ponavljajo, po mesecu dni, čeprav v drugi obliki z istim namenom naslova KULTURA IN ŠPORT BLAŽITA DOMOTOŽJE. V življenju si upamo biti tudi pikri, pa ne zato, ker smo sami neka super kvaliteta dejavnosti, ampak rečemo: LENARJENJE NE BO VRNILO MOČI! Kar smo lani slišali, se ne sme tudi letos pozabiti, ker nas po naši zaslugi spremlja podobno stanje, da bo treba globoko prisluhniti spoznanju: ZAOSTRENE GOSPODARSKE RAZMERE TERJAJO ENOTNOST. V obraz nam mečejo, da zaostajamo pri tehničnem napredku pa tudi pri kvalitetni in hitri izdelavi proizvoda, pa si zato o tem glasno povemo (z različnimi učinki, kot vedno) da moramo dati: PODPORO TEHNOLOŠKEMU NAPREDKU. Kako veseli smo, če nas kdo pohvali. Niti ne pomislimo, če to res zaslužimo! Ker pa je tako, ni čudno, da je nekomu glasno ušlo NAGRADA KOT SPODBUDA ZA DELO. Kako veliko nas je, ki si doma želimo red okrog sebe, a zunaj doma se čisto spremenimo. Ni čudno, da pride nekdo do glasnega spoznanja: MLAČNOST DO DISCIPLINE. Večinoma dobro vemo, kaj je prav, le to izvajati in potrjevati je često oddaljena stvar. A kdo se le najde, da ni tak in želi: PROBLEME MORAMO ODLOČNO REŠEVATI! Varčevanje je lepa čednost, če to delamo pri materialu in delovnem času. Na žalost pa najbolj varčujemo ravno tam, kjer ne bi smeli, pa je zato bilo treba predlagati: NE SMEMO VARČEVATI NA RAČUN ZDRAVJA IN VARNOSTI DELAVCEV! Da pa gre v našem življenju res tako, kot je prav, ni dobro le tisto, kar mislimo in si želimo. Pogoj za napake je tudi potreba, ki nam sicer ni čisto na jeziku, namreč: VAŽNO JE IMETI PRAVO INFORMACI- Sredino FRAN VODNIK Livarjeva mladina snuje celo vrsto akcij Stalni stiki s štipendisti Livarjeva mladina je bila v preteklem mandatnem obdobju dokaj aktivna na različnih področjih v posameznih komisijah. Največ so delale komisije na področju športa in kulture. Na drugih področjih pa so bile premalo samoiniciativne. Ker komisije niso delale tako, kot je bilo predvideno v letnem planu, je bilo delo v osnovni organizaciji ZSMS tako organizirano, da je predsedstvo delalo na vseh področjih in ob podpori članov komisij vodilo vse akcije. Pri sprejemanju novih članov v Zvezo komunistov so lani in leto prej povsem odpovedali. Zato menijo v Livarjevi osnovni organizaciji mladine, bo treba v prihodnje narediti mnogo več, predvsem je potrebno predlagati v Zvezo komunistov delavce, ki delajo za stroji in ki so pripravljeni delati tudi na družbenopolitičnem področju. Na športnem področju so mladi iz Livarja organizirali tekmovanja med tozdi in delovno skupnostjo DO. Sodelovali pa so tudi na športnih tekmovanjih, ki jih je organiziral sindikat. Na področju kulture pa so postavljali panoje, sodelovali pri organizaciji proslav v počastitev dneva republike, dneva žena in 1. maja. Mladinci so se aktivno vključevali v delo samoupravnih organov in v delovanju delegatskega sistema. Dopisovali so v Livarjevem glasilu Livar, v sozdovem Glasniku in v glasilu občine Grosuplje Naša skupnost. Sodelovali so v Livarjevi delovni akciji. Trije Livarjevi mladinci so se udeležili delovne brigade Brestovica 83, štirje mladinci delovne brigade Kobansko 84, trije mladinci pa so sodelovali v lokalni delovni brigadi v Ambrusu. Kako v prihodnje? ' Program OO ZSMS Livarja za naslednje mandatno obdobje vsebuje naloge komisije za informiranje in kulturo, komisije za idejnopolitično delo, komisije za šport, komisije za mladinske delovne akcije, splošno ljudsko obrambo, družbeno samozaščito in druge naloge. Komisija za informiranje in kulturo je s programom predvidela, da bo s pismenimi prispevki mladina prek Glasila Livar, IMP Glasnika, občinskega glasila občine Grosuplje Naša skupnost seznanjala člane kolektiva s problematiko mladine in z delom Livarjeve mladinske organizacije. Mladi bodo sodelovali pri izvedbi kulturnih programov ob republiških in državnih praznikih, uredili dva spomenika iz NOB v Livarju in uredili panoje. Skupaj z drugimi osnovnimi organizacijami ZSMS v občini in v sozdu IMP bodo sodelovali pri organizaciji delovnih in kulturnih srečanj. Formirali bodo dramske skupine, ki bodo izpeljale posamezne kulturne prireditve in na njih nastopale. Komisija za idejnopolitično delo si v službi prenašamo, zdravljenje gledamo s sumničenjem Ža vedno zaznamovan človekov tudi vsakdanji delovnem ‘u ^alec’ !udl tla -jti v. Pmstem času. Težko je piNnuk je alkoholik v pravem Jfanif?ede ‘n kdo ne. Vzrokov za lafU Veliko najsi bo v zaseb- n. V°/a DJ.U “H na delovnem mestu. jk*', u!0iet Jatehjca, ki dela v zdravit ^ N višja medicinska sestra, 'J !a Prilfv svojega službovanja At^lano* Vid,eti’ ko so pripe/ja/i tfialQdefiZen?.ko na kliniko. Kerni tri Pris/,l,niche alkoholizma, jepo->Sf w°’ če jP ncn,u zdravniku, da je res J Se, I JfKka pijana. Ne vidim l^ki. Kol‘ko lepši je videti pijan Ogovoril, da vsaka lil|r,u|t Zato^f uteho v alkoholu, ima n ° "ik>arTuKAVEK C-?ehi V nSlev,ikl !MP Gla-n,rP?ročilih z iraških J* itr^Sa. d°be napisal ime LOJ2£ napako se Javornik: obnašanje zanj, kajti njegova osebnost je že tako daleč deformirana, da ne vidi svojih slabosti. Sploh se ne zaveda, da ga je tu in tam načela bolezen. Človeški organizem je tako zapleten sistem, da vsak organ, ki opravlja svojo funkcijo vzdrži določeno dobo, potem začne predčasno propadati zaradi preobremenjenosti z alkoholom, ki je prijetna omama le za določen čas in to je prvih 20 minut, vse potlej pa deluje negativno. Načenja človeški organizem na raznih koncih. Običajno je to vnetje želodčne sluznice ali gastritis, težave z jetri in morda še kaj. Takrat je za človeka skorajda prepozno, da bi ga poslali na zdravljenje. Sam bolnik bo svojo bolezen tako manipuliral, da bo vse njegovo okolje, v katerem dela in živi, krivo za njegove težave, on pa ogorčen in istočasno skrušen od žalosti ni kriv nič, da je bil tako grdo obtožen. Odnos sodelavcev do zdravljenih alkoholikov in to uspešno zdravljenih je vse graje vreden. Zakaj? Vsak zdravljeni alkoholik je »ZAZNAMOVAN'« oziroma nosi pečat, da se je zdravil, čeprav se je po zdravljenju vrnil trezen in urejen. Vsa njegova okolica, ki se še vedno po malem drogira, ga preprosto ne sprejme več v svoje okolje, čeprav je bil ta človek toliko sposoben, da je spoznal svoje slabosti, da se je njegovo obnašanje spremenilo, da je delaven in prizadeven, ter vesten, ostane »IZOBČENEC«. In to je tisto najbolj žalostno toda resnično dejstvo, da naša družba zgrešeno gleda na zdravljence. Kar so mu prej nudili za njegovo rehabilitacijo, ko se vme v svoje delovno okolje, njegovi sodelavci podrejo. Človek, ki je živel toliko let v neurejenem okolju oziroma popival in uničeval sam sebe, poleg njega je trpela vsa družina, naj se čez noč spremeni v urejenga človeka z samimi superlativi. To je nemogoče. Zdravljenec rabi leta in leta, da nadoknadi zamujeno. Zato se mora s pospešeno hitrostjo truditi, da dohiti svoje vrstnike. Namesto da bi mu pomagali, ter ga spodbujali, da bi še bolj uspešno delal, ker se trudi dokazati, da je sposoben svoje napake popraviti, ga izločijo ter ostane izobčenec za vedno. USPEŠNO OZDRA VLJENA VERONIKA GORLJAR V minulem mandatnem obdobju se je spreminjal sestav predsedstva zaradi odhoda članov iz delovne organizacije, pa tudi zaradi nedelavnosti nekaterih članov. Na idejnopolitičnem področju je mladina izpeljala nekaj svojih akcij, nekaj pa na pobudo Občinske konference ZSMS. V začetku leta 1983 sta se predsednik in sekretar OO ZSMS udeležila v Višnji gori občinske politične šole, ki io ie organizirala občinska konferenca ZSMS Grosuplje, kjer sta dobila navodila za nadaljnje delo Livarjeve mladine. V začetku mandata je Livarjeva osnovna organizacija mladine našla stike z Občinsko konferenco mladine, vendar je pozneje sodelovanje splahnelo. Osnovna organizacija mladine je dobro sodelovala z Livarjevimi štipendisti. Da bi se mladinci iz te delovne organizacije spoznali in povezali z bodočimi delavci, je bilo precej priložnosti tako na internih, lokalnih in republiških delovnih akcijah kot tudi na športnih srečanjih itd. Štipendisti so Livarjevim mladincem pomagali pri organizaciji srečanja Promontovih, Panonijinih, Bliskovih in Livarjevih mladincev. Zato pa so jih Livarjevi mladinci povabili na izlet po Prekmurju. Livarjeva mladina je na osnovi obojestranskih interesov in želja sodelovala z mladimi iz šolskega centra Josip Jurčič. Ena od nalog iz programa Livarjeve mladine: povezava med OO ZSMS v občini Grosuplje in sozdom IMP pa ni bila dovolj uspešno uresničena. Uspešno pa je bilo povezovanje mladine v okviru sozda IMP. Tradicionalno srečanje mladih Panonije, Bliska, Promonta in Livarja, ki so ga organizirali Livarjevi mladinci, je rodilo pričakovane rezultate, saj so se mladi iz omenjenih ozdov pobliže spoznali. Lani je tako srečanje organizirala Panonijina mladina. Livarjeva mladina je bila (skupaj s Promontovo) glavni pobudnik za ustanovitev koordinacijskega odbora ZSMS na ravni sozda IMP, kar pa se ni uresničilo tako kot so si mladi zamišljali, za kar je več razlogov: slabo delovanje skoraj vseh osnovnih organizacij ZSMŠ v sozdu (posebno je kritično v Ljubljani) in pa neaktivnost mladih v nekaterih osnovnih organizacijah. Akcija za ustanovitev KOS mladine še vedno teče. Da bo pa to organ na ravni sozda res ustanovljen, pa bo potrebno bistveno več narediti kot je bilo doslej. Ena od nalog Livarjeve osnovne organizacije ZSMS je bila tudi pridobivanje — evidentiranje članov v ZSMS in predlaganje mladih v Zvezo komunistov. Osnovna organizacija mladine je izdelala pegled o tem, koliko mladincev je pripravljenih aktivno sodelovati v mladinski organizaciji. Z rezultati evidentiranja so mladi v Livarju samo delno zadovoljni. je zapisala v program naslednje naloge: 1. Organiziranje pogovorov o aktualnih problemih mladih pri vključevanju v delo in življenje kolektiva in zunaj kolektiva. 2. Sodelovanje na občinski mladinski politični šoli. 3. Evidentiranje novih članov za mladinsko organizacijo in za sprejem v ZK ter njihovo usposabljanje. 4. Sodelovanje z OO ZSMS v občini Grosuplje in sozdu IMP ter koordinacijskim svetom sozda IMP. 5. Sodelovanje pri izvedbi in organizaciji delovnih in tovariških srečanj z osnovnimi organizacijami, v občini Grosuplje, v. sozdu IMP in v DO Livar. 6. Sodelovanje s štipendisti. Komisija za šport bo organizirala rekreativno športne prireditve (letne in zimske) ter na njih sodelovala; organizirala strelske sekcije (vodenje treningov in organiziranje tekmovanj). Delo komisije za mladinske delovne brigade, splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito bo letos evidentiranje brigadirjev za mladinsko delovno brigado Jože Kovačič, za lokalne mladinske delovne akcije, ki jih organizira občinska konferenca ZSMS Grosuplje, organiziranje delovne akcije v Livarju ter sodelovanje pri pohodu po poteh okupirane Ljubljane in II. grupe odredov. Program Livarjeve mladine pa vsebuje še druge naloge in dolžnosti: aktivno vključevanje v delegatski sistem, sodelovanje pri evidentiranju možnih delegatov v delegacije si sov, samoupravne organe v delovni organizaciji in za naloge v osnovni organizaciji ZSMS, spremljanje in analiza politike zaposlovanja, izobraževanja in stanovanjske politike v DO, tekoče spremljanje zaposlovanja delovne organizacije: sodelovanje s koordinacijskim svetom ZSM sozda IMP; priprava polletnega in letnega poročila o delu osnovne organizacije ZSMS ter objava v Glasilu Livar in na oglasnih deskah. MARUA PRIMC Niste dovolj informirani? Povejte, o čem naj pišemo v Glasniku! Smeti in nesnage ne maramo Ne znamo organizirati Mnoge poklice v življenju tudi po večkrat obravnavamo tako ali drugače, tistih z metlo in smetišnico pa ne. O pač, pometači, snažilke še vedno predstavljajo startno osnovo, ko se gre za vrednotenje del in nalog. Njim se napiše relativno razmerje 1,00 (no, navadno tudi začetniku to malo dvignejo bolj iz obzirnosti), da potem ima lahko najvišji v podjetju 1:6, kar bi rekli, da je šestkrat več vreden. Tudi po novem je predlagano, da bo imela tovarišica z metlo najnižji razred najvišji pa sedemintridesetega. Vsako družbeno koristno delo je potrebno, samo s to razliko, da se ne glede na vse enako, ker tudi vsi enakega dela ne morejo opravljati. Ker pa pri vsakem delu znamo najti še to, da bi se dalo to pa ono še bolje »uštimati«, se tudi glede higiene večkrat lahko ja dodatno pove. Skrb za snago po obratih in pisarnah se navadno poveri osebam, ki so nekako (brez zamere) nepri-pravne za kako drugo delo, oziroma je to zanje najlažje delo. Zgodilo se je celo, da je nekdo v želji spremeniti službo v prošnji napisal: »da sedaj tam zamuja po pol ure, pa ga kritizirajo...« In kljub tej odkritosti so ga sprejeli in resnično mu ni treba biti žal, kajti denvno ima za kaki dve uri dela, potem se pa kratkočasi s sprehajanjem. Ravno zaradi tega primera je nastal rek: »Smeti dovolj, čistilci pa brez dela...« Ze ko razporejamo delo čistilcem naredimo napako. Pokažemo jim osnovno delo v nekem sektorju, pa se zgodi, da ima nekdo še preveč, drugi pa komaj toliko, da se malo razgiba. A zdaj mi niti ne gre za to, koliko kdo veliko ali malo čisti, ampak še za nekaj drugega. Navadno se določi čiščenje notranjih prostorov, dvorišča pa prepustimo dežju in vetru naj jih onadva počistita. Nedavno je ravno tisti 5 slabo delovno disciplino hodit okrog zaboja z ostruški, ki jih odkupuje Dinos. Vmes, posebno ob zabojih je bilo dosti kartona, ki tja sploh ni spadal in sploh ne spada na dvorišče. Vendar delavec, o katerem govorim, kaj šele, da bi karton odnesel tja kjer se tak material zbira. Pa drugi primer: Na velikem dvorišču ob prometnih linijah razbite salonitke, ki se jih tedne in tedne nihče ne dotakne. Tako je, ker ni določen za to delo nihče, da bi pa to opravil poleg drugega dela, ne pride nikomur na misel, kot tudi ne to, da bi počistil kake bolj zakotne kotičke, kjer so zbirališča smeti in razne navlake. Da bi tisti, ki imajo premalo dela za osem ur, vlačili z raznih mest steklenice in jih nesli na prvo mesto, ne takih tudi ni več, a bili so. Očitno delavcem zmanjkuje samoiniciative za red, ravno tako kot manjka posluha pri tistih, ki morajo na to misliti in tudi. nadzirati skrbnike za red. Skozi čistočo bi se morali pogovarjati o primernosti osebnih dohodkov za čistilce, kajti ravno pri teh opravilih se da doseči zelo vidne in čiste rezultate. Bi poskusili? FRAN VODNIK Program mladine v celjski Klimi Kulturne, športne in delovne akcije Klimi ni mladinci so 12. decembra lani sprejeli program aktivnosti za letos. Z njegovim uresničevanjem bodo prispevali k reševanju problemov družbenega razvoja v sedanjih zaostrenih ekonomskih in političnih razmerah. Program je precej pester in je razdeljen po mesecih. Vanj je vpeta vrsta nalog, ki jih bo mladina Klime letos opravila. Tako bo mladina ocenila delo v minulem obdobju, pripravila finančni plan, izdelala program dela za naprej. Pripravila bo pohod po poteh XIV. divizije in se ga udeležila. Udeležila se bo IMP-jevih zimskih športnih iger, turnirja v malem nogometu, ki ga bo organizirala Kulturna dijaška zveza iz Avstrije, zimskega športnega srečanja (skupaj z OO ZSS). V programu je predvidela politično izobraževanje, idejno politično izobraževanje, udeležbo mladinskega vodstva na tridnevni politični šoli, udeležba na seminarju pri občinski konferenci ZSMS. Organizirala bo po dogovoru z direktorjem tozda Industrijska proizvodnja prostovoljne delovne akcije, spremljala aktivnosti evidentiranja prostovoljne delovne akcije, spremljala aktivnosti evidentiranja za MDB, opravila priprave na odhod mladincev v mladinske delovne brigade, spremljala bo delo brigadirjev, opravila delovno akcijo (čiščenje okolja). Mladi bodo sodelovali pri organizaciji proslave dneva žena. Pripravili se bodo na štafeto mladosti in na sprejem Titove štafete. Skupno z osnovnimi organizacijami sindikata v Klimi se bodo pripravili na praznovanje 1. maja in organizirali praznovanje, prav tako tudi za dan republike. Pripravili se bodo na občinsko tekmovanje Tito—revolucija—mir ter se ga udeležili. V program so si nadalje zapisali ekskurzijo učencev iz Osnovne šole Šmartno v Rožni dolini v Klimi in sodelovanje z učenci te šole. Načrtujejo družabno srečanje, srečanje mladincev v naravi »pic* nie«. družabno srečanje mladih — trim akcij,!, p, učno ekskurzijo in ogled znamenitosti Slovenije, udeležbo na pohodih in proslavah. Izdelali bodo program praznovanja me- seca mladosti, predlagali najaktivnejše člane OO ZSMS za dobitnike plakete mladosti ter praznovali mesec mladosti po programu Občinske konference ZSMS. Sodelovali bodo na tekmovanju »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti.« Pripravili se bodo na komemoracije ob dnevu mrtvih in se jih udeležili ter uredili spominska obeležja iz NOB. Organizirali bodo okroglo mizo na temo: Delo in nedelo v družbenopolitičnih organizacijah v Klimi. V vrsti nalog so še seznanitev z vsebino razprav in kvizov, udeležba na svečani proslavi ob dnevu JLA, pregled evidentiranja mladih za sprejem v ZK, podelitev nagrad Mladi delavec — samoupravljalec, priprava na volilno konferenco, priprava programa dela za naslednje obdobje, izdelava finančnega plana, ocena dela o minulem obdobju in priprava osnutka akcijskega programa za prihodnje leto. Mladi noleg vseh navedenih nah- j kar pisana paleta, uvr- tudi stalne naloge, to c tja nje aktivnosti OO pahljan je in uveljavljanje ivnih odnosov in utrjevanje s . pravnega položaja de- lavcev; — pomoč pri izvrševanju nalog OK ZSMS ter Komiteja SLO; — sodelovanje pri reševanju stanovanjske problematike; — spremljanje kadrovske politike v delovni organizaciji Klima; — izvoljen je mentor Klimine osnovne organizacije ZSMS, — spremljanje dogajanj v Klimi, sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami in pomoč pri reševanju problemov v okviru DO; — predsedstvo OO ZSMS naj se zadolži, da se bo na .svojih rednih sejah (mesečno) pogovorilo o tekočih problemih. M. P. Bagdad ponoči. Mansur je ena od velikih novih bagdadskih stanovanjsko-poslovnih četrti. Zadaj čisto na levi je Hotel Melia. Irak: Dežela nasprotij Dolgo časa že delamo IMP-jevd v Iraku, zato poglejmo nekaj podatkov in vtisov o tej državi! Irak meri 438.446 kv. kilometrov (za primerjavo: Jugoslavija 255.804) in ima nad 14 milijonov prebivalcev. Večina (okrog 80 odstotkov) je Arabcev, ima pa Irak tudi manjšine: Kurde, Turkmence, Armence, Asirce in druge. Zemljišče je raznoliko: od gora na severovzhodu, pa do hribov, ravnic in močvirij na jugu. Čeprav IMP-jevci poznajo predvsem ravnice, kjer je večina objektov, ki smo jih gradili. Ko govorimo o deželi ne moremo mimo ugotovitve, da so Iračani zelo ponosni na bogato zgodovino območja, kjer je njihova država. Tu, na rodovitnih poljih med Evfratom in Tigrisom, je pred okrog 8.000 letih vzvcvetela mezopotamska kultura in nato — z začetkom leta 2004-stara babilonska kultura, kjer zgodovinarji vidijo začetek svetovne civilizacije, saj so imeli Babilonci poleg likovnih umetnosti že tudi mnogo znanja o geometriji, aritmetiki, astronomiji in medicini, Hamurabijev zakonik pa je znamenit primer družbene pravne ureditve. Skratka, Babilon je bil do svojega padca sredi prvega tisočletja pred našim štetjem eden od centrov takratnega dogaja- nja v svetu. Potem so dolga stoletja temu območju gospodarili tujci. Naslednji vzpon se začenja v 7. stoletju našega štetja. V 8. stoletju so zgradili Bagdad, kije postal — s prekinitvami — središče kalifata. Do sredine 13. stoletja je država spet doživljala razcvet nato pa padla najprej pod mongolsko in nato pod turško vlado, od leta 1917 pa pod britansko. Neodvisen je Irak spet od leta 1932. Znamenita prelomnica je je revolucija 17. julija 1968, ki jo je izvedla socialistična stranka Bass. Takrat so postavili temelje sedanje družbene ureditve. Rekli smo, da se je iraška civilizacija začela iz poljedelstva in Irak vlaga velike napore, da bi kmetijstvo ponovno čim bolj razvili. Problem je suša, zato si kmetijstva brez namakalnih sistemov sploh ne moremo predstavljati. Kjer zemljo namakajo, pa žanjejo tudi dvakrat letno. Gojijo žitarice, vključno z rižem, sončnice in bombaž, medtem ko je sever znan po tobaku. Na namakanih njivah uspeva tudi zelenjava, da o raznih vrstah sadja ne govorimo — od limon in grozdja, pa preko hrušk in marelic do smokev in granatnih jabolk. Najbolj tipično sajde pa je datelj. Iračani da-teljnovo palmo izredno cenijo in ji pravijo »večno drevo«. V neki turistični brošurici sem prebral, da gojijo 531 raznih vrst dateljnov. Še bolj pomembno je, da imajo kar 40 odstotkov svetovnega pridelka datelj- najo na policah trgovin. Včasih si tako rekoč v vsaki prodajalni dobil, kar si si mogel izmisliti in še več. Vsa japonska tehnična roba je iz trgovin skoraj povsem izginila. Gurmanom pa se cedijo sline, ko se spomnijo, kako so včasih kupovali najbolj ek-■ stravagantne specialitete — od konzerv švedskih rakcev, francoskih školjk do ciprskega krompirčka. Ja, na policah bagdadskih trgovin je bil še pred tremi leti prisoten ves svet. Zdaj naši upravičeno jamrajo, kako je vse drago. Kila pomaranč — dva iraška dinarja. (Če hočeš preračunati iraški dinar v jugo-dinar, ga množi s 70!), Po drugi strani pa so Bagdad ravno v tem času preprele široke avtoceste z velikanskimi pentljami, zrasle so velike stanovanjske soseske, visoki hoteli in poslovne zgradbe. Bagdad šteje danes več kot 4 milijone prebivalcev in z novimi stanovanjskimi in poslovnimi.četrtmi je podoben kateremu koli svetovnemu središču. Saj so jih tudi projektirali in gradili arhitekti in gradbinci vsega sveta! A poleg najelegantnejše nove soseske so stare hiše in ulice brez kanalizacije. — In promet! Zjutraj, tja do devete, so ceste že nekam prazne. Potem pa se začne po njih vlivati neskončna reka avtomobilov, ki postaja proti večeru vse gostejša. O prometu vam lahko naši fantje povedo neverjetne zgodbe. Arabci so temperamentni vozniki in od vseh naprav v avtomobilu bi gotovo najtežje pogrešali hupo. Skoraj bi mislili, da bi Arabec prej znal voziti avto brez sprednjega levega kolesa kot pa brez hupe. In to, da ti bo ponoči pripeljal, po možnosti brez luči, nasproti po napačni strani avtoceste, ni nič neobičajnega. In če bo le imel čas, ti bo še pohupal in pokazal, kako zarukan si, da voziš po njegovi strani avtoceste ravno takrat, ko se mu mudi. Kazni za prekrške so pa hude. Tudi tam uvajajo varnostne pasove in če te policaj zaloti neprivezanega, te mirno osuši za 50 dinarjev (Množi s 70!) Od naravnih bogastev, oziroma gospodarskih panog pa je Irak najbolj seveda znan po nafti. Je med državami z najbogatejšimi naftnimi zalogami, ki pa jih zaradi vojne z Iranom ne more v polni meri izkoriščati. Ima pa Irak tudi drugo vrsto industrije — od proizvodnje cementa, jute, živilske industrije, cigaretnih tovarn, papirnic do steklarn, medtem ko v letih po revoluciji razvijajo predvsem petrokemično in težko industrijo. To je nekaj podatkov iz turističnih vodnikov. Naši ljudje, ki delajo v Iraku pa občutijo to deželo predvsem kot deželo neizmernih kontrastov. Človek je presenečen že ko pomisli, da traja vojna z Iranom dobra štiri leta, a na bagdadskih ulicah tega pač ni čutiti. Ponoči se mesto koplje vlu-čJ;. Življenje teče, kot da ni nič. Pač — tisti, ki so v Iraku že več let, . /* -n grvT-.g 1 p. H vninp nn7- Podlogarju, ko je ponosno odkorakal s preprogo. Arabci radi barantajo, zato tudi cenijo mojstre te umetnosti. V sedemdesetih letih je bil Irak eno samo veliko gradbišče. Povsod se je gradilo — od tovarn, do poslovnih stavb in stanovanj. Ta gradnja je zdaj precej upočasnjena, kar vidiš že na avtocestah po deželi, kjer ni več take množice transportov kot pred leti. A vendar se gradnje še nadaljujejo, čeprav bolj umirjeno. V Bagdadskem observerju smo lahko prebrali, da je ministrstvo za gradnje od začetka vojne končalo 25.000 stanovanj, v gradnji pa jih je še 30.000. Vlada pa tudi daje parcele ljudem, ki hočejo graditi sami. Odleta 1981 do 1983 so jih razdelili. 541.000. Razvoj je opazen. Fantje s Projekta 202 D se spomnijo, kako so imeli na začetku ves čas za sosede nomadske družine s čredami ovac. V letih gradnje so nomadi s svojimi šotori izginili neznano kam, zato pa se širijo sistemi namakalnih kanalov in vse več zemlje je lepo obdelane. Okrog projekta so še tipične kmečke hiše iz blata, ki se ti zdijo, ko jih pogledaš od daleč, tako revne. A tudi na teh hišah so TV antene pravilo, med kravami in ovcami pa so na njihovih dvoriščih parkirani traktorji, džipi in osebni avtomobili. Spet eno tistih iraških protislovij... Ob cestah pa vidiš vse več zapuščenih koč iz blata. Njihovi stanovalci so se očitno preselili v nove stanovanjske soseske. »Res je Irak tudi v času vojne dosti napravil za standard ljudi,« je rekel monter Klaudio Černeka, ki dela v Iraku že štiri leta in pravi tudi, da se je Bagdad v tem času stoodstotno spremenil. Poleg velikih nasprotij torej tudi nagel razvoj. LOJZE JAVORNIK Se pa menda lahko baranta tudi s policajem. Barantanje je v arabskih državah sploh posebnost in umetnost. Bil sem poleg, ko je šla Silva Škoda na Iraqni Aiways po letalske vozovnice. Peljala sva se z nekim razpadajočim peugeotom, vsem zarjavelim, popackanim, res pravo škatlo —seveda tudi brez taksimetra. Na koncu je voznik zahteval za vožnjo dinar in pol. »Preveč je«, mu je Silva rekla mirno. »Kaj pa še!« je povzdignil glas. Ona pa še bolj: »Saj to ni nobena razdalja. Pa svoj avto poglej! kako moreš zahtevati toliko denarja za vožnjo v takem avtomobilu?« je vpila nanj. Sem že mislil, da se bosta nazadnje še stepla. No ko mu je na ves glas začela kritizirati avtomobil in s prstom kazati na raztrgane sedeže, je voznik skrušen pristal na nižjo ceno. Iskušeni barantači vedo povedati, da tu obstajajo stroga pravila. Govoriti moraš veliko, a to ni dovolj. Biti moraš tudi prepričljiv. Med našimi v Bagdadu kroži legenda, kako je Lojze Podlogar kupoval preprogo. Več ur je menda trajalo pogajanje in Podlogar je medtem na preprogi odkril prav vsako, tudi najmanjšo napako, cel kup pasi jih je izmislil in bil je tako prepričevalen, da je zbil ceno na delček prvotne. Prodajalec je menda na koncu jokal, njegov oče ga je zmerjal, kakšno neumnost jc naredil, množica Arabcev, ki so zvesto Več glav več ve. Več sodelavcev, boljši Glasnik! Dopisujte v Glasnik! Telefon uredništva: (061)343-342. Prodajalec rib. Ena najlepših stavb v Bagdadu je Raffidan bani;'., ti, vsa iz bleščečega marmorja. Takoj poleg nje jeti* k Suk je znamenita tržnica v Bagdadu. 'TVTrggnn* *«rocir<* inr