Poštnina plačana ▼ gotovfaf. Leto XI., št. 145 Ljubljana, sreda 25. junija 1930 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. luseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. — Telefon št. 2492, Fodružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Kačuni pri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te* lefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Definitivna likvidacija incidenta v Bariju Obisk italijanskega pariškega poslanika pri Briandu -Ostra Mussolinijeva navodila oblastvom - Znatno omiljen je napetosti Pariz, 24. iuniia M. Zunanji minister Briand je sprejel danes italijanskega poslanika grofa Manzonia. Italijanski poslanik je izrazil francoskemu zunanjemu ministru še enkrat obžalovanje zaradi dogodkov v Bariju nakar sta oba državnika razpravljala o francosko-italijanskem mornariškem problemu. Zunanji minister Briand Je pri tej priliki omenil tudi ostro pisanje italijanskega tiska glede francoskih oborožitvenih kreditov ter opozoril grofa Manzonia na posledice, ki bi iih utegnile imeti te kritike na francosko-italijanske odnošaje. Nato ie podal italijanskemu poslaniku vsa potrebna pojasnila, ki bodo najbrže dovoljna, da se aniajeva zahvala bivšemu regentskemu svetu Regentski svet je sijajno opravljal svoje naloge - Ureditev vprašanja pokojnine članov regentskega sveta Bukarešta, 24. junija AA. Na včerajšnji seji parlamenta je predsednik vlade Maniu pred glasovanjem o zakonskem načrtu glede pokojnine bivšim članom regent, sveta, izjavil, da je vlada sprejela ta načrt, da pa njegovo sprejetje prepusti parlamentu. Maniu je raztolmačil razloge, zaradi ka-teriii je morala vlada ta zakonski načrt predložiti parlamentu. Predsednik rumun-ske vlade je pri tei priliki pohvalil delovanje namestnikov ter jim izrekel zahvalo, da so tako sijajno izvršili svojo dolžnost Ta azk. načrt, ie nadaljeval Maniu označuje historično dejstvo, da je oni ki ie Imel pravico, stopil na prestol in se vrnil v v Pii.munijo in da so oni, ki so ga tako sijajno zastopali, opravljali svojo visoko misijo brezhibno. Poseben razlog za ta zakonski načrt pa je v tem, da bi mogli člani regentskega sveta v smislu svojih prejšnjih položajev tudi v bodoče vršiti svoje socialne in mo- ralne dolžnosti ter varovati prestiž, ki so ga doslej uživali. Poslanci so mirno poslušali govor predsednika vlade in nagradili njegova izvajanja z dolgotrajnim ploskanjem. Bukarešta, 24. junija s. Včeraj je bil z malenkostno večino dveh glasov sprejet zakonski predlog o dosmrtni renti članov bivšega regentskega sveta. V razpravi je prof. Jorga nastopil proti takemu razsipa-vanju državnega denarja, češ da ie bila to častna funkcija. Pri končnem glasovanju je bil zakon sprejet. Po tem zakonu dobi vsak član bivšega regentskega sveta mesečno rento po 150.000 lejev. Bukarešta, 24. junija AA. Ministrski svet je na svoji današnji seji potrdil pogodbe s tvrdko Stevad glede izgradnje modernih cest in pogodbo z Morganom, ki se mu odstopi koncesija za telefonsko službo. Odgovarjajoči zakonski načrti bodo predloženi parlamentu jutri. Tardieu bo stavil vprašanje zaupnice Vlada odklanja zahtevo socialistov, da bi pojasnila koliko je potrošila za obrambne svrhe Pariz, 24. junija AA. Havas poroča, da je imel ministrski svet pod predsedstvom g. Tardieuja sejo ter sklenil, da na prihodnji seji parlamenta v četrtek stavi vprašanje zaupnice pri glasovanju o resoluciji socialistov, ki zahtevajo, da parlamentarni odbori za finančna in vojna vprašanja dajo posebna obvestila, da se ugotovi pravo stanje dohodkov in izdatkov državne blagajne za narodno obrambne namene. Pariz, 24. junija g. Francoska vlada je danes storila važen sklep, s katerim bo spravila na enotno podlago povečanje vojnega materijala, zjrakoplovov in tehnično obrambnih sredstev, ki so potrebna za varnost Francije. V bodoče se bodo vsak teden vršile konference finančnega, vojnega, mornariškega in zrakoplovnega ministra pod predsedstvom ministrskega predsednika Tardieuja. Razpoložljivi do- datni krediti bodo na teh konferencah razdeljeni sorazmerno po potrebah posameznih resorov. Prva taka konferenca se bo vršila prve dni prihodnjega tedna. Pariz, 24. junija AA. Finančna komisija parlamenta je odbila s 15:12 pri štirih neoddanih glasovih predlog socialistov, da finančni odbor ugotovi točne izdatke držav ne blagajne za obrambne svrhe. Francosko-italijanska pogajanja Pariz, 24. junija. AA. »Echo de Pariš« objavlja poročilo svojega posebnega iz« vestitelja o tem, da je francoska vlada proti nadaljevanju razprav o francosko* italijanskem pomorskem problemu, dokler se ne urede viseča vprašanja položaja Ita« lijanov v Tunisu in določitve meje v juž« ni Libiji. Nemški šo vinisti napada io poljske igralce Ogorčenje poljske javnosti zaradi napada na poljske igralce v Plessu — Nemški nacijonalisti namenoma motijo odnošaje med obema državama Varšava, 24. junija. AA'. Včerajšnje popoldansko časopisje posveča veliko pažnjo izgredom nemških šovinistov proti igralcem poljskega gledališča v Katovicah. Ti Izgredi so se odigrali v Plessu v nemški Truski. Listi opozarjajo, da so se podobni izgredi proti Poljakom pripetili že lani v Opaljenu, kjer so bili poljski igralci takisto napadeni od nemških šovinistov. Ti izgredi so tedaj izzvali ogorčeno obsodbo vsega civiliziranega sveta in celo del nemškega javnega mnenja se je nad tem zgražal. Po teh dogodkih je bila s posredovanjem predsednika mešane komisije za Gornjo Šlezijo Calondera pod- pisana med obema strankama pogodba, ki odreja, da more nemško gledališče v obeh delih Gornje šlezije prirediti gotovo število predstav. V nasprotju s tem sporazumom ln čeprav je bilo v poljski Gorenji šleziji dovoljeno veliko število nemških predstav brez vsakršnega motenja, so vendar nemški nacijonalisti tekom predstave poljske igralske skupine v Plessu nadlegovali poljske igralce in jih celo dejansko napadli. Bukarešta, 24. junija, s. Kakor poročajo listi, se bo kronanje kralja Karola n. vršilo baje dne 21. septembra. Ugoden odmev predloga Simonove komisije Komisija predlaga federativno ureditev britske Indije — Burma ostane izven federativne zveze London, 24. junija. AA. Soglasni predlog indijske ustavne komisije v drugem zvezku njenega poročila, ki šteje 300 strani, bodo y>-edmet razpravi prihodnje mesece. Prvi komentarji so v splošnem ugodni. Zvezni načrt, ki ga priporoča komisija za britsko Indijo, in ki predvideva zvezo popolnoma avtonomnih držav z ustavodajno oblastjo, smatrajo splošno za popolnoma nov problem, ki pa mora izvršitev ostati v rokah imperijalne vlade. Ustanovitev posvetovalnega sveta obstoječega iz 30 članov smatrajo za prvi korak na poti k vse-indijski federaciji. V tem svetu bodo imele indijske države 10 zastopnikov. Po načrtu komisije bodo imele pokrajine odgovorna ministrstva za vse oddelke po- krajinskih vlad. Osrednja vlada bo popolnoma samostojna, tako da bo lahko pomagala po potrebi pokrajinskim vladam. Komisija predlaga odcepitev Burme od Indije, ker smatra, da potrebuje severoza-padna pokrajina posebno postopanje v vprašanju ustavnega razvoja. Boj za povratek kralja Ferdinanda Sofija, 24. junija AA. »Demokratičeski Zgovor« prinaša danes demanti z merodaj-ne strani, v katerem se zavračajo vse vesti, ki se nanašajo na vrnitev bivšega bolgarskega kralja Ferdinanda v Bolgarijo. O tem vprašanju, pravi list ni ministrski svet niti sklepal niti razpravljal. KONFERENCA MALE ANTANTE Prisrčen sprejem naše delegacije — Danes se bodo pričela posveto* vanja treh ministrov — Zaključek novinarske konference bo razburjenje, ki je zaradi tega zavladalo v italijanski javnosti, zopet poleglo. Pariz, 24. junija M. »Echo de Paris< poroča, da je bil incident v Bariju mnogo hujši, kakor pa se je poročalo. Zažganih je bilo več zastav. Francoski konzulat je z vseh strani pomazan s črnilom. Dijaki so skušali tudi strgati s poslopja francoski grb. Glede na demaršo francoske in jugoslovenske vlade je Mussolini izdal vsem oblastvom v Italiji nalog, naj z vsemi sredstvi preprečijo slične incidente, kakor so se dogodili v Bariju. Sedaj se je položaj vidno omilil, vendar situacija še ni tako zrela, da bi bilo mogoče obnoviti neposredna pogajanja med Francijo in Italijo. Štrbske Plešo, 24. junija p. Danes dopoldne ob 10.30 je prispela semkaj pod vodstvom zunanjega ministra dr. Marinkoviča jugoslovenska delegacija za konferenco Male antante. Delegaciji je bil na kolodvoru prirejen svečan sprejem. Osebno je pozdravil ministra Marinkoviča in njegove spremljevalce češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, navzoča pa sta bila tudi jugoslovenski in rumunski poslanik v Pragi, general Pešič in g. Bmandi. Skupno z jugoslovensko delegacijo sta prispela tudi rumunski poslanik v Beogradu g. Filodor in češkoslovaški poslanik v Beogradu g. Flieder, dalje šef političnega oddelka zunanjega ministrstva Konstantin Fotič in ministrov osebni tajnik Pavlovič. Dr. Marinkovič in dr. Beneš sta se kot stara znanca in prijatelja prisrčno pozdravila, njuni soprogi pa sta se poljubili. Z gorsko železnico sta se nato oba ministra s soprogami odpeljala s postaje v Ple- šo, ki je oddaljeno kako uro hoda. V Kslesu so dr. Marinkoviča pozdravili tudi zastopniki lokalnih oblasti, občinstvo pa mu je kot predstavniku Jugoslavije prirejalo prisrčne ovacije. Današfi.ii dan je porabil dr. Marinkovič za ogled okolice iu za odmor. Drevi ob 9, prispe v Štrbske Plešo rumunska delegacija z zunanjim ministrom dr. Mironescom na čelu; obenem z delegacijo pride tudi jugoslovenski poslanik v Bukarešti g. Colak Antič. Na kolodvoru bosta Rumune pozdravili češkoslovaška in jugoslovenska delegacija pod vodstvom obeh zunanjih ministrov. Konferenca zunanjih ministrov Male antante bo otvorjena jutri dopoldne ob 10. Razen novinarjev iz držav Male antante je prispelo tekom današnjega dne v ŠtrbsJje Plešo tudi mnogo tjijih novinarjev, zlasti iz Madžarske in Italije. Praga, 24. junija s. Jutri se bo pri- čela politična konferenca Male antante. Konferenca bo najprej zavzela skupno stališče glede Briandovega predloga v obliki oficielnega komunikeja, v katerem bo tudi poudarila svoje soglasje z naziranjem Poljske, o katerem se je razpravljalo v Bukarešn. Dalje se fco ponovno razmotrivalo o pritegnitvi ostalih držav srednje Evrope in Poljske v gospodarsko interesno skupnost Male antante. Razen vprašanj, ki zadevajo vse tri države Male antante, se bo razpravljalo tudi o vprašanjih, ki se nanašajo rui vsako posamezno članico Male antante. Novinarska Mala antanta Štrbske PleSo, 24. junija, n. Konferenca Male antante tiska je danes nadaljevala in zaključila svoje delo. V vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu, je bil dosežen popoln sporazum. O rezultatu dvodnevne koference, ki je potekla v popolnem soglasju in solidarnosti, bo izdan tudi službeni komunike. Izidi sokolskih tekem Lepi uspehi Slovencev pri naraščajsklh tekmah — Pri tekmah za slovansko prvenstvo so med članicami zavzele prva tri mesta čehinje, med člani pa je prvi Čeh Loefler, drugi Ljubljančan Primožič Beograd. 24. junija, p. Šele danfs so bili objavljeni definitivni rezultati tekem sokolskega naraščaja. V moškem višjem oddelku je zmagal Ze-mun s 388.25 točkami (8o.90%), drago in tretje mesto sta zasedla dva oddelka Ljubljane Matice s 383 (84.75 %) in 380.5 točkami (84.18 %), četrto me&to pa Celje. Med posamezniki je dobil prvo mesto Ivko Pust išek (Ljubljana Matica) z 71 točitami (98.60 %), drugo mesto sta dobila Juraj Bu-daj iz Beograda in Živko Vujičič iz Zemuna, vsak s 70.5 točkami (97.91 %), tretje mesto pa Rado Vrančič (Ljubljana I.) s 70 točkami (97.22 %). V nižjem moškem oddelkn je dobila prvo mesto Ljubljana Matica s 418 točkami (92.64 odstot.), drugo mesto Zemun s 318.25 točkami (84.35%). tretje mesto Zagreb I. s 309 točkami (83.85 %). Med posamezniki je zasedel prvo mesto Rado Poljanšek (Ljubljana Matica) 70 točk (97-22 %). drugo Edo Slatina (Ljubljana Matica) 69.5 točk (96.52 odstotkov), tretje Dragutin Šoštarič iz Zemuna in Ivo žižmu/t (Ljubljana I.), vsak po 69 točk (95.83%). Višji oddelek ženskega naraščaja: prvo mesto Ljubljana Matica 327 točk (72.34%), drugo mesto Zagreb I. 309.5 točk (68.47%), tretje giesto Subctica 302 teokl (66.81 %). Posameznice: prvo mesto Ruža Pustišek (Ljubljana Matica) 64 točk (88.88%). drugo Darinka Kjsek (Subotica) 62 točk (86.11 %>, tretje Liza Essinger (Zagreb) 59.5 točk (82.64%). Nižji oddelek ženskega naraščaja: prvo mesto Beograd I. 388 točk (85.84%) drugo mesto Pančevo 360 točk (79.77%), tretje mesto Ljubljana Matica 358 točk (79.20 odst.) Posamenice: prvo mesto Marjeta Lešnik (Maribor Matica) 71.5 točk (99.31 odst.) drugo mesto Malca Štof-ka (Ljubljana Matica) in Maša Habunek (Zagreb I) 69 točk (95.83 odst.) in tretje mesto Danica Bujšič (Beograd) in Jovanka Banšiček (Pančevo) 67.5 točk (93.75 odst.) Tekmovanje za vseslovan-sko prvenstvo je bilo danes zaključeno. V ženskem oddelku je tekmovalo 6 Jugoslovenk, 3 Čeho-slovakinje in 3 Poljakinje. Prvo mesto je zasedla Marija Lorencova 124.5 točk, dru- ' go Vlasta Djekanova 111.75 točk, tretja Vlasta Jaruškova 111.70 točk (vse tri ČSR) četrto mesto Vera Kovačeva (Liubliana) 94.98 točk. Točni rezultati tekem za prvenstvo članov še niso definitivno izračunani. Po tabelaričnih rezultatih je razpored naslednji: prvi Lofler (ČSR) 192.7 točk, drugi Primožič (J.) 191.25 točk, tretji Gajdoš (ČSR), četrti Effenberger (ČSR), peti Mitera (č. S. R.) šesti Ribak (ČSR), sedmi šumi (J.) 181.45 točk, osmi šupik (ČSR), deveti Ma-lej (J.) 173.85, deseti štukelj (J.) 173.45. Pri današnjih plavalnih tekmah so se najbolje odrezali Spličani, ki so zasedli skoraj vsa prva mesta. Prihod čsl. letalcev v Zagreb Zagreb, 24. junija, n. Danes dopoldne ob pol 10. je prispelo na tukajšnje letališče dvoje češkoslovaških športnih letal, ki bodo sodelovala pri letalskih tekmah Male antante, vršečih se ob priliki glavnih vsesokol-skih zletnih dni v Beogradu. Skupno bi imelo prispeti sedem češkoslovaških šport-, nih letal, vendar pa so nekateri letalci od-godili svoj polet do jutri, dvoje letal pa je moralo spotoma zaradi manjših defektov pristati. Na letališču je bil prirejen češkoslovaškim letalcem prisrčen sprejem. Ob prihodu je svirala vojaška godba, pozdravili pa so jih oficirji zrakoplovnega polka in delegati zagrebškega Aerokluba. Zvečer je bil na čast češkoslovaškim gostom prirejen v »Gradskem podrumu« banket. Prihod lužiškosrbskih Sokolov Liubliana. 24. Junija Danes se je i' katerem 6e je nahajala večja množina benoina in petroleja. Domačim gasilcem so prihiteli r.a pomoč tudi gasilci iz R-"«atnTc in Rub-r.arcev. ki so po svojih moč?*i pomagali pri tratenju. Oba pogorHca sta bila zavarovana za naravnost smešno nizko vsoto po 500 Dia. Zadnja pot Antona Zdolška Celje, 24. junija. Včeraj popoldne je pripeljal avtomobil iz Gorenje Savinjske doline težko kovina* sto krsto s truplom tragično preminulega učitelja Antona Zdolška. Na Glaziji se ie zbrala šolska mladina z okoliške šole in pričakovala svojega ljubljenega vzgojite* lja, ki jo je mnogo prezgodaj zapustil. Ko je prispel avtomobil, so krsto prenesli na pogrebni voz. Dolg sprevod se je razvil po mestnih ulicah do impozantnega oo* slopja okoliške deške osnovne šole, kjer so položili krsto na že pripravljeni mrtvaški oder v vestibulu Danes so ves dan prihajale množice !ju» di kropiti priljubljenega učitelja, dragega prijatelja in prijetnega družabnika. Proti večeru se je k pogrebu zbralo poleg šolske mladine tudi ogromno število drugega ob* činstva. Ob pol 7. je po opravljenem ccr* kvenem obredu na šolskem pragu sprego* voril v slovo pokojniku šolski upravitelj g. Voglar. Ko je nato priplavala skozi od* prta okna učilnice mehka "žalostirrka »Po* mladi vse se veseli«, so se orosile oči men* da vsem prisotnim. Pesem je pel otroški pevski zbor okoliške šole. Skozi Gaberje se ic razvil nato na s solncem obsejano okoliško pokopališče go* tovo kilometer dolg sprevod. Za šolsko mladino je korakal oddelek vojakov — po« ko.inik je bil rezervni kapetan — nato čla* ni SPD, Slov. lovskega društva, celjskega ribarskega društva in drugi. S cvetjem ob* loženi krsti je sledila za sorodniki zopet velika množica pogrebcev vseh slojev, za* stopniki voiaških oblasti in rezervnih ofi* cirjev. sorevod pa je zaključil drugi odde« lek vojaštva. Pri odprtem grobu, ki je bil od vrha do dna po vseh štirih ilovnatih stenah okra* šen s svežim cvetjcm. se je zgrnilo skoro vse Celie. Osem podoficiriev s potegnje* nimi sabliami je tvorilo ob grobu častno stražo. Vojaštvo je oddalo častno salvo, nakar se je poslovil od pokojnika eden :z* med njegovih učencev z ginljivim govo« rom. Po ooravljenem cerkvenem obredu so se poslovili z dališimi govori pokninikov tovariš učitelj Gobec, v imenu SPD dr. Milko Hrašovec, za lovce in ribiče prof. Mravliak. v imenu celiskega učiteliskega društva šolski upravitelj Gosak s Tehar* jev. Dolga četa iovcev v krojih se je po* slovila od nepozabnega tovariša s častno salvo. Celjsko pevsko društvo je zapelo »Blagor mu«, nakar je pokojnikov razred zasul grob s cvetjem in svežim zelenjem ter šopki poljskih rož. Bodi Tonetu Zdolšku lahka domača zem* ljica. Lepa planinska slavnost na Boču Poljčane, 24. junija. V nedeljo je bil ob ogromni udeležbi ljudstva slavnostno izročen prometu v si* nje višave segajoči razgledni stolp na Bo* ču. Lep dan je pritegnil v zelene Poljčane ogromno množico naroda, da prisostvuje tej slovesnosti, ki se je pričela že na pred* večer z zažiganjem raznobarvnega benga* ličnega ognja na stolpu. Zjutraj je bila navsezgodaj budnica ma* riborske godbe »Drava«, ki je prispela k nam s prvim jutranjim vlakom. Ta vlak je pripeljal tudi nebroj gostov z vseh stra* ni počenši od Slovenske Bistrice, pa do Maribora in še dalje z Murskega polja in solnčnih Slovenskih goric. Tudi z ljubljan* skim vlakom in Konjičanom so prispele številne množice ljubiteljev narave. Mnogo gostov je prišlo dalje z rogaške strani, Ko* privnice itd. In vsa ta pestra množica tuj* cev, pomešana s številnimi domačini se je nato kakor romarska procesija vzpenjala po idiličnem pobočju po prijetni senčnati poti mimo Zupančičeve žage najprej do starodavne cerkvice Sv. Miklavža, kjer je ftral ob 10. slavnostno mašo domači žup* nik in podnačelnik podružnice SPD g. Ci* lenšek... in nato dalje do vrha k slovesni otvoritvi in blagoslovitvi stolpa. Pod stolpom, ki je bil slovesno izročen javnosti po domačem načelniku dr. Hro» novskvm. se je zbrala ogromna množica /judstva, ki je z napetostjo poslušala bo* drilne besede govornikov, ki so poudarja* li naj čuvajo pred morebitnimi zlikovci to, s težavo zgrajeno razgledno postojanko ter naj s svojo prijaznostjo in ljubezni* vostjo podpirajo tujski promet. Govorili in čestitali so za rogaško podružnico šobki upravitelj g. Verk, ki je zaključil svoj go* vor z živio*klici na Nj. Vel. kralja in na ves kraljevski dom, dalje za mariborsko podružnico g. Novak, za konjiško g. Gaj* še k ter za^ slovenjebistriško šol. upravitelj g. Primožič. Lep govor na ljudstvo je imel tudi prof. g. Resman iz Maribora. Popoldne se je vršilo na prostranih pla* ninskih pašnikih pravcato planinsko slav* je. Dolgo v noč je trajala lepa planinska slavnost, pri kateri je svirala godba »Dra* ve«. Vmes je nastopal z gosti pomnožen tudi močan poljčanski pevski zbor z lepi* mi narodnimi, da je odmevalo gromko po zeleni planjavi... Vlom v Splitu Split, 24. junija, n. V minuli noči je bil izvršen vlom v pisarno cementne tovarne »Adrija« v Solunu pri Splitu. Ko so davi prišli uradniki v urad, so našli v pisarni vse razmetano, Selezno blagajno pa razbito. Vlomilci so odnesli okrog 10 tisoč dinarjev. VPFMFNSKA napoved Dunajska vremenska napoved za sredo: Zaradi prodiranja zapadnega zraka vedno boli nevarno, da se bo sedanje vroče in suho vreme poslabšalo. Slike z naraščajskega vsesokolskega zleta Mnogo jih je bilo. ki so pričakovali z nemirom v 6rcu pričetek in potek velikih vse-soko'sk;h svečanovsti v naši ponosni prestolnici. Med njimi sem bil tud jaz sam. R<> pa sem se vozil proti Beogradu v družbi naših mladih Sokoličev, ki so hiteli za svojimi, že prej z glavnim transportom od-h;telimi brat;, njsem več dvomil o uspehu te največje \senarodne jugoslovenske manifestacije, kar jib je doslej, doživela naša zemlja. Med poslušanjem razgovorov teh mladih Sokoličev, mi je duša zadrhtela v starem idealizmu in optimistični veri v veliko in sijajno jugoslovensko bodočnost. Opajal sem se nad optimizmom te naše zlate mladine ter postajal vse svečaneje razpoložen čim bliže sem bil Beogradu. Gledal sem s Sokoliči skozi okna brzovlaka in zno. •'a i<.ž:ve' svojo" ljubezen do te naše od bosa in prirode tako blagoslovljena zemlie. Na vseli postajah so vihralo Jugoslovenske državne zastave, ki so dajale neizbrisno obeležje vsej poti od Zagreba pa do Beograda. * S slavnostno okrašene beograjske P^i«-ie mo ie z.-nesla pot najpreje m«t naše dečke :n device. Vsi so bili veseli ln r?-do6tni. kakor more biti radostna samo poštena in idealizma prežeta mladina. V v^h i® gorel ogenj veselja, da so doživeli davni sen. posei ti prestolnico ljubljene Jugoslavije. In takoi so se počutili v Beogradu, kako- da so doma. S pouosom so mi razkazovali svoja snažna, zračna in udobna preno-čišča ter bva'ili vozni red in brezhibno organizacijo zleta. Polni priznanja sc bili za g.«st'iljurnost beograjskih gostilničarjev in resiavraterjev. ki so jim prirejali za tnale denarje naravnost opuientne obede in večerje. S smehom so mi pripovedovali, da ni mogel pospraviti takega kosila niti Sokolič. ki je s'cer znan, da ima med njimi najboljši tek In 6 kolikim ponosom so se kretali ti fantki in deklice po zletišču ter ve?če moinlt potek tekem. Vsak gib tekmujočih bratov m sester so zasledovali s skoro večjo skrbnostjo. krkor sodniki sami. in ocenjevali, koliko took bo dobil za vajo ta ali oni tekmovalec. Zadovoljno so odobravali ocene sodnikov. če so se skladale z njihovimi, rn nevozno so jeli mrmrali, če so videli, da so^se vračunali. Skupine netekmujočih nara^ča/-nikov so stale pri orodju in z vzpodbujajo-čimi klici bodrile tekmujoče sestrice in brf-te. naj se potrudijo kar najbolj, da bodo dostojno zastopali svoje društvo. Ma listkih papirja so računali, koliko točk že ima ts vrsta ali oni poedinec. Z nepopisnim zadovoljstvom eo prištevali nove točke svojrm favoritom, solze pa so jim silile v oči. ee s i morali namesto točk beležiti le ničle, kar s" je največ dogajalo pri hitri hoji. ki je bilo sploh kamen 6podtike za naše fante in deklice. Koliko ugibanja je bilo po zaključku tekem, katera vrsta je odnesla prvenstvo i-i kateri poedinec je postal prvak narašČJ-ja. Nf-prestano so oblegali svoje vaditelje in vaditeljice ter jih obsipavali z vprašanji, e 5 je že znan izid tekmovanja. Tudi meni niso prizanašali in prav nevoljno so m? ponovno očitali, da bi moral kot novinar to vendar vedeti. Nič-ni pomagalo, da sem jim dokazoval, da tega no ve šo celo sam brat savsz. ni načelnik dr. Murnik, ki sem ga ponovi g povprašal po rezultatih in ki mt je v odgovor pokazal samo na debel kup tekmovalnih pol. katere je proučeval v potu svolega obraza dolge ure tehnični odbor. * V soboto popoldne so se vršile zadnja priprave za poskusni nastop javne telovadbe moškega in ženskega naraščaja. Nebo se je potemnilo in izgledalo je, da se bo vsak hip razbesnela nevihta. Ozračje je bilo sopa-no in vročina je pripekala kakor v peči. Na telovadišču pa je v potu svojega obraza _še drugič, tretjič, petič ponavljal ves naraščaj proste vaje v navzočnosti saveznega načelnika dr. Murnika. ki je opazil tn opozoril na sleherno, še tako malo hibo pri izvajanju prostih vaj. Skoro so se mj smilili ti fantki, ki so ure dolgo ponavljali svoje vaje ood pripekajočim solncem in na terenu, posutem s pepelom od lokomotiv, ki ni malo bodel v bose noge. Fantje pa se za vse to niso prav nič zmenili ter so junaško prona-sali vse napore in bratsko opozarjali svoje-bratce, ki so bili pri izvajanju vaj še malce okorni, na njihove napake. Medtem se je vlil pohleven dežek. Polzel je po golih prsih mladih Sokoličev in zapihal Je od Ava-Ie hladen veter. Fantje pa se ntso dali upla- šiti ter so s smehom nadaljevali svoje vaje. * Nič manj vesele in strumne niso bile deklice. Z enako, samo Sokolom dano vztrajnostjo so ponavljale svoje težke vaje, Je s to izjemo, da so bile živahnejše od dečkov, tako da je vršelo po zbirališču kakor v ulj-naku. Vse so se že poznale med seboj._ Par-krat se mi je zgodilo, da sem nagovoril katero od njih. ki je nosila trak kakega slovenskega društva, in z začudenjem dobil sr-bohrvatski odgovor. Sprva nisem razum0! tega. šele pozneje sem prišel skrivnosti do dna ko sem videl, kako zamenjujejo sloven-' ski," hrvatski in srbski Sokoliči in Sokolici-ce med seboj društvene trakove v spomin in potrditev sklenjenih znanstev Tn prijateljstev Isto 6em opazil tudi pri češkem naraščaju,' kjer so -imeli posamezni mladci m mladenke kar posute prsi s trakovi jugoslovenskih sokolskih društev in našimi zlet-nimi znaki. * Zvečer sem se šetal z našimi naraščajniki po slavnostno razsvetljenih Terazijah. Fanti in dekleta se niso mogli načuditt lepoti pre-stolice ter življenju, ki vlada v njej. Ujel sem razgovor mariborskega naraščajnika z mlado naraščajnico iz Bitolja. Razumela sta se prav dobro in z začudenjem ugotovila, da je mnogo besed makedonskega narečja oo-vsem enakih slovenskim. Pa je vprašala^Bi-toljcanka našega Mariborčana, koliko časa se je vozil iz Maribora v Beograd. Fant je odgovoril: »Celo noč in še nekaj ur!« ter io je pobaral nato. koliko časa je trajala njena vožnja: »Pa baš toliko:< Pomislilo je dekletce in nato dejalo: >Alaj ti vere. brate, to ti je velika naša Jugoslavija, voziš 6e po njej z brzim vlakom noč n dan pa še ne prideš do krajne granlce. In vse. povsodi so isti Sokol, isti kralj, isti rarod in isti žandarji!« Umolknila sta nato oba, Jaz pa sem se zamielil v globoki pomen tega zlata jugoslovenske omlad-ine. ki je prihitela na en klic z vseh delov naše zemlje, prežeta ene misli in vodepa po eni volji, rta pokaže domovini .in svetu., da raste v sokolskih 'elo-vadnicah nova generacija pravih Jugo slov eu 1 nov... V. Naši kraji in ljudje Kraljica Marija ponovno v Ljubljani S polnim naročjem poklonjenega cvetja se kraljica poslavlja od gojenk hladnokrvno kakor vedno stregla kraljici, ki se je zanimala za igrače. Ko pa se je zvedelo, da je visoka dama kraljica Ma« rija, je bila gospodična tako presenečena, da je moral priti šef trgovine in sestaviti račun. Kraljica je kupila mal avtomobil« ček in električno svetiljko. Razumljivo, da se je vest po odhodu hi« tro raznesla po mestu. Navzočih je bilo tudi par kmetov, ki se niso mogli naču« diti, da se vozi kraljica tako preprosto in hodi v trgovine nakupovat. Sploh je na« pravila ta gesta naše kraljice na vse ne« pozaben vtis. Razstava deske meščanske šole v Celju Nj. Vel. kraljica pri izhoda Mladike po ogledu zavoda Ljubljana, 24. junija. Nj. Vel. kraljica Marija, ki se zelo za« nima za praktično stran vzgoje naše mla« dine, je že večkrat izrazila željo, da si ogleda v Sloveniii nekaj takih zavodov, kjer dobivajo zlasti dekleta praktični pouk za življenje. Zlasti se je zanimala za ljub« 3jansko Mladiko in danes se je nenadoma odločila za poset tega vzornega zavoda. Že pred 9. dopoldne je klical telefon dvorno damo Franjo Tavčarjevo, ki ji je bilo sporočeno iz dvorne pisarne na B!e« du, da se pripelje kraljica v Ljubljano. O nameravanem posetu Nj. Vel. je bilo ta« koj obveščeno vodstvo Mladike. Malo pred 10. je pridrčal po BIeiweisovi cesti velik lep dvorni avto, ki je naglo zavil v Šub»« čevo ulico in zapeljal na dvorišče pred po« slopje Mladike. Kraljico, v lepem modrem plašču, ki se je pripeljala v spremstvu dvorne dame dr. Švrljugove in adjutanta podpolkovnika Branka Pogačnika je spre« jela voditeljica gdč. Jerica Zemljanova. Kraljica se je prijazno smehljala in dala se je takoj odvesti v zavodove prostore, v katerih je še traial pouk. Že na hodniku je izrazila svoje zadovoljstvo nad hladom, ki vlada v poslopju, nakar je v pogovoru z gdč. Zemljanovo krenila v obednico. Da« lje časa se je pomudila v kuhinji, kjer jo je vse izredno zanimalo. Interesirala se je za koliko oseb se kuha, koliko stane obed, pogledala je celo v kalkulacijske knjige in se zanimala za pripravo raznih jedi. Zlasti so ji pozneje ugajale spalnice gojenk, kjer Erevladuje vzorna čistoča. Povšeči ji je ila sploh praktična ureditev vseh prosto« rov. Vodstvo je poskrbelo tudi za malo /a« kusko visokim gostom, ki je bila kraljici servirana v sobi gdč. voditeljice. Kraljica je vsa zadovoljna pohvalila izvrstno kuhi« njo. Zatem si je kraljica ogledala še neka« tere druge prostore, nato pa dala poklicati po adjutantu podpolkovniku Pogačniku di« rektorja g. Antona Juga, s katerim se ie, ko ji je bil predstavljen, prijazno razgo« varjaia. Izrazila je tudi željo, da bi pri« sostvovala pouku v enem ali drugem raz« redu, kar pa žal ni bilo mogoče, ker je pouk na gimnaziji že zaključen. Zelo vzradoščena je bila kraljica, ko ji pokazali zastavo, ki jo bo poklonil Nj. Vel. kralj povodom sokolskega zleta v Beogradu SKJ. Zastava, ki je res — pre« krasno ročno delo, je bila izgotovljena po načrtu prof. Saše Šantla v Osrednjem za« vodu za pospeševanje ženske obrti, ki ga vodi — kakor znano — ravnatelj Božo Ra« čič. Medtem je prispela ▼ Mladiko tudi dvor. na dama Franja Tavčarjeva, s katero je ostala kraljica nekaj časa v najprijaznej« šem razgovoru. Pred odhodom kraljice iz Mladike so se zbrale na dvorišču učenke osnovne šole s šopki cvetic in nestrpno čakale na prihod vladarice. Ob 11. se je kraljica prikazala med špalirjem gojenk Mladike. Poslovila se je od vsake posebej in se nato podala s spremstvom med ma« le učenke, ki so jo živahno pozdravljale in ji ponujale šopke rož. Kraljica si jih je nabrala celo naročje in jih zanesla v avto, nakar se je ljubeznivo poslovila in se od« peljala s spremstvom nazaj proti Gorenj« ski. Kratek postanek kraljice v Kranju Kranj, 24. junija. Danes sredi krasnega solnčnega dne je doživel Kranj kraljevski obisk. Malo po pol 12. je tiho privozil na Glav« ni trg prekrasen luksuzen avtomobil in se ustavil pred reprezentančno trgovsko hišo Ivana Savnika. Iz avtomobila sta izstopili dve dami in podpolkovnik Branko Pogač« nik ter šli v trgovino Ivana Savnika. Ljudje spočetka niso niti slutiti, da se je pripeljala kraljica. Toda nekateri so le spoznali kraljevski obisk in hitro se je raznesla vest, da se je pripeljala Nj. Vel. kraljica Marija, okrog avtomobila so se kmalu zbrali ljudje in čakali, kdaj se bo vrnila kraljica. Po kakih petih minutah se je kraljica Marija vrnila s svojim sprem« stvom in se med ovacijami odpeljala z Glavnega trga. V trgovini Ivana Savnika sprva nisospo« znali kraljice. Prodajalka Ida je povsem Celje, 24. junija. Tukajšnja državna deška meščenska šo« la proslavlja letos 601etnico svojega plodo« nosnega obstoja. Ob tej priliki je šolsko vodstvo priredilo v svojem poslopju IX. jubilejno razstavo. Lani je imela šola raz« stavljene izdelke svojih učencev tudi na ljubljanskem velesejmu, predlanskim pa v Mariboru. Razstava kaže šolo kot propa« gatorico vsestranskega dela, izvirnega in samostojnega ustvarjanja ter neprisiljene« ga, individualnega razmaha do prave umet« niške višine in mojsterske spretnosti. Po« leg utrudljivega in močnega pogleda se ri« še, slika in modelira tudi brez prejšnjega vpogleda, torej zgolj po čuvstvu. Tako se goji figuralno risanje od nižje do višje stopnje celo leto v različnih, samostojnih kombinacijah. Kompozicije o celjski Kal« variji, o veselem športu in o delu so res umetniške. Nič manj ne navdušijo obisko« valca izdelki iz modeliranja. V7 posebni so« bi se vidijo reliefi v mavcu od navadnega portreta po naravi do različnih figuralnih kompozicij. Vidimo tu majhne groteskne figure, fantastične zmaje, oduševljajoče Madone, zlasti pa ugajajo veliki (1 in pol metra visoki) kipi sejalca, težaka in Her« kulesa v boju z levom kot alegorijo dela. Samo za celjsko delovno šolo pa so iz« vrstni geoplastični izdelki, razdeljeni v 40 sektorjev bližnje in daljne celjske oko« lice. Na šoli se izdelujejo tudi oglate in okrogle posode iz gline. Vsak obiskovalec obstane pred krasnimi velikimi lončarski« mi izdelki v tej sobi. V posebni sobi so razstavljeni mizarski izdelki od najbolj preprostega predmeta do kompliciranega tkalnega stroja in raznih stiskalnic. Vodji tega oddelka g. strok, učitelju Reichmanu vse priznanje. Na splošno željo bo razstava odprta še do petka 27. t. m. do 18.30. Naj nihče ne zamudi dobre prilike in naj si vsak ogleda razstavo, ki nam nazorno kaže, kaj more ustvariti vzorna šola dela z železno, ne« upogljivo voljo. Jubilej dela in življenja Konjice, 24. junija. Oddaljen od burnega vsakdanjega živ« ljenja, v gorski tišini zelenega Pohorja — v kraljestvu povodnega moža zelenega Je« zernika slavi 801etnico v družbi svoje dru« žice Roze in njene desne roke marljive Tone, član zelene bratovščine prijatelj Jo« že čenčič. Pa ne samo svojo 801etnico sla« Pfcfrnvljaj dobro, ---bulIrichovoSol Idealno sredstvo proti vsem motnjam prebeve.ielodčnim bolečinam, zgagi i td. 100 let v vporobi in nenadkritjivaf Dobiva je v vseh lekarnah. AW.LCW.Bullrich Berlin W.57 Na splošno Zeljo Se danes ob pol 8. in 9. zvečer! Nepreklicno zadnjikrat! Poslednja ljubezen admirala Nelsona Zgodovinski zvočni velefilm zmagovalca pri Trafalgarju! V vlogi lepe Lady Hamilton divna CORRINNE GRIFFITH o veliki ljubezni slavnega Gigantske pomorske bitke! ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Ogorelo, zdravo kožo dobite, ako si oterete telo pred zračnimi in solnčnimi kopelmi z NIVEA-CREttE tudi pri zastrtem nebesu, ker tudi veter in zrak porjavita kožo. Suho pa mora biti Vaše telo pri direktnem solnčnem obsevanju. In dobro oterite z NIVEA - CREME že naprej! To zmanjšuje nevarnost bolečega ožganja. Spričo samo njej lastne vsebine Eucerita se Nivea-Creme lahko vpije v kožo, ker šele v kožo vpita Creme more svoj dobrodejni učinek privesti do polne veljave. Doze po 3, 5, 10 in 22 Din. Tube po 9 in 14 Din. Trgovina t JugoslavijS: Jugosl. P. BEIERSDORF & Co., d. s o. j., Maribor — Meljska cesta 56 vi naš nimrod, letos teče tudi že 51. leto, odkar je neprestano v službi kot lovski paznik pri rodbini kneza Windischgraetza. 2e dva predstavitelja tega rodu sta zatis« nila svoje oči, knez Veriand in Hugo, a naš Jože je navzlic svojim osmim križem še krepak in zdrav, samo so mu v zad« njem času zaradi naporne službe postale noge težke. Pač redek primer, da bi pre« živel uslužbenec tri rodove svojih gospo« darjev. Brez števila raznih aristokratov in druge visoke gospode je vodil in jim bil svetovalec in pomočnik pri lovu. V službo je vstopil leta 1879. v Uncu ter služil dalje v Predjami, Hrušci, Javorniku in sedaj domuje že 22 let v lovski hiši na Novi poti nad Lukanjo. Prvi pozdravijo vsako jutro solnčni žarki njegovo lovsko hišico in zadnji se poslovijo zvečer od nje. Naš Jože ni samo lovec in paznik, nego tudi prijatelj narave. Njegovo najljubšo tovarišijo tvorijo prebivalci njegovega gozdnega kraljestva: hitre srne in dolgo« uhi zajčki. V težki zimi ne bi niti oče tako skrbel za svoje otroke, kakor naš prijatelj za svoje ljubljence v bojazni, da ne bi tr« peli gladu. Noben mraz ga ni zadržal, da ne bi sleherni dan nadziral svojega lovi« šča. Vedno je bil na sledu največjim škod« ljivcem revirjev — divjem lovcem. Štiri« najst uplenjenih lovskih pušk, cela zbirka vseh mogočih kalibrov in sistemov, dovolj jasno priča, da se Jože ni bal niti za svo« jo glavo v kočljivih položajih in v borbah z lovskimi tatovi, samo da bi ubranil svo« je varovance pred nepoklicanimi moritelji. Jubilantu želimo, da bi še mnogo zdra« vih in veselih let obhajal v svoji najljub« ši družbi. Trgovec z dekleti Jesenice, 24. junija. Kakor smo že poročali, je bil na zahtevo jeseniške obmejne policije v Ljubljani are« tiran 351etni Nikola Beljan iz Livna v Bos« ni, ker je bil osumljen trgovine z dekleti. V interesu preiskave se je o tej zadevi ne« kaj časa molčalo, sedaj pa je preiskava že blizu zaključka in ugotovilo se je med drugim naslednje: Nikola Beljan je lastnik neke gostilne v večjem industrijskem kraju Belgije. Go« stilno vodi njegova žena, sam pa je zadnja leta mnogo potoval po raznih državah, zlasti pa po Jugoslaviji. Mnogo teh poto« vanj je služilo trgovini z dekleti. V raznih krajih se je Nikola predstavljal za bogatega podjetnika v Belgiji, ki pa je samec, a bi si rad izbral družico v doma« čih krajih. Koliko uspehov je imel drugod, ni znano, v naših krajih pa si je izbral tri žrtve — mlada brhka dekleta, in sicer K. M. iz Sladke Gore, katero je našel kot sobarico v nekem hotelu v Splitu, dalie L. J. iz Slov. goric, ki je službovala nazad« nje kot natakarica v neki gostilni na Je« senicah, in B. T., ki je bila tudi natakarica na Jesenicah. Svojim žrtvam je pobral vse dokumente in ves denar ter je vsaki posebej obljubil, da jo v Belgiji poroči. Naivne mladenke, ki niso vedele ena za drugo, so pustolovcu, ki je nastopal zelo gosposki, verjele. Na odhod v Belgijo je čakala ena v Ljubljani, dve pa ločeno v Mariboru. Beljan se za« govarja, da je hotel preskrbeti vsem trem v svoji hiši v Belgiji službe ter taji, da jih je sleparil z ženitvanjskimi obljubami. Ker je utemeljen sum, da je hotel tudi te tri žrtve, kakor druge, spraviti v javne hiše, so ga oddali v zapore deželnega sodišča. Stekel pes ugriznil pet otrok Ljubljana, 24. junija. Kakor je že današnji »Slovenski Narod« poročal, so pripeljali v ljubljansko bolnico iz Laz pri Črmošnjicah na Dolenjskem pet 3 — 10 let starih otrok, ki jih je žs pred dobrim tednom ogrizel stekel pes ne« kega tamošnjega posestnika. Pri vseh ogrizenih otrocih so dognali steklino in se je bati, da bolezen vkijub zdravilnim in« jekcijam izbruhne in umori bedne bolnike. Preveč se je zaredilo po vojni psov po kmetih in v mestih. Pes je danes izgubil svoj prvotni poklic čuvaja ljudi, živine m imetja, temveč gojijo pse ljudje večinoma za igračo sebi in otrokom. Premalo se iz« vajajo policijski predpisi — zlasti po de« želi, kjer nosijo psi deset let stare marke. V najostrejšem kontumacu svečavaš povsod pse brez mark in nagobčnikov. Konjača pa vidiš le vsake kvatre, ko se pelje po kako mrho. Da bi pasjo nadlego preganjal, ga pa ne srečaš. Pri steklini ni na mestu nikako zabav« lanje o krutosti napram živalim. Prestraš« ne so posledice ugriza steklega psa. Ko že izbruhne steklina ni za bolnika nikake zdravniške pomoči več ter je neizogibno zapisan strašni smrti v krčih najhujše bes« nosti. Steklina je potuhnjena v svojih za« četkih, tako pri psu kakor pri človeku ;n lahko pretečejo tedni, ne da bi bolezan očitno izbruhnila. Če te ugrizne tudi tvoj lastni pes, ne odlašaj: Psa daj živinozdrav« niku, sam pa idi v bolnico. Ne izgovarjaj se, da te je že večkrat pes ugriznil, pa vendar nisi stekel, ker te tak nespameten izgovor lahko tira v najgroznejšo smrt. Dr. Jemec Edvard fvis-a-vis Tržaška cesta 8) ordinira od I. julija dalie od 10. — 12. in od 5. — 7. popoldne, do preklica. 8919 Težka poškodba od mlatilnice Litija, 24. junija. Posestniku Janezu Grumu v vasi Gozd Reka je včeraj nagajal mlatilni stroj in po« klical je kovača Slapničarja, da bi stroj pregledal. Kovač je ugotovil razne napake :n posestnik je danes zjutraj naložil mla« tilnico na voz, da bi jo odpeljal v kovač« nico v popravilo. Na ozki slabi poti je bila nevarnost, da bi stroj zdrknil z vo» za in je zato Grum med vožnjo stroj pod« piral z rameni. Stroj pa se je vendarle zrušil in pokopal pod seboj nesrečnega po« sestnika. K sreči so nesrečo takoj opazili kosci na bližnjih travnikih, ki so ponesrečenca osvobodili in pripomogli, da je bil takoj pripeljan k litijskemu zdravniku g. dr. Pre« mruu. Ta je ugotovil poškodbe na rokah in nogah, poleg tega pa težke notranje po« škodbe. Janeza Gruma bodo nocoj odpe« Ijali v ljubljansko bolnico. Pri poapnenja arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Jožefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstransko ohromelih s »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljenju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. KULTURNI PREGLED junijski zvezek »Ljubljanskega Zvona« Pravkar Je izšel šesti zvezek »Lffribljan-fckega Zvona«, številka ima pretežno leposlovni značaj. Rudolf K resa! se je oglasil s črtico »Noč Ba postaji«, loi impresivno riSe razpolože-nost ob železnici. Zanimiva zlasti zaradi avtorjevega literarnega razvoja In sveže pripovednike oblike je daljša proza Ivana Grahorja »Pri gospe Murnovkf«. Oba mlada pripovednika se začenjata oglašati vse češče in smemo biti pozornj na njuno delo. Cvetka Golarja novela »Zlato jabolko« se je v tem zvezku zaključila. Kaže wc odlike Go-larjevega pripovednega stila. Roman mlade generacije »Novo mesto* (Miran Jarc) ee nadaljuje; o tem delu bo treba Izpregovoriti obširneje, ko bo zaključeno, saj nam odpira poglede v življenje naših srednješolcev in obdajajoče jih družbe med svetovno vojno. Torej v naši prozi vendarle prihajamo k snovi in pcrjavom, ki nas danes najbolj zanimajo. Tako je v tej številki s prozo. Pesniltvo eastopa predvsem Alfonz Gspan s ciklom »Pesmi brez rim«, oglasil pa ee je tudi Branko Rudolf, v »Zvonovem«_ krogu novo ime. Prispeval ie pesem »Baročni vrt«. V daljšem članku premotriva urednik Fran Albrecht literarni značaj, režijsko plat hi uprizoritev Shakespearjevega »Viharja«, Jd ga je letos dala ljubljanska drama. Na koncu pravi: »Večer je ubogalil vsakogar, kdor gleda na umetnost brez predsodkov in cigar glavna notranja vsebina ni — praznota. Uprizoritev je bila dogodek — kljub vsemu.« Ferdo Delak je prispeval odlomek svojih panskih gledaliških impresij »Tajirov v Parizu«. Med književnimi poročili najdeš ocene dveh domačih knjižnih novosti: Budalovo o Bevkovi povesti »Julijan Sever« In dr. Mraka oceno Badjurovih »Sto izletov«. Marija Borštnikova ostro kritizira patra dr. Tomin-ca študijo »Dr. Fr. H. Prešeren und die deutsohe Literatur«. V rubriki »Slovensiki jezik« se oglašata Stanko Bunc fn Iv. Ko-štiak, v »Gledališkemu pregledu« pa poročajo SI. Osterc o Brav-iičarjevero »Pohujšanju v dolini šentflorjanski«, A. Ocvirk o Raynalovem »Grobu neznanega vojaka« in Sherjffovj drami »Konec poti«, F. Delak pa o novem italijanskem gledališču. »Ljubljanski Zvon« se naroča pri upravi, Ljubljana. Prešernova ulica 54. Stane 120 Din na leto. Popravi! V včerajšnji Številki Je po krivdi tiskarskega škrata izostal v »Kulturnem pregledu« glavni naslov obeh člankov »Iz mariborskega gledališča«. Smrt čeSkega pisatelja. V nekem morav-ekem zdravilišču za tuberkulozne je umri te dni češki pripovednik in dramatik dr. Lev Blatny. Živel je v Brnu, kjer je bil še pred letom dni dramaturg ondotnega gledališča. Blatny je bil nadarjen pisatelj moderne 6meri. največja nada moravskega kroga češke literature, avtor pripovednih zbirk »Veter v ograji«, »Regulacija«, »Povesti z gora«, »Gosli v donebnioj« in dr. ter dram »Tri«. »Kokodak«, »Izseljenci«. »Kraljestvo miru«, »Blaznež v amplionu« !n »Smrt na prodaj«. Blatny, ki je bil po poklicu višji komisar češkoslovaških državnih železnic, je umrl v štiridesetem letu starosti. Gostovanje praškega Narodnega dbadla r Pari sti. Čehom ee bo izpolnila stara želja: ravnatelj pariškega gledališča »Odeon« je povabil dramo praškega Narod, divadla h gostovanju, ki bo menda sredj Jeseni. Predvsem zanima Parižane češki »Hamlet« v izvirni. zanimivi inecenaciii dr. Hjlarja, o kateri so pisali tudi pariški gledališki strokovni listi in poudarjali, da Je boljša od Reinhardtove. Za ulogo Hamleta bi prišla v poštev dva igralca: naš rojak Zvonimir Ro-goj in Edvard Kohout, verjetno pa je. da bodo poslali v Pariz Kohouta. Druga čeSka predstava v Parizu bo nova drama Karla Čapka, ki jo bo praško »Nar. divadlo« uprizorilo v začetku prihodnje sezone in kmalu nato krenilo z njo ▼ Pariz pred svetovno publiko. Za avtorsko nščito. V zadnjem času je opaziti, da ee avtorji čedalje bolj organizirajo, da dosežejo čim strožje Izvajanje zakonskih določb o zaščiti literarnih In umetniških produktov. Italijanska »Societft Ita-liana degli Autori od Editork Je začela iz- dajati časopis »II Diritto d'Autore«, ki je posvečen samo vprašanju avtorske zaščite. Prvi milijon izvodov. Sloveči Remarqueov vojni spis »Im Westen nichts Neues« je v izvirni izdaji pravkar prekoračil en milijon izvodov. Preveden je v 29 jezikov in razširjen v kakih 3 milijone izvodov po vsem evetu. Knjigarnarji in literatura. Mesečnik »Knji. žarstvo«, ki ga izdaja »Klub knjižara« v Zagrebu, je v zadnjih številkah posvetil največjo pozornost vprašanju književne kriz?. Zagrfbški dnevniki ki sicer niso nič preveč vneti pri poročanju o pozitivnih književnih pojavih, ee radi oglašajo k vprašanjem knjižne in književne krize; omeniti je najnovejšo anfketo »Hrvatske straže«. Šesta številka »Knjižaretva« je čez polovico izpolnjena z raznimi članki jn replikami te vrste. V uvodnem članku »Uzroci književne krize« odgovarja knjigarnar J. Kratina na očitke, da so glavni krivec slabega konzuma knjig — knjigarnarji sami. Pisec nastopa predvsem zoper privatne založnike, ki prodajajo svoje izdaje direktno, ne dajejo knjigarnam nobenega ali V6aj ne primernega popu-eta in tako škodujejo interesom poklicnih razpečevalcev knjige, kar vpliva tudi na ce. lotnj konzurn knjig. Zato se pleec zavzema za prepoved nelegalne prodaje knjig. — Ta argument je za vprašanje knjižne krize mani pomemben, ker ne gre za neko stanovsko zadevo, marveč za splošno kulturno vprašanje. Važnejše je kar konštatira g. Kratina v nadaljnjem: »Čitatelji knjig so danes čedalje bolj redki. Današnji človek rajši išče užitka in zabave v raznih športih, plani/i-skih izletih, gramofonih, radiu in kinematografih, nego e čitanjem knjig. Četudi ta ali oni kupi kako knjigo, je ne utegne prečj-tati. Značilno je, da danes bolj kupujejo knjige, ki jih prineso v hišo agent je; redko. kateri kupec knjig redno zahaja v knjigarne in si ondi izbira knjige. Knjigo tedaj v knjigarnah zelo malo zahtevajo, zato si le redkokateri knjigarnar lahko nabavi vsako novo knjigo.« Pisec tudi pravi, da je velik del naše inteligence tako slabo sltuiran. da ne more kupovati knjig, marveč si jin izposoja v javnih knjižnicah. Ce bodo izobraženci kdaj bolj plačevani za svoje delo, bodo tudi za konzum knjige napočili boljši časi. Pisec nadalje očita dnevnikom, da premalo store za propagando domače knjige. Vojni roman E. Glaeserja »Jahrgang 1902«, ki je za Remarqueovo knjigo »Im Westen nichts Neues« najbolj razširjeno in najčešče prevajano nemško leposlovno delo o vojni, so v Budimpešti zaplenili in prepovedali. Takisto je madžarska reakcija nastopila zoper risbe George Grosza. Dva moža sta bila postavljena pred sodišče, ker sta nekatere Groszove protimiljlaristiene risbe javno razstavila. Repertoarji MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda, 25.: Sestrična iz Varšave. A in C. Kuponi. Poslednja predstava v sezoni. ===== - »JUTRO« št. 145 Domače vesti * Spomenik kralja Petra r Zagrebu. Kakor anano, bo Zagreb v bližnji bodočnosti postavil dostojen spomenik pokojnemu kralju Petru Osvoboditelju. Nabiralna akcija za kritje stroškov spomenika po vol j no napreduje. Doslej se je nabralo v ta namen do-brovoljnih prispevkov v znesku 1,327.444 Din. ♦ Imenovanja in premestitve. V tehnični oddelek banske uprave v Ljubljani je iz Banjaluke premeščen tehnični svetnik Ciril Pire. V poštni hranilnici v Beogradu je postavlien za inšpektorja 5-1 dosedanji tainik Matija Berger. V podružnici poštne hranilnice v Skoplju ie postavlien za upravnika prometa 1-2 Franc Peško. Pri beograjski poštni direkciji je imenovan za svetnika 5-1 Josip Stok. Pri poštnem uradu v Banialuki ie postavljen za urad. 2-2 Josip Košar, doslej v Bosanskem Aleksan-drovcu. K poštnemu uradu v Ljubljani I. je premeščen uradnik 2-2 Janko Kocmur iz Litije in Vladimir Vojska iz Novega mesta, k poštnemu uradu Ljubljana JI. pa uradnik 1-2 Ante Kalokira iz Zagreba. K poštnemu uradu v Novem mestu je premeščen uradnik Avgust Brejc iz Žužemberka, k 35 terenski sekciji v Celju pa tehnik 1-2 Ludvik Fajgelj iz Maribora. ♦ Premestitve v železniški službi. Premeščeni so po službeni potrebi ukazni uradnik M-l/b Rudela Karol od občega oddelka direkcije Ljubljana k občemu oddelku direkcije Subotica uradnik III-1 Ala-dar Jakob od občega oddelka direkcije Subotica k občemu oddelku direkcije Liubljana; neukazni uradniki II-Hl Pakiž Jožef od rometnega komer-cijalnega oddelka direkcije Ljubljana, Bl-tenc Anton od gradbenega oddelka direkcije Ljubljana in uradnik II-IV Klemenčič Savo od občega oddelka direkcije Ljub-kana, vsi k občemu oddelku direkcije Za-freb; uradnik- II-IV Jereb Avgust, od občega oddelka direkcije Ljubljana k občemu oddelku direkcije Sarajevo; uradnik FI-IiH Irkič Ignacij od strojnega oddelka direkcije Liubljana in Mauer Alojzij od občega oddelka direkcije Ljubljana, oba k občemu oddelku direkcije Subotica; uradnik II-V Martini Nikola in uradnika M-III Hanauer Ladislav in Balaš Gjorgje vsi od občega oddelka direkcije Subotica k občemu oddelku direkcije Ljubljana; uradnik I-IV. Zovko Peter od občega oddelka direkcije Sarajevo k obč. odd. dir. Ljubljana uradnik II-IV. Hvala Bogomir od obč. odd. direkcije pomorskega prometa v Splitu k občemu oddelku direkcije Ljubljana; uradnik JU-II Sus Evgen od žel. delavnice v Subotici k občemu oddelku direkcije Ljubljana. + Ameriški učenjak t Zagrebu. V Zagreb .ie prispel svetovno znani raziskovalec na področju poljedelstva, zlasti le rastlinskih bolezni, gosp. L. R. Jones, profesor na univerzi v Wisconsinu. Prof. Jones se je podal na veliko turnejo po Evropi in 6e bo pri nas v prvi vrsti informiral o problemih našega poljedelstva in šumaretva. Gospodarsko - šu. marska fakulteta zagrebške univerze mu je na svojem posestvu v Maksimira priredila presrčen sprejem. ♦ Poroka. Dne 12. t. m. se je v Slov. Bistrici poročila gospodična Irena Omer-zu, zasebna učiteljica v mariborskem de kliškem zavodu »VESNA«, z g. inž. Rudolfom Szlavikom-Straussina pri družbi Alpine-Montan v Koflachu pri Gradcu. Čestitam' : * Z zagrebške univerze. Tehnična fakulteta zagrebške univerze razpisuje natečaj za docenta mineralogije in petrografije. Prijave se sprejemajo do konca avgusta. * Razpis zdravniških službenih mest. Ban-Fka uprava v Ljubljani je razpisala v splo-fni bolnici v Mariboru šest službenih mest, in sicer na oddelkih za interno medicino, za kirurgijo, za očesne bolezni, za kožne iu ve-nerične bolezni, za porodništvo in ginekologijo ter za rentgenologijo. Prošnje ee sprejemajo do 1. septembra. * Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje eno službeno mesto kategorije A, tri mesta kategorije B, štiri mesta kategorije C in dve mesti kategorije D ter vsa ostala mesta po položajih in strokah, kakor se izpraznijo z oddajo teh mest. Pripadajoče prejemke in pogoje za podelitev razpisanih mest določa službeni pravilnik za zavarovanje delavcev. Prvenstveno pravico na podelitev teh razpisanih mest imajo prvi prosilci iz vrst nameščencev osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Prošnje naj se vlože do 10. julija. ♦ Izletniških vlakov na Dolenjsko ne bo več. Železniška uprava je pokazala hvalevredno inicijativnost in uvedla za po-skušnjo tudi nedeljske izletniške vlake na Dolenjsko. Toda oba poskusa zadnji dve nedelji žal nista pokazala željenega uspeha. V nedeljo se je z novim vlakom peljalo komaj okrog 100 ljudi, pa še teh je Vremensko poročilo , meteorološkega zavoda v Ljubljani Številk« za otnačbo krak pomenijo: t. Ca« opisovanja, Z. stanje barometra, 3. temperaturo. 4. relativno vlačo v %, 5. smer io brzino vetra. C oblačnost 1—10, 7. padavine v mm. 8. vr»ta padavin. 24. junija 1930. Ljubljana: 7, 760.9, 19, 75, —, 2, —, —. Maribor: 7, 760.2, 19, 85, W2, 0, —, —. Mostar: 7, 762, 19, 85, —, 3, —, —. Zagreb: 7, 761, 20, 85, SSE2, 0, —, —. Beograd: 7, 761.7, 21, 75, —, 3, —, —. Sarajevo: 7, 763, 16, 75, —, 0, —, —. Skopi je: 7, 763.3, 17, 75, —, 0, —, —. Kumbor: 7, 761.2, 19. 90, —, 0, —, —. Split: 7, 762. 22, 85, —, 0, —, —. Rab- 7, 761.4, 22, 90, NE2, 1. —, —. .Vis: 7, 762.2, 21, 55, —, 0, —, —. Solnce vzhaja ob 4.13, zahaja ob 19.51, luna vzhaja ob 2.21, zahaja ob 19.33. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 30, najnižja 17. Najnižja temperatura: v Mariboru 17. v Mostaru 16. v Zagrebu 18. ▼ Beogradu 16, v Sarajevu 12, v Skoplju 12 v Splitu 19. večina Izstopila v Novem mestu. Iz Metlike se je zvečer peljalo proti Ljubljani komaj 20 ljudi. Vsa prizadevanja tujsko-pro-metnih in olepševalnih društev ob dolenjski železnici, da se poživi izletništvo na Dolenjsko, so torej bila zaman, ter je železniška uprava izletniški vlak na Dolenjsko ukinila. Bo pač treba še mnogo smotrene propagande, da se dvigne zanimanje za dolenjske in posebno še belo-krajinske prirodne lepote. * Šola za dečje zaščitne sestre v Ljubljani sprejme večje število gojenk. Pouk v šoli se prične 1. septembra ter je teoretičen in praktičen. Gojenke se bodo vzgajale in izobraževale za zdravstveno prosvetno delo med ljudstvom in v sociaino-zdravstvenih ustanovah ter za potujoče učiteljice higijene; hkratu dobe strokovno izobrazbo za udejstvovanje v vseh panogah socijalne in zdravstvene zaščite. Pogoji za sprejem: starost 18 do 28 let; državljanstvo kraljevine Jugoslavije, z dobrim uspehom dovršena nižja ali tej ustrezna izobrazba ter popolno telesno in duševno zdravje. Sprejete gojenke stanujejo v internatu, ki je spojen s šolo; le izjemoma se dovoli, da obiskuje gojenka šolo kot eksternistinja. V internatu plačujejo goienke za ves čas šolanja za vso oskrbo in pouk mesečno 700 Din, za polovično oskrbo pa 360 Din. Brezplačna mesta se podele najsiromašnejšim in obenem najmarljivejšim učenkam po pripravljalnem tečaju. Diplomiranim sestram se prizna II. kategorija državnih uradnikov. Natančna pojasnila daje državna šola za zaščitne sestre. Opremljene prošnje za sprejem v šolo naj se predlože do 15. avgusta. Samo še danes! Ob 4., pol 8. in 9.! Sloviti John Boles znan lz filma »Rio Rita« v ljubavni drami Gori glavo! Popolnoma novo! KINO IDEAL * Knjižnici Delavske zbornice v Ljubljani in Mariboru sta po nalogu kr. banske uprave dravske banovine revidirala g. dr. Josip Puntar, knjižničar drž. študijske knjižnice v Ljubljani in g. prof. Mlakar v Mariboru. Revizija je sedaj po šestih mesecih končana. Knjižnici poslujeta zopet normalno. Jeseni izide nov seznam knjig. ♦ Smrt odličnega učitelja. Predsnočnjim ie po krajši bolezni nepričakovan*} preminul v Kranju g. Vinko Robljek, učitelj mestne osnovne šole v Kranju. Pokojnik, ki je doma s Kresnic pri Litiji, je spočetka s'užboval v Knežaku in Podkraju pri Postojni, ob času koroškega plebiscita v Smarjeti v Rožu, leta 1921. pa je prišel v Kranj, kjer si je ustvaril stalen dom m kjer ga je prerano dohitela smrt Povsod se je : de>«tvc"al v narodnih d.V.ivH?, zlasti kot agilen pevec organiziral pevske zbore in poučeval petje. Zapušča soprogo in tri nepreskrbljene otroke, sina Vinka, ki je ravno pred par dnevi položil matr.ro, in dve hčerki, eno osmošolko, dr.ij,o učenko osnovne šole. Svoje otroke ie vzgo/i ko* navdušene člane sokolske družine. Na smrtni postelji se je še spominjal koro-šktga plebiscita. Pogteb poki. rlca bi danes ob pol šestih popoldne v Kranju na nestno pokopališče. Žalujoči rodbini naše sožalje, njemu pa bodi kranjska . emlja lahka! ♦ Nove novčanice po 10 Din. V tiskarni beograjske Narodne banke so bile te dni izdelane prve novčanice po 10 Din (serija 2009) v obliki dosedanjih novčanic, ki pridejo v promet početkom prihodnjega meseca. * Stoletnica Kaptolske šole v Zagrebu. Pod pokroviteljstvom mestnega župana ee je v Zagrebu predvčerajšnjim vršila proslava stoletnice obstoja tamkajšnje osnovne šole na Kaptolu. Ta šola je bila prva, ki je v Zagrebu uvedla hrvatski učni jezik. Kralju je bila e proslave poslana pozdravna brzojavka. ♦ Smrtna kosa. V St. Pavlu pri Preboldu je zatisnil za vedno oči včeraj zjutraj v lepi staprosti 80 let g. Franc Vedenik, bivši mesar, gostilničar in pek. Vsa Savinjska dolina in doberšen del druge Štajerske sta poznala Frenčkovega ata kot dobrodušno in delavno savinjsko korenino, čigar hiša je bila vedno gostoljubno zavetišče narodnosti in prosveti. Pokojniku večni mir, preostalim naše sožalje! * K velikim konjskim dirkam v Ljubljani, ki se bodo vršile dne 28. in 29. t m. se ie prijavilo že 22 konj za kasaške dirke in tudi za galopne dirke, ki se bodo vršile oba dneva. Danes zjutraj sta prispela tudi dva konja iz Beograda. Opozarjamo naše konjerejce in lastnike konj, da še lahko prijavijo svoje konje, tudi ne-dirkače za takozvano »Gorenjsko dirko«. Pri tej imajo pravico dirkati vsi konji brez razlike na starost, pasmo itd. Glede vozil so predpisana 4 kolesna, vozi se lah-o eno ali dvovprežno. Prijavnino, ki znaša za vsakega konja 50 Din, sprejema dr. F. Luckmann, Ljubljana, Gradišče 4. Opozarjamo posebno naše kmete, da se s svojimi konji te dirke udeleže, ker imajo tudi počasnejši navadni konji, izgled na darilo. ♦ NepreTidnost pri snaženju oken. V Zagrebu se je preteklo soboto zaradi neprevidnosti pripetila huda nesreča. Sobarica Katica Duševan je pr.i svojem gospodarju v Erdedijevi tilici enažila okna. Kljub nevarnemu delu ni bila privezana. Nenadoma ee je spodrsnila in padla e prvega nadstropja na cestni tlak. Zlomila si je pri tem desno nogo in nalomila tudi hrbtenico. Prepeljali so jo v bolnico. Njeno stanje je brezupno. * Milijonska škoda v banjaluški tobačni tovarni. Kakor javljajo iz Banjaluke, se je v tamkajšnji tobačni tovarni pripetila v ogromni zalogi tobaka velika škoJa, ki se ceni nad milijon dinarjev. Vzrok te škode še ni znan. Iz Beograda prispe posebna ko- ! flMHH tn potrebi Sin« nijcenej« r drogertjaii KAPIC, LJUBLJANA ia j KANC fWoltram>, MARIBOR CENIK GRATIS! Izvršujemo vsa amaterska dela. misija, ki naj ugotovi vzroke poškodbe tobaka. * Strela ubila seljaka. V okolici Križev-cev je predvčerajšnjim divjala huda nevihta. Ploha je zlasti v vinogradih napravila mnogo škode. Pri Vujakovcu je strela ubila neko kravo. V okolici Križevcev je strela udarila v Pero Vasiljeviča iz Dalmacije, ki je v spremstvu svojega štiriletnega sinčka vodil udomačenega medveda. Sinčku in medvedu se ni zgodilo nič hudega čeravno sta bila v neposredni bližini Pere Vasiljkoviča, ki je na mestu obležal mrtev. * Drava naplavila Reichovo truplo. V bližini Varaždina je Drava te dni naplavila moško truplo, o katerem se je ugotovilo, da je identično z Reichom, ki se je nedavno v Ormožu vrgel v Dravo. * Solidnost zgradbe ter izčrpna izraba zazidane ploskve je predvsem v strokov-njaškem načrtu, proračunu, ter v strokov-njaškem nadzorstvu gradbenih del. V vsakem primeru se obrnite na: Tehnični biro arh. Ivana Zupana, Ljubljana, Gradišče 13, telefon 2796. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. * Opozarjamo na današnji oglas Pokojninskega zavoda v Ljubljani: »Razpis službe inženjerja arhitekta.« Iz Ljubljane n— Vidovdanska svečanost ljubljanske garnizije. V smislu točke 478 do 486 Pravil službe II. del bo ljubljanska garnizija proslavila Vidovdan na svečan način ob 8.30 dopoldne na velikem vežbališču pri D. M. v Polju. Spored svečanosti je naslednji: 1.) Sprejem komandanta divizije; 2.) svečana zadušnica padlim junakom v borbah za osvobojenje in uedinjenje; 3.) svečana revija čet od strani komandanta divizje; 4.) defiliranje pred komandantom divizje. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, vabimo pa občinstvo, da se impozantne vojaške svečanosti udeleži v čim večjem številu n— Poset pokrovitelja naše domače obrti. Včeraj in danes se mudi v Ljubljani g. inž. Zurovac, direktor zavoda za pospeševanje obrti in industrije ministrstva za trgovino in industrijo iz Beograda. Obiskal je med drugim Drž. osrednji zavod za žensko domačo obrt na Turjaškem trgu, kjer si je ogledal razna lepa dela in izrekel svoje zadovoljstvo nad napredkom dalje je obiskal ljubljanski Urad za pospeševanje obrtov. Imenovani gospod je našim domačim obrtom zelo naklonjen, zato smo njegovega obiska vedno prav veseli. Za bližnjo bodočnost je obljubil podpirati organizacijo domačih obrtov kar bo v njegovi moči. Želimo mu pri nas prav prijetno bivanje. u— Povratek sokolskega naraščaja iz Beograda. Včeraj ob 9. zjutraj sta se pripeljala s posebnim vlakom iz Beograda moški in ženski naraščaj ljubljanske župe, okrog 300 po številu. Z istim vlakom so se pripeljale tudi češkoslovaške Sokolice, ki pa so takoj nadaljevale pot v domovino. Naraščajnike so pričakali na kolodvoru nekateri odborniki župe, starši in sorodniki. Dečki in dekleta so polni zadovoljstva in z vzhičenjem pripovedujejo o lepih dneh, ki so jih preživeli v prestolnici. Vožnja in drugi napori jim očividno niso škodovali, saj se je vsa mladina vrnila zdrava, zagorela in razigrana. u— Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu, ki se udeleži vsesokolskega zleta v Beogradu, da odhaja posebni vlak iz Ljubljane, danes 25. t. m. točno ob 17. — Kdor še nima vozovnice in zletnega znaka, si oboje nabavi lahko še danes v društveni pisarni v Narodnem domu med 10. in 12. — Potuje se v civilni obleki, slavnostni kroj naj vzame vsakdo v kovčegu seboj. — Vsakdo naj vzame seboj tudi člansko legitimacijo. — Vagoni, določeni za članstvo našega društva bodo označeni .s transportno številko C 522. Hukini&ko pe&ede « v naiveiji fefcerj ta Po najnižjih cenah dobite edino le mi tvrdfc z ieleznmo Stanke &terjaneii 7340 Ljubljana, Sv. Petra cesta it. Sfi. u— Ravnateljstvo mestnega dohodar-stvenega urada razpisuje dobavo blaga podloge in krojaških del za službeno letno obleko dohodarstvenih uslužbencev. Vzorce in ponudbe je predložiti do 1. julija L I. v pisarni imenovanega urada na Gospo-svetski cesti 17. u— Mestni popisovalni urad v četrtek dne 26. t m. ne bo uradoval za stranke zaradi preureditve občinske matice. n— Plavanje za dame in gospode poučuje v kopališču Ilirije vsak dan od 8.—14. kopalni mojster Lorber. u— Avtobus v Medno vozi ob delavnikih ob 14.30, 16.30, 18. in 19., ob nedejah pa od 9. naprej ves dan vsako uro izpred Figovca. Kopalna karta 6 Din, ob nedeljah 8 Din sem in tja. Avtopromet Magister. u— Akademski pevski zbor ima drevi basovsko vajo. a— Nesreča na Martinovi cesti. Na oglu Martinove in Jenkove ulice se je včeraj okrog 12. dogodila prometna nesreča, katere žrtev je postal 30 letni Fran Trobec, sin lesnega trgovca in posestnika iz Koza-rij. Trobec se je pripeljal po Jenkovi ulici z motociklom, vozeč zadaj na kolesu še nekega tovariša. B«š v trenutku pa, ko je dospel do konca ulice je privozil po Martinovi cesti Magistrov avtobus in je prišlo do karambola. Avtobus je odbil motocikelj daleč proč. Padla sta Trobec in njegov tovariš po tleh in se je pokvaril tudi motocikelj. Avtobus sam enako ni ostal brez poškodb in se je zlasti poškodoval desni blatnik. Trobec je po padcu obležal na tleh z zlomljeno nogo in so ga morali spra viti v bolnico, dočim je njegov tovariš dobil le par neznatnih prask. u— Nogo si Je zlomit Crkoslikarski vajenec, 16 letni Zinko Jankovič je včeraj dopoldne v delavnici na Resljevi cesti 4., prekladal neke zaboje. Pri tem mu je večji leseni zaboj zdrsnil ob životu na tla, ga podrl ter mu zlomil levo nogo v stegnu. Ponesrečenca, ki je bil skoro nezavesten, so prepeljali z rešilnim avtom v splošno bolnico. u— Tramvaj trčil v tovorni voz. Hlapec Alojzij J., uslužben pri prevozniku Cudnu v Kožarjah, je vozil predvčerajšnjim popoldne okrog 14. z dvovprežnim, z opeko natovorjenim vozom čez šentpeterski most v smeri proti Ambroževem trgu. Ko je že privozil do srede trga mu je dal stražnik znamenje, naj počaka za kar se pa Lojz ni zmenil in je pognal naprej čez tir cestne železnice v smeri proti klavnici. V tistem hipu pa je pripeljal izza ogla po Poljanski cesti tramvajski voz, ki je zavozil naravnost v težki voz. Zaradi sunka se je razbilo na vozu okrog 150 komadov strešne opeke, trpel pa je tudi tramvaj, na katerem sta se sesuli dve šipi, vredni okrog 100 Din. Nesreča je nastopila hipoma ir. bo pokazala šele razprava, kdo jo je zakrivil. CJUTO dan srčkov 5. in 6. julija u— Karambol v Šiški. Predvčerajšnjim okrog 15.30 se je pripetila v Šiški na Gasilski cesti na oglu Kavčičeve hiše prometna nezgoda, ki pa bi lahko imela težje posledice. Po imenovani cesti je privozil Carmanov avtobus in sicer baš v trenutku, ko se je pripeljal z dvorišča na kolesu neke hiše mizarski vajenec Josip Gluhak, ki je butnil naravnost v avtobus. K sreči je Gluhak odskočil v stran, da ga je avtobus zadel samo vstopalo noge, dočim je vozilo njegovo kolo popolnoma zmrvilo. Precej poškodovanega Gluhaka so morali prepeljati v splošno bolnico. Nezgodo je zagrešil vajenec sam, ki se je peljal na cesto z dvorišča, čeprav je obdano z živo mejo in ni imel zadostnega pregleda. PEGE odpravi hitro in brez sledu W ..CREME ORIZOL" I Dobiva se v lekarnah, drogerijah to 9 parfumerijah. Depot: Cosmochemia, Za- I greb. Smičiklasova 23. Telefon 49—99. K u— Drzen vlom v barako. Žrtev neznanega brezvestnega vlomilca je postal zidarski delavec Anton Bogataj na Bergan-tovi stavbi na Dunajski cesti. Bogataj je stanoval že ves čas gradnje v baraki poleg nove hiše. Predsnočnjim se je Bogataj zamudil nekako do 22. v mestu. Ko je prišel domov, je našel barako vlomljeno. Neznan storilec mu je popolnoma oplenil kovčeg, iz katerega je vzel kompletno obleko, hlače, par že nošenih čevljev in zlato verižico. Brezvestni tat, ki je oškodoval Bogataja skupno za okrog 1350 Din je izginil brez vsakega sledu, vendar je upati, da ga bo policija kmalu izsledila. Iz Celja e_ Mala matura na celjski gimnaziji. V dneh 13., 14., 20. in 21. t m. so se vršili na celjski realni gimnaziji ustmeni nižji tečajni izpiti pod predsedstvom direktorja g. Zupana. Iz 4. a. razreda je bilo pripušče-nih k Izpitu 22 dijakov in dijakinj, od teh odpade 15 deklic (2 privatistki) in le 7 dečkov. Na podlagi prav dobrega ali celo odličnega uspeha v šolskem letu je bilo oproščenih ustmenega izpita 7 dijakov in 5 dijakinj. Izpit so položili 3 dečki in 3 deklice, 2 deklici sta bili reprobirani na 3 mesece, 2 pa na 1 leto. Iz 4.-b razreda je delalo izpit 16 učencev (1 privatist). Izpit so položili 4, 2 sta bila reprobirana na 3 mesece, 2 na 1 leto, dočim je bilo 8 dijakov oproščenih ustnega izpita. e— Uradni dan Zbornlfce za TOI za Celje in okolico bo v torek 1. julija od 8. do 12. v posvetovalnici Gremija trgovcev Celje, Razlagova ulica 8. e— Državna deška meščanska šola v Celju konča tekoče šolsko leto v soboto 28. t. m. s šolsko proslavo, h kateri je vabljeno tudi občinstvo. Pričetek bo ob 10. Vpisovanje v vse razrede bo v ponedeljek od 8. do 12. ure. e_ V LJubljani se je poročil preteklo nedeljo g. dr. Jože Grančner, odvetniški kandidat v pisarni dr. Kalana ▼ Celju s gd«. Nadino Mayerjevo, hčerko sanitetnega inšpektorja pri kr. banski upravi v Ljubljani. Kot priči sta fungirala za nevesto g. univ. prof. dr. Milan škerlj in g. dr. Alojzij Ran t, direktor v Ljubljani. Mlademu paru iskrene čestitke! e— Dvoje najdenih koles. V soboto zvečer ob 20. je našel Anton Jošt, hlapec pri trgovcu Honigmannu v Prešernovi ulici, pred trgovino zeleno pleskano kolo brez lastnika. Ko je 2 dni zaman čakal, da bi se lastnik zglasil je 23. t m. oddal kolo na celjski policiji. Na Dolgem polju pa je našel včeraj zjutraj Ivan Arlič v nekem grmu skrito istotako zeleno pleskano kolo, ki je bilo najbrže nekje ukradeno. Kolo je izročil policiji. e_ Tatvina površnika. Učitelju na mestni osnovni šoli g Gvidonu Srabotniku Je odnesel v nedeljo opoldne med 12. in 14.. uro neznan tat iz zakljeneje učilnice v II. nadstropju 220 Din vreden letni povrSnik. O tatu ni nobenega sledu. e— Mlad izprijenec. V ponedeljek opoldne okrog 16. je zasačil šolski upravitelj g. Joško Bizjak v II. nadstropju deške osnov- DARMOL čokolada za odpiranje ne šole nekega dečka, ki je ravno odpiral s ključem vrata šolske »obe. Ko ga je vprašal, kaj išče in kdo je, je pobič odgovoril, da se piše Pojavnik, v tem trenutku pa je tudi že zbežal. Učenci in učitelji so beguna zasledovali in ga naposled ujeli ter izročili stražniku. Policija je spoznala v njem 10-lctnega pokvarjenca, pri katerem so našli doma 2 mladinski knjigi, ukradeni v isti šoli. Dečko je tudi priznal, da je nedavno ukradel učiteljici gdč. Simoniškovi 20 Din. Izročen je bil po temeljitem pouku materi. e_ Primarij dr. Rajšp zopet redno ordi- nlra. Iz Maribora a— Inženjerski diplomski izpit iz šumar-stva je z odličnim uspehom položil v Zagrebu g. Vladimir Karba, sin poštnega kontrolorja v pokoju. Čestitamo! a— Zakjuček gledališke sezone bo danes; uprizori se vesela francoska komedija »Sestrična iz Varšave« za ab. A in C. 'a_Občni zbor moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru se je vršil v ponedeljek zvečer na vrtu Narodnega doma. Smisel za cirilmetodarske ideale se polagoma začenja zopet uveljavljati. Predsednik dr. Strmšek in tajnik Fr. Cvetko, sta podala poročilo o delu v minulem letu, ki se ni gibalo samo v ozkih mejah Maribora in ožji okolici, ampak se je raztegnilo na velik del meje in se pokazalo v oživlje-nju raznih podružnic k delu. Blaganjik dr. Lašič je poročal, da je podružnica poslala centrali tekom leta 6000 Din in da je pristopilo več novih članov ustanovnikov. šolski nadzornik Tomažič, ki je bil na zadnjem občnem zboru družbe izvoljen kot kandidat mariborčanov v glavni odbor, je podal zanimivo sliko o društvenem delu, odbornik Bureš pa je poročal o stikih, ki obstojajo med našimi rojaki v sosedni državi v kulturnem smislu. V odbor so izvoljeni dosedanji člani s predsednikom dr. Strmškom, propagandni odbor pa se je pomnožil za nekaj članov. Pri slučajnostih se je razpravljalo o organizaciji zažiganja kresov na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda.. Izvolil se je poseben odsek, ki naj organizira to in pa manifestacije na naši strani kot protiutež proti izzivalnim plebiscitnim proslavam na Koroškem. a— Velik letalski miting na Teznu. Mariborski Aeroklub namerava v prvi polovici julija prirediti na Teznu velik letalski miting ter prosi vse tvrdke na ozemlju mariborskega okrožja, ki se zanimajo za reklamne letake, naj to prijavijo klubu. a— Mariborski Sokoli ob sprejemu gostov. Ker se mariborski sokolski vlak odpelje že danes v Beograd, se mariborski Sokoli ne bodo mogli udeležiti sprejema češkoslovaškega Sokolstva, ki pride v Maribor 26. junija popoldne. Pač pa se naj po možnosti udeleže vsi člani sprejema Lužiških Srbov v krojih. Oni Sokoli, ki ostanejo tukaj, naj se udeleže sprejema češkega Sokolstva v krojih, za naraščaj pa je obvezen prihod k sprejemu čeških So kolov v kroju. Danes, 25. t. m. se naj zbere naraščaj ob pol 19. na letnem telovadišču, kjer bo dobil navodila glede sprejema češkoslovaških in ruskih Sokolov za četrtek, 26. L m. a— K sprejemu /užiško srbskih Sokolov. Kakor smo že javili, se pripelje danes 25. t. m. s praškim brzovlakom ob 13.58 na potu v Beograd 35 lužiško-srbskih Sokolov in Sokolic v Maribor. Sokol in Jugo-slovensko-češkoslov. liga bosta lužiško-srbske Sokole sprejela na glavnem kolodvoru z godbo »Drave« in jih nato tudi pogostila na peronu. Direkcija državnih železnic pa je pripravila za te najsevernejše slovanske brate poseben vagon, da bodo mogli udobno nadaljevati po naporni vožnji svojo pot v Beograd. Občinstvo ie vabljeno, da se v čim večjem številu udeleži sprejema. Vstop na peron je prosti a— Stavka v tovarni Dervvuschek. Delavstvo opekarne Franca Derwuscheka v Lajteršbergu pri Mariboru je bilo že celo letošnjo sezono v mezdnem gibanju, češ, da ima prenizke mezde, s katerimi ne more živeti. Zadnja leta je imelo delavstvo kolektivno pogodbo, katero pa je za letos g. Derwuschek odpovedal in ni hote lskleniti nove. V petek, so se vršila končna pogajanja med tovarnarjem, ki ga je zastopal njegov odvetnik dr. Blanke in med delavsko organizacijo. Pogajanj sta se udeležila tudi zastopnika Delavske zbornice g. Kopač in vodja mariborske ekspoziture Delavske zbornice g. Čeh ter tajnik Splošne delavske zveze g. Jakomin. Tovarnar je pristal na pogojno 10 odst. povišanje mezd, če bi delavci izvršili gotovo količino opeke, kar pa so delavci odklonili ter sklenili takoj stopit v stavko. Res so delavci takoj zapustili delo in stavka sedaj okrog 150 ljudi. Tovarnar je izjavil, da ima itak v skladišču nad 2 milijona kosov opeke in je zaradi tega za letos, ko je slaba sezona, z opeko preskrbljen. a— Tatvine srajc v tovarni. V ponedeljek so v tovarni »Kokra« aretirali slugo Maksa Kopiča, na katerega je že delj časa letel sum, da odnaša srajce iz tovarne in jih prodaja. Dopoldne so detektivi v njegovem stanovanju napravili hišno preiskavo in našli srajc za okrog 1000 Din. Ko so ga aretirali, je priznal, da je ukradel kakih 11 do 12 srajc. Iz Murske Sobote mr— Dr. Joža Glonar je prišel v Mursko Soboto, da uradno oceni vrednost biblioteke grofa šzaparyja. mr— Matura je bila končana na soboski gimnaziji v soboto. Kot ministrski odposla-dr. Josip Tominšek iz Maribora. Uspeh je nec je predsedoval izpitom gosp. direktor bil dober in se je tudi gosp. dr. Tominlek v svojem nagovoru na učiteljski zbor zelo pohvalno izrazil. Maturi ralo je skupno 11 kandidatov. Eden teh, Camplin Ivan. je bil oproščen ustnega izpita (v vseh letnih ocenah in pri vseh pismenih maturitetnih nalogah je dobil red odlično!) od ostalih pa so bili spoznani za zrele gg.: Gaberc Vlado. Jerič Mihael. Kovač Štefan. Nemec Ludvik. Škrabar Janez, Vlaj Štefan, Wolfartb Ludvik. Trije pripravniki bodo morali še v jesenskem roku ponavljati izpit lz po enega predmeta. Je to drugi višji tečajni izpit na tej gimnaziji — upajmo, da ne bo zadnji! — Abiturijenti prirede na Vidovdan v Sokolskem domu evoj večer. Začetek ob 20.30. mr— Prah po cestah v Murski Soboti je naravnost strašen. In vendar ima občina voz za škropljenje, ki pa menda rjavi na nekem dvorišču. Dosedaj je imelo prebival, stvo srečo videtij ga pri delu samo — enkrat! Iz Kranja r_ Pri pogrebu učitelja gosp. Robljeka sodelujejo dane6 tudi pevci. Zaradi lepa. se p iivajo vsi čitalnični in drugi pevci, 'lasti l a učitelji iz okolice, da pridejo ob pol 16. t Čitalnico v Narodnem domu k pevski vaji- r_ Samomorilni kandidat. Predsnočajim imeli na kranjskem kolodvoru svojo redko senzacijo. 6'21etni očanec Franc M. iz Pu-štala, Škofi a Loka, se je hotel posloviti od trga sveta! še pred 18. je prišel Franc na kolodvor ter bil vidno razburjen. Slonel je ob telefonskem drogu. Ko je privozil nasproti lokalni osebni vlak iz Ljubljane, s* je hitro vlesel na tračnice tako, da bi šla kolesa čf7. trebuh. Vlakovodja je pravočasno zapazil. da jc ustavil stroj pred njim. Ob ietem času se je slučajno na kolodvoru nahajal orožniški narednik . vodnik g. Javornik, ki ga je zaslišal. Iz Kamnika ka— Kresovi. V ponedeljek, na predve* čer Janeza Krstnika, so zagoreli v kam* niku in okolici številni kresovi. Z Malega gradu so mnogi opazovali kresove, poseb* no velik je bil kres na Poljanah in nad Godičem. Z Malega gradu je bilo spusce* nih tudi nekaj raket. Veselo vrvenje mla* dine ob ognjih jc pojenjalo selc v poznih urah. Z Jesenic S— Spremembe v jeseniškem mestnem zastopu. Zaradi prezaposlenosti je bil na lastno prošnjo od banske uprave razrešen mestni odbornik g. Ivan Gogala, na njego* vo mesto pa je g. ban imenoval g. lir Ma* ksa Obcrsncla, prokurista in generalnega tajnika K1D na Jesenicah. S tem imeno* van jem je KID kot najjačji davkoplače* v alfe dobila v občinskim svetu svojega prvega zastopnika, ki je znan kot najbolj* fr gospodarski strokovnjak ter mirna in dosledno objektivna osebnost, kakršnih bi bilo v občinskem svetu želeti čim več. s— Osebne vesti. Premeščen je g. inž. Riko Šapi ja, šef progovne sekcije na Jcse* nicah po službeni potrebi v istem svojstvu v mesto Konjic v Hercegovini. Na njegov vo mesto na Jesenicah pa jc imenovan šef progovne sekcije Konjic, ki je tudi Slove* nec. Istotako po službeni potrebi je pre* meščen g. Otmar Pavlinič, upravnik glav* ne carinarnico na Jesenicah kot kontrolor k glavni carinarnici v Ljubljani, na nje* govo dosedanje službeno mesto pa je ;me* novan g. Cvctkovič iz banatske Bele Crkve. Srečke I. RAZREDA 20. KOLA državne razredne loterije dobite v podružnici »Jutra« na Jesenicah. s— Panika v cerkvi. V nedeljo zjutraj po 8., ko se je v savski cerkvi brala sv. maša, ki ji je prisostvovalo mnogo ljudi, se je na stranskem oltarju od sveče vnel velik venec. Silen dim je povzročil v cer* kvi paniko, otroci in tudi ženske so pri* čeli siliti proti izhodom, kar je povzročilo gnečo in zmešnjavo. Šele duhovniku, ki je stal na prižnici, sc je posrečilo, da je po* miril množico in se tako ni zgodila kaka usodna nezgoda. Razen nekaj strganih ohlck, izgubljenih uhanov in nekaj doblje* nih prask ni prišlo do večjih neprilik. Iz Ribnice rb— Vsesokolskega zleta v Beogradu se udeleži iz našega trga nad 40 članov, med temi 7 tekmovalcev. Ti so se odpeljali že 23. t. m., ostali odidejo v četrtek. rb— Strela udarila v kozolec. Iz temnih "Makov, ki se vsak dan kopičijo nad Ve* Jiko goro, se je v sredo prejšnjega tedna i/cimila majhna nevihta skoro brez dežja. Pač pa je v Hrovači pri Ribnici udarila strela v kozolec Fr. Krsniča, ki pa ni na* pravila posebne škode. Ogenj, ki je od strele nastal, so sosedje takoj opazili, da so ga lahko pravočasno pogasili. Strela je ob tej priliki oplazila in ubila kokljo s piščanci, ki je vedrila pod kozolcem. Iz Zagorja t— Važno opozorilo poslodajaleem. Po zakonu so dolžni vsi, ki imajo služkinje ali postreškinje, da jih prijavijo poslovalnici OlTZD v Zagorju in sc tako Izognejo občutni kazni. 7.— Nedeljska kronika. Krasni solnčni dnevi so vabljivi za razne izlete. V soboto je delo pri rudniku počivalo, zato ee je veliko občinstva napotilo popoldne na Kum in na Sv. Planino. Zagorski in trboveljski prijatelji Sv. Planjne so zvečer zažgali mogočen kres. V Kolovratu se je v nedeljo vršila bir-nr>, katere se je poleg domačih faranov udeležilo mnogo občinstva iz Zagorske doline. Popoldne je bilo posebno živo v Medijskih toplicah. Domačini pridno obiskujejo toplice, le žal. da je premalo reklame za tujce, ki so pred leti toplice dobro obiska-vali. Iz Trbovelj t— Podružnica »Jutra« v Trbovljah. Z današnjim dnem smo otvorili v hiši g. dr. Baumgartncrja v Trbovljah I podružnico >»Jutra«, ki je začela danes poslovati. Po* leg upravnih zadev, tičočih se »Jutra«, ki jih bodo naši cenjcni naročniki odslej da* Ije mogli opraviti v podružnici, bo nudila podružnica »Jutra« interesentom tudi vsa pojasnila glede oglasov, zlasti malih ogla* sov, od katerih bodo vedno na razpolago naslovi. Podružnica bo sprejemala naroči* la za male oglase, inserate in smrtna ozna* nila. Na zalogi bo imela vse knjige »Ju* trove« knjižnice ter mladinske knjižnice. Dalje bodo na razpolago igralcem v drž. razredni loteriji srečke Zadružne hranilni* cc, r. z. z o. z. v Ljubljani. V podružnic« nem lokalu bo odslej dalje tudi poročeval* ska služba »Jutra« in prosimo cenjene na* Natečaj za sekretarja in revizorja Razpisuje se natečaj (konkurz) za enega TAJNIKA in dva ZADRUŽNA REVIZORJA. Kvalifikacija: Višja, prvenstvena fakul-tetska izobrazba, oni z zadružno in komer-cijalno prakso imajo prednost. Plača po sposobnosti in dogovoru. — Pismene ponudbe s curriculum vitae, prepisom dokumentov in prilogami event. svojih pismenih del do 25. julija 1930 nasloviti na »Savez nabavljačkih zadruga državnih služ-Ivnika«, Beograd, pod »Pošt. pret. 290«. — Vsaka protekcija se, kot neumestna, izklju-fcuje. 8945 Se prijatelje, da sc v primerih, tičočih se redakcije »Jutra« obračajo na našega tr* boveljskega poročevalca v podružničnem lokalu. — »JUTRO«. t— Napreden obrtnik je na vsak način pekovski mojster g. Kocjan. Pred leti jc kupil pekarijo g. Juvana, ki je bila ure* jena še po starem sistemu in ni več od* govarjala sedanjim modernim higijeničnim zahtevam. To svojo pekarijo je g. Kocjan popolnoma predelal. V podzemlju si je uredil moderno parno peč. Delavnico je opremil z modernimi stroji in vsemi hi* gijenskimi napravami, vodovodom itd. Na* pravil si je tudi lepa in suha skladišča za moko, kamor ne more noben mrčes. V pri* tličju je napravil lepo prodajalno za pcci* vo, s parketiranim podom, vse snažno pre* oleskano. Pred par dnevi se je izvršila oblastna kolavdacija in komisija se je iz* razila o vseh napravah kar najbolj laska* vo. Iz Hrastnika h— Cigani. Pretekli teden se je pojavila v naši^ dolini Drecej številna ciganska drhal, imajoča tudi nekaj opic in medveda, ki je vzbudil med mladino mnogo veselja. Cigani so nas nadlegovali za milodare, na splošno zadovoljnost pa so Hrastnik še isti dan zapustili. h— Tatvina. Četudi se v našem kraju, oziroma okolici le redko dogajajo tatvine, se vendar tudj pri nas pojavijo osebe, pred katerimi ni nobena stvar varna. Tako je prad par dnevi prenočeval v gostilni gosp. Petra Šentjurca na Dolu neki Alojz Beber. ki je izrabil ugodno priliko in ukradel 700 Din v gotovini in 1 škatlo cigaret ter pobegnil. Za možem je najprej izginila vsaka sled, pozneje pa je bil aretiran v Celju. Iz Ptuja j_ Matura. Pod predsedstvom univ. prof. dr. Hajka Nahtigala. ki je kot ministrski odposlanec nadzoroval gimnazijo od 4. do 23. t. m., je delalo višji tečajni izpit 15 pripravnikov. Napravili so izpit: Belšak Ciril. Blu_ menau Igor, čahuk Aleksander, Drofenik Anton. Herg Edgar, Hlebec Ernest, Kolarič Karel, Kveder Drago, Pol.janec Ivan (priva-tist). Popovič Josip, Stajnko Milko. Zajšek Matej. Trije pripravniki so bili zavrnjeni na septemberski termin. Iz Gornjega grada gg— Himen. Urbanija Anton, revjzor posojilnice v Mariboru se je poročil dne 21. t. m. z gospico Slavko Presečnikovo v Gornjem gradu. Bilo srečno! gg— Nora moderna brizgalna je bila blagoslovljena dne 15. t. m. Kumica je bila gospa Ana dr. Rakova. Brizgamo je blagoslovil g. dekan Krančič iz Ljubnega ob 15. Pri slovesni maši, pri koncertu v mestnem parku in pri veselici je svjrala polnoštevil-na domžalska godba. Na veseličnem prostoru se je dobila pijača in jedača. Plesišče je bilo vedno zasedeno. Po blagoslovljenju nove brizgalne je imel slavnostni govor g. Fr. Kocbek, nadučjtelj v p. Slavnositi se je udeležilo 8 sosednih tovariških gasilskih društev, med temi tri z zastavami. Gmotni uspeh je bil zelo povoljen. ŠPORT Športni drobiž Od nogometnih tekem zadnje nedelje omenimo naslednje: Monakovo; Južna Nemčija : Madžarska 3:1. Bologna: Španija : Italija 3:2. Nurnberg: Praga : Niirnberg-Fiirth komb. 6:1. Kodanj: Danska : švedska 4:1. Drammen: Švica : Norveška 4:0. Dunaj: Rapid : Ajax 16:2 (10:1). Dusseldorf: Her-tha (Berlin) : Holstein (Kiel) 5:4. S to zmago je Hertha postala nogometni prvak Nemčije. Jesenice: SK Bratstvo (Jesenice) : SK Tržič 6:5. V Zagrebu se je prošlo nedeljo vršil tek na 30 Km. Zmagal je Zemljak (Marathon) v času 2:11:57.3. Sledila sta Belas (Marathon) 2:12.09 in Leščan (Hašk) 15 minut za prvim. Pri severonemških Iahkoatletskih prvenstvih v Hamburgu je gdč. Kurtze v metu kopje postavila z 39.01 nov svetovni rekord. V ^vaterpolu je Avstrija doživela v ne- deljo v Budimpešti dva buda poraza. V glavni borbi je Madžarska zmagala nad Avstrijo 9:0 (5:0), v borbi mladinskih moštev pa z 11:1 (5:0). Pri teniških prvenstvih profesijonalov je končni placement naslednji: 1. Karol Koželuh, 2. A. Burke, 3. Najuch, 4. Plaa. V finalu za Davisov pokal v evropski coni se bosta, kakor znano, srečali Italija in Japonska. Napeta borba se bo vršila od 11. do 13. julija v Genovi. Zmagovalec mora nato od ?8. do 20. julija nastopiti v Parizu v medeonskem finalu z Ameriko. Internacionalne veslaške tekme na Bledu odgodene Tekmovalni odbor SK Bled je na svoji včerajšnji seji sklenil odgoditev I. internacionalnih veslaških tekem, združenih z državnim prvenstvom, od 5. oziroma 6. julija na 19. in 20. julija, to je v dobo polne letoviške sezone. Upati je, da bo tako propagandni kot reklamni uspeh teh veleintere-santnih prireditev v novem terminu mnogo večji. Tudi je želja tekmovalnega odbora, omogočiti poset tekem visokim dvornim ter diplomatskim krogom. Prijave posebno domačih veslaških klubov se razveseljivo množe ter je računati z nastopom skoro vseh veslaških klubov Jugoslavije. Boji v posameznih točkah pridobijo na interesantnostj zaradi daril, ki so vsa prehodna. Tako stoje nekateri klubi pred svojimi tretjimi zmagami ter nestrp-Ijivo čakajo na definitivno posest pokalov, katere hrauijo doslej le prehodno za dobo enega leta. Darila za internacionalne točke preidejo v definitivno last zmagovalca, toda le, ako nastopi v taki točki vsaj eno inozemsko moštvo. Zaradi spremenjenega termina se obeta mnogobrojen nastop posebno avstrijskih moštev, katera so bila po prvotno določenem terminu 5. in 6. julija obvezana za internacionalne veslaške tekme na Dunaju. Novi termin bo teden dni kasneje kombiniran z internacionalnimi veslaškimi prireditvami v Vrbi na Koroškem. Ves program ostane sicer popolnoma neokrnjen ter se zaključi z impozantno Beneško nočjo in jezersko razsvetljavo dne 20. julija ob 21. uri in z razdelitvijo daril. S K Bled _ SK Svoboda, Jesenic« 6:1 (2:0). Prvenstvena tekma med navedenima kluboma je bila odigrana na športnem stadionu SK Bled. Nudila je lep šport ter obilno pohvalo navzoče publike. Blejčanl so se pokazali pri tej priliki z najboljše strani. Izredna agilno je igral napad, ki Je predvedel nebroj energičnih akcij na gol Jeseničanov, ki so nastopili brez svojega izbornega levega backa ter z rezervo na levem krilu. Svoboda forsira polvisoko igro ter je bila handieapirana po velikem blejskem prostoru. SK Bled si je s to zmago zasigural daljni dve točki v prvenstvu ter je momentano na čelu tabele. Službeno iz LNP. Danes v sredo odpade seja poslovnega odbora. Tajnik IT. SK Svoboda. Jutri v četrtek trening od 18. ure dalje. Prosim vsi in točno. Smučarski klub Ljubljana poziva vse članice in člane kluba, ki sodelujejo pri prireditvi, da se sigurno udeleže sestanka prireditvenega odbora jutri v sredo ob 20. v damski sobi kavarne Emona. S seboj je prinesti nabiralne pole. Prosimo sigurne udeležbe. Strojnika za parni pogon, ki je obenem dober s t r u g a r, pridnega in zanesljivega išče Kolinsha tovarna v Ljubljani Stanovanje v tovarni, nastop takoj, predstaviti se osebno. — Poročeni imajo prednost. 8948 (Birmans/ca Attrila iJ€. Suttner, Hjublfatta 4 Največja zaloga ur, zlatnine ln srebrnine Lastna protokolirana tovarna ur v Švici Prešernova ulica 4. (Poleg frančiškanske cerkve.) Birmanske ara a dečke od Dte 44.— Mprsi Birmanske zapeetne are »d Dte 7».— aaprei Zahtevajte cenik, gratte in franko. S. K. Ilirija (table - tenis). — Danes ob 18. naj pridejo sigurno v kopališče: Adamič, Banko, Dečman, Geržinič L., Geržinič S., Gosak, Griinfeld Franjo, Janez in Leopold, Kraigher, Lahajnar, Lokovšek M. iri Ivan, Payer, Pogačnik ter gdč. Dečman M. in Pavla, Tratnik Jelka in Marija, Koren6 in Geržinič Neda. Single-turnir gospodov se bo končal v petek, dame pa pričnejo danes. Izredni občni zbor SPD Že dalj časa trajajoča razprtija v Slo-venskem planinskem društrvu. ki se ie zlasti neprijetno tvoiavila na letošnjem rednem občnem zboru ljubljanskega osrednjega odbora. se tudi po občnem z>boru n; polegla, temveč se ie odražala tudi v časopisni polemiki. Razmere so se tako zaostrile, -ja se je dolgoletni predsednik SPD g. dr. Fran Tominšek naveličal večnih nevšečnosti in podal demisijo na svoie mesto. Zaradi tega in pa ker ie bilo treba izipopJsieš tudi ostal; odbor, ie bil za minulo nedeljo sklican izredni občni zbor. Vršil se ie v ljubljanskem Mestnem domu im je bil izredno dobro obiskan. Javna polemika ie rodila tudi ta dobri sad. da ie bilo v nasprotju z zadnjim rednim občnim zborom nedeljsko zborovanje sicer živahno, vendar Da skoz in skoz dostojno in stvarno. Oboni zibor ie namesto odstopivsega predsednika otvoril in vodil podpredsednik g. prof. Janko Mlakar, ki ie no kratkem uvodnem nagovoru prečrtal pismo, v katerem odstopivši predsedu:k dr. Tominšek nava-ia vzroke svojega odstopa in pogoje. ood katerimi bi bil pripravljen preklicati svoj odst od. Zlasti oDozarja ne nevzdržno stanie. ki ie nastalo zaradi poslovanja nekaterih odsekov, od katerih niso vsi nita v skladu s pravili, a si prilaščajo oravico nekake kontrole nad osrednjim odborom. Zato zahteva, nai se ti odseki razpuste. nRhovi fe izdelani predlogi pa odkažeiio v reševainie osrednjemu odboru. Temu naj ho pridržano, da v smislu pravil osnuje eventualno potrebne nove odseke in da uredi zadevo »Planinskega vestnika«. Za ooozioiio je g. dr. Turna v daljšem govoru Dobiial očitke proti odsekom in opoziciji. poudarjal potrebo preureditve »Planinskega vestnika« in društvene knjižnice ter navaja' naipake. ki jih po mnenju opq-aidiie delata predsednik m osredn« odbor. Odgovaaial mu ie temperamentno z. dr. Oblak, ki se ie zilasti tooio zavzel za predsednika dr. Frana Tominška in urednika »Plannskega vestnika« direktorja dr. Josipa Tominška. Poudarjal je. da žanie SPD za svoje delo priznanje ne le v domovini, temveč tudi v inozemstvu, kier se povsod laskavo izražaio o ogromnem razvoiu planinstva med Slovenci. »Planinski vestnik« se je ood 30-letnim vodstvom ravnaitelia dr. Tominška povzpel na tako višino, da velja danes za naibolie urejevanj slovanski planinski list Zato so naši najbofliši planinci z odličnim znanstvenikom F. Sedlom na čelu soglasno za to, naj se uredništvo ne spreminja. Svoi zovor ie zaključi sc. dr. Oi>lak s kompromisnim predlogom, naj sc prepusti celotnega. ne samo ljubljanskega SPD. predsednik pa nai se naprosi, da prekliče svoj odstop. } Po žnvalinj debati, v katero so posegli govorniki obeh skupin, je bil dr. Oblakov predlog z vel:ko večino glasov sprejet Pri nadomestnih volitvah so bili izvoljeni v ^dbor gg. Gvidon Cadež kot odbornik ter dr. Stanko Tominšek in g. Spende kot namestnika. Nato ie bil občni zbor zaključen. Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Sreda, 25. junija LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 18: Otroška ura. _ 18.30; Koncert radio-orkestra. _ 19.30: Podobe iz svetovne literature. — 20: Koncert komornega tria. — 22: Napoved časa in poročila, četrtek, 26. junija. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18: Koncert radio-orkestra. — 18.30; Reprod. glasba. _ 19; Srbohrvaščina. _ 19.30: Novi kazenski zakonik. _ 20: Jugoslovenski večer. (Pevski kvartet Glasbene Matice.) _ G. Loeske igra na citre. — 21: Koncert godbe Dravske divizije. _ 22: Napoved časa in poročila. _ Nadaljevanje koncerta. BEOGRAD 10.30: Reprod. glasba. — 12.45: Koncert radio-kvarteta. _ 17.30; Koncert na citre. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22: Poročila. _ 22.15: Koncert radio-kvarteta. _ ZAGREB 12.30: Reprod. glasba. — 20: Prenos iz Ljubljane. _ 22.10: Tonfilmska glasba. _ PRAGA 17: Popoldanski koncert. — 19.35; Ljudska igra. _ 21.30: Klavirski koncert. _ 22.15: Koncert na orgle. _ BRNO 17: Popoldanski koncert — 19.15: Glasba za mladino. _ 21.30: Koncert kvinteta pihal. _ 22.15: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 18: Koncert solistov. — 20.45: Operetna glasba. _ 23; Godba za ples. — DUNAJ 11: Reprod. glasba. _ 12: Opoldanski koncert. _ 15.30: Koncert orkestra. _ 20.05: Večer romantike. — 21: Sluhoigra. — 22: Francoske in angleške pesmi. _ Jazz-band. — BERLIN 19.30; Zborovski koncert. — 20.15: Tragikomedija__ 20.45: Godba za ples. _ FRANKFURT 19.30: Prenos iz Stuttgarta. — 22: Komedija. _ LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. _ 20; Koncert orkestra. _ 21: Sluhoigra. _ STUTTGART 19.30: Operetna glasba. — 20.15: Italijanski mojstri glasbe. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 18: Koncert orkestra. _ 19.45: Madžarske pesmi. _ 21: čelo-koncert. — 22.10: Lahka godba. _ RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21.02: Operni večer. Trgovski pomočnik mannfakturiat, z najboljšimi referencami, zmožen samostojno voditi trgovino, verzi-ran v prodaji na drobno in debelo, v neod-povedani službi, S965 ŽELI PREMENITI MESTO. Ponudbe z navedbo pogojev je vposlati na oglasni odd. »Jutra« pod »Stalno mesto« Razpis službe POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI razpisuje službo inženjer ja • arhitekta v VI. položaju skupine A, s celokupnimi letnimi službenimi prejemki Din 60.000 odnosno po dogovoru in s pravico do napredovanja in pokojnine po službeni pragmatiki nameščencev Pokojninskega zavoda. Prosilec mora predložiti dokaze, da je z uspehom dovršil oddelek za visoke zgradbe na kaki tehnični visoki šoli in položil predpisane izpite, dalje da je dovršil najmanj 51etno praktično službovanje v svoji stroki ter mora predložiti tudi dokaze o samostojno izvršenih praktičnih delih. Prosilec se zaveže z vstopom v službo, da zadobi najdalje tekom 1 leta po nastopu službe pravico do samostojnega izvrševanja vseh del, spadajočih v njegovo stroko. Prošnje, opremljene s krstnim listom, domovnico, maturitetnim in s spričevali o položenih izpitih na tehnični visoki šoli, nravstvenim in zdravniškim spričevalom kakor končno s curriculum vitae ter dokazom o odsluženi prezenčni vojaški službi, se morajo vložiti najkasneje do ponedeljka dne 7* julija 1930 pri ravnateljstvu Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Gledališka ulica Sin. V Ljubljani, dne 24. junija 1930. Pokojninski zavod za nameščence t Ljubljani 8964 Iz življenja in sveta Presajena umetnost V zadnjih 25 letih so nakupili ameriški bogataši v Evropi za pol milijarde dolarjev različnih starin in umetnin. Posebno priljubljenost uživajo španske stvari. V Newyorku je več trgovin, ki prodajajo španske, večinoma seveda ponarejene starine. Lani so kupili Američani na Španskem majhno srednjeveško cerkvico in jo postavili sredi Newyorka poleg novega nebotičnika. A zdaj je parcela prodana za novo zgradbo in bo nesrečna cerkvica romala na njeno streho. Neki milijardar je imel še več posla s krasnimi slikami na presno, ki jih je kupil za 200.000 dolarjev v ubogi župniji v Pirenejih. Prenesel je vse slike na platno in zdaj so romale v njegovo zasebno zbirko. Vztrajni nabiralec Reverend Cornelius Greenway, bap-tistovski duhovnik v državi New-York, je zbral nad 200.000 slik znamenitih mož ž njihovimi lastnoročnimi podpisi. Potreboval je veliko vztrajnosti in potrpežljivosti, da se je povzpel do tega bogastva. »Cesarju Viljemu« — pripoveduje nabiralec — »sem leta 1925. sedemnajstič voščil vesele božične praznike in ga seveda prosil, naj mi pošlje sliko s podpisom. Poprej mi ni sploh nikoli odgovoril. A to pot sem ga dobil fotografiranega v fraku s podpisom »Wilhelm II R.«. Odgovoril sem, da sem zelo hvaležen, a da bi ga vendar rajši videl v vojni uniformi, ker si ga drugače sploh ne morem predstavljati. Bil sem nepopisno vesel, ko sem ga dobil mesec dni pozneje naslikanega v huzarski uniformi. — Ob izvolitvi Hin-denburga za predsednika nemške republike sem skrbno zbiral članke, ki jih je priobčil ameriški tisk. Poslal sem jih v velikem zavoju v Berlin in predsednika spoštljivo naprosil za sliko. Dva tedna pozneje so me poklicali na pošto. Hindenburg je res prekosil vse moje dobrotnike. Poslal mi je velikansko, krasno sliko. V poštnem zaboju je merila 1 m dolžine in 65 cm širine. — Nabiralci po večini obupajo, če jim ne odgovori katerikoli umetnik ali državnik na deset zaporednih pisem. Tu je pa potrebna vztrajnost kakor nikjer drugod. Lahko povem, da sem poslal slehernemu od mojih darovalcev najmanj po 12 priporočenih pisem, predno sem dobil odgovor. Ce je bil odklonilen, sem pisaril zopet. Vztrajnost ie edina pot do uspeha. Zato pa sem zdaj srečen in ne bom odstopil svoje zbirke za noben denar, čeprav sem dobil več ugodnih ponudb.« Nogavice iz sladkorja Kakor poroča »Daily Herald«, je predložil prof. Harald Iiibbert konferenci kanadskih kemikov v Montrealu nov izum: umetno celulozo, ki jo pridobiva iz navadnega sladkorja. Nova snov bo imela velike praktične posledice pri izdelovanju lakov, netil, umetne svile in sličnega. Predvsem se bo znatno pocenilo perilo, nogavice in tiskovni papir. Sedanje kemično postopanje je veliko dražje. A seveda ne bodo nogavice in srajce nič bolj sladke, kakor bi mislil marsikateri otrok. Športne obleke za kolesarje, turiste, lovce ter Baiaco preobleke v največji izberi pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana. ■ --m Preveč reklame Francija ie zgradila krasne avtomobilske ceste, a turisti, ki pridejo občudovati Atlantik ali Sredozemsko morje, imajo prav malo od razgledov. Naj-slikovitejše francoske pokrajine: Riviera, Pireneji, Bretonska, so postale samo zbirke velikanskih kričečih lepakov. Namesto planin ali morske gladine vidi turist povsod vedno iste reklame: »Pijte naš kakao! Naše milo za roke je neprekosljivo na potovanju z avtomobilom! Naš prašek takoj pomori vse stenice in bolhe, ki vam vzamejo počitek po naporni poti!« itd. Vodstvo »Nacionalnega urada za turizem« je sklenilo močno zvišati pristojbine za plakate. Upa, da jih bo na ta način leta 1931. izginila velika večina in da bodo potovalci imeli več prostega razgleda. PRAVI vedno odlična kakovost! Parnik v plamenih Ameriški potniški parnik >City of Honolulu« je v pristanišča havajske prestolnico zajet požar, ki ga je silno poškodoval. Parnik je že v drugič zajela slična nesreča. Tehnični čudeži na svetovni konferenci za izkoriščanje sile Tehničen čudež velike svetovne konference za izkoriščanje prirodnih sil, ki se vrši ob udeležbi najznamenitejših učenjakov in tehnikov v Berlinu, kakor smo te dni poročali, so predstavljali brezžični pozdravni nagovori med konferenčnim vodstvom in najbolj oddaljenimi mesti sveta. Slika predočuje predsednika konference Oskarja v. MiHerja in generalnega ravnatelja Koettgena, ki odzdravljata pred mikrofonom Owe-nu D, Voungu, Sloanu, Edisonu, Marconiju, lordu Derbyju in drugim uglednim osebnostim v oddaljenih deželah. Nevarnosti pri poslušanju radia Nedavno so listi poročali, da so neko žensko ubile slušalke pri poslušanju radia. Listi so obenem na široko razpravljali o »groznih nevarnostih« poslušanja radia. Ce vlada tako obupna nevednost med izobraženci, potem je od preprostih ljudi tem manj pričakovati razumevanja za primitivne tehniške reči, s katerimi ima dandanes človek skoro vsak dan opravka. Vendar obstojajo gotove nevarnosti, na katere je treba paziti pri poslušanju radia. O teh nevarnostih govori članek »Smrt ob radiu«, ki ga priobčuje totedenska številka ilustrovane revije »Življenje in svet«. Sicer je večina aparatov tako urejena, da prestreže eventualno nevarnost, vendar je dobro, da ve vsak poslušalec radia, v čem obstoja možnost nesreč. _ Diplomatov avto usmrtil policista V Budimpešti govore, da bo sedanji načelnik tamošnje policije Bezegh-Hus-zah 1. julija odstopil to pa zaradi tega, ker je neki avto povozil in strašno raz-mesaril mladega policista. Nesreča se je zgodila pred kakšnim poldrugim tednom. Avto je po njej odbrzel z vso naglico, tako da ga »niso mogli spoznati«. Tako je velelo vsaj uradno poročilo, v resnici pa je stvar takšna, da oblasti prav dobro poznajo neprevidnega vozača, samo ne upajo se, da bi ga pozvale na odgovor. Ta vozač je baje italijanski poslanik v Budimpešti. Bezegh-Huszagh je bil mnenja, da ga je treba ne glede na njegov položaj prijeti z vso strogostjo, a madžarsko notranje ministrstvo je krivca zaščitilo. To je policijskemu načelniku dalo povod, da je demisijoniral. Zanimivo je, da so svojcem ubitega policista priznali polno pokojnino, dasi je služil šele malo časa. Priredili so tudi javno zbirko zanje, ki je donesla veliko vsoto. Med onimi, ki so darovali največ, je bil neprevidni vozač-diplomat. Očeta je prodal Pravljice se dogajajo še dandanes. Revni krošnjar B. iz nekega poljskega mesta je prišel k mlademu kmetu N„ da bi od njega kupil, kakor že večkrat prej, kakšno staro kožo. N. mu pravi, da ima takšno kožo, a da mu jo proda le, če mu plača zanjo 10 zlotov, ne da bi si jo prej ogledal. B. je pristal. Tedaj ga je povedel kmet v sobo, kjer je sedel star možakar, njegov oče, pokazal mu ga je in menil: »To je stara koža, ki sem ti io prodal.« Krošnjar-ju se je starec smilil, pa ga je odvedel s sabo, v svoje stanovanje, kjer ga je Glava iz peska Spreten obiskovalec berlinskega kopališča Wannsee je tipodobi! Iz finega obrežnega peska velikansko glavo priljubljenega vodje »Grofa Zeppelina« dr. Eckenerja, ki je vzbujala med občinstvom veliko občudovanje. - - IIenry Falk; Tombola Gospod in gospa Hucheurjeva sta Ma zakonca po načinu starih, dobrih časov, zelo odličn.h in hkrati malomeščanskih nazorov. Zaradi neprestanih izgub v loteriji sta zapravila skoro vse svoje premoženje in le s vsakovrstnimi pritrgavanji v gospodinjstvu in pri dragih stvareh se jima je posrečilo obdržati svoj položaj v družbi. Poleti sta se zakonca Hucheurjeva seznanila ob morju z gospodo Courinet. Nekaj časa sta se sicer izogibala znanju, toda ljubeznivost gospode Cou-rinetove ju je nekako prisilila do bližjega poznanstva, čeprav jiitna njihov način življenja ni bil po godu. Courinet in njegova žena sta bila »iz nič kaj postala,« kakor sta sama rada pripovedovala. Delala sta sijajne kupčije in sta se odslej na vso moč trudila. da bi dosegla stike z visokimi krogi. Gospa Courinetova je torej rekfla: »Ob priliki vas bom povabila na svoj dom v Parizu.« Zakonca Hucheurjeva nista na to nič odgovorila, ko pa sta v zgodnji zimski sezoni dobila od svojih poletnih znancev povabilo na veliko domačo vese- lico v Parizu, sta se le nerada odločila k posetu te zabave. »E, kaj,« je dejal gospod Huchenr. »Greva, kakor se pač gre na maškara-dio. Neumnost teh ljudi nama bo v zabavo; k nam jih ipa seveda ne bom nikdar vabila.« »Niti njih, kaj šele "koga drugega.« je pripomnila gospa z medlim nasmeškom in pri tem pomislila na svoio sla^bo založeno jedilno shrambo. Courinetovi so sijajno okrasih sobe v svoji vili. Vsepovsod je bilo razkošno razsvetljeno, vse polno cvetlic, godba, služabniki, gosja jetrna pašteta in šampanjec. Družba je bila precej raznovrstna, nikakor pa ne izbrana. Gostje so plesali, pilli, jedli, se smejali in kričali. Ko sta gostitelja Courinet zapazila med gosti zakonca Hucheurjeva, sta jima takoj vzradoščema htela naproti. »Kako lepo. da sta prišla! Upamo, da se ne bosta dolgočasila. Izvolita k buf-fetu in zahtevajta. kaT se vama poljubi. Vse lahko dobita.« Gospod in gospa Hucheurjeva sta prosila Courinetove. naj se zbog njih nikar preveč ne oškodujejo. S prezirljivim nasmeškom na ustnah sta hodila med veselimi gosti, kakor po razstavi slabih umetniških slik. Ob polnoči je stopil gospod Courinet na stol in zaklical: »Moje lepe dame in spoštovani gospodje! Sedaj pride atrakcija večera! Igrali bomo tombolo!« Gost.ie so glasno vzklikali vsevprek. »Nekoliko potrpljenja, prosim, še nisem končal; poslušajte moj domislek! Po navadi zadeneš prj tomboli stvari, ki jih marsikdo ne potrebuje. Zato mi je prišlo na misel, da si vi sami izberete dobitke, ki jih boste lahko veseli. Na kak način sem si jaz to zamislil, moje lepe dame in spoštovani gospodje? Torej: dobitki ne bodo različni predmeti, ampak pravi denar, vsote od sto frankov dalje. In za ta denar si boste lahko kupili, kar vas bo volja. Želim vsem skupaj mnogo sreče pri tomboli. Godba, zaigraj!« Gostije so gflasno ploskali in vzhičeni pritrjevali, samo zakonca Hucheurjeva sta molčala. »On je t bo rekel ženi: »Denar! Denar za dobitke! Kako podlo! Ali ne čutiš, da oba zaslužita ostro grajo?!« »Seveda! Kaj torej nameravaš storiti?« »Popolnoma enostavno: svoj dobitek — če bom namreč kal zadel — — vpričo vseh ljudi takoj razdelim med služinčad in natakarje.« »Imenitno,« je soglašala gospa Hucheurjeva s soprogom. »Ze vnaprej se veselim, kako bo osmešena ta svojat!« »(Prosim, pozor! Pristopite blzje k tomboli!« Na mizi so ležale zapečatene kuverte, vsaka je imela svojo številko. Gospod de Courinet 'je vzel torbico, v kateri je bilo toliko številk, kolikor ie bilo kuvert na mizi. In tombola se je pričela. Vsak izmed navzočih je potegnil številko. Courinet je kflical i z vleče ne številke, vsakokrat segel na mizo m podal zapečateno kuverto dotičniku; ta jo je seveda takoj odprl. Vse križem je bilo slišati: »V moji kuverti je dvesto frankov!« — »V moji pa sto!« — »Jaz sem pa dobri tristo!« »Št. 99.« je zaklical Courinet. »To imam jaz! ie dejal gospod Hu-ctheur in stopil z neko dostojanstveno bla žira nost jo k mizi. Cowinet mu ie izročil kuverto. Le Hucheur jo je odprl :n že hoteli storiti, kar ie bil preje svoji ženi povedal. Toda nenadoma so se mu začele tresti roke, povesil je glavo in stopil od mize. »Ah, kakšno presenečenje! Gospod Hucheur je zadel na.ive9.ii dobitek. Ljn- preživljal celih 6 mesecev. Stari pa je bil vesel, da mu ni treba živeti pri surovemu sinu. Nekega dne je dospela nepričakovana novica: Starčev brat, ki se je bil izselil v Ameriko, je umrl in mu je ostavil 25.000 dolarjev! Starec je bil sedaj bogat mož, a je svoj denar dobro naložil: določil je, naj pripade po njegovi smrti krošnjarju-poštenjaku. Kmalu potem je umrl. Njegov sin je sedaj poskusil vse, da bi razveljavil starčevo poslednjo voljo. Pomagalo pa mu nt nič. Te dni se je vršila razprava in sodniki so potrdili, da je krošnjar dedič starčevih dolarjev. Za današnje čase pač redek primer, da se dobro dejanje dobro poplača ... Elektrika proti komarjem Letošnje poletje so se pojavili komarji po nekod v izrednih množinah, tako na Dunaju. Oblasti jih skušajo zatreti na vse mogoče načine, najzanimivejši bo tisti, ki ga uporabljajo za uničevanje komarske nadloge v kopališčih. Dunajska občina si je nabavila tri priprave, ki sličijo ogromnim mišjim pastem iz žične mreže. V sredi pasti gori močna električna luč, ki privablja neprijetne žuželke, skozi žično mrežo pa teče močan električni tok, ki jih ubije, čim se je dotaknejo. Nova metoda pobijanja komarjev se je baje že izvrstno obnesla. Čangkajšek se je Kitajcem zameril Značilen lepak v Pekingu: Zgoraj Čangkajšek s svojo najljubšo ženo, oba počivata na tilnikih armade, » vse skupaj nosi izse-sano ljudstvo. Propaganda proti čangkaj-šku zavzema čim dalje večji obseg. Neki listi so poročali, da je bil diktator celo že prisiljen odstopiti. Ameriški radio___ Nobena večja tvrdka ne shaja v Zedinjenih državah brez radio-reklame. Naročil je toliko, da dela 76 ameriških brezžičnih postaj neprenehoma od jutra do pozne noči. Ena ura reklame v radiu stane 10.000 dolarjev. Za ta veliki znesek sme naročnik določiti poljubno predavanje, recitacijo ali koncert ter ga zaupati kateremukoli umetniku. Spored traja 55 minut in potem pravi napovedovalec n. pr.: »Dame in gospodje! Koncert, ki ste ga zdaj poslušali, je priredila tvrdka Iks in komp. Ta od leta 1867. znana tvrdka je nepre-kosljiva po vseh delih sveta po svojem znanem čistilu za čevlje.« Ti zaključni stavki, smoter vse prireditve, drago stanejo. A oddaja jih vseh 76 ameriških postaj in posluša jih več deset milijonov ljudi. Zato je prineslo lani priporočanje različnih izdelkov ameriški brezžični družbi gorostasne dobičke — nad 850 milijonov naših dinarjev! bi prijatelj, prosim, povejte sami mojim cenjenim gostom ...« In gospod Le Hucheur ni mogel drugače, kakor da ie glasno izpregovonlf »Deset tisoč frankov!« * Ko sta se zakonca Hucheurjeva pol ure potem dogodku peljala z izvoščkom proti domu, je on rekel žei: »No, kaj takega! Res. očarljiva ideja, ta tombola! Kai praviš k temu. liuba ženica? Ampak mislim, da bi bil moral služab-ništvu dati imenitno napitnino...?* »Kaj si nor! Courinetovi služabniki ravno na tvoja darila čakajo, kajpada ..« »Toda, dušica, sprva sem vendar mislil...« »... naše prijatelje primerno poduc-ti, kam. Proti maiu v preteklem letu se je povečal izvoz iajc za 14 milijonov Din. dočim ie padel izvoz gradbenega lesa za 45 milijonov Din. Najmočnejši izvozni predmet je bil gradbeni les. katerega smo izvozil; za 117.9 milijona Din. kar ne pomeni samo proti lanskemu maju. nego tudi proti predhodnemu mesecu, aprilu, padec. Sledijo (po vrednosti v milijonih D;n): jajca 65.2, turščica 56.7. sirovi baker 40.0. pšenica 34.0. goveja živina 23.1. izkopanine in rude 22.2. svinje 16.8. hrastovi pragovi 12.8. cement 11.9. drobnica 9,8. predivo 7.5. lesni izdelki 7.1. sveže meso 7.1, konji 6.4, perotnina 5.9, svinec v ploščah 5.9. drva za kurjavo 4.1. bukovi pragovi 3.9 in drugo. Med manjšimi postavkam' omenimo še hmelj, ki smo ga izvozili za 0.4 milijona Din. Vina ie šlo ta mesec iz države za .12 milijona Din. kar je po okolnosti vendarle precejšnja vsota. V posamez-nih mesecih t. I. ie znašal naš izvoz: ton 422.200 » 341.300 » 411.800 » 428.800 » 414.700 616.2 milj. Din 480.8 » » 599.0 » » 615.8 » » 542.5 » » v januarju v februariu v marcu v aprilu v maju ___ jam.-maj 19,30 »2,018.800 2854.3 » » jan.-tuai 1929 » 1.737.300 2458.8 » » V prvih petih mesecih je, kakor vidimo iz te tabelice. zrasel izvoz proti istemu času lanskega elta za 281.500 tom v vrednosti 395.5 milijona Din — žetev pšenice se je pričela. Po uradnih podatkih kmetijskega ministrstva je letos posejane za 3% več pšenice kakor lani. Splošno njeno stanje je zelo povoljno. Tudi ječmen je dobro rodil. Privilegirana izvozniška družba je začela z aktivnim posredovanjem za prodajo naše pšenice v inozemstvo. = Pogajanja za novo trgovinsko pogodbo s Poljsko. V ministrstvu zunanjih del so zbrani podatki, ki so potrebni za sklenitev nove trgovinske pogodbe s Poljsko. Pogajanja se bodo začela meseca avgusta v Varšavi. — Naše vloge r Avstrijski poštni hranilni. ei. Upravnik Poštne hranilnice v Beogradu dr. Milorad Nedeljkovič je odpotoval na Dunaj, da končno uredi zahteve naših državlja. nov. ki so pred osvobojenjem imeli čekovne račune pri Avstrijski poštni hranilnici na Dunaju. = iPostaTke nove ameriške carinske tarife. Iz Newyorka poročajo, da je v novi carinski tarifi Zedinjenih držav zvišano v celem 887 postavk, a 235 jih je zntžanih. Med drugimi so se povišale carinske postavke: na živino za 100%, na mleko za 200%. na Rirovo maslo in sir za 100%. za svinje za 300%, na paradižnik za 500%. Nespremenjene so carine na gnojila, produkte premogovnega katrana, sirovo železo, stavbni materija!, kmetijske stroje, celulozo. Neznatno so znižane carine n. pr. na aluminij, avtom, bile, steklo v ploščah. — Juzooeška. Jugoslovensko-češka tekstilna industrija, d. d. v Kranju, je imela svoj VI. redni občni zbor 23. junija 1930 pod predsedstvom z. Josipa viteza Pogačnika. Iz predložene bilance ie razvidno, da znaša letošnji gristi dobiček 1,135.868.31 Diin. Sklenilo se ie dcln'carjem izplačati 4 % dividendo. dotirati reizervni zaklad z zneskom 580.000 Din ter ostanek orenest; na račun prihodnjega leta. Oboni zbor ie pooblastil upravni svet. da .ie opolnomočen pridobiti Beograjsko tekstilno industrijo, d. d. v Beogradu, in v to s vrbo najeti primerno posorlo. . — Tudi Gdanska je znižala diskont.- Te dni je tudi Gdanska banka znižala diskont, in sicer od 5 na 4.5%. = Oddaja zakupa trgovskih lokalov v palači »Ljubljanski dvor« v Ljubljani bo na licitaciji 12. julija pri direkciji držav* nih železnic v Ljubljani. Oglas na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pri omenjeni direkciji. — Prodaia les*. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje prodajo hrastovega lesa. Ponudbe do 12. iuli.ia. Pogoi; so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 5000 kg Disa-ne bombaževine: do 2. julija glede dobave 400 kg steklarskega kita in 200 kg mansan-skega kita: do 4. julija pa dede dobave 1200 zvitkov brzin oni cr iin ih trakov ter glede dobave žice. bakra, pločevine in cevi. Prometno - komercialni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 1. iuliia ponudbe glede dobave 50 komadov steklenih oNoonic: do 7. julija pa glede dobave tiskovin. Predmetni posodi na vpogled pri omenjenih oddelk h. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 10. iuliia ponudbe glede dobave 300 komadov metelj. — Direkcija državnega rudnika Kreka spreiema do 11. iuliia t. 1. ponudbe glede dobave vijakov, matic. 2500 kg tračn"h žebljev. raatrih pil. pločevine, podkovnih žebljev. tračnic in navadnih žebljev.. Dne 11. julija bo pri direkciji državnih železnic v Subotici ofcrtalna licitacija glede dobave skretnic. Predmetni oglasj v Zbornici za TOI v Liubljan; na vpogled. — Dne 30. t. m, bo pri ekonomskem oddelku ministrstva vojske io mornarice v Beogradu licitacija glede dobave gonilnih jermenov. Oglas na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoj; pa pri omenjenem oddelku. -. ' '. ~ •■• - Blagovna tržišča Les + Ljubljanska borza (24. t. m.) Tenden* ca za les mlačna. Zaključki: 40 vagonov bukovih naravnih testonov eksekutivno, in sicer okrog 600 kubičnih metrov; debeli* na: 2 mm, polnomernih v suhem stanju, torej s tozadevno nadmero v svežem sta* nju; dolžina: 225 cm, polnomernih; širina: od 12 cm najprej do 30 cm, z najmanj 50 odst. od cele množine v širinah od 25 do 30 cm; kakovost: testoni od 12 do 24 cm morajo biti sortirani v kakovosti monte, to je L, II. in III., dočim se oni od 25 do 30 cm klasificirajo v I., II. — z najmanj 35 odst. od celotne množine širokih testo* nov — III. in IV.; blago I. in II. vrste mo* ra vsebovati najmanj 8 odst. čistih testo* nov; dobava: začenši takoj do 15. avgu* sta v treh partijah po 200 kubičnih metrov; plačilo: na podlagi nepreklicljivega, vendar prenosljivega bančnega akreditiva, veljav* nega za uporabo 200 kubičnih metrov, ki se avtomatično ponavlja do popolne izvr* šitve celotne partije, in sicer proti pred* ložitvi: 1. enega originalnega ladijskega konosementa, 2. ene originalne saldirane fakture, 3. ene note za vkrcano blago; merjenje blaga: v svrho ustanovitve kuba* ture za fakturo se blago kubicira v centi* metrih in ne v colah, in sicer kakor sledi: testoni: od 4/5" za 12 do 15 cm; od 6/7" za 16 do 21 cm; od 8" na 22 do 24 cm; od 9" za 25 do 26 cm; od 10" za 27 do 30 cm; cene za pgsamezne kakovosti in širine: okrog 8400 kubičnih metrov »netti«, od 25 do 30 cm Lit. 175: okrog 96.600 kubičnih metrov I. in II., od 25 do 30 cm Lit. 175; okrog 171.000 kubičnih metrov III., od 25 do 30 cm Lit. 150 okrog 24.000 ku* bičnih metrov IV., od 25 do 30 cm Lit. 135; okrog 300.000 kubičnih metrov mon* te, od 12 do 24 cm Lit 135 za kubični me* ter fco »sotto palanco« Sušak pristanišče. 2i(o. + Ljubljanska borza (24. t. m ) Te.idenea za žjto živahna. Cene pšenice co popustile. Ponujali so »pšenico (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačljivo 30 dni): baško, 80 kg po 258.5 — 260. baško, 7» kg pc 250 do 252.5, baško. 77 kg po 242.5 — 245. novo baško, uzančno blago brez doplačila, za mesec julij po 205. novo baško, uzančno blago brez doplačila, za me«ec julij po 205, novo baško, uzančno. brez doplačila, za avgust po 210; rž: baško, 72/73 kg po 197; koruzo: baško, za junij po 150 — 152.5; ječmen: baški, 62/36 kg 162.5 _ 165; otcs: baški po 180 — 185; moko; »0-: (fco vagon Ljubljana. prj odjemu celega vagona, plačljivo po prejemu 410 — 415. + Novosadska blagovna borza (24. t. m.) Promet: 33 vagonov pšenice. 1 vagon ječmena, 22 koruze in 1 vag. otrobov. Pšenica: baška, 77 kg 197.5—200: baška, 78 k a 200—205; gornjebaška, 78 kg 205—207.5; banatak;.. tisa. šlep. 78 kg 206—207.5; gor-njebanatska, 78 kc 200—202.5; sremska, 77 kg 180—185. Turščica: baška in sremska 95 do 97.5; ladja Dunav 100—102; za julij 101 do 103. Jeimen: baški in sremski, 63/64 ksr-W>6-s£l07.5. Oves; baški in s rimski 130 do 185 Moka: bašktf-sOOt 335—345; »2« 295 do- 805; »5« 235—245. 4- Somborska blagovna borza (24. t. m.) Promet 140.5 vagona. Pšenica: baška, Tisa. šlop 172.5 — 177.5; železnica, 77 kg 187.5 do 192.5; železnica, 78 kg 190 — 195; sremska, slavonska, promptna 170 — 175; banat-eka, Dunav. promptna 185 — 190; Bega. promptna 190 — 195; kanal 180 — 185. Oves: banatska 130 — 135: sremska in slavonska 135 — 140.,Ječmen: živinski, 63/64 kg 100—105; baranjski. 66/67 kg 105—110. -f Budimpeštanska terminska borza (24. t. m.) Tendenca čvrsta. Promet 6rednji. Pšenica: za oktober 18.69 — 18.70. Rž: za oktober 10.82 — 10.84. Koruza: za iulij 12.77 — 12 80; za avgust 12.95 — 12.97. BORZE 24. junija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet minimalen. Največ se Je trgovalo z devizami na Berlin, London in Dunaj. Posamezni tečaji so malo popustili, med njimi Berlin, London in Newyork. Dunaj in Praga sta ostala nespremenjena. Na zagrebškem efektnem tržišču je danes notirala Vojna škoda na nespremenjenem nivoju. Za junij se je zaključila po 4B2. 7% Blair se je trgoval po 84.625 in 84.5. Od zasebnih papirjev so zabeležili bančni naslednja zaključka: Pol jo po 58 in Zemaljska po 132. industrijski pa: Slaveks po 68 in 66, Slavonija po 200 Šečerana po 350 in 347.5. Vevče po 120 in 122 ter Trbovlje po 420. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.72. Berlin 13.465—13.495 (13.48), Bruselj 7.8904, Bu* dimpešta 9.8987, Curih 1095.9, Dunaj 7.9686—7.9986 (7.9836). London 274.37 do 275.17 (274.77), Newyork 56.445, Pariz 222.06 Praga 167.39 — 168.19 (167.79), Tust 296.20. Zagreb Amsterdam 22.69 — 22.75, Dunaj 796.86 — 799.86. Berlin 13.465—13.495, Bruselj 789.04. Budimpešta 989.87. Milan 295.042 — 297 042, London 274.37 — 275.17, Newyork 56.345 _ 56.545, Pariz 221.06 do 223.06, Praga 167.39 — 168.19, Curih 1094.4 do 1097.4. Curih. Zagreb 9.1275. Pariz 20.255. London 25.0725, Newvork 516, Bruselj 72.02, Milan 27.03, Amsterdam 207-35. Berlin 122.98 Dunaj 72.83. Sofija 3.74. Praga 15.31, Varšava 57.85, Budimpešta 90.30, Bukarešta 3.065. Dunaj. Beograd 12.51625 — 12.55, Berlin 168.53 — 160.08, London 34.3725 — 34.4725, Newvork 707.25 — 709.75, Milan 37.06 do 37.16. Pariz 27-765 — 27.865. Praga 20.98375 do 2106375. Curih 137.09 — 137.59; dinarji 12.47 — 12.53. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 95.5 blago, 7% Blair 84.5 blago, Celjska posojilnica 160 denar. Ljubljanska kreditna 122 denar, Praštediona 905 denar, Kreditni 170 den., Vevče 122 denar Stavbna 40 denar, šešir 105 denar. Ruše 280 — 300. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 431.5 — 433. kasa 431.5 _ 433, za junij 432 — 433, julij 431.5 — 433, avgust 431.5 — 433, december 431.5 — 433.5, ;nve-eticijsko 87 — 87-75. agrarne 54 — 54.75, 8% Blair 95 — 96. 7% Blair 84.5 — 85.625, 7% posojilo Državne hipotekarne 83.5 do 83-75; bančne vrednote: Katolička 35 — 38, Poljo 58 — 58.8, Kreditna 96 — 100, Union 196 blago, Jugo 78.5 — 79. Ljubljanska kreditna 122 denar, Narodna banka 8175—8275. Praštediona 902 — 910, Srpska 180 — 185, Zemaljskfi 130—136; industrijske vrednota: Našice 1300 blago. Gutmann 160 — 170. Slaveks 200 — 205, Danica 105 denar, Šečerana 345 — 350, Ljevaonica 185 denar, Brod vagon 110 — 120, Union mlin 115 — 125. Vevče 122 _ 124, Isie 33 denar, Dubrovačka 400 blago, Oceanija 217.5 _ 230, Trbovlje 417.5 — 422.5, Jadranska plovidba 500 do 506. Beograd. Investicijsko 88.5 — 90. agrarne 56 zaklj., Blair 85.75 zaklj.. Narodna banka 8250 zaklj., Vojna škoda 442.5 — 442.75, za november 454 zaključek. INSERIRAJTE V »JUTRU" tfCJisefe vseh vrst za eno in večbarvni tisk izdeluje p&ugografifca' Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 23 ZALVZIJE, tesone tekstilne rolete (drvonltke), roleto iz gradlna, samonavijalce in lesene rolete »Esslinger« v vsakih konstrukcijah Izdeluje solidno ia najceneje tvrdka PETER KOBAL Kranj — Slovenija Brzojavke: KobaL Tel. interurb. 32» šele sedaj sem sprevidel, da ni zdravja brez dobre prebave želodca. Pritisk v želodcu, pogosta vrtoglavost, glavobol, nespečnost, zoprn okus, vzpehavanje, hemoroidi (zlata žila) so navadno posledica mučne zaprtosti. V vseh teh slučajih je najbolje jemati LAKSIT ki je najprijetnejši za zauživanje, ker ima vonj in okus čokolade in je najcenejši. — Originalna škatljica za 12kratno uporabo stane v vseh drogerijah in lekarnah 10 Din. — Po pošti razpošilja 166 DVORSKA LEKARNA, BOGOJEVICA, SKOPLJE. Vabilo k rednemu občnemu zboru ■ Posojilnice v Cerknici registrovane zadruge z neomejeno zavezo za 35. upravno leto 1929, ki se bo vršil v nedeljo, dne 6. julija 1930 ob 14. uri v zadružni pisarni. DNEVNI RED: 1. Citanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo računskega pregledovalca. 4. Citanje revizijskega poročila. 5. Citanje in odobritev računskega zaključka za leto 1929 in delitev čistega dobička. 6. Volitev načelstva. 7. Raznoterosti. Opomba: Ako občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število prisotnih članov. — člani lahko pregledajo računski zaključek tekom 8 dni pred občnim zborom vsak dan od 8. do 12. ure. Načelstvo. ■|a Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš predobri oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod Franc Vedenik gostilničar, mesar hi posestnik v Št. Pavlu pri Preboldu po dolgotrajni mučni bolezni, v 80. letu starosti, včeraj dne 24. junija, ob V2 8. zjutraj preminul. Pogreb pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 26. junija, ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Št. Pavlu pri Preboldu. Št Pavel pri Preboldu, dne 24. junija 1930. Žalujoči ostali 8961 ............. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 tfCdor hoče da 99 mu posije po poŠti naslov aH GaGe drugo informacijo ti Sočo se matih oglasov naj priloii v mnamGah a sicer ne bo prejel odgovora t «« JL^MBm CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem x naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. 'UL Veziijo cvetja pošteno ;n zanesljivo, »li vajenko ki se je že učila vezenja, v p o ni o č drugi vezivi »pre:me Satan cvijeea Franjo *Rityr, Sarajevo, Alek-iaitdrovi 65. 25699 Klepar, pomočnika izurjenega v stavbnem m galanterijskem delu,_ sprejme takoj, s hrano in stanovanjem v hiši Henrik Klobučar, klepar, Brežice. 237% Kuharico ki bi obenem m-orala opravljati še druga gospodinjska uela, iščem za 1. julij k eni eami o^lfi. — Ponudbe je poslati na na-»lov Albina Forster, den-ti-stka, Dolenji Logatec. Učenca spre$m em za klepaTsko obrt. Hrana Ln stanovanje v hiši. 2i'bret, splošno kle-parstvo, Radeče, Zidani most. 25593 Mesar, pomočnik ki je obenem tudi preka-jevalec, dobi takoj službo. Ponudbe n.» »pravo »Jutra« na Jesenicah pod značko »Zmožen«. 25894 Hlapca treznega in poštenega sprejmem takoj na velciposestvo in veletrgovino z vinom. — Naslov nov» oglasni oddelek »Jutra«. 25840 Brusača (Schleifer) sposobnega in r-oLirinega, za veHki brus za žagie potrebtt.ie »Knna vulkanizacija gumija P. Škafar, Ljubljana. Rimska ceeta št. It. 25669 Motorno kolo skoraj novo — zeta malo rabljeno ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 25825 Avto Fiat v dobrem stanju po nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelet »Jutra«. Motorno kolo »Pucb« 175 cm3, 2 brzini, poceni proda Florjančič, Nunska ulica 3. 25889 Indian Scaut model 1028, It.000 km. za vsako sprejemno ceno proda Cizerlj, Studenci pri Mariboru. 2587-1 HarIey-Davidson 350 cem.malo vožen, v dobrem stanju ugodno naprodaj. Na ogled v mehanični delavnici na Miklošičevi cesti 17 25910 Limuzino pet-sedežno prodam ali zamenjam za odprt voz — pripraven za potnika. Zirovnik. Tavčarjeva ul. 6. 25938 Motorno kolo B. S. et , 770 cm', s prikolico prodam ali zamenjam za motor, ki bi bil uporaben za žaganje drv. Dopise na naslov: Hanzel. Metlika. 25969 Majhen avto zamenjam za motorno kota Na ogled v garaži Kapi. Krekov trg. 25979 Plašč 715 X 115 dobro ohranjen takoj kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25982 Okroglice (Prilgelholz) suhe, zdmve kupi nekaj vagonov Opekarna Pragersko." 25616 3 kompletna okna visoka 1.35—1.40 m, široka 75, kupi Koprive, Vidov-daneka 20. 25924 Staro zidno opeko kupim. Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zidna opeka«. 25903 Rabljen kotel (tank) za 15 do 20.000 litrov vsebine kupimo takoj. Ponudbe naj se pošljejo na naslov Mestnega avtobusnega podjetja v Mariboru. 25875 i« Damsko kolo ali kompletni okvir, v slabem stanju kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Damsl;o kolo«. 25890 Moško kolo dobro ohranjeno po zdo nizki ceni prodam. Naslov v oila-snem oddelku Jutra. 25965 Stavbno parcelo v Kranju krasno, tik ob državni cesti zeta ugodno prodam. Naslov pove og-as. oddelek »Jutra«. 25785 Trinadstr. hiša v sredini mesta pod ugodnimi pocroji naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25857 Posestvo obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja in 9 oralov njiv. travnikov in gozda, vsled smrti prodam za 40.000 Din. Pojasnila daje Jos. Senica. posestnik in župan v Zabukovju pri Sevnici. 25906 Kupim prestave za lahko motorno kota — (Zvveiganggetriebe ali pa Hinterradnabe s prestavami). Ponudbe, na naslov: Alojzij Makovec. strojnik v Lokavcih. pošta Kri/ovci pri Ljutomeru. 25001 Parcelo na Kodeljeiem proda,m. Dobi se takoj stanovanje, roizve se v trafiki Modic. Kopitarjeva ulica štev. 1. ^ 35050 Parcelo 840 m5 veliko, pod Rožnikom prolam po Din 45 m. Posredovalnica na Dunajski cesti 7. 25977 Spalnico dobro ohranjeno, iz mehkega lesa. fcirhrnjs'ko kredenco, mizo in knjižno stela-žo prodam v Sp. Šiški. Medvedova cesta št. 25'IT 25090 Trgovina papirne in galanterijske stroke, dobro vpeljana, v manjšem mestu bivše Štajerske naprodaj — Dobra eksistenca za samostojno žensko ' Dopise pod »Dobra trgovina« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 25783 Trgovino z mešanim blagom, staro in dobro vpeljano, na najboljši točki v večjem kraju, radi bolezni takoj prodam. Zraven je tudi lepo stanovanje in daljša najemna pogodba. Dopise na oglas, orldelek »Jutra« pod »Zelo ugodna prilika«. 25909 Lepe prostore pripravne za skladišče ali delavnico ir. pisarno, takoj oddam iredi mesta. Elektrika in telefoa že vpeljan Naslov v cglasnem oddelku »Jutra«. 25057 Majhna trgovina z mešanim blagom, dobro idoča. v prom»tnem kraju naprodaj. Nizka najemnina. Pojasnila da.je Viktor Led-nik. Studenci pri Mariboru — Cankarjeva 3. 25086 Lokale na prometnem kraju v centru mesta odda Posredovalnica, Dunajska cesta št. 7 25978 Restavracijo ali boljšo gostilno vzameon v najem Dopise na oglas oddelek »Jutra« pod šifro 395 Sk.« 25657 Pekarno ki bi imela tudi prodajni lokal, v kakem prometnem kraju išče v najem samski pekovski mojster. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra.«. 25947 Gostilno vzamem v najem ali na račun. Imam osebno pravico in Benp kavcije zmožen. Event. vzamem tudi lokal na prometnem kraju v Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Promet«. 2593S Smrekove deske suhe, v debelimi 25 in 50 mm, prodam 2—3 vagone. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 25598 Tesan les popolnoma suh. ca takojšnjo uporabo pn stavbab ima stalno t zalojri Ilirija ■lr. z o z.. Ljubljana. Du aajska o. 46. telefon 2820 21197 »Hlode« hrastove, smrekove in je-love kupuje stalno Lavrenčič & Co.. Ljubljana, Dunajska cesta 47. 25866 Rezan les suh, jesenov in brstov 10 m3 prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2.5831 Stanovanje 2 sob in pritiklin takoj oddam. Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 25869 Stanovanje konfortno, obstoječe iz 4 odnosno 6 sob z vsemi pritikiina*mi se odda s 1. julijem v najeni v naši palači v Pražakovi ulici. Stanovanje ima dva scipa-rirana oddelka vsakega s separatnim vhodom. Prikladno za zdravnika ali odvetnika. Podrobni pogoji na razspoliago pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka 8. 25852 Stanovanje 3 sob in pritiklin. ne predaleč od sredine mesta iščem s 1. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Točen plačnik«. 25786 Sobo in kuhinjo iščeta mati m sin za takoj ali pozneje, v trnovskem ali šentjakobskem okraju. Naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tiha«. 16306 Trisobno stanovanje s pritiblinaimi dn vrtom, v zasebni vili oddam za mesec avgust. Marija KTava-nja, Cesta v Rožno dolino št. 48. 25018 Stanovanje 5 sob in pritiklin, v sredini mesta oddam za mesec avgust. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 25023 Stanovanje komfortno, v centru mesta išče šivilja. — Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stano vanje takoj«. 25035 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin i š 5 e mirna stranka brez otrok v mestu za 1. avgust. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brez otrok«. 23015 Stanovanje 2 sob, s stvtipOTabo kuhinje oddam na Glinški ulici 5/1 25858 Letoviščarjem oddam stanevamj-e v Dravski hanovini ob Pohorj« — blizu žel. postaje. — Ponudbe pod »Letovišče« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 25900 Čisto stanovanje 2 ec-b in pritiklin išče za takoj mirna stranka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cisto«. £5056 Trisobno stanovanje ? poselskc sobo m priti-klinami išče za avgust višji uradnik. — Ponudbe na oglasni odidelek »Jutra« (pod »Nedaleč od centra« 25054 Krasno stanovanje solnčno, trisobno, kabinet, takoj prosto, oddam proti enoletnemu predplačilu. — Posredovalnica na Dunajski cesti 7. 25976 Iščem kompanjona v starosti 25—30 le^ agil-nega in dobrega trgovca manufaktnre. s 35—50.000 Din. Eksistenca zajamčena. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Kom-panjon«. 25972 Sobe Opremljeno sobo separatno s stopnjde e 1. julijem oddam v Ciril-Metodovi ulici 19/1-4. 35851 fla&CoPt rnaCifi ogCa&ov In druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah *JUTRA« v flovem mestu Ljubljanska cesta št. 42 in na ^esenicafi pri kolodvoru št. 100 Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. Višji častnik išče sobo, pralno ali opremljeno s predsobjem če mogeče, v bližini Tabora. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod štev. 3123. 25835 Za letoviščarje 2 opremljeni stanovanji s kuhinje — 2 in 3 sobe takoj oddam ob Savi pri železnici in avto postaji. — za počitnice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 25821 1 ali 2 krasni sobi opremljeni, skoraj sreda mesta odda-m. Poročeni izključeni. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 25787 Preprosto gdč. sprejmem po nizki ceni na stanovanje. — Ponudbe na cgl. oddelek »Jutra« pod »V bližini Zvezde«. 25927 Sobo na Bledu opremljeno z 2 posteljama, z uporabo vrta, pripravno tudi za otroke. £ddam s 1. julijem čez sezono. — Poizve se v Vidmarjevi vili na Bledu, Krekova cesta. 25017 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v bližini Tabora oddam s 1. jiulijem. Naslov in cena v oglasnem oddelku »Jutra« 25916 Opremljen kabinet takoj oddam na Bleiweisovi cesti 5/III, desno. 25020 Boljšo sobo v centru mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25929 Opremljeno sobo oddam s 1 julijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25931 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in souporabo kopalnice oddam nasproti vojašnice kralja Aleksandra. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 25892 Elegantno sobo v Mostah ali na Kodelje-vem išče s 15. julijem boljši gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Litograf«- 25045 Dva gospoda sprejmem na stanovanje. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 85944 2 prazni sobi veliki, parketirani, z električne razsvetljavo in balkonom takoj oddam 1 ali 2 osebama — najiraje zakonskemu paru brez otrok Poizve se na Resljevi cesti št. 30 — pisarna. 25031 Prazno sobo v sredini mesta oddam. — Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 35854 Sobo za pisarno iščem s 1. julijem. Ponudbe na naslov: Josip Sirk, civ. geometer, Tavčarjeva ulica 4. 25055 Opremljeno sobo oddam takoj ali e 1. julijem v sredini mesta 1 ali 2 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25968 Opremljeno sobo v centru mesta oddam solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov pove ogla=ni oddelek »Jutra«. 25061 Sobo separirano, z eiektr. razsvetljavo oddam solidnemu gospodu. Naslov pove ogl. oddelek »JutTa«. 25080 Sobo solnčno in svetlo, « tmpa-riranim vhodom iz stop-njic oddam v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 25083 Sobo s klavirjem in po možnosti s sepa-rira-nim vhodom želim — Ponudbe >ua oglasni oddelek »Jutra« pod »Klavir«. 35075 f7mfmm 100 Din je izgubil dijak od Kongresnega do Marijinega t.rga. Najditelja prosi, da jih odda v ogl. oddelku »Jutra«. 35035 Kljuko od avtomobilskih vrat sem izgubi I na poti iz Zagorja v Ljubljano. Najditelja prosim, da jo proti nagradi 50 Din odda v ogl. oddelku »Jutrac 35361 Zlat uhan se je izguba. Pošten najditelj naj ga proti nagradi odda v trgovini Kaluža. Sv. Petra 34. 35933 Usnjata doza z monogramom R. L., je bi'a včeraj popoldne pozabljena na klopi v Tivoliju, blizu ribnika. — Pošten najditelj s« naproša, da jo pTOti nagradi odda v oglasnem oddelku Jutra 25066 Posečajte notel-restavracijo Mariborski dvor — Oset. Preno čišča, kopalnice, garaže in hotelski avto. 22268 Restavracija Oset Mariborski dvor v Maribo.u toči na novem restavracijskem vrtu prvovrstno specijalno črno Tscheligijevo pivo. 35784 Pozdrav! Oprosti — pozabi — ker Ta ljubim! Pridi naravnost in razodeni vse v mojem naročju. Ne boj se. Piši naravnost in priloži belo cvetje. Omogoči takoj srečanje. Poljub! 25902 Mož srednjih let ki je potoval 18. t. m. iz Ljubljanskega velesejma — na postaji Litija pri oknu, se prosi za dopis na ogli oddelek »Jutra« pod šifro »Nepoznan«. 25043 1826 V mislih vedno pri Tebi. Vreč poljub. Tvoja Muca. 25058 Ljubček moj! Pridi k meni — čakam — sporoči kedaj— pridi gotovo — nujno. — Poljub »Misto«. 25959 Vpokojenka srednjih tat, želi znanja z aktivnim (event. upokojenim) državnim uradnikom. Prednost imajj železniški uradniki. Starost 50—65 let Ponudbe na upravo Jutra v Mariboru pod šifro »Ve-ritas«. 25084 V oglasnem oddelku «Jutra» ]• dvigniti sledeča pisma: Angleščina 24746, Asisten-tinja, Avto 35284, Agilni in resni, Brezalkoholna stroka, Bodoča sreča, V. Babčan, Beli golob 2494, Beograd 25107, Binkošti. Bukovina, Bona fide, Ce-nitna, Čuvaj, C S75, Cel dan odsotna, Denarna za-dTega, Dober zaslužek, Dobro vozilo. Delikatesna trgovina, Dober strojnik, Dobro izvežban tkalec, Dobro in točno plačam, Delavnica, Dobre* reference, Drugo nadstropje, Do 2(2. junija, Dobra eksistenca, Domačnost, Dober promet, Dober šofer, Dobra kuharica, Francoščina, Gospodična 32, Hrastovi bouls, Hotel, Hrepenenje, Hitro 100, Hvaležna do smrti, Hiša, Harmonija, Izvrstno, Iskrenost, Izložba, Kupim, Kres, Kleparstvo, Kolesarka 20, Kaos-Kosmos, Lokal 25661, Lepa eksistenca Lastni avto. Lepo 25385, Ljubljanska gostilna. Ljubo doma, Mlekarna 33, Manja, M ima soba, Dr. M. A., Miren. Motjrno kolo 24860, Mesto, Marija, Mirna stranka ^4. Nastop 1. julija, Neosamljen, Osigu-rana bodočnost. Praksa, Poštenje 830. Pek, P. M., Poletje, Posojilo, Pozdrav Poštena 6lužkinja. Prometna točka. Parna peč, Po-I-olnorna vpeljan, Potnik manufaiklure , Perilo, Poletni čar. Resen 230, Ribolov, Rakočevič, Razumevanje. Roža. Rešitev 25100 Resničnost. Resna zadeva. Stalen, Soliden, Spremljevalec šoferja, September 24799, Suho blago. Spreten šofer. Sreča 34, Smuk 30, Suho in čisto. Slaščičar, Soba ali lokal. Sirota. Stalen 10.000, Samski dom Snažna obrt. Skupna harmonija, Soba za takoj. SI. 7. Speceri.ia. Šivilja, šofer 100, Trgovski sluga. Treznost Podsreda, Transportni sodi. Trezen in zanesljiv, Trgovec vdovec. Ubogljiva učenka. Ugodna prilika. Uradnik 33. Udobno. Udovec. Uradnica 16. v bližini Ljubljane, Vestna in cenena vzgoja. Vdovec 5555, Ves dan odsotjia-Vestna in marljiva, Voziček. V. L., Vesten šofer. Večja hiša. Vesten in priden. Zračno stanovani«. ZasisrnT-ana eksistenca. Fa-ni Železnik. ZeTim dobrega moža. ZaJevoTjivost 60. D. Zimančič. Zenit. Zvezda Zanesliivo 333. Zgovorna in poštena. Značai. Zakonca. 3123. sno. S3«. wo_ 300 kv. 142135512. Sk 395. Lokomobilo 15 HP. še mata rabljeno, radi opustitve obrata zeta ugodno prodam Pismena vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Lokomobila 15«. 25937 Transmisije vsake vrste, jermenje-olje. bru5 in nekatere dele za fužine, z ventilatorjem poceni prodam. Re-flektanti naj se obrnejo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Št. 820«. 25973 Poročila bi solidnega, .">5—55 let starega gospoda. Imam Din 80.0*10 gotovine in intel. poklic. Resne dopise pod »Samostojna gospodična« na oglasni oddelek »Jutra«. 25887 4 tt« « Gramofon (kovčeg) in 28 plošč (moderni šlagerji) prodam po nizki ceni. Poizve se v Simon Gregorčičevi ul. 12. pritličje. 25064 Pisalni stroj znamke Oliver, skoraj popolnoma nov ugodno prodam. Na ogted pri tvrdki Orient, Dunaijtfca c. 14. 25430 2 pisalna stroja »Ideal«, mata rabljena po zeta ugodni ceni prodam. Resni kupec naj se obrne na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Kupim in plačam taikoj«. 25540 Zajci (samice) plemenite pasme naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 2C914 Fotoamaterjem razvija in kopira najbolje atelje Josap Pogačnik, Me6tna trg 17. 35474 Modroce otomane, divane, fot-ele in vse tapetniške izdelke Vam nudi najsoiid.neje in Dajce-neje Ignacij Narobe, 'ta-petnik, Gosposvetska c. 16 (pri Levu) Ljubljana. 22435 Sodavičarsko obrt z električnim obratom, dobro vpeljano, z velikim številom odjemalcev — s komplet, inventarjem, vozovi itd., v prometnem kraju Dravske banovine, radi takojišnjifgi odpotova-nja prodam. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Velik promet«. 25988 Preklic Obžalu jem in preklicujem vse žaljiv« in obrekovalne besede, izrečene v trgovskem lokalu Oblačilnice »Ilirija« v Ljubljani., zoper gosp. Lurijana Lewv. — Lu-dvig Janjič. " 25922 Sodna dražba umetnin Dne 12. julija ob 15. uri se prodajo v Knafljevi ul. št. 13 na javni dražbi: Križ, baje Tilgner-<=va plastika in slika »Tihožitje«. Okrajno sodišče, Ljubljana 2^936 T. SOKLIČ MARIBOR l o IZVANREDNA PRILIKA t Železna služinska patent postelja zložljiva, s taf peciranom madracom, zelo praktična za vsako hišo. hotele, ročne službe in potujuče * osobB stane samo Din 390.--i Razpošiljam po poštne« nom povzetju. Lesena patent porfelf«! zložljiva, s tapcciranim madracom. zelo prsk« tična. stane samo D 280. Lcžalka ra snnčanta j* (Liegcstuhi) najnovije vri sti. stane samo Din 15fc Madrad "punjeni t vol« nom stanejo samo D 750. L. BROZOV1C, ZAGREB ILICA 82. Kurja očesa NajboljSe sredstvo proti kurjim očesom »CLAVEN« je mast Dobite T lekarnah, droge«, tijab ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišč« M. Hrnjak lekarnar — S i s a k Prodajalko in učenca Prodajalko k manu-fakturi, veščo slovenskega in nemškega jezika ter močnega in zdravega kmečkega fanta z eno ali dvema meščanskima šolama, SPREJME trgovina ANTON PETEK v Konjicah. Polnojaremnik 5 pritiklinami. po možnosti cirkular im drugo, rabljeno kupim Ponudbe na naslov; Cirič i Sarič. Kos. K'tw. vica. 25793 Motor 10 K S na bencin ali sesalni plin poceni pTOlarn — Pismena vprašan ia pod »Takoi 32« na oglasni oddelek »Jut-a,-25981 Že rano v jutro nosi dama Bembepg NOGAVICO iz Bem- bergove svile, ker je, čeravno je njena cena večja, vsled njene izdržljivosti še vedno cenejša od druge. 8829 Stavbni les, Deske za obijanje stropov itd, Trd, par j en bukov, hrastov in javorov les več let naravno usušen, ima sta'no v zalogi po zelo ugodnih cenah tvrdka ■ REMEC Co., HB LIUBLIANA, Kersnikova ulica 7 Dostavlja se v Ljubljano in okolico na lice mesta. 8909 Kupujte knjige v Tiskovni zadrugi! Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adotf Ribnikar, Zp. Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni de' ie odgovoren Aloizij Novak. Vsi v Ljubljani.