Jatranfa aii1it|ti Z58. iteirtllm. I mm, i sna, at 3L nafta »10. Cena 4 vinarje. Letnik XLII1. Jutranja Udaja ▼ L;oblast: vse leto...............K IT— poi kcu...............„ S*— četrt leta...............„ j-— ..............» 1 10 aaj ac arankarajo. Rokopis se ne vračajo. Creiaiš v#: kaaflata alka Iti. (i pmlićja leva K »letaš ta. S4. Izhaja vsak dan ijatraj. Nttntut fttovilkn 4 vtnarj*. Lasera u 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserciji pa angovsta. Na r» >mcna naučila brez islodotHie vp«»slat.tr nar^nine se ne ozira Jstraaja izdata po poiti za Avstro-Ggrsko: v»e leto...............K 13 — pol leta...............„ 9-— ćetrt u ta...............„ 4 50 na mesec...............„ 160 Za inozemstvo celo leto.........„28*— Uaravaiitvo: Knatlova olica 5, (spodaj, dvcnsče levo), telefon št.85. \e*re«'-a na ielezniri. VuzeniVa, 31. avgusta- 181etni fant Andrej Zeleznik je hotel ponoči ravno pred brzov lakom prekoračiti želesauiko progro. Toda stroj fra je /grabil in mu zdrobil glave«. V jutru našli fanta na proari mrtv Afera uritelja AMrirha v Olj«. Olje« 31. avani-ta C Vijaki župan JaU.roegg Ufii »rntersteier. V.dkszeitunjr« v Mariboru, ker je v uvodniku namignila, da ga je celjski •»•-letriee Stieajer bojda zaradi svoje •m* tako hudo oklofutal. da je moral ekaj dni ostati v postelji. Jahornegg predlagal or*enem hišno preiskavo pri inešV-a nekemu učitelju Aistriebu »A dozdevnemu pi-eu tesra uvodni-Hišna preiskava je potem raa i ela ta rezultat, da ao našli pri Ai-riihu rokopia dotitecara «lanka — •*ftn brez paanana o i ■isinirab Celj- Nemei so ovadili Ai^tnena pri - »Ukana »vetu in ta ja osV-•lil takoj proti njemu disciplinarno -»iskavo in potdal dr. K« o* perja v I je. da celo zadevo preišče. Ker ae Tiehti ne more kot učitelju niee-*r očitati, smo lahko radovedni na ?. [-r» i^kavf, ki vodi p>roti Ai-•rif-liu kot oaebi in kot politiku. Ai-h je znan «*d tistega eaaan sern, r je kandidiral kot »nemški itev-kandiilat proti bivšemu Šoštanjem u Sokolu Wosehnajrgn, kateri K potem v sled pritiska javneara nine-ija moral svoj deželnozr»or^ki man odložiti. C Via afera vzbuja v Ce-. *plo»iio pozornost. Najnovejše vesti. -tanek drža\niko\ * N«»| neradu. Salnoggi ad. :>1. avgusta Satane k ministrov irrofa Aehrvnthala in San Ginliana je trajal pohlru|ro uro. O sestanku >e izda služl»en komunike. Po sestanku je bil obeti. Ob 1 -4. »ta državnika odpeljala na avtomobilu proti Codinfru. Ob V zvečer je bil zt.i.. predsednik ajrof Sfiattgotseh. Kralj Nikolaj cesarju Franu Josipu tet i nje. 31. a\. >m Kralj Nikolaj je poslal cesarju Franu J«»sipa brzojavko, v kateri in u v prezrenih Itesedah zahvaljuje na čestitki n na d dgoletnem zvestem prijateljstvu. Občinske i njiju aa Teka rji h. Olje, 31. avgusta. Dne 14. in 15. »eptembra *e vrv «»liein>ke volitve na Teharjih. zailnji kmeeki obeini v -eljskem okraju, ki ima dane* še po rini nemškutar>ki občinski za-top. III. razreil voli dne 14. aeptembra od . do 1-. ure dopoldne. II. razred isti dan |M»|w»ldne od 4- do 6.. I. razred ;»a 15. septembra od 9. do lO. dopoldne. Vsak razred voli 6 odbornikov in 3 namestnike. Volilni imenik je - :aj jN.pravljen znova na> vpogled v občinski pi-arni. S slovensko zmauro v tej idn-ini bi bili e*lj*ki Nemci docela osamljeni in okrožen i. Vai slovenski krogi -• marljivo na «Mu za osvojitev te ve le važne občine. Brzojavna in telefonska poročila „Siov. Naroda". Kolera. lUrolin, a\gu^ta. \ »**-raj -^ta tu olioleli tu uakili koU-re. >paniiau, "»1 avgusta. Na koleri so tu ztiolele na novo tri <»**4*1h\ ki mi jih takoj izolirali. K u*»ka rarxka dvojiea na Nemskeiii. \ rah i\au a\gu>t.i Ku>ka . .ir-fv.i ilvojna je na {m.Mi \ l>;;r:n ^tadt pri Hnltkii« htiiu prr>topila nško nt« .p . K»r ^« .»«• na |N»^taji •» « ^'li sumljivo plazilo okrog enr-kfjz-i (Ivtinieira \ laka. J i i i j»* |M>luija areto- vala. IC-i-ki carski par. Frit-dln-rz:, avgusta. 1 ;ir>ka dvojica je prisj»ela semkaj ob V24. Na kol«Ml\oru jo je sprejel veliki voj-v«Mia h**senški s s4»prog«». \" Manliei-mu s<» aretovali ruskega Zida Man-deljlierga. ker jr bil ua -umu. da je • , 11, * r. t i :t, at« Ti'.«* na earja. Mednarodna |iarlanientarna unija. Itru«*elj, 'M. avgusta. Tu j»- bila aj otvorjena medna n »dna parla-trna unija. Za predsednika je lul izvoljen l»elgij*.ki ministrski predsednik I ^♦•rna»*rt. \ "d»l»/.»iM» \ :i««a» m >ieer i/ JI držav. \' imenu l*e|g-ij^k»- vlad** j»- korif#*reneo jm.zdravil minister iNivigiion. .\o\e aretaeije s Makedoniji. R. Skoplje, .'1 sargii>ta Vojno <*4» pri liki raa«»r«»ze\anja \ \elesii je koini-- ja na-la j**. r;i/rtil« hišnih -kritih «.kr«»g JO U»mb. Sokolska društva \ Makedoniji. K,— Skoplje, 31. avgusta. V T-tovi, Prištini m Prizrenu m. obnovah srbska sokolska društva. Tndi po dmarih krajih se snu>'j«» Sr»koli. Pretek11 ponetleljek ^» imeli Sokoli izlet na Kos-,vem |m»Iju pri zgodovinsko važnem ananontanu firaeanica. Izleta se je udeležilo fjia*I Sokolov. Zanimiv turški predme. K. Carigrad, A\ avgusta. Mla «|oturako glasilo »Tanin priobeuje pr»-dtr»g, naj bi Tureija in Rusija medseImjiio zavezali, da ne lamta v ("'rneui morju v bodoče imeli nobenega vojnega broilovja. V tem slučaju bi Turčija dovolila vsi ruski crnomorski vojni mornarici prehod skozi Ihirdanele v fialtijsko morje. S tem bi bilo tndi za Rusijo rešeno vpraša- tem prepn« je bil v l^r je lzroeil obla lt4»mlM lije glede jmuiinozit \ haltijskega \ojnega bnnlovja. Obs4»jeni lU>\znr\. I* Solun. *H. avgusta. Pred vojnim sodiščem v S#-rezu je Kila oh ravnava proti 14 Ii<»lgarom iz ]K-triš-k» ga okraja, ki so bil 1 v z^ vstaško rt*t<» vojviNle > .\< ■ .. Ki je [»oltegnil. je bil obsojen ua smrt. eden na |»et let težke ječe. \-i ostali pa so luli oproščeni. Ponev erjenje na p*»šti. (■radee, lil. avgusta. Poštni sluga Herhsthofer je na mki tukajšnji |H»štni filijalki ukradel pismo, v katerem je hiln llJ.s-.TJ kron, ter ga zamenjal z drugim, v katerem >»» bili papirni odrezki. Herhsthofer je na to -rinil. Na glavni j»ošti so takoj opazili, da je med pismi sumljiv kuvert. Ko v,, ^ra odprli, so našli v njem papir. O stvari je bila takoj obveščena policija. Dvema detektivoma sv j»* ponoči slučajno posrečilo zajeti Herbsthoferja. ko se je peljal v izvo-ščeku menda na kolodvor. Pri njem so našli ves denar, razen 44) K. Nameravan atentat na orijentsko železnico? Solun. M. avgusta. Pri Amatovu so našli ponoči ubita dva čuvaja ori-jentsk** zelezniee. Ikuuiieva se. da so jih umorih- bolgarske v staške čete. ki m* nameravale atentat na železnic« >. Papež proti mladeniškim organi- zaeijam. Pariz« :U. avgusta. Paj>ež Pij X. je izdal ju-* m o. v katerem se z vso ostrostjo izraza proti katoliškim demokrat iskfrn mladeniškim organiza-eiiam. «-ev. da so se oddaljile od kr-šean^tva. Papežvo pismo je vzbudilo veliko i m »zornost. Ruska vlada proti poljski tabli. Praara, avgusta. Včerajšnja I nion« |K»r. je vratar odprl vrata na galerijo. V prvi vrsti so bili sedeži. Tu so sedele dame iz vseh narodnih krogov. Za njimi so stali gospodje vseli slojev in stanov. Na obrazu s*>h je bila čitati razburjenost in na-jteto pričakovanje. i na 7. je zasedel jtodžupan dr. 1\ aii Tavčar županski sedež. \;i levi njegovi strani je sedel vladni zastopnik deželne vlade svetnik Kreme nšek. i >^> splošni napetost i .» podžupan dr. Tavčar otvoril - o. koristatujoč. da je navzočih Jo ortčinskib svetnikov, da je torej seja sklepčna. Na to je naznanil, da so svojo odsotnost od seje opravičili občinski svetniki: dr. P i p e n b a c h e r , M. R o t h 1 . J. S a j o v i c , M i 1 o h -noja in Ma ver. deloma radi bolezni, deloma pa ker so vsled poslov zadržani. Ker ni bilo nobenega ugovora, s«, njih opravičenja vzela na znanje in zabeležila v zapisniku. Na to je dr. Tavčar prečita 1 med grobno tišino znani dopis deželne vlade kranjske, s katerim naznanja, da cesar ni potrdil izvolitve poslanca Ivana Hriharja za župana ljubljanskega. Ko je prečital dr. Tavčar ta dopis, je nastal grobni molk. Podžupan dr. Ta v č a r : Predno prestopimo k J. točki dnevnega reda, imenujem za overovatelje zapisnika današnje seje občinskega svetnika L e n č e t a in pl. T r n k 6 c z v j a. Dr. O r a ž e n : Kaj pa nujni pred h tr . Dr. T a v č a r : Pride koncem seje v razpravo. Na to je podžupan preeital pred-pisane točke občinskega volilnega reda. ki se nanašajo na volitev župana, ter na n. nadaljeval: Konstatujem. da so bili k danas-tiji seji povabljeni vsi občinski svetniki in da so vabila tudi sprejeli. Nadalje konstatujem, da je navzočih Jo občinskih svetnikov, torej za volitev župana itostavno zadostno število. Za skrutinatorje imenujem občinska svetnika: dr. M a j a r o n a in L e n č e t a. Dr. O r a ž e n : Prosim za besedo! P o d ž u p a n : Sedaj je ne morem dati. Sedaj je na dnevnem redu volitev. I>r. O r a ž e n : Ker mi tovariš {HHlžupan neče dati besede in s tem omejuje govorniško svobodo, protest u jem proti temu ter apelujem na občinski svet. Dr. Tavčar: Ker tovariš dr. Oražen a pel u je na občinski svet, prepuščam le-temu odločitev. Kdo je za to, da dam sedaj Itesedo dr. Oražnu, naj dvigne roko. (Roko je dvignilo samo kakih 5 občinskih svetnikov.) Konstatujem, da ni večine, za to odrejam volitev župana. Med splošno napetostjo so na to občinski svetniki oddajali glasovnice v volilne žure. • t mat.-rja štela gla- -4 »v u i it*, je vladala v dvorani in na galeriji taka tišina, da hi bilo slišati brenčanje mušice. l*i» kratkih )»etth minutah se je dvignil dr. Majarou ter naznanil izid volitve. Oddanih je hibi 23 glasovale, (ki teh se je glasilo 22 na ime Ivana Hribarja, ena pa na ime dr. Ivana T a v č a r j a. Po teh besedah j« /agnuela vsa dvorana navdušenih zivio-kliccv. (ialerija in občinski svetniki so prirejali burne ovaeije novemu županu. Pl«»tkanje je trajalo več minut in le - * ka - je p.MJ upan dr. Ivan Tavčar priboril besedo, da je izjavil: V smislu $ ;m. nhf inrtiflB volilnega reda vprašam tovariša Ivana Hribarja, ako sprejme izvolitev. Prijatelj Ivan Hribar ima lie*edo. Xa to se je dvignil novo izvoljeni župan, na katerega so bile oprte vse oči. in med splošno na|»eto pozornost -• spregovoril ta ko-le: i njeni g«w]M»dje tovariši! Ko sem govoril k Vam dne 9. junija po prvi svoji slovesni zaprisegi za župana ljubljanskega, dejal sem Vam meti ostalim. da ne imejte obzirov d«> mene in ne i*»trp ljenja z menoj, ako pridete ilo s|*»-/nanja. da str se v meni motili in da moje delovanj.* kakorkoli škoduje :..e-tu. Izvolili ste me v šestič, dokaz, da ste z maiui in z mojim d os** Janjim žii|»aus>kiiii delovanjem bili - - i zad' ai. Šesta Vaša izvolit, v pa dasi j«- bila »triadna ni našla o«|ohritVf na najmerodaj-iiejaeui mestu; Njegov i» \ •iičaastvo cesar blagoizvolilo jej je iiotrdite* « dreči, r klanjajoč' s,. Najvišji odločbi m »ramo vendar imeti pred JČmi. da je Njeir«iv.i Veličanstvo kot v zo-ren ustavili vladar izvršil to. kar mu i nasvet-»tvala vlada. Vašu -»»glasno izražena volja ni našla torej odziva pri v:adi. katera bi imela varovati eiH-insko avtonomijo. Gotovo Vns je stališče, katero je vlada zavzela, skrajno iznenadilo, zlas.i ker za odklonitev ni navedla ni kakih razlogov. ll>*> bi vs-ikdo. ki t ima u;»ogle-•fa v nase razmere, m. u al soditi, da me je nepotrditev fx»tei«i. k(» sem že 14 b-t žmianoval. zadela vsled |*>pol-ne moje nezmožnosti ali pa. da imam * žka dejanja na vesti. Vi. eenjeni gospodje tovariši, bili ste ga prepričanja in zato st< sedmi«"* vsj svoje glas..v. z m»*. likala Vam na tem m zaupanju v ni«»j«i i»m-Ik.! i vaeije. Galerija in oIm ;'.s;irotne-danes v 1111 i 11 na-majanem < Viharne svetniki živio Hribar. firomovito »kanje. Hribar, jrinjen od spontanih ovaeij. s^ priklanja. V tem hipu začno tr«.s|h- in irosi*Mli«-i*e -ijrati v d\orano sveže r-.ž**. Prostor pred županom j«, bil hi|m»ma nastlan najlepših r«»ž. OIm"-. svetniki |»obirali cvetke in jih metali pred Hribarja. Ovacije so trajale več minut.I Izpolniti imam pa tudi dolžnost do Vas. Ker vlada oh nepotrditvi ni izpreirovorila. izpregovoriti hočem jaz ob fnmovni izvolitvi ter Vam navesti vzroke, katere so na Ihtnaju in v Ljubljani zaznamo v. «•••-. da g«»-vore proti j»otrditvi. G<»s{Nf«] deželni pr»*dsednik kranjski mi je z vsega priznanja vredno fNlkritonrenostjo navl petero razl*o-g \ : na mre«', da m* ~ < ptembra l*.*r* po dogodkih v Ptujo s av«»jin: vplivom iiis**!u preprečil pisanja sloveli, časnikov, ki j»* baje bilo hujska-joče; da v dneh 1*. do *_M septembra nisem storil svoje dolžnosti: da sem preveč postavljal na |Medansko stališč**. |»o7at»1 jajoe, da kot župan Statutarne oU"-ine vršim tudi dolžnosti o k rajnegra glavarja; da sena to dednje |w>zabl)al v oličevanjn z ii» z* Inim pr«*»rsed^tvoni. ter da sem v seji oln'inskega sveta prečital brzojavko »Slovanske časnikarske zve-v kateri je bila heneda soblate-&ka«r. lastiti arosfiodje tovariši! Časnikarski jw»klic mi sieer ni tuj; svoje dni sodeloval sem celo dokaj izdatno na tem jiolju. V dobi svojega župa-novanja pa sem imel toliko važnih in nujnih opravil, da sem s eaoni-knantvom Kil le toliko v zvezi, kolikor mi je • a* pripuščal, da js» večerji, — večinoma utrujen in izmučen od jki-dnevuega dela — vzamem časnike v roke, da se iz njih poučim o dnevnih dogodkih. Član kakega časniškesja kousorcija nisem. Kadi mi boste zatorej verjeli, da bi bil v uredništvih zazrl prav začudene obraze, ko bi se bil predrznil vplivati na pisanje listov . Kar s«* tiče očitka, da ob usode-|Mdnih dneh i nese« a septembra MMIH nisem storil svoje dolžnosti, priponi »liti imam le, «la sem dne 1H. septembra, preilno se j*» pričelo zborovanje v »Mestnem domu« rotil in zaklinjal ►ba govornika, r. Triller: Kes je! Ur. Oražeu: Res je!) naj zborovale«* {h»zoveta. tla se mirno razidejo in ne dajo nikakega povoda za kakršnokoli uiterv ene*jo. Istotako sem vplival na • lieiiist vo. ki je bilo /hran«. pre«l Mestnim d »itiom , hode«"- od *s.|HNlje tovariši, samo ps »i. da s,-m moral ta iranda* ]h* svoji najlndjši vetln*»sti in v »sti i», bre/ vseh o/irov na ilesn-« ;i!i ' niel s«'m torej sveto dolžnost vladi brezobzirno »nlknvati \m'. k;ir -e mi je zdelo kvarno v upravi in zahtevati od nje izpolnitev vseh onih utemelj«»iiib tež«*nj svojih !il«-ev. * Ploskanje. kli»i: Tako je! Hrav<». brav o. i Zahtev ati »mI mene, da -••:.i olMiiem župan in okrai-,\ar vršim |M*slaiiski svoj mandat manje ve^rr. ». zdi se mi vendar . • i ne r rt m. .! !• • j-- lt;i nek ai: čuil-no. Sie« r \ ;js p;i zagotovi jam. častit ir sfHMlje tovariši, dn nisem nikdar i»onan>ljal. da vršim tudi dolžnosti okrajnega glavarja. Zato je moje nvadovanje v -t\areh pren#*š*»tieir?i «!eh»kroga bilo točno in hitro: moje pismeno in ustno olrtčevan.*«* s kr. iM*želrio vlado in e. kr. deželnim pre«l-sedstvoni vedno dostojno in spoštljivo. NVeesar pa pri tem nisem jn>zabil. Te-ra nanir«'«"-. ila s#«ni do oblasti •»kr-ijn-sn glavarja prišel ne po imenovanju, temveč k«»t svobodno*oljčni /uoan «*v olHMfn«*z:a meščanstva. 'n. s\obodno voljeni župan s\ ob< nlmira m«*ščanst v a ! z^ivio Hribar. Ploskanje in ovaeij«* trajajo ve«"* minut.i T«» me je navdajalo - po r, jia / zavestjo, <\;i mol po loža, nasproti [Kditičnemu d«'ž«dn«»mn i blastvu vendar-Ie ne more presojati ravno tako. ko jioložaj o»stalih deželnih glavarjev v deželi. Zlasti |MNla ministra za no-tranj«* stvari in sieer deloma meni saiiMMiiu. dejoifia pre«lse«lstvu Zvez.* iužnih Slovan«»v«. T«*h razlogov j«» «Vtv#»ro: f|a sem ininniaoval nekatere ha j«* Inijkotne članke; da ^mm na nekem shoilu na Rakeku se izrazil, da os^r plava v nemškem morju; da sem potoval v Petrogracl k nov«*sln-vaiiskim i m »svetovanjem in da sem ara«li dog«»«lk«iv dne 20. septembra M*** imel govor predi vojaštvu. Kar se prveara očitka tiče hodi 1-ri i m »ni njeno, da se more nanašati le na konftukovane članke »Sb»v. Naro- In o teh sem govoril ter skušal dokazati, da delajo državi kvarno politiko, ako so dotirali tako daleč, oa mora eelo eesar po njihovi krivdi p'nvart v nemškem morju. fib^b* svojega potovanja v Pe-t rog rad! imam mirno vest, ko novorojeno dete. No voslova usko gibanje rima nikakega političnega ozadja. Pfditično ozadje pripisujejo mu le <;otov i mednarinini hujskači, katerih namen je Slovane avstrijske o«"rniti '.ot državi nevar**n element. Pravzaprav s«, pa 1»* ti hujskači državi nevaren «*b*merit i »i najve«"-jega obžalo--oija je viodno. .la jim mercMlajni i • • f i t i - -11 i kroi-i sploh Kar se m (»jeza avstrijskega oa tri jot i zrna tiče, lahko zagotovim d, me v nteni nikdo onih, ki visi tu vajeti naše državne politike, ne t»rekaša. (Viharno i dohravauje in plo** k?;tij« . Kliei: Živio Hribar! i Ko bi -e \>ak državljan motr«'l jHmašati - takim v trlolK>kem srčnem prepriča n i u temel j«V-ini pa-trij«»tizmom, lahko bi bila -jav" v velikem slovanskem svetu in lrle !»• na kulturno misijo, katera Slovanov bn-zd vojbiMio čaka, strem!fi po kolikor mogoče tesnem kulturnem zbliža!*.ju posameznih slovanskih na- i (mIov. (Viham.....lobravanje. Kli«-i: Tak< j-*!l Sieer t. j podaniški rn- zuni nikakor n»* more umevati. zakaj se avstrijskim Slovanom v zl«> štejejo izleti na Rusko. M; živinu* s to državo v miru in kakor priča prisrčna napitniea <*arja Nikolaja Aleksandro viča. izrečena f^:i svečanem obedu v Carskem s<*lu povodom H^lesetega rojstnega dN«*va N" i**irov» jjra Veličanja .*»*sarja Kr; u a Jožefa I.. tudi v prijateljstvu. Zgo«lovina nam priča, da ste naša :n ruska armada o svetovno važnih dogodkih ve«lno koope-rovali (Dr. Tavčar: Tako je!) in m«»d nami š<* žive ljudje, ki s<* sjM^mi-njajo dom«lkov leta 1H49, v katerem . ruski i-ar ukrotil madjarske rel>e-le ter tako r» šil našemu cesarju Ogrsko. (Odobravanje in hrupno ploskanje.) Končno se mi očita, da sem g-o-voril govor proti vojaštvu. Rrskai sem v svojem spominu. O usodepol-nih septeml>erskih dogo«lkih U*ta ]!Mis takega govora grov<»ril nisem. Dasi mi je srce bilo polno gorjupa za--adi žrt«»v. kateri ste nedolžno prišli ob življenj«*, vendar sem se prevladoval in vse moje entincijacije iz one c!ob«» nimajo ničesar takega, nad čimer bi s«» vojaški krog-i izpo«ltikati /amogli. i Dr. Tavčar: Istina!) Kdaj tn torej oni govor govoril? Govoril sem ga. častiti frospodje tovariši, v i'ržnvnem zboru dne 16. marca 1909. Pi»vejte mi. ali mi je kot poslancu Ttu'sta Ljubljane vzpričo takih do-go«lkov bilo mog-oče molčati? (Po-samni oIm'* svet. s«» dvignejo in kličejo: Ne. ne. ni bilo mogoče!) Ne in ne: kajti če bi bil to storil, bil bi po-dohen mutastemn psu. Mesto pa. dn bi vlada uvaže vala bila moje prit«>ž-he. mesto da bi zlasti k srcu vzela si strokovn«> mnenje visokega avstrijskega vojaškega dostojanstvenika, katero sem v svojem govoru dobe-sedno na vel, očita mi ta govor ter jri navaja za za prek a |K>trditvi moje županske izvolitve in konstruira iz njega neko mojo mržnjo do vojaštva. I ti l.mbi bog! Jaz da bi mrzil vojaatvo! Jaz. ki aem ve«lno vztrajno «le1oval za pomnožitev ljubljanske f>osadke; (Klici: Rea je!) ki sem si prizadeval dobiti v Ljubljano korno poveljstvo in kadetno solo; ki sem zidal vojašnice in dopolnilne zgradbe k njim; ki sem do konca do vel transakcijo glede novega vojaškega preskrbova-lišča; ki sem občinskemu svetu pri-j>oročal izpolnitev vsake želje vojne uprave, tako, da ste včasih, častiti gospoflje tovariši, že pomenljivo zmajevali z glavami. (Obč. svetniki kličejo: To je resnica!) Jaz naj bi bil sovražnik vojaštva, ki sem }K>skrbel, da je vojaški urad v tako vzornem, tudi od vojaških ohlastnij pohvaljenem redu, kakor pri inalokateri drugi statutarni občini; jaz, ki sem zaradi še večje natančnosti odločil ta urad od ostale mestne uprave, ustvaril zanj posebni v ložni zapisnik s ]>o-sebno registraturo ter mu rnlkazal lastne o«l ostalih mc*stnih uradov jk>-polnoma ločene uradne prostore v Mestnem domu« ? Tcxla, gos|M>da moja! Stvar je naravnost gorostasna. Očitano imu-nizovanje člankov »Slov. Naroda« izvršilo se je v parlamentu; govor, nad katerim se izpod tikajo. gov«>ril sem v parlamentu. In ob«* očitanji izvirate iz ministrstva! Ministrstvo torej ti dve parlamentarni akciji (Klica: Da. prav to j«- nezaslišno!) jemlje za povod, da me kaznuje! Vprašam Vas: kje živimo? Vsaj menda vendar nismo v Perziji: kajti v Turčiji bi kaj takega mogoče ne bilo! (Silno ploskanje. ol>č. svetniki kličejo: Tako je!« To ravnanje vlade je pa tudi v direktnem nasprotju z določbo dru-peira odstavka § 16. zakona z dne 21. decembra IMjT drž. zak. št. 141, ki se Iz]h>'\: /Članov državnega zbora ne more se zaradi njihovega glasovanja, kadar izvršujejo svoj poklic, nikdar, zaradi izjav. kiso jih storili v tem poklic u. j »a le pred zbornico. (Obč. svetniki in galerija viharno ploskajo in kličejo: Tako je!) kateri pripada-. poklicati k odgovornosti.« Častiti gospodje tovariši! Vi torej vidite, kako umetno so prikrojili vzroke za mojo nepotrditev. Tolaži me pri tem. da mi stvarno ničesar očitati ne morejo, temveč, da mojo upravo celo hvalijo. Vsaj sem pa res upravo mesta zapustil po zasluiri svojih dolžnosti vseskozi zavetlajočeira ae uradništva — v i»opoluem redu: mestne finance so skonsolidovane. Žal mi je bilo le tega, da so me pognali od dela ravno letos, ko mestna občina zida na vseh koncili in krajih, kakor še ni nikdar doslej. (Dr. Tavčar: Res je!) Tolaži me pa pri tem zavest, da mene ne zadene krivda, ako bode stvar trpela. Vam. irosjMKlje tovariši, pa na sijajnem zojvet mi izkazanem zaupanju iskrena zahvala. (Pri teh bes* dah so zagrmeli navdušeni klici: Živi* župan Hribar in gromovito ploskanje je odmevalo po dvorani. Župan je moral svoj govor prekiniti. Ko so se ovacije nekoliko ]>olegIe. je župan nadaljeval s povzdignenim glasom: Žalil bi Vas. ko bi vzpričo temu zaupanju Vašemu klicu n«-sledil. Izjavljam zatorej, da izvolitev, ako zadohi Najvišje potr jen je, sprejmem.« Ko je župan izgovoril te besede, j« zašumelo j>o dvorani viharju enako. Občinski svetniki so se dvignili s sedežev, ploskali in klicali: Živio župan Hribar. Z galerije so grmeli urnebesni živio-klici, vse je ploskalo, dame so mahale z robci. gosi>odje pa >o dvigali klobuke, plo-skali in navdušeno klicali živio. Trajalo je več minut, pred no so ponehale ovacije. Na to je podžupan dr. Ivan Tavčar pozvonil ter naznanil, da mu je obč. svetnik dr. Ivan Ora-ž e n izročil nujni predlog, ki se glasi tako-le: »Slavni občinski svet skleni, da se Gosposko ulico v priznanje zaslug, ki si jih je župan pridobil z« mesto, prekrsti v Ivan Hribarjevo ulico.« (Ploskanje na galeriji in med obč. svetniki.) Podžupan dr. Tavčar: Pozivam predlagatelja tovariša dr. Oraž-na, naj utemelji nujnost svojega predloga. Dr. Ivan Oražeu: Vsi veste, kaj vse je storil župan Ivan Hribar za ljubljansko mesto, vsi veste, kakšne neprecenljive zasluge si je pridobil za procvit in napredek naše bele Ljubljane. Smelo lahko trdim- da naše me«to ne premore bolj zaslužni » ira m«»ia za splosnost in za rrnsvoj mesta kakor je Ivan IIribar. In da se temu motu izkaže »bili no priznanje in novačenje, za to setu -lavil ta predlog Skromno je to |h»-čaščetije. kakor je skromen in mal narod slovenski. t*»da to fiočaseetije prihaja iz srea in polite »luv. Mislim da mi predloga ni treba nada . . ineljevati. lOhč. svetniki: Ne, ue, n? treba!* P« ••izu piti i dr. T a v | a r : I hi jem nujnost pretllofra ua glasovanje. Kdo je za nujnost f i Občinski svetniki ss dvigajo, ploskajo in kličejo: »Vsi, vsi!«I P<»dzupan dr. Tavčar: Koiistatujeni. tla je bila nujnost - -;.r. jeta Sedaj i prasam to- v a risa «|r. « »razna, ali hoče predlog utemeljevali -e \ meritornem oziru f I>r. Ornien: Ne. Občin»ki svetniki kličejo: »Ni i*otrebn!~ Podžupan dr. Tavčar: Torej dam merit um pretiloga na glasovanje. Kdo je za predlog, naj roko dvigne. \ sj občinski svetniki se dvignejo in ploskajo. Podžupan dr. Tavčar: Kon-statujem. tla je predlog s<»glasim sprejet tntli v meritornem oziru. S tem je dnevni red izčrpan« zato zaključujem »jejo. Pri teh l»csedah so zopet zaorili navdušeni živio-klici in viharno ploskanje. Olsinski svetniki so hiteli k županu, ii• 11 čestitali ter stiskali rako. Med prvimi je bil podžupan dr. Tavčar. Pred mestno hišo ss je nabralo na stotine občinstva, dasi ga je policija pridno razganjala. Ko se je pojavil župan Ivan Hribar v spremstvu dr. Tavčarja in dr. Trilierja ob vratih, so zaorili navdušeni živio-klici. Dame so mahale z roln i. _ -i*-.die pa so snemali klobuke. Ko je župan s podžupanom dr. Tavčarjem in dr. Trillerjem stopal po Stritarjevi ulici, ga je spremljala množiva, neprestano klicaje: živio Hribar. Ko je množiva, ki je med tem narasla, da je polnila vso ulico, hotela preko Frančiškanskega m«»stu. so ji zastopili pot redarji ter jo potisnili nazaj. Na to ^e je ljudstvo mirno razšlo. Afera s strupenimi pilulami pred sodiščem. (Dalje.) Popoldne ob treh se zaslišavanje nadaljuje. Dr. R a v n i L a r v praša Hladnika, če je bil kdaj sovražen svoji materi in če bi po materi dobil kako dcdščino H 1 a d n k pravi, da ni bil nikdar sovražen svoji materi. Mati bi mu pa živa še vedno lahko {»omagala. Kasiral in pridržal si je tudi denar, toda ta denar je bil njegov, ker ga je |>odedoval po nekem Marin-ku. Na j m hI I agi tega ga je psnssa njegova mati |»o časopisih preklieala. Ko sta se ločila od matere, je ni nik-«lar več obiskoval. Za denar jo js ss-ino enkrat vprašal. t«»da na to mu ni niti odgovorila. Na v prašanje drž. pravilnika pravi, da nima nikakršnega premo-Pr«-di je mater, naj mu jtošlje denar, da more plačati zagovornika. Pred desetimi dnevi je bila mati pri njem. ter mu ponudila denar. Toda on je rekel, da ga ne potrošnje. Dr. Neuperger: Ali ste imeli skladišče, ali ste imeli klet na vino I Hladnik pravi, da ga m imel. bi on najel skladišea. -tam- to v Trstu tisočake. Zaaral je pa Is in \ ino na mestu. In kadar ga je rabil, ga je šel na mesto iskat. Ravnotako je delal z lesom. Dr. Neuperger ga vpraša. >e more spuščati v kupčijo, ki -tam* *20.00(l K z ljudmi, ki nimajo ičesij r. Hladnik pravi, da se je o jHr^vetoval z materjo in da mu U • ij kompaiijonov prav il. da ma dohiti okoli 7(1.000 K in da ima .* varno. Na vprašanje dri- pravdni-ka pravi, da je imel v M on te Carlu denar, katerega je dobil od Dollenza i M»»> K in i »a katerega je iztirjal od nekega dolžnika. Predsednik ga vpraša, *e je Novaku in Zidariču ras piaajf Hladnik prizna, da je to pisal. Pravi pa, da v razburjenosti ni vedel, kaj je pisal. Piera Vodopivea I h »zna Zidariča je prosil, naj anonimno piše. da ve za storilca. Pravi, da je to piaal v ueumnoaati, ker je verjel nekomu, ki je prišel k njemu. Nato se prične snaliaa vanje prič. Marija Haaserlitz izjavi, da ho- • pričati. Ker sin ni ubogal, ga je ala k Salezijaneeni v Turin. Ko je pi isel domov, je bil priden. Ker ga je veselilo, je šel k iiioruariei. Mati temu m nasprotovala. Pošiljala mu je mesnino po kakih lu K. Pri trgovi-i.i. ki sta jo |m»teiu za-bil bi |»o te: » testamentu 44HIO K. Denarja bi mu pn drugega ne dala. Na v ^aannje dr. Š v i g 1 j a pravi, da |»er njegov ženo Milko kot tako n mela ničesar. Rada bi jo tudi spre j« pod svojo streho, če bi videla, da je Hladnik ustvaril do-l»ro eksisteneo. Ko je odprla pošilja.-tev. ji je soprog rekel, da je 1. april, in da to m zdravniška reč, temveč sii taroka. Svojega siua ni nikdar smatrala za sposobnega, da bi mogel kaj takega storiti, kvečjemu če bi znorel. Nikdar ni slišala, da bi bila nj* na siieha sovražna njej. Razmerje med njimi je bib» sarno napeto. Rudolf H a m e r 1 i t z pravi, da je bil njegov popolsin samo lah-komišljen. Pri trgovini, katero sta začela njegova žena in njen sin, je bil priča samo jrosvetovalee. Veselje do trgovine z vinom je Hladnik izgubil zaradi vinske krize. Ko je slišal o kinematografu, mu je svetoval, naj ostane doma; če |»a misli, da bo imel v Trstu boljšo eksistenco, tedaj mu tudi ne brani. Oaebno zoper njega in Z"per njo ni imel ničesar. Kar se pn tiče |m»roke. mu je pa odločno odsvetoval, naj tega ne stori, dokler nima gotove eksistence. Ko je prišel t Trst, se je informiral o Hladnika, toda izvedel ni ničesar pozitivnega. Ko je dne 3. aprila ono pismo odprl, je takoj konstatira!, da je to pismo malo »dohtarsko« in da dr. Levičnik ne more kar meni tebi nič sprejemati od dr. Oregoriča pacijenta, ter pošiljati zdravila, ki naj se šele v mož-narju atolčejo. Najbrže bo kaka aprilska šala, ali pa zmota. Nato je zahteval, naj se |s»šiljatev vrne dr. Lev ičniku. Da je šlo za zastrupi jen je, so izvedeli liele iz časopisov. Povoda da bi koga sumili kot storilca, niso imeli prav nobenega. Na dr. R a v n i h a r j e v o vprašanje pravi Hamerlitz, da je bil ta poskus po|»o|iioiua zastonj, ker hi on nikdar ne dopustil, da bi njegova žena vzela poslana dozdevna zdravila. Dr. Levičnik pravi, da gospa Hamerlitzova ni bila nikdar njegova paeijentinja, pač pa njen sin Rudolf iz drugega zakona. Ko je izvedel za vso stvar, jo je naznanil sodišču. O družini Tollazzijev i pravi, da je bila s|m»štovaiia in da je tudi on pred leti prihajal k ii ji m. O podpisu pravi, da ni prav nič podoben lijesa • v emu. Pričevanje poštne sluge Fran-r a M a 1 e n s k a se prečita. Na f*>-šiljatev s«. s|H»minja. na odjtošj 1 jate-lja se pa le temno spominja. Priča <' i r i 1 Ha v liček, poštni otieijaiit. je bil A. aprila v službi na ljubljanski posti. Spremni-ea je bila nekoliko zamazana, vsled tega je vprašal oditošiljatelja. če je (»odpis dr. Levičnikov. Pravi, u'a do tičnik, ki j*1 prinese] ••■ šjliatev, ni n i igel hiti Hladnik Priča Mihael M a h n ič . ^luira pri Kranjski hranilnic i«, je bil o", aprila tudi na |N»šii. \i pa videl nikogar, ki bi kaj oddajal. Priča Ladislav Križman, knjigoveški vajenee. je !. aprila prinesel na pošto neke knjige, da jili odpošlje. Videl je nekega človeka, črno opravljanega. sretlije velikosti Krke je imel bolj svetle, ne črne. Pravi, da Hladnik ni bil. Priča Marija 15 o g a t a j . služkinja, je bila tudi *A. aprila okoli 10. na |»ošti. Ko je odhajala, je prišel nek tujee. katerega pa prav nič ni }H>gle-da la. Priča Jožef S u pa n . uradni sluga pri carinskem uradu, je bil tudi takrat na pošti. Pravi, da je bi! takrat deževen dan. videl pa ni nikogar. Priča Frančiška (i o r j a n e . šiviljska vajenka. se s|»ominja. da je videla nekeira možkega. ki je takrat na pošto prišel, ko je ona odšla. Hladnik pa ni bil. Pričevanje Marije S a n d o m a-n i se prečita. Se ne spominja, da bi bil kak tak človek na |»ošti. Priča Adolf Muli e v . poštar v I k d. Logatcu, je videl dotično i»o-šiljatev, ko je prišla v Logatec. Ta se je na brzojavni poziv ljubljanske pošte vrnila. Pravi, da ne drži Hladnika za sposobnega kaj takega storiti, k večjemu, če bi ga Trst tako pokvaril. Knkrat je bil pri gospe Hamerlitzovi. ki mu je rekla, da hi tega ne mogel storiti Hladnik, ker bi itak mnogo ne dobil ]>o njej. (iospa Hamerlitzova mu je tudi pripovedovala, da se, kadar gre spat. Is>ji, da bi jo kdo ne ustrelil, vsled česar tudi takoj luč ugasne. Priča pravi, da ne more Hladniku ničesar slabega reči, da se je jako zanimal za vinsko trgovino. Zapravljal ali pi-jančeval ni. Na v prašanje dr. S v i -glja pravi, da je ob priliki poroke Hladnika i>oslal gosjve Hamerlitzovi brzojavko, sporazumno s Hladnikom in njegovo ženo. "Emilija Hladnikova je bila vedno za sporazum ljenje s Hamerlitzovimi. Priča Valentin Kovač, trgovec v Ljubljani, se je že pred tremi leti seznanil 8 Hladnikom in njegovo soprogo. Hladnika še nikdar ni videl pijanega. Med časom, ko je bil Hladnik v Trstu, ga je enkrat videl v Logatcu. Govorila pa nista ničesar posebnega, čez svojo mater ni napram njemu nikdar zabavljal. Potem sta bila enkrat v Ljubljani v hotelu »Union« skupaj. S Hladnikom je bil tudi Pegan. Prišla sta iz Trsta z avtomobilom. 3. aprila je dal na pošto nek zavitek, katerega pa ni osebno nesel. Na pošto je prišel še-le okoli 11. ure. Na vprašanje predsednikovo, če ve, kdo bi bil storilec, pravi, da ne ve. Priča Viktor Stua, šofer iz Trsta, pove, kako je Hladnik prodajal avtomobile. S rdečim avtomobilom so se v Ljubljano peljali na sv. Jožefa dan leta 1910. Med potom sta s«- ustavila v Logatcu. Vzroka, zakaj se je peljal Hladnik v Ljubljano, ni I »o veda 1. Pač pa je Stua mislil, da hoče Hladnik svoj avtomobil prodati. To pa ve, da je Hladnik takrat pri >,Zlati kaplji« iskal nekega doktorja. Hladnik mu je rekel, da ne sme Al-l»ertiju ničesar povedati, da so bili v Ljubljani. Ko so se peljali skozi Logatec, mu je pokazal hišo svoje ma-tere. Ni pa zabavljal čez njo. Priča pravi, da ne ve ničesar slabega o Hladniku. Na vprašanje dr. Šviglja pravi Stua, da Hladnik takrat v Ljubljani ni bil prav nič vznemirjen. Tudi Hladnikova žena ni bila v Logatcu vznemirjena. • * * Obravnava se je ob 6. zvečer prekinila, ker je moral iti zagovornik, dr. Švigelj, kot občinski svetnik k volitvi ljubljanskega župana. (Dalje v večernem listu.) i Razne stvari. * Klerikalna propaganda. Karli sti v Madridu so izdali letake, v katerih naznanjajo, da hočejo braniti vero svojih očetov če treba tudi z bodalom in revolverjem. Kdor bo pa- J v tem boju kot žrtev, ho sel nara vnost v nebesa. * Vlom. V nedeljo se je vrnil s svojo družino z letovišča komisijski trgovee z borznimi efekti, Aleksander Keichenstein v svoje stanovanje na Dunaju. Vrata v stanovanje so bila nezaklenjena, sredi sobe je stalo par velikih škornjev. Vse omare in predali so luli s silo odprti; iz njih je zmanjkalo za 20.000 do 30.000 K vrednostnih stvari. * Preklet. V New Vorku je bil nekdo tožen, da na cesti zaklical: Preklet!« ali po angleško: »Darnn!« Vsled zahteve je obtoženec pred kazenskim sodnikom ponovil svojo kletev. Sodnik je nato oprostil obtoženca, češ, da ta beseda ni preveč »huda kletev.« * Lvovski izgredi. Najvišji sodni dvor je zavrnil predlog zagovornikov maloruskih dijakov, ki so bili uprizorili znane izgrede na lvov-skem vseučilišču, naj bi se določilo kako izvengališko sodišče. Obravnave se bodo vršile v Lvovu koncem meseca septembra. * Priznanje na smrtni postelji. V mestu T'rlan blizu Stuttgarta je neka ženska na smrtni postelji priznala, da sta skupno z možem pred desetimi leti utopila svojo hčer radi nekega njenega ljubezenskega razmerja, ki staršem ni ugajalo. * Streli v rimski sv. Petra cerkvi. Iz Rima poročajo dne 28. avgusta: Med današnjo popoldansko božjo službo v vatikanski baziliki je okoli 6. popoldne sprožil nek Beltra-mine, bivši frančiškan, tri strele iz samokresa v zrak. Nastala je panika. V eerkvi navzoči ljudje so začeli bežati. Božjo službo so prekinili. Službujoči i»olieijski agentje so Belt-ramina aretirali. Na komisarijatu je Beltramine izjavil, da je hotel na sebe opozoriti rimski oficij, da bi se mu spet povrnilo duhovniško dostojanstvo. Beltramina so izročili sodišču. * Izredna obzirnost. Kakor znano, je radi Kulenburgijade, o kateri je svojčas pisalo vse časopisje, prišel v preiskavo radi krive prisege knez Eulenburg. Obravnava pa se proti knezu Eulenburgu ni mogla nikdar vršiti, ker so dobro plačani zdravniki napravili vedno spričevalo o knezovi bolezni, da so morali sodniki — kar so seveda radi storili — obravnavo vselej preložiti. Državno pravd-ništvo je zdaj obtožbo sistiralo za dve leti in obenem prepovedalo sodiščem v tem času radi česar koli zasliševati kneza Eulenburga. Take izredne obzirnosti državna pravdništva pač nimajo za navadnega državljana — take milosti je deležen samo kak "knez. Za kratek Čas. Naje ni 11 i k s o I. Kakor pravite, stanuje to pntan; anHtel j klavirja. To tnt»n«la ni p«w*»bn<» ugodno. C o s p o d i n j a: Nit* te ne bojte. Klavir*Vat* ne bo motil. Mož ima devet otrok in ti rnairnijajo tako. da it »lutali ne hosti i-idajatelj i. odgovorni urrdatk Haato Ptistoa'rmaek Borzna poročila. Dunaj, 'M* avgusta. Tudi da u ni nja borza je kazala prav prijazno razpoloženje, dasi ni bilo ver veerajanj* * živahnosti Zahtevale ao ne zlasti k red i tke. akcije »Landerbanke«, »lian k vere i na . I>>iubara v to široko iioća d**la. 125 i mMmM ulicah. Ljubljanska povest Spisal Fr Remec Z t 50, elan. vem. B 2 50, s posto 20 ¥. vet. s ijc nmogostraribkim je podpisano za lož -izdalo ta krasni roman, ki ga je občinstvo z največjim veseljem črtalo, ko je izhajal v podlistku .Slov. Naroda-. Dejanje, zajeto iz življenja, je jako in se razvija v minljivih in veselih, vedno interesantnih prizorih do :tresijivega konca. .V Stu-uacah" je Iju-tn, ki je spisan dogodku in fc : . nsko ■ .zadje 44 »Narodna lin]! jorna n v L j u ii Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, pri, * ljem in znar m žalostno vest, da je naia nepozabna sestra, teta ia sv rez vsakega odbitka. Ima vpeljane rfominBo knanilnike ta i Posoja aa posestva po 5° rt obresti in proti odplačilu po najmanj 1 / 0 na leto. ljubljanska kreditna banka v uubu*«. | Stritarjeva ulioa štev. 2. a t Promete zemljiških srečk k žrebanju 5. septembra t. I. pa Stritarjeva ulioa stev. 2. k a B ■ 9A SY 06 BFA 53 30 H$E