NO. 94 Ameriška movina y. x t, a a »1 idL AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, December 10, 1985 /0 .. LXXXVII Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Argentinsko sodišče obsodilo 5 generalov in admiralov zaradi množičnih umorov in ugrabitev za časa »umazane vojne« BUENOS AIRES, Ar. — Včeraj je civilno sodišče obsodilo pet generalov in admiralov, med njimi sta dva bivša predsednika države, zaradi več tisoč umorov in ugrabitev za časa tako imenovane »umazane vojne« zoper levičarje v poznih 70-ih letih. V tem času je izginilo brez sledu več tisoč večinoma mladih Argentincev. Po zlomu vojaške diktature se je izvedelo, da so bili skoro vsi, ki so bili od posebnih vojaških enot ugrabljeni, mučeni in potem ubiti. Kampanja zoper levičarje je sicer uspelo in ni več aktivnih v Argentini gverilskih skupin, ki so svoj čas terorizirali družbo. Sodišče je menilo, da so bile metode, uporabljene v »umazani vojni«, nezakonite. Na dosmrtno ječo je bil obsojen bivši predsednik Argentine Jorge Videla in tudi bivši poveljnik mornarnice Emilio Massera. Roberto Viola, ki je tudi bil predsednik države, bo moral v zapor 17 let, druga dva častnika sta dobila krajšo zaporno kazen, štirje drugi obtoženci pa so bili oproščeni krivde. Kot kaže, ne bodo preganjani tisti navadni vojaki in nižji častniki, ki so dejansko mučili in ubijali ugrabljene sodržavljane. Preiskava je ugotovila, da je tekom »umazane vojne« izginilo najmanj 9.000 ljudi. Predstavniki organizacij, ki branijo človečanske pravice v Argentini, so izrazili nezadovoljstvo z odločitvijo sodišča, češ da so bili sodniki premili glede kazni. Dvanajst vodilnih oporečnikov v Južni Afriki ni več obtoženih veleizdaje — Poraz za aparteidsko vlado JOHANNESBURG, J. Af. — Včeraj je sodnik v mestu Pietermaritzburg oprostil 12 vodilnih oporečnikov krivde veleizdaje in subverzivnih dejavnosti. Ukrepal je na podžgi prošnje državnega tožilca, ki je rekel, da eden glavnih njegovih prič ni zanesljiv in tako ni mogoče nadaljevati s sojenjem. Tožile je želel na sodnem procesu dokazati, da so bili obtoženci povezani s prepovedanim uporniškim Afričanskim nacionalnim kongresom v gibanju, katerega namen je bil str-moglaviti s silo aparteidski sistem v državi. Opazovalci južnoafriških razmer meni-i°» da je izid sodnega procesa poraz za vla-d0» nekateri pa pripominjajo, da kljub sistemu aparteida ima zakon šc vedno veljavo v državi. V ZDA in drugih zahodnih državah ni več videti dnevnih poročil o demonstracijah v Južni Afriki, ker so oblasti strogo omejile Pravice novinarjev, da poročajo o takih demonstracijah oziroma jih s kamerami sne-niajo. OPEČ države ne bodo več skušale kontrolirati cene nafte na svetovnem ,r8u — Cena nafte bo najbrž znatno padla ŽENEVA, Švi. — Na svojem zasedanju ''tem mestu so predstavniki 13 držav-članic "EC soglašali, da v bodoče ne bodo več ontrolirali cene nafte niti ne bodo več kon-rolirale količine nafte, ki jo posamezna pEC država pošilja na svetovno tržišče. V ^dnjih letih so bile OPEČ države prisiljene uniejevati količino nafte, ki so jo prodajali n tudi znižati ceno te nafte. Na svetu je da- Več držav, ki niso včlanjene v OPEC-u, °dajajo pa svojo nafto na prostem svetov- nem tržišču. Poleg tega so industrijsko razvite države v zadnjih letih močno omejile količino nafte, ki jo kupujejo od izvoznikov. Radi vsega tega so bile nekatere OPEČ države močno prikrajšane pri dohodkih od izvoza nafte. Danes konkurirajo OPEČ države med seboj pri iskanju kupcev. Ponujajo nafto pod uradno in umetno postavljeno ceno, kar škoduje vsem, predvsem pa tistim, ki se te igre nočejo v polni meri udeleževati. Zaradi vojnih stroškov, ne Irak in ne Iran ne upoštevata uradnih cen, v prihodnjem letu bo predvsem Irak začel pošiljati veliko več nafte na trg preko treh novih naftovodov. Strokovnjaki naftne industrije menijo, da je pričakovati hitro drsenje cene nafte, ki se danes gible okoli 27 ali 28 dolarjev na sod, do prihodnjega aprila ali maja pa utegne pasti kar na 20 dolarjev na sod ali pa celo več. To bo imelo pozitivne posledice za uporabnike nafte in naftnih derivatov, negativno prizadete bodo pa izvoznike nafte in banke v ZDA in drugih zahodnih državah, ki imajo v OPEČ državah vloženega v posojilih precej svojega kapitala oziroma denarja. Opozicija na Filipinih razdrobljena — Na predsedniških volitvah bosta proti Marcosu kandidirala Laurel in Aquinova MANILA, Fi. — Bivši sen. Salvador Laurel je izjavil, da bo sam kandidiral za mesto predsednika- Filipinskega otočja. S tem je zavrnil skupno kandidaturo s Cora-zon Aquino, vdovo od atentatorja ubitega oporečnika Benigna Aquino. Aquinova je bila ponudila Laurelu podpredsedniško mesto, vendar je Laurel to ponudbo odklonil. Spor v opozicijskih krogih utegne pomagati predsedniku Ferdinandu Marcosu. Izredne predsedniške volitve bodo 7. februarja 1986. Ameriška vlada se zelo zanima za razmere na Filipinih. Na Filipinih raste nezadovoljstvo z Marcosovim diktatorskim režimom, oborožena komunistična vstaja pridobiva na moč in v CIA menijo, da bi lahko komunisti v enem ali dveh letih celo zmagali, ako ne bo prišlo do temeljite spremembe oziroma demokratizacije sistema. Takšnim spremembam pa Marcos ni nič naklonjen. V CIA in State Departmentu so zaskrbljeni tudi, ker so filipinski komunisti zelo radikalni in jih v nekaterih analizah primerjajo s Pol Potovim »Khmer Rouge«, ki so svoj čas kontrolirali Kambodžo. - Kratke vesti - Washington, D.C. — Državni sekretar George Shultz je odpotoval na obisk v Evropo. Med drugim bo obiskal tudi Jugoslavijo in se pogovarjal z najvišjimi jugoslovanskimi državniki. Gre za Shultzov prvi obisk v SFRJ odkar je postal državni sekretar. Washington, D.C. — Danes odpotuje v Izrael 5 ameriških preiskovalcev, ki bodo zaslišali dva izraelska diplomata, pov|zana v vohunski aferi Jonathana Pollarda,* kateri je vohunil za Izraelom. Bonn, ZRN — Pretekli teden sta Zahodna in Vzhodna Nemčija izmenjala priprte vohune. Gre za drugo tovrstno izmenjavo letos. Vatikan — Koačalo se je zasedanje več kot 300 škofov rimskokatoliške Cerkve. Papež Janez Pavel II. je že sprejel predloge, ki so mu jih predlagali škofje. Iz Clevelanda in okolice Rojstni dan— Danes praznuje svoj 93. rojstni dan ga. Mary Zakrajšek, 15904 Arcade Ave. Čestitamo in ji želimo dosti zdravja in veselja! Silvestrovanje— Baragov dom in Klub Baragovega doma prirejata domače Silvestrovanje z večerjo in plesom v dvorani Baragovega doma. Vstopnice po $8 že lahko dobite v Baragovem domu. Zadušnica— V petek, 13. decembra, ob 8. uri zj. bo v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. sv. maša za Lawrence Seme ob 15. obletnici njegove smrti. Novi grobovi Anthony Champa V soboto, 7. decembra, je nenadno umrl 57 let stari Anthony Champa, sin Mary (roj. Zuzek) in brat Edwarda (Ind.). Pokojni je bil računovodja po poklicu in imel svojo pisarno na St. Clair Ave. več let. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., jutri, v sredo, v cerkev sv. Vida dop. ob 11.15. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do Isabelle Galinat Umrla je 69 let stara Isabelle Galinat, roj. Toderick, vdova po Earlu, mati Agathe Carpenter in Anthonyja Lavalla, sestra Leocadie Toderick, Mary Kunzo ter že pok. Stan-leyja, Edwarda in Ann Cunningham, 8-krat stara mati in 6-krat prastara mati. Pogreb bo iz Zak zavoda na 6016 St. Clair Ave. jutri, v sredo, v cerkev sv. Vida dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Frank Peternel V soboto, 7. dec., popoldne je na svojem domu na 761 E. 240 St. nenadno umrl 61 let stari Frank Peternel, rojen v Frankfort, 111., od koder je prišel kot otrok v Cleveland, može Mary, roj. Kozel, oče Roberta in Jefferyja, 3-krat stari oče, brat Julie Harbie, veteran druge svetovne vojne, zaposlen pri Warner Swasey Co. več kot 40 let, član ADZ št. 2 in SNPJ št. 126. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, v cerkev sv. Roberta dop. ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Theodore Misich V nedeljo, 8. dec., je v Hill-crest bolnišnici po dolgi bolezni umrl 73 let stari Theodore Misich z E. 218 St., rojen v Bessemer, Pa., mož Katherine roj. Roberts, oče Connie Uthe Pristavski upokojenci!— Ne pozabite, da bo organizacijski sestanek novega Kluba upokojencev Slovenske pristave to nedeljo pop. ob 3h v sejni sobi Slov. doma na Holmes Ave. Vabljeni upokojeni člani in članice SP in njih soproge. Božičnica— Slovenski folklorni inštitut vabi člane, starše in prijatelje na božičnico to soboto zvečer. Ob 6h bo sv. maša v cerkvi Marije Vnebovzete, po njej pa zahvalni program in večerja v Baragovi dvorani. Grdinovi koledarji— V naši pisarni imamo Grdi-nove stenske koledarje za 1986. Ako se zanimate, oglasite se. VREME Oblačno danes z verjetnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 43° F. Oblačno in deževno tudi jutri, z najvišjo temperaturo okoli 40° F. V četrtek spremenljivo oblačno z najvišjo temperaturo okoli 35° F. in Ted-a ml., 5-krat stari oče, 2-krat prastari oče, brat Emme Plut in Franka (pok.), zaposlen pri Bailey Meter Co. do svoje upokojitve 1. 1973. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152. cesti v četrtek dop. ob 9.30 na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Edward Lampert V Euclid General bolnišnici je po dolgi bolezni umrl 67 let stari Edward Lampert z 1010 E. 70 St., rojen v Clevelandu, vdovec po Agnes, roj. Stekla-sa, oče Edwarda in Laverne Walker, 3-krat stari oče, brat Emme Johnson (Pa.) ter že pok. Mary, Anthonyja, Vincenta in Alberta (vsi v Sugar Grove, Pa.), veteran druge svetovne vojne, zaposlen pri White Motors 34 let, do svoje upokojitve. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v četrtek, v cerkev sv. Vida dop. ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, pop. od 2. do 5. in zv. od 7. do 9. Jack J. Boncha V petek 6. decembra zvečer je v Cleveland Clinic za rakom umrl 69 let stari Jack J. Boncha, oče Cynthie Moore in Scotta, brat Leo-ta, Lillian Marinček (Fla.), Jean Vidmar, Daniela in Gertrude (pok.), zaposlen pri Rey Tool & Die Co. 15 let, do svoje upokojitve. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes, v torek, dop. ob 9.30 na pokopališče (dalje na str. 41 ’ AMERIŠKA DOMOVINA 6117 Sl. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: ;jRt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $18 za 6 mesecev; $1 5 za 3 mesece 'JKcnada: ^ $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $1 7 za 3 mesece ^Dežele izven ZDA in Kanade: V $45 na leto; za petkovo izdajo $25 tf’etkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; & Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: £ $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: ■f $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year •■ip- ---------r----------------------------------------- Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio 1POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 94 Tuesday, December 10, 1985 jsk v SFRJ se zaganja v Slovence Po 40 letih previdnega molka se Slovenci začenjajo |rodno osveščati. Ne prenesejo več, da jih Beograd gospo-rsko izkorišča, da se prišleki z juga oblastno vedejo, da se ^skuša z uvajanjem nekega jugoslovanstva, v katerem naj bi Jčasi Slovenci kot narod izginili. Kot v preteklosti so plat zvona začeli bfti razumniki. Postajno vedno bolj pogumni, ne bojijo se več povedati, kar mislijo, ifanijo, kar hoče Beograd Slovencem vzeti. In v jugoslovanski prestolnici so to hitro opazili. Srbsko časopisje je začelo napi-lijbvati nekatere dogodke in v Borbi, glasilu jugopartije, se je qiedavno pojavil članek z opozorilnim napisom: »Slovenski itjacionalizem dviga glavo«. $ Kaj se je pravzaprav v Sloveniji zadnje čase zgodilo? Naj-fej je v športni dvorani Tivoli v Ljubljani na hokejski tekmi limpije zoper beograjsko Crveno zvezdo prišlo do izgredov, avijači so si dali duška zoper balkanski Jug in zapeli med jgim tudi nekakšno priredbo neke narodne pesmi z besedilom, ki opeva lepše čase, ko je bila »Slovenija še brez južnja-Mov«. Ljubljanski dopisnik revije Danas ]e na tej tekmi tudi slišal iftlike »Srbe na vrbe« in nato objavil članek »Vrbe na (ljubljanskem) stadionu«. L Ni se razburjenje še dobro poleglo, že je prišla na vrsto fijjošarka. Spet so navijači v Tivoliju začeli protestirati proti ne-ijovenskemu sodniku zaradi neke zelo nerazumne odločitve, s tribune je v njegovo glavo priletel plastični vžigalnik in mož je v syoji jezi prekinil tekmo. Olimpiji so odvzeli za kazen eno točko ih namesto doma je morala trikrat igrati na tujem. Ne povedo pa ti »jugoslovanski časopisi«, kako v Beogradu »sprejemajo« slovenska moštva. Kličejo jih »Švabe, Švabe« ih »Janezi, glupani« (bedaki). Tam je tako zmerjanje del svobode, v Ljubljani pa je izbruh nacionalizma. Potem je prišlo v Idriji do pretepa. Bosanski delavci so nadlegovali slovensko dekle, kranjski »Janezi« so jih pa krepko premikastili. Odmev v sredstvih javnega mnenja je bil pretiran, vsi so se zgražali nad divjostjo Slovencev, ki so dobili sodne pozive, vsi pa skrbno molčijo o tem, kako se ti delavci z juga vedejo po javnih lokalih, ko se ga nadelajo: izzivajo, iščejo prepir, razbijajo kozarce in steklenice, pogosto se v njih rokah pojavi nož. Zanimivo je brati »Nočno kroniko«, ki jo vsak dan prinese ljubljanski dnevnik Delo: skoro vedno gre za Bosance ali Albance muslimanske vere, ki delajo nasilje po ljubljanskih pivnicah. Delo objavlja le njih imena, priimke pa le s prvo črko. Izgleda, da mu je to naročeno, da ne bi slovenska javnost še bolj zamrzila te nestrpne prišleke. Višek gonje zoper Slovence pa je dosegel odgovorni urednik zagrebške izdaje Borbe Krste Bijelič, ki je Ljubljanskemu dnevniku poslal 24 tipkanih strani. V spremnem pismu je zapisal, da je bil namen njegovega pisma obračunati z glavnimi nevarnostmi in nosilci nacionalizma v Sloveniji. Milan Meden, glavni urednik Nedeljskega dnevnika je ves dolgi članek objavil (zasedel je kar tri polne časopisne strani) ter dal s tem Slovencem spoznati, kakšna je raven razmišljanja nekaterih »skrbnikov jugoslovanstva«. Poslužujejo se iztrganih citatov, pol- Ludvik Jelenc nas je zapustil ^JvlklOrtlO LEMONT, 111. - Ob petih po- //»/* poldne v petek, 15. novembra IQa.MwlG'Q' 1985, je za vedno zatisnil svoje oči spoštovani in poznani ro- ^ua VOVK jak, Ludvik Jelenc. Zaradi !• močnega in krepkega telesnega odpora je zahrbtni bolezni Po skoro tr'desetih letih ena najlepših in najdragoce- dolgo in uspešno kljuboval. delovanja, trdega prizadeva- nejših na svetu. Ti spisi naj bi Šele pred tedni je moral v po- n-*a 'n sodelovanja v slovenski dali mlademu rodu možnost in steljo, iz katere ni več vstal. skupnosti ter še posebej udej- priliko vzljubiti delo staršev in Doživel je 69. leto starosti. stvovanja med slovensko mla- prednikov, znati to delo bolj I ud vi k ie hil 7avPdpn Slove dino v clevelandu. Ameriki in ceniti in spoštovati, obenem nec^To svoj e'slo vens^vo^peT ni Ka"adi’ b> \ ^ ** do izražal samo v besedah, am- 8°rnjim nas!°VOm ze ela ^ ne*a Porekla- pak ga je gojil predvsem v de- nanjati predvsem naš mlad. Svoje prispevke sem začela janjjh slovenski rod na tujem s folk- pripravljati ob priliki prazno- Ko se ie v petdesetih letih lorn°-kult.urnim bogastvom in vanja devetdesetega rojstnega neprecenljivimi zakladi našega dneva našega ameriškega Slo- za e o organizirano de ovanje slovenskega naroda. Venca in velikega državnika nos^^se ^ hiTTem ° I /dvik Seznanjala bom naš mladi Franka J. Lauscheta, ki je nost, se je bil temu Ludvik .. .. ........ „ , med prvimi pridružil. Iz lega ™d ~ m t“dl "’"“S™ J"t»'spoštoval svojo gibanja se je pozneje porodila !!m “ * “f"’0"’’ l;ako Je "a5 ma,er 'l "arod- NaJ b' b,‘ "T Slovenska narodna zveza. V aldv'nsko č'Tk‘ak° “'° l,“' gov vzgled In spoštovanje kul- lej organizaciji je bil aktiven “ SVOJO Br“do’ dela! m ,rpd' ,urnef bo?as'va slovenskega skoraj do svoje smrti. V njej je kako 50 naS' predn,k' prazn°- "aroda spodbuda našemu mla- vestno izvrševal razne odbor- vab.sl.z, vztra)n,m delon’ m d'm“ rod“' da bl v “T” niška mesta in druge naloge. ,ebk,ml z^lval",famoodpo- srcu nostl zavest prtpadnoso ... . m vedjo ustvarjali sedaj ze tisoč slovenskemu narodu. Naj m i je tudi zvest podpornik jet s(aro icuituro> je danes mu ponos do svojega porekla slovenskega tiska, toda ne y važnjh trenutkih življenja samo kot naročnik. Na Amen- _____ _________. ... , „ . .. ,,„-.0. Sko Domovino je bil naroben delavec na slovenskem druš- ''dd°b'',J vse od prihoda v Ameriko. Va- W"™ Poljf, toda vedno je h»'-""»•"* samozavest,, njo je tudi pisal in je vsako ostal skromen. Za svoje nese- Na slavju Franka Lauscheta leto pred Veliko nočjo in pred bičnO delo ni nikdar želel no- so člani Slovenskega Folklor- Božičem nabiral med Slovenci benega priznanja, kljub temu, nega Inštituta prevzeli, očarali oglase. Menda je samo v letu da ®a -ie nedvomno zaslužil. jn globoko ganili na samo do- 1984 nabral za AD oglasov v Ludvik Jelenc se je rodil v mačo, ampak tudi sploSno vrednosti blizu tisoč dolarjev. Kamni gorici na Gorenjskem ameriško občinstvo s progra- Prejšnja leta je tudi pobiral na dan 12. avgusta 1916. V mom, ki je izražal globoko Iju- naročnino med rojaki za AD. šolo je hodil v Selcih nad Škof- bežen do slovenske matere, do Bil je tudi naročnik, dopisnik jo Loko. V Avstrijo je prišel že kulturne dediščine slovenskega in podpornik lista Slovenska leta 1943 in je tam tudi priča- naroda, obenem pa tudi visO- Država, ki izhaja v Torontu. kal konec vojne. Za svojo živ- ko spoštovanje do naše in na- Prav tako je tudi podpiral Ijenjsko družico si je izbral ših otrok nove domovine, koroško Mohorjevo družbo gdč. Maro Velbl. Poročila sta Amerike. (Slavje je organiziraj kot ud in kot dobrotnik. se leta 1949 v Št. Vidu na Gli- in izvedel Slovensko ameriški Slovenska fara Sv. Štefana ^ severno od Celovca, na kulturni svet dne 17. nov. 1985 je imela v Ludviku močan ste- Koroškem. v Slovenskem narodnem donu* ber. Podpiral jo je tako gmot- Kmalu po poroki sta se po- na St. Clairju. SFI je na pr° no kot moralno. Bil je tudi sta- dala v Ameriko in prispela tu gramu sodeloval, kakor s° len obiskovalec slovenske slu- julija 1949. leta ter se naselila Korotan, Glasbena Mah žbe božje. Redka je bila slo- v Chicagu. V zakonu sta se ca 'n Dušan Maršičev orkeste venska sv. maša, da se je ni jima rodili dve hčerki. Veseli Slovenci. Op. ur.) udeležil. Rad je zahajal v slo- Ludvik je dobil službo pri ----------;--- venski božjepotni Lemom in American Forge, kjer je delalo Dolžnost mi narekuje, da ga tudi podpiral. lepo število Slovencev. Po najprej delno opišem delo i*1 Skratka, podpiral je in se upokojitvi se je mislil podati v uspehe našega mladega rodu v tudi udeleževal raznih aktivno- toplejše podnebje, toda ga je Ameriki. Lep primer tega je sti na polju slovenstva, tako pri tem prehitela smrt. letošnja, prvič v Ameriki pre"' verskih kot kulturnih, tako Pokopan je bil v ponedeljek, stavljena slovenska Kmefk* rodoljubnih kot družbenih. 18. novembra 1985. Naj mu ohcet z mnogimi šegami »fl Slovenstva ni samo doživljal in bo lahka ameriška gruda. običaji iz vseh slovenskih P° podpiral, tudi branil ga je od- Gospe Mari in hčerkama krajin Povezanimi v čudov> ločno, če je čutil, da je bilo to naše sožalje kakor tudi števil- slovenski šopek, katerega potrebno. njm ostalim sorodnikom. dva da' Podstavljal naš ma V mnogih ozirih je bil javni Tone Arko ameriško-kanadsko-sloven ___________________________________________________________ rod na Slovenskem vrtu Am resnic, ni jim mar poglobiti se v nacionalne posebnosti sloven- r‘ške Dobrodelne z^j0 skega naroda. Od take vrste ljudi si Slovenci ne morejo kaj (ADZ-AMLA) v Leroyu, dobrega obetati. ^ in avgusta. ^ In kaj, med drugim ugotavlja Bijelič? Da Josip Vidmar, J Na lem tradicionalnem dv nekdanji predsednik OF, joka nad usodo slovenskega naroda; dnevnem Festivalu Slove da predsednik skupščine SR Slovenije razmišlja o ločitvi Slove- 0 k‘or® v Ameriki, kate nije od Jugoslavije, to sicer nekoč v prihodnosti, da trojica sponzorira in organizira ^ »dežurnih nacionalistov« Hafner, Vidmar in Štih razmišlja o venski Folklorni Inštitu Sloveniji kot nekakšni posebni, izločeni in tudi malce ogroženi ^ -^’pj0 ^ st3' Zaradi vsega naštetega je bil tudi centrali komite sloven- Sornfskuplne Amer'”‘ ske Pa-tiie Pns.l,en ,2reS. svojo besedo. V uvodu ižjave |e dr. Kanaci p ki zboriT ,2or- Rlb,C de|a' da'f ,,eba ““''H 'asno h0''6'1™.- da "'°™ kestrov in ansamblov od b'«” Zveza komunistov Slovenije, če hoče ostati zvesta m načelna in da]ev svojemu programu pred zadnjo vojno in med njo, ostati borec ' za uveljavljanje interesov slovenskega naroda in nosilec boja .. *z vseh etnografskih p • zoper nacionalistične težnje, ki jih ogrožajo. Slovenskega jin Slovenije so z živimi pr ^ naroda ne ogroža Jugoslavija kot taka, ampak obe temeljni in s,ikami v P*esu, glas ^ zvrsti nacionalizma, separatizma in unitarizma (vse jugoslo- besedi z največjim Pon°(ržl. vanske narode zliti v novega, jugoslovanskega). prikazovali najobširnejše Katoliški glas dicionalno slavie slovensK (1 1.28.1985) (Dalje na str. 3) Ha-Hec-Hi-Ho-Humor! Skuhal »n pogrel KOLEKTA Trije duhovniki: katoliški, protestantovski in judovski so se v duhu pokoncilskega ekumenizma večkrat shajali ter pogovarjali o tem in onem. Ko so nekoč novinarji dobili vse tri skupaj, so jim zastavili sledeče vprašanje: »Kako izpolnjujete sv. pisemsko naročilo, 'dajte cesarju kar je cesarjevega in Bogu kar je božjega'? Z drugimi besedami, kaj naredite z nedeljsko kolekto?« Najprej je katoliški duhovnik pojasnil postopek, ki je v veljavi v njegovi fari: »Na tleh narišemo krog in ves denar vržemo v zrak. Kar ostane v krogu je naše, kar pa pade izven kroga, porabimo za cerkev, ali pa pošljemo v misijone.« Protestantovski gospod pripomni, da storijo oni nekaj Podobnega, le da porabijo zase tisto, kar je izven kroga; kar ie v krogu, je pa samo božje. »Če pa so svetne potrebe izredno velike (ne smemo pozabiti, da imajo ti gospodje večino-nra lastne družine), počakamo navadno na vetrovni dan in vržemo denar malo višje kot po navadi, ampak vedno skušamo biti fair.« Rabin je pozorno poslušal in ko je prišla vrsta na njega, i® priznal, da tudi judje prakticirajo nekaj podobnega, le da nirnajo nič kroga. »Ves denar vržemo visoko v zrak in kar °stane zgoraj je božje, kar pa pade nazaj na zemljo, porabimo zase.« Danes bi se rad zahvalil gospodu J.P. za izredno lepo Zeljno glavo, ki mi jo je prinesel, ker sem uganil pomen krati-Ce »pm«. Do zdaj je še vsak, komur sem jo pokazal, priznal, tako velike glave še ni videl ne na vrtu in ne na marketu. Sem jo že preslikal; zelje bomo pojedli, sliko pa bom spravil med druge trofeje. - Za živinozdravnika študiraš? Ali sploh veš, kako lz9leda krava od znotraj? ~ To ve vsako tele. - I would like to become a space computer engineer. - Do you think you can pass the test? - Sure. I took up some space in High School. ~ Ati, bi mi pomagal? Pri križanki mi manjka samo še iatlnja beseda. - Potem pa pojdi k mami. Pri nas ima navadno ona zad-njo besedo. When you are in your twenties, the years seem to creep Y- When you are in your forties, they seem to gallop by. nd when you are in your sixties, the years seem to fly by. •''hat this world really needs is a calendar with cruise control. Ko sern zobozdravniku omenil, da se mi zdi $1 5.00 za 2drtje zoba malo preveč, saj to ne vzame več kot dobrih pet ®ekund, mi je rekel, da ga bo drugič bolj počasi pulil, če tako zelim. Money doesn't talk these days. It goes without saying! V Jugoslaviji zelo primanjkuje mila, žarnic in bencina. a se tolažijo s tem, da mila ne potrebujejo, ker imajo čisto eteklost; žarnic ne potrebujejo, ker imajo svetlo bodoč-st; bencina pa tudi ne, ker v Jugoslaviji, razen cen, gre Se samo navzdol. j-j* »>:«»;«»>•« *!5!« #!3!« »75!« »!3!« #!3% »!3!i »!5!« »!5% »!5!« »!S!« »!5% »!•% #!•!« *!5!« *!5!«»? Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 - V družinski lasti že 82 let. - Folklorna zakladnica (Nadaljevanje s str. 2) naroda — slovensko Kmečko ohcet. Predstavljeni so bili prizori kot: ob zibelki, brezskrbna otroška leta, razposajena Segava mladost, vasovanja in podoknice. Prav s ponosom so koroški fantje praznovali fantovščino, ko se je ženin poslavljal od njih in ledik stanu. Z največjo vnemo so belokranjski fantje postavljali šrango na cesti, kajti ženin je dobil njihovo privoljenje, da jirmlahko odpelje najbolj zalo dekle iz vasi samo z velikim odplačilom. Belokranjska dekleta so prikazala dekliščino — slovo neveste od dekliškega stanu z vso nežnostjo in ganjenostjo. Ganljiv je bil sloves ženina in neveste od svojih dragih, najodločilnejši trenutek same poroke, prevoz bale s slovenskimi lipicanskimi konji in vozom, sprejem neveste na ženinovem domu. Kulturni vrt ADZ je bil ob tej priliki v duhu spremenjen v miniaturno staro Slovenijo. Bil je v pravem, pristnem smislu spremenjen v idealni slovenski vrt, katerega je krasilo tisoče belih in rdečih nageljev. Vsepovsod so ga krasile barve slovenske trobojnice — bele, modre in rdeče, oder, stavbo, vhod, mlaje in slavoloke pred ženinovem in nevestinem domom z napisi — »Bog živi ženina« Korošca, »Bog živi nevesto« Belokranjko. Kmečka ohcet, katero je predstavljala slovenska mladina, starši in mnogi prijatelji, je bila polna pristnega slovenskega duha, patriotizma in ljubezni do slovenskega naroda. Številni starši se vztrajno trudijo in s požrtvovalnostjo ohranjajo in gojijo ljubezen do kulturne zakladnice, do slovenske zavesti in slovenskega življa, pod zelo težkimi pogoji današnjega časa, modernega tempa in prezaposlenosti vseh. Časa, v katerem so materialne dobrine vse prepogosto na vrsti pred duhovnimi. V času, v katerem materializem ropa tisto skromno, preprosto srečo in ljubezen do sočloveka, do sorojaka. Večtisočglava množica domačega in drugega občinstva je z izrednim zanimanjem sledila prizorom, kateri bodo v bodoče potrebovali večje, bolj podrobne ponovitve, na željo mnogih pa tudi večje obrazložitve in pojasnitve. Naša mladina je edino upa- Tone Arko: Drugi postopek gospodarskega izenačenja med republikami Jugoslavije (kot sem že omenil) je tako imenovani prispevek federaciji. V resnici, to ni nič drugega kot le navaden zvezni davek. To zvezno obdavčenje se strogo izvaja v skladu s prisilnim gospodarskim izenačenjem. Kaj naj to pravzaprav pomeni? Slovenija in Hrvaška sta gospodarsko v SFRJ najbolj razviti in zato tudi v razmerju na vsakega delavca največ zaslužita. Iz tega sledi, da bi moral biti življenjski standard v Sloveniji in na Hrvaškem znatno višji kot v drugih republikah. Res je sicer, da je standard nekoliko višji, ne pa znatno višji upoštevajoč veliko večji produktivnost povpreč nega delavca v teh republikah Življenjski standard v Slo veniji in Hrvaški ni višji zato ker federacija (Beograd) nasil no pobere skoraj ves zaslužek ki je nad jugoslovanskim po\ prečjem. Z drugimi besedami Beograd ne pusti, da bi Slo venci ali Hrvati živeli dosti bolje na primer od Makedoncev ali Črnogorcev. Življenjski standard in Hrvatov je torej prisilno znižana v želji, da bi bil življenjski standard v vseh jugoslovanskih republikah in pokrajinah precej izenačen. To je končni cilj omenjene politike. Seveda Slovenci in tudi Hi vati še vedno boljše žive kot živijo prebivalci drugih republik in pokrajin. Vzrok temu je, da so Slovenci pridnejši in več delajo kot oni, ki živijo v nerazvitih republikah. Mnogo Slovencev je zaposlenih na raznih načinih tudi po redni službi. Na ta način je njih dohodek višji in tako se kljubujejo od oblasti nasiljenemu gospodarskemu izenačenju. Na jugu države pa še vedno sledijo pregovoru: »Malo radi, malo kradi«. Prav Slovenci in Hrvati so tisti, ki držijo jugoslovansko gospodarstvo pokonci. Če bi kdaj v bodočnosti to podporo nje v bodočnost. Skrb voditeljev, staršev in prijateljev je pritegniti mladi rod in ga navdušiti za slovenski patriotizem. To naj bi bilo delo nas vseh in naša smernica v bodočnosti! (Se bo nadaljevalo) CONFITEOR... XI. jugoslovanski federaciji (Beogradu) odmaknili ali enost^v- *10.0% Interest Tax Deferred Investment • No Income Tax as Accrued • 10% Withdrawal Feature without penalty Not Included in estate (opt.) Contact: Frank J. Feola 1353 E. 260th Phone 216-261-1546 ‘Subject to change J no odpovedali, bi to najbrž povzročilo krizo, ki bi postavila na kocko obstoj Jugoslavije. To je res, ker je točno gospodarski »čevelj<> tisti,^ki Jugoslavijo najbolj žuli. *:• Z mojega stališče gleda^b, ni ta »prispevek« federacijijttfc drugega kot le navadna ponipč tujcem ali — kakor temu pravimo v Ameriki — »forcjt^h aid«. Obstoja pa seveda l^st-vena,razlika. V Ameriki morajo tako podporo odobriti -ijaši senatorji in kongresniki V Jugoslaviji pa Slovence neslavno oropajo. Pri tem poslovanju« nimajo namreč Slovenci skoraj nobene bes 'de, menda niti slovenski kom >ar-tijci ne. Kolikšen obseg ima ta prispevek«? hrane Jeza y nje ovi že omenjeni knjigi (iz leta 1959) je >isal na str. 13: »...dobimo tako 974,4 mil jarde (dinarjev, op. p.) in s tem minimalno vsoto, katere je morala Slovenija...od zač tka leta 1947 do konca leta 958 odstopiti Beogradu. Po i ad-nem jugoslovanskem kurz i (1. 1959, op. p.) za dolar znat a to 3 milijarde 248 milijonov dolarjev.« Nato je Jeza izrač tnal vrednost v zlatu in trdil str. 14): »Celotno prebival >tvo Slovenije je moralo odst ipiti tako vrednost 2137,9 tona zlata, kar predstavlja 213 tc zornih vagonov, naloženih samim zlatom; to je skofo pe tletna povprečna proizvodnja ^lata v Južnoafriški zvezi, !| je največja proizvodnica zlata na svetu, ali dvainpolkrat več, kot je znašala celotna svetilna proizvodnja zlata v letu 19 jSi« Jasno je, da to ropanje (prinese federaciji lepe denarce in je tako obsežno, da se moraš ob številkah prav zgražati j To naj bi torej bil en primer iko-risti«, ki jo imamo Sloveni j od toliko opevanega »braist\£ in edinstva«. Seveda je res, da so te številke, ki sem jih navibdel iz Jezove knjige, že preče i,’ zastarele. Pripomnil bi, da je stanje od takrat le poslabšalo. Slovenci moramo danes prispevati še več kot v petdesetih letih. Škoda, da nimam pri foki bolj sodobnih statističnil^po-datkov. Nekaj številk za leto 1985 je omenil Tone Peršak na tako imenovani Javni trii lini, ki je bil pred meseci v Cankarjevem domu v Ljubljani m o kateri je poročala A.D. 15|ok-tobra 1985 na str. 7. Peršukpe navedel, da je bil slovensk (prispevek federaciji za leto >^85 kar 36 milijard dinarjev, i) iz skupnega slovenskega p Bračuna, ki je nanesel 57 mi! ard. Torej so morali Slovenc .odstopiti Beogradu samo v ^ko-čem letu zaDomL'P3 Vaše želje, nasvete darove sprejema: Dom Lipa, 52 Neilson Drive Etobicoke, Ontario Canada M9C 1^7 f Muhič Anton Construction Co. Ltd. 20 Minstrel Drive, Tel.: 255-8474 Prijateljem in rojakom veselja za Božič in sreče v novem letu. DOM LIPA želi vsem rojakom, zlasti dobrotnikom, ki gmotno in s prostovoljnim delom podpirajo gradnjo slovenskega starostnega doma, ter vsem onim, ki bodo ob večeru svojega življenja v njem našli toploto domače oskrbe, veliko notranjega veselja za Božič, v novem letu pa božjega blagoslova, zdravja in zadovoljstva. Odbor LIPA Veselja za božične praznike in sreče v novem letu Vam želita JOŽE in EMA POGAČAR POGAČAR REALTY LTD. 57 Anderson Ave., Toronto Ont. MSP 1H6 • Tel.: 489-8331 • 1 t ŽUPNIJSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA “SLOVENIJA” člani upravnega in kreditnega odbora, nadzorstva ter upravnik z uredništvom želijo vsem članom, njihovim družinam in vsem Slovencem MIRU IN SREČE ZA BOŽIČ, ter uspehov in blagoslova v novem letu. Naložbe pri nas so varne in se visoko obrestujejo, posojila so cenena in življensko zavarovana. 618 Manning Ave., Toronto, Ont. M6G 2V9; 531-8475 739 Brown’s Line, Toronto, Ont. M8W 3V7; 255-1742 125 Centennial N., Hamilton, Ont. L8E 1H8; 561-9952 (Nadaljevanje s str. 4) garda nima s tem nič opraviti. Nastala je kot odgovor na partizansko gibanje.« V rokah Kidriča in Vidmarja je bila odločitev glede likvidacije celotnega vodstva bele garde. Italijani so kot talce držali dva Vidmarjeva brata in Kidričevega očeta. Zakaj se ta Dva moža, dva sveta zasnovana likvidacija ni izvedla, Vidmar takole razjasnjuje v intervjuju: »Kidrič je vedel, da je njegov oče talec, tudi jaz sem vedel, da sta moja brata talca, vendar nisva mogla njihovih življenj postavljati pred interese revolucije. Kardelj je preprečil uničenje belogardističnega vodstva. Bil je v Ljub- Ijani in imel stike z ljudstvom, zato je prišel do prepričanja, da bi izpolnitev naše odločitve vplivala na mnoge ljudi in da bi odpadli od gibanja, ker bi temu sledile italijanske represalije.« (Zaradi komunističnih dejanj, so Italijani pobili nešteto nedolžnih slovenskih ljudi ali pa jih odgnali v interna-(Dalje na str. 6) članom združenih društev njihovim družinam vsej slovenski skupnosti v Torontu Slovencem po Kanadi, Ameriki in po svobodnem svetu ter rojakom v Sloveniji MIRU IN SREČE ZA BOŽIČ OBILO BOŽJIH BLAGOSLOVOV V NOVEM LETU ŽELI IN VOŠČI SLOVENSKO■ KANADSKI SVET s ! i £ i i Vsem članom krajevnih organizacij D.S.P.B. in njihovim družinam, Slovencem v Združenih državah in Kanadi ter po ostalem svetu, OBILO MIRU IN BLAGOSLOVA ZA BOŽIČ in SREČE IN ZDRAVJA V NOVEM LETU 1986 Želi Zveza Društev Slovenskih Protikomunističnih Borcev l l VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM SLOVENCEM Vsem zvestim sedanjim in bodočim odjemalcem in njihovim družinam voščimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO vsi pri ! Anton’s & Son Meat Market ! ANTON in DANNY BAVDEK V TORONTU SMO BILI PRVA SLOVENSKA TRGOVINA Z MESOM Kdor kupuje pri nas, mu postrežemo s svežim meson. Imamo pa tudi okusno prekajeno meso, mesene klobase in krvavice, ženiš, te bomo oskrbeli z mesnimi dobrotami. Rova 1 ® n bankete, da vam dobavimo vsakovrstno meso. Isto ®arTI° slovenske dneve in praznike. Tudi bučno olje m rogaško slatino dobite pri nas. Dostavljamo na dom in poceni napolnimo hladilnike. 633 Vaughan Rd. na vogalu Oakwooda Tel.: 654-9123 — 654-9112 I % i ! P ! p & p l Tone Ambrožič z družino $ i $ 861 College St. Toronto, Ontario M6H 1A1 531-1223 1 D & $ $ $ $ $ v a v 1» £ o a p ROJAKOM VOŠČI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Anthony Klemenčič, B.Sc., LL.B. SLOVENSKI ODVETNIK 332 Browns Line, Toronto M8W 3T6 Tel.: 251-5281 Bus: 497-4184 o % a a a a p * 0 a a £ 1 l v !> a o 5» 0 a £ 1 a £ p a o VOŠČILA IZ TORONTA, Ont, Z belih poljan našega posestva pošiljamo prisrčna o voščila za srečen Božič in blagoslovljeno novo leto - vsem prijateljem in znancem, ki so blizu in daleč. | Stanrika Farms 1 I i ! i R.R. 5 ORILLIA Podjetje, kjer iz malega raste veliko: purani, piščani in prašički. družina STANKO in JOŽICA ŠAJNOVIČ j I o i BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO vam želi STAVBENO PODJETJE ANTON FERKUL IN SINOVI 183 Beta Street, Toronto, Ont. 259-7334 I i VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELI ALDERWOOD MEAT MARKET MESNICA IN KLOBASIČARNA Lastnik: JOHN KODRIČ Pri nas dobite vse vrste svežega mesa, po naročilu tudi za zmrzovalnike. Dalje velika izbira prekajenega mesa, klobas, salam, šunk itd. Imamo raznovrstne uvožene špecerije iz Jugoslavije in Evrope. Na prodaji imamo tudi kislo zelje, repo in ajdovo moko. 880 Brown’s Line, Toronto, Ont. M8W 3W2 Tel: 251-0209 ST. JOSEPH PRESS SLOVENSKO TISKOVNO PODJETJE J Lastnik: JOŽEF ŠČRBIČ * želi vsem svojim strankam in sorojakom $ srčne božične praznike in veliko uspehov « v novem letu $ 340 Brown’s Line, Etobicoke, Ont. M8W 3T7 tj | 251-1337 * i Dva moža, dva sveta (Nadaljevanje s str. 5) cijo. Op. moja). Ko se je Vidmar vrnil »s hribov« je postal prvi predsednik prezidija ljudske skupščine LR Slovenije in kot tak opolno-močen, da je reševal prošnje za pomilostitev pripornikov in drugih jetnikov. O vprašanju njegovih odločitev v teh zadevah je Vidmar povedal tudi slučaj o zajetih domobrancih in četnikih. Takole pravi: »...Šlo je tudi za množičen primer, ko so bili na smrt obsojeni zajeti belogardisti in plavo-gardisti. Doživeli smo že, da so nam nekateri od tistih, ki smo jih bili spustili domov, pozneje prizadevali zlo in hudobijo. Teh obsojenih je bilo veliko: dvesto ali tristo. Zavrnil sem pomilostitev en bloc. (Vidmar pa ne pove, da so »pomiloščene« pozneje pobijali. Op. moja) Kot predsednik prezidija je bil Vidmar zapleten tudi v tako imenovani Dachauski proces, trdi pa, da o teh stvareh ni bil obveščen in se je »čudil« obsodbam, ko jih je bral. Veliko obsojenih je poznal že iz partizanov in tudi iz civilnega življenja. Trdi, da od teh obsojenih do njega ni prišla nobena prošnja za pomilostitev. Tudi ne ve, če so jih obsojeni sploh vložili. Glede samomora Gregorja Ravnikarja, ki se je ubil tik pred partijskim sestankom, na katerem bi se moral izjaviti o resoluciji informbiroja pa je Vidmar dejal: »Ravnikarja sem poznal. Imenovan je bil za javnega tožilca Slovenije. Moral bi tožiti »svoje« ljudi. Zato se je ubil. Rekli so mi, da je bil v tuji službi.« Tako in podobno se je Josip Vidmar izražal v imenovanem intervjuju. Edino, v čemer bi se lahko z njim strinjal, so njegovi pogledi na tragični položaj Slovencev (on sam je k tej tragiki veliko pripomogel!) ter na bodočo Slovenijo. Te dve temi takole razglablja: »Ni manjšega naroda v Evropi, kateremu bi usoda namenila živeti v štirih državah. Dejstvo, da precej Slovencev živi zunaj Jugoslavije, kjer so režimi sovražni, kjer jih podjarmljajo in hočejo asimilirati, nam prepričuje, da bi izoblikovali eno samo skupno slovensko zavest...« (Slovenska izseljenska matica si to po partijskih navodilih prizadeva. Op. moja.) Glede bodočnosti Slovenije pa Vidmar pravi: »Če bo Slovenija nekoč oproščena velikih dajatev v centralno blagajno, in še posebej prispevka za zaostale kraje, med katerimi je zdaj udeležena tudi Bosna, se bomo morda lahko organizirano lotili skrbi za naše manjšine zunaj. Zdaj za to nimamo sredstev. (Kje jih dobi SIM? Op. moja.) Slovenska industrija ni proizvodna, temveč je predelovalna, ker nimamo surovin. Morda se bodo kake surovine našle, če pa se ne bodo — bomo ostali predelovalci in tako bomo zaslužili za tisto, kar potrebujemo. Morali bomo veliko več pozornosti (Dalje na str. 7) VOŠČILA IZ TORONTA, Ont,} g iii | DRUŠTVO | SLOVENCEV \ BARAGA ! 0 Vsem članom in njihovim družinam, | Slovencem v zdomstvu in v domovini £ VESELJA, SREČE IN MIRU v letošnjih božičnih ^ praznikih in OBILICO BOŽJIH BLAGOSLOVOV 1 V NOVEM LETU \ želi in vošči 1 l ODBOR # * f SLOVENSKA RESTA VRACIJA I LINDEN 1574 The Queensway (na vogalu Atomic Ave.) £ Tel.: 255-1496 & Želi vsem svojim gostom prav vesel Božič in veliko £ sreče in uspehov v novem letu. Vodstvo restavracije £ se prav lepo priporoča slovenskim rojakom za obisk, £ kjer boste prijazr' ostreženi in zadovoljni. LASTNIKA: FRANK TOMŠIČ in PAVEL TOMŠIČ Prva slovenska župnija v Kanadi Marije Pomagaj vošči vsem Slovencem in Slovenkam tudi potom Kanadske Domovine POLNOST VESELJA IN SVETONOČNEGA MIRU ZA BOŽIČ TER ZDRA VO, SREČNO IN BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO 1986. Obenem se iskreno zahvaljujemo vsem župljanom in ostalim dobrotnikom za vso pomoč pri vzdrževanju cerkve in župnije ter se priporočamo za njihovo sodelovanje tudi v bodoče Dušni pastirji ŽUPNIJSKO OBČESTVO Brezmadežne v New Torontu vošči vsem Slovencem in Slovenkam, ki jim bo prišla v roke božična številka Kanadske Domovine POLNOST VESELJA in SVETONOČNEGA MIRU ZA BOŽIČ ter ZDRAVO, SREČNO in BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO 1986. Obenem se iskreno zahvaljuje vsem župljanom in ostalim dobrotnikom za vso pomoč pri vzdrževanju cerkve in župnije ter se priporoča za njihovo sodelovanje tudi v novem letu, ko bo naša župnija praznjo vala svoj srebrni jubilej- i j i i \ (i t i \ I VOŠČILA /Z TORONTA, Ont. \ 1 A ' ! I “OBILO BOŽJEGA BLAGOSLOVA ZA BOŽIČNE PRAZNIKE IN NOVO LETO ŽELI ODBOR “DRUŠTVA SLOVENSKI 1 ! DOM I VSEM ČLANOM IN PO NJIH VSEM SLOVENCEM 864 Pape Ave. — Toronto, Ont. f SLOVENSKA PISARNA V I TORONTU Ima kot kulturno socialna ustanova za seboj že o 28 let dela med Slovenci v Kanadi. | Zastopa: Mohorjevo družbo, Ameriško Domovino, Družabno pravdo, Slovensko kulturno Akcijo, Svobodno Slovenijo, Studia Slovenica, Sij, Zrenja in Uvidi. Vošči miru in blagoslova z Božič ter uspehov svobodnim prizadevanjem v novem letu. I a o f Uprava, 618 Manning Ave. - Toronto, Ont. \ blagoslova polne božične praznike in SREČNO NOVO LETO želi vsem prijateljem in ZNANCEM IVAN KAVČIČ Z DRUŽINO ^52 Chantenay Drive, Mississauga, Ont. Tel.: 275-3935 I VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem Slovencem slovenska gradbena družba TRIGLAV Construction Co. Ltd. 10 Keywell Crt. Toronto, Ont. 255-2071 I ! ! ! I- I t i i ( S i i | I f ( SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA i voŠči vsem športnikom lovcem in ljubiteljem slovenske mladine prav prisrčen Božič in srečno novo leto Dva moža, dva sveta (Nadaljevanje s str. 6) posvetiti zemlji. K nam so prišli strokovnjaki iz Nizozemske, ki so prehodili vso Slovenijo, da bi proučili zemljišče. Dejali so, da bi od te zemlje, če bi jo obdelovali tako, kot je treba, lahko živelo deset milijonov ljudi. Ampak, vse to so naloge prihodnosti. Ali jih bomo sploh lahko realizirali?« V komunističnem sistemu kot ga imajo danes v Sloveniji in kjer je tudi gospodarstvo podvrženo enopartijski diktaturi kolektiviziranja, gotovo ne. Človek bi pričakoval, da bi se jugoslovanski komunisti po pretrganih odnosih s Stalinom in njegovim »rajem na zemlji« dokopali do te krute resnice. Po najnovejših poročilih iz Jugoslavije pa se da sklepati, da zagrizeni partijci trmasto tiščijo še naprej svoje socialistične metode in načrte, četudi je tam vsem gospodarstvenikom jasno kot na dlani, da tak sistem ne odgovarja potrebam, pred katerimi narodi Jugoslavije danes stojijo. Dolgovi se kopičijo, vse več se mora uvažati, inflacija raste kot jurčki po dežju in bo po mnenju ekonomistov v pričetku prihodnjega leta zopet dosegla 100-odstotno letno raven. Kako naj tak režim realizira velike načrte, ko komaj še drži glavo nad vodo? Otroci otrok revolucije bodo še dolga leta plačevali dolgove, ki jih je »stric Tito« napravil za časa svojega razkošnega vladanja. Dokler v naši rodni domovini ne bo prišlo do resnične demokratizacije, bo stagnacija v gospodarstvu in v narodnem življenju prešla v popoln propad. Tega — tako izgleda — se vodilni komunisti nočejo zavedati, ker so po svojem prepričanju najprej komunisti, šele potem Slovenci. V tem je tragika naroda doma. K tej tragiki je po svoje pripomogel tudi Josip Vidmar, skupno z njegovim partizanskim tovarišem Kocbekom in drugimi, ki so v Kardelju in Kidriču videli »kreatorje« novih časov, ta dva pa sta skupno s Titom, Rankovičem, Dji-lasom in ostalimi privrženci marksizma, Slovencem prinesla smrt in suženjstvo. Josip Vidmar bi moral ob svoji 90-letnici zjokati nad usodo svojega naroda, narodovo bodočnost pa prepustiti zdravim demokratskim silam, ki se tudi doma počasi prebujajo. Upajmo, da se bodo prebudile predno bo Slovencem sonce zašlo. Otmar Mauser Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 l VOŠČILA IZ TORONTA, Ont. | Marijana Dolenc z družino Želi vsem svojim rojakom in prijateljem BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in PRAV SREČNO NOVO LETO 108 Hogarth Ave., Toronto, Ont. — tel.: 466-0394 ! š o 6 o GRADBENO PODJETJE Janez Kastelic Ltd. 98 Cummer Ave., Willowdale, Ont. Tel. 221-5403 f Veselja za Božič in obilo sreče v novem letu MIRO ALDERWOOD JEWELLERY MIRO RAK President ALDERWOOD PLAZA 857 Brown’s Line Etobicoke, Ont. M8W 3V7 Phone: 255-4429 TORONTO KITCHEN EQUIPMENT LTD. 1150 Barmac Drive, Weston, Ont. M9L 1X5 Tel.: 745-4944 Vesele božične praznike in mnogo sreče v novem letu želi vsem prijateljem in znancem $ DRUŽINA JOŽETA ŽOLDOS £ Vam nudimo raznovrstne kuhinjske in hladilne |i naprave za restavracije, hotele in starostne £ ustanove, kakor tudi vsa naročila po želji ( iz “nerjavečega jekla”. j £ Vesele in miru polne božične praznike, ter uspehov polno novo leto želi in vošči vsem prijateljem, znancem in odjemalcem 'Št Št holiday g 4 “Hj, t ‘H. 8 VOŠČILA 17. TORONTA. Ont. O I i i Duhovniki in iupljani Cerkve Sv. Gregorija Velikega na 125 Central Parkway North, Hamilton, Ont., L8H 7L4 Tel.: 561-5971 se radujemo nove cerkve in župnijskih prostorov. Ob tej priliki vam vsem, dragi dobrotniki, prijatelji in rojaki v Kanadi in po svetu voščimo obilo božjega miru in blagoslova za božič ter srečno in uspešno novo leto. PRIJATELJI, NAJ VAM BODO SRCA POLNA MIRU IN VESELJA BOŽIČNE NOČI uslužbenci in odborniki SLOVENKE HRANILNICE IN POSOJILNICE Janeza E. Kreka v Torontu 646 Euclid Ave., Toronto, M6G 2T5 Tel.: 532-4746 731 Brown’s Line, Toronto, M8W 3V7 Tel.: 252-6527 ABC FIRE DOOR | Testing & Manufacturing Ltd. želi vsem delavcem in znancem VESELE IN BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČE V NOVEM LETU. Družina Ludvik Stajan: 251-3392 879 Islington Ave., Toronto, Ontario M8Z 4N9 Confiteor (Nadaljevanje s str. 3) ščanje«. Ne »meji«, to je pravo izkoriščanje, ki mu bi v Ameriki rekli »highway robbery«. Posredujem še eno zanimivo primerjavo iz Jezovega dela. Na str. 15 pravi, da so med leti 1945 in 1956 ZDA dale okoli 2% svojega dohodka kot pomoč tujim državam. V istem obdobju so Slovenci morali prispevati kar 40®/o svojega dohodka. Tudi ne smemo pozabiti, da so v tistih letih ZDA izdale veliko več denarja v pomoč tujim državam, kot to store danes. Radi tega se je razmerje med temi številkami do danes še povečalo. Prav tako bi rad zopet poudaril, da so to ZDA storile prostovoljno, dočim so Slovencem »prispevek« enostavno — ukradli. (Se bo nadaljevalo) Novi grobovi (Nadaljevanje s str. 1) Knollwood. Družina priporoča darove v pokojnikov spomin American Cancer Society. Charles Cetinsky V petek, 6. decembra, je v Cleveland Clinic nenadno umrl 27 let stari Charles Cetinsky, sin Dolores in Charlesa, brat Connie, Steva in Nicka, vnuk Johna in Rose Mihelick (oba že pok.), Tonyja (pok.) in Mary Cetinsky, nečak Franka in Carol Kausek ter Johna in Nancy Mihelick, zaposlen kot prodajalec bencina na Sohio postaji. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, v cerkev Marije Vnebovzete dop. ob 9. in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. do 9. zvečer. I MALI OGLASI ‘ppy~ Hohd.yt cH.ppr ‘Hohdtr, i I ! i I I l ! I 1 LANICA Hunting and I Fishing Club i vošči vsem članom in prijateljem ter njihovim družinam blagoslovljene božične praznike in uspehov polno novo leto. Odbor i I •fes™ Š ~^zz.n Š 'fes* Št 4? Š -fei, Š ^ š S VOŠČILA /Z TORONTA. Ont._ ! I i I h‘H. ‘H For Rent 5 rooms. E. 67th & St. Clair. Very clean & comfortable. 391-4077. (X) Hiše barvamo zunaj in znotraj Tapeciramo (We wallpaper). Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska in mizarska dela. Lastnik TONY KRISTAVN1K Pokličite 423-4444 ali 729-1023 (x) MIZARJA IŠČEJO Delo dobi izkušen mizar (cabinet maker). Kličite 831-3469 od ponedeljka do petka, od 8. zj. do 4. pop. (92-95) FOR SALE 5 and 5 double. A-1 shape. Located on East Park Dr. off Lake Shore. GROVEWOOD AREA 4 bdrm. alum.-sided. Full din. rm. Asking $39,900. Must sell, getting married. WANTED Licensed Salesperson. Full or part time. George Knaus Realty 481-9300 (93-95) i Veliko tihega veselja za božične praznike in prave sreče v Novem letu želi GRADBENO PODJETJE Jože Kastelic Ltd. 10 Keywell Court Toronto, Ont. M8Y 1S6 255-2085 ZA VSA MIZARSKA DELA SE Z ZAUPANJEM OBRNITE NA LESNO PODJETJE | General Woodwork 300 Barton Street East Stoney Creek, Ontario VESELE PRAZNIKE BOŽIČA IN SREČNO NOVO LETO ŽELIJO JANEZ in JOŽICA Rosemari, John, Heidy in Michael ŠUŠTERŠIČ Andrej Markeš I ! ! odvetnik in notar hvaležen vsem klijentom, se priporoča prijateljem in rojakom ter vsem skupaj želi božičnega miru in blagoslovljeno novo leto 1986. Associate of BASSEL, SULLIVAN & LEAKE Commerce Court West, Suite 1800 n Toronto, Canada, M5L 1H4 Tel.: (416) 362-210° Društvo slovenskih protikomunističnih borcev vošči vsem članom in vsem Slovencem polnos veselja in svetonočnega miru za Božič ter blagoslovljeno novo leto. ODBOR Is št ‘fes,, 'Št ^ \