z m» xxv., st 37 Polna o« _ Postgebühr bar ZA NARODNE Lfabljaita, petek 16. februarja 1945 PIONIRJE JCca»im*o. ^uuiuu, t-to«u-aujcT» alta leietoo «t il-ii. 31-23. 31-24 -"V.,--I---II I. I II^V—« ««ecaoai jddeiafc Lfubltxoa. Poccuuictb O» » - rddoe S 31-23. 31-2t vTxJruzoic» 'Novt učijo Lmbltaosfc* cesta <3 tsfciiačoc ascopami ta »glas« a Ualtw (p toozenmrp i OPI V /j. MU ANI Aaiuni r» '.iur>< tainsc ookiaiioc on poŠto» ČCkoi-um avotfi k 17.749. a istalt kraji »talile- S«rt-mo 'xtan t'rwt Nr. u MW Pwi» - Ceaa a.-» £ Izhaja vsak dan razen ponedeljka« Mesečna naročnina 32 lir. Uredništvo: LJubljana — Puccinijeva ulica St_ Telefon St. 31-22. 31-23, 31-24L Rokopisi se ne vračajo. Die Verteidiger von Budapest aus dem BeSagermgsring ausgebrochen Sowjetangriffe bei Breslau und Glogau abgeschlagen — Schwere Häuserkämpfe in Posen — Ergebn islose Angriffe der Bolsch ewislen in Ostpreussen — Englische Angriffe zwischen Niederrhein und Maas zer schlagen FoindwJderstand an der unteren Drina ge brochen Bfajsild Budimpešte so vdrli sga Sovjetski napadi pri Vratislavi in Glogau so bili od lati — Hudi poulični boji v Poznanju — Brezusp^Sni boljševiški napadi v vzhodni Prusiji —• Angleški napadič med spodnjim Kenoio in reko Maas so bili raz biti — Sovražnikov odpor ob spodnji Brini zlom 1 jen r It Odmevi krimske konference Berlinski tisk o sovjetskem »reševanju« evropskih problemov Ugotovitve curiškega iista — Celo Bonomi »odločno nezadovoljen« Berlin, 15. febr. Berlinski tisk označuje tako zvano krimsko konferenco v svojih Naslovih kot »osemdnevni zaukazani sprejem pri Stalinu«. -^Völkischer Beobachter« jravi, da jc metoda, s katero hočejo sedaj rešiti politične probleme, boljševiška in da Je v tem, da mora ostati vse tako dolgo ne-o, dokler ne bo sledila »rešitev«. v sovjetskem smišlu ter ne bc* Angležem in Američanom preostalo nič drugega, kakor da 3? sprijaznijo z izvršenimi dejstvi. V osta---n smarajo za potrjeno, da so morali večino važnih vprašanj znova preložiti. Poudariti pa je treba vsekakor dve točki, namreč 'odgoditev nameravanega -poziva Nemškemu narodu in v zvezi s tem opustitev Objave pogojev, ki jih nameravajo staviti Nemčiji. Ob koncu pravi »Völkischer Tieobachter«, da bo mogoče o irfiiu govoriti Sede- tedaj, ko bo Nemičja dvignlia svoj rtas ter rešila svet more, ki so jo Stalin, Hoasevelt in Churchill s svojo brezmejno samovoljo naprtili človeStvd! Tokio, 15. febr. O komunikeju konference v Jalti je dejal zastopnik japonskega infor- r inacijskagu ministrstva Iguči na sestanku ' Inozemskih novinarjev, da» ne bo komunike -Ha nemSto narod v ničemer vplival ali ,pa te tolDfSf, da bo še bolj sodeloval za; doš^.ro ?mage. Igudl je označil zaključno poročila Kot vzore« za angloameriško politiko moči je d€>jal, da ameriški trgovci ne bodo toogli ustaviti svetovnega miru. Bern, 15. febr. Londonski dopisnik lista -Neue Zürcher Zeitung« opozarja v svojem komentarju o sklepih krimske konference posebej na izključitev Francije, brutalno postopanje z Nemčijo in na mirovna jamstva, ki so kljub vsem izjavam Se zelo dvomljiva. Postopanje, .katerega je doživete na krimski konferenci Francija, so občutili tudi v Londonu mngi pazvalci za ne-dpuafcno, ako ne za ponižujoča. S ponovnim Posebnim omenjanjem potrebe francoskega pristanka je dobila Francija eieer poseben ttb&jj KBDdtt aa memo govoriti o kaki O vojaškem položaju FctÜcHc vajaškega sa de lavca DNB Berka, 15. febr. O. vojaškem položaju na bojišča, piiu vojaSki socšelavec DNB-ja, dr. Kruli: Spoznanje Sovjetov, da je čelni napa! na presteuiico Reicha neizvedljiv, je pri-praviia ibcljševiSko voctetvo k veliki! akciji v Spociaji šleziji. Tu je1 položaj še nadalje v razvoju ter njegcva napetost še ni popustila. Vratislava je trenutno obkoljena, Sovjeti pa hočejo kot pre uukrep pioii nemšk im napadom za osvoboditev trdnjave napraviti okrog mesta s sunke-m iz Goldfoerga preko Jauerja in dalje na jugu še Jiugi ebreč. Severno napadalno krilo j a področja pri Lignici .prodira dalje proti j zapadu ter je vdrlo v Serau. Sagan, kate-■ rega so •bcljševSki' obšli, Glogau, ki je ob--i kol jen, ter Grunberg, so še nadalje v: neirr-i ških rokah. Zato boljševiki še niso mogli ' vapostaviti zveze z bejiščem p:i Frankfur. * jdu. Boljševiki operirajo zapadno cd Odre j z -fa-e lno močnimi ffiilam.fi, iz česar sfcle-i parno, da seo prit ognili? semka j oddelke z j -ostalih delov bojišča.. To nam pojasnjuje ' nnLi'. ki je zavladal na nekaterih diugih KönJggbergri pritiska sovražnik: zlasti, z zapruda i^zdiolž avtom'ofoiiske ceste, z vzhoda pa pil Zjntnu. Kalcih, posebnih u.sp7hov ni imel. Nevarnost za vzihcdnoprask--: glavno mesto sje je vidno zmanjšala tudi z tuničenjeir; dveh sovjetskih divizij: v Sam-biji. Velenapad Anglcameričanov mel Maaso in spodnjim Renom popušča, še nadalje. Poplava Roere je močne žamočvirila ozemlje ter veliko priptiaiogla k icneiniogočenju sovražnikovih, večjih razvojev. Vzroki sovražnikovih težav ?o peleg nesposobnosti nasprotnika za operacije s težkim mate-riia.'.:i.n na težavne mi ozemlju utemeljeni tudi, v nemrfkih. protinapadih, ki' stalno n-pt-raščajo ter glerle trdote in vztrajnosti prr v rič ne zaostajajo za večtedensliimi boji okrog Aachena. ženerva, 15. febr. »U^xiraba sijajno iz-vežbanih nemških čet ter nara\mest gr» zn:( vreme sta. močno zavrla bütansko ofenzivo n-v pcchotju Relchstvaldia«, ipiš» vojiü dcprlsuik ChroniClaj-:. Vsaka odsekih. vožnja- po cestah, katero je spremeiiia» Posebna težišče se je razvilo v Za.pa- ' odjuga v prav» morje umazanije, pred-dni Prusiji' na podix>fju Chonice-Tucholn, , stavlja hude muke. Nemci, ki so ravnali kjer pritiska sovražnik močno proti sere- j s svoje običajno naglico in spretnostjo, ru. Tu je naletel sedaj na k»'£ipko nemšlre i ao tfc vojne pogoje sijajno izkeilstili;. Na prctinapaie, ki bo preprečili vsak piodor j vr-enr bojišču je postal njih odpor bistvene r v kratkem zope't uredili položaj. Pri ' no tršr. Naral&l^č nemški Mpor med spodnjim Renom in Maaso Poplava Roere preprečuje sovražnikovo aktivnost Tajna nemške odporne sile Madrid, 15. febr. Brelinski poročevalec španskega I sta i: Arriba«- preiskuje tajnost neomajne moralne moči nemškega naroda. Bierlšn, 15. febr. Na žariščih zapadnega bojišča, kii sei ležala v torek zepe-t med snccUijiin Renom in Maaso, ob Priimu ter r se odlikovali v "t>.v : preti boljševiznaj, ii na bedo p; borili s ter t samo svoje svobode ter «i zasigurali svoje življenje, tako je dejal dr. Goebbels ob koncu nagovora, temveč bodo po vojni tudi kol prvi uživali sadove zmage. Kako pestopa$© boljševiki v zaeeäestih krajili Berlin, 14. febr. Sovjetske poročevalske agencije razširjajo' v inozemstvu poročil:', da je boljševiškim četam pri njihovem prodiranju izrecno prepovedano samostojno vst. (panje v nemške hiše ter da so za repe. zagrožene hude kazni. Nemške čete pa sa po lastnih izkušnjah v ipcr-ovno zavzetih k-ajih prišle do- prepričanja, da je ravno obratno res in to po. trjujejo tuii zaprisežene izjav» beguncev tOBisnik piše: :»Iz ust nemških beguncev j Pyritzu, je izpovedal, da je t'obii njegov z vzhoda izveš dnevno, kak obseg zavzema i bataljon dovefljenje, da an k Vsak sovjf*rki net bolj Slednji-boljševiških krepi "dno junaštvo nemškega~naroda. ki i najmanj 20 stotov dragocene^a spravlja svet v občudovanje.« j oja tanokajšnjega problvaistva. Niti z, niti brez pogojev! Madrid, 15. febr. Nemško obnašanje kaže neverjetno trdnost, piše španski list ;Infor-maclones«. Berlin postaja edinstvena utrdba. Nemškemu orožju ne stoji ob strani samo razum, temveč tud". božji blagoslov. Nemčija, se ne bo podala niti z in niti brez pogojev. Ne bo šla v past leta 1918, ker » Papež oboki Stockhohn, 15. febr. Papež je moral zaradi težke bolezni odpovedati v.se sprejeme, javlja »Stockholmes Tidningen* iz Rima. i Fl j Xir. b'; moral estati v pos*?!ji. Zdravniki so mu odredili, naj nekaj dni ponol-i'or.ia izpreže delo. J'aptž pa se je branil slediti zdravil škim n«.vri5H- nn r»- - .--Ia predstavlja narodno-socialistično usodno i «vojo pozornost nadaljuj^, nu r.ir-oj.» «-ve skupnost ter ima velikega voditelja. I tovniii problemov. r Peta delitev Itoljske Begunski Poljaki se branijo Chur chiOove in Rooseveitove izdelal-ske politike — Oster prot est proti sklepom v Jalti Stockholm, 15. febr. Končncveljavno izvedena Churchillova in Rooseveltova izdaja begunskih Poljakov je pripravila londonsko poljsko vlado, da je izdala oster protest, kL je sledil takoj pc objavi komunikejo konference v Jalti. Poljska vlada izjavlja, v njem, da ne priznava na konferenci storjenih sklepov o Poljski in da ti. sklepi ne vežejo poljskega naroda. Vlada opozarja na spomenico. ki jo je izročila britanski in severnoameriški vladi v pričakovanju, da ne boita ti- dve eili hoteli sodelovati pri nobeni od-ločtvi o poljski usodi, ne da bi preje dobili privoljenje, in- soglasje poljske vlade. Kijub temu pa* so bdi: sklepi pripravljeni ne. brez soudeležbe in cdobrenja poljske vlade, temveč, poljske vlade sploh niso o njih obvestili. Ta metoda pa, je v nasprotju"z najbolj elementarnimi načeli-, ki vežejo zaveznike ter pomenja prekršitev duha atlantske listine in .pravice vsakega naroda, da brani svoje interese. Poljska vlada smatra, ločitev vzhodne polovice Poljske ob tako zvani Curzonovi črti kot peto delitev Poljske, ki so jo sedaj izvedli njeni zavezniki. Nakana velesil, da bi ustvarile povečano prcvifcorič-no vlado, predstavlja le legalizacijo sovjetskega vmešavanja v notranje ooljske razmere. } enakopravnosti z ostalimi tremi, zavezniki. Razočaran,! so bili spričo krimske konference tudi oni. ki so pričakovali aktivne .»politične strategije* nasproti Nemčiji. ženeva, 15. febr. De Gaullova poročevalska agencija poročai: »V francoskih krogih obžalujejo, da Francija ni bUa povabljena na konferenco v Jalti. Prav tako so sedaj presenečeni, da Francije tudi v bedeče ne bodo pritegnili k posvetovanjem treh zunanjih ministrov. NadsEje potrjujejo, da Je izvedela francoska vlada za reaultate konference doslsej samo iz objavljenega komunikeja:« Stockholm, 15. febr. StockhoAmski listi javljajo soglgasno o velikem pomirjenju, ki ga je izzvala v Angliji krimska deklaracija. »Svenska Morgonbladet« pa dodaja, da v Angliji kljub optimizmu aihče ne računa, da bj. se vojna končala pred jaaen-jo. »Stockholms Tidningen« poroča: £dl-no poljski vladni krogi so z rezultatom, konference nezadovoljni. Uradni britanski krogi poudarjajo, da si^gklepi o poljskih vzhodnih mejah dokončni. Stockholm, 15. febr. »Dagens Nyhetcr.. pravi, da je nastalo v Bonomijevi Italiji po krimskem komunikeju »odločno nezadovoljstvo«. V Rimu so upali, da bo končna odločena usoda Bonomljeve Italija V rimskih političnih krogih poudarjajo, da. bi Italijo v krimske mkomunJkeju »vsaj lahko omenili«, '" Bonomijeva klika se čuti užaljeno . Stockholm, i5. febr. Prva reakcija Bono- j kove napadalne skupme, v severni Al za- j Tuc'i ameriški' Poljaki so se oglasili. Na CTU pa. so S9 zrušvlr slabši sovražnikovi i aiborovanju poljsko-ameriškega združenja v sunki pri- Wblflmgenu, Niedermodrui in vzhodnim državah Zedinjenih držav so czna-Otrei-hofnu v obrambnem ognju. čih predvidevano določitev poljsko-sovjet- eke meje kot peto delitev Poljske — ukrep, na katerega ne bodo Poljaki nikoli pristali. Pol j sko- ameriški poslanec OTConski je Imenoval rešitev poljJKega vprašanja kot prodajo Poljskre in sunek z bodalom v hrbet svobodi. Seveda pa ti protesti prav nič ne izpre-mene sklenjene predaje Poljske boljševizmu. Poljsko so žrtvovali na oltar britanske-sovjetskega prijateljstva. Britansko jamstvo. s katerim so dovedli Poljake !. 1939. v vojno, ni nič drugega kakor brezpomembna krpa papirja. Atlantsko listno so v istem trenutku v poljskem primeru zonet prelomili. Tudi Rooseveitove volilne obljube za Poljake so prazna pena. »Ne.vv York Harald Tribune« opravičuje ta izhod z ugotovitvijo, da je v tem trenutku sloga važnejša od argumentov. Z drugimi besedami: Angloameriška slabost napram Stalinu je diktirala sklepe v Jalti. -Poljski gordljski vozel so nekoliko neokretno presekali, dodaja ameriški list, vendar pa je bil to & tovo edini izvedljivi način. Inozemski uree-rk Cripp.»-Hc>\vardovega koncema mora. primati, da je pogodba v Jalti uničila v:-ake nad*? Poljšker na neodvisnost. Londonski Foljaki za Churchilla ne obstoja je vač. T kaže žc Reuterjev komentar k p rotes w Ar-ciszev^-skegtt. V Lord<_-mi sicer n:~o rrS in »ii, pravi Reuter, da bi poljska vlad.-» soiejeln. sklepe z navdušenjem, vendar te Hednra izbrala drug^ski-a.jncat ter j h kategoiičnu odklonila. Iv^en protest pa nima na sklepe krimske konference nikakega vpliva. k?r so dokončni. Sklepi, predvidevajo sprejem demokratskih poljskih voditeljev v inevemstvu bodo §e dolgo zaman čakali, da se bo zanje sploh kdo zanimal. Tudi- Vatikan proti sklepom X Jalti Stockholm, 15. febr. Vatikan je izdal r^ veeti »Aftcnbladeta« lz Rima manifest h krimskemu komunikeje. V njem izraža svoje razočaranje spričo kompromise rešitve poljskega vprašanja ter zaslcrbljenost za osodo milijonov katolikov, ki žive na Poljskem vzhodno od Curzonove črte. Papež je posebej močno opazil, da sta doživeli obe- v Italiji in na zapadnem bojišču boreči; se poljski armadi novo težko razočaranje.. vAftonbladet* poroča k temu iz Rima. da so napravili v torek trije poljski častniki, ki so izvedeli za komunike trojne konference, samomor. mijeve Italije na krimski komunike ae je t Cordell Hull, senatorja Connally in V&c- Usoda kralja Petra zapečatena Bern, 15. febr. Enako kot usodo Poljsko so zapečatili; na Krimu tudi .useda kralja Peara v Titovem smislu. Zato je pač zgolj ironija, ako je kralj .Peter po Reuteijevi vesti na konskem svetu v torek dal svoj pristanek in. amen sklepom v Jalti. Vprašanje regentskega sveta je prepuščena kronskemu svetu v Beogradu, torej Titu, v odločitev. In zopet delegacije ženeva, 15. febr. Kakor Javlja novinska služba Bele hiše, je objavil "prezident Boo-sevelt, da bodo v severnoameriški delegaciji na zavezniški konferenci, ki se bo pričela 25. aprila v San Franciscu zunanji mini- ____________________________............ ster Stettinius ko^ načelnik, kot člani pa J . nato m edsebo jn o izigrati 'ižseijeniške Polja- dovini znano tragedijo enih. ki se niša ma- . fcli. ničesar naučiti in ničesar pozah ir*. Oba glavna sklepa na konferenci v Jalti »ta narekovala zdravi človeški raziim ln. smotrnost.« An glaameri^ki 4fg&zm» Stockholm, 15. febr. Sedaj od Churehltta ln Roosevelta svečano potrjena izročite-. Poljske boljševizmu ter od go v ar j a.j o č a ostra reakcija poljskih emigrantskih politikov v Ai giiji nista, kot je bilo preje običajno, vzbudila v Angliji in Ameriki kakih zavitih eli zlaganih komentarjev. Obratno: odkar ro zapadnjašk vojni politiki enkrat za vso-Jej odločili poljsko usodo, izgleda, da čutijo upravičene, da povedo Poljakom resnico brezobzirno v obraz. Tako izjavili londonske m ii poročevalca stockfeobnskega Usta *Expres2cn<,. na pr. stojnem mestu v Londonu: Jasno je. da ba odslej naprej marsikak Poljak, ogorčen sovražnik zavezn kav. i »Važno pa je,* tak» pravno dobesedno. — >da je bilo končno spravljeno s pota jabolko spora med tremi velesilami!« Diplomatski dopisnik londonskega -»Daily Heralda«- je izjavil danes, da deklaracija londonskih Poljakov ne bs> Imela hfl-cakaga vpliva na sedanji, sklep o bodoči usodi Polj-' ski. Izgleda, da zastopa washingtenska, politika isto mnenje^ ka v ameriškem glavnem mestu so objavili, da se šele nedavna Imenovani am er. Ski veleposlanik nri poljski izseljeniški vladi v Londonu Arthur Brisal Lane ne bo podal na svoje mesto v Londorf »Nagrobni kamen za poljsko ,{ begunsko vlado« ^ Pltockholm, 15. febr. Konservativni lisfj »Svenska Dagbladet« piše k rešitvi polj-. .~k$j>m vprašanja na"konferenci v Jalti:' TO j« nagrobnik za- legitimno poljsko vlae•> V,. Londonu, ki io priznavata Washington. Irf; London in ki je bila s tem deležna t^ta usode, kot nekoč suverene baltoke države f v vlado. Sestavljalci komunikeja pe!i :ke iz-seljeriške vlade pa so so namenoma Ir t? kategorije izločili. Reuterjev komentar boče pokazala predvsem v odločnem nezadovoljstvu, zlasti še, ker Italija v komunikeju sploh ni bila omenjena. V Rimu so upali* da bo končno odločena usoda južne Italije. Politični krogi poudarjajo, da M Italijo v komunikeju lahko vsaj imenova^ V Bonomijevi Italiji si oilvJdao Se vedna utvarjajo, da imajo pravieo dariepžega po-stopahja, čeprav niso Američani a>kdär m * premi sHtomum. denbrrgr Bloom, Faton In Harold Stassen. Hull bo V delegaciji prvi svetovalec. Amsterdam, 15. febr. »Daily Mail« poroča, da bodo v' kratkem prispeli v Washington višji sovjetski, generali, ki bodo zasedli svoja mesta v skupnenm generalnem štabu, britanski !n ameriški vojaški Strokovnjaki pa bedo kiteniii v MoMskvo, č* bodo tam »odelwaii pri, sestavi etrute-ttäb aaCrtoy« . . . .m* ~ - J «J ke, ko trdi, da govori komunike le v mienu dela londonskih Poljakov. Da sd lublinski Poljaki nad vsem tem navdušeni L je jasna. Cublinsk. radio je Izjavil v torek zvečer svoje popolne soglasje s krimsko izjavo. Amsterdam, 15. febr. r Times« izjavlja na Rputerjevi vesti v komentarju o poljskem položaju, ki je nastal s sklepa konference v Ja-ltl. sledeče: »Grobi protest poljske vlade C Londonu ßpamioja znovai na v vsej zgo* šutešlj ffdffot®va! v Beograd ženeva, 15. febr. šufcašič in ostali člani njegove vlaclie so po Reuterjevi vesti v če« titek zgodaj zjutraj zapustili Lenden ten •cdpoAovali v Beogial, da bi tamkaj v sk}»-du z dogovorom, s Titom, napravili z juge-t slovanskim Sovje-tem fuzicniran.; vlado. ' Dunaj, 15. -febr. Pi'3>d cdtocdicn guba•' iiitnega edbe-ra, ki gU jc Tito os-.jC.va1 ž€j cb pričetku tolovajskih bojev na Hivadj^ skem. Drago plačan nasad na nemšifer letališče Berlin, 15. febr. Fred nekaj dnevi Jd napadlo 10 do 12 i^igloaimcriških lovskih: bombnikov nepričakovano v nizkem poletu z bombami in strojn;c>:mi rt1 ko- r.emško letališče na Hrvatskem. Posadka Ic-laJiščf. 10 tako uspešno obstreljevala napadale« s strojnicami, kavabinkanv in strojnimi- ü-i štolaial. da, so se kmalu zr-ifi?li trije sov^- J^-nikovi bombniki. Dva nadaljnja sta dotilai tako hude zadetke, da je račdnatt % njungi bo, .. .. e ^.. -.. .-. -ll]tm :r HO rt Savojska hiša Je odigrala CfeaMm pokora za izdafstro — »Streljajte ae demonsttamie!« Berlin, 14. fesbr. Italijanski narod giaduj* ia zmrzuje. Za podlo izdajstvo Savojcev sa mora grenko pokoriti. Socialna trenja razdvajajo prebivalstvo, napovedana splošna stavka rimskega delavstva pa bo položaj Se poslabšala Zato ni čudno, ako narašča med prebivalstvom v južni Italiji vedno bolj prepričanje, da je tudi v onem delu dežele, katerega so zasedli Angloameričani, monarhija dokončno odigrala svojo vlogo. Tako objavlja levičarski radikalni list »UnitA Pro le-aria« sliko, ki kaže prazne ulice nekega itelijanskega mesta, po katerem se vozi avtomobil sedanjega regenta Umberta. Prebivalstvo gleda nanj popolnoma brezbrižno, mnogo ljudi sedi v kavarni mirno dalje. Knogo ja k nerazpoloženju italijanskega niroda proti «avojski hiši pripomogel letak nekega višjega generalštabnega častnika o izdajstvu Savojcov. Po njeny je pričel Viktor Emanuel že kmalu po 25. juliju 1944 spravljati «voje-premoženje na varna 3. avgusta ga je vozil vlak z 21 plombiranimi vagoni preko Domodoesole v ženevo. DrugI vlak z 20 plombiranimi vagoni so v Domo-dossoli odprli. V üjem so našli dragocenosti ln umetnine, iz Quirinäla, državnega gradu v Rimu, katerega oprema je last naroda tn ne Savojske hiše. Izdajstvo in nato še po- skus tatvine narodnega premoženja sta zbila sodu dno ter Bavojce v Italiji za vse čase onemogočila. ženeva, 14, fetor. »Od prihoda 2avesx&-lom poznamo samo še lafleota ln bedo«., tat. ko govorijo sedaj zagrenjeni evnopäki oa>-w>dl ia nlh&s ne bi ansei prezreti te trda resdee, psavi Hannen Bwaffer v londonr dcem listu »PeopLe. Najbolj trpijo Italijani, Jc!) velo že leto in pol, kaj .pomeni an. gloameriÄka osvoboditev. Milijoni Itaüjar nov ao brezposelni, nimajo strehe nad glava ter hodijo krog raztrgani m prezebli tftnsflJlvoÄ OÄTO& ie zavzela: qgremen ob-taag. Od tisoč otrok jih umre nič manj k» 600 zaradi slabe hrane in odrasli sorvo. aUkem številu oboleli na omotici, zaradi pomanjkanja hrane. DrugI se vsi izčrpani xruBLja pri delil Njihova dnevna plača, je tako majlma, da M ne morejo IcupitL niti funta kruha. gwaffer navada kot primer, kak» nastopajo Angleži in Američani v Italiji, sledeča vest: Bonomijeva vlada je obljubila, višje plače delavcem neko .tovarne konzerv paradižnikov, zavezniki .pa sei to odklonih. Ko je prišlo zaradi tega do demanätraiclj, so izdale zavezniške oblasti povelje; »Ste». Ijajte na demonstrante!« Pred krizo vlade v Rumuniji Sovjeti pritiskajo na nadaljnjo boljševizacijo Bern, 14, febr. Kakor poroča »UiP« iz Aiücane, pričakujejo v Rumumji novo krizo vlade. Sovjetske oblasti so izjavile, da niso zadovoljne s politiko sedanje vlade ter navajajo, da Rtimamija ni izpolnila celo vrsto določb ,pogodbo o premirju. Popust-Tijkvo je postopala vlada predvsem s proti-bcil.tševiškami silami. I>: i skvai, je povedal namestnik notranjega ministra Gdurgescu, ki pripada svetu boljša-■viške stranke. Izjavil je, da je vlada Ru. delsca dokazala, da problemov noč a in ne more rešiti. Potrebne so radilmlne spre-membe v državnem aparatu in policiji. Podobno kakor v Bolgariji hočejo iztrebiti voditeljSko plast rumun sitega naroda. Gi-urgescu ja izrecno stavil svojim rojakom Bolgarijo za zgled. Kaka daleč je že dosrvel razvoj, izhaja iz nekega poročila agencije Reuter, kt pravi, da se je Rade&cu v radiu pritožil, da ga na nekem zbecovan ju niso pustni govoriti. Dvorano, v kateri je hotel govoriti, je zasedlo približno 1000 ljudi neka straju ke, ki so bili' tam vso noč, da to drugim preprečili dotrtop. • Na Batihurfifcera as Je povečaSa, a krompirjem zasajena površna od 1380ha v letu 1941 «r.ia 3257 ha v letu 1944. Za Se-ušnje leta je predvideno» povečanje zasajje-ne površine oi< 3830 ha. • Pariz — velikanka hotniinioa. Španski list »Ya« objavlja dopüs svojega pjsurt- •. »r;p. dopisnika, ki pravi, da je damäSrrji • ria *en» sama 'bolnišnica*. 'Fosiebüce po-- ijk arija) premoga rn drugega kuriva ae kažejo v naraščajočih primerih tifusa, ki je trikrat tolkel kakor i. 1939. število primerov davice se je popetorila, JetKal pa šo je dvifgadila od 8 mia 45 odstotkov. (Fraja>-cija je brez adravijJ, njeni bolniki ao iaro-če^» araitl: i IZ XiJÜELJÄWE u— Novj grobovi. Za vel.no je zapustil svojce strojni stavec g. Vladimir Vidmar. Z« njim žnihijejo poleg žene to dveh «asov aestri Ivanka in Micka. Na zadnji poti bodcf rajnega spremili v petek ob 15. iz mrtvašnice splošne boinišniiice nai poiko-,-obišče v ötepanji vasi. — Preminila je gospa. Baty Juvančtč-Oražem. Pio-greb ha V četrtek ob 9. z kapele «v. J*-S»?a ?«a Žalah k Sv. Križu. — V Gorici je umrla g. JosLpina Knmaeovai, rojena Darrrtnko. Pokopali so jo dne 1. t. asi. na. domačem pokopališču. — Pokojnim naj bat ohranjen blag apemin, njihovem, svoj. oem. pa üsrekamo naše iskreno sožaije! SPECIALIST ZA OTROŠKE BOLEZNI dr« ŠALAMUN 3RAN&© javija telefonsko številko S» -07 za posafta Eu, dam. — Stanovanje (brez ordinacije): BEŽIGRAD 10. u— Repriza. »Tannh&userja.» v Operi. V into »Idne je bila v opemetr. giedaU*Su drug*, yni. btava '.Vagm-rjevega »Taunii&uawja«. Kakor aa ;rein;&:i je tudi tokrat vzbujal pozornost ta priznanje nastop znanega wagneryanakaga tenorista ir. J. Holt aar j a, prav tako odlična pewka in ir.-alske kva^itef v. Heybalove in Borisa o p o v a. Vlogo thiirlnštega d*4elnega grofa Hermana je pel te trat Julij Betatto kot gost. 8 svojo glasovna tllo. g pov.-ko kulturo, naac-deva-;očo posebno iskuženost v interpretaciji in petju Wagner] a, ter posebej še z odlično igro Jo J« po-vzdignü na raven, vodilnih vlog ln Jo tako postava v živo umetniško žarišče uprizori tre. Poročilo o premieri je treba apopolniti 6e s posebno ornem-io M. Kogojeve v vlogi Venere: igrateko prav kiiof pevsko se ji ta part.ija dobro prilega in pri-, .jpava znaten -delež k učinku prve slike, ca katera razgibanost gre. hvala tudi koreografu ln Bodeiu-Joiemu baletu. V drugi sliki zasluži poaorno6t M. Z s. k r a J ž k o v a s pastirsko pesmijo, v dru-gem dejanju pa izmed mladih pevcev opozarja ^jiEio ne 6icer znatni, vendar Se sigurni ln prikupni pavskl nastop P. Langusa, Nasploh J» radi. pa va repriza pokazala, da kaže naia Oper» \t2ic vsem težavam vojnega čaea znatno vunetnl-6fco zmosljivost. u— otvoritev poŠte Planina pri Rakeku. Poftta. Planina pri Rakeku prične poslovati dne J9. fe-bruar.a 1.1. za celokupno poštno službo. u— V sklad Pi>£pornega fonda Slovenskega d»-=.sbranstva so darovali za ranjene domobrance: Hätten Karel 700 lir. Pokom Marija, mag.,urad- Premalo slan kruh SarRÄi premalo slanega kruha pri pekils *> «ad-S jo terijie zelo pogoste pritožbe med' prebivalstvom m t.udi objavljene v časnikih. Po nalogu tupan-etva je mastno o~žno nadzorstvo vse leto nadaoro-Vc^.o peko kruha po vsej občini ter skoraj bree _;.em ugotovilo najlepši, red pri vseh pekli} vsaj lans.to leto. L»ta X944. so kootrolnl organi awBt-tržnega urada vzeli vzorce kruh» pri 55 pe-rr-e**ca iebruarta pri 53, meseca marca pri b0, aprila pri 58 in maja tudi prt 58 pekih, vendar Jo preiskava povsod ugotovila primeren kruh. I^anl ateieca Junija Je. mestni tržni urad preis kal tt vzorcev kruha tet Je motal ugotoviti že d*» aa-radi (Cabe pe>ke nerprunerna vrorca. Mesec» julija, avpusta ia septembra J« bilo preiskanih po 39 vaoroev kruha, prav teko p» tudi oktobra 57 noc-cov ter Je bii ugotovljen sazao dober kruh. Wo-vwabra maeeo» Je bilo proiakanih 52 vrorcev, de-ceruiria pa C0 ter sta bil» oba meseca zaradi «ah® pfkft npomana po dva vzorca sa nepriraeraa. Pri vsen pekih Je bU torej vse lansko leto po VKrelh ugotovljen doatl slan kruh. LetoSnJega Januarja je bilo spet preiskanih 60 vaoroev ter so bili trije vzorci ugotovljeni s» dosti premalo slane. Dokler Je bil» ca prebivalstvo racionlraaa v«CJ» količina soli, torej pri pekih al bUo opaziti aa-radi premajhne mnotlne aoU tue primernih raor-cev kruha, pač p» Je Mio nekaj vzorcev premalo pečenega kruh». Tisti peki ao bUl klicani a» ni urad, kjer «o povedati, 4» ao Imeli mokra trn Ver i»t• niso mogli pečf doabt »kuriti. Nate Je Prevod pekom nliaJ nnotlno soU a» 60 00 kg moke. Proti mm tem obrtnikom Jo hflo uvedeno ksr^nsko peatopanje, kontrolni (KVKoJi BMOtneg» tdpmzmVm p» afük ItMtfft wmi§ mivnm «efeKU» nlca, 300 lir, Seme Ignacij 200 lir. Bal želj Irma 200 lir, Herman Otmar 500 lir, Nakrsfc Rudolf 500 lir. Razen teh velikodušnih darovalcev so prispevala dekleta lz Ponove vasi v Isti namen 1000 lir, izkupiček cd prireditve. Vsem. darovaicem najtoplejša hvala! u— Dijaki ljubljanskih šol so se te dni pojavili na ulicah s krampi in lopatami v rokah. V Florl-janskl ulici, na Vodnikovem trgu, na Sv. Petra cesti. Poljanski cesti in tudi drugod izginjajo e sodelovanjem dijaške mladine kupi snega. Ulice dobivajo normalneJSe lice. Mladina vihti krampe dobro razpoložen» ter bo s svojim delom pripomogla, da se LJubljana čimprej znebi preostankov letošnjega snega. u— V vrsti za sir.' Ljubljanski potrošniki od 12. februarja dalje pridno kupujejo sir, ki jim ga Je dodelil Prevod po 16 dkg na osebo. Pred mlekarnami stoje dolge vrste kupovalcev, prav tako p» mrgoli kupcev pri stojnicah na Pogačarjeveni trgu. Kupčija Je živahna, saj bodo v celem razdelili med ljubljanske potrošnike okoli, 15.000 kg trdega sir». U— Nafcupovalnica Socialne pomoči kupuje stara oblačila, obutev, perilo, posteljnino itd po dnevni ceni. u— 20 delavk in 10 delavcev potrebuje mestna vrtnarija za sezonska dela po vrtovih in javnih nasadih. Reflektaaitje dobo podrobne podatke v mestni vrtnariji. Cesta na Rožnik št. 2, med 3. In 9.,uro dopoldne v pisarni. U— Druitvu slepih darujeta Martin, in Marija Dolenc 150 lir namesto venca na grob pok. Fran-oot», Ivanke ln Anice Milavee. £ ItareisiJlcega ?refci*ajevalne naSCg« OorenjjSke. Okncž-al vddtj» kmetovalcev aa Gorenjskem Kauf- iHMffiiOi ter njegova sodelavca' dr. Samt -er in dr. Hariiag so aklicail;, pretekle idtoii vo-diteüje gorenjskih, ikmjetcv na poavetova-aja ter obravnavali icrgamizatarae nalctge yrÄraajevatoeg» igcopodanstva na Goren j. «kem. Zborovanje je oteiakal tudi IcraaJSki OfleroisSt vodja Idtr. Kcfckabemer, ki je pre-doŠS jprehramjemij pciüotej aa gorenjskem ipodročjiu ter poudaril, da ae je dottej na Gorenjskem' Je-po posrečiliO oakrbovatt jn»e-bžvatetvo a lastnimi par-delkä. Tudi v če ae mcimlja goren+atttil - ikmetormlci iäkaeaXi kaäoos« v pretekaftsti, BELEŽNICA KOLEDAR Petek, 15. februarja: JuliJsaia. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leus tek, Resljeva cesta. 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Nada Komotar, Vič, Tržafika, oes. Zatemnitev od 18.15 do 6.50 DRŽAVNO GLEDALIŠČE &PEKA Nedelja, 18. februarja ob 16. uiiopema predjrr«.VF.: Tarmh&ser. Izven. Gostovanje komornega pove» tenorista dr^Juhj» Pčltzerj». Oddajnlška skupina -Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA PETr.K, 16. FEBRUARJA 7.00—TJ0: Poročila v nemščini. 7.10—9.00: Jutranji koncert. Vmes od 7.30—7.40 poročila v slovenščini. fl.OO—8.10: Poročila v nemščini. 12.00 do 12.30: Napoved sporeda, nato opoldanski koncert). 12.30—12.45: Poročila r nemščini, poročilo o položaju, poročil» v eloveoščlnt. 12.45—14.00: Salonski orkster, vodi Albert Dermelj. 14.00—14.15: Poročil» v nemščini. 14.15—15.00: Osrednji nemtJC. spored (prenos). 15.00—17.C0: Osrednji aemtkl spored (pretnos). 17.00—17.15: Poročil» v nemtCisi ln slovenščini. 17J.5—17J0: Glasben» medigr». 17.30 do 18.00: Komorni zbor. 18.00—18.30: Kmečki trio. 18 JO—18.45: Ja našeg» lepcelovj». 18.45—19 JO: Naroda» glasba. Pervski kvintet Premeii tn domači sekstet 19.30—19.45: Poročil» v slovenščini. 19.45 do 20.00: prano« bmnj» tlanfca minlotio. dr.OoOb-belsa lz tednik» »Das Reich«. 20.00—20.15: Poročil» v nemščini. 20.15—21.00: Osrednji nemški, spored (prenos). 21.00—22.00: Dunaj poadravlj» Ljubljano. 20.09-22.15: Poročil» v nemščini in napored spored». 22.15—23.00: Malo kramljanj», malo plesanj». Ffcanl orkaoter vodi Dušan. Prevortet. » 00 do 24.00: Glasb» pred polnoč j a (premo»). Umrl jei na« ljubljeni mo4, o£* «trte, gospod KAJPEC MIIKO K poiltku g» bomo spremili ▼ soboto 17. ebrvuu*-J» ob 10. uri lz kapelice sv. Cirlia ln lfetad» B» pokopališč» k Sv. Križu. LJubljana, 15. febru»rj& 1945. žalujoči: iena, otroci in ostalo sorodstvo. Umrl nam je v 47. letu starosti sat ljubljeni soprog, oče, last Itd, gospod FRANCE VIRANT, delovodja mit, oiektr. Pogreb bo v soboto 17. t. m ob poO. 10. dopoldne ta kapelioe sv. Anten» a» Žalah k Sv. Krtku. UabUana, Javoraik, Ravensbrttek, IS. H. 1*45. Žalujoči: «on» J06IPTNA, hčerka JOŽICA ln sorodstvo. Po hudem tapojenju je vazi aal dotort cooptxl GEWAC BOL hivH ravnatelj mest. pogreb, «»v. vi Pogreb bo 18.februarj» IMS ob poi 20. «A še poldne a žal, kapoUoo ov.Pea», Uubljaa*. 14. feOruarj» 1W. UttjoHapatf. Vrhovni komisar ea operac^Uco ozemlje Jadransko pcimorjo dr. Raiiuaf je izdal »Naredbo o zapiembi jmovloa öseb, ki ae obsodijo zaradi navijanja čemi ali črno borznega trgovanja, ln o kaznovaÄl oblasti državnega' komisarja za, zat^inje čme borze.« Naredba je objavljenar v »Službenem llstuc 14. t. m. in se glasi: Na -^odstavi dao^a mi pooWastila odrejam: Člen 1. Državi komisar za zatiranje čme borze sme Ohovlno oseb, ki ao bile po sodišču zaradi fiavijanja cen ali črnaborz-nega trgovanji pravnomočno obsojene, čeloma ali deloma zapleniti ln zaseči. člen 2. 1. če tisti, ki je črnoborznega trgovanja ali navijanja cen ob dolžen, svoje dejanje prizma, se lahko podvrže kazni, ki jo določi komisar za pobijanje čme borze, ako se hkrati odpove izdaji pismenega kazenskega odloka in uvedbi sodnega kazenskega postopka. Tako sprejeta kazen velja kakor da' b1 bil pravnomočno obsojen. •2. • tam, da se Je obdolženec podvrgel kazni £n katera kazen je bila Izrečena, mera napf&v.ti državni komisar za pobijanje čme borte zapis. t. Ostali postopek uravna državni komi-slr za pobijanje črne borze. Olajšave pri cnseptvi uporabe dextri] šef pokrajinske upmva jc izdal naslednjo odredbo: »Zfl&dii izboj^asnjki pwfckabe LjUibljarne z clffkmčiio isjlo jo Scf pokrajii«ik.e uprave prodlp;.sal nas'icdrije ftfuxmembc in olajšaj od v občinah Ježica in Polja prejmejo v aobotei za 10. t. nt ar 17. t. m. — 20 dkg mesa na) odrezka »iL 7 Ia I feb.« Mesarji- naj bodo v petedc 1«. t m. točno ob 14 sa: mestni klavnici zaradi: dodelitve mesa. Spominjajte se brezdomccr, darujte za Zimsko pomoči je velika. Kapljica za kapljlcso n*je granit. Kapljica za kapijteo pri pipi vodovoda izteče na dan 50 litrov vode. Pri 60.000 Iztokih, kolikor jih Imamo v Ljubljani, lzkap-lja dnevno 3000 m« vode, kar odgovarja protivrednosti 3600 lir na dan ali na leto približnih 1,300.000 Ilr. Čedna vsota Zato: »Boj potrati! Dr. Oton Fettfeh f Med najbolj znanimi imeni ljubljanskih, odvetnikov, ki izven svojega poklica posegajo tudi v SirSe javno delo, ie bilo že vrsto let ime dr. Otona Fettlcha. Bil J« stoodstoten Ljubljančan, kl je bival Izven rojstnega mesta pred sedanjo vojno prav za prav le v času visokošolskega Atudlja. Letos 1. junija bi praznoval 60 letnico, toda usoda je hotela, da je ob na*topu svojega jubilejnega leta oddel v večnost. 2» kak pHQjtMce aa Ja pilnjiük pri-drufa) narodno radfkateremu aoladinakstna Mivseu, nakar je ^11 kot visokoSolec na IKinaju zvest sodelavec ln prijatelj dr. žerjava in dr. Kramerja pri delu za preporod slovenske akademske mladine in pri njenem prosvetnem udejstovanju med ljudstvom. Požrtvovalen javni delavec je ostal tudi vsa nadaljnje življenje«, zlasti še odkar jt L 1916. odprl samostojno odvetniško pisarno v Ljubljani. V dnevno politiko ni aktivno posegel, agilno pa se je udejstoval na gospodarskem, prosvetno-organlzatoričnem ln zlasti na karitatlvnem polju. Bil je podpredsednik pdvetnižke zbornice Jn vrsto let tudi član ljubljanskega mestnega sveta in predsednik tramvajske družbe. Kakor ie bil svoji družim prisrčno blag glavar, tako se. je njegov plemeniti značaj razodeval tudi v njegovem poklicu, v družbi in v javnem dehi. Vi;".> ua v ie tepu ta fil'r.ita*—Mfcea- ij IIJH^HVI muli yitanHlo Dr. Fottichu bo njegovo belo rojstno mesto kot svojemu zvestemu sinu ohranilo časten spomin. Užaloščeni družim iskreno sožaije. Iz Novega V Otočcu spet kopljejo psčmog. ObJ _ se je pametjo odločila, da üfKorlsti za/feur-javo otožkVrjavi premog. Xe v drugvpolo-vici preteklega meseca pripeljal/ nekaj voz nou^a premoga v.'Novo ni?s*6. Zant-manjyzanj je bilp taftoj izpočetJCa, veliko, da proizvodnja kaiiyte zmaguj^" povpnuSe-vanja. Premog je ler dbber, wba ga j« lo TjpXl pravilno uporabljati. ' Dolenjskim uadjarjem priporočamo, da pred nastopom pcmiadi oskrbe Je sadovnjake. S« v vseh dosedanjih vojnih l«tih aa je pokazal pomen sadjarstva za ljudsko prehrano. Se Drav posebno pa bo letos velika potreba sadja, zlasti za mladino. Zs£o naj sadjarji store vse, da""bodo Škodljivci čimbolj zatrti in drevje osnaženo. Zima, ki «o ji zdaj že docela potle moči, letos tudi na Dolenjskem nI bila prizanesljiv«. v januarju je nova snenža odeja pokrila že pol metra visoke stare plasti. Nato pa s ose dnevi zjasnili in je pritisnil mraz, da je kar škripalo, ^lvo srebro se je Približalo 20° pod ničlo, kar J« za aovonseiko kotlino žc precejšen mraz. Drevje Je bilo pokrito z ivjem in so se ljubiteljem" priro-de razkazovale naravnost pravljične slike. Tudi Krka je letos zmrzovala ao bragovih ln so bili zlasti lepi" prizori pri mlinih. Kljub vsej zimski lepoti pa so al ljudje želeli skorajšnje pomladi ln ta želja ge j-m zdaj izpolnjuje. Po goricah aa že pričenjajo prva dela. NE SAMO ZA OATO ALI OGLASI STROJ r.ičunskl. softe-I Vair.l, najmod-raejSe ■smjm m URADNIK re« ga jKSikm Me Pcmudbe Uuau pod »Tj- kod«. arr«-a !v*linarja th rudi delavci. učene* starsgi od 15 do 50 let, iprrjmem t.:ikoj v sluib.». Vs» oskrba v hiši. Ponudbe Jutru pod »Mlinar«. 3488-1» KUHARICO prvovrstno, ki se caBumr cudl na goepodilnjftkj: dela, takoj sprejmism. Niikw v Jutru. 3574-U GOSPODIČNO 3e 14 a» sorar stsmnu olraOcu. Iščemo at ve< dan. Bobu doUna XV.». mau GOSPODINJO pošteno in sknw.na. ki im* rada otroke, sprejmom (l:hko eamo čez dan). IV>m«ibe J^ltru pod »Pridna, gD» tpodin Ja« ■ 3614-1« UEKi.K aa pomoč v ku- • hfnj.r, ü tau •vwejje po- I m*a.ci m sc. mnogo na-nötti, sprejmem pc-cff. pkči. Naslov v Jutru. 3047-1« • detive. proda iTešernova ul Rverest 44. 3483-8 ORLBKO autto, tamm hlače a V tto. ' vf POZOR! Pestrsaski at. ' slukekl Ztposlisi oMbe. «U rmofcie raznep» ročosg» 22=**-* --- del«, si«etl pcoebeceti. Bfl?r. Naelov v Jutru. 34K-S P**® «JI TlJ)» . v ..--o as protimednoet. ^ — »LAG O dobro, a» TO. UČENKO gpBVdAen la- ito It^rtno ObJekr aK ko j. v-j&ta. ttmao, ou* a» drfrrfc kotnim. iMa-xuorx.-)J» ia pibčo. Na»;«* <5tq prodam. čnitMi. ▼ Jirav. 3T4a4t ar, aasju. smm KOZO brtijo. prvovrrSB» T' "f'(9 ■ miekoridD, proAai m >r*-T*r*.}.. prodam. In^otsMU^jc pri Bjyidiju BukornAu. Karlovfik» 3R S-« MEYERJEV ubuikon 7. iatfaja. nov, prodam. ZaJictorJera uL 14. aana-g DARILO Ca d NaOov v JHjtru. 9134-6 MEYERJEV LEKSIKON (7. todzja) ?xaf Wcennjflft ' »Go^h'ohtw tfrr Kunst* (% iadaj»), Oboje nov». poluisn.TA pitxk-m aii sa*n«cja«n- Naslov ▼ Jutra- SUKNJIO a/v. damlfl. čm, fcrefc. srtjm ta. aoten, ktnoum V brfo no "oiiin. tetovn^c. Vbe adlo deftao oihranjaio, prodam «if nunenjam. K-wesmayfejeftr* 4/T. v»č:e, i'r«k-rnova -!4. 3467-7 GRUfOfOn navadne tor električno, g ramo- ije po a--—— i tvr- I r,r irnova ! I &A '< Ut fft tfftf? J4«5-7 i ' fonekc plošče, kupuje Po najvlšj d.ievni ccni dk» Evere.st, PreSer noVa hI. 44. 3465 RADIOŽARNICE dobro | _ „T„_ ohraajen«, vseh vrst ' IWL:H«' zrmenim z.i kupuje tvrdka Srerost j Pro'^rednost Pc-temel. Rreisroev» u». 44 ' ! Cnnk-.r.feva ul. 7 Kode-3404-7 i _ 3580. a Toda beseda, ld ji ja bHa na, jeziku, je ostala ne izgovorjena, ker se je a stranskega, hodnika začul Wellencampov glas. »Halo, Kasch!c i »Prosim, gospod WeJlencaim» ?« >Dajte, vrnite se za trenutek.« Kasch je stisnil ustnice. »Tak idite že!c Je Heia siknila. »Ali mar ne sližite ?« Da, Kaschu ni ostalo drugega. Izginil je v stranski hodnik. Hela je vzdlhnila. Vendarle bo morala govoriti z Weilencampom. Danes seveda ne več. Jutri popoldne, ko pojde na ladjo. Počasi sg Je zavedala, da nima tu prav za prav nič več iskati. Wellencamo ji je bil dal za ostanek dneva in 2a jutrišnji dopoldan prosto. vDo svidenja,« je rekla četrt ure kasneje Agati Möllerjevi in ji podala roko. »Kaj že greS?« >Da,« je prikimala. Hela, »na ,Utvo' sem dodeljena. Dräger me bo nadomestovaL«' »Oh,« je hlastnila mala Agata, tolikanj veselo presenečena, od te novice, da ji je kri kar planila v obraz. »Dräger! To ti je strašno prikupen človek!« »StraSno!« je pritrdila Hela. čez. nekaj minut je že stala pred veliko poslovno stavbo. V pristanišču so tulili mali vlačilci. Nekaj sekund je vleltla t£ dobro znane glasove na uho, kakor da bi riižafa lep napev. Nato se je cki'exula in s kratkimi, urnimi koraki odšla Doktor Hoyei le je pograbil vse, kar je bilo treba. Göttwaldov slučaj mu j« bil do dobrega znan. Napadi so imeli vsakikrat isti značaj. >Ali ne bi poprej vsaj kaj malega pojedel ? i ga je žena vprašala. Hoyerle je zaprl torba »Cu3 poi ure bom že dot*a,c je rekeL »Saj ne grem dalj kakor do Gorske ceste.« »H Gottwaldu?« Prikimal je in se nasmehniL »Saj veš, to gre hitro. Vbrizg ali dva, pa je. Ce hočeS, me lahko počakaš z jedjo.« Gospa Hoyerlejeva je vzdihnila. »Ta človek je vendarle zdavnaj zrel za zavod,«, je menila. »Ali ne bi mogel vendar že kaj ukreniti? Sestra se mi smili. Venomer sama s takim bolnikom!« Hoyerle je stisnil torbo pod pazduho. V zavod? Ne, te potrebe še ni bilo. Mož ni bil občenevaren. A zdaj nI bilo časa za prerekanje o tem slučaju, in Hoyerle jc kre nil s svojim vozičkom na pot. Ves Curih je poznaj ta voz. »Satan« so mu pravili, ker je delal tak strašanski hrup. Hoyerie ga je bil dal že. kdo ve kolikokrat v popravilo. Vsakikrat je bilo nekaj dni vse v redu, in vsakikrat so se nato znova začele komedije. Nikak čudež nI bilo, da je Irena Gottwai-dova slišala »Satanovo« bližan je. IzrsL* olajšanja Ji je za trenutek lzpreletel zaskrbljeno obličje, ki nI več Izdajalo, kako hudo je bilo še nedavno tega. A takoj nato aa je po njenih črtah speC razlila toge resnoba. Krenila je skozi vrt pred hišo ln odklenila vratca. Večer je bil hladen, ln dasi ni več deže« valo, je vendar 4o kapljalo od vseli dreves, zemlja je bila razmočena in na cesti, pc kateri je bilo le malo voznega prometa bo stale velike, svetle luže, »Preden greste gor k njemu, bi rada go> vorila z vami nekaj besed,« jo Irena Gott-waldova tiho dejala. Zdravnik se je obotavljal. ^Napad je minil.« Pogoltnila Jo. »Telefo. nlrala sem vam, pa ste bili že na poti.« PLASC detel, zx fsmdhj > . ajočno poptdwx tjaruicj- . jJ •J^ZJ^arZ ki, kuptei.. Nudim proti- , ■^'fSC&'-vkr arwtnob'. gosposaeute c. 1 soeo -1350, Koi«ej. 36ES-<7 OBLEKO rjavo, m sred-postavo ia črno «OTfko suknjo za lg-letoegi f.iTtm. zanc-ajtm. -ta/slov r J*umt. 3604-« KURIVO fcujk',-71 aii Jiu-dks proti vredicoi:; ifei-d.;v5u. Noejm v J-jftru. . 3S10-3 . «sto. k-^pim Ni- t RCRTVO dte zi ispe- f v Jutru. 3512-7 tea moSloe /kJoe St. 40 ' GALICO. kupim vs.tk^,. tudi amjhno koiičino. NaeioV v Jutr J. 3511-7 LLAGO za damski p -jI, ko«tum ln moško obleko. kupim. Piatar!» An. te. krcJaiki atelje. Ljubljen», Woliovd 12. 3422-7 MAST, ialteV.\ irinj-sko, -liSf ■aroraV, tei- j "irite eii ioOeno kuhinja :-:aučem, išče pode»-'ar. skciro ves din na delu. Plačam delno • -rtkiki. "onudbe Jutra »Kuhinja«. 3S23-23b. : O > po-ebnim vho-r" k-itero bi «am» pospnv!Ja!a, brea peri» :>ioti plačilu in pomo» r>ri goipcdinjstni. iščem. Ponučbe Jutru pod »8i--ška a>i c.-ntrum« 3450-23» SiOBO opremljeno, e Jtla-•rtrjam. iš0e samski go-sapo:. Ponudbe Jutr» pod »K maerV&fcoris*«. • yo/z-za* ____ . » PISALNI STROJ kup! A. ' MasloW V Aunv Kovači č, Prešernovi ui. I 44. 3468-7 SV. PISMO kupim. Ponudbe Jutru pod »Sv Pismo«. 3550-7 SVFŽKE otroške, z nizko peto. št. 35—Ti. kupim. Ponudbe Jutru pod »Nizk« peta« 3^90-7 KOLO iesFlu i i i m>-Kto. tudi V eiibjjn sta- nju, bnea gum, kupm. PkKnudbe Jutru pod »SOBRK. 3126-7 KOLOVRAT Her jočal vrffičA, kupim. Ponudbe s eeao zu. Jut«o pod »Kolovrat«. 3«0&rr BRISAČE ter pit s ser-vloti, kupim. Ponudfce Jutru pod »Dobia kvs-3425-0 1 Btota«. 3610-7 teatia, ZNAMKE Jcamp!. ebiTkb •jR jKMmecn e pdrtü-« 3SDS-7 BLAGO sre«tk*mj, prod W O no, az •gOTWI-ndia-nSn 3eo&a 1 ŽAGO dvoročno ter 30 ii-trski lonec. z-moTi'ajn m protivrednost. i V Jiieu 1602-3 ČFVTLJČKE št. 22 m 19, mmenjs-m za kurivo. Nwkfv v J\rtru. 3617-8 KOŠARO ctTo5ko v <=to-friu. 1 nin'Sf galošc 51 40 s öeViJi In 1 ..d-r-ce rt koJo,, pr-j^tem aüi snmenjiin. Nasiov v J^.i-teu- 3656-8 • I i■ v SKLADISCE ograjeno ? veliko šupo. v «r^dini mesta odd a t; v n.-Jem Nas'ov r Jutru 339E-17 SKLADIŠČE ai: trg. loka:, kj?r ko'.I v mestu iščemo a. •»koj. N.iriov 4357-17 Ntelmr T '} K piLn», kupke. i J'ucru. 307-7 I FROTIRKE, kapne >n ! Bcuhlnj^ko cunje, p»ed-BJLAZTNE veiiko. dbbr» 1 kupim. Ponudbe Btorrnjene, kuj»m- Ih , Jl*ru pod »Bsenene-c dov v Jutru. 3588-7 «»^Jf2®^ MUF penöaner, lep. do- ZESfSKI «.AiCEK a bro obrrmjem, velik, ku- j kianom ln anako Cepi-ptm noau®*« Jutru pod ! famaie, mette aa, REALITETNA PISARNA Hab jan Mi: o, QgaieKv v« l/p, prcxifi več U-plh , ftaVbnih pare.-! po zelo Ugodni ceni. TeL 36-9?. /ZGUBILA SEM 14. t m. od 1 do S. ura evečer ro>kav od mottle-Bi ruiknjiša m poti od • PxaÄikove 3 po DunaJ-. -ki, Ecügsad. Stoničevl, üinßpii-.rjevi, I»ivtičevi, • 3uvobo.r. kl. Ker je ne-rL_d.onie.'.Sjlv, naprošam j i-oiur.-'ji naj-diteija, da i--, jprotr zgladi odda v j upravi Jutra. 3589-3T !7,GLKILA SEM rJi&Vla i ii- -nico z dokumenti od UHarne da Tob -^me to. j varne. — Najditelja aa-1 pro^m, na; ai .denar ob-kmuu KOČIJO, loh*». V dtv Prsen (Maju. kupim aR pamujsai fbeufto Jia-fcTpoa »KflaaM.__ 36P7-T ■LOV. KNJIGB dobro, kupim. Poaudbe Jutru pod »RlMlofll«. 9MS-7 HARMONIKO Rp A. KoUM. Pttšmaar» t-a lotnegi oooka, «8<-Rvero črno jopo aa wioS-neijšo crebo. vso aslo. bilo ohranjeno Ver snn BauflkM športno oMeko, prodam. Naeior v Jutra 3HS-7 KfHJO moSao in piedlrr fttoj. iBogUeu. Ponudbe Jutru pod »Ohran.li—o». 3829-7 ZNAMKE pdkra.l wkpa 50 I P-'Ori nagradi V tigo-viaS ***" - Sngtr, Strdoi ^twji.. G/,ijeva Ul. 3. 3853-3TII IZGUBILA SEM dne 12. febr. desno rokavioo-, rtralo z rjavim vaoicana n«S kiina '»Siogr«' do i Streliške «tce. Najd^ite-! Ijja pcosioii naj jo prodi na.gr.idi odda dopoldne v ■örnaeoit-«^ Po-Ij.rnskui C. 21. 3CS2-atr KINEMATOGRAFI kino sloga. »Natakaric» Ana.« I*edst»ve eb 16. ln 18. uri. KINO UNION. »Dunja — poštarjev» hčL« Fa Puškinovem romanu — Heinrich Georpe, Hlida Kraki. Predstave ob 10. ln 18. uri. KINO MATICA »L» Habaneia.« Žarah Lettndor, Perdtnjvnd Marian, Predstave ob 1«. in 18. url. 1 f Globo!» poet javljamo, d» Je Mgpkit. dotrpel naš ljubijeni očisafa) deda*, brat in test, gospod J \ Dr. OTON FETTIOH odvetnik itd. Sv. mate aadušnla» bo darovan» t ponede^sflk dna 10. t. m. o» P. uri v cerkvi Marijinega Ozn** njen j». — Prnsimo tihega soA&lJa! 3 Ljubljana, dne 13. februarja 1&45.__1 MILENA, MAJDA. JELA, MIRKO, VIDA, JANEZ» otroci; vnnčkl in rodbino PETTICH, JURCA, TOMORI, dr. ALUJEVIČ, , MATUL, iai. DOMICELJ, «T. BASBLSB Pdr die Eohrlltleltung t» uredništvo: Milan Zadnek — 70r den Herausgeber / m lodajateija at&nko Virant — _Pt» ^Narodna ttAuu^ma.