237. številka. rst. v petek 26 avgusta 1994. T«caj XXIX W Izhaja vn+xM 4an * j tli ob nedeljah in pravnikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob 9. ari rjatraj. • ttnzst itevllks se prodajajo po 9 movrč- (6 stotin k) Mnogih tobakarnah ▼ Tjb:u in okolici, Ljubljani, Gorici, D«!ji, Kranja Mariboru, Celovcu, Idriji, et. Petru, Sežani, Nabrežini, NoTeminestu itd. t* naročbe sprejema □ prava lista „Edinost", . Giorgio Galatti it. 18 — Uradne are ed 2 pop. d« 8 zvečer. Cisi G^ltaom 16 stotink na vrsto patit; pošlimice, osmrtnice, javne zahvale in domaČi oglasi po pogodbu TELEFON Itv. 870. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t Naro6nln& znata za ne leto 24 kron, 'pol leta 12 ttoii, 3 mesece 6 kio* Na naročbe brez dopoalane naročnine ae jpiavs. ne or>i» Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. ^efranfc*»a»p pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračaja. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na uprava ll»t* UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca Stxr. 13. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. I^aimik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna koaso^'> lista ^dinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti štv. 18 PoStno-hranilnični račun št. 811.(552. Mo-japtoi m (Brzojavne vesti.) Poročilo generala Steaelja. PFJRUGRAD 25. (Uradno.) Brzojavka admirala Aieksejeva na C3rja Nikolaja od danes se glasi : Gsneral Ste9e)j poroča iz Po« Ar-tui-ja 4d 19. t. ir., da eo tega dne Japonci pr čeli zjutraj ob 4. uri in pol na-skakovati hrib l ^lovaj ter da eo cb ednem pričeli z Volčja gore obstreljevati utrdbe na severni in deloma ludi na vztočoi front . — Japonci gradijo utrdbe proti Lnjšinu ob dolini Lunkho. Faz orožen i ladiji. LONDON 25. »Timee« porcčajo iz Šacgsja: Kontreaamiral Reitzenitsin je prejel cd carja ukez, n?j razoroži kržarko »Askold« iu uničevalko torpedov. »Grosovoj«. Kadi tega fcta ladiji ob 7. uri zvečer snele zastavo. Angležka prepoved. LONDON 25. > Dailv Telegraphc je pre el včeraj iz Kap3tadta sledeče poročilo : Vsem lukama kapske Kolonije je piepovedano, prevideti ruske vojne ladije s premogom, ne da bi se vprašalo prej vlado za dovoljenje. Odlikovanje v vladivostoški eskadri. PETROGRAD 25. Z dnevnim poveljem je bil kcn.readmiral Jesen, k: pripada vladivostoški eskadri, prideljen carjevi suiti in kapiun križarke »Gromoboj«, Didič, menovan carjevim krilnim pobočnikom. Dve ruski nničevalki torpedov zadele na mine ? TOKIO 25. (Reuterjev biro.) Dve ruski un.cevalki torpedov sta v sredo zvečer ob vhđaa v portartursko pristanišče zadele na mne. Večja, ki je ;mtli 4 dimnike, seje potopila. O imenu ladij in o zgubah ljudi ni niČ znanega. Ruska portarturska eskadra. LONDON 25. Iz Liaojanga je dospela semkaj brzojavka datirana od 22. t. m. vse bine, da so vee lad je vojnega brodov a izvzemsi »Cesareviča« utekle iz portartur-skega pristanišča. Ta vest še ni od druge strani potrjena. Plavajoče mine. LONDON 25. Iz L aojanga poro?ajo, da je bi m:nolo soboto velik v.har na morju, ki je odtrga', mnogo plavajočih min, ki plavajo eedaj slobodno po morju ter stavljajo v nevarnost plovbo. Ruska križarka v južno-afriškem morju. Strah v Londonu. LONDON 25. »Daily MaiU javlja. oJa vlada v londonskih parebrodnih društvih velika razburjenost radi neke ru^ke križarke, ki se je pojavila v južno-afriških vcdtb. Mnogo sngležkih ladij je tem na morju s takimi tovori, nameojen;mi za Japonsko in Kitaekc, ki eo po ruskih razorih vojna kontrebanda. Lastniki l&d j so dali podpisati prejemnikom, da niso tovori namenjeni v vojne svrbe, vendar ne smatrajo tega za do voljno varstvo. Križarka »Ural vita vila an gle ž ki parnik LONDON 25. Parobrodco društvo »Ancor L:ne« je priobčilo, da je bil njegov parnik »Asia«, ki je na potu iz Glasgo\va v Kalkuto dospel v Port Said, 60 milj vztočno od rta Vincent skozi dve uri ustavljen od ruskega parnika »Urala«. Rusi so preiskali potnike in tovore. je v nevarnosti. Promet na železnici je vstavljen. Zgorelo je tudi mnogo živine. Štrajk. MAR3ILJA 25. Od danes zjutraj je delo na pomolih v tukajšnjem pristanišču vstavljeno. Brzojavne vesti. Avdijenca. 1ŠL 25. Državni vojni minister Pitreicb je bil danes preipoludne sprejet od cesarja v daVš avdijenui. Ministra Korber in Wittek. DUNAJ 25. Ministerski predeednik dr. Korber je dospel sincči iz Iš a, m nister za železnice Wittek pa iz Prage. Belgijski kralj. LUBECK 25. Belgijski kralj je včeraj popoludne dospel se m a; a j iz Norvežke, na jahti »Alberta«. Odpovedane vojaške vaje. DUNAJ 25. C. in kr. državno vojno miništerstvo je prLbSilo c. kr. korespondenč-cemu bno eladeče: Nj. Apost. Veličanstvo je odredilo, da izostanejo veče vojaške vaje na Češkem, da naj se vaje v 1., 2 , 3., X., 9., 10., 11. in 14. zbornem okol.šu z 31. avgustom 19U4. zakliu5iio ter čete po odredbi zbornih poveljnikov po najkrajšem potu odpošljejo nazaj v svoje garniziie. Da-pu.stniki in reservisti naj sa čim prej odpu ste ; vaje on h čet, ki se dopolnjujejo iz dežel ogrske krone se imajo pa z vršiti po programu. Tirolski deželni zbor. DUNAJ 25. »Neues Wiener Journal« zatrjuje, da se tirolski deželni zbor ekliče meseci decembra. Turška vlada in trgovinske pogodbe. CARIGRAD 25. Turška vleda se je v posebnih notah obrn la na one države, kate r.h £o potekle trgovinske pogodbe ter prosila, naj bi se pričela čim prej pogajnnja za sklep novih pogodb. Velik gozdni požar. AJACCIO (na Koreiki) 25. Grozen požar razdaja od včeraj 20 kilometrov na da e?, na vztočni obali Korzike. Nad 1000 hektarov gozda je že "zgoreio. Kolodvor v Bravcne je popolnoma pogorel, neki drugi PODLISTEK. Ženski Neron. Spi-al Sacher-Maaoch — Prevel J. S. Odvedli bo ga po kamnitih stopnjicah, preko nekega hodnika, a potem skoz neke sobe. Sedej je ostal sam. Skozi ruto prodirala mu je do o5i lahka ste-loba. Cez nekoliko časa Be je začul tenek ženski glas: — Ne bojte se prav nič, MiroviČ, v dobr.h rokah st«. — Zašuineia je ženska obleka, nežni ročici Bta začeli odvezovati vozel na ruti; ruta je padla. Sedaj je videl, da se nahaja v ozki, razkošno opremljeni sobi, a pred eeboj je opaž 1 nežno žensko v temni obleki z žametasto k:\nko na obrazu. — PoSakajte malo, dn vas osvobodim vaš.h okov. Tako. No, drugo snamete lahko »mi. Mirovič jo je poslušal. Mala, drhteča njeoa roka je prijela njegovo ter ga povlekla na neki divan. — Oprostite mojemu postopanju — je rekla ona — ali kavalir mora vendar nekaj pretrpeti za voljo svoje gospe. Iz važnih vzrokov sem morala to storiti, ali to je šele pravi znak, kako vas ljubim, dragi Mirovič. Ona se je naslonila na njegovo ramo, obvivša mu roko okolo vrata. Mirovič je začutil, da mu je srce začelo Liti, prjsl je roko ta instvene lepotice ter jo primaknil k ustnicam. — Ne srdite se, gospa, ker vam ne govorim o ljubezni, ampak vas prosim, da me precej pustite. Poklicala Bte me k sebi, in jaz sem prišel, ali ljubiti vas ne morem. To naj vas ni melo ne razžali, ker nisem videl še niti črte vašega obraza. — Evo jih, gledajte jih ! — Ni treba, za božjo voljo ! V odgovor ee je gospa nasmehnila ter vrgla krinko od sebe. Dve veliki, črni očesi sti zasvetili na tem strašnem, a vendar lepem obrazu, a rdeči ustnici sti zadrhteli. — Ali vam ne ugajam ? Mirovič je pal na kolena pred krasno gospo. Jtova zveza med škofoma Jfagelom iti 3Flappom. i. Zopet nam je dešel te dni naš mesečni list »Curiae Episcopalis«. Nota bene: zakasnil je za 22 dnij. Ne zamerite, ako je malo! Sij se ni zgodilo to prvikrat. Ta številka nam je prinesla nekaj novega, nekaj, kar na3 razveseli in nam ubiaži naše rane. Na strani 110. nam donaša veselih vesti za našo škofijo. Odveč bi bilo, ako bi hoteli donesti ves članek ad verbum, ker zavzel bi polovico prostora v tem listu. Ozreti se torej hočem samo na jedno točko, na ono, ki se tiče koperakega konvikta. Jako dobro je znano naši duhovščini, kaj je in kakov je ta konvikt. V tem zavodu se vzgajajo naši najljuteji sovražniki, naj eo že svečeniki, odvetniki, učitelji itd. Oni so bili vslkdar in ostanejo naši Gurmani. Nas in našo narodnost bi utopili v ž ici vode, Č3 bi le mogli. Da je tsmu res tako, o tem nam pričajo facia v škofiji poreško puljski. Zjokati se je pred Bogom, kar delajo tam z našim narodom v cerkvi in v šoli ! Tsm ee goni naš jezik iz cerkev in šol in se usiljuje latinski, oziroma italijanski. A vse to dela tisti sad, ki se je porodil v erzsna u koper-skem. Nič bolje ni v naši škofiji, odkar imamo Nemca za škofu. Naši svečeniki se s:cer bore proti tej krivici, ali za to lete »anateme« naDje, kakor tudi — ca »Edinost«. Biegen oder brcchsn...! A vse to radi ž dovsko italijansko liberalce ttranke. Nova številka »Curiae Episcopalis« nas osrečuje z novimi dekreti, s katerimi skrupu-lantni škof Nagel preko Rima tira naš jezik iz cerkve, kakor na pr. na str. 107. A to ni še vse ; prihodnje številke nas bržkone izne-nadijo Š3 bolj. A kje so še druge stvari ? Res ima prav »Naša Sloga« v svoji predzadnji številki, ko pravi : »naši svečeniki bi nam znali koješta kazati«. O da, da, vedeli bi mi po vedati marsikaj, ali moramo molčat', kajti, kakor sem rekel, nad gla.vami nas vseh visi Damokljejetf meč. Ali — kakor se je izrazil nedavno temu neki svečenik v Trstu —: »Nagel nas je stisnil za vrat«. Tako sta ei Flapp in Nagel prav prija • teljski stisnila desnici glede vzgajanja gojencev za svečeniški stan. Po gori omenjenem šstfjvskem listu »Curiae Eoucopalis« ni več prostora za dijake v konviktu v Trstu in to »variis ex causis«. Bržkone bo med drugimi sicer toli govori na je te dni — Vi se mi posmehujete; vas mora vsakdo obožavati — ali meni zabranjuje srce, vas ljubiti, a čast vas varati. — Vi torej ljubite ? — je vskliknila gospa iznenađena po njegovem odgovoru. — Da, gospa, ljubim — je odvrnil Mirovič, vetavši s etilice. — Drugo ? — Da, drngo. — A meni so povedali — je zamrmrala krasot ice. — Kaj, gospa ? — Da vi nimate in da niete še nikdar imeli nikakih ljubavnih odnošajev. — To je resnica. — Kako je to možno ? — Oj, gospa, vi ete tako krasna, tako cdl čna in ako ljubite, ljubite srečno No, vi ne umejete moje ljubezni, ljubezni brez nade, brez radosti, ki sa straši sama eebe. — Umejem vas. Vi ljubite oaebo, o kateri mislite, da jo ne dosežete nikoli; no, vi ste otrok, ako verujete v nedosegljivost. Vse se stori, ako Be hoče, četudi bi bila sama mati božja kazanska. »causa« tudi ta, da se v tem zavodu ne vzgaja toliko renegatov in slovanožrcev, kakor v zavodu v Kopru ! ! A tudi mi soglašamo tu s škcfom Nagelom, da konvikt v Trstu ni na pravem mestu. Ker po nstanovncin listu blagopokojnega škofa Dobrile bi moral ta konvikt biti v Pazinu, kjer obstoji v recenem listu predvidjeni hrvatski gimnazij. Ustanovitelj Dobrila je bil namreč določil, da. čim se v deželi ustanovi hrvatski gimnazij, je tudi konvikt premestiti t,a, kjer je hrvatski gimnazij. Ali še manje je na svojem mestu konvikt v Kopru. Ia zit:- »interduo mala« volimo raje »minus malum« (M:d dvema zlema manje zlo). Čudno se nam zdi, da v tržašiem konviktu ni več prostora, nego za 20—25 dijakov. Pred 6—8 leti pa jih je bilo preko 40. Res je, da imamo hrvatski gimnazij v Pazinu in zato je prav, da gredo dijaki tja. Saj tudi sam Nagel je raje Nemec ali Italijan, nego — kaj druzega. Naj raje pove g. Nagel, da mu oni konvikt propada radi nemškega gim« nazija v Trstu. Ni pa prav, da je vso svojo skrb obrnil konviktu v Kopru in da hoče tja stlačiti svoje dijaka na — našj škodo. A še manje prav in pošteno je, da on zahteva od nas, naj ga še podpiramo v tem. Svečenik v škofij \ itusko-japonska vojna. Trst 25. avgusta 1904 Dane3 ni nikake vežne vesti o položaju pred Port Arturjem. Ta molk zgovornih japonofilskih virov — glas. — Scir pa je oni, ki pazno sledil zaklavzuliranim vestem o japonskih vspehia, mogel pogoditi, da je vsej zasukani ia motni stilizaciji ta namec, da zakrijejo japonske — nevspehe. Tako je n. pr. nek-i brzojavka iz Ćifa od dce 24. avgusta. Ta briojavka pripoveduje, kako so Japonci pr?gnali Ru;e iz raznih foitov, kako so porušili razne ruske utrdbe, kako da ni v Port Arturju nijedno poslopje poškodovano. Ista brzojavka pa zaključuje: »Delni ne-vspeh japonskega napada je pripisati strašnemu streljanju iz trdnjav in velikemu številu min«. Tu pač ne treba poBabne bislrosti da čujemo in umemo, kako se tu na »lep način« pripoznava, da so bili Japonci poraženi. To se nekako glasi : Japonci bi bili sjajno vspeli, ako bi biii le oci streljali in ako ne bi bili Rusi odgovarjali.... Ker pa imajo ti Rusi to grdo navado, da tudi streljajo in dobro streljajo in se branijo z minami — od todi »delni n&vspeh« Japoncev. Sicer pa pripravljrjo tudi že londonske vesti japonofilski svet ca to, da iz portartur-eka moke ne bo tako hitro kruha, ali pa celo — nikoli. Pripovedujejo namreč, da ee — Veejedno je to, gospa. — A koga ljubite vi? — Svojo carico. Podanik ljubi svojo vladarico, suženj gospodarico. V tem trenotku ss je stresla zavesa pred globokim oknom. — To je zares neprilično — je začela gospa, — no, jaz imam ganljivo srce, pomerem vam, kolikor morem. Imam prijateljico, ki je povsem podobna carici. — Za Boga, ce storite tega, gospa, vi me niste umela ! — je zaklical Mirovič. — Oj, puBtite me, pustite ! — Evo jo, poglejte. Povsem po vašem ukusu. Zastor se je premaknil, a izza njega se je približevala Miroviču prec?j visoka, divna ženska. Na sebi je imela težko svileno obleko modre barve. Skozi četvereoglati okras na prsih belila se snežna polt, a na obrazu je imela malo krinko iz žameta. Njena prijateljica je izginila iz Bobe, a ona je pozvala Miroviča, naj sede k njej na zofo. Mlademu častniku je nehalo Uli srce. Na tej gospej je bilo nekaj, k*r ga je navduš'lo a:la jsponakih napadov ncanjša in da tudi sila obstreljevanja ponehuje, iz česar da bi bilo sklepati, da je začelo Japoncem priman- kovati municije. Nu, temu se ni čuditi. Saj je rekel že general Renenkampf nedavno temu, da bi se moralo Japonce staviti pod obtežbo radi zapravljanja državnega premoženja, ker tako brez jotrebe in brezzmiaeino zapravljajo »t-eljivo. Iq zelo verjetno jf, da so Japonci pred Port Arturjem računali, da gotovo do ecžejo svoj namen, ako naenkrat u^ujejo nad trdnavo vso točo svojega streljiva. Ali za-lačunali so ee, ker Rusi niso — Kitajci. Po t=m takem je že možno, da jim je jeio zmanjkovati streljiva in da se sila njihovih napadov mtlo manjea. V tem pogledu je karakteristična neka druga vest iz Cifu. Pred par dnevi so bili javili od tam, da ta mošnji japonski konzul nabira denar za dostojno proslavo pada Port Arturje. Dants pa javljajo iz Čifu, da je japonska kolonija to nabiranje — zaustavile. Kakor smo rekli že gori : u videvajo menda, da iz portarturske bo tako hitro kruha zi Ja uiose ne ponee. Ne ne, Rus": niso Kitajci. O tem so izvedeli Japonci izlasti o napadu dne 27. ;u ija. Sedemdeset tisoč Japoncev je Easko oilo 13. ruski polk, a ta je junaški oibijal z bajoneti dvaoajstkratno premoč. Japonci so izgubili oed de?ettiecč mcž. Ge:eral Fock da je veklikn 1 tedaj : »Ce tudi Port Artur pade, bi pa to grob japonske vojske !« Iz Mandžurije ni nikak'h vesti, razun o silnem dtžavju. Operacije mirujejo na obeh srranfh. Na strani Rusov je to raravno. N :hova ker st ne zahteva, da bi hiteli, marveč narobe, ker oai se mej tem jaČijo za bodoče dogodke. Vera Rusov v popolno zmago je neomajna. »Ruski Invalid« pricb-čuje depešo, ki j<» je general Kuropatkin poslal carju povodom rojstva prestolonasled niks. Depe=a zavreire : »Mi pričakujemo bi žnj;h odločilnih bojev s sovražnikom. Radostno se spoprimemo s sovražnikom pr-a proti prsa in si bomo prizadevali, da z de* janji dokažemo Bvojo neomajno zvestobo za carja in domovino«. Položaj t Mandžuriji. »RuEkoe Slovo« je priobčilo sledeče poročilo znanega pisatelja N^miroviča Da-čenka od S. t. m.: Po tropični vročini je pričala doba deževja, ki je prenetiala za mesec dni. C.ste so vse razdrte in tU so pokrita z blatom ; doline so spremenjene v jezera ; vsako gibanje Čet je onemogočeno. Vsa Mandžurija je veliko blatno morje. Domačinci bežć iz vasi); oni, ki so zbežali pred Japonci, so ostali s svojimi vozovi na sredi cest in sa ce more;o makaiti z mesta. Nj.hov položaj je naravnost obupan. Zabajkalska železnica. Iz Petrograda javljajo: Dne 28. t. m. »e slovesno otvori se zadnji del sibirske železniške proge ob bajkalske n jezsru. Mnister za prome% knez H:lkov je že z veiizim epremt-tvom o ipotoval na Bajkalsko jezero, da prisostvuje slovesni otvoritvi proge. Ni treba §e posebej povdarjati, kake velike važnost; da je otvoritsv te obbajkalske ža leznisae prcge, izlasti ša sedaj v vojnem ča9u. V bodoče ne bo trtba prevažati več ni čet ni vojnega materija'a preko bajkalskega je- kar ga je precej premagalo. Ogledovaje ga en hip, nasmejala se je glasio: — Moreš-li ljubiti mene ? — Ne morem. Ona se je zopet nasmejala. — Ti zares ljubiš svojo carico ? — Ljubim jo strastno, a tega ne umeje nijedna ženska njenega stanu. — A zakaj ne ? M-rovič je vstal in hodil gori in doli po sobi. — Bodite mirni. Pripoveduje se, da je tudi carica zaljubljena in da ljubi pustolove. Morda se vas usmili. Mirovič se je ustavil in pogledal masko ekoro z nekim strahom. — Menim, da vam ne bi bila vaša sreča neugodna. Mirovič je step 1 korak nazaj. Ustnici sta mu prebledeli, na veem telesu je drhtel — spoznal je glas. — Imaš li hrabrosti, da ljubiš svojo carico ? — je zavpita ona, a v isti hip je anela krinko z obraza. Pred mladim častni kom je stala Katarina II. prevzetnim in za povedujočim pogledom. Oa je pal pred njo na kolena. (Pride še.) zera, kar je bilo težavno in zelo nevarno zlasti v zimskem času in ko se je začel topiti led na jezeru. V nekoliko mesecih je izvršila Rusija pravo čudo. Maogi so zatrjevali, med temi je bilo izlasti angležko novinarstvo, da bo možno to železnico dovrš ti še le tekom treh let, a bila je dogradjena v sedmih mesecih pod osebnim vodstvom ministra za promet. Raznim podjetnikom so bile obljubljene bi* gate nagrade, ako izvršijo delo v primernem času. Dan na dan je delalo od 8 do 10 tisoč delavcev. Proga je dolga 240 verst(približno 250 kilometrov), ima 19 predorov, 189 mostov, 10 viaduktov in 10 postaj. Vsa ^roga je stala nad 53 milijonov rubljev, to je 220 tieoč rubljev na kilometer. Po otvoritvi bo vozilo na tej progi na dan tje in 3 2m 28 vojašsih vlakov, 4 brzovlaki za potnike, 8 tovornih vlakov in 2 vlaka za delavce. Novinarstvo pozdrav-ja z navdušenjem zvršelek te železniške črt?, ki veže sedaj direktno Evropo in Azijo in ki je največa na vsem svetu. L sti povdarjajo, da je sedaj vrhni poveljnik ruskih čet direktno zvezan s središčem Rusije, od koder bo dobival vBega — p šijo »13.rš. Vjedomo3ti« — česar bo potreboval, da se z gotovo roko csveti Japoncem ter jih v nekoliko mesecih požene v mar.e. Protijaponsko razpoloženje v Koreji. »Koln. Zaitung* poroča iz Seuia: Zahteva Japoncev od Korejcev, nsj j;m prepuste za 50 let vso neobde.ano zemljo, je med po slednjimi provzročila veliko nevoljo. Celo neki korejski minister, ki je B.'cer velik prijatelj Japoncev se s to zahtevo ne stripj a. Nasproti japonskim in inozemskim dopisnikom in par lamenta nim členom, ki so nedavno bivali par dni v Seulu, se je izrazil na sledeči način : Koreja :isČ9 ;n pričakuje pred vsem pomeči in simpatij oJ Japonske, toda, odkar postaja jaBro, da ti hočejo Japonci prilastiti naše obrežno ribarstvo, nsše železnice, gozdove, rudnke m neobdelano zemljo, da hočejo VBe vzeti, kar ima kako veljavo5 da povtod ppodrivajo Korejce, jih nadlegujejo, da, celo brez povoda ubijajo, nam vendar ne preostaja druge, kakor da smatramo Japotce ne kaker svoje prijatelje, ampak kakor Bvuja sovražnike«. Govori se, da pride markiz Ito zopet kmalu v Seul, da potolaži razburjene duhove. Higijena v slovenski šoli. Prijbčuje cu. ZivkoLapajne. (Dalje.) V tem cz ru je pač sreča za narod, da ga tvorijo tudi izobraženejši sloji. Tu je najti za slovensko šolo vnetih ljud j, pristopnih raemišljevanju, kako bi se ista dv gnda v vsakem oziru ! Tu je treba tudi zastaviti vse moči, da ee vzbudi za njo čim ailnejše zanimanje. Ni li sramotno, če moramo izkazati na Kranjskem, kjer vendar Slovenci sami upravljamo svoje stvari, nepismenih, da si lahko podamo roko z Galicjo?! P^leg tega sama jednorazrednics, poludnevni pouk, pomanj kanje možk h učnih moč:. Ali moremo po vsem tem pričakovati dobrih vspehov ? Nemci in Itslijani ustanovljajo z deželnim denarjem tuje šole na našem ozemlju — a Slovenci na Krarjskem ? ! Družba sv. Cirila in M^todja mora bran ti narodno posest — tudi tu! Oj ti robska pehievnošt... ! Činitelje bi b lo treba poslati v šolo k deželnemu šolskemu nadzor n.ku v Gradcu (rojenemu Kočevcu), ki je v kratki dobi svojega delovanja preplavil Slovenski Štajer z neetevilo germanskih zavodov! Tako umejo izkoristiti položaj naši sosedje. Na Kranjskem pa obstoji vse, kar ee je storilo, v tem, da se je sezidalo par novih šol skih poslopij. In tu se je našel zastopn k ljudstva z očitanjem, da zida dežela palače za šole, ako so ista poslopja veaj nekoliko odgovarjala modernim higijeničnim zahle.acn. In vendar je le želeti, da bi biia slovenska šola, v kateri ee ima izobraziti naša mladina, predstavljajoča jedino nado boljša bodočnosti, uncešSena v čim dovršenejs h poslopjih. Vsem t°m nedostatkom pridružuje se beda mei učiteljskim stanom. Kako naj slo venski učitelj (in najsi je Š3 tako velik idealist) poučuje z vspehom v šoli, ako mu je pri tem želcdec prazen t In ako ga tarejo ekrbi dan za dnem, kako bi častno vrgojil svojo običajno mnogoštevilno d-co, ki jej niti doma nima dati kruha, kaj še, da Li jo mo gel poslati v mesta za primerna izobrazbo. Umljivo je pač, da ee je vsled teh razmer pojavilo občutno pomanjkanje mož u h uČn h moči, seveda na veliki kvar šoli. Vsakdo pač aprevidja pravočasno, kakšna usoda ga pri- čakuje in odhaja v druge dežele ali si voli drug staD. Ako se obstoječe razmere v kratkem korenito ne izpremenijo, trpela bo vsled tfga obča slovenska korist in po pravici nam bodo očitali, da se niti ne umeaio upravljati sami. (Pride še.) 0 pangermanskem gibanju v Slavoniji. je prinesal reški »Novi list« kaj poučen članek iz pciern g. M. Bd. ki pozna to g banje kakor očividec. P sac pravi, da to gibanje mora siliti vsakogar na razmicanje. Tu grozi nevarnost, na katero se ni niti mislilo do sedaj. Nevarnost je tem veča, ker Nemci stepajo na pol tični f^rum še ie eeda;, ko so postali gospodarsko močni. Politika se iahko tira z vspehom, čim je dolični nirod gospodarski učvrsčen. Precej časa je že temu, ko se je ho!e.o zasnovati v S:avoaiji paugerman-sko gibanje, kateremu bi bili središče pan-germani ra Danrju. Ali ni prišlo do tega, ker bo tedanji širitelji g, banja mis ili, da s j tla v Oiieku ^za njih sigurna — ali v teaa ravno bo se prevarili. »Neus :iiiierji v Oiieku na katere so računali, so si etcer chranili nemški jezik, ali oni na priznavajo druga narodne Sti, nego hrvatske. Tako je stvar v Osieku zaspala, toia nadaljevala se je v Sriemu, a težišča bo jej v Runi, M trjvici, Vinkovcih, Vukovcru in Zemunu. Pred kakimi 12 leji s3 e začalo to prvo gibanje. Seveda je bilo t:fco. Malo se je vedelo o njem, tem ma:»je, kar se je vršilo v Snemu. Vihu tega eo se taru tfii med seboj in ee bijejo še — H:vat e in Srbi! In vtem medsebojnem boju so bili en; in drugi tako kratkovidni, da niso umeli, ksj oni tretji pripravlja za njihovimi hrbt;. Tako 89 je moglo v-enemško gibanje neprestano dalje širiti, ker te mu n'eo od nobsne struni siavljale zapreke. Če bi bili ntši takoj v začetku sprevideli :n videli, kaj jim je storiti, ako bi si bili Hrvatje in Srbi podali reke, posrečilo bi sa jim bilo udušiti ono gibanje, danes pa je io skoro nemežno. A podpirala je in pomagala, da ee je tD gibanje širilo — hrvatska flada v Zagrebu. Zdi so neverjetno, ali je tako: Hrvatska vlada sledi v marsičem madjarski. A zakaj ni sledila istej tudi v postopanju nasproti pan-germanskemu vprašanju?! Hrvatska vlaia je začela Nemcem ustanovljati šole — danes jih je 32!!! — jn jih je {moralno podpirala na snovanju hranilnice in gesangsvereinov, a vse to samo zato, ktr so Nemci na volitvah dajali svoje g asove za madjarone. Na lanskem kongresu jugoslovanskih novinarjev v Zagrebu ee je bila sprožila ideja, da bi zasnovali list za Sudstvo na nemŠKem jeziku, da bi se na ta nač;n prišlo v okom panger-manski sg taeiji. Nemci, ki vodijo pangerman-Bko propagando so Be tega prestrašili ter fo zato osnovali v Rumi nemško tiskarno in svoj 1 a". V tem listu nastopajo cčitno proti Hrvate m. Žalostno ulogo igrajo o tem neka teri Srt)j, ker gredo pangermanom na roko. Nu nadejati ie je, da uvidijo sami, na kasem krivem pctii ec. Ideja, izražena na novinarskem sestanku, mora se izvesti. Mjra ee osanvati nemški list, pisan v hrvatskem duhu. D> tega morajo zložno pripomoči Hrvatje in Srbi, da obranijo narodni zntčij skupne jim rojstne grude. Hrvatje in Srbi v ^onih krajih morajo gledati, da se gospodarski cjačijo snovanjem zadrug. Tudi živo agitacijo treba zanesti med kmete. O dolžnostih vlade ni govorit'. Bilo bi smešno. Stvar je pereča. Dela se tre1-a lotiti, dokler je še čes. Morilec ministra Pleveja. j Berobnski »Lokal Anzeiger« poroča iz Petrograda, da je mor lec Pievejev ozdravil. Imenuje se S sanov, je doma iz Ufe, 30 let star in Rus. Med svojo boleznijo ni hotel ničesar izpovedati ; bilo je videt', da se je bal, d* podleže svojim ranam. Tekom bolezni ga je preiskovalni sodnik večkrat zaslišal ter mu o tem priobčil, da je bil eden njegovih sokrivcev (in sicer Žil Iseraki), zaprt. To je bil oni mladi 22 letni mož, ki je ' bil aretovan kmalo po atentatu, ko se je hotel prepeljati preko Neve. Ikerski je imel baje nalog p gnati z bombo v zrak oklo-pnjačo, ki jo gradijo sedaj v baltiški ladjedelnici. V zadnjem trenotku se je pa premi- ] sli 1 ter vrgel bombo v reko, kar je baje vi-j del tudi voznik. Preiskovalni eodn k je Sasanovu pripo vedoval, da je Ikerski tsžko ranjen, sodnik je hotel namreč videti utis, ki ga napravijo te besede na Sasanova. Satanov je baje hitro pripomni) : »Jaz sem takoj rekel, da se ne sme tako mlad mu človeku ka" tacega ca- lož.t;. Drobne politične vesti. Finski vojaški okraj odpravljen. Z dnevnim poveljem od 24 t. m. je car odredil, da sa Finski vojaški okraj odpravi ter pridruži petrograjskemu. Novi ruski minister zunanjih stvari. Naslednik umorjenega ministra Pleveja ni še imenovan. Kakor je zvedel iz Petrograda farižki >Matin<, ee izvrši to imenovanje sedaj, po krs-u prestolonaslednika. Odlikovanja in [imenovanja. Povodom krsta ruskega prestolonaslednika ja car odlikoval več visokih civilnih in vojaških dostojanstvenikov. Med drugimi so dobili visoke rede ministri Limsdoitl, Muraviev, \Vitte, admiral Brezobrazov iti. Minister za promet, knez Hlbov, je bil imenovan državnim tajnikom. Domače vesti. Gospod dr. Karol Glaser, znani slovenski literarni historit, p.satelj slovenski in bivši prcl'jžor ni državneai gimnaziju v Trstu, je imenovan —kakor o.tamo v »Si'ulateierische Pre-se« — ravnateljem privatnega gimnazija v Odrskem Brodu na Moravskem. Ugielntmu gosp. častitamo iajiskreaeje. Imenovanje. Slovenec g. dr. J o b i p G o r i 3 a r je imfn>van z i podkonzuia v Jasi na Romunskem. Nov stavbeni inžener. Gosp. Evgen C o m e 1 je dobil pjoDiasf.lo stavbenega in-ženerja za Primorje in je Ž3 položil predpi-tano prisego. Iz municipalne delegacije. V zidnji avoji Beji je municipalna ddigacija sklepala na3topno . Vsprejelo 83 je na znanje obvestilo župana glede ccn, po katerjh bi se mogel prodajati kruh, ki se je ca poekušnjo v tukajšnji uložnici. Ravnateljstvu ubožnice sa je izrekla zahvala na trudu ter se je isto povabilo, naj se izjavi, katero največo množico bi mogli peči na dan na zahtevo municipalne delegacije. Djvolili so svoto 500 K za nabavo enega mikroskopa v VI. oddelku mestne bolnišnice. Eksekuiivi eo dali ta razpolago svoto <>00 kron za podporo ubožnim rodbinam povodom teim na za seljenje tar prevozi 1000 ki-lome:ri-v v 12 nr.tli in 42 m nutah. Z t isto dal javo b > puirc iuval francozki vlak S m nut manje. Spanje V svežem senu je lahko zelo nevarno, d-. « lo smrt nosno. Mnogokrat se dogaja, r meterskih stot, zi 5 do 10 stotink znižanja. Vreme : lepo. H a v r e. (Sklep.) Kava Sautos good ave ragfl za tek. meaec po 50 kg 45.— frk, za dec. 45.75. H am b u r g. (SkleD pop.) Kava Santoa go^. average za september 363/4, za dec. 37'/,, za marec 3i<—, za maj 3a1/* vzdržano. — Kava Rio navada* loco 35—36, navadna reelna 37—39, navadna dobra 40—42. Hamburg. (Sklep,) Sladkor za avgust 21.05, za sept. 21.10, za oktober 21.70. z« dec. 21.55, za marec. 21.80, za maj 2195. Stalno. — Vreme: lepo. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K —.— do — marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassć in Melispild promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do —.—, marec-avg. 63.30 do 69.30. London. Sladkor iz repe surov 101/* Sn. Java 11.3 fch. Trduo. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bodo ie dobave, vzdržano, 5 st. zvišanja, 10 st. zvišanja. Pariz. K£ za te&oći mesec U.2), rž zi sept. 15.50, za september-december 16.—, z* nov. febru?»r 16.65 (mirno.) — Pšenica za tekoči meneč 22.50 za sept. 2>f.70, za september-december 22*90,: a no «p. Bajt Luka 2 K. , Javni ples priredi v nedeljo dne 28. t. m. rabrežinski fantje na vrtu gostilne g. Terezije Pertot v Nabrežini. Začetek ok 4. uri . popeludne. »Obrtni dom« v Metliki. Minolo ne deljo 21. t. m. bo v dom«, ki so g« zgradili tamkajšnji obrtniki. Zgradba je stala 25.000 kron. Z vojaških vaj. Okolo Gorice se vrše velike vojaške vaje. Do minole sobote so pripsljali v goriško vojaško bolnišnico nad 50 vojakov, ki fo na vajah nevarno oboleli vslcd velike vročins in prenapornega dela. Strela. Z R»ke pišejo: V Kraljevici ja ^ bil neki otrok med nevihto zadet od strele. Neka siromašna ženska, ki je s svojima dvema otrokoma pasla na travniku kravo, je vzela, ko ee je bližala tevihta, oba otroka v svoje naročie ter se capotila proti domu. JNaenkrat J 1 * tari mo i je zibliaknilo ter je strela ubila otroka materi v naročji tjr potem ubila še kravo. Mati in drugi otrok sta o?ttla nepoškodovana. Vreme. Iz grozne, uprav tfrikanske nima baje zaželjenegi vppehs. Zdravniki se boje, ker se kažejo na kralju isti znaki bolezni, kakor pred par lcti, ko je bil zbolel za časa kronanja. Izseljenje v Ameriko. Prvo polovico tega leta se je .izselilo v Ameriko preko Hamburga in Bremena 13o.0f>l oseb, za več nego maoje, nego laneko kto v istem času. Čuden slučaj. Iz Brucelja poročajo, da sta Ee stavbuui podjetnik Mevrinek in nje trč la sku > z a\t)mobd ma, na ka terima sta se vozile. Oče je obležal mrtev, sin je bil pa nevarno ran eo. 500 zabojov princa Friderika! Leopolda. Bratraa c nemšsega cesarja, princ Fr rieiik Lsopold je bil odpcs'an na bojišče v Vztočno vročice, smo kar hipoma, skoraj kakor skozi ^zijo — baje za kazen. Princ je vzel eeboj vrata prešli v hladno in mokro jesen -- ni5 maoje negQ 50Q rnbojev ra2nih Btvar:> Deževati je začelo dne 18. t. m a vročina Še med temi toliko perila, d« bi :s:o zadostovalo je bila ekorsj še vedno ista, kakor prej. oe ga8tn:Sli Ebcr VBega polka_ OpraVa Bibir v ponedeljek, dne 22. t. m. tmo Ee priteže- akih že]eznio ni hetala, r^di pomanjkanja -ab, da je vrjče.N.-, včeraj je pa vsak — pr08t0nif Vprejeti toliko zabojev ter se je šte kdor jo ima — oblekel lahko suknjo. vlo konečno reduciralo na polovico. Od 18. t. m. naprej je deževalo skoraj Nezgoda na Železnici. Iz Monakova jav- vsaki dan. Včeraj je pa deževalo celi dan. ljajo, d« ee je mural v sredo zjutraj blizo Dobra letina. Iz Vremske doline po- Avgsburga ustaviti na odprti progi dunajsko rečajo, da bo letos tam češplje in jabolka parižki brzovlak. Skočil je bil namreč deloma bogato obrodila. Tudi trta kaže lepo ter b tira obedni vagoa. Zdi B*, da se ni pripe- obeta cbilns in dobra vremščine. Cena češp- tila druga nesreča. Ijair je na mestu 8 do 10 kron kvintal Štrajk. V Marsilji štrajkajo pomorski (100 kg i kapitani in mojstri ladijedelne. Vsled tega Borzna poročila dne 25. avgusta. Tržaška borza. Napoleoni K 19.03—19.05, angležke lire K —.— do —.—, London fcratefc termin K 239 55 240.— Francija K 9 ±.90—95.05, Italija li 94 8o — 95.05 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.1f>—117.30, nemški bankovci K —.— —.— avstrijska ednotna renta K 99.10 — 99.40, ogrskh kronska renta K 97.— 97."^U, italijanska renta 1023/4 I03'/4 kreditne akcije K 63^ 5o — 641.50 državn< železnice H 630.— — 632.— Lombard E t-9.50 91 50, Lloydove akcije K. 682.-- 6Š8 — Srečke: Tisa K 323.-327—, vredit K 460.— do 472. Bodenkredit 1880 K 302— 310.—. Bv denkredit 1889 K 292.— 303 —, Turške K 127.50 do 129 50 Srbske —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. url popol:. Državni dolg v papirja „ v srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah 4'/„ Avat. investicijska renta 3*/,*/, Ogrska renta v zlatu 4°/0 „ v kronah 4°/, „ renta 3 V« Akcije nacijonabae banke Kreditne akcije London, 10 Latr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 98.15 5°/0 italijanska renta 103.35. fipanaki ezterieur 86 90 akcije otomanske banke 568.— Pariz. (Sklep.) AvHtrijak« državte Šelez> če —.— Lombardi —.— unificirana turška renta 87.27 T»*>njice na London 252.60, avstrijska zlata reu « 101AO ogrska 4 B/0 zlata renta 106.70, Lftnderban. 2)r jregorina m Dr Slavika se preseli 24. t. m. v „Narodni dom" uhod ulica Giorgio Galatti štv. 18, II. uaclstr. Ml. fiAL 'p Trst, Corso 4 včeraj danes 100.20 100.20 100.20 119.15 119 10 99.30 99 30 91.— 90.90 118 95 lH.cv5 97.10 97-10 88.75 1607 — 1610 — 6*9.75 63 S 50 339*65 239.60 1L7.17: lt 117.16 2X44 23 44 19.05 19.04 94.95 94 90 11.32 11.32 LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA za zdravilne pasove, trebušne preveze, elastične nogovice in modrci, ortopedični aparati, aparati za vzravnavanje života, pasovi za popek, slik Secesija"........K 1.60 ti „Vizit-.........„ 2.40 ♦i .. ..Marjeta-..........3.S0 ♦i .. „Kabinet-........„ 5.80 Fotosmalto: 1 slika na kodino.......K 1.20 1 .. .. srebro.......„ 3.20 1 .. „ i lato <6 karat.) . . . . „ 5.20 Spoštovanjem Karlo Pittoni. Anton Skerl mehanik Piazza de le Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonograS, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: fcC* Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se nroda-vajo si predmeti tudi na mese5ns obroki. Podpisani naznanjamo tužnim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znfinceir, da je naša toprcga, mati, stara mati in tašča gospa Ana Kovači č, rojena Kavčič danes zintraj cb 10. uri po kratki bolezni, previđena se svetotajstvi za umirajoče v 65. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pikojiiic9 se bo vršil v soboto, dne 27. avgima t. 1. ob 8. uri zjutraj eti hv. mašo. V KOMNU, dne 25. avgusta 1904. Fran Kovačič, soprog. Friderik. Josip, Sarol in Anton, sinovi-Marija roroč. PavSič. Rozallja poroč. Komel in Ana. hčere. Ena Kovačič, Antonija Kovačič, Josipina Kovačič, neveste. Unuki. M. Svoji k svojim ! Stoppar v Trstu ulica S. Giacomo 7 fCorsol ulica S. Giacomo 7 (Corso) priporoča svojo novo preurejeno pekarno in sladčičarno Vsakovrstno sladčice ter 3 krat na dan svež kruh raznih vrst. Tu- in inozemska vina v buteljkah. Vse naročbe franko na dom. Pijače v ledu. Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič zalaerutelj e. kr. redarstvene straže, e. kr. glavnegv carinskega uradu in skladišč, e. kr. prlv. llovd. orož, e. kr. tinaučue straže v Trstu, Kopru in Pnlju. TEST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše CrpAiM voščilo (biks) = T1 Tomasoni Ulisse — Trst slikar-dekoratčr. Sprejema delo na deželi. — Dekoracije Hob s papirjem. Slikan; e sob in napisov v vseh slogih in na vse načine. Ponarejen les in marmor. Birvanje pohištva, podov itd. — Vse po zmernih cenah, točno in hitro. — Delavnica: nI. Ugo Foscolo 19. Arlrln CA 8 BePteml)rom stanovanje VUUa Ou T dvema sobama ia kuhinjo v Rojanu fcš\ 257 (pri dvanajst li murvah). Natančneje se izve v upravništvu »Eiinosti«. W URAR F. PERTOT v Trstu, ul. Poste nuove št, 3. priporoča veliki izbor ur: Ornega, SenafF-hause Longines, Tavannes itd., kak< r tudi zlate, srebrne in kovinske ure za prospe. — Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po jakonizkih cenah. Cene nizke. Postrežba točna. KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje In čiščenje svetilk na plin ob času selitve. Neprekosljive plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. IVAN JANČAR tehnični koncesij onirani zobozdravnik v Trstu. ul. Torrente II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iž kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v *2 urah. Cene zmerne. Sprejema od 8 — 6. pop. V kratkem se otvori prodajalnica z manifakturnim blagom Severij Lockmer na trgu sv. Jakoba (pred cerkvijo) z velikim izborom drobnarij, pla-tenine, kotenine, fuštanja, srajc, zapestnic, kravat, kakor tudi bombaža, volne in predmetov za ženska ročna dela. Zlatar DRAGOTIN VEKJET (G. Veccbiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Trgovcem z jestvinami V Kozini in okolici priporoča svojo veliko zalogo moke iz parnih mlinov Schoeler & C.O dvornih zalagateljev v Ebenfurtu in na Dunaju IVAN ŠIŠKOvič = tgovee v Kozini. Razprodaja! Po nečuveno nizki ceni se dobi za samo 2 g\L 95 3ie. krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih dragocenih predmeto in sicer : l ura od niklja, Anker remont, (na željo tud posrebr.) z lepo razrezljanim pokrovom točno urejena s 3 letnim jamstvom in škatljico 1 krasna goldin ali nikljasta okropna verižica s prive=om. Parižki sistem. 1 goldin igla, za kravate z iinitir. briljanti. 1 par gumbov za manšete, znamka »Garantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno punci r. 1 goldin prstan s krasnim kamenon. 1 žopno ogledalo v etviju. Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Remont. vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. s povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka BrDdER HURViZ Krakovo - Stradom 17. - Iv rakovo NeodgovarjajoČe gprejmem v 8 dneh nazaj in povrnem denar, vsled Česar nima kupec nikakega rizika. Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko. Razprodajaici in agenti se sprejemajo. Vsak kupec vdobi v dar brezplačno krasen žepni album s 15 razglednicami mesta Krakovo prodajalnica izgotovljemh oblek ^ „Alla Citta ffl Trieste" §§§ tvrdke XX EDVARD KALASOH JJ Via Torrente št. 40 ££ ^ nasproti gledališču „GOLDONI" 8 krojačnico, kjer ae izvršujejo obleke ^ po meri in najugodnejših cenah. V prodajalnici ima tudi zalogo pe-^^ rila za delavski stan po izvonreuno ^ nizkih cenah Izbor »olj šib in J&L navadnih saovij. ^ Sg^r VELIKI IZBOR izgotovljenin hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se na- ^ pravijo po mori. jff^ Avtorizovana krojačnica. ^^ 1 Novi velik dohod blaga za možke obleke iz tu- in inozemnih tovarn za spomladni in poletni čas. Bogat izbor perkala, batista, cefirja, surovin, pregrinjal, spodnjih srajc, modercev in vseh drugih ma- nifakturnih predmetov. Velika množina mož kili srajc vseli vrst belih, barvanih ali od satena. Velik izbor kravat, ovratnikov in zapestnic vseh oblik. Popolna zaloga drobnarij za krojače. ALOJZIJ GALPERTI naslednik Fr. Hitty TRST - Barriera vecchia 13. - TRST. V „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v U Podružnica v Celovca. Kupuje in prodaja rit Tiste rent, zastavnih pisem, prijor?tet, komunalnih cbUfadj, srečk, delnic, valut, no »cev ia devi*. Premo« Udaja k Taakemu arabanjo. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000,000 Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje ia vnovčuje zapale — kupone.-- Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni --Izgubi - Vlnkuluje in divlnkuluje vojaške ienitnlnske kavcije. BmMompt im lahmmmo mmmto. H WtT Borrrm maročilu, LJUBLJANI Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema g v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do — dne vzdiga. = j Promet s deki in nakaznicami.