ì 2078. V. 1908. Kirchliches Uerordnungs-Matt für die Lavanter Diözese. Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo. Inhalt: 43. Solvuntur nonnulla dubia circa decretum „Ne orn • — 14. Decretum Urbis et Orbis do pia praxi Novendialium Precum in honorem Ss. Sacramenti ante solomnia Corporis Christi Praemittenda. 45. Decretum S. C. Indulg. do lucranda indul-8®ntia plenaria in line Missionum. 46. S. Congregationis Kpisco-P"r'je, ob enem pa tudi božje razodetje, ali mar ni to božje razodetje, če se Bog čustvu javi, dasi še nepopolno? Od Boga je in o Bogu je, več se pač ne zahteva, da je božje razodetje. Bo takem pa je vsaka vera ob enem naravna in nadnaravna, naravna, ker nastane vsled nagona za božjim, nadnaravna pa, ker jo Bog povzroči. 4. Transfiguratizem, dcfiguratizcm. — Veri pa se nespoznavno božje ne daje samo na sebi, marveč v zvezi s kako spoznavno prikaznijo n. pr. s kako osebo ali s kakim činom, in vera, hlepeč po božjem, prikazen nc-Vedoč po vzori ali prepodobi, potem pa jo odtegne še posejem časa in prostora ali jo razpodobi in njej prikazen ni več spoznavna prikazen, ampak spoznano božje. Tako Je, se pravi, n. pr. Kristus iz sina Marije postal obljub-Ijeni odrešenik po prepodobljenju, po razpodobljenju pa Sin božji. 5. Evolutizem. — Versko čustvo, iz podzavesti po nagonu za božjim kipeče, je kal vsake vere in vzrok V8ega, kar je kedaj v zvezi z njo. To čustvo raste in se azvija v oni meri, v kateri se razvija človeku življenje, ne da mu prihaja ali mu je treba od zunaj pomoči, n. P1', razodetja. Tako je nastala vsaka vera, tudi krščanska. Ona izhaja iz Kristusa ali bolje iz njegove verske zavesti 111 je torej le naravni, potrebni in neposredni sad njegove verske izobrazbe, toliko boljša, kolikor višja je leta bila. 6. Racionalizem. — Versko čustvo je v človeku nedoločno in nedoumno. Človek, razumno bitje, pa hoče Sv°je čustvo razumeti in ga izraziti z umsko predstavo, tl|di z besedo. Nespoznavno, vsepopolno si predstavlja določnejše in si reče: To neskončno ni samo v moji ampak tudi zunaj moje misli, je samo na sebi. Iz t(>- predstave, oziroma formule si izvaja druge, globlje, °bširnišc predstave n. pr. popolnost, vsevednost, vsedo-biotnost. Take f o r m u 1 e ali taki obrazci so sicer izraz za-s°bne verske zavesti, toda če jih učna oblast sv. Cerkve potrdi, oziroma izda, se jim pravi in so dogme. V oziru 11 a predmet, nespoznavno božje, so le nezadostna zname-n.)ai simboli, v oziru na vernika pa so sredstvo, s katerim 1/1 aža svoje versko čustvo. Ker pase nespoznavno božje kaže v raznih in v raz-'enih načinih in sc tudi versko čustvo ravna po okoli-°inah, ki se v njih pojavlja, zato je tudi dogem slična llsoda, to je, one so izpremenljive in njih resničnost velja, I bi rekel, do preklica. Če in dokler jim namreč verska zavest odgovarja, so resnične, ne pa več, če se v teku časa verska zavest izpremeni. 7. Subjektivizem. — Modernizem prizna, da je Bog, nespoznavno božje, predmet, torej v verski zavesti, je li pa tudi izven nje, na to modernizem ne odgovarja, ampak prepušča odgovor verniku in le ta brez ovinka pritrdi, češ, da zna to iz svoje izkušnje, se ve, da verske. Ker je pa verska izkušnja različna v različnih časih in so dogme izraz takih izkušenj, zato so modernizmu vse vere prave, saj so vse iz verske zavesti, dogme pa so le izraz te zavesti, primeren potrebam in razmeram časa. Kar se tiče katoliške vere, je torej prava in zato kvečjemu res-ničniša od drugih, ker ima več verskega življenja. Tradicija nima sama na sebi objektivne vrednosti, oznanjuje pa dogme, versko zavest v vernikih budeč, nevernike vanjo vodeč. Iz tega pa se lahko že tudi razsodi razmerje med vero in vedo. Med njima neki ni, ne more nastati ne nasprotje, ne soglasje, ker imata vsaka svoje polje in se na njem prosto gibljeta — vsaka po svojih načelih. To pa verjemi, kdor more, modernizmu, kajti le ta izročajo idejo božjo pa tudi razvoj dogem sodbi znanstva, češ, da spada oboje v zgodovino, torej v pristojnost znanstva. Oglejmo si sedaj še dalje 8. Bogoslovje modernizma. — To se opera na ima-nentizem in simbolizem, katerih prvi, kakor je bilo zgoraj omenjeno, ne prizna nadnaravne, drugi pa absolutne resnice. Nadalje se pa sklicuje na evolutizem in permanen-tizem, češ, da se versko čustvo, kakor je v Kristusu, v veri razvija in iz sebe, liki seme zel, korenina drevo, verske resnice in naprave rodeva in se to božje življenje ne pretrga in ne prenehaj e. Zato je Cerkev, so zakramenti, so dogme, je sv. Pismo od Kristusa, dasi je iz pozneje dobe le-to, in nič manj Cerkev, zakramenti, dogme. Po teh načelih niso dogme sad logike, ampak razvoja verskega čustva. Zakramenti so sicer od Kristusa, toda le posredno, in so gola znamenja pa pripravna za verska čustva. Sv. Pismo je zbirka imenitnih verskih izkušenj in je sicer sad inspiracije, toda le ta se bistveno ne razločuje od notranje sile, ki dela v človeku na to, da v besedi in pismu razodene svoje versko čustvo. Tudi Cerkev je delo verske potrebe. Vsled nje namreč človek rad razširja svoje versko čustvo in svoje verske izkušnje med druge in rad gleda na to, da jih obdržč v spominu. To se zgodi pa le v njih združenju in je torej Cerkev neka oblika združenih verskih izkušenj ter se z njimi vred spreminja in razširjuje. S svojo učno oblastjo avtoritativno oznanjuje in sankcionira splošno versko zavest svoje dobe. Med Cerkvijo in državo sicer ni zveze, kakor je ni med vero in vedo, toda Cerkev se mora, kar se tiče nje vunanjih razmer, podvreči zahtevam države, nič manj, kakor vera zahtevam vede. Glavno načelo modernizma je po takem v oziru na Cerkev: razvoj in napredek na vse strani. Vera se razvija in v tem napreduje, da versko čustvo čimdalje bolj prešinja in iz sebe tuje primesi spravlja. Zahvaljuje pa napredovanje naporu imenitnih mož, kakor so preroki, zlasti Kristus. Dogma napreduje v tem, da premaguje vunanje ovire in navaja verno ljudstvo, da preuči skrivnosti sv. vere, ter tako postane notranji zaklad zmerom več ljudi. Tako je n. pr. sčasom nastala vera o božji natori Kristusovi. Bogoslužje in Cerkev napreduje v tem, da sc privaja času, civilizaciji in politiki. Končno pa je vsak napredek sad notranje potrebe in nagona, ki budi moč življenja. Ali ta napredovavna sila ni, da se prepušča sama sebi, sicer lahko udari čez mejo, zato pa jo vodi konservativna, ohranjevavna sila, tradicija in nje zastopnica, avtoriteta. Vočigled tega je dobro, če občno versko zavest poedincc, tudi lajik vnema za napredovanje, in je prav, da avtoriteta to napredovanje vodi, oziroma zavera, ne pa, če ga zatera ali zabranjuje, da se pogodi vera in veda, religija in kultura, Cerkev in država, kedar nastane za to nujna potreba. Sad tega pogajanja pa je času primerna dogma, bogoslužje itd. — V bogoslovju se modernizem povsem drži evolutizma in naturalizma. 9. Zgodovina in modernizem. — Kar sc tiče zgodovine, drži se modernist dosledno agnosticizma ter pozna samo naravo in nje prikazni, vse drugo, kar je kje izven njih, prepušča veri. Modernizem je prepričan, da vera prepodablja in razpodablja dejstva, zato pa on dejstva na njih pristno naravo reducira ter izloči z njih vse, kar se ne vjema z logiko dejstev ali ne odgovarja njih naravni zvezi in ne izhaja iz verskih potreb prizadetih oseb. Odtod rezul-tira razloček med Kristusom vere in Kristusom zgodovine. 10. Kritika. — Enako dela modernizem v kritiki ter odbira in razločuje dokumente, kakor dejstva. Zlasti pa sledi načelu, da so dejstva poznejša, kakor potrebe, vsled katerih so nastala. Iz te naravne evolucije je logična posledica, da nekatere knjige sv. Pisma niso pristne in da je posebno pentatevh pa tudi troje prvih evangelijev izgola naknadna kompilacija. 11. Apologetika. — Vera izhaja edino iz verske izkušnje in le-to apologetika vzbuja, se ve, da ne dosedanja, ampak treba je druge, nove. Tej pa služita dve metodi, objektivna in subjektivna. Po prvi se predvsem razkrije kal krščanske vere, potem se opiše čudovita moč, ki v njej živi, ter se dokaže, da se nje veličastni razvoj zastonj razlaga iz zakonov naravnega razvoja, marveč da je in živi v njej nespoznavno, božje. Na drugi strani pa sc ne ugovarja, da so v sv. Pismu pomote, da tudi Kristus ni brez zmot, da je v dogmah nasprotij, toda kaj to škoduje, ko je vse polno življenje in torej resnično >» - zakonito! Po subjektivni metodi se poučuje nevernik, da je v njem, če sc ga tudi ne zaveda, versko čustvo, Kristusovo čustvo, čustvo vsakega človeka; ali pa se m» dokazuje, da človek, njegova narava prav in resno zahteva nadnaravno, božje. 12. Reforma. — V oziru na reforme je naravno, da se modernizem, rekel bi, cedi zboljševanja. Sholastično modroslovjc naj se ogne modernemu, positivno bogoslovje pa dogmatiški zgodovini. Zgodovina sv. Cerkve, zgodovina njenih dogem, kateheza, bogočastje, cerkveno oblastvO naj se ravna po načelu imanencije, evolucije, permancncije-Kar zadeva nravi, naj velja ainerikanizem in aktivna krepost več, kakor pasivna čednost in nič ne bode škode, če Cerkev sčasoma celibat odpravi. Zares tudi v Cerkvi ^ je treba radikalizma! Pri kraju sem. Vse podmene modernizma so med seboj v tesni zvezi in če jih človek pregleda, ima skladišče vseh krivo ver pred seboj, in sicer najbolj pogubnih; saj modernizem ne podéra samo katoliške, ampak ob enem vsako vero. Po svojem agnosticizmu odriva vero od uma in volje ter jo prepušča čustvu in notranji izkušnji, s tem pa jo izročuje panteizmu in ateizmu. Človek se vočigled tega skorej prime za glavo, ako pomisli, da vzdiguje taka zmota med katoliki, med duhovniki svojo prevzetno glavo in to v času, ko je veličastno delovanje Pija IX. v živem spominu, v spominu še sklepi vatikanskega zbora, v spominu še pi"e' modrc okrožnice Leona XIII., v spominu še, pravim, n0 le katoliškega, ampak vsega sveta. Toda okrožnica nPaS' cendi“ Pija X. nam je priča, glasna priča, da je tako ter da ne miruje sovražnik sv. Cerkve in nas danes bolj, kakor prej svari pred njim prvak apostolov, ki pk*e: Eratros, sobrii estote et vigilate, quia adversarius vester diabolus tamquam leo rugiens circuit, quaerens, quem de- voret, cui resistite fortes in fide, scientes eamdem passionem ei, quae in mundo est, vestrae fraternitati fieri. (I. Betr. 5, 8. 9).— Pre vzvišen i predsednik izrečejo poročevalcu zalivalo, rekoč : „Gospodu sestavljavcu se zahvaljujem za kratko, pa vendar jasno in jedrnato poročilo. Vsem je dana prostost, da k poročilu povejo svoje misli, in mi je ljubo, o® sc kdo oglasi.“ Ker se nihče ne oglasi k besedi, sC vzame poročilo na znanje. „Iz poročila,“ nadaljujejo Prevzvišeni, „izprevidite, da je okrožnica učeno in težko delo rimskih bogoslovcev, v prvi vrsti svetega očeta samega, za katero jim moramo biti iz srca hvaležni : vsak stavek enciklike razodevlje globoko učenost Pija X. Hvala Bogu, modernistov po vseh ! točkah menda med nami ni. Pa sledovi so se gotovo pokazali in se kažejo, čeprav ne v taki meri, kakor po drugih deželah, n. pr. na Italijanskem, od koder prihajajo žalostna poročila, da se jih mnogo noče podvreči oaredbam svete apostolske stolice. Pri nas naj ne bo tako, marveč svojo hvaležnost za to vokovito encikliko hočemo izraziti v posebnem pismu do svetega očeta, in Pa v dejanju s tem, da se skrbno ogibljemo vsega, kar Jo v zvezi z modernizmom. Druga točka našega vsporeda jo velike važnosti, ker sveti oče terjajo, da Njim škofje že letos in potem vsako tretje leto poročajo o izvrševanju predpisov enciklike „Pascendi dominici gregis,“ in ker so od te točke odvisni naši sklepi in odloki. H- Poročilo o praktičnem ali disciplnarnem delu okrožnice svetega očeta Pij a X. „Pascendi dominici gregis“ z dne 8. septembra 1907 o modernizmu. Poročevalec g. kanonik Martin Matek, Doctor Romanus in iure canonico. Okrožnica „Pascendi dominici gregis“ obsega dva velika dela: 1. Didaktičen in kritičen del, o katerem smo ravnokar slišali poročilo, in 2. praktičen ali disciplinaren del, o katerem nam je sedaj govoriti. Preden nam sv. oče Pij X. v 2. delu dajo prak-hčna navodila in disciplinarne odredbe, navedejo v svoji monumentalni okrožnici vzroke modernizma. Kdor hoče odpraviti učinke, mora najprej dobro poznati vzroke, n A d penitiorem modernismi notitiam, et ad tanti vulnc-ns remedia aptius quaerenda, iuvat nunc, Venerabiles 1 ratres, causas aliquantum scrutari, unde sit ortum aut n»tritum malum.“ 1 Vzroki modernizma so dvojne vrste : Najbližji in »»posredni je zmota uma (error mentis) ; daljna vzroka pa sta dva, radovednost (curiositas) in napuh. 1. Radovednost, ako se modro ne brzda, že sama zadostuje, da si moremo razlagati vse zmote. „Lugendum valde est“, piše Gregor XVI., „quonam prolabantur humanae rationis deliramenta, ubi quis novis rebus studeat, atquo contra Apostoli monitum nitatur plus sapore quam oporteat sapere, sibique nimium praelidens, veritatem quaerendam autumet extra catholicam Ecclesiam, 1,1 (l»a absque vel levissimo erroris cocno ipsa invenitur“.3 2. Ali bolj kakor radovednost more zaslepiti dulia in g» spraviti v zmoto napuh. Ta ima v modernističnem nauku svoj dom, dobiva od vseh strani netila, in se kaže v vseli podobah. Napuh je, ako modernisti v svoji predrznosti sebe smatrajo in postavijo kot pravilo za vse. Napuh je, ako 80 polni nečimurnosti hvalijo, da je le pri njih najti 1 Okrožnica „Pascendi dominici gregis 2 Epistola enciclica „Singulari Nos“ 7. Kal. lui. 1934. modrost, in če ošabno in prevzetno govorijo : Non sumus sicut caetcri homines, ln da se ne bi mogli z drugimi primerjati, sprejmejo vse, kar je novega, naj bo še tako absurdno, ali si to sami izmislijo. Napuh je, ako zavržejo vsako podložnost in trdijo, da sc mora avtoriteta pobotati s prostostjo. Napuh je, ako sami na sebe pozabijo, in mislijo edino le na poboljšanje drugih, in ne poznajo spoštovanja višjih, tudi no najvišje oblasti. Res ni krajšega in ni zložnejšega pota do modernizma, kakor je napuh. Ako katoličan, bodisi lajik, bodisi duhovnik, pozabi na zapoved krščanskega življenja, ki nam veleva zatajevati samega sebe, ako hočemo hoditi za Kristusom, in ne odstrani napuha iz svojega srca, potem je za inodernistiške nauke bolj pripravljen, kakor vsak drug človek. Zato opominjajo sveti oče Pij X vse škofe katoliškega sveta, da sc takim ošabnim ljudem uprejo, jim odkažejo manjša in neznatna opravila, da se toliko bolj ponižajo, kolikor bolj se povišujejo, in da postavljeni na nižje mesto imajo manj oblasti škodovati. Razen tega naj škotje ali sami ali pa po predstojnikih prav marljivo preizkusijo bogoslovce ; in če najdejo katere ošabnega duha, naj jih z vso odločnostjo (fortissime) izključijo od duhovskega stanu. Sveti oče obžalujejo, da sc to ni že dosedaj zgodilo vselej s potrebno skrbjo in stanovitnostjo. 8. Izmed vzrokov, ki izhajajo iz uma, mora sc kot prvi in najpoglavitnejši imenovati nevednost. Da je temu res tako, razvidi se iz tega, da vsi modernisti, ki hočejo biti učitelji v Cerkvi, na vsa usta hvalijo moderno filozofijo in zaničujejo sholastično, in da so se moderne filozofije, preslepljeni od njenega videza in krivih sklepov, oklenili, ker niso poznali sholastične, in zato niso imeli dokazov, da bi zmedo pojmov odstranili in sofizme razpršili. Iz spojitve krive filozofije z vero nastal jc njihov sestav, poln tolikih zmot. Sredstva modernistov za razširjanje svojih zmot. Da bi le modernisti manj vneme in skrbi obračali na razširjanje svojega sestava ! Ali njihova marljivost je tako velika, njihovo delo tako neutrudno, da mora človeka boleti, da sc tako veliko moči zlorabi v pogubo Cerkve, ko bi, prav obrnjene, lahko bile njej v največjo korist. Zvijača pa, s katero postopajo, da zmedejo duhove, je dvojna: prvič skušajo to odstraniti, kar jim je na poti ; potem pa prav marljivo zberejo vse in uporabijo z neutrudljivo potrpežljivostjo, kar njim more koristiti. Negativna sredstva. Tri stvari so predvsem, katere so njihovim naporom na poti: sholastična metoda filozofije, veljava in izročilo cerkvenih očetov in cerkvena učna oblast. Troti tem je naperjen njihov najhujši boj. 1. Zato zasmehujejo in zaničujejo sploh sholastično filozofijo in teologijo. Ali že to storijo iz nevednosti ali iz strahu, ali iz obojnega razloga obenem, toliko je gotovo : novotarstvo je vedno združeno s sovraštvom proti sholastični metodi. Ni očitnejšega znamenja, da sc kdo začne nagibati k modernističnim naukom, kakor če začne zaničevati sholastično metodo. Naj se torej modernisti in ki so njim naklonjeni^ spominjajo obsodbe, katero je izrekel Pij IX. o stavku: „Methodus et principia, quibus an'iqui doctorcs scholastici theologiam excoluerunt, temporum nostrorum necessitatibus scientiarumque progressui minime congruunt“.1 2. Bistvo izročila skušajo prav zvijačno zaviti, da bi mu vzeli pomen in veljavo. Katoličanom pa bo zmerom veljala avtor.teta drugega cerkvenega zbora v Ni-ccji, ki je obsodil tiste — „eos, qui audent.. . secundum scelestos haereticos ecclesiasticas traditiones spernere et novitatem quamlibet excogitare . . . aut excogitare prave aut astute ad subvertendum quidquam ex legitimis traditionibus Ecclesiae catholicae“. Veljala jim le bo veroizpoved četrtega občnega zbora v Carigradu: „Igitur regulas, quae sanctae catholicae et a postoli eae Ecclesiae tam a sanctis famosissimis Apostolis, quam ah orthodoxorum universalibus ncc non et localibus Conciliis vel etiam a quolibet deiloquo Patro ac magistro Ecclesiae traditae sunt, servare ac custodire profitemur.“ Za to sta rimska papeža Pij IV. in Pij IX. hotela, da se v veroizpovedi to le dostavi : „Apostolicas et ecclesiasticas traditiones, reliquasque eiusdem Ecclesiae observationes et constitutiones tirmisime admitto et amplector.“ Nič drugače kakor o izročilu sodijo modernisti o svetih cerkvenih očetih. Z naj večjo predrznostjo jih pred ljudstvom slavijo kot vse časti vredne, ali v kritičnih in zgodovinskih vprašanjih jih dolžijo največje nevednosti, ki sa dà opravičiti le z razmerami časa, v katerem so živeli. 3. Slednjič sku-ajo z vso silo avtoriteto cerkvenega učeništva zmanjšati ali oslabiti s tem, da z ene strani njegov početek, njegovo naravo in njegove pravice na hudoben način sprevržejo, z druge strani pa proti njej ponavljajo obrekovanja nasprotnikov. Veljajo namreč o modernistih besede Leona XIII.: „Ut mysticam Sponsam Christi, qui lux vera est, in contemptum et invidiam vocarent tenebrarum filii consuevere in vulgus eam vecordi calumnia impetere, et, conversa rerum nominumque ratione et vi, compellare obscuritatis amicam, altricem ignorantiae, scientiarum lumini et progressui infensam“.2 Ker je tenui tako, ni sc čuditi, če modernisti tiste katoličane, ki se resno za Cerkev potegujejo, sovražno 1 Syllalms, propositio 18. 1 Motu proprio „Ut mysticam“ de clic 14. Martii 1891. napadajo in z veliko zlovoljnostjo z njimi ravnajo. Ni nobene vrste krivic, s katerimi jih ne bi obkladali ; zlasti pa jim očitajo nevednost in trdovratnost. Ako se bojijo učenosti in spretnosti njenih zagovornikov, potem skušajo njihovo delavnost oslabiti z dogovorjenim molčanjem. Tako postopanje s katoličani je toliko sovraž-nejše, ker v istem času čez vso mero povzdigujejo tiste, ki z njimi soglašajo; njihove knjige, polne novotarij, sprejemajo z velikim odobravanjem; čim predrznejekdo, kar je starega, prevrne, izročilo in cerkveno učeništvo zavrže, tim modrejšega ga imenujejo; slednjič, kar mora vsak' mu dobremu človeku mrzeti, ako Cerkev katerega obsodi, tega hvali vsa njihova množica in ga skoraj časti kakor mučenika resnice. ti takim hvalisanjem in psovanjem sc mlajši pretresejo in zmedejo, in da jih ne bi imenovali nevedneže, ampak jih imeli za modre, se vsled notranje sile radovednosti in napuha mnogokrat dajo premagati in se udajo modernizmu. Ali to že spada med Pozitivna sredstva, s katerimi razpečavajo svoje blago. Kaj vse ne skušajo, da bi pomnožili število svojih pristašev? V bogoslovni-cah in na vseučiliščih prežijo na profesorske službe, katere polagoma spremenijo, kakor pravijo sveti oče, v „cathedras pestilentiae“, ti voj e nauke, čeprav bolj prikrito, oznanjujejo v cerkvi na pridižnici ; bolj oči to govorijo na shodih ; v socialnih društvih jih ljudem vrivajo in hvalijo. Izdajajo knjige, časnike, članke pod svojim ali tujim imenom. Isti pisatelj ima včasih več imen, da bi neprevidne varal z navideznim velikim številom p'sateljcv. Da se kratko pove, s svojim delovanjem, z besedami, in s spisi skušajo vse, kakor ljudje v stanu najhujše razdraženosti. Kakšen sad pa vsetodonaša? Objokujemo veliko število mladeničev, pravijo sveti oče, ki so vzbujali velike nade in bi bili lahko veliko storili v korist Cerkve, pa so zgrešili pravo pot. Obžalujemo tudi, da jih je veliko, ki sicer niso tako daleč zabredli, pa kakor okuženi od slabega zraka, mislijo, govorijo in pišejo bolj prosto, kakor se spodobi za katoličane. Najdejo sc taki med lajiki, najdejo s) tudi med duhovniki; celo med redovniki ne manjka takih ljudi, kjer bi jih najmanj pričakovali. Biblična vprašanja obdelujejo po pravilih modernistov. Ce pišejo zgodovino, pod videzom resničnih poročil z očitno slastjo pripovedujejo reči, katere morejo Cerkev omadeževati. Pobožna ljudska izročila skušajo vsled nekih predsodkov z vso silo razdreti. Svete ostanke, po svoji starosti častite, zaničujejo. Vodi jih nečimurna želja, da bi svet o njih govoril ; spoznajo pa, da sc to ne bi zgodilo, če bi samo to govorili, kar sc je vedno in od vseh govorilo. Pri tem še morebiti mislijo, da služijo Bogu in Cerkvi ; v resnici pa se hudo pregrešijo, ne samo z dejanjem, ampak tudi z mišljenjem, ki jih vodi, in ker modernistiškim poskusom veliko pomagajo- Nasprotna sredstva. I. Predpisi o študijah. 1. Biblične študije. Mnogim in velikim zmotam, ki se na tihem in očitno razširjajo, se je Leon XIII. papež slavnega sponrna posebno v bibličnih vprašanjih z besedo in dejanjem srčno zoperstavil v okrožnici „Pro-videntissimus Deus“ z dne 18. novembra 1893 in v apostolskem pismu „Vigilantiae“ z dne 30. oktobra 1902, v katerih je predpisal pravila za biblične študije in postavil „Commissionem de re Biblica“.1 Ali modernistov tako orožje ne prestraši lahko. Na zunaj so kazali naj večje spoštovanje in poslušnost duha, besede svetega očeta so pa zavijali sebi v prid in njegovo postopanje na drugo z vračali. Tako je zlo od dne do dne močneje postajalo. %ato so sveti oče brez odloga krepkejša določila razglasili v okrožnici „Pascendi dominici gregis“ in so v „Motu proprio“ z dne 18. novembra 1907 glede bibličnih študij o modernistih se tako le izjavili : „Quapropter declarandum illud praecipiendum,pie videmus, quemadmodum declaramus in praesens expresseque praecipimus, universos omnes conscientiae obstringi officio, sententiis Pontificalis Consilii de re Biblica, ad doctrinam pertinentibus, sive quae adhuc sunt emissae sive quae posthac edentur, perinde ac Decretis sacrarum Congregationum a Pontifice probatis se subjiciendi; nec posse notam tum detrectatae obedientiae tum temeritatis devitare aut culpa propterva vacaro gravi quotquot verbis scriptisve sententias has tales impugnent ; idque praeter scandalum, quo offendant, ceteraque quibus in causa esse coram Deo possint, aliis, ut plurimum, temere in his orrateque pro-nunciatis.“ Da se pa vse to izvrši, kakor tudi vse druge stvari, ki so zapopadene v okrožnici „Pascendi dominici gregis“, prosijo in rotijo sveti oče vse škofe, da v tako imenitni stvari postopajo z vso čuječnostjo, gorečnostjo in srčnostjo. Isto pričakujejo tudi od drugih dušnih pastirjev, od vzgojiteljev in učiteljev mladine, ki se hoče posvetiti duhovskemu stanu, zlasti pa od vrhovnih učiteljev redovnih družin. 2. M o d r o s 1 o v n c študije. Sveti oče zahtevajo in naravnost zapovejo, da se mora sholastična filozofija postaviti za podlago cerkvenih študij. Priznajo pa : „Si quid a doctoribus scho’asticis vel nimia subtilitate quaesitum, vel parum considerate traditum ; si quid cum ex- 1 Ecclesiae Lavantinae Synodus dioecesana anno 11)03 coadunata. Marlmrgi, 1904. l’agg. 170- 198. Synodus dioecesana levantina anno 1900 concita. Marlmrgi, 1907. Pagg. 188—207. ploratis posterioris aevi doctrinis minus cohaerens vel denique quoquo modo non probabile ; id nullo pacto in animo est aetati nostrae ad imitandum proponi“.1 Kot glavna stvar v filozofičnih študijah se predpisuje, da se v tej zadevi ravna po sv. Tomažu Akvin-skem. Kar je o njegovi filozofiji Leon XIII. določil, vse to naj, tako hočejo sveti oče, tudi zanaprej velja, in kolikor je treba, to zopet obnavljajo in potrjujejo ter zapovedujejo, da se tega vsi držijo. V naši škofiji se je s šolskim letom 1897/98 v zmi-slu predpisov svetega očeta v bogoslovju ustanovila posebna stolica za sholastično filozofijo, kateri so odkazane štiri ure na teden v prvem letniku. Ob enem se je duhovnikom gorko priporočalo učenje sholastične filozofije.2 Po naročilu svetega očeta morajo škofje zahtevati in na to gledati, da se to odslej natanko izpolnjuje. Ravno to zapovejo tudi predstojnikom cerkvenih redov. Učitelje pa opominjajo, naj jim je zmerom pred očmi, da ni nikdar brez velike škode, zlasti v metafizičnih vprašanjih, ako se Tomaža Akviuskega ne držijo. 3. Bogoslovne študije. Na postavljenem trdnem temelju modroslovja naj se zgradi z vso skrbjo poslopje bogoslovskih ved. Zato opominjajo sveti oče škofe, naj z vsemi močmi pospešujejo bogoslovske študije, da bodo duhovniki, ko zapustijo semenišče, imeli prav veliko spoštovanje in ljubezen do njih, in da bodo v njih iskali si veselja. „Nam in magna et multiplici disciplinarum copia, quae menti veritatis cupidae obiicitur, neminem latet sacram Theologiam ita principem sibi locum vindicare, ut vetus sapientium effatum sit, caoteris scientiis et artibus officium incumbere, ut ei inserviant ac vclut ancillarum more famulentur“.3 Tudi tisti po besedah svetega očeta zaslužijo pohvalo, ki spoštujejo izročilo, cerkvene očete in cerkveno učno oblast ter z modrim presojevanjem po katoliških načelih (kar se ne najde pri vseh v enaki meri) pozitivno teologijo obdelovati si prizadevajo po pravilih zgodovine v pravem pomenu besede. Na pozitivno teologijo mora se v resnici bolj ozirati kakor doslej ; to se mora pa tako zgoditi, da sholastična teologija pri tem škode ne trpi. Graje so vredni listi, ki pozitivno teologijo tako povzdigujejo, da se vidi, kakor bi sholastično prezirali, ker s tem le moderniste podpirajo. > Leo XI11. in litt, eucyclieis „Aeterni Patris“ do die 4. Augusti 1879. 2 Gesta et statuta Synodi dioecesanae Lavantinae anno 1896 celebratae. Marlmrgi, 1897. Pag. 347 sq. Actiones et constitutiones Synodi dioecesanae anno 1900 institutae. Marlmrgi, 1901. Pagg. 549 661. a Leonis XI11. litt, apostolicae „In magna“, de die 10. Decembris 1889. Učenje teologije sc je prav gorko priporočalo tudi na našem škotijskem zboru 1. 1896.1 4. Svetne vede. Glede svetnih ved sveti oče obnavljajo modro določilo Leona XIII. : „In rerum naturalium consideratione strenue adlaboretis : quo in genere nostrorum temporum ingeniosa inventa et utiliter ausa, sicut iure admirantur aequales, sic posteri perpetua commendatione et laude celebrabunt“.2 To pa sc naj zgodi brez škode za cerkvene študije, kakor opominja isti Leon XIII. s tcmi-lc resnimi besedami : „Quorum causam errorum, si quis diligentius investigaverit, in eo potissimum sitam esse intelliget, quod nostris hisce temporibus, quanto rerum naturalium studia vehementius fervent, tanto magis severiores altiorcsquc disciplinae defloruerint: quaedam enim fere in oblivione hominum conticescunt; quaedam remissae leviterque tractantur, et quod indignum est, splendore pristinae dignitatis deleto, pravitate sententiarum et immanibus opinionum portentis inficiuntur“ .3 l'o teh pravilih naj sc torej, kakor predpisujejo sveti oče, uredijo študije svetnih ved v cerkvenih semeniščih. II. Semenišča in katoliška vseučilišča. Posebno skrb obračajo sveti oče na semenišča in katoliške univerze, ltazen drugih predpisov, ki o njih veljajo, omeniti je na tem mestu te-lc : 1. O ravnateljih in profesorjih. Pri njihovem nastavljenju naj se gleda na to, ali imajo vse sposobnosti, da bodo svojo službo opravljali tako, kakor želijo sveti oče. Tisti, ki so se na kateri koli način navzeli modernizma, se ne smejo, ne oziraje sc na nobeno stvar, namestiti niti kot ravnatelji niti kot profesorji. A ko so že nastavljeni, naj se odstranijo. Isto velja o vseh, ki ali na skrivnem ali očito modernizem ptdpirajo s tem, da moderniste hvalijo ali njihovo krivdo izpričujejo, sholastike, cerkvene očete in cerkveno učeništvo grajajo, ali cerkveni oblasti, naj bo katerikoli predstojnik, pokorščino odrečejo; ravnotako ki v zgodovinskih, starinoslovskih ali bibličnih rečeh novotarije iščejo; slednjič, ki zanemarjajo cerkvene vede, in kakor se vidi, dajaj o prednost svetnim znanostim. V tem oziru, pravijo sveti oče, zlasti v izbiranju profesorjev ne bo previdnost in stanovitnost nikdar prevelika ; zakaj po zgledu učiteljev sc navadno ravnajo učenci. Za to naj škofje, svesti si svoje dolžnosti, v tej stvari ravnajo sicer modro, ali tudi odločno. Kako je ta zadeva svetemu očetu pri srcu, razvidi sc iz njihovega Motu proprio z dne 18. novembra 1907, v katerem zopet opominjajo tako-le : „Ordinariis dioecesum 1 Desta et statuta Synodi dioecesanae Lavantinae anno 1896 celebratae. Marburg!. 1897. Pag. 345 sq. 8 Leonis XIII. litt, apostolicae „In magna“, de die 1(1. Decembris 1889. 3 Leonis XIII. Allocutio die 7. Martii 1880. et Moderatoribus Religiosarum Consociationum donno vehementerque commendamus, velint pervigiles in magistros esse, Seminariorum in primis ; repertosque erroribus modermstarum imbutos, novarum nocentiumque rerum studiosos, aut minus ad praecepta Sedis Apostolicae, utcunque edita, dociles, magisterio prorsus interdicant.“ Za ravnatelje semenišč in za profesorje bogoslovja izdale so se na naših škofijskih zborih posebne konstitucije, in sicer: „Normae directioni in semenario minori servandae“ ;' „De directoribus seminarii clericorum“;2 „De sacrae theologiae professoribus.“ 3 Po teh predpisih so morajo ravnatelji semenišč in profesorji bogoslovja natančno ravnati. 2. O gojencih. Z enako previdnostjo in strogostjo morajo se tisti spoznavati in izbirati, ki želijo svete rede prejeti. Daleč, daleč od duhovskega stanu naj bo vsako novotarstvo; tiste, ki so napuhnjenega in trdovratnega duha, sovraži Bog! V tej zadevi sveti oče Pij X. v Motu proprio z dne 18. novembra 1907 zopet opominjajo : „A sacris ordinibus Ordinarii dioecesum et Moderatores Religiosarum Consociationum adolescentes excludant, qui vel minimum dubitationes iniiciant doctrinas se sectari damnatas novita-tesque maleficas.“ Za obojno semenišče, dijaško in bogoslovno, so se objavila pravila na škofijskem zboru 1. 1900.4 Ta določila škofijskega zbora naj se vestno izvršujejo in izpolnjujejo. Opominjajo se tudi vsi, ki so postavljeni kot „examinatores ordinandorum“, da se pri presoji kandidatov za duhovski stan ravnajo natančno po teh predpisih in le tiste priporočajo v posvečenje, ki so resnično vredni.s 3. O vseučiliščih. Čast doktorja teologije in cerkvenega prava se odslej ne sme nobenemu podeliti, ki ni prej dovršil kurza sholastične filozofije. Ce bi se vendar ta čast podelila, naj bo podelitev neveljavna. Kar je glede obiskovanja vseučilišč zapovedala kongregacija Episcoporum et Regularium dne 21. julija 1896 klerikom, svetnim in redovnim, v Italiji, to velja odslej po ukazu svetega očeta za vse narode.u 1 Actiones et constitutiones Synodi dioecesanae Lavantinae anno 1900 institutae. Marburgi, 1901. Pagg. 457 460. 3 Ecclesiae Lavantinae Synodus dioecesana anno 1903 coadunata. Marburgi, 1904. Pagg. 654 661. 3 Ibidem, pagg. 661—674. 4 Actiones et constitutiones Synodi dioecesanae Lavantinae anno 1900 institutae. Marburgi, 1901 : „Do seminario clericorum maiori, pagg. 394 433; De seminario scientiarum, pagg. 433—439; Do seminario diooeesano minori, pagg. 439—457. 6 (lesta et statuta Synodi dioecesanae Lavantinae anno 1896 celebratae. Marburgi, 1897. Pagg. 66. 0 Vide Analecta ecclesiastica anni 1896, mensis Decembris, pagg. 484— 486. — Glej tudi spredaj odstavek 46. — 9i — Kleriki in duhovniki, ki so vpisani na katoliškem vseučilišču ali na katoliškem zavodu, sc ne smejo stroke, za katero se na njih nahajajo stolice, učiti na svetnem vseučilišču. Sveti oče določijo, da se odslej tudi tam, kjer je bilo to dovoljeno, ne sine več zgoditi. Škofje, katerim je izročeno vodstvo takih vseučilišč ali zavodov, morajo prav natanko za to skrbeti, da se bo vse, kar se je doslej zapovedalo, stanovitno izpolnjevalo. 111. Prepoved m odern istiških knjig. Škofje imajo tudi dolžnost spise modernistov ali spise, ki so od modernizma okuženi ali ga pospešujejo, prepovedati, in sicer ako so izdani, da se ne berejo, ako pa še niso izdani, da se sploh ne izdajo. Nobena knjiga, noben časnik in nobena razprava te vrste se ne sme dovoliti niti semeniščanom niti slušateljem na vseučiliščih ; saj nič manj ne škodujejo, kakor nenravni spisi; ampak še bolj, ker skvarijo podlago krščanskega življenja. Ravnotako sc mora soditi tudi o spisih nekaterih katoličanov, ki sicer niso slabega duha, ali ne poznajo teologične znanosti in so se navzeli moderne filozofi je, katero hočejo z vero v soglasje spraviti in jo uporabiti, kakor pravijo, veri v korist. Ti spisi se brez strahu berejo zavoljo pisateljevega imena in ugleda in donašajo veliko nevarnosti, da lahko kdo polagoma modernist postane. V tej tako važni stvari zapovejo sveti oče škofom, da vse nevarne knjige v svojih škofijah odstranijo, če je treba, tudi slovesno prepovejo, (’eprav sveta stolica vse stori, da bi take spise odstranila, vendar je njihovo število tako naraslo, da ni v stanu vseh cenzurirati. Zato se zgodi, da se zdravilo prepozno pripravlja, ker je zlo vsled dolgega odlaganja močno postalo. Zato hočejo sveti oče, da škofje brez vsakega strahu, brez modrosti mesa in ne oziraje se na krik hudobnih, milo sicer ali stanovitno vsak svojo dolžnost stori, spominjajoč se, kar je Leon XIII. v apostolski konštituciji „Officiorum ac munerum“ predpisal: „Ordinarii, etiam tanquam Delegati Sedis Apostolicae, libros aliaque scripta noxia in sua dioecesi edita vel diffusa proscribere et e manibus fidelium auferre studeant.“ 8 temi besedami se jim podeli pravica pa tudi dolžnost. In naj nihče ne misli, da je to svojo dolžnost izpolnil, ako je eno ali drugo knjigo sveti stolici predložil, ako pripušča, da se veliko drugih deli med ljudstvo in se jih razširja. Naj ne odvrača škofe, pravijo sveti oče, od te dolžnosti, ako je morebiti pisatelj katere knjige si drugod dobil dovoljenje, ki se navadno imenuje Imprimatur; ker je morebiti potvorjeno, ali ker je morebiti dano iz prevelike lahkomišljenosti, dobrotljivosti in prevelikega zaupanja v pisatelja, kar se morebiti včasih pri redovnikih dogaja. Kakor namreč ne prija vsem ista jed, tako morejo biti spisi na drugem kraju neškodljivi, na drugem pa škodljivi zavoljo posebnih razmer. Ako torej škof, ko so se posvetovali z modrimi možmi, hočejo katero tako knjigo v svoji škofiji prepovedati, jim dajo sveti oče to pooblastilo, in jim celo fo dolžnost nalagajo. To se naj seveda zgodi zmerno, in se naj prepoved, ako zadostuje, na duhovnike omeji. Katoliški knjigotržci pa seveda imajo dolžnost, da ne prodajajo knjig, ki so od škofa prepovedane. Škofje naj tudi gledajo na to, da knjigotržci ne prodaj cj o iz dobičkarije slabega blaga. Res, nahajajo se v nekaterih katalogih knjige modernistov v velikem številu in se še nemalo hvalijo. Ako ti knjigotržci pokorščino odrečejo, naj jih škofje opominjajo in, ako nič ne izda, naj jim brez vsakega pomisleka odvzamejo naslov katoliškega knjigotržca. Ravno tako in še z večjo pravico storijo to, ako se škofovske knjigotržce imenujejo. Tiste pa, ki imajo papežev naslov, nuj naznanijo apostolski stolici. V Motu proprio z dne 18. novembra 1907 sveti oče zopet opominjajo : „Hortamur, observare studiose (Ordinari dioecesum et Moderatores Religiosarum Consociationum), ne cessent libros aliaque scripta, nimium quidem percrebrescentia, quae opiniones proclivitatesque gerant tales, ut improbatis per Encyclicas Litteras Decretumque supra dicta consentiant: ea summovenda curent ex officinis librariis catholicis multoque magis e studiosae iuventutis Clerique manibus.“ Naposled se posebej opozarja na določilo v konštituciji „Officiorum ac munerum“, člen XXVI.: „Omnes, qui facultatem apostolicam consecuti sunt legendi et retinendi libros prohibitos, nequeunt ideo legero et retinere libros quoslibet aut ephemerides ab Ordinariis locorum proscriptas, nisi cis in apostolico indulto expressa facta fuerit potestas legendi ac retinendi libros a quibuscumque damnatos.“ IV. Predhodna presoja (censura praevia). Ne zadostuje pa, samo prepovedati branje in prodajanje slabih knjig; temveč treba je tudi zabraniti izdajo takih spisov. Zato naj bodo škofje, tako zapovedujejo sveti oče, pri predhodni presoji knjig prav strogi. Ker pa je število spisov, ki morajo po konštituciji „Officiorum ac munerum“ imeti dovoljenje škofovo, da se smejo izdati, prav veliko, in škof sami ne morejo vseli pregledati, so se v nekaterih škofijah, kakor v naši, nastavili uradni cenzorji v zadostnem številu. V naši škofiji so bili na zadnjem škofijskem zboru imenovani : Predsednik: P. T. Jernej Voh, kanonik itd. konzulcnti : I)r. Jožef Holinjec, profesor bogoslovja. Dr. Janez Jančič, župnik pri sv. Petru v Sav. dolini. Franc Kovačič, profesor bogoslovja. Dr. Franc Kruljc, stolni in mestni kapelan v Mariboru. Dr. Anton Medved, c. kr. profesor veronauka. Dr. Matija Slavič, nemški pridigar in katehet v Celju. To uredbo cenzorjev sveti oče jako pohvalijo; in da se ta uredba razširi na vse škofije, ne želijo samo, temveč tudi naravnost velijo. Zato naj bodo v vseh škofijskih kurijah uradni cenzorji, ki morajo spise pred izdajo pregledati. Ti cenzorji se naj izberejo izmed svetnih in redovnih duhovnikov, naj se odlikujejo po svoji starosti, učenosti in modrosti in naj hodijo pri presoji naukov srednjo in varno pot. Le-tem naj sc izroči pregled spisov, ki morajo po členih XL! in XLII omenjene konštitucije imeti dovoljenje, da se izdajo. Cenzor naj izreče pismeno svoje mnenje. (Je je mnenje ugodno, potem podelijo škof dovoljenje za izdajo z besedo Imprimatur. Pred to dovoljenje naj se postavi formula Ni h il obstat in pripiše ime cenzorjevo. Le v izrednih slučajih in prav redko sme se po modri razsodbi škofovi opustiti omenitev cenzorja. Pisateljem se ime cenzorja nikdar prej ne naznani, preden sc ni ugodno izrekel, da nima cenzor kakih ne-prilik, ko spise pregleduje, ali če izdaje ne dovoli. Redovniki naj se kot cenzorji nikdar ne nastavijo, če se ni prej prašalo predstojnika provincije za njegovo mnenje. Ta pa bo uradno vestno pričal o nravih, znanosti in nedotakljivosti v naukih glede kandidata. Predstojnike redovnikov opominjajo sveti oče, da je njihova stroga dolžnost, nikdar pripustiti svojim podložnikom, da kaj izdajo, ako si prej niso izprosili njihovega in škofovega dovoljenja. Slednjič izrečejo sveti oče in določijo, da naslov cenzorja, ako ga kdo ima, prav nič ne velja in se ne more navajati v potrdilo svojega osebnega mnenja. Po teh občnih predpisih naročijo sveti oče, da sc prav natančno izpolnjuje, kar je predpisano v členu XLII konštitucije „Officiorum ac munerum“ s temi besedami: „Viri e clero saeculari prohibentur, quominus absque praevia Ordinariorum venia, diaria vel folia periodica moderanda suscipiant.“ Ako kdo to dovoljenje zlorabi, naj se opominja in, ako to ne pomaga, naj se mu dovoljenje vzame. Kar zadevljc duhovnike, ki se navadno imenujejo dopisniki ali sotrudniki, ker se večkrat dogaja, da v časnikih ali spisih članke objavljajo v modernistiškem duhu; naj gledajo škofje na to, da se v čem ne pregrešijo, in če so se pregrešili, jih opominjajo in jim dopisovanje prepovejo. Ravno tako resno opominjajo sveti oče predstojnike redovnikov, da storijo ravno tako. Če bi lc-ti bili preveč malortiarni, potem naj škofje v unenti papeževem postopajo. Časniki in listi, katere katoličani izdajajo ali pišejo, naj imajo, če je mogoče, določenega cenzorja. Njegova dolžnost je poedine številke ali zvezke, ko so se izdali, prebrati. (Je se je kaj nevarnega izreklo, naj naroči, da se kakor hitro mogoče popravi. Isto dolžnost imajo tudi škofje, čeprav se je cenzor ugodno izrekel. V. Shodi duhovnikov. Na shodih in javnih zborih skušajo modernisti svoja mnenja očitno zagovarjati in razširjati. Zato so sveti oče zapovedali, da škofje odslej shode duhovnikov naj le prav redko pripustijo. In če jih pripustijo, naj jih pripustijo le pod pogojem, da se na njih ničesar ne govori o stvareh, ki pripadajo škofom in apostolski stolici ; da se ničesar ne predlaga ali zahteva, kar bi pomenilo prisvojitev cerkvene oblasti; da se ničesar ne govori, kar bi spominjalo na modernizem, presbiteri-janizem ali lajicizem. Takih shodov, ki se morajo le vsak posebej, pismeno in ob ugodnem času dovoliti, sc ne sme noben duhovnik tuje škofije udeležiti, ako nima priporočilnega pisma svojega škofa. Vsi duhovniki pa se naj vedno spominjajo resnega opomina Leona XIII. : „Sancta sit apud sacerdotes Antistitum suorum auctoritas: pro certo habeant sacerdotale munus, nisi sub magisterio Episcoporum exerceatur, ncque sanctum, ncc satis utile, ncque honestum futuram.“1 VI. Nadzorovalni svet. Kaj bi pomagalo, pravijo sveti oče, alto damo ukaze in predpise, če se ne bi natanko in čvrsto izpolnjevali! Da se naše želje srečno izpolnijo, smo sklenili na vse škofije razširiti to, kar so umbrijski škofje pred več leti za svoje škofije prav modro določili : „Ad errores iam diffusos expellendos atque ad impediendum, quominus ulterius divulgentur, aut adhuc extent impietatis magistri, per quos perniciosi perpetuentur effectus, qui ex illa divulgatione manarunt, sacer Conventus, sancti Caroli Bor-romaei vestigiis inhaerens, institui in unaquaque dioecesi decernit probatorum utriusque cleri consilium, cuius sit pervigilare, an et quibus artibus novi errores serpant aut disseminentur atque Episcopum de hisce docere, ut collutis consiliis remedia capiat, quibus id mali ipso suo initio extingui possit, ne ad animaram perniciem magis magisque diffundatur, vel quod peius est, in dies confirmetur et crescat“.2 Po naročilu svetega očeta se mora torej v vsaki škofiji kakor hitro mogoče ustanoviti nadzorovalni svet (consilium a vigilantia). Udje tega sveta naj se izvolijo ' Leonis XIII. litt, oncyclicae „Nobilissima Gallorum“, de dio 10. Februarii 1884. 3 Act. Consoss. Epp. Umbriae, Novembri 1849. Tit. II. ait. (>. ®a isti način, kakor cenzorji za presojo knjig, in naj bodo viri probati utriusque Cleri. Za našo škofijo naj bi se ta odredba svetega očeta morebiti tako-le izvršila : Dolžnost nadzorovati v škofiji, mi sc morebiti razširjajo nauki modernistov, ali se ka-žejo drugi pojavi, njihovemu delovanju enaki, imajo vsi gospodje, ki so nastavljeni kot testes synodales. Ti mo- ritJO poročati vse, kar so v tej zadevi zapazili v škofiji. Kot osrednji nadzorovalni svet naj bode odbor, ki obsega 10 članov, tako da bodo kolikor mogoče vse sto-Pmje duhovskega stanu zastopane, in sicer stolni kapitelj, dekani, župniki, profesorji bogoslovja, srednješolski pro-tesorji, kapelani in redovniki. Predlagajo sc torej za nadzorovalni svet ti-le gospodje : 1. T. dr. Ivan Mlakar, stolni dekan ; 2. „ Martin Matek, kanonik ; 3. „ Frane Ogradi, opat v Celju ; 4. Adm. R. Franc II irti, župnik v Slivnici pri Mariboru ; 5. R. dr. Jožef" llohnjec, profesor bogoslovja ; (i. R. dr. Anton Medved, c. kr. profesor veronauka ; 7. R. Franc Lukman, mestni kaplan v Slov. Bistrici; 8. P. T. P. Callistus Heric, gvardijan oo. frančiškanov v Mariboru ; 9. R. Valentin Eržen, superior misijonske hiše v Studencih pri Mariboru ; 10. P. Alfonz Svet, župnijski upravitelj pri Sv. Vidu P1' Ptuju.1 0 tem nadzorovalnem svetu določi okrožnica „ Pascendi dominici gregis“ : „Altero quoque mense statoque die cui» Episcopo convenient : quae tractarint, decreverint, ca arcani lege custodiunto“. Clani nadzorovalnega sveta imajo te le dolžnosti. Skrbno naj iščejo znamenja in sledove modernizma v knjigah in predavanjih, ker največja zvijača modernistov obstoji v tem, da svojih naukov ne razlagajo v kakem 10 d n. ampak raztresene ; in ker se vsak modernist zdaj kaže kot filozofa, potem kot apologeta itd. Da sc duhovniki in mladina obvarujejo okužen j a, morajo previdno, 'di hitro predpisati izdatna sredstva. Novih izrazov naj Sc varujejo in naj se spominjajo besed Leona XIII. : »Probari non posso in catholicorum scriptis eam dicendi '"ationem, quae, pravae novitati studens, pietatem fidelium r*derc videatur loquaturque novum christianae vitae ordi-neni, novas Ecclesiae praeceptiones, nova moderni animi 1 Glede na ude redovnega stanu so je v zmislu okrožnice »Pascendi dominici gregis“ zaslišalo mnenje dotičnih pokrajinskih Predstojnikov, od katerih so došlc pritrjevalne izjave, in sicer: 4a 1>. t p Kalista Heric na dopis ku. šk. ordinariata z dne 23- aprila 1908 št. 19til z odgovorom z dno 3. maja 1908 št. 383; za Titi. g. Valentina Eržen na dopis k», šk. ordinariata z dno 23- aprila 1908 št. 1903 z odgovorom z dno 30. aprila 1908 št. 579; Za P- Alfonza Svet na dopis kn. šk. ordinariata z dne 23. aprila 9*98 št. 1002 z odgovorom z dno 20. aprila 1908 št. 25. desideria, novam socialem fleri vocationem, novam Christianam humanitatem, a'iaqne id genus multa“.1 Take stvari naj se ne trpijo v knjigah ali predavanjih. Ne smejo prezreti knjig, v katerih sc govori o krajevnih pobožnih izročilih ali svetih ostankih. Naj tudi ne pustijo, da se taka vprašanja obravnavajo v časnikih ali listih, ki so namenjeni pospeševati pobožnost, niti s porogljivimi in zaničljivimi besedami, niti s stalnimi trditvami, posebno če, kar se večkrat zgodi, trditve ne presegajo moj verjetnosti in se opirajo na predsodke. Glede svetih ostankov naj se tega-le držijo. Ako škofje, ki so v tej stvari edini pristojni, gotovo spoznajo, da so ostanki nepristni, naj jih odtegnejo češčenju vernikov. Ako so se dokazi za kake ostanke izgubili radi državnih homatij ali na kak drugi način, naj se javno ne izpostavijo, dokler jih škof ne preiščejo in potrdijo. Dokaz zastarelosti ali vtemcljene domneve velja le tedaj, ako češčenje priporoča visoka starost ; in sicer po dekretu svete kongregacije za odpustke in svete ostanke iz leta 1896, ki pravi : „Reliquias antiquas conservandas esse in ea veneratione, in qua hactenus fuerunt, nisi in casu particulari certa adsint argumenta eas falsas et supposi titias esse“.2 Če pa je treba soditi o pobožnih izročilih, mora se tega-le držati : Gerkev je v tej stvari tako modra, da pripusti taka izročila v spisih le tedaj pripovedovati, ako se to zgodi z veliko previdnostjo in se pristavi od Urbana VIII. predpisana izjava ; če se to tudi res zgodi, vendar še ne trdi resnice dejstva, ampak samo ne prepove tega verovati, razen če ni človeških dokazov za verjetnost. Tako je kongregacija sacrorum Rituum pred 30 leti izjavila : „Eiusmodi apparitiones sen revelationes ncque approbatas ncque damnatas ab Apostolica Sede fuisse, sed tantum permissas tan quam pie credendas fide solum humana, iuxta traditionem quam ferunt, idoneis etiam testimoniis ac monumentis confirmatam“.3 Kdor sc tega drži, je lahko brez strahu. Zakaj češčenje prikazni (apparitio), kolikor zadevljc dejstvo samo in se relativno imenuje, predpostavlja vselej pogoj, da je dejstvo resnično ; če pa je absolutno, se opira vedno na resnico, ker se nanaša na osebe svetnikov, ki se častijo. Isto so mora trditi o ostankih. Slednjič naročimo nadzorovalnemu svetu tudi to, da na socialne naprave in na vse spise o socialnih stvareh vedno in pazno obrača oči, da se v njih ne skriva kaj modernističnega, ampak da so v soglasju s predpisi rimskih papežev in naših škofijskih zborov. 1 Instr. S. C. NN. EE. EH.. 27. lan. 1902. 2 Glej konstitucijo „De sacris reliquiis et imaginibus“. Ecclesiae Lavantinae Synodus dioecesana anno 1903 coadunata. Marluirgi, 1904. 1’agg. 560—673. 8 8. R. C. Decretum de die 2. Mai i 1877, VÌI. Poročila škofov. Da so na te predpise ne pozabi, hočejo in zapovejo sveti oče, da škofje posameznih škofij po preteklem letu od časa, ko se je okrožnica „Pascendi dominici gregis“ izdala, pozneje pa vsako tretje leto vestno in pod prisego poročajo apostolskemu sedežu o stvareh, ki so se v tej okrožnici ukrenile, isto tako o naukih, ki vladajo med duhovniki, zlasti v semeniščih in drugih katoliških zavodih, ne izvzemši tistih, ki niso pod avtoriteto škofovo. Ravno to zapovejo sveti oče tudi redovnim predstojnikom glede njihovih podložnikov. VIII. Kazni. 1. Da vežejo ti predpisi svetega očeta vsakega pod smrtnim grehom, ako je materia gravis ali so take okoliščine, ki zadostujejo za smrtni greh, je samo ob sebi umevno. 2. Ker so modernisti s svojimi sofizmi in zvijačami skušali zmanjšati ali celo izpodkopati veljavo dekretu kongregacije Sancti Officii „Lamentabili sane exitu“ z dne 3. julija 1907 in te okrožnice „Pascendi dominici gregis“, so sveti oče v Motu proprio z dne 18. novembra 1907 to-le določili: „Auctoritate Nostra Apostolica iteramus confirmamusque tum D e ere t n m illud Congregationis Sacrae Supremae, tum Litteras eas Nostras En cyclicas, addita excommunicationis poena adversus contradictores ; illudque declaramus ac decernimus, si quis, quod Deus avertat, eo audaciae progrediatur, ut quamlibet e propositionibus, opinionibus doctrinisque in alterutro documento, quod supra diximus, improbatis teneatur censura ipso facto plecti Capite Docentes Constitutionis Apostolicae Sedis irrogata, quae prima est in excommunicationibus latae sententiae Romano Pontifici simpliciter reservatis. Haec autem excommunicatio salvis poenis est intelligenda, in quas, qui contra memorata documenta quidpiam commiserint, possint, uti propagatores defensores,>ue haeresum, incurrere, si quando eorum j propositiones, opiniones doctrinaeve haereticae sint quod quidem de utriusque illius documenti adversariis plus semel usuvenit, tum vero maxime quum modernistarum errores, id est omnium haeresum collectum propugnant.“ To je poročilo o praktičnem ali disciplinarnem delu okrožnice „Pascendi dominici gregis“. Sklenem pa naj to poročilo z besedami svetega očeta v imenovani okrožnici, z besedami, ki naj nam vsem veljajo: „Interea vobis, Venerabiles Fratres, de quorum opera et studio vehementer confidimus, superni luminis copiam toto animo exoramus ut, in tanto animorum discrimine ex gliscentibus undequaque erroribus, quae vobis agenda sint, videatis, et ad implenda quae videritis omni vi ac fortitudine incumbatis. Adsit vobis virtute sua Iesus Christus, auctor et consummator fidei nostrae ; adsit prece atque auxilio Virgo immaculata, cunctarum haeresum interemptrix“. — Prečastiti predsednik izrečejo iskreno zahvalo referentu za ves trud in napor z besedami : „Deus retribuat Tibi modo largissimo omnes sudores et labores!“ Ker so se že v II. poročilu imenovali in odobrili škofijski censorji za knjige in spise, kakor tudi nadzorniki „Consilium a vigilantia,“ je bila s tem rešena tudi III. točka vsporeda: Volitev nadzorovalnega odbora v smislu imenovane okrožnice. Sledili so še za prihodnost velevažni referati, oziroma razgovori : IV. o obsodbah duhovnikov od strani svetne oblasti. O tem predmetu morajo zborovalci poročati na dekanijskih konferencah. Potem je bil razgovor V. o dostojnem praznovanju jubilejev svetega očeta in presvetlega cesarja. V zadevi cesarjevega jubileja naznanijo Prevzvišeni, da mislijo izdati posebno poslanico, kakor so obljubili v postnem pastirskem listu. Ker bi jim pa preobilni posli znali onemogočiti izpolnitev obljube, zato želijo, da dušni pastirji vernikom oznanijo, naj se pri jubilejnih procesijah pobožno spominjajo tudi presvetlega cesarja.1 VI. točka dnevnega reda je napovedala razgovor o stavbi dijaškega semenišča v Celju. Na povelje Prevzvišencga predsednika preide referent, g. opat Franc Ogradi iz Celja, prvi, teoretični del svojega poročila in prebere drugi, praktični del. Priobčen pa bodi tukaj ves spis. Čut in misel človeškega srca sta nagnjena k hudemu Od mladosti.“ (I. Mojz. 8, 21). Ta resnica velja zmerom. Vsakemu človeku tudi tistim, ki se želijo posvetiti Bogu, ki se pripravljajo za duhovski stan, je treba od mladosti vojskovati se. Najbolj je spoznala to resnico naša skrbna mati, sveta Cerkev. Zato so od Svetega Duha postavljeni očetje na j Trident, zboru (sess. XXIII. cap. 18) naročili: „Cum adolescentium aetas' nisi recte instituatur, prona sit ad mundi voluptates sequendas, et nisi a teneris annis ad pietatem et religionem informetur, antequam vitiorum habitus totum hominem possideat, nunquam perfecte ac sine maximo ac singulari propemodum Dei omnipotentis auxilio in disciplina ecclesiastica perseveret: sancta Synodus statuit, ut singulae cathedrales, metropolitanae atque his maiores Ecclesiae pro modo facultatum et dioecesis amplitudine certum puerorum ipsius civitatis et dioecesis, vel eius provinciae, si ibi non reperiantur, numerum m collegio ad hoc prope ipsas Ecclesias, vel alio in loco convenienti, ab Episcopo eligendo, alere ac religiose edu- 1 Glej: Kirchliches Berordniiiigs-Blatt fitr die Lavanter Didzese. (Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo), letnik 1908, štev. IV. odst. 40 in odlok kn. šk. Lavantinskega ordinariata z dne 31. marca 1908, štev. 1474. earei ecclesiasticis disciplinis instituere teneantur. In hoc Vero collegio recipiantur, qui ad minimum duodecim annos et cx legitimo matrimonio nati sunt, ac legere et scribere eo»,Mcnter noverint, ct quorum indoles et voluntas spem a»orat, cos ecclesiasticis ministeriis perpetuo inservituros. * auperum autem filios praecipue eligi vult, nec tamen ditiorum excludit, modo suo sumptu alantur, si studium Prao se ferant, Deo et Ecclesiae inserviendi.“ Vsak stavek tega določila ima še zmerom svoj sveti Pomen. Blagega spomina knezoškof Anton Martin so se rilvnali po tem svetem naročilu od Svetega Duha raz-svetljenih očetov, ter so ustanovili s pomočjo darežljivih duhovnikov, pa tudi drugih vernikov leta 1853 „in loco convenienti, ab Episcopo eligendo“ — v Celju prvo Lavan-hnsko dijaško semenišče M axi m il i anu m — in leta 1861 v Mariboru — Victori num. Oba zavoda sta bila zdruŽena v Cel j u od leta 1864 do leta 1871, od leta 1878 pa v M ar ili or u, kjer je dobilo semenišče Maximilianum-^ ietorinum novo veliko poslopje s krasnim prostornim vrtom. ^80 to poročajo Gesta et Statuta Synodi dioccesanae leta 896 str. 394. Še lepše sestavljeno XLV1. poglavje De ^minano dioccsenano minori (Actiones ct Constitutiones Synodi dioccesanae 1900 anno celebratae) razlaga razvoj 1,1 pravila dijaškega semenišča M. V., iz katerega poglavja 8e prepričamo, da sta velikodušno darovala mnogo za dijaško semenišče prevzvišena knezoškofa Jakob Maksimiljan in posebno naš sedanji Nadpastir o priliki biserne uiašc papeža Leona XIII. in 50 letnice vladanja cesarja 1'rane Jožefa I. leta 1898. (Op. cit. pag. 441). Sedež dijaškega semenišča v naši lepi vladikovini Je bil torej najprej v Celju, potem tudi v Mariboru, poseje samo v Celju in zdaj samo v Mariboru: „In loco convenienti, al, Episcopo eligendo.“ Celje je bil primeren kraj, odločen zato od modrega knezoškofa Slomšeka. Skoda, da je prenehalo dijaško semenišče v Celju ! Ker je večina duhovnikov glasovala Zato, da se prestavi v Maribor, so se za to tudi pre-Vzvišeni blagega spomina knezoškof Jakob Maksimilijan odločili, če tudi s težkim srcem. Bogoslovcev pa je od tl8tega časa vedno manj dohajalo iz Celjske gimnazije v Maribor, ter je tudi uspeh na gimnaziji Celjski od leta d° leta neugodnejši, dijaki pa moralno slabejši. Zdaj so pa razmere v Celju take, da, če se ne Pomaga v kratkem, bo nevarnost za dijake še naraščala. Stanovanja moralno ugodnega za dijake ni lahko dobiti. Naiboli pa kvarijo in begajo mladino slabi listi in «labe tovarišije. Kaka dobrota, da, potreba je hitra pomoč v Celju, , mor dohajajo dijaki iz 11 dekanij naše škofije, ki so taritrg, škale, Gornjigrad, Braslovče, Celje, Novacerkev, onjice, Šmarje, Laško, Videm, Kozje. Naj ostane v Mariboru dijaško semenišče, pa v Celju naj se postavi novo. „In ecclesiis autem, amplas dioeceses habentibus, possit Episcopus unum vel plura in dioecesi, prout sibi opportunum videbitur, habere seminaria.“ „Recipiantur in hoc collegio, qui cx legitimo matrimonio nati sunt, et quorum indoles et voluntas spem afferat, eos ecclesia dicis ministeriis perpetuo inservituros.“ Pri sprejemanju mladeničev naj bi se oziralo in popraševalo, kaki so starši, o čemer bi naj dotični župnik vestno poročal. Vprašal naj bi se pa tudi vselej učitelj veronauka na gimnaziji. — Da so mladeniči dovolj nadarjeni in da imajo dobra spričevala, na to se ve, da je treba tudi gledati ; marsikateri se pa šele pozneje razvijejo, če so le marljivi in telesno zdravi. — Le razvajenih ne sprejemati in moralno popačenih. Tudi takih ne, pri katerih se ve, da se le hočejo preživiti v semenišču, za versko izgojo pa ni njim in ne staršem mar. — Non tantum „alere" sed „religiose educare", mora biti namen semenišča. „Pauperum autem filios praecipue eligi vult.“ Tudi tu velja: „Pauperes evangelizantur.“ (Matth. 11, 5). Preprostih, kmečkih, resnično pobožnih staršev sinovi so, kakor skušnja uči, večidel najzanesljivši gojenci. „Nec tamen ditiorum excludit.“ Ce so starši premožni, pa verni in jim je res zato, da bi njih sinovi krepostno živeli, in tudi radi plačujejo stroške, naj bi se sprejemali. Poklic v dubovski Stan je milost božja, se večkrat izgubi, pa tudi pri nekaterih, ki se marljivo učijo in radi molijo, zopet pridobi. Boni clerici et sacerdotes fiunt, non nascuntur, velja menda večinoma. Da v Celju svoje dni ni prospevalo dijaško semenišče, je mnogo zakrivilo pomanjkljivo nadzorovanje. Samo en vodja, ki je imel veronauk na vseh razredih, ne more zadostovati; moral bi biti samo le zato in ves zato. Primeren prostor za dijaško seminišče v Celju bi sc že našel; morebiti bi sodilo zato zemljišče okoli cerkve sv. Maksimilijana, katero meri 3647D sežnjev. Bilo bi prostora dovolj za semenišče, za vrt, za dvorišče. Tudi bi sc lahko prizidala hiša za onemogle duhovnike na južni strani cerkve — z vrtom vred. V ta namen je prostor zelò pripraven, ker sta dve cerkvi tako blizu. Zidalo bi sc dober kup, ker je pri veliki cesti. Če bi se uresničila misel, postaviti novo dijaško semenišče v Celju in hišo za onemogle duhovnike, bi bilo to najznamenitejši spomenik — trajnejši kot bron in v nebo kipeče kraljeve piramide — na petdesetletnico maš-ništva slavno vladajočega svetega očeta Pija X. in na šestdesetletnico blagoslovljenega vladanja Njih ces. in kr. Apostolskega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. pod posebnim varstvom brezmadežne device Marije. — Prcmilostljivi nadpastir izrazijo svoje veselje, da se je sprožila misel, s katero so se že davno pečali, pa so jo morali vsled težav glede na prostor odložiti ; pripo-znajo živo potrebo dijaškega semenišča v Celju, zlasti ker Celjski dijaki težko izhajajo na Mariborski gimnaziji in ne morejo doseči zadostnih uspehov ; zato bi naj ostalo Mariborsko semenišče za Mariborsko in Ptujsko gimnazijo, Celjsko semenišče pa naj bi bilo odločeno za Celjsko — staro innovo gimnazijo; izrečejo svoje prepričanje, da bi velikodušna darežljivost dobrih duhovnikov, ki se je tako izvrstno pokazala na zadnji sinodi pri ustanovitvi „Viktorinovc družbe,“ mogla naglo uresničiti in izvršiti tudi ta načrt, saj se gre za dobro in trajno delo, ki bo rodilo zlate sadove, ko nas že več ne bo. Vsi zborovalci so se vzdignili ter so enoglasno sprejeli predlog, da se naj ustanovi dijaško semenišče v Celju. Na to Prevzvišeni : „Po svojih močeh bom vse hvale vredni načrt podpiral. 25.000 kron podarim takoj, kadarkoli se bo od mene zahtevalo. Če vzamemo stvar resnobno, kakor judjc, ki so prišli iz sužnosti in začeli staviti hišo božjo z vzklikom : Surgamus et aedificemus — če prodamo nepotrebno srebrnino in kar nam od najpotrebnejšega ostajc — bode Bog gotovo z nami : dosegli bomo svoj namen, pa ne bomo postali nič revnejši, kakor smo zdaj. Mariborsko semenišče bi morali pustiti z vsem denarjem, ker mogoče je, da bomo s časom morali zidati lastno gimnazijo, in tedaj se bo denar potreboval. Ime naj bi Celjski zavod dobil od angelja varuha svete Cerkve in branitelja ljube Avstrije, od sv. nadangel) a Mihaela; glasilo naj bi se Michaclium — Mihaelišče. Prosim Celjskega g. opata, da bi nam oskrbeli prostor, načrte, mojstra, in da bi nam kolikor mogoče po ceni odstopili potrebni prostor krog sv. Maksimilijana.“ Poročevalec obljubi, z veseljem ustreči tej želji. Zastran pobiranja potrebnega denarja se je sprejel predlog g. prelata Karola Hribovšek, da se sestavi primeren „oklic,“ ki naj bi duhovščino navdušil za načrt. II koncu še pristavijo Prevzvišeni knez besede : „Ce hi še doživel to, potem bi se rad vlegel k hladnemu počitku. Surgamus ergo et aedificemus in nomine Domini ! Vzdignimo se torej in zidajmo v imenu Gospodovem ! — V hvaležni spomin na svoja dijaška leta sem ustanovil dijaško štipendijo z glavnico 5000 K, do katere bodo imeli pod lahkimi pogoji pravico dijaki obojne Celjske gimnazije iz moje rojstne fare in iz naše škofije sploh. Pravica prezentacije bo v rokah Konjiškega g. nadžupnika. Želim, da bi vsak, ki bo dobival obresti te ustanovne glavnice (200 K na leto), imel tako veselje, kakor jaz, ko sem užival štipendijo na Celjski gimnaziji.“ Vri VII. točki vsporeda : Slučajni predlogi izrazijo Milostljivi nadpastir željo, da bi se Lavantirici v posebni poslanici zahvalili svetemu očetu za encikliko „Pascendi dominici gregis,“ obljubili vestno izpolnjevanje njenih določb ter jim čestitali k 50 letnici mašništva. Sklene se, da g. stolni dekan dr. Janez Mlakar izdela adreso, ki se bo poslala v Rim, ali pa jo bodo Prevzvišeni osebno izročili svetemu očetu. G. kanonik Jernej Voh želi, da bi zopet oživela bratovščina sv. Mihaela in se tako pomnožil Petrov novčič. Zato se bodo v ta namen na novo natisnila in razdelila „Pravila,“ in gg. dekani so prošeni, da zadevo po svojih močeh podpirajo. Isti g. kanonik želi, da bi sc uravnala štolnina, ker prihajajo v tem oziru pritožbe. Sklenjeno je bilo, da naj g. referent sestavi tarifo, ki se bo presodila oziroma potrdila na prihodnji sinodi. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, se Prevzvišeni ordinarij zahvalijo gg. kanonikom, gg. dekanom in dc-kanatskim zastopnikom za vstrajnost in pazljivost, s katero so sledili poročilom ; gotovo jim ne bo žal, da so se udeležili prevažnega posvetovanja. Želijo, da bi previdno in modro poročali o tem, kar sc jim je moralo povedati. Naposled milostno povabijo vse zunanje gospode k skupni gostbi. Na to vstane g. stolni prošt Karol Hribovšek in ganjen izpregovori približno tc-le besede : „Prcmilostljivi Nadpastir ! Prevzvišeni gospod knez in škof! Očetovska skrb Vas je vodila, da ste povabili gg> dekane k temu, za blagor škofije važnemu posvetovanju in z očetovsko skrbjo ste vodili današnje zborovanje. V imenu stolnega kapitelj a, gg. dekanov in dekanijskih zastopnikov se Vam najponižnoje zahvaljujem za vso skrb in ljubezen. Bog daj, da bi dobri nasveti, ki smo jih danes prejeli, rodili obilno dobrega sadu v pro-speh pobožnega življenja med duhovniki in verniki ! Bog blagoslovi Vas, Prcmilostljivi knez, in vse Vaše trude, pa tudi naše delo, da bo vse k večji časti božji in v vzveličanje neumrljivih duš!“ Kakor je bilo zborovanje z Bogom pričeto, enako g11 Prevzvišeni sklicatelj tudi zaključijo z Bogom ; odmolijo namreč skupno z zborovalci sinodalno molitev : Antiph-Confirma hoc Deus, quod operatus es in nobis, a templo sancto tuo, quod est in Jerusalem itd. (Syn. dioee. Lavant, anno 1906 concita et facta. Marburg!, 1907. Pagg. 51 et 52). Pri agapi v veliki dvorani knezoškofijske palačo ! so Premilostni nadpastir v prisrčni zdravici želeli navzoč-I nim gostom in vsej svoji duhovščini veselo alelujo ! 48. Schatzgräber- (Entierro) Schwindel. Aie f. f. Statthalterei in Graz hat unterm 22. März 1908, Zl. I'!f08, nachstehendes Schreiben anher gerichtet: „Ungeachtet der im Laufe der letzten Jahre durch die staatlichen Behörden und die Presse wiederholt erfolgten Mahnungen vor dem sogenannten Schatzgräber- (Entierro) Schivinoci, finden sich noch immer Lente, welche den Vorspiegelungen der spanischen Schwindler Glauben schenken. Der hiebei in der letzten Zeit beobachtete Vorgang ist folgender: An vermögend geltende Personen langen Briefe ein, in welchen ein angeblich wegen betrügerischen Bankerotts in einem spanischen Gefängnisse inhaftierter Bankier auffordert, ihm liegen gute Belohnung bei der Wiedererlangung seines' in einem Geheimfache eines Handkoffers befindlichen Vermögens behilflich ält sein. Da der Handkoffer in gerichtlicher Verwahrung sei, wird der Adressat gebeten, entweder die zur Auslösung erforderliche Summe an eine Vertrauenspcrsvn in Spanien zu senden, oder persönlich nach Spanien zu kommen, woselbst er von einer Mittelsperson »verde erwartet werden und alles nötige erfahren »verde. Behufs leichterer Täuschung der Adressaten liegen dem Schreiben noch vielfach angebliche Zeitnngsans-schnitte über die Verhaftung des Briefschreibers, sowie eine gefälschte amtliche Abschrift des den Briefschreiber betreffenden Urteils und der angebliche gerichtliche Depotschein bezüglich der dem Arrestanten gehörigen beschlagnahmten Gegenstände bei. Eine andere Art dieses Schwindels besteht darin, daß der Empfänger des Briefes anfgefvrdert »uird, dem Briefschreiber ein angemessenes Reisegeld zur Reise nach Oesterreich einzusenden. Als Belohnung »uird ein Teil eines an einem dem Briefschreiber bekannten Orte befindlichen Schatzes in Aussicht gestellt. Da »oie schon erwähnt wurde, die bisherige Aktion der staatlichen Behörden nicht ausreichte, um die Bevölkerung vor Nachteilen zu bewahren, »verde» infolge Erlasses des k. k. Ministeriums des Innern vom 3. März 1908, Z. 359 Anordnungen getroffen, daß auch die Gemeindevorsteher in dieser Beziehung durch Belehrung Mitwirken. Auf Grund der Weisungen desselben Ministeriums gestattet sich die Statthalterei auch an das hochwürdige Ordinariat mit dem Ersuchen heranzutreten, gefälligst zu veranlassen, daß die Bevölkerung auch durch die Seelsorger auf diesen Schlvindel aufmerksam gemacht und dahin gebracht »verde, einlangende Briefe unverzüglich dem nächsten Gendar-merie-Posten ober der politischen Behörde zu übergeben. Der k. k. Statthalter: Clary m. p.“ Demgemäß werden die hochivürdigcn Herren Seelsorger bei sich ergebender Gelegenheit die Bevölkerung ans diese Art des Betruges aufmerksam zu machen und dahin zu bringen haben, derartige Briefe unverzüglich dem nächsten Gcndar-merie-Posteu oder der politischen Behörde zu übergeben. 49. Fälligkeit der Keziige am, dem Keligionofunde. Aie f. k. Statthaltern in Graz hat in Angelegenheit der Fälligkeit der Bezüge ans dem Religivnsfonde unterm 10. April 1908, Zl. Iß4'-08, Nachstehendes anher zur Kenntnis gebracht: „Infolge Erlasses des k. k. Ministeriums für Kultus u»d Unterricht vom 28. März 1908, Z. 51.434 beehrt sich die Statthaltern mitzuteilen, daß die Bestimmungen der Verordnung des Gesaintministeriums von» 15. August 1*907, R.-G. Bl. Nr. 203, betreffend die Auszahlung der monatlich vorhinein fälligen Dienstbezüge der Zivilstaatsbediensteten beim Zusammentreffen des Fälligkeitstages mit einen» Sonntage, sich ausschließlich ans die Auszahlung der monatlich vorhinein fülligen Dienstbezüge der Zivil staats bedien st eten beziehen und deshalb aus die analogen Bezüge aus dem steiermärkischen Religionsfvuds keine Ainvendung finden können." 50. Različne opazke. Tu naj sledi nekoliko odgovorov na večkratna vpra-*an,ja, oziroma tudi nekoliko opominov, da ne bo treba posameznih posebej opozarjati. 1. Župnik, oziroma župni upravitelj vprašuje : Zakaj se u" je plača nakazala šele s 1. dnevom meseca, nastopu službe sledečega, ko sera bil vendar že 10. dne prejšnjega meseca na svojem novem mestu ? Odgovor : Popolnoma pravilno po § 3 ministerske navedbe z dne 14. januarja 1904, (Kirelil. Verordnungs-Blalt für die Lavantor Diözese, 1904, 111. Abs. 21), to je od tedaj, odkar se dotacijsko dopolnilo izplačuje v pona-prejšnjih obrokih. Ostanek se nakaže, ko bo rešena fa-sija, oziroma, ko bo rešen interkalarni račun. 2. Duhovniki, ki so med mesecem nastopili drugo službo, dobijo pravico do dohodkov te službe od 1. dne prihodnjega meseca, obdržc pa zato do tega časa dohodke prejšnje svoje službe. Zato kaže, da naj se vsakdo, če le more, preseli 1. dne v mesecu. 3. Glede polaganja interkalarnih računov se dotični polagavci opozarjajo na odlok c. kr. ministerstva za bogočastje in nauk z dne 31. julija 1905, št. 7086/01 (Kirchl. Vcrordn.-Blatt für die Lavantor Diözese, 1905, IX. Abs. 74), vsled katerega morajo upravitelji nadarbin polagati interkalarni račun tudi tedaj, če se jim je že nakazalo dotacijsko dopolnilo iz verskega zaklada. Tudi sc morajo vstaviti v interkalarni račun istilliti dohodki (ne povprečni kakor v fasi jo), torej vsa štola onega časa, istilliti zemljiški dohodki, no katastralni čisti iznos itd. Vsi dohodki in izdatki se morajo opremiti z dokazili. Ne vstavljajo sc pa v interkalarni račun stroški za sarta tecta itd., ker so to osebna bremena. 4. Kakor znano, mora izknjižne izjave in izbrisne pobotnice potrditi ordinariat, od I. 1905 dalje pa tudi c. kr. namestnija. Radi tega takih izjav in pobotnic ordinariat ne more takoj vrniti župnijskim uradom, ampak jih mora poslati e. kr. namestniji in šele, ko se mu od tam vrnejo, jih pošlje župnijskim uradom v nadaljnje poslovanje. Ro dosedanjih izkušnjah ostane dotična listina okoli tri tedne pri c. kr. namestniji. Na to okolnost naj župnijski uradi sami računijo, pa tudi opozarjajo dotične udeležence, c. kr. notarje in uradnike c. kr. sodnij, da ne bo toliko nepotrebnih vprašanj. Tudi ne smejo e. kr. okrajne sodnije radi te zakesnitve nikomur naložiti nobene kazni. Ko bi sc pa kje pripetil tak slučaj, naj sc to nemudoma semkaj sporoči. 51. Literatur. I. Uber Ersuchen ber Verlagshaudlung „St. Nor ber tus" in Wien, III. Seidelgasse 8, vom 25. Februar 1908 werden hiemit ben Herren Katecheten zum Ankäufe bestens empfohlen: Katholische V olk s s ch nl - K a t e ch e sen. Für die Mittel-ititb Oberstufe ein- und zweiklassiger und für die Mittelstufe mehrklassiger Schulen. Von Johann Ev. Pichler, einer. Pfarrer, Katechet in Wien 1. Teil: Glaubenslehre; II. Teil: (èittenlehre ; III. Teil: Von beit heiligen Sakramenten (mit Erstbeicht-, Erstkommunion- unb Firmiingsiiiiterricht) ; IV. Teil: Vom Gebete. — Die ersten drei Bände sind in zweiter verbesserter Auflage erschienen. Preis des 1. Bandes mit Post K 2T0, des 2. Bandes K 2'20, des 3. Bandes K 2 40 und des 4. Bandes K —-75. 2. In der y. P. Bachem'scheu Verlagsbuchhandlung in Köln am Rhein ist ein Büchlein erschienen, das beit Herren Katecheten, die auch auf die der Schule entwachsene Jugend ihr besonderes Augenmerk richten wollen, sehr zu empfehlen ist. Das Schriftchen führt de» Titel : N a ch der Schulzeit! Ein Gebetbüchleiu für brave Kinder, denselben auf den Weg ins Leben mitgegeben von Ludwig Inder furth, Pfarrer in Randerath, zählt 32 Seiten und ist für das erste Jahr „nach ber Schulzeit" als eine Art geistlicher Lesung für die Heranwachsende Jugend gedacht. Durch dieses Büchlein sollen die Kinder angeregt werden, dann später auch zu anderen, für ihr Atter passenden Erbauungsbüchern zu greifen. Einzelpreis 15 Pfg., 100 Stück M. 13, 300 Stück M. 36. 52. Diöiesaii-Uachrichteii. Investiert- wurden die Herren : Anton Ivolar, Pfarrer in Kebl, aus die PsarreRSt. Ägidi bei Schwarzenstein; Rudolf Raktelj, Pfarrer in Rotwein, auf die Pfarre St. Lorenzen bei Wisetl; Joses Vodošek, Kaplan in St. Paul bei Pragwald, auf die Pfarre St. Wolfgang bet Wisch und Ternovez. Bestellt wurde» : 1\ T. Herr Georg Bezenšek. F. B. Konsi-stvrialrat und Pfarrer in Gadrain, als Mitprovisor der Pfarre St. Margarethen in Kebl; Herr Franz Hurt, Pfarrer in Hohenniauten, als Mitprovisor der Pfarre St. Bartholoinä in Rotwein. Wiederangestellt wurde als Kaplan in St. Lorenze» bei Wisell der dortige Provisor Herr Johann Hribar. Übersetzt wurden die Herren Kaplane: Johann Alt von St. Leonhard in W.-B. nach Mahrenberg; Franz Bratušek von St. Nikolai bei Frieda» nach St. George» an der Stainz; Johann Goričan von St. Peter bei Radkersbnrg nach St. Leonhard in W B. ; Adolf Gril von St. Lorenzen bei Wisell nach Kopreiniz; Johann 11c von St. Marein nach St. Paul bei Pragwald; Franz Sinko von Mahrenberg »ach St. Marein; Franz Stuhec von St. Georgen an der Stainz nach St. Nikolai bei Friedau. Unbesetzt ist geblieben der I. Kaplansposten in St. Peter bei Radkersbnrg. F. B. Lavanter Ordinariat zu Marburg, am 10. Mai 1908. Fürstbischof. St. Cyrillu--Buchdruckerti, Marburg.