(POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—* — Uredništvo in uoravat Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22. teleion 2326. Čekovni račun št 14335. — Podružnice: Ljubljana, De* lovska zbornica Celje. Delavska zbornica — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—. mod oglasi. Id sbuUo v social e e namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Dim A»
Štev. 69 * Maribor, sobota, dne 17. junija 1939	»	teto	XIV
Ali ie lavno mnenje moinejše kakor angleški imperij?
Pooblaščenec angleške vlade v Moskvi.
V pondeljek je odletel v Moskvo predstojnik oddelka za srednjo Evropo v angleškem zunanjem ministrstvu Wil-liam Strang. Spotoma se je ustavil v Berlinu in Varšavi. Vlada mu je dala najširša pooblastila za pogajanja z Rusijo glede sklenitve vojne obrambne zveze.
Dosedanje izjave Chamberlaina in lorda Halifaxa, zlasti oni zadnji četrtek, ki sta pripuščali nova pogajanja pri zeleni mizi, meddržavno konferenco itd., si je javnost razlagala kot zavlačevanje in pripravo novega Mpnakova. Za-raditega je tudi poslanec delavske stranke Dalton očital vladi, da name
Resni spori med velesilami na Daljnem vzhodu
Anglija, Francija in Zedinjene države bodo nastopile proti Japonski
Japonska vlada je odredila blokado mednarodnih koncesij, t. j. angleške in francoske industrijske četrti v obmorskem mestu Tiencinu na Kitajskem (južno od Peipinga), ki spada pod upravo Anglije in Francije.
Japonske čete so obkolile koncesijsko ozemlje. Vsako trgovanje oz. izvažanje blaga iz koncesije je onemogočeno in nihče izmed prebivalcev v koncesiji ne sme zapustiti ozemlja.
V angleški koncesiji v Tiencinu je
inozemcev in 45.000 Kitajcev, v franco-1 V Londonu in Parizu trdijo, da po-ski koncesij pa stanuje 1000 Francozov, stopa Japonska po dogovoru z Nem-
in 60.000 Kitajcev.
Do spora je prišlo predvsem z Angleži, ker se je angleška uprava branila izročiti japonskim oblastim štiri Kitajce, za katere trdijo Japonci, da so povzročili terorističnih akcij. — Angleži
čijo in Italijo, s katerima sicer noče podpisati vojaške zveze, toda ju podpira, zlasti še radi tega, ker Anglija in Francija podpirata Kitajsko.
Nastop Japonske v Tiencinu je preskus moči. Ako uspe v Tiencinu, bo
pa pravijo, da morajo japonske oblasti} poskušala izvajati enake ukrepe tudi v svojo zahtevo utemeljiti, ker ne gre, da ! vseh drugih mestih, kjer postoje take bi jim angleške oblasti izročale nedolž- koncesije. Toda že prihajajo vestp a
Anglija, Francija in Zedinjene države
ne
e uanori ocuai viaai, aa name- naseljenih 3000 Angležev, 2000 drugih zavlacuie izgrajanje prepotrebne .
ljudi.
Soer, ki bo kmalu zavzel velik obseg
Mednarodne koncesije so trn v peti j Povod za nastop proti koncesijam bi japonski vladi, ker dokler postojajo te ; bila Japonska že davno lahko našla, koncesije v največjih kitajskih mestih, j toda je oklevala in čaka ugodnejšega
1 -	1	   A	  J-I	?_ Lj______ ^	1	___ ..i 1 v m I r, -t v* 11T Ir « rv rt rt rt 1 rt Oti 111 m
ki so pod upravo Anglije, Francije in Zedinjenih držav, Japonska kljub zasedbi kitajskih provinc ni gospodarica položaja, ampak se mora ozirati na ostale velesile.
noma
obrambne vojne zveze proti napadalcem. Chamberlain na očitek ni dal pozitivnega odgovora, marveč je samo rekel, da teh vprašanj sedaj še ne more pojasnjevati.
Kakor pa vse kaže, je pritisk javnega j mnenja na angleško vlado močan. An- | glija je pristala na več ruskih zahtev, j Obramba se raztegne indirektno na Le-j tonsko, Estonsko in Finsko, sicer le indirektno, ker žele te dežele ohraniti i nevtralnost. Jamstvo velja torej za pri- , mer, če bi bile napadene od katere j druge države. Nadalje priznava Anglija j v soglasju s Francijo Rusiji iste pogoje jamstva kakor Poljski. To je zlasti pravica, da Rusija sama lahko določi, kdaj pošiljati vojaštvo na Slovaško ter utrje-se smatra direktno ali indirektno na- vati severno slovaško mejo proti Polj-padeno in kdaj je ogrožena njena ne- ski. Angleška lista »Daily Herald« in odvisnost tako, da je prisiljena braniti »Times« domnevata, da ima pošiljanje z orožjem svojo teritorijalno in interes- j vojaštva v Slovaško namen obkoliti no suverenost. V vseh takih primerih | Poljsko tudi z južne strani v onem delu,
trenutka. Ta trenutek je po mnenju japonskih vojaških krogov, ki vodijo politiko, prišel sedaj, ko sta Anglija in Francija vezani v Evropi.
bosta Anglija in Francija avtomatično kjer se nahaja v poljski Šleziji center podprli Rusijo
NemSka vojska baje zaseda SlovaSko
V smislu nemško-slovaške pogodbe j oboroževalne in druge industrije. Po dne 23. marca ima Nemčija pravico j privatnih poročilih poročata lista tudi,
da je napravljen načrt za delitev Slovaške med Nemčijo in Madžarsko. V nemškem tisku zavračajo take angleške domneve, češ, da hočejo dokazati Rusiji, kako nujno je, da se sklene tro-zveza med Anglijo, Francijo in Rusijo.
V pondeljek zvečer je lord Halifax ponovno podal izjavo v zgornji zbornici, da bi razpršil domnevo, da vlada
nalašč zavlačuje pogajanja z Rusijo in druge politične ukrepe v obrambo miru. Rekel je, da je Anglija pripravljena za mirne razgovore in dogovore še ved-
Bolgarija in balkanska zveza
in Dobrudža.
in
ne bodo mirno čakale japonskih ukrepov. Najprvo bodo podvzele gospodarske ukrepe, ki utegnejo biti sami na sebi že dovolj močni, da prisilijo Japonce k popuščanju. Francija je že izdala prepoved za uvoz japonskega blaga, isto je storil maroški sultan. Anglija namerava izdati prepoved za pristajanje japonskih trgovskih parnikov v njenih lukah na Daljnjem vzhodu in ako ji odreže še dovoz surovin, bo gospodarska vojna v polnem teku.
Okrog sporazuma
»Jugoslovanska Pošta«, ki izhaja v Sarajevu, prinaša izjavo dr. Mačka, ki pravi med drugim: »Če tudi bi vidne in nevidne sile, ki so proti sporazumu, bile močnejše kakor so, do sporazuma mora priti, ker srbski narod ve, da je zadovoljna Hrvaška tudi močna Jugoslavija. Ako bi srbski narod odločal o sporazumu, bi bil sporazum sklenjen v 24. urah.«
Ta izjava znova potrjuje dobro voljo Hrvatov za sklenitev sporazuma.
»Daily Heraldu«, glasilu angleške delavske stranke, poroča dopisnik iz An-no. Anglija nikogar ne ogroža in nima k^e (Turčija), da je iz spremstva ro-tajnih dljev. Toda oni, ki se poslužujejo I	zunanjega	ministra	Gafencua
metod nasilia nai vedo da bo vsako; lz)avJ^	da.	za	Romumjo m vprašaji;* Vi,'. ti	vcp<5iinla	Dobrudže	in	da	se na zahteve Bol-
w le«r “ T ? L,nda &riic sP'°h to ozirala. - Krali in £ ‘‘f,tJr t-»M. odklanjata spremembo
ki skuša zbujati dvom v iskrenost an gleške politike, pozablja, da Anglija še nikdar ni snedla dane besede in se nikdar izneverila prevzetim obvezam. — Anglija bo zastavila svoj vpliv za pravično rešitev vseh mednarodnih sporov. Dobra volja na drugi strani, pa so mogoča vsaka pogajanja. Anglija presoja mednarodni položaj po delih in izjavah onih, ki vodijo politiko drugih držav. Izbirajo naj: metodo nasilja ali metodo mirnih pogajanj. Toda v dobi nasilja mora vsak resen državnik vprašati, kakšen je namen politike? Za obrambo reda in pravičnosti je Anglija pripravljena odgovoriti na vsako nasilje s silo vsega britskega imperija in svojih zaveznic.
Glede Gdanska je rekel Halifax, da želi sporazum med Poljsko in Nemčijo. Nasilje proti Gdansku, ki bi ogrožalo Poljske interese, pa bi vedlo do svetovnega požara.	..	.	,
Glede pogajanja z Rusijo je končno rekel lord Halifax, da se v tem trenutku, ko se vrše zaključni razgovori, ni treba,nikomur nič bati. Kdor ima miro-
meje v
prid Bolgariji. Grčija posreduje, da bi se dala Dobrudža v najem Bolgariji, kar j Romunija tudi odbija. Bolgarija bi pri-j stopila balkanski zvezi samo, če ji Anglija jamči, da se izpolnijo nje zahteve.
Baje pojde bolgarski kralj jeseni v London, vendar zahteva Bolgarija, da se prej urede razmere med balkanskimi državami ob vpoštevanju bolgarskih zahtev. »Times« pravi, da ima Bolga-
rija ključ do Dardanel, ker lahko prepusti totalitarnim državam dostop po kopnem do njih.
odvisnosti in samostojnosti drugih držav.
Prav senzacionalno vest širi londonski Reuterjev urad, po kateri so baje obvestili diplomatski zastopniki svoje vlade, da namerava Nemčija okupirati Češko in Slovaško 15. junija. Vest je neverjetna in jo je Nemčija uradno (DNB) dementirala s pristavkom, da ostaneta češki protektorat in Slovaška neokrnjeni.
Angleški vladni politiki se s tem pod vtiskom javnega mnenja otresajo vsakršnih očitkov zavlačevanja. Iščejo le mirno pot reševanja problemov. Vlada
Madiarska pred politiino krizo?
O binkoštih izvoljeni madžarski parlament je imel prvo formalno sejo v pondeljek. Na Madžarskem je običaj, da prihajajo magnati na prvo sejo v svojih uniformah, na to sejo pa je prišlo petdeset poslancev desničarsko-radikal-nih v uniformah puščastega križa. — V predsedstvo parlamenta je bilo izvoljenih pet članov puščičastega križa in le dva pripadnika vladne stranke.
Mahadrava politika ogrskih magnatov prihaja očividno v težko krizo, ki bo neugodno vplivala na razvoj. To je posledica zametavanja zdrave demokracije.
Za normalne razmere v mestnih oblinah
Kongres zveze mest.
Včeraj je pričel zborovati kongres zveze mest Jugoslavije v Beogradu v zborovalnici beograjske občine. Snov dnevnega reda: finančno, tehnično^ in socialno, bodo obravnavali v sekcijah. Udeležencev je nad sto.
Za kongres se je pripravljala posebna resolucija, ki zahteva revizijo občinskega zakona za mesta (in uvedbo normalnih mestnih občinskih uprav?).
Ijubne cilje, se mu mirovne zveze, ki ■ je dala po zagotovilih angleške publici->° gradi Anglija ni treba bati. Toda ta j stike svojemu delegatu, ki je odletel v fronta bo takoj začela delovali, čim bi! Moskvo, čim širša pooblastila, da se se kje pojavil nov poskus nasilne spre- j končno pogodi z Rusijo glede obramb-ttiembe državnih meja in ogrožanja ne-'ne vojne zveze za ohranitev miru.
Horty si želi dobre odno-Saje z Jugoslavijo
Madžarski regent Horthy je otvoril novi parlament. V svojem govoru je rekel, da Madžarska razvija miroljubno politiko v Podunavju. Glede Jugoslavije pa je izjavil, da spremlja Madžarska z največjo pažnjo vse ono, kar bi moglo pripomoči k temu, da bi se med Madžarsko in Jugoslavijo razvila atmosfera zaupanja. Glede ohranitve'miru je Hor-thy mnenja, da naj bi papež sklical mirovno konferenco.
Zadnje vesti
Politiko strahovanja je treba strmoglaviti,
je izjavil bivši angleški zunanji minister hden na predavanju v Londonu. Angina m rranciia sta odločno krenili na to pot.
Neprestano oboroževanje. Angleški vojni minister lord Cecil je izjavil, da je v zadnjem času začelo obratovati v Angliji 30 novih tovarn za vojne potrebščine. Generalni štab se stalno posvetuje.
Angleška kraljeva dvojica je odpotovala iz Kanade in se bo spotoma ustalila na Novi Fundlandiji.
Romunski zunanji minister Gafcncu, ki se
mudi v Atenah, je prisostvoval slavnostni večerji, na kateri je govoril in rekel, da prijateljstvo med balkanskimi narodi jamči tem narodom najboljšo bodočnost.
Usodne odločitve. Vesti iz Prage se glase, da smatrajo oodotni krogi najnovejše dogodke na Češkem in Slovaškem kot predznake usodnih odločitev, kajti taki znaki so se pojavljali lansko leto v zvezi s septembersko krizo.
Švica bo obnovila odnošaje s Sovjetsko Rusijo, Švicarski narodni svet je s 70 proti 33 glasovi sklenil, da naj švicarska vlada obnovi čimpreje odnošaje s Sovjetsko Rusijo.
Francoska socialistična stranka je edina
Po kongresu v Nantesu.
D&tna u* m
Kongres francoske socialistične stranke v Nantesu je jako zanimal že prej francosko javnost. ,. *	- - • -1	•'	1	•
Motili so se oni, ki so pričakovali, da pride na kongresu v Nantesu do razcepa stranke. V stranki imajo socialisti sicer res razna naziranja. V glavnem so nazori dvoji, ki pa ne ogrožajo enotnosti stranke. To je samo dokaz velike politične inteligence in discipline francoskih socialistov. Razumljivo je, da je bila politična javnost interesirana, kako poteče	kongres,	ker se	ve, da bi	razcep v	tej	stranki imel	posledice	tudi
na položaj v parlamentu, ker je socialistična stranka v francoski zbornici najjačja. To je bil poleg drugega glavni vzrok,	da	se je	javnost	tako silno	zanimala	za	potek	kongresa stranke.
Na kongresu sta se v glavnem pojavljali dve struji: eno je vodil strankin tajnik Pavel Faure, in drugo predsednik stranke Leon Blum, Noben socialistični kongres ni tako temeljito in vsestransko razpravljal o mnogih važnih aktualnih političnih vprašanjih kakor ta. Lahko se reče, da se je bavil samo z notranjepolitičnimi problemi od kulturnih pa do upravnopolitičnih. Tozadevni sklepi so jako važni in karakteristični za današnje razmere. Glede notranje politike je kongres postavil celo vrsto novih zahtev, da zaščiti demokratično prakso. V razpravi o mnogih vprašanjih so se pojavile razlike, toda o razcepu ni bilo niti govora, čeprav so bile debate jako temperamentne in vsestransko motivirane. Nevarnost za razcep sploh ni bila taka, da bi se moglo reči, da je bila situacija kritična. —-Vsakršna nevarnost je bila odstranjena s skupno resolucijo, ki je bila sprejeta z ogromno večino. Kongres je na pri-
mer sprejel resolucijo, ki zabranjuje članom stranke, da pripadajo raznim drugim organizacijam. Socialisti v Franciji smejo torej biti člani samo pri društvih in ustanovah, ki jih je stranka osnovala ali ki jih bo še osnovala. Ta sklep je naperjen v glavnem proti komunističnim in polkomunističnim društvom in ustanovam, v katerih se je v raznih oblikah vodila politika, ki ni v skladu s strankarskopolitičnimi cilji socialne demokracije. Tu je zmagal Pavel Faure s 5490 mandatskimi glasovi proti predlogu Bluma, ki je hotel isto doseči,, le v neki popustljivejši obliki. Blumova resolucija je dobila vsega 1763 mandat-skih glasov v tem vprašanju. V Nantesu — kar je najpomembneje — je zmagala struja, ki nikakor ne želi neke določene zveze s komunisti, katere obtožuje, da so s svojo taktiko porušili ljudsko fronto in njene uspehe. — Ta sklep je jako važen politični dogodek v Franciji in pomeni, da socialisti ne bodo več lomili kopja za ljudsko fronto ter da si hočejo za svoje strankarsko-politične interese in cilje ohraniti svobodne roke. To je sklenjeno. Novo notranjo smer stranke pomeni tudi sklep, ki je bil sprejet na kongresu, s katerim so se socialisti izrekli za reformo volilnega zakona. Ta reforma bi bila v tem, da bi se odpravilo sedanja volilna okrožja in uvedel proporcionalni volilni sistem in državne liste. — Ta volilni sistem ne bi služil več toliko ustvarjanju strankarskih koalicij za skupno in složno nastopanje pri volitvah, kakor je to bilo doslej. Tudi ta sklep o reformi volilnega sistema dokazuje, da so socialisti opustili idejo ljudske fronte in da v njej ne nameravajo več sodelovati.
(Po »Sl. Rj-«, Z.)
Politična kultura pri nas
Poglejte nekoliko okoli sebe in opa-1 zujete današnje jugoslovansko politično gibanje vseh kalibrov. Presenečeni boste. Nikjer ne najdete objektivno konstruktivnega delovanja s stališča kakršnegakoli političnega programa. Vsa gibanja, brez izjeme, žive od samega zasmehovanja nasprotnikov ali gest, ki pomenijo razkrajanje vsake porajajoče se koncepcije za zbiranje konstruktivnih sil. Eni delajo to z omalovaževanjem, eni s smešenjem, eni s preprečevanjem enuncijacij, torej z vsemi metodami, ki morejo imeti edinole razkrajajoči učinek na pametne in bedaste ideologije. To pomeni, da je politična kultura pri nas globoko padla, da je težko zastrupljena in da imamo v sredi javnega življenja mnogo zastrupljevalcev, ki jim pa ne moremo stopiti na prste,
Pri nas je treba politično moralo dvigniti. In kdo naj jo dvigne? Pokvarjenci je ne bodo, ker so oni krivi današnjih političnih razmer.
Socialistično delavstvo to vidi in ve. Prav delavstvo mnogo trpi zaradi te
nekulture socialno in politično. In mislimo, da se ne varamo, če trdimo, da se te razmere v sedanji generaciji ne bodo izboljšale, če delavstvo samo ne prične z akcijo, it
V naši državi je treba predvsem odpraviti kulturni nedostatek. Odpraviti ga pa more le zavedno politično resno delavstvo, ki hoče pozitivno delati in zametava šarlatanstvo, katero ima namen varati in moralno terorizirati javno mnenje in javnost.
Naš klic je bil vedno: zbirajmo konstruktivne sile naroda. Nikdar ne bomo teh sil rušili ali razganjali. Tega delati pa tudi drugi ne smejo, če so kulturni. P*<«iU	t.a	»•.<»!»<>
Debro in poceni. Pri izgotavljanju vozov za ozkotirne železnice v delavnicah, v Smederevu so ugotovili, da so tam izdelani vozovi po kvaliteti najmanj enaki inozemskim izdelkom, toda za 35 do 40 odst. cenejši.
Iz Društva narodov bi morale izstopiti vse države, ki hočejo biti nevtralne, piše »Ber-liner Borsenzeitung«.	-	*	i	•	•	.	h*	*«■
Niti ni za fašizem, niti ne za cisto demokracijo. Glavno glasilo JRZ »Samouprava« piše: »Jugoslavija ne more postati fašistično urejena država, ker nima potrebnih naravnih pogojev za tako državno ureditev. Prav tako je v Jugoslaviji neizvedljiva tudi čista in eno- J stavna demokracija, ker je bila zelo hudo. kom-1 promitirana z dogodki pred letom 1929. Treba | bo iskati še celo vrsto prehodnih načinov,' preden se bomo lahko vrnili k čisti demokraciji. Povratek k demokraciji zahteva veliko obzirnost in gotovo popolnost, ki je še nismo dosegli, čeprav ne odrekamo našemu narodu politične zrelosti in sposobnost za demokracijo.« To je nekoliko drugače, kar se tiče demokracije, kot pa smo nekoč čitali v »Slovencu«.
19 JRZ poslancev iz savske banovine je glasom objave predsedništva parlamentarnega kluba JRZ izključenih iz kluba. Med temi poslanci se nahaja tudi Milan Dobrovoljac iz Krapine, ki je bil izvoljen na listi dr. Stoja-dinoviča s 54 glasovi, dočim je kandidat na listi dr. Mačka propadel proti njemu z 8.632 glasovi.
S Stojadinovičem drži Jugoslovanska narodna stranka (borbaši), čijih vodja je dr. Hod-žera. Nedavno so imeli v Beogradu konferenco, na kateri so se izjavili proti reševanju hrvaškega vprašanja. Dr. Hodžera, ki ga je dr. Stojadinovič pri volitvah 11. decembra sprejel na svojo listo, se hoče izkazati hvaležnega. Repa pa ti ljudje žabi ne bodo izpipali.
Tiskarnarji so sklepali o svojih zahtevah v nedeljo, dne 11. junija v (Ljubljani. »Jutro« je objavilo resolucijo, ki so jo sprejeli tiškarnarji v celoti, pri »Slovencu« so jo pa, ker se jim je zdela očivino predolga — krajšali.
Občinski svet, ki se po 9 mesecih sestaja na sejo, je v Sremski Mitroviči. Občinski svet- I niki so stavkali proti bivšemu predsedniku občine, dokler ga niso »naterali«, toda tudi njegovemu namestniku niso naklonjeni, Iker je prišlo na sejo od 24 zastopnikov samo 12.
(»Hrvatski dnevnik«.)
Znižanje trošarine na sladkor za okrog 3 din pri kg je napovedal finančni minister. Konzu-menti M • ’ Itis t željno pričakujejo, da se bo ta napoved uresničila.
V stavko je stopilo par sto občinskih delavcev v Dubrovniku.
Prometni minister v Nemčiji. V Nemčijo se je odipeljal železniški minister dr. Mehmed Spaho, da izvrši neke nakupe za naše železnice. Gre za lokomovitve, luksuzne, tovorne, motorne in osebne vozove. Za obnovo železniškega parka naših železnic rabimo najmanj 1800 milijonov dinarjev. Ker izkazujejo železnice od leta do leta večje prebitke, bo ta vsota kmalu zbrana. Nove nabave se bodo zaenkrat izvršile na račun blagovnega kredita, ki ga nudi Nemčija Jugoslaviji v višini 200 milijonov dinarjev'. Kakšna bo cena dobavljenih vozov, se še ne ve.
16. obletnico smrti Aleksandra Stambolij-skega, prvaka bolgarske zemljoradničke stranke, ki je bil ubit od pristašev fašističnega režima prof. Cankova, so obhajali zemljorad-niki s spominskimi svečanostmi v Sofiji in drugih krajih Bolgarije. Stambolijski je hotel svobodno in demokratično Bolgarijo ter združitev južnih Slovanov v federaciji.
Komunike turške vlade, ki je bil izdan ob priliki obiska romunskega zunanjega ministra GaJencuja v Ankari, pravi, da vladajo med obema državama res prijateljski obnošaji.
Vojaški načrt o skupnem nastopu angleške in turške armade v Sredozemlju in na Balkanu sta izdelala generalna štaba turške in angleške vojske.
Kitajska veruje v svojo zmago. Kitajska se pripravlja na veliko ofenzivo proti Japoncem. V zaledju z mrzlično naglico vežbajo rezervno anmado, ki naj požene sovražnika iz dežele in osvobodi tudi Mandžurijo.
Neposredni davki v Nemčiji. Nemški tiskovni urad javlja, da je na zborovanju berlinskega trgovskega združenja govoril državni podtajnik Reinhardt o nemški davčni politiki in dejal, da so znašali neposredni davki v Nemčiji pred prihodom nacistov na oblast (1. 1932.) 6.6 milijard mark, v 1. 1937. so narasli že na 17.7 milijard mark in v 1. 1938. dosegli vsoto najmanj 22 milijard mark,
Nemčija ima tri utrdbene pasove proti zahodu. Tako je povedal generalni inšpektor Toth v svojem predavanju v Trieru. Utrdbe dela, ker hoče ohraniti mir. Nobena vojska ne bo mogla preko teh utrdb. — Te utrdbe so napravljene v obrambo meje na zahodu, ki je z utrdbami olajšana, če bi nastala vojna kje drugje.	,	j	■
I« ČeSke
Dr. Vojta Beneš in trije češki generali so
po poljskih poročilih pobegnili iz Češke na Poljsko v plombiranem tovornem vagonu, — Beg se je posrečil s pomočjo čeških carinikov. Dr. Vojta Beneš je, kakor smo že poročali, brat bivšega prezidenta ČSR dr. Edvarda Be-neša, imena z njim pobeglih generalov pa poročila !S r«.> - ‘i «■-.	-	§	*, T, -
120 Čehov in Slovakov je dne 14. t. m. pobegnilo čez češko mejo na Poljsko. Ker beži vedno več Čehov na Poljsko, bodo dosedanje češke obmejne organe zamenjali Nemci.
Vodja nemške tajne državne policije (Ge-stapo) Himmler se nahaja v Pragi, kamor bo baje v kratkem prispel tudi nemški pravosodni minister. Prihod teh odličnih nemških organov v Prago spravljajo v zvezo z vzpostavitvijo reda na Čeikem,
Iz Slovaške
V slovaški koncentracijski tabor, Koncem tega tedna se je vršil v Bratislavi zlbor vladine stranke, na kateri so razpravljali o reorganizaciji. Znani Sano Mach je med drugim poročal, da so spravili v ilavski koncentracijski tabor nadaljnjih 26 prevratnikov. To je utemeljeval tako-le: »Napake, ki so se zgodile, bi se lahko pripetile vsakomur, toda to še ne pomeni, da bi smeli delati nerazpoloženje proti vladi, četudi jo smejo kritizirati. Ne sme se vendar pozabili, da bi pomenil kak prevrat na Slovaškem katastrofo za vso državo.« Tako poroča »Narodni Denik« v Brnu. Slovaška je kakor znano strogo katoliška država; njen vrhovni predstavnik je monsignor idr. Tiso.
Slovaški študentje v uniformah Hlinkove garde v Jugoslaviji niso zaželjeni. Tak odgovor so dobili dijaki v Bratislavi od slovaške kolonije v Banatu, kamor so želeli tudi letos nriti na Dočitnice.
C. Nordhoff in J. N. Hall f	69
HURIKAN
Toda mi smo živeli! In še nikdar se mi ni zdul dar življenja dragocenejši kot v tem trenutku, ko sem vedel, da je bilo moje... da se ga še lahko veselim ... da je beseda .jutri’ imela za me še vedno smisel...
Vedbl sem kje se bom znašel skorega .jutra’, prvega .jutra’, ki bo prišlo: na neki ladji, ki me bo prepeljala na Tahiti, ki'er bom takoj zaprosil za premestitev nekam drugam. Noben koralni otok me ne bo več videl... nikdar ... nikoli več!
Kako hitro človek pozabi.. .!•
Vsi, ki smo bili v Tavijem čolnu smo ostali pri življenju. Naravnost čudež pa je bil, da je ostal živ tudi Hitijin otrok. Zato se je bilo zahvaliti Marungi in Tavijevemu mornarskemu plašču, ki je pokril staro mater in vnuka.
Še več ur po viharju smo morali vztrajati na koralni vzpetini, kajti še vedno so se zaganjali močni valovi proti koralnemu pasu. Nismo še mogli stegniti naših skrčenih udov, toda Hitija, Araija, Farani in Taijo so vendarle zaspali. Ako so mladi liudje trudni, zaspe v vsakem položaju.
Končno smo se Tavi, Kauka in jaz opogumili ter splezali z našega zavetišča. Na nekaterih mestih nam je segala voda skoro do kolen, toda morje je naglo upadalo in kopno — to je, kar je od1 njega ostalo — se je počasi zopet prikazalo. Počasi, molče smo šli vzdolž obrežja lagune, prekoračili barikade
iz na tleh ležečih palmovih debel, od katerih so moleli od vode napiti zeleni pahljačasti listi, ovire, ki so se nam stavile na pot, obstoječe iz koralnih skal in vseh mogočih razbitin. Obotavljajoč se smo zrli k tlom, boječe se vprašujoč vsak zase, kaj vse bomo našli med razvalinami...
Bil sem preveč zmučen in potrt, kar je povzročila zlasti neznosna tišina in pustoš, ki je vladala okrog nas, da bi bil občutil glad, četudi nisem od zgodnjega jutra prejšnjega dne zavžil niti grižljaja. Moji spremljevalci so bili zopet drugačni. Kar se jesti tiče je stališče Polinezijcev zelo priporočljivo: duševno razburfenje ne sme vplivati na tek. Tavi in Kauka sta skrbno brskala na mestu, kjer je bila stala Tavijeva trgovina in končno našla, napol zakopan v pesku, zaboj z mesnimi konzervami. Del zaboja i'e odtrgalo in odneslo, toda okrog dva ducata kon-servnih škatelj je bilo še nepoškodovanih. S tem zakladom smo se napotili nazaj k ostalim.
Tavi je hranil v neki hermetično zaprti škatlji tri vžigalice, toda okoli ležeči kosi lesa so bili preveč mokri, da bi bili lahko z njimi zakurili; potem smo znova splezali na našo koralno vzpetino; izmed vseh je bdela samo Marunga. Vse njene misli so veljale vnuku, ki ga je varovala na svojih prsih. Ko smo ji pomagali doli, smo pričeli buditi ostale, toda to ni bilo lahko. Tavi si je naprtil Hitijo na hrbet in splezal z njo na tla. Mlada žena je bila čudovito hrabra. Ves čas nisem slišal, da bi bila le enkrat samkrat zastokala od bolečin, razen takrat, ko je domnevala, da je njen otrok mrtev.
Zbrali smo se v polkrogu okoli Kauke, ki je od-
piral konservne škatlje s svojim nožem. Duh po me,-sit je vzbudil tek tudi meni. Jedli smo molče, hlastajoč kot živali — za vsakega izmed nas je bila samo ena cela konservna škatlja, ki je tehtala okrog pol kilograma. Komaj smo pojedli, že so se mlajši zleknili po pesku in se stisnili tesno drug h drugemu, da bi se ogreli; kljub temu, da jim je bila obleka premočena, so takoj zaspali. Marunga je bila do smrti izmučena, toda ni hotela spati, ker se je bala, da bi poškodovala otroka. Prav tako pa tudi ni hotela dati otroka komu drugemu v varstvo. Da bi ne zadremala, je hodila, držeč novorojenčka na roki, na malem prostoru, s katerega smo se bili umaknili, gori in doli.
Tavi, Kauka in jaz smo sedeli skupaj; govorili smo malo in še to čisto potihoma. Pred nami se je razprostirala v mesečini laguna, Joda ne kot mirno, od koralnega pasu zavarovano morje, kakor smo ga poznali iz brezštevilnih srečnih noči. Izgledalo je, da je razburkano do dna svojih globin, kakor d:a bi bilo še vedno čutilo sile, ki so se bojevale druga proti drugi in ki so tako dolgo motile njegov mir; toda te sile so se sedaj hitro združile v eno samo: silna bučeča reka se je valila od zapada proti prelivu; noseč s seboj razbitine, ki so plavale na površju po vsej laguni. Drevesa, deske, palmove veje, neštete kokosove orehe je gnalo s tako hitrico mimo naših oči proti odprtemu morju, da se nam je motilo pri pogledu na nje. Na srečo nam je ostalo prihranjeno, da nismo videli, kaj je ta tok še drugega nosil s seboj...	v
(Dalje prihodnjič)
Štev. 69
.DELAVSKA POLITIKA«
Stran '6.
~)<z H&šiU kuriev
mmm——   ihw   m n iiiimir
IV! AF IBOR
Ceste, ceste in zopet ceste. »Slovenec« poroča z velikim ogorčenjem, da se je pripeljala 'družba Švedov z avtomobili preko Nemčije v Maribor, od koder je krenila proti morju, toda že po kratki vožnji po cesti proti Slovenski Bistrici so se Švedi vrnili vsi ogorčeni, češ, da niso svojih avtomobilov ukradli, da bi jih na eni sami vožnji uničili. List nadaljuje: »Cesta Maribor—Slovenska Bistrica je res sramota za vso našo državo .. . Vse cestišče je kakor razorano, luknja pri .luknji, vsaka globoka vsaj za eno ped, da se jim ni mogoče izogibati. — Avtomobilisti so prisiljeni voziti z najmanjšo brzino ter neprestano menjati smer z desne na levo in obratno, da se izognejo večjim gra-Dam ter vsaj nekoliko štediio svoje vozilo. — Strašna je cesta sedaj, ko so vse te luknje zalite z blatom in vodo. Vsak avto je z blatom kar oblit.« Veseli nas, da je »Slovenec« tako krepak v svojih izrazih. Toda on se krega sam S. seboj. I •*	-	--•	♦	'	•	■	'•-- • J* ir.or-
Nedodelane stavbe so postale nekaka posebnost Maribora. »Slovenec« je vedel poročati, da so ,o tem razpravljali celo pri zadnji občinski seji in sklenili pozvati pravoslavno občino, da dovrši svojo cerkev na Trgu Svobode, češ, da kazi Jugoslovanski trg s svojim nedodelanim stanjem.. Toda ipred: dovršHvijo ni zaostalo delo samo pri tej cerkvi, ampak čaka zidarje že od pomladi brezuspešno tudi novo bogoslovje pod Kalvarijo, odkoder so Celo odpeljali leseno ogrodje, iz česar bi se dalo sklepati, da stavbenik Nassimbeni, ki je doslej stavbo financiral deloma iz svojega, še ne misli kmalu nadaljevati z delom. Končno čaka zidarjev že -drugo leto v surovem stanju nova bolnišnica, o kateri je poročal ravnotako »Slovenec«, da je temu čakanjtul kriv samo manjkajoči podpis nekega gospoda za odprtje kredita. Delo pri teh največjih stavbah torej stoji, drugi, »Pokojninski zavod«, »Vzajemna zavarovalnica« itd., ki so se oglašali z novimi stavbami, pa še sploh začeli niso, čeprav smo že sredi poletja,
»Burko o jezičnem dohtarju« bo? igrala v soboto 17. t. m. ob 20.30 uri v dvorani »Ljudske univerze« na Slomškovem trgu igralska skupina Frana Žižeka, ki se je ravnokar vrnila z uspešne turneje po naših severnih krajih. Priporočamo vsem našim čitateljem, da se te predstave v čim večjem številu udeleže. Vstopnina zelo nizka.
Zopet karambol. Na Meljski cesti sta trčila dva avtomobila. K sreči karambol ni zahteval človeških žrtev, pač pa utrpi lastnik osebnega avtomobila znatno materijalno škoda Ob tej Priliki predstojništvo mestne policije ponovno opozarja vozače motornih in drugih vozil, da je na cestnih križiščih predpisana brzina 6 km na uro in da ima prednost vozač, ki prihaja z desne strani. Prav tako je tudi postajanje na cestnih križiščih in pred ter za vogali prepovedano.
Elelavski kolesarski zlet. I. Delavsko kolesarsko osrednje društvo centrala Maribor, podružnice Studenci, Pobrežje in Ruše iprirede v nedeljo, dne 18. junija spominski zlet v Konjice k spomeniku pok. sodr. Lubejeve. Odvoz izpred lokala centrale s kolesi ob 6. uri zjutraj. Udeležba elanov obvezna, gostje dobrodošli! — Odbor.	2
Glasbeno društvo železniških delavcev iu uslužbencev priredi v nedeljo, dne 13. junija na vrtu gostilne Midlil (Weber) na Pobrežju svojo poletno veselico. Na sporedu: godba (kapelnik g. Schonherr), ples, streljanje na dobitke in drugo. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo novih glasbil, prosimo čimveč-ie udeležbe. Vstopnine ni.	Odbor.
| Že druga dražba rudnika Stanovsko. Pretekli I teden se je vršila že drugič sodna dražjba rud-! nika Stanovsko, katerega je pred par meseci j izdražbal zagrebški industrijalec Kosta Mili-I nov, pa se je proti tisti dražbi pritožil do-j sedanji lastnik inž. Ključenko. Pa tudi pri po-! novni dražbi je dobil rudnik kot edini zdraži-j telj g. Milinov za najnižji ponudek, t. j. din I 68.450. Cenjen pa je bil rudnik na din 205.342, I a proti temu bo lahko inž. Ključenko še ponovno vložil rekurz, tako da se bo končna ureditev lastnine na rudniku* še vedno zavlekla za nekaj mesecev. Vsled te sodne prodaje bodo tudi delavci ogromno zgubili. Samo »Bratovska skladnica« bo zguibila svojo terjatev na prispevkih v znesku din 728.000, ker rudnik ni plačeval Bratovski skladnici skozi več let niti svojih prispevkov, niti ni oddajal onih, ki jih je odtegoval rudarjem od mezde za 8rs -tovsko skladnico, Nastane vprašanje, kako je bilo siploh mogoče, da je nastal ta ogromen dolg pri Bratovski skladnici in je le-ta to stanje tako dolgo trpela, ko se nahajajo Bratovske skladnice itak v slabem financijelnem* položaju? Tekom dražbenega postopanja nastalo že okrog 30.000 din upravnih stroškov, tako da bo ostalo po 3 odst. odbitku za razdelitev največ din 30.000 in bodo na ta način tudi delavci prišli kljub svojim prednostim pravicam komaj delno do svojih terjatev,
Konjač na lovu za psi. V našem mestu je pasji kontumac že precej ustaljen. Ljudje, ki imajo pse so radi tega silno nejevoljni in marsikatera dama je čisto obupana, ker ubogi Fifi ne sme na ulico, razen z nagobčnikom in na vrvici. Toda kadar kakšna stvar predolgo traja, prehaja že v navado in pozabljenje. Tako tudi de! lastnikov mestnih cuckov računa s tem, da tisti, ki kontumac razglase, počasi pozabijo nanj in se strogost, ki jo zabičavajo prve dni potem itak sama od sebe omili. Zlasti računajo s tem, da bo prej ali slej postalo tudi konjaču preneumno križariti po mestu in s struno v roki oprezati za ščeneti. Zato taki, ki so povrhu še malo bolj korajžni, tvegajo, da peljejo cucka ua cesto, mu snamejo torbico in ga puste z vrvice, da se malo zleta. Tako je te dni storila tudi neka precej stara mamica. Peljala je svojega špicija brez torbice in vrvice na sprehod po Sodni ulici in nič hudega sluteč gledala kako špici uživa zlato prostost. Naenkrat, kot bi vzrastel iz tal se pojavi okoli ogla — sam nebodigatreba — konjač. Starka se je neverjetno hitro, znašla. Izgledalo je kot ■da bi ji bil strah omehčal že precej trde noge in ubrala jo je za špicijem, obupno kličoč ga k sebi. Toda že po par urnih korakih so se ji zapletle noge, padla je z dežnikom v roki po hodniku kot je bila dolga in široka. Špici, ki je menda pravilno sluti! nevarnost, se ni zmenil za na tleh ležečo gospodarico, ampak jo je ubral po Sodni ulici navzgor, konjač z zanjko pa za njim. Ljudje so seveda gledali ta prizor
. --•*£» t m.) Potem pa se je starka počasi pobirala s tal, vsa blatna po obleki in obrazu. V rokah ji je ostalo samo ipol dežnika, ostala polovica se je odlomila in zletela po trotoarju. Toda bolj kot na vse drugo je v tem trneutku gotovo mislila na ubogega špicija, ki se je, upamo vsaj, z naglim begom rešil in potem po ovinkih našel zopet domov, v varno zavetje. Tako se v dnevih kontumaca ne manjka tudi ne komičnih prizorov za mariborsko publiko.
Radi hudih nalivov zadnjih dni je Drava zopet silno narasla. Na umazani reki plave vse mogoče, zlasti pa prinaša seboj mnogo lesa.
Letalski napadi, ki bi se bili morali kot predvidevano vršiti v prvi polovici tega meseca, so preloženi na poznejši čas.
Obilna
pena lahko
pran|e
Če se milo tal<o dobro peni kot Schichtovo terpeniinovo milo, pranje ni niti na pol tako naporno. Perilo bo popolnoma čisto, ostane nepoškodovano in Vas vedno znova razveseljuje s svojo bleščečo belino.
SCHICHT
TERPENTINOVO MlLO
LAŠKO
Na naslov direkcije drž. železnic v Ljubljani.
Jutranji vlak, ki vozi iz Zidanega mosta ob 7. uri Proti Mariboru, je od Trbovelj dalje, še huje pa od Zidanega mosta, strahotno natrpan s šolsko mladino; Potniki med Zidanim mostom in Celjem skoro ne dobe nikdar sedeža ter vlada v vagonih velika gneča. Ali ne bi mogla postaja Zidani most priklopiti po par vozov do Celja, ki bi se nato vračali v* Zidani most s popoldanskim vlakom iz Celja ob M2. uri. Da je sedanje stanje res neznosno, lahko izpričajo sprevodniki sami.
Na kolodvoru Rimske toplice često postopa šolska mladina ob prihodu vsakega vlaka ter ie v napotje številnim letoviščarjem. Postajno vodstvo naj strogo zabrani vsak prihod mladine v postajne prostore \7, tujskoprometnih razlogov.
Na postaji Laško^so primeri, da se potnikom dajejo pomotoma žigi z datumom prejšnjega dne, vsled česar imajo potniki sitnosti s sprevodniki. Prav tako potniki dolgo, stoje pred Blagajno, a izdajajo se vozni listki le nekaj minut pred prihodom vlaka, kljub temu, da ie na naši postaji močna frekvenca radi tujcev; prav tako se težko dobi režijska karta za večje daljave, ker je uradnik, ki ima službo Prezaposlen in nima časa. Tako tudi ni dobiti režijskih kart za Rogaško Slatino, dočim jih Rogaška Slatina ima za Laško. Zakaj ne dobi ‘akih kart tudi postaja Laško? V svrho olajšala službe naj bi se na takih postajah kot je Baško pomnožilo: postajno osobje.
SLOVENSKA BISTRICA
Kolesarski izlet. I. delavsko kolesarsko °8rednje društvo, podružnica Slov. Bistrica, Priredi dne 18. junija ob 9. uri dopoldne spominski izlet k spomeniku pok. sodr. Justine Mibejeve na Prelogah, kamor prispejo tudi *ani centrale in ostalih podružnic. Za člane ~deležba obvezna, prijatelji našega društva Budno vabljeni. — Popoldne ob 2. uri priredi ^družnica veliko VTtno veselico v hotelu Beograd«. Ker je čisti dobiček namenjen v ^ruštvene svrhe. prosimo za čim večjo uidelež-°- Vstopnine ni.
RUSE
Nedeljski pevski tabor v zvezi s 25 letnico obstoja pevskega društva Ruše ie privabil k nam precej ljudi. Nastopilo je 13 društev, med njimi tudi delavska društva, kakor »Grafika« iz Maribora in »Enakost« iz Studencev, Na račun prostora, kjer se je vršila prireditev, je bilo čuti precej opazk, in ie vsled tega priporočljivo, za take prireditve najti prostor, ki odgovarja vsem zahtevam. Vsekakor pa je pevsko društvo zadovoljno, in upamo, da bode tudi čisti dobiček precej visok, kar ie že pii tem društvu običaj.
Kupi gramoza na trgu kazijo lice naše prijazne vasi. Posebno kadar je toliko tujcev, kakor jih je bilo preteklo nedeljo, napravi to skrajno slab vtis. Sreski cestni odbor naj že vendar enkrat ta gramoz prevzame, da ga cestar razgrne po cesti.
Delavstvo ponovno opozarjamo, da obišče I. slikarsko razstavo v »Sokolskem domu«. — Razstavljata akad. slikarja L. Šušmelj in F. Golob. Razstava je odprta do vključno nedelje, dne 18. t. m. Sodrugi, oglejte si osnutke spomenika, ki ga namerava delavstvo postaviti padlim žrtvam dela ss. Strnadlu Ivanu in Dit-majerju Hinkotu.
TRBOVLJE
Spomenik kralju Aleksandru I. Zedinitelju
bo 'odkrit v nedeljo, dne 18. junija t. 1. ob 10.30 uri ob glavni cesti tik »Sokolskega doma« v Trbovljah. Prireditev je mišljena izven vsakega strankarskega okvira in računajo prireditelji, da bodo zato prisostvovali vsi sloji prebivalstva brez razlike.
ZAGORJE OB SAVI
Kolesarski zlet. I. delavsko kolesarsko osrednje društvo, podružnica Zagorje ob Savi, priredi dne 18. t. m. kolesarski spominski zlet v Slov. Bistrico. Odvoz izpred društvenega lokala dne 17. t. m. točno ob 16. uri. Obveščamo vse člane in jih vabimo, da se v čim večjem številu udeležijo. Vabljeni so na ta zlet tudi nečlani.	Odbor.
CELJE
Neugodne življenjske prilike celjskega delavstva
Z vsakim dnem so slabše prilike in* težje življenje delavcev. Brezposelnost je velika. Ne premakne se ničesar, kar bi kazalo* na boljše. Upali smo, da s spomladjo pride tudi delo, a razočarani vidimo, da je ravno obratno. Nobene stavbne sezone ni, vse je mrtvo. Mestna občina, država, banovina, privatniki, vsi so odpovedali. Edina stavba, ki se gradi, in je omembe vredna, je stanovanjska hiša Pokojninskega zavoda. Zadnja leta se je gradilo samo iz delavskih fondov. Vsi drugi čakajo, ne vemo na kaj. Vse polno je ustanov, združenj itd., ki niso zgradile še nič. Vse se zaganja v naše delavske ustanove, ki so dale največ zaslužka delavcem pa tudi obrtniki in trgovci niso slabo odrezali.
Poskrbite, da prično graditi tudi drugi, ki so tudi poklicani, da to v interesu Celja store.
Brezpogojno pa moramo pokreniti energično akcijo za zvišanje minimalne mezde. Z din 2.75 se ne da niti skromno preživljati. Živimo pravo pasje življenje. Dobesedno propadamo telesno in moralno. Siti smo vseh lepih obljub in tolažbe. Hočemo živeti, tod[a pošteno življenje. Odklanjamo vsako miloščino. Zahtevamo dela in za storjeno delo, pošteno plačilo. Zganite se, da ne bo prepozno, * r ..........  •
na -	-	■ -	- — Delavci.
O onesnaženju Savinje se je pri nas že veliko pisalo, pa se razmere niso čisto nič zboljšale. Ribarsko društvo se stalno pritožuje, da nesnaga, ki prihaja iz industrijskih kanalov tukajšnjih tovarn zastruplja in ugonablja ribji zarod. Mnogo komisij je bilo na licu mesta, marsikaj se je konstatiralo in ukrenilo ali Ribarsko društvo se še vedno pritožuje, da ribe ginejo naprej. Pa ne samo ribiči, tudi stanovalci ob vodah in kopalci se opravičeno pritožujejo nad takim zdravju škodljivim onesnaženjem Voglajne in Savinje. Vse skupaj je bob v steno. Stvar je potreba zagrabiti pri korenini. Poiskati je potreba kanale, ki* so tajno izpeljani v strugo. Ce se to* najde, pa bo vse v redu. Mi pozitivno vemo, da so. Ribiči, poiščite jih!
ZABUKOVCA Velik pevski koncert
priredi »Vzajemnost« dne 18. junija ob 3. url popoldne na vrtu gostilne Zupanca Ivana v Migojnicah.
Sodelujejo: »Vzajemnost« iz Pesjega pri Velenju, »Vzajemnost« iz Liboj, pevsko društvo »Savinja« iz Petrovč, pevsko društvo »Borut« iz Gotovelj in pevsko društvo »Fantje na vasi« iz Št. Pavla.
Ker je prireditev kulturnega in propagandnega pomena za širjenje delavske pesmi, vabimo vsa sosednja društva, da se ga udeležijo. Za udeležence iz oddaljenejših krajev ugodne zveze z vlaki.
POBREŽJE PRI MARIBORU
»Vzajemnost« je ustanovila pevski odsek.
Vaje se bodo vršile ob četrtkih ob 20. uri* na pobr. osn. štoli. Zbor vodi pevski strokovnjak. Pozivamo vse sodruge in sodružice s Pobrežja, da pristopijo v čim večjem številu. Dobrodošli vsi, ki jim je do delavskih pesmi.
TEZNO PRI MARIBORU
Del. kult. društvo »Vzajemnost« Tezno priredi v soboto, dne 17. junija ob pol 8. uri zvečer v gostilni Felič, Tezno, dve burki: »Na lahke obroke« in »Usodna zamenjava«. Vsi, ki si želite razvedrila in zabave .pridite! — Družnost! Vabi odbor.
Maksim Gorki: »POLETJE«, socialni roman iz ruskih prevratnih dni je ravnokar izšel. Naroča se v naši upravi. Cena knjigi s 156 stranmi osmerke, je samo 10 dinarjev. Knjigo toplo priporočamo.
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
Predavateljski večer. V soboto, dne 17. t. m. s pričetkom ob 20. (8.) uri zvečer se bo vršilo v dvorani g. Kratkega predavanje »Vzajemnosti« o najnovejši socialni zakonodaji, pomenu strokovne organizacije in delavskega tiska. Predavala bosta ss. dr. R e i s m a n in J e-1 e n Adolf iz Maribora. Sodružice in sodrugi, pridite v čim večjem številu!
DOBRUNJE PRI LJUBLJANI
Predavanje o socialni zakonodaji. V nedeljo, dne 18. t. m. s .pričetkom ob 9. uri dopoldne sklicuje »Vzajemnost« Dobrunje v dvorani g. M. Jerihe, Zadvor 14, predavanje o najnovejših določilih socialne zakonodaje in pomenu strokovne in kulturne organizacije. Predavata ss. dr. Reisman in Jelen iz Maribora. Delavke in delavci, udeležite se tega važnega predavanja v čimvečjem številu.
KRANJ
Letošnji »Ljubljanski velesejem« so delavci nekaterih podjetij obiskali kompaktno. -
L.	t	Na	»razstavišču'«	so bile
zastopane domače znamke: tekstilna industrija — po zidarjih, opeka, olje, les, kemična industrija — po opekarjih in končno še enkrat tekstilna zadruga — po osebju »Teze«, družbe z omejeno zavezo.
O delovanju Krajevne protituberkulozne lige. V petek, dne 9. junija je 'bil v gimnaziji občni zbor Krajevne protituberkulozne lige ob zadovoljivi udeležbi. Predsednik dr. Bežek je podal izčrpno poročilo o smernicah in ciljih iproti-tuberkuloznega boja. Iz poročila tajnika Vehovca smo povzeli, da ima liga 550 članov. Blagajniško poročilo je glasilo, da stanje blagajne ni ravno razveseljivo za socialno ustanovo. ki poleg požrtvovalnega dela funkcionarjev rabi tudi finančna sredstvi, ki so neob-hodno potrebna za uspešno zdravljenje jetičnih bolnikov. Vendar pa kljub temu liga podpira revne bolnike s po din 150.— do din 300.— mesečno in sicer v živilih. Kar se tiče dela blagajnika, moramo pripomniti, da vodi blagajno v najlepšem redu, kar je pohvalno potrdil tudi nadzorni odbor. Po krajši debati je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik dr. Josip Bežek, podpredsednik dr. Stanko Sajovic, tajnik Vehovec Jakob, blagajnik Rooss Albert: v odbor: ravnatelj gim. prof. Korbar, L. Prah, Kerč in Trčon; nadzorstvo: Završnik Stanko in Cvar Josip. Vsled 'odsotnosti šefa primarija dr. Neubauerja je prečital njegovo poročilo o delovanju dispanzerja dr. Bežek in o tem delovanju bomo poročali v eni prihodnjih številk.
Občni zbor kranjske podružnice stavbincev se je vršil dne 11, junija v res sodružnem ozračju. Pozdravili so zborovalce za SDSZJ s. Kerč, za krojače s. Štucin, za »Vzajemnost« s. Franko, za ljubljansko podružnico SGRJ s. Ganzitti, za podzvezo in centralo SGRJ pa s. Tratar. Po izčrpnih poročilih funkcionarjev, ki so bila sprejeta z zadlovolstvom in priznanjem na znanje, je bila podeljena staremu odboru razrešnica in izvoljen novi odbor s s. Nartnikom na čelu. kateri bo deloval v smislu starih tradicij organizacije za dbbrobit članstva in vsega stavbinskega delavstva.
Dela za razširitev savskega mostu so se Pričela, za kar se je z ozirom na vedno večji promet čutila že res skrajna potreba. Za tem menda pride na vrsto tudi izravnava in razširitev Jelenovega klanca in pa modernizacija državne ceste skozi mesto, ki ie sedaj v zelo slabem stanju, kar občutijo predvsem številni kolesarji, ki se vozijo vsak dan na delo.
Ukinitev nevtralnostnega zakona v Zedinjenih državah Severne Amerike
Najvažnejši politični dogodek.
Kritem kraiem po svetu
Evrope in se zabarikadirale za tako-zvanim zakonom o nevtralnosti, čigar
Največja pomožna ladja naše vojne mornarice »Perun« je priplula v Kotor iz Anversa I v Belgiji, kjer je bila zgrajena.
Letina pšenice v Vojvodini kaže letos za 20
Zedinjene	države	Severne	Amerike !	le tistim državam, ki jih v zlatu plačajo!	odstotkov slabše kot	lansko leto, ko je bila
so se	po	vojni	takorekoč	izolirale	od	in same odpeljejo. Tretja skupina pa je	j	j^uzT dobra letina’ Dezev~ie 'e zlastl koristilo
hotela odpravo vseh zakonitih omejitevi °PriZad kupuje rips, iz katerega pridelu-S pridržkom, da se V slučaju vojne da	I	jejo olje, ki je zlasti	uporabno za letala. —
predsedniku proste roke, t. j., da svo-	!	Letošnjo žetev cenijo	na 600 vagonov. Cena
hodno odloči, komu se sme prodajati ripEU ie din 238.50, ako ga proda Prizadu kmet vojni materijah Prvo skupino so predstavljali predstavniki izolacionistov senator Johnson, Reynolds in Borah, tretjo skupino, pristašev brezpogojne kolektivne (skupne) varnosti senator
glavna dbločba (»Cash and Carry-Clau-se«) je bila, da se za vojno važne surovine smejo izvažati iz Zedinjenih držav v vojskujoče se države samo proti gotovini in v nobenem slučaju na ameriških ladjah.
Zakon se ni nikdar docela točno izvajal. V japonsko-kitajskem sporu je Roosevelt enostavno prezrl, da se gre za vojno v pravem pomenu besede, ker bi bil sicer moral prepovedati izvoz municije na Kitajsko. Ker pa ni prepovedal izvoza municije na Kitajsko, so ameriški magnati oboroževalne industrije lahko prodajali municijo tudi — Japoncem. Glede Španije pa je obveljala v Zedinjenih državah teza o ne-vmešavanju.
Boj za spremembo zakona.
Dogodki zadnjih mesecev pa so močno razburili ameriško javno mnenje. — Začela se je odkrita agitacija za odpravo nevtralnostnega zakona v prid demokratičnim silam. Vsakodnevni novi dogodki na evropskem kontinentu in ne v poslednji vrsti usoda Češkoslovaške, so pripomogli k temu, da je bilo vprašanje odprave tega zakona o nevtralnosti stavljeno na dnevni red. — Koliko je k temu pripomogla gotova Zedinjenim državam in njih interesom nevarna politika vmešavanja v državah srednje in južne Amerike, se bo nekoč tudi vedelo.
Sprememba zakona pa v Zedinjenih državah ni tako lahka stvar. V aprilu je senat pričel z zaslišavanjem prič. Prejšnji državni tajnik Stimson, član republikanske stranke (sedaj so na vladi demokrati) se je izjavil za to, da morajo Zedinjene države odločno podpirati zapadne evropske države v boju proti fašizmu. Bankir Baruch, ki je bil med svetovno vojno vodja vojnogospo-darskega urada, pa se je istotako brez pridržka izjavil za to, da Zedinjene države v slučaju vojne obravnavajo enako oba sovražna si tabora, torej, da bodo ameriški kapitalisti lahko prodajali vojni materijal na vse strani.
Troje stališč.
Senat je moral odločati o treh predlo ;h. Prvi predlog je zahteval, da se v slučaju vojne ukine trgovina z vsemi vojskujočimi se državami. Drugi so ho-
in 251.75, ako ga Prizad kupi potom trgovca.
Sviloprejke goje v gievgjelskem, dojranskem in struimiškem srezu. Cenijo, da bo letos obranih 800.000 kg svilenih kokonov. Cena za en kilogram znaša din 12, dočirn na Grškem din 17 do din 21.
Cena cementu znaša v tovarni din 3000 za
teli, da se municijo in surovine prodaja vojni materijal državam, ki ga plačajo.
Thomas in drugo skupino, ki je hotela \ vagon, trošarina, prevoz in ostali stroški pa neke vrste srednjo rešitev senator Pitt- s din 3.700, tako da stane vagon cementa din mann, predsednik zunanjega odbora senata.
V zvezi s tem se je spreminjalo tudi javno mnenje. Institut za raziskovanje javnega mnenja je ugotovil, da je bilo pred monakovsko konferenco 34 odst, ljudi, ki so bili za to, da se dobavlja orožje Franciji in Angliji v slučaju vojne, 57 odst. pa za to, da se jima dobavlja življenjske potrebščine. Po Mona-kovem je naraslo število tistih, ki so bili za dobavo orožja Angliji in Franciji v slučaju vojne na 66 odst., takih, ki so bili za dobavo življenjskih potrebščin pa na 82 odst. Tudi število pristašev, da se Zedinjene države udeleže vojne na strani Anglije in Francije, je že v aprilu naraslo na trikratno višino pred Monakovem, t, j. na 16 odst.
Stališče ameriškega delavstva. _______
V aprilu so bili socialisti pristaši izolacionistov, od njih odcepljena »socialno demokratična skupina« pa je bila za kolektivno varnost, tako tudi komunisti. Strokovne organizacije so v splošnem opustile, da bi zavzele svoje stališče v zunanje političnih vprašanjih, —
Predsednik »American Federation of Labor«, William Green, je predsednik organizacije za enotne mirovne napore, ki hoče kolektivno varnost, podpredsednik Woll je za pobijanje vseh diktatur, fašističnih kot tudi boljševiških,
John Levvis, predsednik Congress for Industrial Organisation, se vzdržuje vsakih izjav, ker ima v svojem taboru žolčne pristaše, kakor tudi nasprotnike kolektivne varnosti.
Zakon je spremenjen.
Odbor senata je sprejel nov zakon, ki v bistvu pomeni ukinitev zakona o nevtralnosti in samo določa,'da se ameriške ladje ne smejo uporabljati za prevoz vojnega materijala v tuje države.
Vendar podrobnosti še niso znane. Iz-gleda, da so zmagali tisti, ki pravijo, da smejo Zedinjene države prodajati
JESENICE
Sodrug Zupan Adolf umrl. V petek, dne 2. t. m. je umrl na pljučnici v bolnici tukajšnje Bratovske skladnice v starosti 34 let sodrug Adclf Zupan. S. Zupan je bil agilen član delavskih kulturnih društev, zlasti bivše »Svobode« in »Enakosti« ter se je udejstvoval v dramatičnem odseku, kjer je sodeloval i kot igralec i kot režiser. Tudi sicer je bil agilen povsod, kjer je bilo treba napraviti kaj za pro&peh delavskega gibanja. V tovarni je bil 14 let v oddelku žičarne. .Zapušča vdovo Ano z dvema nepreskrbljenima otrokoma. Kako je bil pokojnik priljubljen, je pokazal njegov pogreb v nedeljo 4. t. m. Na zadnji poti so ga spremili številni njegovi znanci, sodrugi in sodelavci, ki so mu kupili lep venec in so zbrali za vdovo lepo podporo. Tudi pevski odsek ja-vorniške »Enakosti« je sodeloval z lepimi ža-lostinkami. Za vse toi se njegova vdova tem potom tudi najlepše zahvaljuje. Mi izrekamo vdovi po pok. s. Dolfeju najiskrenejše sožalje, pokojnika pa bomo ohranili v lepem spominu.
Lop Izlet k Peričniku. V nedeljo, dne 11. t.
m. so delavske organizacije z Jesenic napravile pr\i delavski izlet in sicer k Peričniku. Izleta se ie udeležilo — kljub slabo obetajočemu vremenu in kljub raznim drugim prireditvam, lire :ej sodrugov in sodruž.ic s svojimi družinami. Sodelovala je tudi kompletna godba SMRJ, ki ie tako po poti, kakor tudi pri Peričniku m a IjiVo igrala. V Mojstrani je pa napravila godba za svoje tamošnje člane lep vrtni koncev pri Kramerju. Izlet je uspel prav lepo iti treba jih bo organizirati še več tako lepih in prijetnih.
Občni zbor DKD »Enakosti« — prvi po preklicu razpusta — se bo vršil v nedeljo, dne 18. t. m. ob 9. uri dop. v dvorani -Delavskega d -ma«. Na tem občnem zboru se bo zlasti razpravljalo o obnovitvi dela in poživitvi društva po enoletnem prisilnem počivanju. Vse člane in somišljenike društva vabimo tia ta občni zbor.
100.000 din za občinske reveže. Pretekli teden je prišel na Jesenice, jeseniški rojak, zdai univ. profesor v Ameriki dr. Frank Košmerlj,
dr. filozofije, prava in medicine ter prinesel dir 100.000 kot dar za sklad za občinske ubo-
ge. Mestni občinski svet je priredil njemu na čast v petek, dne 9. t. m. izredno občinsko sejo, na kateri je bil darovatelj tudi osebno navzoč. Lepa gesta darovatelja naj bi našla pri premožnih Jeseničanih ali jeseniških rojakih še mnogo posnemalcev.
Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Upornica«. V glavni vlogi Katarina Hepburn, znana iz Marije Stuart. Med dodatki risana šala Betty Booip in Para-moiuntov zvočni tednik. — Slede »Tajnosti Rdečega morja«.
»Delavska PoUtika" ni dobiva nobmiU subvencij, vato •-v cavnaj naeolnino takoj!
6.700. Res, poceni zidamo!
Velike poplave je zopet povzročilo zadnje deževje v tem tednu. Krka je poplavila vso dolino, do izliva v Savo, Narasle so tudi Sava in Drava ter vsi pritoki teh rek. Poplave so zopet v Pesniški dolini v Slov. gor.
Slovenskega rudarja je ubilo v francoskem rudniku. Dne 31. maja je naboj smodnika, ki je eksplodiral v jami Mineš de DourgeS' v severni Franciji, ubil 33 letnega rudarja Ivana Čiča iz Št. Jurija pod Kumom,
Ubil se je na vožnji z motornim kolesom princ Rudolf Windischgratz, sin kneza Otona Windischgratza in vojvodinje Elizabete, hčere v Mayerlingu ubitega Habsburžana Rudolfa. — Vojvodinja Elizabeta se je, kakor znano, ločila od svojega moža, ki je bil silna surovina, in poročila nekega socialno demokratičnega poslanca v bivši Avstriji; kot taka se je tudi udejstvovala v socialno demokratični stranki, radi česar jo habsburško sorodstvo ni maralo.
20 let po vojni je prejel odlikovanje šef nemškega generalnega štaba general Franz Haider. Dobil je vojaški Maks Jožefov red za posebne zasluge, ki ga je mogel podeliti samo bavarski kralj in sicer najdalje v roku tri leta od konca vojne, od katere pa je sedaj preteklo dvajset let. S podelitvijo tega reda za vojne zasluge dobi imetnik naslov Ritter von (vitez od).
Ustavitev obrtnih delavnic v Nemčiji, ki nimajo dovolj izgleda za uspevanje, je bilo odrejeno z zakonom od 22. februarja 1939. Iz teh delavnic je okrog 70.000 delovnih sil prišlo v vojno industrijo.
V be'gijskem rudniškem revirju se je dogodila eksplozija plinov. Šest rudarjev je bilo ubitih.
Zgorelo je holandsko šolsko letalo, v katerem so bili trije učenci-piloti. Letalo je padlo na tla blizu Vlissingena.
Zanimiv proces se obeta v Barceloni, kakor poroča katoliško časopisje. Tamkaj so namreč prijeli nekega Čeha Lavrenčiča, ki je bil baje vodja čeke in oddelka za mučenje vjetnikov. — Trdijo, da je uporabljal pri svojem poslu enake metode in orodje kot se je vi Španiji uporabljalo za časa takozvane r»ts inkvizicije v l! . srednjem veku.
Znamenita nemška filmska igralka Marlene Dietrich je postala ameriška državljanka.
Sovjetska naročila v Franciji, Rusi so naročili pri veliki francoski tovarni za ure v Besan-conu različne urarske izdelke v vrednosti 45 milijonov frankov.
Nov kandidat za predsednika Zedinjenih držav 1940. Sedanji podpredsednik Zedinjenih držav ameriških Garner namerava sporazumno
Čudno je življenje literatov. O umrlem velikem nemškem pisatelju Josefu Rothu piše »Pariser Tagblatt«; »Človek bi moral biti sam romanopisec njegovega kova, ako bi hotel naslikati finega, ljubeznivega in čudaškega človeka, ki je ustvaril to pomembno delo, tega neliterata med najbolj uspešnimi literati — ki se ni niti eno sekundo na dan vdajal uživanjul svoje slave — tega »tajnega delavca«, ki ga je bilo mogoče ob vsaki uri, po dnevu in ponoči, najti pri gostilniški mizi, slavnoznanega pri gostilničarjih, da so le-ti od časa do časa drug drugemu signalizirali njegovo preselitev iz mesta v mesto in da je nekoč njegov ugovor pri nekem velikem koncernu preprečil zaprtje neke zelo obiskane točilnice likerjev (na ta svoj uspeh je bil zelo ponosen), ki pa ie vendarle dan za dnevom absolviral svoj pensum pisateljskega dela — da človek ni vedel kako da mu preostaje toliko časa. Težko je bilo tudi razumeti prokletstvo, ki je prikrajšalo njegovo življenje in proti kateremu je bilo vse rotenje njegovih prijateljev brezuspešno: prokletstvo,. da je moral piti, ako je hotel delati. Občutiti je moral neke vrste sramežljivost, ki ga je ovirala, da bi bil napisal to, kar sta videla njegovo oko in fantazija in da jo je lahko premagal, se ie moral posluževati alkohola. Njegove najlepše knjige, najsvetlejše strani njegove proze so nastale v stalnem boju proti treznosti. Redka zveza med prokletstvom in milostjo: med prokletstvom, da ie moral piti, ako je hotel delati in med milostjo, da je bil v pijanosti zmožen tako velikih dejanj. To ni bilo lahko življenje, Bil je prisiljen več zapiti kot pa si je mogel z delom prislužiti — z logičnim zaključkom, da ni še nikdar noben pisatelj, ki je tako težko in uspešno delal, živel stalno v taka hudih materijelnih stiskah. Najhujše pa je bilo, da je nazadnje, vedoč, da alkohol razkraja njegovo slabotno telo, pil, ne samo, da je lahko delal, ampak tudi, da je mogel sploh prenašati življenje. Doba osebnih skrbi, političnih razočaranj ga je pritiskala k tlom. Ko sem ga po-sledbjič videl, bilo je par dni pred koncem, mi je priznal, da mu gre mnogo preslabo, da bi mogel poskusiti ostati trezen ...«
Predavanje o raku. Na hrvaškem zdravniškem zborovanju je. predaval o bolezni raku internist dr. Dinko Sučič, asistent interne klinike prof. dr. Botteria v Zagrebu. Na tej kliniki je od 25.168 bolnikov bolehalo 775 za rakom. Povedal je tudi, da pri človeku želodec najrajši oboli za rakom, in sicer v letih od 40 do 70. Od zagrebških bolnikov 775 jih je bolehalo 268 za želodčnim rakom. Bolniki z rakom v želodcu prihajajo navadno prepozno v kliniko. Ozdravljiv pa je rak le z operacijo, ki se izvrši o pravem času. Zdravniki se pritožujejo, da se bolniki zglašajo prekasno, ker ne čutijo težkih simptomov. Ugotovitev želodčnega raka je težja, vendar je nekaj znakov, ki nudijo podlago za spoznanje bolezni. Bolečine v želodcu, ki jih imajo bolniki po uživanju jedi, pripisujejo navadno drugim okolnostim. Bolnik nima telS, gatn se mu'meso, Fujsa, mrazi ga in ponoči se poti ter drugi pojavi, kr so s tem v zvezi. Predavatelj meni, da je do-sedaj operacija želodčnega raka v začetku edina zdravilna metoda, ki ima uspeh. Zdravni-! kova prva dolžnost ob teh obolenjih je, da 1 čimprej ugotovi diagnozo in odredi edino uspešno zdravljenje za želodčnega raka.
Bolivija na strani Italije in Nemčije. V Boliviji je prišlo nedavno do prevrata. Prevrat
. je izvršil nek Nemec, ki je uvedel diktaturo.
z Rooseveltom pri bodočih volitvah kandidirati[ c„j ■ •	■	j;u , j j o u
za predsednika. Garner je pristaš demokratske I Seda lzlavl>a	dlk‘ator,	da pojde Bolivija
stranke.	z Italijo in Nemčijo, iv,. . - .	....	> »l.«jv;
Delavski pravni svetovalec
Izterjevanje v Nemčiji (Trbovlje)
5000 delavcev v tovarni letal v Lancashiru v Angliji stavka, ker je uprava tovarne odpustila nekega delavca radi suma špijonaže. —• Vlada trdi, da so v tovarni izginili važni načrti angleške obrambe in zahteva od nemške vlade, da odpokliče .ondotnega generalnega konzula, ki da je v stvar zapleten,
VABILO
na VII. redni občni zbor Gospodarskega društva r. z. z o. z. na Pobrežju pri Manboru,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 25. junija 1939 ob pol 10.. uri predpoldne v posebni sobi gostilne »Mesto Ptuj« na Pobrežju pri Mariboru, vogal Tržaške-Ptujske ceste. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva, 2, sklepanje o eventualni likvidaciji zadruge in volitev likvidatorjev, 3. če se ne sklene likvidacija zadruge: volitev načelstva in nadzorstva, 4, sprememba pravil §-a 24, 5, pritožbe in predlogi, 6. razno. Ako občni zbor ob določeni uri ni sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje drugi obč- j ni zbor, ki bo sklepal veljavno brez ozira na | število navzočih ali zastopanih članov, § 21, 3. ■ odst. zadr. pravil. — Pobrežje pri Mariboru, j dne 12. junija 1939. — Načelstvo.
Predvojna dedščina (Litija)
Vprašanje: Leta 1913. je prevzel brat posestvo, a meni mladoletnemu so prisodili 200 goldinarjev dote, ki je vsled mladoletnosti nisem dvignil. Sedaj sem se poročil in potrebujem denar. Koliko mi mora brat izplačati?
Odgovor: Ker v naši državi ni bil izdan zakon, ki bi primerno spremenil predvojno valuto, lahko zahtevate samo toliko, kolikor Vam je bilo priznano, t. j. 200 goldinarjev ali 400 kron, t. j. din 100 in zakonite 5 odst. obresU za tri leta nazaj, če Vam jih brat ni vsa leta nalagal v hranilnico. V tem oziru bi moral čuvati Vaše koristi varuh in varstveno sodišče.
Bolezenska mezda v kamnolomu (Ljubljana)
Vprašanje:	V	službi mestnega kamnoloma
sem zbolel, pa mi je mestni blagajnik od bolniškega tedna odtegnil za en dan, ker baje takrat radi dežja niso delali. Ali imam pravico tudi do tega šihta?
Odgovor: § 219. o. z. pravi, da ima delavec pravico do mezde v bolezni do največ enega tedna. Iz tega sledi, da Vam tistega dneva niso smeli odtegniti, ker bolezenski šihti niti dejansko niso mezda, ampak nekaka odškodnina, ki se prizna delavcu največ za en teden.
Vprašanje: Rudar, ki je bil dolga leta moj odjemalec in pošten plačnik, je naenkrat napravil večji dolg in nato preko noči izginil v Nemčijo. Ali ga lahko tam izterjam in zarubinr rudarsko plačo, in, kako ga naj tožim?
Odgovor: Ker ste obrtnik in torej ne dobite ubožnega spričevala, in je to popolnoma privatna zadeva, morate zasledovati tega rudarja le na lastne stroške. Poizvedite pri nemškem konzulatu za kakega advokata v dotičnem kraju in boste potem tistega pooblastili, da bo rudarja iztožil in ga nato rubil, če ne bo hotel plačati, morda bo pa zadostoval že odvetniški opomin pod grožnjo tožbe in rubeža in se bo potem rudar zavezal, da Vam dolg odplača v mesečnih obrokih brez tožbe in rubeža. Opominjate ga pa lahko po našeni advokatu.
Prava blagodat za delavce je:
G
ociinica
P. Matkovič
v Celju, Gosposka ulica štev. 3 Shajališče delavcevi
Ulltttt!tlMIIUt8KnHIIUIIIIIUitHlllfllltlllllHtlltnMMIMUtBiUltllltHII1!tint}ldMttK^
LJUDSKA SAMOPOMOČ
« Maribora, mg. pom. blagajna
mina domači zavarovalna uata-nova v Dravikl banovini, ki plodonosno deluje te od leta 1927 In je Izplačala tekom obstoja nad ST milijone« din na pogrebninah ln doti.
Zavaruj« i« pogmbnino zdrave
oaebe obeh tpolov od 17. do 70. leta do največ din 10,000'— in
ia doto mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000'— plačljiva ob dovršenem 21. leta.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA
to komortil iMiejo in oremie Adolf Jelen v Maribor*. — Tilka: Lladiks 'iiikorna. 4. 'i. v Mariboru, rreditavitell Viktor Eriert v Maribor*.