GLASILO H O L E K TI V A TOVARNE GOMIJEVIO IZDELHOV SAVA ORANJ IZ VSEBINE: • Nova vest o pravilniku o delitvi osebnega dohodka ^ O skrbi za naša osnovna sredstva 0 Marginalije z letne konference Zveze komunistov £ Drugi o nas ... 9 Seznanjamo vas 0 Obsojamo! ^ Prvomajska parada $ Šport 4) Za smeh in dobro voljo ... ® NASLOVNA STRAN: Srečno — Prvi maj! Foto: Edi Šelhaus BEOGRAD — Predsednik Tito se je vrnil domov s potovanja po afriških deželah Gane, Toga, Gvineje, Liberije, Maroka, Tunizije in Z AR. Neposredni rezultat tega potovanja je bila vrsta skupnih sporočil in sporazumov o tesnejšem gospodarskem, tehničnem, kulturnem in tudi političnem sodelovanju med temi državami in Jugoslavijo. V širšem okviru pa se je to potovanje vključilo tudi med priprave za sklicanje konference ne angažiranih držav, o kateri tečejo posvetovanja. PARIZ — Pred predvidenimi francOsko-alžinskimi pogajanji v Evia-nu so franccrski desničarji izvedli atentat 'na eviansko mestno hišo in ubili župana tega mesta Camilla Blanca. Poga\jamja so bila odložena. Kmalu zatem je prišlo v Alžiru do upora, ki naj bi se spremenil v vojaški državni udar proti Charlesu de Gaullu in njegovi Peti republiki. Po nekaj dramatičnih dnevih negotovosti se je upor, ki so ga vodili štirje izrazito, nazadnjaški generali, pod geslom »francoske Alžirije«, zaradi odločnega ukrepanja de Gaulla, široke podpore francoske in svetovne javnosti, podpore Združenih držav Amerike in, kar je morda najznačilnejše, zaradi zveze med de Gaullovo vlado in širokimi delavskimi organizacijami centra in levice zrušil sam vase. De Gaulle izvaja zdaj čistko, dva voditelja, Challe in Zeller, pa sta v zaporu. Vendar pa kaže, da korenine upora, ki tičijo v razpoloženju nezadovoljne in samovoljne armade, še daleč niso izpodsekane. HAVANA — Po nekaj mesecih hude napetosti med Kubo in ZDA, ki izvira iz družbenih sprememb, ki jih izvaja na Kubi Castrov revolucionarni režim, so kubanski emigrantje z materialno in moralno podporo ZDA izvedli invazijo na otok. Castrove sile so napad ob podpori najširših ljudskih množic kmalu strle. V ZDA so začeli preiskavo prati prasluli obveščevalni službi CIA, ki jo vadi brat pokojnega ameriškega zunanjega ministra Allen Dulles. Ta je namreč organizirala in, kat kaže, dala tudi znamenje za napad na Kubo. ZDA so utrpele hud politični udarec. Toda, kakor zagotavljajo v Washingtonu, »akcije s tem še ni konec«. VIENTIAN — Po obširnem diplomatskem posredovanju in pasveto-vasijih med velesilami je bilo vojskovanje v Laosu prekinjeno. Velesile so se sporazumele za sestanek trinajstih držav, kjer na\j bi razpravljali o bodoči usodi Laosa. Vodstvo nove laoške koalicijske vlade, kjer naj bi sodelovali predstavniki obeh strani, ki sta se doslej vojskovali, naj bi prevzel nevtralistiono usmerjen princ Suvana Puma. JERUZALEM — Tu se odvija proces proti enemu največjih zločincev iz druge svetovne vojne, »židovskemu carju« Adolfu Eichmannu, ki je neposredno vodil zbiranje in trartsportiranje Židov v nacistična koncentracijska taborišča. -dd To jo maketa naSe tooa‘1 im [farno 5e dsbet let počakajmo in ce ,'ie bomo popeljali nad naSo tonalno a letalom, :>e nam bo nudil plao tak pogled LETNA KONFERENCA OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK »SAVA« Rozuijmino pozmuno kritiko Sto deventajst od sto triintrideset čla nov ZK, kolikor jih je v našem podjetju, se je zbralo 9. aprila letos v lepo okrašeni dvorani Delavskega doma, da bi prisostvovali letni konferenci osnovne organizacije Zveze komunistov. Ni nobenega dvoma, da je podajanje obračuna dela komunistov v vsakem podjetju pomembna naloga, saj je na komunistih veliko breme odgovornosti, tako za proizvodne kot za politične probleme v tovarni. Tako vzdušje je bilo tudi na minuli letni konferenci. Sekretar tovarniškega komiteja tov. Franc Celestina je, še preden je začel brati letno poročilo, razdelil knjižice in značke na novo sprejetim članom v Zvezo komunistov. To so bili pretežno mladi ljudje, večinoma gojenci Gumarske šole. Udeleženci konference, kakor tudi številni gostje — med katerimi so bili predsednik Okrajnega sin- dikalnega sveta ANDREJ VERBIČ, sekretar Občinskega komiteja Zveze komunistov Kranj STEFAN KADOlC in drugi — so novo sprejete člane toplo pozdravili. Nato je sekretar prebral svoje poročilo. Uvodoma je najprej poudaril letošnje jubilejno leto, ko proslavljamo dvajseto obletnico od tistega dne, ko je Komunistična partija, kot avantgarda ljudskih množic, krepko dvignila zastavo boja proti okupatorju, za osvoboditev izpod njegovega krutega jarma. V nadaljevanju svojega referata je nato poudaril veliko vlogo, ki so jo imeli komunisti med narodnoosvobodilno borbo in še posebej v povojnih letih, ko so bili komunisti v prvih vrstah naših delovnih ljudi za obnovo in nadaljnji razvoj porušene domovine. Po uvodnih besedah je poročevalec prešel na delo članov Zveze komunistov našega podjetja v minulem letu. Le-to se je odrazilo tako v delu samoupravnih organov, pri pomembnih in težavnih nalogah v zvezi s proizvodnim načrtom, z izpolnjevanjem družbenega načrta itd. Najpomembnejše je bilo seveda sprejetje perspektivnega načrta nadaljne rekonstrukcije proizvodnih oddelkov v obratu II. Tako obsežen delovni načrt nadaljne rekonstrukcije bo terjal tudi v prihodnje tesno sodelovanje in napore vseh članov kolektiva; naloga članov Zveze komunistov pa je, da ob vsakem času najaktivneje sodelujejo 'in pomagajo Pogled na udeležence letne konference ZK naše tovarne Delovno predsedstvo, gostje in razprava predsednika Okrajnega sindikalnega sveta Andreja Verbiča, na letni konferenci osnovne organizacije ZK naše tovarne s pravilnim tolmačenjem sprejemati ustrezne sklepe. Omenil je tudi delo članov Zveze komunistov v sindikalni in mladinski organizaciji, v organizaciji Zveze ženskih društev in podobno. Poudaril je tudi skrb za borce iz narodnoosvobodilne vojne in omenil, da je treba temu problemu posvetiti tudi v prihodnje še več pozornosti. Tudi ideološko politično izobraževanje članov Zveze komunistov v našem podjetju je bilo dokaj pestro. Mnogi IZRAZ V nekem smislu skopo poročilo pa je osvetlila dokaj živahna in pestra razprava. TONE RAZDRH je zlasti poudaril pomanjkljivo sodelovanje sindikalne organizacije s tovarniškim komitejem. IVAN PINTAR je kritično obravnaval delo članov Zveze komunistov in dejal, da le-ti niso odigrali take vloge, kot bi jo morali. Omenil je tudi pomanjkljivosti v odnosih med vodilnimi uslužbenci podjetja in posamezniki ter se naposled zavzel za to, da bi bodoči tovarniški komite moral posvetiti več pozornosti ideološko-političnemu delu in razjasnitvi notranje političnega položaja članstvu Zveze komunistov in ostalim članom delovnega kolektiva. FRANC RAKOVEC je dejal, da morajo komunisti sami skrbeti za lastno ideološko-politično izobraževanje. Poudaril je nadalje, da bi bilo treba poskrbeti za izobraževanje članov, organov delavskega samoupravljanja. Njihovo razgledanost bi lahko razširili z organiziranjem seminarja itd. O delu o-snovnih organizacij je v razpravi govoril dosedanji sekretar FRANC CELESTINA. Dejal je, da osnovne organizacije niso bile dovolj aktivne in da je njihovi dejavnosti treba posvetiti v prihodnje več pozornosti. O tem je govoril tudi FRANC GOLOB, ki je povedal, da osnovne organizacije niso so obiskovali seminarje in razna predavanja, ki so obravnavala ideološko-politična vprašanja. V naši osnovni organizaciji je bilo 1. marca letos sto triintrideset članov. V poročilu je bilo omenjeno, da osnovna organizacija ni posvetila dovolj pozornosti sprejemu novih članov v organizacijo Zveze komunistov, zato je bila ena izmed smernic tudi težnja, da bi v prihodnje vključili v Zvezo komunistov vse tiste, ki imajo voljo, pogoje in željo za sodelovanje. p r a u e imele dovolj podpore s strani tovarniškega komiteja. O problemih mladine je povedal nekaj besed FRANC ROZMAN. Zlasti sc je zavzemal za problem, kako vključiti mladino v delo in življenje v tovarni, K razpravi je prispeval nekaj misli direktor DRAGO DOLINŠEK. V prvi vrsti je poudaril, da je treba v podjetju pozitivna in pametna nasprotja tudi v naprej javno in iskreno razčiščevati, saj ta nasprotja kažejo željo po odpravljanju posameznih napak in pomanjkljivosti, hkrati pa tudi — če so pravilno usmerjena — rodijo napredek in boljše poslovanje. Po njegovih besedah bi morali zlasti člani Zveze komunistov posvetiti javnim razpravam še več pozornosti in tribuno javnega mnenja pravilno usmerjati in tudi negovati. V razpravo je ob koncu posegel tudi predsednik Okrajnega sindikalnega sveta ANDREJ VERBIČ, ki je poudaril zlasti vlogo komunistov pri razpravljanju in uveljavljanju vseh najvažnejših problemov, ki se dogajajo v podjetju. Zlasti je omenil vlogo slehernega upravljavca, ki je dejansko soodgovoren za uspehe oziroma neuspehe, ki jih dosega podjetje. Ob koncu so udeleženci letne konference izvolili nov 9-članski tovarniški komite, ki bo vodil delo organizacije ZK do prihodnje konference. "'t sindikalni pndndbnri enntah V pretekli mandatni dobi sindikalne podružnice so v ekonomskih enotah v podjetju obstajali sindikalni pododbori, ki jih je bilo devet. Imeli so svoje občne zbore še pred skupščino sindikalne podružnice, kjer so podali obračun svojega dela. V obsežnih in živahnih razpravah o novih načelih in smernicah našega gospodarskega sistema so bile spremembe in dopolnitve zakona o delovnih razmerjih deležne razmeroma majhne pozornosti. Na občnih zborih so sindikalni pododbori volili nove člane odborov ter hkrati tudi volili delegate za sindikal. skupščino in predlagali kandidate za plenum sindikalne podružnice. Zlasti so sindikalni pododbori razpravljali razen o drugih aktualnih vprašanjih tudi o družbeni prehrani izven podjetja, — Živahna razprava pa je bila okoli delitve osebnega dohodka in dviga cen na tržišču. Članstvo sindikalnih pododborov je zahtevalo tudi, da se dokončno reši vprašanje menze v Delavskem domu, ki ga rešujemo že nekaj let. Iz vseh razprav bi lahko zaključili, da danes delovni kolektiv pravilno presoja današnjo družbeno ureditev ter daje koristne predloge za nadaljnji razvoj gospodarskega sistema. — Predlogi z občnih zborov sindikalnih pododborov so bili tudi obravnavani na sindikalni skupščini. Hkrati z decentralizacijo delavskega samoupravljanja v podjetju pa bo potrebno podobno storiti tudi s sindikalnimi pododbori. Reorganizacija je potrebna zaradi enotnega in načrtnega dela ter vsklajevanja delavskega samoupravljanja. Novoizvoljeni iz-vršni odbor kakor tudi sekretariat sindikalne podružnice je o tem razpravljal ter sprejel sklep, da se sindikalni pododbori združijo v take enote, kot bodo formirani delavski sveti ekonomskih en°t. Vodstva pododborov kakor tudi sindikalno podružnico čakajo letos velike in odgovorne naloge, ki jih bo lahko reševala le v trdni povezavi vsega sindikalnega članstva. FRANC MERTEL 34 Letošnja prvomajska parada je bila v znamenju 20-obletnice vstaje. Tisoči Ljubljančanov in prebivalcev Slovenije so lahko gledali in videli moč naše JLA, kakor tudi gospodarske uspehe, ki jih je naša socialistična država dosegla v povojni graditvi. — Zgoraj: brigadirji so po paradi zaplesali kolo. V sredi: impozanten mimohod športnikov. Spodaj: Tovarna koles »Rog« je pokazala svoja kolesa, za katera »SAVA« izdeluje veloplašče in zračnice Z decentralizacijo delavskega samoupravljanja, hi ‘omogoča neposrednim upravljavcem, da povedo svoje mnenje o vseh perečih proizvodnih problemih, postaja tudi odnos do osnovnih sredstev izredno pomemben. Zavedati se namreč moramo, da je za izpolnitev našega proizvodnega načrta, kakor tudi za njegovo preseganje, v veliki meri zelo pomembno, v kakšnem stanju so in katera so ia nerazpaložljiva osnovna: sredstva. V pojem »osnovna sredstva« sodijo vsi stroji in naprave, ki so^ nam potrebni, da lahko določeni izdelek izdelamo za uporabo potrošnikom. V našem primeru so to stroji in naprave, ki .jih uporabljamo pri proizvodnji 'gumijevih izdelkov. Osnovna sredstva, ki jih imamo na razpolago v naši tovarni, imajo veliko vrednost, saj predstavljajo več kot tretjino, vrednosti našega letnega bruto proizvoda. Ta naša osnovna sredstva uporabljajo in upravljajo vsi člani našega delovnega kolektiva na svojih delovnih mestih. V takšni ali drugačni obliki! Ker pa vemo, da stroji in naprave lahko proizvajajo kakovostne izdelke le takrat, če so primerno »negovane«, je to brez dvoma velikega pomena. Da bi to dosegli, moramo' z njimi ustrezno ravnati. Vsak član kolektiva oziroma vsak delavec, ki mu je poverjeno tako ali drugačno »osnovno sredstvo« se mora tega v polni meri zavedati, kajti le s pravilno uporabo in vzdrževanjem bo zagotovljena predvidena proizvodnja, hkrati pa tudi nemoten delovni proces naslednjim fazam proizvodnje. Zategadelj je nujno da so člani kolektiva pravilno Tako pa smo volili upravni odbor obratne ambulante poučeni s točnimi navodili o ravnanju z njimi. Ta navodila je dolžan dati vsakemu članu kolektiva vodja ekonomske enote ali \mojster, ki odredi delavca na določeno delovno mesto. Slednji pa mora dobiti to navodilo od investurijsko-vzdr -ževalnega sektorja. V kolikor pa posamezni delavec ni dobil potrebnih navodil, je njegova dolžnost, da jih izposluje od mojstra ali vodje ekonomske enote. Če stroju dobro strežemo in ga vzdržujemo, se njegova življenjska doba zelo poveča, kajti na ta način zman/šu-temo stroške vzdrževanja in popravil. Vse to pa •neposredno vpliva na ekonomičnost in v skrajni meri tudi na osebne da: od k e posameznih ekonomskih enot. Še večjega pomena pa je nemoteno izpolnjevanje proizvodnega načrta brez kakršnihkoli zastojev. In ta činitelj moramo imeti vedno pred očmi! V zadnjem času smo imeli dva izrazita primera, ki nam kažeta, do kakšnih težkih posledic lahko privede okvara na strojih. Te posledice se kažejo celotnemu kolektivu, najbolj pa prizadenejo, seveda, samo ekonomsko enoto. Zato je nujno, da bi vsak član kolektiva na svo iem delovnem mestu vedno stremel za lem, da v celoti obvlada strni ali določeno napravo. In kako to doseči! Dolžnost in naloga slehernega člana je, da se strokovno izpopolnjuje, ne le za posamezno delovno operaciio, marveč tudi v širšem tehničnem pomenu. Le takrat bo lahko prav in hitro razumel vse pojave, ki jih doživlja tia delovnem mestu. Tako izobražen član delovnega kolektiva, ki bo z zavestjo upravljat določeni stroj ali napravo, bo lahko prihranil podjetju veliko nepotrebnega' napora, nesmotrne uporabe denarnih sred štev, laže izpolnjevanje proizvodnega načrta in podobno. Če se nek stroj pokvari, to slabo vpliva na proizvodnjo. Lahko popolnoma ustavi proizvodnjo določenega polizdelka za določen čas. Treba je začeti iskati začasne rešitve izdelave na nekem drugem stroju, k"* hkrati povzroči omejitev proizvodnje nekega drugega polizdelka. Menjati je tre it tudi delovno SAVA«, KRANJ: Dragi tovariši, želel bi vas obvestiti, da sem prejel gumo za bicikel dim. 28X1,5, ki ste mi jo poslali v zamenjavo za mojo gumo, . ki sem jo reklamiral. Zelo sem zadovoljen in zahvaljujem se vašemu kolektivu za razumevanje. Ne gre toliko za ustrezno gumo, ki ste. mi jo poslali, pač pa za razumevanje ljudi, ki delajo v vašem prodajnem oddelku. Mnogi znanci so mi rekli, da iz te moje reklamacije ne bo kruha. Toda bil sem prepričan, da bom uspel. .. Zračnice za bicikle »Sava« so bile vedno odlične, kar upam, da bodo tudi v prihodnje. Hkrati pa se je tudi vodstvo vašega kolektiva pokazalo v zelo dobri luči do potrošnikov ... Naj vam še povem, da sem star 57 let in da vozim kolo znamke »Bismark« že od leta 1925, medtem. ko vaše zračnice in gume uporabljam od takrat, ko ste jih začeli proizvajati... in vedno so bile dobre. Pozdravlja vas vaš kupec Sreten Cilič, Niš, Srbija »GOSPODARSKI VESTNIK«, 18. marca 1961: V sestavku »Avtomobilske gume iz sintetičnega kavčuka v »Savi« so med drugim povedali: ... Povsod v svetu se začenjajo ukvarjati z uporabo sintetičnega kavčuka, ki ima nekatere prednosti pred naravnim ... Zaradi omenjenih prednosti je začela tudi domača gumarska industrija zadnje, čase pospešeno delati poizkuse s sintetičnim kavčukom. Ker so poizkusi pokazali, da je sintetični kavčuk precej boljši od naravnega iz več razlogov, zlasti pri izdelavi pnevmatik, so v tovarni gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju, v teku zadnje priprave za serijsko proizvodnjo avtomobilskih gum iz sintetičnega kavčuka ... »LJUBLJANSKI DNEVNIK« februarja: Gumarski razvojno izobraževalni center v »Savi« je prav na začetim svoje peti. Praksa bo prav kmalu pokazala življenjsko moč tega koncepta. 2e zdaj pa lahko rečemo, da je oblikovanje centra v »Savi« vzpodbudno iskanje svojstvenim pogojem ustreznih oblik izobraževanja in Skrbi za napredek proizvodnje ... v________________________________V Delo higiensko-tehnične službe v našem podjetju je bilo v minulem letu zelo razgibano. Komisija je imela šest razširjenih posvetovanj, na katerih smo obravnavali razne probleme higiensko-tehnične zaščite v podjetju. Največ pozornosti smo posvetili prehrani članov našega kolektiva. Ko smo odprli novo delavsko restavracijo v obratu II, ki je opremljena z najsodobnejšimi napravami in pripomočki, smo bili šele sposobni pripraviti članom kolektiva kakovostni topli obrok. Razen toplega obroka pa člani kolektiva in njihovi svojci lahko dobijo po dokaj nizkih cenah kosila in večerje. Za opremo in ureditev te restavracije, ki je postala samostojna ekonomska enota, smo porabili sedem milijonov dinarjev. Pripravo hrane oziroma njeno kakovost nadzoruje komisija HTV in medicinska sestra. Kupili smo tudi poseben avtomobil, ki ga uporabljamo, razen drugega, tudi za prevoz hrane med obratoma. Ker se bo podjetje še nadalje razvijalo, smo že obravnavali načrt o razširitvi kuhinje in jedilnice, ki bosta s prihodom novih delavcev postali pretesni. S to razširitvijo bo zadoščeno zmogljivostim tja do 1970. leta. Kot dodatek za hrano in osvežilne pijače je bilo porabljenih 14,200.000 dinarjev. Od tega zneska prispeva podjetje za vsak topli obrok 45 dinarjev. Naše podjetje sodi med tista v okraju, ki imajo najbolj sodobno urejeno prehrano zaposlenih. V naši menzi pa jedo tudi gojenci Gumarske šole. Tudi za osebno zaščito zaposlenih smo v lanskem letu močno skrbeli. V skladu z določili Pravilnika HTV smo nabavili in razdelili kakovostna zaščitna sredstva, ki so potrebna za posamezna delovna mesta, za kar smo porabili več kot 12 milijonov dinarjev. Vsak član kolektiva je prejel dve zaščitni obleki, več kot polovica zaposlenih pa tudi zaščitno obutev, seveda, če je njihovo delovno mesto izpostavljeno poškodbam na nogah. Z nabavo zaščitnih čevljev se je bistveno zmanjšalo število poškodb na nogah, saj je bilo kljub povečanemu številu zaposlenih lani, v primerjavi z letom 1958. osemnajst primerov manj poškodovanih nog. Največ težav imamo pri pranju zaščitnih sredstev, glede na to, ker še nimamo lastne industrijske pralnice. Le-to bomo predvidoma imeli že letos, saj so stroji in oprema zanjo že naročeni. V načrtu je, da bo pralnica stekla s 1. junijem. Ureditev pralnice, ki bo veljala več kot dva milijona dinarjev, je nujna zlasti še, ker home vazen 40 Ce so požarno varnostne naprave dostopne, se jih lahko vsak hip poslužimo. In tako tudi mora biti! no okolje. Tak primer smo imeli V valjarni obrata II: tu so bile tri težje nezgode na novo sprejetih delavcev, ki so bili zaposleni pri dubliranju korda na trovaljčniku. Ponesrečenci so bolovali več mesecev in tako povečali število izpadlih dni na posamezno nezgodo. Zato moramo novosprejetim članom našega kolektiva v prihodnje posvetiti več pozornosti in jih že na uvajalnem seminarju kar se da privaditi na okolje bodočega delovnega mesta. Vzroki nesreč so pa tudi v nediscipliniranosti na delovnem mestu. Kot primer lahko navedemo valjarno- I:, delavka, zaposlena pri previjamju blaga, se je začela pogovarjati z mladim delavcem, zaposlenim pri trovaljčniku. Med pogovorom je položila roko med poravnalni valj in nesreča je bila tu! — Takih in podobnih primerov je še več, kil pa bi jih lahko z zavestno disciplino na delovnem mestu hitro odpravili. Zdaj pa si oglejmo število- nesreč na sto zaposlenih po posameznih oddelkih: zaščitnih oblek čistili tudi perilo gojencev Gumanske -šole. Pralnica bo delovala v sestavu higie-niske skupine v podjetju, ki jo bomo ustanovili. Vanjo ne bi smeli sprejemati starih oziroma onemoglih delavcev, kajti s tem ne bi dosegli zaželenega učinka. Rdd in čistoča na delovnih mestih je v našem podjetju, zlasti pa v obratu I, na dokaj nizki ravni. Vsepovsod so razmetani razni deli strojev, orodje, odpadni material in podobno, kar dostikrat povzroča nesreče. Omenimo naj le stiskamo: zaposleni delavec je imel v jedru shranjeno merilo, ko pa -ga je hotel vzeti iz njega (le--to je bilo višje od višine zaposlenega) mu je spodrsnilo ter je obvi-sel na njegovem ostrem robu. Pri tem si je delno uničil živčevje desne roke in je postal prav zaradi malomaronsti in nereda v oddelku delovni invalid. — Vodje ekonomskih enot bi morali posvečati higieni v -oddelku večjo pozornost — in če -ne gre drugače — tudi disciplinsko ukrepati. Lani je bilo v našem podjetju 84 nesreč -pri delu. Zaradi njih smo izgubili 1300 delovnih dni ali 9,900.000 dinarjev narodnega dohodka! V primerjavi z letom 1958 je število nesreč na 100 zaposlenih padlo za trideset odstotkov. Zanimivo pa je, da se je lani število- izpadlih delovnih dni na posamezno nesrečo- povečalo. Hkrati pa moramo tudi zabeležiti, da kljub tako obširni rekonstrukciji v obratu II, kjer se je delovni proces skoraj nemoteno odvijal ob gradbenih delih, število nesreč ni bilo visoko. Pohvaliti moramo remontne in montažne skupine mehanične delavnice obrata II in gradbeno skupino-, ki so brez bistvenih poškodb (dasiravno nismo imeli na razpolago ustreznih dvigalnih naprav) spravili v po-gon težke stroje brez večjih poškodb. Krivdo za .povečanje števila izpadlih delovnih dni na posamezno nesrečo pa je treba pripisati -prehitremu postavljanju na novo sprejetih delavcev na nevarna delovna mesta in njim nezna- Oddelek Števik zap. Nesreče pri delu Nesreč na 100 zap. sestavljalnica 27 4 15 valjarna I 83 6 7,3 valjarna II 85 16 19 pnevmatikama I 103 11 10,7 pnevmatikama II 207 9 4,3 stiskama 87 1 1,15 cevama, -brizg., roč. kp-nf. 149 8 5,4 gumiranj e blaga 23 2 8,9 prevleka valjev in koles 23 2 12 mehanična delavnica I 72 7 9,7 mehanična delavnica II 62 6 9,7 gradbena sk., miz. delavnica 26 3 H,5 transport 28 4 14,3 skladišča 46 3 6,4 higienska sk., vam. služba 45 1 2,2 uslužbenci 140 - - skupaj 1.207 84 7 primerjava z letom 1958 983 116 11,5 Tu-di na področju požarne varnosti smo v lanskem letu kljub težavam dosegli določene uspehe. V proizvodnih obratih smo- dokaj omejili vzroke požarov, zlasti v oddelku premazo-valni-ce, kakor tudi pri konfekcijskih Strojih za avto-plašče v obratu II. Razen požara na o-Strešju pnevmati-ka-me obrati II, je bilo na raznih mestih le osem manjših trenutnih požarov, ko so- se vneli bencinski hlapi. C-lani kolektiva so bili na petnajstih skupinskih gasil,Skih vajah seznanjeni z uporabo- gasilskih pripomočkov. Vse to delo- na področju poža-me varnosti pa le ni zadovoljivo. Nujno bi bilo zaposliti poiklicne-ga gasilca v -podjetju, z določeno strokovno izobrazbo in veseljem do te službe. Prav tako- bi bilo potrebno poslati vsaj enega člana na gasilski seminar, -ki ga prireja republiška gasilska zveza v Medvo-dah oziroma v Lju-bljaini. Najbolj nevarna mesta za požar so v našem podjetju neurejena Skladišča vnetljivih tekočin, tako- v obratu I kot še posebej v obratu II. V seznamu investicij je cisterna za bencin za črpal-ne naprave sicer odobrena! Pri ureditvi pa mora imeti prednost obrat II, kajti sedanje vslkladiščenje vnetljivih tekočin ni v skladu s predpisi. Da bi izboljšali higiensko - tehnično službo v podjetju, je nujno tesnejšo sodelovanje vseh vodilnih uslužbencev, zlasti tistih iz tehničnega sektorja, kajti pra-v ti so- odigovorni, da pri rekonstrukciji podjetja upoštevajo predpise in določila HTV službe. JOŽE TONEJO 41 III* Hill hodiiie na bilo še balin Naša obratna ambulanta je bila ustanovljena z Novim letom 1959. Od vsega začetka smo se lotili dela na preventivnem in kurativnem področju. Glede na izredno težavne delovne pogoje v gumarski Industriji, smo se predvsem usmerili na ugotavljanje splošnega zdravstvenega stanja zaposlenih delavcev in delavk. Zlasti pa smo posvetili pozornost delavcem, zaposlenim v atmosferi smukca. Da je bila ta naša odločitev umestna, so pokazali sistematični pregledi zaposlenih pri smukcu. Ugotovili so, da je osemindvajset zaposlenih obolelo za posledicami škodljivega vpliva smukca. Prav tako smo proučevali delovne pogoje na drugih delovnih mestih. Posebno pozornost smo posvetili tistim delovnim mestom, kjer se uporabljajo organska topila. Zadnje čase zlasti nastajajo težave pri delavcih, ki so zaposleni v oddelku za ročno konfekcijo, kjer je narasla uporaba acetona. Glede rezultatov, ki Najprej posvet, saj dostikrat že tudi lepa beseda bodrilno vpliva na bolnika nam jih bo pokazala podrobnejša analiza teh delovnih mest, bo treba nedvomno ukrepati. Naslednji problem je ventilacija, ki nastaja v aVtopnevmaitikaimi obrata II. Zlasti to velja za oddelek brizganja in spajamlja avtozračnic. V tem oddelku nastaja vprašanje prepiha. Ni namreč zgolj slučaj, da je lani v tem oddelku zbolelo dve sto štiriimsedemdeset ljudi od povprečno sto petinšsetdeset zapo- 0 Upravni odbor je na svoji seji 1. marca obravnaval spremembo pravilnika o razdelitvi stanovanj, pravilnika o štipendijah, razpravljal pa je tudi o poročilu HTV komisije in o poročilu o disciplini. 0 Volitve delavskih svetov ekonomskih enot, potrditev dodatka k pravilniku o razdeljevanju stanovanj, na podlagi denarne soudeležbe prosilcev, potrditev pravilnika o štipendijah in pismene vloge, so bile na dnevnem redu seje delavskega sveta, ki je bila 13. marca. 0 15. marca jc razpravljal UO na podlagi poročila o izpolnitvi proizvodnega plana za februar, kakor tudi o poročilu o kakovosti izdelkov za isti mesec. Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo komercialnega, sektorja o nabavi, prodaji in zalogah surovin. 0 Delavski svet pa je 20. marca na svoji seji poslušal poročilo predsednika upravnega od- bora o delu v minulem obdobju, poročilo o delu komisij, na isti seji pa je izvolil tudi nove člane upravnega odbora in nekaterih komisij. 0 Na svoji seji je upravni odbor 25. marca poslušal poročilo predsednika upravnega odbora o delu tega odbora, izvolil je novega predsednika in podpredsednika ter razpravljal o pravilniku o delovnih razmerjih. 0 30. marca pa se je upravni odbor ukvarjal s poročilom stanovanjske komisije o gradnji v letu 1961/62, o določitvi višine penziona v počitniških domovih ter o proračunu sindikalne podružnice. 0 Poročilo o izpolnitvi plana za marec, kakor tudi kakovost izdelkov v marcu mesecu so bili na dnevnem redu seje upravnega odbora, ki je bila 8. aprila. — Prav tako je upravni odbor razpravljal o predlogu stroškov za, reklamo, reprezentanco in potovanja doma in inozemstvo. slenih, kar predstavlja sto šestinšestdeset od-tsotkov! Pri podrobnejšem pregledu obolenj lahko ugotovimo, da so prehladi na prvem mestu; sledijo pa jim druga vnetja kot posledica prepiha. To škodljivo nevšečnost bi v prihodnje morebiti lahko rešili z zračno zaveso. Podoben problem nastaja tudi v valjarni obrata II. Tudi tu je bolehanje precejšnje. Od povprečno sedeminšestdeset zaposlenih v tem oddelku je bolehalo sto šestindvajset ljudi ali sto oseminosemdeset odstotkov. V tem pri meru sicer ne gre zgolj za prepih, pač pa tudi za težje delavne pogoje. Ce pogledamo druge oddelke, lahko ugotovimo ,da je po številu obolelosti na prvem mestu splošni oddelek, saj je od povprečno šestindvajset zaposlenih bolehalo šestinpetdeset ljudi, ali dve sto petnajst odstotkov. Sem sodijo v prvi vrsti snažilke in kuharice. Nastaja vprašanje, zakaj imamo tako visoko obolelost v tem oddelku? Odgovor dobimo ,če pregledamo zaposleni kader: snažilke so pretežno starejše, ki se sprva zaposlijo honorarno, nato pa jih redno zaposlimo. Povsem jasno je, da so te ženske glede starosti podvržene najrazličnejšim kroničnim obolehjem in zategadelj ni čudno, če so dostikrat bolehne. Na drugem mestu je valjarna obrata II. O vzrokih obolelosti v tem obratu smo že prej pisali. Takoj za valjamo II. je na seznamu cevarna in brizgama. Tu je bilo povprečno stopetdeset zaposlenih, bolehalo pa je dve sto šestinpetdeset ljudi ali sto sedemdseet odstotkov. Tako visok odstotek obolelosti nam v tem primeru postane razumljiv, ko ugotovimo, da je tu zaposlena pretežno starejša delovna sila; ki je podvržena mnogim kroničnim obolenjem. Naša obratna ambulanta pa je pričela z zdravstvenim prosvetnim delom, ki ga je prevzela medicinska sestra in ga je tudi vestno opravljala. Znašla pa se je pred težavnim problemom: kako in kdaj privabiti ljudi na predavanja! 42 Kljub prizadevanjem in pomenu zdravstveno prosvetnega dela, ki se ga tako uprava kot delavci dobro zavedajo, tega problema nismo mogli uspešno rešiti. Morebiti bo letos bolje, ko bo zdravstveno prosvetno delo sestavni ddl načrta našega centra za izobraževanje kadrov. Tudi drugo socialno — medicinsko problematiko je skušala ambulanta reševati, kolikor je bilo v njeni moči. Ko je prišel v tovarno socialni delavec, je to delo kajpada bolj zaživelo, saj socialni delavec in medicinska sestra delata poslej z roko v roki. To delo bo v prihodnje še boljše in bolj poglobljeno, saj ni nobenega dvoma, da je delovna storilnost zaposlenega delavca oziroma delavke odvisna ne le od prejemkov, pač pa tudi od razmer, v katerih vsak posameznik živi. Te razmere pa imajo svoj odsev tudi na njegovo duševno in delovno razpoloženje. V delovno področje socialno^medi-cinske problematike sodijo tudi patronažni obisfkToa. domu. Te opravlja medicinska sestra, kajti -brez patronažnih obiskov bi nam bilo nemogoče imeti vpogled v resnično Stanje pri reševanju posameznih socialno- medicinskih problemov. Prav v minulem letu so nam patronažni obiski pokazali nekatere probleme: — gre za problem samskih delavcev, ki -stanujejo pri kmetih in morajo v prostem času delati, in tako plačati stanovanje. Ne le, da se pri tem »drugem šihtu« izčrpavajo, ampak so tudi še močno podhranjeni. Ti nekateri njihovi »delodajalci« jih brezobzirno izkoriščajo in menijo, da jim niso dolžni dati hrane. Seveda je potem njihov delovni učinek v tovarni precej manjši, kot M bil sicer. Zato smo z veseljem sprejeli sklep tovarne o gradnji samskega doma. — naslednji problem je nega bolnikov na domu. Zelo umestno bi bilo pristopiti k organizaciji laične nege bolnikov na domu, ki jo bo morala prevzeti v svoje okrilje naša tovarna. Hkrati s tem pa nastaja tudi problem strokovne nege bolnikov na domu, ki ji bo morala, obratna ambulanta posvetiti vso pozornost. Tega problema pa ne bo mogla reševati sama in zj?olj za svoje delavce, pač pa v okviru in skupaj z Zdravstvenim domom v Kranju. V:sa socialna in medicinska problematika je tako obsežna, da je sama ambulanta ne more reševati. Zato sodelujemo v različnih komisijah, ki jih ima podjetje v okviru kadrovsko-soci-alne službe. Tako sodelujemo v higi-ensko-tehnično-varštveni komisiji, invalidski komisiji in drugih, kjer rešujemo to našo perečo problematiko. Kajti, zgolj tesno sodelovanje bo pripeljalo do tega, da bo v prihodnje naše delo še bolj plodno in koristno in da bomo v prihodnje lahko še več storili za našega neposrednega, proizvajalca. Dr. JAKA VADNJAL TUDI DELO DEŽURNEGA GASILCA JE KORISTNO Tovariš urednik, da je delo dežurnega gasilca koristno, naj Vam povedo naslednje besede: Ob nedeljah in državnih praznikih, ko delavci zapuščajo tovarno, ostaneta v njej zgolj vratar m dežurni gasilec. Ko slednji nastopi službo, lahko kmalu opazi marsikaj, kar ni na svojem mestu. Če bi zapisoval v dežurno knjigo, bi včasih lahko napisal kar celo stran, saj je dežurni gasilec razen tega, da odgovarja za požare, odgovoren tudi za kriminal in vse, kar se dogaja v obratih. Tako opozori, da gorijo luči pri belem dnevu, da so vrata nezavarovana, itd. Naj navedem še primer, ki se je pripetil 26. marca letos v obratu II. Ko je dežurni gasilec začel službo ob sedmih zjutraj, je takoj opazil, da v delavski restavraciji teče voda po zidu. Seveda je takoj ukrepal in preprečil nadaljnjo škodo. Vodo je nekdo . pozabil zapreti že v soboto zvečer in je tekla vso noč. Tekla pa bi lahko tja do ponedeljka zjutraj, dokler ne bi prišla kuharica v službo. Seveda bi bilo vse poplavljeno. — skladišče, živila, ki so shranjena v spodnjih prostorih itd. Nastala bi tako dbčutna škoda. Tako — vidite — je tudi delo dežurnega gasilca koristno. IVAN PETRIČ 43 u 01 ulU 18. aprila 1920: je bila stavka železničarjev Jugoslavije. Ta je zajela tudi Gorenjsko. Na Jesenicah nudijo stavkajočim železničarjem moralno in materialno podporo kovinarji. Delavci iz Kranja iz solidarnosti do stavkajočih železničarjev ustavijo delo v tovarni odnosno usnjami Polak, tiskarni Savi itd. V Kropi je bila uspešno izvedena nabiralna akcija za stavkajoče železničarje. V Bohinj- Ob letošnjem svetovnem Dnevu zdravstva, katerega geslo je bilo: »ZMANJŠATI NESREČE PRI DELU IN NA POTI NA DELO!«, je služba higiensko-tehnične varnosti v našem podjetju priredila skromno razstavo, katere namen je bil prikaz>ati, kje so poglavitni vzroki nesreč. Na razstavi smo skušali prikazati razvoj podjetja od starih, slabo zavarovanih strojev, do novih, ki imajo zelo izpopolnjene varovalne naprave. Tudi skrb za človeka smo skušali prikazati s primerom stare oziroma nove delavske restavracije. Prav tako smo s slikami pokazali urejena in neurejena delovna mesta ter posamezne delovne prostore. Člani kolektiva so si s precejšnjim zanimanjem ogledovali razstavo in tudi segali po literaturi, ki jim je bila ob tej priložnosti na razpolago. V času razstave, ki je bila konec meseca aprila, smo predvajali tudi strokovne filme o vzrokih nesreč pri delu, kakor tudi o nesrečah na cesti. ski Bistrici je stavkalo 17 železničarjev, od katerih je bilo nekaj odpuščenih z dela. (Partijski koledar, Muzej revolucije v Kranju). 24. aprila 1921: prirede jeseniški komunisti komemoracijo ob obletnici padlih žrtev železničarske stavke na Zaloški cesti v Ljubljani. Na komemoraciji je govoril tajnik komunistične stranke, Ciril. Ko- Ko smo pripravljali prvo tovrstno razstavo v našem podjetju, kakor tudi pri samem prikazovanju raznih filmov, se je pokazalo ,da nam za uspešno delo pri izobraževanju, kakor tudi za higiensko tehnično varnost primanjkuje ustreznih prostorov. Vse razstavljene slike so bile posnete v podjetju. Prav fotografiranje slabo in dobro urejenih delovnih mest se je pokazalo kot zelo koristno, še posebno takrat, ko posamezne probleme nereda javno obravnavamo. Zato bomo podobne razstave prirejali tudi v prihodnje, seveda občasno, ko bo higiensko-teh-ničita zaščita dela poročala o svoji dejavnosti samoupravnim organom. V prihodnje bo treba težiti predvsem za tem, da bomo omogočili obisk razstav ter predvajanje poučnih filmov čim širšemu krogu neposrednih proizvajalcev, kajti prav z izobrazbo le-teh bomo zagotovili varnosti pri delu čimvečji uspeh. JOŽE TONEJO šir. Komunistična stranka stopi v ilegalo, po tovarnah pa organizirajo celice — trojke. (Partijski koledar, Muzej revolucije v Kranju). Spomladi 1921: je bilo organiziranih nekaj ilegalnih sestankov, kjer naj b sie člani SDPJ komunistov z Jesenic pogovorili o nadaljnjem delu. Prva dva sestanka nista uspela, ker sta bila dekonspirirana. uspel pa je ilegalni sestanek, ki je bil sicer v manjšem merilu, v gozdu nad Žvagnovo hišo. Za tem sta bila istega leta še dva sestanka na Kopavniku in med Plavškim rovtom ter Hrušico, ki sta prav tako uspela. SDPJ komunistov se prilagaja ilegalnim oblikam dela. Oblast vrši preiskave pri vodilnih komunistih. (Partijski koledar, Muzej revolucije v Kranju). 27. aprila 1924: se je delegacija KPJ iz Bohinja udeležila razvitja prapora Neodvisne delavske partije na Jesenicah. Vodja delegacije je bil Jože Ažman. Glavni ko-vomik. je bil Franc Košir iz Tržiča. Ob tej priliki ob razvitju prapora »Neodvisne delavske partije Jugoslavije« je bila velika delavska manifestacija na Jesenicah. Zaradi tega dogodka je oblast prepovedala proslavo 1. maja v tem času. (Partijski koledar, Muzej revolucije v Kranju). Pomladi 1924: je bila ustanovljena Zveza delavskih žena in deklet v podružnici Lesce, ki so jo v glavnem sestavljale delavke zaposlene v tovarni »Verig« v Lescah. (Petrač Lenart, upokojenec, Lesce) Pomladi 1931: je ustanovljena partijska celica na Dobravi pri Kropi, katero sestavljajo: Stane Žagar, Ivan Križnar in Jože Resman. Partijska celica ima okoli sebe tudi nekaj kandidatov in simpatizerjev. (Spomini Ivan Križnar, Lipnica pri Kropi, hrani Muzej revolucije v Kranju — arhiv). Pomladi 1933: je ustanovljeno na Dobravi pri Kropi Društvo kmečkih fantov in deklet, katero je organiziral tov. Stane Žagar. Delalo je pod vodstvom K P. (Ivan Križnar .sedlar, Lipnica pri Kropi). April 1933: pride v nesoglasje jeseniška »Svoboda« s centralo »Svobod« v Ljubljani, ker je vodstvo »Svobode« začelo jadrati na desno. Zaradi tega je v tem letu razpuščena podružnica Svobode na Jesenicah. Jeseniški svobodaši ustanove novo delavsko društvo »Enakost«, ki v decembru že proslavi 15. letnico smrti Ivana Cankarja. (Franc Skrij, Muzej Železarne, Jesenice). Pomladi 1934: _ naraste nezadovoljstvo med delavstvom zaradi poskusa kršenja kolektivne pogodbe. V mesecu marcu delavci pod vodstvom KP najprej na Jesenicah, Razstavo higiensko tehnične zaščite dela, ki je bila aprila v našem podjetju, si je ogledalo veliko članov našegla kolektiva. Žal pa obisk ni bil tak, kot smo pričakovali... 44 potem na Javorniku iz protesta za kratek čas ustavijo delo v tovarni. V tem času se vrši večji delavski shod. (Spornimi Venclja Petka, hrani Muzej revolucije v Kranju — arhiv) 2. aprila 1935: se vrši partijska konferenca pri Mlakarju v Šenčurju. Obravnavali so delavsko — kmečko' vprašanje:. TO' partijsko konferenco je vodil dr. Jože Vilfan, navzoči pa so bili: Peter Uzar, Vencelj Perko, Albin Pibernik, Jože Jan, Janez Mlakar, Polde Stražišar, Marija Vilfan, Janez Pipan in Anton Stefe ter drugi. (Mlakarjevi isipomini, hrani Muzej revolucije v Kranju — arhiv ali Jan Jože, Kranj). Pomladi 1937: je bila partijiska konferenca v Završ-nici. Tej konferenci so prisostvovali: Edvard Kardelj, Stane Žagar, Vencelj PePko, Albin Pibernik, Ivan Bertoncelj, Viktor Stražišar, Justin Alojz, Jože Ažman in drugi. Razpravljali so med drugim tudi o proslavi 30-letnice SMRJ na Jesenicah. Ugotovili so, da so jeseniški komunisti preveč sekta-šili do socialnih demokratov, ki so imeli delavske množice za seboj, čeprav so aporazumaiši. Kot primer seiktaštva je tov. Kardelj navedel, da jih v brošuri »Jesenice«, ki so jo za to obletnico izdali, niti ne nazivajo s sodruigi. S tem so ustvarili še večji prepad in tudi razrednemu sovražniku pokazali, kateri so njihovi simpatizerji. (Partijski koledar, Muzej revolucije v Kranju — knjižnica, po spominu pa bi lahko povedal Ivan Bertoncelj-Johan). Aprila 1937: je bila ustanovljena terenska partijska celica na Javorniku, ki je štela 6 članov: ‘Albin Pibernik, Ivan Bertoncelj, Slavko Federle, Ivan Knez, Julka Pibernik, Franc Hrovat. (Ivan Bertoncelj, podpredsednik OLO Kranj). Tako mešamo zmesi v valjarni na starih dvovaljčnikih. Treba je kar dobro paziti zaradi pravilnega vmešavanja drugih potrebnih kemikalij H. april 1941: na ta dan pride nemško vojaštvo na Jesenice. (Pod Mežakljo in Karavankami so se uprli — Fr. Konobelj). 20. aprila 1941: se vrši večja partijska konferenca na Slamnikih, ki so se je udeležili komunist iz Jesenic, Bleda in Bohinja. — Sprejeli so sklep ,da je takoj treba začeti s pripravami na oboroženo vstajo. (Brošura — Bled v borbi in svobodi) 18. aprila 1941: na ta dan je Himmlar podpisal temeljne smernice in naloge v zvezi s pre-selitveno akcijo, ki jih je predložil Uberreiiter. (Blejska nemška topografija — hrani Muzej revolucije — arhiv). 19. aprila 1941: na ta dam je prva nemška gorska divizija. zasedla Kranj. (Blejska nemška topografija, hrani Muzej revolucije Kranj — arhiv) 24. aprila 1941: tega dne je postavljen Franc Kutsche-ra, namestnik koroškega gauleiterja kot šef Civilne uprave na Gorenjskem za Gorenjsko in Mežiško dolino' ter izda prvo' okupacijsko odredbo, po kateri se lahko zapleni vse nepremičnine tistim ljudem, ki so sovražni ljudstvu im državi. (Blej:ska nemška topografija, hrani Muzej revolucije v Kranju). April 1942: je bila osnovana Selška četa, jedro čete pa so sestavljali borci iz Cankarjevega bataljona. Komandir čete je bil Franc Biček, komisar Tone Nartnik. (Gorenjska v borbi in svobodi 1959, stran 44, hkrati Muzej revolucije — knjižnica v Kranju). 16. aprila 1942: Kokrška četa napade Nemce v Zgornjih Bnnikih ,kjer so padli trije Nemci. Ob tej priliki so zaplenili tudi orožje. Ta akcija je zelo- pozitivno odjeknila po celi okolici, predvsem še zato-, ker so partizani v težki zimi 1941/42 imeli precej Izgub. (Zbornik dokumentov VI. ijel, 2. knjiga, Stran 14, hrani Muzej revolucije v Kranju — knjižnica). 17. aprila 1942: so Nemci napadli v Udenborštu Kokr-ško četo, jo obkolili in razdelili na dva dela. En del čete se je umaknil v smeri vasi Okroglo. Med temi borci je bil tudi Stane Žagar, mlajši". (Borec 1953, hrani Muzej revolucije v Kranju — knjižnica). 21. aprila 1942: obkolijo Nemci skupino partizanov Kokoške čete v Okrogel,sfci jami. Partizani vodijo z njimi težko- borbo dva dni, ko Nemci z orožjem im plinom zadušijo njiho vnadalj-nji odbpr. Iz obroča se prebije le Pera-ič Vladi ,-ki je še edini živ iz te Skupine. (Borec 1953, hrani Muzej revolucije v Kranju — kinjižnica). Aprila 1942: so partizani likvidirali na Jesenicah župana Karla Lukmana in volksdeut-scherja Andreja Jakla s Koroške Bele. V represalije za to so- Nemci na Koroškem postrelili 50 talcev. (Knjiga — Pod Mežakljo in Karavankami so se uprli — hrani Muzej revolucije v Kranju — knjižnica). Aprila 1943: so partizani pri kroparskem mostu napadli nemško žandarmerijo in ubili dva žandarja. Zaradi tega so Nemci 19. aprila 1943 na križišču Kropa—Kamna gorica—Poidnart ustrelili 10 talcev. (Partijski koledar, hrani Muzej revolucije v Kranju — kinjižnica, po- spominu pa bi povedal Jože Luznar-Tin, Lipnica pri -Kropi). Aprila 1943: so .partizani na Logu pobili 5 nemških policistov, zato so Nemci 28. aprila 1943 ustrelili 8 talcev. (Partijski koledar, hrani Muzej revolucije v Kranju). 16. aprila 1944: je bila požgana vas Mošnje, ker so prebivalci podpirali partizane. Prebivalce te vasi so- skoraj v celoti izselili, druge pa nagnali po okoliških vaseh. (Vidic Jože, direktor Gorenjske opekarne, Dvorska vas). 27. aprila 1944: je mladina jeseniškega okrožja zaključila dvomesečno tekmovanje, v katerem je mladinska organizacija pripravila vstop 52 mladih proistovoljcev v NOV. Prav tako je tudi uspešno delala pri vključevanju novih članov v organizacijo- in formirala tudi 20 novih krajevnih odborov LMS. (Ivko- Saksida, sekretar ObK ZKS Jesenice). 17. aprila 1945: je bil pred hotelom Evropa v Kranju obešen skojevec Jože Strupi, doma iz Naikla, ker je sodeloval pri miniranju hotela Evropa, in je bilo pri tem več Nemcev mrtvih. (Knjiga Kranjski zbornik, hrani Muzej revolucije v Kranju — knjižnica) Zbral Muzej revolucije v Kranju prišli so in odšli V času od 1. marca do 30. aprila 1961 se je na novo zaposlilo 35 delavcev in uslužbencev, in sicer: Rajko Miklavčič, Pavel Vovk, Alojz Mehle, Stane Rotar, Slavko Bizjak, Pavla Jereb, Marija Šušteršič, Marija Stare, Jože Blatnik, Peter Arko-, Ana Ovsenik, Stanko Ro-d-e, Milan Sivka, Vinko Jarc, Valentina Strupi, Vinko Konjar, Andrej Kalan, Štefan Marci-jan, Alojz Jenko, Milena Osterman, Silva Kovač, Anton Grohar, Filip Mezek, Franc Kenda, Franc Pravst, Jože Cabraja, Jože Jereb, Ivan Gradišar, Florjan Plevel, Ciril Dobnikar, Fric Ignac, Ivan Podakar, Rado Košir, Radomir Bajc in Dj-ordje Rajčevič. Med tem pa je podjetje zapustilo 31 delavcev in uslužbencev: Janez Šavs, Martin Pirnat, Filip ing. Majcen, Viljem ing. Žen er, Anton Štu-lar, Jurij Kadak, Anton Tušar, Jože Babnik, Stane Novak, Marko Uranič, Ivan Bo-štar, Marija Gleščiič, Franc Ropret, Slavo!jub Andjelkovič, Peter Mali, Franc Gorenc, Jože Kvar, Emil Černe, Emil Štern, Marija Prešeren, Ana F-ujan, Pavel Kočnik, Ivica Potočnik, Marija Šušteršič, Stane Gašperlin, Franc Kuhar, Hubert Karničar, Rozalija Kovač, Ignac Fric, Franc Pravst in Martin Jenko: 45 Borovo je mesto, sedež občine, kakor tudi ime tovarne, ki leži na desnem bregu Donave. V tej, nam sorodni tovarni, izdelujejo obutev in v manjši meri gumijaste izdelke. Tovarna se je zlasti po osvoboditvi razvila v eno največjih tovrstnih podjetij v Jugoslaviji. V njej 'je danes zaposlenih skoraj sedem tisoč pet sto delavcev, med katerimi je več kot polovica žena. Lahko bi rekli, da je ta tovarna — tovarna mladih ljudi in to jim daje lepe obete za prihodnost. Le malo manj kot dvajset let ima ta tovarna lastno tiskarno, kjer tiskajo svoj tednik »Borovo«, ki ima kot tovarniški časopis najdaljšo tradicijo. Med našima dvema tovarnama je že dolgo obstajala želja po sodelovanju. Po takem sodelovanju, ki bi bilo obema podjetjema v korist. Zaradi razumevanja samoupravnih organov v našem podjetju, smo slednjič od 8. do 10. aprila letos obiskali »Borovo«. 2e poprej smo določili primeren program našega bivanja v Borovu, ki naj bi obsegal ogled tovarne, pogovor v okviru Kluba mladih proizvajalcev in srečanje naših športnikov. Tovarno smo si dodobra ogledali: od prve faze dela, mimo nove pne-vmati-karne, oddelkov obutve, tja do livarne in strojarne, kjer izdelujejo vse potrebne strojne dele in naprave za ves kombinat. Prav zdaj so dokončali eno izmed predvidenih stiskalnic za vulkaniziranje ve-loplaščev. Med razgovori smo izmenjali dosedanje izkušnje glede dela mladinskih orga- J V>1 nizacij, kakor tudi probleme, ki zadevajo neposredno tehnološke postopke. Za spomin smo jim podarili album s slikami iz življenja naše mladine, tovariši iz Borova pa so nam dali simbolično zastavico. V njihovem podjetju je zapo^slenih tisoč dve sto mladink in mladincev, ki so razdeljeni po aktivih. Vsak aktiv 'ima svoj delovni program, organizira mladini primerna predavanja ter med seboj tekmuje v športnih panogah. Tudi kulturno udejstvovanje je dokaj pestro. Njihova kulturna sekcija prireja zabavne večere. V mladinskem domu imajo vsak teden mladinski ples, kjer jih zabava njihov jazz ansambel. Tudi lepo urejeno knjižnico, z bogato izbiro knjig, mladina prav izdatno obiskuje. Klub mladih proizvajalcev sam rešuje kopico problemov, ki nastajajo ob raci-onalizatorstvu, pri problemih mladine v proizvodnji; Klub prav tako skrbi za delovne načrte v aktivih. V okviru Kluba organizirajo tudi razne proslave in izlete. Tovarniški tednik ima tudi mladinsko prilogo, kamor dopisuje mladina. Ko simo obiskali naše tovariše iz »Borova«, so nas nadvse vljudno in tovariško sprejeli, tako da ne bomo mogli tega srečanja tako hitro pozabiti. Maja meseca nam bodo tovariši iz »Borova« vrnili obisk, saj medsebojni obiski mladine sorodnih tovarn ter medsebojne proizvodne in delovne izkušnje lahko našemu nadaljnjemu delu zgolj koristijo. Zato — si želimo še več takih srečanj! V. L. eHonomsHA enorA PR01/LGHA UALieV HA 6HSHURZIJI J>pel vemo nekaj oec.. . Oddelek — prevleka valjev — izdeluje razna prevlačenja predmetov z gumo. Predvsem valje za papirnice in tiskarne, transportna kolesa in posode za galvansko. T ovarna celuloze in papirja »DJURO SALAJ« Videm—Krško pa je naš stalni naročnik. Zato je bila želja delavcev, da se seznanijo z uporabo valjev, ki jih sami izdelujejo, kakor tudi z delovnim procesom papirne industrije. Papir izdelujejo na dva načina. Po kemičnem in mehanskem postopku. Na meter razrezan les vodijo skozi vročo vodo, da odvzamejo lesu vsebovano smolo, ki je največji sovražnik za nadaljnjo predelavo. Pri kemičnem postopku obrusijo najprej lubje in nečistoče, nato pa les zmeljejo v lesno kašo, ki ji domešajo še trinajst do sedemnajst odstotkov vlaken. Pri mehanskem postopku najprej zmeljejo les na delce, dolžine pet cetimetrov. Te s pomočjo sit razdelijo. Nato kuhajo v sul-fitni lužini deset do trinajst ur. Po odvzetju vode s pomočjo stiskanja, dobimo celulozo, katero tudi prodajajo kot polizdelek. Ves proces je odvisen od vode, ki opravlja poglavitne naloge v samem postopku. Dnevno porabijo štiristo ton premoga in štiri sto petdeset m3 lesa, katerega jim še vedno primanjkuje. Danes ima tovarna zaposlenih devet sto šestdeset ljudi in proizvaja dnevno sto pet ton papirja. Ker še vedno ne krije potreb domačega tržišča, so pričeli z gradnjo še za sto deset ton dnevno. V tovarni so nas lepo sprejeTi. Razkazali so nam vse delovne prostore, od glavnih do stranskih obratov. Vodiča sta rada odgovarjala na številna vprašanja, ki so nas zanimala. Na željo naših brusačev valjev so pokazali tudi mehanično delavnico in specialno stružnico za brušenje kombiniranih valjev. Vsak izmed nas je bil zadovoljen z ogledom tovarne. Spet vemo nekaj več, kar nam bo pri vsakdanjem delu koristilo. VLADO LAH Zenski kotiček v obratu III na Vrhniki je sodobno in lepo urejen 46 StPCDBTr • Sipobt • SrPtDBT • Srpoair Ifl ttSi hegtlači t u h k uti tmuh Kegljaški krožek, ki že četrto leto deluje v okviru naše sindikalne podružnice, je tudi leto 1960 uspešno zaključil. Udeleževali smo se vseh tekmovanj, ki j ih je razpisal Občinski sindikalni svet, kegljaški klub »Triglav« in naša sindikalna podružnica. Naš 'kegljaški krožek »Sava« je v letu 1960 dosegel lepe rezultate, uspehe in neuspehe, kakor se pač v vsakem športu dogaja. Za delne neuspehe je krivo neredno treniranje. Vzroki temu pa iso povsem objektivni, saj nekateri člani krožka popoldan obiskujejo razne šole in tečaje in so zaposleni v treh izmenah. V krožkovnem prvenstvenem tekmovanju, ki poteka vse leto, so za- radi tega nastopali z oslabljeno in nekajkrat celo s številčno nepopolno vrsto. Prvo oziroma drugo mesto, ki so ga do sedaj vsako leto zavzeli, so lani izgubili in pristali komaj na šestem. Borbe za prva mesta so namreč vsako leto ostrejše in težje. Pravzaprav je pa to edini neuspeh. Dejansko pa je naš kegljaški krožek po delovanju in neuspehih eden najboljših od 14 krožkov, 'kolikor jih je v Kranju. Zelo dobro smo izvedli dvoje tekmovanj, ki jih je naša sindikalna podružnica razpisala v proslavo »Praznika dela — 1. maja«. Tekmovalo je petnajst članov krožka in posebej še dvaindvajset drugih članov kolektiva. Prijateljski sta bili srečanji tudi naših onbojkarskih in rokometnih moštev Ob »Dnevu republike« smo tekmovali za prehodni pokal OSS. To1 je bilo do sedaj največje kegljaško tekmovanje. Prijavilo' se je 72 ekip — trojk: iz »Iskre« 32, »Save« 7 itd. Tekmovanje je bilo resnično množično, saj je potekalo ves teden. Tekmovali smo v disciplini 3X100 lučajev mešano. Naša prva ekipa v postavi Jože Reš, Avgust Potušelk, Miro Ambrožič, je dosegla odličen uspeh, saj je osvojila prvo mesto in prehodni pokal OSS. Rezultati: 1. »Sava« I. — 1.182 kegljev 2. »Iskra« I. — 1.152 kegljev 3. »Iskra« II. — 1.148 kegljev 4. »Planika« I. — 1.131 kegljev Ostale naše ekipe so zavzele 18., 28., 43., 49., 60. in 61. mesto. Letos namerava. krožek izboljšati kvaliteto in iti v širino, da bi tako dosegli eno vodilnih mest tudi v krožkovnem prvenstvenem tekmovanju, ki traja vse leto in kjer nastopajo 10-članske ekipe. — Stalno vabimo in vedno radi sprejemamo v svoje vrste tudi ostale člane našega kolektiva. AVGUST POTUŠEK m n« mmn Spomladansko tekmovanje v okrajni rokometni ligi ni prineslo našim rokometašem nič razveseljivega. Še vedno traja borba za čim višjo uvrstitev. Zaradi tehničnih ovir še nimamo' svojega igrišča, kar je le cit mo vzrok nevigra-nosti in pomanjkanja 'kondicije. V I. kolu smo sprejeli v goste; vodeče na lestvici — »Tržič«. Tekma je bila vseskozi zanimiva. Naši so se sprva 'bolje znašli in tudi nekajkrat vodili. Cim bolj pa se je približeval konec, tem bolj so1 začeli popuščati. Tako smo klonili z 12:22. V II. kolu so naši rokometaši gostovali na igrišču »Borca« v Prevaljah. Zanimiva in borbena tekma je zadovoljila številno publiko. Z nekoliko več sreče so zmagali vojaki 19:15. Ker pa so rokometaši Golnika zaradi razprtij med funkcionarji in igralci odstopili, so tako naši rokometaši dobili prvi točki v spomladanskem delu. reziillali srečanja »BOROVO« : »SAVA« Ob ekskurziji v Borovem smo imeli na programu tudi športna srečanja v streljanju, šahu, odbojki in rokometu. V streljanju smo zmagali za 22 krogov. Od 100 možnih krogov je dosegel najboljši rezultat Roman Jugovič, ki je ustrelil 87 krogov. S ah smo izgubili v ‘Srečanju s »starejšimi« mladinci iz Borova 5:1. Edino častno zmago je priboril Vid Gazvoda. V odbojki, v kateri smo pričakovali gotovo zmago, smo' izgubili z 2:0. Največje presenečenje tekmovanja pa je bila zmaga v rokometu nad remomirano ekipo »Borova«, ki smo jo premagali s 14:10. Tekma je bila zelo borbena in živahna. Manjši nesporazumi, ki jih je zakrivil slab sodnik, niso vplivali na izid tekme. Povratno srečanje bo maja v Kranju. VLADO LAH 47 mrfiamiiiroiiM tnarfaSajj V prejšnji številki smo razpisali nagradni natečaj »SMEH V DELOVNI OBLEKI V NASI TOVARNI«, pa bera do te številke ni bila kaj prida. Se mar nič kaj takega, šaljivega ne zgodi v naši tovarni? Ali res nikomur ne uide iz ust kaka domislica? In zakaj jih ne bi zabeležili? Uredništvo naše revije se je odločilo, nagraditi vsak šaljivi prispevek, ki mora sicer upoštevati mero dostojnosti in resnično zdravega humorja, s 400 dinarji. Primite ža pero, stresite svojo duhovitost tudi na papir, saj se bomo vsi radi od srca nasmejali. Upajmo, da ta poziv ne bo vnovič naletel na gluha ušesa. UREDNIŠTVO SKRIT PREGOVOR Koridor, rekvijem, Indonezija, prijatelj, Beduin, Vižmarje, klobasa, centimeter, komolčar, princip, skodran, Rodogcisit, lagodnost, nabrežje, Virovi-tica. Vzemi iz vsake besede po tri črke in dobiš star pregovor. POSETNICI DOBERAUS ANTON KOČEVJE »ZDRAVNIŠKA« Ivan in Mirko Ha se pogovarjala o mojstru Nacetu, ki se je ponesrečil z motorjem. Pa pravi Ivan: — Vel, zdravniki danes res delajo prave čudeže. — Fant, kakšen sem bil šele jaz, ko sem se zaletel v avtobus, pa so me tako »poštimali«, da se skoraj nič ne pozna. Tak sem bil, da so rekli, da četudi se pozdravim, ne bom čisto pri »pravi«. — To bo pa kar držalo, — pravi Mirko, — sem te včeraj videl, kako si kramp »matraU pred hišo . . . REBUS Kdo ga je sestavil? MILAN F. KRODOR TEZNO KAJ STA PO POKLICU? SODOBNA — Kaj pa počneš, Tone, da si tako suhi — ]a\z? Nič, živim od plače po novi oceni delovnih mest. (K^šizaithcij VRATARSKA — Kam pa greste, saj še ni ura 14! — Oprostite, tovariš vratar, sem bil že zjutraj zamudnik . . . REŠITEV UGANK IZ ZADNJE ŠTEVILKE Rešitev zlogovnice: 1. KROKODIL^ 2. DARILO, 3. OBIČAJ, 4. RAINIER, 5. VIZIJA, 6. EV-ZEBIJ, 7. LOIRA, 8. IZVIDNIK, 9. KSANTIPA, 10. OBSODBA, 11. OSVAJALEC, 12. STOPNICE, 13. ROJENICA, 14. ELEKTRIKA, 15. ČISTILKA, 16. ISKRENOST, 17. GURSEL, 18. OSBORNE, 19. VSILJIVEC. KDOR VELIKO O SRECl GOVORI, IZZIVA SVOJE SKRBI. Rešitev posetnice: Laborantka, mešalec na mikserju Rešitev številčnice: Hleb, želod, spis, kri KDOR S PSI LEŽI, BOLHE DOBI. Za praznike: Vzame se vsaka osma črka: Osmi marec — DAN ŽENA 1 2 T~ 4- S S 7 J S 10 11 ur 13 H 1S 16 17 m 18 '3 20 __ gg 21 m _ Skrb 23 r™ 24- 23 26 H 2? 28 23 30 31 32 33 Vodoravno: 1. najemnik, 7. pripadnik slovenskega naroda, 13. državna ureditev, 14. italijansko' moško ime, 15. glavni dobitek, 16. mesto v Grčiji, 18. okrajšano moško ime, 19. ptica pevka, 20. začetnici imena in priimka francoske filmske igralke, 21. otroško pokrivalo, 23. dva samoglasnika, 24. vrsta skladbe, 25. voz, 27. mlada rastlina, 28. vrsta gumovca, 29. najbolj razvito- bitje na zemlji, 31. del noge, 32. glavno mesto evroiplske države, 33. kuhinjska začimba. Navpično: 1. vrsta gumovca, 2. do- mača žival, 3. dejstvo puške, 4. okl opno vozilo, 5. ime filmske igralke (Gar-tiner) 6. dalmatinski vzklik, 7. ženski poklic, 8. stara mama, 9. pega, madež, 10. kratica za našo armado, 11. dva samoglasnika, 12. stroj za proizvajanje Stisnjenega zraka, 16. plakat, 17. žensko ime, 19. zmeda, preplah, 21. pasja zvrst, 22. krsta, 24. jugoslovanska reka, 25. oseba iz drame, »»Izdaja pri Navarri«, 26. črne koze, 27. slovenska kmečka jed, 28. enota za merjenje zvoka, 30. različna soglasnika, 31. oziralni zaimek. V oddelku »prevlekla valjev in koles« dobivajo tudi kadi raznih oblik in velikosti, ki jih je treba na notranji strani prevleči s trdo gumo. Delo v teh posodah je dokaj neprikladno, mar ne? Terja pa tudi izredno točnost. Zaradi nenehnega vdihavanja bencinskih hlapov in zaradi umetne svetlobe, je delavec po nekaj urah kar nekako omamljen in mora zategadelj za nekaj časa prekiniti z delom Glasilo delovnega kolektiva Tovarne gumijevih izdelkov »SAVA« Kranj — Izdajatelj: Uprava podjetja — Ureja uredniški odbor: Stefan Gruber, Franc Rozman, Vladimir Lah, ing. Cvetka Maksin, Franc Celestina, Mirko Brezar, Miran Rižner, Jožica Kcrstein, Anton Naglič, Alojz Zalar, ing. Meta Duhovnik, Marko Štuhec — Glavni urednik: Iztok Auscc — Glasilo izhaja vsak drugi mesec — Tisk in 'klišeji: Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« v Kranju ~ •