S« Izhaja vtak dan, tzvzemšl nedelje ponedeljka ob 5 popoldne. Urcdoi«*®: Ulica Sv. FranSflu A«!*«*« št. 20. L Mdstr. — Vsi Šopi* rjj F* polfljajo nredniShn lista. Nefranldrtna pisma se M sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgowni urednik Štefan Oodiita. Lastnik konsordj Ust« .Edinosti* — Tisk tiskMne .Edmorti', vpisane zadrge « crej^i« ^roitvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiikeg. J 20. Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. rarofnina znala: Za celo leto.......K 24;- fa pol leta.................'£ za H r-esece. . . , • • ......... Za nedeljsko iidajo za celo leto ... 520 ta pol leta . . 2"60 Letni* Um VEČERNA Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastartft. Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Hrokost! ene koten* Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vid Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K. 5-— vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema lnseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina ln reklamacije se poSiljaJo upravi Usta. Plačuje se izključno le upmvi .Edinosti*. — plača ln toži se v Trsta Uprava ln lnseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški AslSkega It 20. — PoStnohranllnifiui račun št 841.652. Ruske iziisbe na crti ob Midi, Dunalca m Biali. - Položaj pred Variavo Boji v Karpatih. — Rusi v Bukovini. Položni no severu. Papei zapustil Vatikan? DUNAJ, 14. (Cenzurirano). Na južnem Poljskem, ob V«di in v Galiciji se zdi, da je nastal v bojih majhen premor. V ozemlju zapadno od Kielc in dalje proti severu na vzhodnem bregu Piliće se pripravljajo nove sovražne akcije. Ruske izgube ob Nidi in na črti Dunajec — Biala se od srede meseca decembra sem cenijo na 30.000 mrtvih in ranjenih. — (»TagespostO. AMSTERDAM, 14. (Cenz.) »Nieuw R tterdamsehe Courantu« poročajo iz lx>ndona 11. t. m., da se angleškim listom sledeče brzojavlja iz Petrograda: V preteklem tednu se je omejevala nemška ofenziva na Poljskem na ozek prostor kakih desetih angleških milj v ozemlju nekako tridesetih milj zapadno od Varšave. Ta bojna črta gre po desnem bregu Rau ke, med vasjo Mozeli, dve milji južno od Bolimo w ega, in Sucho, vasjo, ki je za polovico bližje Bolimo\vemu nego Sucha-czev.emu. Nemci imajo tu dva armadna zbora, katerih eden se nahaja v rezervi, ko stoji drugi v bojni črti. Namestili so tu tudi veliko Število težkih topov. Nemški prekopi se na desnem bregu raztezajo v dolgosti nekaj milj vzporedno z reko. Na nekaterih mestih vodijo nemški prekopi po eni strani vasi, po drugi strani pa ruski. V tem ozemlju so tudi bolimowski gozdovi. Misli se, da Nemci zastavljajo vse svoje moči, da bi zavzeli te gozdove. Kakor se zdi, upajo Nemci, da predro ruske črte. če se jim le posreči zavzeti te gozdove. V okolici Bolimouega so bile razne i>ostojanke pridobljene, izgubljene m zopet osvojene. LONDON, 14. (Cenz.) Včeraj opolnoči izdana številka »Times« priobčuje daljše poročilo svojega vojnega poročevalca z vzhodnega bojišča. Poročilo je datirano 8. t. m. iz Varšave. Poročevalec slika najprej obširno boje zadnjih dni in potem izraža mnenje, da Nemci svoj glavni napad na Varšavo usmerijo s severa. Od zapada dovažajo Nemci veliko vojnega materijala in čet proti Lodžu. Od tamkaj jim je po izbornem oporišču, ki ga imajo v Lodžu, lahk) mogoče vzdrževati izborno delujočo nadobavo. Ob Bzuri so zelo močno u-trdiTi svoje postojanke. Napadi pa so zadnje dni oslabeli. Vzrok je zimsko vreme. Snežilo je strahovito in sneži še. Snežno vreme in mraz ne mučita hudo samo nemških čet, temveč tudi ruski vojaki trpe hudo po vremenskih nezgodah. Ceste in poti so skoraj neprehodne. Čuditi se je, da Nemci vkljub temu še vedno niso izgubili volje za napadanje. Vsako jutro se pričenjajo napadi na ruske postojanke. Nemcem Je brezdvomno na tem, da dosežejo neko črto in se tukaj ustanove v u-trjenih postojankah, dokler jim nastop boljšega vremena v nekaterih tednih ne dovoli večjih kretenj. HAAG, 14. (Cenz.) »Daily Chronicle« poroča iz Petrograda: Tu pričakujejo nemškega protinapada iz Mlawe v smeri proti Ciechanowemu in Prasniku. Verjetno Je, da bo vplivalo to na ofenzivne operacije na iužnem Poljskem. BEROLIN, 14. (Cenz.) »Daily Telegraf« javlja iz Petrograda. da ni nikakega dvoma. da Nemci slej ko prej polagajo največjo važnost na zavzetje Varšave, kar dokazujejo najbolje trajni tjuti boji pri Socha-czeuem. Hindenburg je očividno koncentriral tamkaj znatne mase čet, ki so močneje, nego je prvotno domneval ruski generalni štab. Nemci se bojujejo dan in noč. Dogaja se. da na raznih mestih fronte v enem samem dnevu izvrše po več nego deset naskokov. BEROL1N. 14. (Cenz.) Vojaški kritik >Riječi« ugotavlja, kakor poroča »Berli-ner Tageblatt«, da je po novi grupaciji nemških čet med izlivom Bzure in Nide nastala 165 milj dolga fronta s tremi armadami. ki štejejo skupaj armad-nih zborov. V kotu. ki ga tvorita Bzura in Ravika. se razvija nemški napad na desnem bregu obeh rek, ki so ju Nemci prekoračili v bV'.fAv.i zliva. Kc so Neuiči prošle sredo zasedli grič, ki obvladuje reko, so napadli med Kozlou im in Sochaczewim kjer so zavzele prvo črto ruskih zakopov. Prihodnji dan so se vsekakor morali zopet nekoliko umekniti. Rusi so predvidevali, da Nemci obnove svojo koncentracijo pred Varšavo. Pred frnotno Črto, ki se na severu naslanja na močvirja, se je že vnaprej napravila obrambna črta. Med Blo-nijami in Orodiskim, nekako na pol pota med črto Bzura—Rawka in Varšavo, bi morali Neinci. ker bi se jim s silo svojih armadnih zborov in težko artiljerijo posrečilo predreti bzursko črto, izvršiti nov napad v bitki na odprtem polju, preden bi mogli napasti varšavsko trdnjav-sko Črto. Razmere v Galiciji DUNAJ, 14. (Cenz.) Tiskovni urad poljskega vrhovnega narodnega odbora objavlja: V Posanju je mesto Rozwadow do polovice pogorelo, drugi del hiš je poškodovan; komaj tisoč oseb biva v mestu. Palača knezov Lubomirskih je popolnoma oropana. Lekarna in vse trgovine so uničene. Vlada velika beda. V Niskem je ostalo komaj kakih 12 hiš nepoškodovanih. Cerkev, palača grofov Ressurgnier-jev, pivovarna, parna žaga in lekarna so v razvalinah. Od inteligence ni nikogar v mestu. Raclawice, \VoIina. Nowawies, Boro\vina, Plavvo, Rudniki, Ulano\v so po treh četrtinah zgoreli. Razmeroma malo so trpeli: Tarnobrzeg in Dzikow, toda tudi tam je velika beda. Ker zdravnikov ni in so lekarne razdejane, trpi prebivalstvo v zdravstvenem oziru. Griža in kolera razsajate strahovito, umrlost raste vidno. V Rzeszow in Jaslo je dovoz živil nemogoč. Sanok in Rymanow sta v razvalinah. Boli v Karpatih. BUDIMPEŠTA 14. (Ctnz.) Z bojišča se poroča: Ob severni meji unške županije smo izvršili ročni napad. Napredovali smo z bajonetnim naskokom. Z leve strani smo porinili ruski bok proti Volosati. Čuje se neprestano silno grmenje topov. BUDIMPEŠTA 14. (Cenz.) „Az Est" poroča iz Ungvara : Po semkaj došlih vesteh se je dtl v dolini reke Unga prodrlega sovražnika umeknil proti Uzsoku. Zaradi stra-hovifega vremena so morali topove prevažati z vdovsko uprego. Verietni vzrok tega delnega umika je pać v tem, da se Rusi boje prodiranja na^ih čet v zemplinski in bereški županiji. Vendar pa imaj Un*ko dolino zasedeno Še nadalje z neznatnimi močmi in sicer med Malomretom in Uzs »-k«.m, da vzdrže zvezo z Lyutsko d« lino. aš oklopni vlak je včeraj prodrl do Czovitosa, ne da bi bil adel na sovražnika. Rjske patrulje prihajaj - sa «»o ponoči v občino, ob zori pa se zopet umikajo. BUDIMPEŠTA 14. (Cenz.) Naenkrat nastopili hudi mraz je ugoden za operacije naših čet Med Uzsokom ln Malomretom divjajo snežni vihaiji. Naše predstraže nj-hajajo pogostoma zmrznjene Ruse. Rosi« Bikovinl. BUDIMPEŠTA, 14. (Cenz.) »Az Est« poroča iz Bistrice: Glavni momenti ruskega prodiranja v Bukovini do Pozsorite, kjer stoje sedaj že šest dni, so bili slede- či: 24. decembra se je že čutilo sovražnikovo gibanje in prihajale so vesti, da so Rusom prispela nova znatna ojačenja. Sovražne čete so se 25. decembra vzdignile iz taborišča in so se pojavile 27. pred mestom Seretom. Neki trenski poročnik je neposredno pred mestom s šestimi vojaki na občudovanja vreden način zadrževal Ruse pol dneva. Ta čas je zadostoval za izpraznjenje mesta. 28. so obstreljevali Rusi Radauz z vseh strani. Od Radauza so Rusi 31. decembra prodrli do Hatne, ki so jo zasedli. Tu so zasegli še zadnji železniški vlak, s katerim se bi bil med drugimi moral odpeljati tudi neki državni uradnik z raznimi vrednostmi. Uradnik je mogel neopaženo skočiti z vlaka in je srečno rešil vse vrednosti. Strojevodja je napravil lokomotivo neuporabno, preden so jo zasegli Rusi. 1. januarja so Rusi zasedli Parhucz, kmahi naio Sučavo, potem Teodoresti in Varno. 2. januarja je druga ruska kolona zasedla v Moldavi ležeči Frasin, kjer so naše čete zadrževale sovražnika dva dni. Toliko je bilo namreč potrebno, da se je mogel izprazniti Kimpolung. kamor so prišli Rusi 5. januarja. Dan nato so potem zasedli Pozsarito. Od tedaj pa Rusi niso mogli prodreti niti korak dalje. Nemčijo, da more verovati tudi v tako blaznost, ali pa da je vedoma širil neresnico, da bi tako s pogumom obupa Jačil francosko vojsko. Težko je eno kakor drugo. Na vsak način pa je gotovo, da se v francoski vojski - kaker je soditi po marsikaterih izjavah v listih — torej v narodu, ki se po.- aša s svojo inteligenco, razširjajo o vojeva ju nemške vojake bajke, v katere ne verujejo niti na analfabetih še bogateji zavezniki Francije, Srbi, Črnogorci in Rusi, da niti ne govorimo o drugobarvnih ljudstvih — pomočnikih. Kako se ia na Francoskem razširjena laž strinja z dejstvom, ki Francozom gotovo ni neznano, da namreč okoli 300.000 Francozov živi v nemškem ujetništvu — to je uganjka, ki jo stavi a ta vojna, vojena z nenavadnimi sredstvi laži, obrekovanja in prevare. Eno pa je gotovo: vojskovodstvo, vlada, ki namenoma in vedoma razširja grozotno vest, da Ntmci streljajo ujetnike, je izgubila vsako pravico do objektivnosti in verodostojnosti To velja tudi o takozvanem preiskovalnem poročilu, ki je Je objavil francoski ministrski predsednik Viviani in ki m — v obliki enkete z zapriseženimi izpoved-bami o kršenju človeških pravic po Nemcih — pač nič druzega, nego vrsta najnižjih in neosnovanih obrekovanj — dejstev. Dogodki te vojne dokazujejo, da nobena armada na svetu ne kaže tako idealnega vojaškega duha, tako visoke naobrazbe in stroge discipline, kakor jih kaže naša vojska; ter da se vojni zakoni, ki prepovedujejo rop, umor, plenjenje in prilaščanje tudi listi, nikjer ne iz v a ;«jo tako pošteno in strogo, kakor v newišKi vojski. Zato se ne treba niti spuščati v splošne laži in obrekovanja, ki jih vsebuje poročilo takozvane preiskovalne komisije Vivianija. Članek se obrača proti razsodbam, ki so se izrekle na Franc skem proti nemškim sanitetnim osebam in patruljam nemških ki-rastrskih častnikov, ter zakjućuje: Zato j^ res, da se more narodu in vladi, ki dopu-š ata taka dejanja odrekati vsaka pravica do splošnih obdolževanj in obrekovanj nemškega vojsko vodstva. Zoprnim MOe. LONDON, 14. (Kor.) Admiralitett je zaplenila število zajetih ladij, da jih porabi kot vozila ob obrežju, menda za prevažanje oglja v London. MMMfl Miti Mil. AMSTERDAM, 14 (Kor.) »Telegraaf« poroča iz Melbourneja, da }e neka avstralska vojna ladja dne 8. t. m. pogreznila nemški parnik »Eleonore VVoermann«. — Vsa posadka je bila rešena. fontein vest, da se pojavljajo močni bur-ski oddelki ob železniški progi med Ma-iekingom in Bryburgom. Tudi v zapadnem Oriqualandu so ugotovili burske Če-e, ki se pomikajo proti severu. Proti obrekovunju Nemčije alede nje posio-panjo z njtfniki. FRANKORROD ob M 14. Kor.« „F;ank-fu-ter Zeiiungi" pišt-jo iz Berolina: Caso-t isi so javili opeto ano, da s bi'i francoski ujeti vojaki v veri. d? bodo ustreljeni. Vemo, da je mnogo ujetih Francozov — ranjencev in ner^njencev - v prvi minuti razgovora v p aševalo v strahu, ali jih se a> ustrele, ali pa, kedaj da se to zg^di? Ni dvoma, da so bili uverjeni. da jih čaka ti usoda, a potem so sn eni. ko vedo da je bila ta domneva nesmiselna in če se morejo nrepričati o na>protnem ež po postopanj nasproti njim. Pred dlje časa je doznalo, da je neka n redba generala Jof-frea javila vojski, da Nemci streljajo u.etnike. Neznano nam Je, kako je mogel general Joffre priti do take vere. Ne moremo misliti drugega, nego, da tako malo pozna AMSTERDAM, 14. (Kor.) „Hot Nieuws van dem Dag* javlja iz Haaga: Od 9. t m. dalje Je bilo pribavljenih na obrežje skupno 33 min. Parnik »Otteea Deven« se potopil. LONDON 14. (Kot.) Ribiški parnik iz Lowestorfta »Queen Deven« se je potopil. Domneva se, da je zadel ob mino. Severoaaeiiškl senat. VVASH1NGTON 14. (K.) Senat je sprejel od senatorja Lodgeja podano resolucijo, v kateri se prosi vojnega tajnika, da naj predloži senatu od generalnega štaba pred izbruhom evropske vojne izdelane proračune, glasom katerih je pripravljena mobilna vojska 460.000 mož in zanjo potrebna municija ter da naj istočasno objavi municijo, ki |e bila dne 1. januarja na razpolago. _ Ptttti n Bfllknn. KOLIN, 14. (Cenz.) Sofijski dopisnik lista »Kolnische Zeitung« brzojavlja: Vodilno bolgarsko mesto se ne strinja z mnenjem, da je neposredno pričakovati, da se raztegne vojna na balkanske dežele. Vse odiočitve so slei ko prej odvisne od vojnih uspehov na velikih bojiščih. Romunska namerava proti koncu meseca januarja zvišati šianje čet. Na Bolgarskem se še ni odločilo o vpoklicanju rezerv. PARIZ, 14. (Cenz.) »Temps« poroča iz Bukarešta: Vojna uprava je tri razrede rezerv vpoklicala za 25. januarja. Trije ostali letniki se vpokličejo teden pozneje. MrikvvHiL RIM 14. (Kor.) Kakor javlja »Tribuna-, je došel v Rim prejšnji bolgarski minister za Vitanje stvari Oeoa^jev. BEROLIN, 14. (Cenz.) Kakor doznavalo rotterdamski trgovci od svojih londonskih trgovskih prijateiiev, je prispela v Bioem- Potres v Italiji. SORA 14. (Kor.) Dospeli so semkaj številni oddelki pehotnih, ženijskih in artilerijskih čet, kakor tudi karabinerjev. Niso še porušene vse hiše mesta, toda vse, ki še stoje, so v nevarnosti, da se zrušijo. Zato so jih morali Izprazniti. Doslej so izvlekli 450 mrtvih trupel. Tudi ve iko število ranjencev je spravljeno na varno. Namestili so jih v barakah, kjer jih negujejo. Med preživele so razdelili kruha in drugih živil v obili meri. Rešilna deta vodijo vojaške in občinske oblasti. RIM 14 (Kor.) Papež je obiskal danes popoldne v bolnišnici Santa Marta v bližini Vatikana nastanjene, povodom potresa poškodovane c.sebe. Svetega očeta so spremljali: kardinala Gaspani in Mery de Val, msgr. Debisogni, upravitelj cerkve sv. Petra in njegov tajnik. Concordia" je izdala posebno izdajo, v kateri je rečeno: Ob 2.30 popoldne je zapustil papež Vatikan in se je podal v lazaret Santa Marta, kjer je nameščenih nad 100 po potresu po-šk< dovanih oseb. Njegova svetost se je razgovarjal z rodbinami, dal si je opisati podrobnosti katastrofe ter je vsem govoril besede tolažbe in zaupanja. Na to je sv. oče delil darove. Papež se Je povrnil, ne da bi bil porabil izhod. Šel je skozi notranji prehod, ki vodi sk zi cerkev sv. Petra i i hospitala v Vatikan. Vrata bazilike so bila skibno zaprta. Varnostno službo je oskrboval redarstveni kom sar mestnega dela Borgo. AVEZZA^O, 14. (Kor.) Kra j je rgledal vse porušene zgradbe in je bil navz« č pri reševa nem delovanju. Bodril je rtšence in poškodovance in je vzpodbu al vojake, naj podvoje prizadevanja za osvoboditev zasutih. Kralj Je tudi osebno ukrenil nekatere odredbe glede pomoči. Ob 6. uri 40 m. je kralj odpotoval v Rim. RIM, 14. (Kor.) Po prvih cenitvah utegne skupno število žrtev potresne katastrofe iznašati 23.000—25.000. Na consulto je prišlo več veleposlanikov in poslanikov, da povodom potresne katastrofe ministru za vnanje r tvari izrazijo svoje sočutje. AVEZZANO, 14. (Kor.) Dospelo je semkaj veliko število zdravnikov, da ob podpori čet postavijo bolnišnice. Če tudi se reševalno delo vrši z veliko vnemo, vendar napreduje le ob največjih težavah, ker male ruševine in mase prahu delajo ovire. Pod razvalinami dekliškega liceja je pokopanih 150 učenk. Rimski gasilci delajo z največjo požrtvovalnostjo, ali doslej so mogli spraviti izpod razvalin le eno živo in dve mrtvi dekleti. Ko je nastopila tema, so bili rešilni po zkusi Še težavneji. Vendar se na daijujejo ob svitu bakelj. Ceste v mestu so popolnoma izginile; le glavna cesta je ostala nezasuta. RIM, 14. (Kor.) Povrnivši se iz Avezzana je imel kralj že na k lodvoru razgovor s funkcijonarji, došlimi k sprejemu; tako z državnim podtajnikom v ministrstvu za notranje stvari, Celesio. Kralj je od.edil, da se en dvorni viak sravi na razpolago za prevažanje težko ranjenih. Tekom noči je dospelo z dvornim vlakom 40 težko poškodovanih, od katerih so trije že med vožnjo podl»gli po kodbam. AVEZZANO 14. (K >r.) Mi i^ter /a javna dela Cinfelli je malu pred đnodom k al,a dospel semkaj in je imel še v dvornem vlaku pogovor s kral-m. ki je s svoje stiani malo poprej pozval k sebi semkaj došle poslance Bi-s^lati.a. Chiaraviglio in Celhja. Po odhodu Kialja je ukrenil minister primerne odre be glede pomožnik akcij toliko za Avez<.ano kolikor z i vasi v okolišu, iz katerih še vedno priha ajo resna poročila. Minister, ki prenočuje v vlaku, začne jutri z ogledovanjem vse prizadete kiajine. Papež zapustil Vatikan. RIM, 14. (Kor.) »Osservatore Romano« piše: Ko je šel obiskat papeški hospic Santa Marta, je sveti oče šel po Raffaelovth loggiah, sala ducale, sala reale, svetotaj-stvenih stopnjicah v baziliko in od tam po kanoniki cerkve sv. Petra v hospic. Časopisje povprašuje, ali je papež s tem obiskom hospica zapustil Vatikan. »Tribuna« piše: Papež je zapustil Vatikan, toda samo, da po svojem lastnem svetu gre na kraj, ki še pripada posesti svete stolice. »Oiornale d'ltalia« meni, da dogodek ni brezpomemben. List se spominja potres- ne katastrofe v Kalabrijl. Tedanji papež Pij X. ni obiskal ranjencev v hospicu Santa Marta; prišel je tja samo kardinal državni tajnik. List izjavlja, da more biti izključeno ali negotovoj da bi bil papež zapustil Vatikan. Dejstvo pa je, da se papež v svoji milosrčnosti ni oziral na razne ju-ristične in politične nazore. Čestitke o&eii ogrskih zbornic in vlade cesarja povodom novega leta. BUDIMPEŠTA, 14. (Poročilo ogrske brzojavne dopisovalne pisarne). Povodom novega leta je ministrski predsednik grof Tisza odposlal Njegovemu veličanstvu cc-sarjti brzojavko, v kateri izreka v imenu obeh zbornic državnega zbora in v imenu vlade homogijalne čestitke Njegovemu Veličanstvu in najvišji cesarski hiši. Njegovo Veličanstvo je blagovolilo odgovoriti na to z nastopno brzojavko: Z odkritosrčno ljubeznijo sem sprejel čestitke mojega ogrskega ministrstva in o-beh zbornic državnega zbora, ki ste mi jih predložili vi, navdani z zvestobo, izkazano v viharjih sedanjosti. Vračam prisrčne čestitke najtopleje iz globine srca in delim z vami zaupanje v božjo previdnost, da junaški boj za našo pravično stvar zagotovi bodočo srečo in zmagovit razvoj naših narodov. Fran Josip. Papežev nuncij v avdijenti. DUNAJ, 15. (Kor.) Cesar je sprejel dopoldne apostolskega nuncija nadškofa innsgr. conte Scapinellija v Schonbrunnu v daljši posebni avdijenci. Mva-lvansorod. Okrog slavne Varšave, prestolice poljske, malo kilometrov proč od mesta, divja že cele tedne ljut boj med nemškimi in ruskimi masami. Da je Varšava lepo in veliko mesto, je znano. Za Poljake je ne samo lepo mesto, ampak tudi najslavnejših tradicij. To dobro vedo Rusi in Nemci in zato si oboji prizadevajo z vso močjo, da Varšavo dobć, oziroma obdrže. Lahkega dela nemška armada okoli Varšave ne bo imela. Utrdbe varšavske so bile že v miru velike in silne, a sedaj za časa vojne so imeli Rusi dovolj prilike, da stalne in poljske utrdbe na kilometre daleč napravijo na novo in stare po-jačijo. Ravnotako so imeli Rusi dovolj časa, da mesto preskrbe dovoljno z živežem in da polagoma, če se pokaže potreba, iz mesta civilno prebivalstvo odstranijo V notranjost dežele . Pri vseh modernih utrdbah sega zunanji trdnjavski pas navadno tako daleč, da za mesto samo ni velike nevarnosti. Koliko trdnjavskih pasov z močnimi forti kot središči ima Varšava, tega seveda ne vemo. Za mesto samo bi bila gotovo velika in nenadomestna škoda, če bi slavni spomeniki poljske minulosti preveč trpeli; to se pa skoraj gotovo ne zgodi, ker v slučaju da sovražnik prodre že tako daleč, da bodo padale granate tudi iz lažjih topov na varšavske ulice, Rusi gotovo odjerjajo. — Glavna stvar pri trdnjavi namreč ni mesto kot tako, ampak trdnjavski pasovi. Ce padejo ti, je izgubljeno tudi mesto. Varšava pa ni zavarovana samo s trd-njavskimi pasovi, ampak še na drug način. Ozemlje, ki je obsegajo utrdbe, se razprostira daleč naokoli in oblegovalna vojska mora zavzeti naravnost ogromen krog okoli mesta. Za cerniranje Varšave je pa potrebno dvoje. Prvič treba imeti dovolj moštva. Tega je treba toliko, da lahko trdnjavo obkoli in pa da se ostali del še vedno lahko upira vsakemu pritisku od strani mase ruske armade, ki se potegne nekoliko nazaj. Ce nima oblegovalec toliko moštva na razpolago, pride lahko med dva ognja, ker toiiko številna je ruska armada še vedno, da vsa vojska ne pojde v Varšavo branit mesta. Poleg dovoljnega števila vojakov pa je treba zavzeti še desni in levi varšavski bok, ki nikakor m slab — namreč trdnjavi Novi-Georgijevsk in Ivangorod. Dokler ne padeta ta dva kraja v naše roke, ie vsako obleganje Varšave samo zelo nevaren poizkus, kakor kaže en sam pogled na zemljevid. Rekli smo že, da ima padec Varšave mnogo večji političen in moralen pomen, nego pa čisto vojaški, dasi tudi ti zadnji oziri niso prav brez vse vrednosti. Varšava je veliko mesto, kjer bi bila nastanitev velikih delov armade vsaj za nekaj časa mogoča, da se zopet popolnoma okrepe in urede. Ravno tako prihaja v poštev kot velika etapna postaja, kjer se križa število železnic in največjih cest, ki se stekajo tam iz Prusije in Avstrije. Vse te koristi pa zdaleka niso tolike, kakor je posest železnice Varšava—Ivangorod (Dem-blift) in zato je ravno na te} črti ruski od- Stran U. .VEČERNA EDINOST- št. 8. V Trstu, dne 15. januvarja 1915. si, ker pg jeni i neop; Rusi sa Liiena sai.-.i i icdubm ve-'Kako bi se mogla ta velikanska armada,jšnje položaje in tudi graščino. Ko smo vjlike množine blaga, naj se vzame iz vsa je Zi<-- ta Žci^z- ki je imela svoje glavno oporišče v Luk- novi črti popolnili municijo in prejeh hra- kega vagona po en uzorec in to naj si j semburgu, s tako silo vreči proti severo- . ' ' 1 T ' - Iczii ci i.aiiirec Rusi lah-; zapadrii Franciji in prodreti ceio do Pa-. j r- kirujo svoje ar-, riza. Kdo je skrbel za zveze med posa- no, smo se odločili, da napademo Ruse, in tako se je tudi zgodilo. (Konec prihodnjič.) n.adne zbore, kakor se lun zljublja nes, recimo; stoji pred Varšavo 10 zborov in pred Ivangorodem 5 — v malo dneh je razmerje ravno obratno. Ce naši letalci in naše patrulje javljajo moč sovražnika na tem ali onem mestu z gotovimi številkami, morejo Rusi v kratkem času razmerje popolnoma izpreineniti. Odtod ved-na nova postavljanja čet«! Ce pa enkrat ta železnica pade, je stvar drugačna: potem bi bilo Rusom težko, moč svojih postojank poljubno izpreininjati; določno število njihovih armadnih zborov bi na tem ali onem kraju ostalo (oziroma se nc bi moglo neopaženo izpreminjtai) in naše vodstvo bi z veliko sigurnostjo lahko računalo natančno z nasprotno močjo, kar je seveda za vsako poveljstvo neprecenljive, celo odločilne vrednosti. Prednost in velika vrednost te železnice v vojaškem oziru ni nikaka tajnost — vsak lahko na karti zasleduje njen tek in vidu kako je Rusom lahko pošiljati svoje čete po potrebi. Zato je boj na sedanjih frontah tako hud. zato Rusi s tako silo pritiskajo proti Nidi. da rešijo ne samo Ivangorod, ampak predvsem ono neprecenljivo železnico, na katero se opira velika večina vseh njihovih strategičnih in taktičnih potez. Zato so Rusi tudi zgradili to železnico za Vislo, tako, da še velika reka (poleg lastne armade) varuje in čuva dostop do te velevažne strategične železnice, katere vrednost gotovo dobro pozna tudi naše poveljstvo. No. četudi danes ali jutri pade varšav-sko-ivangorodska železnica, vendar ne bi bilo še rečeno, da je nasprotnik vsled tega že u n i č e n. Ta črta je šele prva, tako imenovana vnanja linija. Tej sledi druga, prvi vzporedna (Kovno—Brest—Litewsk itd.) £e!e padec notranje črte omogoča v Rusijo prodirajočim armadam pot v Rusijo samo; vse, kar leži pred notranjo črto, je samo Poljska, ne Rusija. Da- meznimi armadami? Odgovor: avtomobil. Okleni automobili. Pisma Piše stotnik V amerikanskem strokovnem listu »The Automobile« priobčujeta pariška kores-pondenta Bradiey in RowIey svoja izvajanja o vporabi avtomobilov v vojni. Oklopni avtomobili, ki so oboroženi s strojnimi puškami in vozovi za prevažanje, ki imajo oklope, spadajo dandanes med najvaineiša bojna sredstva. Zvezne armade so jih imele ob izbruhu vojne jako malo. Čeprav so v Franciji že v mirovnem času zelo intenzivno razpravljali o vprašanju oklopnih avtomobilov in je bil zgrajen tudi že jako močen model, je Francija ob izbruhu vojne razpolagala le s par o-klopnimi avtomobili Obračala se je preveč pozornost na prevažanje topov z avtomobili Za prevažanje 15.2 cm topov so se vporabljali bencinski motorji, mesto vprežnih vozov. V Angliji so na polju o-klopnih avtomobilov storili še dosti manj. Z ozirom na njih veliko važnost v sedanji vojni pa se je seveda s strašnimi napori storilo sedaj vse. kar se je poprej zamudilo. Natančnih številk seveda ni mogoče vedeti; lahko pa se reče, da je bilo napravljenih na stotine avtomobilov s topovi in jeklenimi oklopi. Na oklopne avtomobile se je polagala celo tako velika važnost, da so dobili nekateri oficirji iz Anglije in sicer ne po normalnih službenih potih, več topov, ki so bili že kar prirejeni za položitev v avtomobile. Angleške in francoske mornariške brigade imajo sedaj vse polno oklopnih avtomobilov. O kakem enotnem modelu pri novih o-klopnih avtomobilih seveda ne more biti govora. V porabljajo se težki vozovi, ki so podobni skoro oklopni hišici, tako da so voditelj, vozna kolesa in tudi streha zavarovani. Na strehi je pripravljen poseben oklopni stolpič za top. Eksistirajo pa seveda tudi navadni tovorni vozovi, ki imajo ob straneh oklopne plošče. Sploh bi morali imeti vsi vozovi, ki se vporabljajo na fronti, vsaj deloma oklope, posebno za voznike. Veliko število avtomobilov, ki so bili poprej nezavarovani, je dobilo močne oklope, da so bolj odporni. Ore namreč predvsem zato, da se zavaruje voz pred puškinimi in šrapnelskimi krogljami. Najvažnejše je seveda varstvo voznika. V mnogih slučajih so napravljene na obeh straneh voznika do višine glave močne jeklene plošče, ki nudijo dovolj varstva proti eventualnim napadom od stranu Sovražnik mora namreč vedno gledati nato, da zadene v prvi vrsti voznika. Ce se posreči, raniti ga ali ubiti, potem ni več težko polastiti se tudi oficirjev, ki se nahajajo morda v vozu. Pri še bolje izdelanih vozovih se nahaja tak oklop sploh na celi strani voza. Stene so tako visoke, da so glave oseb, ki se nahajajo v vozu, popolnoma skrite. Izvrstno razdeljevanje in prevažanje provijanta pri zaveznikih olajšujejo predvsem tovorni avtomobili, ki vozijo od enega kraja do drugega in se peljejo pogosto Čisto do strelskih jarkov. V Nemčiji »e izveden sistem obojestranske zveze še popolnejše in še v večjem štilu kakor pri zaveznikih. Kakor se govori, se nahaja tamkaj na tisoče avtomobilov, ki so vsak trenotek pripravljeni, da pripravijo nadomestilo za nesposobna vozila. Število težko poškodovanih avtomobilov je razmerma zelo maihno. Prodiranje Nemcev skozi Belgijo je bila ena najhitrejših vojaških operacij, kar jih pozna zgodovina iz vseh vojn. Izvršilo se je z velikanskim razvijanjem linije in sicer vedno pred očmi napadujočega in dobro zavarovanega sovražnika. Katero Čudovito sredstvo pa je bilo, ki je omogočilo Nemcem tako na*k> in uipešiio prodiranje. z bojišča. J., poveljnik kolesarske stotnije. Stotnik J., naš rojak, nam je doposlal sledeči zanimivi dopis s severnega bojišča: Sedaj, ko smo že 20 ur pod streho in smo se naspali, čutimo, kaj smo storili zadnjih osem dni. kake muke in težave smo pretrpeli: komaj moremo stegovati ude. Vse boli, vsak kašlja, marsikaterega je bilo treba oddati v bolnico. Če imamo par minut časa, jih prespimo. Z vseh strani nam prihajajo čestitke za naše zadnje vspeiie, več naših fantov je bilo danes, na novega leta dan, odlikovanih. Sodelovali smo sedem dni in sedem noči v bitki na važnem mestu. Zakopali smo se v bližini neke graščine. Strelski jarki! Da, koliko bi mogli povedati ti zakopi o veselju in trpljenju. Tam je čuti jok in smeh, kritiziranje, pohvalo in grajo, dov-tip in resno besedo. Le tedaj, ko so težki sovražni topovi pošiljali na nas svoje pet-najstcentimeterske granate, je bilo vse tiho, strahotno tiho, dokler ni odjeknila eksplozija; potem pa se je zopet pričelo streljanje s puškami in strojnimi puškami. Zakope si je uredil vsakdo po svojem lastnem okusu in spretnosti. Posebno ponoči, ko sovražnik ne more zadevati tako dobro, se izpolnjujejo in opremljajo zakopi. Napravljajo se strehe, ki varujejo pred šrapneli, prinaša se slama, listje, jda se pokrijejo tla. Napravljajo se sedišča in vdolbine za municijo, in na naravnost u-meten način se postavljajo mostovi, ki varujejo, da se ne vidi kajenje in nažiganje cigaret. Zakopi častnikov so še udobnejši. Večji so, da omogočajo pregled moštva. Sluga je v vojni vedno pri svojem gospodarju. Potemtakem sta dva, ki koplje-ta z lopato, in imata nahrbtnik z odejo in »fresalijami«, oziroma njihovimi ostanki. Moji gospodje so rekvirirali celo žimnice in preproge. Spretni vojaki znajo uporabiti vse in po petih mesecih vojne postane človek že zelo spreten. V mirnih časih, ob lepem vremenu bi nas pač marsikateri razvajenec zavidal za naše zakope. Med seboj označujemo bivališče častnika samo »Vila O.« ali »Vila Leutnant«. Z ozadjem je človek zvezan s telefonom, da se more orijentirati o položaju, da daje orijentacije. Nekako na desnem krilu je vodil v kljukasti črti prekop v grajski park. Po teh prekopih so nosili vojaki uboge ranjence v ozadje. Vsa druga občevanja — izvzemši povelja in sporočila — so se vršila ponoči. Častniki smo se posečali in pogoščevali medsebojno. Tretji dan pa že ni bilo ničesar za pogoščevanje; mislili smo, da nas nadomeste drugi in smo použili vse, kar smo imeli. Tobak nam je pošel. Doslej se čuje povest o zakopih prav lepo. Sedaj pa prihajajo njihove senčnate stvari. Rusi stoje, oziroma so zakopani 750 korakov daleč od roba mesta. Streljajo neprestano podnevi in ponoči. Njihovi topovi so nameščeni za mestom. Bombardirajo pogostoma in enakomerno. Preden nas napadajo, prihajajo najprej s silnim artiljerijskim ognjem. Nekaj težkih šrap-nelov, ki so kakih 30 korakov za nami eksplodirali v grajskem parku, je napravilo prav tak vtisk, kakor bi kak gorila otresal jabolka z ogromne jablani. Rusi nas smatrajo za sladkosnedeže in nas zavidajo za našo menažo. Domišljajo si, da vsak dan supiramo, ko se zmrači; zaradi Česar potresa jo v tem času vso fronto s svojimi šrapneli in granatami. Zato sem raje videl, da je moja stotnija trpela lakoto, nego da bi imel zaradi enega čaja morda velike izgube. Jedli smo torej, dokler smo jih imeli, rajši mrzle ali zmrznjene konserve in brez kruha. Prve dni smo pridno patruljirali v mesto, ki še ni bilo močno zasedeno. Veliko podčastnikov se je odlikovalo ob takih prilikah. Pri nekem takem patruljiranju je moj podlovec D. s samo tremi možmi ujel sedem Rusov, ko jih je prej še šest postre-lil. Žal pa je ob nekem takem drznem podjetju padel tudi nadebudi poročnik T. Ruska pozicija je postajala vedno močnejša. Streljali so vedno silnejše, posebno ponoči, da bi nas izmučili z bedenjem. Mi smo pa le vzdržali. Že dojgo nam je strahovito nagajalo vreme. Že prve dni je deževalo in snežilo. Imeli smo torej večinoma mrzlo, mokro vreme. V zakopih je bilo večkrat po 20 do 30 centimetrov vode. To je bilo grozno, a vkljub temu smo vendar vzdržali, radi in hrabro. V rojni črti sem večkrat dal razdeliti letake, v katerih sem izpod-bujal moštvo, naj vztraja. In vztrajali so. Nekega večera so nas iz taktičnih vzrokov pregrupirali. V tem so Rusi, ki niso izpoznali naše zvijače, zasedli naše prej- Domnče vesti. Preseljevanje rodbinskih pripadnikov vpoklicanih domačih vojakov. Ministrstvo notranjih stvari naznanja, da dovoljujejo avstrijske državne in bosenske deželne železnice rodbinskim pripadnikom vpoklicanih domačih vojakov, ki so ostali brez življenskih sredstev, za preselitev njihovega imetja v njihove domače kraje izredno nizko, režijsko prevoznino 2 vin. za 100 k j in 1 km; pri čemer pa ostane v veljavi minimalna postavka 8 vin. za 100 kg. Za to ugodnost pa se mora prositi potom občine, v kateri bivajo dotičniki. Ista ugodnost se izjemoma dovoljuje tudi za druge kraje, ne samo domače, če bi dotičniki dokazali s potrdilom občine, v kateri bivajo, da bi se tamkaj lažje preživljali nego doma. Ce pa dotičniki dokažejo, da tudi te nizke prevoznine ne zmorejo, se jim dovoli izjemoma tudi brezplačen prevoz, če jih priporoča občina, v kateri bivajo. Ne dovoljujejo se pa te ugodnosti za prevoz v vozovih za pohištvo. Brezplačen prevoz dovoljujejo avstrijske državne železnice za tovorno odpremo premoga, ki ga zasebniki brezplačno prepuščajo občekoristnim prehranjevalni-cam, bivališčem galiških in bukovinskih ubežnikov in za druge vojnopreskrbne namene in sicer pod sledečimi pogoji: 1. Na tovornem listu je treba že pri v sprejemni postaji pripisati pripombo: »Dar v vojnopreskrbne namene«. 2. Prevoz mora plačati prejemnik (nakazane pristojbine). 3. Pošiljatev se ne sme obremeniti s predujmi in povzetji. 4. Pred oddajo v oddajni postaji mora prejemnik predložiti železnici potrdilo politične okrajne oblasti ali pristojnega občinskega urada, da je pošiljatev namenjena brezplačno v splošno-koristne vojnopreskrbne namene, in isto dokazati tudi s tozadevno izjavo darovalca. Ce se ne izpolnijo pogoji pod 1. in 3., se more doseči to ugodnost povrnitvenim potom, če zaprosi za to prejemnik in tekom 3 mesecev predloži po 4. zahtevane dokaze. 2ene za mir. Citamo v ča- sopisih. kako delujejo amerikanske žene za mir. Kaj pa me evropske žene? Tudi me želimo, prosimo miru. Ce bi izbruhnili na dan vsi vzdihi, vse molitve, vsa srčna koprnenja milijonov žena, kojih sinovi in možje so na bojišču, prevpile bi te prošnje, ti vzdihi, te molitve grmenje topov in pokanje pušk. Prodrli bi do prestola vladarjev in do poveljnikov vseh bojnih čet. A vse te srčne želje, ti globoki vzdihi, te grenke solze ostanejo med štirimi stenami, kajti malokdo kaže javno svojo potrtost, svojo srčno bol in svoje iskrene želje, da bi skoro zavladal mir. Pokazali so vsi vojskujoči se narodi Evrope, da so hrabri in junaški ter da se smrti ne boje. Padli so na bojnem polju možje iz najvišjega plemstva in možje iz najrevnejših slojev. Vsi so radi dali svoje življenje za čast svoje domovine. se naredi tako-Ie: Iz vsake desete vreče je vzeti prgišče otrobov in vse te množine je zmešati skupaj in iz skupne mešanice je vzeti uzorec, ki se takoj zapečati ter izroči ali pošlje poskuševališču. Seveda mora biti tako označen, da ga je lahko spoznati. Vesti iz Gorišlie. Tatvine. Okoli novega leta beležimo leto za letom tatvine po Goriškem. Tudi letos so se oglasili tatovi v Gorici ali dosegli so slab uspeh. Zadnji čas čujemo o tatvinah v Tržiču, pa tudi tam tatovi k sreči nimajo sreče. Udrli so bili v pisarno tovarne kavinih surogatov, katere je lastnik Matija Weber, in prevrtali so malo blagajno, v kateri so dobili samo 14 K. Velike blagajne pa se niso niti lotili. Občini Oglej in Terzo v Furlaniji ste sc obrnili na deželni odbor s prošnjo, naj nakaže potrebne svote za nadaljevanje osuševalnih del v močvirjih tam okoli v smislu zakona, svoj Čas sprejetega v goriškem deželnem zboru. Stara resnica je, da se Furlani in njihovi poslanci prav živo brigajo za procvit Furlanije ter odstra-njajo vse po vrsti, kar je doslej oviralo procvitanje Furlanije; zato je mogoče, da tudi sedaj dobijo, kar zahtevajo, dasi so težki časi in v deželnih blagajnah ni denarja v preobilici. Pred kratkim je bil otvorjen pri Zagraju nov krasen most, ki izborno služi Furlaniji, sedaj se potegujejo za hitro pomoč glede osuševanja močvirja, dasi so v teku tudi regulačna dela. Trsfi, ul. Cardjcca 1i4 (gtz Torreni©> Zaloga ustrojena^ k&ž Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta pstrefečžlr« za secEterže. Dr. PETSCHMGG w TRST, m S. CATERlilft STEV. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8—9 in 2 — 3 In špecijallst za kožne In vodne (spolne) bolezni: 11V2—1 in 7—7Va :: HALI OGLAS! □□ □□ M računajo po 4 sto t- besedo* Mastno ti-kane b*8ode se računajo enkrat več. — Najmanjša * pristojbina znaša 40 stotink. : □□ □O □□ Hablirann sobo Alfi r: 17, vrata 5, prvo se o lekarnah S /c*.- Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, influenća Kdo na/ jemlje Siralin ? 1 Vsak. ki trpi na frajnem kaliju. ) 1 Vadušljivi .katerim Sirolln xnafno lažje ieoOvarova« seboiaxnlnegojoidravifi. « olahča naduho- Osebe s kroničnim kafarom b^nkijev, I ^ $krofuxn. otroci,pn kafenh u&nku.e5»roUn ki s Sirolinom ozdrave. 1 * ugodnim vspahom naspiosni počufek. ►0LN SotSi ♦ BASCl