V NAŠI DRŽAVI. Narodna skupščina se je sestala 11. dec. po poldrugomesečnem odmoru na sejo, za katero ni bilo posebnega zanimanja in je manjkala polovica poslancev. Sejo so hoteli JNS poslanci izkoristiti za razne brezplodne interpelacije. JNS ima v skupščini 120 poslancev in senatorjev. Pri zadnjih občinskih volitvah je v devetih banovinah dobila 29 občin, od katerih sta se v Bosni dve priključili JRZ. Na JNS odpadejo v vsaki banoviai 3 občine ali ena občina na pol milijona volilcev. Na vsako JNS občino pridejo 4 poslanci in senatorji. Po številu občin bi smela imeti JNS v skupščini komaj tri poslance. Na zgoraj omenjeni seji je predložil finančni minister proračun s finančnim zakonom za leto 1937-38. Proračunski predlog je bil oddan finančnemu odboru v pretres. Sledila je še predložitev raznih drugih zakonskih osnutkov, ki so bili predani v proučitev posebnim odborom. Najvažnejše na tej seji je bil govor ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča, v katerem se je spominjal ob 10 letnici Pašičeve smrti zaslug rajnega. Za JRZ sijajno zmagovit izid občinskih volitev v vardarski in donavski banovini. V nedeljo 6. decembra so se vršile občinske volitve v vardarski in donavski banovini. V vardarski banovini je JRZ od 365 občin zmagala v 344, kar znaša v odstotkih 94.2%. Neopredeljeni so dobili samo 7 občin, združena opozicija 9, meščanske liste 2, JNS 2 (0.5%), kompromisna lista 1 občino. V 4 občinak so bile v nedeljo 13. decembra naknadne volitve. V var- darski banovini je od 377.430 volilcev volilo 262.263 (96.5%). Za JRZ je v vardarski banovini od 262.263 volilcev glasovalo 234.210 (98.3%). V donavski banovini so se izvršile občinske volitve v nedeljo dne; 6. decembra v 784 občinah. JRZ je zmagala v 621 občinah (79.2%,). V 14 občinah se bodo volitve ponovile. Od skupnega števila vpisanih volilcev v tej banovini, to je od 571.932, je glasovalo 402.355 volilcev (70.3%), od tega je JRZ dobila 281.079 glasov (69.9%). Še nekaj izidov obeinskih volitev na Štajerskem. Zadnjič nismo mogli prinesti radi od snega prekinjenih telefonskih zvez izida 6.decemberskih občinskih volitev iz tehle obein: Kog (pri Sv. Bolfanku pri Središču) : volilnih upravičencev 480, glasovalo je 369 (76.9%), JRZ 273 (17 odbornikov), skupna opozicija 1. Okraj Šmarje pri Jelšah: Podčetrtek: 612, 418 (67.3%), JRZ 322 (17), skupna opozicija 96 (1). Rogatec: 968, 721 (75%), JRZ 333 (4), skupna opozicija 388 (20). Stoperce: 259, 213 (81.4%), JRZ I 177 (17), JRZ II 36 (1). Žetale: 617, 376 (60.6%), JRZ I 258 (17), JRZ II 42 (0), skupna opozicija 72 (1). Podpis:±rgovske pogodbe s Francijo. V začetku minulega tedna je bila v Belgradu podpisana trgovska pogodba med našo državo in Francijo. K podpisu se je pripeljal v Belgrad francoski finančni minister Bastid. Po tej pogodbi bomo lahko s Francozi zamenjavali večje količine pšenice, koruze, lesa, živine ter sadja za razno drugo blago, katerega nam primanjkuje doma. Dosedaj smo bili s Francijo samo zavezniki, odslej nas bodo družili tudi gospodarski stiki, od katerih ne bodo imeli samo Francozi dobička, ampak tudi naša država. Obsežna in z velikim uspehom za bodočnost sklenjena jugoslo- vansko-francoska trgovska pogodba pomenja znaten gospodarski napredek Stojadinovič-Koroščeve vlade. V DRUGIH DRŽAVAH. Na Dunaju so odkrili 13. deGembra veliko komunistično organizacijo, ki je imela podružnice po celem svetu. Policija je doslej aretirala 20 r 3b. Kako bodo zgledale tajne volitve na Madžarskem po novem volilnem redu? Tajne volitve so bile Madžarom do sedaj španska vas. Sedajna vlada pa pripravlja spremembo volilnega reda, po katerem bodo uvedli tajne volitve. Tajne volitve pa bi lahko presenetile madžarske režimske velekapitaliste in veleposestnike, radi tega si hočejo tudi po novem volilnem redu osigurati vladno moč. Novi tajni volilni red bo namreč tako zavit, da bo mogla vlada po svoji volji prikrojiti tajno izraženo liudsko voljo. Na vladnih mestih se na Madžarskem tudi - novim volilnim redom ne bo prav nič spremenilo. Zakon o zaščiti države pred komunističao nevamostja bo sprejela tndi najbolj svobodna država v Evropi, Švica. V Švico so se namreč zatekali prosluli komunistični agitatorji iz vseh delov sveta in je sačel sedaj Švici sami resno groziti komunistični prevrat. Da menijo na švicarskem resno z novim zaščitnim zakonom, je dokaz dejstvo, da je uprava ženevskega političnega okrožja vsem svojim uradnikom prepovedala vstop v komunistično stranko pcd kaznijo, da dobijo odpoved. Angleži po vzgledu Nemčijo, Avstrije in Madžarske. Zasedbo celotne Abesinije od strani Italije so že priznale Nemčija, Avstrija in Madžarska. Sedaj napovedujejo tudi Angleži, da bodo spremenili svoje poslaništvo v abesinski prestolici v AddisAbebi v konzulat in bodo na ta način po ovinku storili isto, kar so učinile kar naravnost zgoraj omenjene države. Oboroževanje sovjetske Rusije. Osmi kongres ruske Kominterne v Moskvi je sklenil, naj bi postala Rusija za bodoče največji vojni stroj, kakoršnega svet doslej niti videl ni. Sovjetski obrambni svet, kateremu pripadajo: vojni minister Vorošllov, rnaršal Tuhačevski, poveljnik vzhodne armade Bliicher, poveljnik konjice Budjenny ter šef generalnega štaba Jegorov, je sklenil sledeče: 1. Na vzhodni in zapadni ruski meji bodo zgrajene močne obrambne črte, ki se bodo vlekle 2000 milj v dolžino. 2. Stalna ruska vojska bo podvojena in bode štela 3 milijone mož. 3. Sovjetska zračna sila bo potrojena. Na Ieto bodo izvežbali 50.000 letalcev. 4. Za osiguranje industrijskih potrebščin sovjetske vojske bo uotvarjeno posebno ministrstvo za sovjetsko vojno industrijo, ki bo podrejeno vojnemu ministru Vorošilovu. 5. Kolikor je vojne mdustrje še raztrošene po obmejnih pokrajinah, jo bodo premestili v notrajnost države. Z utrjevalnimi deli bodo takoj začeli. Samo na zapadni meji bo začelo kopati in graditi v bodočih 14 dneh 300.000 delavcev. Stalin je prejel polnomoč, da lahko kar sam napove vojno, ako bi to zahtevale mednarodne obveznosti sovjetske Rusije. Amerika se hoče čisto otresti Evrope. Poročali smo že o vseameriškem kongrebu, katerega je otvoril v argentinski preBtolici v Buenos Airesu predsednik Zdru- ženih severnoameriškib držav. Na kongresu so bile zastopane vse ameriške republike. Namen tega zbora je bil, še bolj utrditi vseameriško zamisel in pokazati popolno neodvisnost obeh Amerik od Evrope in ostalega sveta. Na kongresu je bilo sklenjeno, da osnuje Amerika svoje lastno mirovno razsodišče, kakor obstoja doslej za vse države na svetu v Hagu. Tokratni vseameriški zbor je bil sedmi. Od prvega vseameriškega kongresa, ki je zboroval v Panami leta 1826 pod predsedstvom Simona Bolivarja, je minilo 110 let. Že ta prva konferenca je sprejela tri leta prej od predsednika Združenih držav Severne Amerike M. A. Monroe-a geslo: Amerika Amerikancern, kot splošnoveljavno načelo zunanje politike obeh Amerik. Prva vseameriška konferenca je napravila konec vsem kolonijalnim načrtom evropskih velesil na ameriškem ozemlju in Evropa je ta prevdarek mirno sprejela in ga tudi spoštovala. Od prve konference do današnje, jih je vmes še zborovalo pet, ki so vse naglašale trdno voljo, da se čim bolj med seboj povežejo, da iz obeh Amerik ustvarijo eno politično in gospodar~ko celoto vsaj v velikih svetovnih vpralanjih, kjer se koristi Amerik križajo s koristmi Evrope. Ni čudno, če je tudi zadnja, sedania sedma konferenca dala izraza tej podedovani težnji in jo še bolj povdarila kot prejšnje, ker zveni iz Buenos-Airesa samo en glas, da se naj ameriške države, ki so se vse preveč pomešale z Evropo, vrneio nazaj na svoj del sveta in prepustijo Evropi njeni usodi. Neizbežnost vojne med Kitajsko in Japonsko. Diktator Kitajske, znani general Čangkajšek je vodilprecej let borbo za osamosvojitev Kitajske in se je upiral prevelikemu vplivu Rusov in Japoncev. V zadnjem času si je nakopal sovraštvo nacijonalistov, ki zahtevajo vojno z Japonsko in so pod vplivom sovjetske Kominterne. Nezadovolje nacijonalistov se je razširilo na vojsko, ki se je 12. decembra uprla pod vodstvom generala Čangsilijanga v pokrajini Sansi. 100.000 mož broječi uporniki so ujeli Čangkajšeka, pet njemu zvestih generalov in več tisoč oficirjev. Radi tega-»gŁ>ra bo prišlo sigurno do krvavega obračuna rned Kitajci in Japonci.