209 številka.
Ljubljana, v sredo 14, septembra.
XXV. leto, 1892.
SLOVENSKI MRI
Jshaja vaak dka i*e*er, iaimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejemao t.k avstro-ogerske dežele ia vae leto 16 gld., za pol leta H gld., aa četrt leta 4 gld., za jeien ■eaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom aa vae leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., ca jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na meaec, po 30 kr. aa Cotrt leta. — Za tuje de te le toliko veo, kolikor poštnina znata. Za oananila placnje se od cetiriatopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — UredniJtvo in npravnifttvo je na Kongresnem trgu št. 12. U p ravni st v-a naj se blagovolijo pofiiljuti naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne atvari.
Po prvem slovenskem katoliškem shodu.
IV.
O Bkatoliškem slovenskem programu", po katerem hoče sedaj knezoškofa Missia-Mahničeva nova politična stranka uravnati javno delovanje Slovencev, govorili bodemo še mnogokrat. Danes bodi nam do tega, kakor smo rekli, da iznesemo razlike mej tem programom in programom dosedanjih narodnih strank in da konečno odgovorimo na vprašanje: je li nam možno „kapitulirati", kakor se zahteva, ali mari pa imamo dolžnost, da se vsi združimo za usiljeni boj proti novi stranki in novemu programu.
Kardinalno točko novega političnega programa vidimo v resoluciji, katera izreka, da „prvi slovenski katoliški shod smatra nepremenljiva načela katoliške vere kot glavni temelj javnopravnemu razvoju slovenskega u a roda in izreka iskreno željo, da bi na tej trdni podlagi složno sodelovali vsi Slovenci v težkem boju za narodni obstanek slovenskega ljudstva."
Denimo, da ima ta stavek sploh kaj smisla, potem hoče novi program reči, da bodemo Slovenci prav gotovo narodno obstali in se javnopravno razvijali, ako stojimo na temelji načel katoliške vere. Ali je pa to res? Ali res zadoščnje za obrambo našega slovenskega naroda in njegov javnopravni razvoj, da smo dobri katoličanje, a drugega nič ? Za Boga, kdo more kaj takega trditi, kdo, kateri pozna, če drugega nič, vsaj zgodovino slovenskega naroda? Niso li bili Slovenci dobri katoličanje od nekdaj, pa so v teku stoletij vender izgubili celi dve tretjini svoje narodne posesti? Da, vzlic čistemu in dobremu katoličanstvu se je naša domovina tako skrčila, da ima komaj grob za nas! Pa, kaj bodemo govorili. Saj mora vsak izobraženec vedeti, da smo Slovenci sploh šele tedaj začeli postajati narod, ko smo se sploh jeli zavedati, da smo jedno telo, in so naši prejšnji voditelji jeli braniti to telo. Šele tedaj smo se začeli javnopravno razvijati, ko smo se, in sicer v svobodi 1848. leta, oklenili narodnostnega načela, ko smo se začeli čutiti kot samosvoj narod proti drugim narodom, kot narod   tudi   proti   državi   in   njenim vladam.
LISTEK.
Z okna.
Slika iz Praškega življenja.  Spisal X. Musil, poalovenil J. T o p o r i S.
Po obedu zašel sem k svojemu prijatelju in rojaku slikarju DouŠi, čegar atelier se je nahajal v tretjem nadstropji stare hiše pod Kmavzom. Bd je grd, mokromrzel sušcev dan, sneg se je tajal pod nogami in mrazil do koBtij. Nebo je bilo pre-preženo s sivimi meglami, s katerimi se je zdaj pa zdaj zaigral divji veter.
Splezavši po starih, temnih stopnicah, najdem prijatelja Doušo pred slikarskim stojalom slikajocega na žanrovem obrazcu, Čegar predmet jo bila porta starodavnega samostana. Nagnil je le nekoliko glavo, ko sem ustopil in spustil nekaj oblačkov dima iz kratke pipice.
DouAa je bil nadarjen slikar, kateri pa je za časa svojih studij v Mnihovu vsaj polovico svoje nadarjenosti utopil v težkem bavarskem pivu Bil je kostanjevih las, obličje imel je kakor iz kamna izklesano in kadar je govoril, zigraval mu je krug
Narodna   zavest, narodnostno  načelo — to oboje nam je dalo   narodni   postanek,   samo to oboje nam more dati tudi narodni obstanek in   naš   napredek  kot narodov napredek. Probujena   narodna   zavest   nas je  ubranila popolnega    potujčenja   in   za   vse   naše   male politične    uspehe    moramo    zahvaliti narodnostno načelo,  katero vsaj  deloma  pripoznavajo državni temeljni zakoni, načelo, na katerem so dosedaj stale vse naše prave  narodne stranke,  budeč navzdol, boreč se navzgor.   Načela  katoliške vere so lepa načela  in   blagor  ljudstvu,  katero  po  njih živi! Toda ono ostane tudi le zgol ljudstvo in izgubi svoj jezik, izgubi svoj značaj, izgubi svojo zavest in voljo, ono ne postane narod ali preneha biti narod, ako nima narodnega ponosa in narodne samozavesti.   Tudi če bi ljudstvo sestojalo iz samih svetnikov, ono se potujči, ono v današnjih časih izgine kot narod, ako za svojo narodnost ne skrbi. Zato so pa povsod vse stranke, katere so hotele svoje rojake povzdigniti do  javnopravne,  to je celotne, narodne eksistence, držale se strogo narodnostnega načela in so to načelo v svojih programih gotovo vedno poudarjale, četudi niso prezirale načel narodove vere, ker so imele pred očmi, da je vera časno in večno dobrotstvo.   In  poglejmo danes  ta dan okolo sebe: ali ne vidimo, da se povsodi narodnost smatra kot svetinja, da se politika opira na narodnostno načelo tudi celo tam, kjer je komaj misliti, da bi se tuja  narodnost ugnezditi mogla ? Vsako ljudstvo hoče dandanes kot samosvoj narod živeti, ker je sramotno, potujčiti se dati,   ker je tudi duševno in narodno  napredovanje možuo  jedino le na narodni podlagi !
Toliko je gotovo: kdor dandanes javnega delovanja narodovega ne izvaja tudi izrecno iz narodnostnega načela, tisti ne privošči „ljudstvu" niti narodnega obstanka, niti javnopravnega razvoja. In to žalibog velja tudi o novi naši politični stranki, ker njen .,katoliški slovenski program" ne pozna n a rodnosti kot temelja. Dokazuje nam to zgoraj citirani osnovni odstavek resolucije, dokazuje nam isto smisel vseh resolucij in sosebno tudi duh tistih, kateri so vodili katoliški shod, vsem na čelu pre-uzvišeni gospod knezoškof dr. Missia.   Mi niti no-
ustnic zauičljiv smeh. Danes je bil slabe volje, skoro jezen in je odgovarjal na dolge moje govore le s posamnimi kratkimi besedami. Izpoznal sera takoj, da slika za razstavo, da jih ima že nekaj v ozadji in da bi ne more izmisliti, koga bi poBtavil pred samostansko porto. — Njegov priljubljen žaner je bil docela moderne prizore postavljati mej starodavne scenerije.
Gledal je nekoliko hipov na platno in jezil obrvi, kakor da je slika njegov sovražnik, s katerim se mu je biti, da ga premore. Svetoval sem mu to in ono, toda slikar se mi je zahvalil za vsak svet s zanimljivim Bmebom. Same obrabljene stvari!
Ogledoval sem si atelier, v katerem so bile raztresene in razobešeue po stenah razue skice in studije.
Tlak, na katerem je ležalo v pestrem neredu staro orožje, razui kostumi, načrti, vrft in steklenice, ni bil že davno pometen in se zakajenega in umazanega stropa visele so pajčevine. Douša ni govoril ničesar, stal je še vedno kislega obraza pred stojalom u šetcem iu paleto v roci ter puhal goste oblake dima i/, pipice.
Pristopil sem k oknu in ogledoval ulico. Do tedaj Se nisem poznal tega gorenjega dela Praškega,
__-;-•-ti--
čemo govoriti o tem, da pogrešamo v tem „kato-liškem slovenskem programu" naglašanja celokup-noati vseh Slovencev in teženja njihovega po zjedinjenji v jedno narodno celoto, da pogrešamo idejo, katere nikoli niso izpustile izpred očij naše narodne stranke, ker je poglavitni konkretni odtis narodnostnega načela. Govori se sicer, daje potreba »tesne zveze katoličanov raznih avstrijskih narodov" — a da bi bil govor o tesni zvezi vseh Slovencev, tega Bog ne zadeni, kamo li še, da bi kdo le mislil na tesno zvezo vseh avstrijskih Slovanov! Tega zahtevati od shoda pod vsegamogočno patronanco Ljubljanskega knezoškofa bi seveda bilo preveč. Toda če pogledamo malo v resolucije, to vidimo, da se na pr. ljudske šole za Slovence zahtevajo jedino le „iz pe-dagogiško-didaktičnih uzrokov4. Resoluciji torej ni motiv narodnost, a Slovenci smo dosedaj vedno tudi zahtevali slovenskih ljudskih šol iz narodnih ozirov, saj vemo in vedo tudi naši nasprotniki, da se nam v ljudski šoli lahko največ naroda vzame, ker se nam v njej mali naš naraščaj potujči. Zato pa tudi tako gorijo vsi Slovenci za družbo sv. Cirila in Metoda, ker je njen namen, da tam ob periferiji naše domovine, koder nam nočejo dati ljudskih šol s slovenskim jezikom, dobimo takšne šole na svoje troške in ž njimi vsaj nekaj slovenske dece rešimo iz tujih rok, pa jo ohranimo svoji narodnost'. Ne delamo tega le „iz pedagogiško-didak-tičnih uzrokov", ampak tudi in poglavitno iz n a-r o dni h, ker se zavedamo narodne celokupnosti, ker bi radi zabranili krčenje naše narodne posesti ob nevarni meji. In to je tisto, zaradi česar hranimo sedanji ustroj naše šolsko družbe in ga tudi moramo in hočemo braniti, ker tega narodnega čuta ne deli z nami knezoškofa Missia-Mahničeva stranka, katera hoče, da bi družba v Ljubljani vzdrževala nekako učiteljsko semenišče, zato pa umaknila svoje delovanje od tam, koder je za našo narodnost največja nevarnost. Tako hočejo, take programe delajo za nas naši narodni protivniki in drug nihče! V zavesti, da so koroški Slovenci tudi del našega naroda, del, kateri se dosledno potuj-čuje v celih masah po ljudskih šolah s tujim jezikom, stavil se je in odobril „protest" zoper sedanjo uredbo koroških Slovencev.    A ta „protest"
ki se rasprostlra ob reki In skriva v svojih stanovalcih toli človeške bede. Pred manoj ua Slovanskem vrhu dvigalo se je ponosno poslopje Emav-skega samostana in pod oknom se je vila umazana ulica, po kateri so brozgah otroci v lužuh.
V tem hipu zapazim, da se mi bliža sprevod. Na čelu korakal je stražnik z knjižico v roci. Za njim šla sta dva moža v suknjah in hlačah od bu-rovcga platna, na ramah viseli ste jima torbi iz istega hlapa. Noge sta pa imela zavite v cunje. Šla sta tužim, jedva noga nogo dohaja, z upog-neuo glavo. Prišla sta od dalječ, glad ju je izgnal iz domovja, prišla sta v Prago dela iakat, toda brez uspeha, bila sta brez strehe ter pala policiji v roke. Za njima tava atarka b koškom na roki, z ukrivljenim hrbtom in upalim obrazom. Veter se neusmiljeno igra z bornimi cunjami, ki ji k rij i telo Tik nje korakajo trije ali Štirje možaki, ua njih licih se že od dalječ izpozua znak pijancev; gredo mirno in malomarno, kot bi že davno in dobro poznali to cesto. To bo berači — rokodelci, katerim se pa delo studi. Za njimi korači veselo mladenič, kateremu je razkošno življenje pustila marsikateri sled na obrazu. Na glavi ima pločasto čepico, progasto Hukujo in rudečo  rutico za vratom. Iz raz-
ni bil po „katoliškem slovenskem programu" in preuzvišeni gospod knezoškof dr. Missia ga je zatrl, da ni mogel po slovesnem shodu priti v resolucijo. Ali se je tudi to zgodilo „iz pedagogiško-didaktičnih vzrokov?" Spomnimo se vender, kako je nedavno Brnski škof dr. Bauer protestoval zoper uredbo dveh Schulvereinovih šol na Moravskem! Do zadnje pi-čice jednako, kakor češkim otrokom v Schulvereinovih Šolah, godi se slovenskim otrokom v koroških ljudskih šolah. A če je tam šlo za dve šoli, gre na Koroškem za nešteto ljudskih šol, na katere je navezano sto tisoč koroških Slovencev. Škof dr. Baner proti dvema šolama ni javno protestoval iz narodnih ozirov, ampak iz „pedagogiško-didaktičnih vzrokov" in rekel je celo, da hi bil podoben „mu-taetemu psu", ako se ne bi oglasil proti taki uredbi ljudskih Sol. A pri nas? Glejte, glejte — tu pri nas zabrani knezoškof Ljubljanski takšen^ a tisočkrat bolj opravičeni „protest". Slovenski katoliški shod pri nas niti „iz pedagogiško-didaktičnih vzrokov" ne sme protestovati zoper sedanjo uredbo ljudskih Šol za koroške Slovence, in kdo bi še dvomil, zakaj tega ni storiti smel ? Zato ne, ker bi se ta protest lahko smatral za rahel odmev na-rodnost nega načela, katero pa od sedaj naprej ne sme več veljati za Slovence po novem „katoliškem slovenskem programu". (Kouoc prili.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 14. septembra Grof Taajje,
Olicijozna Dunajska „Montags- Revuo" pojaš-ujuje vsak teden politični položaj s posebnim ozi-rom ua grofa Taufl a Ta puned^ljek poučila je svtt, da Taafteova vlada ni in ne bo nikdar strau-karaka vlada, da pa rada uatreže onim strankam, katere jo podpirajo. Ker je Hohenwartov klub želel, da se akličejo deželni zbori, untregla mu je vlada. Morda je hotel Taafh tudi izvedeti, kuj se godi v konservativnem taboru. — Imenovani list razpravlja potem o razmerah mej češkimi veleposestniki. OdBtop jedoajstorice veleposestniških poslancev uplival bode morda ugodno ua rešitev punktacij tako, da vladi ne bo treba izpolniti Ple-nerjeve Želje in razpustiti deželni zbor češki. Gotovo je, da bode Tasfia storil vse, karkoli se da storiti, samo da oživotvori punktaeije. Za vlado so punktacije tistega pomena, kakor za levico in zato je upati, da su bo Tanileu njegova akcija posrečila.
Mladobeht in Starovehi.
Češki vofilci se unemajo vse bolj in bolj za jedinost in slogo mej obema narodnima strankama. Na voiilskem shodu, kateri je sklical posl. Tekly, vzprejela He je resolucija, s katero bo pozlvljejo obe fteski strauki, da se zjedinita in začneta najodloč-i. jfio opozicijo zoper sedanii vlailni sistem. — Zilje nih voldcev ue ugajajo Staročehom in Še manj Beveda veleposestnikom. Glede mtadočeške adrese ukrenili ho Staročebi, da je ue bodo podpirali, češ, predno bi jim bilo to storiti, treba bi bilo popolnega iioglasju v Vh^-h političnih, narodnih in taktičnih vprašanjih ter jasno določiti končni smoter politične borbe in sredstva za njega dosego. — Ta ukrep je nuslal gotovo vsled upliva konservativnih veleposestnikov, kateri zlasti zadnji Čas napenjajo
bojenih čevljev gleda mu palec, tako da mu pri vsakem koraku vhaja blato vanje, no pa to ne kali njegovega humorja, kajti ob njegovi strani stopa še dosti čedno oblečeno dekletce, staro kakih dvajset let, deleč jednako osodo ž njim. Na njenem, rekel bi, krasnem licu utisueno je znamenje greha. Nasmeh ima drzen, /, raznimi dovtipi ozira se {»o mimoidočih, kakor bi hotela vsacemu reči, da je na stud že zdavno pozabila. Mladenič položil ji je tedaj roko okrog vratu in ji pušepetal nekaj v uho; na to sta se oba glasno zasmijala. Sprevod sklepa vstrgano obleko zavita žeua, z raztrganimi čevlji na nogah. V naročji nese komaj šestletno, bledo, suho dete z obezauima nogama — gotovo hromeč! Poleg nje gresta medlo dva osem- do desetletna dečka. MlajSi deček ima na jedui nogi Čevelj, na drugi pa čevelj z goleuico, starejši ima le cokljice, v katere bb mu vedno blato nabira. Vbi so trdi od mraza in smrtn;bledi od lakote.   Drugi stražnik bil je konec sprevoda.
sočutjem opazoval sem družino velikomestne bede iu oko ini je obstalo na Ženi, ki je Šla omahuje pred stražnikom.....Groza in strah Bta se
mi pojavila ua obrazu......Odpiraje hitro okno
zaklical sem prijatelju:
„Jo-li poznaš?" vprašam ga kazaje z roko ua žeuo z otroki.
Slikar bo nagne z okua. (Daljo prili.)
vse sile, da bi zaprečili združitev obeh narodnih strank.
Lueger in Kronaivetter. Konservativni deželni poslanec nižjeavatri jski, Troil, sklical je te dni volilski shod blizu Neun-kirchena in povabil tudi dra. Luegerja tja. Komaj so židovsko-liberalni krogi izvedeli za to, povabili bo dra. Kronavvettra, naj pride pobijat Luegerja in bivši čistokrvni demokrat je hitel ustreči svojim najnovejšim somišljenikom. Lueger ni mogel govoriti, takšen krik in vik so zagnali zbrani židovsko-liberalni volilci, a Krouavvetter tudi ne, ker je vladni zastopnik razpustil shod.
Vitanje <flr/ave.
Nemška in avstrijska vojska. Govoreč o novi vojaški predlogi nemški dokazuje „Berliuer Tugblatt", da je popolnoma ue-opravičeno, nalagati Nemčiji novih bremen v vojaške svrhe. Če premoreta Rusija in Francija res jeden milijon vojakov več, kakor trojna zveza, zadeva dolžnost, odpraviti in izravuati to razmerje, v prvi vrsti Avstrijo, ker avstrijske vojske moč ni v pravem razmerji ž nje prebivalstvom in nje politično nalogo v trojni zvezi. NeraČiia in Italija sta dosti bolj obremenjeni. Avstrija bi svojo vojsko lahko pomnožila za pol milijona mož, če pa nima v to potrebnih sredstev, zato še ni Nemčija primorana prevzeti trud in troške, da izravna razmerie mej vojsko trojue zvezo i u rusko francosko. Če bi imela trojna zveza takšue kousekveucije za Nemčijo, potem je bolje, da je ni.
Srbija*
Srbska vlada stopila je baje v dogovor i Avstrijo zaradi provizorne trgovinske pogodbe. Ta vest srbskih listov razburila je radikalne kroge jako močno. „Odjek" povdarja, da po členu 52. ustave ni smeti sklepati uikukeršnih tudi ne provizornih pogodeb brez dovoljenja narodne skupščine. Če skupščina ne bo do 1. januvarija odobrila nove trgovinske pogodbe, stopi avtonomni tarif v veljavo. Imenovani list citira tudi član 2. ustave, s katerim se določa za kršenje ustave kazen, in sicer zapor od 4 do 8 let. To je gotovo jasno povedauo.
Slavnosti v Genovi, Kuski listi razpravljajo te dni obširuo o razmerah v Italiji. „Graždauin" piše: Sedanja vlada dolži prejšnje miniaterstvo, da je zakrivilo slabe razmere. Resnica pa je ta, da skuša vsako mini* sterstvo, odkar je Italija pristopila trojni zvezi, rešiti kvadraturo kolobarja iu zvršiti Sisifovo delo. Tako je delal marki Rudini, tako njegovi nasledniki Nam se vidi, da bode Italija kot član trojne zveze gledalce vedno spominjala na žabo v basni, ki se je napenjala, da bi bila tako velika kot vol. Morda se zdaj niti ne more znebiti svojih zaveznikov, a v tem slučaji ne bo utekla usodi prav tiste žabe. — „Novoe Vremja" je osvedočeua, da si Francozi od Genoveških slavnostij ničesar ne obečajo. Ljubeznivost francoskih listov je samo dokaz, da bi se Francija ne branila prijateljstva z Italijo. Sicer pa vidi Italija dobro, kaj ima od trojne zveze zlasti sedai, ko Gladatone ni voljan izvršiti vsega tega, kar je obljubil Salisburv. Čd bi se Italija približala Franciji, bilo bi to za njo samo ne samo gospodarsko ugodno, ampak tudi politično koriHtno, a sedaj pač ni uiti najmanjega znamenja, da mislita na takšen korak italijanska vtada in kralj Umberto.
Dopisi.
Iz Xov«'ga iiM-stii. 11. septembra. [Izv, do j'.] (Še jed en krat naš poštni in brzojavni urad) [spregovorim naj še jedenkrat o našem najnovejšem, za nas trgovce in obrtnike tako važnem vprašanji, kakor je najvažnejši urad za občila — c. kr. pošta. Pri Vas v Liubljani videla se je nekaternikom pošta na cesarja Josipa trgu, torej dobrih par sto korakov proč od mestnega središča — mestne hiše — preveč od rok iu preprečili so dotičuiki z ugovorom, da nimate že letos krasue poštne palače. Pri nas dela se pa nasprotno. Vsiliti se nam hoče ta velevažen obči Ini urad na skrajni mestni periferiji mej samimi lesenimi, s slamo kritimi skeduji in pokopsliščem, a to v času, ko se bo pri nas pričelo nenavadno gibanje, — graditev Dolenjske železnice. Le premislite koliko bo prišlo semkaj takih, ki bodo v dolgih zimskih večerih (ob 3/45 je že temna noč) za konstanjevim dreveBom prežali na trgovskega ali obrtnijskega vajenca, nesočega denarno pismo po ueobljudeui cesti. (Šaljivec dejal je: pečenega se oudot lahko sue) Jaz nočem trditi, da imamo že Bedaj tako vrBte ljudi mej nami, toda prišlo bo črez tedeu dnij ua stotine železniških delavcev vkupe. Tu bodemo imeli proletarijata iz vseh vetrov. Saj smo čitali pred kratkim razne dopise iz Velikih Lašč, v katerih se je nujno prosilo za povišanje moštva pri žandarmeriji v oudotnih krajih, kajti varni niso uiti poljski pridelki, niti pod ključem shranjene mobilije. Iatotuko bo pri nas. In v takem času bo-
demo pošto nastanili na samotnem kraji in to sedaj ko smo žandarme izgubili, kateri bo se v Kandijo preselili!? In ubogi popotnik, ki boš nastopil dolgo pot do vojaškega oskrbovahšča v zimskem času ob l/a4 in 1/a5 uri zjutraj, sneg do kolen bredoč. Do kože moker, sedel se bodefi v poštni voz ter v Ljubljani, Šentjernej i, Kostanjevici, Krškem ali Metliki trd, prezebljen oditi moral, mesto po poslih, k zdravniku, da te bo plučnice, protina itd. rešil, — ali pa tudi ne. Gosp. dopisniku v „Slov. Narodu" z due 20. avgusta moram tudi povedati, da je (morebiti nevedomu) neistinitosti trdil, pišoč, da ni bilo nikogar ki bi ponudil kako poslopje za poštni urud To slednje storil je že koncem aprila g. R., kojega hiša je na najbolj frekventi-rani cesti, v obližji c. kr. uradov iu mimo kojega hiše bi morala večina uradov n vsi trgovci daljno pot do pošte uastopiti, — ako se bi nastanila v vojaškem oskrbovališfti. G. R-a hiša ima obsežno dvorišče in velik hlev, torej vse, česar poštni urad potrebuje. Č^mu naj bi torej mestni davkoplačevalci negotovi projekt podpirali, ko nam zasebnik vse potrebno iu to na najbolj primernem kraji napraviti hoče. To videč, podpisalo jih je od tukajšnjih 24 trgovcev jedenindvajset, potem preko 40 obrtnikov, iu okolu 60 veleposestnikov, hišnih in zemljiških posestnikov ter največja k r a u j s k a kmetska občina Š m i h e I j s k o -Sto piska, ki je pri Novomeški pošti interes o vau a — ugovor proti nastanjenju c. kr. pošte v vojaški oskrbovalni« in ob jednem prosilo nastanjenja v hiši g. R. Ta ugovor odposlal se je c kr. trgovinskemu miuisterstvu. Vsi razun jednega podpisavali so s pravim uavdušenjem ta ugovor. Podpise odrekla sta le dva načelnika uradov, kojim se je najprvo v podpis prezeutoval. Nista pa bila protivna, omenila sta le, da zato niso uradi jioklicaui, ampak, da jo" to stvar meščanstva. (Radi tega opustilo se je k drugim načelnikom hoditi.) Od meščanstva odreklo je podpise samo 13 oseb; posestniea, ki je menila, da bi proti svojim interesom delala, 2 obrtnika, katerima se je po pričeti protivni agitaciji ubičalo, da bodo meščani preveliko dokli.de plačevati morali, ako se ne ho pošta v bodočem meBtnem poslopji nastanila, dasi bi bila obema, kakor sta zatrjevala, ljubša v It. hiši, iu 10 mestnih odbornikov ter virilistov, ki se radi konsekvence (glasovali so v mestnem zastopu za vojaško oskrbovalnih) niso hoteli podpisati. Ti slednji izrekli bo pa ob jednem svoje obžalovanje, da se jih ni preje natančno informovulo, ker ne bi sicer nikoli za oskrbovalnico glasovali. Reklo so jim je namreč: nihče ue ponudi svoje hiše in radi tega ne bo uaŠa pošta podržavljena. Jeden od teh gospodov je hotel takoj podpise mej mestnimi odborniki pobirati v sklicevanje izredne seje, pri kateri bi predlagal, da se prvi sklep ovrže. Ne vem sicer kaj bo večina mestnega zbora vkrenila, toda fuktum je, da je g. R že koncem aprila svojo hišo poštni upravi ponudil in da ima ta hiša malone vse meščanstvo, predmestje Kandijo in občino Šmiheijsko-StopiAko na svoji strani. Po vsej pravici pričakujemo tedaj ugodue rešitve tega našega volevažuega vprašanja.
Izpod (k i-iiiio voh, 12. septembra. [I z v. dop.] (Kmetijska podružnica.) Občina Cerkljanska na Goreujskem napreduje kaj lopo. Neumorno skrbi za blaginjo svojih soseščauov, uepo-zabi pa tudi, kaj je v današnjih hudih časih dolžna svojemu rodu, narodu slovenskemu. Da bi pripomogla braniti slovensko deco pred krutima sovražnikoma, ustanovila je že pred leti podružnico družbe sv. Cirila iu Metoda, katera kaj vrlo deluje; da bi branila sebi in sosedom svojim imetje, ustanovila je letošnje poletje gasilno društvo; da bi napredovala v umnem kmetijstvu, ustanovila je v 8. dan t. m. podružnico c. kr. kmetijske družbe. V to svrho se je zbralo ta dan ob 3. uri popoludne na vrtu gosp. deželnega poslanca Iv. Hribarja mnogo posestnikov iz Cerkljanske iu Veleaalske Župnije, nekateri gostje iz Ljubljane, mej njimi predsednik c. kr. kmetijske družbe g. cesarski svetnik Murnik iu tajuik g. G. Pire, in več gostov iz sosednega Šenčurja. Vse navzočne prav prisrčno pozdravi gospod poslauec Iv. Hribar. V daljšem govoru razpravlja potem o važnosti kmetskoga stanu v naši državi, o vzrokih njegovega propadanja, našteva sredstva, kako zboljšati gmotno stanje našega kmeta, povdarja kako tudi vlada ua  vsakojaki  način  Bkuša ojačiti
l^1 Dalje v prilogi. "W
Priloga „Slovenskomu Naroda" St 209, dnć 14. septembra 1892,
kmetski stan ter pojasnjuje slednji namen c. kr. kmetijske družbe in njenih podružnic.
Nato je predaval gosp. tajnik Gustav Pire jako poučno o kmetijskih zadevah. Najprej je gosp. govornik skušal opovreči mej kmetskim ljudstvom toli ukorenineno načelo, češ: »moji predniki 10 tako kmetovali in gospodarili in dobro izhajali, zakaj bi jaz ne," kažoč na to, kako temeljito bo se spremenile razmere današnje din, kako bo narasli troški, zmanjšale se pa dohodki, da našemu nuvadnemu kmetu ni moči tekmovati s posestniki širnih polj, ki obdelujejo svoja posestva b stroji ter nam podi Ijajo iz daljne Rusije in prekmorake Amerike žito za nižjo ceno, nego je more dati naš kmetovalec. Vsaki umen kmetovalec moru toraj misliti, kako povekšati na drugačen način svoje dohodke. To je pri nas mogoče le z živinorejo. Govori putem jako obširno o živinoreji in kaže na sredstva, s kojimi bi se dala povzdigniti v naših krajih govedoreja, katera že itak donaša lepe denarje našemu kmetu. V zvezi z živinorejo je g noja rat vo i u tudi o tem poda gosp. tajnik dokaj lepih navodil, kako naj kmetovalec umno postopa s to .zlato rudo kmetijstva.M Slednjič spregovori še o sadjarutvu, o tej važni vejici kmetijstva, ki donaša od leta do leta lepše svote nage deželi.
Pol drugo uro trajajoče predavanje Bprejelo se je z občo pohvalo in iz srca vseh navzočih je govoril g. poslanec Hribar, ko se je gosp. tajniku prav iskreno zahvalil na izvrstnem predavanji. — Sledilo je upisovanje podružničnih udov in pristopilo jih je zadostno število, da se je volil odbor. Predsednikom je bil izbran gosp. deželni okrožni zdravnik Ed. Globočnik. Gospod cesarski b>etnik Murnik navdušuje potem novoustanovljeno podružnico k marljivemu delovanji ter jej želi obilo uspeha. Slednjič se zahvali g. poslanec Hribar gosp. cesarskemu svetniku Murniku, da se je blagovolil udeležiti ustanovitve nove podružnice ter povdarja, da si podružnica lahko častita, da jo je počastil mož, kateri ima trajne zasluge za povzdigo umnega kmetijstva na Kranjskem. Mi pa pristavimo: Tako napreduje občina, katera ima v svoji sredi za občo blaginjo vnete može.
Izlet »Ljubljanskega Sokola" v Jesenice
dne 11. septembra 1802.
(Konec.)
Popoludauski vlak pripeljal je zopet mnogo gostov iz Ljubljane in drugih krajev in naraščala je vedno bolj in bolj množica. Tekmovalna telovadba, ki se je vršila na travniku preko železnice, bila je glavna točka izleta in vrli Sokoli so pokazali z nova svojo veliko izurjenost, spretnost in tudi tuično telesno moč pri raznih vajah. Telovadilo se je na drogu, na bradlji, skakalo in metalo kamen, vzdi-govalo 41 kilogr. težke ročke in nazadnje bila je borba. Vse vaje posebno pa borba vzbujali; so živo zanimanje mnogobrojnega naroda, ki se je čudil spretnosti in moči Sokolov. Po končani telovadbi odkorakali so Sokoli nazaj v gospoda Schreva prostore, kjer je pozdravil Btarosta gosp. Hribar zmagovalce pri tekmovalni telovadbi in so se razglasila njih imena. Prvo darilo, to je zlato ^Bvetinjo, prisodila je jury bratu Verniku, ki se je najbolj odlikoval v vseh točkah tekinovalue telovadbe in dosegel 65 jedinic. Drugo darilo, veliko srebrno svetinjo dobil je brat Anton Škof (49 33 jedinic), akopram je imel nezgodo pri borbi, ki se zaradi tega ni dovršila popolnoma do konca. Tretje darilo, malo srebrno svetinjo, brat Edmund Kavčič (48* 16 jedinic). Četrto darilo, veliko bronasto svetinjo, brat J. Pirnat (43 91 jedinic), peto, malo br< nasto svetinjo, brat Fran Kristan (43 jedinic). Najbolja po obdarovauih sta bila brata J. Do 1 niča r (42-83 jedinic) in Angeloslav F r a n c li e 11 i (33 91 jedinic). Dalje Vinko Čamernik (32-25 jedinic), Herman Kuklu (28 jediuic) in Janko Sajovic (22*66 jediuic.) Častno darilo „Sokola" za zmagovalca v borbi prisodilo se je bratu Franu KriBtauu, to je palica s srebrno gum bo in vrezanim Sokolskim monogramom in primernim napisom. Borba se sicer zaradi že pozuega časa in zaradi nezgode brata Škofa ni dovršila popolnoma. Dva izvrstna telovadca, bratu Gorečan in Jonsko, bila sta po bolezni zadržana udeležiti se tekmovalne telovadbe. Starosta Hribar je, na znani v Si ta uapeh zanimive tekmovalne telovadbe, omenil, da društvo sme ponosno biti ua svoje telovadce, ki so danes pokazali« da društvo krepko izpolnuje glavno
svojo nalogo, gojiti telovadbo. Prisrčni Na zdar-klici pozdravljali bo odlikovane tovariše. Razdelitev svetinj se bode vršila pri bodočem Sokolskom večeru, častno darilo Sokola pa je starosta takoj izročil bratu Kristanu.
Prosta zabava, ki se je razvila potem na obširnih prostorih g. Schreya, bila je jako živahna in so se vrstili uauduševalni govori s petjem društva „Ljubljane" in godbo.   Res škodu, da nam omejeni prostor ne pripušča obširneje se baviti z izbornuni govori, katere smo Čuli. Bil je pravcati mali tabor iu preverjeni smo, da zlate besede govornikov niso padale na nerodovitna tla, nego da bodo obrodile dober sad.   Prvi  je  spregovoril  odbornik  Sokola Josip Nolli, pozdravil je župana gosp. Klinarja, vrle Slovenke in vse prebivalstvo, ki je  tako navdušeno vsprejolo Sokola iu pokazalo,  da smo res svoji pri svojih. Povdarjal je velike zasluge gosp. Trevna s Save za to, da so je vse izvršilo tako lepo v slogi in napil tudi temu vrlemu  narodnjaku.   Zupan g. Klinar je odzdravil v prav krepki besedi ter poudarjal sosebno ljubezen do domačega jezika, katerega Bpoštujmo nad vse.   Besede  njegove naredile so prav prijeten utiu na vse. G. dr. Vilfan, predsednik pevskega društva „Triglav" v Radovljici, ki bo je poluoštevilno udeležilo, pozdravil je Sokola iu I ožigosal domače hujskalce proti  temu odločno delujočemu  društvu.   Odbornik Sokola gosp. Ferdo Krsni k nazdravil je odločnosti slovanski in nav-zočnemu prvoboritelju  koroških  Sloveutev  g. Legatu iz Celovca.   G. drd. Kušar v navdušeni be-sedi pozdravlja domovino sloveusko, katera še nikakor ne neha za kranjskimi   gorami,   kajti tudi onkraj teh gora prebivajo nam bratje  po krvi in jeziku, koroški Slovenci, ki se tako vrlo bore proti nemškemu navalu.  Treba je, da jih podpiramo, da gojimo narodni ponos in zahtevamo da nas spoštuje vsakdo. G. dr. M ar o lt nazdravil jd vrlim Slovenkam, odgojevalkam našega zaroda. Da je tako lepo število krasnega spola mej nami, je vesel dokaz, da naše ženstvo čuti z nami  in  je  narodno ter nas podpira v trudapolnem delu.   G. Legat zahvalivši se nazdravil je Sokolu, ki ima zares velike zasluge za probudo naroda, posebno pa njegovemu vrlemu starosti g. Hribarju.   Navdušeni Živio- in Nazdar-klici zadoneli so  po vsaki zdravici, po vsakem go voru. In kar je poglavitna stvar, domačiuov je bdo jako veliko, narod je pokazal, da se zanima in to nas je veselilo prav zelo    V  salonu razvil se je mej  tem   živahen   ples, da je imela tudi mladina svoje veselje.   Le prehitro je prišla ura odhoda in zadnje   prijetno  izneuadenje.    Ko   smo   stopili na ulico, kii je že  čakala  godba,   zamrli  smo dolgo dvojno vrsto dečkov s krasnimi lampijoni iu v slavnostnem sjtrevodu, g. žuj>ana in drug* odlične domačine v sred<, odkorakal je  Sokol   in vsa druga društva proti kolodvoru.   Urnebesni  Zivio-klici razlegali so se v tiho noč  in   odmevali  od skalnatih gor, pričali so, da tu prebiva zaveden  narod bIo-venski, ki j« navdušeno vsprejel svoje prijatelje, ne meneč se za  nasprotne glasove iz domačega ali tujega tabora. Zatorej |>a smo tudi mi klieaii navdušeni : Živeli vrli Gorenjci in Goreujke, živeli vsi zavedni Slovenci! —i.
Domače stvari.
— (Deželni zbor kranjski) ima jutri zjutraj svojo drugo sejo Na dnevuem redu so razna poročila dež. odbora (pril. 7 2o) in pa ustna poročila finančnega odseka: 1. O računskem sklepu uormaluo šolskega zaklada za leto 1891. 2. Glede izkaza o gospodarjenji s kranjskim učiteljskim pokojninskim zakladom za leto 1891. 3. O proračunu zaklada učiteljskih pokojnin za leto 1893. 4. O računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za leto 1891. 5. O proračunu deželnega posojilnega zaklada za leto 1893 G. O prošnji odgonskega sprevodnika Karola Novaka pl. Giftberg v Ljubljani za zvišanje plače. 7. O prošnji več posestnikov iz Sinaitn.i pri Litiji in drugih za odškodnino povodom preložitve ceste Čez Wsgenšperg.
— (Društvo „Pravnik") priredi, kakor smo že kratko javili, svoj letošnji izlet prihodnjo nedeljo v Laški trg. Ob 11. uri dopoludne bode zborovanje dmštvenikov, a ob 1. uri po-poludne bode vkupni banket vseh izletnikov, oboje pri gospodu H orjak u v Laškem trgu. Izletniki, ki bodo odhajali iz Ljubljane, odpeljejo se  z zjutranjim  medan im vlakom ob 5. uri
• ter pridejo v Laški trg okolu 8. ure. Udeležniki
* izven Ljubljane naj izvolijo to vzeti na znanje. Ogla-
silo se je dosedaj 50 izletnikov. Kdor se še ni oglasil, to lahko še vedno stori, in sicer naravnost pri gosp. dru. Frid. Babuiku, odvetniku v Celji. Letošnji izlet „Pravnikov" bode tretji društveni izlet. Dosedanja sta se obnesla v veliko zadovoljnost vseh in pripomogla dokaj v tesnejšo zvezo za društvene smotre. Letošnji bode tem pomenljivejši, ker bode ž njim združeno tudi zborovanje. Zato je pričakovati, da ne ostane samo pri oglašenom številu, ampak bode udeležba še mnogo večja.
— (Osobne vesti) Polkovni zdravnik doktor Fr. K osme 1 j premeščen je od lovskega bataljona št. 7. k pešpolku car Aleksander III. št. 61., polkovni zdravnik dr. Matevž Bo ček od pešpolka št. 80. h koroškemu pešpolku št. 7. in polkovni zdravnik dr. Anton S tarč od pešpolka št. 52. h kranjskemu pešpolku št. 17. Na mesto nadzdravnika v vojaški bolnici Ljubljanski dr. Karla F ey o rta ga, premeščenega k pešpolku št. 36, pride nadzdravnik dr. Sz i jar t o, doslej v Komorami.
— (Začetek šolskega leta na tukajšnji c. k r. nižji gimnaziji) je v tiskanem programu nastavljen v dan 19. septembra, a včerajšnji „SI.U javlja, da se šolsko leto začne že dne 17. t. m. Tudi v „Laibacherici" z dno 10. t. m. je bilo neko oznanilo glede šolskega začetka na tej gimnaziji in sicer jedino le v nemškem jeziku. Ali se ne pravi to, „igrati se" s slovenskim poučnim jezikom tega zavoda V Ali c. kr. ravnateljstvo res misli, da pride „Laibachorica" sloveusk in učencem in njih roditeljem v roke tam gori v kaki zakotni vasici in jih obvesti o začetku šolskega leta? Saj imajo učenci natisnjen program v rokah in tam stoji, da se šolsko leto začne 19. t. m. Ali naj mari hodijo iz svojih vasij še le v Liubljano poizvedovat, kedaj se Šolsko leto začne s sv. mašo ?
— (Samostojni ribarski odsek c. k r. kmetijske družbe kranjske) ima 29. t. m. ob 5. uri popoludne svoj redni letni zbor v prostorih kmetijske družbe v Ljubljaui.
— (Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Logatci.) Piše se nam iz Logatca, dne 12. t. m.: Včeraj bil je prvi občni zbor zeuske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Logatcu. Po popoludanji službi božji zbralo se je dokaj gospej in gOBjiodičin iz Logatca - goBpa Sebemkarjeva prihitela je celo iz Rakeka — v prostorih gospoda Iv. L.haija v Gor. Logatcu in ustanovile bo žensko podružnico. Po pozdravu načelnice pripravljalnega odbora in po razpravi o pomenu in namenu družbe vršila Re je volitev odbora iu voljena je bila jednoglasno za predsodnu-o gospa Marija Gruntarjeva, za predsednice namestnico gos|ia Marija Levičnikova, za zapisnikarico goapa Marija Kihnikarji'va, za za-pianikariOS namestnico goapa Amalija Majdičeva, za blagajnice gospica Fraučiška Riharjeva, za blagajnice namestnico gospica Ivanka Arkova — vso iz Logatca. Mlada podružnica šteje že 3 ustanov-niče in oOletnic, to je za kratko dobo vspodbude veliko število, katero se bode še pomnožilo — ako, in gospo so ta pogoj stavile, ostiine družba sv. Cirila m Metoda taka, kakor je bila do sedaj, pod Beda njim vrlim vodstvom.
— (Nova ženska p o d r u ž u i c a h v. Cirila in Metoda) se Bnuje sedaj v Idriji. Živela!
— (Idrijska podružnica sv. Cirila in Metoda) priredi slavnostno veselico s prijaznim sodelovanjem Idriiske čitalnice i ti delavekega bralnega društva dne 18. t. m. popnludne ob 7. uri pri gospodu Pavletu Grudnu v korist družbi sv. Cirila iu Metoda. Vspored: 1. Skupni odhod zgodbo gosp. Tuječa ob 3'/« uri. Na slavnostnem prostoru : 2. Na-prej! koračnica, godba od pl. Zajca. 3. Trobojnica, moSkl zbor, priredil II Volarič. 4. Praznična ouver-tura — Suppe. 5. Slavnostni govor. 6. Jadransko morje, moški zbor, priredil Hajdrih. 7. Slovenka, zbirka slovenskih pesmij, godba J. Pavšiča. 8. Slovo, slov. narodna za moški zbor, priredil A. Foerster. 9. U boj! koračnica, godba od pl. Zajca. 10. Pri zibeli, moški Čveteiospev , priredil K. Mašek. 11. Venec  starega Kranjca, godba od A. Salmiča.
12 Slovanski brod, moški zbor, priredil F. Gerbič.
13 Venec narodnih pesmij, godba A. Salmiča. Mej vsporedom razprodaiale bodo deklice tej družbi podarjene darove. K obilni udeležbi vabi uajuljudueje
o d b or.
— (Novi Savski most mej Z bilja m i i n S m 1 e d n i k o m.) S Soriškega polju se nam piše dud 13. t. m : Gosp LonCarić, ki je za 18.000 goldinarjev prevzel gradnjo novega okrajnega Savskega mostu mej Zbiljsmi hi Smlednikom, je včeraj
tu sem pripeljal večjo množico svojih delavcev, nemih hrvatskih Primorcev, ki bo se danes po slovesnem cerkvenem opravilu v Smledniku nemudoma lotili dela. M.st, ki je aa vse na ravnini pod Grin-tovci ležeče vasi velikega pomena, mora biti do 1. oktobra 1893 dovršen in prometu izročen.
— (Prem o van je konj v Kranj i.) Dne 7. t. m. vršile se >e premovanje konj v Kranji in bo se priznala nastopna darila: Za kobile z žrebeti posestnikom: Jan. Krnžič iz Golnika 35 gld, Jan. Markun iz Bele 20 gld., Ant. Golob in Job. Križ-nar iz Stražiša in Jak. Baaaj iz Suhe po 15 gld. Kr. Dolžan iz Golnika iu Jan. Pogačnik iz Kovora vsak srebrno svetinjo. Za breje kobile posestnikom : Jan Gros iz Goric 25 gld., Fr. Dolžan iz Golnika 20 gld., Rok Ifetkel iz Podbrezja 15 gld., Jan. Vehovec iz Voklegu in Jan. Sink iz Čirčič vaak srebrno svetinjo. Za jedno in dveletne žrebice posestnikom : Ant. Golob iz Stražiša in And. Kočevar iz Zapog po 10 gld Mat. Barle iz Luže, Fr. Jenko iz Podreč in Jan. Strupi iz Čirčič VBak Brebrno svetinjo.
— (Mrtvega našli) so v Velikem polji v občini Vrabce 77letnega kotarja Andr. Mezleja v bližnjem gozdu. Gnal je zjutraj živino svojega sina na pašo. Ko pa zvečer niti njega, niti živine ni bilo domu, šel jo proti 9. uri sin iskat očeta in ga našel res čez dve uri mrtvega v gozdu.
— (Učiteljski tečaj za meščanske šole) v Mariboru prične se 26. t. m , do katerega čaBa se je upisati vsem učiteljem, ki so se oglasili pri oblastnijab, da bi obiskovali ta tečaj.
— (V štirih urah iz Maribora v Gradec ) Neki Mariborski meščan stavil je, da prevozi b svojimi konji 66 kilometrov dolgo progo iz Maribora v Gradec v štirih urah. Dobil je stavo, kajti potreboval je samo 3 ure 28 minut.
— (Velik požar) je nastal v ponedeljek zvečer v Sv. Lenartu v Labodski dolini na Koroškem. Zgorelo je 23 hiš in 24 gospodarskih poslopij. Še le pred nekaterimi leti bil je tudi velik ogenj v sv. Lenartu, ki je hudo poškodoval lepo tamošujo Župnu cerkev. Kako je nastal požar, še ni dognano.
— (Grozna nesreča.) V ponedeljek je 231etni dninar Jernej Breš v uekem kamnolomu blizu Rogatca baHal smodnik v luknjo, narejeno zato, da ee razstreli dotična skala. Nasul je pol kilograma smodnika, potem pa s težkim železnim dro gom nabijal kamne v luknjo. Delal je tako neoprezno, da se je smodnik unel. Vsled eksplozije odletel je Dreš šest metrov daleč, potem pa obležal nezave sten in nevarno ranjen na obrazu, na prsih in na rokah ter po vsem životu ožgan. Očesi sta siromsku popolnoma iztekli in je le malo upanja, da bi okreval. Kako močna je bila eksplozija, vidi se iz tega, da so našli 7 kilogramov težki drog, s katerim je DreŠ baial smodnik, več sto metrov od mesta neBreče.
— (Seminar za slovansko jezikoslovje na Graški univerzi) izposloval je pri naučuem nunisterstvu naš marljivi učenjak g. dr. Krek. Z veseljem objavljamo slovenskim dijakom to novico ter pristavljamo, da se seminar odpre z
letošnjim šolskim letom, ter da so dosedaj dovoljene 4 štipendije po 30 gld. za semester. Pravila se dobe pri g. dekanu dr. Kreku.
— (Slovaško akademično društvo .T a t ran" na Dunaj i) razpuščeno je bilo letos na pomlad zajedno z mnogimi drugimi nemškimi društvi, čeft, da se bavijo s politiko. Društvo „Ta tranu pritožilo se je po Dunajskem odvetniku doktorju J. Lenochu na miniBterstvo notranjih rečij, katero je te dni razveljavilo razpustni odlok.
— (Telefouska proga Trst- Dunaj-Praga.) Ko bo se poskusi na telefonski progi Dunaj- Trst, dolgi 505 kilometrov, izvršili dobro, zvezala se je ž njo še proga Dunaj- Praga dolga 308 kilometrov. Tudi ua tej 813 kilometrov dolgi progi dalo se je govoriti jasno in razločno brez zaprek. Celo ko se je Še pridružila proga Praga-Kolin- Duuaj in se tako ustanovila 1174 kilometrov dolga proga bil je uspeh povoljen.
— (Električua železnica na Primorskem.) Pred nekaterimi leti ukrenili so bili Tr žaški .'itianiiii krogi graditi norinuluotirno železuico iz Poreča v Buje, Pazin, Piran, Koper in Izolo, a razne težaoče napotile so dotične snovatelje, usta noviti delniško društvo za gradbo ozkotirne električne železnice. Imenovani kraji pridobili bi mnogo, da se izvede ta projekt
— (V Zagrebu umrl je) po kratki bolezni g. Janko Kamenar, profesor gimnazije v Gospiću iu pesnik hrvatski. Pokojnik je bil izboren učitelj, vrlo naobražen književnik in plemenit rodoljub.
— (Glasbena šola)  našega   rojaka g. F S. Vilharja v Zagrebu prične jutri 15. t. m. Poučuje ae v muzikalni teoriji,  petji  in igri na gla sovirji.   Oznauila vsprejemajo se  v Mi snički ulic Štev. 6.
— (Dirka jugoslovanskih kolesarjev) vršila se je v nedeljo pri ugodnem vremenu v Zagrebu. Slovenski gostje iz Ljubljane in Celja bili so vHjirejeti prav srčuo. Sklenilo bb je osnovati zvezo jugoslovanskih biciklistov in se je vsprejel načrt pravil ter volil odbor, ki naj izposluje potr-jenje pri obestransk h vladah ter ukrene vse, kar je potrebno. Predsednik tega odbora je g Mihe lić iz Zagreba iz mej Slovencev so voljeni v odbor gg. dr. Maver in dr. Dečko iz Celja, Koželj in L. Stiasnv iz Ljubljane. Izrekla se je Želja, naj bi se ustanovil časopis za jugoslovanske kolesarje. Pri dirki Ljubljanskih slovenskih kolesarjev na 1000 metrov dobil je prvo častno darilo gosp. Zrn. Bohinec, drugo g. P. Majdič, izmoj Celjskih pri „handicapu" prvo častno darilo gosp. Peter Majdič, drugo g. dr. Maver , tretje g. Albin Kapus. Pri glavni dirki na 5000 metrov dobil je prvo darilo g. Bertani iz Zagreba, drugo darilo (srebrno svetinjo) g. Zrn. Bohinec iz Ljubljane. S slavnostnim komersom in plesom sklenila se je zvečer lepa slavnost.
— (Dekliški licej v Zagrebu) se bode odprl počeUom tega šolskega leta v prostorih obrtnega muzeja. Predavanja se bodo pričela baje s početkom oktobra meseca. Pravila novo osnovanoga zavoda prijavlja hrvatski uradni list.
— (Morski volkovi) se letos prav pogo-stoma prikazujejo v Adriji. Preteklo nedeljo so zopet pri Reki vjeli velicega morskega volka, ki je bil dolg 4 metre in pol in tehtal 8 metriških stotov.
— (Razpisane učiteljske službe.) Na spodnjem Štajerskem so razpisane nastopne službe : Na ljudski šoli v Š v i ć i n i, razširjeni v triraz-rednico, mesto učitelja. Prošnje do 28. t. m. pri krajnem šolBkem svetu v Svičini (Mariborski okraj.) Na čveterorazrednici pri sv. Lovrencu na koroški železnici služba podučitelja. Prošnje do 30. t. m. krajnemu šolskemu svetu pri sv. Lovrencu-Na trirazrednici na Rečici, šolski okraj Gor njigrad nadučiteljsko meato Prošnje do 22. t. m. krajnemu šolskemu svetu na Rečici. Na čveterorazrednici v Reicheuburgu na lun tolp ko mesto. Prošnje do 30. t. m. krajnemu šolskemu svetu v Rnjhenburgu. Na k Šoli v Št Juriju ob Taboru spadajoči ekspozituri v Ojstrici podučiteljsko mesto. Prošnje do 26. t. m. pri krajnem šolskem svetu v Št: Juriju ob Taboru. Na mešani dvorazrednici v Kapli podučiteljsko mesto. Prošnje do 20. t. m. kia-uemu šolskemu svetu v Kapli (Kappel bei Arn-fels) pri Arvežu — Na dvorazredni ljudski šoli v Vre m u razpisano je mesto nadučitelja z dohodki tretjega plačilnega razreda, funkcijsko priklado in prostim stanovanjem. Na jednorazredni ljudski šoli v Budanjah pri Vipavi prazno je mesto učitelja-v odn* z dohodki četrtega plačilnega razreda, funkcijsko priklado in prostim stanovanjem. Prošnje za obe službi je poslati do 26. t. m. okrajnemu Šolskemu svetu v Postojni.
— (Važno za hišne gospodinje.) Opozarjamo naše Čitatelje na naznanila gosp. J. Klaks-brunnu z Dunaja, ki se mudi tukaj do petka in jioučuje VBak dan o i 2. do 4 ure popoludne v hotelu „l'i i Malici" štev. 33 v novem načinu likanja perila, da se leskeče. Na zahtevanje poučuje do-poludne tudi v domačih krogih. V jedni lekciji se nauči lahko vsakdo najnovejšo, lahko umevno metodo za mali honorar 1 goldinarja.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Poreč 13. septembra. Današnja druga seja bila tudi jako burna, kakor prva. Glavar Campitelli karal slovansko opozicijo, da je zadnjič vladnega zastopnika vzprejela tako malo ljubeznivo. Nastala je ostra kontroverza mej glavarjem in posl. Spinčiceni. Zbornica vzprejela končno nasvet italijanskega posl. Ambrosa in volila poseben odsek, kateremu bode plemeniti poslovnik tako, da bo moči manjšini ne samo roke svezati, ampak tudi usto zamašiti.
Dunaj 14. septembra. Pri obravnavi zoper buko vinske uradnike in trgovce radi carinskih prevar naredila posebno velik utis izpoved Josnerja, iz katere vidno, da je Becse-strul le vsled terorizma korumpiranih predstojnikov postal zločinec in naposled samomorilec.
Pariz 14. septembra. Ministerski svet ukrenil praznovati slovesno stoletnico proklamacije prve republike.
Peterburg 14. septembra. Govori se, da sta se ministra Ostrovskv in Witte izrekla zoper predlagano pooštrenje protižidovskih zakonov, vsled česar je ta predlog odložen na nedoločen čas.
Varšava 14. septembra. Redarstvo zasledilo veliko, baje proti carju naperjeno zaroto.
Berolin 14. septembra. Iz zanesljivega vira se čuje, da se pruski deželni zbor snide koncem drugega tedna meseca novembra.
WelS 14. septembra. Princ Herman Schaumburg-Lippe ponesrečil blizu gradu Stayr-ling, padsi s konja. Zdravniki konstatirali, da je lobanja počena in možganska kožica oškodovana. Stanje princa nevarno.
Kazite vesti.
* (Zanimiva razstava.) Ravnatelj cesarske tidejkomiBue knjižnice, naš rojak. prof. Zhisman, priredil bode v kratkem s cesarjevim dovoljenjem zanimivo razstavo. Zbral in izložil bo vse mnogo-brome adrese, katere je o raznih prilikah dobil cesar tekom štirnnštiridesetletnega svojega vladanja.
* (Poljska opera na Dunaj i.) V razstavnem gledališču na Duuaji, kjer je češka opera doživela velikanski triumf ter postala slavna v vsem muzikaluem svetu, priredil je komite ciklus poljskih opernih predstav Občinstvo se ne zanima mnogo za poljsko opero, kritika pa povdarja, da tudi kakovost predstav ni takšna, kakor se je pričakovalo in da je bila češka opera dosti boljša.
* (Slavni češki skladatelj dr. Dvorak) odpeljal se je danes 14 t. m. iz Prage preko Bremena v Novi Jork.
* (V septembru zmrznil.) V Ellbogenu ua TiroUkem našli so te dni necega slaboumnega dečaka zmr/nenega v gorah. Pobegnil je v sami sra.ci od doma in našel smrt.
* (Madjarska korenitost.) Madjarska vlada ukazala je seveda, da je desinficirati vse potniku in vse blago, aploh vse, kar prihaja iz inu zemstva, za svojega ukaza izvršitev se pa po stari navadi še zmenila ni. Te dni prideta na neko mad-jarsko mejno postujo tve dami z mnogimi kovčegu Hrabri Arpadovci obstopili bo dami, užgaii svoje pipe in začeli v tujke — kaditi, potem pa bo kovčege zuesli na piipravljeno grmado in vso prtljago sežgali. Tako znajo na Ogerskem desinficirati.
Narodno-gospodarske stvari.
—- Razglas gorenjskim konjerejcem Uvidevši veliko napako, da gredo najboljša žrebeta teškega plemena iz dežele in da po nekaterih krajih vzlic dobrim žiebcem ne more reja težkih konj tako napredovati, kakor bi lahko, ker je premalo dobrih zrebetnih kobil, ukrenil je podpisani odsek rejo težkih konj na Gorenjskem s tem pospešiti, da hode nakupil vsako leto nekaj najlepših odstavljenih žrebic ter jih potem po znižani ceni oddal konjerejcem.
Da more odsek že letos s tem pričeti, zahvaliti se ima slavni kranjski hranilnici, katera mu je na njegovo prošnjo v ta namen dovolila znatno vsoto 300 gld. t
Vsled tega sedaj   podpisani odsek razglašuje :
1 ) Konjereja, kateri imajo na prodaj lepe odstavljene žrebico težkega plemena, izvirajoče iz lepih težkih kobil in od cesarskih pinegavskih ali valonskih žrebcev, ponudijo naj jih najkasneje do 25 septembra t. I. podpisanemu odseku. V ponudbi je popisati žrebico in njegovo mater ter imenovati žrebca, od katerega mladič izvira, in pa ceno ponujene žrebice.
2.) Meseca oktobra, in sicer v dan, ki ga bodemo še pozneje v tem listu prijavili, prodal bode odsek nakupljene žrebice ua dražbi v Ljubljani, in sicer s klicuo ceno, ki bode polovicu nakupne. Kupec ae bo moral zavezati žrebico do prvega žrebeta obdržati za pleme, razen Če bi se pokazalo, da je jalovka.
Ta razglas velja za gorenjske kraje, koder bo nastavljeni teški cesarski žrebei t. j. za politične okruje Radovljico, Kranj, Kamuik in deloma za Ljubljansko okolico. — Samostalni konjarski odsek c kr. kmetijske družbe kranjske. — V Ljubljani, dne 10. septembra 1892
— Vinska trgatev v Dalmaciji. V Zaderskem okraju pričela se je že vinska trgatev. Druga leta vedelo se je takoj prvi dan za ceno moštu, letos se še ni določila. V nekaterih krajih je trgatev že končana, ali kupcev ni Druga leta došlo je še predno se je trgatev zvršila, vse polno ladij iz hrvatskega Primorja in iz Istre in so čakale, da vkrcajo vina. Letos jih ni. To je posledica nesrečne vinske klavzule.
„LJUBLJANSKI ZVON"
»toJI
sa vso leto 4 gld. 60 kr.; sa pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Biljci:
13. sepembra.
Pri Maalieit Uhlrich, Doljan, Kogej "iz Idriji'. — Docauer iz Trato. — Grmido iz Krsni ju, — Uhlirz, Wnyer Gruber, Pick I Dumjii. — Keichei » Krlkeg*. — Zsstiera iz ČeSke^a. — Framletzkv i/. Gruden.
Pri >»lomi : Itupprccht, llerzog, Bontadi, Ivurzweil, Malinck I Dunaja. — Widiintr, IlnHelsteiner, EfToiibertfer, Kindl iz Gradcu. — IJlazič iz Domžale. — Splropnlos, Leater, Maurer iz Trsta. — Roth I Ruku. — Fischl iz Brna. — Handler iz Buljuku. — Kandič iz Opatiju. — Sajovic \i Kranja. — Domladisch iz Ilir. Bistricu.
Pri I •■-/.liv iit Uolotlvoru : Htephanidor iz Trutu. — Krun iz Kočevja. — Praprotnik iz Buja.
U Mir 13 Sit *r
l     „.'S A :
12. septembra: Franc Oblak, bliriega posestnika sin, 11 mesecev, Tržaška pest« št. 81, catarrh. iritestiu.
18, septembra: FranO Račič,  knjžarjov sin, 6 mesecev, llovoa at. iJ7, katar v želodcu iu črevih.
V d u ž u I u i bolnici:
11. septembra: Janj Debesk, gostač, 82 let, tmt-rasmuB.
Meteorologično pomočilo.
Chb onu- U        * . '. barometra
«0T»^° I v mm.
Temperatura
Vetrovi
Mo-
".v  n : krina v uiio.
09
7. zjutraj y. ffopoL '-». itrečer
743 5 ubi.
74o 3 np, 7<iO 0 nm,
10 2° C ! brezv. me^la 2B2"C   si. vzh. jasno OOlnim. 14 y° C   si. vzh. jasno
Srednja temperatura 15'4*, z.t 1T 1 nad normalan.
Xja:Q.a:)c::';v			
dne 14 septembra t< :.			
včeraj —		danes	
Pajtirua renta.....gld.	Hii-do —	gld.	
	90 85 —	i	% sr>
	116*80 —	„	1 IH »iO
6°/0 mavčna rente   .   .   . „	100 48 —	ti	UK) 40
Akci|H navodne banke .   , ,	906 — —	n	984"—
Kreditne akcije   .... „	'13 25 -		B18 —
	119*75 —	g	119-80
	—•— —	n	—• —
X;i|ki1.......                                     . „	8*61 —		9 51
C. kr. cekini.....a	5-69	■	5'89
Nemške marke.....	58-72'/, -		58-72»/,
4°/„ državne breke i/, 1. lb.r>4	850 y\d.	140 gld. 2ft kt.	
Državne srećka iz 1. 1S*>-1	100 „	lbr>	■  50 „
Ogerska zlata renta 4','    .   . .	....	112	,  20 „
Ogerska papirna renta ft0,,  . .		100	„   56 ,
Dunava roi». srećke ft°/n   ■   ♦ •	' iro gia!	123	n t
SSemlj.obfi.avstr.4Vi/ii zlati tast, listi .		117	■    50 ,
Kreditne Brečko......	100 gld.	189	, 75 ,
Rndolfovo srećke......	10 „	.•4	,  75 ,
Akcije anglo-avstr. banke .	120 .	151	•  <ft «
Tramway-dru«t. velj. 17'» ^ld. a.	v.....	239	| r
E.ZBE isa.
Vnuk dan »veseo
se dobe
v Leop. Blumauer-jevi gostilnici
na Krakovskem nasipu št. 1J5.
Raki se tudi prodajajo in razpošiljajo v vse kraje.        (1008—3)
V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
no itlle in se dobivajo po av zitl/Hiii <•«*■«i -^gj sledečo
ftCtyiO   dTLŽO    ^oraan"  Oeiki l pital V:\rlav Ban*! TnthU
r>j;! utrnili. ('<
*ky.   1'roložil lv.ui fiornik.   Mulu osnicrku, £    -i 11 «• Komun.    limki   hj.h:iI   ,1. S.   I urgoiiuv.
111   S111UV1.   PialolU Jvmi (Juru.!..   Mata uimcrk*, 3ST Htrani.   fenu 50 Wr. TT*««flJM#«     Spiial   Amlri*   Thnuriet,   poilovnuil   Vinku. ■— Malu
Vilenski brodnik. |K   - £u' '
»truni.   Cuiiii 16 kr.
mm« A 1» Spisal l.mlovik lluli'%",, -I . v ir,: Vinko, — Malu Ml\\%3 V 111 A.   „amorki. :>-, Htruni.    Cimiu 1". kr
Ukrajinske dume. fttt^tSl«?
~   b\ »truni.   Cena [B Ur.
Časnikarstvo   in   naši časniki.
Dubrovski.
•t DOtniala nrobru.   .Mula oiinerka, K pol.   0«na 10 kr.
Povost.   Spinu! A. s. Puikln, potloTVUil J. t*. Muln OiimTku, 121 i-trutii.    (Vin _>r> kr. WfK«.     i: imun.   BplMl  TnittfJMV,  potloM-ml  M.  Muluvrli. — Mulu iTliJV.   osmiTku, :ij pol.    Cona 7<> kr.
Razne pripovedke. pteSS^Ž?«, '85S
MimuI.'h. pr«!vl'l Vinko. — 1'loilicl. Spiv.l So*.....m.   - NllvONlriiv
ulni^lcvk. K i. 111 "m 1,4 j."\.'-t Si.IhiiI lit llarto, potloreoll Vinko. — Uiitćuiio življenje. ČoAki aplMl8truupu£niokyt pralotU Vinko. Con« -tU kr.
J^J^J-^Z   V   A.lll©l*iki    ltonl:i"-   '''noicodki   apla*] l;.oi.
no minil umbra.   Mala oamarka( f>3'» ifranl.   Cena 50 kr SgodoVtUatl rni
poslovenil J. KraVi ulk. Mulu oamurka), i
MAG GI
dobiva se v izvrstni kakovosti zer-Jn.
JEVA
pri
zabela za j u lic
Karolu   <'- llol-
(785—14)
!! Učenec !!
pridnega zadržanja, poltenih stariSev, zdrav, z dobrimi spričevali, vsprejme so takoj v trgovini l mešanim blagom Ivana Vidmarja v Črnemvrhu pri Idriji. (1017-2)
V najem se odda v januvarji 1893
že nad 50 let obstoječa
proflajalnica na Raki
nasproti farno rurkvv. Tudi aa bibko dobi »tanovirnj« v biši, kj«»r |e prodajalnloa. — Natančneje su izvi; pri last« niči vdovi Mariji VebOVe« "a Italtl. (1011—3)
Zaloga pristnega in naravnega
italijanskega vina
je (1028-1)
na Martinovi cesti
v liiMi g. lliizzolliiii-fa.
Prememba stanovanja.
Podpisana daje na znanje, da stanuje od sedaj na Turjaškem trgu št. 8, I. nadstropje, ter se priporoča spoštovanim damam kot samostojeća, vestna in zanesljiva
babica.
1'van SZbo^ar ^•^"|'°v|"si<' rom
Junak''našega časa :;;;,:,:;::;.l„r:^ "I: lC»:L
ii-nii'i'ku, UHt strani.   i'.'iiu tu kr.
CSAlc1ri   ^rti nn i li"    Bonun.   Bplia] L   HaleTjr, poaloranll iSCiaAl   Ct Uj^UlA.   Vinko. — Mulu  oaraerka,   109 itrmnl. Cnnu 2.'i kr
V„ t~.ry Cnvolivioill Itoniin Bplaal Rrof A. K. Totatoj, Xk.llt?*S   i9tlt;MlJcUll.  poilovonil J. i'.   Mula otmarka,
Za dragocenim korenom, i;::::'^,^;
pot(uz<lnikov Spi - 11 A. -i. Mukcimov. t'i >-1 oveni 1 .1. I'. Mula .iđimrku, 141 atrani.    Cuna 90 kr.
TlVn  nAVoefi    ■tej KiijiK<n»i in ljudmi. Oeikl apiaal
j-/VC    pUVCSll.    S. C'i-'i, ]>relo/.il I. ^'...ilar.      1» ii li t o r ii ol -
■min Boil&na povaat. Rttakl upiaal M. Boj An, preloit] L J. Btafanor. Cena U ki.
V isti zalogi Btu izšla iu to dobivata po Zlli/aiii  t-vill  «o alu-
deča zvezka :
i    Itveiek.  ki  obsi-aa :   Cter.c £-r        a.,  »jiigal  <lr.   Hiliu-. — Ži-
— = tor:!.=;o, »|iiaul UajO Bo/., — X^roooir-, ?iesc:in a. li. Frei c -_" o , upi- »I Fr I.i'\i.tik — ITelciJo. prier.:ia, novela, Hiiisul .1. .1 urcii1. — 2;T. ollL. »pnul  dr IJilm-.
— ITL=m.ci 1.3 25.\a.si.;e. i-pisul ilr. Ooleatin. — Tt4f.'o s g-r o — fc m sva.  STC-jLolcorvi..  hpisul dr   .). Vomijuk. — Čc.
ens. t:f.e, novidica, apiaal J. Orfrinec.   C.oia \r, kr. >   7\«'^eli. Li      -i ,m   ~ ZTtOL XX :lieiila, mm.m, francoski spiral Viktor Cbr:l'iilIoz, poslovonil Davorili Hostluk.   I i>ua 2'. t:r.
/a oba zvezka nuj so priloži ši< 10 kr. poštnine, za pusiiner.no zvozko pa 5 kr.
Tudi vzame dame za nekaj časa v popolno oskrbovanje. £829—10) Z osobitim spoštovanjem
Emilija Nasko, doktorska hči, izkušena babica,
Turjaški trg št. 8, I. nadstropje.
J. C. Juvančič
trgovec y. vinom ■V Šiški pri Ljuloljani
priporoča 1009 —8)
veliko zalogo raznovrstnega
liians
a vina.
PoskuSnje bd 100 litrov vi8e. Ktior ima lastn« posodo, blugovoli naj i<> poslati, liupiijfjo in prodajalo »e tto«li Kclravl vinski •-.«»<ii od
no litrov pofienSi Jo l*>t» hektolitrov :n vise, kakor tudi prasne* ntelileulce razoih ^rst.
I
I t
I
I
goldinarjev
Htano ori umni «n luodroc na peresih (Fi-dcrmatratze). Ti modroel so solidno iz najboljSo tvuritm narejeni, iuinjo jio 80 dobro vezanih, močnih peres iz naj-boljšc";a bskr«nega drats, ao h finim afr kom tapecirani in močnim platnenim ovilbom preobleo^nl tor 10—15 let noltenlli poprav ne sahtevajo. jftF naročilih z deželo naznani naj se vselej iialiiii^iua mera postelje v notranji luci. "3*M — Ako ho torej dobi zh 10 i:hl. «I«h«r tapeciran modrOO ua peresih, je pno neumestno kupovati malovredne nadomestke, k:tt«Ti pravemu namenu, imeti Uobro poiteljo, ne ustrezajo.
ANTON OBREZA, tnpecirar v Ljubljani, Selenburgove ulice 4.
__Lastnikom hotelov, vil, kopelij in zavodov popust od cene.
Žicaste zimnice za vuuko posteljo navadne velikosti po »a* ai'l«l. 1*0 Holdov ; z afrikom tapecirane in s cvilhom preoblečene po 15 «1«1. (714—25)
^2
m
ka,
7^ Sai
ti J
Proda se ali odda v najem
posestvo št. 27 v Studenci, postaja Poličane.
Posestvo st. 27 v Studenci (Sttulenitz) z več hegO 5 orni zom-ljišca pri hiši, n;i državni cesti proti Maksovu (M».\an) ležete, na katerem se je dozdaj izvrševala ^ostilni^arska in trgovska obrt in ki je zlasti za kacega mlajšega trgovca prikladno, se |IO Celil l>rodu ali y najoiu oiBda.
Posestvo se je stoprav sedaj lepo popravilo ter se lahko koj prevzame ali vanj seli.
Vež pove iz prijaznosti gospod ^V, l^rnii liroatli v Gradci. Hauptplatz 6. (I02ij_d
Zobni zdravnik iz Berolina
UNIV MED.
■■kav ^r/»m     Vsr    ivi'4r.-.-.-ni v».«\-s?' >caw^ i
Stari trg št. 4   Lsjubljana   I. nadstropje
[§] ordinuje od 9—12. ure dopoludne in od 2.-5. ure popoludne; r§] ob nedeljah od 9. -11. ure dopoludne; za siromake ob petkih
od 9. do 10. ure dopoludne. (15*0—82)
KLEINMAYR & BAMBERG
v Ljubljani
□HZor^g-resr^I trg* šte^r. 2
priporoča svoji)
popolno zalogo
vseh v tukajšnjih in vnanjit) učnih zavodih uvedenih
šolskih knjig
v najnovejših izdajah, broširane in v močnem vezu, po najnižjih cenah. (1026—8)
Katalogi 0 uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj.
SH9
3««K3»3iššSi{Si gag
* Na najnuvejfii in najbol|fti način * J                               untetuc                (228—.14' }
I E«lfe In Z»fe®vf » ;
• nntavlja lir*** vsakih bolečin ter opravlja plouib<»- ^ ^   vimju   in   VM  »oboe   »iMTiiri j«-.  — odritraimjti
♦ riiliiic bolečin« /. iiumrtenjoni živca *
5 zobozdravnik A. Paichel, J
J  pole« čevljarskega umatu. v Ktfhler-jevi hifii, 1. nadstr. J
Kazenski zakon
in
Kazenski pravdni red
ta
gospode juriste in druge
(v usnje vezano)
8j v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani.
i Cena 3 gld. in 2 gld. 80 kr.
1 I
I
fvBENDIK'S 1 \Lederfeih
■MSHssertlcfrt.
V lovski in moki i Jesenski dobi moči je doseči mehkega in suhega obuvala saj o tedaj, če se rabi F. BENDIK-ovs v
Št. Valentinu (Nižja Avstrija) patentovana, nepremočna
redilna mast za usnje
ki se rabi pri obuvalu na Najvišjem dvoru že nekaj let, kakor tudi za svetljenje in voidenje istega c. kr. izključno privilegirana
svetilna tinktura za usnje
katera ne pudčti barvo ter je izkuSana od c. in kr. državnega vojnega ministarstva in je v rabi v c. in kr. vojaki in največjih prevoznih podjetjih. O « ii »i
svetilni tinkturi za usnje:   I     redllni masti za usnje:
1 kilo .... gld. 1-20 steklenica S . 1 . „ —80 steklenica št. B . „ —-40 stekenica št. 3 . „ —*20 V vseh večjih mestih
V, pušica */j puSico 1 4 pnftiee V« puSice
gld. —'80 „ -40 „ —-20 , -'10 Glavna zaloga
louarhije v zalogi v l,iulil|i»ul pri KelniNNiiit^-ii A Weber-Ju; v Krnojl
pri  i*ettan-u; v Radovljici  pri II o m a u - ti;   v Cel|t pri K. Stieger-ju. —i)
Svari ee preti ponarejanjem.
Jedino pravo prirejanja pristoje F. Bendiku v Št. Valentinu.
Gostilnica „pri Skrjancu"
tik mesarskega mostu, Vodnikovo ullee itev. 6. Od danes naprej na pol prekajene
■ i
doma napravljene samo iz svinjskega mesa,
pristno hrvaiko vino, vsikdar prijazne postrežbe. *t _ (1024—2) *
Karolu Till-u
^pitalsgl^e imlic© štev. IO. j
Velika zaloga
(1024—3)
šolskih potrebščin
po predpisu gg. učiteljev in profesorjev
r
Odlikovan na koroški deželni razstavi i IB5. leta.
Priznanja In priporočila iz vseh krajev monarhije.
I. kranjska izdelovalnica žicastih žimnic in žicastomrežnih postelj
l>jn!»ljtina (Šf%Un), poleg KoMler-|eve plvitriie
priporoča
zleante žluiulce ua|l»ol|Me vrste x» olruNke po»tel|e po r» gl«I. in več,
i
„ velike tinli nn obroke.
(211—53)
Zalagate^] za bolnice, hotel«:, zavode, kopeli, ville, zasebnike itd. — Ceniki zastonj, — Zunanja naročila se točno izvrže. — Kdor kupi več, dobi odpust od cene.
w
0m
<{
4
4 < HI
h<
4
4 hi <■
hi hi
h
hi
4
>
Anton Zagorjan
prodaja
v „Slov. Matice" hiši, na Kongresnem trgu št. 7 v Ljubljani
ii bil n lito Me
•-VJJS
papir
vse pisali iu risalne potrebščine.
V zalogi (907-ti) j>
.   . ima vedno le najboljše in cen6 blago. Š&fea
' *^*" *4*
d*
K
Gričar A Mejač
preje 31. Neuiuann. Najstarejša In največja
konfekcijska zaloga
v Ljubljani, Slonove ulice štev. 11.
-=«.5-fK*g«=—l-
!Noyo došle jesenske novosti!
v ženskih dež. plaščih, dolmanih, zgornjih suknjah, jaketih, potnih oblekah, pelerinih.
Največja izbira
v otroških in dekliških plaščih in jaketih
&L\W~ po jako zmernih cenah. ~"^SJ
_ Il-istrovanl icectalogri.  zaetoiij ixi franko. •isi:£zz\
Jesenske vrhne suknje, menčikovi, vremenski plašči in obleke za gospode in posebno praktične za šolske dečke
Bj0f~ po najnižjih cenah. "^Wf (loao—i)
flnnmhfl ' konfekcl|Hklli   pretlinetov, knkeriiuili
/ UpUllIUcl ■ iiIiiihiiio v zmIokU (Ihuih i« «lobregt* blnifi«, ha-tercua nt- prt niiM irklinju obilnu v»«1»««! 1114 kolekel|», po meri iu uajnoveidein kroji točno In najceneje nn I>uuuJI istlelntl.
RAZPRODAJAH
od ^1. Neuuiaiin<a prevzete
konfekcijske zaloge
po znalno znižanih eenali.
**********
Čast nama. jo najulju«ln<\jo naznaniti, da sva z denašnjim dnom v onih prostorih, kjer jo dosedaj imel gospod Adolf Pollack svojo prodajalnico, na Stolnem trgu st. 2 (Pred škofijo), pod tvrdko
m
ki je protokolovana pri trgovskem sodišči, otvorila nov«)
trgovino s suknenim, platnenim in
blagom.
Ugodna nakupovanja in zvoze z znamenitimi tovarnami omogočujejo nama, da moreva cenjene naročnike post reči z novo solidno robo po prav nizkih cenah ter se priporočava
z odličnim spoštovanjem
(1019—2)
Ot'*>l>oli^ili Zimi.
Izdajatelj In odgovoril urednik: Josip No 11 i.
fantoma in tisa .Narodne Tiikarne".
^8134961