Izhaja vsakičetrtek ob 8. uri popoldne. Rokopisi se ne vra-čajo. Nefrankovana pismi se ne sprejemajo. Cena listu znaSa ta celo leto t krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1*50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, »a druge dežele Izven Avstrije 6 kron Rokopise sprejema Narodna Tiskarna“ v Gorici, ulica Vet-turinl št. 9. xvm.jfhn. v' Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin. ' Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat l t v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. V Gorici, 12. maja 1910. 19. številka. Goriškim Slovencem! Skoraj že pol stoletja se bije z vsemi ustavno dovoljenimi sredstvi boj za slov. srednje šole v Gorici, toda goriška dežela še vedno nima srednje šole, na kateri bi se poučevalo v jeziku o-gromne večine njenega prebival stva, še vedno nima na državnih sred. šolah v Gorici slov. paralelk. Otroci slov. starišev, ki hrepene po višji izobrazbi, se še vedno bore z vsemi ovirami in težkočami, ki jih provzroča tuj učni jezik, včasih jih z naporom premagajo, a le premnogokrat jim podležejo, ne da bi prišli do stavljenega si cilja. Zastonj se je otrok mučil, zastonj so žrtvovali \ zanj stariši težko prislužene kraj-j carje. — Bili so časi, ko so naši laški sodeželani, katerim se v tem po-4 gledu enako godi kakor nam, skupno z nami zahtevali, da se napravijo na goriških sred. šolah slovenske, oziroma italijanske paralelke. v novejši dobi so pa postali drugačnega mnenja in nočejo nič več slišati o kakem slov. učilišču v Gorici. Ker pa vedo, da proti volji velike večine prebivalstva v naši deželi tudi oni ne morejo dobiti samoitalijanskih državnih srednjih šol, so nastopili drugo pot in skušajo po ovinkih priti do svojega cilja. Zato otvo-rijo s prihodnjim šolskim letom s pomočjo furlanskih občin in goriškega mesta svojo zasebno gimnazijo v Gorici. Upajo pa, da bo tekom nekaj let podržavljena Tako bi prišli oni do svoje srednje šole, Slovenci bi pa morali obiskovati državno nemško gimnazijo. Njih račun bi ne bil slab, če bi Slovenci držali križem roke. Toda kar si upajo naši sodeželani, to si upamo tudi mi, njih požrtvovalnost ne sme biti večja kakor naša. V to svrho se je osnoval v Gorici kuratorij, ki si je stavil nalogo, odpreti s prihodnjim šolskim letom prvi razred Slovenske zasebne nižje .gimnazije V Gorici. Danes stopa kuratorij pred goriške Slovence s prošnjo, da bi mu s svojo rodoljubno požrtvovalnostjo omogočili njegov blag namtfn Uverjen je, da najde njegov poziv vsestranski odmev, kajti to je izključeno, da bi zavedne slovenske občine pokazale manj razumevanja za tako važno stvar, kakor furlanske. Uverjen je tudi, da ga bodo pri delu za boljšo bodočnost slovenske mladine podpirala društva in posamezniki, denarni zavodi in tudi izven goriški činitelji. Kuratoriju bo stal ob strani širši odbor, v katerem bodo zastopniki slovenskih trgov in večjih občin, du hovniki in učitelji in sploh prijatelji šolstva z dežele in iz mesta Kuratorij je že storil vse korake ki so potrebni za otvoritev za sebne gimnazije, priskrbel si je prostore, zagotovil si je odlične učne moči in je imenoval že ravnatelja v osebi c. kr. profesorja v pokoju šolskega svetnika Antona jŠantel, ki jamči že s svojim ime nom, da bo zavod v dobrih rokah. Sploh hoče kuratorij ustvariti v vsakem oziru vzoren zavod, na katerem se bo vzgajala mladina po vseh načelih moderne pedagogike. V to pomozi Bog in požrtvovalnost slovenskega ljudstva ! Kuratorij slovenske zasebne gimnazije v Gorici. Kvišku Slovenci! V pozdrav »Slovenski Straži". Naši narodni voditelji: Dr. Šušteršič, dr. Gregorčič, dr. Brejc in dr. Korošec so sklicali za 11. t. m. v Ljubljano prevažen ustanovni zbor društva Slovenska straža". Bil je res skrajni čas, da preidemo k resnim dejanjem za obrambo obmejnih Slovencev. Gine nam najlepša zemlja na Koroškem, Štajerskem, Primorskem in drugod, kjer nas Nemci, Italijani in Ogri vedno bolj potiskajo nazaj. Tu je treba odločnega m velikega odpora z združenimi močmi. Proti Slovencem so se Nemci organizirali v društvih „Stidmark“ in »Schul-verein", kise vzajemno podpirati. „Stldmark“ deluje'na gospodarskem in obrtnem polju• „Schulverein“ pa na šolskem. Ali je mogoče, da zmagamo proti tako veliki vojski naših nasprotnikov? Mogoče, mogoče! Mi zmagamo, ako le hočemo! Ako gremo z združenimi močmi na delo na šolskem, gospodarskem in izobraževalnem polju, oklepajoč se vedno krščanskih načel, nas nobena sila ne bo upognila. Prepričani smo, da ima naš narod toliko sile v sebi, da je nepremagljiv, ako le sam hoče. O tem nam priča tudi sovražnik sam, ki vali na nas radi tega tako velikansko vojsko, ker ve, da je naše ljudstvo vrlo in hrabro. Le organizirati je moramo in pripraviti na odpor. In ta namen ima »Slovenska straža", ki se je včeraj v Ljubljani ustanovila. To je velika misel in veliko slovensko podjetje, ki je pozdravljamo iz srca goriški obmejni Slovenci. ..Slovenska straža", ki je ustanovljena za vse avstrijske pokrajine naj bi pred vsem skrbela za slovensko šolstvo ob naših mejah, kakor beremo v nje pravilih: „Ustanavlja ali podpira šole in šolska društva". Za vzgled naj postavimo »Slovenski straži" naš »Šolski Dom“, iz katerega se je konečno razvilo vse narodno življenje goriških Slovencev. Tu je zibelka za slovenski naraščaj. Brez tega za-mrjejo polagoma vsa naša društva, vsi naši drugi zavodi in ustanove. Ne da se popisati koliko dobrega imamo od »Šolskega Doma" Z zlatimi črkami bodo zapisana imena tistih naših mož, ki so ga ustanovili. Pozni rodovi se ga bodo veselili. Brez njega bi drugi naši zavodi na pr. „Sirotišče" itd. ne imeli niti podlage, niti pomena. »Slovenska straža" bo dalje podpirala kakor beremo v pravilih, našo gospodarsko in izobraževalno organizacijo. Tega potre bilje naš kmet in delavec ob mejah ko vsakdanjega kruha. Kjer je ljudstvo organi' zirano potom gospodarskih in izobraževalnih društev, tani je delovanje nasprotnikov nemogoče. Organizacija daje našim ljudem, zlasti naši mladini, veselje, pogum in navdušenost. V la namen bo »Slovenska straža" prirejala po celi Sloveniji shode, so delovala pri že obstoječih izobraževalnih in gospodarskih organizacijah, ustanavljala knjižnice, prirejala tečaje, razširjala in razpošiljala katoliško narodno časopisje. > Slovenska straža" bo čuvala slovensko zemljo. V ta namen bo kupovala zemljiška posestva, ki bodo na prodaj ter jih dajala potem Slovencem v zakup brez lastnega dobička. To so glavne točke programa »Slovenske straže . Društveno vodstvo bo v Ljubljani. V posameznih krajih in mestih bodo podružnice s svojim odborom in občnim zborom. Člani so lahko moški, ženske in pravne osebe. Podružnica se ustanovi, kjer pristopi društvu najmanj JO članov. Poleg občnih zborov posameznih podružnic imeli bomo za vse društvo tudi velike skupščine. K ustanovnemu zborovanju „S'ovenske straže" poslale so včeraj tudi razne goriške organizacije svoje zastopnike ali, če tega ne, vsaj svoje pozdrave. Naj bi nebo blagoslovilo delovanje Slovenske straže"! Naj bi njena zastava ne prišla nikdar liberalcem v roke! Liberalizem je izdajstvo, kakor priča dovolj glasilo goriških liberalcev „Soča", ki se neprestano zaganja proti temu, kar je nam go. iškim Slovencem najdražje, namreč proti „Šolsktmu Doimr in sedaj celo proti slovenski gimnaziji! Delovanje »Slovenske straže" naj bo vsikdar le katoliško-naro-dno! Izključeno naj bo za vselej vsako strankarstvo katerekoli struje! Dvignimo se vsi na obrambo slovenske domovine, zlasti naše lepe koroške, štajerske in primorske dežele! Politični pregled. Državni zbor. Na dnevnem redu v petkovi seje poslanske zbornice je bilo prvo čitanje zakonske predloge tičoče se reforme zborničnega poslovnika. Posl. Clioc je stavil predlog, naj se omenjena predloga stavi iz dnevnega reda. Ta predlog e bil odklonjen. Nato je govoril mini-terski predsednik baron Biencrth ter e zagovarjal potrebo reforme poslov- nika. Posl. Seitz se je kot soc. dem. zavzel za pametno reformo poslovnika, a je ugovarjal proti vsakemu na-s i ls tv ti napram kaki stranki ali narodnosti. Posl. \Veidenhofer se je izrekel za stalno reformo poslovnika, ki določa nemški poslovni jezili. Nato je začela zbornica razpravljati o nujnih predlogih, ki zadevajo razna vseučiliščna vprašanja. V torek je poslanska zbornica nadaljevala prvo čitanje vladne predloge, tičoče se spremembe zborničnega poslovnika. Krščanski socialec Gessmann se je izrekel za spremembo. Treba je skrbeti za to, da se ne ruši majoritetno načelo. Ko je povedal, da se bodo krščanski socialci vedno držali nemške vzajemnosti, je apeliral na »Slovansko Enoto", naj se odpove neizpolnjivitn zahtevam in naj opusti politiko čemernosti. Posl. Evgen Le\vicki se je v imenu Malorusov izjavil proti poslovnemu redu. Posl. Glabin^ki je v imenu Poljakov toplo priporočal premembo poslovnega reda. Posl. dr. Kramaf je sicer za spremembo poslovnega reda, a meni, da vladna predloga ne tvori pripravne podlage za to. Nasproti posl. Gessmanu je govornik naglašal: Slovani niso nikdar izkoriščali države, država pa izkorišča narode države Nemcem v prilog. Posl. dr. Rybar je izjavil, da je označeno stališče njegove stranke že z držanjem napram predlogu Krek-Kramaf. Nemški poslovni jezik pa bi Slovani morali smatrati kot casus belli. Slovani bodo prostovoljno govorili tudi v bodoče nemški, ne bodo se pa nikdar uklonili nasilstvu. Po mnenju govornika ne zadošča prememba sistema, ampak treba, da pride do revizije ustave na federalistični podlagi, potem pride tudi brez ojstrega poslovnika do sporazuma v parlamentu. Govornik je na to razpravljal o šolskih razmerah na jugu. Slovenci so Cehe v njihovih stremljenjih za uresničenje njihovih državno-pravnih idej podpirali nesebično in bodo to storili tudi v bodoče. Zato smejo pa tudi zahtevati, da jih Čehi podpirajo v njihovih stremljenjih in jih ne izročijo narodnim nasprotnikom. Tako so češki radikalci, ko e bila pred letom dni sprožena misel o trijalizmu, povdarjali, da bi bilo v slučaju skrajno oslabljeno stališče Čehov v Cislajtaniji, ker bi se potem Jugoslovani izločili iz centralnega parlamenta. Neprijeten utis na Jugoslovane e napravil tudi prizor, s katerim je bila uvedena ta debata, ko so češki radikalci rabili žaljive izraze. Slovanska stvar more le pridobiti, ako bodo Slovani edini, kakor so edini Nemci. Nadaljevala se je razprava o nujnih predlogih glede visokih šol. v katero if; posegel naučni minister grof Stiirgkh, ki je pojasnil naredbe. ki jili misli ukreniti. Domobranski minister Georgi je odgovoril na nekatere interpelacije. Prihodnja seja jutri ob 10. uri predpoludne. Cesar obišče Bosno in Hercegovino. Cesar se je odločil, da prvikrat obišče Bosno in Hercegovino. Potovanje se bo pričelo dne 29. maja po cesarjevem bivanju v Budimpešti. Cesar bo ostal v Sarajevu tri dni in nekoliko v Mostaru. Cesarja bodo spremljevali skupni ministri in oba ministerska predsednika. Iz Bosne se cesar odpelje naravnost na Dunaj. Ogrska. Državnozborske volitve na Oger-skem se bodo vršile med I. in 10. junijem. Ogrski državni zbor je sklican za 21. junija t. I. f Kralj Edvard umrl. Angleški kralj Edvard je v soboto po noči ob 12. uri 26 minut umrl. Smrt kralja Edvarda je prišla nenadoma, kajti čeravno se je kraljevo zdravstveno stanje zadnje dni shujšalo ni zadnje dni nič ležal, marveč je vsprejemal v avdijencah in reševal vladne posle. Tudi v četrtek še ni bil v postelji. Včeraj ob 11. uri predpoludne je bil izdan sledeči buletin: Kralj je prebil noč raz-merno dobro. Pojave se niso zboljšale in stanje kraljevo vzbuja resno bojazen. Še-le ob 10. uri zvečer so zdravniki prišli do prepričanja, da je kraljevo stanje brezupno in imeli so prav, kajti, kakor zgoraj povedano, je kralj ob 12. uri 26 minut izdahnil svojo dušo. Kralj Edvard, najstareji sin pok. kraljice Viktorije in njenega soproga princa Alberta, se je rodil dne 9. nov. 1841. Dne 10. marca 1863 se je poročil z Aleksandro, hčerjo pok. danskega kralja Kristijana. Iz tega zakona sta se rodila dva sina: Albert Viktor (roj. 8. jan. 1864, ki je že umrl) in sedanji prestolonaslednik Jurij, princ Valeški (roj. 3. junija 1865) in tri hčere: Luiza, Viktorija in Maud. Kralj Edvard je zasedel angleški prestol po smrti svoje matere Viktorije dne 21. januvarja 1901 kakor Edvard Vil. Proglasitev prestolonaslednika vladarjem Angležev se je vršila ob veliki slavnosti v pondeljek. Omembe vredna je razlika med kraljem Edvardom in sedanjim Jurijem V. Aled tem ko je kralj Edvard bil prijatelj javnega nastopa, ne ljubi Jurij V. zunanjosti in se ogiba reprezentacijskih dolžnosti. Kralj Jurij V. je kot mornariški častnik prepotoval skoro celo zemljo in so mu dobro znane vse angleške kolonije. Nadvojvoda Franc Ferdinand se poda v London. Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand se poda v London, da zastopa pri pogrebu angleškega -kralja cesarjevo rodbino. Proračunski odsek. Pri razpravljanju o proračunu domobranskega ininisterstva v torek sta se zavzela posl. Kotlar m Silinger za to, da se dovoli oiožništvu poleg nemškega jezika tudi raba deželnih jezikov pri poročilih na oblastnije. Poslanec Ploj se je pritoževal, da se Hrvate zapostavlja napram Ogrom pri naboru za mornarico. Minister Georgi je izrazil nado, da bo vojni zakon z dveletno službo odpravil marsikak nedostatek sedanjega vojnega zakona. Govoril je potem o raznih vprašanjih, ki se tičejo orožništva in vojnega pravosodstva. glede omejitve dvobojev, dajal je neka pojasnila glede orožnih vaj in olajšave za časa žetev ter je zaključil z zagotovilom, da so pri reševanju agend domobranskega ininisterstva merodajni vedno le stvarni razlogi in nikdar taki politiške narare. Krečanska narodna skupščina otvorjena v imenu grškega kralja. Predsednik provizorične vlade je v torek otvoril nar. skupščino v imenu grškega kralja. Ko je predsednik imenoval grškega kralja, so krečanski členi zbornice in gledalci to izjavo vsprejeli z viharnim odobravanjem ter vsklikali na združitev Krete z Grško, dočim so mohamedanski poslanci uložili pismeni protest. Potem ko je predsednik pozval narodno skupščino, naj s prisego grškemu kralju vnovič potrdi svoj prejšpji sklep o utelešenju Krete, so poslanci prisegli ob novih viharnih manifestacijah. Darovi. Jubilejni d a r o v i za »Slovensko s i r o t i š č e". P. n. gg. Mali Urh 20 v, Peter Leban 20 v, Edvard Štrekelj, vikar 10 K, Drašček Miha, Jevšček 1 K, Kancler Terezija, vdova 1 K, Anton Radikon, Pod-sabotin 1 K, Katarina Cej v Gorici 50 v, nekdo v Gorici 60 v, mesto vstopnine k binkoštni veselici visokor. Andrej baron Winkler 10 K, Marija Gregorič v Gorici 50 v, nabiralniku v gostilni Ivana Gleščič, 1 K 50 v. Bog poplačaj stoteroIVse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1.1 Za „A 1 oj z i j e v išče" je daroval preč. g. Karol Čigon, vikar 26 K (za april). Bog povrni stotero! Domače in razne vesti. z - Somišljeniki, agitujte za »Primorski List", ki izhaja že 18. leto in ki zagovarja nevstrašno krščanska načela. Podpirajte nas, ker še sc hočemo v bodoče vojskovati. Cena listu je od zdaj do novega leta za premožne 2 K 26 v, za manj premožne 2 kroni. Prvi dar slovenski zasebni gimnaziji v Gorici. — »Centralna posojilnica" v Gorici je darovala »Kuratoriju slov. zasebne gimnazije v Gorici" 1.000 kron za I. 1910. Živeli posnemovalci! Kdo bo prvi ? m Sv. birmo bo delil letos naš prevzvišeni knezo - nadškof v tem - le vsporedu: Binkoštno nedeljo: dopoldne v stolnici po slovesnem pontifi-kalu, ki se prične ob 10. uri, popoldne pa ob 5. uri v cerkvi sv. Ignacija. Binkoštni ponedeljek: dopoldne po sv. maši (ob 10. uri) zopet v stolnici, po poldne ob 5. uri v nadškofijski kapelici. V binkoštni osmini vsak dan (vštevši še soboto) v nadškofijski kapelici po tihi sv. maši, ki se prične ob 7. uri zj. Nedeljo1, dne 22. maja, pa ne bo sv. birme v Gorici, ker gre knežo-nadškof birinovat v Trst (v cerkvi sv. Justa). Tudi naslednjo nedeljo, dne 29. maja, bo nadškof birmoval v Trstu. Binkoštna veselica, ki se bo vršila na binkoštni pondeljek ob 4V* pop v dvorani »Central", bo prav zanimiva. Spored veselice je ta-le: 1. Binkošti. Deklamacija ***. 2. »Kdor k vojakom hoče iti“. Prizor s petjem. Uglasbil L Mercina. 3. »Vedeževalka". Šuloigra v enem dejanju 4. »Solnce čez hribe gre". Po narodni Fr. Ferjančič. Čvetero-glasen mešan zbor. 5. »Lahko noč". Cve-teroglasen ženski zbor. I:. Ferjančič. 0. »Kam in kje?" Prizor s petjem. Uglasbil 1. Kokošar. 7. »Pomladni šopek". Iz na- rodnih pesni za peteroglasen mešan zbor harmoniziral Iv. Kokošar. — Vstopnina se sedežem v prvih treli vrstah 2 K, v ostalih 1 K, stojišča 60 vin. Ves čisti dobiček je namenjen »Slovenskemu si-rotišču". " Starši, botri in botre v mestu in okolici, pripeljite birmance in birmanke na binkoštni pondeljek k veselici I Veselica je bila namenjena tudi za binkoštno nedeljo, a se ta dan radi različnih za prek ne more vršiti. Vršila se bo le drugi praznik. Pričakujemo za trdno, da ne boste svoje dece vozili po krčmah in drugih krajih, ampak da jili pripeljete k veselici. To jim obljubite I Vabimo vse, otroke in odrastle, k nedolžni zabavi I Shod slovenskih kolonov bo dne 22. t. m. ob 3. pop. v Vipolžah v gostilni dedičev Mih. Školarisa št. 51. Poročala bosta delegata o vspehih konferenc, ki so se vršile pri deželnem odboru v Gorici za rešitev kolonskega vprašanja. Na tem shodu bo govor o dobrotah pa tudi o ncdostalkih, ki jih ima vladni načrt. Povišana kongrua. Kakor čujemo, je vlada povišala kongruo za Kr. 2 0 0 čč. gg. vikarjema v Pliskovici in V e I i k e m d o I u, ker sta dokazala, da nista duhovniji 15 kilom. od Trsta od daljeni. (Glej schema L dotičnega zakona: odd- IV.) Dohovnijam z več nego 3000 duš se tudi poviša kongrua na K 1 4 0 0. To velja za one duhovnije, v kojih je v zadnjih letih naraslo število duš čez 3000. Lahko, da so dotični duhovniki (župniki) imeli dosedaj K 1200. A ko je št. duš prekoračilo 3000, se lahko oglasijo. Vsaj zakon tako govori. Potem takem bi taki gg. župniki imeli K 1400 in gg. kaplani pa K 700. (Schema I. odd. IV. Prim. Dr. Fritsch — Dotation d er katli. Seelsorgc-Geistlichkeit pag. 100.) Nato si dovoljujemo dotične gg. opozoriti (n. pr. Ločnik, Tolmin itd.). Ustanovni shod »Slovenske straže", ki se je vršil včeraj v Ljubljani je bil jako mnogoštevilno obiskovan. Udeležili so se ga zastopniki vseh slovenskih pokrajin. Po slovesni šv. maši, ki je bila v frančiškanski cerkvi in katere se je udeležilo vse polno občinstva, zbrali so se zgore omenjeni v veliki dvorani hotela »Union". Zborovalce/ je pozdravil v kratkih, a jedrnatih besedah drž. posl. dr. Ivan Šušteršič. Za predsednika shoda je bil izvoljen koroški drž. posl. Grafenauer, ki je, nastopivši svoje predstojniško mesto, v lepem govoru orisal pomen »Slovenske Straže" za vse Slovence. V odbor šobili izvoljeni: iz Kranjske: Profesor Evgen Jarc, deželni odbornik; Luka Smolnikar, stolni vikar; dr. V. Pegan, dež. odbornik; dr. Ivan Svetina, kanonik; Anton Volta, blagajnik »Gospodarske zveze": Alojzij Čatar, delavec tobačne tovarne; Fran Terseglav, urednik; Ivan Štefe, urednik Iz Štajerske: Dr. Hohnjec, Pušenjak prof. Vr-stovšek, Gomilšak, dr. Benkovič, župan Thaler. Iz Goriške: Janez K«košar, župnik v Gorici; dr. Brecelj. Iz Koroške: Urednik Smodej; dr. Ehrlich; Anton Gril, posestnikov sin v Vovrah. Iz Trsta: Kapelan Čok. Nad-zorništvo: Andrej Kalan, prelat v Ljubljani; Josip Lončarič, velepodjetnik; Ivan Kregar, predsednik trgovsko in obrtne zbornice: Anton Koblar, dekan. Vprašanje lastniku »Soče". — Prejeli smo in priobčujemo: V glavi lista »Soča" stoji z mastnimi črkami tiskano, da ima »Soča" izredno prilogo vsako leto »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem", ki se priloži »Soči" ob novem letu. Letos pa smo uže v maju, »Kažipota" pa le ni še. Kot stalni čitalec »Soče", katero tudi plačujem, smem vprašati, kaj je z obljubljenim »Kažipotom" ? Mari se uže v glavi »Soče" farba plačujoče naročnike? Zveza liberalnih društev v Goric! toži v »Soči", da liberalna društva nočejo poslati izkazov o delovanju istih. Verujemo I Kaj pa hočejo poročati ? Da prirejajo suhe veselice z. glavno točko: javni ples ali pa celo samo ples! O izobrazbi ne duha ne sluha! Poročala bi lahko o surovosti njenih članov o ne-dostojnosti, ne oliki! To bi bilo lepo poročilo I Resnična slika liberalnih društev! Vreme. Včeraj je na lokovških hribih padal sneg. V Tolminu je včeraj padala precej gosta toča. V naši okolici je bil dež dva dni in dve noči neprestano. Danes imamo pa krasen dan. Cerkveni rop. — V Vili Vicentini so neznani lopovi udrli v ondotno cerkev ter jo oropali. Odnesli so zlatenine za 4000 K vrednosti. Par noči pred tem so najbrže isti lopovi odnesli nekemu trgovcu s kolesi v Fiumičclu dve kolesi v vrednosti 500 kron. Odda so v najem restavracija na jeseniškem kolodvoru. Ponudbe naj se vpošljejo do 26. t. m. c. kr. ravnateljstvu državnih železnic v Trstu. Natanjčnejša pojasnila daje II. oddelek c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Trstu ter železniški urad kolodvora na Jesenicah. Tečaj za zeleno' cepljenje ameriških trt v Tržiču. — V državnih trtnih nasadih v Tržiču se bo vršil 14. t. m. tečaj za zeleno cepljenje ameriških trt. Vinogradniki oziroma njih sinovi, kateri se hočejo vdeležiti tega tečaja, naj se zglase dne 14. t. m. ob 9. uri predpol-dan pri omenjenem nasadu v Tržiču. Mesine novice. Sklep šolskega leta obrlno-nada-Ijevalne šole v »Šolskem Domu" bode na binkoštni pondeljek dne 16. t. m. ob 10. uri dopoldne. Zatem se odpre razstava učenških izdelkov, ki bodo razstavljeni v šolskih dvoranah v I. nadstropju in bode odprta p. n. občinstvu ta dan do poludne, popoludne pa od 3. do 6. ure. Na to razstavo opozarjamo naše mojstre in stariše obrtnih učencev, da si ogledajo izdelke svojiii učencev in sinov. Dandanes je za obrtnega učenca velike važnosti obrtna šola. ObrtnijG drugih narodnosti korakajo hitrimi koraki naprej, zato ne smemo zaostati za njimi, če si hočemo zboljšati svoje blagostanje. Obrtna šola je prekoristna naprava za bodoče obrtnike. V nji se učijo učenci vsega potrebnega, kar mora znati izvežban obrtnik. Starišem in mojstrom priporočamo, naj pridejo pogledat, kako so njihovi učenci in sinovi napredovali. KonsorcU goričkih pekov naznanja, da od 15. maja do 15. septembra bodo pekarije ob nedeljah zaprte od 2. ure popoldne do 7. ure zvečer. Izgubila je neka gospodična, uradnica, v nedeljo dne 8. t. m. v svojem uradu na glavni pošti v Gorici zlato verižico z medaljonom v vrednosti 140 kron. Vestnega najditelja se prosi, naj prinese k naši upravi, kjer dobi primerno nagrado. Odlikovanja. C. kr. namestnik z a Primorsko princ Hohenlohe je podelil za štiridesetletno zvesto službovanje častno kolajno g. Antonu Jacobi, ljudskemu učitelju v pokoju, in Andreju Klavčič, služabniku pri veleposestniku Sigismundu grofu Attems v Podgori. Dopolnilna državnozborska volitev v Gorici. — Ker je državni poslanec za mesto Gorico dr. Fran Marani odložil mandat, je razpisana nadomestna volitev na 26 junija UHO, morebitna ožja volitev pa na 3. julija 1910. iz goriške okolice. g Z dežele 9j5 1910 Slučajno sem dobil v roke list »II Popoln," od dne 9|S; ko pregledujem list po predelih, dobim »Era Toni e Jacun", furlanski dogovor. Kako se tukaj zgraža nad ubogim »Travnikom". Žveplo in pepel kliče nad Cristofolettija, ker pravi mož da je njegova lekarna „na Travniku". Privan-drovci ne vedo, da so goriški Lahi še-le pred kakimi 30 leti napravili iz Piazza Travnik - Piazza grande. Zapomnijo naj si ti buteljni, da »Travnik" bo Sc vedno »Travnik", ko ne bo od njih glasu več. Ali je v katoliškem programu, da smešijo kakor in kjer morejo v svojih trobilih slovenski jezik ? Slovenski volivci v Brdih, zapomnite si to! — Iskal sem pa dalje po listu, ali bo omenil kaj o avstrijskem domoljubju tržaških Italijanov povodom sprejema Padovančanov dne S. maja; kako so fedelissimi neodrešenci peli himno Garibaldijevo in Oberdankovo in kako je morala policija razpršiti o-ziroma aretirati nekaj sodrge in prepovedali slavnostno predstavo v Politeama Rosetti — radi iredentističnih demonstracij .. I Pa o tem molči „11 Popolo" z vso gorečo požrtvovalnastjo laškega ro-doljubja. Tudi o sodnijski obravnavi vohuna italijanskega Andreini-ja ne ve ničesar sporočiti dobrim Furlanom. Zakaj tako molči ? Gre se tukaj za italijansko vseučelišče v Trstu. Taki pojavi avstrijskega patrijotizma v Trstu ne priporočajo, da se tam ugnjezdi iredentovska zalega, še večja kakor je sedaj. Odločilni faktorji naj odprejo oči! g It goriške okolice. — Pravi raj je sedaj na deželi. Vse zeleno, vse cvete, slavčki žvergole, na polju pa je vse živo. Lepa je narava! Krasni maj je razgrnil svojo bujno krasoto čez polje in gozde. Kdo bi se ne veselil tega! Meščani pridite na deželo v prostih urah, da se nav-žijete prijetne pomladanske sape. Kmetje v okolici pridno režejo šparglje. Sicer letos jih ni mnogo; manj kakor druga leta. Grah tudi uže' trgajo. Zelenjadi, salate, redifa. špinače je mnogo. Krompirja je mnogo sejanega. Na goriš-kem izvoznem trgu je vsaki dan jako živahno. Okoličani dobe lepe denarce za zelenjavo. Posebno letos, ko je spomlad še precej deževna, je izredno mnogo zelenjave. Z Vipavskega. (Kobilice na Vipavske m.) — Že lansko leto sem v tem časopisu opozoril na to, da kraške kobilice silijo v Vipavsko dolino, dolenjo in gorenjo. Ugajajo jim posebno bregovi, manj pa močvirnate ravnine. Pretečena zima, dasi mokra, jih ni vzela, letos so se zopet pojavile. Posebno jim gre v slast mlada trta, pa tudi hrastovo listje obirajo prav pridno. Po travnikih jih zdaj še ni opaziti, lani na jesen pa jih je bilo opazovati že do državne ceste in tudi že v pobočju Čavna. Šempasci so zgodaj spomladi po svojih vinogradih proti Vogrskem nešteto množino požrešne golazni pokončali, ampak posamezniki opravijo le malo. Treba, da se zatiranja kobilic organizira, ako se hočemo obvarovati ne-precenjene škode, in ne smemo čakati, da se kobilica razmnoži in razširi, kakor na Krasu. Nujna potreba je, da se zatiranje nemudoma organizira. Zdaj je mogoče z manjšim trudom in stroškom ustaviti naval požrešne živali, nego potem, ko je bo po vsili kotih polno. Starešinstvo v Šempasu se je v svoji zadnji seji dne 1. maja razgovarjalo v preteči nevarnosti, ter je tudi deželni odbor v Gorici naprosilo za pomoč. Na prosil se je, da po osobju kmetijskega urada da pregledati po kobilicah napadene vinograde in kraje, da organizira pokončevanje kobilic po načinu kakor na Krasu in da c. kr. vlado naprosi za izdatno gmotno pomoč. Ker so se kobilice kolikor toliko pojavile po vseh občinah dolenje in gorenje vipavske doline, poživljamo starešinstva, da se resno poprimejo zatiranja kobilic. Vsaj pa naj vsaka občina se oglasi pri deželnem odboru in mu naznani lege. kjer se letos pase požrešna golazen, da bo dež. odboru mogoče po- končevanje organizirati in od c. kr. vlade zahtevati potrebno pomoč. g Vabilo na redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice v Št. Petru pri Gorici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo", ki se bo vršil dne 5. junija t. 1. po blagoslovu v prostorih »Kmetijskega društva" s sledečim dnevnim redom: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega sklepa za I. 1909. 3. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 4. Slučajnosti. Op. Zjutraj istega dne po drugi sv. maši se vrši blagoslovljenje novega »Zadružnega Doma". Nov poštni urad. — Dne 16. t. m. se otvori v Volčjidragi nov poštni urad. Imenovani poštni urad bo odpošiljal in prejemal vse poštne pošiljatve ter bo v njem tudi nabiralnica poštne hranilne blagajne. Zveže se ta urad z dvakratno selsko hojo na dan na postajo Volčjadraga. Od dneva ustanovitve naprej izostane poštni sel v Št. Peter pri Gorici. Iz ajdovskega okraja. Vabilo k veselici, katero priredi kat. slov. izobraževalno društvo v Šmarjah sč sodelovanjem pevskega zbora »Kat. slov. izobraževalnega društva" v Rilien-bergu in tamburaškega pevskega društva ,-,Trst" dne 16. maja na binkoštni pondeljek ob 4. uri popoldne s petjem, igro »Pravica se je izkazala" in »Čašica kave" ter udarjanjem na tamburice. - Vstopnina: Prvi sedeži po 60 v, drugi 50 in stojišča po 40 vin. K obilni udeležbi uljtidno vabi odbor. a Vipavsko. — Vinska trta je lepo pognala prvo perje. Lesovje je lepo. Bojimo se le, da bi preveliko sedanje deževje ne škodovalo. Sedaj se pridno okopava okoli trt. Tudi sadno drevje kaže'lepe poganjke. Kmet in vinogradnik upata boljše letine kot lani, dasi se danes ne more z gotovostjo nič reči. Vina pa je po vipavskih kleteh še mnogo. Mogoče da ga sicer vroče poletje vendarle spravimo v denar. Letošnjo zimo smo slabo prebili, skoro bi rekli v pomanjkanju. Denarja od nikoder. Kmalu pride čas, ko bodemo morali odštevati lepe denarce za modro galico. Kje vzeti? — Letos naj bodo vipavski vinogradniki bolj previdni kot lansko leto pri trganju. Slabo grozdje na eno, dobro na drugo stran. Skušnja uči! Nikoli naj sc več tako ne zgodi kot lansko leto! To velja splošno za celo Vipavsko dolino. Iz kanalskega okraja. ki Iz Avč. Podpisani odbor „Katol. slov. izobr. društva* v Avčah se iskreno zahvaljuje vsem, ki so posetili tukaj prirejeno veselico, t. maja. Posebno izreka najtoplejšo zahvalo pevskima zboroma iz De-skel in iz Podmelca, nadalje g. Francu Kovačič in Tomažu Seljak. Odbor. Iz tolminskega okraja. t Pri Sv. Luciji je sklenila svoje življenje 6. t. in. Marija Pregelj, sestrična gosp. prof. Valentina Pregelj, v 80tem letu svoje starosti, torej najstarejša punca v fari. Bila je mirnega in blagega značaja. Gotovo ni v vsem svojem življenju nikogar žalila in nikomur niti vode skalila. Živela je na svetu, kakor bi je ne bilo na svetu : nikomur na poti in nikomur v spodtiko. Napravila je v dolgih letih mnogo drobnega dela pri cerkvi v čast božjo. Praktična cvetličarka in kitičarka je za vsako nedeljo in praznik zbirala in pripravljala cvetice za okrašenje oltarjev. Zat6 je bila res vredna lepega in cvetočega venca, ki so ji ga spletle in po- klonile tukajšnje mladenke. Vkljub slabemu vremenu skazali so ji zadnjo čast mladeniči in mladenke v velikem številu. Naj ji sveto rajske cvetice in sveti večna luč! t Od Sv. Lucije. — Naše bogoljubne in blage mladenke, bivajoče v Gorici v raznih službah, spomnile so se domače cerkve ter mi poslale šest prekrasnih sveč za naš šmarnični oltar. Svečam pa je bilo priloženo pismo brez podpisa, v katerem se lepo spomnijo časov, ko smo še tu skupaj v šolo hodili. Blagor vam, mladenke, ki ste že davno je-njale v šolo hoditi ! — jaz pa hodim še, v ravno tisto šolo in se učim z drugimi, ki so za vami prišle, ravno tistili reči, kakor nekdaj z vami, in se res že bojim, da se nikdar zadosti izustil in naučil ne bom. Ker ne vem, kateri bi zahvalo pisal, sprejmite vse tem potom mojo najlepšo zahvalo za prelepe sveče, moj pozdrav za vaš pozdrav in moje spoštovanje za vaše spoštovanje! Župnik Jož. Fabijan. t Na Idriji pri Bači je bil pretečeni petek tak pogreb, kakoršega dozdaj Idrija še ni videla. Izročili b'mo materi zemlji telo g. Fr. Kovačiča p. ,d. Sabadina, posestnika, krčmarja, trgovca, 20-letnega podžupana in starešina, člana in podpornika izobr. društva, da bo počivalo in čakalo na glas angelja, kateri je bo zopet vzbudil k večnemu življenju. Pred hišo in na pokopališču mu je zapel moški zbor svetolucijskega izobr. društva dve žalostiti ki. Sprevod je vodil domači župnik v družbi treh sosednih duhovnikov. Sprevoda se je udeležilo starešinstvo in veliko prijateljev in znancev od daleč in iz bližine. Videlo se je, kako spoštovan je bil ranjki g. France. t Tolmin. — Dne 9. t. m. je zapustil po večletnem službovanju c. kr. davkar g. P. Ukovič Tolmin ter se preselil na svoje novo mesto v Koper. Ž njim zgubi Tolmin dobrega uradnika, ki je vestno izpolnoval svoje uradniške posle. V politiko se kot trezno misleč uradnik ni vmešaval, pač pa je kazal vedno in povsod da je zmernega konservativnega mišljenja (pristaš S. L. S.). Kot tak je užival spoštovanje pri svojih kolegih kakor tudi pri ljudstvu. Njegova zmožnost in vestnost je bila dobro znana tudi predstojnikom-njegovim in baš to je vzrok, da so mu poverili važno težko nalogo urediti razmere pri koper-ski davkariji, kjer so vladale do sedaj, kakor se govori, čudne razmere. -- V novi službi želimo g. davkarju mnogo vspeha! t Volarje pri Tolminu. — Letos je volarski občinski predstojnik skrbel za to, da se zgradi lepa in primerna pot iz Volarij v Krn, ki bode v korist občini in vsem, ki posetijo visoki Krn. Tudi Občinarji iz Krna so mu zato hvaležni, Ker se iz Volarij laglje pride v Krn kakor iz Selišč. Toda samo krčmarju iz Selišč ni prav po godu ta pot. Kaj čemo, ne sinemo se ozirati na posameznike, ampak glavna stvar je. da je večini ljudstva ustreženo. Saj imamo v Krnu tudi toliko jedi in pijače, da nikdo ne odide ne žejen ne lačen od nas, ako nas obišče. Ta pot bo tudi mnogo koristila vojakom, ki prihajajo k nam na strelne vaje. — Obračamo se še do g. predstojnika, da da izvršiti še ono, kar še ni dokončano. Če se pa kdo protivi taki občekoristni napravi, pokaže s tem, da nima zmisla za javno korist. t Hudajužna. — Redni občni zbor km. hranil, in posojilnice v lludajužni, reg. zadr. z neom. zavezo, bo 22. maja pop. ob 3V* v uradni sobi. — Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva; 2. Potrjenje rač. sklepa za I. 1909; 3. Volitve načelstva in nadzorstva; 4. Slučajnosti. H obč. zboru se vabijo vsi člani. Po obč. zboru bo shod z važnim predava- njem o kmečkih zadevah, h kateremu naj pridejo tudi ne - člani v obilnem številu. Odbor. Iz kobariškega okraja. kd Izpod Krna. — Na dan 1. majnika smo pričeli s šmarnicami. To je pri nas lepa stara navada. Udeležba pri teh cerkvenih obredih je velika. — Slaba nam prede sedaj glede živine. Sena ni nič več, trave pa še-le malo. Živina se bode morala postiti. V prejšnjih časih so imeli nekateri pri nas po tri mlečne krave. Letos imajo samo po eno. Če pojde to tako naprej, ne bode prcostajalo drugega, nego zapreti hišo in si v tujini iskati kruh. Vrhu Krna je še vedno mnogo snega. Letošnjo zimo je sneg podrl več senikov in planinskih koč. Po poštne pošiljatve moramo hoditi še vedno sami v Kobarid. Malo skrbijo za nas, od celega sveta zapuščene. Pač pa se nas spomnijo, kadar imamo kaj plačati. Tudi za našo cesto se ne zanimajo dosti. Tako dolgo menda ni nikjer trajala zgradba kake ceste. Imeti bi morali že občinske volitve. Tozadevni ukrepi pa nam še niso znani. Stroj policijske ure pri nas je prav čudna stvar, kajti do belega jutra lahko teče planine sin. Iz cerkljanskega okraja. c Novaki. — Veselica, ki jo je priredilo naše „lzobr. društvo", se je v presenečenju vseli prav dobro obnesla. Petje in igra je obiskovalce popolno zadovoljila. Nekateri igralci so jo kar mojstrsko izpeljali. Lepa zalivala vsem, ki so se za to pošteno prireditev trudili, fantom pa čast! Naj vstra-jajo na tej poti izobrazbe in poštenega veselja! Ko bode 31. maja cerkveni shod v Davči (sv. maše bodo ob 7. in 10.) ponovilo bode društvo zopet to igro v Davči popoldne. Zato vabimo vse prijatelje lepih Davč, ki se čutijo kaj za turiste, gor, da bodo lahko imeli lep in vesel sklep krasnega maja. Iz bovškega okraja. b Bovec. — »Delavsko izobr. društvo" bode imelo binkoštni pondeljek skioptično predavanje o Francozih v prostorih pri »Ekselnu" zvečer ob 8. uri. K obilni udeležbi vabi odbor. • Mislili smo, da je po dolgem času tudi pri nas vzela zima slovo, ko je začelo vse tako krasno cvesti. Toda kako razočaranje naenkrat. Vreme je postalo popolnoma jesensko. Sneg je pobelil vse gore zelo nizko, tako da se vidi drevje krasno zelenje ječati pod njim. Tako je šel'spet up po dobrem sadnem letu. Sedaj imajo tukaj topničarji vaje. Topi grme, sivih oblakov pa le ne morejo prepoditi. Dal Bog nam kmalu kaj boljšega učakati. b V srpeniškom Logu je prošli teden umrl Antun Berginc, oče čezso-škega g. župana. Bil je to mož, o katerem lahko trdimo, da ga je vsakdo spoštoval in visoko cenil, ki je imel priliko priti ž njim v dotiko. Kljub svoji lepi starosti (88 let) se ni strašil dolge poti v cerkev — niti na volišče! Naj mu sveti večna luč. Gospodu županu in vsej spoštovani rodbini naše sožalje. b Podjetja. Nov duh podjetnosti je zavel po bovški dolini. V večja podjetja so se spustile kar tri občine zapored: Čez-Soča, Žaga in Srpenica. Gre se pa za iskoriščanje doslej skoro n'edostop-nili gozdov. Največje podjetje je ono na Žagi. Za okroglo (»0 tisoč »polnih metrov" (Festmeter) bukovega lesa dela Žagarjem neka it; lijanska tvrdka cesto v gozd Drnohljo. Dosedaj so morali drva plaziti po Učcji seno pa na hrbtu domov znositi. Cesta bo baje že tekom enega meseca dodelana. Delo na Srpenici pa ima doslej neki Korošec v rokah. Vendar se je zadnjih dni začelo nekaj ustavljati. Po pogodbi bi moral napraviti podjetnik nekako žično železnico celo na planino Bošco; spodaj pa se je zavezal napraviti žago v hudourniku Sušcu. Kako se bo stvar izpeljala in če se sploh, bomo v kratkem videli. b Vodovod. Že gotovo dvajset let se občina Srpenica pripravlja za zgradbo vodovoda. Sedaj je menda stvar tako daleč, da bo mogoče v jeseni pričeti z delom. Čudno pa se je zdelo vsem občanom, ko smo zvedeli, da je slavni dež. zbor dovolil komaj 700 K podpore. Stroškovnik dosega namreč svoto 30 tisoč kron! Za trdno upamo, da bomo od sl. dež. zbora dobili drugo leto izdatnejšo podporo. Iz komenskega okraja. km Gor. Branica. — Lepo je bilo lepo! Tako se je pogovarjala obila množica, ki je bila prihitela na shod v Branico. Na »križni četrtek" popoldan ob 3. uri vršil se je namreč slovesen sprejem 22 mladenk iz Branice v Marijino družbo. Že pred 2. uro naznanjalo je pokanje topičev in vbrano pritrkovanje prihod sosednih Marijinih družb. Točno ob 3. uri začne se pomikali sprevod iz župnišča v cerkev. Naprej šla je Marijina družba iz Vipave z zastavo, za njo Marijine hčere iz (ioč, za njimi deklice iz Branice, zadnja pa Marijina družba iz Štanjela zopet s zastavo. — Vseh skupaj bilo je črez 150 Marijinih hčerk. Sprejel je braniške dekleta v Marijino družbo domači kurat ob azistenci še štirih drugih duhovnikov, sosedov. Po dokončanem sv. opravilu podale so se vse skupaj zopet v istem redu v župnišče. Sreča se je brala novospre-jetim z obraza, vsi navzoči bili so tudi globoko ginjeni o pogledu na vrste nedolžnih mladenk, koje se ne bojijo očitno spoznati Marijie za mater in ji slediti v lepem, neomadeževanem življenju. Altrocche plesna veselica pri Rokcu!! Ti pa, o kraljica majniška, sprejmi v svoj venec najnovejšo cvetko, našo Marijino družbo! Ti jo goji, Ti jo varuj pred strupeno braniško roso, enkrat pa jo presadi v svoj nebeški vrsteč! Marijinim družbam iz Vipave, Goč in iz Štanjela prisrčna zahvala za udeležbo : Za Mar. družbo Braniški kurat Šmid. km Nekaj s spodnjega Krasa. — Kaj takega nisem še videl? V nedeljo po kosilu sem Šel v Temnico. Ko prikorakam počasi do Kostanjevice, vidim pod vasjo tolpo otrok, fantov in mladih mož s cesarsko zastavo. Koj mi pride na um, da čakajo najbrže godce. Nisem se motil! Kmalu za menoj so se pripeljali godci-vojaki, iz Gorice. Ustavil sem se, kajti tudi jaz rad slišim vojaško godbo. Počasi grem do bližnje gostilne. Nasproti „primaršira“ par ..doplorajen" nališpanih deklet s šopi cvetlic v rokah. Kaj pa je to? sem povprašal priletnega moža. „Ja“, pravi, „te so dekleta od društva, in gredo proti gudeam da jih sprejmejo in pozdravejo, kakor jih je naučil učitelj". Žal mi je bilo, da se nisem ustavil, kako znajo kostanjska dekleta po „novem sistemu" godce pozdravljat in sprejemat, (iodba zaigra veselo koračnico in „kompanija“ „miš-maš“ mar-šira naprej. Prve so ponosno korakale device s šopki v rokah; marširale so prav po vojaško. Lep prizor je bil. Škoda, da ni bilo fotografa. Kaj takega se ne vidi v vsakem kraju. Radoveden sem bil, da bi še malo bolj spoznal te vrle »napredne" hčere. Ker pa je zvonilo ravno h večernici in ker cenim več šmarnice kot kostanjska dekleta, sem jo krenil v cerkev. Kar sem videl v Kostanjevici, mi ne pojde hitro iz spomina. Srečni stariši, ki imajo tako »izobražene" hčere; magari če so pri ..fajtali". Popotni k. Iz sežanskega okrja.a Križanemu. Spomin na sv. misijon v Štjaku. V bridkosti gledam rane Tvoje, spomin na nje teži srce, so vsekale jili krivde moje, življenja blodnje pregrenke. Pa up iz ran obenem sije; saj zame vrel je vir krvi, tolažba v njih mi sladka klije: Za me zveličar zadosti! »Spomni se me", skesano prosim z razbojnikom iz duše dna, s solzami tla pod Taboj rosim: Oj vsmili se me, grešnika! »Za Te peni sklenil zdaj živeti, nikdar Te, .Jezus, ne pustim, sladnostim svčta čem odmreti, da tam s Teboj sc veselim I" »Podpiraj me v teh sklepih svetih, nezmožnost svojo saj spoznani, iz prs ljubezni kličem vnetih : Srce to vbogo dam Ti, dam!" Književnost. Birmancem v spomin. Ravnokar je izšel nov molitvenik: »Pridi Sv. Duh jako primerno darilo birmancem. V njem najdejo tudi odrasli podučljivo navodilo k češčenju Sv. Duha, o katerem se je dosedaj malo pisalo v slo venskem jeziku. A je vendar prekoristno da se natančneje seznanimo tudi tretjo božjo osebo ter se tudi k nje. zatekamo v različnih potrebali krščanskega Življenja. Imenovana knjižica ima v prvem delu nauk o Sv. Duhu vsploh, v drugem pa navadne molitve, pobožnosti v čast Sv. Duhu. obred sv. birme, devetdnevnico za birmance in nekatere znane pesmi. Pregledana je bila knjižica od preč. g. dr. Fr. Žigona, profesorja bogoslovja in odobrena od preč. knezonadšk. ordinarijata v Gorici, sestavljena po različnih virih od duhovnika kapucinskega reda. Knjigotržci si jo lahko nabavijo za razpečanje pri za- Zahvala. O priliki nenadoinestne izgube našega nad vse ljubljenega očeta, tasta in soproga gospoda v v FRANCETA KOVAČIČ, traouca, posestnika in sodnijskega poverjenika, nas veže dolžnost, da se na tem mestu iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli spremljat nepozabnega pokojnika na poti v večnost. Posebej se še zahvaljujemo preč. duhovščini, g. županu in starešinstvu svetolucijskeinu kakor tudi sve-tolucijskemu pevskemu zboru izobraževalnega društva »Soča" za gin-ljive žalostinke. Bog vsem plačaj I Idrija ob Bači, 6. maja 1910. Žalujoči ostali. ♦ Vedno in vedno se je povpraševalo in govorilo, S ^ zakaj da ni v Gorici nobene domače manufakturne S S In modne trgovine — a komaj se je ta dobra misel S S izprožila, se je tudi ustanovila domača obrt z manu- ^ ^ fakturnim in modnim blagom rojakov ^ 1 Ivančič & Kurinčič,(D | Gosposka ulica štev. II. šL <; Kdor si hoče nabaviti dobro in trajno pomla- ^ ^ dansko in poletno blago, naj ne zamudi si ogledati ^ domačo slovensko manufakturno in modno trgovino. ^ ^ V zalogi je velikanska izbera možkega in * zalogi je velikanska izbera možkega in žen- ^ za obleke, raznovrstno perilo, gradi za C volna, perje, odeje, koci, izgotovljene S in tudi vse potrebščine za krojače S zamudi prilike si ogledati domačo trgovino, v kateri se zagotavlja dobro pošteno in domačo postrežbo. Illlllllll PREPRIČAJTE SE SAMI! § Vzorci se na željo pošiljajo vsakemu na dom. poštnine prosto ir- tožniku : I. Steinbrenncr-ju, dvorni tiskar v Winterberg-u (Bohmer\vald). Cena jako primerna. Štev. 1153 Op. Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastavil I. Eetrtleta, t. j. mesecev januarja, februarja ii marca 1909 začne v ponedeljek, 6. junija 1910, ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po-poludne. Dne 8., 11., 15., 18. in 22, junija bodo v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi, od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 5. pop. V (i o r i c i. 22. aprila 1910. Od rannateJistva zastavljalnice. Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobu ,-,'«lo. Najceneje kupovališče nirnlK ’•» drobnega blaga ter tkanin, preje. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine na krojače in čevljarje. 8vetinjiee, rožni venci mašne knjižice. Hla obrala ia vsa letne iait. Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Odlikovana mizarska delavnloa s Strojevim obratom ANT. ČERNIGOJ Gorica Tržaška ul. št- 18. Zaloga pohištva iz lastne delavnice. Izdeluje cerkvena dela^_ spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe. j-*- ANA LIKAR h v GORIGI Semeniška ulica št. 10. Velika zaloga pisarniških ln šolskih potrebščin. V trgovini se dobi papir in papirnati izdelki, pergamentni papir za zavijanje masla, svilen papir in peresa za umetne cvetlice, šolske, molitvene in vpiso-valne knjige, svete podobe, tiskovine za duhovnije in župnije. Sprejema tudi tisk zasebnih tiskovin, računov, posetnic, napisov itd. itd. Dobra postrežba, najnižje cene! IZKAZ podpor, ki jih je dovolil viirju 1910, urejenih po pog I. Obnovljeni krediti afi podpore, ki so bile dovoljene že v prejšnjem zasedanju deželnega zbora, ki so pa med t m za padle in so bile zato spet dovoljenv ali obnovljene. 1. Za italijansko stran: Kron Sadjarski zadrugi v A|elu podpora . . . 200 Županstvu v Koprivnem (Capriva) za dva . _ vodnjaka........................•......... 500 Županstvu v Zagraju za vodnjak v Sv. Martinu na Krasu........................................ 1.500 (tor nova podpora 1000 K) Prispevek /.a zgradbo pelagrozarlja v (iradišči 20.000 (in glavni zalog za uboge 20.000 K) Županstvu v l.očniku za občekoristna dela . 1.200 Županstvu v .Marjanu za obnovitev ceste Via Pietro in Rani.................................... 400 Cestnemu odboru v Tržiču za obnovitev ceste Grillo-Morarat . •........................ 800 Cestnemu odboru v Tržiču za popravljenje ceste Beljan-S. Zanut..................... 1.000 Županstvu v Perteolali za cesto Mortesins- Capodisopra............................... 400 Županstvu v Zagraju za cesto S. Martin- Zdravščina . . •........................... 300 (ter nova podpora 1.250 K) Za cesto pod gričem sv. Jurija v Bračanu . 5.000 (ter nova podpora 5.000 K) Za most čez Sočo med Gradiščem in Zdravščino 25.000 Za odvajanje Mondinc v Izoncat....................... 900 (ter nova podpora 18.750 K) Za uravnavo Idrije pri Versi in za zgradbo novega mostu............................., . 7.600 Zadrugi „Circondara - Manolet" v Tercu v osuševalne svrlie......................... 3.000 Bini zbor v zasedanju od 27. decembra 190(.) do 17. febru-lavjili in naslovih, kakor se nahajajo v deželnem proračunu. Skupaj 2. Za slovensko stran: Županstvu v Ajbi za vodovod v Ajbi . . . .Za vodovod v Plužnjali ....................... Županstvu v Kožbani za vodovod ................ Županstvu v St. Ferjanu za vodnjak pri Klanjščlkili................................ A (ter nova podpora 700 K) ^upanstvu v (iabrovici za dva vodnjaka . . Županstvu v Idrskem za napajališče na planinah na Matajurju.............................. Županstvu v Komnu za obnovitev občinskega vodnjaka (Preserje)......................... Županstvu v Gorjanskem za napajališče . . Županstvu v Naklem za vodovod v Danah . Županstvu v Opatjemselu za vodnjak . . . Županstvu v Ročinju za obnovitev občinskega vodovoda.......................'............ Županstvu v Sežani za vodovod ................ Županstvu v Škrbini za dva vodnjaka . . . Za vodnjak pri Lisjakih....................... Za vodnjak v Šmarjah.......................... županstvu v Biljani za cesto Biljana-Križ . Županstvu v Biljani za cesto v Šlovrencu pri Neblem...................................... (ter nova podpora 500 K) Županstvu v Kožbani za cesto Hlevnik-Peternel (ter nova podpora 4.500 K) Županstvu v Komnu za cesto Komen-Preserje- Ivanigrad................................... (ter nova podpora 100 K) Davčni občini v Ležečah za cesto Ležeče-Brežec županstvu na Libušnjem za cesto Vrsno-Krn Županstvu v Mavhinjah za popravljanje ceste Mavhinje-Sesljan ........................... Gospodarskemu svetu v Podgradu (Divača) za cesto vodeno od potoka v Lokah do Podgrada Županstvu na Ponikvah za cesto Ponikve-Trušno-Bača in to v prvi vrsti za nakup potrebnih zemljišč.......................... Županstvu na Ponikvah za cesto Logaršče do Ponikev..................................... Županstvu v Ročinju za cesto vodečo od državne ceste k mostu čez Sočo poleg postaje v Avčah ................................. (ter nova podpora 925 K) Cestnemu odboru v Sežani za cesto v Dutovljah Za most čez Sočo pri Kamnem in za popravljanje ceste Kanino-Mrzli potok pri Seliščih , v petih letnih obrokih po 10.000 K . . . Županstvu v Gabrijah za most čez Veliki potok Županstvu v Renčah za zgradbo mosta pri Oševljeku in pri Vičičih.................... Županstvu v Volčah za most čez Ušnlk pri Pircu (ter nova podpora 200 K) 67.800 3.500 1.000 2.800 1.000 2.500 250 200 1.000 900 2.000 300 10.000 2.000 2.000 1.300 1.000 1.500 500 200 600 500 400 1.000 1.000 500 1.000 1.500 50.000 1.000 1.100 500 Županstvu v Štanjelu za obrambena dela na Branici pri Lisjakih........................ Za obrambena dela ob Soči pri Podgori . . Za uravnavo hudournika Šijak pri Kobaridu Za ureditev hudournikov Kopica in Lipnik v Bavšici pri Bovcu.............................. Kron 2.000 4.000 8.000 1.000 Skupaj......... 108.050 II. Novi krediti. 1. Skupni: Poglavje IV. Za poljedelstvo. f) Zadruge kmetijske potrebščine: Kupčijski zbornici v Gorici za razstavo sadja in za zaboje................................. 800 IB. Za ustanovitev kmečkih posojilnic: Kredit za prispevke k troškom za ustanavljanje kmečkih posojilnic (Raiffeizenk) . . 2.000 15. Darila za poljedelce: Stalni letni kredit za darila poljedelcem . . 1.000 Poglavje VI. /zdravstvo. Naslov 1. Cepljenje koz: Prispevek za cepljenje kflz, povišanje kredita za leto 1910................................2.000 Nasi. 3. Poduk o babištvu. Zvikšanje štipendijev učenkam (3 Italijanke, 4 Slovenke).............................2.152 Poglavje VII. Dobrodelni zavodi. b) Podpora morskemu kopališču v Gr ad ežu: Pomnožitev postelj v morskem kopališču v Gradežu (stalna letna podpora)................ 800 Poglavje VIII. Za uk in izobrazbo. 1. Za višje šole : Zvišanje štirih štipendijev od 400 na 600 kron za celo dobo študij......................... 800 2. Za srednje šole: Povišek prispevka goriškemu municipiju za realko od letnih 1000 kron na 3000 kron Kron 2.000 4. Za obrtno izobrazbo : a) Kredit v pospeševanje tujskega prometa . 500 b) Zavodu za pospeševanje obrti: Zavodu za pospeševanje obrti v zvikšanje stalnega letnega prispevka od 8000 na 9000 kron.....................................1.000 Istemu za obrtne in trgovske svrhe..............3.000 Istemu za ključavničarsko šolo in za strojniško osebje................................2.000 Istemu v podpiranje rokodelcev, ki obiščejo tehnično razstavo na Dunaju.................... 500 Istemu v podpiranje razstav izdelkov vajencev, ki se priredi v Gorici, Nabrežini, Čer-vinjanu in Tržiču................................ 500 Poglavje IX. Prispevki za javna dela. 1. Ceste: Kredit, ki se ima razdeliti cestnim odborom 20.000 3. Uravnava vodnih tokov : Za uravnavo Verse v dveh letnih obrokih po 9000 kron.......................................18.000 5. Železnice: V svrho tehničnih študij za železniške proge 23.000 0. Melijoracijski zalog: Kron Na razpolago deželnega odbora za občekoristna dela........................................15.000 Poglavje XII. Razni stroški. 3. Razne podpore. Gradežki morski kopelji izredni prispevek . . 800 Družbi Sv. Elizabete v Gorici podpora ... 300 Društvu za podporo izpuščenih kaznjencev za zgradbene troške poslopja........................2.000 Družbi v oviranje kupčije z ženskami v Trstu prispevek......................................... 500 Družbi S. Vincenca de Pavli v Gorici .... 800 Deželnemu odseku za lovsko razstavo na Dunaju prispevek................................. 2.000 Kredit, ki je na razpolago deželnemu odboru da se oživotvori deželna ustanova za tujski promet.......................................... 4.000 Na razpolago deželnemu odboru za dobrodelne namene, uvedene o priliki 60-letnice vladanja Njeg. Veličanstva..................... 20.000 Kredit na razpolago deželnemu odboru za razne podpore (10.000 kron je vže preudarjenih) ....................................... 20.000 Skupno............. 145.452 2. Za Italijansko stran : Poglavje IV. Za poljedelstvo. a) Kmetijskim društvom: Oddelku c. kr. kmetijskega društva v Čer- vinjanu . . ............................... 2.000 C. kr. kmetijskemu društvu v Gorici .... 5.000 Goriški kmetijski zadrugi za nakup kmetijskega orodja in agronomičnih knjig ... 400 Oddelku c. kr. kmetijskega društva v Ronkah za stavbo, ki se ima zgraditi............. 2.000 f) Za druge kmetijske potrebščine: Okrajni živinozdravniški zadrugi v Čer-vinjanu................................... 1.200 Poglavje VI. Zdravstvo. 4. Podpore občinam za vodne naprave: Županstvu v Dolenjah za 3 vodnjake .... 500 Za vodnjak v Rutarjih........................... 500 Municipiju v Gorici za zgradbo vodovoda v 10 letnih obrokih ....................... 300.000 Municipiju v Gradišči za dva vodnjaka . . . 3.000 Županstvu v Št. Lovrencu pri Muši za izko- panje dveh vodnjakov.................... Županstvu v Moraru za napajališče .... Županstvu v Muši za napajališče............. Županstvu v S. Petru ob Soči za dve briz- ^ galnici za S. Peter in Kaseljan........... Županstvu v Zagraju za vodnjak v Sv. Martinu na Krasu (ter obnov, kredit 1500 K) . 960 1.200 600 900 1.000 5. Za protimalarično akcijo: Izreden prispevek za protimalarično akcijo (vže preudarjen)............................... 6.000 Poglavje VIII. Za uk iu izobrazbo. 4. Za obrtno izobrazbo: a) Prispevki obrtnim in strokovnim šolam: Municipiju v Červinjanu za čipkarsko šolo . 200 Obrtno-nadaljevalni šoli v Foljanu izredno podporo . . •................................. 400 Municipiju v Gorici za čipkarsko šolo ... 200 Kuratoriju trgovske šole v Gorici za ustanovitev trgovske šole v Korminu, Tržiču, Gradišču in Červinjanu stalni letni prispevek 500 kron za vsako posamezno šolo od šolskega leta 1910 1911 naprej .... 2.000 Kuratoriju Maccari-jeve šole v Gradišču prispevek za leto 1910.......................... 500 Kuratoriju strokovne šole v Tržiču se zviša stalni letni prispevek od 1200 na 1400 K 200 Strokovno-nadaljevalnim šolam v .Muši in S. Lorencu pri Muši stalni letni prispevek se zviša od 1200 na 2400 kron............... 1.200 Strokovno-nadaljevalnini šolam v Ogleju, Lam-polungu, Fari, FItimičelu, Gradežu, Moraru, Perteolali, Pierisu, Romansu, Ronkah, Rudi, Zagraju, Tapoljanu, Teren, stalni letni prispevek ........................................ in izredni prispevek......................... 4.500 7.290 c) Podpora trgovski šoli v Gorici. Kuratoriju trgovske šole v Gorici stalni letni prispevek 6.000 kron (vže prevdarjen) . . 6.000 Poglavje IX. Prispevki za javna dela, 1. Cesle : Gospodarskemu svetu v Koroni za cesto Korona Kormin .................................... 1.700 Županstvu v Dolenjah za cesto spodnje Lože-gornje Lože (25"„ prispevek k troškom) in za cesto Molinut-Neblo.................. 2.600 Municipiju v Gorici za vzdrževanje cest z letnim prispevkom 7000 kron za dobo petih let............................... 35.000 Cestnemu odboru v Gradišču za popravljenje ceste Zdravščina-Rubije v dveh obrokih t. j. leta 1910 in 1911....................10.000 Županstvu v Perteolali za pogruščevanje ceste Perteole-Alortesino-Capodisopra . . . . • 2.000 Županstvu v Perteolali za popravljanje ceste Sačilet-Ajel 30°[o prispevek k troškom do najvišjega zneska....................... 5.000 Županstvu v Zagraju za cesto S. Martin-Zdravščina 1250 kron (in obn. kr. 300 K) 1.250 Županstvu v Zagraju za sistemiziranje cest in tržnih prostorov...................'. . . 1.000 Municipiju v Trstu za cesto Trst-Tržič ob morju v osmih letnih obrokih po 10.000 kron.................................... 80.000 Za cesto pod gričem sv. Jurija v Bračanu 5000 K (in obn. kred. 5000 kron) .... 5.000 Za cesto Zagraj-Doberdob v treh letnih obrokih po 5000 kron..........................15.000 Za ceste Belveder-Gradež (ali za občekoristna dela) v treh letnih obrokih po 20.000 kron 60.000 2. Mostovi: Županstvu v Zagraju za podiranje hiš pri mostu...........................;............... 8.300 3. Uravnava vodnih tokov: C. kr. okrajnemu glavarstvu v Gradišču za obnovitev VI. skočnika v kanalu za namakanje tržiške ravani..........................15.000 Županstvu v Romansu za nasip v Arzillarsu 1.800 Županstvu v Rudi za nasip med Sočo in Terom......................................... 3.120 Županstvu v Versi za nasip ob Judriji . . . 2.500 Za obnovitev nasipov čez Ter pri Tapoglianu 6.000 Za uravnavo struge v Škocijanu . ... 1.600 Za obrambena dela ob Soči pri Kaseljanu . 600 Za obrambena dela na levem bregu Idrije pri Ložah in Bernardisu (Dolenje^ .... 12.510 Za ureditev Talija pri Cervinjanu 20"/„ kot prispevek t. j. 7666 kron in drugih 7666 kron kot predujem na račun občin in inte- resovanili činiteljev......................... 7.666 Za izčiščenje gornje Mondine..................... 2.500 Za obrambena dela ob Sočinem bregu pri Foljanu......................................... 900 Za nasipanje Sočinega brega pri Zakraju . . 516 Za izvršitev nasipov ob Macorini v Škocijan- ski občini.................................... 4.500 Za ureditev Kornja pri Ciopris-Viskonu 2750 kron in za most čez Korcr. 2000 kron . 4.750 Za odvajanje Mondine v Izoncat 18.750 kron (in obn. kred. 900 kron) .....................18.750 Za zvišanje nasipov na desnem bregu Tera pri Paparjanu................................... 2.750 4. Zdravstvene naprave: Županstvu v Červinjanu za zdravstvene naprave .......................................... 5.000 Županstvu V Parri za kanalizacije................ 1.500 5. Železnice: Za Železniško progo Gorica-Červinjan 100.000 kron, od katerih je vže depozitiranh 93.000 kron pri filjalki banke Union, Poglavje XI. Deželni dolg. (5. Nezaloženi dolg. b) Obresti: Zvikšanje potrebščine za obresti od prispevka za osuševanje oglejskega močvirja (1500 za 40 let)..............• .................... 60.000 Poglavje XII. Razni troski. 3. Razne podpore : Županstvu v Ogleju za zgradbo delavskih hiš 1.000 Diuštvu za ohranjenje oglejske bazilike prispevek ...........................................2.000 Josipini Bramo podpora........................... 200 Županstvu v Črvinjanu za zgradbo hiralnice 2.000 Gargiulo vd. Katarini podpora..................... 50 Zavodu sv. Jožefa v Gorici podpora .... 600 Konsorciju za mala stanovanja v Gorici v pospeševanje zgradbe delavskih hiš . . . 2.000 Furlanskemu konviktu v Gorici podpora za leto 1910................................... 1.000 Italijanskemu Alojzevišču v Gorici podpora . 600 Županstvu v Moši za skladišče na postajališču 4.000 Županstvu v Ronkah za 10 delavskih hiš, ki se grade.................................... 1.000 Konsorciju za namakanje tržiške ravani za udeležbo na obrtni razstavi v Gorici 1. 1907 200 Županstvu v Ronkah za preosnovo hiralnice 2.000 Društvu italijanskih učiteljev v Trstu za tisk. berila...................................... 1.000 Italijanskemu akadeniičnemu društvu na Dunaju za menso................................. 400 Trem italijanskim docentom, ki obiščejo poletni tečaj na vseučilišču v Florenci vsakemu po 200 krop................................. 600 Ubožni zalog: Prispevek za zgradbo pelagrozarija v Gradišču (razim teli obnovljeni kredit iz dež. zaloga 20.000 kron, kakor zgorej) .... 20.000 Skupaj .... 765.212 3. Za slovensko stran : <' . Poglavje IV. Za poljedelstvo. 5. Podpore: a) K m e t i j s k i m društvom: Kmetijskemu društvu v Cerknem za skladišče umetnih gnojil in krme........................ 600 »Goriški zvezi" kmetijskih zadrug in društev v Gorici stalni letni prispevek............. 6.000 Slovenskemu kmetijskemu društvu v Gorici, in sicer 300 kron za sadno razstavo pri Sv. Luciji in 300 kron za nakup kmetijskega orodja . . . ............................. 600 Slovenskemu kmetijskemu društvu v Gorici za upravne troške........................... 5.000 Slovenskemu vinarskemu društvu v Gorici prispevek................................... 1.500 b) Kmetijskim zadrugam: Politično gospodarskemu društvu v Kobaridu za društveno drevesnico....................... 200 Mlekarski zadrugi v Černičali podpora ... 300 Mlekarni v Čiginju za zgradbo nove mlekarne in za nakup potrebščin........................ 800 Kmetijskemu društvu v Cerknem za razširjenje in izboljšanje sadnega vrta in za povečanje drevesnice............................... 500 Mlekarski zadrugi v Drežnici v delno kritje dolga za zgradbo zadružnega poslopja . . 400 Kmetijsko-gospodarski zadrugi v Dobravljah za zadružno klet............................ 2.000 Sadjarsko-vinarskemu društvu v Kamnjah, in sicer 400 kron v plačilo dolga in 200 kron za trtnico.................................... 600 Sadjarskemu društvu v Komnu prispevek . . 300 Kmetijski zadrugi v Krepljah za nakup kmetijskega orodja in potrebščin................. 300 Sadjarsko-vinarskemu društvu v Rihembergu za vzdrževanje trtnice ....................... 400 Vinarskemu društvu v Tomaju za razstavo . 200 Mlekarski zadrugi v Zatolminu za nakup naprave za posnemanje smetane................... 300 c) Z a kmetijske šole: Tri štipendije obiskovalcem sirarske šole na Vrhniki za leto 1910, 1911 in 1912 po 500 kron na leto................................... 1-500 f) Za druge'kmetijske potrebščine: Za zatiranje kobilic na Krasu..................17.500 Županstvu v Bovcu za sadno razstavo leta 1908 ..................................... Planinskemu društvu v Tolminu za razne društvene svrhe.................................. 200 8. Za izboljšanje pašnikov na Krasu: Posebnemu zalogu kot izreden prispevek za leto 1910.......................__ . ■ 2.000 Skupaj.............41.350 Poglavje VI. Zdravstvo. 4. Podpore občinum za vodne naprave : Županstvu v Ajbi za vodovod v Kostanjevici Županstvu v S ta n d rež. u prispevek k troškom za zgradbo vodnjaka......................... Županstvu v Avber-ju za vodnjak na Ponikvah Županstvu v Avčah za vodovod ...... Županstvu v Batah v zopetno zgradbo vodovoda ....................................... Županstvu v Brjali za vodnjak.................. Županstvu v Biljani za vodnjak v Šlovrencu pri Neblem.................................... 2.900 900 2.1)50 4.300 2.750 2 220 800 Za tri vodnjake v Fojani . '....................... 800' Županstvu v Brestovici za vodnjak................ 4.200' Za vodnjak v gornji Brestovici................. 4.000 Občanom v Morskem pri Kanalu za vodnjak 1.500 Županstvu v Cerknem za tri vže zgrajene vodnjake v Lazcu................................... 180' Za vodovod v Cerknem..............................10.000 Za vodnjak v Skrljevem in Skrljavcu, županija Šmarje...................................... 3.250' Županstvu v Sv. Križu za vodovode v občinah Sv. Križ, Cesta, Štomaž, Plače in Male y Žablje ....................................... 20.000' Županstvu v Drežnici za potrebo napajališč na planini-Svino............................ 300 Županstvu v Devinu za dva vodnjaka . . . 5900> Županstvu v Števerjanu za vodnjak pri Klanj-ščikili 700 K (in obnovljen kredit 1000 K) 700 Županstvu v Grgarju za vodovod.................10.500 Društvu „Svoj dom“ v Gorici za vodnjak . . 900 Županstvu na Grahovem za vodovod v Podbrdu 2.400' Za napeljevanje vode v Nemški rut.............. 300 Za vodovoda v Kal-u in Stržišču ... • 400 Za vodovod in vodnjak pred šolskim poslopjem v Ilovici . . -............................. 170 Županstvu v Kalu za vodnjak.................... 1.700 Županstvu v Kobjeglavi za dva vodnjaka . . 5.280 Za napajališče v Malemdolu........................ 3.800 Gospodarskemu svetu v Ležečah za vodnjak na Gradišču ........................................ 350 Županstvu na Libušnjem za preureditev vodovoda na Selcah......................■ ... 400' Za vodovod na Vršnem.............................. 3.500 Za štiri napajališča in za potrebne dohodne poti na planini Kuhinja.......................... 600 Vasi Jevšček (Livek) za vodovod................... 1.500 Županstvu v Logu za vodovod v Strmcu . . 300 Županstvu v Lokvi za vodnjak ..................... 4.300 Županstvu pri Sv. Luciji za vodovod .... 700 Županstvu pri Sv. Luciji za vodnjak .... 250 Občini Medjavas za vodnjak........................ 3.000 Županstvu v Mirnu za vodnjak v Rupi ... 200 Za vodovod na Barki................................. 470 Županstvu v Bovcu za vodovod v Plužnjah . 1.450 Županstvu v Prvačini za dva vodnjaka . . . 5.600 Županstvu v Kojskem za vodnjake v Kojskem, Šmartnem, Vedrjanu in Vipolžah v dveh obrokih t. j. 1. 1910 in 1911...............12.000 Za vodnjak v Gonjačah............................. 1.500 Županstvu v Šebreljah za tri vodnjake . . . 1.700 Občanom v Homcu (Sedlo) za vodovod . . - 1.900 Županstvu v Sedlu za vodovod v Podbeli . . 3.750 Županstvu v Selih za 1 vodnjak v Hudemlogu 1.900' Za vodnjak županstvu v Selih . . . . • - - 3.500 Županstvu na Srpenici za nov vodovod ... 700 Županstvu v Šmarjah za vodnjak „pri Koritu" in v „Vrtovčali“................................. 550 Županstvu v Slivnem za dva vodnjaka . . . 5.640 Za vodovod v spodnji Branici....................... 970’ Županstvu v Štjaku za vodnjak v Dolenjah . 1.600 Za vodnjak pri Sv. Tomažu......................... 2.000 Planinskemu društvu v Sužidu za vodnjak na Matajurju . 2.000 Županstvu Velikirepen za napajališče v Vogljah 650' Odboru v Volčah za vodovod na Kozarskem 3.000 Županstvu v Zgoniku za napajališče .... 3.350 Preskrbovanje vode za občine vipavske doline v 10 letnih obrokih po 10.000 kron . . . 100.000 Skupaj............ 262.130 Poglavje VIII Za uk in izobrazbo. 4. Za obrtno izobrazbo : a) Prispevski obrtnim in strokovnim šolam: Županstvu v Čepovanu za čipkarsko šolo . . 200 Županstvu v Cerknem za čipkarsko šolo . . 200 Kamnoseški šoli v Nabrežini stalni letni prispevek 1400 kron namesto 1000 kron . . 400 Županstvu v Sovodnjah za čipkarsko šolo . 200 Elizabetišču v Tomaju prispevek 1500 kron, od teh 900 kron leta 1910 in 300 kron v letih 1911 in 1912......................... 1-500 Čipkarski šoli v Velikem dolu izredni prispevek 600 Strokovno-nadaljevalnini šolani v Ajdovščini, Kanalu, Gabrovici, Sežani in v Tolminu str ni letni prispevek v skupnem znesku . 4.210 f) Za domačo obrt v deželi: Kredit za pospeševanje domače obrti v goratih krajih dežele v letnem znesku . . . 1.200 Skupaj 8510 IX. Prispevki za javna dela. 1. Ceste: Županstvu v Ajbi za cesto Kosi - K;i*ibreško 2.000 Županstvu v Ajbi za cesto Ajba - Podtrav-en- Močila, poškodovano po nalivih................ Županstvu v Anhovem za cesto od Vrtače čez Čerin, vodečo na novo cesto Vrhovlje-Ko- balarji.......................................................... Občanom v Belem za popravljanje ceste Pe- ternel-Pod Belo................. • . Županstvu v Biljani za cesto, vadeče od skla-dovne ceste Medana-Dobrovo v vas Fojana 1.000 500 3.150 400 , Kron Županstvu v Temnici za popravljanje ceste na meji med Renčami-Temnico in Zagrajcem 1.500 Županstvu v Trenti za cesto Log do cerkve Sv. Marije.......................... . . . . 6.700 Županstvu v gornji Tribuši za cesto Gornja Tribuša-Spodnja Tribuša-Čepovan .... 40.000 Županstvu v Zgoniku za razširjenje ceste med Koludrovico in Zgonikom.......................... 400 Za cesto od Mesarjev do ceste, ki vodi iz Gabrij v Kodriče.......................2.000 Za ceste Sveto-Preserje in Ivanigrad Zagrajec 500 Za cesto, vodečo iz Prvačine na državno cesto pri Sv. Luciji (Osek) . ......................17.000 Za cesto Dobrova-Vipolže-Števerjan .... 38.000 Za cesto Grgar-Bate Banjšice Kal Avče v petili letnih obrokih po 15.200 kron................... 76.000 2. Mostovi: Cestnemu odboru v Kanalu za obnovitev mosta čez Sočo pri Plaveh............. 2.000 Županstvu v Črničah za most v Batujah . . 3.000 Cestnemu odboru v Cerknem za nov most čez Cerknico v Cerknem................ 4.500 Županstvu v Dornbergu za mostič čez Vipavo 1.300 Ivanu Ponzari v St. Mavru za most čez Sočo 5.000 Županstvu v Solkanu za zgradbo mosta čez Globočnik............................. 800 Županstvu na Vogerskem za most na občinski cesti na Vogerskem.................... 1.500 Županstvu v Volčah za most čez Ušnik pri Pircu 200 K (in obn. kredit 500 K) . . . . 200 3. Uravnava vodnih tokov. C. kr. namestništvu v Trstu prispevek za obrambena dela ob Soči pri Ladrili . . . 1.000 Za uravnavo hudournika Slatna........... 3.000 Za uravnavo hudournika Raša.............21.250 Za uravnavo hudournika Malovaški potok v Bovcu................................ 5.750 Za zajezitev hudournika Draganjšček .... 9.000 Za uravnavo hi Journika Vrlojbica v 3letnih obrokih po 6.000 K...................18.000 Za izvršitev obrambenih del ob Idriji pri Mirniku, 20 odstotni prispevek v najvišjem znesku............................... 4.200 Kron .'Županstvu v Biljani za cesto v Slovrencu pri Neblem 500 kron (ima dovoliti deželni odbor) (in obn. kredit 1500 K)..................... 500 Županstvu v Kobaridu za cesto proti Svinemu 400 Kredit za cesto Navršje-Oblakov-vrh Hotenje v občini Šebrclje.............................. 2.500 Županstvu v Cerknem za občinske ceste . . 5.000 Županstvu v Kožbani za cesto Podbelo v Belo 2.500 Občanom v Hlevniku (Kožbana) za cesto, vodečo iz Plevnika na Krnice....................... 500 Županstvu v Kožbani za cesto Hlevnik-Peter-nel 4500 K Jin obnov. kred. 500 K) ... 4.500 Županstvu v Kožbani za cesto, v Belem . 2.500 Županstvu v Čezsoči za cesto Čezsoča-Slatnik 5.400 Županstvu v I)ol-Otlici za zgradbo ceste do kranjske meje........................... . • 9.000 Županstvu v Devinu za cesto Medjavas-Štivan 500 C. kr. okrajnemu glavarstvu v Gradišči za cesto v dolini Kožbanjščeka . . . . . . . 6.000 Županstvu v Kamnjah za cesto pod Čavnom 800 Cestnemu odboru v Komnu za popravljanje ceste Štanjel-Ponikve . . . •.................... 900 Županstvu v Komnu za cesto Komen-Preserje-Ivanigrad 100 K (in obn. kredit 200 K) . . 100 Vikarju v Logjeh Valentinu Knavs v svrho dovršitve ceste Logje Robedišče 500 kron in za most čez Nadižo 1200 K . ............. 1.700 Županstvu v Lokavcu za cesto Čohi Gorenje 2.700 Županstvu v Medani za cesto Medana - Pre- vale-Muša...................................... 1.500 Županstvu v Opatjemselu za popravljanje ceste LokvicaMirenska cesta-Opatjeselo .... 1.600 Županstvu na Ponikvah za cesto Ponikve- ^ Klavže ........................................ 500 Županstvu v Kojskem za cesto Snežatno- Njivica . . . •............................ 1 850 Županstvu v Ročinju za cesto, vodečo od drž. ceste k mostu čez Sočo poleg postaje v Avčah 925 K (in obn. kredit 1000 K) . . . 925 Županstvu v Šempasu, Oseku in Vitovljah za cesto vodečo iz Trnovskega gozda na državno cesto v Vipavski dolini..................17.500 Cestnemu odboru v Sežani za cesto Ponikve- ^ Štanjel................................ 3.500 Županstvu v Slivnem za obnovitev ceste „na Cerovci" iz Slivnega v Nabrežino .... 200 1 Pričujoči razkaz podpor, katere je dovolil deželni zbor v svojem zasedanju od 27. decembra 1909 do 17. februvarja 1910, smo sestavili na podlagi uradnih podatkov deželnega odbora, ki so nam bili na razpolago. Iz njih je razvidno, da deželni zbor je obnovil za 175.850 K podpor, ki so bile dovoljene v prejšnjem zasedanju, a so bile med tem zapadle, ker se niso uporabile v določeni namen. Od obnovljenih kreditov spada na italijansko stran 67.800 K, na slovensko stran pa 108-050 K. Novih podpor je dovolil deželni zbor v zadnjem zasedanju 1,687.079 4K. Od teh je skupnih, to je takih, ki pridejo eni ali drugi strani, oziroma vsi deželi, v korist, kakor potreba nanese, ali ki so že naprej določene v enakih delih za to in ono stran dežele, 145.452 Iv. Dalje pripada od novih podpor na italijansko stran 765.212 K, na slovensko stran pa 776.415 K. Obnovljene in nove podpore znašajo skupaj 1,862.929 K. Od teh je skupnih kakor rečeno 145.452 K; na italijansko stran jih spada 833.012 K. na slovensko stran pa 884.465 K. Deželna poslanca dr. Gustav Gregorin, odvetnik in lastnik „Edinosti“ v Trstu, ter Andrej Gabršček, trgovec in lastnik „Soče“ v Gorici, sta na svojih volivnih shodih in v svojih glasilih o tej stvari krivo poročala, kakor da Italijanom bi bilo dovoljenih 300— 400 tisoč kron več nego Slovencem. Ker so uradni podatki deželnega odbora, katerih smo se mi poslužili, prav tako na razpolago gospodoma poslancema, kakor nam, poživljamo, da se o stvari na pristojnem mestu Informirata ter da prekličeta krivo mnenje o delovanju deželnega zbora, katero sta širila po deželi na shodih in v svojih glasilih. — Izgovor, da sta o resničnosti svojih trditev prepričana, ne velja, ker tu se jim kaže in ponuja uradno sredstvo, da se uverita, ali je bilo njuno prepričanje podprto, ali pa je slonelo — na pgsku. Le pogumno! Resnici pomagati do zma^e, služi vsakemu V Čast! Motiti se, je lahko. Ali v zmoti ostati, ko je ta do- kazana, — ni dovoljeno. To še najmanj deželnima poslancema, katerih delovanje je podvrženo — javni 50dbl. Zato l(> pogumno v deželni urad! Za urejenje Sočinili bregov pri Volčah . . . 10.500 4-. Zdravstvene naprave: Županstvu na Livku za kanalizacije .... 1.000 5. Železnice : Za železniške proge Sv. Lucija-Kobarid in Sv. Lucija do kranjske meje.................100.000 Skupaj........ 454.225 Poglavje XII. Razui troski. 3. Razne podpore. C. kr. okrajnemu glavarstvu v Tolminu za odpravljanje snežnih plazov na cesti Kal- Soča-Trcnta................................ 800 Hiralnici sv. Antona v Marofu na Kranjskem podpora.................................... 200 Olepševalnemu društvu v Kobaridu podpora 300 Kredit, ki se ima razdeliti najpotrebnejšim devinskim ribičem kot podpora.................... 400 Slovenskemu Alojzevišču v Gorici podpora . 600 Slovenski dijaški kuhinji v Gorici...............1.000 Gradbenemu društvu »Svoj dom" prispevek za nakup zemljišča........................2.000 Karol-u Mlekuž podpora v znesku 200 kron, ki jo ima dovoliti deželni odbor.......... 200 Čevljarski zadrugi v Mirnu prispevek . . . . 1.000 Odboru za pogorelce na Ponikvah v svrho razdelitve............................... 2.500 Zavodu sv. Nikolaja v Trstu podpora .... 400 Slovenskemu planinskemu društvu v Tolminu za zgradbo koče na Krnu.......................... 500 Vyzourek Ani podpora ............................... 300 Skupaj..............10.200 Za slovensko stran K 776.415. Hiša je na prodaj, v najlepšein kraju v Rožni dolini pri Bajti v Gprici. Hiša je nova in prosta ■davka. V pritličju inv prvem nadstropju ima po 4 prostore, dva na glavno cesto in dva na vrt. Na prodaj je tudi gozd in travnik blizu grofa Kristalnika. Kje se dobro je? Kamor znajo pravilno pripravljati izborne Pekatete. Reccptno knjigo vsakomur zastonj pošilja Prva kranjska tovarna testenin v It. Bistrici. Peter Cotič, čevljarski mojster, Ganca Raštej 32 Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle In otroke. Naročita z de/ele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje. Naznanilo. Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antona Obidiča njegovo staroznano čevljarsko delavnico v Semeniški ulici št. 2. Priporočam se slav. občinstvu /a mnogobrojna naročila in zagotavljam ločno in dobro postrežbo ter zmerne cene. Josip Černovic, čevljarski mojster Gorica, Samtniška ulica št. 2. Rojaki! Spominjajte se ob vsaki priliki »Šolskega Doma',, Odlikovana pekarija H in »ladčičarna $/> * ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ K. Oraščik ♦ * v Gorici no Kontu + (v lastni hill) Izvršuje naročilu vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance ▼ lu poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina in likerje na 'j drobno ali oriR. buteljkah. Pri- ^9 poroča »e sl. občinatvu. Cene Jako ulzke. i Pozor! Zlata in srebrna darila za birmance različnih vrst, za dgčkQ in deklice, priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi Jžlkol) SuligOj, urar in trgovec zlatnine in srebrnine. GOi^lGA — Gospodska ulica štev. 25. — GORICA. Loterijske Stevilke 7. maja Trst............. 26 63 50 28 84 Prodš se malo posestvo, nekaj nJIv In senožeti, pod jako ugodnimi poboji v Kanalu. Naslov prodajalca pove naše upravnlštvo. Prva slovenska trgovina •/. jedil- Ki uim blagom y 0 Anton Kuštrin, (j) v ao^iei Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in ko-lonijalnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago do- Ostavlja na dom. Pošilja se po železnici in pošti. lč-O-O-OOO-O-O-fc js> Priporočajte med seboj tl 11' 9 tf§®¥l.a® v H J. Medvedi '1 Gori ca A V ji n Corso Verdi 38- M M Postrežba strogo A 'Hj solidna. tf Svoji k svojim! —— Svoji k svojim! Staroznana narodna trvdka: Anton Iv. Pečenko GORICA, ulica Jos. Verdi 26, postreže pošteno in točno s p r i s tVi m i b o 1 i m i in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov ; potom s pylzenjskim pivom .,PRAZDROJ“ iz slovečo češko ..Meščansko pivovarne’*, in izbornim proti-vinskirn pivom iz pivovarno kneza Sch\varzonberga v Proti-vinu na Češkem, m sicer v sodčokih in steklenicah ; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 50 1 naprej franko goriška postaja. - CENE ZMERNE. OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice Kojsko v Brdih, registr. zadruge z neomejeno zavezo, se bo vršil dne 16. maja t. I. ob 4. uri popoludne v občinski pisar-nici s sledečim dnevnim redom: !. Poročilo načelstva. 2. Potrditev računa za 1. 1909. 3. Izvolitev načelstva in nadzorstva. 4. Razni predlogi. flačelstvo. Delavnica cerhuenih posod in cerkvenega orodja rxxmxxmxxxxxmmxxx2_______ Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku. TrMkino (fttokflževo Jetrno olje. 1’oNehuo HredNtro proti prsnim bo-leznim In splošni telesni slabosti. Izvrnn steklenica tega olja na ravnomene barve no K 140, bele barvo k s!. Trskino Železnato Jetrno olje, Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trskino jetrno olje se železnim Jodecem. S tem oljem se oidravijo v kratkem «a»u i gotovostjo vso kostne boložni, tloint otroki, golie, malokrvnost Itd. Cena ene Steklenice je 1 krono 40 vinarjev. ° pmfn*; s0e^nVlnMoK»uI!lrio'!.nl .;ll,rpll,n0 '* >orTPKlJo, prelHe se vedno v mojem kem. labnratorju H\t n sot?n os t! vu v dr o v IJen Je. Z"t0 ,,,m0rCn' "oJI,n o d a o n o u M o a H Im O N O Največja trgovina z železjem t? GORICA v hiši Monta uneliivn t S®"16".*’ slaYbne nosi,elje ^faverze), cevi za stranišča z vso Sr ',1 • :sukovrs,ne okove- obrtniško orodje, železo cinkasto, železno m nrnf« ,l'Vln°a” napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijsho, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. C <* n e n i /. k e, solidna p o s t r e ž b a ! amerihrl'!'0110 "“grade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove a m e r i k ,i n s k e b I a g a j n e, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. o M o n P e B* •i o a 0 p P 001 p P. O Qi— ' Goriška zveza "t© t gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrirnim zadruga z omejeno zavezo posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji •'v* ^ ^ kmetijskih pridelkov. ^ ^ ^ Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERPI ŠT- 32- ■ ****** P r o s i v a zahtevati listke! kupite pri Po znižanih cenah__________________________________________ Franc Ravnikar-ju v Gorici ---------------- RAŠTELJ št. 16 - ...... —- raznovrstne sezijske novosti kakor • OvfV r 1 i km p prte, brisalke, srajce, odeje, različne rute za na glavo caie zfmoškrSlfn?^’ raznovrstno volno> kamgarn, cvilih za postelje, Platno vsoll vrstf i« *• b ^ ’p J sarniture> naramnice, nogavice itd. Za dobro in sveže blago se jamči J ww natno vseh ,,st in zima za novince (novoporočence) vedno v veliki izberi! -»* Priporoča se najuljudneje Franc Ravnikar, Gorica ____________Raštelj 16 (v lastni hiši.) Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.