Leto XIn & 30. Ljubica, četrtek 6. februarja 1930 Cena t Kn KaroČMM zoaša eatac 6ae 26 — Da, n BKoemstro 40 — Din. Ufeduttvo: i.jnMjan ■; Kjwrfi»eva Hfeea 5. T«W«n * 3122. 3123. 3424. 3425 in 3126. Maribcr: Aleksandrova cesta 13. T*. lefofi St 440 Celje: Kocenova ui 3 Tetefoo it 190. K okopi« se ne vračajo — Oglasi po tarrf J OpravaiStvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. - Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. laser sini oddelek: Ljubljana. PreSen nova ulica 4. — Telefon it 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13 - Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova obes it. 2 — Telefon št 190 Baioni pri pošt ček zavodih: Ljnb« I jana št. 11.842: Praha čislo 78-180; Wie« št 105 241 Prijateljska pogodba med Italijo In Avstrijo Danes bo v Rimu podpisana prijateljska, spravna in razsodiščna pogodba med obema državama Rim, 5. februarja. Včeraj popoldne je dr. Schober izročil Mussoliniju avstrijsko odlikovanje, ki Ce bi se pravi socialist postavil na stališče hrvatskih emigrantov v Avstriji ali makedonskih emigrantov v Bofeariji, bi bil docela na napačni poti. Socialna demokracija ni m noče negirati Jugoslavije, kakor delajo to omenjena emigranti. Ce se gotovi krogi sklicujejo Ba generala Sarfootiča, češ da je hrvatskega porekla, ie treba pač pri tem pomisliti, da je general Sarkotič rodom res Hrvat, toda v prvi vrsti c. m kr. general, ki še danes misli, čuti in govori kot c in kr. general ter po vsej sili deii Jugoslovane na Hrvate, Slavonce, Dalmatince, Bosance, Kranjce, Črnogorce itd. in vidi samo v tem rešitev jm srečo prevzvišeuega habsburškega doma. Toda pustimo mrliče. Za nas je važno le to, kakšno stališče zavzema k temu problema socialna demokracija«. V zveri s tem opozarja g. Wemd^ na znano »tivolsko resolucijo«:, ki lo je sprejela jugoslovenska demokracija pred 20 leti v Ljubljani. »Ta važni dokument dokazuje, da je socialna demokracija že leta 1909 smatrala Srbe, Hrvate, Slovence m Bolgare tudi v političnem pogledu za enoten jugoslovenski narod. Zaradi tega je takratna soci- alna demokracija izdala parolo: popofeo narodno edinstvo vseh južnih Slovanov brez razlike imena, vere, pisave in narečja. Prav posebno je bila takrat nagJašena potreba ustvaritve enotnega jezika in pisave. Na »tivolskem kongresu« je bila začrtana smer, po kateri se je ravnala jugoslovenska socialna demokracija pred vojno in po vojni. Ob vsaki priliki se je izkazala socialna demokracija za pobornico integralnega ju-goslovenstva. Jugoslovenska socialna demokracija gileda na hrvatski separatizem z enako neprikritim obsojanjem, kakor nemška na bavarski partikularizem. Pripovedke hrvatskih separatistov o tisočletni samostojnosti ali bolje rečeno fevdalnosti m večno naglašanje zgodovinskih mej, ki nimajo nikake zveze z naravnimi mejami, se zde pravemu socialistu kakor prašna romantika, da ne rečem zlobna reakcija.« Hermaon Wende! končuje svoj Saaek: »Dočdm gredo moskovski učenci roko v roki z najbolj nazadnjaškim in odvratnim separatizmom in celo prelivajo solze nad »anektrranrm črnogorskim narodom«, vztra-za soc. dem. na jugoslov. norod. edinstvu. ki ga smatra za temeljni kamen in garancijo svobode in miru na Balkanu. Kakor je slonela nekoč .noč Hafesburžanov na hujskanju južnih Slovanov in njih cepitvi, tako bi tudj dandanes vsak razdor m cepitev črpal le vodo aa mftn Mussolinijeve eksponzavne pofifike«. * Zopet neuspele intrige fašističnih listov Izmišljene vesti o nekakih skrivnosti v naših vojašnicah - Točna švicarska sodba Beograd. 5. februarja r. Današnja »Politika« piše: »0. Luiggi Morandi. dopisnik »Cornere della Sera« v Beogradu, poroča svojemu listu popolnoma izmišljeno vest. da jugoslovenski vojaki ne smejo zapustiti vojašnice, da ne bi prišli v stike z narodom. Ta prepoved je baje izdana zaradi tega, da bi narod ničesar ne izvedel o vojafkih pripravah. Italijanski novinar je dal svojemu listu to informacijo samo zato. da bi mogel reči. da znači tako postopanje jugoslovenskih vojaških oblasti pripravo na vojno. Te italijanske fašistične alarmantne vesti niti ni potrebno posebej demantirati. ker ve vsak tujec, ki potuje skozi na*o državo, kako velika je ta laž ter se lahko na licu mesta prepriča, da so naši vojaki povsod v stalnem stiku s prebivalstvom.« Dragi Italijanski listi poročajo istočasno iz Albanije, da Jugoslavija vsakodnevno krši državne meje. Kako smešna je ta trditev, potrjuje že samo dejstvo, da ni bilo nikakih diplomatskih korakov, niti s strani Albanije, niti s strani njene zaščitnice Italije, ki bi gotovo ne opustila nobene prilike, da obesi na veliki zvon vsak še tako neznaten obmejni incident. Švicarski listi, ki beležijo te italijanske vesti, dodajajo: »Ta italijanska poročila vzbujajo vtis, kakor da išče Italija zunanjega povoda, da bi mogla poslati svojemu zavezniku kralju Zogu svoje čete v Albanijo. da bi na ta način še bolj poostrila že itak skrajno napete odnošaje na Jadranu.« Kakor je iz tega videti, tendenciozno natolcevanje italijanskega tiska proti Jugoslaviji izven italijanskih meja nič več ne zaleže. žSi zastopnika siBnstrstva trgovine, prome ta. poljedelstva, gospodarskih organizacij, vinogradnikov itd. Debata ie bila zelo obširna, vendar pa so biii nazori dokaj različni. Trgovci m nriinarii zahtevajo, da se prepove vsak nvoz žtta in moke iz Jugoslavije. Drugi zopet so predlagali povišanje carine, dočim so tretji dokazovali, da trvoi žita in drugih živil iz Jugoslavije ni v škodo domačih prr-ducentov, ker jim omogoča cenejšo nabavo živil, ki jih morajo zaradi nezadostnega domačega pridelka na vsak način kupovati. Minister Hristov je končno izjavil, da bo pri definitivnem reševanja tega vprašanja v ministrskem sveta upošteval stavljene predloge. >Utro« objavlja v zvezi s tešit razgovor x ministrskim predsednikom Ljapčevom, ki i« odločno proti prepovedi uvoza in proti povišanju uvozne carine. Cene bolgarskega žita so danes tako visoke, kakor nikdar doslej. Kdor ima pšenico za prodajo, jo latipe proda brez vsake izgube. Končno je izjavil, da se ministrski svet sploh ne bo bavfl s tem vprašanjem, pač pa bo on sam tekom tega tedna odgovoril v Narodnem sobranju na vse predloge m kritike, nanašajoče se na uvoz %ta. tz Jt®oslavwe. Kraljica v Romani ji Borne okrajne volitve v Rnmuniji Bukarešta, 5. februarja s. Po vsej deželi so se danes vršile volitve v okrajne zastope. Kakor volilna agitacija, so tudi volitve potekle precej burno. Tako je v okraju Vaclui napadla skupina liberalcev nekaj narodnih zaranistov ter jih težko ranila V Buceu je pristaš liberalne stranke oddal proti skupini narodnih zaranistov več revolverskih strelov. En narodni zaranist je bil ubit, dva pa sta bila težko ranjena. Izid volitev bo najbrž znan jutri V Bukarešti sami zanimanje za volitve ni bilo baš Veliko. V-ladi prijazni tisti poudarjajo, da oposicfja ni predložila nobenih pritožb glede vmešavanja upravnega aparata v vo-Wno agitacijo. Nemčija sprejela haaški sporazum Berlin, 5. februarja, s. V državnem zboru je bil danes z 48 glas. proti glasovom Turingi je, Vzhodne Prusije, Pomorjanske, Bran-denburga in Dolnje šlezije sprejet haaški doeovor. 12 delegatov iz Bavarske, Mekkn-burške in Schwerina se je vzdrževalo glasovanja. Beograd, 5. feforttarja, AA. Danes 10. dopoldne je odpotovala Ni Vet kraljica Marija v Rumunijo. Delo na novem uradniškem zakona Beograd, 5. februam, AA. Danes db 16. je bila pod predsedstvom dr. Ninka Perica v dvorani vrhovnega zakonodajnega sveta seja komisije za novi načrt zakona o uradnikih. Na seji so bila pretresena temeljna načela, po katerih bo načrt izdelan ter podrohnosti delovnega programa za sprejetje tega zakona. Sokolske konference v Pragi Beograd, 5. februarja, r. V zvezi s poročali o konferenci, ki se je vršila med predstavniki češkega Sokolstva m delegatom Sokola kraljevine Jugoslavije v Pragi, poroča današnja »Politika«: »V nedeljo je prispel v Prago g. Paunko-vič. Dva dni je privatno kortferiral z uglednimi voditelji češkoslovaškega Sokola. V ponedeljek zvečer ss je vršila seja širšega starešinstva, na kateri se je razpravljalo o vstopu Sokola kraljevine Jugoslavije v vseslovanski sokolska savez in o udeležbi na sokolskem zle tu v Beogradu. V dolgi m zelo temeljiti debati SC JC razpravljalo o razmerah Sokola v Jugoslaviji ter o iskrenem prijateljstvu in bratskih čustvih med Jugosloveni in Čehi. Končno je bS izvoljen ožji odbor, bi bo defiiritivno sklepal o načinu udeležbe na sokolskem zle tu v Beogradu. Delegatom vseslo-vanske sokolske zveze je bila dana direktiva, naj podpirajo sprejem Sokola kraljevine Jugoslavije v zvezo. Ožji odbor, ki je bil izvoljen, tvorijo pod-stanosta Stepanek, uiiiv. prof. dr. Weig-ner šn dr. Krovak. Podstarosta SKJ Paunkovič bo ostal v Pragi do končne rešitve tega vprašanja.« Savski ban v Varaždma Zagreb, 5. februarja, n. Na svojem potovanju po Zagorju je prišel danes dopoldne ban savske banovine dr. Silovič v Varaž-din. Tu so ga sprejeli mestni župan in občinski odborniki v mestni posvetovalnici, pred poslopjem posvetovalnice pa se je zbralo mnogo ljudstva. Pri vhodu v zgradbo je pcedTavila bana neka gimnazijka. Dr. Silovič je nato nagovoril IjutK s kratkim govorom. Po svečani seji občinske uprave, na kateri je bilo votiranih 50.000 Din m spomenifc kralju Petru v Zagrebu, se je vršil banket. Jutri zjutraj odpotuje ban dr. šilo vi č v Čakoree. Imenovanja v sodni službi Beograd, 5. februarja AA. Z ukazom UL Vel. kraba sta bila na predlog ministra pravde postavljena: za sodnika v 6-1 pri sreskem sodršču v Prelogu g. Fratiio Slo-kar, sodni pripravnik v 9-1 doslej pri sreskem sodišč« v Novi Kaniži: za sodnika v 5-1 pri ekspozituri okrožnega sodišča v Ca-koven g. Dragotin Cesarec, doslej pri sreskem sodišču v Prelogu. Iz šumarske službe Beograd, 5. februarja. AA. Premeščeni so: za viššega štim-arskega svetnika pri ban ste tiprava moravske banovine v Niša v 5-1 Snmarski nad'-svetroik mariborske oba«ti Fra«: Lampe, za gumarskega svetti-itea Samske narave na Btekaz popolnega finančnega poloma nemških komunistov in njihovega brezprimemo slabega gospodarstva. Skrb Grčije za svojo obrambo Atene, 5. febr. AA Po informacijah novega ministrstva za letalstvo, ki je bilo osnovano na neposredno pobudo predsednika grške vlade Venizelosa gre sedaj za izvršitev velikega načrta za izgradnjo zračnih sil Grčije. Predsednik grške vlade Ve-nizelos je bil mnenja, da mora Grčija svojo obrambo poveriti manjšim bojnim ladjam ter izdatni zTačni oborožitvi. Ta nar črt je zadel ob znaten odpor grških vojaških krogov, ki smatrajo, da je obramba Grčije mogoča samo z velikimi pomorski-•i edinicami. Vemzelos namerava organizirati in modernizirati celokupno aviacijo ki naj veže posamezne kraje v Grčiji med seboj in Grčijo z zunanjim svetom. Veni-zelos utemeljuje ta svoj načrt s tem, !u£i iz stranke poslanca Halajdžijeva in 16 drugih starejših članov, ker smatra, da niso delali v soglasju s statuti stranke. Ležišče zlata v Bolgariji Sofi]a, 5. febrita petih ne moremo trditi. Za dobljene partije prejmejo: Kmoch in Colle po 500 lir; Monticelli 200; Araiza. Grau m Romi vsak Po 100 lir. Zveza zavarovalnih družb Zagreb, 5. februarja, p. VSerat se je vršila tukaj letna skupščina Zveze zavarovalnih družb Jugoslavije. Na dnevnem redu je bila sprememba pravil. Sklenjeno Je tudi bilo, da ee obrne Zveza na vlado 6 prošnjo, naj čim prej izda zakon, nanašajoč se na poslovanje zavarovalnih družb. V svrho proučevanja raznih zavarovalno - tehničnih pojavov bo osnovan v Zagrebu poseben tehnični urad. Za predsednika Zveze je bil ponovno izvoljen Gjuro Paunkovid, generalni direktor Jugoslovensko - francoske zavarovalne družbe, za podpredsednika Josip Der-mastija, generalni tajnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, v izvršni odbor pa med drugim g. Ivan Bole, ravnatelj »Slavije« v Ljubljani. Zadeva generala Kutjepova Pariz, 5. febr. Afera generala Kutjepova zanima v največji meri francoske oblasti, ki hočejo za vsako ceno izsled.ti krivce te afere. Tudi sovjetsko poslaništvo razvija živahno delavnost Dovgalevski je odposlal v Moskvo več šifriranih brzojavk m poslaniški svetnik je takoj odpotoval v Rusijo z natančnim poročilom o zadevi. Preiskava se nadaljuje z vso hitrostjo. Sooči je policija nenadoma natančno preiskala vse hiše v versailleski in st. ger-mainski četrti, kjer stanujejo ruski emigranti. Francoska vlada je trdno odločena, da napravi konec nevzdržnim razmeram m bo pod vzela energične korake, da prepre-bi v bodoče slične afere, če bi se dognala sokrivda sovjetskega poslaništva Agenti sovjetskih krogov širijo "est, da je Kutje-pov pobegnil v Južno Ameriko in odnesel s seboj velike vsote denarja ruske memar-histične organizacije. Moskva proti zvonenju Moskva, 5. februaria AA. Sovjetska ob* lastva so izdala naredbo, da se v okolici Moskve ne sme zvoniti s cerkvenimi zvonovi. Zadevna naredba veli. da je bila izdana na podstavi »odločne zahteve družabnih is delavskih organizaci*. Naši kraji in ljudje Kraljevič Andrej pokrovitelj slavnosti kranjskih gasilcev Kranj. 5. februarja. Tukajšnje Prostovoljno gasilno in reševalno društvo vrši priprave za slovesno blagoslovitev prvega modernega sanitetnega avtomobila, ki bo vršil svojo funkcijo po Gorenjskem. In te dni je prejelo od dvornega maršalata iz Beograda naslednje veselo pismeno obvestilo: . »Čast nam je Vas obvestiti, da je Nj. Vel kralj Aleksander blagovolil odločiti pokroviteljstvo kr. Vis. kraljeviča Andreja nad blagoslovitvijo novega sanitetnega avtomobila za Gorenjsko. Na tej svečanosti bo prisostvoval tudi odposlanec Nj. Vel. kralja Aleksandra. Maršal dvora: general Dimitrijevič«. , . , __ Gasilno društvo Je v tej nameri že za Svečnico določilo slovesno blagoslovitev svojega modernega sanitetnega avtomobila preložilo na mesec maj. Ob tej priliki bo organizirano večje gasilsko slavje. Tradicionalni gasilski Ples pa se bo vršil nepreklicno to soboto. Vest, da je kraljevič Andrej pokrovitelj svečane blagoslovitve, je izzvala v mestu in okolici simpatičen do-3em in vsestransko zadovoljstvo. To odlikovanje mestnih gasilcev je dokaz zaupanja v gasilski pokTet, obenem pa novo potrdilo nacionalnega ugleda, ki ga uživa mesto Kranj. Šolska kuhinja v Dravogradu Dravograd, 5. februarja. Naše agilno »Kolo jugoslovenskih sester« je ustanovilo 1. decembra lam ^oIsko kuhinio. s katero oskrbuje dnevno približno 60 revnih in od šole oddaljenih otrok s toplo opoldansko hrano. Naše Kolašice so pričele s to akoljo brez sredstev, njihovi požrtvovalnosti pa se Jmaio revna deca in nje roditelji zahvaliti, da ie obstoj kuhitiie zaenkrat zasiguran. L darovi posameznikov se nudi že nad tn mesece naši najrevnejši deci kosilo. Akciio Kolašic ie podnrla tudi trska ob-Sna s HOO Din. dočim je Kolo prejelo te dni obvestilo od banske uorave v Liubljam, da |e nakazala lepo svoto 2000 Din, kar je sprejelo vse prebivalstvo s splošnim zadovoljstvom. Okolica dravograjskega šolskega okoliša je zelo revna zato ie šolska kuhinja zelo potrebna. Kolo jugoslov. sester, ki je pri te i akciji navezano le na podoore dobrotnikov. apelira na javnost, da daruje za šolsko kuhinjo. Uspeh te ustanove je tudi v tem. da je letošnji šolski obisk nad vse zadovoljiv, dočim tega v prejšnjih letih ni balo. Naše Kolašice. ki imajo za seboj že to-ffko človekoljubnega in narodnega dela. kojega priča ie i epi spomenik padlim borcem za naše osvobojeni e. pa naj bodo prepričane. da javnost zna ceniti njihovo delo In da lahko vedno računajo na njeno pomoč. To in pa hvaležnost revne dece In roditeljev naj jim bo v zadoščenje za dosedanje. in bodrilo za požrtvovalno in nesebično dek) v bodoče.________ Za dekoriranje dvoran In Salonov, za veselice, slavnostne prireditve Itd. « priporoča IVAN ŠIMENC, LJUBLJANA Lepi pot 24 Telefon 3044 Ljubljana in Maribor v zrcalu sodne statistike Vršjemu deželnemu sodišču v Ljubljani je 0o konca januarja poslalo vseh 49 podrejenih okrajnih sodišč statistične izkaze o sodnem poslovanju v preteklem letu. Izkazi so v mnogem pogledu prav intere-santm in podučni. Suhoparne številke po svoje izražajo gmotno m socijalno stanje prebivalstva Slovenije. Značilni so zlasti podatki glede Ljubljane in Maribora. Okrajni sodišči v Ljubljani in Mariboru sta po svojem teritorijalnem obsegu največji v Sloveniji, prav tako tudi po številu prebivalstva. Ljubljansko okrajno sodišče z Ljubljano vred šteje, če vzamemo ljudsko štetje iz leta 1900 za podlago, gotovo nad 100.000 prebivalcev, mariborsko le nekaj tisoč manj. vendar pa v gotovih sodnih poslih prednjači pred Ljubljano. Pri mariborskem okrajnem sodišču le lani teklo 5878 civilnih pravd, pri katerh je šlo za svote od 150 do 6250 Din, nasprotno pri ljubljanskem le 4912. Bagatelnih tožb za zneske do 150 Mn je bilo v Mariboru 195, v Ljubljani 139. Eksekucije splošno od leta do leta naraščajo. Lani jih je bilo v Mariboru 9249, v Ljubljani 8800. Tudi kriminalnih zadev je bilo v Mariboru več. Lani je okrajno sodišče mariborsko obravnavalo 4679 raznih prestopkov, ljubljansko 3695. Ljubljana prednjači v zapuščinskih zadevah (1937), dalje v raznih zemljeicnjižnih transakcijah (4925) in v invalidskih sporih (156) napram Mariboru, kjer je bilo le 1466 zapuščinskih obravnav, 4473 zemljiškoknjižnih vlog in 23 invalidskih sporov. Pri ljubljanskem deželnem sodišču je bflo lani vloženih 1121 velikih efvflnih pravd in 614 meničnih tožb, odnosno protestov, pri mariborskem okrožnem sodišču pa 1019 velikih civilnih pravd in 706 meničnih tožb, odnosno protestov. Smrtna nesreča v rudniku Senovo pri Rajhenburgu, 4. febr. Danes zjutraj ob pol 5. se je dogodila v rudniku Reštanj smrtna nesreča, katere žrtev je postal 271etni vozač Franc Štravs iz Kaličovca, občina Senovo. Padel je 12 m globoko v jašek na železni podstavek jamskega vozička in zadobil veliko rano na glavi. Lobanja je bila zmečkana, zlomljena tudi leva roka v predlakti ter notranje poškodbe. Smrt je nastopila takoj. Kako se je dogodila smrtna nezgoda, bo dognala sodna komisiia in rudarsko glavarstvo. Pokojni Franc Štravs. najstarejši sin in edina opora staršev, je bil zelo marljiv in simpatičen fant. eden izmed onih redkih, ki svoj zaslužek dajo staršem in ne zapijejo težko zasluženega denarja. Družina Štravs se je Po prvratu naselila tukaj iz Primorja. Kupili so malo kočico, jo s pridnimi rokami popravili in z varčnostjo živel' složno skupaj. Mlajši brat odide sedaj k vojakom in ena sestra hodi še v šolo. Pokojni je s svojim zaslužkom vzdrževal onemogle starše in mladoletno sestro. Ganljiv je bil prizor v ambulanci Bratovske skladnice na Senovem, ko sta prišla oče in mati pokojnega, sključena, potrta in ihteča v globoki žalosti k zdravniku. Medtem so smrtno žrtev že odpeljali v mrtvašnico v Rajhen-burg, od tam zopet v Kališovec na dom po želji stan?ev, da ga imajo še pri sebi doma, predno izročijo telesne ostanke materi zemlji. Z družino Štravsovo sočustvuje ves rudarski okoliš. Pokoini je bil tako dober fant napram staršem, da se jim njegova smrt ne more nadomestiti s še tako veliko nezgodno podporo. Novorojenček na cesti Maribor. 5. februarja. Na cesti iz Vukovega dola do Sv. Jakoba je našla včeraj neka kmetica v plenice zavito truplo novorojenčka ženskega spola, ki ie bil že mrtev. O nenavadni najdbi je takoj obvestila orožnike, nakar so truplo nesrečnega deteta popoldne prepeljali v mrtvašnico splošne bolnice, kjer je bilo obducirano. Zdravniki so ugotovil, da je bil otrok rojen živ. vendar najbrže ni bil sposoben za življenje, ker je imel zelo slabo razvite možgane. Orožniki so intenzivno poizvedovali za materjo in so ugotovili naslednje: V noči od ponedeljka na torek je viničarjeva hčerka Antonija Flucher zi Vukovega dola sredi mrzle noči brez vsake pomoči na cesti rodila otroka. Obupana mati je pustila svojega nebogljenčka na cesti, kjer je umrl, sama pa se ie s težavo privlekla domov. Orožniki so izročili Flucherjevo okrožnemu sodišču v Mariboru, kjer je bila zaslišana. Mladenka je dejanje v polnem obsegu priznala. Ker je močno oslabela, so jo zopet izpustili. Kasneje se bo morala zagovarjati pred sodiščem. Primorske novice Tednik »11 Porto« v NapolJu je povzel iz »Bollettina« industrijske zveze v Julijski Krajini vesti o številnih naročilih v ladjedelnicah v Trstu in Tržiču, izrekel nad tem svoje dopadenje, končno pa vprašal, kakšna bo usoda južnih ladjedelnic? List je zaključil članek s pretnjo, da si bo treba te posle malo natančnejše ogledati. »Bolle-ttino« mu je takoj odgovoril, da so inozemska naročila plod svobodnega tekmovanja, katerega se lahko udeležijo tudi južne ladjedelnice, kar pa se tiče odkazovanja dela za italijansko vojno mornarico s strani vlade, zahtevajo julijske ladjedelnice. da se mora vršiti pravično za sever in jug. »Porto« reagira besno in očita Trstu izgovarjanje v korist krajevnim interesom in zaostalo mentaliteto. V ta spor je posegel tržaški poslanec Domeneghina, zavračajoč »11 Porto«. kateremu nedostaja resnosti. ki mara prevladovati v gospodarskih razgovorih, in poživljajoč ga, da naj kar pride na dan z zagroženimi obdolžitvami, Tržačani gotovo ne vržejo meča na ploščo krivice. Začasni azil »Italie Redente« v Lokvi na Krasu je bil otvorjen na slovesen način. Pripeljalo se je mnogo gospode iz Trsta, med njo tržaški prefekt Porro, ki je imel na svečanosti dolg govor. Odvetnik dr. Vratovič se nahaja sedaj po poročilu »Istre« v zaporih Regina Coeli v Rimu. Dr. Vratovič je kratkoviden in nosi očala, katera pa so mu sedaj odvzeli. V omenjenih zaporih je tudi dr. Vratovičev pisarnovodja Iveša in njegova uradnica Potrato. Vsak je v posebni celici 341etni Armando Sangermano ie železničar. ki je služil nekaj časa v Gorici, kjer ie osleparil celo vrsto trgovcev. Nastopal je zelo zavestno in z lahkoto dobil brez denarja po trgovinah, kar je hotel. Obljubljenih obrokov se ni držal in plačal ni nobenemu nič. Dolgov je napravil nad 6000 lir, Dobljeno blago je prodajal in zastavljal. Sedaj je prišel Sangermano pred goriške sodnike, ki so mu prisodili sedem mesecev in 15 dni zapora ter globo 625 lir, katera se mu odpusti po amnestiji. V Gorici je umrl upokojeni sodna svetnik g. dr. Anton Bonne. Pokojni je bil značajen in pravicoljuben mož. Ko je izbruhnila vojna z Italijo, je bil Bonne preiskovalni sodnik ceK vrsti aretiranih Slovencev, vodil je razne preiskave in storil za naše ljudi, kar mu je bilo mogoče. Leta 1922. je bil izvoljen v goriški občinski odbor na listi, za katero so glasovali tudi Slovenci. Nato je bil nekaj časa goriški župan. Ker ni sledil toku nove politike, je kmalu odstopil. Slovenci ga ohranijo v dobrem spominu. Cele skupine revnih Istranov prihajajo v stare province iskat dela. Puljska oblast jih naravnost napoti h kakim velikim iz-boljševalnim delom na jugu, češ, tam jih čaka zaposlenje. Kako se varajo istrski delavci, je razvidno iz naznanila, katero je poslal puljski prefekturi župan v Cisterni Pri Rimu, ki pravi, da je pri pričetih bonifikacijah zadosti domačih delavcev in da so istrski delavca, ki so brez sredstev, občini v breme in tvorijo nevarnost za javni mir in red. Zato odsvetuje vsak nadaljnji prihod delavcev iz Istr& Družba »Umanitaria«, ki je bila ustanovljena za širjenje kulture v starih provincah, je raztegnila v šolskem letu 1928-29 svoje delovanje tudi na Julijsko Krajino in prevzela več zasilnih šol v severnem delu goriške pokrajine. Priredila je tudi mnogo večernih tečajev za pouk italijanščine. Poročilo pravi, da je bil ta pouk med »drugo-rodci« zelo uspešen. Zader je štel dne 1. jan. t. 1. 18.105 prebivalcev brez vojaštva. Pred veliko rihto Liubljana, 5. februarja. — Oče. ali ste trudni? nagovorim pred razpravno dvorano št. 79 priletnega starčka. ki je zleknjen dremal na klopL Pravi gorenjski original: iskrih oči, nizke posta^ ve, goste brade z obritimi brki kakor kak nizozemski mornar, živordečega obraza. — Gospod, je sledil pohleven odgovor, napravil sem dolgo pot iz Kranja paš v Ljubljano na veliko rihto. Lahko se malo odpočijem! — Zakaj vas pa kličejo pred veliko rihto? — Oh, gospod, tako - le Je bilo... — Toda nadaljevati ni več utegnil. — Marija in Janez Čimžar! se Je začul sonoren klic sodnega sluge iz velike dvorane. Starček se je dvignil in štorkljal ▼ težkih blatnih čevljih v dvorano pred tri sodnike. — Kje je žena Marija? — Doma je ostava. Otroke in krav'co varie. — Kako se pravi po domače? — Mrlež mi reko. — Rojeni ste 1869 v Zalogu pil Cerkljah? — Ne, gospod sodnik, že leta 1859. sem pršel na svet — Ste kočar, pismen. Žena Marija, 41 let stara. Skrbite za tri otroke. Koliko so stari? — Hm, tako od 6 mesecev do 12 let Državni tožtelj je obtožil Marijo Čim- žarjevo požiga, moža pa nagovarjanja k temu. Dne 20. novembra lani ob belem dnevu ie izbruhnil v Šmartnem pri Kranju ogenj v malem čimžarjevem skednju in gasilci so ga kmalu udušili. Orožniki so pozneje dognali, da sta zakonca sama zažgala. da bi dobila zavarovalnino, s katero sta nameravala plačati svoje dolgove. — Povejte, kako Je bilo! je predsednik senata uvedel razpravo. Vi ste ženo nagovarjal'. da je zažgala — Eh, v špasih sem Ji rekel. Ljudje so naju vedno spraševali, kedaj bova dolgove plačala. Dejal sem ženi: »Dobro bi bilo, če bi nama pod pogorel.« Tisti dan. ko je gorelo. sem nesel laneno olje in krtače na Jeizersko. Oba obtoženca sta duševno nekoliko omejena. Županovo pismo o glasu pravi: »Sta drugače na dobrem glasu. Velika siromaka. Sama revščina in kopica otrok.« Sodba: Marfja Čimžar zaradi požiga na 14 dni ječe. poostrene z enim postom, mož Janez oproščen. Sodišče je uporabilo izredno milost in upoštevalo vse olajševalne okolnosti. tako priznanje, veliko rev"čino, število otrok in duševno omejenost Janez čimžar je solzeč sprejel sodbo m vprašal: — Ali bo žena lahko sedela v Kranju? — To ni mogoče! Pri nas v Ljubljani! In starček ie zapustil dvorano. Peš se je vrnil z velike rihte nazaj proti Kranju. —d.— Iz sodne dvorane Odprava telesnega ploda Pri ljubljanskem deželnem in ostalih zbornih sodiščih v Sloveniji se čestokrat vrše razprave zaradi odprave telesnega ploda. Ljubljansko deželno sodišče je letos obravnavalo že štiri primere. V dveh primerih je izreklo oprostilno sodbo, v dveh drugih pa obsodbo na večmesečno jeoo. Sociijalnega politika bosta pač podrobneje zanimali dve razpravi, ki sta se včeraj vršili pred tričlanskim senatom deželnega sodišča. V prvem primeru so bile obtožene 4 osebe, med njimi en moški. Izrečena Je bila oprostilna sodba. V drugem primeru je bila babica obsojena na 2 meseca ječe, njena soobtoženka — mati treh otrok — je bila oproščena. Tu so se upoštevale njene gmotne in socijalne prilike. Borolevič — štempelj Je uveden sedaj pri sodiščih. To je važen štempelj, ki ga pritiskajo na razne listine in dokumente in zapisnike v primerih, ko so stranke nepismene. Doslej je bil običaj, da so nepismene stranke listine in zapisnike podkriževale. Po novem kazenskem postopku pa je določeno, da morajo nepismene stranke listine in zapisnike podkriževale. Po novem kazenskem postopku pa je določeno, da morajo nepismene stranke na protokole pritisniti odtiske desnega palca, ki ga s črnilom namažejo. Take odtiske smo na italijanski fronti imenovali »Boro-jevič - štempelj«. Pred okrajnim sodnikom dr. Bizjakom v sobi št. 28 je bil včeraj tak štempelj prvikrat pritisnjen na protokol. Sleparski triki Ljubljana, 5. februarja. Po deželi, na Dolenjskem in Gorenjskem se že več tednov klati neznan slepar, ki lovi neinformirane lastnike raznih vrednostnih papirjev, zlasti imejitelje srečk vojne Škode. Te papirje izvablja pod raznimi pretvezami. Neznanec se informira v vasi kainor pride, kdo je v posesti takih srečk, nakar se predstavi za odposlanca komanditne družbe Rein in drug iz Zagreba in natvezi temu ali onemu, da je njegova srečka zadela po par 1000 Din. Oglaša »e le pri naivnih ljudeh, ki mu vse verjamejo. Slepar izvabi že plačano srečko in izstavi nekako potrdilo. Poslovi se z zagotovilom, da dobi ogoljufani lastnik denar, ki ga ie zadela srečka, že v prihodnjih dneh. Osleparjeni lastnik srečke seveda na denar zastonj čaka in išče, ko pride na to, da je ogoljufan, pomoči na najbližji orožniški postaji. Zadevnih prijav je v poslednjem času toliko, da je pričela varnostna oblast misliti, da je na poslu najbrž več takih sleoarjev, ki žive na račun ljudske nepremišljenosti. Te dni se je pojavil neki slepar tudi v hribih nad Polhovim Gradcem. Ustavil se je pri posestniku Antonu Ambrožiču v I Smoimiku, nsfeo pa obiskal Se posestnika Plestcnjaka ter Franceta Osredkarja v Črnem vrhu. Kakor v mnogih drugih primerih se je tudi tem predstavil za zastopnika nekega ljubljanskega denarnega zavoda in izvabil pod pretvezo, da so njihove srečke zadele po 5000 Din, od njih skupno pet celih srečk. Izstavil jim je potrdilo z napisom Zadružne gospodarske banke pod označbo: Nakup valut. Po opravljenem poslu je slepar izgini! in so Plestenjak, Ambrožič ter Osredkar ugotovili šele po nekaj dnevih, da so osleparjeni. Zatekli so se na orožniško postajo v Polhovem Gradcu m goljufe naznanili. Orožniki so pričeli zlikovca seveda takoj zasledovati. Zvedeli so, da se je podal v hribe nad Škofjo Loko, vendar ga doslej še niso za-mogli prijeti in spraviti na varno. Zasledovani goljuf je star okrog 25 let m je srednje postave. Oblečen je v siv- Samo Se danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri! Junak lz velefilmov »Ob zori« in »Titanic« v filmu Pravi raj Oeorge O* Br en Spijonaže, ljubezen, smrtna obsodba in rešitev v zadnjem hipu! TeL 2124. Elitni Kino Matica. kasto obleko tako suknjo in nosi na glavi športno čepico. Je to bržkone kak bivši bančni nameščenec, ki je spretno izrabil ljudsko lahkovernost in prigoljufane srečke prodal v kakem denarnem zavodu ▼ mestu. Uspešno zasledovanje tihotapcev Vzajemna akcija varnostne in finančne oblasti — Doslej je prekoračilo mejo dnevno do 30 tihotapcev Gor. Radgona, 5. februarja. Največ tihotapcev prihaja v našo državo iz avstrijske Radgone. Vtihotapi se v prvi vrsti saharin, potem cigaretni papir in še razna druga monopolska roba. Dosedanja sicer stroga kontrola finančnih organov ni imela večjih uspehov, ker so tihotapci še vedno lahko smuknili mimo finančnih postojank. Največji uspehi so bili v oddelku carinskega področja Rogačovci v Prek-murju. precej manjši pa v rajonu Petanjci — Cankovo. Dnevno prihaja preko meje 20 do 30 tihotapcev, ki prinašajo večje množine monopolskega blaga. Iz Prekmurja se potem utihotapljeno blago po raznih tihotapskih pomočnikih raznaša v notranjost države. Da bi se prehodi preko meje izdatno za-stražili in zavarovali, so stopile carinske in orožniške oblasti v zadnjem času v tesnejšo zvezo. Uspehi organizirane akcije so že v kratkem času veliki Tako je orožni-ška postaja v Cankovi na svoji patrulji zalotila družbo petih tihotapcev. Tri so orož- Ogromen obisk kulinarične razstave LJubljana, 5. februarja Obisk kulinarične razstave je rekorden in zadovoljstvo splošno. Če pa je kaj nezadovoljstva. je samo v tem, ker vlada v razstavnih prostorih pravcata gneča in potoži marsikatera mamica, da ne more kar zapovrstjo natančneje ogledati vseh miz in piramid. Dopoldanski vlaki in avtobusi so z dežele pripeljali izredno številne goste. Prišli so pogledat razstavo celo nekateri gospodje strokovnjaki z Dunaja, Gradca, nadalje iz Celovca in Beljaka, z juga pa iz Zagreba in Beograda. Pohvala najlepša. Iz domačih krajev je bil obisk posebno močan od gorenjske in štajerske strani in tako je v veliki unionski dvorani že od prvih dopoldanskih ur bilo živahno kakor v mravljišču. A kmalu popoldne, ko so »pritisnile« še gospodinske šole iz Ljubljane, nadalje iz Maribora, iz Velikih Lašč, s Turjaka in iz gorenjskih krajev, se je človek komaj preril skozi pestro družbo. In to vrvenje Je vladalo do 22. ponoči, ker zvečer so posebno še ljubljanski uradniki in nameščenci z družinami ali posamič porabili čas. da si ogledajo izbrane dobrote tega sveta. V tem je ravno skrivnost uspeha: razstava kuhinjskih žlahtnin privablja moški svet, a ko vzajemno In še z mnogo večjim zanimanjem pohiti k ogledu tudi nežni spol, mora obisk biti tako velik, kakor je. Po številu ga Je sploh težko oceniti. Funkcionarji razstavnega odbora, ki jim je prvi večer že zmanjkalo vstopnic in so jih za danes in jutri naročili izdatno novo količino. sodijo, da je danes do večera pose-tilo razstavo svoiih 8000 ljudi. Sami so Imeli ves dan toliko truda, da so zvečer omagovali. Saj sami niso mogli pričakovati. da bo prireditev s svojim ogromnim obiskom zahtevala toliko napora. Od jutra do večera so na nogah in z vso ustrežlji-vostio pri takem navalu vzdržujejo red ter uslužno razkazujejo razstavljene imenitno-sti, zvečer pa jih čaka še služba. Vsekakor vzorna požrtvovalnost. Za obiskovalca, ki si je razstavo ogledal 2e prvi dan. je venomer •zanimivo opazovanje. kako se vse te pisane gruče ljudi gibljejo no razstavišču. Kakšni zanimivi tipi meščanskih in podeželskih gospodinj, vmes mnogo nun. pa gospodinjski naraščaj, dekleta iz Ljubljane in bogve odkod iz province. Med moškimi ie bilo danes opaziti izredno številne duhovnike, Ljubljančana pa kogarkoli od bankirja in direktorja do solidn^sra družinskega glavarja iz Vodmata ali Šiške. Za razstavo ie izredno ugodno tudi suho vreme. Jedila so ohranjena v prvotni fini kakovosti in obliki, kar pa se malenkosti zaradi drenia sesede. takoj preko noči nadomestilo kuhinjski umetniki. Ni dvoma, da bo poslednji dan dovedel na razstavo še nove tisoče. Moralni uspeh je seveda že dosežen, želimo in prav od srca privoščimo tudi gmotnega. Saj bo služil v dober prid: v Ljubljani bo strokovno udruženje hotelskih uslužbencev priredilo svoje tečaje za nadaljnio izobrazbo naraščaja, a v inozemstvo bo poslalo dva po-spHno nadarjena mladeniča. Za dom, izprehod, za slavnosti, za šport itd. primerne obleke, le prvovrstno blago in brezhiben kroj, nudi v naivečil izberi tvrdka I. MAČEK, Ljubljana Aleksandrova cesta IZ niki ujeli, dva pa sta zbežala. Tihotapci so imeli s seboj 9 kg saharina, 5600 ovojev cigaretnega papirja, par sto škatljic užiga-lic in okrog 30 kg sladkorja. Zasačeni tihotapci so izpovedali, da ie vtihotapljeno blago namenjeno za Zagreb. Naročnikov v Zagrebu ne poznajo, ker roma blago iz Prekmurja do Zagreba skozi roke raznih posrednikov. Par dni pozneje pa je orožniška patrulja iz Slatine - Radenc blizu vasi Hratsje - Mota baš na brodu presenetila še večjo družbo tihotapcev. Tihotapci so svoje tovore odvrgli in zbežali. Zaplenilo se je nad 20 kg saharina in večje količine drugega monopolskega blaga. Carina na blago, utihotapljeno preko meje, znaša letno več milijonov. Pri sedanjem energičnem in uspešnem zasledovanju tihotapcev imata posebne zasluge žandar-merijski major g. Iskrič in nar> carinski upravnik g. Arsenič, ki je imel že poprej več lepih usehov. Če se bo sedanja akcija vztrajno nadaljevala, bo tihotapstvo v našem okolišu v kratkem času zatrto. Dopisi Z Jesenic s— Sokolska maskerada, ki se je vršila v soboto zvečer, je nad vse pričakovanje lepo uspela. Dvorana je bila izredno lepo razsvetljena in dekorirana, posebno se je v dekoraciiskem delu izkazal brat Jože Čebuli. Udeležba ie bila zelo lena, došlo ie mnogo nrijateliev Sokola tudi iz raznih krajev Gorenjske, osobito na iz Radovljice rn Krania. Bila ie tudi prava revija mask, ki so bile oblečene vse dostojno in druga lepša od dirugs. MOSTE PRI LJUBLJANI. Podrtižlmca Kola jugoslovenskih sesiter Moste - Sv. Peter izreka vsem dobrotnikom, ki so darovali večjo vsoto za prireditev božičntce revni deci m bednim družinam, najsrčnejšo zahvalo, posebno tvrdki Dukič in drug za velikodušen dar 500 Din. JEŽICA. Na svečnico je priredil tukajšnji Sokol naraščajsko čajanko, ki je uspela prav lepo. Po nagovoru prosvetarja so nastopili naraščajniki in naraščajnice s telovadnimi točkami na bradlji m prosto. Tudi moška deca je spopolnila program z eno točko prostih vaj. Naraščajnice dosedanjega Sokola so poklonile bratu starosti odnosno društvu skupno sliko. Deklamira-la sta tudi po en naraščajnik in naraščaj-nica. Nato je sledila kot zadnja točka skupina naraščaja m nekaj dece (nad 60 oseb). Končno so bili vsi pogoščeni s čajem, ma-linovcem in pecivom. — V nedeljo 9. t. m. bo gostovalo na sokolskem odru na Jezici »Narodno prosvetno društvo Vodnik« iz Zgornje Šiške z veseloigro v treh dejanjih: »Pred poroko«. Ker je igra polna humorja in zabave, bo dovolj smeha. Začetek (i) pol 30. Občinstvo vabimo, da napolni dvorano! Pri ljudeh t nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno, milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez vsake neprilike. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah in droge-rijah ter špecerijskih trgovinah. BREŽICE. Urejenega pota si žele pešci in meščani, gotovo pa tudi drugi tujci ter bližnji okoličani, ki prihajajo z vlakom v Brežice ter po istem potu tudi odhajajo. Če te med potjo, ko se ne moreš ogniti, dohiti kak avto. se ti oo takem srečanju ni treba več posebej opravljati za črno - belo redu-to. — Stranska pot. ki se odcepi za oešce od glavne ceste, se nekam sumljivo zožuje tafco. da se bodo srečujoča se kmalu težko izognili. Ponekod oa se udira do gležnjev, kar povzročuje. da se liudie izogibajo levo in desno na njive, kar r.ajbrž ni na korist posestnikov RADOVLJICA. Z ozirom na to, da je tukajšnja sokolska telovadnica sedaj last Sokola kraljevine Jugoslavije m ker radovljiška šolska mladina nima nobene telovadnice, je šolsko vodstvo odredilo, da se telovadne ure vršijo v sokolski telovadnici. Krajni šolski svet pod predsedstvom g. Resmana je sklenil protest proti temu ukrepu, češ da je Sokolski dom — gostilna, ker ima za svoje družabne prireditve gostilniško koncesijo. (Le pri teh prireditvah se v Sokolskem domu toči.) Mladina naj telovadi na prostem. Protest je bil poslan prosvetnemu oddelku banske uprave, ki bo sedaj odločil, ali sme mladina telovaditi v lepi m higijenični telovadnici državnega Sokola, katerega starešina je prestolonaslednik, ali pa naj ostane pod »milim nebom«. — Na isti seji je kraj. šolski svet tudi votiral plačo mesečnih 600 Din tukajšnjemu katehetu g. Faturju SV. PETER POD SV. GORAMI. Naša vasica, ležeča ob lepi Sotelski dolini je znana kot romantičen kraj, obdan z Ieprro grički posejanimi z vinsko trtico. Nismo sicer tako srečni da bi se lahko tujci k nam pnpeliah z vlakom, vendar smo lahko ve-seh, da imamo tri avtobusne proge So to-pnvatni progi Sv. Peter - Celje in Desenic-via Sv Peter Zagreb ter poštno - državna Proga Sv. Peter - Mestinje. Dočim nro^p-tujeta prvi dve progi na splošno zadovoljstvo prebivalstva, na žalost ne moremo te. ga Teci o tretji progi Sv. Peter - Mestinje, ki prevaža pošto in služi tudi osebnemu prometu. Prosimo oblastva, da napravijo red. Za 10.000 Din je zavarovan vsak naročnik »Jutra« Domače vesli * Osijek za spomenik kraUa Petra. Kakor znano se je v Zagrebu osnoval odbor r svrho, da se tamkaj postavi dostojen spomenik kralju Petru Osvoboditelju. Na zadah seji osiješke mestne uprave je župan Heng&l stavil predlog, nai se Osijek pridruži tej akciji ter votira za projektirani spome- prispevek v znesku 100.000 Din. Predlog je bil soglasno sprejet. * Za inženjerje rudarstva so diplomirali včeraj na ljubljanski univerzi gg. Franjo Stare "iz Kamnika ter Vlado Zaje in Stanko Verbič jz Ljubljane. Čestitamo! * Ker je službeno zadržan, v petek 7. t. «i. ban g. inž. Sernec ne bo sprejemal •trairk. * Izprememb« v vojaški službi Pehotni kapetan 1. razreda Slavko Skoiiber je imenovan za poveljnika 4. čete 9. pešpolka. Po potrebi službe so pridelujem na službovanje: artilerijski poročnik Božidar Oikorn Štabu 6 divizijona vardarske topniške brigade; konjeniški poročnik Vekoslav Pintarič kot pobočnik konjeniški šoli; poročnik bojnega broda 1. razreda Zdenko Papež pobočrtiške-Biu odseku vojne mornarice, poročnik bojnega broda 2. razreda Adoilf Cvirn pa po-snorsiki vojni akademiji v Dubrovniku. * Izpremembe v državni službi. šumski Inženjer v Ljubljani Krsta Mozetič je imenovan za šumsfkega referenta pri sreskem načelstvu v Šibeniku, za šumskega pristava pri banski upravi v Ljubljani pa Fran Rav-tar, doslej pri veMkecn županu v Mariboru. — Za jetnišike paznike so v področju Dravske banovine imenovani: Fran Reher in Josip Horvat pri deželnem sodišču v Ljubljani Janez MlakaT pri okrožnem sodišču v Celju ter Fran Reberšek in Fran Hudoklin pri okrožnem sodišču v Maribora. Za slu-frtelje pri okrajnih sodiščih pa so imenovani: Fran Petrovec v Šoštanju, Ivan Kosel v Radečah Josip Mam v Metliki; Majeršič v Dolnji Lendavi in Avgust Sedej na Vranskem. * Iz upravne službe. Za upravna prakti-kanta sta imenovana: Andrej Bizjak pri sreskem načelstvu v Ptuju in Stepao Cvek pri sreskem načelstvu v Prelogu. * Akcija za porast članov Jadranske straže. Kakor znano, jc bil na poslednjem kongresu Jadranske straže, ki se je vršil meseca julija lanskega leta v Sarajevu storjen sklep, da se začne krepka akcija za povečanje števila članov, ki je znašalo lani 40.000. Jadranska straža je v teku jeseni in Eiime izdala več stotisoč letakov, v katerih Je naglašala pomen Jadranske straže zlasti v narodni obrambi. Sklenilo se je, naj se preiščejo vzroki zastoja društvenega delovanja v Sloveniji in naj se stori vse potrebno, da se zanimanje za Jadransko stražo zopet oživi. Irvrševalni odbor bo v kratkem izdal navodila za prirejanje predavanj. V tej zadevi se razpošljejo okrožnice oblastnim odborom, ki so medtem že sam pričeli s primemo akcijo in je zlasti lepo uspela ona v Sarajevu, kjer ie število podpomfc članov poraslo že nad tisoč. * Klub »Triglav« v Beogradu. V prestolnici se ie ustanovi) pred par meseci slovenski klub z imenom »Triglav«. Svoje prostore. čitalnico in igralnico, ima v Knez Mihajlo vi ulici 16-11. Kljuib kratkemu obstoju ima klub že lepo število članov Ln dobro napreduje. Klubski prostori so odprti vsak dan od 10. do 22. Dne 8. t m priredi klub svoio prvo zabavo v lovski dvorani hotela »traperijal« z zelo lepim in pestrim sporedom. Med drugimi sodelujejo iz prijaznosti tudi ljubljanski publiki dobro znane članice in člani opere gospe Žaludova in Sfiligoj-Jankovičeva, glg. Knittl in Brezovšek ter mani klavirski virtuoz g. Ličar. * Predavanje o , Cankarju v dunahki Uraniji. V ponedeljek 10. t. m. ob 19.45 bo v klubovi dvoranici dunajske Uranije, ljudskega vseučilišča, predavanje o Ivanu Cankarju. Predaval bo pisateljica gospa Esti Freudova. Doslej sta izšli na Dunaju že dve krasni knjigi našega Cankarja, o kateri jc že bilo govora v našem časopisju. Sledile bodo še druge, ako ne bo deficita s prvima Ravno tako bodo sledila v Uraniji ie druga predavanja o jugoslovenskfa književnikih, ako se pokaže na Cankarjevem večeru, da je za to na Dunaju dovoli zanimanja. Zato pozivamo svoje rojake na Dunaju. posebno pa akademsko mladež, da v ponedeljek napolnijo dvoranico v Uraniji. * Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa kraljevine Jugoslavije priredi svoj redni letni občni zbor v nedeljo 9. marca ob W. uri dopoldne. MISTIČNA VEČERA FREGOLI RET-TA in FATIMA V SOKOLSKEM DOMU na VIČU. V petek, dne 7. februarja 1930, nastopita na Viču svetovnoznana umetnika Fregoli Retta in Fatima s svojim grandi-joznim programom, s katerim sta si stekla najlepše uspehe na vseh svetovnih odrih celega sveta, med drugim sta predvajala svoje umetnosti trikrat .na kraljevem dvoru v Beogradu ter bila odlikovana od Njeg. Vel. kralja z zlato medajlo Kralj. Doma s krono, itd. Vstopnice se prodajajo na dan predstave od 3. ure dalje na blagajni Sokolskega Doma na Viču. * Sokol na Bledo priredi v soboto 8. t m. v dvorani Kazine veliko maškerado z začetkom ob 20., na kateri bo sodeloval priznani jazz-band Negode. Ker bodo vsi prostori dobro kurjeni in je udeležba preko 100 mask zasigurana, obeta biti ta prireditev ena najlepših m največjih v tel sezoni na Gorenjskem. Zapadlo je v zadnjih dnevih dovolj snega tn zamrznilo ie tudi jezero, tako da bodo tudi športniki prišli na svoj račun. Kurjene sobe za prenočišča so gostom vedno na razpolago. * Lastnike rJbarsklh revirjev vse Dravske banovine vljudno naprošam, da se udeležijo sestanka v ponedeljek 10. t m. ob 15. wrj v restavraciji hotela »Slon« v Ljubljani. Ker se popravlja novi rifrarski zakon, je nujno potrebno, da zavzamejo lastniki svoje stališče. V primeru, da se posamezni sestanka ne morejo udeležiti, naj pošljejo svoie pooblastilo, da jih zastopam, na moj naslov. Inž. Fran Tavčar, Ljubljana, Breg S. * Na gospodinjski šoli »Mladika« v Ljubljani se prične prihodnji večerni tečaj v ponedeljek 10. t. m. Vpisovanje za tečaj bo v četrtek in petek od 17. do 19. v pritličju liceja z Bleiweisove ceste in ne v »Mladiki« Prednost za tečaj imajo mestne uslužbenke in soproge mestnih uslužbencev * Smrtna kosa. V Lazah pri Borovnici je umrl g. Franjo Franc, nadsprevodnik dr žavne železnice v pokoju. — V Fari pri Novi vasi na Blokah je umrl dolgoletni zaslužni občinski odbornik g. Ivan Modic — V Kamniku je preminula ga. Ana B e v-č e v a, rojena Kendova, v starosti 79 let. Njeno truplo se prepelje danes ob 14. ra Brdo pri Lukovici. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Pred sezono tujskega prometa. V teku letošnje pomladi in poletja se pričakuje veliko število tušcev, ki bodo posetili Jugoslavijo. Svoj prihod je prijavilo že lepo število posameznikov in skupin. Za binkošti je priglasila svoj prihod velika skupina graških visokošolcev, ki posetijo našo državo v znanstvene svrne. Posetili bodo našo rivi-jero, Bosno in Hercegovino, črno goro in Južno Srbijo, na povrafku pa tudi Beograd in Zagreb. Za poletje je prijavljena velika ekskurzija čeških gasilcev, ki so naročali poseben vlak. Novo! Ob 4., pol 6., pol 8. in 9.! PRVI GREH Ljubezen in zablode strasti KINO IDEAL * Zimski kmetijski tečaj v Zičah. V Zičah pri Konjicah se je 21. januarja otvoril šest-tedenski zimski kmetijski tečaj. Otvoril ga je sreski načelnik g. Trstenjak. Na tečaju se obravnavajo: sadjarstvo, poljedelstvo, travništvo, živinoreja, vinarstvo io kletarstvo, gozdarstvo, kmetijsko pravo, zadruž-ništo in drugo. * Ugotovitev. Članek »Žrtev pretepa ta razne nesreče« od 28. januarja popravljamo v toliko, da na Golniku ni prišlo do pretepa v gostilni »Golnik«, temveč v neki privatni hiši. Pretepači sploh niso obiskali imenovane gostilne. * Raziskavanja v Križni Jami pri Ložu. Dodatno k včerajšnjemu poročilu o raz-iskavanju Križne jame sporočamo, da so sedanje vodne prilike v jami za ob>sk ugodne. Zato vabimo vse prijatelje Društva za raziskavanje jam, ki še ne poznajo lepot Križne jame, da se udeleže izleta, ki ga bo društvo priredilo v petek 7. t m. Interesenti naj se javijo v četrtek zvečer ali v petek dopoldne v gostilni A Znidaršiča v Ložu. Odhod iz Ljubljane je mogoč v četrtek ob 14.05 ali 18.30, oziroma v petek ob 6. Oprema planinska, z neprecnočlji-vircri čevlji. * Smrtna nesreča se Je pripetila na parni žagj tvrdke Kobi-Meden v Preserju. Vagon na katerem so se po industrijskem tiru odvažale deske, je skočil s tira, se prevrnil na 16 letnega uslužbenca Jerneja Mohorič« ter mu zdrobil glavo in prsni koš. Ostal je na mestu mrtev. Truplo ponesrečenca, ki ie bil marljiv mladenič, so prenesli na dom njegove matere — vdove v bližnji vasi Kamnik. * Hoda nesreča aa zagrebškem kolodvoru. V ponedeljek ponoči se je na kolodvoru Sava v Zagrebu pripetila huda nesreča železniškemu uslužbencu Antonu Bevcu, rodom iz Brežic. Pri manevriranju vlaka ga 5e zgrabila lokomotiva in m« zdrobila desno nogo. Reševalno društvo ga }e prepeljalo v bolnico usmiljenih sester na Vanogradski cesti. SADJARJI! Cepilno smolo najfinejše kakovosti in druge kemikalije za sadjarstvo dobite pri tvrdki »CHEMOTECHNA« družba z o. z., Ljnbljana, Mestni trg 10. * Grozna smrt zaradi eksplozije granate. Kakor poročajo iz Kolašina, se ie predvčerajšnjim Milika Vlahovič v družbi Vuji-ce Malikiča podal v bližnji Mojkovac. Ko sta šla po neki njivi, sta naletela na nekai trdega, kar je molelo iz zemlje. Izvlekla sta končno hz njive veliko granato, ter jo vzela s seboj. Pred domačo hišo je Vlahovič skušal odstraniti z granate led in zmrznjeno prst. Pri tem pa je granata eksplodirala z močno detonacijo in Vlafeoviča strašno raz-mesarila. Na kraju nesreče je ostala le gJa-va m ena roka, ostali deli njegovega trupla pa so bili razneseni daleč naokoli. Težko ranjen je bil tudi Vttjica, katerega so prenesli v kolašinsko bolnico, * Faizificiran 10 dinarski bankovec. V Zagrebu je predvčerajšnjim delavec Ivan Svetec v gostilni MSkolač plačal zapitek s falzaficiranbn desetdinarskim bankovcem. Gostilničarka, ki bankovca ni dobro pogledala, mu je še vrnila par dinarjev prebitka. Pozneje šele je ugotovila, da je bankovec le slab filzifikat, ter je zadevo prijavila polletji. Svetec je M aretiran. * Vlom v Tržišču. V Tržišču pri Mokronogu je bil izvršen te dni drzen vlom v trgovino tamošnjega Konzumnega društva. Neznani storilec je prišel v lokal s pomočjo ponarejenega ključa in odnesel 3 m črnega kamgama, 5 m boleur-blaga, 15 m črnega klota, 32 m kontenine, več parov nogavic, nekaj srajc, Mač, več kosov razne volnene obleke in nekaj gotovine. * Sinovi ustrelili očeta. MinuJo nedeljo so privedli v zapore v Pakraou brata Matija in Stjepana Jakovljeviča, ki sta ustrelila svojega očeta ker se ie ta nameraval zopet oženiti in ni hotel prepustiti posestva svojima sinovoma. ITO — zobna pasta najboljša! * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko hi škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. * Gospodinje! Vaše oeriio pere. posuši monea ali lika tovarna Jos. Reich. • Proti nevarnosti iniekcije skozi usta uporabljajte okusne pastile Anacot! 45 Iz Ljubljane n— Gostovanje Irancoskega gledališča La peti te scene v Ljubljani. Kakor smo že omenili, bodo gostovali Francozi v Ljubljani v sredo 12. t. m. in v četrtek 13. t. m. Prvi večer bo posvečen staremu, drugi večer pa modernemu repertoarju. Od starih avtorjev bodo igrali komedijo v treh dejanjih »Drugo presenečenje ljubezni« (spisal Marivaux) ter Molierovo enodejanko 1 Prisiljena ženitev«. Med modernimi avtorji najdemo starega znanca ljubljanske drame Courtelinea. Izvajali bodo tri scene pod naslovom »Prijatelj zakonov«. Dalje nam bodo predstavili dvodejansko komedijo Ana-tola Francea »O človeku, ki se le poročil z nemo ženo«. Vstopnice se naroče pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Predstave bodo v drami z nekoliko zvišanimi cenami. u— Pred slabo stavbno sezono. Pišejo nam: Splošna sodba je, da se letos ne bo zidalo toliko, kakor lani. Sicer smo šele v začetku leta, vendar ni čuti v javnosti o projektnih večjih stavb. Najbrž bo letos stavbno gibanje v mestnem okolišu znatno slabše, kakor je bilo lani. Vzrok temu sta drag stavbni svet in pomanjkanje denarja. Seveda pri vseh teh slabih lzgledim stavbna sezona ne bo popolnoma počivala, kajti je le dokaj posameznikov, ki so se odločili. da si navzlic vsem zaprekam postavijo lasten dom. o— »Sinja ptica« je naslov ruskega baleta, ki deluje v Berlinu pod ravnateljstvom Jushnvja. Iz Berlina prireja potem svoja gostovanja po Evropi jn pride v dneh 14., 15., in 16. t. m. prvič v Ljubljano. Nastopil bo s tremi različnimi sporedi, ki so sestavljeni iz baletnih in pantomimskih točk. »Sinja ptica« je prvovrsten ansambel te stroke ki vzbuja vsepovsod največje zanimanje. Predprodaja vstopnic v operi. n— IV. reprezentančni ples akademikov bo 8. t. m v Unionu pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. Donos je namenjen izpopolnitvi strokovnih knjižnic in akademski bolniški blagajni. u— Iz gledališča. Drevi se bo v operi ponovila opera »Hasanaginica« s Thierry-jevo v naslovni vlogi. Za abonma B. n— Burka »Pred poroko« na Šentjakobskem odru. Ker je bila zadnija predstava burke »Pred poroko« raziprodana in je moralo oditi brez vstopnic mnogo posetnikov, se je odločila uprava Šentjakobskega odra, da še enkrat ponovi to imenitno burko. Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Miloša Karničnfka na Starem trgu. Jutri grandijozna premijera velefilma Brezbožno dekle Jutri! ELITNI KINO MATICA! Novinarsko društvo v LJubljani. Za danes napovedane seje odibora ne bo zaradi istočasne seje občinskega sveta. — Tainik. o— O najnovejši ruski književnosti bo prihodnji torek pri ZKD predaval univ. prof. dr. Jelačič iz Skopija. Na predavanje opozarjamo že danes. o— Predavanje o naši gledališki kritiki, ki je bilo zaradi naznanjenih ovir v zadnjih nedeljah preloženo, se bo vršilo nepreklicno v nedeljo 9. t m. ob 10. dopoldne v zbornična dvorani ljubljanske univerze. Predaval bo režiser g. Ciril Detoevec. Vstop prost. u— Planinski ples. Turisti, alpincl. plezalci in plesalci seveda tudi planinke in ne-planinke se snidejo 8. t. m. na Taboru, kjer bo veliko planinsko slavje. Posebno veseli bomo obiska tovarišev z dežele. Kdor le more, naj pride ta dan v Ltubljano Obrtniški ples 8. FEBRUARJA 1930 I V KAZINI 8. februar planiti s(ci ples na Letos birma bo pri nas, prišel bo slaščičar v vas. Stojnice je že naročil, kjer se BUDDHA čaj bo točil! Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva nI. Dvorska knjižnica vljudno naznanja cenjenim odjemalcem, da posluje sedaj v hiši, kjer se nahaja elektrotehnično podjetje gospoda Ivana Mihelčiča, BORŠTNIKOV TRG 1. Zahvala. Ob priliki naše srebrne poroke smo prejeli od prijateljev in znancev toliko čestitk ln cvetja, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti, zato izrekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo. m «3»a Stuchly Mladini neprimerno! Lepa, črnooka, temperamentna, v filmu ljubezni in ljubosumja Tihotapčeva nevesta USa premijera! Ob 4., %7., i/28. in 9.! Jenny Jugo Kino ,J)VORu in obišče na planinskem plesu svoje prijatelje in znance. Letos ie to za podeželske tovariše posebno ugodno, ker bo Ples v soboto, tako da se lahko v nedeljo zjutraj odpeljejo domov in ne bo nihče pri svojem poslu ničesar zamudil. Prav posebno pa vabimo v Ljubljano naše krasotice. One naj dokažejo, da lepota ni samo doma v mestih. Naša želja je, da se udeleže vse Slovenke lepotnega tekmovanja, ki bo na tem planinskem plesu. Danes zvečer po zaključku kulinarične razstave v re-stavracijak „Slon", „Union" in „Zvezda" pokuinja razstavljenih kuharskik mojstrovin a— Prijeti vlačugarid. Štefka P- omenjena v poročilu pod tem naslovom v »Jutru« 29. januarja, ni istovetna s Štefko Po-rentovo iz Podmolnika prj Dobrunjah. u— Hud maček, čevljarski pomočnik Ivan P. je zašel predsnočnfcn v neko dalmatinsko gostilno na Sv. Petra cesti, kjer se je v par urah tako zelo nabral dobrih kapljic, da mu natakarica slednjič že ni več hotela postreča. P. se je naposled dvignil in odšel na ulico. Kaj se ie pozneje godalo ž njim, mu je popolnoma nejasno. Drži le to, da se je zjutraj prebudil doma na Zaloški cesti brez suknje in brez telovnika, dočim je injel suknjič in hlače na sebi. Ker mu je zmanjkala 1600 Din vredna, popolnoma nova suknja se je seveda oglasil na policiji in prosil, da bi se na kak način dognalo, Jutri veiefilm kralja režiserjev^ veledelo Brezbožno dekle Jutri! ELITNI KINO MATICA! kje se nahajajo njegove stvari. Le medlo se spominja, da ga je ponoči zajela neka druščina in ga spravila v neznano stanovanje, odkoder se je rešil šele čez par ur, nakar se je zopet naselila tema v njegovih možganih... u— Sličice Iz ogrevalnlce. Letos sicer ni mraza, vendar so prostori mestne ogreval-nice v Kosovski ulici vedno polni. Tam posedajo po klopeh in polegajo. kjer pač je, razni brezstanovalci, ki tu pa tam uganejo tudi kako tako, ki gre na račun tovariša. Predsnočnjim sta se zaradi neke malenkosti sprla brezposelni mizar Milutin in brezposelni delavec Silvester. Nekaj časa sta se ruvala in se obdelovala z golimi rokami, dokler ni srboriti Silvester pograbil čevelj in nasprotnika pošteno kresni! parkrat po obrazu. Prebil mu je kožo na več mestih in je ranjenec moral iskati zdravniške pomoči. Še hujši je drugi primer. V ogrevaln!-ci je našel zatočišče tudi brezposelni delavec Anton. Ta se ga je predsinočnjim tako napil, da ie slednjič v jezi pograbil lonec vrele vode in polil ž njo tovariša Jožeta Baniča, ki so ga morali zaradi hudih opeklin spraviti pozneje v bolnico. Antona M. so že ponoči aretirali in sicer zaradi različnih nerednosti, ki jih je zagrešil v zadnjem času. Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja IV. reprezentančni ples slušateljev ljubljanske univerze 8. februarja v Union-o u— Lep kavalir. Služkinja Marija s Sv. Petra ceste se je v nedeljo seznanila z nekim Francem in obiskala z njim Fortunovo gostilno na Vodovodni cesti. Tam se je oglasila harmonika in je šla tudi Marija plesat, med tem pa je France pazil na njeno torbico. Pri tem je bil tako priden, da je bila Marija včeraj prisiljena zglasitj se na policiji in ga prijaviti zaradi tatvine 100 Din. u— Zopet tatvina kolesa. Marija Ocvir-kova, stanujoča na Poljanski cesti št 53 je naznanila, da ji je dne 2. t m. v popoldanskih urah ukradel neznan tat iz shrambe na dvorišču domače hiše 1500 Din vredno damsko kolo. Ukradeno kolo, je bflo črno pleskano in označeno s tovarniško Številko 698.990. u— Akademski pevski zbor bo tonej v soboto 8. t. m ob 11. izredna občni zbor v balkonski dvorani na univerzi. Udeležba za vse člane obvezna in nujna. u— Ženski Pokret bo imel sejo drevi ob 20. v damski sobi kavarne »Emona«. u— Plesni odbor JNAD »Jadrana« naznanja, da bo zadnja redna plesna vaja drevi v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Zaključna plesna vaja pa bo danes teden 13. t m. istotam. u— Pisarna Podpornega društva slepih se je preselila Pod Trančo 2-m levo. u— Občni zbor Podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubi jam bo 23. t. m. ob 8. zjutraj salonu restavracije na gi. kol. v Ljubljani z običajnim dnevnim redom u— Cene so padle, zato opozarjamo že danes vse one, ki se hočejo pri nizkih cenah dobro zabavati v letošnjem predpustu, naj prideio na IV. obrtniški ples v soboto 8. t m. v Kazini. u— »Preporodova« maskerada. Mas/ke-rada SO »Preporoda« bo 22. t. m. v veliki dvorani Kazine in ne to soboto, kakor jc bilo pomotoma iavljeno. Igral bo jazz Ode-on. Vljudno vabljeni. u— Polenovka, namočena, se dobi vedno v delikatesni trgovini S. R. Kovačič, Miklošičeva cesta 32. n— Zima je v deželi. V današnji dobi športa se zabava staro in mlado z drsanjem sankanjem in smučanjem. Živahnost, smeh. veselje in zardeh obrazi nas čakajo, ako se bližamo kakšnemu za zimski šport primernemu kraju, kakor je na pr. lepa Kranjska gora. Toda sredi vsega tega veselja ne saie-mo pozabiti, da sicer zdravi in po pravici toliko hvaljeni šport skriva v sebi tudi nevarnosti, katerim ie treba posvetiti posebno pozornost. Zaradi tega je treba posebno neoprezcii mladini priporočati, da se opremi s toplo obleko, toplo pijačo ter vedno tudi s škatliico aspirinskih tablet Bayer. Te mora imeti vsak vneti športnik takoj pri rokah. kadar se odloči za daljši odmor, ker je ostri gorski zrak drugače sicer zdrav, lahfko zelo nevaren razgretemu telesu ter povzroča huda obolenja, katerim se lahko izognemo, ako se pravočasno poslužimo aspirinskih tablet Bayer. 165 u— S kulinarične razstave. Mladino, dame ter sladkosnednike sploh privlačuje sla-ščičarija. Umetnik v tej stroki, dobavitelj vseh boljših ljubljanskih krogov, g. Galle Alojz pridno poz-dr^vlja na levo in desno svoje številne naročnike. Zgradil je iz same čokolade gradič ter ga izložil z drugimi svojimi speciialnimi izdelki občinstvu na ogled. Svoj »umetniški atelje« in pekarno ima v Gosposki ulici, kjer se peče in modelira noč in dan, da zadosti svojim maliko-valcem. Tvrdka Zalaznik pa je razstavila veliko torto, v katero je uprav umetniško vdelala jugoslovenskj državni grb. Da tudi kvaliteta ustreza umetniškemu delu, ne dvomimo. Tudi tvrdka Novcrtny ne zaostaja. Iznajdljiva je. Motive, ki bi jih pripisal iznajdljivosti upodabljajočega umetnika, iz-ofeličili čestitljivo iz najslajših snovi, ki kličejo, da uvažuj tudi pri jedi umetnost Gospode pa, ki vstopijo, zapelje kar fija na de- Cecil B. de Mille-a, največje filmsko čudo Brezbožno dekle Jutri! ELITNI KINO MATICA! sno, kjer se čudijo, da je mogla »žemljica roditi« v ljutomerskih goricah tak čisti rizling tako visoke kvalitete, kakor ga ponuja tvrdka Bolaffio in sinovi na poizkušmio. Kakor vemo, ne zaman, saj dela prav imenitne kupčije. Iz Maribora a— Iz gledališča. »Sneg« zanimiva drama slavnega poljskega dramatika Przybyszew-skega se bo uprizorila v kratkem. — Sloviti ruski groteski teater »Sinja ptica«, ki ima svoj sedež v Berlinu in ki gostuje sedaj po Jugoslaviji s kar največjimi uspehi, bo uprizoril tri večere v gdedališču predvidoma v drugi polovici februarja. a— Ljudska univerza v Studencih. Drevi ob 19. predava g. Robnik o ustroju človeške družbe. a— Poroka. V Sv. Lenartu v Slov. Goricah se je poročil g. Josip Babič iz Košakov z gdč. Marijo Solak, hčerko gostilničarja m veleposestnika. Bilo srečno. a— Podravska podružnica Slov. planinskega društva v Rušah naznanja, da se lahko vplača članarina za tekoče drašiveuo leto tudi pri Celjski posojilnici, ipodiužmd v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 11. a— Udruženje jugoslovenskib železničarjev v Mariboru ima svoj redni občni zbor 9. t- m. v mali dvorani Narodnega doma. a— Delo dobe: 1 kamnosek, 1 čevljar, 2 vzgojiteljici in 2 bolniški strežnici. Interesenti naj se zjglase pri mariborski Borzi dela. 1— Palača OUZD nasproti sodišča se bo pričela graditi v maju in bo najbrže v jeseni že gotova V palači bodo poleg kopališč s prhami in parnimi kopeli, terapija, diatermija, ambulanca itd. V palači bodo tudi prostori za urade OUZD, društveni lokali za strokovne organizacije, za Delavsko zbornico itd. Poleg tega bo zgrajenih tudi 15 do 16 stanovanj. V pritličju bodo poslovni prostori za trgovine, odvetniške pisarne in drugi lokali. a— Smrtna kosa. V Mariboru je umri včeraj v starosti 66 let upokojeni železniški uradnik in hišni posestnik Jositp Kukovič a— Službeni pregledi motornih vozil v mariborskem okrožju. Motorna vozila, ki služijo javnemu prometu, se boio v mariborskem okrožju tekom februarja ;n marca službeno pregledala. Ti pregledi se vršijo: 5. ta 6. t. m. v Mariboru pregled avtobusov mariborskega mestnega avtobusnega pod-fetja v garaži podjetja vsakokrat ob pol 15. istotam 7. in 8. t ra. Ob pol 15. pregled ostalih javnih avtobusov iz mesta tn okolice; istotam 7. in 8. t m. ob 8. pregled av-totaksov iz Maribora ta obeh mariborskih sreaov na Slomškovem trgu; dne 11. in 14. t m. ob 8. v Celju; dne 18. t. m. ob 10, v Ptuju; dne 20. t. m. ob 10. v Murski Soboti; dne 25. t. m. ob 8. v Prevaljah; dne 27. t. in. ob 12. v Ljutomeru; dne 1. marca ob jO. v Rogaški Slatini ta istega dne ob 15. v Polj-čanah. a— izprememba posesti. Znani gostilničar Sernec v Studencih je prodal svojo hišo ta gostil«) g. Špuriju, gostilničarju in mesarju v Framu, za 360000 Din. z. Fa-zarčne, vinski trgovec v Celju, pa je kupil od dr. Juriča hišo in posest v Studeooifc Na obrežju za 300.000 Din. . a— Nova okrajna cesta St. 111—Gor. Kun-gota. Naša obmejna cesta Št. Iij—Gor. sm »JUTRO« 5t. 30. Ceftrtek, 6. JL 1930 Kungota h zeta nerodna in nepoprama. Dosedaj je bite vedno trebe napraviti vefcfc ovinek čez Pesnico m Lajiteršperk. Sedaj izdeluje okrajni cestni odbor mariborski nov načrt za zgradbo najkrajše in najugodnejše cestne zveze naravnost preko hribov od Št Bja do Robnika proti Gor. Kungotl. Iz Ljutomera. a— Regulacija Pesnice. Pesnica, kj v svojem 40 do 50 km dolgem toku ob vsakem deževju deloma poplavi polja, ogroža razvoj poljedelstva in povzroča ogromno škodo. Zadeva regulacije je zopet stopila v ospredje interesa prizadetih krajev. Do-čini so se pod Avstrijo vršile samo malenkostne regulacije, je bivša oblastna samouprava začela s pripravami za popolno re-eulacfjo Pesnice. Ves ta načrt pa je padel v vodo. S strami prizadetih občin je bf. osnovan poseben odbor, ki bo predložžl vse načrte banu in ministru za poljedelstvo ter lavna d da. Iz Celja e_ Pevskj zbor Glasbene Matice ljubljanske priredi v nedelšo 9. t m. ob 16. v Celju svoij koncert, na katerem bo izvajal vse one pescni. ki so se pele na koncertih v Franciji. Predprodaja vstopnic pri Gori-ear & Leskoviek v Celju. Prav lam se dobi tudi tiskan program s slovenskim in francoskim besedilom petih zborov. e— Tujski promet v Celju v mesecu Januarja. V celjskih javnih prinočiščfii je v nomilam mesecu prenočita skupno 1249 oseb fri sicer 1(M9 Jugoslovenov, 164 Avstrijcev, 11 Nemcev, 11 Italijanov, 5 Cehoslovakov, Z Madžari, 3 Francozi, 2 Američana in 1 Švicar. Po poklicu so bili: 436 trgovskih potnikov 186 delavcev, 85 obrtnikov, 53 zdravnikov, 39 dijakov, 37 industrijcev, 29 uradnikov in 384 jih je bilo brez poklica. e— Opozorilo planincem. Drevi oi> 20. bo ▼ k3uSx)vi sobi Celjskega doma občni zbor Savinjske podružnice SPD. Na dnevnem redu bo poleg poročil funkcijonarjev tudi sklepanje o prepustitvi Hausembichlerjeve koče Trboveljski pozdružnicj SPD. Nato se bodo vršile volitve novega odbora. e— Pohitite z obnovo srečk 2. razreda, ker bo žrebanje že 10. t. m. Kdor ne bo pravočasno oonovil srečk, mu jih bomo prodali drugim Lntersentom. e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici sta umrla 74 tetni prevžitkar Jakob Šeligo x Roginske gorice in 16 letna Barbara Jan-čerjeva, hči posestnice iz Voinika. e— Tri Izgube. Marija Zorkova H Zahodnega je izgubila na Glavnem trgu rjavo denarnico, v kateri je iimela manjšo vsoto denarja. Marija Stropnikova iz Levca je izgubila nekje v mestu hranilno knjižnico svojega moža z vlogo 7500 Din Knjižica je izdana od celjske Mestne hranilnice. Razen tega pa so se nahajali v knjižici tudi trije bankovci po 100 Din. Posestnik Edvard Rupnik s Spodnjega Lanovža ie izgubil pred dnevi v Kersnikovi ulici 500 Din, ki jih je imel v pisemski kuverti. Iz škofje Loke šl— Živinorejska zadruga v Žabnici ima sa svoje člane v zalogi krmilno moko kg po 1.25 Din, debele otrobe kg po 135 Din, drobne otrobe kg po 1.25 Din in poklajno apno kg po 4 Din. šl— Mestna občina Škofjeloška poziva prebivalstvo, ki kolje živino na domu, da se mora zaklana živina prijaviti zaradi plačila takse. Enako je treba naznaniti vse meso, ki se iz tujih okolišev uvozi v območje škofjeloškega mesta. Prestopki se bodo kaznovali z globo in s konfiscira-njem zaklanega, odnosno uvoženega mesa. Iz Kranja r— Za gasilski ples, ki bo v soboto 8. t. m. v vseh prostorih Narodnega doma, se vršijo velike priprave. Gtvorjen bo tudi III. vinski sejem s pijačo iz kleti najuglednejših vinskih veletrgovcev. Vršilo se bo tudi kegljanje na dobitke. r— Zahvala. V svojem kakor v imenu svoje soproge Rezike, roj. Rizzoli, se naj-topleje zahvaljujem za izredno številne čestitke k najini poroki. Franjo Gaišek. r— Krajevni odbor društva Rdečega križa v Kranju bo imel svoj redni občni zbor v nedeljo ob pol 11. v uradni pisarni sreskega načelnika v Kranju z običajnim dnevnim redom. Iz Litije i— Včerajšnje poročilo o izselitvi rodbine Lozarjeve iz Litije izpopolnjujemo tako. da ostane geometer g. Mate Lozar sam še nadalje v našem kraju in stanuje v Gradcu. i— Otvoritev zobotehniškega ateljeja. Danes otvori v Rotarjevi vili zobotehniški atelje g. Boris štoka,^ ki je doslej izvrševal svojo prakso v Tržiču. Iz Zagorja z— Plesni venček sokolove plesne šole bo 8. t. m. ob pol 8. v dvorani doma. Vabljeni vsi. Igral bo ves orkester Glasbenega društva. Posebna vabila se ne bodo poši-"•ala. Iz Novega mesta n— šentjakobski oder bo gostoval v soboto 8. t. m. ob priliki prireditve športnega kluba »Elan« z veseloigro »Pred poroko«. n— Gasilska prireditev v Sokolskem domu je zelo povoljno uspela. D.letantje so odigrali v režiji g. Pavčiča »Županovo Micko« prav pohvalno. Salve smeha sta vzbujala Pat in Patachon, ki »ta nastopila kot policista, nazadnje pa sta se znašla v ječi. Starešinstvo gasilskega društva je imelo tudi tokrat z aranžmajem prireditve srečno roko. Omenjamo še, da je oskrbel dekoracije g. Josip Bergman ml., ki je vzbudil pozornost zlasti s svojim visečim Zeppeli-nom, na katerem se je blestel napis »Na pomoč«. ŠPORT Mednarodna afera Vodišek Včerajšnji »Sporttagblatt« objavlja svoje drugo obširno poročilo o škandalu v Strbskem Plesu. Pri tem poudarja ponovno, da se bo moralo tekmovanje brez-dvomno razveljaviti. Glavno vprašanje pa je sedaj, pravi dunajski Kst, ali se bo evropski prvak v umetnem drsanju za leto 1930 imenoval dr. Sliva ali Kari Schafer Žalibog bo ta škandal v javnosti dokaj diskreditiral šport sploh, in to zaradi ne-ziaslišane pogreške poedinca. Šport n:ma edinega cilja, da telesno vzgaja mladino, šport mora vzgajati tudi prave značaje, ki niso podvrženi bolestnim ambicijam. List naglasa ponovno, da je JZSS ravnal popolnoma korektno. Naš vrhovni zimskosportni forum je pokazal največji interes na tem, da se vsa zadeva docela razčisti. Odprto vprašanje pa je še, ali je še kdo drugi vedel o tem, da je g. Kavšek v Strbskem Plesu pravzaprav g. Vodišek. Pri tem opisuje »Sopttagbktt« prav zinimivo, kako je g. Vodišek v hotelu, kier je bil prijavljen pod svojim pravim imenom, sprejemal kot g. Kavšek posete novinarjev in drugih. V hotehi so torej vedeli za to »hlestakovščino«. Ali so o stvari vedeli tudi oficijelni češkoslovaški krogi, to dosedaj še ni dognano. »Sporttagblatt« zahteva od Češkoslovaškega drsalnega saveza. na se tudi on pobriga za stvar. List ne očita oficijelnim češkim funkcijonarjem še ničesar, vendar pa zahteva, naj tudi oni s svoje strani pripomorejo, da se v interesu športa natoči čisto vino. Državno prvenstvo v smučanju Smuško-tehnični odbor JZSS javlja: Letošnje državno prvenstvo v smučanju se bo izvedlo v Bohinju prvo primerno nedeljo, ko zapade dosti snega. Tekmovalna proga znaša 18 km, skakanje se vrši na Hanssenovi skakalnici. Tekmuje se posebej na 18 km, v skokih in v kombiniranem tekmovanju. Državni prvak postane zmagovalec v kombiniranem tekmovanju. Zaradi negotovih snežnih prilik se bo objavil dan tekme §ele takrat, ko bo izvedba mogoča. Tek na 18 km se bo vršil ali na nedeljo, ali na dan pred skoki, skoki pa naslednjo nedeljo. Zaradi potrebne evidence prosimo, da prijavite tekmovalce takoj in sicer ločeno za 18 km, za skoke in za kombinirano tekmovanje. Tekmovalci v kombiniranem tekmovanju se lahko prijavijo trudi k ločenemu tekmovanju, četudi krmarijo tekmovalno progo le enkrat, a se jim v tem primeru dvojno ocenL Prijaviti ie na savez-nih prijavnicah! Tekma v smuku Nedeljska tekma v smuku, ki jo priredi v Planici smučarski klub Ljubljana, bo letos prva te vrste. Ker je za te vrste prireditev zanimanje tudi v široki javnosti veliko, je odziv na večje število starta-jočih zasiguran. Veliko privlačnost bo imela tekma za gledalce, ker bo mogoče ves potek tekme zasledovati od starta pa do cilja in sicer prav od koče v Planici, Vsi tekmovalci morajo biti v Planici že v soboto zvečer, v nedeljo zjutraj odhajajo ob 7. uri skupno na start. Novega snega je zapadilo v Planici dovolj, tako, da je smuka prav ugodna. Vse podrobnejše informacije prejmejo tekmovalci v soboto odnosno nedeljo zjutraj od vodstva tekme v koči. Smučarski klub Dovje-Mojstrana bo priredil v nedeljo 9. t. m. dopoldne med-klubsko smuško stafetno tekmo v okolici Mojstrane. Stafetni tek bo na 24 km dolgi progi (4 X 6) s startom in ciljem v Mojstrani. Vsaka štafeta sestoji iz 4 tekmovalcev. Posamezni klubi morejo postaviti poljubno število štafet, najmanj pa vsak po eno kon^»letno. — Start ob 8. zjutraj. Tekmovati morejo le od JZSS verificirani člani. Za to, da je vsak član resnično verificiran, odgavarja njegov klub. Prijavnina 10 Din od tekmovalca se plača pri žrebanju, ki bo ob 7.30 v hotelu Triglav. — Vse smuške klube vabimo, da se tekme v čim večjem številu udeleže ter jih prosimo, da nam sporoče, koliko moštev (štafet) odpošlje na tekmo. Klub, ki si pri tekmi pribori prvenstvo, dobi za darilo v trajno last zelo lep pokal. Izmed vseh tekmovalcev pa prejmeta dva, ki dosežeta pri tekmi najboljši čas, priznanice. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Rezultat tekme in izročitev darila ter priznanic ob 14. v hotelu Triglav. Smuško-tehnični odbor JZSS »avlja: Letošnje državno prvenstvo v smučanju se bo izvedlo v Bohinju prvo primerno nedeljo, ko zapade dosti snega. Tekmovalna proga znaša 18 km, skakate se bo na Hanssenovi skakalnici. Tekmovanje bo posebej na 18 -km, v skokih in v kombiniranem tekmovanju. Državni prvak bo zmagovalec ▼ kombiniranem tekmovanju. Zaradi neugodnih snežnih prilik se bo objaviš! dan tekme šefe takrat, ko bo izvedba mogoča. Tek na 1« km se Vremensko poročilo ! R rr. Kraj Ces Opazovanja Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik Skopi!« Split 7. Barom. 756 0 7550 755 ' 757-3 755-7 m u K Smer rrfri Jo Padavine Teo»« 1-1- 5- 6-5- . w "S 90 90 91 80 90 in brzine V m in »ek. mirno SW 2 NE 2 ESE 2 NE 2 š* \ 10 2 8 8 8 Dež ▼ mm do 7 Br« • • • ?61"5 • 55 mirno 6 • 757- 7- ENE 6 9 Dež iN a j višja tempe^rura uaura v i»jw>ijani: j.s, najnižja u.y; v iubiiwiu m.v, * ^/agre bu 4; v Beogradu v Sarajevu 4; v Skoplju — 2; v Splitu 6. Dunajska vremenska napoved ia četrtek: Jutri še prehodno jasno in toplo. V severnih Alpah južno vreme. nI več gotovo, ali bo milo vreme še trajalo dalje. bo vršil ali na nedeljo, aF. na dea pred skokt skoki pa naslednjo nedeljo. — Zaradi pojre&n« evidence prosimo, da prijavite tekmovalce takoj in sicer ločeno za 18 km, ta skoke te za kombJ- rrirasno tekmovanje. Tekmovalci v kombiniranem tekmovanju se lahko prijavno t-udi k ločenemu tekmovanju, četudi krmarijo tekmovalno progo se enkrat, a se jim v tem Primeru dvojno oceni. Prijaviti je na s a veznih pravnicah! JZSS (smuško-tehnJfim odbor). Danes ob 20. v .kavarni Emo-na važua seja odbora. Službeno Iz LNP. Seja odseka za proslavo 10-letnce obstoja LNP bo v petek 7. t. m. ob IS. v khibovi sobi (kletj hoteki »Milo?:6«. Se«e naj se sigurno udeležijo gg. Zaje, Butjcvič, Lttkežič, Betetto, Kovač in Kirret. — Tajnik I. I Urila : Maribor. Ilirija bo ©tvorila v nedeljo letošnjo nogometno sezono z gostovanje« I. SSK Maribo«ra. Zimski od.mor se bo v prvih tekmah večini igracev pač poznail, vseeno pa obeta že prvo srečanj* med I tir i jo ia Mariborom zanimivo tekmo. SK Krakovo. Danes ob 20. se$a ožjega odbora v prostorih gostilne U senik. Borštnikov trg 2. ASK Primorje (boks-sekcija) i,ma danes točno ob 18. redni trening v telovadnici I. drž. gimn. Posim one. ki so se prijavili, da sigurno pridejo, sicer na.] se odjavijo. ASP Primorje (nogometna sekcija). Jutri, ▼ i petek ob 20. ateoso obvesec sestanek cev ▼ gostriri «4Ca£:6t. — Trener. SK Ilirija (smučarska sekcija). V petek ob 18 JO t telovadnici Srede je ^tehnične Šole sestanek smučarske sekcije. Točno vsi. SK Ilirija (nogometna sekcija), igralce oj»- aarjajno na zadnje objave v članski tojizi v Evropi. Trening danes ob 19. I. redni občni zbor SK Dotam v Trbovljah bo r nedeljo 16. t. m. ob 15. v iofcata jjostiJne g. Ameršeka. Dnevni red je objavfien na oglasni deski v k hib ski sobi. Članstvo se pooiva na po4-noštevalno odeiežbo. Občni zbor SK Mure. SK Mura (Murska Sobota) sklicuje za 7. marca redni Jetrn občni zboT v posebna sobi kavarne MeoSo ob 20. Ako ot» določenem času ni navzoča vsaj tretjina do glasovanja upravičenih članov, bo občrhi zbor eoo uro kasneje z istim dnevnim redom, ne glede na število prisotnih članov. (§ 14. pravil). — Samostojni predlogi članov se morajo predložiti odboru s podpisi najmanj 10 do glasovanja upravičenih članov vsaj 8 dni pred občnim zborom. Vremensko poročilo Iz Kranjske »ore: Temperatura ob 7. uri: —0, jasno, zahodni veter. Snega 30 cm, 20 cm novega, nekoliko osrenjenega na staro podlago. Snruka prav dobra. Skakalnica bo do nedelje pripravljena. GOSPODARSTVO Nalaganje zadružnega denarja potom Zadružne zveze Prejeli smo: V »Jutru« od 29. januarja smo ugotovili, da se je razmerje med vlogami, ki jih nalagajo zadruge - članice pri Zadružni zvezi v Ljubljani, in med krediti, ki jih daje zveza svojim članicam v zadnjih letih, znatno spremenilo. Koncem preteklega leta je bilo od skupnih vlog pri Zvezi v višini 172.8 milijona Din porabljenih za kredite članicam le 53.7 milijona Din. dočim je imela Zveza preko 100 milijonov Din naloženih pri bankah. Lani je imela torej Zveza pri svojih članicah naloženihh Ie 31 %_vlog, medtem ko je inv>la še pred leti naloženih 50—60 % pri svojih članicah. Na koncu je bilo ugotovljeno, da Zveza zadrugam po načelu zadružne skupnosti prepoveduje nalagati presežke pri bankah, sama pa nalaga pri bankah večino zadružnega denarja. Nedeljski »Slovenec? odgovarja na te ugotovitve in dokazuje upravičenost zahteve po zadružni disciplini ln koncentraciji gospodarskih sil kmetovih, kajti zadružništvo ne vzdržuje visoke obrestne mere. Tako dokazovanje je povsem odveč, ker upravičenosti 7.,*.tove rv> 7adružni disciplini nI nihče zanikal, nasprotno ugotovljeno je bilo, da se tega sicer pravilnega načela Zveza sama ne drži. če nalaga pri bankah večino zadružnega denarja. Dalje ugotavlja »Slovenec«, da Zveza ni odbila v zadnjih letih nobene prošnje za kredit, če ga je bilo mogoče smatrati » varnega. Glede kreditnih zadrug, ki itak poslujejo izključno z lastnimi sredstvi in imajo zadružniki neomejeno zaveso, vprašanje varnosti gotovo ne prihaja bistveno v poštev. Splošno je znano, da kreditne zadruge v bivši mariborski oblasti nimaja večinoma denarja odveč in bi rade vzele kredite, če bi jih dobile. Glede blagovnih zadrug pa tudi ni v skladu z zadružnimi načeli, če 6i morajo te zadruge zadružni denar po znatno višji obrestni meri izposojevati preko banke. Tudi varnost Je pri visoki obrestni meri gotovo manjša, zlasti v današnjih časih, ko je nizka obrestna mera prvi pogoj za uspešno delovanje. Namen Zveze je med drugim ta, da sama oskrbuje izravnavo denarnih sredstev za vse članice Zveze, in to brez posredovanja, M denar po-dražuje. Potreba po veliki likvidnosti, na katera se »Slovenec^ tudi opira, pa gotovo ne more iti tako daleč, da mora biti pri bankah naloženega dvakrat toliko denarja kakor znašajo krediti Zvene. Stanje zvezinih kreditov je pričela padati v razmerju z vlogami, deloma pa tudi absolutno (1. 1924.) z razvojem Zadružne gospodarske banke, pri kateri ima Zveza večino delnic. Ta banka,financira danes zlasti trgovino in industrijo in se po svojih poslih ne razlikuje bistveno od drugih bank. Če torej Zveza z zadružnim denarjem f nancira to banko ia c tem trgovino in industrijo, potem vendar ne more biti več govora o zadružni M-upnosii, ki bi jo morala v \takem primeru varovali. = Zakup vcleprodaje soli. Kakor znano, se je pretekli teden vršila v Beogradu pri samostojni monopolski upravi licitacija za zakup veleprodaje s ali za posamezne banovine. Zanimanje za to licitacijo Je bilo zelo veliko in je bilo vloženih preko 300 ponudb, od katerih je odgovarjalo predpisom 160. Po informacijah jjutarnjega lista« so za posamezne banovine stavile najugodnejše ponudbe, odnosno so poudile najmanjšo provizijo naslednje tvrdike: »a dravsko, savsko in primorsko banovino zagrebška tvrdka »Jua;osIavensko trgovačko akclonarsko društvo« (konzorcij: Hinko Majer Vlado Ra-dan in Iv. Jelačin ml.); za vrbaska in drin-sko banovino Špedicija d. d. skupno s Srp-sko centralno pri vredno banko v Sarajevu; za dunavsko banovino V. Tešič iz Gornjega Milanovca; za moravsko banovina tvrdka Stojanovič in Jovanovič iz Beograda; za zetsko banovino Mihajlo Vukosavljevič iz Raške; za vardarsko banovina in Beograd pa Tetovska induetrijalna banka skuiano z Vransko kreditno banko. Kakor nadalje doznava »Ju ta rn ji list«, je »Jugoslavensko tr-govačko akcionarsko društvo-? panudilo tudi zelo povoljen povprečni odstotek provizije za vso državo in še ni znano, kako ba glede definitivne oddaje zakuna odločila monopol-ska uprava, odnosno finančno ministrstvo. Veliko zanimanje za ta licitacijo Je povzročilo. da so interesenti stavili ugodnejše ponudbe in da bo uprava državnih monopolov zaradi nižjih provizij velezakupnlkov pri-štedila na leto okrog 14 milijonov Din. = Delitev 20% priznanic. V >Službenih Novinah« od 4. L m. (splošni del) je objavljeno rešenje generalnega inšpektorata ministrstva financ, pa katerem se skupne priznanice. izdane ustanovam, Id so predložile bankovcev v žigosanje za več osefe, ln priznanice, ki so bile izdane denarnim zavodom za večje vsote, lahko razčlenijo na toliko posebnih priznanic, za kolikar oseb je bila skupna priznanica izdana, odnosno pri velikih priznanicah denarnih zavodov.na večje število manjših priznanic Nove priznanice bodo izdajale finančne direkcije. Pri delitvi skupnih priznanic je treba predložiti seznam posameznih oseb, na Ime katerih je treba izdati nove priznanice. Finančne direkcije in davčne uprave bodo za pri njih deponirane skupne priznanice dobile posebne priznanice, ki jih lahko izdajo le onim osebam, ki imajo pravico na depozit, ostale pos»bne priznanice pa bodo prodale pa najboljšem tečaju in izkupiček deponirale. Fi- nančne direkcije morajo na določbe tega rešenja opozoriti vse ustanove, ki upravljajo kupilne mase. fonde in depc®lte. = Stanje Naronde banke. Iz inkaza Narodne banke od 31. januarja Je razvidno, da so devizne rezerve v zadnji četrtini januarja nazadovale za 42 milijonov Din. Navzlic temu pa se je obtok bankovcev zaradi znatnejših dvigov žirovnin vlog (privatnih in državnih) povečal za 170 milijonov Din. Stanje od 31. januarja je bilo naslednje (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike od 22. januarja): Aktiva: kovinska podlaga 390.2 (+ 0.5), saldo raznih računov 1467.0 (—42.9), posojila na menice 1202.2 (—20.2), lombard 232.0 (+ 0.5); pasiva: obtok bankovcev 5585.7 (+ 171.2), obveznosti napram državi 155-7 (— 175.1) žirovne obveznosti 11905 (— 34.5), rame obveznosti 181.6 (_ 23.0). _ Prijave za pridobnine. Včeraj je potekel rok za vlaganje prijav za pridobnino in za davek na poslovni promet. Kakor Poznavamo, do tega roka mnogo trgovcev in obrtnikov ni vložilo prijave, zato opozarjamo, da prekoračenje roka nima zakonskih posledic, če se rok prekorači največ za 15 dni, in če dotični trgovec ali obrtnik obenem s prijavo opraviči zamudo 6 posebno tehtnimi razlogi. Vendar velja ta ugodnost le za pridobnino, ne pa tudi za davek na poslovni promet Kdor ne vloži prijave za pridobnino, plača poleg rednega davka za 3 % povišani osnovni davek, če pa prijave ne vloži na pismeni poziv tekom 8 dni, pa za 10 % povišani osnovni davek. Razen tega se mu davek odmeri po svobodnem preudarku. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. t m. ponudbe glede dobave 6175 komadov hrastovih pragov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave 8 komadov jeklenih drogov. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 14. L m. ponudbe glede dobave 25 državnih zastav. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) — Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. t. m. ponudbe glede dobave 200 kg surove karbolne kislin« in 2000 kg desede-rola; strojni oddelek pa 81 112.5 — 115. -f Biidjinpe?tanska terminska borza ;5. t m.1 Tendenca neenotna; promet živahen. Pšenica: za raarc 23/20 — 23.21, za in a \ 24.10 — 24.11. za julij 23.46 — 2ZAJ: rž: za mare 12.01 — 12.92; komza: za rasj 1425 do 14.2G. za julij 14.78 — 14.79, traazHna m maj 13.40 — 13 42. Živina + Ljnhljanski živinski sejem (o. t. m.) Na današnji živinski eejem je bilo prignanih: 327 konj, 177 volov, 74 krav, 10 telet in 21 prašičkov, prodanih pa je bili: 86 konj, 9f volov, 36 krav, 9 telet in 7 p.a-šičkev. Dofen je bil prav velik in tuli kupčija je bila ž-v ah na. Cene so oetaie povsem nespremenjene. Za kg žive tež? not:rajo: voii I 10 Din II. 9 Din, III. 8 Din, krave debele 5.50 — 7 Din, krave kloba3arice 3 do 4.50 Din. teleta 13 — 14 Din._ Razveseljiv pojav za naie avtomohilisie Že ponovno smo ime'« r pretekiem letu priliko, priobčiti razna obvestila tukajšnjega Avtokfuba o bencinskih cenah v Ljubšjani. V spomina je še lanskoletna akcija Avtokfuba. ki je šla za tem, da se bencinske cene r Ljubljani znižajo. V resnici je dosegel Av-toklub v tem strenrljeiriu uspeft, kajti po postavitvi znane črpalke z grbom Avtomobilskega kluba na Dunajski cesti pred sedežem tvrdike Bohinec se je cena uistaKfa na 6.50 Din za liter io to in samo na omenjeni bencinski črpalki temveč na vseh Ijvblijaaskih črpalkah. Ki še leto dni, ko ie bilo treba plačevati bencin na črpaBri po 8.50 Din Hter, kar se nam zdj danes bajna cena. Ako vzamemo v poštev cene po osta-fi država — svoječasno smo prinesti zanimiv« tozadevne ugotovitve AvtoMuba — tedaj lahko trdimo, de je bencin v Ljubljani rez-tnerorna po ceni. No, v veselje vseh avfcomofoiJistov, moiocikfi-stov .im drugih bencinskih konsirmentov pa nam je konste-tšnati zopetoo znižanje bencinskih cen r Ljubljani in sicer za 20 par pri litru, tako da znaša sedanja cena na črpalki 6-30 Din. K temu novemu zrožanju sporoča ljubljanski Av tok hib: Z ozirom na neenotno in zlasti ponekod r državi nesorazmerno visoko ceno bencina na eni strani, na drugi strani pa podkrepljene po uspehih ljubljanske sekcije Avtokluba, strem:%> tudi ostale sekcije kluba po znižanju bencinskih cen oa svojem področju, sledeč pri tem navodilom oesrfcrale Avtomobilskega kluba r Beogradu. Kar pa nismo še prejeli obvestil .iz področja ostaliJi sekciš zaenkrat še ni možno ugotoviti velja-K sedanje »nižanje cen s-amo za Ljubljano aK pa ?e splošno. Posebej mm je poudariti dejstvo, da Je bfe znižana cena Jjencinu tudi na črpatki pred sedežem tvrdke Viktor Bohinec. ki ima od kluba dovoljenje, da sme nositi grb Avtokluba in sicer tra 6.30 Dm. Ta črpalka oddaja le prvovrsten bencin, M je eden najlažjih v Ljubljani. Za kvaliteto bencina je značilna izjava, ki so jo podali, kakor oas tvrdka obvešča, mnogi njeni kRjenti. encin tudi Ss nadaKe po prejšnji, za 30 par višji ceni, ravno zaradi odlične kaikovosti. O prednostih labke^a bencina }e obvestil Avtoktub že svoječasno svoje članstvo, ki bo seveda z veseljem pozdravilo nove znižanje cen, zlasti pa tvrdike Boh'nec, katere tvrdke se, ra-zutnljovo, poslužuje večina našega članstva. ŽENIN IN NEVESTA dobita krasni poročno obleko, plašč In robno po nizki ceni pil FR. IUKW t5*»M|oiia STRITARJEVA ULICA 9 »TUTROc 3t 30. 6 Četrtek, 6. IL 1930 Iz življenja in sveta Kralj poljskih ciganov HHHHuMH .....V- •>•• . . Samotno otočje Galapagos fledavoo smo obširno poročati o čudaškem puščavniku, ki se Je umaknil pred moderno tehniko aa neohljudeul otok Indefatigable t Tibem oceanu. Slika predstavlja obrežje otočiča, kjer živi samotar dr. Ritter s svojo soprogo. Junaki WaII-Streeta V starih časih, ko je štel Newyo.rk le 30.000 prebivalcev, so prodajali na Wall-Streetu sužnje in je stalo sredi trga morišče, pripoveduje Robert Ir-ving Warshow v novi zgodovini new-yorške borze. (Pariš, Payet, 1930). Leta 1792. so se tu pričeli zbirati pod staro platano mešetarji. Ni dvoma, da bi še zdaj lahko zasluženo romal na morišče marsikateri izmed denarnih mogotcev. Še v drugi polovici minulega stoletja so se na borzi razvijali zgolj papirnati, bančni posli. Kot primer teh kupčij se lahko navede znamenita vojna »treh zoper enega«. Ta »eden« je bil parobrodni kralj Vanderbilt, ki je hotel okoli 1. 1870. pokupiti tudi čimveč železnic. Po dobri ameriški navadi je podkupil predsednika višjega državnega sodišča Bernarda, da je odstranil iz ■ravnateljstva Erijske železnice njegovega najnevarnejšega tekmeca Droul-■ta. Drugi sodnik je za primerno plačilo razveljavil ta odlok. Vanderbilt je pričel nakupovati delnice te železniške družbe, ki so hitro postajale dražje. Tedaj je dobila trojica: Droult, Gould in Fiske od delničarjev dovoljenje zvišati glavnico in je presenetila Vanderbilta z 10.000 kosov novih delnic. Moral jih ie pokupiti in je ostal brez denarja. Tečaj je takoj padel. Vanderbilt ni mogel prodati nobene delnice. V svoji jezi je pri vladi izposloval aretacijo konkurenčne trojice radi sleparstva. Zmagovalci pa so natrpali z bankovci dve kočije in odrinili v Jersey onstran reke, kjer so prišli na connecticutsko ozemlje in ušli newyorškim preganjalcem. Ostali so tam več mesecev, dokler se niso sporazumeli z Vanderbiltom in mu povrnili del izgubljenega denarja. Po letu 1890. so nadomestila te bančne kupčije nova industrijska podjetja. Kapital se ie oprijel tovarn, rudnikov in sličnega. Z moralnega stališča ni bil •to noben napredek. Saj je rekel petro-leiski krali John Rockfeller, da je pripravljen plačati letno tudi milijon dolarjev tistemu nastavljencu, ki bo znal svoj posel, a ne bo imel nobene vesti: »Z mirnim srcem bi moral v moj prid ugonobiti tudi deset tisoče ljudi.« Ko je praznoval lanj Rockfeller 90-letnico, so kadili »velikemu dobrotniku« vsi listi. V resnici pa je obsovražen. Pred 20 leti ga je obsodil sodnik Landies na 19 milijonov dolarjev globe in mu pripomnil: »Škodovali ste javnosti več nego vsak ponarejevalec denarja ali poštni tat« Menda ni Američana, ki ne bi z obema rokama podpisal te besede. Drugi mecen, jekleni kralj Carnegie, je lani o priliki prodaje oklopov za vojne ladje dobil od kongresa sledeče pismo: »Sramotna goljufija, katero so si dovolili vaši nastavljenci napram državi, nam jemlje vsako zaupanje do vaše osebnosti.« Naposled je postal Carnegie potreben počitka in je ponudil Rockfeller ju vse svoje plavže za 100 milijonov dolarjev. Do kupčije ni prišlo. Kmalu je prevzel plavže Morgan za veliko večio vsoto namreč 492 milijonov. A Carnegie ni mogel razumeti, kako da se je Morgan tako hitro odločil za kupčijo. Pričel je slutiti, da ie plavže prepo-ceni prodal. Srečal je Morgana na ladji med potjo v Evropo In se ni mogel premagati. »Ali se nisem zmotil, mister Morgan?« je vprašal pri zajtrku. »Menda bi od vas lahko zahteval vsaj en milijon več?« — »Seveda,« je ravnodušno pritrdil Morgan, »plačal bi vam ga.« In Carnegie je zapustil jedilnico ter potožil svojemu zdravniku, da mu je Morgan pokvaril ves tek... Slični slučaji odločajo pri »teku k bogastvu« na borzi v Wall-Streetu, finančnemu središču vse naše žalostne zemeljske krogle. Moderni Robinzon Berlinski zdravnik dr. Karel Ritter, Id živi s svojo soprogo kot samotar na Galapaškem otočju. Julij Cezar z jekleno čelado in ovojkami V Frankfurtu ob Meni so dobili za in-tendanta znanega gledališčnika Ahvina Kronacherja, ki se je uvedel na svoje novo mesto z originalno uprizoritvijo Shakespeareovega »Julija Cezarja«. Iz historične tragedije starega angleškega dramatika je napravil celo sodobno dramo, s katero je hotel ilustrirati aktualne boje okoli diktature, monarhije in republike. Posebna kostumacija nastopajočih igralcev je vzbudila mnogo začudenja in — smeha. Rimski meščani so se pojavila na odru v ozkih hlačah in v bluzah, a vojaščina se je preoblekla v moderne svetloriave uniforme z jeklenimi čeladami in ovojkami za orožje pa si je vzela puške in bajonete. Seveda je bil uspeh te uprizoritve zelo različen, kakor so pač različni okusi v gledajoči množici. Deložirani princ Btidimpeštansko okrožno sodišče je odredilo deložacijo princa Abdula Ka-dirja, sinu pokojnega turškega sultana Abdula Hamida, ker je zaostal s plačevanjem najemnine. Princ živi stalno v Budimpešti kot kapelnik nekega jazz-banda. Neprijetni odlok ga je dohitel baš v času. ko se je odločil velik proces dedičev Abdula Hamida proti grški državi. V tem procesu so zmagali dediči in bo prejemal odslej vsak izmed njih s princem Abdulom Kadirjem vred mesečno rento kakšnih 1000 angleških funtov. V Piastowu pri Varšavi se je vršilo te dni slavnostno venčanje novoizvoljenega ciganskega kralja Mihaela Kwieta, ki je dobil naslov »Mihaela II«. Ceremonija je privabila polno radovednežev in gostov, sam poljski državni predsednik se je dal zastopati po starosti dr. Ga-jewskem, ka je novemu kralju sporočil pozdrave najvišjega državnega funkcionarja in maršala Pilsudskega. Iz vse Poljske so prišli odposlanci ciganskih plemen v Piastow, deloma v slikovitih narodnih nošah. Tu v Piastowu domuje namreč »Mihael II.« v nekakšnem gradu. Po njegovem ustoMčenju so izdelali listino, v kateri priznavata poljski dr žavni podpredsednik in varšavsko — policijsko ravnateljstvo Kwieta za kralja, seveda ciganskega. V svojem nagovoru na zastopnike oblasti je ta s svojega prestola in z zlato krono na glavi poudarjal, da so on in njegovi ciganski podaniki dobri poljski državljani in vsak čas pripravljeni izpolniti do nje svoje dolžnosti Na slavnostnem banketu §p ciganski plesalci in plesalke izvajali svoje plese, ki jih je spremljel 40 mož močan ciganski orkester. Kraljeva žena Sedra-Ljubica je nosila okoli vratu in pasa zlat nakit, težak 4 kg. Športna oblačila za lovce, turiste, skavte izdeluje lz primernega sukna ter iz slovitega tirolskega lodna hitro in najceneje tvrdka DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA Sprememba podpisa V bretonski tovarni za konservira-n-je rib je zaposlena že več let Marija Le Gouen, ki je izvrstna in zanesljiva delavka, ne zna pa niti pisati niti citati. To je ne ovira, da ne bi živela srečno in zadovoljivo, le vsako soboto, ko potrjuje prejem svoje mezde, je malce v zadregi in s silnim naporom postavlja križec pred svoje ime. Tako dela že leta in leta, soboto za soboto. Pretekli teden pa se je le predolgo mudila pri podpisu in je blagajnik na svoje veliko iznenadenje dognal, da je mesto križ* narisala lep krog in ga nekoliko odebelila. da je bil podoben obročku. »Zakaj ta novost, Marija, zakaj se več ne podpisujete s »križcem«, jo vpraša blagajnik. »Saj veste«, mu odvrne ženica, »da sem se med tem omožila. Spremenila sem svoje ime, zato tudi podpis ne sme ostati isti. Zdaj mesto križa rišem poročni prstan.« Podjetni pesnik Mlad pariški pesnik, malo znan in malo nadarjen, je sklenil natisniti svoje umotvore. Kot praktičen mož je pred vsem mobiliziral vse svoje sorodnike in dobre znance. Stariši, bratje in sestre, nečaki, nevesta in prijatelji so pričeli hoditi po knjigarnah in vpraševati: »Ali že kfiate nove pesmi NN?« — »Še me.« — »Še ne?« »Kdaj pa bodo izšle?« »Tu je moj naslov. Pustite mi, prosim, en izvod, ker bodo gotovo kmalu razprodane. Moram imeti to knjigo, ker ne poznam boljšega pesnika.« Prodajalec je obljubil, da jim ustreže. Naslednji teden so pobirali strici in tete svoj zaklad in ga zopet hvalili na vse pretege. Dva tedna pozneje se je pričelo romanje znova: »Pesmi NN. Razprodane? O, moj Bog! Kdaj pa bo natisnjena druga izdaja? Občinstvo jo zahteva!« Marsikateri kupec je poslušal te razgovore in si je potem sam kupil pesmi, ker se je sramoval, da ne pozna novega zvezdnika. Na ta način je imel podjetni avtor namesto izgube baje celo nekaj dohič-ka. _ Odličen znanstvenik umrl Znani koenigsberški ginekolog, profesor Viljem Zangemeister, se je med vrši t vi jo svoje službe na tamošnji vseučili-ški ženski kliniki zgrudil od kapi zadet na tla. Bil je takoj mrtev. Učenjaka so poznali v najširših krogih po njegovih raziskovanjih glede krvnih skuoin in ugotovitve očetovstva s pomočjo so-krvce. 400-letnica znamenite točilnice Te cM |e poteklo 400 let, «4 kar ie »travnik Henrik Stromer, po domače Anerbach. odprl slavno »Auerbachovo klet« v Upskem, ki B Je Goethe, n]e stalni gost, postavil nesmrten spomenik v svojem »Faustu«. Na levi stara slika usta-noviteta Stromerla, na desni notranjost Ideti; aa stropa kiparsko delo, ld predstavlja Faustov po-Jezd na vinskem sodu. K aferi generala Kutjepova Dasi ]e preteklo že več nego teden dni po zagonetnem Izginutju Kutjepova, vendar doslej naj-skrbnejša preiskava ni mogla nHi najmanj razjasnit) te temne zadeve. Morda bo policija ie razkrila skrivnost, ker Je pri preiskavi v hiši nekega uradnika sovjetske politične »prave našla važne sledove za Ktitjepovlm. — Naša slika nam kaže hišo, kjer Je živel general in odkoder se Je napotil na zborovanje ruskih emigrantov, pa Je po par korakih brez sledu izginil. Sina je našla po filmu Ko so pred nedavnim v nekem glas-gowskem kinu predvajali film, ki je prikazoval katastrofo parnika »Vestrisa« ob ameriški obali, je neka ženska hipoma za vpila: »Pošto jte! Postojte!« Luči so zagorele in ljudje so razburjeno vpraševali, kaj se je neki zgodilo. Ženska pa je odgovorila samo: »Moj sin! Moj sin!« Končno je začela pripovedovati, da ni videla svojega sina že več let in ga je smatrala že za mrtvega. Sedaj pa ga je bila opazila na platnu, med potniki potopljenega parnika, ki so jih bili rešili. Na nje prošnjo so film ponovili, samo da ie mogla videti še enkrat svojega sina. Šestnajstletna organistinja V pariški notredamski katedrali so nastavili kot organistinjo 16 letno dekle, Renee Nnzan, ki je baje prava virtu-ozinja na svojem glasbilu. Nje tovariš v cerkvi sv. Buipicija Charles Marie Widor je petkrat starejši od nje. Pred kratkim je praznoval svoj 84. rojstni dan in 60 letnico, od kar deluje kot or-ganist. V javnem prometu n. pr. na vlaku ali pa cest• ni železnici Je nevarnost prehlada posebno velika. Tudi nalezljive bolezni se lahko razširijo. fpanfiavm f postile razkužijo ustno in frelno duplino in so učinkovito obrambeno sredstvo pri takih nevarnostih. Premočna ljubezen Iz Omahe v Severni Ameriki prihaja lakonično poročilo: Gdč. Grace Hart-mannova je vložila proti g. Levu Wel-Isu tožbo za odškodnino 10.200 dolarjev, ker ji je v objemu polomil več reber, dasi ga je opetovano prosila, naj bi je ne stiskal tako močno. 1 Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV: Četrtek, 6. februarja LJUBLJANA 12.30: Reprod-uciraaa glasba. — 13: Napoved časa, bo-rza, reproducirana glasba. — 18.30: Poročila iz dnevnikov. — 17-30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Sadovnjaki m vinogradu sveta. — 19: Prenos iz opere: »Hasa-aagMKca«. — 22: Napoved časa in poročila. .-•■• 22.15: Koncert radio-orkestra. Petek, 7. ebntaria LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13-30: Poročila iz dnevnikov. — 17-30: Koncert radio-orkestra. — IS.30: SEke iz umesnost-x zgodovine. — 19: Gospodinjska ura. — 19.30: ItaJijanščina. — 20: Glasbeno predavanje. — 20.15: Koncert pevskega kvarteta. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročita. BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba. — 12.40: Koncert radio-kvarteta. — 17-30: Popoldanska koncert. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 21-30: Poročila. — 22: Godba za ples. — ZAGREB 12JO: Reproducirana glasba. — 17JO: Koncert radio-orkestra. — 20: Prenos opere iz narodnega gledališča. — PRAGA 16,30: Koncert komorne glasbe. — 19: Prenos opere »Vihar« iz narodnega gledališča. — 22.15: Lahka godba. — BRNO 16.30: Prenos koncerta fe Prage. — 19: Prenos opere iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Godba za ples. — 19-25: Re-prod-ucirana glasba. — 20,15: Prenos sirrat. koncerta iz filharmonije. — DUNAJ ll: Dopoldanski koncert. — 15.30: Reproducirana glasba. — 16JO: Klavirski koncert. — Pesmi. — 20.05: Večer lahke dunajske glasbe. — 21 JO: Avstrijska renesančna glasba. — BERLIN 16.05: Klavirski koncert. — 18JO: Mladinski glasbeni program. — 20: Operni večer. — Zabaven program. — FRANKFURT 16: Popoldanski koncert. — 19JO: Arije An pesmi. — 20: Prenos programa sz Sfcuttgarta. — LANGENBERG 17.30: Večenri koncert. — 20: Plesi in arije. — Lahka godba- — STUTTGART 16: Popoldanski koncert. — 19JO: Arije in pesmi. — 20: Koncert f3fliartm»-ničnega orkestra. — 21.45: Sluhoigra. — 23.20*. Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 17.45: Klavirski kvartet- — 19.30: Stari plesi in valčki — SOKOL Sokolsko društvo Brno L ie ©tvorite t soboto 25. januarja svojo novo telovadnico ▼ lastnem domu v blažim svojega stadiona. Sodelovalo )e od društva nad 800 telovadečnh pod vodstvom načelnika br. Zezute in načelnice s. HyIkove-Otvoritvi je prisostvoval med dragimi tudi načelnik COS br. dr. Jindra Vaoiček. Sokolsko društvo v Ogrskem Gradišča a» Moravskem se pripravlja, da letos prične x stavbo svojega sokolskega doma. Poleg stavbe, k4 ?e preračunana preko milijon čeških kron bo twfi primeren stadion. Dom bo obsegal poteg teso-vadnice še reprezentančno dvorano, dvorano za lutkovno gledališče, restavracijo in kino. Zveza češkoslovaškega Sokolstva v Ameriki, Dosedaj so bili češkoslovaški SokoM r Severni Ameriki ločeni v dveh organizacijah. Zadnja o pisu in ne bo zaradi nepreglednosti prešlo v rabo, dobler ne bomo dobili res dobrega slovarja s bar moči izčrpnim nazivoslovjf-m iz vseh poglavitnih strob. Iz Kostanjevice ko— Požar. V nedeljo dopoldne je nastal požar med hišo in hlevom posestnika Antona Oštirja v Dol. Orehovcu. Zaradi --'e se dim v mestu ni takoj opazil in ker leži ta del vasi za hribom, je bila tudi orijentacija težka. Tako je došlo gasilno društvo kostanjevišbo sicer prepozno na lice mesta, da bi požar udušilo, pač pa še pravočasno, da se je preprečilo razširjenje požara na sosedna poslopja, pri čemer so tudi vaščani iz Gor. Orehovca požrtvovalno pomagali. Oštirju je pogorela hiša s hlevom vred, živino pa so rešili. Zavarovan ni bil. Iz Dobove d— Potreba kažipota. Sreska cesta, ki vodi skozi Dofoovo proti Zagrebu napravi na vzhodni strani ovinek čez progo, rav-notam oa se odcepi od nje za prozo izpeljana občinska cesta v vas Pigonce. Ker se zadnia vidi oo svoii legi naravneiša za glavno cesto, zaide mnogo avtomobilov na njo Šele slabo ureiena cesta lih spomni, da to ne more biti prava pot. Zato bi bilo prav. da se posravj na križišču kažipot, ki bo z velikimi črkami označeval smer proti Zagrebu. d— Za Izvozni most. Zemljišče, ki ga tvori nova struga Sotle s staro strugo, je presekano z železniško progo. Južni del tega zemljišča ima slab izvoz, ker ie zaraščen z akacijo. (Kdo ie upravičen izsekati jo?) Severni del pa posedivieta dva posestnika. Enemu se ie napravil izvozni most. dragi pa nai vozi pod železniškim mostom na izvoz južnega dela. Ker Pa nanaša Sotla pod most blato, ie izvoz skoro nemogoč, ker se konji tolčeio z glavo ob most. Zadnji čas :e izpeljana celo brzoiavna žica ta. ko nizko, da io doseza večji otrok. Spričo tega ie potrebno da se napravi izvozni most iz severnega dela za oba posestnika, posebno ker bn moral biti zaradi gradnje dragega tira nov izvozni most. Železniška uprava nai blagohotno uvažatie opisano dejstvo. Iz Žalca ža— Železniška postaja dobila elektriko. Dne 31 januarja t. 1. je zažarel žalski kolodvor prvič v električnih žarnicah. Na dveh 15 meterskih drogih sta žarnici po 500 vatov, ena pa na kolodvorskem poslopju samem Železniški direkciji v Ljubljani gre vsa hvala, da je ugodila želji in prošnji potujočega občinstva. ža— Žalska pošta. Tudi naša pošta beleži lep napredek v telefonskem prometu. Dne 1. t. m je bil otvorjen telefonski promet Žalec-Trst-Reka-Gorica-Venezia (Bc. j netke). Predlagano pa je tudi, da se iz go- j spodarsko važnih razločov otvori promet proti severu, in sicer z Gradcem, Dunajem Prago, Zatcem in Niirnbergom. Poskusni telefonski govori so se že vršili med centralo Žalec in centralami Berlin, Frank-furt a. M., Miinchen in Niirnberg. Ta vest nas je zelo razveselila ter pros'mo direkcijo pošte v Linblinni, da čim prej ustre-že prcšnji hmeljskih trgovskih krogov, ki se jim bo silno olajšala hmeljska kupčija v bodoči seziji. Iz šoštasifa št— Prebivalstvo Šaleške doline opozarjamo na koncert Glasbene Matice iz Ljubljane, ki se bo vršil v nedeljo 9. t. m. ob 16. v dvorani Celjskega doma v Celju. Na sporedu so vse one pesmi, s katerimi je zbor dosegel tolike uspehe na svoji turneji po Franciji Iz Ljutomera Ij— Avtobusni promet. Ker je avtobus, kj je oskrboval zvezo z Gornjo Radgono in Štrigovo, obtičal na razmočeni cesti proti slednjemu kraju, je Avtoprometna družba morala začasno ukiniti promet tudi na tej prosi Naše ceste bo treba še izdatno popraviti, preden bo na njih mogoč stalen promet z avtobusi. Ij— Pritožbe se čujejo, da so brvi na pešpoti v Pristavo tako slabe in zanemarjene ter nekatere brez ograj, da so oso-bito za šolsko deoo pa tudi za odrasle v temi prav nevarne. Dolžnost prizadete občine bi bila, da ta nedostatek odpravi, ker je za vamost javnih potov menda tudi odgovorna. Iz Ptuja j— »Lapa pustolovščina« na ptujskem odru. Izredno zabavna in duhovita francoska komedija »Lepa pustolovščina« se bo vprizorila v gledališču v sredo, 13. t. m. Prekrasna vsebina in dobro podajanje igralcev, zlasti pa neprekosljiva kreacija gdč. Kraljeve je v Mariboru dosegla kar največji uspeh. Okraini zastopniki v celi Jugoslaviji za direktni obisk kmetovalcev, za razpečavanje patentiranega, jako praktičnega poljedelskega aparata ki se v inozemstvu razpečava že v velikih množinah, proti visoki proviziji se išoefo Ponudbe naj pošljejo samo pridni, pošteni in podjetni zastopniki na: Friderik Kratz, družba z o. z., StražlSče 5, pri Kranju. V poštev pridejo tudi samostojni kovaški mojstri! 2225 00 Iščem zveze s prvimi skladiščniki in izvozniki vseh deželnih pridelkov Jugoslavije kakor tudi jajc in kož in prosim ponudbe z navedbo množine in cen. (Prosimo za nemško korespondenco). Išče se potnik t tekstilu! stroki kateri obiskuje vse male braje Jugoslavije. Prednost imajo potniki, ki so že v tej stroki potovali. — Ponudbe pod šifro »Potnik v tekstilni stroki« na oglasni oddelek »Jutra«. Haidekker pletena žica se zopet dobi v trgovinah z železnino ALEKSANDER HAIDEKKER A. G. Budapest, VIL, ttlloi ut 48/53 Najpopolnejši in najcenejši tparat za mno. žen je. poslednji uspeh nemške industrije Multor Co„ Beograd, Obiličev venac br 5 Telef. 33—01. 201la Čamernik, Ljubljana Dunajska cesta štev. 36 (Jugoavto). Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje. 251 Oblastveno koncesijonlrana šoferska šola L Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova cesta 52. 3884 Pouk ▼ n e m S i i koroverzaciji iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vaja«. 3905 ■^JJL Korespondentka samostojna in z večletno prakso, perfektna v nemščini rn slovenščini, želi premeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Perfektna korespondentka«. 3784 Vzgojiteljica inteligentna in izobražena, stara 23 let, zmožna &lov„ srbohrv., nemščine, angleščine in klavirja, želi službo pri fini rodbini. — Ponudbe z navedbo plače na og'as. oddelek »Jrntra« pod »Potrpežljiva io vestna«. 3783 Mesarski pomočnik mlad, e prakso ▼ največji graSki mesni tovarni, išče službo. Naslov v oglasnem oddelikn »Jutra«. 3756 Korespondentka nemško - hrvatska in hitra strojepiska, zmožna obeh stenografij, išče mesta. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Korespondentka«. Inteligenten gospod s kavcijo, želi primernega nameščenja. Ponudbe pod »Kavcija 10.000« na oglas, oddelek »Jutra«. 3381 Kot skladiščnik in.kasant sluga ali slično iščem 6lužbo Kdoir mi pomaga do nje, dobi nagrado. Delodajalcu dam event. gaiancijo. Cenjene dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Delaven 25«. 3805 Brivski pomočnik želi kjerkoli -vstopiti kot praktikant. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3871 Starejša ženska išče službo — najraje pri .»amslri osebi ali v župnišču Pon.ud'be na oglas, oddelek »Jutra« pod »Go^podinia«. 3847 BriVski pomočnik bobi štucer in onduler išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč«. 3850 Gospodična poštena in čedne zunanjosti, želi mesto natakarice (začetnice), najraje okrog Bleda. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 3844 šivilja išče sluSbo. Nairaje bi šla kot stalna pomočnica v kako manjšo delavnico. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra šivilja«. 3846 Šofer z dobrimi spričevali Sče službo. Naslov v oglasnem cddelku »Jutra«. Natakarica zmožna kavcije išče mesta ali vzame gostilno na račun. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Natakarica«. 3909 Službo sluge želim nastopiti proti nizki plači. Zmožen sem nemščine, slovenščine, srbohrv. in strojepisja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod š3ro »Potrebna pomoč«. 3913 Veseličnim prireditvam v mestu in na deželi priporočam nageljčke in drage cvetlice po solidni cent Naročilom vnaprej popust! Ivan Jemec. Maribor, Prešernova ulica. 873 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. L. Brozo-vic. Zagreb, Ilica št. 82. — Kemična čistilnica perja 262 Masivno barako za prestaviti, e sobo in kuhinjo, prodam na Ko-deljevam, Slomškova ulica, št. 17. 3866 Tenor banjo nor poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8879 Železen štedilnik in pisalno mizo (Stehpult) prodam. Naslov v ogla*, oddelku »Jutra«. SS75 Štartnih spremnic z jugosl. znamkami, po 25 kg, prodam 2 vreči. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Se plombirani«. 3915 Hodil Radio štirie evni »Hartley« -vsled opustitve poceni proda Se-dej, Celovška cesta 21. 3799 Generator v dobrem stan j n m takoj 3X380 v. od 10—20 k«., 1000 — 1500 obratov 50 per. Alojz Valant — Radeče. 3723 Obroče za sode 45 mm širine, vsako množino kupim. Naslov v osr]. oddelku »Ju^ra«. S820 Sode od jedilnega in strojnega olja, vsako množino kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3819 Otroški voziček dobro ohranjen kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »St. IKk. 3880 Pisalno mizo dobro ohranjeno kupi takoj Nemeth. Kodeljevo, Slomškova 4. 3894 Salonsko garnituro kanape, fotelje in mizico kupi takoj Nemeth, Kodeljevo, Slomškova. štev. 4. 8893 Radio aB kovčeg gramofon bi kupili bolniki - slepci. Po-■nud-be poslati na Splošno bolnico, oddelek 5 — pod šifro *S!eipci«. 3908 Vreče za oglje kapi družba »Ilirija«, Dunajska 46, telefon 28-20. 3920 Vi hočete zidati? N aort l, proračuni in nasveti najceneje. — Ponudbe pod »Inženjer arhitetu na ogl. oddelek »Jutra«. 28 Večie posestvo r lepi in 6olnčni legi, obstoječe iz travnikov, njiv, sadovnika, vinogradov in šum, gospodarskega poelop-ja, vse r dobrem stanju, 20 minut od velike ceste, radi bolezni takoj poceni prodam. — Pojasnila daje Mihael Camlek, Velenje. 3641 10 stavbnih parcel v ceni 6—25.000 Din naprodaj v Ljubljani — na Osojah. Solnčna iega z lepim razgledom, vodovod in elektrika. — Pojasila daje Janko Staj«, Koannik — P«rovc 40. " 3406 Bukove gozdove ki gravitirajo na železniško progo Novomesto— Črnomelj, kupimo. Cenj. ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Suma«. 3320 Kupim hišo ▼ ljubljanski okolici — pripravno za obrtnika, ▼ ceni do 73.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Orgen« 3843 Enonadstropoa hiša s dobro idoče pekarno, v velikem industrijekem kra-jn na Štajerskem prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3852 Majhno posestvo obsegajoče 3—4 orale zemlje, z opeko krito hišo, v ravnini v celjskem ali polj-čanskem okrajn kupi Ivan Vidgaj, Rogaška Slatina. 3861 20% bone kupim in plačam najbolje. Oskar Adamič, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7. — »Sana«. 3697 20 % bone kupuje po najvišji dnevni ceni Prometna bančna družba Maribor, Cankarjeva ul št. 14. 3297 Vsakovrstno zlato kupuje do najvišjih cenah Čer ne — juvelir LJubljana. Wolfova nlica 3. 88 Otroško posteljico belo, s vložkom in odejico prodam. Ogledati med 1-in 3. uro. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3S70 VI se ženite! Zato potrebujete neobhodno dobro pohištvo. Ker eo izdatki veliki, Vam nudimo priložnost, da si nabavite isto na odplačilo pri nas. Obroki to tako majhni, da jih zmore v=ak — tudi dela vec-deželan Pošljite točen naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vsa1-«. 3388 OMatiUi Lepe maske posodim. Ljubljana, Valvasorjev trg 6 (nasproti Križevniške cerkve). 3889 Svileno obleko moderno, ciklamne nianse, taft, po zelo nizki ceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3395 Smoklng nor, ugodno prodam. Informacije pri hišniku v Gledališki ulici 8. 3899 Dekle star« 16—30 let, U ima doberr posluh in veselje do godbe, ki nima rodit eliev. vzamem za svojo. — Epih Mate. kapelniifc i posestnik — Fara pri Kočevju. 3853 Lokal po možnosti v sredini mesta iščem. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal za 1. maj«. 3706 Poslovne lokale v centru Ljubljane, kjer je najživahnejši promet, oddam s 1. majem za poslovne ali pisarniške namene — 3—5 krasnih sob skupaj ali posamezno Ugodna prilika za zdravnika, inženjer-ja ali gospodarska podjetja vseh vrst. Dopise je nasloviti t>od šifro »Centrum Ljubljane« na oglasni oddelek »Jutra«. 3416 Lep trgovski lokal na Kongresnem trgu št. 8 odda g 1. majem Kirbisch 3786 Prometno gostilno najraje r Ljubljani vzamem na račun. Doinise na cig'asni oddelek »Jutra« pod »Goetilničarka«. 3849 Lokal za trgovino mešan, blaga, s stanovanjem iščem v iprometnem kraju. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobrodošel«. 3747 Branjarijo dobro idočo, s stanovanjem takoj prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3916 Trg. meš. blaga v industr. trgu Slovenije, z veliko bodočnostjo, dam v najem. Potreben kapital 50.000 Din za prevzem lepo sortirane zaloge. Pismena vprašanja na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Zlata jama 88«. 3640 Trg. mešan, blaga na Gorenjskem, s stanovanjem in sobami za tujce, oddam veled preselitve v najem. — Pot.reben kapital ca. 150.000 Din. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Podjeten«. 3798 Kovačnlco iščem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kovačnica«. 3563 Ahacijevega lesa ve8!o množino ugoino proda Janko Stare, Kamnik-Perovo. 3604 Lipove hlode prima, kupiimo. Ponudbe: Ljubljana, poštni predal 242. 2182 Mizarski mojstri! Za takoj imam naiprodaj ca. 40—50 m* črešnjevih. hruškovih, javorjev:h, hrastovih. brstovih, bukovih in lipovih desk, od 20—100 mm debelih in 2—S m dolgih. Cena po dogovoru. — Fr. Martine«, Ljubljana. Prule 8. 3S69 Stanovanje 2 ali 3 sob, s kuhinjo in pritiklinami. solnčno in mirno, najraje v bližini cerkve ev. Jožefa ali sv. Petra, v novejši biši ali v vili, išče profesor. Samo 2 osebi Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3701 Stanovanje sobe in kuhinje oddam takoj v Rožni ulici št. 15/1 (pri Lozarju). Ogleda se lahko dnevno med 14% in 18. uro. 3811 Stanovanje solnčno in suho, obstoječe iz 2 sob, S kabinetov rn pritiklin, z elektriko, išče mirna stranka. Ponudbe z navedbo stanarine pod šifro »Solnčno«. S785 Stanovanje sobe in kuhinja oddani takoj za 150 Din mesečno. Na=lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3882 Stanovanje tri aH dvosobno, e pritiklinami, mimo rn solidno, iščem za maj. Ponudbe pod »Solidna tn mirna stranka« na oglasni oddel. »Jutra«. 3743 Stanovanje lepo, 6olnčno, 2 sob ia pritiklin oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3890 Stanovanje dvosobno, z vsemi pritSMi-nami išče tričlanska družina e 1. majem. — Ponudbe na ogla.«ni od-delek »Jutra« pod »V mestu«. 3888 Stanovanje 3 sob, kuhinje in pritiklin, poleg sodišča odda/m. Natančne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mesečno 1300«. 3896 Stanovanje sobe in kuhinje, v 6utw-nu oddam stranki brez otrok. — Isto tam oddam opremljeno sobo Naslov v oglasnem oddelku > Jutra«. 3902 2 stanovanji oddam v centru me«ta, v lepi hiši, visokoipritlič:e — oha s 4 sobami, kopalnico in pritiklinami — eno s 1. majem, druco e 1. junijem v Gledališki uEci 7. Poizve se pri hišnici. 390G l-oh odklanjam. 3864 1826 Kak« Je Tebi? Pazi na pošto. Vroč poljub samo Tvoja Muca. 3863 Brivski pomočnik lasuljar, damski frizer — vdovec, ki poseduje pohištvo za brivnico in hišo, išče kako frizerko, natakarico ali kuharico, s premoženjem v gotovini — v svrho ženitve. Dopis na oglas, oddelk »Jutra« pod »Vernost in ljubezen«. 3878 201etna gdč. želi poročiti gospoda do 26 let starega, d^bro sifu-iranega, ki je že okusil varano ljabav. Resno dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Varana«. 3883 Gospodična simpatična, lepe zunanjosti," s 60.000 Din, skrbna in delavna, želi znanja v svrho možitve z drž. uradnikom, starim okoli 30 let, ki ima istotako nekaj denarja. Dopise s sliko na podružnico »Jutra« v Mariboru ipod šifro »Cilji«. 3917 4 Md Ai Kratek klavir poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra' 3859 Dolg klavir prodam 3900 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3865 Doberman psa 6—8 mesecev starega pim. Naslov v oglasnem, oddelku »Jutra«. 3sa. Pisalne stroje švedske, i m a zastopstvo Tehna, Mestni tr» 251 — Iščemo povsod zastopnike. __ 33 Pisalni stroj dobro ohranjen kupim. Ponudbe na oglasni oadeiek »Jutra« pod »Rabim takoj« 35Š5 Dieslov motor 50 HP, z električno centralo. prodamo zaradi preureditve obrata. Naprava je primerna za privatno in javno električno centralo. Vprašanja na ogl. odd. »Jutra« v Ljubljani pod naslovom »Nenavadno ugodna prilika«, 3727 Fin stroj za rezanje papirja poceni prodam. Naslov v oglascem oddelku »Jutra« »707 Šivalni stroji Haid k Neu, na ugodna obroke »Centra«, Miklošičeva cesta 7,111. 57 Pletilne stroje švedske, krožne, ima zastopstvo Tehna. Ljubljana, Sle-Hni trg 253. —' Iščemo povsod zastopnike. 34 Pletilni stroj 10/60 ald 10/80 in 8.60 aH 8, SO kupi tekoj Nemeth, Kodeljevo, Slomškova 4. 3S93 Motor za šiv. stroj poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ___391C Novost! Revo« 11 Železna služinska Brozovič« patent postelja z\o& liiva, s tapeciranim mai dracom. zelo praktična za vsako hišo, hotele, prenočišča, nočne služ* be in za potujoče osa« be stane Oin. 450.— Ras pošiljam po poštnem povzetiu. •»»KO, usicsa luum Lesena patent postelja tložHva, s tapeciranim madrac om, tete prak* t>čna sune Din. 2SQ.~ Lczaltta za končanje — (ItBf gcstuhl) < najnovije vrsti sU« pe C in. 150.— 1» BHOZOVZCt Zagreb, Ilica «2. Pozor -ženini in neveste! ŽIMNICE (matrace), posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane, in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 2 Stalno strokovno nadzorstvo pri proizvajanju Dokazano najpopolnejša! Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adodf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezetršek. Za imseratni dej je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.