P.b.b. kulturno -politično glasilo Birma je tu! Najbolje kupife ure, nakit pri urarskem mojstru Gottfried Anrather KLAGENFURT, Paulitschgasse 9 Strokovna delavnica za popravila Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenlurl LETO XIV./ŠTEVILKA 23 CELOVEC, DNE 7. JUNIJA 19G2 CENA 2.- ŠILINGA Koncert slovenske gimnazije v Celovcu: Ref let rasti in uspehov! Velika dvorana Delavske zbornice v Celovcu je bila zadnjo nedeljo popodne premajhna, da bi sprejela vse, ki bi radi pri-šli na koncert državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence v Celovcu. Prena-polnjena največja dvorana v Celovcu je bila tokrat priča požrtvovalnega in živahnega dela naših profesorjev in naše srednješolske mladine. Vsakoletna zaključna Šolska prireditev te ljubljene ustanove za vzgojo slovenske srednješolske mladine je postala že prava narodna manifestacija, ki vedno znova združuje v ljubezni do naše mladine vse, ki jim je pri srcu lepota slovenske besede in pesmi, p Letošn ja slavnostna prireditev slovenske .jj^tnazije je bila še posebno pomembna. V jeseni namreč poteče pet let, odkar so se prvič odprla našim gimnazijcem vrata v lastni gimnaziji. Tako z letošnjim šolskim in najožjega delokroga. Tako daje ta zavod svojemu ljudstvu dovolj zagotovil, da sme z zaupanjem in ponosom gledati na bodočnost. Druga posebnost letošnjega koncerta naše šolske mladine pa je bila, da so dijaki presenetili svojega gospoda ravnatelja dr. Tischlerja in navzoče gledalce in svojemu ljubemu predstojniku čestitali za njegovo 60-letnico rojstva. Spontano navdušenje je dijake in gledalce tako prevzelo, da ni bilo konca ploskanja. Poleg iskrenih čestitk je mešani zbor jubilantu oljčuteno zapel pesem »Slovenec sem«. Tako je zadobila celotna prireditev še bolj slovesen značaj. Lepše prilike za naznanitev tega lepega jubileja tako zaslužnega jubilanta bi si ne mogli želeti, kakor je bila nedeljska prireditev; saj so mu to presenečenje pripravili prav njegovi najljubši, to je študenti. skoga sveta, ki se je letos v tej svoji lastnosti prvič udeležil naše prireditve, g. vladnega svetnika g. Justa s soprogo. Ta posebni pozdrav pa ne velja samo njemu osebno, marveč njegovemu oddelku, ki ima izpolniti na Koroškem zgodovinsko nalogo in upamo, da jo bo izpolnil. Vas drugih, prijateljii, pa ne bom osebno pozdravljal, marveč vam vsem prožim roko in se vam zahvaljujem. Kakor smo na šoli teh pet let pridno delali, talko bomo dcdali tudi zanaprej, da vam bomo v enem letu predstavili svoje prve maturante tih s tem izpopolnili šolo v popolno gimnazijo. Ne morem pa preko tega, da se ne bi danes izrecno zahvalil vsem dobrotnikom naše šole in naših dijakov. Mnoge poznam, ki s svojimi prlisipevki omogočajo pridnim dijakom študij, ki hi brez te pomoči ne mogli v srednjo šolo: vsem tem prisrčni Bog plačaj! Je pa tudi dosti dobrotnikov, katere ne poznam osebno, tudi njim prisrčha zahvalit, Na ta dan pa moram tudi izreči zahvalo prosvetnemu ministrstvu za študijske štipendije, zahvalo moram izreči deželni vladi, ki razmerno velikemu številu dijakov podeljuje letno študijsko pomoč, in prosim g. deželnega glavarja, da bi nam tudi zanaprej ohranil to naklonjenost. Enega dobrotnika pa moram imensko imenovati. Vsako leto seže v žep in se spomni naše Sole in naših dijakov z večjo vsoto. To je gospodična Adela Gril. Vam, draga Adela, .ki nimate svojih otrok, priporočam dijake, bodite naši šoli častna mati. Spomniti pa se moram ob tej priložnosti tudi odgovornega dela v dijaških domovih. Skoraj iz trte so jih izvili, ko je bila potreba mladimi nuditi strehe in oskrbe. Pri tem svojem velikem delu bi zaslužili tudi deželne im državne podpore. In na eno 'posebnost naše šole pa moram še opozoriti. Sam izhajam iz kmečke hiše in vesel sem, da danes vadim šolo, na kateri je 100 otrok iz kmečkih družin in nad 80 otrok iz delavskih družin. Tu prihaja novo zdravje v naše žile. Po končanem nagovoru so se hitro vrstile točke po napovedanem programu. Spored je bil zelo pester in prepletala se je pesem z deklamacijami, vmes pa še kaj za dobro voljo. Pevski del prireditve je bil najbogatejši in z lepim podajanjem ter občutenim predvajanjem vedno bolj ugajal. Nekaj svojevrstnega so bile telovadne točke fantov ih deklet, kar je dajalo večjo pestrost prireditvi. Pa tudi recitacije v obeh deželnih jezikih so bile skrbno podane in ves spored je tvoril prav lepo celoto in pokazal, kako obširno je področje udejstvovanja v današnji šoli. V prostorih pred dvorano v Delavski zbornici je mladina slovenske gimnazije (Nadaljevanje'na 4. strani) Dr. Joško Tischler 60-letnik Ob GO-letnici rojstva čestitajo neumornemu narodnemu delavcu vse organizacije slovenskega katoliškega tabora na Koroškem, ki so se po prizadevanjih našega jubilanta z ustanovitvijo Narodnega sveta koroških Slovencev še tesneje strnile, da ohranijo narodu katoliško in slovensko tradicijo. Dr. Joško Tischler nam je in ostane zgled neuklonljivega borca za dosego enakopravnosti v deželi. Bog ga živi! * Naš jubilant je Tinjčan, kot to sam s ponosom izpove. Je rodom iz Hainjželnove družine, oče mu je bil Mokri jan, sorodnik našega svoječasnega poslanca Ivana Starca. Ko se je mladi Jozej podajal prvič v srednjo šolo, mu jie dal oče na pot zlata vredne besede: »Jozej, priden bodi, pa rad žebraj!« In te besede so vodile mladega dijaka skozi gimnazijo in dunajska univerzitetna leta do izbranega poklica srednješolskega profesorja. Hospitiral je mladi'učitelj v Celovcu, nakar je bil nameščen na gimnaziji v Furstenfeldu. Medtem si je izbral življenjsko družico prav tam, kjer se družita Kanalska dolina in Zilja, v Sovčah pri Požlepu. Iz Furstenfelda so ga nato premestili na beljaško gimnazijo. Naoisti so njega in družino pregnali v Bregenz, od koder se je vrnil z našimi izseljenci vred leta 1945 v domovino. 1P0 kratki profesuri na celovški realni gimnaziji je prevzel vodstvo novoustanovljene državne gimnazije in realne gimnazije za Slovence, katere ravnatelj je tudi še danes. Jubilant prvači ne samo v poklicnem ustvarjanju, marveč tudi v narodnem življenju. Vedno je stal v prvih vrstah, pa naj gre za kulturno delo ali politični nastop. Tako je postal vzor premnogim naših mladih vrst, ki kot on nekoč iščejo življenjskih idealov. Ves svoj trud in vse svoje žrtve je posvetil Bogu in domu in tako dobesedno izvedel očetovo naročilo. Kličemo mu iz srca: Še na mnoga leta! Gliickvvunschschreiben des Herrn Unterrichtsministers AmlaBlich des 60. Geburtstages dos Herrn Ober-Studienrates Dr. Josef Tischler richtete der Bun-desmimister fiir Unterrkht Dr. Heinrich Drimmel an den Direktor des slowenischen Gymnasiums in Klagenfurt folgcndcs Gluckwunschschreiben: Sehr geehrter Herr Oberstudienrat! Es ist mir zur Kenntnis gckommen, dali Sie, sehr geehrter Herr Olterstudienrat, am 8. Mai d. J. Ihr GO. Lebensjahr vollcnden wcrdcn. Idi begliickiviinsdie Sie aus diesem AnlalJ und danke Umen fiir die treuen Dienste, die Sie der Republik Osterreich bisher geleistet haben. Mit den besten GriiUcn Dr. Drimmel. Dank an Unterrichtsminister Dr. Drimmel „Herr Bundesminister! Zur Feier des 5-jahrigen Bestehens des Bundcs-realgvinnasUims und Gymnasiums fiir Sloivenen in Klagenfurt sind in der Arbeiterkaminer tiber 1000 Eltern und Gonner der Schule versammelt. Sie alle danken Umen fiir Ihre Tat vom 9. Mai 1957 und bilten um wohlwollende Forderung der Anliegeu dieser Schule. Dr. Josef Tisdiler, provisorischer Leiler. SLIKE: Zgoraj: me&tni zbor gimnazije poje v dvorani Delavske zbornice. Spodaj levo: sedmošolec Greiner Hubert in Travnik Breda izvajata svojo koncertno točko. Spodaj desno: dijaki čestitajo g. ravnatelju. letom zaključuje gimnazija svoj petletni trud in se veseli uspehov, ki so vsekakor zelo razveseljivi. Danes je postala slovenska gimnazija v Celovcu učni zavod, ki si je s trdim delom pridobil ugled daleč preko Govor g. ravnatelja dr. Joška Tischlerja Ko se je Ob napovedani uri napolnila tlvorana, je gosjxxl ravnatelj dr. Tischler otvoril proslavo in takole nagovoril navzoče: Spoštovani rojaki! V .imenu mladine, v imenu profesorskega zbora in v svojem imenu vas vse, ki ste se v tako izrednem številu odzvali povabilu, prisrčno pozdravljam. Če se Ob petletnici toliko gratulantov pojavi, je to dokaz, da vi vsi razvoj in tlelo te vaše šole z veliko skrbjo in veliko ljubeznijo opremljate, je dokaz, da ima ta Šola. veliko več prijateljev in somišljenikov, kakor navadno mislijo. V petih letih je ta šola ob vašem zaupanju zrasla v čilega mladeniča, ki je odložil- Vsak strah, ki je sposoben, da stopi tudi pred javnost, čeprav »te najde zasluženega priznanja. Današnja prireditev naj bo tudi vam, dragi starši, zahvala, tla ste zaupali svojo mladino tej Soli in tudi dokaz, da ste prav storili. Izredno nas vse veseli, da smemo ob današnjem družinskem prazniku pozdraviti v naši sredi najvišjega predstavnika dežele g. deželnega glavarja Wedeniga s soprogo. Pozdravljam prav prisrčno osebnega zastopnika prev/v. škofa dr. Kdstnerja za katere se gospod ravnatelj ves žrtvuje. Ob tej priliki je dijakinja tudi prečitala pismo prosvetnega ministra dr. Drimmla, ki je čestital jubilantu k njegovemu jubileju. g. prelat^ in našega nadzornika za verouk g. dr. Bliimla. Pozdravljam našega vsakoletnega gosta na naši šolski prireditvi gen. konzula Jugoslavije g. Borisa Trampuža s soprogo in ostalimi člani konzulata. Toplo pozdravljam koroškega deželnega nadzornika g. dvornega svetnika dr. Arnolda s soprogo, gospoda strokovnega nadzornika za glasbo g. dr. Schmida s soprogo. Poseben pozdrav pa velja danes predstavniku manjšinskega oddelka koroškega deželnega šol- Politični teden Po svetu ... Zima v poletju Velik del Evrope je minuli teden zajel mrzel val, ki naiii je prinesel mraz, kakršnega ne pomnijo ljudje v tam letnem času; saj je v mnogih mestih Evrope celo snežilo in temperature so padle za skoro 15 stopinj pod letno norm ali o. N cika j podobnega se je pa v-teh dneh tudi dogajalo na politični pozornici; opažati je neki zastoj in veliki državniki so zelo zaposleni s problemi, ki zadeVajo njih lastne države. Skrbi Hruščeva in Kennedyja Sovjetski premier Hruščev, se zdi, ima dovolj posla, da uravnovesi domača gospodarska vprašanja in upostavi čim večjo politično enotnost mednarodnega komunizma. Temu Ibi naj tudi služila konferenca, katero je predsednik Hruščev sklical za 6. junij in pri kateri — po poročilih moskovske »Pravde« — ralzpravljajo o problemih gospodarskega sodelovanja dežel vzhodnega bloka. Po poročilih pa na tej konferenci, na kateri so zbrani predstavniki komunističnih strank vzhodnega bloka, ni zastopnikov Kitajske in Albanije, kar potrjuje, da spor v komunistični družini narodov še ni poravnan. Pozornost sveta je vzbudila tudi napoved premiera Hruščeva, da bodo marali v Sovjetski zvezi dvigniti cene za razna živila do 30 odstotkov. Ta ukrep je Hruščev opravičil z ugotovitvijo, da »nikakor ne smejo znižati izdatkov za obrambo, kar bi želeli sovražniki socializma«. V tolažbo pa je istočasno ljustvu ponovno napovedal, da bo v kratkem na sovjetskih tržiščih vsega dovolj. Tudi ameriški predsednik Kenmedy ima dovolj skrbi, ki mu jih povzročajo zavezniki. Pa tudi notranja vprašanj a ga dovolj zaposlujejo. Posebno je moral zastaviti ves svoj vpliv, da je pomiril duhove, ko je pred dnevi nenadoma globoko padla vrednost delnic na ameriških bankah, kar je imelo slabe odmeve tudi v Evropi. Na drugi strani pa je predsednik Kenne-dy zopet dokazali, da že prav dobro razume umetnost »hladne vojne«, ko je z odločno gesto dosegel premirje na daljnem Vzhodu. Na prošnjo Tajske — na podlagi medsebojne pogoidbe — je'poslal tja nekaj ameriškega vojaštva in posledice so bile takoj vidne: naglo napredovanje komunističnih čet je bilo ustavljeno. Medtem pa bi se naj pogajali o sestavi nevtralne vlade. Toda 'čudne navade morajo vladati v teh daljnih deželah! Medtem ko je dežela v nevarnosti, da postane plen kom unitarna, se med seboj spiti sorodniki: — trije princi — lahkomiselno sprehajajo po svetu; prav najglavnejši, ki bi moral postati nevtralni predsednik vlade, ponuja po Franciji svojo hčerlko v ženitev in nadzira gradnjo svoje vile v Nici. — Amerika zelo želi, da pride do nevtralne vlade, čeprav obstaja možnost, tla bi v njej imeli premoč komunistom naklonjeni elementi. Ako namreč ne pride do sporazuma in sestave nevtralne vlade, ki bi bila po mednarodnih dogovorih obvezana voditi nevtralno politiko, bo gotovo prišlo do popolne zasedbe od strani komunistov, kar bi bilo seveda neprimerno slabše. Anglija in EWG Evropsko ozračje otežkočajo problemi gospodarskega in političnega sodelovanja zahodnih držav. Različno gledanje Francozov in Angležev oziroma Amerikancev na politično poslanstvo Evrope zelo zavira gospodarsko združitev posameznih držav v okviru EWG; med njimi ima največ težav Anglija z svojimi članicami kraljestva. Prav v ta namen se je angleški predsednik Mac Miillan mudil te dni v Parizu, da tani s predsednikom De Gaullom razpravlja o najbolj perečih vprašanjih, kot so vstop Anglije v skupno evropsko 'tržišče, združitev in obramba Evrope in podobno. Kot pravi uradno poročilo, so bili medsebojni pogovori zelo uspešni zlasti glede vstopa Anglije v EWG, čeprav je še mnogo odprtih vprašanj predvsem zaradi množice izivenevropskih držav, ki so tesno politično in gosipodarsko povezane z Veliko Britanijo; izmed teh zlasti Kanada, Avstralija in Nova Zelandija. Kot protiuslugo za De Gaullovo razumevanje za težave Anglije v vprašanjih vstopa v EWG pa bi Anglija posredovala, da bi bila Francija pritegnjena v krog atomskih velesil. Premirje v Alžiru V Alžiru je nekaj dni vladalo premirje, ali bolje odmor v blaznem uničevanju življenj in premoženj Alžircev. OASovci so verjetno že uvideli, da je njihovo početje obsojeno na skorajšnji polom in da so si s svojini brezvestnim divjaštvom nakopali obsodbo vsega kulturnega sveta. Mila obsodba bivšega generala in voditelja uporniškega gibanja OAS je sicer za trenutek dala upanje OASovcem, da ima njih gibanje več somišljenikov, a odločnost De Ganila jih je kmalu preverila o nasprotnem. Zato so baje skušali OASovci priti v štik z alžirskimi predstavniki in se tako zopet uveljaviti: kot predstavniki alžirskih Francozov, za katere so zahtevali trdna poroštva za njih varnost v novi alžirski državi. Verjetno so tudi računali, da bi ob uspešnih tovrstnih pogajanjih tudi za sebe našli kako ugodno rešitev. Toda do pravih pogajanj ni prišlo in OASovci so napovedali, da bodo znova začeli z grozodejstvi. ... in pri nas v Avstriji Katoliški shod Vsakih deset let obhajajo avstrijski katoličani svoj 'katoliški shod. Zadnji tak shod se je vršil leta 1952 na Dunaju, letos pa je doletela ta velika čast častitljivo nadškofijo mesto Solnograd. Pred desetimi leti se je na Dunaju zbrala Velika množica vernikov iž vseh dežel Avstrije, tokrat pa se je zbralo okrog 2500 zastopnikov delegatov katoliških ustanov im organizacij, ki so v dneh od 1. do 3. junija v delovnih skupinah reševali vprašanja, ki se tičejo .krščanskega življenja na privatnem in javnem sektorju. Višek proslav katoliškega shoda v Solno-gradu je bila zaključna proslava v mogočni dvorani novega Doma slavnostnih iger. Udeležili so se te proslave zvezni kancler dr. Gorbach, več ministrov, deželnih glavarjev in drugih odličnikov, med cerkvenimi dostojanstveniki pa so bili kardinal dr. Konig, nadškof dr. Rohracher in škofje dr Kost n er, msgr. Lazlo, dr. Schoiswohl ter papešiki nunciji nadškof Rossi. Zborovanje je pozdravil kardinal dr. Konig; poudaril je važnost katoliškega shoda, ki pa mora zaorali globoke brazde, iz katerih bo v bodočnosti rastlo bujno krščansko življenje. Zato je treba ustanoviti stalni Federalistična unija evropskih manjšin je imela letos svoj kongres od 30. maja do 2. juhija v Flensburgu. Flensburg je mesto v Scht eswig-Ho Is teinu s približno 100.000 prebivalci. Na kongresu je bilo zastopanih 23 manjšinskih organizacij iz devetih evropskih držav, kongresa pa se je udeležilo 100 oseh. Koroške Slovence je zastopal predsednik Narodnega sveta 'koroških Slovencev dr. Valentin Inzko. Župan mesta Flensburg, dr. Leon Jensen je izrazil posebno veselje nad tem, da je kongres evropskih manjšin ravno v tem obmejnem mestu. Kajti tu se more vsak na licu mesta prepričati o dobrem sožitju Nemcev in Dancev. Leta 1920 je namreč po glasovanju bila meja med Nemčijo in Dansko potegnjena tako, da žive dane$ v obmejnem pasu Nemčije poleg Nemcev tudi Danci, na obmejnem ozemlju Danske pa tudi nemška narodna manjšina. Dr. Jensen ✓je dejal: »Na naših prilikah smo dokazali, da se dado vzorno rešiti manjšinska vprašanja. Rešitev je 'živ dokaz tega, kaj bi se dalo drugod v Evropi ukreniti za narode in manjšine.« Predsednik Federalistične unije evropskih manjšin, državni poslanec Hans Schmidt je opozoril na svojo lanskoletno izjavo v Briigge, ko je dejal, da bi bilo za Evropo v veliko škodo, če bi morala pogrešati pestrost narodnostnih skupin in naj bi bile številčno še tako majhne. Danes pa je treba dostaviti, da posamezne države sicer veliko prispevajo za združitev Evrope. Vedno bolj pa se bodo morali njih predstavniki zavedati, da pomeni na dolgi rok mnogoličnost narodov in narodnostnih manjšin ter. skupin notranjo moč. Če bi podvrženi duhu materializma dopustili, da manjšine počasi zamrejo ali pa bi jih celo zatirali, bi to povzročilo razpoke v temeljih evropske skupnosti. Poslovno poročilo je podal na kongresu generalni tajnik Federalistične unije evropskih manjšin Povl Skadegard. Dejal je, da se položaj manjšin v preteklem letu ni izboljšal. Se vedno je nerešeno južnotirolsko odbor, 'ki bo skrbel za uresničenje resolucij shoda. Programatični govor pa je imel predsednik Katoliške akcije v Avstriji, ravnatelj dr. Hans Kriegl. V jedrnatih besedah je nakazal zahteve katoličanov v javnem življenju z ozirom na vzgojo, družino, zakon, javno moralo, kulturo, socialno ureditev, gospodarski napredek, javne ustanove državne podpore in podobno. Vse delo teh zborovanj je bilo pod geslom: »Ne pustite, da ugasne Duh božji!« Blagostanje brez moke in mleka V avstrijski prestolici je pred tednom zmanjkalo po trgovinah moke. Pa pravijo, da dmamo vsega v izobilju; kar pa tudi drži. Prav zaradi tega je zmanjkalo moke, ker ob izobilju tovrstnega blaga ostane cena moke nizka, za današnji splošni porast cen mnogo prenizka. Pri nas na Koroškem pa imamo težave s cenami mleka. Že nekaj časa se zastopniki kmetov trudijo, da bi dosegli za mleko boljšo ceno. Toda pravih uspehov ni bilo; z nekaj obljubami! pa se tudi končno niso mogli zadovoljiti. Že prejšnji teden so zato zagrozili s stavko. In res je do take stavke prišlo minuli petek. Kmetje so se skoraj polnoštevilno odzvali pozivu, ki je klical na stavko; tako je na Koroškem bilo na dan stavke zbranega le nekaj manj kot 700 litrov mleka, dočim ga navadne dneve zberejo okrog 270.000 litrov. StaVka je trajala samo en dan. Bila je to prva tovrstna akcija koroških kmetov in pokazalo se je, da znajo biti tudi kmetje disciplinirani v boju za njih pravice. Ob stalnem porastu cen vsem drugim življenjskim potrebščinam, zlasti industrijskim produktom, je prav, da je tudi kmetovo delo deležno pravične plače. Kaj pa sezona ... ? Za Koroško zelo važno gospodarsko vprašanje so tudi letovišča oziroma letovišču;: sezona. Tujski promet prinaša namreč letno kipe denarce v našo deželo. Toda letošnji mraz, ki grozi, da 'bo še v juniju moril rože in cvetje, ne obeta nič dobreiga. Predsezona, ki je druga leta privabila že kar lepo število tujcev v deželo, je letos vobče odpadla. Mesec junij je že in hoteli so še prazni skoraj... Je pač tako, kot pravi pregovor: »Češnje se pač ne trgajo vsak vprašanje, a tudi drugod položaj manjšin še ni boljši. V to vrsto spada tudi vprašanje koroških Slovencev. Meseca oktobra preteklega leta se je bavil osrednji odbor Unije na svoji seji na Dunaju s tem vprašanjem ter se. izrekel v posebni resoluciji na avstrijsko vlado proti takozvanemu ugotavljanju manjšine. Generalni tajnik Skade-gard je dejal, da bi izid ne prikazal dejanskega stanja. Misliti si morem, da bi se v občinah z majhnim številom Slovencev ti zaradi gospodarskih ali drugih ozirov pri glasovanju ne upali priznati za Slovence. Nam v severni Evropi (Skadegard je Danec) se zdi vsekakor čudno, na tak način uradno ugotoviti manjšino. V obmejnem ozemlju Schleswig-Holsteina bi bilo nemogoče, da bi uradni krogi zahtevali, naj se prebivalci priznajo z glasovnico k ihanjšini. Tu ima vsaka etnična skupina, ali je velika ali majhna, v okviru šolske zakonodaje svoje šole. Ugotavljanje manjšine bi naletelo pri nas na močan odpor. »O ureditvi manjšinskega vprašanja v obmejnem ozemlju Šchleswig-Holsteina« je govoril generalni konzul Danske v Flents-burgu, profesor dr. Troels Fink. Vprašanje je urejeno na podlagi sporazuma med Nemčijo in Dansko. V posebnih izjavah, ki sla bili podani deta 1955 v Beninu in Kopenhagenu, so pravice nemške in danske manjšine jasno določene. Tako Nemci kot Danci so s sedanjo ureditvijo zadovoljni. Danska manjšina ima v Nemčiji 80 osnovnih šol. Po učnem načrtu je na prvi in drugi šolski Stopnji danščina učni jezik. Od 3. šolske stopnje dalje je tudi nemščina 6 ur tedensko učni jezik. Poleg tega imajo Danci še 3 srednje šole (neke vrste nižja gimnazija), svojo ljudsko visoko šolo m gimnazijo. Na omenjenih šolah je vpisanih 4.500 danskih otrok. Izdajajo pa 2 dnevnika. 'enega v danskem in enega v nemškem jeziku. Manjšina šteje 100.000 pripadnikov, nemška manjšina na Danskem pa 40.000. Ta manjšina ima 32 osnovnih šol, 1 gimnazijo in 1 ljudsko visoko šolo. 1500 učencev je vpisanih na nemških manj- Franc Šaleški Finžgar je umrl V soboto, dne 2. junija je umrl v 91. letu starosti veliki slovenski pisatelj PRAN ŠALEŠKI FINŽGAR. Odkar je šel v pokoj, je živel v svoji hiši na Mirju v Ljubljani. Kljub visoki starosti je še vedno pisal in urejeval svoje številne rokopise, ki še čakajo objave. Pri tem delu ga je dohitela božja poslanka smrt in ga odvzela ljudstvu, ki mu je dolžno hvaležnost za njegovo velikansko kulturno delo. Fran Šaleški Finžgar je bil rojen 9. februarja 1871 na Ureznici na Gorenjskem kot sin malega kmeta, ki je bil tutli krojač. Ljudsko šolo je obiskoval v Radovljici, srednjo šolo pa v Ljubljani, kjer je tudi dokončal bogoslovne študije. V duš-,nem pastirstvu je deloval z veliko gorečnostjo in ljul>cznijo do svojega ljudstva. Udejstvoval se je kot kulturni, prosvetni in gospodarski vodnik ljudstva povsod, kjer je pastiroval kot kaplan ali kot župnik. Tako ga je vodilo službeno poslanstvo po vseh pokrajinah ljubljanske škofije, dokler ni končno postal župnik v trnovski fari v Ljubljani. Nekaj pred drugo vojno je stopil v pokoj in se povsem posvetil kulturnemu delu in pisateljevanju. Finžgarjevo pisateljsko delo sega v leto 1892 in se je’”nato hitro razvijalo. Začel je z mladinsko književnostjo in že kot bogoslovec napisal nekaj povesti (Gozdarjev sin). Zgodaj je začel tudi pisati v „l)<>m in svet”, kjer je bilo večina njegovih del objavljenih. Njegovo ljudsko pripovedništvo se je že bujno razvijalo v letih okrog 190)), ko je nastal tudi znani »Divji lovec”. V letih 1906-7 pa je izhajal v ,,l)onui in svetu” njegov zgodovinski roman iz časov naseljevanja Slovanov na Balkanu ,4’od svobodnim soncem”. V letih tik pred prvo svetovno vojno je Fini \ objavil zopet nekaj novih del, n. pr. avtobiograf ..../ jM>vcst »študent naj bo”, realistično zgodbo »Dekla Ančka” ter obe ljudski igri »Naša kri” in »Veriga”. Obilo snovi pa so mu zlasti dali doživljaji med vojno in tedaj so nastala dela, kot so »Prerokovana”, »Boji”, »Kronika gospoda Urbana” in »Polom”. Po vojni je Finžgar nekoliko omejil svoje pisateljevanje; prva leta je izšla samo njegova igra »Razvalina življenja”. Le nekaj večjih povesti je še napisal kot leta 1925 povest »Beli ženin” in dve leti pozneje še povest »Strici”. Tik pred drago svetovno vojno je izdal še »Gospoda Hudournika” ter leta 1944 štiri pravljične zgodbe pod naslovom »Makalonca”. Za večer svojega življenja pa je še napisal svoje spomine »Iz mladih dni”. Vmes je neumorno sodeloval pri mladinskih, družinskih, dijaških in literarnih listih ter revijah. Kdo bi v njih preš tel vse Finžgarjcvc prispevke! Poleg tega je bil dolga leta glavna opora celjske Mohorjeve družbe in od leta 1938 tudi redni i Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Fran Šaleški Finžgar je gotovo eden največjih slovenskih pisateljev, eden najboljših oblikovalcev slovenske besede in najzvestejših sinov slovenske zemlje. Njegova dela bodo še dolga desetletja najbolj priljubljeno čtivo slovenskega vernega človeka in bodo zavzemala častno mesto v privatnih in javnih knjižnicah slovenskega človeka. sinčkih Šolah. Nemci izdajajo na Damskem 1 dnevnik. Ljudska visoka sola v T-imigfe- so začeli apostoli oznanjati evangelij, je Duh božji, ki je bil prišel nadnje, dal, da je vsak poslušavec slišal govoriti apostole njegov jezik. Vsi jeziki so razglašali blago-vest božjo in dajali hvalo (Bogu. Duh božji zna iti preko nasprotstov različnosti jezika, ne da bi jo uničil. Ta binkoštni dogodek je imel nalogo pokazati, kaj 'bo poslanstvo Cerkve v teku stoletij: združevati vse jezike v istem evangeliju in v istem duhovnem bogoslužju. Cerkev ne bi bila zares Kristusova in ne bi dovrševala smotra človeštva, če bi ne bilo vse te različnosti in te množice jezikov.« »Krščanska edinost ne predpostavlja ni-kakega prikrajšanja narodnih posebnosti, ker ti dve stvari nista istega reda. Kar je bistveno za Cerkev, ne pripada kot bistveno nobenemu narodu in tudi ne najde več sorodnosti v tem ali drugem narodu.« »Cerkev, to je Kristus in vera, in to je nekaj povsem drugega kot narodne kultu-ture. Edinost Cerkve, to je Kristus in vera, in vidna sredstva-te edinosti sta škofovstvo in rimska Cerkev. Od teh pa ne eno ne drugo ni last nobenega naroda.« Naj bi po 'teh načelih živeli mnogi okoli nas, ki se štejejo, da so kristjani in hočejo veljati za katoliške in cerkvene! e na zdravsfvo! znih sprememb na živčevju; prav tako tudi skupine neprijetnih afektov, to je čustvenih znakov, potisnjenih v podzavest. Plesna godba naj bi zopet ublažila histerične kretnje. Drugi čiinditelj, ki ga moramo upoštevati, so okoliščine, pod katerimi izvajajo glasbeniki kak glasbeni komad. Važno je, ali se nahaja poslušavec ali poslušavka v koncertni dvorani ali doma. Nadalje je pomembno, ali posluša oseba glasbo med delom ali med počitkom. Tretjo okolnost tvori poslušavec sam s svojimi telesnimi in duševnimi posebnostmi. Isti glasbeni komad, predvajan ipod istimi okolnostmi, vpliva na kolerika drugače kot na flegmatika. Med kolerike sodijo ljudje, ki so lahko razdražljivi in se hitro razsrdijo. Flegmatiki so pa neka vrsta temperamenta, pri katerem se človek ne vznemirja zaradi vsake malenkosti in reagira na vse precej počasi. Učinek glasbe je prav tako različen pri trudnem, upehanem ali pri veselem in živahnem človeku, nadalje pri slabo razpoloženem ali razdraženem človeku, kot končno tudi pri; lačnem ali sitem človeku. Ljudje, ki so muzikalni, občutijo glasbo drugače kot muzikalno nenadarjeni, zdrav človek ipa zopet drugače kot bolan. Akustični dražljaji, glasbeni komadi, spevoigre pa lahko vplivajo 'tudi negativno, •torej isllabo na razpoloženje, oziroma na telesne organe. Mnogi dražljaji slušnega živca udušijo s svojo jakostjo, s svojim trajanjem ter pogostnostjo ponavljanja duševna dogajanja. Glasbeni dražljaji pa sproži- , jo večkrat tudi nevrotična obolenja, kot so glavobol, bljuvanje, potrtost, zavrtost itd. Ropot in hrupna godba, ki jih dojema človek pri delu, na cestah din javnih trgih, oslabita zmožnost opazovanja in ovirata koncentracijo misli, kar je večkrat vzrok nezgod. Nadalje motita delovno zmogljivost in kakovost dela. Motnje, ki izvirajo iz izvajanja neprimernih glasbenih zvokov, ki žalijo uho, ne najdemo le pri poslušavcih, ampak tudi pri izvajalcih take glasbe. Skupno delo zdravnika in glasbenika lahko ustvari mnoge možnosti v prid zdravstvu. Skupaj lahko pobijata uspešno zle posledice glasbenih dražljajev, oziroma jih lahko preprečita. Končno bi bilo tudi želeti, da bi si zdravniki in glasbeniki še bolj kot dosedaj prizadevali, uporabljati smotrno pomirjujoči vpliv glasbe v blagor zdravih, oziroma 'bolnih ljudi. Hipnoza v kriminalistiki Psihoterapevt dr. Levendula, profesor v Združenih državah (USA), je priredil 20 mladim policistom vajo na znanstveni postopek pri; 'policijskem delu. Govorili so o 'težavalh, ki se pojavljajo, kadar hočemo zvedeti od prič to, kar so dejansko videle. Za dr. Levendulo sta sedeli, obrnjeni k poslušalcem, dve stenografki. iPoLicisti in povabljenci so predavanju sledili pazljivo, a brez posebnega zanimanja. Pri pisalni mizi je ob »tenografistkah sedel sodni iz-’ vedenec dr. Gerber. Nenadoma je nastal nemir in dr. Levendula se je hitro Obrnil, da vidi, (kaj se godi za njim. Dve stenografistki sta se kregali in si že čez trenutek bili v laseh zaradi ročne torbice. »Roke proč od moje torbice!« je kričala plavolaska. »Okrasti me ho-četel« »Ni res,« sc je Odrezala temnolaska, ».iskala sem samo vaš vžigalnik. Pustite me!« Začeli sta se Obdelavati in v temnolaski-nih rokah se je mdkaj zasvetilo. Zamahnila je, plavolaska je zakričala, se prijela za levo stran in se zgrudila na divan. »Moj Bog, kaj sem storila!« je zakričala temnolaska in planila skozi vrata ven. še preden so se prisotni pomirili, je dr. Gerber potrkal po mizi in prosil za posluh. »To,« je rekel, »je bila samo igra. Nobenega razburjenja, prosim. Kar ste videli, je bila igra, ne pa resničen umor. Šlo je za poskus. Počakajte hip, predavanje vam Ibo takoj nudilo nekaj novega.« Potem je prosil, dr. Lavendulo, naj nadaljuje s predavanjem. — Ta je povedal, da je bil »umor« izveden po skrbno preštudiranem rokopisu. Zdaj je hotel vedeti, koliko po-drdbnosti si je kdo o »umoru« zapomnil. Omenil je, da bi utegnila pomagati tudi hipnoza. Prijavilo se je pet policistov za enkraten poskus. Dr. Levendula jih je najprej prosil, naj napišejo vse, kar so videli — tako, kot bi storili v vsakem navadnem policijskem poročilu. Potem jih je hipnotiziral. Ko so se zbudili, so pripovedovali svoja opažanja v magnetofon. Zatem so jih ponovno hipnotizirali in zdaj so dali izjave v 'hipnotionem stanju. Končno jih je zbudil in prosil, naj vsak svoje poročilo še enkrat napišejo. 'Čim večkrat so šli 'policisti skozi te ugotovitve, ipresenetljiveje se jim je spomin boljšal. Dr. Gerber in dr. Levendula sta primerjala oboje pismenih poročili. Prva so bila vsa trezna, stvarna im nekoliko nedoločna. Nasprotno so druga vsebovala nekaj podrobnosti v zelo živahnem opisu. Vsem, ki se bavijo z odkrivanjem zločinov, je jasno, da so podrobnosti zelo važne. Prepir obeh žensk, ugrabitev vžigalnika in petdolarskega bankovca, boj, ki se je končal s tem, da je ena ženska zabodla drugo z domnevnim bodalcem — vse to je trajalo deset sekund. Pred hipnozo je eden policistov napisal, da je bilo orožje podobno odvijaču; po hipnozi se je spomnil, da je imelo orožje rdeč ročaj, kar je bilo tudi res. Še druge važne podrobnosti se je spomnil: plavola-skima zgornja ustnica je imela neznatno brazgotino. Dalje, da je glavo naslonila na divan, ko se je zgrudila. Vse to je držalo. Drugi policist Ije najprej povedal, da je bil zločin storjen z »neznanim predmetom«. Po hipnozi pa je napisal, da je »temnolaska potegnila iz torbice predmet, ki je bil videti na eni strani plosk, na drugi pa Okrogel.« Rezila mi videl, pač pa svetlikanje, zaradi česar je menil, da je bil predmet poliran ali posrebren. Ta policist je vedel še to, da sta bila svinčnika obeh stenogra-fistk rumena in z gumico na koncu. Menil je še, da je trajal 'boj približno deset sekund — torej je točno pogodil čas. Tretji policist je po hipnozi vedel povedati stvari, kot bi bil prizor fotografiral, na primer, da je imela plavolaska ddlge lase do ramen, lasje njene nasprotnice pa da so bili počesani navzgor. Čez uhelj naj bi ji viselo nekaj pramenov las. Četrti policist je bil sposoben ponoviti besedni dvoboj žensk tako natančno, kot če bi bil besedilo sam sestavil. Peti policist je svojemu poročilu dodal, da so bili morilkini čevlji na prstih izrezani. (Konec prihod.) Jack London: 5 do- Krevsal je kake pol ure in halucinacija se je spet 'pojavila. Spet se je otepal z njo in spet se nli dala odgnati, dokler mi odprl puške, da se prepriča o nasprotnem in se teši nadlege. Včasih mu je duh zablodil še dalje in koračil je naprej' kakor avtomat, v možganih pa so mu kakor Črvi glodali čudni domisleki in muhe. Vendar so bili ti pobegli iz stvarnost i kra tkotrajni, kajti glad, ki je glodal v njem, ga je vselej boleče priklical nazaj. Z onega takih izletov ga je namaglo zdramil prizor, Od katerega tolike da se ni onesvestil. Stemnilo se mu je prod očmi, začel je omahovati' in se loviti kakor pijanec, ki, se skuša držati pokonci. Pred njim je stal konj. Konj! Ni mogel verjeti svojim očem. Gosta megla je 'bila v njih in iskreče se svetle pike so švigale po njej. Trdo si je pomel oči, da bi bolje videl, in zdaj ni uzrl več konja, temveč velikega tjavega medveda. Žival je strmela vanj z. bojevito radovednostjo. Mož je dvignil puško na ijx>1 k ramenu, še preden se je tega zavedel. Potem jo je pobesil in potegnili svoj lovski nož iz nožnice z vdelanimi biseri, ki mu je visela ob boku. Pred njim jle bilo meso in življenje. Potegnil je s palcem po rezilu. Bilo je ostro, tudi konica je bila ostra. Pognal se bo nad medveda in ga ubil. Toda srce mu je začelo svareče razbijati: bum, bum, bum. Sledil je divji skok navzgor in utripajoče tikanje, Okoli čela ga je stisnil železen pas in v možgane se mu je razlila OmotičnOst. Njegov obupni pogum je odplavil velik val strahu. Kaj če ga žival napade, ko je tako oslabel? Postavil se je kolikor mogoče možato, stisnil nož in se zastrmel v medveda. Medved se je neokretno približal za nekaj 'korakov, se vzpel na zadnje noge in nekako preskuša joče zarenčal. Ko bi bil mož pobegnil, bi se bil pognal za njim; toda mož ni zbežal. Navdajal ga je pogum, ki ga daje strah. Tudi on je divje, strašno zarenčal, in talko izrazil strah, ki je rodni brat življenja in se. prepleta z najglobljimi življenjskimi koreninami. Medved je krenil vstran, še vedno je grozeče renčal, a tudi njega je bilo strah skrivnostnega bitja, ki je stalo vzravnano in neustrašeno pred njim. Mož sc ni premaknil. Stal je kakor kip, dokler nevarnost ni minila, potem ga je zajel drget, da se je zgrudil v mah. ‘Opomogel si je in šel naprej. Zdaj ga je bilo drugače strah. Ni se več bal, da 'bo klavrno umrl od pomanjkanja hrane, temveč da ga bo kaj nasilno uničilo, še preden bo sestradanost izčrpala v njem zadnjo iskro pri zadevanj a, da bi ostal živ. Okoli njega so bili volkovi. Za njim in pred njim je njihovo tuljenje odmevalo skozi pustinjo in stkalo še zrak v tkanino grožnje, ki je bila tako otipljiva, da se je iznenada zave- del, kako izteza rOke v zrak in jo odriva od sebe, kakor 'bi odrival steno šotora, v katerega se je uprl veter. Zopet in zopet so volkovi v skupinah po dva ali trije križali njegovo pot, toda vselej so se mu ognili. NI jih bilo dovolj skupaj in vrh tega so lovili severne jelene, ki se ne borijo, medtem ko bi čudno bitje, ki je hodilo pokonci, utegnilo praskati in gristi. Pozno popoldne je prišel do razmetanih kostii, kjer so volkovi pobili svoj plen. Pol ure prej so bili ti ostanki severni jelen, ki je cvilil in tekal in bil zelo 'živ. Strmel je v kosti, čisto Oglodane in oglajene, rdečkaste od življenja celic, ki še ni zamrlo v njih. Ali je (bilo mogoče, da bi bil tudi on tak, še preden bi dam minil? Tako je bilo torej življenje, (kaj? Prazna, minljiva stvar. Samo življenje zadaja bolečine, smrt nič ne boli. Umreti pomeni samo zaspati, pomeni, da prenehaš, da si spočiješ. Kako je tedaj, da se ne more sprijazniti s smrtjo? Vendar ni dolgo modroval. Počenil je v mah, vtaknil kost v usta in sesal delce življenja, ki so kosti še vedno dajali rdečkasto barvo. Od sladkega okusa mesa je norel, čeprav je bil okus skoraj tako medel in bežen kakor spomin. Stiskal je čeljusti nad kostmi in škripal z zobmi po njih. Včasih se je zlomila (kost, Včasih njegov zob. Potem je začel irazbijati kosti s kamenjem, jih drobil v kašo in jo goltal. Talko se mu je mudilo, da se je udarjal tudi po prstih, iu vendar je utegnil za trenutek presenečeno pomisliti, kako da ga prsti mič posebno ne bolijo, kadar mahne s kamnom po njih. Prišli so strašni dnevi snega in dežja. Nič več ni vedel, kdaj se je utaboril in kdaj se je napotil naprej. 'Ponoči je hodil prav toliko kakor podnevi. Kadar koli je padel, je počival, kadar koli je umirajoče življenje v njem zaplapolalo in zagorelo malo svctlejc, se je spet odplazil. Kot človek se ni več boril, naprej ga je gnalo življenje v njem, ki ni hotelo umreti. Bolečin ni Čutil, Živci so mu bili topi, ohromeli, po glavi so se mu motali Čudni prividi in prijetne sanje. Neprenehoma je sesal in glodal zdrobljene kosti jelenjega mladiča, kajti njihove zadnje ostanke je pobral in nosil s seboj. Čez hribe in razvodja ni hodil več, avtomatično je sledil toku široke reke, ki je tekla po široki, plitvi dolini. Ne reke ne doline ni videl, videl je samo privide. Duša In telo sta hodila ali se plazila drug ob drugem, pa vendar sta bila ločena, tako tenka je bila nit, ki ju je spajala. Zbudil se je jasnega duha, ko je ležal na hrbtu na skalnatih tleh. Sonce je sijalo jasno in toplo. Iz daljave je slišal cviljenje jelenjih mladičev. Bledo se je spominjal dežja in vetra in snega, ni pa vedel, ali ga je vihar bičal dva dni ali dva tedna. GORENCE n nas najdomkem Ob akademiji gimnazije za Slovence (Požar in pogreb) Sirena gornSke požarne hrambe je 1. 6. opozorila -prebivalce fare in tudi sosednjih far, da na Ledu pri Zanklnu, pd. Sveteju gori. Začelo je goreti v sohi, kjer se je menda otrok igral z vlžigalicarrii in si v neprevidnosti zažgal obleko. Prihitela je domača in tudi nekaj sosednih požarnih hramb, ki so ogenj pogasile, preden je dosegel podstrešje. Pač pa je pogorelo vse pohištvo in Obleka. Nevarnost je bila velika za vso vas, ker je divjal hud vihar, tudi barake delavcev, ki gradijo podjunsko železnico, so bile v nevarnosti. Ta požar je ponovno opozorilo staršem, da naj ne puščajo otrok samih doma. Dne 2. junija pa je pri Sveteju nenadoma smrt pobrala Petra Fritzl, ki je že več let delal strešno opeko in jo prodajal, vsej okolici. Rojen je bil leta 1898 v Šmihelu pri Grebinju, občina Ruda. Ker je pri nabavi zvonov na Rudi daroval lepo vsoto denarja, so- ga tam pokopali. Ne vemo ne ure ne dneva ... Meseca julija menda začnejo z deli na cesti med Leddm in Dramljami', kjer je Dravska elektrarna, potem bo vsa cesta od Celovca do Labuda asfaltirana, kar bo tudi za tujski promet velikega pomena. Na Ledu zidajo tudi nove hišice; računajo pač, da bo vsled podjunske 'železnice fin kolodvora med Ledom in Radegundo več prometa. KOTMARA VES (Farne novice) Nedavno smo imeli dve veseli ženitova-nji: v cerkvi sv. Marjete na idiličnem hribčku je obljubil Ernest Krušit, pd. Mo-tejev na iNovem Selu svoji izvoljenki Ernestini Jesenko dosmrtno zvestobo. Kljub skrajno slabemu vremenu se je vršila pri pd. Salbofmiku vesela svatba. Bog dal srečo! V farni cerkvi je segd v roko Janez Ogris, pd. Strajnikov liz Stranj svoji nevesti Zofiji Žagar, pd. mladi Tomažički na Vr-deh, da bo delil z njo veselje in žalost skupnega življenja. Po Tonijevi smrti osirotela Tomažičeva kmetija je dobila s tem nadobudnega mladega gospodarja, ki se je pripravil na poklic gospodarja z obiskom gospodarske šole v Tinjah. Želimo Obilo sreče. Nesreča ne počiva: pri clrvarjenju v gozdu si je Egid Wašniik, pd. Gvažar v Čaho-ričah 'nekoliko poškodoval nogo in nato iskali zdravniške pomolči v bolnici za nezgode v Celovcu in na posledicah nezgode nepričakovano umrl, star šde 61 let. Zapušča vldovo s 5 neoslabljenimi otroki. Veliko število faranov in znancev od drugpd ga je spremljalo na njegovi zadnji poti. Bil je okrog 10 let cerkveni ključar ter vedno zvesto vdan Cerkvi in veri. Ravnal se je po geslu škofa Antona Martina Slomška, katerega stoletnico smrti letos obhajamo: vera bodi nam luč, materina beseda pa 'ključ k zvdičavni narodni Omiki. Za to svoje prepričanje je bil tudi izseljen. Ob odprtem grobu so se poslovili od njega kot izseljenca in kulturnega delavca gg. Kramar, J. Ogris in dr. Mirt Zvvitter. Cerkveni pevci pod vodstvom g. Hribarja, organista na Strmcu, so mu zapeli na domu, v cerkvi in ob grobu v slovo. Blagi Gvažar, počivaj v Bogu! Družini pa naše iskreno sožalje! Četudi sem prepričan, da bo poročilo o akademiji slovenske gimnazije napisala bolj poklicana oseba od mene, sem mišljenja, da ne bo odveč, če še jaz povem nekaj svojih misli. Uspeh je bil namreč tolikšen, da ne morem mimo tega dogodka in mimo telovadnih točk, ki so poskrbele za večjo pestrost programa. Državna realna gimnazija in gimnazija za Slovence je priredila v nedeljo, 3. junija t. 1., v Delavski zbornici v Celovcu, svojo tradicionalno akademijo, ki je zlasti letos nadvse lepo uspela. Prireditev, s katero se nam predstavijo naši dijaki in dijakinje Ob zaključku vsakega šolskega leta, je svojevrsten dogodek ne samo za Celovec, temveč za vso Koroško. Kako je priljubljeno slovensko dijaštvo pri našem ljudstvu, je inajvečji1 dokaz to, da so bile že en teden pred prireditvijo razprodane vse vstopnice in to kljub temu, da se je letos Odločilo ravnateljstvo, da prenese akademijo v večje prostore, v dvorano Delavske zbornice; saj tudi ta ni mogla sprejeti vseh, ki bi radi videli naše fante in dekleta. Akademija je obsegala 15 točk, v katerih so nam dijaki din dijakinje pokazali mnogo onega, 'kar se učijo v Soli: petje, klavir in violino, recitacije, gimnastiko, talno in naravno orodno telovadbo. Hrbtenico vse-' ga programa so sestavljale pesmi deškega fin dekliškega zbora,' dalje moškega, mešanega in združenega zbora. Vse zbore je naštudiral in vodil g. prolf. dr. France Gzigan, telovadbo dijakov je vodil g. prof. Milan Kupper, dijakinj' pa ga. Melita Millotnig. Tretjič sem prisostvoval akademiji slovenskega dijaštva in moram reči samo tole: Vsako leto je večji napredek. Z letošnjim uspehom je pa naša srednješolska mladina {pokazala tak napredek od lanskega leta, da bi si upal skoraj malce podvomiti, če 'bo mogel g. prof. Czigan z njo še kaj več napraviti. Zdi se mi, da je pri njej dosegel skoraj vse, 'kar se je ob teh razmerah doseči dalo. Vsak zbor je napredoval, četudi morda tu pa tam vodja šeni povsem zadovoljen (n. pr. pomanjkanje tenorjev pri moškem zboru) z njimi. Priznati je namreč treba tole: Pri nobenem zboru ni bilo opaziti statistov, temveč so vsi peli in pokazali tako dinamičnost, 'kakršne pri drugih zborih zlepa ne dobimo. Vse pesmi so podali s tako fineso in občutkom, tla je pri slehernem iposlušavcu zapustila najgloblji vtis; takega petja ne slišimo dostikrat in takih slovenskih melodij — katere so nam tako ljube — smo vselej izredno veseli. Daj Bog, da bi slovenski dijaki in dijakinje z istim idealizmom tudi v bodoče gojili našo lepo pesem, njihov vodja pa bi se še naprej žrtvoval za tako lepo stvar, kakor je petje. Drugo, kar hočem povedati o letošnji akademiji, je pa nastop telovadcev in telo-vadkiinj. Prijetno sem bil presenečen nad njihovim uspehom. 'Ko sem gledal te mlade fante in dekleta, sem si želel samo eno: Da bi se tudi v bodoče z isto ali še večjo vnemo oprijeli lepe telovadbe in zdravih telesnih vaj in da bi se nam ob prihodnji akademiji predstavili še v številnejših telovadnih točkah. Spored bo 'bolj pester, naši ljudje pa imajo poleg petja zelo radi tudi lepe telovadne nastope. Oboji (fantje in dekleta) so pokazali dovolj veselja in zanimanja za tovrstno udejstvovanje in obenem dokazali, da so sposobni napraviti še dosti več. Treba jim je dati priliko, da se bodo lahko vadili, želimo samo, da bi nam g. prof. M. Kupper in ga. Millonig, ki sta tako lepo pripravila svojo mladino za letošnji nastop, zla prihodnje leto pripravila še več telovadnih točk. Da se naši dijaki na tej gimnaziji resno pripravljajo za življenje, je bilo razvidno nadalje iz lepega, doživetega podajanja vezane in uglašene besede v nemškem jeziku. S tolikšno naravnostjo in dovršenostjo so bile podane točke v nemščini', da bi tudi najstrožji opazovalec -ne mogel ugotoviti, da jih predvajajo dijaki slovenskega materinega jezika. Obenem pa je to tudi znamenje, da gojijo naši dijaki resnično spoštovanje do jezika, katerega govore naši sosedje v deželi. Posebej pa je treba pohvaliti še nekatere dijake, ki so mnogo pripomogli k uspehu akademije. To sta mlada umetnika Breda Travnik in Hubert Greiner, oba iz sedmega razreda. 'Prav ■dovršeno sta podala svoji koncertni točki na violini (Greiner), ob spremijavi klavirja (Travnik), za kar sta bila tudi nagrajena z navdušenim a-plavizom. Med telovadnimi točkami pa sta s svojimi šegavimi nastopi prav lopo zabavala gledalce mali Paintner Mirko in veliki Robert Kropionig, ki sta pri vseh »nerodnostih« pokazala, da sta v lahki atletiki že mala mojstra... Hvaležni smo drž. realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence za užitek, ki nam ga je pripravila s svojim dJjaštvoin; prav posebna zahvala pa gre g. dr. Jošku Tischlerju, zaslužnemu ravnatelju tega za votla, ki tako velikodušno skrbi tudi za ta inačin udejstvovanja svojega dijaštva, ki je velikanskega jx>mena za vzgojo mladine. Hvaležni smo pa tudi mladini slovenske gimnazije za ta uspeh im smo ponosni nanjo. Ne postani malodušna, če ti -povsod ne dajo priznanja, kakršnega zaslužiš. -Bodi vseeno ponosna, a vendar skromna; kljub svoji sikromnostii se pa smeš zavedati, da bi verjetno ne našla v tem mestu sebi enako, ki bi se mogla s takšnim programom in s tolikšnim uspehom s teboj kosati. J. Kr. ŠT. JANŽ V ROŽU (Veselo ženitovanje) Poročali smo vam 'že v pustu, da imamo v naši fari precej zrelih parov, ki pa samo še čakajo, ali bi, ali ne. No, in teh pasjih dni se je prvi naveličal Lorenz Lausegger, krojaški mojster, doma iz Slov. Bleiherga; okara j žil se je in šel po svojo izvoljenko Hildegardo Švajger, pd. Mbžnarjevo Hildo v Št. Janžu. Lenci je že več let naš faran; stanoval je pri svojih sorodnikih ne daleč od Hiklincga doma. Videla sta se zato pogostokrat, ljubezen se je vžgala v njunih srcih in vzplamtela; dokazala sta to, ko sta stala kot ženin in nevesta pred poročnim oltarjem šentjanške cerkve. Vreme je hotelo malo nagajati, 'ko smo ju v nedeljo, dne 27. majnika spremljali pred poročni oltar. Preden je stopila nevesta Ob stran svojega ženina, ji je mlada Marta v lepi deklamaciji vtisnila čut zakonskega življenja na srce. Poroka je bila s sv. mašo, pri kateri je ubrano prepeval cerkveni mešani zbor pod vodstvom Hanzija Gabrijel. V lepih 'beseda so njima orisali zakonsko pot domači gospod župnik. Veseli del ženito-vanja se je p avršil v Tišlerjevi gostilni po lepi stari navadi. Gostega in redkega je biilo na preobilje, mladi bleiberški godci so pa skrbeli za razvedrilo. Tudi lepe domače pesmi ni manjkalo. Sonce ranega jutra nas je že obsijalo, ko smo se vsi Židane volje vračali na svoje domove. Sporočiti vam moramo še to, da je nevesta zvesta cerkvena in prosvetna pevka; že iz otroških let z veseljem prepeva Bogu in narodu. Neštetokrat smo jo videli tudi na našem odru, vselej med glavnimi vlogami; izvrstna iz^ralka je 'bila, zato je moral 'ženin pri oklicih g. župniku obljubiti,' da ji bo tudi še zanaprej pustil prostega časa za petje. Farna mladina ti kliče: Hilda, še pridi meti nas. i Tudi ženina ne smemo pozabiti. Priden in pošten fant je bil, mislimo pa, da bo zanaprej tudi takšen mož svoji ženi; tudi on je dober pevec (tenorist); pel je zadnji čas tudi v cerkvi in v zboru »Rožalnskih 'fantov«. Na predvečer poroke jima je domači mešani zbor napravil podoknico. Pri lepi pesmi in pristni domači dražbi smo se poveselili z njima pozno v noč. Mladina je svoji prjjateljici-nevesti podarila skromen, a lepi dar za slovo od samskega stanu; imela ga bo dan za dnem vedno pred očmi, spominja naj jo pa na blažena leta nedolžne mladosti. Draga nevesta, odločala si se za zakonski stan. Besede, ki si jih čula iz ust mlade deklice, veljajo za tebe tudi od nas vseh. Pojdi, Bog te blagoslovi, kliče te tvoj novi stan; v novem stanu, v hiši riovi nov ti je napočil dan. Tebi Ženin pa kličemo: Čuvaj in ljubi svojo zvesto izvoljenko, vedno nasmejano IJildo. Smeh, sreča in zdravje naj se spletejo med nauke, dane od vajinih staršev, naj ostanejo zvesti spremljevalci na valovih vajinega skupnega življenja. ZAHOMC - MARIBOR (f Jerica Hochmuller, roj. Zwitter) V' soboto, dne 2. junija, so na mariborskem pokopališču izročili matcri-zemlji koroško rojakinjo Jerico Hochmuller, roj. Zvvilter. Rajna je iz znane Abujeve družine v Zahomcu in je s svojim možem od glasovanja 1920 živela v Mariboru. Svoječasno je vodila mlekarno v Beljaku in sc tam poročila z znanim rojakom Ivanom Hoch-miillerjem i/ štebna pri Maloščab. On je bil prvotno železničar in se je nato posvetil trgovini, V Beljaku je vodil trgovino s premogom (n drvmi, pozneje se je bavil z vinarstvom. Kot narodnjaka sta oba morala prenašati mnogo preganjanja. Njun dom v Italiener Strasse je slovel po gostoljubnosti. Tam so se Shajali beljaški MoVcnci, med njimi je bil retini gost tedanji župnik na /Mladinski dan Na praznik presv. Trojice, dne 17. junija 1962, bo skupni mladinski dan v Šmarje ti v Rožu. S p o r e d : do pol 11. ure: zbiranje; ob 11. uri: slovesna sveta maša; ob pol 2. uri: družabni del; . ob pol 4. uri: zborna igra: »Igra o božjem kraljestvu«. Vodstvo mladine valbi vso mladino od Zilje, Roža, z Gur in iz Podjune. _-. Naše prireditve GLOBASNICA Katoliško prosvetno društvo v Globasnici priredi v čast našim mamicam na bin-koštni ponedeljek, ob 3. uri popoldne, pri šoštarju v Globasnici OTROŠKO IGRO, ki jo je napisala gospa Matilda Košutnik. Na sporedu je tudi petje in deklamacije. — Vsi od blizu in daleč vabljeni! Koncert slovenske gimnazije v Celovcu (Nadaljevanje s 1. strani) tudi razstavljala svoja ročna dela. Mnogo rizb in drugih grafičnih, plastičnih in rezljanih del je bilo razstavljenih in nekatera dela so bila' prav dovršeno napravljen'v Za tolikšne uspehe v ročnem delu ims^/ glavno zaslugo profesor inž. Ostvald in profesorja g. David in ga. Zikulnigova. Za povezavo med posameznimi predvajanimi točkami je zelo dobro poskrbel mladi. profesor dr. Reginah! Vospernik. V obeh jezikih je tolmačil vsebino skladb in drugih programskih točk, kar je omogočalo lažje razumevanje podanega sporeda. Program akademije je bil zelo obširen — morda celo preobširen. Saj se je celotna {prireditev zavlekla nad tri ure. Toda ljudje so vztrajali in z velikim zanimanjem sledili do zadnje točke. Letošnja dijaška prireditev je ponovno dokazala, da raste slovenska gimnazija ne le številčno, marveč tudi po kvaliteti kulturnega ustvarjanja. Kdor sc žc več let udeležuje teh prireditev, more z. veseljem ugotoviti, da so zlasti pevski zbori v tekočem letu storili velik korak najprej. Celotrw prireditev je namreč v resnici dosegla le, kulturno višino. Tik pred koncem pestre akademije je še nagovoril gospoda ravnatelja in ves profesorski zbor predsednik društva staršev dipl" trg. Urank in se jim zahvalil za ves trud in ljubezen. Poudaril je zadovoljstvo staršev ob tako prepričljivih dokazih, da sc njih otroci nahajajo v zares dobrih rokah. Ponovno je priporočal mladino njih skrbi, da bo spoznavala vrednote domače govorice, kulture in izročil, na drugi strani pa, da 'bo sposobna vstopiti v svet s poštenimi ■pogledi, o sožitju med ljudstvi. Peravi preč. g. Jurij Trunk, ki doživlja svojo visoko stafoslt v ameriški Kaliforniji. .Po glasovanju j e pričel Hochmuller v Mariboru s -tovarno bučnega olja. 'Nacisti so oba izselili in razlastili. On -kot njegova soproga sta vedno rada prihajala na Koroško. Po moževi smrti je živela vdova pri svojem -sinu Bogdanu in dosegla visoko starost 83 let. Na n j oni' zadnji, poli so jo spremljali poleg-njenih sorodnikov številni znan* t i in rojaki. V imenu koroškega kluba je govoril njegov mariborski predsednik tir. Šmid. Blagi gospe Jerici želimo pri Očetu obilo miru in počitka im ji ohranimo blag spomin. GLOBASNICA (Poroki) V drugi 'polovici meseca maja smo imeli dve zelo lopi. poročni slovesnosti. V nedeljo, 20. maja, sta si obljubila zakonsko zvestobo pred oltarjem domače farne cerkve Janez Podrečnik iz Male vesi im Frida Mahorič iz št. Petra na Vašim j ah. Vesela ,ojset’ se je nato nadaljevala pri Steklu, katere so se poleg svatov udeležili še številni gratulanti. Med drugim so izrekli srčna voščila mlademu paru: tajnik Kat. prosvetnega društva J. Lesjak, ki jv govoril v ime-(Dalje na 8. strani) Za gospodinjo ,&£ im ;" v» r ' s -m Čiledtalija 2:0 (0:0). Tekme četrtega dne: Kol umbij a: Rusi j a 4:4 (1:3); šv.ica:Nemčija 1:2 (0:1) Meksikatšpanija 0:1 (0:0); Rolga r ilj a: M a dž arsk a 1:6 (0:4). Ivo Kermavner TATOVA OPOROKA V ameriškem mestu Oklahoma Giityju je neki večkrat obsojeni žepar zapustil svoje imetje v dober namen. Na njegovo željo bo sezidana hiralnica za žeparje. Ti bodo na stara leta, ko jim ne bo več mogoče opravljati poklica1, lahko mirno živeli notri in se kot dostojni ljudje poslavljali od sveta. Ta socialno čuteči, človek je pač dobro vedel, da žeparski poklic ne bo izumrl. V neizmerni žalosti sporočamo, da je odšla po večno plačilo k nebeškemu Očetu naša ljubljena mati, sestra, teta, svakinja, gospa Marija Kovač Rutnikova v Kazazah po krajši bolezni, katero je vdano prenašala, v sredo, dne 6. junija, v 66. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere. Ljubljeno pokojnico bomo spremili na njeni zadnji zemeljski poti v soboto, dne 9. junija, ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti v Kazazah na domače župnijsko pokopališče. Pokojno mater priporočamo vsem znancem in prijateljem v pobožno molitev in blag spomin. K a z a z e, dne 6. junija 1962. V neizmerni žalosti: Jožef, Lambert, Pavel in Valentin: sinovi; Marija, por. Žmavcer; Matilda, por. Knafl; Ana, por. Enzi; Angela, por. Petrač; s. Magdalena s. Petronila, s. Imakulata: hčerke Ignacij, Ferdinand, Jožef in Ludovik: bratje v imenu vseh ostalih sorodnikov. \ ! Klagenfurt, Waagpiatz 7 JEDER TRINKT N U R Pag Fruchtsaftgetranke naturrein ohne Essenzen ohne Sauren X Jede Flasche pasteurisiert! v našem listu / Vse „JOKA"-izdelke — kavče — preproge — žimnice — klavirje — harmonije dobite ugodno pri FRANZ KREUZER’s Wfw. prodaja pohištva in klavirjev Klagenfurt, Kardinalplatz 1, tel. 23-60 Najnovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine ugodno in na obroke pri HANS WERNIG KLAGENFURT. Paulitschgasse (Prosenhof) I Radioaparati Šivalni stroji Kolesa V VELIKI IZBIRI <7ladi&kauJ KERN Klagenfurt, Burggatte Ugodna plačila na obroke OBVESTILA NOVE SKLADBE ZA PRANGANJE ZA ČEŠČENJE SV. REŠNJEGA TELESA Naš priznani skladatelj Anton Nagelc je za letošnje pranganje pripravil nove, lepe melodije pesmi v čast sv. Rešnjemu Telesu (Pange lingua. Praznika svetega, Beseda večna, O Jezus radost, O večni in najvišji Kralj). Toplo jih priporočamo vsem našim organistom in pevcem. Razmnoženo na G listih. Naprodaj pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu. Cena vseh 6 listov le 3.— šil. Sezite po njih, da so poravnajo stroški izdaje. Na razpolago so listi za vse pevce. Priporočamo! Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Rimu sporoča vsem prijateljem in zlasti izobražencem, da je v pripravo na vesoljni cerkveni zbor izdalo VZHODNI ZBORNIK 19G2. Edinstvena knjiga, ki spada v knjižnico slehernega našega izobraženca. Naprodaj pri Družiti sv. Mohorja v Celovcu. »BnHHMHBHHnHHnHH P Bistrica v Rožu. — Sobota, 9. 6.: Im Stahlnetz des Dr. Mabuse (IV). — Primitiven grozljiv kriminalni film. S premislekom! — Nedelja, 10. 6.: Die Ehe des Herrn Miissiissippi ((IV). — Komedija — moralni zadržki! — Ponedeljek, 11. 6.: Rocco und sei-ne Binder (IVa). — Družinska drama. Sprememba življenjskega okolja privede brate v težke spore. — Sreda, 13. G.: AHe lieben Poilvanna (II + ). — Lju-bezmiva zgodba otroka brez staršev, ki očara in spremeni neko ameriško mestece. Borovlje. — Sobota, 9. G.: Veronika, dic Magd (IVI)). — Zlagan film iz gorskih krajev. Moi;W ’ zadržki! — Nedelja, 10. 6.: Das Riicscmrad (111A-/ — življenjska zgodba dveh dunajskih zakoncev od začetka tega stoletja do današnjih dni. — Ponedeljek, 11. G.: Ein Štern fallt vam Himmcl (Ila) — Veseloigra. — Torek, 12. 6.: Junge Liebe — grofle Cefahren (III). — Na dveh primerih naj bi se pokazala potreba pravočasne razjasnitve življenjskih skrivnosti. — četrtek, 14. G.: Der Heniker dst unter-wegs (IVa). — Kriminalni film o neki tihotapski tolpi. Radi umorov na tekočem premisleki. Dobrla ves. — Sobota in nedelja, 9. in 10. G.: Glooken lauten uberall (IVa). — Konflikti med podeželskim župnikom in njegovimi materialistično usmerjenimi nasprotniki. Za odrasle s premislekom. — Ponedeljek, 11. G.: Stadt ohne Mitleid (IV + ). — Dramatičen film. K'er so zapeljali neko mladostno dekle, se morajo štirje ameriški vojaki zagovarjati pred sodiščem. — Sreda, 13. G.: Nachts fallt der Sdhleier (IVb). — Dve bogati sestri in neki moški se zapletejo v skrivnostne dogodivščine. Miklavčevo. —»Nedelja, 10. 6.: Tausend Slejr leitdrten (III). — čeden Revne film z dobrimi a. tisti. — Nedelja, 11. G.: Keki Mann rum Heiraten (III) . — Veseloigra o nekem uspešnem športniku, ki hoče svoji nevesti in njenemu očetu dokazati, da zna tudi delati. — četrtek, 14. G.: Nachts fallt der Sebleier (IVb). — Glej pod Dobilo ves! Pliberk. — Sobota in nedelja, 9. in 10. G.: Denn der Wilid kanti nioht lesen (V). — Ljubezenska zgodba angleškega oficirja in neke Japonke v Indiji lota 1943. — Ponedeljek, 11. G.: 1000 Augen des Dr. Mabuse (IV). — Zločinec kontrolira neki hotel na tajen način. Rriminalmi film. — Torek, 12. G.: Der Golt sitzt lodker (IV). — Film iz divjega za-pada. — četrtek, 14. 62 Kreuzfahrt kis Gehehnnis-volle (III J-)- — Dokumentarni film o živalstvu in rastlinstvu ter o posebnostih Avstralije ki Oceanije. Sinča ves. — Petek in sobota, 8. in 9. G.: Kartha-nju Kairtage v letu 14G pred Kr. — Nedelja, 10. G.: Das SpukschloB in Spessart (IV-(-). — Moderna komedija o strahovih z živo ironijo. — Ponedeljek, 11. 6.: Sohick deine Fran nidht nach Italien (III). — 2 ženi ubežita svojima možema. Veseloigra s popevkami. — Torek, 12. G.: Durchbrucb bci Morgenrot (IV) . — Ameriški mornarski vojni film. — Sreda An četrtek, 13. in 14. G.: Rausohgift — Banditen (IVa). — Gangsterski film. Radi številnih umorov ipromisle.ki! — Potok in sobota, 15. in 16. G.: Aus dom Tagebuch einer Verfiihr.ten (IVb). Nemški .problem” film po nekem lilustriranem romanu. Za odrasle z. resnim premislekom! Št. Jakni) v Rožu. — Sobota, 9. G.: Dracula (V). — Bre/okusen grozljiv film, ki ga odsvetujemo. — Nedelja, 10. 6.: Ffeddy, die Gitarre und das Mccr (III). — S tiralico iskan mornar dokaže svojo nedolžnost in si 'pridobi nevesto. — Ponedeljek, 11, 6.: Kauf dir cihcn bunten Luftballou (Ha). — Ljubezenska zgodba mod odrskim arhitektom in bodočo ..zvezdo”. — Sreda, 13. G.: Manner, die in Stiefel slerbon (III). — Borba dveh prijateljev, ki stojita v začetku v različnih taborih proti tolpi zločincev. List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., ta inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrclec. — 'Liskama Družbe sv. Moharja, Celovec, Viktringer Ring 26. — I el, štev. uredništva in uprave 43-58.