Leto LIX. Številka 206.
u Ljubljani, v četrteb 19. septembra 1926.
Cena Din 1*50
linija vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje ln pravnike. — Inverati: do 30 peti t ä 2 D, do 100 vrst 2 O 50 p, večji Jnserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, teklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod1 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
Po atentatu na Mussolinija
Vsak atentat je znak neke napetosti, ki vlada med strankami ali strujami, med stanovi ali političnimi predstavi-telji različnih idejnih skupin. V atentatu se sproži to latentno nasprotje do izbruha, se pokaže v pojačeni obliki na zunaj. Zato je vsak atentat važen fakt, ki dobro služi za merilo političnega stanja v deželi.
Prav isto velja seveda o atentatu na Mussolinija. Kakor poroča italijansko časopisje, navaja atentator pri zasliševanju kot motiv svojega dejanja anarhizem. Ideja anarhizma, ki ima osobito v Italiji mnogo pristašev, se obrača na splošno zoper vse, ki omejujejo človeka v svobodi, zato stremi z besedo in dejanjem po odstranjenju vseh faktorjev, ki vršijo to omejevanje človeške svobode. Obrača se v prvi vrsti proti po-tentatom vseh vrst, brez ozira na njih kvaliteto. Če je atentator zares anarhist in je izvršil svoj napad na Mussolinija iz idejnega nasprotstva do diktatorja kot predstavnika oblasti, vrh tega naj-brezobziVnejše oblasti, je činu pripisovati popolnoma drugačni značaj, nego, a ko je potekel iz drugačne vzročne zveze.
Toda zdi se, da ni še gotovo, če je trii atentat  izvršen  iz anarhističnega motiva. Morda navaja atentator tako interpretacijo le zato, da zabriše sledove za seboj in odvrne soodgovornost od kake določene skupine. Vsekakor se bo to šele razjasnilo tekom preiskave, seveda če se bo preiskavaJo objektivno, kar pa ni tako gotovo. Na vsak način je značilno, da je vsa fašistična javnost brez posebnega premišljevanja, enoduš-no obsodila politično emigracijo, naha-jajočo se v Franciji, kot sokrivca in celo oiicijelni predstavniki Italije so se javno izrekli v tem smislu, obdolžujoč celo Francijo moralne sokrivde, in to že samo radi tega, ker trpi na svojem ozemlju italijanske politične begunce. Zelo mogoče je, da bo preiskava hotela izsiliti tako tolmačenje atentata in da bo vedoma in namenoma iskala sokrivce v vrstah emigrantov, ker bi ji to dobro služilo v boju proti emigrantom, oziroma za pritisk na francoske vladne kroge, da bi nastopile zoper italijanske emigrante. Od Matteotijevega procesa dalje ima italijanska justica prav poseben renome...
Atentat sam bo politično napetost v Italiji pač še poostril. To se je pokazalo takoj, ko so se fašisti še z večjo srditostjo obrnili zoper svoje notranje in vnanje nasprotnike. Brez dvoma pa atentat politične odpornosti opozicije ne bo ojačil, nasprotno oslabil jo bo. kakor bo na drugi strani povečal moč in osobito pritisk fašizma. Učinek atentata bo tedaj baš obratno od tega, kar si je atentator želel... To je običajno rezultat ponesrečenih atentatov.
Drugače bi bilo bržkone, ako bi se bil atentat posrečil. Fašistični režim je v bistvu ipak osebni režim; dasi se Mussolini opira na stranko, zgrajeno na ideji fašizma, ki ni več samo italijanska, marveč je postala že evropska, vendar izvrševanje strankinega programa je povsem Mussolinijevo, je osebno. Da je padel pod razstrelilom bombe Mussolini, težko da bi mogla stranka postaviti enako močno osebnost na njegovo mesto. Energičnemu in doslednemu režimu bi brezdvomno sledil kaos, če ne takoj, pa gotovo v kratkem. Tega vsa fašistična Italija oči vidno zelo dobro zaveda, odtod tako enodušno ogorčenje nad atentatom.
Razumljivo je na temelju tega tudi, da pripravlja fašizem najhujše odredbe proti možnosti, da se atentat ponovi. Fašistična Italija mora biti sigurna, da se opasnost ne ponovi; sredstva za to pa zna izbirati. Tudi v tem pogledu bodo tedaj posledice ponesrečenega atentata za nasprotnike fašizma neugodne.
SESTANEK MINISTROV MALE ANTANTE
— Ženeva, 15. septembra. V četr* tek ali v petek popoldne se vrši prvi sestanek ministrov Male antante, ki se nahajajo polnoštevilno v Ženevi.
LACKOVIČ OBSOJEN NA SMRT
_ Beograd, 15. septembra.   Včeraj se
je vršila v Pančevu sod-na razprava proti Lackoviču, ki je svoj čas s sladkorčki zvabi! dve mali deklici na breg Donave ter ju tamkaj oskrunil. Po izvršenem zločinu je Lackovič pograbil nedolžni žrtvi ter ju pometal v Dunav, kjer sta utonili. Ta nečloveški čin je svojčas izzval med prebivalstvom Pančeva in okolice strahovito razburjenje in gnus, tako da so morali zločinca v zaporu močno zastražiti, ker je prebivalstvo opetovano poskušalo vdreti v zapore ter Iinčati zločinca. Sodišče je obtočilo Lackoviča včeraj na smrt na vešalrh.
üpravnlÄtvo: Knall o va ulica Štev. 5, pritličje. - Telefon Stev. 304. Uredništvo: Knaflova ulica st. 5f I. nadstropje.  - Telefon stev. 34
W     Poštnina plačana v gotovini.
Politično situacija stopa u odločilno fazo
Nikola Pašič zopet v domovini« — Nenaden prihod ministrskega predsednika na Bled« — Zadnji napori za ohranitev sedanjega režima« — Radič hoče biti zopet minister.
— Bled, 15. septembra. Ministrski predsednik Uzunovič je snoči prispel na Bled, da poroča danes kralju o političnem položaju, se je nastanil v Park hotelu. Danes zjutraj Je vstal že ob pol 7. ter odšel sam na isprehod ob jezeru. Po zajtrku se je sestal z generalom Matičem ter s slučajno na Bledu bivajoč im bivšim ministrom dr. Dušanom Pelešem. Kmalu po 10. je prispel pred hotel dvorni avto z ministrom dvora dr. Jankovičem. ki je ostal precej dolgo v razgovoru z minl-
I strskim predsednikom Uzunovičem. Ker sta se kralj In kraljica nahajala dopoldne na izletu v okolico Radovljice, ni bi minlstrskf predsednik dopoldne v avdijenci. Ves dopoldne je sprejemal razne na Bledu se mudeče prijatelje in osebnosti. Avdijenca ministrskega predsednika bo v zgodnjih popoldanskih urah.
— Beograd, 15. septembra. Politični   krogi   živahno komentirajo nenadni odhod ministrskega predsednika Uzunoviča   na   Bled, kjer bo sprejet danes od kralja v daljši avdijenci. Odhod ministrskega predsednika je v tesni zvezi s kočljivim položajem, v katerega je zašla Uzunovičeva vlada vsled akcije Pašičevih pristašev in s povrat-kom Nikole Pašiča v domovino. Danes se v polnem obsegu in z najmerodaj-nejšega    mesta   potrjuje svoječasna vest, da je moral zunanji minister dr. Ninčič obljubiti Stepanu Radiču. da bo Uzunovičeva vlada ugodno rešila vprašanje ministra za šume in rudnike dr. Nikiča, če odide Stepan Radič v Ženevo. Vlada se je obvezala, da reši dr. Nikičevo vprašanje že do povratka ju-goslovenske delegacije iz Ženeve.
Sedaj je s Pašicevim povratkom postalo to vprašanje veleaktualno, ker zavisi od njega usoda Uzunovičeve vlade, dočim ji istočasno tudi Pašičev-ci nastavljajo nož. V skladu s tem položajem so tudi Radičeve izjave v Ženevi, ki napovedujejo rekonstrukcijo vlade in vstop Stepana Radiča v novi kabinet. .
Ako hoče ministrski predsednik Uzunovič obdržati sedanjo koalicijo in svoj položaj na čelu te koalicije, mora zadovoljiti Radičevi zahtevi ter pristati na to, da Izpade iz vlade minister za šume in rudnike dr. Nikič. Z dr. Nikičem bi zapustil ministrski položaj tudi notranji minister Boža Maksimo-vič, ki se je v zadnjem času močno založil za dr. Nikiča ter podpiral kombinacijo z Radičevimi dlsidenti in računal z razkolom v stranki Stepana Radiča.
Pašičevci so ogorčeni da skuša Uzunovič reševati krizo brez pristanka in brez direktnega posveta z Nikolo Pašičem in takorekoč proti njemu. Pašičevci so odločeni, da strmoglavijo v tem slučaju Uzunovičevo vlado že na prvi seji Narodne skupščine, Uzunovi-ču se zamerja, da skuša spraviti v vlado Stepana Radiča ter s tako akcijo razdirati načrte, ki jih ima Nikola Pašic.
V informiranih krogih se trdi nadalje, da je avdijenca ministrskega predsednika Uzunoviča tudi v zvezi z odhodom Nj. Vel. kralja Aleksandra v Francijo, kjer bo kralj konsultiral zdravnike specijaliste. •
— Beograd, 15. septembra. Vesti, ki so v zvezi s povratkom Nikole Pa* šiča in ki napovedujejo predstoječo iz* premembo v vladi ter verjetni povra* tek starega premier j a na državno kr* milo, se potrjujejo v polnem obsegu. Istočasno prihajajo iz Ženeve poroči* la, da se je tudi Stepan Radič preori* jentiral. Snoči je podal novinarjem dve izjavi, iz katerih izhaja, da ne bi nasprotoval rekonstrukciji vladef> od katere upa, da mu bo dala portfelj so* cijalne politike. Stepan Radič je dejal novinarjem:
^Rekonstrukcija kabineta je gotova stvar. Te izpremembe pridejo na dnev* ni red, čim se vrnemo iz Ženeve. Pogoj za rekonstrukcijo je ta, da se izroči Hrvatom ministrstvo socijalne politi* ke, ki ga bom prevzel jaz. Radi kon« vencij z Italijo moramo ščititi naše in* terese, ne da bi morali pri tem priha* jati v konflikt z Italijani. Italijanski delavec prejema samo pet lir mezde, radi česa moramo z vso energijo pa* žiti, da ne bodo prihajali trumoma k nam, kar ne smemo dopustiti.»
V drugi svoji izjavi je pojasnil Ste* pan Radič novinarjem, da bo sicer podpiral sedanjo koalicijo, toda le po* gojno.   Stepan  Radič  hoče prevzeti
portfelj socijalne politike, za kar bi njegova stranka žrtvovalaa ministrstvo za šume in rudnike. «Potrebno je, da sam sodelujem v vladi, ker le na ta način bo delo koalicije obrodilo pozi* tivne s a do ve.»
Prve Pašičeve izjave
— Split, ,5. septembra. Nikola Pašič je na potu v Dubrovnik sprejel v Splitu na ladji «Kumanovo» predstavnike splitskih ln šibeniškth radikalov. Na vprašanje novinarjev, kaj misli o Radičevi izjavi, da bo stopil v vlado, je izjavil Nikola Pašič:
«E, pa vsak človek želi postati nekaj več kakor je.»
Na vprašanje, kal misli o splitski železnici, ie odvrnil Pašič:
«Vsekakor se bo proga gradila. Ce ne tukaj pa bolj južno. Ko prispem prihodnjič v Split se bom že pripeljal po Jadranski železnici preko Sarajeva v Split*
Nikola Pašič se je dalje razgovar-jal z velikim županom dr. Perovlčem in radikalnim posl. dr. Nikolo Subo-tičem.
Nikola Pašič v Dubrovniku
— Beograd, 15. septembra. Danes ob pol 8. je prispel Nikola Pašič na luksuznem parniku «Kumanovo» v Dubrovnik. V pristanišču ga je sprejel njegov zet dr. Račič. Nato se je Ni» kola Pašič vsedei v avto ter se odpe* ljal s svojo rodbino in sorodniki v Cavcat, kjer ostane nekoliko dni.
Odhod kraljevske rodbine z Bleda
Krunoi spopadi u Trstu
Ponovni spopadi med fašisti in karabinjerji. — Smrtne žrtve. — Izjemno stanje nad mestom. — Panika med prebivalstvom. — Cenzura časopisja, brzojava in telefona.
— Trst, 13. septembra. Kakor po drugod po Italiji so hoteli fašisti tudi v Trstu porabiti atentat na Mussolinija za nov sunek pro! i svojim nasprotnikom. Ker je dobila policija strog nalog, da prepreči vsake izgrede, 60 karabinjerji zastražili razna poslopja in lokale, za katere se je bilo bati, da jih bodo fašisti napadli. To dejstvo je Še bolj poostrilo Že dolgo obstoječa nasprotstva med fašisti, ki so večinoma pristaši radikalnega bivšega faši-stovskega generalnega tajnika Farinaccija, in karabinjerji. Zato je prišlo včeraj med njimr do ponovnih oboroženih spopadov, ki so zahtevali na obeh 6lraneh svoje žrtve. Prvotno se je govorilo o sedmih mrtvih in velikem Številu ranjencev, uradno pa zatrjuje.ro, da sta bila ubita 1© en fašist in en karabl-njer, dočim težko ranjen ni nihče.
Podrobnosti ni mogoče dognati, ker n.i prefektun in kvesturi ne dajejo nikakih poročil. Tudi bolnice ne smejo dajati nikakih informacij. Listi, ki so poročali o spopadih, so bili zaplenjeni, predno so prišli na ulico. Zdaj ne smejo pisati o teh dogodkih ničesar.
Nad Trstom En okolico je proglašeno izjemno stanje. Vsi javni lokali morajo biti ob 7. zvečer zaprti; gledališke predstave in druge večerne prireditve so prepovedane. Po ulicah krožijo goste patrulje vojaštva ln karabinjeriev. Trgovine so bile včeraj vse zaprte, danes pa jih zopet odpirajo In dobiva mesto vnovič normalno sliko, le da vihrajo skoro z vseh poslopij črne zastave. Na kvesturi ne izdajajo nikakih pot-
nih listov; tranzitni potniki ne Mneju v mesto. Prebivalstvo je silno razburjeno, ker niliče ne ve, kaj se je pravzaprav zgodilo, in se zato širijo vse možne alarmantne vesti. Telefonski in brzojavni promet z ino-zemsrvom sta pod strogo cenzuro.
— Trst. 15. septembra. Vse časopisje je dobilo strog ukaz, da ne poroča o krvavih spopadih, ki so se včeraj dogod-ili med oddelki karabinjerjev in ekstremnlml fašisti. Tekom današnjega dne ie zavladal v Trstu zopet red Ln mir. Kakor znano obstoja med tržaškimi fašisti jaka radikalna siruja, ki zagovarja ekstremno taktiko biv-sesa odstavljenega generalnega tajnika fa-Šistovske stranke Farinaccija. Oblast; i piejele strog ukaz, naj prepreiijo vsak nastop in demonstracije ekstremnih elementov.
Vsled oblastne prepovedi molči časopisje ko: rečeno kot grob o dogodkih zadnjih dni, ne more pa prikrili dejstva, da bo danes popoldne pokopan fašist Mario Tam-plenizza, ki je padel kot žrtev spopada s karabinjeri. Šele danes ponoči so obla^: dovolile, da so truplo Tamplenlzze prepv-ljali v nove prostore tržaškega fašlja, kjer so na hitro roko pripravili mrtvaško sobo. Občinstvo je bilo puščeno v mrtvaško sobo šele ob 9V* dalje. Pogreb bo popold.ig ob 16. s trga Giuseppe Verdi in bo krenil po kratki molitvi v cerkvi Sv. Antonija naravnost na pokopališče. Žalni sprevod bu vodi] senator Pertoldi.
t
Zanimivosti iz atentatorjevega življenja. — Vlada vztraja na domnevi, da gre za obširno zaroto. — Vsi atentatorjev! sorodniki in znanci aretirani.
— Bled, 15. septembra. Kakor Izve vaš poročevalec, je že vse pripravljeno za odhod Nj. Vel. kralja, kraljice in prestolonaslednika z Bleda. Odpeljejo se s svojim spremstvom najbrž že danes zvečer v Beograd.
Arbitražna pogodba z Avstrijo podpisana
— Ženeva, 15. septembra. Jugoslovenski zunanji minister dr. Ninčič je izjavil novinarjem, da sta z avstrijskim kanclerjem dr. Ra-mekom te dni podpisala v Ženevi konvencijo razsodišča med Jugoslavijo in Avstrijo. Čehoalovadka delegacija je podala izjavo, glasom katere pristaja ČehoslovaŠka na to, da postavi Rnmnnija svojega kandidata v svet Društva narodov, ki bo zastopal maloantanr-ne države. Tudi jugoslovenska delegacija je objavila izjavo, v kateri se strinja s tem, da dobi Rum unija svojega kandidata.
Jugoslovenski zunanji minister dr. Ninčič je obvestil novinarje, da se je sestal z zunanjim ministrom Valkom. Na sestanku sta ugotovila, da so se odnosa ji med obema državama v zadnjem času močno popravili. Oba zunanja ministra sta sklenila, da bosta tudi v bodoče delovala za čim tesnejše zbll-žanje obeh narodov.
Mednarodni prostozidarski kongres
— Beograd, 15. septembra. Mednarodnemu kongresu prostozidarjev prisostvujejo zastopniki 17 držav. Med zastopniki se nahajajo tudi mojstri velikih lož, 10 po številu. Prvi sestanek se je vršil v domu jugoslo-venskih framasonov v Študentovski ulici. Zastopnike svetovnega firamasonstva je pozdravil v imenu jugoslovenskih prostozidarjev veliki mojster lože Jugoslavije Gjorgje Vaj-fert. Za predsednika je bil izvoljen mojster francoske lože in predsednik mednarodnega framasonskega saveza Reverchon. Nato so se zastopniki razdelili v komisije, ki bodo izdelale resolucije glede bodočega stališča prostozidarjev v vprašanja mednarodne solidarnosti in pomirjen ja med narodi. Opaženo je bilo, da polagajo zastopniki mednarodnega framasonstva, zlasti Francozi, veliko važnost na Beograd, ki naj postane mirovni simbol za pomirjen je med narodi na vulkanskem Balkanu. Zastopniki so izjavljali: >Hočemo ustvariti framasonski Locarno, ki naj bo Beograd !<
Sejam prisostvujejo tudi številni jugoslovenski delegati.
Darujte za dijaške kuhinje
— Rim, 15. septembra. Oblasti so aretirale v Avenzijl celokupno rodbino atentatorja Gina Lucettija. Atentator Lucetti pripada imoviti rodbini iz Avenze ter ni imel radi tega nikoli stalnega poklica. Navadno je obdeloval polja, ki jih poseduje njegova mati. Že v zgodnji mladosti se je začel boriti v vrstah republikanske stranke v nasprotju z idejami očeta, ki je bil monarhist. Mladi Lucetti se je nagibal k vročekrvnim ekstremističnim nastopom in je izzival cesto tudi spopade s svojimi somišljeniki. Po vojni ie postal iz republikanca anarhist in je vcdil antimilitaristično in antinacijonalistič-no agitacijo. Vstopil je v anarhistično društvo v Avenziji. Radi nekega krvavega spopada s fašisti je moral pobegniti v inozemstvo.
Policija je aretirala v Avenziji 66!et staro mater atentatorja Lucettija, njegovi dve sestri in dva brata ter še nekaj* drugih anarhistov.
Atentator Lucetti je stanoval v Rimu v hotelu »Trento e Trieste«. Lastniku hotela je izjavil, da se imenuje Buldamara Ge-mino, 26 let star trgovec iz Milana. Ker so bile vse sobe zasedene, je atentator spal v sobici natakarja Lenarda Socia. Atentator je živel v Rimu od 2. septembra ter se vedel povsem mirno. Njegovo obnašanje v hotelu je bilo korektno. Lucetti jc zapuščal hotel ob S. zjutraj ter se vračal pozno ponoči, navadno šele po polnoči. Predno je usodnega dne zapustil hotel j'c poravnal vse svoje denarne obveznosti. Policija je  aretirala tudi natakarja Socia.
Atentator ie srednje postave, močan, črnih oči, kostanjevih las, počesanih nazaj. 2e njegova zunanjost priča, da je dobro vzgojen in inteligenten. Govori z lahkoto in točno in povdarja v enomer svoje anarhistične ideje. Na prsih ima v francoskem jeziku znano geslo »Živela smrt!«
Policija zasleduje vse sledove, ki vodijo na razne strani in ki pričajo da je postopal atentator kot orodje in kot izvršilec tajne, širokozasnovane zarote. Neka zaupna oseba je potrdila, da je videla tik pred atentatom avtomobil, v katerem se jc pripeljal atentator v družbi štirih drugih oseb, ki so ga bodrile, predno je izstopil v bližini kioska, kjer je izvršil atentat.
Lucetti s svoje strani izjavlja, da nima nobenih sokrivcev in da je vse dni živel v Rimu popolnoma sam, premišljujoč o svojem atentatu ter o načinu, kako ga bo izvr-šik Bombo je nosil v papirnatem zavoju pod pazduho, da bi na ta način odvrnil od sebe vsak sum. Več dn? je postopal pred palačo Ghigi, kjer je čakal na Mussolinija.
Rimska policija je aretirala v celem 300 oseb, ki pripadajo izrazito anarhističnim krogom. Listi ugotavljajo, da so nekoč pripadale anarhističnemu klubu v Avenziji, kjer je bil član Lucetti, tudi osebnosti, ki zavzemajo danes visoke položaje. Lucetti je bil v Franciji nekaj časa zaposlen kot
sluga pri glasilu fašistovskih nasprotnikov »Corriere degli Italiani«. Fašlstovski vohuni so ga cesto opazili v družbi Cesare Ros-sija in Donatija, bivših fašistov in seda] zakletih nasprotnikov Mussolinija.
Lucetti trdi, da je vrgel bombo prepozno. Ce bi bil Mussolinljev avto opazil piej bi se rnu bil atentat posrečil. Lucetti zanika, da bi imel sokrivce, ker bi v tem slučaju postopal drugače. Policija je v posesti informacij, glasom katerih so se vršili na postati v Carrari o polnoči sestanki anarhistov. Ti anarhisti so Izvedeli, da ie Lucetti prispel v Italijo ln so snu hoteli izročiti večje denarne svote. V Rim je spremljal Lucettija še en anarhist.
Vodstvo fašistovske stranke je prejelo iz province Capua, kjer je stanoval Lucetti, brzojavko, v kateri zahtevajo tamošnji fašisti, naj vlada Lucettija križa. Krvnik naj bi bil izbran iz vrst capuanskHi FaMstOv.
Borzna poročila.
Izvoz, borze.
2 in pol odsr. drž. renta /j voj, škodo 308, 7 odst. inv. pos. iz 1. 1921 76.50, 78, Celjska pos. d. d. 193, 196, Ljublj. kred. banka 165, 170, Merkantilna banka 9u—96, Prva hrvatska šted. 865, 868. Kreditnei zav. 165. 175. Slavenska banka 50, Strojne tov, in liv. 112, 115, Združene papirnice 108, Stavbena družba d. d. Ljubljana 55, 65. Šc-šir d. d. 103, 104, 104, 4 in pol odst kom. zad. dež. bke. 20, 22, 4 in pol odst. zast. I. kr. dež. bke. 20, 22.
Les: Remeljni 7-7, 8-8 m polovicani, po meja 4 vag. 500, 5o0. 500.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize. Wien 795.—, 798____ Berlin
13.44, 13.47, Italija 202.SG, i204.SU London 274.19, 274.99, Newyork 5G.3423. 56.3425, Paris —._, 166—, Praga 1G7.28. 1G8.08, Curih 10.925, 10.955.
Valute: Italija 199.—, 201.—, New-york ček 55.70, 55.90.
Efekti: inv. pos. l^Jl  7.S—74,
drž. rente za ratnu Stetu 304K do 307, Ljubljanska kreditna 165—170, Hrv. eskomptna banka 100H—101, Kreditna banka, Zagreb 101—102, Hipotekama banka 55 do 57, Jugobanka 92—93. Praštediona 865 do 870, Slavonska banka 50—51, Eksploata-cija 10, Drava d. d. Osiiek 242—250, Seče-rana, Osijek 330—345, Isis d. d. 50—54, Ni-hag 11, Gutman 230—240, Slavcks 115, Slavonija 30M—31, Trboveljska 340—350, Vevče 105—115, Agr. 42—42.50.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.145, Pariz 14.7875, London 25.11125, Newyork 527.125, Milan 18.6625, Praga 15.325.
— Trst: Beograd 48.80—49.30. Pariz 79.50—80, London 134.40—134.90, Newyork 27.65—27.80, Praga 81.90—82.40, Curm 534.50—537.50, Dim a j 391—394.
8661
DANES velefilm pretresljive vsebine iz zakonskega življenja.
Nož z drugega sveta
V glavnih vlogah;
Paul Wegener,    Olga Cehova,    Anton Poitner
Predstave ob: 4., '/> 6., '/, 8. in 9. uri BINO IDEAL.
Opozorila
1. Pazite, da izpolnite glasovnico pravimo. Napišite pravo kategorijo.
2. Pojdite od hiše do hiše in poučujte, da ne pridejo glasovnice klerikalcem v roke.
3. Če bi kdo izgubil glasovalne listine, naj zahteva od volivne komisije takoj du-plikat
4. če komu niso dostavili listin, naj hitro reklamira pri volivni komisiji, da jih prejme.
5. Nc dajte nikomur glasovnice, če ga natanko ne poznate. Nasprotniki sleparijo na vse mogoče načine.
6. Delajte hitro!
Tistim, ki niso prejeli glasovnic
1. Marsikatere manjše pošte po deželi ne dostavljajo priporočenih pisem na dom. Zato mnogi volivci glasovnic še niso prejeli. Naj gredo osebno na pošto vprašat in zahtevat svojo glasovnico. Če je ne dobe, naj jo pismeno, najbolje po priporočenem pismu zahtevajo pri volivni komisiji zbornice za trgovino, obrt In industrijo v Ljubljani. Na kuverto napravite označbo »reklamacija«, da bo komisija pismo takoj odprla.
2. Opozarjamo vse volivne upravičence, ki so tekom zadnjih let spremenili svoje bivališče, da so v volivni imenik vpisani pod starim bivališčem. Zato naj reklamirajo glasovnice pri volivni komisiji, da jim jih dostavi na novi naslov.
3. če je kak volivni upravičenec točas-no v inozemstvu, pa pošta ne vroči glasovnice komu Izmed domačih, naj ti javijo volivni komisiji volivcev novi naslov z zahtevo, da se mu dopošlje glasovnica tja.
Na kuverte vseh teh pisem volivni komisiji je napisati: reklamacija, sicer je vo-livna komisija pred 22. t m. ne odpre, ker jo smatra za glasovnico.
Naprednim industrijalcem III. in IV. kategorije!
Ponavljamo Vam svoj predlog, da brišete v znak protesta proti razdiralnemu delu SLS, ki je v industrijski skupini razbila kompromisno listo, imena klerikalnih kandidatov ter vplite solidarno sledečo spremenjeno listo:
II. KATEGORIJA.
Brišite med namestniki ime g. J. Za-dravca, ki kandidira v III. kategoriji ter postavite ime
Vinko Kukovec, industrijalec, Lava pri Celju.
m. KATEGORIJA. Člani:
Bonač Fran, tovarnar, Ljubljana.
Zadravec   Jakob,   lastnik paromlina. Središče pri Ptuju.
Sire Franjo,   preüsednik   Puškarne v Kranju, r. z. z o. z., Kranj.
Glaser Julij, stavbenik, Maribor. Namestniki:
Zakotni k Ivan, industrijalec, Ljubljana.
Pogačnik Hinko, tovarnar, Ruse.
Ravnikar   Franc,   industrijalec, Ljubljana.
Inž. Tomšič  Dušan, ravnatelj Mestne plinarne, Maribor.
IV. KATEGORIJA. Člani:
Dr. Rekar Ernest, poslovodja lestne industrijske družbe Belca v Ljubljani.
Rebek Ivan, tovarnar, Celje. Meinrihar Franc, industrijec, Trata pri
Škofji Loki. Diehl Robert, tovarnar, Celje.
Namestniki: Stane Vidmar, tovarnar, Ljubljana. Viktor Glaser, industrijalec. Ruše. Dragotin Roglič, tovarnar, Maribor. Emil Lajovic, tovarnar, Ljubljana.
Vse stanovsko zavedne tovariše pozivamo, da se solidarno odzovejo na-'šemu vabilu ter tako odbijejo naskok političnih špekulantov na našo stanovsko zavednost.
Odbor naprednih industrijcev.
Posojilnicam, zadrugam, trgovskim in industrijski družbam!
Pravne osebe (delniške družbe, trgovske družbe, zadruge itd.), ki imajo volilno pravico za Zbornico, morejo izvršiti to pravico le po pooblaščencu, ki je po pravilih upravičen zastopati do-tično družbo odn. zadrugo (predsednik, upravni svetnik, član odbora, Prokurist, poslovodja, ravnatelj). Pooblaščencu je treba izstaviti posebno pooblastilo, ki naj se glasi:
VOLILNI KOMISIJI Zbornice za trgovino, obrt in industrijo
v LJubljani.
Podpisana tvrdka pooblašča svojega (ravnatelja, člana  upravnega  sveta...)
g.........., da v njenem imenu izvrši
volilno pravico za zbornične volitve dne 22. septembra 1926.
Kraj in datum.
Podpis fvrdke kakor predpisujejo pravita.
To pooblastilo se mora priložiti legitimaciji v veliko kuverto, sicer je glas neveljaven!_
Fašizem na Krasu
Iz Trsta nam poročajo:
Po uradnem komunikeju, ki sta ga ob* javila «Popolo di Trieste in aPiccolo» od 7. t. m., je preteklo soboto visoki komisar tržaškega tašja, poslanec Ricci, sprejel v posebni avdijenci konzula Robertija, ko* mandanta kraške legije, in poročnika Gra* ziolija, tajnika sežanskega okrožja, ki sta mu poročala o fašistovsici organizaciji, ki se čim bolj širi. (Ali sta mu tudi poročala, kakšna so uporabljena sredstva in kakšno je pravo razpoloženje med ljudstvom, tega ne omenja poročilo.) Poslanec Ricci je s posebnim zadoščenjem vzel na znanje po* ročilo o organizaciji aBalille» to je šole ob* veznih dečkov) in «Malih Italijank*. Dal jima je direktna in precizna navodila za nadaljnji razvoj fašistovske akcije v tem okrožju, zlasti pooblastilo za ustanovitev drugorodnih fašjev v Tomaju, Divači in Zgoniku. Pozval jze dalje poročnika Gra« ziolija, naj nadaljuje svoje delo, ki je vsmerjeno v to, da združi milico in stran* kso in je obljubil, da bo v kratkem sam obi* skal fašje in mPičarske oddelke med dru* gorodci.
Komunike končuje z besedami: «Vse prebivalstvo, ki kaže že veliko simpatijo napram zmožnemu in mlademu voditelju stranke, pričakuje nestrpno njegovega obi* ska, ki bo še enkrat pokazal, s kakšnim očetovskim zanimanjem sledita vlada in fašistovska stranka usodi novih državlja* nov Italije.* (V teh besedah zveni vsa trup«
kost naših bratov onstran meje. Ne samo, da jih zatirajo, in da živijo brezpravno živ* ljenje kot ljudje in kot narod, še za norca jih imajo v svojih uradnih komunikejih. — Glavno je, da tvorijo ta poročila lestvico, po kateri se ta ali oni vzpenja kvišku.)
Poslušen sprejetemu pooblastilu j^e po* ročni k Grazioli že preteklo nedeljo ustano* vil v Tomaju na Krasu fašistovsko organi* zacijo. Kljub temu, da «Piccolo» temu do* godku posveča precej obširno poročilo, je morala biti ustanovitev zelo klavrna, kajti že v uvodu se brani list proti napadom, ki jih pričakuje od lokalnih dopisnikov in od strani slovenskih listov. «Od včeraj*, piše «Piccolo«, cplapola v Tomaju proti nebu drzen plamen italijanstva in fašizma kot simbol tisočletne civlizacije in cesarske sile, in se druži z neštevilnimi drugimi ob mejah domovine.* Potem govori o tem, ^ako iz* ßubl ja jo slovenski «politikanti» čimdaljc bolj svoje pristaše in kako se čimdalje bolj zbirajo vsi okoli fašizma.
Istega dne pa objavlja «Popolo di Trieste* članek, v katerem poživlja tomaj* skega župnika, naj neha s svojim sodelo* vanjem v domačem prosvetnem društvu, in kliče na pomoč celo škofijski ordinarijat v Trstu. Če je res, kar trobijo vsak dan v svet fašistovski listi, potem ne bi bilo tre* ba takih sredstev, potem ne bi bil<5 treba zapirati slovenskih predavateljev, prepove* dovati vse slovanske prieditve, braniti pro» svetnim društvom prost razvoj, ustavljati na pošti slovanske liste in korespondenco.
Na zborovanju v Tomaju je imel glav* no besedo podešta Josip Gerbec. Prisostvo* vala sta tudi njegov brat Anton Gerbec in znani Vran. Troperesna deteljica je bila polnoštevilno zbrana. Poročnik Grazioli je v svojem govoru sicer povdarjal, da noče silit nikogar v stranko, kajti stranka ima že preveč pristašev, toda kljub lepim bese* dam so dejstva drugačna. Grazioli je ime* noval komisarja novoustanovljenemu fašju v Tomaju v oswbi podeštata Josipa Gerb* ca, kateremu je poveril tudi nalogo, naj zbira člane. Kako priljubljen je imenovani podeštat med svojimi občani, izhaja že iz dejstva, da se ne upata ne on ne njegov brat Anton po cesti drugače kakor z revol* ver jem v roki...
Porotne obravnave
Ljubljanska porota
POŽIG ALK A.
V nadaljnjem poteku včerajšnje razprave proti Mariji Kovačevi, ki se je zagovarjala radi osumljenia požiga, se je pokazalo vedno boli, da je bila cbtoženka res večkrat zmedena in da se nikakor ni zavedala resnosti svojega dejanja. Zato so porotniki stavljeno jim vprašanje o požigu z 8 glasovi zanikali, nakar je senat izrekel oprostilno razsodbo. Obtoženko je zagovarjal odvetnik dr. Fran Lokar.
DVE TAJNI OBRAVNAVI.
Danes sta se zagovarjala pred ljubljansko poroto Anton Renko iz Podsrede pri Trojanah in Dominik Brvar iz Peč pri Moravčah. Oba »ta obtožena po §§ 125, 127 to 128 k. z. radi hudodelstva posilstva tn oskrumbe. Obravnavi sta se vršili tajno.
Senatu je predsedoval viš. sod. svet. Mihael Vehovar, votanta sta bila dež. sod. svet. Hutter in okr. sod. dr. Stojkovič, drž. pravi-nik dr. Fellrcher, zagovornika pa dr. LemeZ in dr. Hubad.
Po razpravi je stavil senat porotnikom v zadevi obtoženca Renka dve vprašanji radi posilstva še ne 141etne deklice. Porot* niki so obe vprašanji soglasno potrdili, na* kar je bil obsojen Rcnko na eno leto težke ječe, poostreno s posti in trdimi ležišči, da si bo malo ohladil prevročo kri. Všteli pa so mu v kazen preiskovalni zapor od 4. av* gusta.
Razprava proti drugemu današnjemu obtožencu Dominiku Bervarju opoldne še n: bila končana.
Jutri se vrši zadnja obravnava, in stcer proti mlademu fantu Metelku, ki je obtožen roskušenega ropa v menjalnici v Kolodvorski ulici v Ljubljani, ki je dvignil svoj čas toliko prahu.
Mariborska porota
UBOJ V Rt ŠAH. Včeraj se je pred poroto zagovarjal 37-letni Anton Lipnik iz Bistrice radi uboja. Obtoženec je v noči od 25. na 26. julij t. L v prepiru zabodel Antona Sagadina. Popival Je s Sagadinovimi po raznih gostilnah v Rušah pri Mariboru. Med nlpsom je nagovarjal Sa-gadinovo ženo, s katero je plesal, naj pride z njim na sestanek. Posledica je bil spor med Lipnik o m in Sagadinom, ki se je nadaljeval tudi potem, ko je družba -zapustila gostimo. Lipnik se je celo pot prepiral s Sagadinom in se ni dal pomiriti   Ko so prispeli pred
Sagadinovo hišo, jc nenadoma Lipnik potegnil nož in sunil Sagadina tako močno v prša, da mu je prerezal aorto in je nesrečni Sagadin v nekaj minutah izkrvavel.
Pri včerajšnji razpravi je obdolženec priznal svoj zločin, zagovarjal pa se je s polno pijanostjo. Ker so tudi priče izpovedale zelo olajSllno v prilog obtožencu in je državni pravdnik dr. Grasselli plediral na uboj, so porotniki zato zanikali prvo vprašanje glede umora in potrdili drugo glede uboja. Lipnik je bil nato z ozirom na razne olajJilne okoliščine obsojen le na 14 mesecev težke ječe.
GRD ZLOČIN.
V tajni razpravi se je nato včeraj zagovarjal Josip Zemljarič iz Prvencev pri Ptuju, ki je v pijanosti oskrunil neko llletno deklico. Obdolženec je svoj zločin priznal. Bil je obsojen na IS mesecev težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsakih 14 dnt.
Sport
Mladinske hazenske tekme
Danes popoldne se vrši na prostora Atene prvo kolo mladinskih pokalnih te* kern za prehodni pokal, katerega je lani razpisal Lhp v nameri propagirati hazeno med našo žensko mladino. Lhp. je napra* vil v tem razpisu velevažen korak za raz* voj naše hazene, ki že danes kaže razvese* ljive rezultate. Klubi so uvideli, da je n2* ziranje podsaveza. da je razvoj in napre* dek poedinih družin mogoi le s pritegnitvi* jo mladih sil, edino pravilno, zato so si oskrbeli zadosten mlad naraščaj, ki nasto* pa danes že uspešno tudi v prvih družinah.
Pri današnji tekmi se srečata naša sta* ra rivala Ilirija in Primorje, kar bo zani* manje za tekmo vsekakor visoko dvignilo. V športnem oziru smemo pričakovati naj* boljše, ker nastopi v obeh družinah po več igralk, ki sicer stalno nastopajo za prve družine. Imena, kakor Tratnik, ki slovi da* nes kot ena naših najboljših krilk, dalje Koch II, Jermol II. Privšek, Kačič, Kaiser itd. nam jamčijo, da pridejo na svoj račun tudi najbolj razvajeni in največ zahteva* joči športni «navijaci» ene kakor druge strani. Tekma prične točno ob 17. uri. — Cene jako nizke.
Derby (Zagreb) - Primorje
V nedeljo gostuje v Ljubljani simpa* tično moštvo zagrebškega Derbvja proti ASK Primorju. Derby, ki je trenotno na tretjem mestu zagrebške prvenstvene ta* bele, je poleg Gradjanskega in Haška naj* odličnejše moštvo v Zagrebu in slovi radi svoje tehnično izpopolnjene in izredno do* stojne igre. V moštvu igra na centerforu popularni Leinert, čigar sposobnosti smo imeli priliko opazovati v Ljubljani po* vodom finalne pokalne tekme Zagreb* Beo* grad Primorje nastopi ojačeno z enim naj* boljših jugoslovenskih igralcev in bo sku* šalo podati lepo igro, katero smo na doma* čem terenu vajeni od njega. Tekma se vrši ob 16. na igrišču Primorja ob Dunajski cesti.
— Hazena v Ptuju. Prva družina I. SSK Maribora gostuje v nedeljo v Ptuju proti družini S. K. Ptuja.
— Borba Avstrije na petih frontah. V nedeljo postavi Avstrija pet svojih nogo* metnih reprezentanc. Na Dunaju se vrši nogometna tekma Avstrija — Madžarska, v Budimpešti medmestna tekma Dunaj — Budimpešta, v Gradcu medmestna tekma Dunaj — Gradec, četrti tim nastopi proti Gornji Avstriji, peti pa proti reprezentan* ci Bratislave.
— Vse gre za dolarjem .. . Za filmski« mi igralci so prišli na vr^to tudi nogome* t asi. Poročali smo že, da je dunajska Ha* koah radi svoje turneje v Ameriki izgubi* la polovico svojih najboljših igralcev. Sle* dil jim je Konrad, famozni vodja napada Amaterjev, sedaj pa potujeta še Häusler in Pollak. Ameriški klubi se pogajajo tudi s Hirzerjem, trenerjem italijanskega prva* ka Juventus, in Mahrerjem (DrC, Praga).
— Hakoah preide zopet k amater s t vu? Dunajski listi poročajo, da namerava Ha* koah razpustiti svojo profcsijonalno nogo* metno sekcijo in da bo klub zopet pr^>.! k amaterstvu. Vzrok temu je odhod naj* boljših profesijonalnili igralcev v Ameriko.
— Iz sekcije Z. S\ S. (Službeno.) Pod* savezni sodniški izpiti, določeni na lo. t. m. se vsled tehničnh težkoČ prelože na ka-« nejši termin, katerega objavimo pravoča>* no. Seja upravnega* in odbora za delegira* nje se vrši v četrtek 16. t. m. ob 21. Pred sejo ob 20.30 plenarni sestanek sodnikov ljubljanskega okrožja. Opozarjamo vse gg. sodnike, da jc ta sestanek po določilih pra* vil strogo obvezen. — Tajnik.
— B. A. C. v Zagrebu. Mesto Slovana, ki bi moral igrati v soboto proti državni reprezentanci v Zagrebu, nastopi prvo moštvo Brigitenaucr A. C. proti Gradjanske« mu. v nedeljo pa najbrž proti presumptiv« ni državni reprezentanci.
— Porzz Špancev v Temešvaru. Kini/i, prvak Rumunske, je porazil včeraj A. C. Bilbao ir Španije s 3 : 0.
žBeležnica
KOLEDAR. Danes: 15. septembra 1926. Katoličani:
Nikomed; pravoslavni: 2. septembra: Ma» mant; muslimani 7. rcbi*ul*evela 1345; Žid* je 7. tišri 5687.
Jutri: 16. septembra 1926. Katoličani: Ljudmila; pravosl. 3. septembra: Joaniki-je; muslimani 8. rebisubevela 1345; židje: 8. tišri 5687.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: «Na lepem plaveni Du* navu»; Ljubljanski dvor: «cCbarlestona lju* bav in umon>; Kino Ideal: «Clovck z dru* gega sveta».
GLEDALIŠČE. Opero:  «Gianni  Schichi». «Povratck». Razstava Magoličev v Jakopičevem pa« viljonu. odprta ob 9.—18.
Športna prireditev: Kazenska tekma Hi« rije jun. : Primorje jun. ob 17. v Tivoliju.
DE2URNE LEKARNE.
Danes: Bahovec, Jurčičev trg; Ustar, Sv. Petra cesta; Jošt, Celovška cesta.
Jutri: Sušnik, Marijin trg, Kuralt. Go* sposvetska cesta.
•
Solnce zaide danes ob 18.13, vzide ju* tri ob 5.39 ter zaide ob 18.11.
Mesec zaide danes ob 22.51, vzide jutri ob 14.46 in zaide ob 23.47 (prvi krajec).
R^sko-francoski uelefiim
rlrv
nred mecpr
«S
e
b e
b
e
b
is
Velefilm ljuba vi, junaštva, razitošja in sijaja. Posebtfo presenečenje: Umetniški zasnovani elegantni plesi na libanonskem gradu in kot finale ples satanovega ta. Film, ki vam bo nudil pravi umetniški užitek.
Pričetek predvajanja ie nepreklicno jutri v četrtek.
9
9
široko dekle-
ELITNI KINO MATICA
najuglednejši kino v Ljubljani. Tel. 124.
Maurice Boue:
8
Skrivnost žene"
Roman.
_ Ko bom jaz izpraševal ujetnika,
pojdeš ti k starici in ji izročiš raco, da jo speče. Jaz pridem pravočasno za teboj.
— Ne govoriva Ani o teh stvareh in ne plašiva uboge Hugete!
— Govoriva torej o Hugeti, predlaga z ironičnim usmevom Morlon.
— Noisy zadrgeta.
— Čuješ. prijatelj... To dekletce ne sme niti slutiti, da se midva pečava z zasledovanjem zločincev.
— Kdo pa ji je govoril o tem? klikne Morlon. Kdo razen tebe morda? ... Tako me ima, da bi ti nekaj zinil.
— Govoril
— Ti si zaljubljen!
— To besedo sem že davno pričakoval.
— Morebiti ni res? Ako hočeš, napraviva eksperiment? ... Dobro. Pove-živa najine kovčeke in odpotujva. Meni je Morgata že dovolj. Ostaviva fantome in bandite in prepustiva jim teren... saj nimava nikakega vzroka, da bi se še dalje tod mudila...
— Hm, pa se mi je zdelo, da te stvar zanima.
— Saj me je; toda ker tebi ni nič
do Hugete, počemu bi si jaz orenil tu svoje življenje? Pojdiva recimo v Dinare! ... Prvič ni daleč odtod, drugič pa je tam vse bolj veselo: imajo godbo in ples, pravcat raj napram Morgatu.. Človek je ustvarjen, da uživa...
— Se strinjam. Ali..
— Ali, kar priznaj, ti bi vseeno rad ostal v Morgatu?
— Res. ne bi ga rad zapustil.
— Pustiva torej to stvar. Zdaj razumem, kaj te zadržuje.
— No?
— Niso zgolj strahovi in banditje v Morgatu,... nego je tudi neki angel, bel in nedolžen... O, nikar ne taji! Poznam te: vem. da si pošten in da so čustva, ki so vzklila v tebi, čista in vredna moža. Toda. dragi moj Noisy, eno željo imam. Ali jo boš uslišal?
— Od srca rad.
— Hotel bi ti biti za prvega svedoka pri poroki.
— Isto željo imam tudi jaz, dragi Morlon.
Prijatelja si prisrčno stisneta rake in slikar odide z radostnim, poskočnim korakom.
III.
Skrivnostna klet
Ko ie ostal Morlon sam, je odšel v Noisyjev atelje, sedel za slikarjevo delovno mizo in si jel urejati svoje raztresene misli.
— Noisy je zaljubljen, je razmišljal. Z njim se torej ne dä več delati.
Sam nase navezan pa tudi ne morem srečno izvesti naloge, ki sem si jo zadal. Moram si torej poiskati, naj stane, kar hoče. resnega sotrudnika.
Tedaj ga je prešinila dobra misel. Njegov zvesti prijatelj, inženjer Marcel Duroy, se je ta čas nahajal v Cro-zouju. Kaj, če bi se obrnil nanj? V mislih je tehtal vse razloge, ki so govorili za in proti, in slednjič se je odločil. Vzel je pisemski papir in vrgel nanj par besed.
»Dragi Duroy!   Pridi, Čim prej
ti je mogoče,   k   meni v Morgat!
Stvar je izredno važna in potrebujem tvoje   iznajdljivosti.   Vprašaj po
zakleti hiši. Tam te pričakuje tvoj
Morlon.«
Poklical je skozi okno f an talina, ki se je plazil v obpotnem grmičevju.
— Ali razumeš francoski? Dečak je zamrmral nekaj besed, o
katerih je bilo težko reg* da so bile francoske. Nato se je dvakrat prekrižal in šele potem je pristopil bliže.
— Ne boj se, ga pomiri Morlon. Nič hudega se ti ne bo zgodilo. Odnesel boš samo neko pismo v Crozou.
To rekši, mu izroči pismo s precejšnjo napitnino in mu obljubi še več, če bo dobro opravil svoje poslanstvo. Fante ni vzbujal prevelike zaupljivosti in Morlon je mislil, da ga bo z upanjem na novo nagrado najlaže odvrnil od morebitnih nepoštenih namenov.
Marcel Ehiroy se je nemalo začu-
dil, ko je dobil tajinstveno pismo z Morlonovim podpisom. Sprva je menil, da ga je hotel prijatelj potegniti. V kaki zvezi naj bo neki Morlon s hišo, kjer straši? Ali dolgo ni razmišljal; vzbudila se mu je radovednost in odločil se je, da se s prvo ladjo odpelje v Morgat. Saj ga ne stane več kakor kratek izlet. In tako je že popoldne prispel v Morgat Dobil je Morlon a zatopljenega v misli.
— Ali si mi res ti pisal to pismo? ga je vprašal namesto pozdrava.
— Res, je odvrnil Morlon in odve-del Duroya v sobo ttr mu začel pripovedovat! o čudnih dogodkih, ki so se pripetili zadnje dni. Govoril mu je tudi o ujetniku. Duroy ga je poslušal z vedno bolj naraščajočo pozornostjo.
— Prosil bi te, je zaključil Morlon, da ostaneš nekaj dni v Morgatu. Z Noisyjem ne morem nič početi.
— Kaj pa je z ujetnikom? vpraša Duroy.
— Je še vedno v kleti. Nesrečnež gotovo umira od lakote: zdi se mi celo, da je od vlage že napol splesnil in da so mu začele gobe rasti iz glave — če ga niso že podgane zglodale.
— Privedi ga sem, da ga izprašava.
Našla sta Yvona spečega v kotu.
— Hola. človek božji, ga potrese Morlon.
Yvon neka i za godrnja in s težavo vstane.   Prijatelja mu   pomagata po
stopnicah in ga pripeljeta v sobo. Miza je bila obložena s kruhom, kavo, konzervami in sirom.
Ujetnikov otopeli obraz je zasijal od poželjenja, ko je zagledal toliko vsakovrstnih dobrot.
— Čuvaj se, ga nagovori Duroy. Ti si zdaj v najini oblasti in če lioče-va, te na mestu izročiva orožnikom. Ali pa te bova zopet vrgla v klet, da boš poginil od lakote. Si razumel? Govori torej in povej, kdo te je poslal sem?
Yvon se zgrozi.
— Govori! zavpije Morlon. Ujetnikov pogled bega preplašeno
sem in tja. 2e je odprl usta, da bi spregovoril, a besede ni bilo iz ust.
—'Govori! ponovi ostro Morlon.
Ujetnik zaječi.
— Ubog ribič sem. odgovori nato v jedva razumljivem narečju. Imejte usmiljenje z menoj! Ženo imam in otroke in živim v skrajni revščini, ker je letos slab lov. Le zato sem stopil v službo »Strahovalca duplin^.
— Strahovalca duplin? se začudi Morlon. O kakem »Strahovalcu< govoriš?
— Poznam ga le pod tem Imenom, nadaljuje Yvon. Nekega večera sem ga srečal na samoti, med Douarnenezom in Ouimperom. Videl je na moji obleki, da živim v bedi: govoril mi je o hiši v Morgatu. kjer straši, in mi je predlagal, da me vzame v shižbo.
45
•
dnevne vesti.
I   Uubuani. nnt 15. septembra 1926.
— Cenjenim naročnikom smo priložili te dni čekovne položnice. Prosimo jih, da čim prej poravnajo naročnino za september in istočasno tudi morebitne zaostanke. Ker so dobili položnice vsi naročniki, ki prejemajo list po poŠti, so jih dobili seveda tudi oni, ki imajo naročnino že poravnano. Te prosimo, da porabijo položnico drugič ali pa jo iz-roče kateremu novemu naročniku. — Uprava «Slov. Naroda*.
— It trgovskih krogov' uam pišejo: Naši
nasprotniki — klerikalci in jelačinovci _
dobro čutijo, da nimajo prav nobene nade, da bi prodrli s svojimi kandidati pri volitvah v Trgovsko zbornico, zato skušajo napraviti vsaj zmedo med volilci. V to svrho širijo med trgovci in obrtniki veat, da so poskrbeli za to, da bo v Zbornici za trgovino, industrijo in obrt imenovan vladni komisar, ako bi njihovi kandidati propadli in bi bila izvoljena stanovska lista. Ni nam treba poudarjati, da je ta vest tendencijozna in brez vsak« podlage. Naši somišljeniki naj vedo, da prevzamejo upravo Zbornice kandidatje stanov ske liste, Čim bodo izvoljeni!
— Novi pomočnik ministra za šume in rudnike. Za pomočnika v ministrstvu za gume in rudnike je imenovan dosedanji načelnik administrativnega oddelka dr. Lujo Novak.
— Povratek dr. Kumanudlja. Beograd-ski župan dr. Kumanudi se je vrnil v Beograd. S pravniškega kongresa v Ljubljani je odpotoval v Osijek, kjer je prisostvoval svečani otvoritvi osješke razstave.
— Povratek pravnikov. Večina srbskih udeležencev pravniškega kongresa v Ljubljani se je vrnila v ponedeljek. Včeraj je prispela v Beograd uprava Udruženja pravnikov, ki izroči ministrskemu predsedniku Uzunoviču in pravosnemu ministru Simo-noviču na pravniškem kongresu sprejete resolucije.
— Inozemski turisti v Dalmaciji. 13. trn. prispe v Šibenik veliki angleški pamik »Araguaya«, s katerim se pripelje v Dalmacijo 240 francoskih, angleških in ameriških turistov.
— Iz poštne službe. Za tajnika pri poštni direkciji v Novem Sadu je imenovan Jakob Pečar; k pošti v Sarajevu sta premeščena Vladimir Fabjani iz Rogaške Slatine in Fra-ujo Hable iz Vareš-Majdana; upokojeni so poštni uradniki Anton Wagner v Ptuju, Josip Uruden v Ljubljani in Alojzij Karba v Mariboru
— Imenovanja v agrarni službi, ki sniu jili posneli včeraj po beograjskih listih, nla«j bila povsem točna. Izvršene so bile v agrarni službi naslednje spremembe: 1. za šefa-geometra pri uradu za agrarne operacije v mariborski oblasti je imenovan Franc A v-5 i n, višji agrarni geometer istotam. 2. Višji agrarni svetnik in vodja agrarnotehničnega oddelka pri uradu za agrarne operacije* v Ljubljani inž. Ivan P r e s 1 in oblastni agr. komisar in šef urada za agrarne operacije v Ljubljani dr. Fran S p i 11 e r - M u y s sta pomaknjena v 4. skupino I. kategorije.
— Pot do glavne cariuaruice na Rakeku. Ministrstvo javnih del je naročilo gradbeni direkciji v Ljubljani, naj prihodnji mesec prične z rekonstrukcijo poti, ki vodi h glavni carinarnici na Rakeku. V to svrho je določen kredit v znesku 2,200.000 Din.
— Kongres profesorskega društva se bo vršil letos od 26. do 27. septembra v Novem Sadu. Na dnevnem redu je med drugim tudi poročilo o ustanovitvi Kreditne in podporne zadruge profesorskega društva, zmanjšanje doklad, izprememba društvenih pravil in volitev nove uprave. Udeleženci kongresa napravijo skupen izlet na Prusko goro, s paruikom do Cerdapa in z vlakom v Subotico.
— Razpis ustanov trgovca Antona Kolenca Kur-turij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju razpisuje diiaške ustanove za srednje šole za zimski tečaj 1926/27. Prednost imajo predvsem prosilci, ki so s pokojnikom v sorodu ali svaštvu, nato domačini iz gor-njegrajskega okraja, sicer pa Slovenci sploh, neglede na spol. Ustanove za dijake srednjih šol so namenjene dijakom gimnazije, tr-sevskih šol, meščanske šole ali drugin srednjih šol v Celju. Sorodnikom pa se smejo podeliti tudi, ako študirajo na takih zavodih izven Celja. Prošnje naj se v lože izključno rismeno na naslov: Kuratorij ustanov tr-gtvca Antona Kolenca v roke dr. Emesta Kalana. odvetnika v Celju, do 30. septembra. Prošnjam je priložiti zadnje izpričevalo, sorodniki tudi dokaze o sorodstvu ali svaštvu. Tudi ie treba v prošnjah navesti, kako dolgo že prosilec študira na dotični šoli in koliko časa bodo trajale študije. Dalje je treba priložiti popis osebnih razmer ter jih po-ivedočiti z uradno listino (ubožnim izpriče-valom) Osebna intervencija je brezpogojno izključena.
— Poziv francoskim štipendistom. Aka-iemiki,   ki so potem rektorata ljubljanske univerze prosili za štipendije francoske vlade, naj se zglase čim prej ua rektoratu. kjor i obe nadaljna navodila.
— Toča v Bački In Baranji. V ponedeljek ie divjala nad Bačko in Baranjo strano-vita nevüita. Vihar .ie podrl več brzojavnih drogov tako, da je bil brzojavni in telefonskih pomet prekinjen. Toča ie napravila v vinogradih mnogo škode.
— Smrtna kosa. Danes je umrl v Ljubljani vrtnarski šolski nadzornik v pok. g. Fran Čroagoj. Z njim je legel v grob eden tistih redkih agilnih, značajnih in zaslužnih starejših mož na polju našega kulturnega življenja, ki jih je med nami od dne o o dne manj. Pogreb bo v petek ob pol štirih popoldne iz splošne državne bolnice. Pokojnika ohrani naša javnost v najboljšem spominu. Žalujočim iskreno eožalje!
— Tragična smrt češkega dijaka v Bakru. V soboto 11. t. m. dopoldne se je v Bakru pripetil tragičen slučaj, ki je zahteval življenje madega nadebudnega Jirka Varva-žovskega, dijaka tamošnje pomorske akademije, rodom iz Prage. Mladenič se je kopal
f morju ter je skočil pri obrežju iz približne višine enega metra v vodo. Morje je bilo n* tem mestu zelo plitvo in mladenič je z glavo udaril ob tla. Počila mu je lobanja, zlomil pa si je tudi tilnik. Tovariši so bili mnenja, da plava pod vodo, ker ga pa le ni bilo na površje, so mu priskočili na pomoč ter ga nezavestnega potegnili iz vode. Nesrečni mladenič je v nedeljo dopoldne podlegel težkim poškodbam. O tragičnem slučaju bo bili brzojavno obveščeni njegovi roditelji v Pragi.
— Prijet slepar na Sušaku. Na Sušaku so prijeli znanega sleparja in pustolovca Ml-Ijutina ZveČka, ki je izvršil celo serijo rafi-i tiranih sleparij. Z ve ček je nameraval osle-pariti tudi ljubljansko tvrdko Fratelli Chiron iz Slomškove ulice, ki se bavi z izvozom lesa, za 20.000 Din. Njegov naklep pa se mu ni posrečil, ker mu tvrdka ni Sla na Ilm. Zvečka so izročili sodišču v Ogulinu.
— Pri odebelosti, protinu In sladkorni bolezni izboljša prirodna grenčica »Franz-Josefc delovanje Želodca in črevesa In zadovoljivo pospešuje prebavo. Raziskovalci na torišču zdravljenja presnavljanja izjavljajo, da so z vodo Franz-Josel dosegli sijajne uspehe. Dobiva se lekarnah, droge-rfjah in špecerijskih trgovinah. 132-T
— Za letošnjo jesen obnovi naša domača tovarna čevljev Peter Kozina & Ko., Tržič, v svojih lastnih prodajalnah zopet prodajo Čevljev po amerikanskem sistemu, da postreže svoje konzumente za čevlje dvakrat na leto po izredno znižanih cenah. Prodaja se prične 28. t. m. in traja do vštevgj 15. septembra. Opozarjajo se na to ugodno priliko starši šolske mladine.
Iz Ljubljane
—lj Obisk v MagoHčevi razstavi je bil
dosedaj, kakor nam poročajo, zelo slab, kakor žal skoraj pri vseh naših razstavah V zadnjih letih, kar je inteligenca Itako obubožala, Do danes je posetilo razstavo okrog 550 obiskovalcev, med njimi kakih 120 dijakov Ln precej tujcev, tako da odpade na Ljubljančane k večjemu 300 oseb. Temu odgovarja tudi nakup slik, od katerih je prodanih celih 14. Razstava je odprta še do torka 21. t. m. zvečer.
—Ij V letošnji sezoni bo v Ljubljani koncerüral vijolinski vlrtuoz Saša Popov, ki je lani s svojim koncertnim nastopom v dramskem gledališču vzbudil največje zanimanje.
—Ij Vpokojeni državni uradnik, s 5 člansko družino, ki bo 15. aH 16. t. m. delo-žiran — postavljen na cesto — prosi p. n. lesne in stavbene tvrdke, da mu blagovolijo dati na razpolago rabljene deske, da si za more za shranitev pohištva 2 velikih sob in kuhinje, kakor tudi za prebivanje svoje družine postaviti lesene kolibo. Stanov, sodišče I. st. v Ljubljani mu ie sedaj odreklo stanovanjsko zaščito, ker je pri sodišču glasom finančn. zakona prvotno založil fatirano najc.i nino odn. po nasvetu svojega zastopnika kompenzeiral preveč plačano najem, s prihodnjimi obroki najemnine. Njegove prošnje za nakazila stanovanja ne pridejo v po-štev, kot vpokojenec z malo pokojnino si pa ne more najeti nezaščiteno stanovanje ali iti s 5 člansko družino v podnajem. Prevzame tudi mesto hišnega oskrbnika ali drugo službo proti stanovanju. Naslov: Mil. Detela, poštni uradnik v pok., Ljubljana, Mestni trg 24-11.
—li Pokrajinska zadruga kleparskih, inštalacijskih in kotlarskih mojstrov v Ljubljani javlja, da se vrši vajeniška preizkušnja v petek 24 septembra ob 17. uri v začasni zadružni pisarni pri Šestici na Dunajski cesti. Prošnje naj se dopošljejo zadrugi do 21. septembra. 850-n —lj Nabavljam a zadruga državnih nameščencev v Ljubljani vabi vse svoje člane in njihove svojce, zlasti tudi gospodinje in vse prijatelje zadruge na zadružni sestanek, ki bo v četrtek dne 16. t. m. ob 20. uri v gostilni pri Bončarju na sv. Petra cesti 41. Za vse državne uslužbence zelo važno, zato pridite vsi. — Upravni odbor 861-n —li Društvo »Treznost« obnavlja svoje redne sestanke. Prvi sestanek se vrši v sredo 15. tm. ob pol 7. popoldne v klavirski sobi Drž xTtoSkega učiteljišča v Ljubljani. Piedava brat dr. Mikič: »Alkoholizem v Prekmurju«. Druga točka: Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vse brate in sestre — odbor.
—!j Christofov zavod v Ljubljani vpisuje le še do konca septembra v dnevne in večerne tečaje. Šolsko leto prične 1. oktobra. 859-n —lj Beneška noč na Strelišču pod Rožnikom se na splošno željo ponovi v nedeljo, 19. t. m. Godba na pihala. Ples.
—lj Opozorilo rezerv, oficirjem. Današnje slave udruženih rezervnih oficirjev se udeleži tudi komandant Dravske divizije gosp. general K a 1 a f a t o v i c.
—lj Kolo jugoslovenskih soster bo imelo v četrtek 16. t. m. ob 16. redno odborovo sejo. 862-n
—I j Društvo »Treznost« v Ljubljani obnavlja svoje redne sestanke. Prvi sestanek bo danes ob 6.30 popoldne v klavirski sobi moškega učiteljišča v Ljubljani. Predava brat dr. Mikič: »Prekmurie in alkoholizem v Prek.nurju«. Druga točka: Slučajnosti.
—c Plenarna seja celjskega občinskega j sveta bo v petek dne 17. t. m. ob 17.30. Na I dnevnem redu so poročila Iz raznih odsekov ter slučajnosti.
—c Stavbno gibanje. V Miklošičevi ulici so te dni pričeli z odstranjevanjem starega poslopja med »Milistanom« in dr. Bo-žičevo hišo ob Kralja Petra cesti. Med obema hišama se bo pozidala enonadstropna stavba. V pritličju bodo kleti n lokali, v prvem nadstropju pa stanovanja. Hiša bo last g. dr. Božiča m bo baje še letos pod streho.
Iz Maribora
—m Odllčan Lužičan v Mariboru. V
Maribor prispe te dni dr. Herman S!eč, tajnik politične stranke lužlških Srbov, d Sleč bo imel razna predavanja z diapozitivi o lužlških Srbih, obenem pa bo proučeval naše razmere. Hčerka g. Sinolerja, vodje lužiških Srbov, pa bo pela lužiške narodne pesmi.
—nm Mariborski gledališki abomnma. Lanskim abonentom so prostori rezervirani do četrtka 16. t. m. Priglasi za nove abonente pa se sprejemajo do četrtka 23. L m. Abonma se plačuje v osmih zaporednih mesečnih obrokih, prvi pri vpisu. — Kuponi se ukinejo, nato pa se uvedejo bloki (za 30 predstav) tudi za uradnike (po znižanih cenah In na obroke). Abonma je neprenosljiv na drugo osebo. Med sezono neodpovedljtv.
—m Prosta stanovanja razpisuje za ta teden stanovanjsko sodišče v sledečih ulicah: 1.) Frankopanova ulica 10, pritličje, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Gustav Jarnnik. 2.) Stritarjeva ulica 18, pritličje, 1 soba, kuhinja Ln pritikline od stranke Alojzij Božič 3.) Pobrežka cesta 4, na dvorišču, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Fran j o Kri s d 4.) Koroška cesta 18, na dvorišču, 1 soba s premakljivim Štedilnikom od stranke Ivane Gal 5.) Židovska ulica 12, na dvorišču, 1 soba s štedilnikom ! od stranke Ivan Lešnik. 6.) Vetrinjska ulica 12, na dvorišču, 1 soba s štedilnikom od stranke Mihael Stertllka. 7.) Krčevina, Aleksandrova cesta 203, 1 soba s premakljivim štedilnikom, last prejšnje stranke Flieger oziroma Zupevc. Prošnje le vložiti najkasneje do 15. septembra dopoldne.
Gospodarstvo
Po gospodarskem kongresu
Predsednik beogradske trgovske zbornice Djordje Radojlovič in predsednik Saveza industrijalcev v Zagrebu šandor Aleksander sta dala >Trgovinskemu Glasniku« izjave o uspehih IV. gospodarskega kongresa. G. Ra-dojlovič je izjavil:
3>Z izidom IV. gospodarskega kongresa sem zelo zadovoljen. Veseli me, da so bili gospodarski krogi složni in da so razpravljali o vseh aktualnih problemih brez opozicije. Želeti bi bilo, da pride do take sloge tudi med našimi politiki. Svetoval bi vsem našim gospodarskim krogom ne glede na politično naziranje, da store vse, da pride v Narodno skupščino čim več gospodarskih zastopnikov, ker sem prepričan, da bi mogel naš parlament potem složno delati v prid domovini.* G. Aleksander je izjavil:
>V času, ko so prišli naši merodajni krogi do spoznanja in prepričanja, da vlada splošna gospodarska kriza in da je treba potom konferenc, sestankov in pogajanj najti izhod iz težkega gospodarskega položaja, je Gospodarski kongres še posebno važen. Kljub težkim posledicam, ki so jih zapustile naše-mu narodnemu gospodarstvu katastrofalne poplave, bo letošnii izvoz približno enak lanskemu, kar je vsekakor razveseljiv pojav. Seveda moramo napeti vse sile, da se bo izvoz nemoteno razvijal. Naša produkcija oa-nosno naš izvoz tvori podlago, na kateri moramo graditi vse ostalo gospodarsko življenje. Glede na letošnje poDlave se je nagla-šalo, da je treba ukreniti vse potrebno, da potom nasipov in regulacije rek preprečimo elementarne nesreče. Na gospodarskem kongresu se je tudi naglašalo, da so za izvoz potrebna denarna sredstva in da mora iti Narodna banka v tem pogledu izvoz ni carjem Čim bolj na roke.
Glede na državno računovodstvo so Interesenti izrazili mnogo upravičenih želja, ki jih morajo merodaini krosi v interesu celokupnega gospodarstva, osobito pa zaščite naše industrije upoštevati. Vsi referarKso bili izčrpni in dobro pripravljeni. Z zadovoljstvom moramo ugotoviti, da so zastopniki pristojnih ministrstev na referate tudi s svoje strani stvarno reagirali. Po mojem mnenju je to prava pot k sodelovanju gospodarskih krogov in vlade. Upajmo, da se bodo naposled rudi politični krogi energično zavzeli za gospodarski napredek države. Ze dolgo se borimo za ustanovitev gospodarskega sveta, toda naše prizadevanje je bilo žal doslej zaman. Zato so gospodarski kongresi velikega pomena, ker pride glas gospodarskih krogov samo Dotom njih do veljave.«
Iz Celja
—c Izkaz mestne klavnice od 6. do 9. septembra. V tednu od 6. do 9. sept. se Je zaklalo- 26 volov, 21 krav, 8 telic, 67 telet in 57 svinj. — Uvozilo se ie: 408 ks govedine, 1278 kg teletine in 70 kg svinjine.
—c Sprememba posesti. J ar mer je vo vilo v Gaberju je te dni kupi] ravnatelj podružnice Slavenske banke v Celju g. Hano Ogorevc.
—c Mestna klavnica. V preiečenem tednu so zaklali v mestni klavnici v Celju 23 v'clov. 23 krav. 10 telic. 65 telet in 42 ovc. Uvoženo ie bilo. 288 kg govedine, 1321 kg teletine in 183 kg svinjine.
—g Začasna trgovinska pogodba z Grčijo. Med našo državo in Grčijo je bila dipl *-matičnim potom sklenjena začasna trgovinska pogodba, ki bo veljala dotlej, dokler no bo sklenjena trajna pogodba. Za podlago začasne pooodbe je služila stara trgovinska pogodba med Srbijo in Grčijo, ki je bila sprejeta v celoti, izvzemsi oni del, ki govori o suhem crrozdju.
—g Konferenca centrale industrijskih korporacij. Centrala industrijskih korporacij je imela te dni konferenco, kateri je prisostvoval tudi inšpektor oddelka za kreditne zavode v trgovinskem ministrstvu Milorad Zebič. Na konferenci se je razpravljalo v prvi vrsti o pravirnilcn zakona o valorizaciji bilanc. V centrali industrijskih korporacij Je bila ustanovljena gradbena »ekelja kot avtonomna sekcifa centrale. Pod to sekcijo spadajo vs! stavbni podietniki. ki zaposlujejo nad 20 delavcev.
—g Zvišanje delniške glavnice. Jugoslo-vensko - češka tekstilna tovarna v Kranju Je zvišala delniško glavnico od 5 na 10 milijonov Din.
—g Izredna skupščina vojvodinskih bank V zvezi z zakonom o HbpwährHi neposrednih •favkov in vedno btrisV» crosrwv!nT«ko krizo je sklenib unrava vofvodln»kib bank sklicati 26. septembra v Beogradu *zredno skupščino. Kai tei skunsČirM. Kodo sprejeti zelo važni skleni, ki jih izroči uprav« v obliki spomeni-i ce vladi in Narodni skupščini.
Tako čisto
in blago, da ga brez škode stalno prenese  tudi  najnežnjejša koža
ELI DA
IDEAL-MILO
e m e
1 i i t o parfumirano
—g Nori predpisi carinarnicam, službene Novine« objavljajo povodom trgovinsko pogodbe z Avstrijo nove predpise odnosno navodila, ki jih daje finančno ministrstvo vsem carinarnicam. Carinarnice se morajo odslej ravnati strogo po določbah trgovinske pogodbe. Finančni minister opozarja carinske organe posebno na čl. 19 zakona o splošni carinski tarifi.
—g Nova ležišča bakra in svinca. Rudarska direkcija je obveščena, da so odkrili v okoli Štipa in Radovišta velika ležišča bakrene in svinčene rude. Direkcija pošlje v Štip posebno komisijo, da pregleda nove rudnike.
II. kongres Saveza pevskih društev
Povodom prenosa zemskih ostankov Ste-vana Mokranjca je bil ustanovljen v Beogradu Jugoslovenski savez pevskih društev, kateremu so se pridružila skoraj vsa pevska društva iz stare Srbije in Črne gore kakor tudi iz Vojvodine, Bosne, Hercegovine, Slovenije in Dalmacije. Savez srbskih in vojvodinskih pevskih društev je z ustanovitvijo Jugoslovenskega saveza takoj prenehal obstojati. Od hrvatskih pevskih društev so se pridružila savezu samo tri društva, in sicer >Kolot: (Zagreb), iJeka sa Jadrana« (Sušak) in >Dubravka« (Dubrovnik). Ostala hrvatska pevska društva se doslej niso hotela pridružiti savezu. Lani je Savez hrvatskih pevskih društev celo pozval srbska pevska društva, naj izstopijo iz Jugoslovenskega pevskega saveza, češ, da morajo imeti vsa tri plemena svoje saveze. Temu pozivu se srbska pevska društva seveda niso odzvala.
Prvi kongres Jugoslovanskega pevskega saveza se je vršil lani v Sarajevu. Udeležilo se ga je okrog 50 delegatov z nad 200 pooblastili, II. kongres se bo vršil letos od 1. do 4. oktobra v Novem Sadu. Pričakovati )e, da bo udeležba znatno večja, ker so na dnevnem redu zelo važni problemi. Med drugim se bo razpravljalo na letošnjem kongresu o ustanovitvi Vseslovanske pevske zveze, dalje o ustanovitvi sa vezne glasbene knjižnice, & glasbenih publikacijah itd. Povodom kongresa prirede novosadska pevska društva v hotelu >SIobodi« velik koncert. Delegati pevskih društev se poklonijo manom skladatelja hrvatske himne Josipa Runjanina, ki je pokopan na uspenskem pokopališču v Novem Sadu. Po kongresu poselijo udeleženci novo sad ski aerodrom, kjer si ogledajo našo vojno avijatiko. Iz Novega Sada odpotujejo v Kamenico na grob pesnika Jove Jovano-vica.
Nesreče in zločini križem Slovenije
V Laiteršpergu pri Mariboru so včeraj v   skednju   posestnika   Scherbauma našli truplo nekega približno 301etnega moškega. Razpadajoče truplo ie našel 18IetnI fant Polau jšek, ki je običajno prenočeval v skednju. 2e 8. t. m. je začutil nenavaden smrad, ki se je razširjal po skednju, vendar ni mogel ugotoviti pravega vzroka. Ko je v po-j nedeljek iskal svoj jopič, ie v senu nena-I doma naletel na truplo. Truplo neznanca. J ki je bil z obrazom obrnjen v tla, je bilo napol golo. Vsi znaki kažejo, da je mož umrl nasilne smrti. Na prsih je imel globoko rano, zadano z ostri.n orodjem. Suknjič in čevlji so bili okrvavllenf. Skoraj gotovo je, da je bil neznanec po umoru zavle-i cen v skednju. Zločm je bil izvršen pred
S ali 10 dnevi. Zato je bilo truplo že v razpadajočem stanju. Zagonetni zločin je zelo razburil prebivalstvo Maribora In okolice.
V nedeljo je pri kopanju pri Ptuju utonila neka löletna služkinja. Kopala se je na skrajno nevarnem mestu, kjer sc je že dan popreje ponesrečila in so jo le s težavo rešili. Kljub temu pa se Je prihodnji dan zopet kepala na istem mestu. Zašla le vrtinec, ki jo je potegnil v globino. Trupla ponesrečen-ke še niso našli.
V ponedeljek je Drava pri Ptuju vrj;Ia na suho truplo nekega moškega, čigar Identitete dosedaj še niso ugotovili.
V Velikih Laščah se je v soboto 11. t m. smrtno ponesrečil tamošnJI klepar, oženjen in oče dveh otrok. Mož je splezal na cerkveni zvonik, ko pa je priplezal na vrh in se oprijel križa, se je ta z jabolkom vred odlomil in klepar je treščil v globino. Zlomil si je tilnik in jc bil takoj mrtev. Nesreča pokoinika, ki je bil znan kot miren človek ter je užival splošne simpatije, je povsod vzbudila splošno sočutje.
V Muri je pri Oornji Radsoni v soboto pri kopanju utonil posestnikov sin Pran Bohinc iz Cvena pri Ljutomeru. Zašel Je v vrtinec, ki ga je potegnil pod vodo. Pokojni je bii star 19 let.
Tragične smrti je umrl delavec Anton Čuček iz Zupetincev na Štajerskem. V Ora-bovškem vrhu pri Sv. Antonu so kopali globok vodnjak. Delavce so vedno s pomočjo škafa, navezanega na vrvi, potegnili kvišku. Cucek pa ni stopil v škaf, marveč se je oprijel roba in pustil, da ga tako med nebom in zemljo visečega potegnejo kvišku. Ko je bil že pri vrhu, so mu nenadoma odpovedale roke, spustil ie škaf in treščil v vodnjak. Padel je na glavo in je bil čez nekaj minut mrtev.
Češki legijonarji za Masaryka in Beneša
Predsedstvo češkoslovaške obce legij> nareke je imelo v nedeljo važno sejo, na kateri je razpravljalo o stališču napram politični situaciji v zvezi z najnovejšimi dogodki. Precitano je bilo obširno pismo zunanjega ministra dr. Beneša, v katerem dr. Beneš odgovarja na razne napade. Dr. Beneš izjavlja, da je vedno z zanimanjem zasledoval G ajdovo delovanje in da sta se izrazila maršal Foch in general Mittelhauser o generatu Gajdi zelo nepovoljno. Kar se Uee ^pora mej Klofačem in Stfibrnym, si dr. Lieneš umije roke, ker se spora ni udeleževal. Zakaj ga Stfibrny sovraži, je psiholoSka tajnost. Dr. Beneš energično odklanja trditev, da bi bil sodeloval pri ustanovitvi narodne stranke dela. Konec Beneševega pisma je naperjen proti naiodno-demokratskemu, klerikalnemu in republikanskemu tisku. Predsedstvo čsl. obce legijonarske je sklenilo objaviti Bene-ševo pismo v obliki brošure.
Končno je bila soglasno sprejeta resfv lucija, v kateri legijonarji izjavljajo, da pripravljeni vedno in povsod braniti prez» denta Masaryka in zunanjega    ministra ari Beneša odnosno njuno delo in njun politični program. V preži d eni m Maaanrku vidijo legi jonarji najvišjo avtoriteto,   ki   je obenem podlaga moderne demokracije. Legijonarji pozivajo vse demokratično orijentirane stran-ke, naj se jim pridružijo v delu za gospodar ski, kulturni in socijalui uapredek. Predsedstvo čsl. obce legijonarske izda posebni proglas, v katerem pozove vse demokratično misleče kroge k energičnemu boju proti sovražnikom demokracije.
To in
Dekle z magnetičnimi očmi
V Londonu je vzbudila te dni splošno pozornost tragična usoda neke Jose Smithove. Devojka je bila zelo lepa in vsak, kdor se je seznanil z njo, je občudoval njene krasne črne oči. Bila je sicer temperamentna in zape* ljiva, vendar se je pa izogibala moških. Najraje jc bila sama. Prijatelji so do* mnevuii, da ne more preboleti prve lju* bežni. Bila je namreč zaročena z nekim mladeničem, ki je v svetovni vojni pa» del na francoskem bojišču.
Jose Smithova se je posvetila gle* dališki umetnosti in dosegla nepriča* kovane uspehe. Prirejala je koncerte v Londonu in po provincijalnih mestih, pozneje pa tudi v Avstraliji in Južni Afriki, kjer so pisali in govorili o njej kot devojki z magnetičnimi očmi. Nje* ni nastopi v inozemstvu so bili uspeš* ni, toda kljub svoji lepoti in simpatič* ncmu glasu Smithova ni mogla dobiti stalne službe. Zato se je je lotila du* ševna depresija, ki ji je devojka konč* no podlegla.
V sobi, kjer so jo našli mrtvo, je ležal na mizi košček papirja s citatom iz Shakespearjevega Julija Cezarja. — Preiskovalni sodnik je pripisoval temu lističu poseben pomen. Citat se je gla* sil: »Najbolj čudno se mi zdi, da se ljudje boje smrti, dasi vedo, da smrt pride, kadar sama hoče.» Policija je preiskala stanovanje, toda razen listi* ča s citatom ni našla ničesar. Tudi v stari korespondenci nesrečne devojke ni biio ničesar, kar bi pričalo o vzro* kih njene smrti. Smithova je ležala ob* lečena na postelji. Kuhinjska vrata so bila odprta tako, da je plin iz kuhinje lahko napolnil tudi sobo. Smithova je najbrž odprla plinovo cev in se zastru* pila.
800 km z izvoščkom
Kadi nizkega valutnega stanja fran« coskejja franka se je v Franciji zbrala legija tujcev, zlasti Američanov, ki se pridno zabavajo z dolarji. S svojo raz* sipnostjo in svojim luksuzom vzbujajo zavist in jezo domačinov, ki si vsega tega ne morejo privoščiti in cesto hi* miijo niti sredstev za najskromnejše življenje. Od tod so izvirale tudi ste* vilne demonstracije proti Američanom in drugim tujcem, ki so se do nedavna ponavljale v Parizu in drugod po Fran* ciji.
Največ Američanov je odšlo v po* letna francoska letovišča ter napolnilo zlasti francosko rivijero in pa kopali* šča na Atlantskem oceanu, predvsem Deauvillc in Trouville. Pa tudi v Biar* ritzu, to j c obmejnem kopališču na špansko*francoski meji, se je nastani? la mednarodna bogatija, da poleg dru-
ono
gega občuduje tudi španskega kralja Alfonza in angleškega prestolonasled* nika princa Galskega, ki sta tamkaj vsakoletna gosta. Med temi neizmerno bogatimi letoviščarji se nahajajo tudi originali, ki razpolagajo s precejšnjimi dozami humorja in zabavnosti in tak možakar je bil tisti Američan, ki je te dni nagovoril na trgu pred pariško ve* liko opero kočijaža ter ga pozval, da ga pelje v Biar ritz ...
PariSki kočijaž je sprva debelo po* gledal ter ponovno vprašal tujca, ali misli z Biarritzom, kako posebno ulico ali vas v okolici Pariza, ki pa je njemu neznana. Po ponovnem zatrdilu Arne* ričana, da hoče potovati z enovprežno kočijo v Biarritz, je bilo izvoščku jas* no, da gre za bizarno idejo trmastega Američana, in ko je dobil precejšen predujem, je uvidel, da je stvar po* vsem resna. Tako se je pariški izvo* šček napravil na dolgo pot. Iz Pariza do Biarritza štejejo do 800 km, torej pot, na katero bi se bilo treba tudi z avtomobilom temeljito pripraviti.
Možakarja sta sklenila intimno pri* jateljstvo. 'Vozila sta komodno, se ustavljala pred gostilnicami, prenoče? vala po hotelih ter na vsaka dva dni vpletala po en dan odpočitka. Med potjo sta se seznanjala z navadami in šegami pokrajin, Američan posebej pa še s francoskimi deklicami. Tako je dolga «rajža» z vsekakor originalnimi izkustvi trajala skoro 20 dni, nakar sta lepega popoldne prispela na veliki kor* zo ob obali v Biarritzu. Pariški, tipični izvoŠček je vzbudil takoj zanimanje kopališčnih gostov. Enovprežna kočija jc bila zaprašena, da so se kolesa na oseh komaj premikala. Spredaj je cap* Ijala kobila, kočij až si je veselo mel roke, ker je čakal na bogati honorar, v kočiji pa je udobno slonel originalni potnik, ki se je še ves popoldne vozil gor in dol po korzu. tako da je tudi zadnji kopališki gost doznal, za kaj gre. Med gosti, ki so kaj radi sprejem* Ijivi za vsako ekstravagantno misel, je zavladalo veliko veselje. Mladi veselja* ki so hitro povabili Amerikanca na ve* čerjo v najrazkošnejši hotel, kjer se je pričelo bogato založeno popivanje in pojedina do »ranega jutra. Mož je moral pripovedovati svoje doživljaje in utiske. Po končanem poročilu so uvideli gostje, da se vožnja z izvošče* kom iz Pariza v Biarritz izplača in da je prav prijetna zabava.
Drugi dan je kopica časopisnih kol* porterjev fotografirala čudaškega Arne» ričana in njegovega izvoŠčeka z vseh strani ter ga proslavila v vseh svetov* nih listih. In tako je ime ameriškega rodu zaslovelo še za eno senzacijo .več.
Darujte ?a sokolski Tabor
Demoralizirana mladina
Poročali smo že o strahoviti železniški nesreči, ki se je pripetila pretekli mesec pri Leiferdu v Nemčiji. S tira je skočil brzovlak, pri čemur je bilo ubitih več oseb, mnogo pa težko ranjenih. Ker ni bilo ugotoviti pravega vzroka katastrofalne nesreče, so oblasti takoj sumile, da je «1 na vlak izvršen atentat in so toz»-- nrvno usmerile preiskavo. Zaslišanih je . *Vo več nedavno odpuščenih železničarjev, ker je prevladoval sum, da je kdo izmed njih iz osvete izvršil atentat na vlak. Preiskava pa v tej smeri ni rodila zaželjenega uspeha.
Nadaljni potek pa je dovedel do senzacionalnih razkritij. Oblasti so odkrile v osebi 171etnega mladeniča Schlesinger j a, ki se je že dalje časa brez posla klatil v neposredni bližini Leiferda in okolici. Mladostni zločmec, ki je kasneje izdal tudi svojega sokrivca Webra. je izjavil, da je hotel opazovati prizor, kako skoči vlak iz tira. Policija pa njegovi iziavi ni preveč verjela in je fanta trdo prijela. Končno je mladi in zakrknjeni, totalno pokvarjeni mladenič priznal, da je zato premaknil kretnico, ker je nameraval potnike leiferškega brzovlaka oropati. V soboto sta bila oba mlada atentatorja težko okovana in v spremstvu močne eskorte kriminalnih uradnikov iz Han-novra pripeljana na kraj zločina. Oba zločimca sta bila popolnoma potrta in mlajši izmed njih, Weber, Je bušnil v jok. Državno pravdništvo, ki je sprva obtožilo mladeniča radi ogroženega železniškega prometa je sedaj razširilo obtožbo na umor. Potek preiskave je namreč pokazal, da sta se oba zločinca zavedala dalekosežnosti svojega dejanja. Proces proti mladima zločincema se prične v najkrajšem času pred sodiščem v Harmovru.
Največji vohun predvojnega časa
O aferi bivšega avstrijskega polkovnika Redla je pisalo časopisje že toliko, da je njegovo življenje dobro znano. Moža in njegovo usodo so po vojni poveličali še s posebnimi vohunskimi filmi. Seve so pri tem ti filmi zamolčali marsikatero zanimivo stran avstrijskega vohuna, ki je bil v službi z zlatimi rublji bogato založene ruske protivohunske organizacije. Tako na pr. njegova homoseksualna nagnenja, pa orgije, ki jih je uganjal s svojimi slugami. Ko so avstrijske oblasti prijele polkovnika Redla, so našle v njegovih stanovanjih v Pragi In na Dunaju cele muzeje lascivnih ln perverznih predmetov. Iz Prage se je vozil Redi na veseli Dunaj navadno v posebnem svojem avtomobilu, kar je bilo pred vojno tudi za polkovnika še vedno i prav drag »špas«.
Ruski protivohuni so morali porabiti zelo visoke vsote, predno so pridobili polkovnika Redla, da jim je izdal tajnosti avstrijskega vojaštva in generalnega štaba. Govorilo se je svoj čas o težkih milijonih. Mož je doživel konec, kakršnega je zaslužil, ker ni vohunil iz prepričanja, dasi je bil po poreklu Čeh, nego iz denarja in da zadosti svojim perverznim nagnenjem. Avstrijski generalštabni oficirji so ga1 pozvali, da se je moral sam usmrtiti, kar je končno, ko je uvidel, da ni rešitve, tudi storil v nekem dunajskem hotelu. Njegova afera je pred vojno vzdignila mnogo prahu, avstrijski Slovani pa so bili veseli, ker so videli, da so Rusi vendarle pridno na delu.
Dolgo se je mislilo, da polkovnik Redi ni imel sokrivcev, vsaj razkrinkati jih takrat niso mogli. Pred dvema letoma pa so češkoslovaške oblasti aretirale poljskega državljana Ivana Piotrovskega, ki je vohunil na Češkem v korist neke sosedne države. Piotrov-ski je bil obsojen na pet let težke ječe. Mož ni preživel kazni ter je podlegel jetiki. Tik pred svojo smrtjo je priznal, da je svoi čas stal v ospredju Redlove afere.
Njegove izpovedi so zabeležili voj-nosodni organi ter ugotovili, da temelje na resnici. Piotrovski je vohunil pred vojno za Rusijo. Preko in s pomočjo polkovnika Redla se mu je posrečilo približati se adjutanru znanega avstrijskega generala lioetzendorfa. Mož je bil tako spreten, da je izvabil iz adjutanta vse načrte za avstrijsko mobilizacijo ter prvotno zamišljene operacije avstrijske vojske. Piotrovski je te dokumente fotografiral ter jih poslal v Rusijo, kjer so jih preštudirali ter ohranili v največji tajnosti. Načrte sta odobrila bivši nemški cesar Viljem II. in avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand v Konopištu. Veliki ruski uspehi v začetku vojne so baje v veliki meri zasluga Piotrovskega in njegove špijonaže.
Piotrovski se je hudoval na Češkoslovaško, ki ga je obsodila v petletno ječo, dasi se je po njegovem zatrdilu osvobodila Češkoslovaška v dobri meri tudi radi njegovega posredovanja, ker je izdajal Rusiji avstrijske vojne načrte.
Tragična nesreča pri boksu
Že pred vojno je zavzel boks v športu velike dimenzije, vendar pa je ideja boksa le s težavo prodrla v širše
I sloje, ker je v splošnem prevladovalo mnenje, da je boks surov ln neesteti-
! Čen šport. Po vojni se je odpor proti boksu polegel. V Nemčiji, predvsem pa v Ameriki, je zanimanje za to panogo športa silno naraslo. Ustanovljenih je bilo nebroj novih klubov s sekcijami za boks, ki prav uspešno prosperirajo. Dasi je morda boks v Ameriki in Nem-
1 čiji ter Angliji že skoro tako razširjen
kakor nogomet, dosedaj še ni bilo slišati o večjih ali celo smrtnih nesrečah.
Tembolj je obžalovati tragičen slučaj, ki se je primeril v nedeljo povodom boksanja v Augsburgu v Nemčiji. V krogu sta si stala nasproti južno-barvar. prvak v srednji teži Heichlin-ger in šampijon Lotter iz Augsburgs. Oba boksarja, znana kot izvrstna teh-ničarja. sta se dostojno borila. V tretjem krogu je Heichlmgcr prisilil Lotter ja z močnim udarcem v brado k tlom. Lotter je padel na vrv, ki obdala krog. Sodnik je pričel šteti. Ker se pa Lotter le ni dvignil, so ga morali iz kroga odnesti. 15 minut kasneje je nastopila smrt. Obdukcija trupi:; bo šele pokazala, kaj je povzročilo smrt mladega in talentiranega bokserja.
ŽENA, KUPI
vendar vsa oblačila za družino, posebno pa sebi nov krasen iesenski plašč pri tvrdks Drago Schwab, Ljubljana. Saj mnogo prihraniš in kupiš tam vedno le prav dobro blago
X *Zlata strelica*. Preteklo soboto je bil na progi ParizsCalais stavljen v pro* met nov luksuzni vlak imenovan «Zlata streiica». — Ta vlak glede razkošnosti in opreme ter hitrosti prekaša vse druge vi a-ke v Evropi. Progo ParizsCalais prevozi * treh urah s povprečno hitrostjo 105 km na ure*.
X Zastrupljenje z gobami. V otroškem zavetišču v Kaltenbergu se je z rjo* bami zastrupilo več oseb. Strupene gobe so do sedaj že zahtevale osem človeških žrtev. Umrlo je sedem usmiljenk in vrtnar tamošnjega otroškega zavetišča.
X Katastrofalna lavina v Švici. V Plat. tenbergu v Švici se je pretekli petek zrušil del gore. Prebivalstvo ogrožene vasi Engi. ki je bilo že poprej opozorjeno na nevar* nost, je moralo zapustiti svoje domove. Y dolino *e je zrušila ogromna masa skalovja in cele plasti zemlje, v celem okoli 60.000 kubičnih metrov.
Napisi na ploščah prevlečeni s radiotinkturo, morejo se citati tudi ponoči. En primer:
*. NOGAVICE „KL J UČI
1	š§
i	
Specijalna mehanična delavnica
a oopravo pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev kakor tudi registrirnih blagajn. — Razne tipke in pisave za pisalne stroje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzorcu.
Lud. Baraga
LJUBLJANA Taief
oso Selenbnrgova ulica 6
!   1 —
Zahvala.
Tem potom izrekam vsem onim, ki so mi ob izgubi moje drage soproge, gospe
pomagali nositi težko bol in tugo, srčno zahvalo.
Posebna zahvala bodi izrečena čč. duhovščini, gg. pevcem in vsem darovalcem krasnega cvetja, katero je mila pokojnica tako zelo ljubila. Neizmerna moja hvala bodi izražena vsem sorodnikom in priiateljem, (jri so moj ideal in drago ljubav spremili na zadnji poti do hladnega groba.
V LJUBLJANI dne 15. septembra 1926. a>n Josip MudrOTČič, stavbenik
Narodna tiskarna
izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dala kakor račune, kuverte, cenika, uradna tiksovina, poimrtnice, hranilna- in zadrui. knjižice, poročna naznanila, etiketa, zavitke, časopise In barvotlske od preprosta do najfinejše Izvršitve točno, okusno In cano m Telefon  itev- 304 v
LJubljana, Knafljeva ul. 5
Gospodična
s trgovsko predizobraz* bo, zmožna slovenskega in nemškega jezika — išče mesta v pisarni ali kot blagajničarka. Po* nudbe pod Marljiva/2662 na upravo «Slov. Nar.».
Jedilnica
kompletna, naprodaj. — Istotam se odda po niz* ki ceni mcblovana soba gospodični. — Naslov pove uprava «S1. Nar.».
Razglas!
Vsled opustitve trgo* vine traja priložnost do cenenega nakupa le še do 15. novembra t. 1. — 20 do 60 % popusta! — Jos. Selovin * &uden. tr« govina zlatnine, srebnine in koles. Mestni trg 13.
__2664
Parketov
(hrastovih) večjo množino ima vedno v zalogi
ter jih oddaja po ugodni ceni tudi na manjše količine A. Kane, lesna industrija,  Mengeš. 2665
Pohištvo
kuhinjsko in spalna oprava, vse dobro ohra* njeno — naprodaj po* samezno ali skupno. — Ponudbe pod »Pohištvo 2669» na upravo «Slov. Naroda*.
Kdo sprejme
revnega invalida (brez sorodnikov) v službo kot slugo ali nočnega čuvaja ali kaj sličnega. — Dopisi pod «Invalid 2668» na upravo «Slov Naroda».
Dre dijakinji
sprejmem na hrano in stanovanje v bližini li* ceja.   —   Ponudbe pod «Takoj/2667» na upravo «Slov. Naroda».
Kuharica
skromna, varčna — išče službe pri samostojnem gospodu; opravlja vsa hišna dela. Gre tudi iz* ven. — Ponudbe pod «Trajno 1GXV2641» na upravo «Sk>v Naroda».
Stanovanje
dveh sob, kuhinje in pri* tiklin išče miren zakon* ski par brez otrok. — Ponudbe pod »Stanova* nje/266» na upravo «SI. Naroda».
Blagajničarka
zmožna slovenskega in nemškega jezika — išče službo v trgovini ali ka* varni — Ponudbe pod «Blagajničarka/2655» na upravo «Slov Naroda».
Knjigovodja-
bilancist
ter kalkulant sedaj zapo* slen v velikem industriji skem podjetju, zmožen samostonega pisarniške* ga vodstva, želi preme* niti mesto. — Cenj. po* nudbe na upravo «Slov. Naroda» pod «Zanesljiv 2658».
Foto-aparate,
risalna orodja strokovn« popravlja mehanična de lavnica Anton Kozina Ljubljana, Cegnarjeva ulica  12. 2538
Stare kovine
vseh vrst plača najbolje Strzalkovsky, Za greb, Meduličeva ul 20
RADIO
aparate in sestavne dele ima v zalogi
FRANC BAR, Ljubljana. Caskiriavo nabreži« itn. 5
Priporočam se
cenj. damam za izdelovanje damskih oblek, ka* kor tudi za ročna dela. — Frank, Sp. Šiška. Jer» nejeva cesta 2'1 2212
Zastopniki 2604
se sprejemalo po vseh kraj h za prodajanje dovoljenih srečk. — Merkur, Brno, Nova. ČSR.
Proda se
malo rabljena omara za akte in pisalna miza po ugodni ceni. Na-slov pri upravi lista. 2645
NAJBOLJŠI BRNSKI BLA60Vi
Zajamčeno čistovolnene moške
— — in damske blagove — —
— —     zadnjih novosti    — —
za
— jesensko in zimsko sezijo -
razpošilja najbolj renomirana no-i zaloga tvornlce sukna
SIEGEL - IMHOF, Brno
Palackeho t*. 12
Največja izbira. - Najnižje tvorn ške cene. Najsolidne;ša izvršitev vseh naročil. — Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto. -   Tudi privatnim.
t
267u
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš nepozabni mož ozir. predobri, skrbni oče, dedek, brat, svak in stric, gospod
Fran Črnagoj
vrtnarski Šolski nadzornik v pokoju itd.
danes, dne 15. septembra t. I. mirno v Go spodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek 17. septembra ob polu štirih popoldne iz splošne državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 15. septembra 1926.
Žalujoči ostali.
Mestni pogrebni narod.
tire i pepebnegm o brestu &
Urejuje; Josic Zupančič. — Za «Narodno tisktrao»: Fran Jezeršek- — Za inseratnl del lista: Oton Christof- — Vsi v Ljubljani
7191
66