Naslov — Address: “NOVA DOBA” 6117 St. Clair Av«. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) HJ (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION. V času, ko je narava na višku svoje moči, ne pozabimo, da naša J. S. K. Jednota št' ni uoseyla svojega vrhunca! As Second Cltuw Mutter April 15th, 1926, at Th* Po*t Office at Cleveland. O, Under The Act of March 3rd, 1870. — Acceptance for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, authorized March 18th. 1925. N°. 30^TgTEV_ 30 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JULY 27fH, 1927 — SREDA, 27. JULIJA, 1927. VOLUME UT. — LETNIK III. SKRIVNOSTI IN ZAKLADI MORJA Sloveči ameriški raziskovalec naturalist William Beebe je 0-ase' zanimiv nov način po-skrivnosti morskih otQkln- Ob koralnih čereh pri drniU Haiti se Je s svo-ie ja' lek’(U sPustil v potapljaški obče/ r mors^e globine. V svoji aini'1 ma^ telefonični jVe^ *n bil potom istega ha i '1 -S svo-i™ pomočnikom jn J1- Hodeč po morskem lil gv ’ Po telefonu opisoval ^ P°ma8'aču čudeže spod- il 5 £?• Upr,- Pravi, da je za po-Itiin^f3 llem°goče, da bi se spoji ftorlt VSeg'a’ kar Je videl na J0vrv 6rn dnu’ ka(iar pride na , ipro^e‘ Tako je raziskovalec Hiu 1 llai'ekoval svojemu tova-^ vidi l!a *ac*j'> kaj zanimivega 4 e v rnorskem dnu in tovariš ^ ¥a t* n° zaP'sal vsako besedo. (I* ;daj 1 na^n ima Mr. Beebe doli! pO(jn llaj^°ljši in resnični opis .jjj »olj °,'skih čudežev. Ena naj-f r<^ivih bitiJ v morskih 'it* ^ga 1 * ''e’ 1)0 mnenju omenje-pr0z raziskovalca neke vrste ilUŽ0. n.a 1-iba, katere se po-^keiSJ0 man-iše ribice kot ne-Kkolj Podrn°rskega čolna. Ka-iahoče Se ^em ma**m ribicam kar sl ,:>roste vožnje, splavajo fibe v 0;,'‘ Usta velike prozorne )lafno n^en trebuh in se brez-jfeebe • Voz‘j° naprej. Mr. alti)! ,e včasih naštel do 300 fe°2ormaUh '-P°tnic” v trebuhu ieh' "e ribe, in vse so bile vi-1 v >clv zdrave in dobre volje. L. ^Ocilo • jwjaj0 ‘a iz Palestine nazna-b° si°ve^’e Mrtvo mr-*° Haši-U 0zivel°- Znanstveniki !^iw. 1.V Voc^i ^e^a velikega ^0()a 4 Jezera velika bogastva. !V0 5^rtvega morja vsebuje ;f ll(!' ki °dstotkov solne tvari-•' ražnih Sfy^°ji P° večini iz dveh ^ itnen urriičnih elementov, ki / ^eta bromine in potas-y dv Se’ da se vsakega 0(li elementov nahaja \ r J'°tia | Ve^a morja do dva mi-r^gim tl’ Bromins se med Rtiejra la*J‘ za izdelavo tako-gasolina, ki Jlijj p'1e tresenje v avtomo-i eleme°+USSium najvažnej -r PenP|M Za izdelavo potaša 1 e’. se ra'Ji kot rU'o Dalje vsebuje |vgtlezije0l-Je na miiiJ°ne ton j, i ’ 12 katere pridobivajo enem pa se Pri izdelovanju cemen- ?0leg l0,,ie Vev>Stea ^ega *ma Mrtvo l s°li. C. ul)ičnih milj navad-! ^ičeli ?g*e®ki kapitalisti so 1 Ve*ikm 'f ^Vahno zanimati 1 o bogastva, ki jih 0rda f,j l0zn° Mrtvo morje, in j (;eC.daleč ^as’ ko bodo ' 'iUgrabii re^U naPrave, ki bo-1 bon- ^ m°rskim globinam i'<8:StVa- Mrtvo morje , Nriii' Posilila, da pomaga \ ' p°ljedelstvu in zdrav Jt ^ ° ' \z j. borovnice. i^orovničevega gr-^ ' 'ITlenov neko zdravi- rkate,iun? myrtillin, ki se iu P*’i v , slu^ajih dobro ob-(rl-lavljen.)u sladkorne I?*Mlabete8>- li al to U’1St0WnU, N. J., ki *,u*evne poskuse, je feVivillinom 86 zdravl-)en-ie 2 Hrbnese v "ekat"rih slu I* Usal0 ’* drugih pa ne. ^ {, Uv^°rn ,|aj se z novim ^a, ’ Jer insulin ne po j 1 i S NENAVADNE INDUSTRIJE Mnogi podjetni Američani si služijo lepe denarje z rejo divjih v\/ali in ptic. Znano je, da je kožuhovina takozvanih srebrnih ali belih lisic zelo draga, kajti ta divjačina je že močno iztrebljena. Nekateri podjetni ljudje so se torej lotili umetne reje teh lisic. Take lisičje farme se obnesejo le bolj v hladnih krajih, kajti bela lisica je doma v severnih pokrajinah. Dosedaj se je le malo teh lisic prodalo za kožuhovino, ker jih je mogoče za lep denar prodati za pleme novim podjetjem teh vrst. Par takih plemenskih li sic se baje proda za $600. Precej dobro se prodajo tudi kože glodalca, imenovanega muskrat, ki ga je najti skoro po vseh Zedinjenih državah in Canadi. Muskrat doseže velikost male mačke, ima dolg. stisnjen rep, ki dobro služi pri plavanju; tudi med prsti zadnjih nog ima plavalno kožico. Ta mali glodalec živi v luknjah ob vodi, ali pa v nekakih krtinam podobnih “hišah,” ki jih zgradi iz dračja in blata. V novejšem času so se začeli podjetni ljudje na veliko baviti z umetno rejo muskratov, Ponekod napeljejo v to svrho vodo na nerodovitne, nizko ležeče kraje, katere zagradijo z mrežo, Ja divjačina ne uide na prosto in da ne morejo do nje vidre, ki morejo povzročiti veliko ško-Jo. V mnogih krajih so pora-Oili za rejo muskratov naravna močvirja, ki niso za drugo rabo. ’Tuintam gojijo v družbi muskratov tudi bobre, ki morajo istotako imeti vodo. Tudi žabe ali- divje race je mogoče gojiti v družbi muskratov. Žabe, namreč tiste vrste, katerih stegna se smatrajo za prvovrstno delikateso, prinašajo izkušenim Žabarjem lepega denarja Ne razumejo se pa z racami, ker rade goltajo mlade račice. Muskrati in race imajo smrtne sovražnike v jastrebih in so-«ih. V močvirjih, kjer umetno jojijo prvoimenovano divjačino, treba je zatirati jastrebe in sove. V to svrho zabijejo tuin-';am v močvirju kole, ki mole štiri do šest čevljev iz vode. Vrh teh kolov nastavijo skupce ali pasti. Sove ali jastrebi sedajo na te kole, da lažje pregledajo ^močvirje radi plena, pa se vjamejo. Na neki taki močvirski, “farmi” so na ta način vjeli 29 velikih sov uharic v dveh tednih. V mnogih krajih se podjetni ljudje pečajo z rejo različnih divjih ptic na debelo. Gojijo raznih vrst jerebice, divje purane, fazane, golobe, grlice, divje race in gosi, labude itd. Te ptice potem prodajajo v kraje, kjer jih žele zarediti. Pravijo, da se fazani za pleme lahko prodajajo po $65 par. ------o------- Hitrost pogleda. Znanstveniki ki so merili hitrost pogleda, so pronašli, da mora oko povprečnega človeka počivati na gotovem predmetu najmanj eno sedmino sekunde, da ga more videti. Enakost dvojčkov. Znano je, da so si dvojčki navadno telesno zelo podobni. Razni poskusi so dokazali, da dvojčki navadno tudi enako ali podobno mislijo. Cim bolj podobna sta si dvojčka telesno, tembolj enako tudi mislita. Podobnost mišljenja pri dvojčkih je večja, če sta istega spola. PUŠČAVSKE RASTLINE Med najbolj zanimive rastline naših puščav spadajo nedvomno kaktusi. V suhih pustinjah našega jugozapada, kjer ne more uspevati najbolj trdoživ plevel ali grmičje, stoje kot samotne straže visoki bodeči kaktusi. V tistih krajih včasi po celo leto ali več ne pade niti kapljica dežja, in marsikateri naturalist se je že čudil, kako morejo uspevati visoki kaktusi tam, kjer ne prestane suše niti znani divji žajbelj ali divji pelin (sage brush), ki je zelo trdoživa rastlina. Narava je vzgojila kaktuse nalašč za kraje, kjer mora vsled pomanjkanja vlage umreti vsaka druga rastlina. Vlakna kaktusovega debla in maloštevilnih vej so tkana na poseben način tako, da kolikor mogoče zadržujejo vlago. Koža ali skorja je usnjata, da ne pripusti nikakega izhlapevanja. Listja rastlina nima, ampak samo bodice, ki ne rabijo dosti vode; največ vode še menda porabi lepo kaktusovo cvetje, ki pa tudi ni zelo sočno. Kaktusovo deblo je nekak vodni rezervar, ki zbira Vodo, toda jo sebično hrani zase. To vedo puščavski ptiči, ki v času hude žeje prekljuvajo usnjato kožo mlajših vrhov ali vej, da dobijo potrebne vlage. Toda, kje dobi kaktus vodo? Od časa do časa tudi v najbolj suhih puščavah pada dež, dasi morda samo par dni ali ur. Kaktusova rastlina ima mnogo gostih in drobnih korenin, ki se kot velika marela razprostirajo v krogu, včasi do 50 čevljev daleč. Mnogo teh korenin je prav pri vrhu, tako da lahko vjamejo vsako kapljico dežja, ki pade na puščavska tla. To posrkano vodo korenine takoj pošljejo v deblo, kjer je kot v rezervarju spravljena za suhe čase. Kot je bilo že omenjeno, je koža kaktusa tako močna ir usnjata, da ne more vlaga iz hlapevati. Kaktus je torej neke vrste rastlinska kamela, ki se ob času dežja napije za dol ge suhe dneve in mesece. Kaktusov je mnogo vrst, nekateri so samo nekaj palcev visoki, drugi dosežejo velikosl grmičev, nekatere vrste pa sc kot drevesa. Kaktus saguarc zraste do 35 čevljev visok ir njegovo deblo meri včasi en čevelj ali več v premeru. Nekateri kaktusi so rogovilasti, toda pravih vej, kot druga drevesa te čudne puščavske rastline nimajo. Vse vrste kaktusov pa so od tal do vrha pokrite z gostimi in ostrimi bodica mi. Zanimivo je, da so razen kaktusov bodičaste tudi skoro vse druge puščavske rastline. Vse puščave namreč niso enako suhe in v nekaterih rasto poleg kaktusov tudi aloje, juke, kakšno pritlikavo grmičje in v deževni sezoni, četudi je morda kratka, poženejo in se razcveto tudi neke maku podobne puščavske cvetlice. Aloje ln juke so oborožene z ostrimi trni in celo puščavski mak ima bodičasto listje, steblo in celo glavico pod cvetnim vencem. Zdi se, da te rastline, ki se morajo tako teško boriti za svoj obstanek, ne poznajo nobene šale in so pripravljene braniti svoje eksistenco do skrajnosti. Člani J. S. K. Jednote pomnite Ja je v organizaciji, kateri pripadate vi, tudi prostor ca vaše otro ke‘ ....____ j, _j. ZAKONSKI PROBLEMI V AFRIKI 1~ Ekspedicija znanstvenikov, ki se je leta 1923 podala na ja-dernici Blossoni iz Amerike preko Atlantika do francoske zapadne Afrike, odtam do otokov v južnem Atlantiku, potem v Rio de Janeirojv Južni Ameriki in po mnogih ovinkih zopet domov, to s$ pravi v pristanišče Charleston, South Carolina, zbirala jeftenavadne živali in rastlinstvo za različne muzeje. Ekspedicijo je vodil Mr. George Finlay Simmons, kurator ornitolog$je clevelandskega muzeju nalivne zgodovine. Na potovanju so bili tri leta, to je do leta# 926. V National Geography; Magazine opisuje zdaj Mr. Simmons različne doživljaje ekspedicije. Zelo zanimiv je opis zakonskih ali družinskih prbblemov črnih gentlemenc/v v Sj&iegambiji, ki se nahaja v frajfeoski zapadni Afriki, Mr. Simmons Jffpoveduje, da je z večjim številom svojih pomočnikov nabiral J različne ptiče v okolici zamoijske naselbine Thies. Dotično' |hiestece šteje okoli 13,000 domačinov in peščico francoskih »uradnikov in trgovcev. Mestujsačeljuje črni glavar, ki govorica silo francoski jezik. Z ameriškimi znanstveniki je bil pelo vljuden, aranžiral je zanj||čudne domačinske plese in jim sploh povedal marsikaj zanimivega iz njihovega domačega, življenja. Povedal jim jv'Sed dragim, da je prebivalstvo mohamedanske vere, ki dovoljuje mnogoženstvo. Ta luksus pa si dovolijo le takozvani srednji sloji. Boljše vrste možaki vedo, da vsakemu zadostuje le po ena žena istočasno, revni možje pa več kot po eno ženo ne morejo vzdrževati iz gospodarskih ozirov. Srednje vrste sloji pa imajo po več žen. Stari glavar je dejal, da kogar se odloči za več žen, mora si nabaviti naj manj štiri. Ako ste samo dve, se vedno prepirate in pretepate medsebojno. Tri žene v družini tudi ni pravo število, ker v takem slučaju se dve vedno znašate nad eno. Pri štirih ženah šele zavlada nekaka enakopravnost in mir v družini. Problem ženitve je proza j i-čen in priprost in žene pri tem nimajo dosti za govoriti. Mladi mož, ki se hoče oženiti, mora se dogovoriti z očetom neveste in plačati gotovo svoto zanjo, bodisi v gotovini ali v blagu. To se smatra za nekako odškodnino družini, ki je nevesto odredila. Za povprečno ženo je treba odšteti v gotovini ali blagu približno vrednost $12. Ako pa zna nevesta citati, pisati, peti, plesati in kuhati, je vredna do $60 naše vrednosti. Ako si mož in žena zaželita ločitev, gresta do komisarja, ki izda tozadevni odlok. V takem slučaju mora mož plačati ločeni ženi svoto približno iste velikosti kot je plačal zanjo njenemu očetu, ko jo je poročil. Ločena žena se poda nato nazaj k svoje mu rodu in stvar je končana. o---------------------- Razširjenje zračne pošte. Generalni poštar New se je obrnil na mehiške oblasti z vprašanjem, da-li nameravajo zvezati nekatera obmejna mesta z zračno pošto. V slučaju povoljnega odgovora se bo amreiška poštno-letalska mreža raztegnila do nekaterih važnejših točk ob mehiški meji. ZANIMIVOSTI 0 | MRAVLJAH Mravlje nedvomno spadajo med najinteligentnejše živali na tem planetu. Gradijo si čudovita stanovanja, gojijo podzemeljske vrtove in vrtove vi-soče na drevesnih vejah, gradijo ceste, telovadijo, se vojskujejo, pečejo kruh, gojijo domačo “živino” in lovijo celo sužnje, da delajo zanje. Nemški biologist dr. Evvers, ki je proučeval mravlje v različnih delih sveta, sodi, da izhajajo vse mravlje iz nekih osam podobnih prednikov. Na svetu je znanih skoro šest tisoč vrst različnih mravelj. V tropičrih krajih južne A-merike živi več vrst grbastih mravelj, ki gradijo svoja viseča gnezda na drevesih. Gnezda so zgrajena s prsti, preperelega listja in podobne tvarine; v to namešajo mravlje semena različnih cvetlic in trav. Semena seveda "zkalijo in s svojimi koreninami tako trdno skupaj drže gnezda, da jih ne morejo poškodovati naj hujši tropični nalivi. Vsaka vrata mravelj ima posebne vrste rastline, s katerimi obsad' svoje viseče vrtove, kar kaže, da seme ni slučajno zamešano med zemljo in drugi gradbeni mater i j al. Velike, močne mravlje ob reki Amazon si podvržejo slabej-še lodove, ki jim morajo služiti kot sužnji, skrbeti za hrano in pitati njih mladiče. Teh suž-nj£Y,,£c najije v kakanapi gnezdu petnajstkrat več kot gospodarjev, vendar se ne upajo spuntati, ker grozne čeljusti teh velikih mravelj so orožje, s katerim se ni šaliti. Ti veliki mravljinci se pečajo samo z vojskovanjem, ropanjem in liš-panjem. Sredi vojnega pohoda se včasi ustavijo, da si očistijo in našminkajo svoja svetleča telesa, prav kot moderne flape-rice svoje nosove. V nekaterih krajih Evrope žive takozvane mravlje-žanjice, ki nabirajo žitna zrna, nakar iz zmočenih drobcev istih napravijo male rdečkasto-rjave hlebčke, katere znosijo na solnce, da se posušijo. Nekatere teh mravelj okrase strope svojih podzemeljskih stanovanj z malimi kamenčki, okamenelimi koščicami in školjkami. Celo koščeke zlata se je našlo med takimi okraski, kar daje nekaj verjetnosti pripovedkam davnega zgodovinarja Plinija, ki je pisal, da žive v Indiji mravlje, ki nabirajo zlato. Znano je tudi, da se nekatere vrste mravelj pečajo z “domačo živino”. To so zelene listne uši, katere imajo mravlje lepo na gorkem pod zemljo v zimskem času, spomladi pa jih iznosijo na sočne mladike različnih rastlin, da se tam pasejo. Te uši izpuščajo iz nekakih cevk na telesu sladko tekočino, katero mravlje rade srkajo. Ta sladka tekočina dostikrat pada na nižje rastlinske mladike in je znana kot mana. Ta mana se more opaziti po drevesnem listju le, kadar je rastlinstvo v najbolj sočni rasti; takrat je paša za listne uši najbogatejša in zato tudi sladkega “mleka” v izobilju. K tem listnim ušem na rastlinstvu romajo mravlje v procesijah in se naslajajo s sladkim “mlekom” svojih “krav”. Ako sledimo procesiji mravelj, ki romajo na kakšno rastlino, bomo kmalu našli listne uši. V nekaterih pokrajinah žive (Dalje na 2. strani) IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA Generalni direktor direkcije šum Milorad Stamenkovič je odpotoval na inšpekcijsko potovanje na Hrvatsko in v Slonijo. V Sloveniji bo inšpiciral šumske uprave državnih gozdov, odnosno gozdov verskega zaklada, ki so pod državno upravo. V ljubljanski oblasti je približno 1,400 hektarov pravih državnih gozdov in sicer Martinček in Jalovcu in gozd ob državni meji pri Ratečah. Gozdni kompleks verskega zaklada se nahajajo na Gorenjskem, ki so pod šumsko upravo Bled, Kranjska gora in Bohinjska Bistrica in pri Kostanjevici ter merijo okoli 26,000 hektarov. Pred sodnim stolom v Subotici se je nedavno vršila tiskovna pravda proti novinarju Josip Vukoviču, uredniku “Ne-vena.” V svojem listu je Vukovič lansko leto med drugim pisal, da občinski bilježnik v Bajmoku, Aleksa Lazarevič pleni ljudstvo in pobira pristojbine, ki niso normirane in jih Lazarevič troši v osebne svrhe. Lazarevič je baje osebni prijatelj Bože Maksimoviča in je kot tak prišel na svoje mesto. Lazarevič je urednika Vukoviča tožil, ta pa je nastopil dokaz resnice. Zaslišanih je bilo 22 prič, ki so potrdile Vukovičeve navedbe. Vukovič je bil od obtožbe oporoščen, sodišče pa je akte izročilo državnemu pravd-ništvu, ki bo. proti Lazareviču postopalo zaradi zlorabe uradne oblasti. Na svoji poslednji seji je nemški centralni komite za iz-sledovanje raka soglasno izvolil za svojega člana tir. Gjorgja Jovanoviča, profesorja patolo-anatomije in splošne patologije na medicinski fakulteti beograjske univerze. Profesor Jovanovič je v znanstvenem svetu znan kot eden najboljših raziskovalcev raka in njegova dela se uvažujejo v svetovni medi cinski literaturi. Premogovnik Presika pri Ljutomeru, last gospe Malvinc Wazttawekove, je kupila nanovo ustanovljena družba Yugo-slovian Collieries Limited v Londonu z delniško glavnico 100.000 funtov šterliAgov, registrirana pri Somerset House v Londonu. Na glavni ustanovni skupščini omenjene družbe 26. junija pod predsedstvom g. dr. L. M. llirchberga, je bil odobren nakup tega premogovnika na podlagi notarske kupne pogodbe, predložene po g. Richardu Watzlaweku, kot polnomočnemu pooblaščencu svoje žene, za kar se izplača lastnici 40,000 funtov šterlingov za nad 1,400 hektarov obsežno premogovniško polje, družba pe prevzame tudi vsa pasiva. Odobren je bil tudi načrt za nadaljno izrabljanje premogovnika s pomočjo najnovejših strojev, sezidan je dveh novih rovov ter pozneje zvišanje delniške glavnice na 200.000 funtov šterlingov. Javna emisija delnic se bo izvedla v jesenskem emisijskem roku po eni izmed naj večjih angleških bank, po Lloyyds Bank Ltd., London, ki je tudi posredno udeležena. V upravni odbor so bili izvoljeni gg.: dr. L. M. Hirchberg, industrijec v Londonu kot predsednik; commandeur Louis Ber-I nacchi, kraljevni bratinski ad-(Dalje aa 2. strani) VSAK PO SVOJE V idiličnih Pasjih dneh, ko toplomer pripleza do 94. ali 95. klina, godijo se po svetu čudne reči. O nekaterih sem čital, druge sem slišal, tretje sem videl. Vse skupaj se mi zdi prav idealna meneštra in morda se bo podobno zdelo tudi vam. Pa nič zato, jaz bom kar začel. Stavec pri linotypu je dajal neke nenavadne glasove iz sebe. Ko sem ga vprašal, kaj pravi, je dejal, da se priduša v cirilici. V Los Angeles toži Mrs. Newton svojega moža za loči tev zakona, ker ji je njene zlate ribice žive pojedel. Poor fish! V Montgomery, Mo., je neki petftlin .sedel tri tedne na' jajcih in izvalil ducat zdravih piščancev. Slab ragled za moške. V lovvi je velik orel hotel odnesti mladega prešička. Parmer je tekel po puško in s prvim strelom zbil čudni letalski parček na tla. Prešička so nato spekli, orla pa našopali. Rojak irskega pokolenja je škropil travo na vrtu. Začelo je deževati, a mož se ni dal motiti. Šel je v hišo po marelo, jo razpel in škropil mirno naprej. Vsak večer se s silnim ropotom zruši kakšna zibalna klop na eni ali drugi verandi naše okolice. Jaz ne vem, zakaj so v Pasjih dneh ženske tako te-ške. Podjetna kokoška, imenovana Queen Mary, v državi Kentucky, je v enem letu izlegla 299 ja-jec. To je menda zadnji ameriški spomin in kompliment vladarici Romanescov. Solnce je pegasto v obraz, sveto deželo zibljejo potresi, Kitajci zmagujejo nad Kitajci, v Nicaragui je mir, predsednik lovi ribe v Črnih hribih in na čikaški fronti že dva dni ni bil ustreljen noben butlegar . . . Res, čudne reči se godijo v teh Pasjih dneh! * Pred nekaj meseci je bilo precej rožljanja s sabljami doli ob mehiški meji. Pa je zaropotalo vplivno časopisje, da tako mi kot sosedi Mehikanci čisto lahko izhajamo brez vojne, pa so oljni junaki takoj postali pohlevni in rožljanje s sabljami je ponehalo. Predsednik Coolidge je sin farmerja, zato je kmalu uganil, od katere strani veter piha, pa je prijazno namignil poslaniku Sheffieldu, da bi bilo dobro, če bi prišel domov. In poslanik si je hipoma domislil, da visoka klima mehiškega glavnega mesta hudo škoduje njegovemu zdravju ter je resigniral. Ce bi bil mož plebejski zemljan in član podporne organizacije, bilo bi umestno poslati stroge in zanesljive bolniške obiskovalce za njim. Diplomat pa ne more biti simulant. * Poznam rojaka, ki se je vrnil s 14-dnevnih počitnic, a predno je šel na delo, si je moral še doma vzeti dva dni počitnic, da si je odpočil od počitnic. * Clevelandski Slovenci bodo dne 1. avgusta praznovali obletnico ekspedicije v Put-in-Bay s takimi občutki in svečanostmi, kot praznujejo Nemci dan 11. novembra. A.J.T. Ako, v vaši naselbini še ni društva J. S. K. Jednote, čakaj bi ga ne ustanovili? Osem novili članov zadostuje! “JvohJcl Doba" GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTH Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cene oglasov po dogovoru 'Naročnina ea člane $0.72 letno; ta nečlane $1.50, so inozemstvo $2.00 OFFICIAL ORGAN 1 of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY 'Sub*cr\pt\on for members $0.72 per year; non-members $1.50 per year Advertising rateB on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Volume III. NO. 30. Doba počitnic. Nekateri srečni zemljani si lahko privoščijo počitnice kadarkoli. Pozimi se podajo v gorko Florido ali Californj-jo ali celo dalje na jug, v Centralno ali Južno Ameriko, pozimi gredo med snežnike Rocky Mountains, na naš zeleni sever, v Canado ali celo v Evropo. Seveda je zelo majhen odstotek ali del odstotka tistih, ki si lahko privoščijo počitnice vseh dvanajst mesecev leta, in če bi še tistih ne bilo, bi bil svet dosti na boljšem. Kdor ima počitnice vse življenje, Človeštvu ni v korist, ampak v izgubo, ker je zajedalec, ki se redi na stroške drugih. Počitnice pa potrebuje od časa do časa vsak človek, ki dela in producira, pa naj bo njegovo delo fizično ali duševno. Večina nas je seveda, ki se moramo zadovoljiti z enim ali poldrugim dnevom počftnic na teden. To ni mnogo, vendar je boljše kot nič in duh in telo pridobi novih moči, če znamo ta oddih primerno izrabiti. Mnoga podjetja dovolijo teden ali celo več tednov plačanih počitnic vsako leto, morda ne toliko iz človekoljubja kot iz praktičnih ozirov. Uslužbenec, ki zna pametno in razmeram primerno porabiti čas svojih počitnic, vrnil se bo k svojemu delu poživljen telesno in duševno in bo opravljal svoje posle z večjim veseljem in navdušenjem, kar pomeni, da bo njegovo delo boljše in hitrejše opravljeno. Tudi samostojni trgovec ali obrtnik, ki si od časa do časa vzame nekoliko počitnic, bo navadno prišel do prepričanja, da se nekoliko oddiha izplača. Kako naj bi posameznik svoje počitnice porabil, za to more biti nikakih določnih pravil. To si mora zbirati vsak po svojem okusu. Nekateremu bo zadostoval poset domačih parkov, s knjigo ali časopisom v roki. Drugi si zaželi na brežje jezer, rek in potokov in se zabava s kopanjem ali ribolovom. Tretjega vleče na strme gorske vrhunce, v šumeče gozdove, kjer opazuje čudeže narave ali s puško v roki lazi za plaho divjačino. Mnogo je tudi ljudi, ki porabijo čas svojih počitnic za potovanja. V poletnem času nudijo skoro vse železniške in parobrodne družbe ugdonost znižane vožnje v razne kraje dežele. Priljubljeno prometno sredstvo tc dežele so pa zadnje čase postali posebno avtomobili. Statistika pravi, da ima ta dežela nad dvajset milijonov avtomobilov, oziroma štirikrat toliko kot ves ostali svet skupaj, in da pride tu po en avtomobil na vsakih pet oseb. Mnogo milijonov ljudi potuje vsako poletje iz kraja v kraj z avtomobili. Ako se postavimo ob kakšni prometnejši cesti dežele, videli bomo v eni uri avtomobile z licenčnimi ploščami iz skoro vseh držav naše Unije. Nele bogataši, ampak tudi ljudje z bolj skromnimi dohodki si zamorejo dandanes nabaviti to moderno vozilo. In ko pride čas počitnic, ponese jih avtomobil ob vsaki uri v katerikoli del dežeje jih vleče srce. Tudi naši rojaki z vsakim letom rajše porabljajo čas počitnic v svrho potovanja. Obiskujejo lepe in zanimive kraje te dežele, vozijo se na lovske in ribiške ekspedicije ali obiskujejo prijatelje in sorodnike v oddaljenih naselbinah. Nobenega dvorna ni, da je baš s potovanjem zelo praktično porabljen počitniški čas. Človek vidi druge kraje in nove obraze, vidi način življenja v enem in drugem kraju. Kdor ni bil nikoli iz domačega gnezda, je navadno ozkosrčen, domišljav in sebičen. Kdor je mnogo potoval, navadno pride do prepričanja, da je povsod najti lepe in zanimive kraje in dobre ljudi; obzorje se mu razširi in lastni “jaz” postavi v ravno vrsto z ostalimi zemljani. Zato, prijatelji in sobrati, ako imate priliko, poglejte kako žive rojaki in pripadniki drugih narodnosti v oddaljenih mestih in naselbinah. Potovanje je dobro razvedrilo za duh in telo, ob enem pa tudi dobra šola. Potovanje bo razširilo vaše obzorje, okrepilo vaše .zdravje, obnovilo bo vaše zaupanje v naš narod in človeštvo sploh in povečalo bo v vaših srcih smisel bratstva in tolerance, ki ste dve vodilni ideji naše J. S. K. Jednote. -------------n------------- PASJEDNEVNE ČRTICE (A. J. T.) PESEM čarne tvoje so oči temen biser v njih gori — v njih kot tajen ogenj sanja sen pomladnih tvojih dni. V njih je tvoje duše cvet, rosna mladost lepih let — tiha in skrivnostna roža iz srca kipi na svet. Kakor jutra bel sijaj je ljubezni tvoje maj — solnce in srebrna breza naju kličeta na raj. (Cvetko Golar) HREPENENJE Rdeča roža zagorela je v polnoč, mehka pesem izzvenela, hrepenenja mroč . . . Kdo je videl tisto rožo in ima vesele sanje? Kdo je slišal tisto petje in ne misli nanje? Duša čaka tiste rože sredi mraka, čaka, čaka tiste pesmi, pa je ne dočaka . . . (France Zbašnik) Človek bi moral vsaj parkrat na mesec kam iz mesta vsaj par sto milj daleč, da bi se natrpal z gradivom za list. Pa je težko, ker v tej deželi nimamo niti sejmov, niti božjih potov; še težje pa je za potrebne fonde. Če si vedno doma, postane ti vse čisto vsakdanje, nič ni več zanimivega in originalnega. Posebno hudo je v Pasjih dneh, ko je splošno znano, da še izredno brihtne zemljane rada lomi kurja slepota. Zato bi jaz stavil predlog, da se urednika vsaj enkrat na mesec pošlje s cekrom nekam na deželo po novice; saj vem, da predlog ne bo sprejet, najbrže niti podpiran ne, a stavim ga vseeno lahko v tej deželi svobode.. Uradni zapisnik pa bo beležil, da ostane po starem. Kljub temu pa sem se le izmazal enkrat v pasjih dneh, pravzaprav nekega pasjega večera (pasji dnevi morajo imeti na koncu tudi pasje večere, ali ne?) iz Clevelanda v zeleno Minnesoto. Med Clevelandom in Chicago nisem videl drugih posebnih novosti kot temo. V presledkih sem sanjal pa o potresih. Tudi to je dobro, ker doma mi boginje sanj nikoli ne nudijo takega užitka. V Chicagu sem imel par ur oddiha; koliko ravno je bilo pa ne vem povedati, ker železnice merijo čas po starem, mesto pa po novem kopitu. Jaz mislim, da je to posledica prepira med republikansko in demokratsko stranko. Mahnil sem jo nekoliko na sprehod doli proti Field muzeju, misleč, da me bo na vsakem vogalu ustavil butlegar in mq, silil z munšajnom. Saj veste, kako grdo in obrekljivo svet govori o čikaških butle-garjih. Pa nič, niti enega nisem videl. Morda še niso toliko civilizirani, da bi nosili uniforme, ali pa se boje, da bi jih solnce ožgalo in munšajnajo pri svitu lune in poepstnih latern. Ampak opazil sem nekaj dru-zega. Skozi odprta vrata sem zagledal lepo baro, in vstopil sem. Saj se menda še spominjate, da se je v stoletjih pred prohibicijo bara imenovala tista dolga miza v salunu, na katero se je postavljalo prekipevajoče čaše. Za gorami so zdaj tisti časi, a spomini nanje so lepi in žalostni ob enem. Stopil sem torej pred baro, ki je bila sicer čedna, pa kratka in ni bilo nič ogledala za njo, niti tiste pozlačene palice spredaj, na katero bi truden potnik -nogo naslonil. Za baro je stala mlada, belooblečena deklica in točila žejnim čikaškim kamelam oranžni sok. Tudi jaz sem ga zvrnil čašo na zdravje Cali-fornije. Pijača je bila seveda studenčnica iz mišiganskega jezera, pobarvana in odišavljena z oražnimi olupki. Califor-nijo je prohibicija v resnici osrečila; vse lahko proda, od grozdja do oranžnih olupkov. Nerad bi tožil, da me ščiplje v želodcu, zato samo pripomnim, da vam bom mogel morda kkj boljšega napisati, ko minejo Pasji dnevi in pridem do kakšne — recimo idealne pijače .... Žito za suhe kraje. Zvezni poljedelski department dela poskuse z nekim mehiškim žitom, ki se imenuje huauhtli. Nekdanji Azteki so pridelovali to žito v veliki množini, ker ima to prednost, da uspeva v krajih, ki so presuhi ■',a pridelovanje koruze IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA (Nadaljevanje iz 1. strani) miral v pokoju in veleindustri-jalec v Londonu, kot podpredsednik. Upravni svetniki: E. Napoleon Hauenstein, industri-jec. v Londonu; novinar Rihard Watzlawek v Presiki, in odvetnik dr. Marko Stajnko v Ljutomeru. Tajnik: Albert James Farr v Londonu. G. Rihard Watzlawek je bil istočasno imenovan za polnomočnega posle vodečega ravnatelja. Papirni črvi. V knjižnicah povzročajo veliko škodo neke vrste črvi, ki žro papir in na ta način večkrat močno poškodujejo naj dražje knjige. Neki William Reinicke v Philadelphi.ji je nedavno patentiral novo vrsto papirja, katerega črvi ne marajo. V nedeljo 17. junija se je v neposredni bližini Sarajeva pripetila grozna avtomobilska nesreča, pri kateri sta smrtno ponesrečila ameriški novinar Edgar Aldrich iz New Yorka in njegova soproga Helena. Iz Aldrichovih potnih listin je razvidno, da je prepotoval skoraj ves svet. V zadnjem času se je mudil na Kitajskem, v Indiji, Turčiji in Perziji ter je končno prispel v Jugoslavijo. V Jugoslaviji je potoval z avtomobilom Milana Popoviča v Beogradu, marke Studebaker štev. 1348. šofiral je Milan Popovič sam. V nedeljo ob 17. so prispeli do Buloga pri Sarajevu. Tamkaj se je, kakor trdi Popovič zio-mil volan in avto, ki je vozil z veliko brzinot| je polomil neko ograjo, se prevrnil na pašnik in se razbil; Aldrich in njegova žena sta obležala mrtva, Popovič pa je bil ranjen in prepeljan v bolnico. Sarajevska policija je o nesreči obvestila ameriško poslaništvo v Beogradu. Vest o katastrofi je povzročila v Sarajevu veliko senzacijo. Prebivalstvo splošno obžaluje nesrečno usodo ameriškega novinarja. Beograjsko okrožno sodišče je nedavno ponovno razpravljalo o slučaju Sretana Dakiča, ki je meseca junija lanskega leta umoril Evo Simonovič ter jo oropal za 10,000 dinarjev. Pri obravnavi se je ugotovilo, da'je Dakič izvršil zločin na prigovarjanje njenega moža. Obsojena sta bila vsak na dvajset let težke ječe. Kasači j sko sodišče je razsodbo razveljavilo in odredilo novo obravnavo.'" Sodišče je drugič izreklo enako razsodbo kakor prvikrat. Predsednik Coolidge je mali Indijanki v South Dakoti rekel, da je ljubka ,ip lepa. Mala rde-čekožna Minehaha je baje vsled te pohvale živo zarude-la. Jaz zdaj px-emišljujem, kako morejo rdečekožne deklice zarudeti. ITALIJANSKA IGRA Z NARODNIMI MANJŠINAMI Zastopnik italijanske vlade je napovedal sporazum s slovansko manjšino do oktobra, 1927 Občni zbor svetovnega udru-ženja društev za Zvezo narodov se je lansko leto vršil v Londonu, letos pa v Berlinu. V Londonu se je razkrilo pred svetom, kako se Italija igra z narodnimi manjšinami. V Rimu je bilo 31. maja prvo letno posvetovanje italijanske zveze društev za Zvezo narodov. Tam se je zahtevalo, da se prizna obstoj nemške in slovanske manjšine v Italiji. To se je zgodilo. Italijanski zastopnik Giannini je predlagal, da naj italijanska zveza izroči spomenico manjših načelnikov vlade Mussoliniju. Predlog je bil sprejet. Ko je v Londonu nemški poslanec baron Stern-bach začel govoriti o razmerah manjšin v Italiji, je Giannini burno protestiral, češ, da Stern-bach nima pravice govoriti o stvari, katera še ni rešena. Treba je počakati odgovora načelnika italijanske vlade. Giannini je imel uspeh. Vzrepenčil se je tudi proti resoluciji, ki je zahtevala, da se smatrajo manj-| šine kot vrednota v državi. Zvezi narodov se .je izročilo pripo-I ročilo, da 'opozori svoje članice I na sklep tretjega občnega zbo- ra, po katerem naj bi države, ki niso vezane na zakonite določbe, postopale z manjšinami vsaj z ono pravičnostjo in strpnostjo, kakor jo zahtevajo mirovne pogodbe. Na letošnjem zborovanju v Berlinu je bil v razpravi položaj nemške manjšine na Južnem Tirolskem. Lani je Giannini kričal, da se mora počakati na Mussolinijev odgovor. Tega seveda ni. Pred par meseci so Italijani nepričakovano sprejeli predlog, da naj se vrši razprava v Berlinu. Poročilo sta sestavila Angleža Dickinson Napier. Ko so se sestavljale mirovne pogodbe, je bila Italija oproščena obveznosti napram manjšinam, ker so se odločilni činitelji zanašali na pravicoljubnost in spoštovanje osebne svobode pri italijanskem ljudstvu ter na svečane izjave službenih zastopnikov Italije. Leta 1922 so odposlanci Italije pri Zvezi narodov glasovali za resolucijo, da naj države dajo svojim manjšinam brez izjeme vsaj toliko pravičnosti, kolikor je predpisujejo mirovne pogodbe. To velja torej tudi za one države, ki niso sprejele nobenih pravnih obveznosti, med njimi tudi za Italijo. Nato pa je krenila Italija na druga pota, po katerih hoče južnotirolske Nemce poitalijančiti. Angleška poročevalca sta predlagala spo--razum. Italijan, profesor Villari je izjavil takoj, da po črki zakona nima nihče pravice vtikati se v notranje italijanske razmere. Po mirovnih pogodbah Italija ni obvezana, spoštovati pravice manjšin. Villari je potem pripovedoval, kako skrbi Italija za južnotirolske Nemce v gospodarskem pogledu. Končno je rekel: “Pustite, da rešimo svoje notranje težave sami, ker je to edino prava in poštena pot.” Vilharju je odgovarjal Anglež Napier, ki je med drugim navedel besede bivšega prosvetnega ministra Casatija, da je cil.i šolske politike poitali.janče-manjšin. Holandkinja ga. dr. Backer van Rosse je bila tudi na Južnem Tirolskem. Zahtevala je vedno, da morajo manjšine spoštovati državo, ta pa mora biti pravična z manjšinami. Poštenost za poštenje. Predlagala je da naj se do prihodnjega zborovanja prouči tudi položaj slovanske manjšine v Italiji, ki je v bistvu enak onemu na Južnem Tirolskem. Italijan prof. Gallavresi je branil italijansko stališče in izvajal. da je imela Italija spo-četkoma dobro voljo in da je sprejela nove državljane z ljubeznijo in pravičnostjo. Sovražnost Nemcev je povzročil leta 1922 preokret v italijanski politiki. Čim večja je bila njihova sovražnost, tem večja italijanska reakcija. Ako Nemci izpremene svoje ravnanje, se pride lahko do sporazuma, drugače ne. Nemški učenjak profesor Kerschensteiner je opozarjal Italijane na zgodovinarja Vil-larija, ki je rekel: “Kdor jem- lje ljudstvu jezik, mu jemlje življenje.” V fašistični čitanki je napisan opomin: “Ljudstvo, ki izgubi svoj jezik, postane strahopetna sodrga, s katero počneš, kar se ti zljubi.” Pri vprašanju Južnega Tirolskega ne gre za plemensko sovraštvo med Nemci in Italijani. Najboljši dokaz je položaj slovanske manjšine na Primorskem.. Končno izjavlja: “Nerpško udruženje za Zvezo narodov bi pozdravilo z veseljem, ako bi odbor za manjšine proučil tudi položaj Slovanov v Italiji in se tako prepričal, da ne gre v vprašanju Južnega Tirolskega samo za italijansko-nemško plemensko sovraštvo.” Jugoslovanski vseučiliščni profesor Ibrovac je nato predlagal, da naj komisija za manjšino prouči položaj slovanske manjšine v Italiji in predloži do Jugoslovanska Kalol. Jednota Ustanovljena I. 1898 Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsbugrh, P*. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. , Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 661, Ely, Minn. . . Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave-, E** Duluth, Minnesota. k Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State B*0" Bldg., 800 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: MOHOR MLADICH, 1334 W. 18th St., Chicago, III. 1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb. 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo-1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. 2 porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O. lednotino uradno glasilo: ® NOVA DOBA, 0117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošill*”,' Vi naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na Pf*r. 1 sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolni5P|* spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in Mjjrlj membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 8117 St. Clair Cleveland, Ohio. p Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovan0?^ za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev s«j Jip obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 čla»‘ članicami. prihodnjega zborovanja izčrpno poročilo o stvari. Profesor Ibrovac je svoj predlog temeljito podprl in obrazložil razmere, v katerih žive Slovani v Italiji. Italijan Gallavresi je takoj odvrnil, da vprašanje slovanske manjšine ni na dnevnem redu. “Kar se tiče naše slovanske manjšine, katere zastopnik poslanec dr. Besednjak sedi poleg mene, povdarjam, da bomo svoje razmere sami med seboj prijateljsko uredili. Tako upam in to je v interesu slovanske manjšine same.” Poslanec Besednjak je izjavil nato profesor Gallavresi, da so Slovani vedno pripravljeni na razgovor in da ga bo zelo veselilo, ako dosežejo z italijansko večino pošten sporazum. ‘^evaSnost je ona,' 'da seaffla-* ta zavleče in ker je čas razprave šel h koncu, je predsednik manjšine odbora predlagal, da naj se seja prekine in nadaljuje meseca oktobra v Sofiji. Predlog je bil sprejet in tako je glasovanje o resoluciji profesorja Ibrovca preloženo na oktober. Preložena je tudi razprava o resoluciji Holandkinje dr. Backer j eve, katera se je krepko zavzela za pravice manjšin in se je bil Gallavresi takoj, ko je bila prečitana obregnil ob njo. Poslanec dr. Besednjak poroča še, da mu je profesor Gallavresi izrekel upanje, “da ne bo treba debatirati v oktobru o slovanski manjšini, ker se moramo do tedaj sporazumeti.” Slovansko manjšino sta zastopala poslanca dr. Besednjak in h koncu zborovanja došli dr. Wilfan. Nemška poslanca dr. Tinzl in baron Sternbach nista mogla priti, ker jima italijanska oblast ni hotela dati potnih listov. V oktobru fee bo torej manjšinski boj nadaljeval. -------o------- ZANIMIVOSTI O MRAVLJAH (Nadaljevanje iz 1. strani) nomadske mravlje, ki potujejo - iz kraja v kraj. Zanimivo je te mravlje videti ko se vtaborijo za noč. Zgrnejo se v veliko živo krogi j o, ki je včasi za kubični jard velika, pa vedno tako, da je njihova kraljica in mladina v sredi. Čudovito je, da v tej živi kroglji pustijo odprte gotove hodnike, da posamezne mravlje lahko tekajo po gotovih opravkih, seveda kar preko teles svojih tovarišic. V slučaju povodnji taka živa krogi ja plava na površju valov. Kot ljudje, tudi mravlje telovadijo, da ohranijo gibčnost in zdrava telesa. Na površjih mravljišč jih je mnogokrat videti kako se medsebojno bojujejo samo za vajo in se pri takih telovadbah nikdar medse- bojno ne ranijo. Mravlje nenavadno dolg0, ve v primeri z drugimi 1' kami in tudi zelo trdoživ. Znano je, da je kraljica a*’ tiča mravelj dosegla 16 let’ rosti. Neki ameriški razi8"*11 lec je pustil, da so zmrznile v ledu, nakar J111 otajal, pa so bile tako ^ zdrave, kot da so se satt>° ro prespale. Neki drugi D gist je držal mravlje osei^ pod vodo, pa so kmalu °l\ ko so prišle na zrak. ^ v lahko pade z naj višjega f jg sa ali poslopja, pa si nit', ne bo zvinila. Mravlje vi8 11 ke raztrgane srne. ^ ogromnih medvedjih kazali, da dotične ^ [ raztrgali kajuti. Mož Je L po medvedjem sledu vej r dohitel velikega kds,,1‘ ^ in ga ustrelil. ; |]t Koža velike zver*j0! tis osem čevljev od repa , [(j. ca in gozdar sodi, da j , jj ved tehtal čez 500 fuJl « ^ si je bil mršav, ker ^ ^ šele malo prej zbudil ^ ^ skega spanja. Nekateri 0j velikega kosmatinca j ^ rabljeni skoro do Č. a nekateri so bili votli ^ šeni. Po izjavah izvede; Zv znači, da je bil med' ^ manj 40 let star. _ ^ lis Gozdar Thol pravi> ,e .$( dved malokdaj nap8 ^ !o divjačino, ampak se ^ z ribami, različnimi jn kj mi in divjimi sadeZ1, ^ [v pa se ostankov divja1’ , tere so pustili kajuti 8 , [e vi, ako naleti n§nje. jj ^ j čaju hude lakote se n divjačine. D O P I S I. prodati, jih lahko dobite pri meni na domu. Zbiralni prostor bo pred Slovenskim Narodnim Domom, od tam se bomo odpeljali z avtomobili na zabavni prostor. Avtomobili odpeljejo ob desetih in enajstih dopoldne ter ob eni in 2. uri popoldne. Torej greste lahko dopoldne ali popoldne. V slučaju slabega vremena, se bo vršila sabava pa Slovenskem Narodnem Domu v navadnih prostorih. Na svidenje torej v nedeljo, 31. julija! S sobratskim pozdravom Joseph Petrovčič, tajnik društva št. 94, J. S. K. J. Canonsburg, Pa. Društvo Bratska Sloga, št. 149 J. S. K. Jednote je na svoji redni seji sklenilo, da se potom glasila Nove Dome zahvali vsem, ki so prisostovali slavnosti razvitja naše nove zastave dne 4. julija, 1927. Najprej so moramo zahvaliti bratskim društvom različnih jednot, ki so se korporativno in 3 zastavami udeležila naše slavnosti. Bilo jih je šest, kot je bilo oglašano v programu. Točno ob deseti uri dopoldne so se pričeli zbirati člani bratskih društev iz naše naselbine, namreč društva Postonjska Jama, št. 138 S. N. P. Jednote in društvo sv. Jeronima, št. 153, K. S. K. Jednote. Nato je prispelo društvo sv. Janeza Krstnika, št. 75 J. S. K. Jednote iz Meadow-landsa, z godbo. Za tem so se z ulično železnico in z avtomobili pripeljali člani društev sv. Štefana, št. 26 J. S. K. Jednote in društva sv. Jožefa, št. 12 J. S. K. Jednote iz Pittsburgha. Z njimi je prišel tudi glavni predsednik, sobrat Anton Zbaš-nik kot slavnostni govornik. Na to so se pripeljali z avtomobili člani društva sv. Frančiška, št 148 iz Finleyville. Po posameznikih je bilo zastopano društvo št. 29 J. S. K. Jednote iz Imperial in po predsedniku F. Mačku društvo št. 99 J. S. K Jednote iz Moon, Runa. Zahvaliti se moramo številnim govornikom, ki so pripomogli, da je slavnost tako lepe izpadla. Prvi je govoril glavni predsednik J. S. K. Jednote, sobrat Anton Zbašnik, ki je opisal pomen dotičnega dne in nepristransko stališče naše organizacije. S svojim govorom je pokazal, da je mož na svojem mestu, in da je J. S. K. Jednote lahko ponosna, da ima takega zmožnega predsednika. Drugi je govoril rojak John Terčelj, kateremu se tudi zahvalimo za njegov govor. Potem je nastopil sobrat Martin Antlogar predsednik društva št. 26 J. S. K. Jednote in sobrat Vincenc Arh za društvo št. 12 J. S. K Jednote, oba iz Pittsburgha Končno je v kratkih besedah pozdravil navzoče še urednik Nove Dobe, sobrat A. J. Ter bovec. t Zahvaljujemo se dalje pevskemu društvu Prešeren iz Pittsburgha in pevskemu dru štvu Ilirija iz Canonsburga, mladinski godbi iz Meadow-landsa in tamburaškemu zboru iz Canonsburga, katerih krasne melodije so tako povzdignile našo slavnost. Zahvalo zasluži tudi naša šolska mladina* ki je vprizorila predstavo v zadovolj stvo naših gostov. Četrti Julij, 1927 bo nedvomno ostal vsem članom društva Bratska Sloga, št. 149 J. S. K. Jednote v neizbrisnem in lepem spominu. Tudi financi-je!no je bila prireditev uspeh, kajti prinesla nam je nad $600 čistega dobička. S prireditvijo na 4. julija smo pokazali, kaj zmoremo Slovenci, ako vlada med nami sloga in bratstvo. Odhod po na-! selbini in velika udeležba pri slavnosti je pokazala tudi dru-gorodcem, da Slovenci v tem kraju nekaj štejemo in da cenimo naše bratske podporne organizacije. Društvo Bratska Sloga, št. 149 J. S. K. Jednote se zahvaljuje še posebej glavnemu predsedniku J. S. K. Jednote, sobratu Anton Zbašniku in Josip Pogačarju, tajniku društva št. 26 J. S. K. Jednote za vse njiju trud in reklamo; zahvalo smo dolžni tudi uredniku Nove Dobe, ki je za društvo napravil mnogo uspešne reklame. Članstvo našega društva bo znalo to ceniti in vpoštevati. Za društvo Bratska Sloga, št. 149, J. S. K. Jednote: Martin Žagar, tajnik. Davis, W. Va. Kei' se nihče ne oglasi iz našega kraja, hočem jaz napisati par vrstic. Delavskih zadev ne bom opisoval, ker so pod ničlo v tej naselbini. Novosti je dosti na cesti, ker se dostikrat vidi ali sliši, ko dva neprevidna voznika trčita skupaj. Posledica je poškodba avtomobila, ali pa tudi tlesne poškodbe, oziroma celo smrt potnikov. Dostikrat je nedvomno vzrok takim nesrečam nepazljivost, bržkone pa ima večkrat tudi prohibicija svoj delež zraven. Voziti 50 milj in več na uro je vseeno malo preveč. Pred par tedni sem obiskal naselbino Barberton, Ohio. Tam sem se sestal s sobratom Oko-lishem, bivšim tajnikom društva št. 44 J. S. K. Jednote, ki mi je razložil razmere tamkaj-šne naselbine. Imel sem čast tudi spoznati njegovo prijazno družino in si ogledati njegovo lastno hišo. Potem sem se podal k sobratu Frank Dolesu, ki ga že dolgo poznam; tam sem dobil tudi prijatelja in sobrata Mramorja, ki me je hitro postregel z nekaterimi dobrotami “od zida,” Mrs. Doles pa c obedom. Potem sem si ogledal mirodvor, kjer počivata v večnem spanju sin Mr. Mramorja in brat Mr. Dolesa. Ker je bila baš četrta nedelja v mesecu in ima dotični dan društvo št. 44 J. S. K. Jednote svojo mesečno sejo, so mi sobrati dovolili iste sp udeležiti. Priznati moram, da' se seje omenjenega društva vodijo v lepem redu in v pravem bratskem duhu. Po seji je bilo še nekoliko zabave v spodnjih prostorih, nato smo se pa podali na piknik, ki ga je v prosti naravi priredilo samostojno društvo Domovina. Bilo je dovolj zabave za vse; zvečer sem se pa še nekoliko oglasil na domu sobrata Johna Balanta, predsednika društva št. 44, J. S. K. Jednote. Prebili smo en dan in eno noč v Barbertonu jaz in moj sin in še en prijatelj, in izraziti moram v imenu vseh treh prav prisrčno zahvalo za vso izkazano nam naklonjenost in postrežbo. Posebej pa še hvala sobratom Okolish, Doles, Mramor in Balant in seveda tudi Mrs. Doles. Pozdravljeni in na zopetne svidenje! Leopold Jeran, tajnik društva št. 106, J.S.K.J. Cleveland, O. Hail! Hail! The Gang’s al) here! Wire out to have a good time! Who? The members of the George Washington Lodge No. 180 S. S. C. U. At our previous meeting it was decided that the lodge hold an outing. The date was set for July 31, 1927 at Hrastas’ farm in Painesville, O. Transportation to and from the farm will be furnished by Mr. Oblak. The truck leaves Žele’s yard on E. 65th and St. Clair at 7:30 A. M. sharp. Those who are gbing on the outing, be at Ze-le’s yard by 7 A. M. or earlier. Each person is to furnish his own eats. Do not come dressed up in your best clothes as we intend to have a good time, which good clothes prohibit. There’s a creek a short distance, from the farm, where we can go swimming, so bring your bathing suits along. Don’t forget that the campaign for membership is still open. Here is a chance to show prospective members what kind of a lodge George Washington is. Bring them along on this outing. Come out and have a good time. Enjoy yourself as you never did before. The Publicity Committee: Marie A. Unetich, Rudolph Perdan, Charles F. Kikel. Braddock, Pa. Clanom in članicam društva sv. Alojzija, št. 31, J. S. K. Jednote se naznanja, da je društvo na svoji redni seji 17. julija sklenilo, da slavnostno obhaja 25-letnico. Ta slavnost bi se vršila 8. oktobra s prilično dobrim programom. Povabili bi tukajšnja društva naših slovenskih Jednot in Zvez, obrnili bi se tudi do hrvatskih društev. Ako bi se priglasilo zadostno število, bi napravilo tudi korakanje z zastavami, ali kaj enakega. Bratje in sestre, pozor. Seja je tudi sklenila, da vsak član in članica plača $1 za pokritje teh stroškov, le članice, ki niso enakopravne, vplačajo le 50 centov. Izvzeti so tisti, ki so na bolniški listini, ali ki že bolehajo več let. Zato ste prošeni, bratje in sestre, da se vde-ležite naše prihodnje seje na dan 21. avgusta, da bomo rešili še kaj več stvari v prid nameravane slavnosti, da se ne bo potem kritiziralo, ko bo že prepozno. Pridejo naj na sejo tudi članice, katere bomo potrebovali pri veselici, kakor vsak ve, ženske znajo najbolj opraviti jaka dela v kuhinji in pri mizah. Torej ne pozabite na 21. avgusta, da pridete na sejo. Z bratskim pozdravom Martin Hudale, tajnik, Baggaley, Pa. Društvo št. 13, J. s. K. Jednote v Pipetownu, Pa. va bi na veselico, ki se vrši v petek 29. julija, pričetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane je en dolar, za članice pa 25 centov. Nečlani plačajo 75 centov. Igrala bo izvrstna godba (Curley Five orkestra). Zato vabimo vsa sosedna društva in naše Slovence v okolici, da pridejo na našo zabavo mnogoštevilno. Člane in članice društva pa se opozarja, da je bil sklep društvene seje, da mora vsak plačati v društveno blagajno gori omenjeno svoto, ki je potem kot vstopnina na veselico, če se vde-leži veselice ali ne. Na veselici bo preskrbljeno z jestvinami in zdravo pijačo. Torej na svidenje dne 29. julija v Pipetown, Pa. John Resnik, tajnik. Salida, Colo. Društvo sv. Alojzija, št. 78, naznanja vsem članom, ki se niso udeležili zadnje seje, sledeče: Sklenjeno je bilo, da se ne bo več pobiralo mesečnine na domu tajnika, ali blagajnika, ampak vsaki mesec enkrat v društveni dvorani, vsako tretjo nedeljo, ob 2. uri popoldne. Od sedaj naprej se ne bo vze- lo asesmenta od nobenega čla na ali članice, ker imamo določen en dan. Izvzeti so le tisti, ki delajo na določeni dan, ali pa tisti, ki so pod zdravniškim nadzorstvom. Nadalje naznanjam, da kdor ne plača svojih prispevkov do 25. v mesecu, da bo suspendiran po pravilih naše Jednote. Opominjam vse tiste, ki se niso vdeležili veselice 3. julija, da plačajo v društveno blagajno en dolar. Prosim vpoštevajte. Jacob Evans, tajnik. Trinidad, Colo. Članom društva št. 84 Trinidad, Colo., se naznanja, da naj se vdeležijo prihodnje seje, ki se vrši dne 7. avgusta, ker imamo dosti važnih stvari rešiti. Volilo se bo tudi novega društvenega tajnika. Nadzornemu odboru se naznanja, da pregleda društvene knjige. Seja se prične ob 9. uri dopoldne v Fraternal Hall, pridite vsi. Pristopajte k J. S. K. Jednoti! Pozdrav vsem članom in Članicam J. S. K. Jednote Matt Karcich, tajnik. Cleveland, O. Tem potom se naznanja vsem društvom J. S. K. Jednote, katera so sodelovala in nam šla na roko pri prodajanju srečk za godbeni inštrument, da je bila izžrebana na dan 10. julija številka 1919, naslovljena na slovensko pevsko društvo Cvet. Hvala vsem, ki ste nam pomagali pri tem delu. Za društvo Krasni Raj, št. 160, J. S. K. Jednote se najlepše zahvaljuje Joseph Lever, tajnik. Repub.ic, Pa. V imenu društva Vsi za enega, eden za vse, št. 171 v Republic, Pa., se prav toplo zahvaljujem vsem društvom, katera so prisostevala pri razvitju naše društvene zastave. Najlepša zahvala gre gotovo glavnemu odborniku Frank Kačarju, ki je na tako lep način opisal in govoril za korist našega društva, o pomenu nove zastave ter o naši napredni organizaciji J. S. K. Jednoti. Na tem mestu se zahvaljujemo tudi sobratu Pajku, pri katerem smo naročili zastavo, ker nam je dal res krasen izdelek, trpežno blago in krasn* delo. Društvom ga priporočamo. Še enkrat hvala vsem, ki so se udeležili naše slavnosti. Brat Kačar mi je povedal, da so tudi drugi glavni odborniki prišli v našo državo. Odpravil sem se s Kačarjem v Pittsburgh, kjer smo se sešli pri glavnem predsedniku z drugimi glavnimi odborniki. Vsi smo odšli na “našo farmo,” kjer smo se imeli dobro, kjer smo se pogovorili marsikaj dobrega v korist naših društev in naše dobre J. S. K. Jednote. Pri vsem tem pa nisem vprašal, kdo lastuje to “našo farmo,” no, to naj le skrbi našega glavnega predsednika, pa naj ima on to v oskrbi. Z bratskim pozdravom Mike Unetič, tajnik. Indianapolis, Ind. Cenjeni urednik. Dovolite mi nekoliko prostora v našem glasilu “Nova Doba.” Kar se tiče delavskih razmer, te so še vedno slabe. Pri društvih dobro napredujemo. Veselice in piknike imamo vsako nedeljo. Tako je tudi naše društvo sklenilo na zadnji redni mesečni seji, da napravi piknik dne 4. in 5. septembra, in to v korist društvene blagajne. Opozarja se tudi člane, da se udeležijo prihodnje seje, ker je bilo na zadnji seji sklenjeno, da se napravi vinsko trgatev na dan 15. oktobra. Dobiček je namenjen v posebni konvenčni sklad. Sedaj je treba delati, kajti konvencija bo kmalu tukaj, in nimamo dosti časa, da bi delali. Nazadnje ne more vse napraviti. Poročati moram tudi žalostno novico. Velika nesreča je zadela sobrata Martina Mavsarja. Dne 15. julija mu je kruta smrt pobrala njegovega sina v starosti 17 let. Pokojni Alojz Mavsar je bil član našega društva št. 45, J. S. K. Jednote in K. S. K. Jednote. Obe društvi sta mu položili vence na krsto. Naša naselbina še ni videla tako velikega in krasnega pogreba. Naj počiva v miru, starišem pa moje iskreno sožalje. Louis Banich, predsednik društva št. 45 JSKJ. Monessen, Pa. Cenjeni sobrat urednik: Prosim priobčite v našem glasilu “Nova Doba,” da je naše društvo št. 68 J. S. K. Jednote na svoji redni seji 10. julija sklenilo, da plača vsaki član za mesec avgust in september po 50 centov v društveno blagajno. Prosi se vse člane in članice, da vpoštevajo ta sklep, kajti v društveni blagajni ni denarja. Člani, ki so v bolniški podpori, plačajo samo po 25 centov v av gustu in septembru. Z bratskim pozdravom Andro Matko, tajnik društva št. 68, J. S. K. J, Lorain, O Naznanjam, da je bilo na redni mesečni seji društva št. 6 J. S. K. Jednote sklenjeno, da bo za dobo treh mesecev plačalo stroške zdravniške preiskave za vse nove pristople člane. Za vse Jugoslovane, ki še niso člani našega društva, oziroma Jednote, je sedaj lepa prilika, da pristopijo. Pristopnina je prosta, zdaj pa še zdravniška preiskava, torej ni nič drugega za plačati, kakor asesment. Opozarjam tudi članstvo našega društva, da bom pobiral asesment le na sejah in pa na domu. V trgovini, kjer sem uposljen, pa nikakor ne. Bratje in sestre, vpoštevajte to, da ne bo potem kaka zmešnjava. Nadalje opozarjam, da bi bolj redno plačevali asesment, kajti kakega člana suspendirati je teško, vendar je dolžnost tajnika, da t"> stori. Jaz se bom torej ravnal tc^no po pravilih. Končno pozdravljam vse člane in članice, in ne pozabite pridobiti si vsak vsaj enega kandidata za prihodnjo sejo. Z bratskim pozdravom John Černe ml., tajnik društva št. 6, J. S. K. J. Trestle, Pa. Na dan 4. julija, rano zjutraj, bilo nas je zbranih že precej društvenih bratov, da pripravimo in uredimo zadnje delo za slavnostno praznovanje 25-let-lice društva sv. Barbare, št. 33 v Trestle, Pa. Vremenski elementi so nam bili naklonjeni, xar nam je pripomoglo, da smo našo prireditev obhajali lepo in Pri takih prireditvah je dosti dela, imeli smo ga čez glavo Toda gostom je potreba postreli, zato smo napravili vse najboljše, kar je bilo v naši moči Jrinile so se pomanjkljivosti, :ato prosimo, da nam odpustite. ,VIi smo imeli dober namen, da )i ustregli vsem, pa ni bilo v laši moči. Ob 11. uri so se pričela zbi .•ati društva. Prvo je bilo seseda domače društva s zastavo, .catera je bila okinčana s šop-com svežih rož. Nato so prišla društva S. N. P. Jednote, S. S. P. Zveze z zastavami iz Ren ;an, Pa., nato dr. SNPJ in KSK lednote iz Universal, Pa., tud i zastavo, potem so se pripeljali člani društev S. N. P. Jedno te in J.S.K. Jsdnote iz Claridge Pa., zopet z zastavami. Tudi Hanstvo naših slovenskih orga-lizacij iz Exporta, White Valley in Delmonta so prihitela s zastavami, da se pridružijo naši redki slavnosti, tako da je bi prostor kmalu poln naših ljudi Tudi društvo Hrvatske Zajedni-ce, celo slovaško društvo in angleško društvo L. O. O. Moose :z Universal Pa., so se nam pridružile, tako da je bilo navzočih 13 društev z 11 zastavami. Kmalu smo videli, da se je pripeljal društveni predsednik z bratom glavnim nadzornikom M. Mladičem in starim pijonir-jem J. S. K. Jednote, John Germ iz East Pittsburgha. Vsi so bili dobre volje, ko so videli, kako se zbirajo društva k veliki slavnosti. Začel se je pomikati sprevod pod vodstvom Frank Veharja. Za godbo so šle zastave, potem dečki in deklice, za njimi uradniki vseh društev. Ko je sprevod prišel na določeni prostor, je društveni predsednik Anton Eržen povedal v kratkem govoru zgodovino na šega društva zadnjih petindvajset let. V angleščini je pozdravila članica mladinskega odelka, Anna Eržen. V slovenščini je nagovorila zopet članica mladinskega oddelka, Mary Peternel. Lepo je bilo slišati mlado ameriško Slovenko, ki je tako gladko govorila naš slovenski jezik. Takih deklet potrebuje naš narod v Ameriki, j *. Canonsburg, Pa. j • ,a or 4. julija, tako mi ne i J iae iz spomina tudi 5. julija, i 'bu *° za^e*' Poslavljati Pitts- i r r ani od naše slavnosti, raz- i Ja naše zastave dne 4. juli- i ] št. 26 iz Pittsburgha, ] , £ r°.ma Slavni predsednik J. S. ] fiik kGdnote brat Anton Zbaš- ] ' dru't * Je ^Ud* ^an omenj enega '■ tudi* Va’ nas P°vabil> da se : »jih Udeležim° Pikn'k?- na i redil°V' ^arm*’ katerega je pri- i juli*.0 ^or*omenjeno društvo 5. 1 L8' • 0menJeni piknik je bil j glavnim odbornikom ' • Jednote, ki so se mudili : i ^ pennsylvanskih na- Da* k0*' glavni govorniki « 8o razn^ Prireditvah, katere K T^ylvanska društva J. S. ja note priredila na 4. juli- S ' j! oli!V6da Se nas nekaj rade Wi'kjec ■0C!Z.Val°’ kajti na pikniku, : )0r .J,e 'i° kar šest glavnih od- 1 *, iai) * °V’ ne moreš biti vsak to e.Se'° Je bilo poslušati, I »5 torili 'Si’ eden za druSim g°-t Hoti r ^ SlaVni J' S' K’ Jed' 1 |ril*tv nJ"U(li za naše jelodce je Mlelo St’ 26 prav dobro pre' ,°ljŠ0V fl.no jagnjetino in naj- jo' ielalo v^Sljic0’ kar se jo Je pri~ 'žu> last r ewy°i*ški državi. Vsa /e1 H čiatre ornenjenemu društvu iiri )rirediiStVU’ da S0 kaj' takega t ■ t0stim '• 116 s*cer našim malen-t lašim panonsburga, pač pa t< >orriik Castivrednim glavnim od- »|iknik^m' Res Je luštno na Njo ’ na katerem te ne mo-|lob0fnsko kontrolirati, kako ;Sicer ° Se sme Pogledat v čašo. Ida °^sojam vseh, vem pa, 2ačne rnoja boljša polovica Vzoea\SU'at v rebra (ako je na-Več y ' ,adar vidi, da sem pre-k ^^jen in zaljubljen v tri. 'ev0(la in tisto, kar je no- bilo zabave na “naši tjjjj ln Canonsburčanom, ki >z sp0rn^avzo^^ ne izgine nikdar -J 8o\' na‘ Veselje je posluša-^ na raznih društve- V Li ^tvah; toda na pifcii-°^en je bil pa v Pitts-? Njje> julija, pa še veliko s' !*• S. av lahko se ponaša j Kuikj' K6dn°ta z glavnimi od-1 l ^dn or nialo katera dru- Pon °ta’ In članstvo je lah-Ndu da ima v glavnem ifHuj °Že> ki razumejo in 'i svojo dolžnost. Nič *• fcdujg ?’ da J. S. K. Jednota 9 [Cenj Case tako napreduje. ■ Pt« v Slavni odborniki, pri-rv°, ^ *’at med svoje član-Ka, J ^anstvo vas rado po-^btio ° Ze ne morete priti H' ^ek*1 nap’^‘te kak dopis k°t priporočilo. Ne Fni ampak tudi drugi aše gi ^ Jednote radi čitajo kačja ' ° Novo Dobo. Še vse-ivestiior kil kak članek ali 1 Pfiobč ,°d Slavnega odborni-! ' in ,en’ Sem z zanimanjem (, S ^no. S vstop- S jed in crani, tudi ice \ JH jack itd.. Da \ :e°sCe’ skrfT’ kai’ najbolj , č\Se že ,;, bel odbor. Vstop-* tr^ih -clJ ,^abko dobijo pri lrr>U aliC0. J° kateri od vas Ce si jih upa kaj ki se ne sramujejo iti med nas ter govoriti z nami v maternem jeziku. Kot glavni govornik je nastopil brat Mohor Mladič. Govoril je v slovenščini in angleščini. Njegov govor je bil nekaj posebnega, kar daje človeku ponos, da je član naše J. S. K. Jednote, ter zavest, da smo vredni svojega dela in ponosa. Želeli bi, da ga še kdaj slišimo, da bi še prišel med nas. Za Hrvate je govoril Mr. T. Dkosanovich. On je vnet Slo-/an. dober društvenik za skup-lost našega življa v Ameriki. Nadalje je častital ustanovite-jem našega društva brat John Grerm. On je eden prvih kore-lin naše J. S. K. Jednote. Po-/edal je dosti zanimivega. Zadnji govornik je bil mirov- ii sodnik Mr. Webster iz Uni-/ersai, Pa. Prišel je kot mladi leček iz Angleške. Ni ga sram aovedati, da je tudi on naselnik / tej deželi. Povedal je veliko koristnega in dobrega. Potem je sledila prosta zabava in ples. H koncu mojega dopisa se arav nakratko zahvalim vsem, prav vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli k naši slovesnosti, prav prisrčna jim hvala, mi pa bomo ob priliki povrnili vsem, kajti hvaležni smo vsem. Z bratskim pozdravom, Frank Schiffrar, tajnik. NAZNANILO članom in članicam Ameriške-Jugoslovanske Zveze ter osta ,emu jugoslovanskemu občinstvu v Minnesoti. Tem potom se uljudno nazna-vsem članom in članicam Ame-■iške-Jugoslovanske Zveze \ Minnesoti, kakor tudi ostalemu jugoslovanskemu občinstvu \ naši državi, da tretja letna konvencija Zveze se bo vršila v Gilbertu, Minn., tretjo nedeljo v mesecu avgustu (21. avgusta) o je en teden prej, ko je bilo sklenjeno na drugi letni konvenciji v Ely, Minn., leta 1926. Datum konvencije se je zato prestavil, ker bi ne bilo mogo-:e dobiti šolske dvorane za 28. avgusta. Čas pričetka konvencije, kakor tudi lep program, ki ga ■iam bodo priredili naši rojaki v Gilbertu, se objavi v slovenskih časopisih prvi teden v mesecu avgustu. Ker bo tretja letna konvencija te Zveze velikega pomena ia Jugoslovane, živeče v Minnesoti, je pričakovati, da bo vsak lokalni klub Zveze poslal polno število delegatov in dele-gatinj. Na tretji letni konvenciji v Gilbertu se bo brez dvoma določila ena nedelja v letu, na kateri dan se bomo sešli ikupaj na našem izletu (pikniku) vsi Jugoslovani v Minnesoti brez ozira na versko ali politično prepričanje. Vsak pošten Jugoslovan bo dobrodošel ter se razvedril med svojimi znanci in prijatelji in za neko-iko časa pozabil svoje težave in borbo za vsakdanji kruh, katero ima brez dvoma vsak izmed nas. To bo dan, na katerem ne bomo nosili seboj naših sekiric, ampak jih pokopamo doma in pridemo skupaj z odprtimi rokami in z isto slovansko gostoljubnostjo, katera presega vse druge narode. Na takem jasnem sestanku bomo pa tudi pokazali ameriški javnosti, da smo tudi eden izmed istih prvih naseljencev v severni Minnesoti, ki smo pripomogli do tako neizmernega bogastva naših minnesotskih rudnikov, katerih skupna in približna vrednost je danes čez pet sto milijonov dolarjev. Dosedaj so se priglasili z imeni delegati sledečih klubov: Gilbert klub, 35; Eveleth, A. J. C., št. 1, 70; Chisholm, A. J. K. No. 9, 22; Buhi, A. J. K. 40. Torej skupaj 157 delegatov in delegatinj. Upati je torej, da se bodo tudi še ostali klubi Zveze oglasili s svojimi delegati in delegati-n jami. John Mover n, glavni tajnik A. J. Z. CLEVELANDSKE VESTI Jugoslovani ne zaostajajo za drugimi narodi v Clevelandu. Tako imamo tudi svojega zra-koplovca po imenu Nick Vido-vič-a, ki pa je imel smolo s svojim zrakoplovom. Vzdignil se je do 200 čevljev visoko, odpovedal mu je motor, zrakoplov je treščil ob tla. Vidovič je dobil teške telesne poškodbe. T I)ne 6. avgusta se otvori v Clevelandu ogromna industrijska razstava, največja svoje vrste v Amerfki. Slovenci se opozarjajo, da si ogledajo to razstavo, na kateri bodo razstavljeni tudi izdelki naših Slovencev in Slovenk. T" Cleveland je dobil zadnji teden dva nova slovenska advokata. Skušnjo za odvetništvo sta prestala Joseph J. Ogrin in John J. Princ. Naselbina ima sedaj 10 slovenskih odvetnikov. T Dne 25. julija se je poročil Mr. Adolph Perdan z Miss Mary Rupert. Mr. Perdan je sin Mr. Rudolph Perdana, ki je bil predsednik J. S. K. Jednote, katerega pozna naša slovenska naselbina kot pridnega in vestnega delavca pri naših narodnih ustanovah. Ženin pa je poznan v Clevelandu kot dober vodja poznanega orkestra. Poročen-ca sta odšla na ženitovansko potovanje. Naše častitke. T' Iz Erie jezera v bližini 55. ce-ceste so potegnili truplo dobro poznanega rojaka Frank Sešek-a. Najbrže se mu je umračil um, pa si je poiskal hladno smrt v jezeru. V Clevelandu je bival 26 let. Doma je bil iz Device Marije v Polju, blizu Ljubljane. y Parada, ki jo priredi mesto Cleveland dne 1. avgusta v po-čast letalcu Lindberghu, bo dolga 25 milj, kot to naznanja pri pravljalni odbor. T Za piknik slovenske mladinske šole S. N. D., ki se bo vršil v nedeljo 7. avgusta na Frank Močilnikarjevih farmah, bo dal Mr. John Potokar ves pop za otroke prosto. Jestvine pa so obljubili darovati Pintar bratje, mesarji Louis Lavtižar, Anton Košiček, Frank Ažman, Louis Sterle, Tony Perko, Slovenska Zadružna Zveza in gro-cerijo pa Dominik Krašovec in Mike Žele. Vsem izreka odbor Slovenske mladinske šole S. N. Doma prisrčno zahvalo za naklonjenost naši mladini. o------------ Ameriški “trempi,” Ameriški trempi so posebna vrsta ljudi, kakoršnih menda ni nikjer drugje na svetu. Lahko bi jih imenovali večne potnike, lenuhe, pohajkovalce, berače, delomržneže itd. Vse so in nič. Večina trempov potuje pozimi na jug, na pomlad in leto pa se razkrope po severnih državah. Tuintam primejo za kakšno delo, da zaslužijo nekaj dolarjev, nakar se odpravijo zopet naprej. Potujejo z osebnimi ali tovornimi vlaki, toda vožnje ne plačajo, četudi imajo denar. Vozijo se na strehah, v praznih tovornih vozovih. Ob potokih, posebno v bližini železniških prog, pod mostovi, jih večkrat vidimo, ko si kuhajo svoja skromna kosilca v pločevinastih škatljah. Nekaj živil so morda kupili, druge so jim dali dobri ljudje. Trempi imajo tudi svoje posebne znake, neke vrste pisavo, s katero označijo na plotovih, hlevih in drevesih svojim stanovskim tovarišem, ki pridejo za njimi, kaj imajo v dotičnem kraju pričakovati; da-li so ljudje darežljivi, je li policija sitna itd. Kdor enkrat postane tremp, ga je teško odvaditi tega življenja. Sicer je življenje vse prej kot udobno., vendar na svoj način romanti-£n0, ____________ G0SPOMRSKA VREDNOST ZAJCEV Divjih zajcev je v tej deželi mnogo vrst; nekateri so mali, komaj nekoliko večji od veveric, drugi zopet dosežejo velikost mladih ovnov. Tudi barve so različne: temnosive, svetlo sive, rjave in bele. Kot druga divjačina tudi zajci menjavajo barvo po letnih časih. V splošnem velja, da so poleti temnejši, pozimi pa svetlejše barve. Meso od mladih zajcev je okusno in lahko prebavljivo, od starejših živali pa je seveda bolj pusto. Sicer pa velja približno isto tudi za meso druge divjačine in domače goveje živine. V zimskem času, ko je streljanje zajcev dovoljeno, se dobi na trgih mnogo te divjačine. V lovski sezoni zajec ni nič kaj nenavadna jed na ame riški mizi. V bližini velikih mest in sploh v gosto obljudenih krajih se lov na zajce malokdaj izplača, iz enostavnega razloga, ker je premalo zajcev in preveč lovcev. Ponekod, posebno po obširnih stepah zapada, pa vča-si te divjačine kar mrgoli in ni nič nenavadnega, če nedeljski lovec prinese domov ducat zajcev ali več. V tistih krajih se dobe večinoma male vrste zaj ci, z okusnim belim mesom. Reja kuncev ali domačih zaj cev je v tej deželi še primero ma malo razvita. Vzrok temu je najbrže to, da reja goveje živine in ovac primeroma male stane. To velja večinoma le za zapadne države, kjer so obširni pašniki, na katerih se pasejo velike črede goveje živine ir ovac, ki ne zahtevajo skoro ni’ kake oskrbe. Ti pašniki pa se krčijo leto za letom, Vednb ver zemlje se porablja za poljedelstvo, in prišel bo čas, ko tudi v tej obširni deželi ne bo mogoče rediti goveje živine s takim’' malimi stroški kot zdaj. Posledica bo pač, da bo postale goveje in ovčje meso dražje in bo treba iskati nadomestil. Zvezni poljedelski department sodi, da bo v doglednem času postala reja kuncev ali domačih zajcev tudi v tej deželi tako važna industrija kot je na primer v Franciji ali Belgiji. Domači zajci se hitro množijo in tudi v hrani niso izbirčni, zadovoljijo se s travo, deteljo., korenjem, repo, razno zelenjavo, žitom itd. Dobro urejena zajčja farma lahko prinaša lepe dohodke. Novincem v zaj-čjereji povzroča največ neprilik oslabitev zaroda. Vzrok za to leži v hitri množitvi zajcev in križanjem bližnjega sorodstva, kar zarod tako oslabi, da po pai generacijah dolgoušci počepajo, kot bi jih pobrala kuga. Pri zajčjereji je potrebno pogosto izmenjave zajcev. Zvezni poljedelski department je nedavno izdal “pamphlet leaflet No. 4,” v katerem je opisana pravilna reja kuncev, hranjenje, priprava za trg, razne priporočljive pasme domačih zajcev, kakor tudi navodila, kako je mogoče zajčje meso na različne načine okusno pripraviti. Pamflet se razpošilja brezplačno, proti pokritju poštnine. Na pacifični obali se že več klavnic bavi z konzerviranjem zajčjega mesa. Tam je najti že tudi večje število zajčjih farm (renčov), kjer goje na tisoče zajcev. V samem mestu Los Angeles se je leta 1926 prodalo za več kot en milijon dolarjev zajčjega mesa. -------o-------- Neslišen žvižg. Policija v Nemčiji je pričela rabiti za zasledovanje kriminalcev posebne piščalke, katerih žvižg slišijo trenirani policijski psi, ne pa človeško uho. žvižg jproducirfa 40,000 »tresljajev na sekundo, kar je previsoko za človeško uho, torej ne more opozoriti kriminalcev, da so v nevarnosti, policijski psi p aga slišijo in ra-I zumejo. ENOSTAVEN LEK PROTI “POISON IVY” Novodošlec v Ameriko ni morda nikdar slišal o strupenem bršljanu (poison ivy), ki pravzaprav ni nikak bršljan, marveč plevel v obliki grmičevja, ki raste vsepovsod v tej deželi. Kmalu se pa z njim spozna in spoznanstvo ni nič kaj prijetno. Nekateri ljudje so tako dovzetni, da najmanjši dotik s tem plevelom povzroča boleče opekline po licu, rokah in drugih izpostavljenih delih telesa. Isti vpliv kot “poison ivy” ima tudi strupeni hrast (poison oak) in drevo, zvano “poison sumac.” Neko olje v listju teh rastlin povzroča to zastrupi je-nje. Žrtve takega zastrupljen j a se lahko prav hitro iznebijo svoje težave, ki je drugače precej sitna, kakor prav dobro vedo oni, ki so jo občutili na svoji — koži. Poljedelski department priporočuje sledečo zdravilo. Vprašajte v lekarni za petodstotno raztopnino popelikovega premanganata (five per cent solution of potassium permanganate) in prisajeno kožo namočite s to tekočino s pomočjo kosmiča vpivnega bombaža (absorbent cotton). Premanganat vničuje strup tega plevela, ali ne škoduje koži, razun da zapusti rjav madefž. Ta se zlahka odpravi, alco se koža omije s sledečo tekočino: one per cent solution of oxalic acid. Ta tekočina je strup; zato ako se bojite, da bi prišel v roke otrok, vporabite mesto njega “one per cent solution of sodium bisulphite” ali pa le navadno milo in vodo, dasi to poslednje sredstvo ne odpravlja madeža tako zlahka. Ako je koža vsa razpraskana in krvava, “oxalic acid” povzroči začasno skelenje; milo in voda sta v takem slučaju bolj priporočljiva. Ako je koža jako delikatna, se raztopni-na pepelikovega premanganata lahko zmeša z vodo pred vpo-rabo. Premanganat se priporočuje kot lek za zastrupljenje, ki je že nastalo. Oni, ki vedo, da so dovzetni napram strupenemu bršljanu in se bojijo zastrup-ljenja, se lahko obvarujejo pred vsako škodo, ako si omije jo lice, roke in druge izpostavljene dele kože s tekočino, ki obstoja iz petodstotne raztopine železovega klorida (five per cent solution of ferric chloride), ki se primeša tekočini, pol vode in pol glicerina. S tem je treba omiti vse izpodstavljene dele kože in pustiti, da se na koži osuši, predno človek gre tja, kjer raste nevarni plevel. Železo v kemični zmesi se združi s strupom bršljana in spremeni v neškodljivo in nestrupeno zmes. Vsak lekarnar vam pripravi zgoraj omenjene tekočine v par minutah. F. L. I. S. o------------ Električna svetilka za rudarje. Neki iznajditelj je izdelal elekti’ično svetilko, ki je pritrjena na rudarjevo kapo in zvezana z električno baterijo, katero mož nosi za pasom. Svetilka ima dve žarnici, eno večjo in eno manjšo. Manjša pride v rabo, če večja odpove, da rudar pri menjanju žarnice ni v temi. Električna baterija ima moč za 12 ur svetlobe, Za čašo gorke kave. V Los Angelesu je neki L. W. Wallace izgotovil lonec za kavo, ki se v avtomobilu postavi na prostor, kjer se nabira neporabna para, predno se izloči. V petih do desetih miljah vožnje se napravi toliko gorkote, da kava v lončku zavre. Motorist si na ta način vsak čas lahko pi’ivošči čašo gorke kave, ne da bi mu bilo treba zakuriti ogenj. Požrešnost gosenic. Navadna gosenica požre v enem mesecu šest tisočkrat toliko hrane, kot znaša njena lastna teža. Povprečen človek porabi komaj v treh mesecih hrane za enkratno svojo težo. Ameriški slavček. Slovenci nimamo za ptiča-pevca, ki se v angleščini imenuje mockingbird, pravega imena. Najlažje bi ga imenovali slavca, toda na pogled ni slavcu niti malo podoben. Je skoro sive barve, nekoliko pisan in mnogo večji kot evropski slavček. Njegovo petje pa je čudovito podobno petju evropskega slavčka; mockingbird tudi ponoči poje, prav kot slavček. Naturalisti pravijo, da spada mockingbird med tiste ameriške ptiče pevce, katerih število raste. Baje je teh pevcev danes mnogo več kot jih je bilo pred -sto leti. Mockingbird se navadno ne drži v temnih gozdih, ampak v primerni bližini človeških bivališč, posebno rad v živih mejah ob sadnih vrtih ali parkih. Hrani se z raznimi žuželkami in jagodami; za žito se ne meni. Vstaja zgodaj in maja ali junija vam že ob treh ali štirih zjutraj prepeva v trnjevi meji, da odmeva milje daleč v jutranji somrak. MOJ DOM Sem našel ravnino, grmovje na nji, očistil sem prostor; si zgradil tam hiš’co, kamnito ljubko, pred hišeo posadil pa lip’co mlado. Ogradil sem hiš’co in lipco lepo vseh barv cvetlice, ter zeleno trato; si dobil družico — ženico mlado, a b’la je tišina vse naokrog. Rodilo se v hiš’ci je d’vičic četvore, na lipci je čivkalo mladičev nebroje, skaklale so d’vič’ce, frčali mladiči, obirali cvetke, si spletali venčke. Sem slušal njih krike, poslušal njih petje, dajal jim nauke, grajal njih napake; srce ’mje b’lo lahko, smehljaj mi na ustih, mladostne spomine obujal je čas. Odrasli so ptiči, sfrčali v tujino, odvzele tud' deve od naj’ so slovo spet vlada tišina; samevam pod lipco z ženico mojo. Srce mi je težko in gube‘krog usten, zopet sem sam, ko starost se bliža; ostala mi hiš’ca, ostala mi lip’ca, ki živele in starale se z menoj. J utro vsako, S olnce čisto Kakor steklo Jasno se blišči! Vida Kumse. Priseljeniška kvota. Po sedaj veljavnih postavah je število naseljencev, katere smejo posamezne dežele poslati letno v Združene države, sledeče: Nemčija, 51,227; Velika Britanija, 34,007; Irska, 28,567; Švedska, 9,561; Norveška, 6,453; Poljska, 5,982; Francija, 3,954; Italija, 3,845; Čehoslo-vakija, 3,073; Danska, 2,789; Rusija, 2,248; Švica, 2,081; Nizozemska, 1,648; Avstrija, 785; Jugoslavija, 671; Rumunija, 603; Belgija, 512; Portugalska 503; Ogrska, 473; Gdansko, 228; Litvinska, 344; Latvija, 142; Finska, 471; Armenija, 124; Avstralija, 121; Estonija 125; Španija, 131. Za Grško ir nekatere druge države, katere bi smele poslati praviloma man: kot sto naseljencev letno, se dovoljuje po sto imigrantov. Število priseljencev iz vseh dežel ki spadajo pod kvoto, znaša pc postavi 164,667. Vpliv strupa na ženske. Dr. A. Hamilton, profesoi industrijalne medicine na har vvardski univerzi, trdi, da st ženske bolj kot moški dostopni vplivom različnih starejših ii novejših strupov, ki se rabijo 1 industriji. V nekem novejšen slučaju so med 52 zastrupljen ci našteli 40 žensk. NAGRADA ZA ZDRAVILO Ena najnevarnejših bolezni današnje družbe je rak, ki leto za letom zahteva več žrtev. Najhujše pri tem je, da do-zdaj še nimamo zanesljivega zdravila za raka. Vsa takozva-na zanesljiva zdravila za raka, ki so se pojavila na trgu v zadnjih letih, so se izkazala kot popolnoma neuspešna, ali pa le delno uspešna. Neki bogataš je zdaj razpisal nagrado $50,000 za iznajdbo zanesljivega zdravila proti raku. Kdorkoli iznajde tako zdravilo iri podpre vrednost istega z dokazi, dobi $50,000 nagrade. Če druzega dobrega ne bo storila ta razpisana nagrada, bo preprečila sleparstvo mazačev. Če vam kdo v bodoče ponudi “zanesljivo zdravilo” proti raku, povejte mu, kako lahko zasluži petdeset tisoč dolarjev! Indijanci so poznali poplave. V dolini reke Mississippi, katere poplave so letošnjo pomlad povzročile tako velikansko škodo in razdejanje, se mnogokje nahajajo veliki, do 50 čevljev visoki zemeljski nasipi, ki so ravni na vrhu. Ti nasipi so umetno napravljeni in so jih gotovo zgradili Indijanci pred stoletji. Znanstveniki so ugibali, da so tvorili ti nasipi indijanska grobišča, toda niso našli v njih nikakih okostij. V drugih nasipih istih krajev, ki so sicer podobnih oblik, toda mnogo manjši, so se večkrat našla okostja. O priliki letošnjih povodnji v tistih krajih pa so mnogi raziskovalci prišli do prepričanja, da so tiste velike nasipe zgradili Indijanci kot pribežališča za čase poplav, ki so nedvomno že v davnih časih obiskovale elotične kraje. Graditev takih nasipov ni bila igrača, če pomislimo, da so morali Indijanci zanje potrebno zemljo nanositi v košai’ah; en sam tak nasip so nedvomno gradili več let. Na Vrhu takega nasipa je našlo zavetišče pred poplavo do 500 oseb. Indijanci so izginili iz tistih krajev, toda nasipi so še vedno trdni kot naravni griči in so o priliki letošnjih poplav služili v podobne svrhe kot nekdaj Indijancem. Manjša poraba lesa. Vsak si lahko predstavlja kakšne ogromne množine lesa porabijo ameriške železnice za železniške pragove. V doglednem času pa bodo najbrže ti lesni železniški pragovi nadomeščeni z železnimi ali cementnimi. V Glenville, N. Y. je železniška družba pričela poskušati z železnimi pragovi, izgotovljenimi iz zavrženega železa. Poskusi so se tako dobro obnesli, da jih je začela izdelavati v večjih množinah. Blizu Pittsburgha so poskušali s cementnimi pragovi na sedem milj dolgi progi in uspehi so baje ugodni. Vsak cementni prag ima vdelan kos lesa, primerno pričvrščen z železnimi ploščami, na katerega je mogoče pritrditi tračnice. Železniški inženirji pro-rokujejo, da bodo na progah s cementnimi pragovi zamogli , vlaki voziti hitreje in z manj i šini tresenjem. ) - i GOZDNA - Nad gozdom zlata krona sije — , studenec čez zelene skale > razpenjene preliva vale, navzdol v tolmun globoki bije, Bršljan gre k smreki vasovat in črne jagode ji nese, r iz jelševja reži se škrat, " od smeha se mu trebuh trese. 0 Pod slapom šumnim kot labud ^ skrivaj- se koplje gozdna žena— v blesteča, bujna njena grud ^ je z bistrim curkom oškropljena. 1 .(Cvetko Golar).. Jaroslav Hašck: Dobri vojak Švejk med svetovno vojno. (Življenje in Svet). (Nadaljevanje) Otroci so sirote, grad v Kono-pištu je brez gospodarja. Ali naj se zopet omoži s kakim nadvojvodom? Kaj ima od tega? Spet pojde z njim v Sarajevo in postane zopet vdova. V Zlivu pri Hlubokem je bil pred leti logar, ki je imel grdo ime Pind’our. Ustrelili so ga divji lovci. Za njim je ostala vdova z dvema otrokoma. No, čez leto dni si je vzela drugega gozdarja, Pepika Ševlovica iz Modlovarja. Tudi tega so ustrelili. Pa se je poročila v tretjič in še enkrat z gozdarjem, češ: ‘Do trikrat Bog pomaga. Če takrat ne bo več sreče, potem res ne vem, kaj storim.’ Seve da so tudi tega ustrelili, a imela je s tremi gozdarji že šeste-ro otrok. Pa se je oglasila v pisarni gospoda kneza na Hlubokem in se pritožila, kakšne križe in težave ima s knežjimi gozdarji. Tedaj so ji priporočili grajskega ribiča Jareža. Mislite, da je bilo z njim bolje? Vtopil se je in zdaj si je vzela nekega obrtnika, ki jo je neko noč udaril s sekiro in se šel sam ovadit orožnikom. Ko so ga potem pri okrožnem sodišču v Pesku vesili, je odgriznil duhovniku nos in dejal, da mu ni nič žal. Od sveta pa se je ločil z grdimi besedami o samem gospodu cesarju.” “Ali veste, kaj je rekel o njem?” je vprašal Bretschnei-der z glasom, ki je očitoval na-dejo. “Tega vam ne morem reči, ker si njegovih besed nihče ne drzne ponoviti. Lahko si mislite, da je bruhnil iz sebe nekaj strašnega, če povem, da je od tega zblaznel neki sodni svetnik, ki je stal blizu vislic in ga je slišal. Še zdaj ga drže v blaznici, da ne bi ponavljal njegovih besed. To ni bilo navadno razžaljen j e cesarja, kakor ga stori človek v pijanosti.” “Čujte, kako pa v pijanosti žalijo cesarja?” je vprašal Bretschneider. “Gospoda, uberita, prosim drugo struno,” se je oglasil krčmar Palivec. “Vesta, takih-le pomenkov ne poslušam rad. Marsikaka beseda zleti z jezika, ki pozneje človeku ne dene dobro.” “Kako v pijanosti žalijo cesarja?” je ponovil Švejk. “Pa vsakojako. Le se napijte in si dajte zaigrati cesarsko himno: boste vi('V‘li, kakšne besede vam pridejo na jezik. Takih si izmislite o gospodu cesarju, da bi bila za vse življenje sramota, če bi bilo le polovico res. Pa stari gospod si tega zares ne zasluži. Le pomislite: sina Rudolfa je izgubil v zgodnjih letih, ko je bil še poln moške moči. Soprogo Elizabeto so mu umorili s pilo; nato je odšel neznano kam Janez Ort; brata mehiškega cesarja, so ustrelili v neki trdnjavi tik zidu. Zdaj so mu ubili Ferdinanda. Res, človek na njegovem mestu bi moral imeti živce iz železa. Pa se kak tepec napije in jame zabavljati in kvantati o njem. Če bi danes kaj izbruhnilo, pojdem prostovoljno pod zastavo in bom služil cesarju, dokler me ne raztrgajo na koščke.” Švejk je temeljito nagnil vrček in nadaljeval: “Mar mislite, da bo gospod cesar pustil, da ga kar tako tepo? Premalo ga poznate. Vojna s Turki mora biti. Ubili ste mi nečaka, na-te, dam vam po grbi! Vojna je neizogibna. Srbija in Rusija bosta na naši strani. Le čakajte, vas bomo že navili.” Švejk je v tem preroškem trenutku kar žarel. Prostodušen, kakor ščip nasmehi j an obraz mu je sijal od navdušenja, Vse mu je bilo sila jasno. “Morda,” je nadaljeval v opisovanju avstrijske bodočnosti, “nas Nemci napadejo, ko se bomo spustili v vojno s Turki. Zakaj Nemci in Turki so si kakor prsti na roki. To so pokveke, da jim na vsem j ne najdete enakih. Labs’ j se zvežemo s Francozi, ^ | ha j o od enainsedemdesete? ta hudi jezo na Nemčijo-tlej bo že šlo. Vojna J vam ne povem.” Bretschneider je vstal111 ■ kel slovesno: c “Več tudi ni treba Prl Pojdite z mano na ^ ^ imam vam nekaj povedat1 Švejk je stopil s civil'1"1 *< darjem iz sobe. Tu ga { kalo nemalo presenečen]*1 mu je njegov sosed pri P1'1 ^ kazal orla in dejal, da &■' Ji' nu postave aretira in da * takoj na policijsko rav"‘ »< stvo. Švejk je skušal V0^ da se gospod zelo moti, ^ leguje nedolžnega človek*' p, ni rekel niti besedice, k, v 1-i- P utegnila koga razzahti. j>. Bretschneider pa mu J vrnil, da je zagrešil ^ njivih dejanj, med nji*1'1 zločin veleizdaje. Nato sta se vrnila v id ndl) a in Svejk je dejal gosp0 in livcu: “Imam pet vrčkov P*'’ »t hrenovke z rogličkom. še slivovko, ker moram <£ vedi, da sem aretiran.’ , h Bretschneider je pok# al spodu Palivcu orla, ga P|e| od nog do glave in vpi'ai,J itr' “Ali ste oženjeni?” “Do ” *' j y “Ali lahko vaša žena ' °' stilno, če niste doma? 1 “Pa lahko!” £ “Torej je stvar v re | ^ spod krčmar,” je rek«' schneider veselo. svojo gospo in ji iz1'0 J stilno; zvečer pridem P0]^ “Ne jemljite si tega kljj« ga je tolažil Švejk, ‘‘jaZjjt'“ z njim samo radi velei2®‘Kj'. “Čemu pa hoče mene' raztogotil gospod PaliveC' sem bil previdnejši.” , r Bretschneider se je ^ nil in zmagoslavno vzkfj “Za to, ker ste reklj' *0 muhe onesnažile goSP jj; sarja. O, tam vam i gnali tega gospoda ^ i glavo.” i ,p< In Švenk je zapust'1 ‘p “pri kelihu” v spremi ^ % nega redarja. Ko sta pj-pločniku, ga je vpraš11 F'« brodušnim usmevom, ^ J 11 je razlil po širokem 0^‘’ “Ali naj stopim s P10 W “Kako mislite?” p;-“Pa tako: če sem nimam več pravice ® ^ pločniku.” j L Ko sta zavila skozi licijskega ravnatelj3 »i,, Švejk dejal: . j( •>/< “Tako nam je torej j p nil čas. Ali zahajate ;bt ‘kelihu’?” b Med tem, ko so vod1 j v sprejemno pisarno, Jc j Ej*« lihu” izročal gospod j »oid krčmo jokajoči ženi, uj na svojevrsten način: tv,, “Ne jokaj, ne stokaK morejo, če so muhe 0 . tat' sliko svitlega gospoda ^ Tako je tedaj P°sC^ »t tovno vojno dobri voj1 j »>tt( Posegel je na svoj ^ if1; dobrohoten način. ^ jf ^ je utegne zanimati, ^ daleč v bodočnosti. loža j pozneje drugflC v, !t°n kakor je razlagal ^ ne štejemo mu tega v ^ ^ mož ni imel primerne K ske izobrazbe. ,* , t 10, j«i Sarajevski atentat JI • > nil policijsko ravna c številnimi žrtvami-za drugim so vodili 1 vj * ^ spektor v sprejemn1 ,j $ pripomnil na dobrod ^ uv, ki ga je zmerom dic Ferdinand pa vas ^ stal!” v ;»,!i Ko so Švejka zap11 v med številnih celi° ^ nadstropju, je naše ^ možakov. Pet ji'1 ^ *t\ okoli mize, a šesti, u ^ njih let, je tičal v ^1 držal mrko, kakor da j ta tovaršija nevšečJ,a i .. ;i .(.Daljo prihod1' Imenik uradnikov krajevnih društev Jugoslovanske Kat. Jednote. društvo sv. cirii,a in metoda, Prtd.ert.7f, l- ELY MINN. 0rKani*atnn' . Josc‘Ph Spreitzer; tajnik in blaKajnii. v °8eph A- M er tel, box 1107; ^rs* McPbV* «an^ Erchull Sr.; zdravnik: Društvi P ^rker. — Vsi v Ely, Minn. ^ Uri rm, \boruje vsako drugo nedeljo ob Ho. Poldan nad Laing Železno trgovi- RUSTVO sv. srca JEZUSA, STEV. 2, EajnikdSi^nik: Joseph Champa, Box 961; ^33; bh,„u'-Kl‘!nzator: Joseph Kolenc, Box Pravniki» S? * John Hutar, Box 782; V Minn r* ^rea *n dr. Parker. — Vsi K,° nedolin Av jDru*tvo zboruje vsako dru-0v&ti8kem xt ”eveti uri dopoldne v Jugo-m Narodnem Domu. KUšTVO SV. BARBARE, STEV. I. !.V>««lnik- T SA^E. ILL. a Sully in ' . °.81 P Bregač. 4 37 Crosat fct., "th št- r ainik: Anton KaBtigar, 1146 Slovar Pio? Salle, m.; blagajnik: Jo»ip "l2utor: Tni, ‘— 8th St., Peru, 111.; orga-hlle- Ul /J P?lko, 1216 — 7th St., La-r* SaHc* m ravn*k : Dr. Leon V. Urbanovski, L?e8ecu ob or\* • ’ zl)oruie vsako 3. ned. v fare bv rJ^ 1 I)op^an v dvorani sloven- RUŠTV0SV BARBARE. STEV. 4. ^•einik- ?S.AL' PENNA. ) 1 to, p{ John Primozich, Box 43, ?,8har, u' in rganizator: John h1*1 Aubel t» ’ Presto, Pa.; blagajnik: * 088i. UriyCat.?> l*Ji.; zdravnik: Dr. D. T. a* — Društvo zboruje i p°ldne v fiv «edoljo v mesecu ob 2. uri po- I runi sv. Barbare v Presto, Pa. KUšrVO sv. BARBARE, STEV. 6. 1 L^Bednllr?°JJDAN, MINN. Mj * ^ak°b Pavlich, Box 1104, iiLlk'0van p * Rajnik in organizator: John Anton f'X .?*• Soudan. Minn.; blagaj-’*'i bi rayniki • .»* * ^ox 1565, Tower, Minn. „ E**. Boil: \ .L* J^rns in dr. P. B. )n •? ietrtn in’ i f?nn* — Društvo zboruje r u*ba Katols?ie^. J"° v mesecu v dvorani »Bkih mož v Soudan, Minn. <| ■ USrV0 8V ALOJZIJA. STEV. 6, It ed3odnik.L“RAIN. OHIO. * il. tainik- ni 1018 Balant, 1808 E. 32ml f P« ’f Krasely, 1 C.88 E. 33rd St.; d, ni2ator- w Janžar. 1686 E. 82nd St.; lvav«ik: nr 1* Kragelj, 16H8 E. 33rd St: S V»i v r !"• A- Pitzcle, 2816 Pearl l] nt‘i?J°rain* —' Društvo zboruje ' dvoran C'^ v m<>3ccu ob 1. uri pop. v ■g! Slov. Narod. Doma. 'ji „ STEv° ®V- CIRILA IN METODA, it r"i»c,i„ik'. ; CALUMKT' MICH- Jai^inik i„' JosePh Plautz, 430 — 7th V- • Con*. t?.r8an*zator: John D. Zunich, . 511 «t.; blagajnik: Joseph Sreber- hvl ^umot zdravnik Dr. Roche. - .tr«j0 — Društvo zboruje [ 1 Slov n }io v mesecu dopoldne v ČUSTVO ° J°ŽCfa' ,, ° SV. ŠTEFANA, ŠTEV. 11, 14 (Hodnik. °MAHA- NEB. < « »Sik i„ ‘onJ“n Virant, 2414 So. 12th & u°- l2th r.,orwauizator: John Černelič. 'ill'2th St- J1- A. lladonovich, 2B24 t»n > St' : Chas. J. Nemec, 1316 ra; 2^0rui,'. ,, v Omaha, Nebr. — Dru-iti V ^kuiak!8^0 3’ nedeljo ob 9. uri zju-1 j JJ 8Kl dvorani na 13. Papilton St. } 1. 1feV' jOŽEFA. ŠTEV. 12. 'I«tdred,u na 67 St. ob 2. >k, & V; tai mU‘.s Keše, Box 164, Pleasant S? IRk , *n organizator: John Res- ®k; ,, fici, n * Hostetter, Pa.; blagajnik: !vo 7l’ Abbei.;Xi&3, Hostetter, Pa.; zdravil 2' 0ruje cheeo, Whitney, Pa. — Dru-tretj° nedeljo v mesecu BjBteftS?^ V ^’iPetown, Pa. T'oi>,?V- JOŽEFA, ŠTEV. 14. I<>nikR“CKETT. CALIF. Caj .°8 ep h Bratkovich, Box 164, ‘ u CroVi ta<>nik: Michael Nemanich, |RW h031 167 n Cal.; blagajnik: Thomas R°r"i JSial,;ACrockett, Cal.; organizator: ft^kriL *■ ? 2^“11 Clinton Ave., Rich- f*‘jo vlt-Cal. *Uravnik: dr. F. L. llorno, f.| Dr.u»tvo zboruje tretjo ne* 'I v Ojnika stanovanju. PETRA IN PAVLA. W1«.' Sec>n a ol’Kunizator: Jos. Merhar, «1 1d1 M V°'• blagajnik: John Jam- r k DrhL25 TavUa Ave-: zdravnik: dr. Arg-jj l^v*h 0 *bn?r- • v Pueblo, Colo. (J. <0 Uf.^°t>oi(jnnUjo drugo nedeljo v mesecu i w a v dvorani Antona Galiča na J1 >TV0 ! ' Prc„SrfcV. f,Y’ ,CIRU'A IN METODA. ^Sloik. J’ JOHNSTOWN, PA. fi. ui" '>rg,,„:0e Itovan, 103 Birch Ave.; John Cerjak, R. F. ^i^ey ?ajn,k: John Brunskole, 811 !S,S^Ave tV"ik: E- J- Burkhart, 9 * dv °rujc ‘ 81 v Johnstown, Pa. — ftl » 0fani v ^ako tretjo nedeljo v svoji I orrelville' P“- 1?»« It()(JKV- ALOJZIJA, ŠTEV. 18, ii^h'inik , SPltIN(;S. WYO. Tumu Putl’ 402 — 7th St-ritl cher, iiox 836; blagajnik: itS.V1'’* k: i°* 2»S; organizator: Louis ,?* 843 •i.r- zdravnik:: Dr. E. K. v',|,|jje'vl»il v llock SpriiiRg, Wyt>. ; . ^lovt»n ? tretjo nedeljo ob 10. <%&TV n8kem Domu. t Na,, GlLh'piSŽF;FA’ STEV- 20- , ’ 1 ir, . . “ERr, MINN. Ji Ocepek, Box 187; taj- [1 r,,- °«i i> °8tj)h r °UlH Vesel, Box 502; m vo l rett xr*1?’ ®ox 4 64; zdravnik: oK )r)rUj0* , \ v Gilbert, Minn. — i a,>i. 9. Ur. Vsako tretjo nedeljo v y >v dopoldne v Anton Indihar * L ’"’•o »v , c! “• ^ s'AJw'1'8 Sta‘’.h K. 1. Box 120 ii C,822 W" ct.- 'k, John Schutte, 4Tr*“*‘inčt,, 5ajn**t: Anton Marin ' JN.I ” lialdw? St': organizator: John i1 In ?t-: zdravnik: Lest« " iv V,rshintri St' ''r. B. Rob-’ tth1**®«! l^Vo *k Ct* Vsi v Denver, tl \*t u 7- uh UJ® vsako drugo ned. 1 hh * °*au qi Zv°čer, na 4 4 64 Wash- * . USTvo ,v OVCnakih UruStev- i* 22- 1IU5 Mackinaw « >• f' ft63« * lnorganizator: An- , '«.vV»i , «arr»tfAvc-. "L”: zdravnik: J ruj^ South pv. Commercial U ' »n i* v«ako h cago. 111. _ Dru-I’ 'Hit. t,°ldan J Kt> nedeljo v meseci, $ StVo Sv cerkveni dvorani. ! EvELetitJEZUSA- STEV. 25. ’ K S»ik: pu.,“Th- MINN. j ir, ' ‘P Eistcr, 608 Hayes St; rK'Mjl Ave?r8»»'*ator: LouiB Govze, $ Mi^tvo Jones st "iTa.nils: dr. Edward v«,,»borni« ' Vi,i V Eveleth, Minn. «etrtnV dvorani cerkve bv. J)k ^elda^ aedeljo v mesecu ob ) U§Tv0 ^ »URTnEH AnA' 6TEV’ 26-, M.rtS®?’ PENNA' v h >S|j *n 0i-,ran yiAfntI°gar, 249 — 57th f j>’'tlor t^^ey ; kja Qr.: .Joseph Pogačar, ' ^tv ut,er cjt,; zdravr??3n : Jacob Savor, rti ^ S VS mlU.dr. Ben. Weiner, ^ ntK ^UiS,e VaakoVf .PJ^8burBh, Pa. — St. Tj Uri Don i j 30 nedeljo v me- ‘J ^VV° sv C' wS>b“ I,0mu > 'Sipi Jo V, wy°-: zdravi,art' Vai v Dia' "“v2f4«fcSro- —J' K- Marquis, “»O. nV niesecu v" fboruje vsako ) °ttu v ob 2' uri pop. v Oiamondville, Wyo. DRUŠTVO MARIJA DANICA, STEV. 28. SUBLET. WYO. Predsednik: Joe Kropušek, Box 196; tajnik in organizator: John Tostov«rsnik, Box 184; blagajnik: Frank Krusich, Box 103; zdravnik: dr. Larson. VBi v Sublet, Wyo. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo ▼ Tony Shraj dvorani. DRUŠTVO SV. JOŽEFA. ŠTEV. 2», IMPERIAL, PENNA. Predsednik: .John Godesha, Box 277, tajnik: John Virant, Box 312; blagajnik: John Virant, Box 312; organizator: Valentin Peternel, Box 172; zdravnik: dr. W. S. Broadhurst. Vsi v Imperial, Pa. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1 uri popoldne v Slovenskem Nar. Domu. DRUŠTVO SV. JOŽEFA. ŠTEV. 10, CIIISHOLM, MINN. Predsednik: Frank Pucel, 223 W. Poplar St.; tajnik in organizator: Rudolf L. Kmet, 213 W. Lake St.; blagajnik: John Bovitz, 118 Tener Ave. Monroe Location; zdravnik: Dr. Eisemen, Chisholm Road Hospital. Vsi v Chisholm, Minn. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Mahnetovi dvorani. DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, ŠTEV. tl, BRADDOCK, PENNA. Predsednik: Johan Šuštar, 411 Wercel Ave, Oak Hill E. Pittsburgh, Pa.; tajnik in organizator Martin Hudale, Box 543 E. Pittsburgh, Pa.; blagajnik: Martin Jerina, 121 Talbot Ave. Braddock, Pa.; zdravnik: Dr. Zeok, Braddock Ave. in 10th St., N. Braddock, Pa. — Društvo zboruje vsako 3. ned. v mesecu v Domu na Talbot Ave. in 9th St., Braddock, Pa. DRUŠTVO MARIJA ZVEZDA, ŠTEV. 82, BLACK DIAMOND. WASH. Predsednik in organizator: Martin Zupan, Box 15; tajnik in blagajnik: John Tratnik, Box 83; zdravnik: dr. H. L. Botts. Vsi v Black Diamond, Wash. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v prostorih sobrata Joe Burkelza. DRUŠTVO SV. BARBARE. ŠTEV. 8S, TRESTLE, PENNA. Predsednik: Anton Eržen, Box 92. R. F. D. 1, Turtle Creek, Pa.; tajnik: Fr. Schifrar, Box 263 Unity Station, Pa.; blagajnik: John Schifrar, Box 122, Unity Station, Pa.; organizator: Fr. Schifrar, Box 263, Unity Sta., Pa.; zdravniki dr. Lovrenz Creighton, Unity, Sta., Pa. and dr. J. Hawes, Renton, Pa. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldan v Slovenski dvoran) v Center, Pa. DRUŠTVO SV. TETRA IN PAVLA, ŠT. 85. LLOYDELL, PENNA. Prdesednik: Frank Arhar; tajnik in organizator: John Jereb Jr., Box 151; blagajnik: Andy Vičič, Box 151. Vsi v Lloydell, Pa.; zdravnik Dr. Defendearfer, Beaverdale, Pa. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v lastni dvorani v Lloydell, Pa. DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, ŠTEV. 86, CONEMAUGH, PENNA. Predsednik: John Kolar. Box 43; tajnik: Joseph Turk, Box 164; blagajnik: Martin Jager, Box 74; organizator: Joseph Turk, Box 164; zdravnik: dr. H. M. Griffith. Vsi v Conemaugh, Pa. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v lastni dvorani, Martins Alley ob 10. uri dopoldne. DRUŠTVO SV. JANEZA KRSTNIKA, ŠT. 87, CLEVELAND, OHIO. Predsednik in organizator: John Avsec, 1 084 E. 67th St.; tajnik: Frank Perica, 960 E. 78th St.;, blagajnik: Karol Vrtovšnik, 1104 E. 71st St.; zdravniki: dr. F.^ff. Kern, 6233 St. Clair Ave. in dr. M. F. Oman, 6414 St. Clair Ave. Vsi v Cleveland, O. Društvo zboruje vsako 3 nedeljo v mesecu v S. N. Domu ob 1. uri pop. dvorana št. 1. DRUŠTVO SV. BARBARE, ŠTEV. 89, ROSLYN, WASH. Predsednik: Matt Dragin, Box 945; tajnica: Mrs. Ivka Segota, Box 49; blagajnK: John Šegota, Box 49; organizator, John Segota, Box 49; zdravnik: E. C. Heston. Vsi v Roslyn, Wash, in dr. H. H. Adams, v Ronald, Wash. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj ? Drug Store Hall. * DRUŠTVO SV. MIHAELA ARHANGELA, ŠTEV. 40, CLARIDGE, PA. Predsednik: Alois Lebar, Box 275; tajnik: ,Anton Kozoglov, Box 144; blagajnik; Ant. Jerinu, Box 204; organizator; Anton Kozoglov, Box 144. Vsi v Claridge, Pa.; zdravnik: dr. G. S. Silvie, Harrison, Pa. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu dopoldan v Slovenskem Narodnem Domu t Claridge, Pa. DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠTEV. 41, EAST PALESTINE, OHIO. Predsednik in blagajnik: Frank Goličič St. 626 E. Taggart St.; tajnik in organizator: Valentin Dagarin, 681 Alice St.; zdravnik: Dr. McCommon. Vsi v E. Palestine, Ohio. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. pri Frank Jurjavčič. DRUŠTVO MARIJA POMAGAJ, ŠTEV. 42, PUEBLO, COLO. Predsednik John Erjavec, 509 E. Arro-ya Ave.; tajnik, blagajnik in organizator: Frank Rupar, 1102 So. Santa Fe Ave.; zdravnik: C. Argyr, 1225 Taylor Ave. — Vsi v Pueblo, Colo. — Društvo zboruje vBa-ko tretjo nedeljo v mesecu ob 8:30 xju-traj v dvorani Ant. Galicha na 1220 Bohmen Ave. DRUŠTVO SV. ALOJZIJA. STEV 48, EAST HELENA, MpNT. Predsednik: Anton Smole Sr. Box 54; tajnik: Frank Percich, Box 327; blagajnik Irank Sasek, Box 65; organizator: Frank Percich, Box 327. — Vsi v East Helena, Mont. Zdravnik John G. Thompson, Helena, Mont. in dr. W. R. Smith, East Helena, Mont. — Društvo zboruje vsakega 17. ob 7. uri zvečer v Frank Balkovec dvorani. DRUŠTVO SV. MARTINA, STEV 44, BARBERTON, OHIO. Predsednik in organizator John Balant, 4 36 — 1st St.; tajnik: Joseph Hitti, 209 Betz St.; blagajnik: Anton Žagar, 217 E. Brady St.; zdravnik: F. Lahmar. — Vsi v Barberton, Ohio. — Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v dvorani društva “Domovina”. DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠTEV 46, INDIANAPOLIS. IND. Predsednik: Louis Banich, 2832 W. St. Clair St.; tajnik in organizator: Frank Luzar, 760 Haugh St.; blagajnik: Jakob Lekše, 916 N. Haugh St.; zdravnik: Dr. Floyd J. Barkman, 2724 W. 10th St. Vsi v Indianapolis, Ind. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v farni dvorani, 902 N. Holmes Ave. DRUŠTVO SV. BARBARE, ŠTEV. 47, ASPEN. COLO. Predsednik: Joseph Borštner, Box 331; tajnik Louis Zelnik, Box 204; blagajnik Jos. Križman, Box 202; organizator Louis Zelnik, Box 204; zdravnik: Dr. Twining. — Vsi v Aspen, Colo. —— Društvo zboruje vsaki 8. četrtek v mesecu v Army Hall. DRUŠTVO SV. JURIJA VITEZI, ST. 49, KANSAS CITY, KANS. Predsednik George Bajuk, 519 Orville St; tajnik Frank Špehar, 422 N. 4th St; blagajnik Leopold Martincich, 407 N. 5th St; organizator: Frank Špehar, 422 N. 4th St; društveni zdravnik dr. C. H. Brown, 536 Central Ave. — Vsi v Kansas City, Kans. — Društvo zboruje vsako 8. nedeljo v mesecu na 515 Ohio Ave. DRUŠTVO SV. PETRA, ŠTEV. 50, BROOKLYN. N. Y. Predsed. Leo Zakrajšek 1039 Forest Ave; tajnik Jacob Slabič, 80 George St; blagajnik Franc Tomič, 106 Scholes St; organizator: Jakob Slabič, 80 George St.; zdravnik dr. Perry llaughton, 195 Leonard St. — Vsi v Brooklyn, N. Y. — Društvo zboruje vsako 3. soboto v mesecu na 92 Morgan Ave. Brooklyn, N. Y. DRUŠTVO SV. PETRA IN PAVLA, ŠT. 51, MURRAY, UTAH. Predsednik Louis Založnik, Box 33, tajnik Joseph Kostelic, 97 W. 63rd St; blagajnik Marko Pet.rich, 4978 S. State St; organizator Jos. Kastelic, 97 W. 63rd St. zdravnik dr. W. Rothwell. — Vsi v Murray, Utah. — Društvo zboruje vsaki drugi torek v Math Shobar dvorani v Murray, Utah. DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠTEV. 52, MINERAL. KANS. Predsednik: Martin Oberzan; taj., blag. in organizator: Rok us Krošel, Box 1357; zdravnik: H. B. Hawthorne. Vsi v West Mineral, Kans. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne pri taj* niku v East Miueral, Kans. DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠTEV. 58, LITTLE FALLS, NEW YORK. Predsednik: Anton Osredkar, 30 Danube St.; tajnik in organizator: Frank Masle, 39 Danube St.; blagajnik: Josip Homovec, 4 4 Danube St.; zdravnik: II. W. Vickers, 528 John St. Vsi v Little Falls, N. Y. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu točno ob 2. uri popoldne. DRUŠTVO SV. FRANČIŠKA, 6TEV. 64, HIBBING, MINN. Predsednik Peter Šterk, 1104 */6 R. R. St; tajnik Joseph Smolz, 114 W. Setlers St; blagajnik John Povshe, 614 Vi 8rd Ave; organizator John Povshe, 614 Va 8rd Ave; zdravnik C. F. Carsten, Rood Hospital. — Vsi v Hibbing, Minn. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v navadni dvorani. DRUŠTVO SV. ROKA, ŠTEV. 65, UNIONTOWN, PENNA. Predsednik Urban Rupar, Box 1274, Uniontown, Pa; tajnik Frank Golcher, Box 2, Lemont Furnace, Pa; blagajnik Martin Prach, Box 87, Lemont Furnace, Pa; organizator Fr. Golcher, Box 2, Lemont Furnace, Pa; zdravnik dr. John Karolcik, Merchants and Miners Bank Bldg., Uniontown, Pa. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v llrvatski dvorani na Franklin St. Uniontown, Pa. DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, ŠTEV. 57, EXPORT, PENNA. Predsednik August Stipetich, Box 409; tajnik in organizator: Louis Supancic, Box 78; blagajnik Fr. Nagoda, Box 192; zdravnik dr. Thomas Hayward. — Vsi v Export, Pa. — društvo zboruje vsako 2. nedeljo ob 2. uri popoldne v Mrs. Maline dvorani. DRUŠTVO SV. ŠTEFANA. ŠTEV. 58, BEAR CREEK, MONT. Predsednik Louis Kuhar, P. O. Box 1166, Bear Creek, Mont.; tajnik in blagajnik: Ludwig Champa, P. O. Washoe, Mont.; organizator: Rudolf Cvelbar, P. O. Box 626, Bear Creek, Mont.; zdravnik: I. C. F. Sieg-friedt, Bear Creek, Mont. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Chesarkovi dvorani v Bear Creek, Mont. DRUŠTVO SV. BARBARE, ŠTEV. 60, CIIISHOLM, MINN. Predsednik Andrej Šuštaršič, 212 W. Locust St; tajnik John Erchull, 111 W. Spruce St; blagajnik Anton Panjan, Box 627; organizator Anton Klančar, 223 W. Tamarack St; zdravnik dr. Eiseman, Chisholm Rood Hospital. — Vsi v Chisholm. Minn.— Društvo zboruje vsako 3. nedeljo ob 10. uri dopoldne pri John Erchul-u na 111 W. Spruce St. DRUŠTVO SV. JURIJA, ŠTEV. 61, READING, PA. Predsednik: John Pezderc, 393 River St; tajnik Anton Jaklič, 324 W. Buttonwood St; blagajnik John Stubler. 539 Tulpe-hocken St; organizator: Anton Jaklič, 324 W. Buttonwood St; zdravnik: F. J. Siedel Front St. —- Vsi v Reading, Pa. — Društvo zboruje vsako 2. soboto v mesecu ob 7. uri zvečer v Clinton Hall na vogalu Front in Washington St. DRUŠTVO SV. FLORIJANA, ŠTEV. 64. SOUTH RANGE, MICH. Predsednik: John Krall, Box 19. tajnik: Joseph Mukavec, Box 86, blagajnik John Krall, Box 19. organizator: Joseph Mukavec, Box 86, zdravnik dr. Alex B. MacNab, Vsi v Baltic, Mich. — Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v Joseph Mukavec prostorih. DRUŠTVO SV. PETRA IN PAVLA, ST. 66, JOLIET, ILL. Predsednik John J. Živetz, Sr. 1403 Center St.; tajnik in organizator: John L. Živetz Jr., 1605 N. Hickory St.; blagajnik: Louis Martincich, 1410 N. Center St.; zdravnik: dr. Martin J. Ivec, N. Chicago St. Vsi v Joliet, 111. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldan v šoli sv. Jožefa. DRUŠTVO ISUS PRIJATELJ MALENIH, ŠTEV. 68. MONESSEN, PENNA. Predsednik Mijo Malezija, P. O. Box 869, tajnik Andro Matko, P. O. Box 1203, blagajnik Balto Kunder, 1238 McMahon Ave; zdravnik: dr. F. C. Duvall, llth & Schuma-ker Ave. — Vsi v Monessen, Pa. — Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 10. zjutraj v Hrvatski dvorani, 1058 Schumacker Ave. DRUŠTVO SV. PETRA. ŠTEV. 69, THOMAS, W. VA. Predsednik Matevž Korošec, Box 592. tajnik .blagajnik, organizator John Lahaj-ner, Box 215; zdravnik dr. Miller. — Vsi v Thomas, W. Va. —— Društvo zboruje v Eagle Hall, vsako drugo nedeljo v mesecu DRUŠTVO ZVON, ŠTEV. 70, CHICAGO, ILL, Predsednik Andro Spolar, 1921 Blue Island Ave; tajnik John Zvezich, 2638 So. Harding Ave; blagajnik Wm. B. Laurich, 1900 W. 22nd Place; organizator: Frank Sechen, 2657 So. Spaulding Ave.; društveni zdravnik dr. Duro Guča, 1801 So. Throop St. — Vsi v Chicago. 111. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne na 22nd Place in Lincoln St. DRUŠTVO SV. JANEZA KRSTNIKA, ŠTEV. 71. OLEVELAND-Collinwood, O. Predsednik: Valentin Pirc. 1218 E. 172nd St.; tajnik in organizator: Ivan Kapelj, 709 E. 155th St.; blagajnik: Matej Hribar, 718 E. 157th St.; zdravnik: Dr. I,. J. Perme, 15619 Waterloo Itd. Vsi v Cleveland, O. — Društvo zborjuje vsako 3. nedeljo v mesecu ob devetih dopold. na 15810 Holmes Ave. DRUŠTVO SV. BARBARE. ŠTEV. 72, RENTON. WASH. Predsednik John Eržen. Box 1538; tajnik in blagajnik Andy Gorjup, 436 Main St. -—Vsi v Renton. Wash. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo y mesecu pri sobratu And. Gorjupu. DRUŠTVO SV. JANEZA KRSTNIKA. ŠTEV. 75, MEADOW LANDS, PA. Predsednik: Andrew Milavec, Box 31; tajnik Andrej Milavec, Jr. Box 81, blagajnik John Zamida, Wylie Ave. R. D. 8, Washington, Pa.; organizator: Andrej Mila- vec Jr., Box 31; zdravnik J. 3. Wilson. — Vsi v Meadow Lands, Pa. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dop. v Baer Hall, Meadow Lands, Pa. DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠTEV. 76, OREGON CITY, ORE. Predsed: John Papež, Box 221. West Lyn, Ore.; tajnik: John Koblar. 1108% Main St; blagajnik Barthol Luzar, Polk and 12th St ; organizator: Frank Jarc, Box 264; zdravnik dr. Maclan. — Vsi v Oregon City. Ore. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne pri John Derčar, 802—15th St., Oregon City, Ore. DRUŠTVO SV. REŠNJEGA TELESA, ŠTEV. 77. GREENSBURG, PA. Predsednik: Tomaž Magdič, R. F. D. No. 7. Box 110; tajnik in organizator: Frank Novak, R. F. D. No. 7, Box 40-A; blagajnik: Louis Bregar. R. F. D. No. 7. Box 35-A, zdravnik dr. W. J. Potts. — Vsi stanujejo v Greensburg. Pa. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Homer Plan ob dveh popoldne. DRUŠTVO SV. ALOJZIJA. STEV. 78, SALIDA. COLO. Predsednik: John Ambrožicli, P. O. Box 17; tajnik in organizator: Jacob Evans, 611 W. 2nd St.; blagajnik: Matt Mautz, R. F. D. Box 79; zdravnik: Rex Fuller. Vsi v Salida, Colo. — Društvo zboruje v dr. dvorani vsako tretjo nedeljo ob drugi uri popoldne. DRUŠTVO SV. BARBARE. STEV. 79, HEILWOOD, PA. Predsednik: Joseph Idlis. Box 175, Heilwoqd, Pa.; tajnik: Louis Krevel, R. D. 1. Box 64. Penn. Run, Pa.; blagajnik; Karl Vehovec, R. D. 1, Pcnn. Run, Pa.; zdravnik: I)r. Evans, Heihvood, Pa. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri Louis Krevel, Penn. Run, Pa. DRUŠTVO SV. JERNEJA, STEV. 81, AURORA. ILL. Predsednik: Jerry Verbič, 635 Aurora Ave; tajnik Anton A. Verbič, 373 Woodlawn Ave; blagajnik: August Verbič, 4 91 Aurora Ave.; zdravnik: B. J. Pulfer, 294 Liberty St. Vsi v Aurora. 111. —— Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu, ob 2. uri popoldne v svoji lastni dvorani na vogalu Aurora in Hankes Avenue. DRUŠTVO SV. JANEZA KRSTNIKA. ST. 82, SHEBOYGAN. WIS. Predsednik: Anton Sercel, 1021 Ind. Ave; tajnik in organizator: Joseph Jeraj, 1012 Kentucky Ave.; blagajnik: Joseph Rakun, 1712 So. 12th St.; zdravnik: Dr. O. J. Gutsch, 801 North 8th St. Vsi v Sheboygan, Wis. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani ob 1:30 popoldne. DRUŠTVO SV. MARTINA, ŠTEV. 83, SUPERIOR, WYO. Predsednik in organizator: F. M. Naglich, Box 264, So. Superior, Wyo.; tajnik in blagajnik: Louis Jerasha, Box 141, Superior, Wyo.; zdravnika: Robert H. Sanders & W. T. McDill, Superior, Wyo. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob desetih popoldne v Pete Genetovich dvorani. Predsednik: Jos. Smith, Washington St. Trinidad, Colo.; taj. ill organ.: Matt Karcich, DRUŠTVO SV. ANDREJA, STEV. 84, TRINIDAD, COLO. 1011 Lincoln Ave., Trinidad, Colo.; blagajnik: Jakob Tomsich, 720 Washington St.; zdravnik: dr. Alfred Fraudenthal, Trinidad, Colo. — Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9 uri dopoldan v Fraternal Hall. DRUŠTVO SV. JOŽEFA, STEV. 85, AURORA, MINN. Predsednik: Matt Anzelc, Box 12; tajnik in blagajnik: John Bradach Sr., P. O. Box 71. Vsi v Aurora, Minn.; zdravnik: dr. A. V. Fankboner, Aurora, Minn. — Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9. uri dopldne v Slovenski društveni dvorani. DRUŠTVO SV. JOŽEFA. ŠTEV. 86 MIDVALE, UTAH. Predsednik: Jožef Percich, Box 228; tajnik: Peter Blatnick, Box 286; blagajnik; Frank Kastelic, Box 315; zdravnik: dr. R. W. Quick. Vsi v Midvale, Utah. — Društvo zboruje vsakega 11 dne v mesecu v Dan Radovich-a dvorani. DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, STEV. 87. ST. LOUIS, MO. Predsednik: Mihael Gabrijan, 3357 S. 7th Blvd.; tajnik m organizator: Louis Praprotnik,^ 5403 Devonshire Ave.; blagajnik: Irank Kodelja, 5411 Cologne Ave.; zdravnik: dr. Louis Turek, 3014 S. Jefferson Ave. Vsi v St. Louis. Mo. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri po-poldne v S. Nad. Domu. DRUŠTVO SV. MIHAELA. ŠTEV 88 ROUNDUP MONT. Predsednik: Matt Penica, Box 168, Klein, Mont.; tajnik in organizator: John R. Rom, Box 96, Klein. Mont.; blagajnik: Geo. Zobec, Box 14. Klein, Mona.; zdravnik: Dr. N. Alexander, Klein, Mont. in dr. C. T. Pigot, Roundup, Mont. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Klein Union dvorani v Gibbtown, Mont. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠTEV 89 GOWANDA, NEW YORK.* Predsednik: Anton Sever, 16 Broadway; tajnik m organizator: Karl Strnisha, 1 i4 Miller St.; blagajnik: Ernest Palcic, 46 Palmer St.; zdravnik: dr. H. C. Allen, W. Main St. Vsi v Gowanda, N. Y. _________ Dru- štvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob dveh popldne v Slovenski dvorani na Palmer St. DRUŠTVO OREL, ŠTEV. 90, Predsednik: Anton Janžekovich, 812 E. 6th St., New York, N. Y.; tajnik: Valentin Orehek. 70 Union Ave. Brooklyn, N. Y.; blagajnik: Louis Palčič, 76 Bloomfield. Ave; Hoboken. N. J.; organizator: Valentin Orehek, 70 Union Ave, Brooklyn. N. Y.; zdravnik: dr. Percy Houghton, 191 Leonard St., Brooklyn, N. \ . Društvo zboruje v cerkveni dvorani na 62 St. Marks St. v New York, N. Y., vsako tretjo soboto v mesecu. DRUŠTVO SV. MIHAELA. ŠTEV. 92. ROČKI)ALB], ILL. Predsednik: Frank Muha, 802 Belleview Ave; tajnik: Alois Urbančič, 802 Belleview Ave; blagajnik: Ant. Anzelc. 322 Moen Ave; organizator: Alois Urbančič. 802 Bele-view Ave.; zdravnik W. M. Sterzinsky, 704 N. Chicago St. Vsi v Rockdale, 111. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v B. Koreva dvorani. DRUŠTVO SV. ROKA ŠTEV. 94, WAUKEGAN, ILL. Predsednik: John Zabukovec, Box 60, Waukegan, 111.; tajnik: Jos. Petrovčič, 834 Wadsworth Ave., Waukegan, m.; blagajnik: Frank Mesec, 1031 McAllister Ave., North Chicago, 111; organ: J. Petrovčič, 834 Wadsworth Ave., Waukegan, III; zdravnik: Dr. Chas. Dickingson. Waukegan, 111. — Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v Slov. Narod. Domu, ob 2. uri popoldne. DRUŠTVO SV. FRANČIŠKA, ŠTEV. 9», MOON RUN. PENNA. Predsednik: Frank Maček, Box 123; tajnik in organizator: Frank Podmilšek, Box 222; blagajnik: Martin Vrankar, Box 205; zdravnik: dr. John W. Burket. Vsi v Moon Run, Pa. — Društvo zboruje vsako tretjo ned. v mesecu ob 1. uri pop. v Slov. dvorani. DRUŠTVO MATERE BOŽJE KARMELSKE, ŠTEV. 100. MONONGAH, W. VA. Predsednik: Mike Gerl, 65 Alley; tajnik: Matt Martinčič, 65 Alley St; blag. in organ.: Matt Turkovich; zdravnik: Dr. L. Smith. Vsi v Monongah, W. Va. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri sobratu Matija Turkovich. DRUŠTVO SV. FELIKSA, ŠTEV. 101, WALSENBURG, COLO. Predsednik: John Sedmak, P. O. ltaven-wood, Colo.; tajnik: Frank Wodenik, Box 892, Walsenburg, Colo.; blagajnik: Lovrenc Kapušin, 214 W. Broadway St., Walsenburg, Colo.; organizator: (tajnik); zdravnik: Dr. Adrew, Walsenburg, Colo. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v dvorani sobrata Lovrenc Kapušin, 214 W. 7th St. DRUŠTVO MARIJE VNEBOVZETJE, ŠTEV. 103, CLEVELAND, OHIO. Predsednica: Mary Hribar, 718 E. 157th St. tajnica: Anna Kovach, 716 E. 157th St.; blagajnica: Mary Mivšek, 16017 Holmes Avo.; orgainzatorica: Anna Kovach, 716 E. 157th Street; zdravnik: Dr. L. J. Perme, 15619 Waterloo Rd. Vsi v Cleveland, O. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slovenskem Domu na Holmes Ave. DRUŠTVO JUGOSLOVAN, STEV. 104, CHICAGO. ILL. Predsednik: Mohar Mladic, 2310 S. Millard Ave.; tajnik, blagajnik in organizator: William Mladic, 2310 S. Millard Ave.; zdravnik: dr. John J. Zavertnik. 3724 W. 26th St. Ridgeway Ave. Vsi v Chicago, Ul. — Društvo zboruje vsako prvo soboto v mesecu začetek točno ob 8. uri zvečer, v Narodni dvorani na 1800 So.. Racin« Ave. DRUŠTVO SV. MARTINA. ŠTEV. 105, BUTTE, MONT. Predsednik: John Deslich. 621 Garden Ave.; tajnik in organizator: John Petritz Jr. 2217 Leatherwood St.; blagajnik: Martin Evatz, 1259 Talbot Ave.; zdravnik: dr. E. S. McMahon, 427-428 Rialto Bldg. Vsi v Butte, Mont. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v prostorih, 1259 Talbot Ave. DRUŠTVO SV. JANEZA KRSTNIKA. ŠTEV. 106. DAVIS. W. VA. Predsednik: Matija Ujčič, Box 486; tajnik: Leopold Jeri>n. Box 307; blagajnik: Leopold Jeran, mid., Box 307; organizator: Leopold Jeran St. Box 307. Vsi v Davis, W. Va.; zdravnik: dr. Miller, Thomas, W. Va. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Angel Hall. DRUŠTVU DULUTIISKl SLOVANI, ŠT. 107, DULUTH, MINN. Predsednik: John Movern. 412 — 12th Ave. East ;tajnik: Frank Lovshin, 310 Vi W. 4th St.; blagajnica: Mary Zabukovec, 301 E. 4th St.; zdravnik: D. A. L. Barney 427 Now Jersey Bldg. Vsi v Duluth, Minn. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 7. url zvečer v Glencio Hall, na 222 W. 1st St. DRUŠTVO SV. ANTONA, ŠTEV. 108, YOUNGSTOWN. OHIO. Predsednik: Joe Cekuta, 36 Smithonian St.; tajnik in organizator: John Cigolle 718 Lawrence Ave.; blagajnik: Anton Nagoda, Box 2 Vj, Avon Park; zdravnik: dr. D. R. Williams. — Vsi v Girard. O. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu, ob 2. uri pop. v Slov. Domu v Girard, O. DRUŠTVO MARIJE TRSAT, ŠTEV. 109. KEEWATIN, MINN. Predsednik: Jernej Verant. Box 105; tajnik: Frank Grivec, Box 175; blagajnik: John Rebrovič, Box 83; organizator: Fr. Grivec; zdravnik: dr. E. M. Loopborou. Vsi v Keewatia, Minn. — Društvo zboruj« S. nedeljo ob 10. uri dopoldne v Mestni dvorani. DRUŠTVO SV. FRANČIŠKA, STEV. 110, MCKINLEY. MINN. Predsednik: Ignac Novlan, Box 111, El-cor, Minn.; tajnik, blagajnik in organizator: Matt Dolinšek, Box 505, Biwabik, Minn; zdravnik: F. Barrett, Gilbert, Minn. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ou 10. uri dopoldne. DRUŠTVO SV. JURIJA, ŠTEV. 111, LEADVILLE, COLO. Predsednik: John Vidrih, 606 Elm St.; tajnik in organizator: Matt Jamnich, 525 W. 2nd St..; blagajnik: Steve Oberstar, 701 W. 2nd St.; zdravnik: Franklin McDonald, Office: St. Lukes Hospital. Vsi v Leadvile, Colo. — Društvo zboruje vsakega 15. dne v mesecu v Slovenski društveni dvorani na 527-529 Elm St. DRUŠTVO SV. JANEZA KRSTNIKA, STKv. 112. KITZVILLE, MINN. Predsednik: Louis Zbačnik, Box 862, So. Hibbing, Minn.; tajnik in organizator: Fr. Shega, Box 1784 So. Hibbing, Minn.; blagajnik: Andro Divjak, P. O. Box 6, N. Hibbing, Minn.; zdravnik: Dr. Bullen, Rood Hospital, So. Hibbing, Minn. — Društvo zboruje v Peter Mushičevi dvorani vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 11. uri dopoldne. DRUŠTVO SLOVENEC, STEV. 114, ELY, MINN. Predsednik: Ivan Tauzell, Ely, Minnesota; tajnik in organizator: Matt Boldine Jr., Box 1H92; blagajnik: Joseph Komatar; zdravnik: dr. Ayres & Parker. Vsi v Ely, Minn. — Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 4. uri pop. v Jugo. Nad. Domu. DRUŠTVO SV. PAVLA. ŠTEV. 116, DELMONT, PENNA. Predsednik: John Korče, P. O.; tajnik in organizator: Alexander Škerlj, Box 256; blagajnik: Frank Kern, P. O. Box 547; Export, Pa.; zdravnik: Howard J. Thomas v Export, Pa., in dr. W. Earnest, v Delmont, Pa. —1 Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v While Valley Slovenski dvorani. DRUŠTVO SV. ŠTEFANA, ŠTEV. 117, SARTELL, MINN. Predsednik: Peter Zupan, Box 23; tajnik in organizator: Frank Triller, Box 24; blagajnik: Johan Burgštater, Box 1. Vsi v Sartell, Minn.; zdravnik: dr. Wm. Frisleben, Sauk Rapids, Minn. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne pri sobratu Peter Zupanu. DRUŠTVO SV. JURIJA, ŠTEV. 118, COKEDALE, COLO. Predsednik: John Dekleva, Boncarbo. Colo.; tajnik: Joseph Frlan,v Cokedale, Colo.; blagajnik: Božo Pleich, Cokedale, Colo.; organizator: Anton Bratovich, Boncarbo, Colo; zdravnik: dr. R. G. Dunkel, Cokedale, Colo. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri sobratu Joseph Frlan. DRUŠTVO SV. ANE. ŠTEV. 119, AURORA. ILL. Predsednica: Caroline Jeray, 570 High St.; tajnica in organizatorica: Julia Verbič, 373 Woodlawn Ave.; blagajnica: Mary Verbič, 4 91 Aurora Ave; zdravnik: dr. B. J. Pulfer, 294 Liberty St. Vsi v Aurora, 111. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri poopldne v dvorani dr. sv. Jerneja, št. 81, JSKJ.* corner Hankes and Aurora Aves. DRUŠTVO MARIJE ČISTEGA SPOČETJA, ŠTEV. 120, ELY, MINN. Predsednica: Mary Jerich; tajnica: Rose Svetich, Box 379; blagajnica: Mary Smrekar; organizatorica: Rose Svetich, Box 879; zdravniki: drs. Parker & Ayres. Vsi v Ely, Minn. — Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu. DRUŠTVO SV. TREH KRALJEV. STEV. 121. DODSON, MD. Predsednik in organizator: Frank Vodopivec, Kitzmiller, Md.; tajnik in blagajnik: John Vauken, Box 35. Shallmar, Md.; zdravnik: Dr. T. Gritenden, Kitzmiller, Md. — Društvo zboruje vsako 2 nedeljo y mesecu v tajnikovih prostorih. DRUŠTVO SV. FRANČIŠKA, ŠTEV. 122, HOMER CITY, PENNA. Predsednik: Karol Klemenc, R. 2, Box 99; tajnik in organizator: F. Farenchak, R. 2, Box 9; blagajnik; PetftT Bekiaa. P. Q. Box 377; zdravnik: — — —. Vsi v Ilomer City, Pa. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v navadni dvorani ob 2. pop. DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, STEV. 128. IRONTON, MINN. Predsednik: Fr. Vukovich; tajnik: Lawrence Ranthasha, Box 7 64, Ironton, Minn.; blag.: Lawrence Rantasha Box 7 64, Ironton, Minn.; organizator: L. Volk; zdravnik: Dr. S. Shannon, Crosby, Minn. — Društvo zboruje ob deseti uri dopoldan vsako tretjo nedeljo v mesecu pri Johan Jovanovich-u. DRUŠTVO DANICA ŠTEV. 124, LA SALLE. ILL. Predsednik: Math Vogrich, Box 295; tajnik in organizator: Frank Martinjak, 25 4th St.; blagajnik: John Novak, 206 — 3rd St.; zdravnik: dr. Leon Urbanowski, Marquette St. Vsi v LaSalle, Ul. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v Slovenskem Domu. DRUŠTVO SOČA, ŠTEV. 125, ISELIN. PA. Predsednik: Mario Markiz, Box 145; tajnik in organizator: John Telban, Box 174; blagajnik: Andrej Maruščak, Box 213; zdravnik Dr. E. W. Griffith, Iselin,* Pa. — Društvo zboruje ob 10. uri dopoldne vsako prvo nedeljo v mesecu v Mestni dvorani. DRUŠTVO SV. JOŽEFA. ŠTEV. 126, NEW DERRY, PENNA. Predsednik in blagajnik: Joseph Penič, Box 22; tajnik: John Prah, Box 41; zdravnik: dr. M. B. Watkins. Vsi v New Derry. Pa — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobratu John Prahu, New Derry, Pa. DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, ŠTEV. 127, K EN MORE, OHIO. Predsednik: Alojz Starc, 82 N. llth St.; tajnik in organizator: F. S. Germ, 82 No. llth St.; blagajnik: Matt Zakrajšek, Box 344; zdravnik: Dr. Dallas Pond, 2206 Ken-more Bvld. Vsi v Kenmore, O. — Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu, ob 3. uri pop. pri sobratu F. S. Germ, na 82 N. llth St. DRUŠTVO SV. SRCA JEZUSA, ŠTEV. 128, NEW DULUTH. MINN. Predsednik: Frank Blatnik, 832 — 99th Ave., West New Duluth, Minn.; tajnik: Anton Chernich 201 — 98t,li Ave. West New Duluth, Minn.; blagajnik: Mike Špehar. 403 — 97th Ave., W. New Duluth, Minn.; organizator: — vsi člani; zdravnik: Dr. Anton Beanco, New Duluth, Minn. — Društvo zboruje vsaki tretji petek v mesecu ob pol osmi uri zvečer v Maccabees Hall. DRUŠTVO SEVERNA ZVEZDA, ŠTEV. 129, ELY, MINN. Predsednica: Francis Košak, Box 7072; tajnica in organizatorica: Mary Zgonc, Box 447; blagajnica: Agnes Hutar, Box 522 dr. zdravniki Ayres in Parker. Vsi v Ely. Minn. — Društvo zboruje vsako 1. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan v Jugo. Nar. Domu. DRUŠTVO SLOVENSKI BRATJE, STEV. 130, I)E PUE, ILL. Predsednik: John Slatner, Box 677; tajnik in organizator: Ignac BenkŠe, Box 412; blagajnik: John Kopina, Box 378; zdravniki Wm. Scanlon. Vsi v Do Pue, 111. —— Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob šesti uri zvečer, pri sb. John Zugiču. DRUŠTVO SV. ANTONA, ŠTEV. 181, GREAT FALLS, MONT. Predsednik: John Predovich, 1926 — 6th Ave. No. Gt. Falls, Mont.; tajnik in blagajnik: Anton Golob. Box 146. Black Eagle, Mont.; organizator: John Reba, Box 607, Black Eagle, Mont.; zdravnik: dr. Peter Logan, First National Bank Bldg., Great Falls, Mont. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Painter Hall. DRUŠTVO NAPREDEK, STEV. 132, EUCLID, O. Predsednik: Valentin Kuhar, 20540 Vine St.; tajnik in organizator: Frank Bajt, 20931 North Vine St.; blagajnik: John Ko-renčič, 20927 E. Miller Ave.; zdravnik:, dr. L. J. Perme, Cleveland. O. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slovenskem društvenem domu. DRUŠTVO SV. ANE. ŠT KV. 138, GILBERT, MINN. Predsednica: Frances Bojc, Box 253; tajnica: Angela Verbič, P. O. Box 113; bla-gajhica: Frances Lopp, P. O. Box 886; or-organizatorice: Vse članice; zdravnik: dr. Fredrick Barrett. Vsi v Gilbert, Minn. — Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v John Francel dvorani. DRUŠTVO SV. ANE, ŠTEV. 184, ROCK SPRINGS, WYO. Predsednica: Mary Vzelac, 219 Pilot Butte Ave; taj. in organ: Theresa Jereb, Box 166; blagajnica: Mary Galichich, 316 — 6lh St.; zdravnik: dr. Lauzer. Vsi v Rock Springs, Wyo. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popcULne v Slovenskem Domu. DRUŠTVO BRATJE V SLOGI, ŠTEV. 185, RICES LANDING, PENNA. Predsednik: Peter Požgaj, R. No 1; Rices Landing, Pa.; tajnik in organizator: John Blažinč, Box 44, Rices Landing, Pa.; blagajnik: Jos. Stergar, Box 55, Rices Landing, Pa.; zdravnik: dr. S. A. Hoge, Rices Landing, Pa. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu, v John Domanichevi dvorani, na Brayard Ave. DRUŠTVO JUTRANJA ZVEZDA, ST. 186, DUNLO. PENNA. Predsednik: Joe Dales, 275 Dunlo, Pa.; tajnik in organizator: Anton Tauželj, Box 13 Krayn, Pa.; blagajnik: John Košir Box 121. Krayn, Penna.; zdravnik: dr. W. Livingston, Dunlo, Pa. — Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. popi DRUŠTVO JUTRANJA ZVEZDA, ŠT. 137, CLEVELAND. OHIO. Predsednica: Julia Brezovar, 1173 E. 60th St.; tajnica in organizatorica: Mary Bradač. 1202 Norwood Rd.; blagajnica: Frances Oblak, 1235 E. 60th St,.; zdravniki: dr. J. M. Seliškar, 6127 St. Clair Ave., <1 r. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave. in Dr. M. Oman, 6411 St. Clair Ave. Vsi v Cleveland, O. — Društvo zboruje vsak 3. četrtek v mesecu v Slovenskem Narodnem Domu v starem poslopju, Bobo 3. ob 8. zvečer. DRUŠTVO STUDENEC POD SKALO, STEV. 138. EXPORT, PA. Predsednik: Stef. Janko, Irvin Gas and Coal Co.; tajnik, blagajnik in organizator: Frank Kužnik, R. F. D. 2; zdravnik: dr. Howard J. Thomas. Vsi v Export, Pa. —* Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobratu Frank Kužnik. DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠTEV. 189, CADILLAC. MICH. Predsednik: Joseph B. Metesh, RFD 2.; tajnik in organizator: Joseph P. Grahek, Box 233; blagajnik: Math O. Majerle, RFD 2; zdravnik: Dr. John Gruber. Vsi v Cadillac, Mich. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v prostorih tajnika. DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠTEV. 140, MORLEY, COLO. Predsednik: Frank Lipoid, Box 25; blagajnik: John Jenich Jr., Box 135; tajnik in organizator: Joseph Kos, Box 139; zdravnik Dr. Thadd Parker. — Vsi v Morley, Colo. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v prostorih sobrata John Jenicha, od 5. do 7. ure zvečer v Morley, Colo. DRUŠTVO “GOLDEN GATE”, ŠTEV. 141, SAN FRANCISCO, CALIF. Predsednik: John Clemenc, 538 San Bruno Ave; tajnik: John Grahek, 701 San Bruno Ave; blagajnica in zapisnikarica: Frances Pucell, 7 63 San Bruno Ave.; zdravnik: Dr. David Divanovič, 922-924 Flood Bldg. — Društvo zboruje vsaki drugi torek v mesecu na 512 Vermont St. DRUŠTVO SLOVENEC ŠTEV. 142, ANACONDA, MONT. Predsednik: Fran Sašek, P. O. Box 758; tajnik in organizator: Frank Petrovčič Box 772; blagajnik: Matt Jurdana, 1111 E. tih St.; zdravnik: Dr. W. A. Willets, Electric Light Bldg. Vsi v Anaconda, Mont. — Društvo zboruje vsaki drugi torok ob 7. uri zvečer v Anaconda Musician Hall, 217 Chestnut St. DRUŠTVO ROŽMARIN, ŠTEV. 148, SLICKVILLE, PENNA. Predsednik: Matt Kogovšek, Box 332; tajnik in organizator: Frank Urankar, Box 74; blagajnik: Frank Kurent, Box 386; zdravnik: dr. H. J. Stockberger. Vsi v Slickville, Pa. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne pri sob. Franku Kurantu. DRUŠTVO TRIGLAV, ŠTEV. 144, DETROIT, MICH. Predsednik: Peter Klobuchar, 13609 Rio-pelle St.; tajnik in blagajnik: John D. Jud- nich. 1G97 Kendall Ave.; organizator: Frank Pavlich, 196 E. Grand Ave.; zdravnik: John McKinnon. 13535 Woodward Ave. Vsi v Detroit, Mich. — Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu na 14018‘Woodward Ave., Highland Park v dvorani ljubljanskega Vrha, ob polu desetih dopoldne. DRUŠTVO ILIRIJA, ŠTEV. 145, ROCKINGHAM. PENNA. Predsednik: Jožef Čebron, Box 25; tajnik in organizator: Anton Slamich, Box 46; blagajnik: Silvester Turk. Box 151. Vsi v Rockingham, Pa.: zdravnik: dr. M. V. Brant, Caronbrook, Pa. — Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne, pri sobratu Martinu Zalar. DRUŠTVO SLOVENSKI PREMOG AR, ŠTEV. 14 6. ROCK WOOD, PENNA. Predsednik in organizator: Jos. Zidar, 317 Water St.: tajnik in blagajnik: John Dormish, 4 30 Main St.; zdravnik: dr. Frank Warren White, Main St. Vsi v Rockwood, Pa. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne pri tajniku na 430 Main St. DRUŠTVO TRIGLAV, ŠTEV. 147, CANON CITY, COLO. Predsednik: Matt Slanovich, Box 4 47, Chandler, Colo.: tajnik in blagajnik: Joseph Skrabec, 412 W. N. Y. Ave. Canon City, Colo.; zdravnik: dr. R. E. Holmes, Cor. 5th & Greenwood St., Canon City, Colo. Društvo zboruje na nedeljo po 10. v mesecu ob treh popldne v Tony Dremljevi dvorani na Prospect Heights. DRUŠTVO SV. FRANČIŠKA, ŠTEV. 148, FINLEYVILLE, PA, Predsednik: Peter MiavinCc, Box 43 Vene-tia. Pa.; tajnik in orgnizator: Anton Mikec, Box 6-A. Finleyville. Pa.; blagajnik: John Resnik, Box 16, Finley ville. Pa.; zdravnik: dr. S Stewart, Finleyville. Pa.. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Slovenski dvorani ob 1. uri popldne v Hackett, Pa. DRUŠTVO BRATSKA SLOGA. STEV. 149. CANONSBURG, PA. Predsednik: Frank Mikec, Box 46, Stra- bane, Pa.; tajnik in organizator: Martin Žagar, Strabane Ave. 11, Canonsburg, Pa.; blagajnik: Ignac Tomšič, Box 202, Strabane, Pa.; zdravnik: J. E. Wilson Canonsburg, Pa. Društvo zboruje ob 2. popoldne vsako drugo ned el in v mesecu v dvorani dr. Postojnska jam?- v Strabane, Pa. DRUŠTVO DANICA. STEV. 150, CHISHOLM, MINN. P 'l.sedima: Johana Dolinar, 121 W. Oak yt; i;ij. in o ran.: Annie Trdan, 215 W. Poplar Fi ^U.^a 5 ni ca: Mary Nosan, 118 W. Pop'ar St.; .api.uiikarica: Meggi Janezich, 503 W. Poplar St.; zdravnik: Dr. Eiseman. Rood Hop pi tal. Vsi v Chisholm. Minn. — Dru>l.vo rnoriij1 vsako drugo nedeljo v mesecu v Community Bldg. DRUŠTVO “IDAHO." STEV. 151, MULLAN. IDAHO. P edsednik: Louis Zabreznik, Box 461; tajnik in ot i-anizutor: John N. Jackson, Box 886: blagajnik: Andrew Orazem, Box 159; zdravnik: dr. Rolfs. Vsi v Mullan, Idaho. — Dru-tvo uboruje vpukega 20. v mesecu, ob 6. uri zvečer pri tajniku. DRUŠTVO SUNFLOWER. STEV. 152, R1NGO. KANS. Predsednik: John Simone, Box 34; tajnica in organizatorica: Mary Bernik, Box 18; blagajnik: Joe Volek, Box 194; zdravnik: Dr. Keller. Vsi v Riugo. Kans. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo dopoldne v Anton Padar dvorani. DRUŠTVO SV STEPHAN, STEV. 158, RICE, MINN. Predsednik: John Slivnik, R. 2. Box 99; tajnik: Herman M. Slivnik. R. 2. Box 99; blagajnik in organizator: John Supan, R. 2; zdravnik: Dr. Rathbon. Vsi v Rice, Minn. — Društvo zboruje vsa&o drugo nedeljo v mesecu ob 3. pop. v stthiovanju John Shukle. DRUŠTVO VESELI SLAVČEK, STEV. 154, HERMNIE, PA. Predsednik: Frank Vozel, Box 273 ; tajnik: lija Suman, Box 559; blagajnik: Anton Kološa, Box 307; organizator: Valentin Murn, Box 429; zdravnik: Dr. Heiburger. Vsi v Hermine, Pa. —— Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v nemški dvorani. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI. ST. 155, BLAINE. OHIO. Predsednik: Alozij Koželj, Box 197; tajnik, blagajnik in organizator: Paul Ilovar. Box 197; zdravnik: dr. J. Bargar. Vsi v Blaine, O. — Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu pri »obratu Alojz Koželj ob drugi uri popoldan. DRUŠTVO SLOVANSKI RUDAR. ŠT. 166, LEETONIA TOWNS1TE. MINN. Predsednik: Frank Praznik, P. O. Box 26, Carson Lake, Minn.; tajnik in organizator: Jos. Musich, P. O. Box 1343, Hibbing, Minn; blagajnik: Anton Ilc, P. O. Box 363 Carson Lake, Minn.; zdravnik: dr. O. N Birkland, Rood Hospital, Hibbing, Minn. ~ Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu na domu Jos. Musich-a. DRUŠTVO SV. JANEZA KRSTNIKA. ŠTEV. 157. FAIR PORT HARBOR. OHIO. Predsednik: Johan Avsec, 429 2nd St.; tajnik in organizator: Joseph Setina, 309 Chestnut St.; blagajnik: Alojs Švigelj. 214 Vine St.; zdravnik: B. T. Church. Vsi v I*airport Harbor, O. — Društvo zboruje vsako drugo soboto v mesecu pri sobratu Joseph Setina, 309 Chestnut St. DRUŠTVO NAPREDNOST, ŠTEV. 168 AUBURN. ILL. Predsednik: Jakob Vole, R. 3; tajnik, blagajnik in organizator: Frank Speiser, R. 8; zdravnik: J. E. Brittan. Vsi v Auburn, Ul. _ Društvo zboruje vsako 3 nedeljo v mesecu pri tajniku Frank Speiser v Auburn, III. DRUŠTVO SV. SRCA JEZUSA. STEV. 159 CORNWALL, PENNA. Predsednik: John Vranesich, Box 811; tajnik in organizator: Frank Meze. Box 67; blagajnik: Frank Yaklich, Box 39. Vsi v Cornwall, Pa.; zdravnik: Dr. W. Brubackar. 109 S. 9th Street, Lebanon, Pa. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v dvorani J. Vranesich. DRUŠTVO KRASNI RAJ, STEV. 160 CLEVELAND. O. Predsednik: Ivan Taučar. 10417 Reno Ave-tajnik: Joseph Lever, 10010 Prince Ave.; blagajnik: Frank Urbas, 3839 E. 98rd St.; organizator: Frank Vovk, 9500 Elizabeth Avenue; zdravnik: Doctor Anthony Perko 34 96 E. 93rd St. Vsi v Cleveland. O. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne na 10211 Prince Ave. DRUŠTVO NAPREDEK, ŠTEV. 161. BISHOP, PENNA. Predsednik: Anton Verček, R. D. 3, Tlox 42, McDonald. Pa.; tajnica: Jennie Supan-čič, R. D. 3. Box 78. McDonald. Pa.; blagaj-ni k: Joseph Murgel, Box 232. Cecil, Pa.* zapisnikar: Anton Maslo, P. O. Cecil, Pa.; zdravnik: dr. Q. S. Kocher, Bridgeville. Pa! — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo ▼ mesecu ob 2. popoldne pri sestri Annie Supancic. DRUŠTVO BRATJE SVOBODE, STEV 162 ENUMCLAW. WASH. Predsednik: Joseph Sašek, R. F. D. No. 1; tajnik in blagajnik: Matt Petchnick, RFD 79; organizator: Jernej Krašovce, RI' D No. 1, Box 96; zdravnik: dr. F. G. IJl-man. Vsi v Enumclaw, Wash. — Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu o po! osmi uri zvečer v Krain dvorani. DRUŠTVO OBMEJNI BRATJE. STEV 168 DURANT CITY, PA. Predsednik: Stanley Ukmar, P. O. Ro* 176; tajnik John Janezich, P. O. Box 210; blagajnik: Frank Anželc, P. O. Box 128; organizator: John Janezich, R. 2, Box 74; Vsi v Durant City, Pa.: zdravnik: Dr. L. A. Larsen, P. O. Box 774, Kane, Pa. — društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani sobrata Franka Anzelc. DRUŠTVO SV. ŠTEFANA, ŠTEV. 164. VIRGINIA, MINN. Predsednik: Martin Stukel, 718 — 12th Sl; tajnik: Frank Benchina, 721 — 15th St.; blagajnik: Frank Benchina. Box 911. zdravnik: Doctor W. M. Empie, 4 06 — 1st National Bldg. VBi v Virginia! Minn. — Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob dveh pop. v Marquette šoli. DRUŠTVO SLOVANSKI BRATJE, ST. 165, ROYAL. PA. Predsednik: Frank Žele. Box 184; tajnik in organizator: Martin Spollar, Box 111; blagajnik: Martin Spollar, Box 111; zdravnik dr. G. B. Hopwood. Vsi v Chestnut Ridge, Pa. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Royal, Pa. DRUŠTVO SLOGA, STEV. 166. INDIANAPOLIS. IND. Predsednik in organizator: Joseph Golob, 2931 W. 10th St.; tajnik Steve Škrjanc. 722 N.^Holmes Ave.; blagajnik: Anton Loviščck, < 17 Haugh St.; zdravnik dr. Maurice V. Kahler, 2608 Vi> W. Mich. St. Vsi v Indianapolis. Ind. — Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldan v Slov. Nar. Domu. DRUŠTVO SLOGA LJUBEZNI, STEV. 167, CLE ELUM. WASH. Predsednik: Fred Medveshek, Box 425; tajnik: Leo Lemshek, Box 24; blagajnik: Steve Kutchar, Box 424; organizatorji: Celo društvo: zdravnik: Dr. Adams. Vsi v Cie Kluni, Wash. — Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v prostorih sobrata Frank BeAiik. DRUŠTVO CARBON MINERS, STEV. 168 HELPER, UTAH. Predsednik: Anton Taskar; tajnik in organizator: John Škerl, P. O. Box 53; blagajnik: John Ogrinc; zdravnik: dr. E. F. Gia-nottr. Vsi v Helper, Utah. — Druitvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v dvorani John Škerl, Springlen. DRUŠTVO PLANINEC. STEV. 169. GARY, W. VA. Predsednik: Joseph Markovich, Box «18; tajnik in organizator: John Ketz, Box 618; blagajnik: Frank Ketz, Box 746; zdravnik: dr. W. M. Phipps. Vsi v Gary, W. Va. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v dvorani sobrata A. Ketz. DRUŠTVO ZVEZDA. ŠTEV. 170, CHICAGO, ILL. Predsednica: Frances Laurich, 2248 Blue Island Ave.; tajnica: Maria Poldan, 2029 Coulter St.; blagajnica: Antonia lvanšek, 1759 W. 22nd St.; organizatorica: Cecilija Jurca. 2270 Blue Island Ave.; zdravnik dr. L. C. Kvitek, 1500 W. 18th St. VBi v Chicago, 111. —- Društvo zboruje vsako drugo sredo v mesecu ob 8. uri zvečer, v prostorih na 2029 Coulter St. DRUŠTVO VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE. ŠT. 171, REPUBLIC, PENNA. Predsednik: Frank Grantz, Box 98, Car-dale, I’a.; tajnik in organizator: Mike IJne-tich. Box 211. Republic, Pa.; blagajnik: Tony Božič, No. I, Thompson, Pa.; zdravnik: Dr. E. E. Phillips, Republic, Pa. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu r Hrvatski dvorani v Republic, Ta. DRUŠTVO PLANINSKI RAJ. STEV. 172, JOHNSTOWN. PENNA. Predsednik: Jo1>ti Kobal, RFD 7. Box 152; tajnik in blagajnik: John Nahtigal, 398 Ohio St.; organizator: John Kokal, R. D. 7, Box 155; zdravnik: Dr. Altcmus, — Vsi v Johnstown, Pa. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Moxham. DRUŠTVO ILIRSKA VILA, ŠTEV. 178, CLEVELAND. O. Predsednik: John Hrvatin, 14 610 Thames Ave.; tajnik: Ludvik Prosen, 16217 Waterloo Rd.; blagajnik: Anton Hrvatin, 1127 Norwood Rd.; zdravnik: dr. Mike Oman, 6414 St. Clair Ave. in dr. J. F. Kern. VBi v Cleveland, O. Društvo zboruje vsako 1. ned. ob 9. uri dopoldne v starem poslopju Slov. Nar.' Doma, št. 4. DRUŠTVO SLOGA, ŠTEV. 17 4. SIIARON, PENNA. Predsednik: John Jereb, 112 French St.. Farrell, Pa.; tajnik: Anton Židanšek, Box 163; blagajnik: Jakob Trojar, Box 128; organizator: Anton Židanšek. Box 163 zdravnik: Dr. E. J. Hamborszky, — Vsi v Farrell, Pa. — Društvo zboruje vsako drugo soboto ob 7. uri zvečer v Slovenskem Domu. DRUŠTVO GORSKA VILA. ŠTEV. 175. VERONA, PENNA. Predsednik: Anton Tratar, 204 West R. P.. Ave.; tajnik in organizator: Louis Stanich. 314 Arch St.; blagajnik: Joseph Tomažič, Box 395. Vsi v Verona. Pa.; zdravnik: Dr. D. A. Fusia. Oakmont. Pa. - Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popol. pri sobr. Anton Kumarca, na 306 W. R. R. Ave. (Dalje oa Q. strani). j % i«h»»i»»«ii inmim ■ i»i»»wi»miw!!■!■■ »n—■—imini«inn—i»M■naimm.m ^ { L. N. TOLSTOJ S T v ! HADŽI-MURAT !♦-- v Ž I + -------- ——--— —-— ------------------------------------- (Nadaljevanje) Butler s svojo četo je tik za kazaki v teku zaskočil vas. 0 prebivalcih ni bilo duha ne sluha. Vojniki so dobili ukaz, naj požgo žito, seno in tudi koče. Po vsem aulu se je širil jedek dim in po tem dimu so švigali vojniki, vlačili iz koč, kar so dobili v njih ter lovili in streljali zlasti kure, ki jih gorci niso mogli vzeti s seboj. Oficirji so posedli izven dima, da bi zajtrkovali in pili. Narednik jim je prinesel na deski nekaj satov medu. Čečencev ni bilo več slišati. Kmalu po poldne je bilo ukazano kreniti nazaj. Ceta se je postavila za aulom v kolono in Butler je prišel v zadnji voj. Kakor hitro so odkorakali, so se pojavili Cečenci in so sledili oddelku, spremljaje ga s streljanjem. Ko je dospel oddelek na piano, so gorci odnehali. Pri But-lerju ni bil nihče ranjen in tako se je vračal v kar najbolj veselem in bodrem razpoloženju duha. Ko je oddelek prebrel tisto da višnjo rečico in se raztegnil po koruznih poljih in livadah, so stopili pevci na čelo čet in razlegle so se pesmi. Vetra ni bilo, zrak je bil svež, čist in tako prosojen, da so se zdeli po sto vrst oddaljeni snežniki čisto bližnji in se je čul. kadar so pevci premolknili, umerjeni topot nog in žvenket topov kakor ozadje, na katerem se je pesem začela in prestala. Pesem, ki so jo peli v peti, Butlorjevi četi, je zložil neki praporščak v slavo polka; melodija je bila plesna, s pripevom: “Vse drugačen, vse drugačen lovec je, lovec je!” Butler je jahal vštric s svojim najbližjim predstojnikom, majorjem Petrovim, s katerim sta tudi skupaj stanovala, in se ni mogel naveseliti, da je ostavil gardo in prišel na Kavkaz. Glavni povod njegovega prestopa iz garde je bil ta, da se je v Petrogradu silno zakvartal in izgubil vse, kar je imel. Bal se je, da se ne bo mogel odreči kvartanju, ako ostane v gardi — zaigrati pa ni mel več česa. Zdaj je blo vse to končano; nasta- lo je drugo življenje, tako lepo in tako junaško. Nič več ni mislil ne na svoj žalostni gmotni položaj ne na dolgove, ki jih ni mogel plačati. Kavkaz, vojna, vojniki, oficirji, pijani in dobrodušni junaki — vse to se mu je zdelo tako lepo, da si kar ni mogel verjeti, da ne sedi v zakajeni petrogradski sobi in ne za-pogiblje kartam vogalov, ne stavi ne mrzi bakirja in ne čuti težkega glavobola — marveč da je tu, v tem divnem kraju, sredi junaških Kavkazcev. “Vse drugačen, vse drugačen lovec je, lovec je!” so peli njegovi pevci. Konj mu je veselo korakal po tej glasbi. Kosmati četni pes, sivi Trezorka, je tekel z zavitim repom na čelu Butlerjevega oddelka, gledaje vznemirjeno kakor pravi poveljnik. Butler je čutil v duši pogum in mirno veselost. Bistvo vojne se mu je zdelo samo to, da se je izpostavljal smrtni nevarnosti in s tem zasluževal nagrado in spoštovanje svojih tukajšnjih tovarišev in prijateljev na Ruskem. Druga stran vojne; smrt, rane vojnikov, oficirjev in gorcev, vse to mu — naj se kdo še tako čudi — niti ni prihajalo na mrvi Mrtvih 'in' ranjenih ni gledal nikoli, trudeč se ponevedoma, da bi ohranil svojo poetično predstavo o vojni. Tako je bilo tudi danes. Imeli smo tri mrtve in dvanajst ranjenih. Šel je mimo trupla, ki je ležalo znak; samo z enim očesom je videl nekam čudno lego voščene roke in temnordečo liso na glavi, a ni se ustavil, da bi pogledal natančneje. Gorci so se mu zdeli zgolj junaški konjeniki, proti katerim se je trebalo braniti. “Tak tako, batjuška,” je rekel major v presledku med pesmijo. “To ni tako kakor pri vas v Pitru: na desno ravnaj s’, na levo ravnaj s’. Nu, potrudili smo se— zdaj gremo domov. Maruška naju pokrepča s pirogom in dobro juho. To je življenje! Jelite? Nu, dajte: ‘Ko zarja se zasvita’,” je ukazal svojo najljubšo pesem. Major je živel po zakonsko s hčerjo nekega ranocelnika, bivšo Maško in sedanjo Marjo Dimitrijevno. Marja Dimitrijevim je bila čedna tridesetletna plavolaska, vsa pegasta in brez otrok. Kakršnakoli je bila njena prošlost — zdaj je bila majorju zvesta družica in ga pe negovala kakor varuška; baš tega pa je potreboval major, ki se je često upijanil do nezavesti. Ko so dospeli v trdnjavo, se je izpolnilo vse, kar je prerokoval major. Marja Dimitrijevna je nasitila njega, Butlerja in še dva povabljen oficirja iz napadalnega oddelka s tečno in okusno večerjo in major se je tako najel in napil, da ni mogel več govoriti, ampak je odšel spat. Butler, ki je bil istotako utrujen, a tudi zadovoljen in nekoliko preveč naložen s kavkaško črnino, je šel v svojo sobo; jedva se je slekel, že si je podložil dlan pod zalo kodrasto glavo in zaspal trdo spanje brez sanj in brez predramka. XVII. Aul, ki ga je porušil napad, je bil baš tisti, kjer je prenočil Hadži-Murat na svojem begu k Rusom. Sado, pri katerem se je ustavil Hadži-Murat, je pobegnil s svojci v gore, videč, da prihajajo Rusi. Vrnivši se v aul, je našel svojo kočo razrušeno; streha je bila udrta, vrata in opore malega hodnika pogorele, notranjost onesnažena. Njegovega sina, zalega svetlookega dečka, ki je tako navdušeno gledal Hadžija-Murata, so našli mrtvega, z bajonetom zabodenega v hrbet; položili so ga na konja, pregrajenega s plaščem, in ga prenesli v džamijo. Vljudna žena, ki je stregla Hadžiju-Murati, je stala z razpuščenimi lasmi ob sinovem truplu; njena srajca je bila na prsih raztrgana, da so se videle stare, viseče dojke; praskala si je obraz do krvi in narekala brez prestanka Sado.je vzel lopato in vejačo ter odšel s sorodniki kopat sinu gomilo. Starec ded je sedel ob steni porušene koče, strgajo paličico in topo gledaje predse. Pravkar se je vrnil s svojega čebelnjaka. Dva stoga šena je imel; bila sta sežgana; polomljena in ožgana so bila marelična in črešnjeva drevesa, ki jih je s skrbjo nasadil in odgojil; in kar je bilo glavno, sežgani so bili vsi ulji s čebelami vred. Slišal se je ženski jok. Majhni otroci so vpili s svojimi materami. Rjula je tudi gladna živina, ki ji niso imeli česa dati. Večji otroci se niso igrali, ampak so prestrašeno zrli na odrasle. Vodomet je bil ponesnažer, tako da ni bilo moči rabiti vode. Oskrunjena je bila tudi džamija in mula (Muslimanski svečenik in učitelj) jo je čistil s svojimi učenci. Nihče ni govoril o kakem sovraštvu do Rusov. Čuvstvo, ki je navdajalo vse Ce-čence od malega do velikega, je bilo silnejše od sovraštva. To ni bilo sovraštvo, marveč nepriznavanje ruskih psov za ljudi in tolikšen stud in strmenje nad gabno okrutnostjo teh bitij, da se je zdela želja, iztrebiti jih, kakor iztrebljajo podgane, strupene pajke in volkove, enako naravna kakor čuvstvo samoohra-ne. Prebivalcem je bilo na izbiro, da ostanejo tu in s strašnimi napori obnove toli težko pripravljeno in tako lehko in brezzmi-selno uničeno last, neprestano v strahu, da se ponovi razdejanje — ali pa da se uklonijo Rusom, vzlic verskemu zakonu in vzlic zgražanju in preziranju, ki so ga občutili do njih. Starci so pomolili ter soglasno sklenili poslati k Šamilu sle, da ga prosijo pomoči. Nato so šli takoj na delo in jeli popravljati, kar je bilo porušenega. XVIII. Drugi dan po napadu je stopil Butler že malce pozno z zadnjih stopnic na ulico, da bi ge izprehodil in nasopel svežega zraka pred jutranjim čajem, ki ga je pil navadno skupaj s Petrovim.. Solnce je že vstalo izza gor in težko je bilo gledati na živo osvetljene bele ilnate hišice na desni strani ceste; zato pa je bilo — kakor vedno — veselo in tešilno zreti na levo, na daljnje, visoko kipeče, z lesovi poraščene črne gore in na medlo vrsto snežnikov, ki so si po stari navadi prizadevali, da bi nali-kovali oblakom. Butler je gledal te gore, sopel na vsa pluča in se radoval, da živi — da živi baš on in še v tako prelepem kraju. Veselil se je nekoliko tudi tega, da se je včeraj dobro držal v boju, tako pri nastopanju kakor zlasti na umiku, ko je bila borba dokaj vroča; veselil ga je tudi spomin, kako jih je Maša — ali Marja Dimitrijevna — gostila po vrnitvi s pohoda in bila z vsemi nenavadno prijazna in mila, prav posebno pa še z njim, kakor se mu je videlo. Marja Dimitrijevna s svojo debelo kito, širokimi pleči, visokimi prsi in sijočim smehljajem na dobrem, pegastem obrazu je nehote mikala krepkega mladega šamca Butlerja in zdelo se mu je celo, da ga ona želi. A smatral je, da bi bilo to grdo napram dobremu in prostodušnemu tovarišu, in je občeval s Marjo Dimitrijevo kar moči preprosto in spoštljivo, tako da je bil samega sebe vesel. Pravkar je mislil na to. Sredi premišljevanja ga je zdramil gosti peket mnogoštevilnih konjskih kopit po prašni cesti, ki ga je zdajci začul pred seboj. Dvignil je glavo in zagledal na koncu ulice gručo jezdecev, ki so korakoma jahali proti njemu. Na čelu dvajsetorice kaza-kov ste jezdila dva moža; prvi v beli čerkeski in visoki kučmi s turbanom, drugi oficir v ruski službi, črn in grbonos, z obilico srebra na obleki in na orožju. Jezdec s turbanom je sedel na belokrivem ridžanu z drobno glavo in prekrasnimi očmi, oficir ,)a je imel visokega, gizdavega karabašca. Butler, ljubitelj konj, je takoj ocenil iskro moč prve živali in se ustavil, da bi izvedel, kdo sta moža. Oficir se je obrnil k njemu. “To vojni poveljnik hiša?” je vprašal; izgovor in neskla-njane besede so pričale, da ni ruskega pokolenja. Butler je rekel da. “A kdo je tp?” je vprašal Butler, stopivši bliže k oficirju in kažoč z očmi na jezdeca v turbanu. “To Hadži-Murat. Sem prišel; gost bo pri vojni poveljnik,” je rekel oficir. Butler je že slišal o Hadžiju-Muratu in je vedel, da je prestopil k Rusom, a niti v sanjah se ni nadejal, da ga ugleda tu. / tej mali trdnjavci. Hadži-Murat ga je motril s prijaznim pogledom. “Zdravstvuj. koškildi,” (dobrodošel) je dejal Butler, ki je že umel pozdravljati po tatarsko. “Soubal,” (bodi zdrav), je odgovoril Hadži-Murat, kimajo z glavo. Zajahal je k Butlerju in mu podal roko, na kateri je med dvema prstoma visel bič. “Poveljnik?” je rekel. “Ne, poveljnik je tu, pokličem ga,” je odvrnil Butler, obra-čaje se k oficirju; nato je krenil po stopnicah in sunil v vrata. Toda vrata paradnih stopnic, kakor jih je nazivala Marja Dimitrijevna, so bila zaprta. Butler je potrkal; ker ni dobil odgovore, je zavil okrog hiše in vstopil skozi zadnja vrata. Kriknil je svojemu slugi, a spet ni bilo odgovora; nobenega izmed obeh strežajev ni bilo doma. Moral je v kuhinjo. Marja Dimitrijevna, z ruto na glavi, vsa rdeča v obraz, z rokavi zavihanimi na polnih belih lehteh, je rezala zvaljano testo, ki je bilo enako belo kakor njene roke, na majhne kose za pirožke. “Kam sta izginila strežaja?” je vprašal Butler. “Pijančevat sta šla,” je rekla Marja Dimitrijevna. “Kaj jima hočete?” “Vrata bi odprla; cela truma gorcev vam stoji pred hišo. Hadži-Murat je prišel.” “Dajte, izmislite si še kaj,” je dejala Marja Dimitrijevna z nasmeškom. “Ne šalim se, res je. Pred vrati stoje.” “Ali je mogoče?’” je rekla Marja Dimitrijevna. “Čemu naj bi si izmišljal? Stopite in poglejte; prav pod stopnicami čaka.” “Kdo bi si mislil,” je dejala Marja Dimitrijevna, spuščaje rokaVe in popravljajeje si lasnice v debeli kiti. “Če je tako, pojdem zbudit Ivana Matvejeviča,” jo podvzela. “Ni treba, sam pojdem k njemu,” je rekel Butler. “Še bolje,” je rekla Marja Dimitrijevna in se iznova lotila svojega dela. Ivan Matvejevič, ki je že slišal, da biva Hadži-Murat v Grozni, se ni prav nič začudil, ko so mu povedali, da je prišel k njemu; sedel je na postelji, zvil cigareto, zapušil in se pričel napravljati z glasnim odkašljevanjem in renčanjem na poveljstvo, ki mu je poslalo “tega vraga na vrat.” Ko se je oblekel, je zahteval od strežaja zdravilo. In sluga, vedoč, da je “zdravilo” ime vodki, mu jo je podal. “Ni je hujše brozge,” je zagodrnjal, ko je izpraznil kozarec in prigriznil črnega kruha. “Evo, glava me boli; preveč črnine je bilo sinoči. Nu, zdaj sem gotov,” je končal in krenil v gostinsko sobo, kamor je Butler privel Hadžija-Murata in oficirja, ki je bil z njim. Oficir, ki je spremljal Hadžija-Murata, je predal Ivanu Matvejeviču ukaz poveljnika levega krila, naj sprejme Hadžija-Murata in mu dovoli občevati z gorci po oglednikih, iz trdnjave pa naj ga nikakor ne pušča drugače, nego v spremstvu kazakov. Ko je Ivan Matvejevič prečital listino, je ostro pogledal Hadžija-Murata in se iznova zaglobil v papir. Tako je še nekajkrat ijreskočil z očmi s povelja na Hadžija-Murata; potem pa ga je pogledal naravnost in dejal: “Jakši, bek, jakši dobro, vlastelin, dobro). Naj živi tu. A povej mu, da mi je ukazano, naj ga ne pustim nikamor. In kar je ukazano, je sveto. Nastanimo ga — kaj misliš, Butler? — morda v pisarni?” (Dalje prihodnjič.) o----------- BODITE POZORNI! Na banko v Ely, Minn., s katero ima J. S. K. Jednota svoj čekovni račun, dospelo je zadnje čase več ponarejenih čekov J. S. K. Jednote. Čeki so slabo ponarejeni in banka, oziroma Jednota jih ni izplačala, toda oškodovani so bili rojaki, ki so te čeke izmenjali iz prve roke. Taki ponarejeni čeki so bili men jan i v Clevelandu, Barbertonu, O., Kcmnore, O,., in v l.cadvillc, Colo., in mohla tudi drugod. Svari sc torej vse društvene sobrate, da sprejmejo čeke samo od društvenih uradnikov, ki so za to pooblaščeni in ki dobivajo čeke nctravnbst iz glavnega urada, Svari sc ob enem tudi trgovce, ki menjavajo čeke, naj bodo previdni, ter .naj ne menjavajo čekov osebam, katerih dobro ne poznajo. Ako kdo izsledi lopova, ki slepari s ponarejenimi čeki, naj ga naznani oblastim. Pred vsem pa: ne bodite preveč zaupljivi napram ljudem, ki jih ne poznate in ne dajajte tujcem vašega trdo prisluze-nega denarja za kos papirja, ki je morda brez vrednosti. Veljavnost čeka, ki ga izmenjate, naj vam v vsakem slučaju jamči zanesljiva in dobro poznana oseba! ANTON ZBAŠNIK, glavni predsednik J. S. K. J. o-------------- Panamski prekop. Promet panamskega prekopa je bil v pravkar zaključenem fiskalnem letu večji kot kdaj prej, kajti plulo je skozi 5475 ladij. Te ladje so plačale nad 24 milijonov dolarjev davka. Od 15. avgusta 1914, ko je bil prekop otvorjen, je skozi istega plulo 40,377 trgovskih ladij. Imenik uradnikov dr. J. S. K. J. (Nadaljevanje iz 5. strani) DRUŠTVO SLOVAN. ST. 17G, TACOMA. WASH. Predsednik: Frank Udovich, 5110 North ftoaView St.; tajnik in organizator: Joseph Tencich, 5104 North 40th St.; bluKajnik: Ivan SuBunj, 5101) North Sen View St.; zdravnik dr. John A. Bowles, 450U North 42nd St. Vsi v Tacoma, Wash. —- Društvo y. bor uje v«nko dcuffo nedeljo v inoaecu ob ti, zvečer v North TFu 1 urnore dvorani. DRU&TVO SV. ROZALIA. .ŠTEV. 177. ROCKDALE, ILL. Predsednica: Mary Gutnik, 1124 M o en Ave.; tajnica in organizatorica: Rozalija Jagodnik, 1124 Moen Avenue; bl&gajncn Antonija Sustersich, 905 Meadow Ave.; zdravnik: Dr. Stružinski Joliet in Chicago St. Vsi v Rockdale, III. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v ljudski šoli ob 2. uri popoldne. DRUŠTVA SV. PAULA, ST. 178. PAW PAW. MICH. Predsednik: Paul Ozanich, 025 MellSt. j Kalamazoo, Mich.; tajnik: Andro Ozanich, R. F. D. 0, Paw Paw, Mich.; blagajnik: i Frank Gornik. R. F. D. 3, Lawton, Mich.; organizator: Frank Turk, R. F. I). 2, Decatur, Mich.; zdravnik: William R. Young, Lawton, Mich. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan, pri Andro Žagar, Paw Paw, Mich. DRUŠTVA SV. JANEZA. ŠT. 179. SHINNSTON, W. V/\. Predsednik in organizator: John Cvetan, Box 138, Haywod, W. Va.; tajnik: Theodre Marsic. Wilart Mine, Shinn-stori, W. Va.; blagajnik: John Turkovich, P. O. Shinnston, W. Va.; zdravnik: Dr. Z. W. Wyatt, Shinnston, W. Va. — Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne, v prostorih Furniture & Undertaking Co. DRUŠTVO GEORGE WASHINGTON, ŠTEV. 180, CLEVELAND, OHIO. Predsednica: Mary Kalcic, 1173 E. 60th St.; tajnik: Joe Smole, 61J2 Glass Ave.: blagajnik Avgust Zele, G502 St. Clair Ave.; organizator: Martin Klobčič, 1284 E. 55t.h St.; zdravnik: Dr. Frank J. Kern, 02 33 St. Clair Ave. in dr. Mike F. Oman, 6414 St. Clair Ave. — Vsi v Clevelandu, Ohio. — Društvo zboruje vsaki drugi torek v mesecu ob 7 :30 zvečer, v Slov. Nar. Domu, staro poslopje soba št. 4. DRUŠTVA BRATSKA SLOGA, ŠTEV. 181, NEMACOLIN, PA. Predsednik: Louis Mayer; tajnik in blagajnik: Peter Peternal, Box 195; organizator: Luka Zoubi, Box 302. Vsi v Nemacolin, Pa.; zdravniki: dr. P. H. Margnetti in dr. J. M. Askly, Nemacolin, Pa. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu, št. no. 9, Nemacolin, Pa. DRUŠTVo MARIJE VNEBOVZETE, ŠT. 182. PITTSBURGH. PA. Predsednica: Anna Šneler 5325 Dresder Way; tajnica: Katarina M. Rogina, 5207 Carnegie Ave.; blagajnica in organizatorica: Magdalena Widina, 5113 Poe Way zdravnik : dr. Harry Nevins, 5204 Butler St. — Vsi v Pittsburgh, Pa, — Druitvc zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v Slovenskem Domu na 57 cesti. DRUŠTVO ZDRUŽENI SLOVENCI ŠT. 183 YUKON, PENNA. Predsednik: John Repnik, Box 193; tajnik: Frank Kovačič, Box 302; blagajnik: Joe Marvich, Box 08; organizator: Joseph Baloh, Box 290; zdravnik: George Toth, First National Pank, — Vsi v Yukon, Pa. — Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob deseti uri dopoldne v Baloh prostorih. J GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; irtnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ^ . . /f THE CENTRAL CO., ELY, MINN. Zaloga moških in deških oblek, srajc, čevljev, klobukov itd. V zalogi imamo tudi žensko blago, otroška obuvala in oblačila. Na izbero imamo ženskih svilnatih nogavic, katerih tr-pežnost jamčimo; v slučaju, da niste zadovoljni s trpežnostjo, vam povrnemo denar. Rojaki, kupujte v trgovini Jugoslovanskega Narodnega Doma. 5000 knjig za 5000 slovenskih družin. ANGLEŠKO-SLOVENSKO BERILO ENGLISH-SLOVENE READER SESTAVIL DR. F. J. KERN. Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovorjavi angleških besed; vaje za učenje angleščine; berila in članke, pesmi t*r kratek angleško-slovensko in slovcnsko-Ungleški slovar (4,000 besed). NAD 50 SLIK Knjiga je pripravna za učenje angleščine l in slovenščine. Kupite jo svojim otrokom. Cena $3.00 s poštnino. Naroča se pri “Ameriški Domovini,” 6117 St. Clair Ave. ali pri Dr. F. J. Kern, 0233 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. i Imam na zalogi že nad 14 let lUBASOVE HARMONIKE vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat,- trikrat in štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-^čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal. “Imam na zalogi tudi na roko kovane IMPORTIRA-NE KOSE v dolgosti od 25 do 33 inčev, po if 1.75 komad, G kos skupaj naročenih pa po $1.50 z rinko, ključem in poštnino vred. Imam tudi BERGAMO BRUSILNE KAMNE po 50c komad.” Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon Ph. Brooklyn,NY. Edini zastopnik in založnik LUBASOV IH HARMONIK v Zdruienlb Državah 1 Lepe | 1 tiskovine 5 za vaša društva, za tr?oTJ S posameznike, za vsakotf ne prireditve dobite vse« - 5 * | po nizkih cenah fc v prvi slovenski unijsk* ^ karni v Zjed. državah, ‘ ; E dobite ob vsakem času — nesljivo in | točno postrežbo i „ ^ Se priporočam društvom* . jakom, trgovcem za vse ",, s like. Prevzamemo na)1' e E kot najmanjša dela. a J Ameriška Domovi^ Gl 17 St. Clair Ave. e 1 CLEVELAND, O. e i v *711 n 1111111 n it 111111 n n i n ti i n um11111' f | Čistimo, barvamo, poprgv!ii> 1 j NEW YORK Dry *t/ e' CLEANING I. SMUK, poslovodi« le 6220 ST. CLAIR A*** Pennsylvania 2063- ( 1 Pridemo iskat in pripe'1* ji na dom! p '1 mo2ke in ienske *2 »i t' Ivi ne najnovejše ^ prstane, diamante, ver1 j ^ ; $ in vso drugo zlatnino. Ije prave glasne a ! gramofone, cena $17-^^ $1,000; prave slovel Victor plošče in slov*1^ ^ in v vseh drugih JeZl': ^ PIANO ROLE; zastal L £ regalije za društva. £ po brezplačni cenik* jL želite na vašega sobra ta IVAN PAJK I \$ 24 Main St., Conem«#’1 'v Pennsylvania, j' 1 | ANTON _ ZBAŠNIK S Slovenski Javni Notar E 4905 liutler Street, Pittsburgh.1 |v k i I Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, opof(Li; E vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ainefl E stari kraj. Pišite ali pridite osebno. . J Največja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina v Amerik^ ^ J Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vs® i in izdelkov dobite pri nas. i !' FRANK ČERNE > | 6033 St. Clair Ave. in 930 E. 70th St., Cleveland, O. RUDOLF PERDAN J ❖ SLOVENSKI JAVNI NOTAR ,, Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko st^0*11, J) *i* spadajoče posle. , o, 933 E. 185th St. Cleveland, Ohi* t--------------------------------- . >t »I* +1* v *$**** *»* *1* *5* »J« *5« *1* MATIJA SKENDER, javni notar I j' ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 1122 E. OHIO ST. N. S. PITTSBURGH, PA. Telefon: CEDAR 3472 •j* .j. Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke in t £ drugo v notarsko stroko spadajoče spise. ^ ’j! Pišite, telefonirajte ali pridite osebno. s v v*** v v*,* v*!**'• v•{****•!•*}**!*»$»|V $r------------------------------------------------: <> Za splošno vse bančne posle, zlasti pa ' •> »i 0 Za nakazila v stari kraj, bodisi v dinarji j. lirah ali dolarjih, \ 1 rti'’ Za potovanje v stari kraj ali doprel1 ^ -<><