3 Si.mobil Ptuj Rajšpova ulica 2 nasproti trgovine Hofer RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °ICH3 www.radio-ptuj.si Ptuj, torek, 9. decembra 2014 letnik LXVII • št. 95 Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1, Politika Kidričevo • Sedaj Štajerce grejejo Gorenjci O Stran 4 V Podjetništvo Podravje • V kateri fazi je zastal ruski plinovod O Stran 7 <£t Kronika Podravje • Več iskanih s tiralico kot pogrešanih O Strani 8 in 9 bra 2014 m 1 # /II • št. 95 f w - f jo tajerski Kronika Podravje • Lani 3,6 milijona evrov donacij iz dohodnine O Stran 32 Ptuj • Kaj se dogaja z opuščeno vojašnico Paintball in preprodaja ma Šport Nogomet • Buren konec jesenskega dela: ostaja le sedmerica O Stran 13 Tenis • TK Ptuj uspel največji skok O Stran 15 Boks • Zlata rokavica za Aleša Kujavca O Stran 16 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Objekti nekdanje vojašnice v Novi vasi so v razsulu. Lokacijo že dovoljenj uporabljajo za paintball igre, prav tako ni skrivnost, da se na ljudje, ki trgujejo z mamili. Marjan Cajnko je skupaj z ženo lani očistil celotno območje^^t Skupaj sta nabrala za trinajst vrečk najrazličnejših odpadkov. V objektu na fotografiji so vidni sledovi zažiga plastične embalaže, tudi sicer naj bi se v njem večkrat kurilo. # - O Strani 2 in 3 v >- Foto: Črtomir Goznik Kol za t sta V hajdinski politiki tudi rumeni kartoni ss a Strani 4 in S PARADA 2014 V ŽIVO ■ športna dvorana O.Š. Ljudski vrt na V PETEK, 26. decembra, ob 16. uri PARADO VODITA: Danica Godec In Luka Huzjan ¡osmo Predprodaja vstopnic: Radio-Tednik Ptuj, center Jager Ptuj In Center Jager Gorišnica Nastopili bodo: MODRIJANI Ans. NEMIR KATRCA PRIMORSKI FANTJE VESELI SVATJE Ans. EKART DINAMIKA VIKEND OGNJENI MUZIKANTI Ans. $TRK NEJC KASTELIC ANITA KRALJ POP-N DEKL TANJA ŽAGAR SPEV Ans. DONAČKA MARKO VOZELJ & MOJSTRI ATOMIK HARMONIK ZLATIH 6 DEJAN VUNJAK Pevka ELA GADI POSKOČNI MUZIKANTI RUDI ŠANTL Ans. UNIKAT Trije najboljši izvajalci projekta Otroci pojejo slovenske pesmi In se veselilo Luka In Pepl In te kakftno PRESENEČENJE! Organizatorja: Radio Tednik Ptuj d.o.o. in Mega marketing d.o.o. 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 9. decembra 2014 Ptuj • Kaj se dogaja s staro vojašnico v Novi vasi Paintball in preprodaja mamil »Vojašnica v Novi vasi, ki je bila nekoč lepo urejena, je sedaj zbirališče za paintball igre in na žalost tudi mesto, kjer se srečujejo ljudje, ki trg koncih tedna, kar pomeni, da sploh ne moreš na sprehod. Naj tukaj omenim še tole, da je to edina pot, kjer se lahko dokaj varno sprehajaš z vojaško območje, počnejo to,« pravi naša bralka Nataša Viher. Tudi od MO je premajhen odziv oziroma ga sploh ni, vse je zaraščeno, nihče ničesar ne vzdržuje, še dodaja Viherje-va in nadaljuje: » Škoda, da ni azila, kot so govorili, da bo. Vsaj živali bi bile na varnem in območje urejeno. Verjetno ni treba posebej poudarjati, kako so prestrašeni otroci, ko vidijo skakati može v vojaških oblekah in s pištolami. Najprej so te igre izvajale samo v gozdu, kjer so nekdanji vojaški objekti, zdaj pa so se razširili še na tri druge gozdove, ki so v zasebni lasti." Bližnji prebivalci nezadovoljni zaradi paintballa Odgovor MO Ptuj, da je bil dopis posredovan medobčinskemu redarstvu in inšpekciji, je Viherjeva končno prejela 1. decembra. Ko je o njem pisala prvič pred kakšnim letom, odziva ni bilo. Pisala je tudi Slovenski vojski, kjer se prav tako niso odzvali. Uvodnik ČS Rogoznica očitno ne vidi problematike. Res je, da se to ne dogaja ob glavni cesti, ampak je kljub temu moteče. Pantballovce na območju Nove vasi tamkajšnji prebivalci srečujejo že skoraj vsak konec tedna, in kot pravijo, se ne počutijo dobro. V ČS Rogoznica problem stare vojašnice poznajo, je povedal sedaj že bivši predsednik sveta Janko Čeh, in dodal, da so o njem razpravljali na svetu četrtne skupnosti, z njim pa tudi seznanili MO. Član sveta Marjan Cajnko je v lanskem letu skupaj z ženo območje očistil, skupaj sta nabrala za 13 vreč najrazličnejših odpadkov. Takrat sta tudi obvestila inšpekcijo, ki je zavarovala eno od odprtih greznic. Dolgoročno naj bi bilo to območje za zakop kadavrov?! V MO Ptuj so povedali, da so paintballovci pridobili dovoljenje za izvajanje svojih aktiv- Še dobro, da Miklavž ne uporablja cest Da so slovenske ceste, razen avtocest, v slabem, da se popravim, v katastrofalnem stanju, vedo pešci, kolesarji in seveda vozniki, verjetno tudi že vrabci na strehi, Ne vedo pa tega krojači državnega proračuna, ki so Direkciji RS za ceste, ki upravlja državne ceste, v letu 2015 odmerili še krajši proračun, najkrajšega doslej. In to kljub znanemu dejstvu, daje v ustreznem stanju le še tretjina slovenskih glavnih in regionalnih vozišč, in ob vedenju, da bi direkcija zgolj za redno vzdrževanje potrebovala 150 milijonov evrov, kolikor pa znaša celotni letni proračun direkcije. Gospodarstveniki opozarjajo, da jeza razvoj industrije potrebna dobra cestna infrastruktura, vozniki bentijo za volani, župani nemočno sestankujejo pri denarno izžeti direkciji. Toda klica nujnosti obnove prometnic ne slišijo v krojaški delavnici ministrstva za finance, ki reže malho za ceste in krpa proračunsko luknjo. Očitno so ljubljanske ceste še v dobrem stanju ali pa zaposleni v delavnici uporabljajo zgolj a vtoceste, ki so za neki 20-kilometrski odcep (od 600pregledanih kilometrov avtocest) dobile celo oceno pet. Kaj poreči na dejstvo, da bodo tudi naslednje leto naše ceste v enakem oziroma slabšem stanju? Hvala tistemu zgoraj, da Miklavž ne oziraje se na podobo cest obišče okna hiš v decembrski noči pred svojim godom. Da se v otrocih prižge tista iskra upanja, zaupanja, da se v srcih zgane vera v tega prvega decembrskega dobrega moža, ki ima in je imel sporočilo darežljivosti, V moža z brado, ki med ljudi prinaša dobre in lepe misli, drobne prijaznosti, sočutnost, ljubezen do bližnjega in bratovsko pomoč Mojca Vtič prišla v mestni proračun, prav na omenjenem območju, kjer stoji propadajoči objekt, ki bi se ga lahko preuredilo v azil. Konflikt interesov med motoristi in zaščitniki živali Foto: Črtomir Goznik Na celotnem območju propada devet objektov... nosti na območju, ki je v lasti bilo to območje predvideno dolgo brado. Za njegovo izgra- MO Ptuj in se vodi kot kmetijsko zemljišče. Na tem območju so tudi objekti, ki bi jih bilo mogoče oddati v najem, če bi bili sposobni za to, so pa v razsulu. Dolgoročno naj bi za zakopavanje kadavrov. Omenjena lokacija v Novi vasi je bila sicer pred leti predvidena za izgradnjo azila za živali. Zgodba azila za živali ima že dnjo si še posebej prizadevajo v Društvu proti mučenju živali Ptuj. Ta njihova prizadevanja je leta 2010 posvojil ptujski odbor stranke Zares in tudi z njihovo pomočjo je postavka Trenutno so na območju vojašnice najp Spodnje Podravje • Koliko občine plačujejo za oskrbo v ptujskem V enem letu za doplačilo Lokalne skupnosti so za tiste občane, ki nimajo svojcev ali premoženja, dolžne poskrbeti za plačilo oskrbnin v domovih za starejše. Plačevanje oskrbnin za občine predstavlja relativno visok strošek. Dejavnost domskega varstva starejših se v ustanovah, ki poslujejo s koncesijo, financira iz več virov: iz blagajne Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), iz žepov stanovalcev ali njihovih svojcev ter iz proračunov občin. Dom upokojencev (DU) Ptuj je v letu 2013 ustvaril 10,9 milijonov evrov prihodkov. Od tega 6,5 milijona evrov za osnovno in socialno oskrbo, 3,7 milijona evrov za zdravstveno oskrbo, slabih 700.000 evrov so ustvarili s tržno dejavnostjo ter z drugimi finančnimi prihodki. Od 6,5 milijona evrov za osnovno in socialno oskrbo, so plačniki (stanovalci ali njihovi svojci) prispevali pet milijonov evrov, milijon in pol evrov so za oskrbo vplačale občine. Največ med vsemi občinami na območju Spodnjega Podravja za namen oskrbe v Domu Ptuj plačuje MO Ptuj. Trenutno doplačujejo oskrbnino za 48 občanov. Oskrbnino plačujejo vsem deloma, nobenemu v celoti. Kot je razvidno iz spletne aplikacije Supervizor, je MO Ptuj od leta 2003 do danes za oskrbnine v DU Ptuj namenila nekaj manj kot 2,2 milijona evrov. Zneski mesečnih nakazil so se letos gibali od 20.000 do 40.000 evrov. Kot so sporočili iz ptujske Mestne hiše, opažajo, da število oskrbovancev, za katere je MO Ptuj v DU Ptuj dolžna doplačati oskrbo, zadnji dve leti upada. Se pa, tako kot tudi pri vseh drugih občinah, znesek mesečnih obveznosti zaradi umrlih stanovalcev ali novih prihodov v dom spreminja. Med največjimi občinami plačnicami so še Videm, Destrnik, Kidričevo, Maj-šperk, Juršinci, Gorišnica, Cirkulane, Markovci, Podlehnik, Dornava, Zavrč in Žetale. Iz podatkov aplikacije Supervizor smo izračunali, da so imenovane občine Domu upokojencev od leta 2003 do danes skupno za oskrbo svojih občanov plačale 4,8 milijona evrov. Občine večinoma plačujejo najdražjo oskrbo Občina Videm trenutno plačuje oskr- Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 9. decembra 2Q14 Aktualno Štajerski TEDNIK S namesto potrebnega azila ujejo z mamili in tam izmenjujejo robo. Polno je smeti, vse je neurejeno, in kar je najbolj zaskrbljujoče, sploh ni varno. Paintball se dogaja ob otroki. Vem, da je sovaščan že klical policijo, ampak očitno teh dečkov nihče ne odstrani. Ne vem, kako lahko na posestvu, ki je v lasti države, A Paintballovci nimajo dovoljenja! Po najnovejših podatkih paintballovci, kdorkoli so že, območje nekdanje vojašnice v Novi vasi uporabljajo brez dovoljenja. Edini razpoložljivi dokument, ki ga imajo v Mestni hiši na Ptuju, je v bistvu enkratno soglasje za uporabo tega območja. Leta 2009 so ga izdali za uporabo od 17. do 20. decembra 2009 ŠD Divji psi iz Šmartnega pri Litiji. Od takrat do danes za uporabo tega območja ni bilo več izdano nobeno soglasje. Kot kaže, bodo tudi v tem primeru pristojne občinske službe ukrepale šele na podlagi prijav občanov, kot da ne bi šlo za občinsko premoženje, nad katerim bi morali neprestano bdeti. Ko je že kazalo, da se bo projekt uresničil, so interesi zaščitnikov živali trčili ob motoristične. »Društvo motoristov Moto klub Kurent si je na tem območju želelo urediti društvene prostore in tudi poligon za srečevanja, da bi bili čim manj moteči za okolje,« je v njihovem imenu povedal Branko Brumen. Uprav- Foto: Črtomir Goznik ogostejši odpadek paintball žogice ... ni odbor kluba s tradicijo je kljub predvidenim velikim vlaganjem, ki bi bila potrebna v to območje, izziv sprejel, da bi uredili klubske prostore ter okolico. Od teh načrtov so morali zaradi zavez do okolja stranke Zares odstopiti. Zaradi krize pa je tudi stranka nato odstopila od načrtov za ureditev azila. V zadnjih treh letih se tam ni zgodilo nič, objekti nezadržno propadajo še naprej. Območje v nobenem primeru ni v ponos ne MO Ptuj, niti tamkajšnjim prebivalcem, še pove Brumen. Ne gre samo za okoljski, gre tudi za zdravstveni in varnostni problem. Stranka Zares želi vsaj sprehajališče, Društvo vztraja pri azilu Kot danes pravi Miro Vam- berger, ki se je kot svetnik stranke Zares v mestnem svetu prizadeval za ptujski azil, so zdaj njegova prizadevanja usmerjena v ureditev sprehajališča za pse. Edino v društvu proti mučenju živali Ptuj in v stroki še vztrajajo pri ureditvi azila za živali, saj je na širšem ptujskem registriranih kar 8.000 psov. Kristina Pšajd, predsednica Društva proti mučenju živali Ptuj: »Že pred gradnjo Puhovega mostu je bilo obljubljeno, da se bodo hlevi z Ormoške preselili na to območje v Novi vasi. Pu-hov most je bil odprt že leta 2007, od takrat do danes pa je območje le še bolj zapuščeno, objekti, devet jih je, pa v razsulu. Odgovorni do danes niso nič naredili za izgradnjo azila za živali, ki ga v MO Ptuj nujno potrebujemo. Tudi društvo samo si je prizadevalo, da bi pridobilo možne lokacije za zavetišče, ljudje so ponudili kar sedem lokacij brezplačno, a nobena ni bila primerna za te namene oz. gradnjo. Še vedno smo tudi prepričani, da je ta lokacija najprimernejša za izgradnjo zavetišča. Absolutno podporo za izgradnjo zavetišča za živali pa imamo tudi v veterinarski inšpekciji." Majda Goznik Emil Senčar: Ptujsko nujno potrebuje azil za živali „Menim, da je povsem nesmiselno se spraševati in razglabljati, ali je na Ptuju potreben azil za živali ali ne. Povsem jasno je, da je potreben, saj so težave z izgubljenimi, zavrženimi, zapuščenimi živalmi brez lastnika iz leta v leto večje. Res je, da ima MO Ptuj sklenjeno pogodbo z Azilom Maribor, vendar potrebe krepko presegajo zmožnosti in kapacitete tega azila. Zraven tega pogodba zajema samo pse, ne pa tudi mačk, ki predstavljajo prav tako dnevno problematiko živali brez lastnika v MO Ptuj in tudi širše na Ptujskem. Azil Maribor je vseskozi poln izgubljenih živali in pogosto je nemogoče, da bi sprejeli še dodatne mačje in pasje brezdomce. Tudi v naši Veterinarski bolnici skoraj ne mine teden, da ne bi poskrbeli in ponudili zatočišča izgubljenim mačkam in psom. Zavetišča za živali so prepotreb-ni del današnje družbe," poudarja veterinar Emil Senčar, ki smo ga zaprosili za mnenje o izgradnji azila. Domu upokojencev oskrbe starejših 1,5 milijona evrov bo za 14 svojih občanov - za tri v celoti in za 11 deloma. V začetku leta so oskrbnino plačevali za 18 občanov. Občina Destrnik oskrbo doplačuje za 13 občanov; za vse deloma in za nobenega v celoti. Občine Gorišnica, Majšperk in Cirku-lane oskrbo plačujejo vsaka za osem občanov. Majšperk in Cirkulane oskrbo plačujejo za vse deloma, Gorišnica pa za sedem občanov deloma in za enega v celoti. Občine Juršin-ci, Markovci in Dornava plačujejo vsaka za sedem svojih občanov, za vse deloma. Občina Zavrč plačuje oskrbnine za šest občanov (vse deloma), Podlehnik za pet (prav tako za vse deloma) in Žetale za tri (od tega za enega v celoti in za dva deloma). Iz podatkov, ki smo jih pridobili od občin, je razvidno, da se za večino izmed 134 stanovalcev, za katere v Domu Ptuj oskrbnine plačujejo občine, obračunavajo najvišje cene oskrbe. Kar 98 izmed 134 stanovalcev je razvrščenih v rang oskrbe III A in III B. V oskrbi I, za katero veljajo najnižje, osnovne cene, je samo šest stanovalcev, v oskrbi II jih je 20 in v oskrbi IV 10. Mojca Zemljarič Število stanovalcev, za katere občine Domu Ptuj plačujejo oskrbo OBČINA OSKRBA Plačilo v obdobju 2003-2014 (€) I (15,88 € / dan) II (2O,65 € / dan) III A (25,42 € / dan) III B (29,51 € / dan) IV (26,l4 € / dan) Skupaj Ptuj O 9 1l 19 S 48 2.169.387 Videm 2 S 5 2 2 14 815.600 Destrnik 2 O 4 l O 13 612.713 Kidričevo O 2 5 S 2 12 455.775 Majšperk 1 1 2 4 O 8 442.594 Juršinci 1 O 4 2 O 7 436.318 Gorišnica O 4 S 1 O 8 353.668 Cirkulane O 1 S 2 2 8 307.547 Markovci O O 5 2 O 7 306.664 Podlehnik O O 1 2 2 5 305.082 Dornava O O S S 1 7 274.139 Zavrč O 2 2 2 O 6 260.861 Žetale O O 1 2 O 3 238.635 SKUPAJ 6 20 50 48 10 134 4.809.596 Vir: Supervizor in občine Standardne storitve oskrbe - dvoposteljna soba s souporabo sanitarij Oskrba I: oskrba za osebe, ki so starejše od 65 let in ne potrebujejo neposredne osebne pomoči: 15,88 € / dan; Oskrba II: oskrba za osebe z zmernimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki potrebujejo večji obseg neposredne osebne pomoči: 15,88 € + dodatek za pomoč in postrežbo 4,77 € = 20,65 € / dan; Oskrba III A: oskrba za osebe z zahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki v celoti potrebujejo neposredno osebno pomoč: 15,88 € + dodatek za pomoč in postrežbo 9,54 € = 25,42 € / dan; Oskrba III B: oskrba za osebe z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki v celoti potrebujejo stalno osebno pomoč: 15,88 € + dodatek za pomoč in postrežbo 13,63 € = 29,51 € / dan; Oskrba IV: oskrba za dementne osebe v posebnih oddelkih ali osebe z zahtevnejšimi dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju: 26,74 € j dan. 4 Štajerski1TEDNIK Politika torek • 9. decembra 2014 Hajdina • Anton Cestnik je le sedel med občinske svetnike Se bodo tudi v lokalni poli Hajdinski svetniki so na decembrski seji, ki je imela 16 točk dnevnega reda, končno le potrdili tudi mandat svetniku Desusa Antonu Cestniku, S tem, ko so svetniki potrdili zapisnik prve redne seje, naj bi Cestnik imel prvi dokument, s katerim bo lahko gradil svojo pritožbo na nezakon Odpravka o odvzemu mandata Cestnik namreč ni prejel, pač pa le pritožbo na njegov mandat, ki so jo podpisali v občinskih odborih SLS, SDS in SD ter poročilo komisije za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitve izvolitve župana. Cestnikov odvetnik pa je na svojo zahtevo o takojšnji odpravi nezakonitosti prejel le sporo- čilo, da bodo Antonu Cestniku mandat potrdili na drugi redni seji občinskega sveta, ki bo 4. decembra. Župan občine Hajdina je pri točki Sklep o potrditvi mandata Antonu Cestniku zbrane pozval k potrditvi. „Mislim pa, da bo na to temo v prihodnosti še marsikaj povedati," je pospremil svoj poziv, ki naj bi bil po njegovem tudi Zupan je za svojo kritiko izkoristil občinski časopis Ivo Lešnik, Nestrankarska lista: „Če niste podprli Antona Cestnika, potem ne bi smeli podpreti niti mene, pa niti Emila Ogrizka. Pri pisanju teh vprašanj nisem sodeloval, niti pri pošiljanju le-teh. Bila pa so vendarle samo vprašanja, na katera pisec morda ni prejel pravih odgovorov, in je pač uporabil takšen način. Dotaknil bi se tudi županovega uvodnika v Hajdinčanu, ki ga je izkoristil po volitvah, da je lahko nekatere očrnil. Ni lepo, da župan za te namene uporablja občinski časopis; pisec, ki je pošiljal ta vprašanja, je uporabil svoj denar. Župan pa je izkoristil občinsko glasilo, kar ni korektno. Glede tega, kaj vse se je dogajalo pred volitvami, pa tako in tako vemo, da so se dogajale anomalije, a se nihče ni pritožil. Želim, da ostanemo vsi strpni, sami vidimo, kaj se dogaja v državi, polno je negativnih stvari, ki vplivajo na nas." f-> Jaz praga občine ne bi več prestopil Slavko Burjan (SMC): „Mislim, da se je Antonu Cestniku naredila krivica. Upam, da boste to krivico popravili z nekim opravičilom, ki je seveda nično proti tistemu, kar je mogoče gospod doživljal. Verjemite mi, če bi se meni to zgodilo, jaz danes ne bi sedel več tu in tudi praga občine ne bi več prestopil, ker ste si svetniki zakon vzeli v svoje roke, čeprav vam te pristojnosti naše občanke in občani niso podelili. Obžalujem, da sem verjetno edini svetnik, ki ni v nobenem občinskem odboru oz. komisijah, dodelili pa ste mi mesto predsednika sveta za preventivno in vzgojo v cestnem prometu. Po želji stranke naj bi delal v odboru za finance. V strankah velike koalicije ste pač odločili, da mi nobeno mesto ne pripada. Razen treh članov novega sveta za preventivo so vsi ostali politično nastavljeni, ker drugje ni bilo več prostora. Izziv bom sprejel, kljub temu da sodelavcev nisem mogel sam izbirati. Upam vsaj na podporo župana in občinske uprave pri delu sveta." neke vrste opomin, kot je to v nogometu rumeni karton. Mandat Antonu Cestniku je potrdilo 13 svetnikov. Župan je svetniku čestital, a je ta čestitko zavrnil z besedami, „da tu ni kaj čestitati, kot tudi, da to ni nogomet, ampak lokalna skupnost." Foto: Črtomir Goznik Na drugi redni seji, ki je bila 4. decembra, je hajdinski občinski svet dobil tudi 14. svetnika, saj so končno le potrdili mandat Antonu Cestniku, ki so mu ga na konstitutivni seji zaradi predvolilnega pisanja odvzeli. V leto 2015 brez lokalnih podražitev V drugi polovici druge redne seje občinskega sveta je tako Cestnik lahko že polnopravno sodeloval. V nadaljevanju so potrdili več sklepov, s katerim ohranjajo obstoječe stanje, tako 50-od-stotno subvencijo omrežnine pri fizičnih osebah in izvajalcih nepridobitnih dejavnosti tudi v letu 2015 in izhodiščno ceno oskrbe z vodo, cenik pri zakupninah za kmetijska zemljišča in najemnine za nekmetijsko rabo, vrednost točke za NUSZ, vrednost točke za izračun komunalne takse, višino najemnine in vi- šino enkratnega nadomestila o najemu groba ter kupnine za žarni grob. Po novem pa bo občina Hajdina mesečno sofinancirala mesečne vozovnice dijakom in študentom v višini deset evrov. Enkratno pomoč novorojenčkom pa so zvišali s 167 na 170 evrov. Letos so jo uveljavili starši 38 novorojencev. Svetniki so potrdili tudi drugi rebalans proračuna za leto 2014 in začeli javno razpravo o proračunu za leto 2015, ki Kidričevo • Odslej dva podžupana in nov koncesionar za ogrevanje Sedaj Štajerce grejejo Gorenjci Svetiki občine Kidričevo so potrdili 3. rebalans letošnjega proračuna, izvedeli so, da imajo sedaj dva podžupana in novega koncesionarja za ogrevanje, poleg odborov in komisij pa so potrdili tudi predlog proračuna za prihodnje leto. Na drugi redni seji v novi sestavi so bili svetniki občine Kidričevo v četrtek, 4. decembra, konstruktivni in delovni. Čeprav je Miran Golub iz SMS menil, da ni smiselno, da rebalans proračuna sprejemajo ob koncu leta, za nazaj, so na predlog župana Antona Lesko-varja z večino glasov potrdili že tretji rebalans letošnjega proračuna. V njem načrtujejo slabili 8,6 milijona evrov prihodkov, kar je 151.000 manj kot so načrtovali, ter okoli 8,9 milijona odhodkov, okoli 600.000 evrov primanjkljaja pa naj bi pokrili z dolgoročno zadolžitvijo in ostankom iz preteklega leta. Računovodki-nja Tatjana Kačičnik in župan Anton Leskovar sta ob tem poudarila, da je bil sprejem tretjega rebalansa potreben predvsem zaradi prilagoditve postavk dejanskemu stanju in razmeram, vodja svetniške skupine SLS Milan Strmšek pa s tem ni bil zadovoljen, saj je menil, da je večina predvidenih prihodkov nižjih: »To za občino zagotovo ni dobro, saj so vse postavke krepko nižje od planiranih, investicijski odhodki so nižji celo za več kot 500.000 evrov. Moti me tudi, da smo za plačilo odvetnikov namenili več kot 31.000 evrov, posebej pa me moti, ker nismo naredili nič na področju namakalnih sistemov, čeprav smo te aktivnosti načrtovali. Pred dvema dnevoma je bil v Ljubljani posvet prav o namakalnih sistemih, pa se ga ni udeležil nihče iz naše občine, tega res ne morem razumeti,« je bil kritičen Strmšek. A župan Leskovar je očitke zavrnil in zatrdil, da jim je uspelo realizirati vse pomembnejše Foto: M. Ozmec Robert Ostrelič iz Elteca Petrola (levo) je izrazil prepričanje, da so bili za ogrevanje naselja izbrani, ker so ponudili najboljše pogoje in najnižjo ceno. investicije v letošnjem letu, če so jih le uspeli oplemenititi z evropskimi viri financiranja, razen melioracij ne, zato jim ta naloga ostaja za prihodnje leto, skupaj z dokončanjem kanalizacijskega sistema. Novi koncesionar obljublja posodobitev sistema ogrevanja Sicer pa so bili vsi po vrsti zadovoljni s predstavitvijo novega koncesionarja za ogrevanje naselja Kidričevo, kar že od oktobra opravlja družba Eltec Petrol z Bleda. Kot je pojasnil njihov predstavnik Robert Ostrelič, so bili za to dejavnost izbrani po razpisu, po njegovem prepričanju zato, ker so ponudili najboljše pogoje in najnižjo ceno za uporabnike. Odjemalcem so toploto začeli dobavljati takoj, ko je bila z Občino Kidričevo podpisana koncesijska pogodba, sicer pa naj bi se ogrevali po cenah, ki so nižje od tistih, ki so bile postavljene v javnem razpisu, o čemer so se dogovorili tudi s Silkemom, ki je dobavitelj toplotne energije. Ker prihaja pri distribuciji toplote v starem blokovskem naselju do velikih izgub, so obljubili, da bodo celoten sistem ogrevanja posodobili, proizvodnjo in distribucijo toplote pa naj bi avtomatizirali. Med novostmi naj bi odjemalcem ponudili paketno ponudbo in nekaj drugih ugodnosti, saj imajo z daljinskim ogrevanjem veliko izkušenj že drugje po državi, ohranili naj bi le dosedanji način obračunavanja. Ko je Milan Fideršek vprašal, kaj bodo storili z neplačniki, ki naj bi jih bilo v Kidričevem okoli 15 odstotkov, je Ostrelič pojasnil, da se te problematike zavedajo, zato imajo ta del službe dobro organiziran in natančen, saj temelji na ri-goroznih ukrepih. Izterjava dosedanjih neplačnikov ter vračanje sredstev preplačni-kom pa je stvar dosedanjega koncesionarja, torej ptujske Komunale. Sicer pa so svetniki po zanimivi razpravi z nekaj dodatnimi predlogi v prvi obravnavi soglašali s predlogom občinskega proračuna za prihodnje leto 2015, v katerem načrtujejo dobrih 6 milijonov prihodkov in okoli 5,9 milijona odhodkov. Strinjali so se tudi s povišanjem točke za izračun NUSZ, s čimer naj bi občinski proračun obogatili za približno 5.000 evrov. M. Ozmec Podžupana iz vrst SDS in NSi Poleg imenovanja članov potrebnih odborov in komisij so imenovali tudi nadzorni odbor občine, svetnike so seznanili, da ima občina Kidričevo v novem mandatu kar dva podžupana, Anjo Rajher iz SDS ter Bogdana Potočnika iz NSi. Tudi v novem mandatu sveta občine Kidričevo vodi svetniško skupino SDS Milan Fideršek, vodja svetniške skupine SLS je Milan Strmšek, stranke Mira Cerarja Miran Golub, SD pa Slavko Kranjc. Ker je Antonu Leskovarju z izvolitvijo za župana prenehal svetniški mandat, je iz vrst SDS njegovo svetniško mesto zasedla Ivanka Korez, tako da šteje kidričevski občinski svet 17 članov. torek • 23. decembra 2014 Politika Štajerski TEDNIK 5 tiki delili rumeni kartoni?! ki mu ga na konstitutivni seji niso želeli potrditi z obrazložitvijo, da naj bi s predvolilnim pisanjem vplival na volilne rezultate nekaterih strank, ito začasno odvzeti mandat, zaradi katerega je utrpel moralno in tudi materialno škodo. bo trajala do konca decembra. Prvi rebalans za letos so potrdili v marcu 2014, ko so prihodke in odhodke proračuna zviševali, z drugim rebalan- som pa prihodke in odhodke znižujejo za okrog 400.000 evrov. Večino projektov in dejavnosti, za katere so se obvezali, so tudi realizirali, do Z županovim nasmeškom ali brez njega Janko Merc (SMC): „Če bi se meni to zgodilo, kar se je Antonu Cestniku, bi ravnal enako kot on, ne glede na županov nasmešek ali brez njega. Verjemite, da res." manjših odstopanj pa je prišlo pri transfernih prihodkih od države, predvsem na področju kanalizacije, kjer se nekatera dela prenašajo v leto 2015, prav tako v manjšem delu tudi na drugih področjih. Občina Hajdina dobila prvega podžupana Župan občine Hajdina Stanislav Glažar je svetnike seznanil, da je za podžupana imenoval Karla Svenška (SLS), ki je odgovoren za gospodarske dejavnosti. O morebitnem drugem podžupanu pa v tem trenutku še ni dokončno odločeno. Če bo Stanislav Glažar župansko funkcijo v prihodnje opravljal profesionalno, drugega podžupana ne bo. Če pa bo ostal neprofesionalni župan, bo občina Hajdina tudi v tem mandatu, tako kot prej, imela dva podžupana. MG Slovenija • Gibanje ZNU 50 ustanovilo državo Slovenijo Z novo ustavo napovedujejo novo družbeno ureditev Na predlog Gibanja za novo ustavo - ZNU 50 je bila v konec novembra brez trušča in pompa ustanovljena država Slovenija. Z novo ustavo, ki jo je sestavljalo 150 državljanov različnih stanov, poklicev in pogledov, napovedujejo nov družbeni red in korenite spremembe. Eden ustanovnih članov skupine državljanov, ki so se poimenovali Gibanje za novo ustavo, je tudi znan ptujski sindikalni aktivist Rastko Plohl, ki je o vzrokih za takšno odločitev, na katero so se pripravljali več kot dve leti, za Štajerski tednik povedal: »To se je moralo zgoditi, lahko bi se že prej, a tudi Avnoj se je zgodil v tihoti sredi bojev, kot se je Jezus rodil v hlevu in kot so se mnoge velike zgodovinske stvari pač dogodile, kjer so se in kot so se lahko dogodile. Večina tistih, ki smo se zbrali na tihem kraju, je brez trušča in pompa glasovala za sprejem osnutka Ustave države Slovenije. In ko je bil ta potrjen, smo razglasili ustanovitev države Slovenije, podpisali smo diplomatsko pismo Miru Cerarju, predstavniku Vlade Ptujčan Rastko Plohl: »Do te zgodovinske odločitve je prišlo zaradi potrebe po družbeni spremembi, zaradi prelome zaveze 'vladajočih' izvoljencev ljudstvu. Ustava nove Države Slovenije temelji pretežno na neposrednem sodelovanju in soodločanju državljanov, medtem ko dosedanja Ustava RS temelji na posrednem sodelovanju in soodločanju državljanov. Pri členu Ustave RS, ki govori o socialni državi, ni definiran pojem, oziroma določen spodnji prag, kaj socialna država mora nuditi, zato se definicija socialne države iz leta v leto spreminja na slabše. Ustava RS je pisana tako, da je država oblast, odločanje pa je postalo le pravica ozkih zaprtih skupin, ki pišejo zakone za druge državljane in odločajo v njihovem imenu za njih, kar je popoln absurd. Sicer pa je bila pisana »samo« za kratko obdobje, približno 20 do 25 let, ki se izteka.« SR, sedaj že bivše Republike, da se pogovorimo o mirnem prehodu iz ene ureditve v drugo. In država Slovenija ima že prve državljane, tiste, ki so že izpolnili državljansko listino. Od trenutka ustanovitve Države Slovenije jo že predstavljajo njeni državljani, z letom 2015 pa gre sprejeta Ustava države Slovenije v javno obravnavo in dopolnitev.« Novo ustavo ste pripravljali več kot dve leti. Kaj vas je pripeljalo do take odločitve, zakaj ste prepričani, da je Sloveniji potreben nov družbeni dogovor? »Do te zgodovinske odločitve je prišlo zaradi potrebe po družbeni spremembi, ki jo narekuje stanje prebivalstva dosedanje Republike Slovenije, povzročenega zaradi prelomne zaveze 'vladajočih' izvoljencev ljudstvu. Zato se je v skladu z načelom Rožni-ške deklaracije, sprejete 21. rožnika/junija 2008 in njenega Temeljnega programa, Pozdrava prihodnosti in Oznanila iz januarja ali prosinca 2011, konec poletja 2012 sestala skupina državljanov in sklenila, da pripravi osnutek novega medsebojnega družbenega dogovora, ki bo ponudil državljanom in prebivalcem potrebno medsebojno enakost in pravično delitev ustvarjene dobrine, neposredno soodločanje o skupnem urejevanju bivanja in prihodnosti ter suverenost v mednarodni skupnosti in soo-blikovanje skupne poti.« Kakšne pa so bistvene novosti nove ustave države Slovenije oziroma novega družbenega reda, ki ga predlagate? »Za sam ustroj delovanja države predvideva naš predlog Ustave države Slovenije prerazporeditev pristojnosti in odgovornosti, tako da je ta enakomerno porazdeljena med nosilce pooblastil z izvajanjem nadzora izvoljenih in imenovanih pooblaščencev, s strani državljanov, ki kot svobodni ljudje odločajo o svojem bivanju. Skupino Gibanje za novo ustavo - ZNU 50 - sestavljamo okoli 150 državljanov različnih stanov, poklicev in pogledov, ki smo v svojem dveletnem delovanju pripravili osnutek novega družbenega dogovora, izhajajoč iz zgodovinskega izročila in na osnovi predvidevanja prihajajočega časa v upanju, da je pripravljeno gradivo pravilen odgovor za skupno prihodnost. Sicer pa, osnutek nove ustave je na ogled na spletnem naslovu: http://www.rtvslo.si/blog/ rastko-plohl/ustanovljena-no-va-drzava-slovenije/95796, razposlali smo ga tudi na več kot 500 elektronskih pošt v državi, kmalu ga bomo objavili še na Facebooku in še kje drugje. V imenu celotne skupine vabimo vsakega državljana posebej, da pregleda ponujeno rešitev in poda svoj predlog dopolnitve tako, da bo listina, s katero se zavezujemo, kako živeti skupaj, celovita in nam bo omogočala izpolnitev bivanja.« Kaj pa vas v sedanji ustavi RS najbolj moti, v čem so bistvene razlike med sedanjo Ustavo RS in novo Ustavo Države Slovenije, ki jo predlagate? »Ustava nove Države Slovenije temelji pretežno na neposrednem sodelovanju in soodlo- Foto: Arhiv ZNU 50 Skupino Gibanje za novo ustavo - ZNU 50 - sestavljajo državljani različnih stanov, poklicev in pogledov. čanju državljanov, medtem ko dosedanja Ustava RS temelji na posrednem sodelovanju in soodločanju državljanov. Ustava RS še na nekaterih področjih dovoljuje neposredno soupravljanje, a to v praksi s predpisom onemogoča, saj je pogoj podpisov za udeležence volitev zelo visok, določa pa tudi druge neprimernosti, kot so prag za vstop v Državni zbor, pravna neenakost pri medijski promociji volitev kandidatov itd. Pri členu Ustave RS, ki govori o socialni državi, ni definiran pojem, oziroma določen spodnji prag, kaj socialna država mora nuditi, zato se definicija socialne države iz leta v leto spreminja na slabše. Tudi pravica do referenduma se nenehno zmanjšuje in je dejansko že nedosegljiva večini državljanov. V izrednih in vojnih razmerah se pravice državljanov zmanjšajo ali omejijo, kar ni vzdržno. Ustava RS je pisana tako, da je država oblast, odločanje pa je postalo le pravica ozkih zaprtih skupin, ki pišejo zakone za druge državljane in odločajo v njihovem imenu za njih, kar je popoln absurd. Sicer pa je bila pisana »samo« za kratko obdobje, približno 20 do 25 let, ki se izteka.« Torej nova Ustava Države Slovenije odpravlja vse te pomanjkljivosti. Kaj pa pravzaprav prinaša? »Prinaša predvsem to, da vzpostavlja nova in enakopravna razmerja moči med državo in državljani, v smislu njihovega neposrednega nadzora države na novo razporeja razmerje moči med Državnim zborom in Državnim svetom v smislu enakopravnosti, definira osnovni standard, ki ga država mora nuditi državljanu, postavlja pogoj gospodarske samooskrbe, določa mednarodno politiko in je pisana na osnovi izkušenj iz preteklosti kot tudi predvidevanja prihajajoče prihodnosti z možnostjo spreminjanja ustave na osnovi potrebe ljudi in časa.« M. Ozmec M. Ozmec 6 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 9. decembra 2014 Slovenija, Podravje • V ustreznem stanju vedno manj cest Direkciji za ceste le tretjina potre Novembra predstavljeni rezultati evropskega projekta SENSoR, ki ga je v imenu Slovenije izvajala Avto-moto zveza Slovenije (AMZS), letom ne bo spremenilo na boljše. V trenutno veljavni različici proračuna 2015 bo Direkciji RS za ceste (DRSC) namenjeno približno milijonov evrov. Kot so pojasnili na ministrstvu, je v sprejetem proračunu za leto 2015 za investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest načrtovanih 42,7 milijona evrov. To zajema cestne in kolesarske novogradnje, rekonstrukcije cestišč, gradnje mostov, izvennivojska križanja itd. »Pri tem je treba poudariti, da ta znesek za leto 2015 vključuje samo investicijske projekte, ki so sofinancirani s sredstvi EU,« so pojasnili na ministrstvu, saj je črpanje evropskih sredstev možno samo do konca leta 2015. Za upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest je v letu 2015 namenjenih 59,9 milijona evrov. Ministrstvo za finance sedaj načrtuje rebalans proračuna 2015, vendar DRSC ni pristojen za sodelovanje v postopkih usklajevanja proračuna z ministrstvom, ta pristojnost je na Ministrstvu za infrastrukturo. »Se pravi, kakšno bo morebitno novo finančno stanje po rebalansu proračuna 2015, nam žal ni poznano. Želimo si, da se bodo sredstva, Zaradi naravnih nesreč škoda še večja Škoda na infrastrukturi pa je letos zaradi naravnih nesreč še višja. »Neposredna škoda na cestni infrastrukturi po februarskem žledolomu je ocenjena na 8,7 milijona evrov. Sicer pa je posredna škoda žledo-loma veliko večja, saj se ob vsakem večjem deževju plazi brežina ali lomijo skale. Tako bi bilo za celovito sanacijo vseh brežin potrebnih 79,5 milijona evrov,« so ocenili na DRSC. Septembrske poplave so povzročile za dodatnih 5,6 milijona evrov škode, oktobrske poplave približno 900.000 evrov ter novembrske poplave še za 1,2 milijona evrov škode. Direkciji RS za ceste je bilo letos za sanacijo posledic žledoloma in poplav namenjeno šest milijonov evrov. V DRSC trdijo, da bi samo za redno letno vzdrževanje cest potrebovali 150 . milijonov evrov. V proračunu za leto 2015 (pred rebalansom) jih je za ta namen predvideno slabih . 60. Slovenska Bistrica • Srečanje jubilantov in inovatorjev skupine Impol Želja vseh vodi podjetje do uspeha »Pred 40 leti sem se kot štipendist Impola zaposlil v podjetju in začel delati kot tehnolog. Doživel sem samoupravljanje, vojno, spremembe valut ter vzpone in padce Impola. Toda gnala nas je volja po uspehu,« je v uvodu jubilante in inovatorje nagovoril predsednik uprave Impola Jernej Čokl. V bistriškem gradu je konec novembra podelil zahvale 12 inovatorjem in 82 jubilantom skupine Impol. »Če primerjamo Impol leta 1974 in Impol danes, je sprememba ogromna, posodobili smo opremo, izboljšali delovne pogoje, povečali proizvodne kapacitete in izboljšali kakovost. Še pred 20 leti smo bili sposobni proizvesti manj kot 40.000 ton, letos bomo proizvedli več kot 180.000 ton izdelkov. S premišljenimi naložbami smo izboljšali svojo konkurenčno prednost, kar je pripomoglo tudi k doseganju dobička. S predanostjo in razvojem tehnologije ter obvladanjem zahtevnejših zlitin pa smo na določenih segmentih postali številka ena v Evropi,« je povedal Čoki. V nagovoru zbranim je še dejal, da teh uspehov ne bi dosegli, če ne bi v proces rasti in razvoja vključevali vseh zaposlenih, ne glede na delovno mesto, in prepričan je, da če bo želja vseh po uspehu dovolj močna, bo Impol tudi v prihodnje podjetje, ki žanje uspehe. V skupini Impol, ki zaposluje, nekaj več kot 1000 ljudi, je bilo letos 82 jubilantov. Prvi mož Impola je tako podelil 28 bronastih značk za deset let dela v slovenjebistriškem podjetju, štiri srebrne značke za 20 let dela, 44 zlatih značk za 30 let dela ter šest posebnih nagrad za 40 let dela v Impo-lu, med drugimi v Impolu de- luje že 40 let tudi predsednik uprave Jernej Čokl. Ob tem je podelil še 12 priznanj inovatorjem. Med najmlajšimi sta bila Dejan Motaln in Andrej Leskovar, ki sta v Impolu zaposlena šele tri leta in sta priznanje za inovativne predloge prejela drugič zapored. »Ideje se porajajo iz samih težav, ki jih želimo rešiti ali izboljšati sisteme. In ta nagrada je spodbuda za iskanje rešitev,« je povedal Motaln, ki je v zadnjem letu podal pet koristnih predlogov. Andrej Leskovar je v zadnjem letu podal ali sodeloval pri 10 koristnih predlogih. Letos je v Impolu delovala tudi projektna skupina, ki si je za cilj postavila prestrukturiranje valjarn Impola FT. Zvon-ko Amon, Robert Skrbinek, Peter Vuk in Andrej Rebarnak so dosegli, da se obstoječi proizvodni program valjanih izdelkov po novem izvaja s štirimi namesto s petimi do- sedanjimi valjarnami. Rezultat doseženega cilja pa naj bi bila višja produktivnost valjarne. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič (Z leve) inovatorji Andrej Rebernak, Robert Skrbinek, Zvonko Amon, predsednik družbe Jernej Cokl, direktor Impol FT Tomaž Smolar Slovenija • Telekom podražil storitve Večina paketov dražjih za slab Telekom Slovenije je s prvim decembrom podražil večino naročniških paketov za slab število paketov ter zvišali cene klicev v tujino in cene klicev iz Telekomovega fiksnega Po besedah predstavnice za odnose z javnostmi Nataše Osolnik so se mesečne naročnine večine mobilnih govornih paketov podražile za 95 centov, pri tem pa se mobilnim paketom za cenovno občutljive uporabnike (Enostavni 100/plus, Enostavni 300/ plus, Penzion 100, Penzion 300/plus) mesečna naročnina podraži za 5 centov. Mesečna naročnina se ne spremeni paketoma Enotni paket in Paket Gluhi, medtem ko se za 5 centov poceni mesečna naročnina Paketa Gluhi plus. Za 2,8 % pa se s prvim decembrom podražijo tudi cene klicev iz fiksnega omrežja Telekoma Slovenije v vsa slovenska omrežja in tujino. Za vse uporabnike storitev Mobitel se poleg spremembe mesečnih naročnin in cen klicev iz Slovenije v tujino, za en cent podraži tudi cena poslanega SMS sporočila iz Slovenije v tujino, napovedujejo pa še znižanje vključenih količin storitev pri opcijah EU in Bal- kan 3 dni na 500 enot storitev in 50 MB prenosa podatkov, pri opcijah EU in Balkan 7 dni pa na 1000 enot storitev in 100 MB prenosa podatkov. Večina naročniških paketov se je podražila za 95 centov. Foto: ML torek • 9. decembra 2014 Podjetništvo Štajerski FEDNIK 7 bnega denarja za vzdrževanje so potrdili, kar so vozniki že vedeli - da je 60 odstotkov slovenskih glavnih in regionalnih cest v slabem stanju. In to se s prihodnjim 106 milijonov evrov. Direkcija je že večkrat opozorila, da bi samo za opravila tekočega vzdrževanja na letni ravni potrebovala 150 XI -i- ■ - ■ • - .v.- Prispevki voznikov Vozniki so v okviru letnih dajatev v letu 2012 v državni proračun prispevali 108,2 milijona evrov, lani pa 133,6 milijona evrov. Ob tem pa denar, zbran z letno dajatvijo za uporabo vozil v cestnem prometu, še zdaleč ni edini, ki ga lastniki avtomobilov in drugih motornih vozil plačujejo državi, državni proračun se namreč polni tudi z dajatvami, ki jih plačujemo ob nakupu goriva. Tako liter 95-oktanskega bencina od 25. novembra letos stane 1,403 evra. Prodajna cena litra goriva brez dajatev znaša 0,55072 evra, trošarina 0,55339 evra, davek na dodano vrednost pa 0,253 evra. S Foto: Mojca Vtič I namenjena Direkciji RS za ceste, z rebalansom proračuna povišala,« so dejali. Po trenutni oceni stanja vozišč glavnih in regionalnih cest je v ustreznem sta- nju, tako sporoča DRSC, le še 27 % cest. »Slabše, kot je stanje vozišč, višji so stroški vzdrževanja. Z opravili rednega vzdrževanja se ohranja obstoječe stanje in preprečuje nadaljnje propadanje cest (odvodnjavanje, krpanje ...). Med redno vzdrževanje spadajo zagotavljanje prevoznosti pozimi (zimska služba), odpravljanje posledic zime oziroma saniranje zmrzlinskih poškodb. Redno vzdrževanje objektov pomeni, da se jim s tem življenjska doba oziroma doba nemotenega obratovanja podaljšuje, saj opustitev tovrstnih aktivnosti običajno pomeni, da se iz manjših poškodb razvijejo večje, kar na koncu terja večji vložek v sanacijo poškodovanega objekta,« so pojasnili. Toda glede na sestavo proračuna bo direkcija prejela tretjino potrebnega denarja za vzdrževanje, čeprav vozniki letno z naslova letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu v državni proračun primaknejo skoraj 150 milijonov evrov. Vendar ta denar v večini ni namenjen cestam, temveč investicijam v železniško infrastrukturo. Mojca Vtič Slovenija, Podravje • V kateri fazi je zastal ruski plinovod Bo projekt obstal pri umeščanju v prostor Ruski predsednik Vladimir Putin je pred dnevi napovedal, da se plinovod Južni tok ne bo gradil. Na območju Slovenije je od podpisa medvladnega sporazuma do danes v zvezi s tem projektom stekla vrsta aktivnosti. Priprava projekta je bila že precej daleč, prav te dni je v javni obravnavi državni prostorski načrt (DPN), ki traso plinovoda umešča v prostor. Javna obravnava dokumenta za traso daljnovoda na relaciji Lendava-Kidričevo poteka na sedežih pomurskih in po-dravskih občin. Na vprašanje, koliko je postopek priprave DPN ta čas še sploh smiseln, evro evrov, ob tem pa so zmanjšali omrežja. Ukinjanje nekaterih starih naročniških paketov Sicer pa so se spremenile tudi cene na področju storitev SiOL, in sicer za 3,05 evra se je zvišala cena paketa Top Trio Osnovni. »Ob tem pa smo programsko shemo paketa dopolnili s filmskim programom Cinestar. Zaradi velikega povpraševanja so odslej uporabnikom tega paketa na voljo tudi storitve Ogled nazaj, Priporočila in TviN,« je dejala Osolnikova in še dodala, da so vse spremembe, vključno s 16 ukinjenimi starimi naročniškimi paketi storitev Mobitel, objavljene na njihovi spletni strani. Zakaj podražitve? V Telekomu so podražitev opravičili z naslednjimi besedami: »V Telekomu Slovenije uporabnikom zagotavljamo fiksne širokopasovne in mobilne storitve v vrhunskih omrežjih, ki jih nenehno posodabljamo. Na ta način uporabnikom zagotavljamo naj- boljšo uporabniško izkušnjo, skladno s trendi in potrebami uporabnikov pa nenehno nadgrajujemo in prilagajamo tudi ponudbo naših storitev. Za korekcijo nekaterih cen s 1. 12. 2014 smo se odločili na podlagi analiz tržnih razmer in uporabe naših storitev, ob tem pa smo posamezne pakete tudi posodobili z dodatnimi storitvami.« Monika Levanič Rok za odstop brez sankcij je že potekel Vsi tisti uporabniki, ki se s predlaganimi spremembami niso strinjali, so se do 30. novembra lahko odločili, da brez sankcij odstopijo od naročniške pogodbe. Naročniki so še imeli možnost izbire, da pred potekom obdobja vezave vrnejo terminalsko opremo, ki so jo kupili po akcijski ceni in zahtevajo vrnitev kupnine, operater pa jim zaračuna uporabnino za čas uporabe ali pa obdržijo terminalsko opremo in plačajo sorazmeren del celotne vrednosti prejete terminalske opreme in plačajo sorazmeren del celotne vrednosti prejete terminalske opreme. Prav tako pa so uporabniki morali poravnati še vse neplačane obroke in preostale pogodbeno dogovorjene obveznosti. je glede na Putinove napovedi nemogoče odgovoriti. Najustreznejšo varianto poteka prenosnega plinovoda, na podlagi katere se trasa z DPN umešča v prostor, je slovenska vlada potrdila v začetku julija. Koridor plinovoda je bil predviden čez območje sedmih podravskih občin: Sv. Tomaž, Dornava, Juršinci, MO Ptuj, Hajdina, Videm in Kidričevo. Večina koridorja od Lendave do Kidričevega se je načrtovala vzporedno z obstoječim plinovodom. Ptuj bi trasa zaobšla po južni strani, v Spuhlji in s podvrtavanjem pod Ptujskim jezerom. Načrtovani prenosni plinovod M9 Lendava-Kidričevo bi bil sicer v največji meri namenjen tranzitu zemeljskega plina med vzhodom in zahodom. V okviru tega dela projekta bi se od meje z Madžarsko do Kidričevega položilo okrog 70 kilometrov cevovoda premera 1,2 metra in tlaka do vključno 100 barov. V Kidričevem bi se zgradila še ena kompresorska postaja. Investitor gradnje prenosnega plinovoda bi bilo podjetje Plinovodi s sedežem v Ljubljani, kjer zatrjujejo, da jih ruski partner pri projektu, družba Gazprom, o nameri za odstop od projekta doslej uradno še ni obvestil. Tudi na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor poudarjajo, da jih Vlada Ruske federacije o odločitvah prekinitve vseh dejavnosti na projektu, kar bi vplivalo na samo izvajanje meddržavnega sporazuma, uradno ni obvestila. Ruska in slovenska vlada sta namreč v zvezi z gradnjo plinovoda Južni tok pred leti sklenili sporazum, ki je za zdaj še v veljavi. Mojca Zemljarič Trasa plinovoda Južni tok je bila predvidena tudi skozi podravske občine. Kot vse kaže, novega plinovoda na tem območju ne bo. Foto: arhiv 8 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 23. decembra 2014 Slovenija • Kdaj in kako je treba ukrepati ob izginotju? Bistveno več kot pogrešanih je Po zadnjih podatkih generalne policijske uprave je v Sloveniji evidentiranih 215 izginulih, oziroma pogrešanih oseb, ki jih še vedno iščejo. Zaradi različnih vzrokov, najpogosteje kaznivih dejanj, pa iščejo kar 1314 oseb s pomočjo tiralice, pri čemer so zajeti tudi tuji državljani. Pogrešane osebe predstavljajo pomembno področje dela policistov, saj zahteva izvedbo številnih ukrepov, ki jih nalagata stroka in zakonodaja. Kot poudarja Drago Menegalija, ki je na generalni policijski upravi zadolžen za odnose z javnostmi, pa je obvladovanje tega področja uspešno le v pozitivnem sodelovanju med policijo, prizadetimi osebami in širšo javnostjo. Pogrešanje neke osebe v okolju, kjer živi in dela, običajno ni posledica kaznivega dejanja, ampak le izraz globljih konfliktov v osebi z okolico. Žal pa se lahko za navideznim odhodom neke osebe skriva tudi hudo kaznivo dejanje. Med pogrešanimi več moških Starost pogrešanih je zelo različna je in odvisna od posameznega primera, saj policisti Iskanje Ivana Šuparja traja že 58 let V policijskem seznamu pogrešanih oseb je najstarejše iskanje Ivana Šuperja, rojenega leta 1930, ki je pogrešan od 12. septembra 1957. V povprečju več kot 80 % pogrešanih oseb najdejo ali se same vrnejo v prvih 24 urah po prijavi pogrešanja. Daljši čas iskanja pogrešanja pa običajno pomeni večjo verjetnost, da je pogrešana oseba žrtev kaznivega dejanja ali je celo mrtva. obravnavajo tako pogrešane mladoletnike kot tudi starejše osebe obeh spolov: »Zanimivo pa je, da je med pogrešanimi večji delež oseb moškega spola. Tudi dolžina pogrešanja določene osebe je odvisna od posameznega primera, nekdo lahko izgine le za nekaj dni, če pa gre za kakšen globlji vzrok, pa je čas do ponovne pojave osebe daljši. Največji del pogrešanih se vrne po dveh ali treh dneh, nekaj manj se jih vrne v nekaj tednih, daljših vrnitev, od nekaj mesecev ali let, pa je bistveno manj, saj gre le za posamične primere.« Velika večina pogrešanih se vrne sama In medtem ko so pri mladostnikih najpogostejši vzroki za odhod od doma v glavnem Ministrstvo za notranje zadeve % * jf Policija Iskanje Pogrešane osebe O policiji GeneraJna policijska uprava Policijske uprave Policijske postaje Delovna področja Zakonodaja in doKumenti informacije javnega značaja Preventiva Državljani in policija Poricijska pooblastila Mednarodno sodelovanje Zaposlitve statistika Novinarsko središče Uporabne povezave Pogosta vprašanja Publikacije Republika Slovenija Ministrstvo za notranje zadeve POLICIJA 1501 Ljubljana, Štefanova 2 Telefon. Pogrešane osebe Na seznamu pogrešanih oseb so osebe, ki so iz znanih ali neznanih vzrokov odsotne iz določenega okolja, o čemer je policija obveščena oziroma to sama ugotovi. Policija pogrešane osebe išče na podlagi predpisov, ki opredeljujejo njene naloge in pristojnosti. Na svoji spletni strani in v medijih lahko policija objavlja tudi osnovne podatke, okoliščine izginotja in fotografije pogrešanih oseb (s soglasjem svojcev pogrešanih oseb, če izginotje nt povezano s sumom kaznivega dejanja), Iskanje pogrešanih oseb je lahko uspešno le v sodelovanju s prizadetimi osebami in širšo javnostjo. Vse. ki bi pogiešano osebo opazili ali kar koli vedeli o njenem izginotju, zato ptosimo. da o tem obvestijo najbližjo policijsko postajo ali pokličejo na telefonsko Številko 113 oziroma na ai telefon policije 060-1200 MALJHOVIČ DARKO Rojen 1939 moški Pogrešan/a od 24 11 2014 v L BAJLFC MARKO Rojen 1963 moški Pogrešan/a od: 17 06 2014 DREVEHŠEK STANISLAV Rojen 1954 moški Pogiešan/a od 14 04 2014 ŠKAPER TINA Rojena S933. ženska Pogrešan a od 26 07 2013 C A L- i Foto: M. Ozmec Na spletnem portalu policija.si je objavljenih 215 izginulih, oziroma pogrešanih oseb, s tiralico pa iščejo kar 1314 oseb. težave v šoli, nasilje v družini ali neprevidno raziskovanje, gre pri starejših osebah najpogosteje za zdravstvene ra- zloge: »Ob izginotju starejših gre v mnogih primerih za de-menco ali drugo bolezensko, psihično stanje. Osebe pa so pogrešane tudi zaradi namere o izvršitvi samomora, če so doživele hujši stres, nesrečo ter hude finančne ali ljube- Slovenija • Za oglaševanje lani 760 milijonov evrov Med zavajanjem in nepoštenostjo Dan brez davka, popust 70 %, margarina brez holesterola, obljube o izgubi kilogramov ali o bujni rasti las. Oglaševalci so vedno iznajdljivejši in kreativni v izpostavljanju lastnosti svojih izdelkov pred konkurenčnimi, hkrati pa pogosto nepošteni do potrošnikov. Zaradi slednjega je oglaševanje tudi urejeno z zakonodajo, ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije. Na splošno pa za vsako oglaševanje velja zakonsko pravilo, da ne sme biti nepošteno. Globa za kršitelje, ki uporabljajo nepošteno poslovno prakso, je od 3.000 do 40.000 evrov, lani so jih inšpektorji izrekli 73. Tako slogan Dan brez davka ali Nakupujte brez DDV ne drži in je zavajajoč, so potrdili na Tržnem inšpektoratu, saj trgovci ne priznajo popusta v višini 22 odstotkov, temveč v višini 18 odstotkov. Prav tako je zavajajoče, če na letaku piše popust 70 % in niso vsi izdelki znižani za 70 %, kar dejansko pomeni tak zapis. Kadar se neki izdelek oglašuje kot zdravilen -da zdravi alergije, odpravlja plešavost, pomaga hujšati - imajo potrošniki pravico vedeti, ali so te trditve tudi znanstveno potrjene. Takšni navedki so zelo pogosto brez vsake znanstvene podlage in največkrat zgolj prazne obljube, je zapisano na portalu Evropske komisije Tvoja Evropa. Pa tudi sicer je lažno zatrjevanje, da lahko izdelek pozdravi bolezni, motnje v delovanju organov ali telesne hibe, zavajajoče in velja za nepošteno prakso. Evropska komisija prav tako opozarja potrošnike, da prodajalci ne smejo oglaševati izdelkov oziroma storitev po zelo nizki ceni, kadar teh ni dovolj na zalogi. Jasno morajo navesti, koliko artiklov je na zalogi in kako dolgo veljajo nizke cene. Prav tako pa je prepovedano neposredno nagovarjanje otrok, na primer zdaj pa le kupi knjigo ali povej staršem, da bi rad imel to igro. Torej trgovci ne smejo otrokom naročati, naj starše prosijo za nakup njihovih izdelkov. Zavajajoče je oglaševanje, ki vsebuje napačne informacije, ali ko podjetje izpusti bistvene informacije, ki jih povprečen potrošnik potrebuje za sprejem odločitve o nakupu. Prav tako je zavajajoča oglaševalska praksa, ko Vsak petek v mesecu Dan velikih kupcev Slogan Dan brez davka ali Nakupujte brez DDV ne drži in jajoč, so potrdili na Tržnem inšpektoratu, saj trgovci ne popusta v višini 22, temveč v višini 18 odstotkov. je zava-priznajo podjetje prikriva ali nejasno, nerazumljivo, dvoumno ali ob neprimernem času navede bistvene informacije in prav s tem povzroči, da potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel. Na primer, napis na margarini, da ne vsebuje holesterola. Drži, da ga ne vsebuje, vendar ne, ker bi bila boljša od drugih, temveč ker holesterol vsebujejo živila živalskega izvora. Podobna kršitev je zapis na embalaži določenega izdelka, da ne vsebuje konzervansov. Konzervansi so namreč samo ena od skupin kemičnih dodatkov, ki se uporabljajo pri proizvodnji hrane. Takšno živilo mogoče res ne vsebuje konzervansov, kljub temu pa lahko vsebuje druge dodatke, kot so barvila ali ojačevalce okusa. Za oglaševanje lani več denarja kot leto poprej Po podatkih družbe Mediana, ki se ukvarja s tržnim raziskovanjem in svetovanjem, je skupna, bruto vrednost oglaševanja za leto 2013, ki temelji na vseh evidentiranih oglasih in cenah iz uradnih cenikov, in sicer na tv, v kinu, tisku, na spletu, plakatih, radiu, v mobilnem marketingu znašala nekaj manj kot 762 milijonov evrov, ampak to ni realna investicija oglaševanja, saj v tem oglaševalskem kolaču niso upoštevani popusti. Je pa bila bruto vrednost (brez popustov) oglaševanja v slovenskih medijih 17 % višja kot leta 2012, ko se je za oglaševanje namenilo skoraj 650 milijonov evrov bruto. FOTO: arhiv torek • 9. decembra 2014 Podjetništvo Štajerski FEDNIK 9 iskanih s tiralico Foto: M. Ozmec Drago Menegalija, GPU: »Z oddaljevanjem od časa, ko je bila oseba zaznana za pogrešano, se zmanjšujeta intenzivnost iskanja in možnost za ugoden izid.« Kdo in kako lahko prijavi pogrešano osebo Pogrešanje osebe lahko na policijski postaji prijavi vsak. Drago Menegalija: »Prijavitelji morajo policiji posredovati vse potrebne informacije v največjem možnem obsegu, poleg osebnih podatkov, natančnega opisa pogrešane osebe in njene fotografije tudi individualne fizične in psihične karakteristike, okoliščine pogrešanja ter okolja, kjer je oseba živela in delala. Pomembni so čas in kraj pogrešanja, izjave in vedenje pred pogrešanjem, prejšnje odsotnosti osebe, kateri ukrepi so bili do prijave že izvedeni, pa tudi podatki o sorodnikih in prijateljih ter okoliščine. Če gre za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, pa se v zadevo vključijo tudi kriminalisti in če je pri tem treba izmenjati podatke s tujimi varnostnimi organi, steče tudi mednarodno policijsko sodelovanje, z Interpolom ali Europolom.« zenske težave. Največ pogrešanih, ki jih iščemo, se sani vrnejo domov, takih je kar 60 do 70 %; policisti sami najdejo okoli 10 % iskanih oseb, žal pa okoli 15 % pogrešanih oseb najdemo mrtvih; bodisi da so storile samomor ali pa so omagale, opešale, doživele kako nesrečo. Le okoli odstotek je primerov, kjer so pogrešane osebe žrtve različnih kaznivih dejanj.« Ob prijavi pogrešane osebe policisti izvedejo vse potrebne ukrepe; od zbiranja obvestil in informacij, do številnih razgovorov in primerjav podatkov: »Policisti tudi ocenijo, ali je treba takoj izvesti iskalno akcijo in ali je treba vanjo vključiti sile za zaščito, reševanje in pomoč.« Če obstaja utemeljen sum, da je pogrešana oseba storila samomor, se pridobijo še razni primerjalni podatki kot je denimo DNK, tako da se v primeru najdbe trupla opravi primerjava in ugotovi identiteta. Tiralice izdane zaradi drog in goljufij »Mednarodno tiralico izdajo sodišča ali direktor zavoda za prestajanje zaporne kazni, evropski nalog za prijetje in predajo pa samo sodišča. Najpogosteje so tiralice razpisane zaradi prestajanja zaporne kazni ali pa zaradi zagotovitve navzočnosti v kazenskem postopku. Najpogostejša kazniva dejanja, zaradi katerih so razpisane mednarodne tiralice ali evropski nalogi za prijetje in predajo, so prepovedane droge, različne goljufije in premoženjska kazniva dejanja, kot so tatvine, velike, tatvine in ropi. V Sloveniji je trenutno 215 pogrešanih oseb, trenutno pa imamo tudi 202 iskani osebi, za katere je razpisana mednarodna tiralica ali evropski nalog za prijetje in predajo,« končuje Menegalija. M. Ozmec Seznam pogrešanih oseb je opremljen s fotografijami in osnovnimi podatki o pogrešanih. Objavljen je na spletni strani www.policija.si. Vse, ki bi katero od pogrešanih oseb opazili ali kar koli vedeli o njenem izginotju, pozivajo, da o tem obvestite najbližjo policijsko postajo ali pokličete na telefonsko številko 113, oziroma na anonimni telefon policije 080-1200! Kot je letos poročal Reporter, se je najbolj povečalo oglaševanje na televiziji (s 433,7 milijona evrov na 554,8), zmanjšalo pa se je oglaševanje v tiskanih medijih (za osem odstotkov, s 127,9 milijona evrov na 117,2), kinematografih (za 63 odstotkov, z 1,1 milijona evrov na 432 tisoč) in mobilnem marketingu (za 11 odstotkov, s 461,8 tisoč evrov na 408,8 tisoč evrov). Oglasov je ogromno in so prisotni tudi v šolah, v zdravstvenih ustanovah, na straniščih, na mobilnih telefonih. »Oglasi vedno izpostavljajo tiste vsebine, ki jih želi posredovati ponudnik, zato jih morajo potrošniki tako tudi sprejemati,« opozarjajo na ZPS. Inšpektorji tržnega inšpektorata so v okviru vseh opravljenih inšpekcijskih pregledov v letu 2013 izdali 70 upravnih odločb (13 % več kot v letu 2012), s katerimi so prepovedali uporabo nepoštenih poslovnih praks. V 237 primerih so izrekli ustna opozorila, v 73 primerih (14 % več kot v letu 2012) pa so izrekli globo. Mojca Vtič Prlekija • Slovenske županje v Ljutomeru 16 občin vodijo ženske Na povabilo županje občine Ljutomer Olge Karba in v organizacijski pomoči Skupnosti občin Slovenije so se v prleški prestolnici srečale slovenske županje. Tudi v prejšnjem mandatu, ko je na slovenskih občinah župa-novalo deset žensk, je Karbova pripravila tovrstno obliko druženja. Tokrat je na županskih stolčkih, od 212 slovenskih županov 16 žensk, ljutomerskega srečanja pa se je udeležilo osem - ob Olgi Karba še Bernardka Krnc (Šmarješke Toplice), Romana Lesjak (Črna na Koroškem), Mojca Čemas Stjepanovič (Črnomelj), Darja Vudler (Sveti Andraž v Slovenskih goricah), Milenca Krajnc (Kozje), Vesna Jerala Zver (Turnišče) in Jasna Gabrič (Trbovlje). Med udeleženkami sta bili tudi nekdanja županja Ljubljane, prleška rojakinja Vika Potočnik in Vera Kozmik, bivša direktorico urada za žensko politiko. Osnovni namen srečanj, ki naj bi postala stalna praksa, je izmenjava izkušenj, z medsebojno pomočjo in sodelovanjem. NŠ Estera Korošec, Radio Ptuj Komentar tedna Strah pred starostjo vse bolj upravičen V 21. stoletju je življenje veliko lažje za tiste, ki so mladi, uspešni, zdravi in lepi. Z velikih jumbo plakatov nas nagovarjajo postavne mladenke, v oglasih nastopajo srečne družine, aktivne mamice, zdravi starostniki. Tudi imeti kaj več pod palcem je veliko bolj zaželeno kot živeti na beraški palici. Sodobni, idilični svet ne pozna samote, bolezni, žalosti, osamljenosti, revščine. Vsak dan znova slednjo pometamo pod preprogo, kjer je skrbno skrita pred našimi očmi. Pa vendar je na ulicah vedno več tistih, ki prosijo za denar, ljudje brskajo med smetmi, med nami živijo ljudje, ki nimajo za hrano in osnovno preživetje. Dobrodelnim organizacijam zmanjkuje prehrambnih paketov, med ljudmi je vedno manj solidarnosti in razumevanja. V Sloveniji je veliko socialno ogroženih tudi starejših ljudi, ki velikokrat ostajajo skriti za svojimi zidovi. Zanje je veliko bogastvo že topel obrok hrane. V Mariboru je po podatkih tamkajšnjega centra za socialno delo okoli 350 starejših uporabnikov, ki dnevno prihajajo na brezplačen obrok. Glede na to, da se populacija stara, se bodo najverjetneje v prihodnosti te številke še povečevale. Posamezne institucije se srečujejo tudi s starejšimi, ki so žrtve nasilja, a o tem ne želijo govoriti, ker ne želijo pomoči v smislu poseganja služb v družino, saj jih je strah osamljenosti in zapuščenosti. Znotraj družin je vse manj solidarnosti in medgeneracijskega sodelovanja. Velikokrat so starostniki prepuščeni sami sebi, večina se jih preživlja z minimalnimi pokojninami, ki ne zadoščajo za osnovne življenjske potrebščine. Dokler jim je zdravje naklonjeno, še nekako shajajo iz meseca v mesec, težave nastopijo takrat, ko potrebujejo strokovno pomoč, zdravniško nego. Dva priletna zakonca, ki imata skupaj okoli tisoč evrov pokojnine, si ne moreta privoščiti bivanja v domu upokojencev. V obupu se svojci lahko odločijo za cenejše variante, ki pa niso nujno najboljša izbira. V naši okolici na primer še vedno deluje dom starostnikov na črno. Kako je mogoče, da pristojne institucije dopuščajo, da za dementne in bolne skrbijo osebe brez ustrezne zdravstvene izobrazbe? Hkrati so številne inšpekcijske službe ugotovile vrsto nepravilnosti - tržni inšpektorat je družbi prepovedal opravljanje dejavnosti socialnega varstva z nastanitvijo, ker družba navedeno dejavnost opravlja brez dovoljenja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Tudi zdravstveni inšpektorat je ugotovil, da podjetje izvaja dejavnost na črno. Družba tudi ni imela izdelanega načrta za preprečevanje legi-onele v internem vodovodnem omrežju. Verjetno se boste vprašali, čemu imamo vse te inšpekcijske službe, glede na to, da dom na črno še vedno obratuje, tam so še vedno starostniki, potrebni pomoči. Naša zakonodaja več kot očitno včasih zataji, možno jo je zaobiti, uradno na primer registrirati gradbeništvo, posredništvo in storitve ter nato znotraj tega skrbeti za starostnike. Še posebej skrb vzbujajoče pa so zgodbe več posameznikov o domnevnih fizičnih zlorabah tamkajšnjih stanovalcev. Resnico bo najverjetneje težko odkriti. Zagotovo pa drži, da si vsak želi tretje življenjsko obdobje preživeti čim bolj kakovostno, svobodno in dinamično ter s primerno zdravstveno oskrbo. Skrb za starejše bi morala biti naloga vseh generacij - tudi moje - saj bomo tudi vsi mi nekega dne začeli šteti prve sive lase. Središče ob Dravi • Seja občinskega sveta Manj odborov Cene v vrtcu Navihanček v Središču ob Dravi ostajajo nespremenjene. To je najpomembnejši sklep slabo uro trajajoče ponedeljkove seje tamkajšnjega občinskega sveta. Tako bo tudi od prvega dne leta 2015 cena dnevnega programa za prvo starostno obdobje (otroci stari do treh let) znašala 397,52 evra, za drugo starostno obdobje (otroci starejši od treh let) 314,26, za kombiniran oddelek (združeno prvo in drugo starostno obdobje oz. otroci stari dve in tri leta) pa 341,67 evra. V predlogu občinskega proračuna za prihodnje leto je sicer znaten znesek znova predviden za varstvo in vzgojo predšolskih otrok. Središka občina bo tako v letu 2015 za varstvo in vzgojo predšolskih otrok skupno namenila 289.597,90 evra. Za otroke iz njihove občine, ki obiskujejo druge vrtce izven občine, pa bodo prihodnje leto morali iz občinskega proračuna nameniti 37.932 evrov. Središki svetniki so na tokratni seji potrdili tudi spremembe statuta občine in poslovnika občinskega sveta. V želji po racionalizaciji in zmanjševanju stroškov so po hitrem postopku v omenjenih dokumentih spremenili vsebino ter združili dva odbora, ki imata po svoji naravi podobna dela in pristojnosti. Tako so potrdili združitev Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo ter Odbora za okolje in prostor. Prav tako pa so tudi zmanjšali število članov v vaških odborih Središče ob Dravi in Obrež. Namesto dosedanjih sedem članov bo odslej v vaškem odboru Središče ob Dravi pet članov, v vaškem odboru Obrež pa trije namesto dosedanjih štirih članov. Miha Šoštarič Foto: NS 10 Štajerski TEDNIK Šolstvo in kultura torek • 9. decembra 2014 S 2014) VABILO ŽE 145 LET STOPAJO GENERACIJE DIJAKOV IN NJIHOVIH PROFESORJEV SKOZI VRATA PTUJSKE GIMNAZIJE. MARSIKATERI NJIHOV KORAK ODZVANJAVNAŠEM SPOMINU SE DANES ... MED 19. IN 24. DECEMBROM SE BOMO POSVEČALI PRETEKLOSTI NAŠE USTANOVE, NJENI SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI Z RAZLIČNIMI DOGODKI IN NANJE PRIJAZNO VABIMO TUDI VAS. Veseli bomo, če se nam boste pridružili in pisali zgodbo Gimnazije Ptuj z nami. • SLOVESNA AKADEMIJA • KVIZ MOJA GIMNAZIJA • 30 USTVARJALNIC, PREDAVANJA • KONCERT SEDANJIH IN NEKDANJIH DIJAKOV NAŠE ŠOLE • DOBRODELNI BOŽIČNO—NOVOLETNI SEJEM Dijaki in zaposleni Gimnazije Ptuj Podrobnosti o dogajanju: http://www.gimptuj.net/ Ptuj • Številne dejavnosti ob 145-letnici gimnazije Zgodba moje gim Na marsikateri gimnaziji potekajo projektni tedni, toda na ptujski smo Raznoliko dogajanje se nam obeta tudi v tem šolskem letu, in sicer od petka, 19. decembra, do srede, 24. decembra 2014. Naslovili smo ga Zgodba moje gimnazije - Gimnazije Ptuj. Vsebine celotnega tedna so posvečene 145-letnici šole, njeni preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Ponosni smo, da spadamo med najstarejše in najuspešnejše gimnazije v Sloveniji. Zasluge za dosežke pripisujemo vsem nekdanjim profesorjem, generacijam dijakov, ki so v teh letih sooblikovale našo zgodbo, sedanjemu profesorskemu zboru in dijakom, njihovim staršem in širši skupnosti. Že deseto leto zapored poteka na šoli ob koncu koledarskega leta pouk v drugačni obliki. Pravzaprav je projektni teden poseben didaktični pristop, ki omogoča poglobitev učnega načrta, medpredmetno povezovanje in razvijanje različnih kompetenc dijakov. Odlike takega dela so izbirnost in raznolikost vsebin, povezanih s temo, večja izbirnost oblik in metod dela, sodelovanje zunanjih sodelavcev. Štiri generacije, ki trenutno obiskujejo gimnazijo, upodabljajo svoja gimnazijska leta. Že dva meseca poteka razredna dejavnost, ki je namenjena oblikovanju razrednega spominskega albuma. Domiselni izdelki odražajo značaj razredne skupnosti, vsak posameznik prispeva del razredne zgodbe. Spominske sledi nekdanjih dijakov in vsakdanjik sedanjih bodo na ogled prvi dan projektnega tedna, v petek, 19. decembra. S slovesno akademijo bomo z umetniško besedo oživili ustvarjalnost različnih generacij, ki s svojim vstopom skozi gimnazijska vrata pišejo zgodbo Gimnazije Ptuj. V ponedeljek in torek, 22. in 23. decembra, se bodo zvrstile številne tematske delavnice in ustvarjalnice. Profesorji so jih pripravili petintrideset. Vsak dijak bo izbral dve. Zastopana bodo vsa predmetna področja in vključujejo pogled v preteklost, se ukvarjajo s sedanjostjo, nakazujejo pa tudi pogled Dijaki izbirajo delavnice Trnovska vas • Proslava ob visokem jubileju Kulturno društvo Trnovska vas obeležilo 110 let delovanja Častitljiv jubilej so s slavnostno prireditvijo obeležili minuli petek v večnamenski dvorani. Po besedah predsednika KD Trnovska vas Janka Krajn-ca je bilo drugo najstarejše društvo v kraju, ki je s svojim delovanjem trajno zaznamovalo kulturno življenje kraja, ustanovljeno leta 1904. Častitljivih 110 pomladi so proslavili s svečano prireditvijo, katere vrhunec je bila predstavitev Zbornika društva, ki so ga ob tej priložnosti izdali. »Največji del bogatega gradiva je pripravil nekdanji dolgoletni predsednik društva Karl Vurcer, sedanje delovanje sem opisal zdajšnji predsednik društva, zanimiv in poučen zapis o domačem rojaku, pesniku in duhovniku Jakobu Gomilšaku pa je v zborniku prispeval tukajšnji domačin, rojak dr. Slavko Krajnc, ki mu gre zahvala, da je kot urednik oblikoval celotno publikacijo,« je pojasnil predsednik Krajnc. Društvu jubilejno priznanje sklada Člani društva so poskrbeli za bogat kulturni program, v Foto: Tatjana Maguša Osrednji govornik slovesnosti je bil predsednik društva Janko Krajnc, ki je v govoru spomnil na najpomembnejše dogodke, sekcije in posameznike v zgodovini delovanja društva. katerem so se predstavile vse tri delujoče sekcije društva, to so Mešani pevski zbor Jakoba Gomilška, ženska vokalna skupina Simfonija in Otroški pevski zbor. Prireditev sta z izbranimi besedami in recitali lepo povezovala mlada voditelja večera Larisa in Aljaž. Osrednji govornik slovesnosti pa je bil predsednik društva Krajnc, ki je v slavnostnem govoru obudil spomin na najpomembnejše dogodke, sekcije in posameznike v zgodovini delovanja društva. V bogato zgodovino društva pa so zbrane popeljale tudi fotografije, predvajane v ozadju. Svečane prireditve se je poleg številnih ljubiteljev kulture udeležila tudi Ksenija Korenjak Kramar, poslanka Državnega zbora in predstavnica slovenskega parlamenta v svetu Evrope. Predstavnik JSKD izpostave Ptuj in hkrati domačin Danilo Muršec pa je ob tej priložnosti društvu podelil še zasluženo jubilejno priznanje območne izpostave sklada. Monika Levanič Ormož • Pravljične ure za najmlajše Spoznavali so ukrajinščino Poznojesenski in zimski čas je idealen za obisk knjižnice. V ormoški knjižnici Franca Ksavra Meška že vrsto let pripravljajo pravljične ure, katerih cilj je, da otrokom omogočijo prve prijetne izkušnje s potovanjem v svet pravljic, se z njimi pogovarjajo o zgodbicah in jim dajo priložnost, da pravljico podoživijo. V letošnjem šolskem letu jih v ormoški knjižnici, ki se bo v začetku prihodnjega leta preselila v prostore nekdanjega vrtca v Ormožu, prirejajo od septembra do junija, vsako prvo in tretjo sredo v mesecu ob 16. uri. Pri uri pravljic, ki so namenjene malčkom od tretjega leta starosti naprej, ob slikanici pripovedujejo eno zgodbo, se o zgodbici pogovarjajo, nato pa otroci poustvarjajo (pobarvajo risbico, narišejo, dokončajo izdelek...). »Pri izvajanju pravljičnih uric se izmenjuje več knjižničark. Vse otrokom in staršem predstavljamo kakovostne slikanice, ki vzpodbujajo domišljijo, širijo besedni zaklad pri otrocih in oblikujejo njihov estetski čut. Pogosto predstavljamo slovenske avtorje, ljudske pravljice in nagrajene zgodbe tujih avtorjev. Udeležba na pravljičnih uricah je zelo različna. Opažamo povečan obisk v zimskem času, ko je tudi več časa za skupno druženje in prebiranje dobrih knjig,« nam je povedala Bernardka Viher, ki se je prvo sredo v decembru družila na pravljični uri z najmlajšimi obiskovalci ormoške knjižnice. »Pri zadnji pravljični urici smo se zaustavili ob znani ukrajinski ljudski pravljici z naslovom Rokavička. Malčkom smo predstavili najnovejšo izdajo te pravljice, ki jo je ilustrirala Hana Stupica in zanjo prejela nagrado Hinka Smrekarja na letošnjem 11. slovenskem bienalu ilustracije,« je dodala. Sicer pa so na mladinskem oddelku ormoške knjižnice pričarali zasneženo zimsko vzdušje, ki je značilno za Ukrajino. »Za uvod v pravljico smo medse povabili našo članico, ki se je k nam priselila iz Ukrajine in sedaj s svojima otrokoma redno obiskuje naše prireditve. Pripovedovala nam je zanimivosti iz svoje rodne dežele, nas naučila nekaj ukrajinskih besed in nas s svojimi spomini popeljala v mrzlo in suho ukrajinsko zimo. Pravljica Rokavička pripoveduje o dedku, ki je sredi hude zime izgubil rokavičko, vanjo pa so se naselile miška, žabica, zajček, lisica, volk, merjasec in medved. Gospa nam je povedala tudi, kakšne so razlike v prevodu v slovenščino. Po pravljici smo si rokavičke iz papirja in vate izdelali tudi sami ter z njimi pričarali praznično vzdušje tudi v naši knjižnici,« smo še izvedeli od Vihrove. Miha Šoštarič Foto: Miha Soštarič Mladi so z zanimanjem prisluhnili knjižničarki Bernardki Viher. torek • 9. decembra 2014 Šolstvo in kultura ŠtajenkiTEmtlK 11 nazije - Gimnazije Ptuj eni prvih, ki uresničujemo fleksibilno organizacijo učnega procesa v vsej njeni razsežnosti. Foto: Spela Horvat v prihodnost. Dosedanje izkušnje dokazujejo, da dijaška ustvarjalnost nima meja. Vsaka delavnica bo svoje delo, spoznanja in druženje predstavila v publikaciji projektnega tedna. Kratka igra nekdanje profesorice Marije Meznarič izpostavlja vprašanje, kakšno je bilo življenje gimnazijcev nekoč. Odgovore najbolje pozna Marija Hernja Masten, zgodovinarka in arhivistka. Povabili smo jo v goste. Nekaj časa si bomo vzeli še za druženje z nekdanjimi dijaki naše šole. Pestro dogajanje se bo nadaljevalo s kvizom Moja Gimnazija. Med seboj bodo tekmovali 1. in 2. letniki ter 3. in 4. letniki. Kviz ni zasnovan kot kviz znanja, pač pa ima zanimivo, humorno in obenem tudi poučno vsebino. Ekipe lahko računajo na pomoč dijakov, gledalcev v dvorani. Brez glasbe si zaključka koledarskega leta in praznovanja ne moremo zamisliti, zato za torek pripravljajo rok koncert šolske glasbene skupine. Zdi se nam zelo pomembno, da pozornost posvetimo tudi dobrodelnosti. Izdelke iz različnih ustvarjalnih delavnic bo mogoče kupiti na božično-no-voletnem sejmu. Celotni izkupiček bomo namenili pomoči potrebnim na naši šoli. Ob tej priložnosti vas vse nekdanje gimnazijce vabimo, da prispevate svoje dragocene spomine - razredne fotografije šolskih in obšolskih dejavnosti, ki odražajo čas, v katerem ste obiskovali Gimnazijo Ptuj. Z zbranim gradivom želimo oblikovati galerijo spominov nekdanjih generacij ptujskih gimnazijcev, ki jo bo mogoče spremljati na portalu Kamra -portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin. Fotografije zbiramo v šolski knjižnici Gimnazije Ptuj, kjer jih bomo digitalizirali, originale pa vrnili lastnikom. Smo del skupne, nepozabne zgodbe, ki jo piše naša in vaša gimnazija. Pridite, pridružite se nam v času projektnega tedna. Projektni tim Ptuj • Razstava Rudarska pojedina Rudarji skozi umetnost čopiča V galeriji FO.VI2 v mestnem gledališču Ptuj so sredi minulega tedna odprli razstavo slikarskih del slovenskega slikarja Benjamina Kumpreja. Foto: Črtomir Goznik Kumprej ustvarja zelo barvite slike, v katerih upodablja predvsem krajine in mitološke ter zgodovinske osebnosti, narejene s hitrimi, umerjenimi in formalnimi geometrijskimi konstrukcijami. Na tokratni razstavi ob ta dela postavlja novo serijo del, povezano z materiali, življenjem in ljudmi, ki so delali v rudnikih in živeli v Lešah, od koder prihaja slikar. Rudarska pojedina, kar je tudi naslov razstave, je praznovanje na eni strani rudarja v sami predstavitvi v starih, obrabljenih in počrnelih portretih, na drugi krajev, kjer Kumprej živi, in zgodovine tedaj največjega slovenskega rudnika na Lešah, ki je deloval skoraj dve stoletji. Stari običaji, predmeti in orodja vsakdanjega življenja: kot so bakle, ponve, žlice ali noži, ki jih je umetnik združil v malih in srednje velikih „vitrinah", ustvarjajo zanimive in izvirne zgodbe. Ptuj • Okoljevarstveni dnevi na Biotehniški šoli Inovativno reševanje okoljske problematike Na Biotehniški šoli Ptuj smo sredi novembra z dijaki programa okoljevarstveni tehnik izvajali projektno delo z naslovom Trajnostna raba naravnih virov. Ob razvoju in rasti gospodarstva raste tudi raba naravnih virov, kot so zemlja, gozdovi, prosto živeče živali in rastline, tla, zrak, voda, fosilna goriva in surovine. Namen projektnega dela je bil motivirati dijake za inovativno in ustvarjalo reševanje okoljevarstvenih vprašanj; spoznati uspešne ukrepe v podjetjih in zavodih za reševanje okoljske problematike; vzpostaviti oz. krepiti sodelovanje šole s podjetji in ustanovami pri usposabljanju dijakov; javnost, strokovne institucije in podjetja seznaniti s poklici na področju okoljevarstva; predstaviti izobraževanje v programu okoljevarstveni tehnik na naši šoli; poudarjanje vrednot in prednosti traj-nostnega razvoja; spoznavanje možnosti rabe naravnih virov v naši regiji; spoznavanje zaposlitvenih in podjetniških priložnosti; razvijanje kritičnega mišljenja pri reševanju realnih okoljskih vprašanj in problemov pa tudi izkustveno učenje ter spodbujanje samostojnega in timskega dela. V okviru strokovnih modulov okoljevarstva so dijaki pod vodstvom učiteljev izvedli delavnice z naslednjimi temami: vzorčenje prsti in komposti- ranje, proučevanje kakovosti vode v turniški Studenčnici, proučevanje kakovosti zraka, obravnavanje lesa kot pomembne naravne surovine v Sloveniji in ponovno uporabo odpadnih materialov. Rezultate projektnega dela smo predstavili na zaključni prireditvi v obliki razstave plakatov, izdelkov in predstavitev na posvetu. Na strokovnem posvetu so nas predstavniki podjetij in institucij seznanili z rezultati ter ukrepi na področju varovanja in rabe naravnih virov. Zaključnega srečanja so se udeležili predstavniki Zavoda RS za varstvo narave na področju varovanja narave, Javnih služb Ptuj - Komunalnega podjetja Ptuj, Skupne občinske uprave občin v Sp. Podravju in podjetij Talum Kidričevo ter Perutnine Ptuj. Na posvetu so sodelovali tudi predstavniki Centra za poklicno izobraževanje. Udeleženci posveta so imeli priložnost iz prve roke spoznati okoljevarstvene dejavnosti navedenih podjetij in ustanov, dijaki pa tudi možnosti opravljanja praktičnega usposabljanja z delom in zaposlitve. Cilj dnevov okoljevarstva je bil seznaniti širšo javnost o pomenu trajnostne rabe naravnih virov in predstavitev poklicev na področju okoljevarstva. V razpravi je bilo govora o problematiki neprepoznavno-sti izobraževalnih programov s področja okoljevarstva v javnosti in pri zaposlovalcih; o nizkih potrebah zaposlovalcev po kadrih s področja okoljevarstva in naravovarstva (neustrezne državne politike oz. strategije na področju okoljevarstva) ter nepovezanosti sektorskih politik na tem področju. Prikazana je bila tudi demonstracija laboratorijske opreme podjetja Romix in delovanje testirne mize za pregled naprav za nanašanje fito-farmacevtskih sredstev. Gabrijela Plateis in Irena Umuk Foto: arhiv šole Srednješolski strokovni program Okoljevarstveni tehnik že sedmo leto izvajamo na sedmih srednjih šolah v Sloveniji (v Murski Soboti, na Ptuju, v Mariboru, na Muti, v Celju, v Velenju in v Ljubljani. Oko-ljevarstvo je razmeroma novo strokovno področje v slovenskem prostoru. Z intenzivnim človekovim poseganjem v naravo oziroma v okolje in z gospodarskim izkoriščanjem naravnih virov se problematika ohranjanja in varovanja okolja vse bolj povečuje. Tudi v srednjem strokovnem izobraževanju sta bila zaradi teh novih izzivov varovanja narave in okolja v šolskem letu 2008/2009 vpeljana nova srednješolska izobraževalna programa okoljevarstveni in naravovarstveni tehnik. 12 TEDNIK Kultura torek • 16. decembra 2014 Ptuj • Osrednja prireditev Območne izpostave JSKD Ptuj Poklon izjemnim kulturnim poustvarjalcem V Narodnem domu na Ptuju je bila 2. decembra osrednja prireditev Območne izpostave (OI) JSKD Ptuj, na kateri so predstavili dosežke ljubiteljskih kulturnih skupin na regijski, državni in mednarodni ravni ter podelili priznanja sveta OI JSKD Ptuj za leto 2014. Prejeli so jih Simona Jako-mini za mentorsko delo na lutkovnem področju, Aleksander Glatz za dolgoletno organizacijsko vodenje društva in uspehe na plesnem področju, dr. Peter Kitak za vsestransko kulturno udejstvovanje in umetniško ustvarjanje na področju fotografije ter Cecilija Bernjak za uspešno organizacijsko vodenje in ustvarjanje na likovnem in literarnem področju. Letos pa je JSKD Ptuj podelila tudi dve jubilejni priznanji, dramski skupini KD Skorba ob 30-letnici delovanja in KD Trnovska vas za 110. jubilej. Slavnostna govornica je bila Nežka Lubej, vodja in strokovna spremljevalka srečanj otroških folklornih skupin, ki se je z ljubiteljsko kulturo začela ukvarjati pred več kot petdesetimi leti. V svojem govoru se je osredotočila na zgodovino ljubiteljske kulturne dejavnosti in 15-letnico delovanja javnega sklada za kulturne dejavnosti. „Ponosni smo lahko, da se v Sloveniji danes z ljubiteljsko kulturno dejavnostjo aktivno Foto: Črtomir Goznik Priznanja so prejeli Simona Jakomini, dr. Peter Kitak, Aleksander Glatz in Cecilija Bernjak. ukvarja kar 100.000 odraslih posameznikov, ki delujejo v 5000 kulturnih društvih in skupinah. Takšna rast števila ljubiteljskih kulturnikov in tolikšna predanost ustvarjanju sta evropska posebnost, ki ju je treba negovati, saj prinašata v življenje posameznikov in družbe veliko prednosti. Ptujski izpostavi JSKD želim, da bi še naprej delovala v duhu širokega razpona različnih oblik kulturnega udejstvovanja in še naprej odpirala pot sodelovanja v ožji in širši skupnosti," je sklenila Nežka Lubej. S kulturnim programom so razveselili Gledališki studio DPD Svoboda Ptuj, mlajša otroška folklorna skupina FD Lan-cova vas, komorni zbor KOR KUD KulTura Markovci in Nika Janžekovič Toplak, harfistka Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj. MG Ptuj • Ta veseli dan kulture Večer, ko so govorili mentorji Žveglin sejem na ta veseli dan kulture, 3. decembra, je letos potekal nekoliko drugače. V Narodnem domu na Ptuju je Zveza kulturnih društev Ptuj organizirala pogovor s strokovnimi mentorji na literarnem, gledališkem, plesnem in likovnem področju, Davidom Bedračem, Branko Bezeljak, Boženo Krivec in Jožetom Fol-tinom, ki ga je vodila Nataša Petrovič, predsednica ZKD Ptuj. Predstavili so ljudi, ki jih Projekt bralne značke za odrasle ptujske knjižnice letos praznuje 10-letnico, že šesto leto pa sodelujejo s pravljičarkami in pravljičarji iz sosednjih knjižnic. V letošnjem jubilejnem letu je bralno značko osvojilo 105 bralk in bralcev, kar je 15 % več kot znaša desetletno povprečje. Ta prireditev in ta dogodek se je v ptujski knjižnici in okolju prijel. Izbirajo pa tudi kakovostne teme, ki bralke in bralce zanimajo. V letošnjem knjižnem naboru so bile knjige o živalih, s to tematiko pa so bile povezane tudi nagrade za vse, ki so si letos prislužili bralno značko. Dodali pa so tudi knjigo Pot v svobodo, zbirko kratke proze Branke Jurce. V letu 2015, ko mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj praznuje 60-letnico, bodo po besedah direktorja ptujske Knjižnice Matjaža Neudauerja organizirali kar 60 dogodkov. Vsem, ki so letos osvojili bralno značko, je čestitala tudi Dragica Haramija, predsednica bralne značke Slovenije, ki letos praznuje 55-letnico. To- večina pozna po njihovem ustvarjanju, veliko manj ali skoraj nič pa kot mentorje v kulturnih skupinah. Četudi je bilo občinstvo maloštevilno, niti 40 jih ni bilo, manjkali so najvidnejši predstavniki političnega in kulturnega življenja v MO Ptuj, to pogovora ni motilo, saj kot je dejal David Bedrač, so prišli tisti s srcem. S srcem pa liko let že berejo mladi bralci, ki jih je bistveno več. V okviru gibanja za spodbujanje branja jih vsako leto bere kar 150.000. Vsako leto skupaj preberejo okrog milijon knjig. Po njenih besedah je to ena najboljših spodbud za vseživljenjsko branje, ne samo v Sloveniji, ampak po vsem svetu. „Edinstveni delajo tudi sami kot mentorji v skupinah, saj jih to delo bogati in osrečuje. Kar pa zadeva politike, teh skoraj nikoli ni srečati na teh oz. podobnih prireditvah. Med obiskovalci kulturnih prireditev pa je tudi zelo malo učiteljev, ki pa na drugi strani od mladih zahtevajo, da jih obiskujejo, čeprav sami dajejo bolj slab zgled. smo, take spodbude ni nikjer v svetu. Hvala Liljani Klemen-čič, ki je bralno značko vpeljala tudi v ptujsko knjižnico," je prepričana. Z igranjem na flavto sta Pravljični večer za odrasle naredili še lepšega Mojca Sok Hrga in Katja Drevenšek. MG Za ljubiteljsko dejavnost pa je bil v vseh političnih obdobjih dober posluh. Upajo, da bo tako tudi v prihodnje. Tudi nasploh je na Ptuju veliko prireditev, pogosto je dogajanja tudi preveč, zato bi bilo nujno vzpostaviti neko koordinacijo, da bodo prireditve bolj enakomerno razporejene, s tem pa Prav ta sezona je bila rekordna, saj je bralno značko osvojilo kar 62 bralcev, med njimi pa so bili tudi stanovalci Centra starejših občanov Ormož, skupina Junaki. Kot vsa leta je bil izbor knjig oblikovan v ptujski knjižnici, idejna vodja projekta je vseskozi izvajanja Liljana Klemenčič. »Bralni seznam je tokrat ponujal nekoliko več knjig, vsi sodelujoči so lahko našli knjigo po svojem okusu. V branje so bila ob 140. obletnici rojstva in 50. obletnici smrti Franca Ksaverja Meška, pisatelja, čigar ime nosi ormoška knjižnica, ponujena tudi njegova dela. Osrednja tema letošnjega izbora so bile živali v leposlovju. Ponujen je bil širok izbor knjig, tako po težavnosti kot tudi literarnih zvrsteh,« je ob zaključku projekta dejala direktorica ormoške knjižnice Milica Šavora. Začetek bralne bodo obiskovalci dobili priložnost, da si bodo lahko ogledali vse tiste, ki jih zanimajo. Vso pohvalo pa je na tem pogovoru dobilo tudi ptujsko občinstvo, da podpira njihovo delo in se skupaj z njimi veseli vseh uspehov. Zmeraj, ko gre za gledališče, je to na prvem mestu, je povedala Branka Bezeljak, akcije je bil na dan poezije, 21. marca, zaključi pa se po navadi ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic, 20. novembra. V tem času morajo bralci prebrati najmanj pet knjig z bralnega seznama, na katerem je bilo to bralno sezono 21 knjig. Na slovesnosti ob zaključku projekta so v Ormožu gostili mentorica na gledališkem področju. Jože Foltin je še vedno mentor amaterskim likovnikom. Za Boženo Krivec vaje predstavljajo sprostitev po naporni službi, ples je njena prva ljubezen. David Bedrač ima službo, a brez ptujskega literarnega kluba ne bi mogel, tako je vpet v njegovo življenje in delo. Sicer pa so vsi skupaj ugotovili, da je ljubiteljska kulturna dej avnost v Sloveniji zelo razvita, neke vrste unikum, ki ga ni mogoče srečati nikjer drugje. Tujci se vedno znova čudijo temu fenomenu. Iz slovenske ljubiteljske dejavnosti je zrasla tudi marsikatera profesionalna ustanova oz. številni kulturni profesionalci. Pogovor s strokovnimi mentorji so s petjem obogatili člani ptujskega kvarteta DPD Svoboda pod vodstvom Gregorja Lačna. MG uveljavljenega prleškega kan-tavtorja Tadeja Vesenjaka, ki je med drugim predstavil tudi pesmi iz svojega najnovejšega albuma »Naša dejanja odmevajo v večnost«. Gostji sta bili tudi Milena Pivec, urednica omenjene mariborske založbe, in Zora A. Jurič. Miha Šoštarič Pravljice so pripovedovali Darja Plavčak (Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica), Robert Kereži, Agica Kovše in Andreja Erdlen (Mariborska knjižnica), Vesna Ra-dovanovič (Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota) ter Liljana Klemenčič (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj). Foto: Črtomir Goznik S pravljičnega večera za odrasle v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj Bralna značka za odrasle je letos pritegnila rekordnih 62 bralcev. Ptuj • Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Pravljični večer za odrasle V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj je 4. decembra potekal pravljični večer za odrasle 2014/2015. Pravljični večer vedno pritegne veliko število obiskovalcev. Foto: Črtomir Goznik V pogovoru so sodelovali David Bedrač, Branka Bezeljak, Nataša Petrovič, Božena Krivec in Jože Foltin. Ormož • Bralna značka za odrasle Rekordna udeležba Ta veseli dan kulture - obeleževanje 3. decembra in spomina na rojstvo slovenskega pesnika Franceta Prešerna - so v Ormožu obeležili s podelitvijo bralnih značk za odrasle. Rokomet Drava do zmage z odlično predstavo Stran 14 Rokomet Visok poraz Jeruzalema v Ribnici Stran 14 Tenis Iz Milleniuma na Ptuj s kopico priznanj Stran 15 Odbojka Premoč so priznale tudi Mariborčanke Stran 15 Boks Prestižna zlata rokavica v roke Aleša Kujavca Stran 16 Nogomet Podvinčani presenetili, dravaši želeli več Stran 17 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 20. krog Konec takšen, kot si ga ni nihče želel Rudar Velenje -Zavrč 7:2 (5:0) STRELCI: 1:0 Jelic (12.), 2:0 Radujko (14.), 3:0 Džinic (31.), 4:0 Firer (38.), 5:0 Firer (45.), 6:0 Klinar (64.), 6:1 Kelenc (71.), 6:2 Antolek (74.), 7:2 Džinic (82.). RUDAR: Rozman, Firer, Krefl (od 70. Jahic), Trifkovic, Jelic, Klinar, Bolha, Džinic, Radujko (od 90. Kocic), Knezovic, Babic (od 59. Saramati). Trener: Jernej Javornik. ZAVRČ: Mrmic (od 46. Rani-lovic), Srnec (od 55. Kolarek), Polic, Roškar, Hočevar (od 65. Magdič), Kresinger, Kelenc, Čeh, Sambolec, Datkovic, Antolek. Trener: Željko Orehovec. Zavrčani so v Velenje odšli s slabo popotnico (na zadnjih šestih tekmah so bili petkrat poraženi, enkrat so zmagali), za nameček še močno oslabljeni. Nekaj so k temu pripomogle poškodbe, nekaj pa vodstvo kluba, ki se je že pred koncem prvega dela odločilo za prekinitev sodelovanja z nekaterimi igralci. Manjkali so Šafarič, Kristič, Dugolin, Dedič, Jertec, Težak, Brdar ... Na drugi strani so Velenjča-ni zadnjo tekmo jesenskega dela prvenstva opravili z odliko. Že v prvem polčasu so odločili tekmo, saj so že v prvih 45 minutah zabili kar pet za- detkov. Medtem ko gosti niso ogrozili slavja domačih, pa so po 431 minutah prekinili Rudarjev niz brez prejetega zadetka pred domačimi navijači. Zavrčani so dobro začeli in v 6. minuti se je moral po strelu Antoleka prvič izkazati velenjski vratar Matjaž Rozman. Velenjčani so na drugi strani izkoristili prvo priložnost in povedli že v 11. minuti, Klemen Bolha je podal PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 20. KROGA: Rudar - Zavrč 7:2 (5:0); strelci: Jelic 12., Radujko 13., Džinic 31., 81., Firer 37., 44., Klinar 64.; Kelenc 71., Antolek 72.; Domžale - Celje 0:1 (0:0); strelec: Verbič 83.; rdeči karton: Vrho-vec 88./Celje; Maribor - Radomlje 4:1 (3:0); strelci: Bohar 25., 58., Tavares 27., Salalich 32.; Zavrl 69.; rdeči karton: Centrih 77./Radomlje. Luka Koper - Olimpija 2:1 (0:1); strelci: Gregorič 73., Lotrič 81.; Rodic 42.; rdeči karton: Rodic 56./Olimpija. Krka - Gorica 0:2 (0:1); strelca: Napoli 27., Majcen 52. 1. DOMŽALE 20 14 2 4 27:10 44 2. MARIBOR 19 13 2 4 36:19 41 3. CELJE 20 11 7 2 33:9 40 4. OLIMPIJA 19 10 5 4 35:16 35 5. ZAVRČ 20 9 2 9 20:28 29 6. RUDAR VELENJE 20 7 5 8 27:23 26 7. KOPER 20 8 1 11 21:32 25 8. GORICA 20 5 3 12 17:24 18 9. KRKA 20 4 3 13 17:35 15 10. RADOMLJE 20 2 2 16 12:49 8 z desne strani, vratar gostov Ante Mrmič je slabo posredoval, tako da je do žoge prišel Dragan Jelič in zadel za 1:0. Domači so le dve minuti kasneje povečali prednost: Damjan Trifkovič je podal iz kota, Ivan Knezovič je žogi spremenil smer, znašla se je pri Radujku, ki jo je poslal v mrežo - 2:0. V 24. minuti je bil blizu zadetka znova Zavrč, Toni Datkovič je namreč iz bližine s strelom z glavo zadel vratnico. Iz prostega strela je poskusil še Kelenc, po odbitku pa je Čeh sprožil tik mimo gola. Zato pa je bil na drugi strani natančnejši Elvedin Džinič, v 31. minuti je zadel iz bližine, potem ko se je žoga do njega odbila po strelu Ivana Firerja - 3:0. Firer se je kmalu zatem tudi sam vpisal med strelce, na 4:0 je povišal v 38. minuti, ko je po preigra-vanju v kazenskem prostoru zadel s približno petih metrov. Če je takrat še obstajal kakšen dvom o zmagovalcu, pa je izginil v 45. minuti, ko je Firer zadel še drugič na tek- Najboljši strelci: 10 zadetkov: Marcos Tavares (Maribor); 9 zadetkov: Benjamin Verbič (Celje), Luka Zahovič (Maribor); 7 zadetkov: Andraž Šporar (Olimpija), Dragan Jelič (Rudar); 6 zadetkov: Luka Majcen (Gorica), Sunny Omoregie (Celje); 5 zadetkov: Dino Kresinger (Zavrč), Valon Ahmedi (Celje), Elvedin Džinič, Ivan Firer (oba Rudar), Nik Omladič, Marko Vukčevič, Aleksandar Rodič (vsi Olimpija), Janez Zavrl (Radomlje), Sasha Alexander Aneff (Domžale). Zeljko Orehovec, trener Zavrča: »Tekma je bila zame zelo težka, na koncu smo doživeli pravi polom. Tekma je razkrila vse naše slabosti, ki so se pojavljale že v zadnjih petih krogih. Padec forme je očiten, tudi atmosfera je slabša kot na začetku prvenstva. Razlogov je več, vsekakor pa bo treba opraviti natančno analizo.« Ivan Firer, Rudar: »Zmago smo si močno želeli in smo zanjo trdo delali celoten teden. V tekmo smo odšli zelo konkretno, odločno, zato je tudi naša zmaga povsem zaslužena. Lepo je oditi na odmor s popotnico treh točk, s katerimi smo se priključili ekipam v zgornjem delu lestvice.« Nogomet • NK Zavrč Buren konec jesenskega dela: ostaja le sedmerica Foto: Črtomir Goznik Kot bosi po trnju: nogometaši Zavrča (v belem dresu je Dejan Polič) so v Velenju prejeli kar sedem zadetkov, dva je prispeval Ivan Firer (rdeči dres, Rudar). mi za 5:0, potem ko je unovčil močno Jeličevo podajo z desne strani. Po petih prejetih zadetkih je Mrmič mesto med vratni-cama prepustil prvemu vratarju Marku Raniloviču, ki je imel v uvodu drugega dela precej manj dela od svojega predhodnika, kar je bilo ob ogromni prednosti domačih tudi razumljivo. Toda v 64. minuti se je izid znova spremenil, za 6:0 je po napaki Čeha zadel Denis Klinar. Osredotočenost pri domačih je padla, tako da so gosti hitro dosegli zadetka prek Dorisa Kelenca, ta je zadel z lobom po protinapadu, in Antoleka, ki je unovčil izjemno podajo Dina Kresingerja (pred tem je preigral kar četverico Velenjčanov). Ta je malce zatem s prostega strela zadel še vratnico. Nalet Zavrča je s svojim drugim zadetkom na tekmi prekinil Džinič in po Trifkovičevi podaji s strani s strelom z glavo zadel za končnih 7:2. JM, sta Že pred dnevi smo poročali o tem, da završkega dresa v prihodnosti ne bodo več nosili Andrej Dugolin, Robert Brdar, Lovro Benič, Dario Jer-tec in Nenad Dedič. Takoj po koncu jesenskega dela nam je prvi mož Zavrča Miran Vuk zaupal, da bo ekipa doživela še nadaljnje korenite spremembe. »Nujen korak za klub« »Številnim igralcem, med njimi tudi nekaterim izkušenim, smo se zahvalili za sodelovanje in so prosti. Ekipo želimo pomladiti, predvsem pa jo narediti cenejšo. Vemo, kakšna je situacija, zato želimo čim bolj racionalizirati stroške, obenem pa v klub pripeljati mlade igralce, ki so željni dokazovanja in afirmacije. To se mi zdi za naš klub nujen korak: neko ime in renome smo si ustvarili, sedaj pa bomo skušali to nadgraditi z mladimi močmi. Vsi novinci - z izjemo dveh - so izjemno mladi, nekateri izmed njih so ali pa so bili hrvaški reprezentanti v mlajših selekcijah, spremljali pa smo jih že dlje časa. Seveda se pri teh igralcih, s katerimi smo se že dogovorili, nismo ustavili, v okolici Varaždina zelo podrobno spremljamo še šest mladih igralcev, trije med temi so hrvaški kadetski reprezentanti. Ker pa gledamo v prihodnost, lahko povem, da je v naši »bazi« okrog 30 igralcev na relaciji med Mariborom in Varaždinom, ki jih podrobno spremljamo. Nekateri med njimi bodo verjetno naša naložba za prihodnost, saj gre za nogometaše, stare 18 ali 19 let,« je povedal Miran Vuk. Da se obeta temeljit »remont«, so čivkali že ptički na veji, nejasnosti pa se pojavljajo tudi glede trenerja za drugi del sezone 2014/15. Prvi mož Zavrča je o tem povedal: »Glede trenerja ni še nič dorečenega: 17. decembra bo zasedal upravni odbor kluba in takrat bo jasno, ali bo trener ostal Željko Orehovec ali bo Sedmerica igralcev, ki ostajajo v Zavrču: - Marko Ranilovič, - Doris Kelenc, - Toni Datkovič, - Lovro Cvek, - Jure Matjašič, - Matija Kovačič (vratar, posojen Vidmu) in - Dejan Polič. na to mesto sedel nov trener. Odločitev o tem moramo sprejeti vsi skupaj.« Od Zavrča se tako poslavljajo: - Andrej Dugolin, - Robert Brdar, - Lovro Benič, - Ante Mrmič, - Ivan Antolek, - Boris Sambolec, - Sandi Čeh, - Nikola Šafarič, - Jure Srnec, - Dario Jertec, - Karko Težak, - Alan Hočevar, - Dino Kresinger, - Marko Roškar, - Matija Kristič in - Nenad Dedič. Za zdaj znani novinci v belem taboru so: - Ante Mitrovič (nazadnje Koper, ofenzivni vezist, 26 let), - Tomislav Kiš (napadalec, Velika Gorica, nekdanji up Hajduka, 21-let), - Sebastijan Antič (Pomo-rac, obramba, 19 let), - Filip Petanjek (Varaždin, obramba, 20 let), - Antonio Brzoja (Varaždin, obramba, 20 let), - Ivan Novoselec (Varaždin, obramba, 19 let), - Mate Monjac (Pomorac, vezist, 18 let), - Kevin Kokorovič (Rijeka, vezist, 19 let), - Josip Balič (Dugopolje, ve-zist, 21 let), - Rok Zorko (Podvinci, napadalec, 21 let), - Blaž Dobaj (Aluminij, vezist, 18 let). Prestopni rok pa v Zavrču s tem še nikakor ni končan. Tadej Podvršek 14 Štajerski Šport torek • 9. decembra 2Q14 Rokomet • 1. NLB leasing liga, 13. krog Visok poraz v Ribnici Nogomet • 1. SNL, 20. krog - Zavrčani so gol dosegli (Kelenc) po natančno 399 minutah strelskega posta. - Na klopi za rezerve so pri Zavrču sedeli Nikola Ko-larek, David Magdič (letnika 1996), Branimir Špicar, Patrick Petrovič, Kristijan Zupanič (vsi 1997). - Rudar in Zavrč sta dosegla^največ zadetkov (9) na eni tekmi v tem prvenstvu. Šest sta jih v 12. krogu dosegla Maribor in Olimpija (3:3). - S petimi zadetki razlike je tudi Celje v 15. krogu ugnalo Radomlje (5:0). - Janez Zavrl (Radomlje) je v tem krogu zgrešil 11-me-trovko v 7. minuti, Miran Burgič (Olimpija) pa v zadnji minuti sodnikovega podaljška (98.). - Aleksander Rodič je v 42. minuti dosegel zadetek, 14 minut kasneje pa je prejel rdeči karton. - Celjani so svoj niz neporaženosti podaljšali na 22 tekem (18 v prvenstvu, 4 v pokalu). - Derbi srečanje v Domžalah je pred TV-kamerami odločil eden najbolj vročih igralcev 1. SNL - Benjamin Verbič. Riko hiše Ribnica -Jeruzalem Ormož 38:27 (23:13) RIKO HIŠE RIBNICA: Perovšek (4 obrambe), Klarič (5 obramb), Košmrlj 1, Leban 10 (2), Marko-vič 3, Pucelj 3, Grebenc 3, Nosan 5, Henigman 5, Batinič 3, Skušek 3, Fink 2, Atanasov, Andoljšek, Merhar, Pahulje. Trener: Robert Beguš. JERUZALEM ORMOŽ: Šutalo (1 obramba), Balent (13 obramb - 3 x 7 m), Kavčič 1, Mesaric 1, Gregorc 1, Čudič 11 (6), Bogadi 4, Radujkovic 1, Petrovič 1, Vesel-ko 3, Kolmančič 1, Rajšp 1, Kosi 1, Kocbek 1, Grizolt, Topolovec. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Riko hiše Ribnica 5 (2); Jeruzalem 7 (6). IZKLJUČITVE: Riko hiše Ribnica 12 minut; Jeruzalem 12 minut. Drava Ptuj - Mokerc Ig 34:26 (14:12) DRAVA PTUJ: Šulek, Janže-kovič 5, Verdenik 6, Jensterle 3, Bračič, Maroh 1, Požar 1, Fridrih, Sabo, Hrupič 5, Silovšek 6, Lesjak, Šalamun, Žuran 7, Belec, Be-denik. Trener: Uroš Šerbec. Rokometaši Drave so zelo dobro opravili svojo nalogo na tekmi proti čvrsti ekipi Mokerca, ki je znana po svoji trdi in nepopustljivi obrambi. Tokrat so Ptujčani postavili še boljšo obrambno postavitev 6-0, ki so jo odigrali - z eno besedo - vrhunsko. Uvodne minute tekme so bile izenačene do izida 8:8, nato pa so dravaši naredili mini serijo 3:0 in so povedli za tri zadetke. V zaključku prvega dela bi lahko ušli še za kakšen zadetek prednosti več, a so zgrešili nekaj čistih situacij, tako da je bil rezultat ob polčasu 14:12. Še več želje in energije v igri so Ptujčani pokazali v nadaljevanju, ko so ves čas igrali na visokem ni- 1. B SRL (m) REZULTATI 11. KROGA: Herz Šmartno - Grosuplje 29:22, Radeče Mik Celje - Črnomelj 31:23, Brežice - Dobova 32:34, Cerklje - Dol Tki Hrastnik 24:36, Velika Nedelja Carrera Optyl - Škofljica Pekarna Pečjak 25:27, Drava Ptuj - Mokerc Ig 34:26, Mo-škanjci Gorišnica - Koper 2013 25:26. 1. KOPER 2013 11 11 O O 22 2. DOBOVA 11 10 O 1 20 3. HERZ ŠMARTNO 11 8 1 2 H 4. DOL TKI HRASTNIK 11 8 O S 16 5. DRAVA PTUJ 11 Z 1 S 15 6. ŠKOFLJICA PEČJAK 11 6 1 4 1S 7. BREŽICE 11 4 1 6 9 8. MOŠKANJCI - GOR. 11 4 1 6 9 9. MOKERC - IG 11 4 O Z 8 10. RADEČE MIK CE. 11 S 1 Z 1 11. GROSUPLJE 11 2 S 6 1 12. ČRNOMELJ 11 2 1 8 5 13. V. NEDELJA C. O. 11 2 1 8 5 14. CERKLJE 11 O 1 10 1 Ormožani so v Ribnici odigrali verjetno svojo najslabšo tekmo letošnjega prvenstva in gostitelji so jih visoko ugnali, s kar 11 zadetki razlike. Tekma je bila povsem nezanimiva, saj je bil zmagovalec odločen že po 15 minutah igre. Svoj prvi zadetek so Ormožani dosegli v 7. (3:1), drugega v 9. (6:2) in tretjega v 14. minuti (9:3). Najboljši posameznik srečanja Patrik Leban je na drugi strani v 15. minuti dosegel že svoj šesti zadetek na tekmi za vodstvo 10:3. Obramba Jeruzalema je pokala po vseh šivih, le vratar Tomislav Balent je s svojimi obrambami zaustavil kakšen napad Ribničanov. Ti so Ormožane deklasirali in si že do odmora priigrali neulovljivih 10 zadetkov prednosti voju. Rokometaši z Iga imajo omejeno število kakovostnih posameznikov, med katerimi sta se strelsko s po 9 zadetki najbolj izkazala Šuštaršič in Hostnik. Visok tempo igre je zlomil goste, ki v nadaljevanju v svoji obrambi 5-1 niso bili tako čvrsti kot po navadi. Odlično so tokrat v ptujskem dresu odigrali zunanji igralci, saj so se z realizacijo izkazali Žuran, Verdenik in Silovšek, strelsko sta bila razpoložena tudi Hrupič in Janžekovič. Z dobro igro tako v obrambi kot tudi v napadu je prednost Drave v nadaljevanju postopoma naraščala do končnih +8. David Breznik Moškanjci-Gorišnica - Koper 2013 25:26 (11:15) RD MOŠKANJCI-GORIŠNI- CA: Petek 7, Zorli, Kovač 5, M. Bedrač 2, Valenko 6, Ranevski, Balas 2, Vižintin, Žuran, Lukaček (23:13). Organizator ribniške igre Leban je 1. polčas končal pri kar devetih doseženih golih. Po tako visokem zaostanku je trener Jeruzalema Saša Pra-potnik v 2. polčasu ponudil priložnost vsem igralcem in kar dvanajst se jih je vpisalo med strelce. Po običaju je v vrstah gostov največ pokazal prvi strelec lige Bojan Čudič, ki je bil z 11 zadetki prvi strelec tekme. Čudičevo povprečje doseženih zadetkov letos znaša 8,92 zadetka na tekmo (116 golov na trinajstih tekmah). V 14. krogu Ormožani gostujejo pri ekipi Krškega, ki je zamenjala trenerja Nenada Stojakovica. Tega je na trenerski klopi zamenjal mladi domačin Gašper Kovač. Z 1, Vesenjak 1, Tement, Škorc, T. Bedrač, Sok, Firbas 1. Trener: Se-bastjan Oblak. Izmed vseh ekip iz našega območja so imeli ta konec tedna najtežjo nalogo roko-metaši Moškanjcev-Gorišni-ce. Gostili so namreč močno favorizirano ekipo Koper 2013, ki jo vodi nekdanji re-prezentant Zoran Jovičic. Koprčani vodijo na lestvici 1. B-lige brez izgubljene točke. Največ težav so jim do sedaj povzročili prav rumeno-črni, ki so bili v soboto blizu pre-senečanja, toda na koncu jim je malo zmanjkalo do velikega skalpa, svoje je pri tem prav gotovo dodal sodniški par z nekaj sumljivimi odločitvami v domačo škodo. Prvi del je bil do 17. minute zelo izenačen, nato pa so Koprčani s serijo 0:6 ušli na varno razliko 7:12. Ob polčasu je bilo 11:15. V nadaljevanju so domačini igrali izjemno in so goste v 46. minuti ujeli (20:20). Zelo dobro je zadeval odlični Petek, ki je zelo do- 1. NLB LEASING LIGA REZULTATI 13. KROGA: Riko Ribnica - Jeruzalem Ormož 38:27 (23:13), Maribor Branik - Celje Pivovarna Laško 33:36 (17:17), Slovan - Trimo Trebnje 26:35 (10:19), Sviš Ivančna Gorica - Istrabenz Plini Izola 27:27 (13:10), Krško - Slovenj Gradec 2011 24:31 (13:14), Sevnica -Gorenje Velenje 22:33 (10:16, Urbanscape Loka - Krka 34:22 (19:8). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 13 1S 0 0 26 2. GORENJE VELENJE 13 12 0 1 24 3. MARIBOR BRANIK 13 11 0 2 22 4. TRIMO TREBNJE 13 9 0 4 18 5. RIKO RIBNICA 13 8 0 s 16 6. SLOVENJ GRADEC 13 Z 0 6 14 7. SLOVAN 13 6 0 Z 12 8. URBANS. LOKA 13 6 0 Z 12 9. J ERUZ. ORMOŽ 13 S 1 Z 11 10. KRKA 13 S 0 8 10 11 SVIŠ IVANČNA G. 13 S 2 8 8 12. ISTRABENZ IZOLA 13 2 1 10 5 13. SEVNICA 13 1 0 12 2 14. KRŠKO 13 1 0 12 2 zmago v Krškem bi igralci Jeruzalema naredili velik korak k obstanku v ligi. uk Ja ÄdfÖ •' J \ ARRIVA v^fl * ortotitfF^H I * m V 1 lr ■ Foto: Črtomir Goznik bro nadomestil Ranevskega. Obramba je bila res odlična, obenem pa je bilo bolje tudi v napadu. Sledilo je izjemno napeto in izenačeno obdobje, v katerem so Gorišničani v 58. minuti zadnjič izenačili. Koprčani so preko Krečiča (skupaj 6 golov) zadeli za vodstvo 25:26. Domačinom je nato ostalo še približno pol minute za zadnji napad, toda žal sreča v soboto ni bila njihov zaveznik, čeprav bi si za prikazano zaslužili vsaj točko. Izpostaviti velja še vratarja Žurana, ki je zamenjal Škorca in zbral 11 obramb. V soboto ob 1930 rumeno-črne čaka lokalni derbi z Veliko Nedeljo. Velika Nedelja Carrera Optyl -Škofljica Pekarna Pečjak 25:27 (13:14) RK VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Pfeifer, Zorec 6, Bom- ŽRK Tenzor Ptuj-DP Logik - ŽRK Brežice 22:22 (11:12) ŽRK TENZOR PTUJ-DP LOGIK: Pušnik, Kac 3, Majcen 2, Kole-dnik 1, Ivančič 3, Požgan, Vincek, Šrajner 3, M. Selinšek 2, B. Selin-šek 8. Trener: Sašo Petek. Na drugem medsebojnem srečanju z Brežicami so se Ptujčanke predstavile v precej boljši luči kot na prvi tekmi, ko so klonile za kar devet zadetkov. Mlade Štajerke so tokrat igrale zares odlično v obrambi in so močno favori-ziranim gostjam povzročile precej težav. Uspeh je vreden še toliko več, če vemo, da so nastopile precej oslabljene, najbolj je seveda manjkala Grabrovčeva, ki velja za steber obrambe. Po novi točki se zdi 4. mesto, ki še vodi v končnico, Ptujčankam na dosegu roke. Nova priložnost za zmago bo že v nedeljo, ko varovanke Saša Petka gostujejo v Škofji Loki. Do 14. minute je bilo srečanje zelo izenačeno, izid je bil 6:6, nato pa je drugi del prvega polčasa minil v rahli pobudi gostij. Izpostaviti ve- bek 4, Mavrič 3, Bezjak, Štefičar 3, Preac, Šerc 1, Špindler, Loren-čič 1, Vukan 5, Šerod, Hojžar 2, Marin. Trener: Tomi Matjašič. Igralci Velike Nedelje nadaljujejo serijo porazov, kljub temu pa je vzpodbudno vsaj to, da se nivo igre dviguje. Tokrat so doma klonili proti ekipi Škofljice, čeprav je šlo za premagljivega tekmeca. Spet so glavno vlogo igrale izkušnje, ki jih v domači zasedbi praktično ni, svoje pa je dodal še dodobra osiromašen kader, saj se je poleg vseh tegob v četrtek poškodoval še Šerod. Kakorkoli, zeleni so bili blizu uspeha, a še vseeno daleč, tekmo pa so izgubili v igri z igralcem več, saj so dvakrat imeli kar dva igralca več, česar pa niso izkoristili, kar je v izenačeni tekmi še kako pomembno. Prvi del je bil sila izenačen in napet, videli pa smo pravo trdo, prvenstveno tekmo. V 21. minuti so domačini po- lja predvsem granitni obrambi, medtem ko se rezerve pri »tenzorkah« skrivajo še v napadu, kjer je bilo tudi v soboto kar nekaj prepoceni zapravljenih napadov, obenem pa je precej strelov končalo v vratnici. Tudi drugi del je bil precej izenačen, v 50. minuti pa so Brežičanke povedle s 16:19 in tekma se je zdela odločena. Toda bojevite Ptujčan-ke se s tem niso strinjale, tekmice so ujele na 21:21, nato pa so gledalci videli izjemno napete zadnje minute. Ekipa Brežic je imela po izenačenju na 22:22 še pol minute za zmagovito akcijo, vendar jim ni uspelo zadeti. tp 1. B SRL (ž) REZULTATI 10. KROGA: Tenzor Dp Logik Ptuj - Brežice 22:22, Jadran Bluemarine Hrpelje - Kozina -Litija 36:23, Škofja Loka - Nazarje 31:38. Prosta je bila ekipa Adria Transport Logatec. 1. JADRAN HRPELJE 9 8 1 0 17 2. NAZARJE 9 8 0 1 16 3. BREŽICE 8 4 13 9 4. TENZOR DP - LOGIK 9 3 2 4 8 5. ŠKOFJA LOKA 9 2 0 7 4 6. LITIJA 8 2 0 6 4 7. ADRIA T. LOGATEC 8 1 0 7 2 vedli za dva zadetka (10:8), toda kot že tolikokrat letos prednosti niso znali obdržati. Nekaj nespametnih akcij v napadu je botrovalo temu, da so na odmor gostje odšli z minimalno prednostjo (13:14). V drugem delu so se Ško-feljčani odločili za tesno pokrivanje Štefičarja, najuspešnejšega strelca, kar je domači vrsti v napadu prineslo kar precej težav. V kombinaciji z izkušnjami so gostje prišli do prednosti, najvišja je bila v 47. minuti, ko je znašala +4. Domačini so sicer še skušali s preobratom, prav ob koncu prišli tudi na -2 (25:27), toda za kaj več je zmanjkalo časa. V naslednjem tednu bomo v Gorišnici priča lokalnemu obračunu, saj Velika Nedelja gostuje pri sosedih, ki so v tem dvoboju seveda izrazit favorit, vendar ti v športu ne zmagujejo vedno. tp Rokomet • 1. B SRL (m), 11. krog Odlična igra Drave, zelo blizu točkam tudi Gorišničani in Nedeljani Rokomet • 1. B SRL (ž) Točka na točko Marko Zuran (Drava Ptuj) se je izkazal z učinkovito igro. torek • 9. decembra 2014 Šport Štajrnhi 15 Tenis • Teniška zveza Slovenije ZAKLJUČNA PRIREDITEV IN ISTENIČ REKREATIVNI TURNIR DVOJIC UOTBMTBU« 1SSOCUTCM BTCCITY I ŠC Millenium I 6.12.2014 TK Terme Ptuj uspel največji skok - ob bok največjih Teniška zveza Slovenije vsako leto ob koncu leta objavi lestvico, na kateri so klubi razvrščeni glede na osvojene točke na domači in mednarodni sceni. Ker štejejo rezultati vseh igralcev, imajo manjši klubi le malo možnosti za visoka mesta. A prav to se je letos zgodilo, saj je Teniški klub Ptuj zasedel kar 4. mesto (lani 9.)! To je njihovo najvišje mesto v vseh zgodovini tega ran-giranja, od leta 1992 dalje. Najvišje doslej so se Ptujčani znašli na 6. mestu leta 2011, v najboljši deseterici so od leta 2008. Pred Ptujčani sta le dva mariborska kluba, ŽTK Maribor in Branik, ter kranjski Triglav, za njimi pa so zaostale vse močne ljubljanske sredine (MAX, LTC, Slovan) ter številni drugi: Litija, Domžale, Velenje, Otočec ... Ptujčani so največ točk zbrali v konkurenci dečkov U-16 (3993), zelo uspešni pa so bili še v kategorijah dečkov U-12 (3542), članic (1747), deklet U-18 (1755) in posebej v mednarodni konkurenci (1145 - največ med vsemi klubi). V slednji so bili uspešno Blaž Rola, Tamara Zidan-šek, Ana Oparenovič, Sven Lah. Za uspehe sta v prvi vrsti zaslužna Zoran Krajnc (predsednik kluba in glavni trener, izbran tudi za najboljšega trenerja leta 2014 v Sloveniji) in Luka Hazdovac, veliko je pripomogel tudi kondicijski trener Gozard Rajher.. Z Lukom Hazdovcem smo se pogovarjali po objavi klubske lestvice TZS. Na slovenski klubski lestvici ste najvišje doslej, na 4. mestu. Kaj vam to pomeni? Lestvica klubov za leto 2014: 1. (1.) ŽTK Maribor 38.133,60 2. (3.) Branik Maribor 23.306,70 3. (2.) Triglav Kranj 21.316,90 4. (9.) Ptuj 16.920,30 5. (4.) MAX Ljubljana 16.589,70 6. (10.) LTC 15.369,70 7. (11.) Domžale 10.957,40 8. (13.) AS Litija 10.428,50 9. (15.) Šport plus 9.643,50 10. (5.) Otočec 9.126,30 L. Hazdovac: »Za nas je to visoko mesto prijetno presenečenje, čeprav smo bili v zadnjih letih stalno med najboljšo deseterico. Napredek so nam prinesli predvsem mednarodni uspehi naših igralcev in igralk, predvsem Blaža Rola, Tamare Zidan-šek, Ane Oparenovič in Sve-na Laha, veliko so prispevali tudi uspehi na domačih tekmovanjih. Vsekakor smo ponosni na dosežene rezultate, obenem pa to 4. mesto sprejemamo kot priznanje in dokaz, da smo na pravi poti. Zagotovo se bomo potrudili, da to mesto obdržimo tudi v letu 2015.« Za vas kot trenerja in za celoten klub je pomembno, da na treninge na Ptuj radi prihajajo tudi igralci iz drugih sredin. L. Hazdovac: »To za vse skupaj pomeni višjo kakovost: z večjim številom kakovostnih igralcev je lažje izvesti kakovosten trening, pomeni pa tudi dobrodošlo popestritev in osvežitev. Igralci v takem vzdušju med sabo tekmujejo in se primerjajo v pogojih zdrave konkurence, so tudi bolj motivirani. Na koncu nas rezultati uvršča- jo med sredine, v katerih se dobro dela. Včasih je bila izmenjava igralcev za treninge zelo redka, sedaj radi prihajajo iz različnih vetrov, tudi iz konkurenčnih klubov. Lepo je slišati iz različnih virov, kakšen 'čudež' se dogaja na Ptuju, kako dobro se tukaj dela in da si številni želijo izvesti trening z nami. Predvsem pa je naša posebnost odlično vzdušje, zaradi katerega tudi prihaja do teh rezultatov: pri nas se trdo dela, vendar v veselem, sproščenem in pozitivnem vzdušju - prav to je del, ki nas dela posebne.« Te rezultate pa dosegate v precej skromnih razmerah, predvsem v zimskem delu sezone. L. Hazdovac: »Za poletno sezono so naši pogoji dobri, v Termah Ptuj imamo lep center in primerno infrastrukturo. Drugače pa je v zimskem času, kjer smo res na slabšem. V 'balonu' imamo le dve pokriti igrišči, kar nas pri delu močno omejuje, tudi stroški treningov so zelo visoki. Upamo, da bomo v sodelovanju s Termami Ptuj in lokalnimi oblastmi v kratkem našli primerno rešitev.« Kakšni so načrti za naslednje leto? L. Hazdovac: »Odlični rezultati na mednarodnem prizorišču nas 'silijo' v to, da na tem področju naredimo še več. Pomembno je, da se sedaj ne ustavimo, ampak poskrbimo za naslednji korak. Ta čaka predvsem Tamaro in Ano v članski in Svena v mladinski konkurenci. Istočasno bo treba zagotoviti vire financiranja za te programe, ki za vsakega posameznika stanejo od 30 tisoč evrov navzgor, l^A-CO Foto: Vid Ponikvar / Sportida Zoran Krajnc se je v petek kar nekajkrat znašel v središču pozornosti zbrane teniške javnosti. kar je velik zalogaj. Na drugi strani pa ne smemo pozabiti na najmlajše, ki pomenijo bazo, iz katere izhajajo bodoči tekmovalci. Temu dajemo velik poudarek, zato bomo trdo delali tudi v tej smeri.« Podelitev priznanj TZS: Iz Milleniuma na Ptuj s kopico priznanj V petek je v teniškem centru Millenium v ljubljanskem BTC potekala zaključna prireditev Teniške zveze Slovenije, na katerem je ta podelila priznanje najboljšim v posameznih kategorijah. Ptujčani so jih domov odnesli kar nekaj ... V članski konkurenci sta bila najboljša posameznika sezone Polona Hercog pri dekletih in Blaž Rola pri članih. Blaž je trenutno nasploh najvišje uvrščeni Slovenec na profesionalnih lestvicah - 80. na ATP (Polona je 96. na WTA). Med mladinkami je priznanje za najboljšo v sezoni 2014 prejela Tamara Zidanšek, pri fantih pa Miha Okorn. Foto: Vid Ponikvar / Sportida Tamara Zidanšek in Hana Mraz sta prejeli priznanji za posebne dosežke. Priznanje za najboljšega trenerja je šlo v roke Zorana Kranjca (TK Terme Ptuj), najboljši teniški klub v Sloveniji pa je že 12. leto zapored ŽTK Maribor. Nagrado za posebne dosežke v mladinski konkurenci sta prejeli Hana Mraz (3. mesto na EP posameznic do 16 let v Moskvi) in Tamara Zidanšek (3. mesto na EP do 18 let v Klostersu) ter ekipa deklet do 16 let (Hana Mraz, Veronika Erjavec, Lara Prosenjak in Saša Klaneček - za uvrstitev na mladinskem pokalu Federacij v Mehiki). Med člani so priznanja za posebne dosežke prejeli Polona Hercog, Blaž Rola in Marino Kegl (2. mesto na mladinskem svetovnem pokalu gluhih). TK Terme Ptuj je prejel priznanje še za osvojeno 1. mesto v 2. moški ligi. JM Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Tudi Mariborčanke so morale priznati premoč Nova KBM Branik II - ŽOK GM mobil Ptuj 1:3 (-13, -14, 19, -19) ŽOK GM MOBIL PTUJ: Mo- horko, Miličevic T., Miličevic M., Horvat, Radivoj, Cvirn, Reibenschuh, Puklavec, Drevenšek, Emeršič, Bezjak. Trener: Peter Primec. Na prošnjo mariborskega kluba se je tekma med Novo KBM Branikom II in GM mo-bilom Ptuj odigrala v športni dvorani Gimnazije Ptuj, kjer so »domačinke« vknjižile sedmo letošnjo prvenstveno zmago. Ptujske odbojkarice so v prvih dveh nizih pokazale odlično igro in mlade Brani-kovke so bile v podrejenem položaju. V prvem nizu so domačinke solidno servira-le, odlično so igrale v polju, napadalne akcije pa so uspešno zaključevale iz vseh po- Foto: Črtomir Goznik Ptujske odbojkarice z borbeno igro še naprej premagujejo svoje tekmice. ložajev. Najbolj razpoložena je bila Cvirnova, ki je sredi niza nanizala serijo uspešnih zaključnih udarcev - kapetanka je bila najuspešnejša tudi na celotni tekmi, saj je skupno dosegla kar 30 točk. Tako so se Ptujčanke že v uvodu tekme razigrale in so bile proti veliko nižjim Mariborčankam dobesedno nezaustavljive v napadu; go- stje velikokrat sploh niso postavile bloka. Uspešne akcije so si sledile druga za drugo, po lepo nastavljenih žogah Maruše Miličevic se je v tem delu igre izkazala predvsem Radivojeva. Po vodstvu 2:0 v nizih so igralke ŽOK GM mobil močno popustile, kar so izkoristile Mariborčanke, ki so si močno prizadevale za preobrat. Do 5:5 se je igralo točko za točko, nato pa so gostje tudi s kančkom sreče prišle do prednosti štirih točk, ki so jih uspešno držale do konca. Niz so končale s prvim uspešnim blokom na tekmi. Po izgubljenem nizu so se domačinke hitro zbrale in dvignile nivo svoje igre, kar se je takoj pokazalo v visoki prednosti 8:2. Tudi igralke Branika so zaigrale bistveno bolje kot v začetku tekme, tako da so gledalci videli nekaj zanimivih točk. Na koncu je vseeno prevladala kakovost ptujskih odbojkaric, ki so s točko Cvirnove z druge linije končale tekmo. Ob najbolj izpostavljeni trojki v ptujskem dresu na tej tekmi - Cvirnovi, Radi-vojevi in Miličevicevi - sta svoj delež dodali tudi mlada Horvatova (predvsem s servisi) in Mohorkova z bloki. Naslednjo tekmo bodo varovanke Petra Primca igrale v soboto ob 20. uri, ko se bodo v športni dvorani Gimnazije Ptuj pomerile s Prevaljami. David Breznik 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 7. KROGA: Nova KBM Branik II - ŽOK GM mobil Ptuj 1:3, Swatycomet Zreče -Kajuh Šoštanj 3:0, ŽOK Sobota - Celje 2:3, Mozirje - ŽOK Mi-slinja 3:1, Benedikt - Prevalje 3:2. 1. SWATYCOMET ZREČE 7 7 0 21:2 20 2. ŽOK GM MOBIL PTUJ 7 7 0 21:5 20 3. BENEDIKT 7 5 2 16:10 14 4. NOVA KBM BRANIK II 7 4 3 14:12 11 5. ŽOK MISLINJA 7 3 4 12:14 10 6. PREVALJE 7 3 4 13:16 9 7. MOZIRJE 7 3 4 12:16 9 8. KAJUH ŠOŠTANJ 7 2 5 12:17 7 9. CELJE 7 1 6 7:20 3 10. ŽOK SOBOTA 7 0 7 5:21 2 16 Štajerski Šport, rekreacija torek • 9. decembra 2Q14 Boks • 34. Zlata rokavica Prestižna zlata rokavica v roke Alešu Kujavcu Aleš Kujavec: »Ta rokavica mi ogromno pomeni, saj sem jo čakal pet ali šest let. Sedaj sem zares presrečen, da sem jo končno osvojil. V ringu je bilo super, saj sem proti dobremu tekmecu pokazal veliko boksarskega znanja in sem zelo zadovoljen s samim dvobojem.« Aleš Kujavec (BK Ring) je z odlično borbo ugnal Italijana Tomasa Napolitana. BK Ring Ptuj in Boksarska zveza Slovenije sta odlično izpeljala najstarejše ptujsko turnirsko športno tekmovanje - 34. Zlato rokavico. Kakšnih 300 gledalcev v športni dvorani Gimnazije Ptuj je tokrat videlo devet dvobojev. V njih so nastopili odlični boksarji in boksarki iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Domači klub je imel svoje predstavnike v vseh borbah, ti pa so imeli glasno spodbudo s tribun. Nasproti so jim stali sami državni prvaki in že ta podatek je nakazoval, da so se organizatorji zelo potrudili pri sestavljanju parov. Tekmovanje je odprl Dejan Zavec, ki je v svoji amaterski karieri dvakrat osvojil zlato rokavico. Na tokratni je za ta prestižni naslov štelo zadnjih pet borb, medtem ko smo v prvih štirih spremljali nastope v mlajših selekcijah in pri ženskah. V prvem obračunu sta si nasproti stala 14-letnika Leon Lovrec (BK Ring Ptuj) in Manuel Vidič (BK Sesvete Zagreb). Hrvaški državni prvak je bil višji in je to prednost dodobra izkoristil za zmago 3:0. Po dolgem času se je v ringu znova pojavil še en mladi ptujski boksar Timotej Pučko, nasproti katerega je stal Lindian Lokmani (BK Tezno Maribor). Za 16-letne-ga Pučka je bil to drugi nastop na rokavici, v katerem se je dodobra »razmahal« in bil aktivnejši boksar. To so Zimska liga MNZ Ptuj REZULTATI 3. KROGA: FC Ptuj - ŠD Rim 1:5, ŠD Dražen-ci - ŠD Destrnik Kickers 1:4, Poetovio Plindom 080 73 00 - NK Hajdina Bar Kavalo 4:3, ŠD Skorba - KMN Draženci 0:9, Bagerkom Pragersko - ŠD Ptujska Gora 2:2 1. ŠD RIM 3 3 0 0 12:3 9 2. KMN DRAŽENCI 3 2 10 16:3 7 3. POETOVIO PLINDOM 3 2 1 0 7:5 7 4. FC PTUJ 3 2 0 1 10:9 6 5. ŠD PTUJSKA GORA 3 1 1 1 7:4 4 6. BAG. PRAGERSKO 3 1 1 1 6:8 4 7. DESTRNIK KICKERS 3 1 0 2 6:8 3 8. ŠD DRAŽENCI 3 1 0 2 6:11 3 9. HAJDINA KAVALO 3 0 0 3 7:12 0 10. ŠD SKORBA 3 0 0 3 2:16 0 Tretji krog je zaznamoval obračun med ekipama FC Ptuj in ŠD Rim. Slednja je unovčila svoje izkušnje in dodobra napolnila mrežo tokrat kar močne igralske zasedbe Ptuja. Zmagali so še eni izkušeni mojstri nogometne igre in lanskoletni zmagovalci - Poetovio, ki so tesno ugnali Hajdino. Izredno učinkovitost so pokazali člani KMN Draženci, saj so dosegli letošnjo najvišjo zmago v ligi, z 9:0 so bili boljši od Skorbe. Tudi druga draženska ekipa je slavila (proti Destrniku), medtem ko na dvoboju med ekipama Pragersko in Ptujska Gora ni bilo zmagovalca. Slednja je bila lansko leto lahek plen za opazili tudi sodniki, saj so mu dosodili zmago s soglasno odločitvijo. V ringu smo nato videli še tretjega mladega »ringovca« Luko Štolekarja, ki se je pomeril s Hrvatom Mihaelom Domenkušem. V dvoboju velterske kategorije je bil Hrvat boljši v prvih dveh rundah, medtem ko je Štolekar ob koncu dvoboja s serijo izrednih udarcev silovito pritisnil. Za popoln preobrat je bilo to premalo, saj je Domenkuš zmagal 1:2. V ženskem obračunu sta si nasprotni stali najboljša ptujska boksarka Monika Božičko in Daria Popovič. Obe sta napadali v serijah, sodniki pa so zmago soglasno dodelili hrvaški državni prvakinji. Blaž Škrjanec (dobitnik 31. zlate rokavice) je naletel vse ekipe, letos pa se je v prvih treh tekmah izkazala s svojim predstavami. 3. KROG: FC PTUJ -ŠD RIM 1:5 (1:2) STRELCI: 0:1 Pislak (10.), 1:1 Pihler (12.), 1:2 Gajser T. (14.), 1:3 Gajser M. (23.), 1:4 Škrabl (26.), 1:5 Krajnc (29.) FC PTUJ: Brunčič, Krajnc, Pihler, Kavaš, Haložan, Fleten, Dabič Simonič, Vindiš, Hebar na izredno razpoloženega Igorja Pertota (BK Portorož). Prva runda je potekala v dobrem tempu in siloviti izmenjavi udarcev. Primorec v drugi rundi v borbi od blizu poslal Škrjanca dvakrat na tla in sledila je prekinitev dvoboja. Najbolj konstanten ptujski boksar v zadnjem letu je Robert Šimončik, ki je bil v zadnjem obdobju bolan. To se mu je videlo v ringu, saj je bil tokrat premagan s strani Blaža Škrablina (BK Legionar). Po tem nepričakovanem porazu je gledalce ogrel Nejc Nedeljko, ki se je pomeril z dvakratnim državnim prvakom v velterski kategoriji Danielom Babičem. Ptujčan je prikazal izredno borbo, v kateri je bil absolutno boljši tekmec. Z veliko željo je do- ŠD RIM: Zupanič, Krajnc, M. Gajser, Železnik, Pislak, To-minc, Škrabl, T. Gajser. Vodilni ekipi lige sta prikazali atraktivno predstavo, v kateri so prevladovali igralci Rima. V dinamičnem uvodu sta imeli obe ekipi preko Hebarja in Mateja Gajserja lepi priložnosti, medtem ko je za Rim dobro zaključil tudi Tominc. Ta je v 10. minuti iz prostega strela na kratko podal do Pislaka, ki dobra premikastil zelo čvrstega Babiča, ki tokrat ni bil kos domačinu. Sledil je dvoboj v srednje težki kategoriji do 75 kg med Alešem Kujavcem je z natančnim strelom s sedmih metrov dosegel prvi zadetek. Ptujčani so izenačili po odličnem preigravanju Pihlerja na desni strani, ki je z močnim diagonalnim strelom tudi premagal Zupaniča. Ob koncu polčasa so gledalci po podaji Krajnca videli še zadetek Tomaža Gajserja. V drugem polčasu je za Rim najprej Pislak zadel prečko, nato pa sta brata Gajser izigra- in Tomasom Napolitanom. Izkušeni domači boksar je imel dogajanje v ringu pod popolno kontrolo in je kot zmeraj potrpežljivo čakal na svoje priložnosti. V vsaki run- la obrambo FC Ptuja in med strelce se je vpisal Matej. Po zaostanku 1:3 so se Ptujčani popolnoma odprli in igrali s peterico igralcev v polju, kar so znali izkušeni igralci Rima izkoristiti za visoko zmago - zadetka s svoje polovice sta dosegla Škrabl in Krajnc. David Breznik ZLMN Ormož ČLANI REZULTATI 3. IN 4. KROGA: Bar Gaja Lordi Ivanjkovci -Trust 4:2, Gadi - Inox ograje Majcen 2:5, Bar Ribnik Ormož - NK Ormož 5:2, FSM Hidus -Mladost Miklavž 4:3, Pristan Frankovci - KMN Tomaž 3:4, Avtoprevozništvo Jerebič -Akord 3:1, Trust - FSM Hidus 0:2, Mladost Miklavž - Akord 1:3, Avtoprevozništvo Jerebič - Gadi 5:1, KMN Tomaž - Bar Ribnik Ormož 0:1, NK Ormož -Bar Gaja Lordi Ivanjkovci 2:5, Inox ograje Majcen - Pristan Frankovci 2:2. 1. AVT. JEREBIČ 2. BAR GAJA L. I. 3. BAR RIBNIK O 4. FSM HIDUS 5. KMN TOMAŽ 6. NK ORMOŽ 7. INOX OGR. M. 8. AKORD 9. MLADOST M. 10. PRISTAN F. 11. TRUST 12. GADI VETERANI REZULTATI 3. KROGA: Bre-snica - Smoki Plin dom 3:6, di je sprožil nekaj silovitih udarcev in je bil veliko boljši tekmec od Italijana. Drugi Italijan v ringu je bil Fabio Franzot, ki se je pomeril z lanskoletnim zmagovalcem Zlate rokavice Denisom Lazarjem. Ta je takoj prevzel pobudo in je Franzota že v prvi rundi s silovitimi udarci dvakrat spravil na tla. Dvoboj je bil tako zelo hitro končan z Lazarjevo zmago. Po koncu vseh dvobojev je strokovna komisija podelila priznanja: za najboljšega mladega boksarja je bil izbran Manuel Vidič, za najboljšo boksarko Daria Popovič, za najboljšega tujega boksarja Mihael Domenkuš, za najboljšega tehničnega boksarja Nejc Nedeljko in za najbolj borbenega boksarja Tomaso Napolitano. Glavno priznanje - 34. zlato rokavico - je dobil član BK Ring Aleš Ku-javec. 23-letnik je v zadnjih letih trdo treniral za to veliko priznanje in si ga je s svojim odnosom na treningih, na tekmovanjih in na dvoboju proti Napolitanu tudi zares zaslužil. S prikazanim na celotnem tekmovanju so bili zadovoljni tudi gledalci. David Breznik Mladost Miklavž Kog - Vičan-ci 1:3, Pušenci - Dizelaši 0:9, Bar Ajda Mihovci - Purga 6:3. 1. DIZELAŠI 2 3 0 0 18:3 9 2. TARA TOMAŽ 2 2 0 0 8:2 6 3. BAR AJDA M. 2 2 0 0 8:4 6 4. VIČANCI 3 1 1 1 5:5 4 5. SMOKI O. 2 1 0 1 8:9 3 6. PUŠENCI 3 1 0 2 7:13 3 7. BRESNICA 3 0 1 2 7:12 1 8. MLADOST M. KOG 3 0 1 2 4:10 1 9. PURGA 3 0 1 2 7:14 1 uk ONL Videm ČLANI REZULTATI 2. KROGA: ŠD Lancova vas - PGD Videm 7:3, ŠD Leskovec - ŠD As 3:0, Joe Copy Sitar - ŠD Pobrežje 2:7, NK Tržec R21 - Bar Dolence 5:5, KMN Majolka - EHM TEAM2 4:0, ŠD Zg. Pristava - Krovstvo Petrovič ŠD Selan 4:1. 1. KMN MAJOLKA 2 2. LANCOVA VAS - ČL. 2 3. NK TRŽEC - R21 2 4. BAR DOLENCE 2 5. POBREŽJE - ČLANI 2 6. ŠD LESKOVEC 2 7. ŠD AS 2 8. ŠD ZG. PRISTAVA 2 9. EHM TEAM 2 2 10. JOE COPY SITAR 2 11. -ŠD SELAN 2 12. PGD VIDEM 2 VETERANI REZULTATI 1. KROGA: Joe Copy Sitar - Gostišče Kozel ŠD Selan 3:5, ŠD Pobrežje - KMN Majolka 2:6, ŠD Lancova vas -NK Videm 14:1. Darko Lah Mali nogomet • MNZ Ptuj, ONL Videm, ZLMN Ormož Na derbiju Rim premagal FC Ptuj Foto: Črtomir Goznik Derbi kroga lige MNZ Ptuj sta odigrali ekipi FC Ptuj in ŠD Rim - slavili so slednji. 4 4 O O 15:7 12 4 S 1 O 15:6 10 4 S O 1 1O:5 9 4 S O 110:10 9 4 2 O 2 12:6 6 4 2 O 21S:12 6 4 1 2 115:1S 5 4 1 1 210:11 4 4 1 1 2 7:9 4 4 O 2 2 7:11 2 4 O 1 S 4:10 1 4 O O 4 4:22 0 2 0 0 11:2 6 2 0 0 11:6 6 1 1 0 11:8 4 1 1 0 10:9 4 1 0 1 10:6 S 1 0 1 7:5 S 1 0 1 5:5 S 1 0 1 6:8 S 1 0 1 4:7 S 0 0 2 5:11 0 0 0 2 4:10 0 0 0 2 5;12 0 torek • 16. decembra 2014 Šport, šport mladih Štajerski 17 Smučanje Kljub krizi SZS fenomenalen smučarski konec tedna Kdor ima vsaj malo rad zimske športe, je konec tedna lahko užival v izrednih predstavah slovenskih športnikov in športnic. Njihov izkupiček je dve zmagi, pet uvrstitev na stopničke in 13 uvrstitev med deseterico! Zmagovalki tedna sta Tina Maze in Špela Rogelj, ki sta stopili na najvišji stopnički: to je Tinina 25. zmaga v svetovnem pokalu, Špela pa je dosegla premierno med vsemi slovenskimi smučarskimi skakalkami. Ti rezultati so v popolnem nasprotju s stanjem na Smučarski zvezi Slovenije, ki se ukvarja z velikimi izgubami, zaradi katerih so ogrožena nastopi naših športnikov v nekaterih disciplinah (Filip Flisar npr. ni odpotoval na prvo tekmo sezone smučarskega krosa v Kanado). Tako pa zgleda, da so alarmantni podatki iz SZS le še dodatna vzpodbuda za boljše nastope na tekmah svetovnega pokala. Na srečo vsaj prireditelji tekem po vsem svetu redno izplačujejo nagrade ... JM Alpsko smučanje: - 1. mesto Tine Maze na petkovem smuku v Lake Lui-su, - 3. mesto Tine Maze na nedeljskem superveleslalomu v Lake Luisu (22. Ilka Štuhec), - 8. mesto Tine Maze na sobotnem smuku v Lake Lu-isu. Smučarski skoki: - 1. mesto Špele Rogelj na petkovi tekmi v Lilleham-merju (12. maja Vtič, 13. Eva Logar), - 2. mesto Petra Prevca na nedeljski tekmi v Lilleham-merju (12. Robert Kranjec), - 5. mesto Petra Prevca na sobotni tekmi v Lilleham-merju (8. Jernej Damjan, 10. Robert Kranjec, 13. Matjaž Pungertar), Smučarski teki: - 5. mesto Katje Višnar v šprintu v Lillehammerju. Biatlon: - 3. mesto Jakov Fak na 10 km v Ostresundu, - 4. mesto Jakov Fak v zasledovanju v Ostresundu (12. Klemen Bauer), - 5. mesto Teja Gregorin v zasledovanju v Ostresundu, - 7. mesto Teja Gregorin na 7,5 km v Ostresundu. Planinski kotiček Tradicionalni božično-novoletni pohod na Donačko goro Petek, 26. december 2014 Ptujski planinci se bomo med božično-novoletnimi prazniki podali na Donačko goro in na planinski način končali letne dejavnosti z družabnim srečanjem v vinotoču Kodrič v Kočicah. Zbrali se bomo na Štefanovo, 26. 12., zjutraj ob 7. uri pred železniško postajo Ptuj in se s posebnim avtobusom odpeljali do Stoperc oziroma do prevala Stara graba (379 m). Pot bo potekala po kolovozu in markirani planinski poti Boč-Donačka gora do vznožja pobočja Donačka gora in planinskega doma pod Donačko goro. Počitek in čas za malico s čajem. Tukaj se bomo ločili na dve skupini: lažja bo nadaljevala pot pod pobočjem Donačke gore do Medgore (530 m), druga pa bo krenila po poti navkreber na severnem del pobočja na vrh Donačke gore. Nato se bo po zavarovani planinski poti spustila do Medgore (530 m), kjer se bomo pridružili pohodnikom prve skupine. Za varnost bo poskrbljeno. Po odmoru se bomo vsi skupaj napotili do vinotoča Kodrič v Kočicah, kjer nas pričakujejo okoli 15.ure, da končamo sezono pohodov in izletov v letu 2014. Do vinotoča bo približno dve uri hoje. Vmes se bomo zaustavili, če bodo vremenske razmere prav zimske, še na toplem napitku v Pridni vasi. Vinotoč bomo zapustili po volji pohodnikov, vendar najpozneje ob 20.00 in peš sestopili v Dobrino (pol ure) na avtobus. Vrnitev na Ptuj je predvidena ob 21.00. Pohod bo v vsakem vremenu, zato se bo treba opremiti času in vremenu primerno. Prijave sprejemamo na društvu ob uradnih urah do torka, 23. 12., oz. do zasedbe 45 prostih mest. Ob prijavi je treba plačati strošek izleta, ki znaša 18 €. Pohod organizira in vodi Jože Dajnko s sovodniki. Nogomet • S. SNL sever Podvinčani presenetili, dravaši želeli več Ligaše MNZ Ptuj v sezoni 2014/15 v 3. slovenski ligi sever predstavljata Drava in Podvinci. Slednji so se na svojo željo želeli preizkusiti v višjem rangu tekmovanja in pred začetkom prvenstva niso imeli prevelikih ambicij. Trinajst tekem jesenskega dela pa so opravili z odliko, saj so pristali kar na 3. mestu, pred njimi sta samo Maribor B in Drava. Ta pred sezono ni skrivala apetitov po vrhu in napredovanju v 2. ligo. Ker Maribor ne more napredovati v 2. ligo, prinaša možnost za dodatne kvalifikacije tudi drugo mesto, ki ga ptujski modri v tem trenutku tudi zasedajo. Glede na sestavo ekipe bodo v spomladanskem delu tekmovanja poizkušali zaostanek sedmih točk za mlado mariborsko ekipo nadoknaditi, za kar pa se bodo morali na svoji začrtani poti napredovanja v višji rang tekmovanja še bolj potruditi. Drava je »domačin-ska« ekipa Nogometaši Drave so v jesenskem delu tekmovanja igrali 'na krilih' Nastje Čeha, ki je bil 'motor' ekipe. Ta je na eni strani zelo izkušena, na drugi strani pa tudi zelo mlada. V njej je nase opozoril napadalec Niko Tisaj, saj je dosegel 13 zadetkov, enega več od Čeha. Skupno je Drava dosegla 42 zadetkov, prejela jih je 17 - to je bilo dovolj za 29 osvojenih točk. Večino so dobili na Mestnem stadionu, medtem ko so bili v gosteh dvakrat premagani, še dvakrat so igrali neodločeno. Oceno prvega dela prvenstva je podal trener NK Drava Ptuj Franc Fridl: »Za nami je po mojem mnenju uspešen prvi del sezone, saj smo v položaju, ko lahko razmišljamo o napredku v višjo ligo. Po drugi strani pa so naše želje prvo mesto, saj že pred začetkom prvenstva nismo skrivali teh želja. V tem delu prvenstva nam je do tega cilja malo zmanjkalo, smo pa še vedno v situaciji, ko se lahko zanj borimo. Za to bomo morali dobro delati tudi v premoru, se nato dobro pripraviti za nadaljevanje ter v njem odigrati še bolje.« Pred začetkom sezone je ptujski dres obleklo kar nekaj novih nogometašev, med njimi so Nastja Čeh, Niko Tisaj, Foto: Črtomir Goznik Podvinčani so bili na medsebojni tekmi uspešnejši od Ptujčanov, slednji pa so v jesenskem delu skupno zbrali tri točke več. Leon Panikvar, Mitja Rešek, Matej Murat, Rok Letonja, Milan Kokot in Aldo Babic. Večina od njih je jesenski del odigrala zelo dobro in je prispevala k zmagam in uspehom. O igrah doma in v gosteh ter rezultatih v prvem delu Fridl nadaljuje: »Vse tekme doma smo dobili, kar kaže na to, da smo bolj 'domačinska' ekipa. V gosteh nam ni šlo tako dobro, tako da bomo ta segment poskušali popraviti v nadaljevanju. Če nam bo to uspelo, potem bomo lahko upali na zmanjšanje zaostanka za vodilno ekipo Maribor B. Na gostujočih tekmah smo izgubili kar nekaj prepotreb-nih točk, zaradi česar na koncu ne morem biti popolnoma zadovoljen z zbranimi 29 točkami. Naša ekipa je v tem delu gojila napadalen nogomet, kar se vidi tudi iz števila doseženih zadetkov, medtem ko v obrambi na nekaterih tekmah nismo igrali dobro in smo dobili nekaj prepoceni zadetkov.« Nogometaši Drave so - gledano kot celoto - jesenski del odigrali zelo solidno, trenutna situacija je za Ptujča-ne dobra odskočna deska za nadaljevanje prvenstva, v katerem bodo lovili svoj glavni cilj sezone - napredovanje v drugo ligo. Podvinci vzeli skalp Dravi in Mariboru B NK Podvinci je največje presenečenje 3. lige sever. Nogomet • NŠ Poli Drava Novi uspehi V organizaciji NK Dobrovec-Miklavž je bil odigran »Ivanov zimski turnir«. Na njem so s selekcijami U-8, U-9, U-10 in U-11 igrali tudi mladi predstavniki NŠ Poli Drava Ptuj. V najmlajši selekciji U-8 so v predtekmovanju trikrat zmagali in enkrat izgubili, v finalu pa so ugnali domačo ekipo z 2:1. Mesto nižje je pristala ekipa U-10, ki je v predtekmovanju trikrat zmagala in enkrat remizirala. V finalu so jih z 1:0 premagali Presenečenje je beseda, ki je bolj značilna za enkratno dejanje ali dogodek, tako da lahko mirno zapišemo, da so bili Podvinčani pravi hit jesenskega dela prvenstva. Njihov trener Miran Ljubec je zbral skupino nogometašev, ki se želijo dokazovati in so na skorajda vsaki tekmi pokazali izredno disciplino v igri, borbenost in znanje. S tem so prišli izstopajoči rezultati v različnih pogledih: prvi je ta, da so na domačem igrišču premagali obe vodilni ekipi, Dravo s 3:1 in Maribor B z 1:0. Že ta podatek kaže na njihovo kakovost, ki so jo kazali skorajda na vseh tekmah. Poraženi so bili le na treh tekmah, proti Šam-pionu, Radljam in AjDAS Lenartu, a so na vseh treh bili boljši tekmec in so bili vedno blizu zmage. Ta 'blizu' jih je spremljal skozi ves jesenski del, saj so si na večini tekem priigrali veliko priložnosti, ki so žal ostale neizkoriščene. Največ zadetkov - 11 - je dosegel Rok Zorko, sledijo mu Robert Osterc s štirimi, po tri so dosegli Marcel Vindiš in Damir Zagoršek. Vsi zadetki, zmage in 26 osvojenih točk so Podvinčane pripeljali do 3. mesta. O tem presenetljivo dobrem jesenskem delu je njihov trener Miran Ljubec povedal: »Nedvomno je to presenečenje. Sam sem pred sezono povedal, da bo za nas kot novince v ligi treba na domačem igrišču strmeti k temu, da osvajaš koliko se le da točk in da si uspešen tudi v gosteh. To nam je povsem uspelo, za osvojeno 3. mesto lahko rečem, da tega dejansko niti v sanjah nihče ni pričakoval.« O zmagah proti ekipama Maribor B in Drava je Ljubec povedal: »Ti dve zmagi sta bili za našo ekipo resnično 'velika skalpa'. Ob tem moram povedati, da je bilo na teh dveh tekmah tudi igrišče v precej težkem stanju in da na takšnih tekmah vedno iščeš priložnosti iz protinapadov. To se je na obeh tekmah dogajalo, dejansko smo do zmag prišli z zadetki iz protinapadov.« Podvinčani so v prvem delu tekmovanja dosegli osem zmag, dva neodločena rezultata in tri poraze. Pri tem so dosegli 27 zadetkov, dobili pa so jih 15. Ta statistični kazalec je na eni strani dober, na drugi pa slab, saj so si priigrali res številne priložnosti. O tem je Ljubec povedal: »Realizacija nam je v tem delu zares malo šepala, saj smo zgrešili veliko lepih priložnosti. Kljub temu smo dosegli številne pozitivne rezultate, saj imamo najboljšo obrambo v ligi, kar je za nas vsekakor dobra statistika.« V prvem delu sezone so se igralci Podvincev zares izkazali, v spomladanskem delu pa bodo poizkušali svoje predstave še nadgraditi ter se ob koncu prvenstva zadržati v zgornjem delu prvenstvene razpredelnice. David Breznik igralci NŠ Dobravci-Miklavž. Tudi v tej starostni skupini je bil najboljši igralec iz ptujskih vrst - Sabur Ali. Tik za najboljšimi, na 4. mestu, so bili igralci selekcije U-11, ki so v tekmi za 3. mesto z 1:0 izgubili s prvo domačo ekipo. Na turnirju je igrala tudi selekcija U-9, ki je nastopila veliko boljše, kot kaže končno 7. mesto. V predtekmovanju so dosegli dve zmagi in dva poraza, kar pa jih je peljalo šele v igro za sedmo mesto, v kateri so z 2:1 premagali NK Duplek. David Breznik Člani ekipe NS Poli Drava U-8 18 Štajerski Šport, rekreacija torek • 16. decembra 2014 Mali nogomet Zmagoslavje ekipe SM team Klub malega nogometa Meteorplast je v ljutomerski športni dvorani ŠIC pripravil tradicionalni 15. spominski turnir Janka Makoterja. V malem nogometu se je pomerilo 24 ekip, ki so tekmovale v osmih skupinah, dve najuspešnejši ekipi iz vsake skupine pa sta se uvrstili v končnico. Še zlasti zanimiva in izenačena dvoboja sta bila obračuna za tretje in prvo mesto, saj so zmagovalca odločili kazenski streli. V malem finalu so bili srečnejši Velenjčani, v boju za 1. mesto pa Ljutomerčani. REZULTATI: četrtfinale: Gostilna polna skleda Velenje - Okrepčevalnica Miško Celje 4:2, Al avto Ljubljana - Manar GT Okoslavci 3:1, Vulkanizerstvo Ščavničar Ljutomer - Okrepčevalnica na trati Lipovci 1:1 (4:3 po kazen- skih strelih), SM team Ljutomer - M bar Tržič 7:0; polfinale: Al avto - Gostilna polna skleda 2:2 (5:4), SM team - Vulkanizerstvo Ščavni-čar 7:3; tekma za 3. mesto: Gostilna polna skleda - Vulkanizerstvo Ščavničar 0:0 (2:1); finale: SM team - AI avto Ljubljana 2:2 (6:5). Za zmagovalno vrsto SM team Ljutomer so igrali: Igor Bratič, Milivoje Simeunovic, Uroš Kroflič, Rok Mordej, Aleš Marot, Aleš Vrabl, Gorazd Drob-nič in Edis Kukavica. Največ zadetkov (10) je dosegel Rok Mordej (SM team Ljutomer), za naj boljšega vratarja je bil izbran Jovica Mihajlovic (Gostilna polna skleda Velenje), najkoristnejši igralec turnirja pa je bil Aleš Vrabl (SM team). NŠ Zmagovalci 15. spominskega turnirja Janka Makoterja - ekipa SM team Ljutomer Strelstvo • Turnir SZS Med mladinci zmagal Sašo Stojak, med članicami Urška Kuharič Preteklo nedeljo je v Ormožu potekal 2. kvalifikacijski turnir SZS za uvrstitev na DP z zračnim orožjem Rogla 2015 in za sestavo državne reprezentance, ki se bo po novem letu predstavila na mednarodnih tekmovanjih v Rušah in Munchnu, s ciljem nastopa na marčevskem EP z zračnim orožjem na Nizozemskem. Med spodnjepodravskimi strelci s pištolo je bil najuspešnejši mladi Ptujčan Sašo Stojak, ki je zmagal med mladinci s 573 krogi, 4. Tadej Sirec 551, med juršinskimi strelci se je najvišje uvrstil Rok Re-pič s 514 krogi na 7. mestu. V članski konkurenci je dobro streljanje pokazal tudi Sevni-čan Blaž Kunšek in zmagal s 576 krogi, domača favorita Boštjan Simonič in Kevin Venta sta s 569 krogi osvojila 3. in 4. mesto, 8. Simon Simonič 561, 13. Emerik Hodžic 556, 21. Žan Toma-žič 538, 23 Alojz Trstenjak 530. Ekipno: 1. SD Kovinar Ormož 1663, 3. SD Jožeta Ke-renčiča Miklavž 1660. Med dekleti se je znova izkazala Katja Vodeb iz Liboj in zmagala s 378 krogi, drugo in tretjo mesto sta osvojili favorizirani Petra Dobravec s 378 krogi in Ptujčanka Majda Raušl s 374 krogi. Ormoške strelke Kovinarja Mateja Le-vanič, Tina Novak in Petra Vernik so s 361, 349 in 342 krogi osvojile 8., 10. in 11. mesto. Med dekleti s puško sta dvojno zmago dosegli ormoški strelki Urška Kuharič in Petra Vernik z rezultatoma 411,3 in 410,9 kroga. Ormoške strelke Tovarne sladkorja Vesna Mele, Barbara Mu-hič, Suzana Petek in Lea Majcen so z rezultati med 392,3 in 374,1 kroga osvojile mesta med 10-13. Med člani je zmago slavil grosupeljski strelec Željko Moičevic z visokimi 626,7 kroga, domača ormoška strelca Kovinarja Jan Šumak in Tadej Horvat pa sta s 615,6 in 614,1 kroga osvojila 6. in 9. mesto. Tik pred Šumaka se je na 5. mesto uvrstil Rajmond Debevec s 615,9 kroga. Ekipno zmago je slavila Olimpija s 1846,4 kroga pred Kovinarjem s 1835,1 kroga in Grosupljim s 1829,5 kroga. Med mladinci je slavil Žan Kelenc iz Črenšovcev, najvišje uvrščeni domačin je bil Žan Tomažič s 597,2 kroga. Simeon Gonc Motokros • Tim Gajser Prvi Slovenec z zmago v MX2 je napovedal: Top tri mi ne uide« » Tim Gajser iz Pečk pri Ma-kolah je po odlični prvi sezoni svetovnega prvenstva MX2 in po osvojitvi naslova državnega prvaka postal prvo ime slovenskega motokrosa, pa tudi na svetovni lestvici je njegovo ime uvrščeno pod sam vrh. »To je bila ena najuspešnejših sezon v moji karieri. Začetek je bil težek, saj je bila ekipa nova. Z vsako tekmo pa sem se naučil nekaj novega. Tako sem bil šestkrat na stopničkah, dvakrat tudi najhitrejši. To je res nekaj enkratnega za prvo sezono,« je povedal Tim Gajser, ki je skupno v svetovnem prvenstvu zasedel končno 5. mesto. Ob tem je dijak 4. letnika prvi Slovenec z zmago v MX2. Priznal je, da je bila sezona v svetovnem prvenstvu dolga. »Ves čas moraš biti na vrhu, voziti z glavo. Ni lahko, vendar če želiš priti na sam vrh, moraš uskladiti vse skupaj. Tudi šolo,« je povedal. Grenak priokus letošnji sicer vrhunski sezoni je bila poškodba na pokalu narodov septembra v latvijskem Ke-gumsu. Čeprav je Tim Gajser na eni izmed tekem v državnem prvenstvu priznal, da ne mine tekma, ko ga nekaj ne Foto: Milan Sternad Tim Gajser bi bolelo, ga bolečine nikdar niso ustavile. »Na pokalu narodov, ki so olimpijske igre v tem športu, sem na prvem prostem treningu zelo hitro naredil dober čas, nato pa sva se sotekmovalcem dotaknila v zraku in padel. Kar hudo sem jo skupil, imel sem zlomljena tri vretenca in počeno rebro,« je povedal Tim, ki je zaradi poškodbe ostal brez nastopa v finalu A. Toda dva meseca po poškodbi je bil Tim že na nogah. »Imam res dobrega zdravnika na Hrvaškem, verjamem vanj. Seveda pa je za hitro okrevanje potrebna tudi volja,« je pojasnil. Tako si je moči sprva nabiral v fitnesu in se kondicijsko izpopolnjeval s tekom in kolesarjenjem. Pretekli mesec je imel prva testiranja motorja. »Upam, da bodo pomanjkljivosti odpravljene v najkrajšem možnem času in bo motor, kot mora biti. Ob dobri fizični pripravljenosti in z dobrim motorjem nam top tri ne uide,« je napovedal Tim. »Vsi delamo za to, da dosežemo dober rezultat. Smo kot velika družina, dobro se razumemo, kar je najpomembnejše,« je dodal. Nova sezona se začne naslednje leto konec februarja s prvo tekmo v Katarju, nato sledi selitev na Tajsko. »Potem grem celo na maturantski ples, zatem pa v Argentino,« je dejal. Rezultate motokrosista iz Makol so letos opazili tudi nacionalni mediji, še prej tuji in lokalni. Njegove odlične vožnje pa so prvi pozdravili njegovi navijači, ki so letos še z večjim ponosom nosili rumeno-rdeče majice s Ti-movo številko 243, ter drugi ljubitelji tega bencinskega in hrumečega športa. Na vprašanje, kakšen je občutek, ko ga prosijo za podpis, je odgovoril: »To so sanje. Spomnim se, da ko sem bil majhen, sem šel do vrhunskega voznika in ga prosil, da se mi podpiše. In to sem res sanjal, da bom lahko enkrat jaz delil podpise. Letos je bilo tega zelo veliko in upam, da bo tega še čim več,« je povedal, se nasmehnil ter dvignil palec. Mojca Vtič Nogomet • Mlajše selekcije Aluminij zelo visoko, tik pod vrhom Pretekli konec tedna se je s tekmami 18. kroga končal jesenski del prvenstva v 1. mladinski in kadetski ligi. Mladinci Aluminija so na domačem igrišču z Interblockom izgubili, kadeti pa so zmagali. Obe ekipi sta sezono končali na 4. mestih v svoji kategoriji, skupno pa je to dovolj celo za izjemno 2. mesto, boljši so le mladi Domžalčani (nekatere ekipe še niso odigrale vseh srečanj, op. a.). V kategoriji U-15 sta področje MNZ Ptuj zastopala Aluminij in Poli Drava. Tudi v tej kategoriji je Aluminij končal prvi del prvenstva na 2. mestu, Ptujča-ni so na 10. mestu. 1. SML 1. DOMŽALE 18 14 4 0 58:16 46 2. KOPER 16 12 2 2 61:19 38 3. INTERBLOCK 18 11 1 6 34:22 34 4. ALUMINIJ 18 11 1 6 38:29 34 5. GORICA 17 9 3 5 51:23 30 6. B. PUBLIKUM 16 9 2 5 29:17 29 7. MARIBOR BRANIK 16 8 5 3 30:23 29 8. VOC CELJE 18 7 6 5 40:34 27 9. OLIMPIJA LJ. 18 7 5 6 39:29 26 10. ŠAMPION 18 8 1 9 29:39 25 11 RUDAR VELENJE 18 5 1 12 23:46 16 12. KRŠKO 17 3 6 8 31:48 15 13. ILIRIJA EXTRA 18 4 2 12 22:36 14 14. KRKA 17 2 5 10 18:37 11 15. NOGA TRIGLAV 18 3 2 13 13:43 11 16. ELTA IZOLA 17 2 2 13 19:74 8 Predsednik AMD Ptuj Uroš Langerholc (tretji z leve) je v imenu društva tudi letos prejel priznanje za najboljšega organizatorja karting dirk v Sloveniji. Najboljši strelci: 13 zadetkov: Niko Adamič (Olimpija Ljubljana), Blaž Kramer (Šampi-on); 12 zadetkov: Alen Ožbolt (Domžale); 11 zadetkov: Mitja Križan (Aluminij), Žan Nikolic (Koper). 1. SKL 1. DOMŽALE 18 14 1 3 53:14 43 2. MARIBOR BRANIK 16 13 1 2 56:16 40 3. NOGA TRIGLAV 18 12 4 2 41:22 40 4. ALUMINIJ 18 12 2 4 44:17 38 5. B. PUBLIKUM 17 11 1 5 31:12 34 6. OLIMPIJA LJ. 18 10 3 5 37:20 33 7. KRŠKO 17 8 2 7 25:23 26 8. KOPER 16 7 3 6 19:19 24 9. INTERBLOCK 18 7 2 9 22:37 23 10. GORICA 17 6 2 9 31:29 20 11 CELJE 18 5 5 8 21:23 20 12. KRKA 18 6 1 11 24:34 19 13. ILIRIJA EXTRA 18 4 2 12 13:40 14 14. RUDAR VELENJE 18 4 1 13 16:49 13 15. ŠAMPION 18 3 2 13 19:50 11 16. ELTA IZOLA 17 2 0 15 13:60 6 Skupna lestvica SML/SKL: Najboljši strelci: 16 zadetkov: Gaber Petric (Domžale); 15 zadetkov: Luka Štor (Maribor Branik), 14 zadetkov: Žan Celar (Maribor Branik); 13 zadetkov: Kristjan Sredojevic (NOGA Triglav); ... 8 zadetkov: Timi Max Elšnik, Aljaž Ploj (oba Aluminij). 1. DOMŽALE 36 28 5 3 111:30 89 2. ALUMINIJ 36 23 3 10 82:46 72 3. MARIBOR BRANIK 32 21 6 5 86:39 69 4. B. PUBLIKUM 33 20 3 10 60:29 63 5. KOPER 32 19 5 8 80:38 62 6. OLIMPIJA LJ. 36 17 8 11 76:49 59 7. INTERBLOCK 36 18 3 15 56:59 57 8. NOGA TRIGLAV 36 15 6 15 54:65 51 9. GORICA 34 15 5 14 82:52 50 10. CELJE 36 12 11 13 61:57 47 11. KRŠKO 34 11 8 15 56:71 41 12. ŠAMPION 36 11 3 22 48:89 36 13. KRKA 35 8 6 21 42:71 30 14. RUDAR VELENJE 36 9 2 25 39:95 29 15. ILIRIJA EXTRA 36 8 4 24 35:76 28 16. ELTA IZOLA 34 4 2 28 32:134 14 5. R. K. DRAVOGRAD 16 9 16 7 16 7 16 6 16 3 16 5 16 4 16 5 16 2 14. KOR. PREVALJE 16 0 7. FARM. VERŽEJ 8. RUDAR VELENJE 9. BISTRICA 10. POLI DRAVA 11. ŽALEC 12. ŠAMPION 13. POBREŽJE MB 2 5 32:18 29 3 6 33:42 24 2 7 38:44 23 3 7 33:20 21 9 4 16:16 18 2 9 21:31 17 4 8 14:36 16 1 10 21:46 16 2 12 22:60 8 1 15 12:92 1 Liga U-15 vzhod 1. MARIBOR BRANIK 16 15 1 0 77:6 46 2. ALUMINIJ 16 11 1 4 61:18 34 3. CELJE 16 10 3 3 36:15 33 4. KRŠKO 16 9 4 3 40:12 31 Najboljši strelci: 20 zadetkov: Domen Bevk (Maribor Branik); 18 zadetkov: Gašper Kori-tnik (Krško); 14 zadetkov: Žan Kolmanič (Maribor Branik); 13 zadetkov: Alen Polanec (Aluminij); 12 zadetkov: Haris Kadric (Rudar Velenje), Dalibor Lupret (Šampion); 11 zadetkov: Matej Godina (Farmtech Veržej); 10 zadetkov: Luka Mesarič, Nik Prelec (oba Aluminij). JM Foto: NS torek • 9. decembra 2014 Šport, zanimivosti Štajerski 19 NEZNANO O ZNANIH Šport invalidov Maruša Ferk Maruša Ferk: »Največji cilj je olimpijska medalja« Maruša Ferk je vsestranska slovenska alpska smučarka iz Blejske Dobrave, ki ima zadnja leta veliko smole s poškodbami. Maruša se je prvič v karieri na stopničke na tekmi svetovnega pokala uvrstila v sezoni 2008/09. Na slalomski tekmi v Garmisch-Partenkir-chnu je bila odlična tretja. 1. Prve tri asociacije ob omembi Ptuja? Štorklje, ptujske terme, kurenti. 2. Kaj vas pri ljudeh najbolj privlači oz. pritegne? Zgovornost, iskrenost, šaljivost. 3. Katere osebnostne lastnosti pri sebi najbolj cenite? Šaljivost, disciplina, pomagam drugim po svojih močeh, če me rabijo. 4. Kaj najraje počnete v prostem času? Vožnja s kolesom, golf, branje knjig, potujem. 5. Kaj je najpogosteje na vašem jedilniku? Testenine. 6. Kam najraje hodite na dopust? Kamorkoli, kjer je lepo in vsakič nekam drugam - na novo destinacijo. 7. Vaš najmanj in najbolj priljubljen predmet v šoli? Najmanj kemija, najbolj zgodovina. 8. Kdo so za vas največji športniki/športnice današnjega časa? Usain Bolt, Michael Phelps, Roger Federer. 9. Kakšno glasbo najraje poslušate in kdo so vaši priljubljeni glasbeni izvajalci? Vsega po malo, trenutno Calvin Harris. 10. Kateri film ste si nazadnje ogledali in kdo so vaši priljubljeni filmski igralci/igralke? The Intouchables, nimam priljubljenega igralca/igralke. 11. Katero knjigo ste nazadnje prebrali in katera je vaša najljubša knjiga? Nazadnje prebrana Ob tebi, najljubša Tek za zmajem. 12. Kdo je vaš najboljši prijatelj/prijateljica? Cela moja družina. 13. Kakšne so vaše sanje? Ko sem bila mlajša, sem veliko sanjala, kaj želim doseči, sedaj so te sanje prerasle v cilje, ki jih želim doseči: največji cilj je sigurno olimpijska medalja. 14. Kaj bi spremenili v svetu, če bi imeli čarobno palico? Konec vojn, konec lakote, konec revščine. 15. Kaj boste počeli po zaključku kariere? Imela bom svoje podjetje, nekaj v zvezi z organiziranjem dogodkov, pomoč drugim, dobrodelnost. Janko Bezjak 5 tekov za 125 nasmehov SK Ptuj Obuditev sejma rabljene opreme Smučarski klub Ptuj je v soboto v Qlandii pripravil sejem rabljene smučarske opreme Zima - šport. Tega so izvedli po nekajletnem premoru, odziv obiskovalcev pa je bil dober predvsem v dopoldanskem času. Člani smučarskega kluba so na strokoven način pomagali pri nakupu smučarske opreme in so kupcem nudili smuči, smučarske čevlje, palice, deske ... Svojo rabljeno opremo so ponudili tudi nekateri posamezniki, ki so Ko je leta 2013 bivši vrhunski duatlonec in atletski trener Klemen Dolenc skupaj z vodstvom in zaposlenimi v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa Radovljica izpeljal zamisel pod naslovom »Pet tekov za pet nasmehov«, verjetno ni razmišljal o tem, da bo ta ideja naletela na takšen odziv. Petim uporabnikom omenjenega centra je omogočil brezplačno udeležbo na petih rekreativnih tekaških prireditvah s strokovno vodeno vadbo, za kar je priskrbel sponzorje in opremo za tekače. Izredno zanimanje za ta projekt s strani uporabnikov ostalih varstveno delovnih centrov oziroma zavodov v Sloveniji je rodilo novo idejo za leto 2014 »5 tekov za 125 nasmehov« - vključitev 5 slovenskih centrov in zavodov s petimi uporabniki na petih tekih (5 x 5 x 5). »Hvaležni smo vodstvu Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnar-ja Dornava za odločitev, da se temu enkratnemu projektu v letu 2014 pridružijo tudi naši uporabniki. Takoj smo sestavili ekipo šestih (en nasmeh več) v sestavi Vanja Zelenik, Primož Antolič, Milan Fa-šing, Aleš Leskovar, Janez Pernek in Srečko Trupko-vič, s katero smo se udeležili že uvodne predstavitve, ki je zajemala kratek trening, istočasno pa so podelili priznanja udeležencem prvega teka. To je naše uporabnike še dodatno motiviralo in v trenutku je bila sprejeta odločitev o rednem in resnem treningu,« je z velikim zadovoljstvom povedala Marjeta Gomilšak, sicer diplomirana vzgojiteljica na delovnem mestu skupinske habilitatorke, ki je na neki način prevzela nalogo trenerke. V začetku so treningi zajemali večinoma hojo z malo teka, kmalu pa je bilo hoje vse manj in skupina je z lahkoto pretekla razdaljo od ptujskega mestnega stadiona do jezu v Markovcih in nazaj. Prvo tekaško preizkušnjo so »dor-navski« športniki doživeli 30. avgusta na malem blejskem maratonu v dolžini 6 km (en Foto: Nace Pihler Marjeta Gomilšak Na cilju letošnjega ljubljanskega maratona od leve: spodaj Janez Pernek, Primož Antolič, Marjeta Gomilšak; zgoraj Nace Pihler, Vanja Zelenik, Milan Fašing, Srečko Trupkovič, Manja Kokol, Aleš Leskovar. krog okrog Blejskega jezera). Nastopili so v absolutni konkurenci, kjer je bil z 18. mestom najboljši Janez Pernek, zelo dobre uvrstitve pa so dosegli tudi vsi drugi. Drugi tek, 6. septembra v Radovljici, in četrti, 13. septembra v Kranju, je minil brez udeležbe uporabnikov ZUDV dr. Marijana Borštnarja Dornava. Odlično pa so nastopili na tretjem teku 7. septembra, ki je bil obenem 16. dobrodelni tek okrog Blejskega jezera. Za ogrevanje pred najpomembnejšim, ljubljanskim maratonom so se udeležili še enega dobrodelnega teka v Dragi pri Igu. Trasa je bila dolga 8 km in ni bila tekmovalnega značaja. Zmagali so vsi, ki so uspešno prispeli do cilja, med njimi tudi vseh šest »naših«. Sledili so naporni treningi za največji tekaški dogodek v Sloveniji, ljubljanski maraton. Redne skupinske treninge so posamezniki nadgradili z dodatnimi aktivnostmi, Milanu in Alešu pa je Tekaška akademija za odrasle Ptuj (TAO) septembra in oktobra nudila tedensko dvakratni brezplačni trening skupaj z ostalimi člani. »Ko smo spremljali neizmerno voljo Kdo je Marjeta Gomilšak, »trenerka« uspešnih športnikov ZUDV dr. Marija Borštnarja Dornava? Športni duh je v njej že od zgodnjega otroštva. Pred petimi leti se je odločila za aktivno vadbo teka in udeležbe na maratonih in ultramara-tonih. Navedimo samo nekatere: 100 milj (168 km) okrog Mont Blanca, 120 km po Dolomitih, 4 leta zapored udeležba na Fruškogorskem planinskem maratonu, 12 ur Šmarne gore (kolikokrat gor in dol?), 12 ur Forest Gump, 344 km od Zagreba do Vukovarja (v petih dneh), 100 milj (160 km) po Istri, 212 km ultrabalatona (okrog Blatnega jezera), 73 km od Celja do Logarske doline; prav ta vikend se je udeležila velikega maratona v Crikvenici. In njen največji izziv? Maraton od Aten do Šparte! Do 15. januarja 2015 so odprte prijave in Marjeta že nestrpno pričakuje potrditev, kar bi pomenilo, da je izpolnila stroge kriterije in bila med približno 200, ki se jim bo uresničila največja želja. Tudi mi stiskamo pesti in obljubljamo, da jo bomo spremljali na tem enkratnem podvigu. se odločili za lastno prodajo. K sejemski dejavnosti se je priključil tudi Hervis, saj je v svoji prodajalni ta dan nudil posebne popuste ob nakupu smučarske opreme. Sejem je bil dobrodošla popestritev pred smučarsko sezono, saj so lahko predvsem starši opravili veliko ugodnih nakupov za svoje otroke, hkrati pa so lahko tudi drugi rekreativni smučarji kupili odlično ohranjeno opremo po zelo sprejemljivih cenah. Na sejmu so člani SK Ptuj Foto: Nace Pihler V Qlandii so člani SK Ptuj izvedli sejem rabljene smučarske opreme Zima - šport. predstavili tudi programe šole smučanja, deskanja in prostega sloga (freestyle) za sezono 2014/15. Več informacij o zimskih aktivnostih kluba lahko dobite na Ski info točki v Dravski ulici 18 na Ptuju vsak torek in četrtek med 17. in 19. uro. David Breznik članov ekipe iz Dornave, da se želijo maksimalno pripraviti za največji dogodek leta, niti za trenutek nismo razmišljali, da jim ponudimo roko sodelovanja. Možnost smo dali vsem šestim, vendar sta se odločila le Milan in Aleš, saj nekateri drugi trenirajo po različnih klubih (Janez v nogometnem klubu Ptuj, Primož v nogometnem klubu Gorišnica), za Vanjo in Srečka pa je bila morda ovira oddaljenost od Ptuja. Veseli smo, da sta se Milan in Aleš odlično vključila v našo skupino in večkrat dokazala, da zmoreta enako ali celo več. Prepričani smo, da smo s tem dodali kamenček v mozaiku njunim uspešnim nastopom,« je prepričan vodja TAO Ptuj Aleš Bezjak. Tako kot na vseh tekih, so športnike iz Dornave tudi na ljubljanskem maratonu ob trenerki Marjeti Gomilšak spremljali Manja Kokol, Anita Kapel, Sonja Šneberger in Nace Pihlar, ki so tudi sami pretekli 10-kilometrsko razdaljo. Prav njihova prisotnost in spodbujanje je prispevalo k odličnim rezultatom, saj so med 2471 tekmovalci absolutno dosegli naslednje uvrstitve: 355. Janez (46:26), 677. Milan (49:55), 766. Srečko (50:40), 1444. Aleš (55:49), 1563. Primož (56:48) ter 2818. Vanja Zelenik v konkurenci 3608 tekmovalk. »Naši športniki so na najboljši možni način končali težko preizkušnjo ljubljanskega maratona v dolžini 10 km s tem, da so vso progo pretekli. Njihovih šest nasmehov na cilju je povedalo največ in še preden so se dobro ohladili, so že misli usmerili v naslednje leto, ko so si za izziv zadali, da na ljubljanskem maratonu pretečejo razdaljo malega maratona 21 km. Ob tem so hvaležni vsem, ki jih na njihovi poti podpirajo, posebej pa še vodstvu ZUDV dr. Marijana Borštnarja, ki se je odločilo, da se po dolgem času premora ponovno lahko udeležujejo tudi tekmovanj v okviru specialne olimpijade. Upajo, da bodo pridobili še kakšnega športnega pedagoga,« je svoje misli sklenila Marjeta Gomilšak, sama vrhunska tekačica in ultrama-ratonka. Mi pa lahko dodamo le, da so tako organizatorji vseh tekov kot TAO Ptuj v popolnosti realizirali prizadevanja o inkluziji vseh, tako športnikov invalidov kot ne-invalidov. Vsi so istočasno, na istem mestu izvajali treninge in tekmovanja z istim ciljem - biti boljši, zmagati. Le na ta način lahko dejansko dosežemo pravo inkluzijo, pravo izenačenost in spoštovanje vseh, ne glede na kakršno koli omejitev. Silva Razlag, DŠI Most Ptuj 20 Štajerski Šport, pogovori torek • 9. decembra 2014 Atletika • Aleksander Lorenčič, predsednik AK Ptuj »Dobri rezultati niso nujno povezani z visokimi financami« Aleksander Lorenčič, predsednik AK Ptuj Kje je dejansko mesto ptujske atletike v slovenskem merilu? »V tekmovalnem smislu smo aktivni in uspešni v vseh starostnih kategorijah. Kot omenjeno, klub ima odlične posameznike, prav tako smo uspešni v ekipnem smislu. Aktivni smo tudi pri organizaciji tekmovanj. Letos smo poleg mitingov bili organizator dveh večjih tekmovanj. Marca smo gostili Zimsko prvenstvo Slovenije v metih za starejše mladinski in pionirski kategoriji, maja pa še Prvenstvo Slovenije za mlajše mladinke in mladince. Veliko dejavnosti in prireditev imamo tudi za najmlajše v atletski šoli (božični mno-gobojček ipd.). Zelo dejavna je klubska sodniška atletska sekcija, ki poleg domačih tekmovanj sodeluje in pomaga tudi pri izvedbi tekmovanj drugih slovenskih klubov. Kluba v takšni obliki in s takšnimi rezultati brez vestnih in delovnih kolegov ter kolegic v klubu ne bi bilo, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Vsekakor ima ptujska atletika v slovenskem merilu pomembno vlogo.« Ob koncu ene najuspešnejših sezon v zgodovini AK Ptuj smo se pogovarjali s predsednikom ptujskega kluba Aleksandrom Lorenčičem. Aprila prihodnje leto vam poteče štiriletni mandat. Kakšno je vaše videnje AK Ptuj po skoraj dokončanem mandatu. »AK Ptuj je klub s tradicijo. Klub, ki je ves čas delovanja dosegal odlične rezultate. Ko sem še treniral, je o naših predhodnikih in njihovih rezultatih v klubu krožila skorajda mitska zgodba. Zelo spoštujem ta klub in ponosen sem, da sem njegov član. Delo v njem jemljem z veliko odgovornostjo in z vso gotovostjo lahko rečem, da gre za enega najuspešnejših športnih subjektov ne samo na Ptujskem, ampak tudi širše. Sem človek, ki ga zanimajo dejanja in rezultati. 'Besedičenja' je v vseh družbenih sferah preveč in k sreči je atletika zelo eksaktna športna panoga, kjer rezultati govorijo sami zase. In ti so letošnjo sezono na zelo visoki ravni. 18 kategoriziranih atletov, devet reprezentantov, več državnih rekordov in 40 prvih mest na državnih in pokalnih prvenstvih, lansko leto jih je bilo na primer 19, so podatki, ki govorijo sami zase.« Prvo ime letošnje sezone je Veronika Domjan, nova članska državna rekorderka v metu diska in udeleženka letošnjega svetovnega mladinskega prvenstva v ZDA. »Kljub temu da smo glede na letošnji rezultat na svetovnem prvenstvu po tihoma upali na uvrstitev v finale, smo zadovoljni. Zavedati se moramo, da so najboljši izidi, ki jih dosegajo najvišje uvrščeni na mladinskem svetovnem prvenstvu, na ravni najboljših članskih, zato že uvrstitev na prvenstvo odraža kakovost tekmovalca. To svetovno prvenstvo pomeni za Veroniko predvsem priložnost za pridobivanje dragocenih izkušenj. Tekmovala je v kategoriji leto dni starejših tekmic, naslednje leto bo evropsko mladinsko prvenstvo, vsekakor pa njen čas šele prihaja. Kljub mladosti je že dosegla veliko, med drugim je v metu diska brez konkurence v Sloveniji. Veronika ima ves potencial, da se razvije v vrhunsko atletinjo. Žal se bojim, kljub želji po nudenju optimalnih pogojev in ostalega, kar zahtevajo rezultati, ki jih Veronika dosega, da bomo klub in starši sčasoma težko kos vsem zahtevam, ki jih terjajo njeni rezultati. Letošnjo sezono je sodelovala z vrhunskim hrvaškim strokovnjakom Ivanom Ivan-čicem, ki je med drugim tre- niral olimpijsko zmagovalko v metu diska Sandro Perkovic, a je pred kratkim žal preminil. Vsekakor bomo naredili vse, kar bo v naši moči, a brez pomoči Atletske zveze Slovenije in sponzorjev ne bo šlo. V primeru Veronike še lahko povem, da je, poleg njenih staršev in trenerja Gorazda Rajherja tudi sama zelo aktivna pri iskanju sponzorjev.« Letos v reprezentanci deveterica Kdo so talenti, ki prihajajo za Kolaričevo in Do-mjanovo? »V pionirski in mladinski starostni kategoriji ima ptujski klub več atletov in atletinj, ki imajo vse možnosti, da se razvijejo v odlične atlete. V pionirski in mladinski reprezentanci Slovenije je letos nastopalo devet ptujskih atletov in atletinj. To so Veronika Domjan, Maja Bedrač, Grega Pa-vlovič, Aljaž Brlek, Žan Viher, Jurček Korpič Lesjak, Kristjan Čeh, Melani Hentak in Jaka Kostanjevec. Pionirka Maja Bedrač je brez konkurence v Sloveniji, zmaguje tudi na mednarodnih tekmovanjih. Je vsestranska atletinja, izpostaviti pa velja njen rezultat v skoku v daljino, kjer je letos s 598 cm dosegla osebni rekord. Glede na to, da še letos skupaj s kolegi potuje v Avstralijo na mednarodne igre šolarjev, je ogrožen tudi državni rekord, ki znaša 603 centimetre. Sicer je letos na šolskem ekipnem tekmovanju skočila 605 cm, a s pomočjo vetra, ki je bil čez mejo dovoljenega). Poleg omenjenih je še več takšnih, ki so na meji reprezentance, kar je lep uspeh. Tudi v ekipnem smislu so mladinci in mladinke v slovenskem vrhu. Na ekipnem prvenstvu Slovenije so se letos tako mladinci kot tudi mladinke uvrstili na četrto mesto, kar je dober dosežek glede na relativno majhnost kluba in tudi glede na mlado ekipo, katere številni atleti še vedno tekmujejo v pionirskih kategorijah.« Glede na uspehe mlajših ptujskih atletov je jasno, da je delo v atletski šoli kakovostno in pravilno usmerjano. Koliko otrok se na Ptuju ukvarja z atletiko? »Atletski klub Ptuj deluje na več nivojih, vključujoč tudi vrhunsko oziroma tekmovalno atletiko, a kot ključni nivo vidim ravno delo z mladimi. Atletska gibanja so potreba slehernega otroka in mladostnika, tega se v klubu zavedamo in zato dajemo velik poudarek na delu z mladimi. Da se v atletski šoli, kjer vadi več kot 100 otrok, dobro dela, dokazujejo rezultati. Klub ima strokovno podkovan trenerski in vaditeljski kader. Prav slednji je veliko bogastvo kluba in temelj za uspehe v prihodnosti. Talenti se brez kakovostnega kadra ne morejo ustrezno razvijati. Poleg Gorazda Rajherja, vodje in koordinatorja atletske šole, pri vzgoji mladih atletov sodelujejo še trenerji, trenerke in va-diteljice atletike Aleš Bezjak, Mojca Gramc, Barbara Gač-nik, Hedvika Korošak, Maja Simonič, David Hameršak in Laura Pajtler. Odlični rezultati atletov niso prišli čez noč, ampak so rezultat dolgoletnega strokovnega in sistematičnega dela, za kar gre zahvala trenerjem in vaditeljicam.« Zakaj otroka usmeriti v atletiko? »Atletika je športna panoga, ki je postavila temelje za razvoj vseh ostalih športov in je glede na temeljne gibalne elemente, ki jih vsebuje, vsekakor več kot primerna za otrokovo spoznavanje s športom. Sposobnosti, kot so vzdržljivost, hitrost, moč in spretnost, ki jih pridobimo z vadbo atletike, so temelj za vsako športno aktivnost. Atletska šola je vsekakor pravi naslov, kjer lahko predšolski in osnovnošolski otroci pridobijo prej naštete sposob- nosti. Po raziskavah izpred nekaj let se je delež otrok s povečano telesno težo v Sloveniji v zadnjih 20 letih povečal tudi do 10 odstotkov. Gibalno manj aktivni otroci so nagnjeni k debelosti, pogosteje zbolevajo, težje prenašajo šolske obveznosti in imajo nižje šolske ocene. Prav tako so raziskave pokazale, da današnji slovenski 11- do 14-le-tniki pretečejo razdaljo 600 m povprečno 8 sekund počasneje kot pred 30 leti. Zaradi omenjenega in vrsto drugih razlogov je eno od osnovnih poslanstev našega kluba mladim skozi igro približati kraljico športov, jih spodbujati k zdravemu načinu življenja in h kakovostnemu preživljanju prostega časa.« Zakaj pa pride do tako velikega osipa atletov na poti v člansko kategorijo? Tja se jih prebije le peščica. »To ni težava le v atletiki, temveč se s to problematiko ubadajo v vseh športih. Večina po končani srednji šoli prekine športno pot, kar je na neki način tudi razumljivo. Razlogov za prekinitev je več - premalo finančne podpore, poškodbe, študijske obveznosti, pa tudi naveličanost nad vsakodnevnim treningom. V obstoječi generaciji vidim velik potencial. Poleg tega, da so odlični v rezultatskem smislu, so tudi dobri prijatelji in želel bi si, da bi po končani tekmovalni poti tako ali drugače ostali povezani s klubom. Če pogledamo rezultate z letošnjega članskega državnega prvenstva, so čast ptujskega kluba v večji meri reševali mladinci in mladinke. Med člani sicer izstopa srednjeprogaš Matej Jeza. Kot že omenjeno, pogrešali smo Nino Kolarič.« »AK Ptuj je primer dobre prakse« Je pa občudovanja vredno, da so atleti v zrelih letih, atletski veterani, nepopustljivi. Že leta razveseljujejo s kolajnami iz največjih svetovnih tekmovanj. In nič drugače ni letos. »Ptujska veteranska atletika je na zavidljivo visoki ravni, kar so veterani v letošnji sezoni z rezultati ponovno dokazali. Miki Prstec, Marko Sluga, Brane Komel, Dušan Koren in Aleš Velikonja so letos poleg kolajn na državnih tekmovanjih osvojili lepo bero kolajn tudi na največjih veteranskih tekmovanjih. Zaradi zdravstvenih težav ni nastopal Dejan Dokl. V prihodnjih letih si želim, da veteranska sekcija na Ptuju, poleg obstoječe vrhunske kakovosti, pridobi še pri številčnosti. Veliko odličnih bivših atletov je že ali bo v kratkem prestopilo mejo 35 let, ko se lahko začne nastopati v veteranski sekciji, tako da upam, da najdejo motivacijo za ponovno udejstvovanje na atletskih površinah.« Vrhunske atletike in obsežnega atletskega pogona v vseh starostnih kategorijah ni mogoče imeti brez strokovnega in predanega kadra. Kakšno je stanje v klubu na področju stroke in kadrov? »Cilj kluba je biti iz leta v leto boljši, kar zahteva veliko dela in odgovornosti. V klubu imamo enega profesionalnega trenerja, Gorazda Rajher-ja. Prej omenjeni trenerji v atletski šoli delajo na amaterski ravni, prav tako trenerji v starejših sekcijah. Za mladinsko in člansko kategorijo tako skrbijo Rajher, Bezjak in Franc Ivančič, Milan Cimerman pa pomaga pri pripravi veteranov. Zelo dragocen segment kluba so atletski sodniki, ki jih vodi Mitja Horvat. Brez njih tako rekoč ne bi mogli organizirati tekmovanj, pri čemer gre poudariti, da svoje delo opravljajo na prostovoljni ravni. Enako je s klubskimi funkcionarji. Letos smo preko programa javnih del zaposlili Mojco Mayr, ki poleg uradniškega dela pomaga tudi pri drugih delih. Neprecenljivo je tudi delo finančne vodje kluba Marije Pralije. Dejstvo je, da klub brez takšnega kadra, ki za klub namenja ure in ure časa, ne bi mogel delovati na takšni ravni, kot mu to uspeva. Kljub izrazito težkim časom, ko se sredstva za šport na vseh ravneh iz leta v leto krčijo, klub svoje osnovno poslanstvo - to je tekmovalna uspešnost in delo z mladimi, opravlja zelo uspešno. Mirno lahko rečem, da je AK Ptuj primer dobre prakse, ki potrjuje, da dobri rezultati niso nujno povezani z visokimi financami.« Kraljica športov si zasluži primerne pogoje Pogoji za delo so sicer dokaj solidni, ampak daleč od idealnega. Predvsem pozimi, ko vadba poteka v zaprtih prostorih, je atletska dvorana pod tribunami mestnega stadiona verjetno pretesna za vse vadeče skupine? »Pogoji za vadbo so solidni, v primerjavi z desetletjem nazaj odlični, seveda pa so na določenih segmentih izboljšave nujne. O tem že tečejo pogovori s pristojnimi institucijami. Obstoječa infrastruktura za delo in trenažni proces je solidna, pozimi imamo res težave s prostorom, a z dobro organizacijo rešujemo tudi to. Starejši atleti in tre- nerji morajo v zimskem času urnike vadbe prilagajati potrebam atletske šole.« S kakšnimi težavami se še ubada klub? »Glavna naloga kluba je, da atletom in atletinjam zagotavlja optimalne pogoje. Jasno, v okviru danih možnosti. Glede na cilj vodstva kluba, to je stalna nadgradnja in rast na vseh segmentih, predvsem pa na področju dela z mladimi in pri tekmovalni uspešnosti, se soočamo s težavami, ki so predvsem finančne narave. Že startnine na tekmovanjih, priprave in prevozi zahtevajo precejšen finančni vložek, kje je še vse drugo. Kar se financ tiče, bo letošnja sezona končana pozitivno, čeprav kriza iz leta v leto krči klubski proračun. Pohvaliti moram prizadevanja nekaterih staršev, ki nam po potrebi priskočijo na pomoč pri prevozih na tekmovanja, prav tako so nekateri aktivni pri iskanju donatorjev in sponzorjev. Kot predstavnik kluba si želim, da bi lahko vsem, posebej pa najboljšim atletom in atletinjam, v finančnem smislu bolj pomagali. Ena od prioritet ostaja pridobiti novega glavnega sponzorja.« Zaradi omenjenega je še toliko pomembnejše sofinanciranje atletskih programov iz občinskih sredstev. Ima Mestna občina Ptuj posluh za atletiko? »Z naslova Mestne občine Ptuj glede na vsakoletni javni razpis, kjer se med drugim upoštevata količina in kakovost športnega subjekta, prejemamo največ finančnih sredstev. Sodelovanje z AZS, MO Ptuj in Zavodom za šport je nujno. Atletska steza je po enajstih letih potrebna prenove. Upam, da bo občina razumela nujnost tega projekta in da bo naslednje leto preplasti-tev atletske steze realizirana. Poleg omenjenega smo zaradi prenove pomožnega nogometnega igrišča bili primora-ni poiskati rešitev za trening metalcev. Nadomestno lokacijo in s tem začasno rešitev predvidoma do aprila prihodnje leto smo našli, zatem pa upamo na trajnejšo rešitev. Kraljica športov si na Ptuju glede na rezultate in dejstvo, da gre za bazični šport, katerega infrastrukturo uporabljajo tudi drugi športniki, zasluži imeti primerne pogoje za razvijanje svojega potenciala.« Uroš Esih Kaj pa se dogaja z najboljšo ptujsko atletinjo zadnjih let Nino Kolarič? Letos je pravzaprav nismo videli na tekmovališčih. »Drži. Za Nino je letos ponesrečena sezona. Kar se mi zdi v tem trenutku pomembno, je, da se sezona analizira, poišče razloge za neuspeh in da se konstruktivno pristopi k reševanju težav. Pozitivno je, da Nina ima motiv za naprej in si želi spet skakati kot pred leti. Trenira, decembra gre z ekipo na priprave in upam, da bo že v zimskem delu sezone 2015 dobro skakala.« torek • 9. decembra 2014 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 21 Ptuj • Vrata odprla Optika Clarus na Mestnem trgu S kakovostno ponudbo do najširšega kroga ljudi Optika Clarus, ki je na Ptuju 4. decembra tudi uradno odprla dve poslovalnici, eno na Mestnem trgu 4 na Ptuju, eno pa v nakupovalnem centru Qlandia Ptuj, je vodilni ponudnik na področju trgovine z očali in z optičnimi pripomočki. Na trgu je prisotna že 25 let. Poslovalnice ima po vsej Sloveniji, po novem tudi na Ptuju. Njena poslovna enota Ljubljana BTC, ki se razprostira na 800 m2 površine, velja za največji optik center v Evropi. V ambulantah nudijo očesne preglede za preventivo in uporabo korekcijskih očal ter kontaktnih leč z odličnimi specialisti okulisti, ki pri svojem delu uporabljajo učinkovito in moderno opremo. Stranke jih poznajo po največji tren-dovski ponudbi korekcijskih, sončnih, športnih in otroških očal. Pomembno je, da za vid skrbimo že od malih nog, poudarjajo, zato so v optiki Cla-rus Ljubljana BTC že pred leti odprli največji otroški oddelek s korekcijskimi okvirji in sončnimi očali za otroke. Prav tako se zavedajo, da so rezultati v športu najpomembnejši, da je optimalen vid ključen in da lahko pomeni razliko med porazom in vrhunskim dosežkom. Na največjem oddelku s športnimi očali v Sloveniji lahko za svoj vid poskrbijo ob rekreativnih tudi vrhunski in ekstremni športniki. Optiki Clarus zaupajo tudi Žiga Šilc, Rok Klavora in Saša Golob, gi- Foto: Črtomir Goznik Optiko Clarus na Mestnem trgu sta odprla Tina Kraševec, direktorica Optik Clarus, in Tihomir Krstič, lastnik podjetja. mnastičarji, mladi upi, ki bodo v prihodnje krojili slovenski in evropski gimnastični vrh, ki so se udeležili tudi odprtja optik Clarus na Ptuj. Letos je Optika Clarus naredila velik korak, najprej je odprla poslovalnico na Vrhniki, zatem pa še na Ptuju. Z odpiranjem optik v manjših krajih želijo svoje kakovstne storitve in ponudbo približati čim širšemu krogu ljudi, pri čemer gradijo na sloganu Z ljubeznijo skrbimo za vaš vid. Simbolični prerez vrvice nove optike v starem mestnem jedru, na atraktivni lokaciji Mestnega trga 4, ki je samevala dobro leto in pol, sta opravila Tina Kraševec, direktorica Optik Clarus, in Tihomir Krstič, lastnik podjetja. Ob odprtju so povabili tudi na brezplačen okulistični pregled. MG Foto: Črtomir Goznik Optika Clarus je 4. decembra na Ptuju odprla dve poslovalnici, eno na Mestnem trgu 4 (na fotografiji), drugo pa v nakupovalnem središču Qlandia Ptuj. Prva ima 174 m2 prodajnih površin, druga 100 m2. Strokovno svetovanje, kakovostne izdelke in odličen poprodajni servis po dostopnih in konkurenčnih cenah podjetje Clarus svojim strankam nudi že od leta 1989. So tudi edina optika, ki svojim strankam za obdobje enega leta nudijo 50-odstotno subvencijo pri nenamerni poškodbi korekcijskih očal. Optika Clarus si bo tudi v prihodnje prizadevala, da ostane vodilni ponudnik na področju optik in optičnih pripomočkov. V prihodnje bo še širila svojo mrežo. Tako bodo v letu 2015 odprli še 14. in 15. poslovalnico, v stari Ljubljani in v Slovenski Bistrici. Makole • Odlično obiskan andrejev sejem Odprtje trga in občinske zgradbe Na andrejevo nedeljo je v Makolah ponovno dišalo po kuhanem vinu in čaju, saj je na trgu že petič zapovrstjo potekal Andrejev sejem. Letošnji sejmarski dan so zaznamovale dobrote in izdelki lokalnih ponudnikov ter odprtje obnovljenega trga in občinske zgradbe. »Z obiskom smo zelo zadovoljni, saj je naš majhen sejem kljub neprijaznemu vremenu obiskalo 1000 ljudi,« je povedal predsednik TD Makole Jože Kovačič. Na andrejevo nedeljo sta nekdanji župan Alojz Gorčen-ko in sedanji prvi mož občine Franc Majcen prerezala trak in tako simbolično odprla trg ter občinsko zgradbo. Vrednost investicije, ki je preobrazila makadamsko parkirišče v tlakovan trg s pitnikom in skulpturo, je bila 117.000 evrov z DDV. Od tega je nekaj manj kot 57.000 evrov občini uspelo pridobiti iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, občina pa je iz proračuna prispevala dobrih 60.000 evrov. Prav tako se je letos končala obnova zgradbe nekdanje KS v središču Makol, ki jo je že vrsto let najedal zob časa. Občina Makole je z izvedbo investicije pred propadom rešila objekt v središču Makol, z njim pa pridobila primerne prostore za delovanje občinske uprave. V pritličju zgradbe bo Lekarna Slovenska Bistrica 15. decembra odprla podružnico, kar bo končni rezultat večletnih prizadevanj občine Ma-kole, da se v občini ponovno vzpostavi lekarniška dejavnost. Obnova je skupno zahtevala 493.000 evrov; sofinancirala jo je Lekarna Slovenska Bsitrica s 130.000 evri, razliko je dodala občina (tudi s sredstvi iz ZFO-1). Trg je tako na zadnjo nedeljo v novembru že služil svojemu namenu, saj se je na njem predstavilo več kot 30 sejmarjev, v večini lokalnih ponudnikov. Sejemski vrvež, ki je bil letos še posebej prisoten na stojnicah z medom, suhim sadjem, je kot vedno dopolnil še kulturni program. Folklorniki Prosvetnega društva Anice Černejeve Makole so se zavrteli na novem tlaku trga, s pesmijo pa so jih dopolnili še člani Godbe na pihala KUD Janka Živka Poljčane. Mojca Vtič Obnova stare krajevne skupnosti Naziv ponudnika Ponudbena cena v EUR (s popusti z DDV) Gradnje Marguč, d. o. o. 466.346,35 Komunaprojekt, d. d. 508.676,59 Opifex, d. o. o. 521.110,49 Tames, d. o. o. 527.315,80 Kongrad, d. d. 566.628,79 Vir: Občina Makole FOTO: Milan Sternad Na andrejevo nedeljo je sejem obiskalo več kot 1000 obiskovalcev. Ureditev trga Makole Naziv ponudnika Ponudbena cena v EUR (s popusti z DDV) Krt gradbeništvo, d. o. o. 106.242,16 GMI, d. o. o. 108.613,19 Gradnje, d. o. o., Boštanj 123.281,95 Indrast, d. o. o. 126.903,36 GIC gradnje, d. o. o. 141.869,90 Komunalno podjetje Ptuj, d. d. 143.948,39 Cestno podjetje Ptuj 145.243,72 GP projekt IMG, d. o. o. 150.178,12 Gradom Plus, d. o. o. 154.764,76 Komunala Slovenske gorice, d. o. o. 165.143,47 Podjetje za gozdne gradnje in hortikulturo, d. o. o. 169.790,21 Vir: Občina Makole FOTO: Milan Sternad 22 Štajerski"TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 9. decembra 2014 PREDSTAVITEV IN DEGUSTACIJA MLADIH VIN 11.12.2014 od 17.00 do 20.00 v Ocentru na Ptuju Vabljeni! Welcome! Willkommen! VSTOPNINA! Qcenter Šlajerski TEDNIK (ft RAD IOPTUJ »¡V »4 K>*3 m MESTNA OBČINA PTUJ O. QLANDIA Deiela nakupov lldesign PERVTNINARSKA ZADRUGA PTUJ, z.0.0. H PODJETJE ZA A<5RASNA PROUČEVANJA VSTOPNICE V PREDPRODAJI: ŠTUDENTJE 3€ (5€ V REDNI PRODAJI), ODRASLI 5€ (l0€ V REDNI PRODAJI). PRODAJNA MESTAVSTOPNIC IN INFORMACIJE: KCZS ZAVOD PTUJ - KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV-DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINESPODNJE PODRAVJE. Vstopnice v predprodaji po nižji ceni do nedelje 7. decembra so na voljo v tajništvu Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, vinoteki Ptujske kleti, kavarni Ptujskih študentov, Veposu in tajništvu družbe Radio Tednik Ptuj. .co c5 M O Ci O CD "> cö T3 N CÖ M CO -i-J cn torek • 9. decembra 2014 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 23 Sveta Trojica v Slov. goricah • Praznično v decembru Vabi najbogatejša razstava jaslic Pri Sveti Trojici bodo veseli december in prihajajoče praznike obeležili s številnimi božično-novoletnimi prireditvami. m Foto: Arhiv občine Letos bo potekala že četrta razstava jaslic, ki bo po zagotovilu organizatorjev najobsežnejša doslej. V petek je tako v cerkvi Sv. Trojice potekalo veliko mi-klavževanje, ki so ga spremljali glasovi elitnega deškega zbora Bonifantes iz Češke in otroškega pevskega zbora KD Sv. Frančišek. Vse od 22. decembra pa do 6. januarja prihodnje leto pa bo v samostanski kleti potekala že četrta razstava jaslic, ki bo po zagotovilu organizatorjev najbogatejša in najobsežnejša doslej. Pričakujejo namreč, da bo jaslice na ogled postavilo kar 100 razstavljavcev. »V njej bodo sodelovali številni ljubiteljski in profesionalni umetniki iz domala vse Slovenije. Tako bo razstava še zanimivejša za ogled, s tem pa se ji dviguje tudi kakovost razstavljenih del. Še posebej so zanimive jaslice, ki jih izdelajo domača društva in naselja, ki v božično zgodbo vključujejo domačo pokrajino ter ostale krajinske značilnosti. Tudi letos bodo razstavo popestrile zunanje jaslice pred samostansko kletjo, ki jih odlikuje odlična umetniška izvedba figur v naravni velikosti,« so pojasnili s trojiške občine. A to še ni vse. Številne praznične prireditve se bodo zvrstile tudi v dneh od 25. do 27. decembra. Poleg božičnih koncertov in otroške ter slovesne polnočnice bo potekalo predavanje Draga Kozinca iz Društva ljubiteljev jaslic Slovenije o nastanku in pomenu jaslic ter srečanje jasličarjev s podelitvijo zahval razstavljavcem. Praznične dogodke pa bodo zaključili z razvedrilno prireditvijo Pozdrav sosedu v organizaciji TD Sv. Trojica. Monika Levanič Skorba • Najmlajše obiskal Miklavž Razveselili z novo igrico in Miklavžem KD Skorba je tudi letos pripravil Miklavžev večer za otroke občine Hajdina. Pred prihodom Miklavža se je premierno predstavila otroška gledališka skupina KD Skorba. Pod mentorstvom Simone Hazimali in Katje Zu-panič je pripravila prikupno igrico z naslovom Osbert. Ta govori o otrocih, ki tako kot vsi otroci pišejo o tem, kaj si želijo dobiti od Miklavža. Eden izmed njih si je zaželel čisto pravega pingvinčka. Po spletu okoliščin se je njegova želja tudi uresničila, a na koncu je spoznal, da je skrb za pravega pingvinčka zelo naporna in odgovorna. Izkazalo pa se je tudi, da je pingvinček pobegnil iz živalskega vrta, kamor se je nato z veseljem ponovno vrnil. Najnovejša predstava otroške gledališke skupine KD Skorba je pritegnila otroke, starše, babice in dedke ter druge ljubitelje gledališča. Vsi skupaj so zelo uživali in mlade igralce nagradili z velikim aplavzom. Nato so vsi skupaj priklicali Miklavža, ki je prišel skupaj s svojim spremstvom in nagovoril otroke. Manjkali niso niti parklji z verigami in velikim košem daril. Na koncu je ostal prazen, saj so bili po besedah Miklavža vsi otroci zelo pridni. Obdaril jih je z zlato šibo, bomboni, mandarinami, jabolki in prestami. MG Foto: Črtomir Goznik S tradicionalnega miklavževanja v Skorbi Slovenska Bistrica • Miklavžev sprevod Pričakovanje in radost v otroških očeh Miklavž, prvi izmed decembrskih dobrih mož, se je v petek, 5. decembra, na svoji poti ustavil tudi v Slovenski Bistrici. V spremstvu angelov, parkljev ter otroškega in mladinskega pevskega zbora Šmartno na Pohorju je nagovoril najmlajše ter jim podelil simbolična darilca. Pomen prihoda sv. Miklavža ni v razkošnem praznovanju in blišču, temveč da prinaša ta decembrski dobri mož med ljudi dobre in lepe misli, drobne prijaznosti, je dejala Jana Jeglič z Razvojno informacijskega centra Slovenska Bistrica. Nadaljevala je: »Namen miklavževanja je oživljanje podobe tega prikupnega svetnika, ki je v marsikom močno živa že od otroških let, prijetno druženje Bistričanov in pa seveda veselo pričakovanje in radost v otroških očeh, ko jih Miklavž nagovori.« MV Foto: RIC Majsperk • Miklavževanje Odslej bodo še bolj pridni grlo in z otroško gorečnostjo klicali predšolski otroci iz Lenart • Pestro praznično dogajanje V soju prazničnih luči S prižigom prazničnih lučk v mestnem jedru v Lenartu so minuli petek odprli veseli december in naznanili pestro dogajanje. »Miklavž, Miklavž!« so na vse Majšperka 5. decembra. In čeprav so otroci soglasno dejali, da so bili letos pridni, da so ubogali starše ter dedke in babice, si po darilu k Miklavžu le niso upali sami, saj so poleg dobrega decembrskega moža prišli tudi parklji z zastrašujočimi rdečimi obrazi. V kulturno-poslovnem centru se je zbralo nekaj manj kot 180 predšolskih otrok, ki so si najprej ogledali predstavo vzgojiteljic Vrtca Majšperk o vrani Klementini, ki je pomagala strašilu poiskati glavo ter klobuk. Pri tem so ji pomagali tudi otroci, ki so vestno pregledali torbice svojih mam, prostor pod stoli, da bi strašilo le dobilo glavo. In dobilo jo je, prav tako klobuk, ki mu ga je prinesel sveti Miklavž v spremstvu angelov in parkljev. Najmlajši Majšperčani so prvemu dobremu decembrskemu možu obljubili, da bodo odslej še bolj ubogali starše, delili čokolado s prijatelji in bodo v vseh pogledih nadvse pridni. In za pridnost v iztekajočem se letu jih je Miklavž nagradil z darilom v vrednosti 11 evrov. Darila je Miklavžu v prvi vrsti pomagala kupiti Občina Maj-šperk, drugo so pridali sponzorji. Sicer pa ima miklavževa-nje za predšolske otroke v Maj-šperku dolgoletno tradicijo, letos je KUD Majšperk priredil že 20. obdarovanje. Mojca Vtič Okrašeno pa ne bo samo mesto, pač pa tudi druga naselja v občini. Kot nam je pojasnila občinska svetovalka za kulturne dejavnosti in stanovanjske zadeve Darja Ornik, bodo letos za praznično osvetlitev na območju celotne občine namenili 14.000 evrov oz. 2.000 evrov manj kot v lanskem letu. Sicer pa so s prižigom lučk odprli tudi številne praznične dogodke, ki bodo potekali ob petkih in sobotah: »Od 5. pa vse do 20. decembra bodo na Trgu osvoboditve potekale lutkovne predstave in koncerti, ki se bodo začeli ob 16. uri s sejmom in ponudbo daril na stojnicah, kuhanega vina in napitkov, ki jih bodo v prijetnih hišicah ponujali domači vinogradniki. Ob 17. uri bodo na odru predstave za otroke, prišel bo tudi Božiček. Ob 18. uri bodo koncerti za odrasle. Pripravili bomo tudi silvestrovanje, prav tako na Trgu osvoboditve.« Organizatorja božično-novoletnih prireditev in sejma sta Občina Lenart in Razvojna agencija Slovenske gorice. Otroke bo 14. decembra (za območje KS Voličina) in 20. decembra (za območje KS Lenart) obiskal Božiček, ki bo obdaril otroke iz občine Lenart, rojene v obdobju od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2013. Obdaritve bodo v Kulturnem domu. Monika Levanič Foto: Arhiv občine 24 Štajerski TEDNIK Naši bralci pišejo torek • 9. decembra 2014 Videm • Tradicionalni slovenski zajtrk Kruh pa kafe - Konec novembra smo na Osnovni šoli Videm obeležili tradicionalni slovenski zajtrk. Zajtrk promovira in sofinancira ministrstvo za kmetijstvo, vsebuje pa domači kruh, domače mleko, bio maslo, med in jabolko. Ob zajtrku smo na šoli in v vrtcu pospremili ta dan še z dodatnimi, praktičnimi delavnicami, ki nam vsem dajo misliti, od kod prihaja naša hrana. V Vrtcu Videm smo tako v našo sredo povabili članice Društva kmečkih žena Videm, ki se s tem, kaj je tradicionalno, ukvarjajo zelo resno, saj so na to temo izdale knjigo »Kaj in kako so kuhale naše babice pri sv. Vidu«. Prostovoljke društva so nam pripravile nekaj jedi in namazov, ki so jih ne- koč pripravljali doma. Pokušali smo domače maslo, jajčni namaz, domače skutne namaze z zelišči, domačo marmelado, domač bel in krompirjev kruh, kruh z rozinami, žitno kavo ... Nekoč so kuhali kavo iz vrste pražene kave in ciko-rije - poceni kavnega nadomestka. Rastlino so sadili na polju, jo sušili, zmleli in pražili. O tem, kaj so dejansko jedli naši predniki, je tekla živahna debata. Zajtrk z medom in ma- slom je bil verjetno nekoč na krožnikih tistih premožnej-šili, vsakdanje jutro preprostega človeka pa se je začelo s kruhom in belo kavo iz proje. Prišli smo do zaključka, da je bil tradicionalni zajtrk naših babic in dedkov zagotovo »kruh pa kafe«, koruzni žgan-ci, koruzni tamrli, praženec ali šmorn in domači čaj, ki so ga gojile babice na vrtovih: kamilice, meto, pelin, meliso, timijan in žajbelj. Vzdušje v petek je bilo živahno, veselo in klepetavo, tako kot pri obloženi mizi navadno je. Vsi skupaj smo ugotovili, da nam krepek, domač, slovenski ali pa tradicionalni zajtrk gre zelo v slast. T. Vamberger Videm • Veseli december v OŠ Zadišalo je po praznikih Prvošolčki šole Videm so se v družbi članic Aktiva kmečkih žena Videm pripravljali na prihod prvega dobrega moža. V soboto, 29. 11. 2014, smo na pobudo staršev videmskih prvošolčkov izvedli prvi kuharski krožek. Članice aktiva (Rezka Ro-zinger, Ana Hrga, Marija Črnila, Nežka Hliš, Marija Ku- kovec, Angela Mohorko in Marinka Vaupotič) so se na srečanje skrbno pripravile. Že ob prihodu je bilo čutiti prijetno vzdušje, ki je otroke kar vabilo k ustvarjanju. Na praznični mizi so jih čakali medenjaki za Miklavža, halo-ški in šturmovski parklji ter domači keksi. Gospodinje so takoj začele pripravljati testo za parklje. In akcija se je začela. Vsak otrok je izdelal svojega in ga opremil z rozi- nami. Tiste ta hude pa so posipali z makom. Gospodinje so mislile na vse. Medtem ko so otroci nestrpno čakali, da se bodo njihovi parklji spe-kli, so si privoščili miklavžev čaj, prisluhnili zgodbi o mi-klavževanju nekoč ter zapeli. S svojim obiskom sta jih presenetila tudi župan Friderik Bračič in ravnatelj Robert Murko. Otroci so ob odhodu dobili zloženko z recepti, ki jo krasi praznična ilustracija članice aktiva Ljubice Rus, ter praznične dobrote. Medgene-racijsko sodelovanje bogati. Upamo, da se kmalu srečamo na božični delavnici. Mateja Krajnc Foto: MK Ptuj • Uspešen tehniški dan v OŠ Mladika Novoletni bazar Učenci OŠ Mladika so imeli v ponedeljek, 1. decembra 2014, tehniški dan. S svojimi mentorji so dopoldne namenili ustvarjanju božičnih in novoletnih izdelkov, ki so jih namenili za prodajo na popoldanskem božičnem bazarju. V šolski avli pa je ta dan učence, delavce šole, starše in obiskovalce pričakala okrašena naravna jelka z jelenčki in lučkami. Učenci so priskrbeli veliko naravnega materiala, Leta 2004 so se na Cvenu odločili ustanoviti še oktet, v katerem pevci, kot pravijo, pojejo za dušo in srce. Umetniški vodja okteta je Tihomir Babič, ob njem pa ga sestavljajo še: Anton Marinič, Jože Pečnik, Marjan Rudolf, Janez Škerban, Ivan Maučec, Daniel Blagovič, Leon Rošker, Simona Maroša in Jože Casar. V iztekajočih desetih letih so bili za nekaj časa v sestavi še Janez Marinič, Robert Sever, Nejc Pečnik, Gorazd Tribnik, Tadej Mesaric, Zvonko Pavliček, Franc Rošker, Tadej Heric, Franc Marinič in Andrej Tibaut. Ob jubileju so bili na slavnostnem koncertu podeljene Gallusove značke za večletno redno saj so prinesli različne vejice iglavcev, storžke, liste, drevesno skorjo, mah in različne plodove. Nastali so naravni novoletni aranžmaji, adven-tni venčki, jaslice. Oblikovali so tudi voščilnice, snežinke, jelenčke, angelčke iz kartona in okrasili steklene kozarce. Nastali so snežaki, eni iz balonov, papirja in barv, drugi iz stiropora. Prav tako so se udejstvovanje na pevskem področju. Bronasto Gallusovo značko za petletno delovanje je prejela Simona Maroša, srebrno Gallusovo značko za 15-letno udejstvovanje na področju glasbene umetnosti so prejeli Babič, Škerban in Bla- učenci lotili barvanja kamenčkov. Pekli so kekse različnih oblik, kot so jeleni, srčki in snežinke. Iz barvnega papirja in bleščic so ustvarili okraske, darilne škatlice, snežene krogle, ponudili pa so še božično žito. Pri tehničnem krožku so izdelovali jaslice, za to pa so potrebovali kose lesa, skorjo, veje in mah. Svojo stojnico so imeli tudi govič, zlato značko za več kot 20-letno prepevanje sta dobila Pečnik in Maučec, častno Gallusovo značko za več kot 30-le-tno udejstvovanje na pevskem področju pa so prejeli Rošker, Rudolf in Marinič. NŠ učenci, ki pojejo v pevskem zboru. Prinesli so kekse, smrečice iz papirja, snežake, voščilnice, adventne venčke in še mnogo naravnih aranžmajev. Zbrani denar bodo namenili jeli smo Ali podeželje res obstaja samo za pobiranje glasov ob kakšnih volitvah? Videti je vsaj tako! Pred volitvami je podeželje posuto s panoji politikov, ki obljubljajo vsemogoče, malte ne raj, po njihovi izvolitvi. Po volitvah ko izginejo panoji, nehajo prihajati letaki z obljubami, se vse vrne nazaj v stare tirnice. VSE SAMO ZA MESTO! Podeželje pa obstane na morebitnih drobtinah z mize mesta, kot, da mu ne pripada. Nekoliko več drobtin dobijo celotni ali zaokroženi deli podeželja. Bolj oddaljeni pa NIČ, pa še to le takrat ko tam prebiva kdo od izvoljenih, ki si izbori »svojo pravico«. Po volitvah je Svet MOP bil takoj izvoljen in je bilo objavljeno kdo je kdo v novi zasedbi. O podeželskih funkcionarjih pa nikjer NIČ! Dober mesec je minil od volitev, pa še danes ne vemo kdo je kdo. Tudi Š.T. ni tega objavil. Foto: arhiv šole za potovanje na Češko, kjer se bodo udeležili pevskega tekmovanja. Letos so se učencem na novoletni tržnici pridružili s svojimi izdelki tudi donatorji. Spletna stran ČS Grajena ima le vabilo za konstitutivno sejo 3.11.2014. NIČ DRUGEGA! Zakaj krajani ne smemo izvedeti, koga smo(so) postavili na kakšen stolček?? TV Ptuja pa nikjer ni! Na koga naj se obrnemo za naše probleme?? Naš del Krče-vine, nad cesto za Maribor nima nobenega predstavnika v ČS in ne v MOP. Spodnji, Obdravski del. zaseda VSA ta mesta. Nimajo vsi Internet, veliko njih pa prevozno sredstvo, za gledati morebitni oglas na deski ČS (če je sploh kaj objavljeno). »Ptujčan« pa objavlja samohvale in že objavljene stvari v Š.Tedniku. Kdo si dela arhivski spomenik za bodoče generacije in stroške? Tudi vprašanja svetnikov so vedno le za »izboljšave« v samem mestu. Koliko časa bo še tako (do naslednjih volitev?). V prejšnjem mandatu smo v našem delu Krčevine pri Vur- Obiskovalci so lahko kupili njihove ročno izdelane vezene prtičke, kvačkane kape, igrače, nakit, ročno poslikane steklene kozarce, steklenice, vrče, novoletne okraske in aranžmaje. Prostovoljni prispevki se zbirajo v šolski sklad, zbrana sredstva pa bodo namenjena učencem naše šole za potrebe šolskih dejavnosti. Podatke so zbrali učenci 6., 7. in 9. razreda OŠ Mladika: Selina Bezjak, Ronja Jakomini, Sara Štumberger, Alex Mihačinovič Žmegač in Grega Rojs bergu po zelo močnem pritisku na ČS Grajena preko predsednika le dosegli nekaj »zadetkov«. Se bo zgodovina ponovila, da smo in bomo »pozabljeni«? MO Ptuj vedno govori o velikih naložbah, največkrat za zgrešene investicije, kot so nepotrebna krožišča, ležeči policaji tam kjer so ulice kratke in ni mogoče dosegati tveganih hitrost, za športna igrišča ki samevajo,... Sami spomeniki. Zakaj le EU ima sredstva za razvoj podeželja? Same sanacije so slabo opravljene. Dela se brez javnih razpisov, ker so v lastnem podjetju MOP. tudi VIP igra veliko vlogo pri odločitvah. Vsaj eno takšno smo preprečili! Vodstvo MO Ptuj mora razumeti, da smo tudi mi: »PTUT-ČANI«, in MOP dobi sredstva od države tudi od nas - in del je za nas! Sicer pa ni nič čudnega za razpad velike Občine Ptuj (menda na 17 manjših)! Regija ne bo spremenila tega, če se ne spremeni mišljenje politikov! Čas je da se kaj ukrene, tudi za podeželje (Podoben odnos je v vseh večjih mestih Slovenije)! K.V.Ptuj Prlekija • 10 let Cvenskega okteta Slovesno ob jubileju Na Cvenu pri Ljutomeru negujejo dolgoletno pevsko tradicijo, saj je bil že davnega leta 1961 ustanovljen moški pevski zbor. ČIGAVI SMO?? torek • 9. decembra 2014 Doma in po svetu Štajerski TEDNIK 25 Pa brez zamere Piše: Uroš Žajdela • Škotska (7. del) Skozi gradove in utrdbe Fort William s svojo kamnito cerkvijo in v ozadju hrib, prepoln Guest House namestitve Foto: Uroš Zajdela Nacionalni park Cairngorm me je s svojo lepoto očaral. Morebiti za odtenek preveč komarjev in drugega mrčesa. Ves na trnih se poslovim od Lizzie, moje nepozabne gostiteljice, saj me čaka vožnja na drugo stran škotskega otoka, kjer domuje najvišji vrh celotnega britanskega otoka, Ben Nevis. Vsekakor pomemben trenutek mojega pohajkovanja po Škotski. Rezervacije za namestitev v visokih sezonah si praviloma uredim kar nekaj tednov pred potovanjem in tudi tokratna vožnja, sicer prepolna dežja in vetra, poteka v spokojnosti. Že precej kilometrov pred Fort Williamom, edino uradno izhodišče za vzpon na Nevis, pohodniki z gromozanskimi nahrbtniki iščejo toplo posteljo. Se mi precej smilijo, zlasti ker se dan skorajda poslavlja. Vendarle prispem do famoznega mesteca, ki sicer leži v objemu prekrasnega zaliva in bližnji vrhov, vendar pa brez posebnih presežkov. Glavna, pravzaprav edina mestna ulica se že pošteno kopa v vodnih curkih neusmiljenega dežja, ob mojem čofotanju do hotela. Za šankom/recepciji hotela zajetna in precej neprijazna gospa z napisom »vse sobe zasedene«. Poln ponosa zaradi moje predhodne rezervacije preskočim vrsto. Nekaj med njimi prav jeznih in nejevoljnih. Moje navdušenje kmalu usahne, saj tudi mene ne čaka več soba! »Včeraj bi morali preko elektronske pošte dokončno potrditi rezervacijo«, s precej arogantnim glasom objasni neprijetnica. Pokončno jokajče vztrajam, da me nihče ni opozoril na to hotelsko politiko in da sem cel dan prebil v naravi, pa mi vse besede požre pogled mogočnega in kosmatega gospoda na drugi strani notranjega šanka. Tako se še sam postavim v vrsto iskalcev postelje in nečimrnosti. Kar ne morem verjeti. Zunaj je že tema, mrzlo kot v Sibiriji, jaz pa v natikačih. Ves moker. Uf, kakšna jeza. Napotim se do bližnjega hriba, kjer kar mrgoli »guest house« ponudbe. Kakšno posteljo pa bom menda našel, si delim misli s številnimi meni podobnimi nesrečniki. Vse zasedeno, nekateri celo puščajo pse na vhodnih vratih, da ne bi kalil njihove »zasedenosti«. Dobri dve uri iskanja v dežju in temi me pripeljeta do spoznanja, da bom spal v avtomobilu. Še zadnji poskus, kljub jasnemu napisu »zasedeno«, pri rdečih vratih na Lyngtonski ulici 20. Odpre jih priletna gospa z besedami o zasedenosti v ViSf • ..- ".v . Foto: Uroš Žajdela Znameniti grad Inverlochy, nekoč pomemben grad škotske zgodovine, danes ruševine. ;v... . mm f S, » i. -' t,>11 ■'■ ■ ,■■; " ' -'i ■ Destilarna viskija in v ozadju pogled na pogorje Ben Nevis (v megli) Foto: Uroš Zajdela ustih. Globoko me pogleda in v njenih očeh nemudoma izžareva usmiljenje. Počutim se kot lik iz risanega filma »Obuti maček« z znamenitim pogledom, dasiravno namesto škornjev še vedno nosim natikače. V svoji škotski angleščini pokliče gospoda srednjih let, kasneje izvem sina, in mu preda »veselo« novico, da bo danes spal v postelji z mamo, jaz pa bom dobil njegovo sobo. Povabi me na čaj. »Soba stane 40 funtov, brez računa,« razlaga in mi jasno obrazloži, da ne smem pripeljati punc v sobo. V svoji utrujenosti, lakoti in naveličanosti se nasmehnem, iz žepa potegnem zahtevan denar in že divjam v posteljo. Bil sem izjemno hvaležen, čeprav sem dobršen del prihodnjega jutra in del popoldneva preživel v pogovorni, bolj monolo-gni družbi mame in sina. Nizka cena za toplo posteljo! Naslednji dan močan veter in dež zapreta pot na Ben Nevis, zatorej po maratonu pogovorov hitim v Fort William. Precej neprijetno mesto, z izstopajočim lokalnim muzejem o zgodovini škotskega višavja, drugi svetovni vojni in začetkih smučanja na Škotskem. V bližini Fort Williama je ogromen spomenik masakru pripadnikov klanov rimokatoliške frakcije, ki so se imenovali »jakobinci«, zasledim v muzeju. Kljub majhnosti slednjega pa lahko zapraviš ure in ure pri odkrivanju škotske zgodovine. Povsem na koncu pa navduši meč, ki ga je Mel Gibson uporabljal pri snemanju filma Pogumno srce. Vzhičen. Razen muzeja pa Fort William ponuja zgodovinsko precej pomembno destilarno viskija, le nekaj sto metrov iz strogega mestnega središča. Precej velik kompleks, prijetna gospodična na vhodu in gromozanski napis »prepoved kajenja«. Zanimiv prikaz pridelave te »svete vode«, kot jo je poimenoval vodnik. Ob koncu pokušina v izrazito majhnih količinah. Prav zanimivo je bilo opazovati začudene in razočarane obraze ob pogledu na tistih nekaj kapljic v kozarčku. Nekako še nisem bil pri volji za drugo rundo pogovora z svojimi gostitelji, zato v bližnji McDonalds, ki mimogrede potrebuje na desetine nove delovne sile in skok čez majhno morsko ožino do gradu. Veter ob morju brije kot pri norcih, zato so se verjetno tudi graščaki v srednjem veku pomaknili nekoliko v notranjost. Od gradu Inverlochy so ostale le še razvaline in opis nekdanje veličine. Grad so namreč zgradili že v trinajstem stoletju, kot neke vrste baza za širitev keltske škotske pod vodstvom družine Cumming. V znameniti bitki pri Bannockburnu, o kateri smo že govorili, so stopili na stran Angležev in posledično izgubili vse premoženje. Grad dobi v upravljanje družina Donald, prebiram zgodovinsko tablo ob grižljaju sendviča iz bližnjega Mc Donalda. Ponovno dež. Vračam se v toplo sobo na čaj. Vsekakor me čaka zanimiv večer. Harmonika Zgodba o nekem narodu Spomnim se, da je sem pred nekaj leti zasledil krajši intervju z Angležem, ki se je naselil pod Alpami. Intervju je v bistvu bil popolnoma povprečna zadeva, z ničimer se ni razlikoval od tovrstnih mini anket, ki jih v Sloveniji radi zastavljamo tujcem (skoraj vsem, izjema so tisti, ki prihajajo z juga), da bi se potem počutili dobro, ko vsi po vrsti hvalijo to našo lepo deželo ter prijaznost ljudi. No, tudi tale Anglež je v intervjuju nasul za tak Miklavžev koš pohval, superlativov in odobravanj, da je slovenska duša lahko prekipela od srčne topline ter zavriskala en glasen ''Juh-juh-juhej!''. A po začetnem izlivu topline je sledila bomba. Težak udarec. Nepričakovano. Nezaželeno. Tabu. Avtor intervjuja je namreč Angležu zastavil prepovedano vprašanje. Vprašal ga je, ali ob vsem tem obilju dobrine in lepote v deželi Kranjski morda obstaja kaj, kar mu ni všeč. In Anglež je zadal smrtonosni udarec. Sicer na vljuden, hja, angleški način, a vsebina, doza povedanega je bila prevelika, da ne bi povzročila metafizičnega razdejanja. Svetovni slovenski javnosti je zaupal, da sovraži harmoniko. Da ne prenese njenega zvoka, vibracij, karme, aure, "filinga". Harmonika, naša duša, srce, identiteta, materino mleko, da je predmet negativnega, zavračanja, odklanjanja? Neodobravanja? Harmonika kot negacijski element nacionalnega? Kot črna pika na vedri, gostoljubni slovenski duši, kulturi, krajini? Tudi iz vljudnih angleških ust to zveni usodno. Za družbo, ki svojo identito utemeljuje na harmoniki, je to vsekakor udarec ogromne magnitude. Harmonika ne manjka na nobenem ljudskem zborovanju, ohceti, veselici, športnem tekmovanju, paradi, prazniku, vaškem zborovanju, in tako dalje. Največja zvezda slovenskega glasbeništva, najboljši slovenski izvozni artikel, najbolj pristen slovenski rokenrol je nedvomno Slavko Avsenik z njegovimi oberkrajnerji. V kolikor želite v deželi pod Alpami z glasbenim ukvarjanjem kaj zaslužiti, kaj šele od nje izključno živeti, je daleč najbolj primerno (če ne celo edina opcija) ukvarjati se s stilom glasbe, ki mu je uporaba harmonike imanentna, če ne celo sam primarni temelj. V kolikor bi želeli prenoviti nacionalne simbole (tema, ki vsake toliko časa priplava na površje), bi večina najbrž prikimavala, v kolikor bi na zastavo počili ''stilizirano formo harmonike''. Da, harmoniko slovenski živelj nosi globoko v sebi. A kaj nam bodo govorili tujci, mar ne? Saj sami dobro vemo, kako in kaj! Še posebej o harmoniki, Harmoniki, nam ne bodo solili pameti! Tujega nočemo, svojega ne damo! Slovenska identiteta über alles! Počasi. V teh dneh je v javnosti zaokrožila novica, da ponos slovenskega harmonikarstva, izdelovalec harmonik Rutar, svojo poslovno aktivnost seli v Avstrijo. Razlog? Slovenska država svetovno znanemu in uspešnemu podjetju ni bila sposobna zagotoviti niti minimalne podpore v dolgotrajnem boju proti ponarejevalcem ter prevarantom, ki so se pojavljali na slovenskem trgu. Še več, na patentnem so jim bojda celo svetovali, da naj dejavnost preselijo v tujino. Hkrati pa so zaradi ponaredkov svojo malho urno pristavili tudi na davkariji ter Rutarju povzročili nemalo težav. Skratka, povze-mimo: slovenska država te kot vrhunskega ter uspešnega podjetja ni sposobna zaščititi pred ponarejevalci, zato ti svetuje, da firmo preseliš v tujino, hkrati pa te zaradi teh, ki ti prizadevajo škodo, ter pred katerimi bi te morala zaščititi, skuša še udariti po žepu, tako da ja čim hitreje pobereš šila in kopita. Kaj se je z Rutarjem zgodilo v Avstriji? Hja, standardna zgodba, ko gre za podjetja, ki so se ''preselila'' čez mejo: dobrodošlica, ugodni pogoji poslovanja, na otvoritev pride cel lokalni ter regionalni vrh. Da, zgodba o harmoniki je vsekakor zelo primerna za oris slovenske duše ter življa. Harmonika je zgodba o nekem narodu. Gregor Alič Od tod in tam Foto: M. Ozmec Kidričevo * Številnim kulturnim društvom, ki so z različnimi prireditvami in dogodki počastile 3. december, so tudi letos dostojno pridružili člani DPD Svoboda Kidričevo. Člani so v tamkajšnji Knjižnici pripravili kulturni večer z rojakom Petrom Srpčičem, sicer direktorjem mestnega gledališča v Ptuju. O njegovih spominih na rano mladost v Kidričevem ter o poznejšem pestrem kulturnem življenju se je z njim pogovarjala predsednica Svobode Majda Klemenčič Vodušek. Člani likovne sekcije DPD Svoboda Kidričevo pa so ob tej priložnosti v prostorih knjižnice pripravili zanimivo razstavo likovnih del »Akvareli«, na kateri so se s svojimi novejšimi deli tokrat predstavili kidričevski slikarji: Alenka Brumen, Tina Emeršič, Sašo Kornet, Bojan Lubaj, Rebeka Pšajd, Irena Tušek in Aleksandra Vidovič. -OM 26 Šta/m&TEDNlK Nasveti torek • 9. decembra 2014 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Prižgali smo drugo svečko na adventnem venčku - svečko miru December je v naravi običajno pust, siv, deževen, nekoč je bil že snežen, vendar kljub temu poln upanja, pričakovanja in veselja. Žal je v zadnjih letih tudi nekoliko bolj žalosten za mnoge, ki so zaradi neumnosti in sebičnosti nekaterih ostali brez službe. Zato je letos simbolni pomen svečk adventnega venca zanje še pomembnejši. Prva svečka, ki smo jo prižgali prejšnji teden, je svečka pričakovanja. Ta teden pa smo prižgali svečko miru. Mislim, da ga vsi potrebujemo. Mir je bil letošnje leto res na preizkušnji, tako v svetu kakor v naši lepi domovini, pa tudi v številnih domovih. Sama pa sem prepričana, da moramo začeti pri sebi, najti mir v svojem srcu, ga širiti r i december p i 0 T 2 od 14-00 0 s 3 m č 4 do 13.00 £ od 14.00 0 p 5 s 6 © N 7 -1» 12h d P 8 T 9 s 10 P čil P p 12 do 15.00^ s 13 « N 14 wiAis 'aAiado» 'nv 'an '>iid3 'iu3J ia 'Nir 'A3iiN3iAi3Uds 'oavi/win 'vzod 'avr 'doisoNW '3Nvra3>is 'v>nvi 'hhq3 'ONd3u 'oisad :ouabjopoa sxnvzihn 31 Aausaa torek • 9. decembra 2014 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 29 Govori se... ... da si bomo Slovenčki na vrh praznične smrečice letos pripeli kar zvezdice; eni rdeče, drugi modre, tretji bele; tako bomo združeni v troboj-nici vsaj med zvezdami. ... da se je na prizorišče v Emoniki Miklavž spustil z žičnico, Božiček bo startal z Zmajskega mostu, njegov bratranec dedek Mraz pa kar iz parlamenta. Štaj&oka, budilka, 89,8 98,2 104,3 Mb ... da je v naši lepi in mladi deželi vse bolj vse mogoče. Ponoči in ob dela prostih dneh si lahko v oskrbi kot zapornik, ob delavnikih pa lahko sediš v poslanskih klopeh, prejemaš plačo in še delovna doba ti teče. ... da ima naš novi gospodarski minister malo neroden priimek, saj niti slučajno ne bo (P) počival(šek). ... da ni čudno, da so v Poetovioni poleg železne upokojenske baronice bili razrešeni tudi člani sveta njenega dosedanjega doma. Prav jim bodi, saj baje niso opravili svojega poslan- stva in ji niso držali štange. Vidi se . da se šterntalski prvi mož po ponovni izvolitvi upa lotiti vsakega dela. Ob odprtju Parka pod tisočerimi zvezdami je dokazal, da mu tudi lajna ni tuja. flóltoíajte na¿ tudi na ipietu: www. radio-ptuj. ó i RADIOPTUJ 89,5 = 98,2 »I04j3 Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokratna fotografija tedna je pravo presenečenje. Poslal nam jo je Miran Murk, ob njej pa pripisal: »Tudi konec novembra zorijo maline na domačem vrtu.« V uredništvu lahko zaželimo le: dober tek! Foto: Miran Murk Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 2 1 3 5 2 4 8 4 9 7 1 7 5 6 4 9 7 8 8 6 2 7 5 1 9 6 7 1 8 4 3 6 7 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven VV ©©© € GGG Bik VV © €€€ GG Dvojčka V ©©© €€€ G Rak vvv © € GG Lev VV ©©© €€€ G Devica V ©© €€ GGG Tehtnica VV © € GGG Škorpijon VVV ©©© €€ GGG Strelec VV © €€€ G Kozorog V ©©© € GG Vodnar V ©©© €€€ GG Ribi VVV © €€ G Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 9. do 15. decembra 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 9. december 17:00 Ptujska Gora, Dom krajanov: predavanje mag. Andreje Pernek Vreča O kom in o čem mi pripoveduje odsev v ogledalu, društvo žena Tisa 18:00 Lenart, Dom kulture: slavnostna prireditev 50 let glasbene šole Lenart pod okriljem konservatorija za glasbo in balet Maribor 18:00 Maribor, Muzej narodne osvoboditve: odprtje razstave Slovaška - 100. obletnica 1. svetovne vojne 19:00 Kidričevo, Strnišče, Galerija FO.VI: odprtje spominske sobe Jožeta Tisnikarja in ogled dokumentarnega filma Mož s krokarjem, pogovor z ustvarjalci filma in novoletno druženje Sreda, 10. december 16:00 Lenart, knjižnica: Mačja šola, predstava otrok iz Voličine 17:00 Majšperk, pred KPC: krasitev božične jelke 18:00 Podlehnik, avla OS: zbor občanov, lokacija nadvoza pri Novi cerkvi v okviru izgradnje avtoceste 18:00 Sveta Ana v Slovenskih goricah, vinska klet občine: literarni večer z Danijem Ferlincem, glasbena gosta Bojan Kacijan in Jože Golob 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Hotel Modra opica, za izven Četrtek, 11. december 16:30 Ptuj, Park hotel: praznične ustvarjalne delavnice 17:00 Ptuj, Qcenter, Puhova ul.: Veni vidi vino mlado, predstavitev vinogradnikov Štajerske regije 18:00 Ptuj, Dominikanski samostan: predstavitev rezultatov delavnice pod mentorstvom prof. dr. Fransa Brouvverja Petek, 12. december 16:00 Lenart, Trg osvoboditve: Božično-novoletni sejem, do 20. ure, ob 1 7.00 gledališka predstava Težave dedka Mraza, otroška gledališka skupina OS Gornja Radgona, prihod Božička, 18.00 koncert Klapovuhi 17:00 Cirkovce, trg: koledovanje, FS Vinka Koržeta, AFS Študent Maribor 19:00 Dornava, vaško-kulturna dvorana: adventni koncert, Pihalne godbe občine Dornava 19:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: božično-novoletni koncert vokalnega tria Serafine 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Roka Vilčnika, Mali priročnik biznisa, od pizdeka do tajkuna, igra Nešo Toka-lič, za izven 20:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: koncert ženske vokalne skupine Katice Mestni kino Ptuj Četrtek, 11. december: 19:00 Ženska, ki si je otrla solze. Petek, 12., sobota, 13., in nedelja, 14. december: 16:00 Gašper in Petra, najboljša prijatelja; 18:00 Ženska, ki si je otrla solze; 20:00 Hobit: bitka petih vojska. Sobota, 13. december: 10:00 Kino vrtiček: Božičkov vajenec in filmska ustvarjalnica, izdelovanje okraskov. Iskrice (Vir: www.pregovor.com) »Optimist trdi, da živimo v najboljšem možnem svetu, pesimist se boji, da je res tako.« James Branch Cabell »Velik optimist sem, kar zadeva prihodnost pesimizma.« Jean Rostand »Prišel sem do zaključka, da je optimist mislil, da je vse dobro razen pesimistov in da je pesimist mislil, da je vse slabo razen njih samih.« Gilbert Keith Chesterton »Če obstaja možnost, da gre več stvari hkrati narobe, bo stvar, ki bo šla narobe, tista reč, ki naredi največ škode." Murphijev zakon "Če gre vse v redu, si očitno nekaj prezrl." Murphijev zakon "Tistim, ki vedno zrejo v tla, se lahko zgodi, da spregledajo mavrico."Neznan avtor »Črnogledost mladih sloni na premajhnem znanju, črnogledost starih pa na prevelikih spoznanjih.« Neznan avtor 30 Štajerski"TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 9. decembra 2014 fffffffff1 VCIIKR BOŽIČNO-NOVOl€TNR PRIR€DIT€V »Zfl Nlfil€ IN VCIIKČ« v soboto, 27. decembra, ob 14. uri v športni dvoran! O.Š. Ljudski vrt Ptuj Osrednji gost je sfi MARJAN MALI BU 5 KURILNIM OLJEM OMV FUTURPLUS P In ZA ČLANE OMV SMILE & DRIVE V decembru bodo vsi člani Kluba OMV Smile 6 Drive ob nakupu vsaj 500 litrov kurilnega olja OMV futurPlus prejeli 1 točko zvestobe za vsaka 2 litra. Točke lahko unovčite za različne storitve ali izdelke na vseh bencinskih servisih OMV v Sloveniji. Pokličite na brezplačno številko 080 2332 in naši pooblaščeni prodajalci bodo poskrbeli za hitro dostavo na vaš dom. OMV 5IV. ILI DR IVI glasbeno plesna zabava za otroke ■ DEDEK MRAZ bo razdelil bombončke » in sladkarije f^n a ■ ČAROVNIK AVGUSTINO © © A ■ LUCIJA VAUPOTIČ in LIZA KLAJNŠEK M - iz glasbene šole VOX ARSANA ■ ZMAGOVALCI PRIREDITVE OTROCI H POJEJO OTROŠKE PESMI IN SE VESELIJO V ■ PLESNA ŠOLA MAMBO ^Tc Ustvarjalne delavnice ^^iflO/V ■ BOXMARK ^JI^U ■ PIKAPOLONICA rTlci Voditeljici: Pokr Mateja Tomašič in Manja Kokol _ - riNBilf Mil • JUNEČJA REBRA !38§$/KG MREŽNA PEČENKA SAMO 3,95 C/KG ČAJNA KLOBASA (450 G) * SAMO 1,99€ KOS! SV. MESNATE KOSTI 0,95€/KG • KRVAVICE IN KASNICE SAMO 2,99€/KG > MLETA GOVEDINA (ZA SALAME) • SV. PLEČE SAMO 3,38€/KG V PONUDBI TUDI VSAK DAN SVEŽA TELETINA, TEL ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN ŠE MNOGO iti... TELEČJE MESNATE KOSTI, JU NEČJE MESNATE KOSTI IN OBRANA GOVEJA REBRA 1,96€/KG _PREKAJENA SV. MESNATE KOSTI SAMO 0,98€//KG_ OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE. KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Podravje • Del dohodnine se lahko tudi podari Lani 3,6 milijona evrov donacij Nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu, politične stranke, reprezentativni sindikati in verske skupine lahko prejmejo donaci-je v višini do 0,5 % dohodnine posameznika. Lani je del svoje dohodnine doniralo nekaj več kot 370.000 dohodninskih zavezancev oziroma 40 % vseh. Skupaj so podarili približno 3,6 milijona evrov, ki so se porazdelili med nekaj manj kot 4400 prejemnikov. Nevladne organizacije so prejele okoli 93 % vseh do-niranih sredstev oziroma 3,36 milijona evrov. Največ je prejela Slovenska Karitas, najvišje na lestvici društev iz Podravja je bilo s 4.882 evri Sonček - društvo za cerebral-no paralizo Ptuj-Ormož, ki je pristalo na 84. mestu. »Kot društvu, ki je financirano izključno s prispevki članarine in nekaj malega od FIHO, vsak cent ogromno pomeni. Naša glavna dejavnost je organiziranje poletnih zdravstveno-terapevtskih kolonij in praktično ves letni proračun je namenjen izvedbi teh kolonij. Mislim, da se za nakazilo dohodnine odloči premalo ljudi, saj jih veliko sploh ne ve, da ta možnost obstaja, je pa za delovanje večine podobnih društev lahko celo ključnega pomena,« je o pomenu 0,5 % dohodnine dejal Gregor Meše, predsednik krovnega društva za Cere-bralno paralizo Ljubljana. Kot so ugotovili na Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), so upravičenci do donacij iz dohodnine pri zbiranju dela dohodnine vedno uspešnejši, saj se je v letu 2013 število donatorjev povečalo za štiri odstotke na približno 40 % vseh doho- Organizacije, ki so lani prejele največ donacij dohodnine 1 Slovenska Karitas 132.686,09 € 2 Rdeči noski, društvo za pospeševanje veselja do življenja za bolne in trpeče ljudi 87.847,47 € 3 Slovenska fundacija za Unicef 63.242,77 € 4 Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije 48.113,45 € 5 Zveza prijateljev mladine Slovenije 46.558,68 € 6 Slovensko društvo Hospic 43.363,13 € 7 Europa donna - Slovensko združenje za boj proti raku dojk 33.517,24 € 8 Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja 27.015,45 € 9 Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov 25.516,13 € 10 Sonček - Mariborsko društvo za cerebralno paralizo 24.918,48 € 15 Islamska skupnost v Republiki Sloveniji 18.083,29 € 16 Nadškofija Ljubljana 17.807,46 € 19 Socialni demokrati 15.996,05 € 21 Slovenska demokratska stranka 14.503,02 € Vir: Finančna uprava RS Foto: Črtomir Goznik Rdeči noski, društvo za pospeševanje veselja do življenja za bolne in trpeče ljudi dninskih zavezancev. Ti so donirali 42,65 % vseh možnih sredstev, kar pa na drugi strani pomeni, da je 57,35 % ali 4,8 milijona evrov ostalo še neizkoriščenih. In kako se daruje dohodnino? Najprej je treba izbrati največ pet organizacij, ki jim bo zavezanec za plačilo dohodnine namenil del dohodnine, ki bi jo sicer pustil v državnem proračunu. Davčni zavezanec lahko posamezni organizaciji, ki je na seznamu upravičencev, nameni 0,1 %, 0,2 %, 0,3 %, 0,4 % ali 0,5 % dohodnine, seštevek vseh pa ne sme presegati 0,5 % dohodnine. »Odločitev o do-naciji dohodnine je mogoče Finančni upravi RS (FURS) sporočiti kadarkoli. Če želimo, da izbrana organizacija sredstva prejme že v 2015, pa moramo FURS o tem obvestiti najpozneje do konca letošnjega leta,« je povedal Matej Verbajs, vodja pravne službe CNVOS. Če bo finančna uprava zahtevek prejela po 31. decembru, bo sicer ta še vedno veljaven, saj velja do preklica, vendar pa bo izbrana organizacija dohodninsko donacijo prejela šele v letu 2016. »Posebej želimo opozoriti še, da dela svoje dohodnine ni možno nameniti katerikoli organizaciji, temveč samo tistim, ki so uvrščene na poseben vladni seznam,« je še dodal. Na letošnjem seznamu, dostopnem na spletni strani e-uprava, je 5.375 organizacij, med temi so tudi gasilska, športna, kulturna, turistična društva, društvo invalidov in druge organizacije. Mojca Vtič Napoved vremena za Slovenijo Kadar v adventujug hladi, go leto dosti sadja rodi. Podatki o donacijah 0,5 % dohodnine Dohodninsko leto Delež zavezancev, ki so donirali svojo dohodnino Skupen znesek dohodninskih donacij (v EUR) 2007 20,8 2.664.946 2008 28,6 3.379.428 2009 30,2 3.412.296 2010 30,2 3.412.296 2011 32,6 3.768.903 2012 35,6 3.946.373 2013 39,4 3.599.946 Vir: Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Osebna kronika Rojstva: Ber-^ nardka Vogrinec, Moškanjci 89 a, Gorišnica - deklica Zala; Jasna Orešič, Ob potoku 11, Poljčane - deklica Mija; Mateja Zadravec, Ledinek 67 a, Sv. Ana v Slov. Goricah - deklica Eneja; Petra Korošec, Cankarjeva ul. 1 c, Lenart v Slov. Goricah -deček Luka; Eva Grabner, Gomilšakova ul. 14, Ptuj - deklica Tija; Petra Rajh, Mihovci pri Vel. Nedelji 85, Velika Nedelja - deklica Kaja; Kvirina Vesenjak, Mezgovci ob Pesnici 42 a, Dornava - deklica Nuša; Brigita Krajnc Berghaus, Ga-jevci 33, Gorišnica - deklica Katarina; Mateja Kelc, Kicar 68, Ptuj - deček Tevž; Lea Erhatič, Gajevci 2, Gorišnica - deklica Živa; Damjana Vršič, Osojnikova c. 9, Ptuj - deček Val; Maja Primožič, Brezovci 19, Polenšak -deček Patrik Mihael; Klavdi-ja Golob, Medvedce 23, Majšperk - deklica Ela; Barbara Vinkler, Slape 21, Ptujska Gora - deček Jonas. (h Umrli so: Terez- < 'Ja Plohl' r°j' Šuen' ^ Podvinci 115, roj. 1926 - umrla 26. novembra 2014; Jožef Pajenk, Muretinci 45 a, roj. 1946 -umrl 28. novembra 2014; Frančiška Repič, roj. Burjan, Ptuj, Peršonova ulica 5, roj. 1931 - umrla 30. novembra 2014; Pavlina Marija Geč, roj. Gerlica, Frankovci 18, roj. 1930 - umrla 30. novembra 2014; Katarina Voršič, Bratonečice 1, roj. 1924 - umrla 30. novembra 2014; Franc Zemlja rič, Prvenci 8 a, roj. 1933 -umrl 26. novembra 2014; Draga Bratovšcak, roj. Fur-jan, Kidričevo, Kajuhova ulica 9, roj. 1935 - umrla 30. novembra 2014; Rozalija Čeh, roj. Juhnar, Zabovci 59, roj. 1929 - umrla 1. decembra 2014; Edvard Butolen, Breg 46, roj. 1950 - umrl 1. decembra 2014; Franc Murko, Pobrežje 59, roj. 1927 - umrl 1. decembra 2014; Metka Valenko, roj. Ivančič, Moškanjci 19, roj. 1958 - umrla 1. decembra 2014; Franc Šoba, Spodnji Gaj pri Pragerskem 48, roj. 1942 - umrl 28. novembra 2014; Barbara Žnider, Cirk-ovce 49, roj. 1952 - umrla 1. decembra 2014; Elizabeta Rajšp, Vitomarci 33, roj. 1958 - umrla 28. novembra 2014; Frančiška Veronek, roj. Škofič, Ptuj, Draženska cesta 21, roj. 1935 - umrla 2. decembra 2014. Danes bo zmerno do pretežno oblačno, popoldne pa se bo oblačnost od severa manjšala. Pihal bo severovzhodnik, burja na Primorskem se bo okrepila. Zjutraj bo od -2 do 0, v alpskih dolinah do -5, na Primorskem 5, čez dan od 1 do 5, na Primorskem do 10 stopinj C. Obeti: v sredo in četrtek bo sončno, veter bo v sredo postopno slabel. Opozorilo: v torek bodo predvsem v Vipavski dolini sunki burje presegli 100 km/h. KUHARIJE RADIA PTUJ POŠLJI NAJ PRAZNIČNI RECEPT IN OSVOJI LEPO NAGRADO V okviru Kuharij Radia Ptuj vse do 21. decembra 2014 zbiramo praznične recepte. Pošljete jih lahko na elektronski naslov kuharije@radio-tednik.si ali prinesete v tajništvo družbe Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj. Med vsemi prispelimi recepti bomo izžrebali tri srečneže, MVKALMUI iKJJ ki bodo prejeli praktične nagrade Prodajaln Zerak. ' J- , •' • ' 1 ' ^ 1 www.radio-ptuj.si