Štev. 209. V Ljubljani, u sredo, dni 11. septembra 1907. Leto mu. Velja po pošti: za cclo leto naprej K 26-— za pol leta za četrt leta „ za en mesec „ 13-— 650 220 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 101— za četrt leta „ „ 5-— za en mesec „ „ 1'70 Za pošilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVE (JredniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah it, 2 (tfhod fez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi sp ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod inserati: Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev, 2. — -- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. (Jpravniškega telefona štev. 188. Kongres svobodnih .mislecev'. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) P r a k a, 10. sept. 1907. Škandali. Grozeči pretep. Ce pogledaš kongres svobodomislecev, se ti zdi, da so prišle skupaj vse coprnice iz 11. dela Fausta, da praznujejo Valpurgino noč. Prišli so skupaj praški judi, katere njihovi pravoverni soverniki imenujejo »Tcmpel-gesindel«, prišli so iz Francoskega kričači, katerih nevednost spominja nekoliko na liberalne učitelje, ki .iili je Clemenceau zadnji čas ti zapirati v policijske areste, prišla je Ida Altmann, ki spada med čedni ženski trio Klara Zetkin — Hopes Bridge Lehmann — Altmann. kateri v »Soz. Monatshefte« zago-arja svobodno ljubezen, dovoljenost abor-trsa in vzgajanje nežnega zavoda po socialističnih kasarnah proč od mater, pripeljal se je :iedosežni Francisco Ferrera, kateri je bil zapleten v bombni atentat na kralja Alfonza -panskega in na kraljico-mater itd. itd. »Wer ziihlt die Ritter, nennt die edlen Namen?« Prvi spor. Kar smo pričakovali in kar je »Slovenec« že naprej prerokoval, to se je zgodilo. V Pragi zbrani svobodomisleci čisto dosledno menijo, da smejo misliti svobodno in ker se pravi svobodno misliti, misliti tako, kakor se komu poljubi in se malokomu poljubi tako misliti, sakor mislijo drugi, je nujno, da se svobodni misleci medseboi spro, kakor se jc že prvi dan kongresa zgodilo. Kdor pa svobodno mi->li, ta tudi svobodno dela — odtod dejstvo, da bi se bili svobodomisleci na včerajšnjem kongresu kmalu stepli. Torej ž;e začetek svobodnega mišljenja je bil slab. Češki in nemški svobodomisleci se namreč ne morejo zediniti ker vsak od njih drugače razlaga svobodo. Prišlo je to takole: Češki vseučiliščni profesor Krcjči je v svojem pozdravnem govoru klatil vnebovpijoče vsakdanjosti. Izvajal je, da je pojem narodnosti inferioren. da je manjvreden in da je le internacionalno »bratstvo, svoboda in enakost« vredno svobodnega misleca. To si ie upal izustiti Krejči v času, ko so že socialni demokratje internacionalo des-avouirali kot utopijo. Medtem pa, ko je Krejči slavil internacionalo, so v Prahaticih Nemci nesramno napadli Čehe in prišlo je do hudih spopadov. To je zelo užalostilo dunajskega uda, pisatelja Zenkerja. Medtem so pa češki radikalni poslanci poslali svobodomiselnemu kongresu brzojavko, v kateri pravijo »kako globoko so padli Nemci« in poživljajo »svetovni« kongres, naj sc za Čehe zavzame. Nemškim judom ie bilo hudo pri srcu. Iz zadrege jih je rešil Zenker. ki je predlagal neko resolucijo, kjer se obsojajo dogodki v Pra-haticih in v kateri se v motivaciji v svoji neumni samozavestnosti posebno blišči sledeči ima. Ponižani ln razžaljeni. Roman v štirih delih z epilogom. Ruski spisal Feodor Mihajlovič Dostojevski. Poslovenil VI. Levstik. Založila »Katoliška bukvama« v Ljubljani. Ravnokar izdaja neko nemško založništvo zbrana dela Dostojevskega. Ni brezpomembno to znamenje časa — ruski veleum. ki jc zaslovel po svetu, nekaj časa potem zbledel, sc jc v najnovejšem času zopet pojavil v slovstvu. V naših dneh. ko sc prosvetljeni duhovi — •sPominjam samo na M. Zdziechovvskega — mučijo z uganko in temeljnimi problemi Rusi-da razvozljajo ondotni kaos kulturnih in socialno-političnih teženj, ni čuda, da jc prišel na površje žc pred skoro tremi desetletji umrli Fedor Mihajlovič Dostojevski. In dan na dan, čim bolj se vglabljaš v njegova dela, se !l zdi, da mu niti Lev grof Tolstoj ni kos in da ie on največji pisateljski genij Rusije. In se več — pred vcleumjcni njegovim ugašajo jiamah vsi Zola, Balzac, Turgenjcv — lc šc •ickens stoji, dasi ponekod čisto drugačne narave in smeri, ponekod pa njemu globoko soroden, enakovreden poleg nepozabnega ';edorja Mihajloviča. Pusto in težko jc pretiravati — če pišeš o Dostojevskem. pa veš, da ti pretiravati ni treba. Ena zavest ostane, w> ga proučiš (— ne pravim: prečitaš —) ta, da ga nikoli z nobeno oceno ne boš izčrpal. stavek: »Obžalujemo pa, da so v Prahaticih tako malo poslušali in sc tako malo ozirali na besede razuma in miru ter na opomine k slogi in bratovski ljubezni, katere so sc včeraj iz tega mesta povdarjale«. Zenker namreč misli, da se zdaj svet suče okoli praškega kongresa. Kongres je nato sprejel resolucijo Zenker-Hutter. Ločitev nemških svobodomrslecev od čeških. Resolucija zaradi Prahatic jc bila prva neumnost svobodomiselnega shoda. Vtaknili so se v stvar, ki jim nič ni mar. Zato so odšli s kongresa delegati nemškega dijaštva. Nemški radikalnonarodni dijaki smatrajo pod svojo častjo, udeležiti se kongresa, kjer odločujejo in se šopirijo brezdomovinski Hervejevci. Dva predloga. Poročal sem vam že, da je Francisco Ferrero predlagal, naj se pozove španska vlada, da izpusti iz zaporov napadalce na španskega kralja. Še bolj zabavna pa je bila sledeča brzojavka, katero je poslal na shod ruski pisatelj revohicionarec Maksim Gorki: »Pozdravljam najprisrčnejše mednarodni svetovni kongres svobodnih mislecev v Pragi in vas prosim, da bi pod protest proti novemu papeževemu silabu djali tudi moje ime«. Brez-dvomna posledica tega telegrama bo, da bo demisioniral Mcrry del Val. Maksim Gorki naj bi se raje brigal za svojo ženo, ki jo je zapustil, da se klati po svetu z igralko An-drejevno, katera mu je v Ameriki delala take škandale, da so ju odtod izpodili. Lepi svobodomisleci ! Anarhisti gospodarji kongresa. — Prvi spopad .n škandal. Prišla je neizogibna točka vseh svobodomiselnih kongresov. Anarhisti, ki najdoslcd-nejše svobodno mislijo, hočejo tudi imeti prvo besedo, kar jim brezdvomno gre. Ker se pa ostali svobodomisleci boje policije, navadno izkušajo anarhiste poriniti v kot. Pa še nikoli ni šlo in tudi to pot v Pragi ne. Včeraj so namreč volili delegata v neko komisijo. Češki anarhisti so zahtevali, da mora priti v komisijo anarhist Vortišek. Ostali svobodomisleci so se temu upirali. Nastal je strahovit škandal. Anarhisti so zmerjali svobodornislece, jim očitali, da so »reakcionarci«,»monarhisti«, »avtokrati« itd. Kmalu bi bilo prišlo do pretepa, da se ni predsednik vrgel med nasprotni si stranki in jih z veliko težavo pomiril. Konečno je bil v komisijo vendarle izvoljen anarhist Vortišek. Zdaj jc pač dano poroštvo, da se bo kongres po vsei možnosti »svobodno« razvijal. Duhovil; govori. Profesor Furnemont je pozval kongresi-ste, naj sc korporativno podajo v Tabor, »sveto mesto Husovo«, da tako počastijo spomin »prvega svobodomisleca« Jan Hus in Žižka — svobodomisleca! Husa zdaj v zahvalo za to, ker je zahteval, da ne sme nikdo biti kralj ali duhoven, kdor se je v življenju enkrat smrtno pregrešil iu da se mora deliti sv. obhajilo v obeh podobah, proglašajo za svobodomisleca. Nato je dr. Bartošek podal čisto kratek referat o »svobodni šoli«. Zahteva, da se na ljudski šoli odpravi ves verski pouk in da bi sc ne učilo več otroke »starih pravljic«; nadalje naj sc odpravijo bogoslovne fakultete, otroke pa naj na ljudskih šolah mesto krščanskega nauka učijo »primerjalne religijske vede.« Pisatelj ZPenker iz Dunaja izkuša na podlagi nekaterih knjig, izdanih od »Leonove družbe« (Logika in psihologija od slovitega filozofa O. \Villmanna) dokazati, »kako kvarno vpliva cerkev na vzgojo«. Po-vspne se do sledečega veleumnega stavka: »Cerkev hoče vzgojiti zarod duševnih pohabljencev, perverznih, omejenih ljudi in izkuša celo eksaktne vede izrabljati za namene klerikalizma. (Tako onečaščuie dunajski jud ime in pomen E. NVasmannov.) Boj za svobodno šolo je etični boj za značaj in svobodo naroda. Vprašanje je zdaj to. ako naj v Avstriji veljajo državne temeljne postave ali pa katoliška cerkev. Vatikan in jezuitovski general.« Tablean! Neljuba izjava. Nato se vzdigne delegat Bonquier. V svojem govoru o svobodni šoli pravi med drugim dobesedno tole: »Načelo bodi, da sc v šolah poučuj tako, kakor zahteva večina prebivalstva«. Dobri mož jc mislil na Francosko, kjer so ponekod res take občine, ki zahtevajo »svobodomiselni« pouk, ni pa vpo-števal naših razmer. Ko je tako svečano proglašal svoje načelo, je dunajsko-češki »Tem-pelgesindel« delal strašno kisle obraze, češ, kdaj šele pridemo v Avstriji do svobodne šole, ako bomo večino prebivalstva vprašali. Francisco Ferrero. Francisco Ferrero nato zahteva, da se odpravi iz vseh šol vsakoršen verski pouk, mesto tega pa naj se že na ljudskih šolah vpelje zgodovinski pouk o vseli verstvih, v prvi vrsti o buddhizmu, mohamedanstvu m potem o »svobodni misli«. Profesor Stark se zaganja v nameravano katoliško vseučilišče v Solnogradu in zahteva, naj vlada pred takim atentatom ščiti svobodno znanost. Uljudna brca. Ravnatelj praškega krajevnega odbora »svobodne šole«, Schauer, nato izjavi, da društvo »svobodna šola« sicer simpatično pozdravlja težnje Svobodomiselnega kongresa, da pa se oficielno ne more udeležiti posvetovanj, ker zastopa v verskih zadevah čisto nevtralno stališče. Svobodomiselna izvajanja konča poslanec Trylowski s pozivom, nai se vse poslance, ki so voljeni v avtrijsko poslansko zbornico na svobodomiselni program, Tembolj razveseli slovstvenika, ko vidi, da je »Leposlovna knjižnica« Dostojevskega vprvič v večji obliki, na širšem temelju in z didaktičnim uvodom uvela med slovensko občinstvo s pričujočim romanom. Seveda — to moram prav posebno povdarjati, prestavljati in seznanjati z Dostojevskim, to je velika naloga. Ako hočemo Dostojevskega docela spoznati, moramo pač imeti pred seboj celo vrsto njegovih del .kajti »Ponižani in razžaljeni« so Ic odlomek, dejal bi, najmilejši iu najnežnejši žarek iz idejnega sveta Dostojevskega. Dobri poznavavec Dostojevskega ve, da kdor ni čital njegovega največjega dela, »Bratje Ka-ramasov«, njega ne umeje do konca. Vsak Dostojevskijev roman je fragment — izvzemši »Zapiske iz mrtvašnice«, ki so tudi najbolj pripravni, da se jih najprej prestavi. »Ponižani in razžaljeni« so že nekaka serija v vrsti romanov, ki se vsi končajo in stekajo v »Bratih Karamasov«. Kar se bo slovenskemu čita-telju, ki prvič bere Dostojevskega, beroč prvi del »Ponižanih iu razžaljenih«, zdelo tuje in nekako mučno, jc. dejal bi, nekako groteskni erotični motiv ljubezni Vanja — Nataša — Aljoša — Katja. Toda, ko so prve težkoče premagane in nastopi iz dna in teme življenja krasni značaj Helene, potem osvoji Dostojevski tvoj um in tvojo domišljijo z neodoljivo silo. Spoznal boš najprej, da čitaš delo mojstrskega psihologa. V kolikor sc jaz spominjam, je eden izmed prvih, ki jc spoznal Dostojevskega med Nemci, P. A'bert Maria WeiB. Ta sloveči apologet nekje v svoji apo-logctiki piše. da večjega dušcslovc«, kot je Fedor Mihajlovič Dostojevski, evropsko slovstvo ne pozna. Ni <;e motil, danes to vsi pri- znajo in Rusi so že izdavna to vedeli ceniti. Zastonj bi bilo, tu naštevati tipe iz »Ponižanih in razžaljenih«, tu le to navajam, da je psihološka motivacija v Dostojevskem bolnostno natančna. Spozna se to zlasti v dolgih monologih, kjer govori iz oseb dostikrat Dostojevski sam. On rije za vsako besedo, za vsakim migom, zaseka globoke rane v dušo in jo čisto razgali. Zato v Dostojevskem ne najdeš tipov, ki bi bili zli ali dobri v navadnem pomenu te besede — vsak človek, ki ga je Fedor Mihajlovič zarisal, je čudovito zapleten in zagoneten kompleks, sinteza nebes iu pekla. Ni ga plemenitega človeka v Dostojevskem, ki ne bi obenem bil naiven ali sebičen, ni ie velikodušne ženske, ki nc bi bolehala na histeriji, ni ga tudi ne propalega alkoholika. ki ne bi odkrival v sebi v svetlih tre-notkih prave zaklade dobrote. Tu je Dostojevski doma. Gorki, Andrejev in ostali so le njegovi učenci. Kaj. če Maksim Gorki šc toliko bredc po blatu in opisuje propalost, zdavnaj pred njim jc Dostojevski opisal najostud-nc.iši greh, degeneriranost in demonsko zlobo in ni ga pisatelja, ki bi ga kdaj v tem mogel prekositi. Kar namreč vsem manjka v tem oziru, tega jc Fedor Mihajlovič imel v izobilju. Bil jc največji ruski niislcc za Solovje-vcm. In zato ni nikoli zla opisoval zaradi zla njegova uprav bolnostna melanholija ga jc h koncu vedno privedla do svetle vseod-puščajoče misli, ki na koncu njegovih romanov vedno privre na dan. Ta misel je krščanstvo. Toliko perverznosti in gorja s tolikim usmiljenjem nihče ni naslikal kot Dostojevski. On ie res zagovornik »Ponižanih in razžaljenih«, ljubitelj otrok, zastopnik sirot iu pro- pa se ondi družijo z jezuitskimi poljskimi šlahčiči in ultrainontanskimi krščanskimi so-cialci, pozove pred »ljudski tribunal«, da jih kot neznačajneže obsodi. Torej Ivan Hri-bra bo poklican v kratkem pred »tribunal«, ki mu bo predsedoval Aschkerec! Tako se je končalo prvo in drugo zasedanje spobodomiselnega kongresa. Jutri nadaljevanje. Peter Schmal iz Upsale. Peter Schmal iz Upsale obsoja prote-stantovsko cerkev, ki je čisto odvisna od države in vzgaja pokorne, ponižne in državi vdane kreature. Zato predlaga Peter Schmal iz Upsale, naj se cerkev loči od države in se izpremeni v privatno družbo. Sprejeto. Basnik Anton Aškerc. Iz raznih govorov podam še sledeče poročilo: Basnik Anton Aškerc, ki so ga tu pro-movirali za prvega slovenskega pesnika, je pozdravil, a ga ni nihče razumel, tudi v nobenem zapisniku nisem mogel zaslediti, kaj je govoril, in tudi moji časnikarski kolegi niso mogli vjeti nobene njegove, gotovo tako globoko pomenljive besede, kakor se ta dan sploh slišijo. Vkljub velikanski agitaciji in vsem mogočim reklamnim sredstvom, ki že spominjajo na mojstra Barnum & Bailey, so zbobnali skupaj le približno 2000 oseb. med katerimi je mnogo radovednega ženstva, ki se je prišlo zabavat. »Odcerkvenjenje«. Vsi govorniki so govorili skoro izključno le proti verouku po šolah. Vsi govorniki so rabili tudi stokrat že razkrinkani sofizem, da oni niso sovražniki nravnosti iu religije, ampak da so le sovražniki cerkve, ker imajo oni sami neko višjo religijo in nravnost, kakor cerkev. To je govoril Francoz Delaroue, dunajski jud Zenker, češki učitelj Černy, ki je zahteval »odcirkcvneni« šolstva — nova beseda, ki je bila ob svojem rojstvu od svobodomislecev veselo pozdravljena; isto je ponavljal Evgene Hius iz Brusclja, ki se je povzpel do trditve, da se morat ločiti šola in cerkev zato, ker šola pripravlja za življenje, cerkev pa za smrt. dr. Tachin iz Vratislave se je spravil nad protestante, ki jim je očital, da so ravno tako črni kakor katoličani. Bilo je žc neznosno, ker je vsak brez konca in kraja isto klepetal, in zato so sklenili, da sme dalje vsak govoriti le 10 minut. »Hotno sapiens« — še ni dosežen! Najoriginalnejši je bil češki učitelj Ulehla, ki je zabavljal čez oloniuškega nadškofa in čez Ruse in se jc ob koncu povzpel do imenitnega stavka: Upam, da pride doba, ko človek zasluži naslov »homo sapiens«. — Ta jc torej pustil Haeckla za sabo! Jud Julitis Ledercr iz Norinbcrka je po- palih, pesnik siromakov, psiholog zločincev in prorok odpuščajoče ljubezni. S srčno krvjo je pisal vsako stran svojih romanov, bolezen in mučna nervoznost ga je razjedala, postal je mistik, ki se je zatapljal v demoniške pojave človeške duše in svetovja, z drzno roko mojstra, ki čuti popolnost svojega stvarjenja. jc na koncu življenja posegel v največji problem, v problem boja med ateizmom in bogo-veruost.io. Vsa njegova neznosna in mučna bolehavost, dvomi veletnna, ki se ne ume brzdati in uprav lucifersko predrznega misleca. človeka, ki jc videl zlo in zlo v njegovih najglobočjih pojavih, vse to je v »Bratih Ka-ramasovih« ua dan privrelo, a obenem poleg tolike, iz življenja zajete teme nebotična plemenitost, opisana v Aljoši, učencu meniha-starca. Poleg vraga, brata Ivana, je postavil podobo asceta. bogoljubnega svetnika. Tudi v »Ponižanih iu razžaljenih« vro tc ideje nedosežen je tu, kakor povsodi v opisovanju plemenite ženske nature, ki jc vzrasla v ponižanju, siromaščini, tepena in zlorabljena, pa se je izluščila iz skorje trpljenja liki angeli. Morda žali konec, ko Helena ne odpusti oče-tu-detnonu, ki jo je pahnil v gorje, a izveden iu motiviran je tako precizno, da ne moreš oporekati. Družba, v kateri se giblje v tem romanu Maslobojev in ostali, ic za Dostojevskega karakteristična v nobenem romanu je ne manjka. To ic tista Rusija, ki jo nihče ne razume, kdorjie živi v njej in ni v njem tisti divinatorični duh kakor v Dostojevskem. To je Rusija nihilistov in »črnili stotnij«. Rusija, v kateri sc družita evropska in azijatsko-barbarska kultura v nam nedoumljivo zmes in vez. \ geniju Dostojevskega ste se obe zivl.ial vse. naj izstopijo iz cerkve in priporoča to zlasti učiteljem. Realčni suplent Spaleny se je pa spravil nad srednje šole in je zahteval v dolgi resoluciji: Verouk naj postane neobvezen predmet. Verouk morajo učiti samo posvetni učitelji, in sicer »modernizirano«. Duhovniki ne smejo poučevati niti verouka niti nobenega drugega predmeta. Šolstvo se naj tako preustro-ji. da ho čisto brez klera, to bodi geslo za bodoče volitve! Francoz Delaroue je proticerkveno gonjo opravičeval s tem, da »l-Jog ni v nebesih, ampak v naših srcih.« »Grozna procedura« poslanca Vaneka. Češki državni poslanec Vanek se je zaletel seveda tudi v klerikalne šole in je začel tako hujskati, da ga je vladni komisar ustavil iti mu zagrozil, da razpusti shod, če pojde tako dalje. To je pa Vaneka le malo ohladilo. Lagal se je, da katoliška cerkev uči dvojno moralo, eno za bogate, drugo za uboge, in je vpil ob burnem pritrjevanju zbora: Ni Bog človeka ustvaril, ampak človek je naredil Boga! Nato zabavlja čez sedanje šole in pravi. da je bila to »grozna procedura«, kar je on sani v šoli prestal. Grozi slednjič, da se bo do skrajnosti bojeval proti taki proceduri. Slovenci na shodu svobodomislecev. Iz oficielnega zapisnika povzemam, dh so poslala delegate sledeča slovenska društva : »Slovenska sekcija Svobodne Misli« v Št. Janžu na Krairjskem. Javna ljudska knjižnica v Nabrežini. Akademično društvo »Sava« v Ljubljani. Društvo »Naprej« v Idriji. Akademično društvo »Ilirija«. Akadem čno društvo »Adria«. Patron svobodnih mislecev. Neki svobodoinisleci, ki jim je poleg misli najbrž še kaj drugega zlezlo v glavo, so poslali uredništvu katol. lista »Cecha« pozdrav, v katerem pravijo: Najspoštljivejše Vas pozdravljamo in Vam stiskamo roko. Svobodni misleci. NB. Sv. Peter nam je prijazen. Ne dežuje in ne treska. — »Cech« na to odgovarja: Uljudni pozdrav zasluži iiljuden odgovor. Po naših informacijah ima sv. Peter ključe, ne pa strel, ki so z ozirom na shod svobodnih mislecev poverjene svetemu Biro-kraciju. pred katerim imajo svobodni misleci večji rešpekt kakor pred katerimkoli drugitii svetnikom. Torej pozor, in ne igrajte se s strelami! Ce zdaj po vrsti proučimo vso modrost, ki so jo v Pragi spravili na dan, nam pade nehote na um sledeči prizor iz »F a us t a« I. del : Hexenkuche: D i e H e x e (mit grosser Emphase fiingt an aus dem Buche zu deklamieren). Du nuisst verstehen: Aus Eins nach Zehn Und Zwei lass gehn Und drei mach gleich. So bist du reich. Verlier du Vier! Aus Fiinf und Sechs, So sagt die Hex', Mach' Sieben und Aclit' So ist's vollbracht. Und Neun ist Eins Und Zelin ist keins: Das ist das Hexeti-Einmal-Eins. F a u s t : Was sagt sie uns fiir Unsinn vor? Es wird mir gleich der Kopt' zerbrechen. Mich diinkt, ich hor ein ganzes Chor Von hunderttauseiid Narren sprechen. Slične misli se porode mislečemu človeku ob svobodomiselnem Hexen-Einmal-Einsu. ki ga računajo v Pragi. Katehetslil shod. Včeraj popoldne se je nadaljeval katehet-ski shod s tem, da ie nastoiiil č. g. I1. Regalat ter praktično kateheziral pri učencih drugega razreda. Praktični nastop je privabil toliko udeležencev, da .ie bila prostorna dvorana v Marijanišču skoraj premajhna. Marsikdo izmed katehetov ima le redkokedaj priliko, da bi videl, kako poučujejo drugi, zato je tem bolj vleklo, ko se je nudila lepa prilika, da so čuli in videli izvrstno kateheziranje spretnega g. Regalata. Predmet kateheze je bil »12-letni Jezus v tempeljnu«. Diskusija je pripomogla, da se je marsikaj pojasnilo, rešilo marsikatero vprašanje ter izpopolnilo, kar ie bilo pomanjkljivega. V razgovor so posegli zlasti gg. ka-tehetje Jane, Nadrah, Heffler, Zabret, dr. Kr-žišnik, Kržič, Mlakar, dr. Janežič, dr. Levič-nik, dr. Karlin. — »O disciplini v šoli in v cerkvi« je predaval katehet A. Cadež. Podlaga dobre šole jc vzorna disciplina, ki je torej velevažen moment v izobrazbi vsakega šolnika. K razpravi se je oglasilo več tovarišev, ki so dostavili marsikatero primerno opazko. Na sporedu današnjega dne je bil nastop pri učencih četrtega razreda. G. katehet Mlakar je obravnaval eno najtežavnejših vprašanj, namreč, kdaj je kes popolen in kdaj nepopolen. G. predavatelj je tvarino kratko in razumljivo obdelal ter modro vpo-rabljal sodelovanje učencev. Metodična pot obravnave je bila prava, logična, enotna, naravnost zgledna. Več pojasnil in priinerjevalnih opazk smo čuli pri diskusiji, debate se je udeležilo zopet mnogo navzočih gospodov, zlasti profesor Heffler, ki ga zanima zlasti metodična pot in ki se je kot veščak prav povoljno izrazil o celotni izpeljavi. Prav umestne in stvarne so bile pripombe dr. Pečjaka, ki je iz dogmatičnega stališča izpopolnil nedostatke. Navzoč ie bil tudi presvetli knez in škof ljubljanski dr. Ant. Bonaventura Jeglič, ki so ga udeležniki po nagovoru predsednika dr. Karlina prav toplo pozdravili. Gospod knezoškof je izrazil svoje zadovoljstvo, da gg. katehetje z zanimanjem slede razpravam in da živo posegajo v debato. Priporočal je navzočnikom vzgojni moment pri katehaciji, na kar se dostikrat pozabi, ker se nekateri omeje preveč na besedilo. Bilo je pač potrebno, da je o vzgoji malo več izpregovoril katehet dr. Pečjak, ki se s tem vprašanjem intenzivno peča. Povedal je najpoprej, kaj drugi mislijo, kako sodijo nasprotniki o vzgoji. Ločil je tri struje. Prva najnižja je ista, ki pravi, da se mora človek vzgajati avtonomno, za nadčloveka, ki ne potrebuje Boga. Človeku naj se pusti, da se razvije sam, to je stremljenje teh ljudi. Druga struja pravi, človek naj živi zdravo, pametno, da bo telo lepo razvito. Človek naj se izobrazuje, da spozna kaj je lepo, da zna uživati lepoto. To ni naravnost zoper Boga. a pusti ga ob strani. To ni prav. Naš najvišji vzor je prva lepota. Bog. ki po njem hrepeni naša duša. Duša je. ki vlada in duševne \oči treba vzgajati. Etiško gibanje je med tistimi, ki pripadajo tretji struji. Ti pravijo: »Vzgojimo človeka. da bo znal nravno živeti, a skušajmo to doseči brez temelja božjega. Od teh se lahko sicer marsikaj učimo, toda izbrati moramo le to, kar je dobrega. Kaj pa je prava vzgoja? Človek mora rabiti svoje moči za najvišji namen. Najvišji namen pa jc služiti Stvarniku. Naše življenje ima nadnaravni namen, človek je od Boga in za Boga. Danes se vzgaja to, kar mika in vabi strasti, a prave vzgoje ni. Umsko se izobraževati je tudi naša dolžnost, a izobrazba ne sme in ne more izključiti nadnaravnega namena. Gospod predaVateli ie podal nato ista sredstva, ki pripomorejo do prave vzgoje, omenjal tudi to, kar nadzira vzgojo doma ali v šoli. Samo par zgledov: Tisti ne vzgaja, ki otrokom samo naroča, to moraš storiti, tega ne smeš storiti. Dobro je, a ni umestno. »To moraš storiti, ker Ikig hoče«, to je pravi nagib. Vzgoja je napačna, če se navajajo ego-istični nagibi za redno življenje, če se n. pr. reče: »Priden bodi. da boš dobil dobro službo.« Na voljo treba tako vplivati, da bo nagib plemenit, s takimi nagibi se doseže trajen uspeli. Nagib mora biti absoluten, ki vedno drži, in taki nagibi so nadnaravni, vzvišeni. Pri vzgoji treba vpoštevati ljubeznivost učitelja do gojencev; a ta ljubeznivost mora biti le vzgojno sredstvo, ne pa zavora vzgoje. Z despotizmom se ne vzgaja; napačno je ravnanje, če se hoče s silo in absolutizmom pri vzgoji doseči lepih uspehov. Voditi je treba tako, da pokažemo, da smo'mi prvi. ki znamo ubogati. Umevno je, da je podlaga vzgoji versko življenje in prejemanje sv. zakramentov, kar pa ni treba povdarjati. Temelj vsem sredstvom pa je življenje vzgojiteljevo. Kdo bo resno sprejemal nagib; od tistega, ki drugače živi! Kdor vzgojuje naj se bliža Kristusu, vzoru človeštva! Gospodu doktorju so izražali navzoči za izborno predavanje dolgotrajno priznanje in pohvalo. Gospod govornik je povedal marsikaj, kar doslej nismo čuli. Zgledi in učne prakse so bile mikavne; vse je poslušalo z napetostjo, kajti poučevanje mu je teklo iz srca. Ker je čas hitro potekal, se je moral g. predavatelj omejiti, dasi bi ga bili navzoči še radi poslušali. Presvetli knezoškof je omenjal, kako važno ie, če se tudi matere pouče, da znajo vzgajati. Diskusije se je udeležilo s primernimi nasveti več katehetov, med njimi tudi dr. Pavlica, spi ritual Stroj, dr. Levičnik i. dr. Izrazila se je želja, naj bi se referata dr. Pečjaka in Cadeža dala v natis. Zborovalci so se razšli zadovoljni z uspehi prvega sestanka. Upati je, da se bode započeto delo nadaljevalo in obrodilo obilo sadu .G. Heffler je ob sklepu izražal željo, da bi stopili slovenski katehetje v zvezo s hrvaškim društvom in da bi se prihodnje leto vršil prvi slovensko-hrvatski kurz v Ljubljani. Ker bo pa prihodnje počitnice druga škofijska sinoda, se bo ta želja uresničila vsaj čez dve leti. Kot novi ustanovniki »Društva slovenskih katehetov« so pristopili čč. g..: Profesor in kanonik Kržič, kanonik Anton Fettich-Frankheim in katehet Jakob Sila iz Trsta. Ob sklepu je gospod predsednik vzpodbujal vse navzoče, naj marljivo in vztrajno sodelujejo pri novem društvu. Izrekla se je zahvala pripravljalnemu odboru, zlasti kate-hetu Smrekarju za delo in trud. — Pohvalno se je omenjalo tudi spretno vodstvo vseh obravnav za časa dvadnevnega zborovanja, ki je bilo poverjeno nadzorniku preč. g. kanoniku Karlinu. Novemu društvu slovenskih katehetov kličemo: Naj živi, naj raste, naj procvita. naj obrodi obilnega sadu! NAOODBA. Težkoče. Odločno stališče avstrijske vlade. Budimpešta, 10. septembra. »Budapest«, glasilo Košutovo, piše. da se utegnejo nagodbena pogajanja razbiti, ako avstrijska vlada vztraja na stališču, da se morajo obenem z nagodbo vršiti tudi pogajanja o zvišanju ogrske kvote in bančni skupnosti ter med obema napraviti junktim. Ako avstrijska vlada ne odneha, bo dr. Wekerle podal cesarju demisijo, kakor se je baje sklenilo tudi že v ogrskem ministrskem svetu. Obenem z demisijo bo Wekerle cesarju tudi pojasnil, da ogrski parlament nikoli take nagodbe ne dovoli. Dunaj, 10. septembra. Jutri sc tu začno nagodbena pogajanja. Tukajšnji krogi jih pričakujejo mirno in brez razburjenja. Odločilni vladni krogi naglašajo, da Ogri nagodbo nujno potrebujejo. S § 14. se nagodba v Avstriji, ki ima ljudski parlament, nikakor ne bo uveljavila. Ako Ogri vztrajajo na svojem sta- lišču, potem naj ogrski kabinet odstopi. Avstrijski kabinet pa v slučaju, da se nagodba razbije, nima povoda demisionirati, to se pravi: Avstrija bo svoje zadeve uredila sama-zase brez nagodbe. Budi m p e š t a . 10. septembra. Od ogrskega merodajnega vira sc poroča, da se bo izkušal doseči sporazum glede na zvišanje ogrske kvote na ta način, da se bodo Ogrot;i zato dovolile koncesije glede na mažarski poveljevalni jezik. Pri tem pa seveda ne bo odločala avstrijska vlada, ampak pogajanja so le mogoča med krono in ogrsko vlado. Od druge strani se pa zatrjuje, da so vsakršne koncesije glede na armado izključene. ITALIJANSKI ČASTNIK, SUMLJIV VO-HUNSTVA, IZPUŠČEN NA SVOBODO. Italijanski častnik, ki so ga pri Velikov-cu aretirali, je že izpuščen na svobodo. GROZODEJSTVA RUSKIH REVOLUCIONARJEV IN REAKCIONARCEV. Lodz. L o d z , 10. sept. Umori revolucionarnih roparjev se nadaljujejo, ker se je zopet začel pogrom. Danes je bilo ustreljenih 11 oseb, med njimi štiri ženske. Pogrešajo 2 meščana in 2 ženski. Veliko industrialcev je dobilo pretilna pisma, ki so imela podpis »Nova revolucionarna narodna stranka«; zahtevale so se od njih velike vsote, sicer sledi umor. Nekateri so se tako prestrašili, da so takoi odpotovali v inozemstvo. Odesa. Peterburg, 10. sept. Po uradnem poročilu o dogodkih v Odesi sta bila 31. m. m. dva redarja zavratno umorjena, eden policijski nadzornik pa težko ranjen. To in pa umor generala Karangosova .ie prebivalstvo v Odesi silno razburilo, da ie priredilo izgrede, naperjene v prvi vrsti proti Zidom. 31. avgusta je bil na cesti eden Žid ustreljen, trije pa ranjeni. Od 1.—6. t. m. je bilo pri izgredih na cesti 12 oseb obstreljenih, 32 pa ranjenih z noži. 22 članov »Zveze pravih ruskih ljudi« in anarhistov je bilo aretiranih, vendar se je izkazalo, da se jih je več izdajalo goljufivo kot »prave ruske ljudi«. Več članov te zveze je napadlo krščansko družino Broskih, umorilo staro gospo ter mučilo njenega sina, ker ni hotel delati v njihovo korist. Kijev. Berolin, 10. septembra. Iz kijevske gubernije poročaio o strašnih požigih. Ogen! je uničil 1300 posestev. Volitve v dumo. Peterburg. 10. septembra. Okrožnice notranjega ministra daje gubernatorjeni navodila za volitve v tretjo dumo v mestih. Tajna volitev je zagotovljena. Agitacija ie na volišču s plakati, letaki itd. strogo prepovedana. Sejo osrednjega odbora »mirnega obnovljenja« je policija prepovedala. Shod zemstev je soglasno odklonil predloge vlade glede samouprave vasi in okrožij. MAROKO. Casablanca, 10. sept. Francoska vlada ie generalu Drude poslala inštrukcijo, kjer mu, ne da bi ovirala njegovo akcijo, naroča, naj odposlance rodov, ki pridejo prosit za premirje ali pa se hočejo pogajati, sprejme in jim da varno spremstvo. Drude namerava uprizoriti novi pohod proti Maročanom. Jugoslovanski ministri. Zagreb, 10. sept. »Agramer Tagblatt« poroča, da avstrijska vlada od hrvaških poslancev zahteva, da odkrito zapustijo smer reške resolucije, nakar bo avstrijska vlada rade volie še letos ustanovila jugoslovansko ministrsko mesto. Kandidatje da so sledeči: Primo loco Ploj, potem Šuklje, Šusteršič, Spinčič, Zaffron in Ivčevič. Torej misli morda »Agramer Tagblatt«, da so resolucije na prodaj za ministre? Iz navedenih mnogoštevilnih imen se vidi, da »Agramer Tagblatt« samo tiplje v temi. kulturi združevali. Kdor je njega proučil, ta ie pogledal Rusiji v dno in zato ni čuda. da ga njegovi častilci imenujejo poosebljenje Rusije. Kdor si to predočuje, razume tudi glo-bokobolnostni misticizem Dostojevskega. Bodimo »Leposlovni knjižnici« hvaležni, da nam je podala dober prevod »Ponižanih in razžaljenih« in tako zopet pokazala, da vestno sledi svojemu programu ter nam nudi najlepše proizvode svetovnega slovstva. »Ponižani in razžaljeni« se vredni vrste za »Razpo- roko« in »Stražo«. Spectator. * * * Dozdaj so izšli sledeči zvezki »Leposlovne knjižnice«: I. zvezek: »R a z p o r o k a«, Francoski spisal P. B o u r g e t. Preložil A. K al a n. Cena 2 K, vez. 3 K. — H- zvezek: »S t e p n i kralj Lear«. Ivan S. T u r -g e n j e v. »Hiša ob Volgi«. S. S tepli j a k. Cena I K 20 vin., vez 2 K 20 vin. — III zvezek: »Straža«. Bole sla v P r u s (A." Glouacki). Cena 2 K 40 vin., vez. 3 K 40 vin. Zlasti o tem romanu, kjer sloviti poljski pisatelj opisuje boj poljskega kmeta za svojo zemljo in domačijo proti Nemcem, se ie kritika zelo pohvalno izrekla. — IV. zvezek: »P o n i ž a n i in r a z ž a I j e n i«. Roman v dveh delih. F. M. Dostojevski j. Cena 3 K. vez. 4 K 20 vin. Ta roman diči tudi lepo izveden portret nepozabnega ruskega pisatelja. »Katoliška bukvama« v Ljubljani. Baskervillski pes. Roman. — Angleški spisal Conan DoyIe. (Dalje.) »Torej stojišče prav zadaj. Zato jc pa bil njen brat prav spredaj, takorekoč orkester-fotelj. Ali ste ga videli, ko je prihajal proti nama.« »Da.« »Ali je naredil tedaj na vas vtis, da mu pod črepinjo ni vse prav v redu — njenega brata mislim.« »Tega pa ne morem reči o njem.« »Jaz tudi nc. Do danes sem ga imel za popolnoma razumnega, ali verujte mi, zame ali za njega .ie prisilni jopič. No, kako pa je z mano? Več tednov ste doslej preživeli v moji družbi, NVatson. Povejte mi kar naravnost: ali je na meni kaj, kar bi me oviralo, da bi mogel biti ženski, ki jo ljubim, dober soprog?« »Tega prav gotovo ne more nikdo trditi!« »Proti mojemu stališču v svetu nima ničesar, torej mu jaz sani nc morem biti po volji. Kaj ima proti meni? Kolikor vem, nisem storil svoje žive dni nc moškemu ne ženski nič žalega. In pri tem hoče, da se ne smem dotakniti niti koncev njenih prstov!« »Kaj ic to rekel?« »To in še mnogo več. Veste, NVatson. šele teh par tednov sem jo poznal, ali že od prvega trenutka sem čutil, da ic bila zame ustvarjena, in tudi ona — ona je bila srečna, če jc bila z mano skupaj, prisežem na to. V ženskem očesu je neki gotovi blesk, ki govori razločnejše kakor besede. Ali nikdar naju ni pustil biti nemoteno skupaj in danes je bilo prvič mogoče izpregovoriti nekaj besedi med štirimi očmi. Tudi ona se je veselila, da je prišla z menoj skupaj; ko sva sc pa sešla, pa ni hotela o ljubezni ničesar slišati, kaj šele sama o tem govoriti. Vedno in vedno je prišla na to, da je pokrajina nevarna in da ne more biti srečna, dokler jaz ne zapustim tega kraja. Rekel sem ji. da se mi nikakor nc mudi odpotovati, odkar sem njo videl, in če res želi, da bi jaz odpotoval, ni za to drugega sredstva, kakor da gre sama z menoj. In ponujal sem se ji v zgovornih besedah za soproga; ali predno je mogla odgovoriti, je pridirjal proti nama njen brat z obrazom, kakor norec. Bil je bled kakor kreda od jeze in njegove svetlomodre oči so sikale bliske. Kaj da sem delal tu z damo? Kako da si morem upati, izkazovati ji pozornost, ki baje ne mara zanjo? Ali sem morda mislil, čc sem baronet, da smem storiti, kar mi drago? Ce bi ne bil njen brat, bi mu že odgovoril, kakor mu gre. Tako setn se pa zadovoljil s tem, da sem mu rekel, da moje mišljenje proti njegovi sestri pač ni tako, da bi se ga mi bilo treba sramovati in da upam,da mi bo izkazala čast, da bo postala moja žena. To pojasnjenje pa ni navidezno nič pomagalo. Tu jc tudi meni zmanjkalo potrpežljivosti in povedal sem mu jih nekaj gorkih, več, kakor bi mu jih pravzaprav smel, ker je stala ona poleg naju. Konec pesmi jc bil, da je odšel ž njo, kakor ste videli, a jaz stojim zdaj tu in ne vem, na katerem koncu -sc me glava drži. Povejte mi za božjo voljo, NVatson, kaj naj vse to pomeni!« Poskušal sem pojasniti uganko na neko-l.ko načinov, a bil sem v resnici tudi sam ves poparjen. Najinega prijatelja plemiški naslov, njegovo premoženje, njegova starost, njegov značaj, njegova zunanjost — vse to govori zanj in res ne vem, kaj bi se dalo navesti proti njemu — razven morda temne usode, ki zasleduje njegovo rodovino. Da je bila njegova ponudba tako osorno zavrnjena, ko se dama še sploh za mnenje vprašala ni, in da se je dama brc- 'jšega protesta vdala svojemu po- ložaju — to je zelo čudno. Toda dolgo se nama ni bilo treba baviti z razmišljanjem, ka.iti njen brat ie prišel še isto popoldne na obisk na Baskerville Hali. Prišel se je opravičevat vsled svojega nedostojnega vedenja in konečni rezultat dolgega razgovora, ki ga je imel s Sir Henryjem med štirimi očmi v njegovi delavnici, je, da je vse poravnano in da bova šla s Sir Henryjem v znamenje sprave v petek v Merripit Housc na obed. »Nočem trditi, da ni bedast!« je rekel Sii Henry proti meni. »Ne morem pozabiti izrazs v njegovih očeh, ko je dirjal danes zjutraj prot meni, ali priznati moram, da bi sc nikdo nt znal bolje opravičiti, kakor sc je on.« »Ali je pojasnil svoje vedenje?« »Pravi, da mu je setra edino iu vse v živ ljenju. To je tudi popolnoma naravno in vesel me, da ve ceniti njeno vrednost. Bila sta ved no skupaj in 011 je bil, kakor pravi, vedne samotar, ki ui iskal druge družbe, kakor njeno Misel, da jo bo moral izgubiti, ie bila tore zanj naravnost strašna. Ničesar ni opazil, ka ko se je razvilo med nama razmerje, ko jc pi to videl na svoje oči in se je zavedel, da 1111 bo morda odvzeta, je bil zanj to tak udarec da nekaj časa ni vedel, kaj bi rekel ali storil Rekel ie, da 11111 je zelo žal. da se je tako zgo Dnevne noulce. + Narodno-radikalno dijaštvo je na svojem shodu v Celju pokazalo poleg praktične obsodbe frazarskega liberalizma, da tli šlo brez koristi mimo njega katoliško socialno gibanje. Razprave o alkoholu, nikotinu in o spolnem vprašanju med slovenskim dijašt-vorn, o telesni vzgoji, o šolski higijeni, o zadružništvu itd., je kazalo, da so referentje s pridom čitali razprave katoliških shodov, zborovanja Slov. kršč. socialne zveze in da so začeli v tem oziru posnemati katoliško-narod-110 dijaštvo. To je hvalevredno in narodni radikalci imajo v tem oziru korist od katoliške organizacije. Samo neumna vojska proti »klerikalizmu« jih bega. Ce so odkritosrčni, morajo priznati, da kar je pametnega v njihovih posvetovanjih, so »klerikalci« že vse davno povedali in — izvršili, liorba proti »klerikalizmu« pa bo narodne radikalce privedla ravno tja, kjer so končali brezumni in brezupni liberalci. Izmed vseh je govoril najbolj prazno predsednik zborovanja, ki se je zaletel s puhlimi frazami v »klerikalizem«. Ce se narodni radikalci ne otresejo tega predsodka, ki jih tlači, kakor mora, tudi tega, kar so pametno sklepali, ne bodo izvršili. + »Slovensko planinsko društvo« si je privoščil današnji »Grazer Tagblatt«, ker delovanje društva pridobiva vedno več priznanja tudi med poštenimi Nemci. »Grazer Tag-biatt« poziva Nemce, naj povsod pojasnjujejo sovražnost »Slovenskega planinskega društva« proti Nemcem. Ta članek pametnih Nemcev turistov ne bo odvrnil od tega, da bi se ne posluževali udobnosti, ki jih jim nudi »Slovensko planinsko društvo«. + Zadoščenje za po krivici napadene Sa-lezijance in duhovnike v Rimu. Iz Italije poročajo listi — med drugimi je tudi »Zeit« od 6. t. m. isto objavila v izvirnem dopisu — da so psihiatri fanta Bressona v Varazze, ki je dolžil ondotne salezijance nenravnih dejanj, proglasili za popolnoma degneriranega, patološko abnormalnega in vsake jasne odgovornosti za svoje besede in dejanja nezmožnega. Izkazalo se je tudi, da je najdenček bil na, hujskan od neke ženske, katera sc je izdajala za njegovo mater, dasi ni. Policija jc tudi izpustila edinega salezijanca, katerega je vsled obrekovanj Bressonovih zaprla, ker se je izkazala njegova popolna nedolžnost. Vlada bo podpreickta Silva v Savoni, ki je proti sale-zijancetn nastopil z nečuveno pristranostjo, za kazen prestavila v Sardinijo. Kar se tiče zavoda Fumagalli v Milanu, je duhovnik don Riva. katerega so framasoni obdolžili, da je posečal zavod lažiredovnice. nedolžen. Njegov zagovornik, znani liberalni državno-zborski poslanec Rastelli. jc namreč iavno v listih dokazal nedolžnost duhovnikovo in je pretil nasprotnikom, da bo izdal imena onih milanskih elegantnih mladeničev liberalnega in socialističnega mišljenja, ki so zavod Fumagalli posečali in ondi deklice okuževali! Drugi duhovnik, katerega so obdolžili, da je posečal zavod Fumagallke, don Longo, se je vrnil nalašč iz Amerike in se javil oblasti. Tudi on je prinesel nebroj dokazov za svojo nedolžnost. Naprotniki so grozno poparjeni. — Mi smo le radovedni, ali bodo liberalni listi v Avstriji tako pošteni, da bodo to objavili. Da pri tetn ne računamo na »Simplicissimusa« in na »Narod« je samoposebi umevno. Govorimo namreč le o poštenih listih. + Nova šolska knjiga. Slovensko-grško slovnico, ki jo je spisal gosp. profesor dr. Josip Tominšek. je naučno ministrstvo v rokopisu odobrilo. ftlerodaini strokovnjaki so se baje o njej še pred odobrenjem rokopisa zelo pohvalno izrazili. Knezoškofijska privatna gimnazija v Št. Vidu prične kot prva že letos s slov.-grškim poukom. Knjigo je prevzela v natisk »Katoliška tiskarna«. Izdajo knjige je pa omogočil prevzv. gosp. knezoškof ljubljanski dr. Jeglič z lastnimi stroški ter si tako pridobil novih zaslug za povzdigo slovenskega srednjega šolstva. + Dva velika shoda poslanca Gostin-čarja v idrijskem okraju. Velik shod se je vršil pretečeno nedeljo na Vojskem, kjer je poročal poslanec Gostinčar o delovanju državnega zbora in pojasnil tudi, zakaj se slovenski ljudski zastopniki niso pridružili skupnemu jugoslovanskemu klubu. S političnimi značaji, ki po potrebi menjajo svojo kožo, ne more iti poslanec, voljen po določenih načelih. C. g. župnik Gnjezda je potem v imenu zborovalcev poslancu Gostinčarju predložil resolucijo, v kateri se zahteva delovati za zboljšanje razmer eraričnih gozdnih delavcev in gozdarjev. V znamenje soglasja in zaupanja so zborovalci ob zaključku shoda krepko zaklicali »Živila Slovenska Ljudska Stranka!« Vojsko še ni videlo tako mnogoštevilnega shoda, da bil je v resnici tabor našega ljudstva, ob katerem si bodo liberalci in rdečkarji razbili svjoje butice. — V nedeljo popoldne ob 4. uri se je vršil javen shod v Konomji, na katerem je poročal poslanec Gostinčar o delovanju državnega zbora in je č. g. Gnjezda, župnik iz Vojskega, navduševal zborovalce za Slovensko Ljudsko Stranko. Zborovalcev je bila prostorna gostilna natlačeno polna, ki so navdušeno odobravali govornike. Po govorih je bil razgovor o raznih zahtevah, ki se tičejo tega kraja. Ob sklepu shoda pa so zborovalci zaklicali živio Slovenski Ljudski Stranki in poslancu Gostinčarju. Tudi ta shod je pokazal, da se naše ljudstvo čimdalje bolj zaveda svojih prijateljev in pravih načel. Slovenska Ljudska Stranka dobiva novih tal. liberalci in socialni demokratje pa — dolge nosove. — Legar v Postojni. V ponedeljek je umrla 24 let stara žena Ivana Kovač, vulgo Menjač, na legarju. — Ce bo šlo tako naprej, tega neljubega gosta še ne izgubimo tako kmalu. Lansko leto je vedno »Notranjec« trobil v svet: »Legar, ki ni legar«, Postojna ima zdravo pitno vodo itd. Zdravnike ic zasmehoval in na ta način jemal ljudstvu zaupanje do njih. Sedaj pa, ko so se prerokovanja zdravnikov, da se bo letos zopet privabil kruti gost, če sc pravočasno ne ukrene potrebnih zdravstvenih odredeb, izpolnila — pa molči!!! Ce bi gospoda okolu »Notranj-ca« in zlasti ata preteklo jesen pustili medicino v miru in isto prepustili zdravnikom, kateri so edino merodajni soditi v zdravniških vprašanjih in ljudstvo poučiti, kako naj zdravnika uboga, kako se zdravi varujejo okuženja itd., ne bi se moglo prigoditi, da bi inteligenten bolnik rekel zdravniku v obraz: ^»Ce imam jaz legar, imate pa Vi jetiko«. — Žalostno, a vendar resnično. — Ljudska in meščanska šola radi epidemije ne prične kot navadno, pač pa šele 1. oktobra. — Poveljnik 3. armadnega kora Oskar Potiorek je postal po končanih cesarskih vajah popularna oseba in vse avstrijsko časopisje se izraža laskavo o njegovem samozavestnem prvem nastopu. Dunajski listi imenujejo njegov napad na 3. sovražno divizijo »Napoleonovo idejo« in so polni slave o zma-gujočem prej še neznanem generalu. Potiorek je poveljnik 3. kora, v katerem se rekru-tirajo vsi slovenski polki in je šele pred kratkim prevzel poveljstvo tega gotovo zelo važnega in velikega kora. Več let je deloval v pisarni generalnega štaba in bil zadnja leta namestnik štaba. Pričakovalo se je radi tega da general ne bo imel več povcljstvene prakse in da zabrede v suho teorijo, a v velikansko začudenje v vseh vojnih krogih je dal Potiorek dokaz talentiranega generala, ki itna najlepše zmožnosti, samozavest, energijo in pravočasno izkoriščanje situacije. Njegovi napadi na sovražnika, zavarovanje ločene divizije, ki je korakala črez Ljubelj in Dravo, nočni naskok centruma, so dokaz njegove vojskovodne induvalitete. — Pa tudi za svoje vojake se briga in skrbi. Ko je zvedel, da se prodaja vojakom ena zemlja po 10 vinarjev in vrček piva po 40 vinarjev, ie takoj najodločnejše protestiral pri koroškem deželnem predsedniku proti temu umazanemu izkoriščanju. — Omeniti še moramo, da je dilo in da mora priznati, da bi bilo zanj neumno in sebično, če bi si domišljal, da bi mogel tako lepo deklico, kakor je njegova sestra, pridržati za vse življenje le zase. Ce ga pa že vendar mora zapustiti, bi mu bilo vendar ljubše, da jo dobi sosed, kakor sem jaz, nego kdo drug. Ali na vsak način bi bil zanj hud udarce in treba bi mu bilo nekaj časa, da bi se spo-prijaznil s tem. On od svoje strani sc vda brez odpora, če jaz obljubim, da bom pustil tri mesece stvar pri miru in se zadovoljil s tem, da izkazujem dami svoje prijateljstvo in se ne potegujem za njeno ljubezen. To sem mu obljubil in s tem je stvar za enkrat rešena.« Tako je torci ena naših malih skrivnostij pojasnjena! Nekaj je že. da smo prišli na tem močvirju, na katerem se gibljemo, vsaj na enem mestu na trdna tla. Vemo sedaj, zakaj jc gledal Staplctone tako pisano na snubca svoje sestre, čeprav ie ta snubec mož, kakor-šnega si le more želeti. In sedaj pridem k drugi niti, ki sem jo razvil iz zmešanega klopčiča, k skrivnosti ponoč-nega ihtenja, sledov solz na obrazu gospe Barrymorjevc, skrivnih pohodov oskrbnika k oknu na zapadni strani hiše. Castitaj mi, dragi moj Holmes, in reci mi, da te nisem varal v svoji delavnosti kot tvoj odposlanec — da ti ni žal za zaupanje, ki si mi ga izkazal s tem, da si mi zaupal tako važno nalogo. Vse tc temne točke so sc popolnoma pojasnile po delavnosti ene same noči. Rekel sem: »po delavnosti ene same noči«, a v resnici je bilo treba za to dveh noči, kajti prvo noč jc bil ves trud zastonj. Sedel sem v sobi Sir Henryja skoro do treh zjutraj in bdel. a ni bilo slišati glasu: le uro v veži sva slišala biti. Mila je jako melanholična po-tiočna straža, ki sc jc končala s tem, da sva oba zaspala na svojih stolih. K sreči se nisva dala oplašiti vsled tega prvega neuspeha, ampak sva sklenila še enkrat poskusiti. Prihodnji večer sva zopet privila svetilko nazaj in sva sedela iu kadila svalčice v brezglasni tišini. Ure so lezle neverjetno počasi naprej. Bila je ena — potem dve — in skoro bi v drugič zdvomila nad uspehom in nehala čakati — kar se nenadoma oba naenkrat vzravnava ravno kakor dve sveči na stolih; najini čuti so se kar najostrejše napeli: na hodniku sva zaslišala tih korak! Cisto tiho, tiho sva slišala moža, kako sc plazi naprej, dokler ni umrl šum v daljavi. Nato je odprl baronet tiho vrata in odpravila sva se na zasledovanje. Najin mož jc že zavil pri galeriji krog vogla in na koridorju je ležala globoka tema. Tiho sva se splazila po hodniku k drugemu krilu. Ravno sva še videla sloko črnobrado postavo, ki se je plazila nekoliko naprej vpognjena po prstih po koridorju. Nato je vstopil v ista vrata, kakor zadnjič in v svitu sveče so bila zarisana vrata v rumenem svetlem četverokotniku na koridorju; previdno sva sc pretipala do onega mesta; vsako desko sva preiskala prej z nogo, predno sva si jo upala obtežiti z vso svojo težo. Iz previdnosti sva si tudi prej sezula čevlje, ali vendar so šc stokale in škripale stare deske pod nama. Včasih sva mislila, da jc nemogoče, da bi ne slišal, kako sc približujeva. Ali mož na srečo v res-nici prav slabo sliši in poleg tega jc imel šc vse misli le pri svojem delu. Ko sva konečno prišla do vrat iu pogledala skozi odprtino v sobo, sva ga videla kako jc stal s svečo v roki pri oknu in tiščal obraz z napeto pozornostjo proti steklu. Prav tako ie stal, kakor dve noči poprej, ko sem ga bil jaz zasačil. imel 3. armadni zbor jako težaven terain za manevriranje. Tako je moral ljubljanski divi-zioner Dillmont svojo divizijo peljati ponoči med velikanskim viharjem in dežjem čez Ljubelj in je saino njegov tren rabil celih 20 ur, da ie prišel v dolino. Da jc moštvo velikansko trpelo, je razumljivo, a je vzlic temu vstrajalo ter takoj po prehodu Drave ugodno operiralo proti centru sovražnika. Vsekakor je pokazal armadni poveljnik, da sc z našimi vojaki lahko doseže uspeh in slava! — Dalmatinski namestnik Nardelli je obolel zelo nevarno; zadela ga je kap, da je desna stran telesa popolnoma ohromljena. Vendar je upanje, da okreva, vendar je vsako delo med zdravljenjem izključeno. — Umrla je v Oseku nagloma nadučite-ljeva soproga g. Franja Bele, roj. Jakovčič. — Častniki japonske mornarice na Dunaju. Predvčerajšnjim zvečer so došli na Dunaj častniki japonske eskadre, ki ie prišla na obisk v Trst, in sicer poveljnik eskadre pod-adiniral Goro Ijuin, poveljnik ladje »Tschi-tosa« Tanin Jamaga ter poveljnik ladje »Tsu-kuba« Heihachi Tsukni, inžener in kapitan. Nadalje se udeleže poseta Isam Takešita, poveljnik vojnega štaba drugega brodovja; mornariški zdravnik Kiyoši Jano; grof T. Sano, zastavni poročnik ter pribočnik pri štabu drugega brodovja; Šinyiro Jamamoti, zastavni poročnik pri štabu drugega brodovja ter Širo Goda. podporočnik I. razreda za ladji »Tschi-tosa«. Japonski častniki bodo danes sprejeti v posebni avdijenci ter bodo prisostvovali pri dvornem obedu, ki se ga udeleži tudi japonski poslanik Jasuya Uhida s poslaniškim osob-jem, avstroogrski poslanik v Tokiu pl. Am-bro, ladjijski poročnik Charles Maspon. — Shod čevljarskih mojstrov na Dunaju je zahteval, da pri dobavi za armado dobi polovico del malo obrtništvo. Sklenilo se ie ustanoviti državno zvezo čevljarjev in se je v ta namen izvolil odsek načelnikov. — Smrtni padec. V Stražišču pri Kranju je padel berač Anton Albrecht v pijanosti po stopnjicah ter je obležal mrtev. — Zrakoplov na vojaških vajah. 7. t. m. so opazili v Tržiču velik zrakoplov, ki je priplul čez Karavanke ter se premikal v smeri proti Kranju. — Demonstracija v Kočevju. Pred uredništvom lista »Gottscheer Bote« se ic vršila 4. t. m. demonstracija, od tam pa so se razgrajači podali pred župnišče, kjer so nekaj časa kričali, nato pa se razšli. Podraženje mleka na Dunaju. 8. t. m. so zborovali ua Dunaju prodajalci in producenti mleka; sklenili so načelno povišati ceno mleku, toda povišanje izvesti pozneje. — Lepe strelne uspehe je dosegla naša vojna mornarica pri letošnjih strelnih tekmovalnih vajah avgusta meseca t. 1. Uspehi so skoro taki. kakor pri angleški mornarici, ki je znana kot najboljša, kar se tiče preciznega streljanja. Najbolje so streljale s težkimi, lahkimi in srednjimi topovi ter z mitraljezami sledeče vojne ladje: »Erzherzog Friedrich«, »Aspern«, »Streiter«. Darilo — veliki srebrni šlem — ie dobil »Erzherzog Friedrich«. — Cobal je bil tc dni obsojen na tridnevni zapor, ker je na nekem shodu imenoval vojake »krompirjevce«. — Sprememba imen postaj Lesce Bled, Sv. Lucija-Portorose in postajice Ponorosc. Od 1. oktobra 1907 naprej se bo dosedanje ime, na progi Trbiž-Ljubljana juž. železnice ležeče postaje Lcsce-Bled izpremenilo v Lesce. ime. na progi krajevne železnice Trst-Pcreč ležeče postaje Sv. Lucija-Porto-rose v Portorose ter končno ime na ravno tei krajevni železnici ležeče postajice Portorose v Portorose osebna postajica. — Tovarna za avtomobile v Trstu. V bližini pokopališča sv. Ane stoji prva trza? ška tvornica za avtomobile. Pretekli teden je bil dovršen prvi avtomobil, sedaj pa je v delu avtomobil, ki ga jeseni razstavijo na pariški izložbi. Računa se, da bode tovarna izdelala na leto največ 500 voz. — Nesreča ob trgatvi. Na Pantovčaku pri Zagrebu so. kot je to navada, ob trgatvi streljali s samokresi. Strel je zadel g. Bla-žekovič, ki se je v večji družbi izprehajala po vasi. — Slovenske vesti iz Amerike. Soproga je ušla Josipu Perko v Clevclandu. — Istotam je umrl gostilničar Josip Marinič v starosti 43 let. V Ameriki zapušča soprogo s šestimi otroci. Igra gospe Kati Schratt. Znana dunajska igralka gospa Kati Schratt je skupno s Feliksom Dormanom spisala komedijo: »Brhka Rezika«, ki opisuje vesel doživljaj neke Du-najčanke v Monte Carin. Igro bodo letos predstavljali na nemškem ljudskem gledališču na Dunaju. — Hrvaški delavci so sc stepli z nemškimi v tvorniški gostilni v Wackcrsdorfu na Bavarskem. Težko ranjeni so bili trije Nemci in dva Hrvata. — Nesreča na lovu. Na lovu v Szepes-Remctu je gonjač obstrelil barona Oskarja Trauna; težko ranjenega so prenesli v grad. — Sneg v poletju. V Visoku v piratskem okraju v Srbiji jc začelo 6. t. m. snežiti. — Žalostna desetletnica. Dne 9. t. m. je preteklo deset let. odkar je anarhist Luccheni zabodel v Ženevi cesarico Elizabeto. Perutninarski tečaj za učitelje. C. kr. kmetijska družba kranjska priredi dne 14. t. m na gospodinjski šoli v Ljubljani, Poljanska cesta, kjer sc nahaja večji perutninarski zavod, poučni tečaj v perutninarstvu za učitelje. Poleg predavanja o modernem perutninarstvu, poučevalo se bode praktično o kokošnjaku. o umnem valenju. krmljenju iu oskrbljevanju kokoši, poraba in shranjevanje jajcc itd. Tečaj ie brezplačen in sc ga lahko udeleži vsaki učitelj, oziroma učiteljica. Tečaj sc prične ob pol 9. uri zjutraj in traja do li. ure, popoldne od 2. do 5. ure. Poučeval bode g. mlekarski nadzornik Lcgvart, praktično tudi č. sestre v Marijanišču. — Ker je perutninarstvo zelo zanimiva in pri umnem ravnanju dobičkonosna stroka, katera se lahko na omejenem prostoru in z malimi denarnimi sredstvi goji, sc gosp. učitelji vljudno vabijo, da se tega tečaja v obilni meri udeleže. Dobrodošle so tudi njih soproge. Za udeležbo se jc zglasiti do 12. t. m. na c. kr. kmetijsko družbo v Ljubljani. — Opozarjamo na nov psihološki roman slavnega ruskega pisatelja F. M. Dostojevskega »Ponižni in razžaljeni«. Današnji podlistek se podrobneje bavi s pisateljem in njegovimi znamenitimi deli. Še obširnejšo oceno prinese »Dom in Svet«, in ker je roman literarne važnosti, gotovo tudi mnogi drugi časopisi. Roman tvori IV. zvezek »Leposlovne knjižnice« in ima kakor vsi zvezki »Leposlovne knjižnice« izredno nizko ceno, ker velja pri obsegu blizu 600 strani (z epilogom vred) samo K 3 — oziroma vezan K 420. Papir je izredno fin in tenak. Delo je izšlo v zalogi K a t o li š k e B u k v a r n e v Ljubljani. Stalerske novice, š Za stolnega dekana vMartboru je imenovan č. g. kanonik dr. Ivan Mlakar. š Strokovni tečaj za mesarje priredi obrtno pospeševalni urad od 7. oktobra do 14. decembra v Gradcu. š V Šmarju, trški in okoliški občini se je odredil pasji zapor. V trgu sc je pojavila v nekem slučaju pasja steklina. š Na tla podrl in zabodel ga je. Iz Maribora se piše: Branjevec Jožef Brauhart je bil 7. t. m. okoli 11. ure ponoči na okrajni cesti v Studencih pred pekarno Grilc od neznanega kolesarja povožen. Brauhart. ki je dobil več prask na desni strani, je zgrabil kolo, nakar je kolesar potegnil velik nož in zavpil: »Pustite kolo, sicer dobite eno!« V tem trenutku ga je pa tudi že sunil z nožem nad desnim očesom, da se je branjevec nezavesten zgrudil na tla. Kolesarja zasleduje žendar-tnerija. Koroške novice. k Škocijan v Podjuni. Tukajšnje »Bralno društvo« priredi v nedeljo, dne 15. t. m., po rnaši, torej okrog 9. ure dopoldne, mesečen sestanek (čebelarski shod) v društveni knjižnici. Predaval bo strokovnjak s Kranjskega o »umnem čebelarstvu«. Želimo obilne udeležbe čebelarjev in udov društva od blizu in daleč. Posebno opozarjamo na prireditev sosednja društva. Na svidenje v velikem številu ! Ljubljanske novice. lj Liberalna zadružna zveza. V zadružni register je bila 8. sept. t. I. vpisana »Zveza slovenskih zadrug, registrovana zadruga z omejeno zavezo.« Člani začasnega načel-stva so: Ivan Lenarčič, Iv. Knez, Oton Ba-yer, dr. Fran Windischer, dr. Gregor Žerjav. Zadružnina znaša 10 kron, jamstvo petkratni znesek. Uradni ravnatelj je — Ivan Rožman. Ij Pevci »Ljubljane«! Danes zvečer ob 8. uri pevska skušnja za ljudsko veselico! lj Sestanek krojaških mojstrov. Dne 12. t. m. vrši se drugi običajni sestanek krojaških mojstrov, in sicer ob 8. uri zvečer v gostilni pri Zabukovcu, Breg št. 1. Ker je razgovor zelo važnega pomena, se prosi od strani mojstrov obilne udeležbe. — J. Glo-belnik. Ij Gostllničarski shod bo v Ljubljani dne 16. in 17. septembra 1907. Spored: V ponedeljek, dne 16. septembra sprejem gostov pri raznih vlakih; člani sprejemnega odseka bodo nosili znake v mestnih barvah. Zvečer komers v hotelu »pri južnem kolodvoru« (g. Seydel). kjer svira popolna društvena godba in sodeluje iz prijaznosti slavno slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec«. Začetek ob 8. uri. Vstop prost. — V torek, dne 17. septembra, do 9. ure dopoldne sestanek v restavraciji gospoda Križa »Pri Zvezdi« na Cesarja Jožefa trgu. — Ob pol 10. uri dopoldne zborovanje v veliki dvorani »Mestnega doma« z naslednjim dnevnim redom: Predlog za odpravo vinske pokuševalne kleti v Ljubljani in ustanovitev vinskih sejmov po deželi. O odpravi osmin ali takozvanih bu-šenšankov. Akcija proti pivovarniškemu kar-telu napram gostilničarjem. Predlog o zada-canju vina za privatnike. Protest proti dajanju koncesij v najem tretjim osebam. Odprava prodaje piva privatnikom naravnost iz pivaren in zahtevanje koncesijoniranja prodaje vina in piva v steklenicah. Odprava privatnih nekoncesijoniranih izkuharij. Predlog glede ustanovitve obrtnega sodišča v Ljubljani. Strokovna organizacija zadrug na podlagi novega obrtnega zakona in o ustanovitvi strokovne šole. Odprava prisilne uprave in rubežnih koncesij. O ustanovitvi gostilničarske dež. zveze in zavarovanju za starost. Razni nasveti in predlogi. — Ob 2. uri popoldne banket v hotelu »Ilirija« (gospod Novak) Kolodvorske ulice. I i Orgljarska šola stopi letos v 31. leto svojega delovanja z vpisovanjem učencev 18. t. m„ ob 3. uri popoldne, h čemur sc vabijo vsi p. n. odborniki Cecilijinega društva. Ij Uvrstitev letos potrjenih mladeničev. V Ljubljano pristojni mladeniči, ki so bili letos v vojake potrjeni, sc uvrste: a) v vojsko: ves prvi razred iu od drugega razreda do žrebne številke 35; b) v domobranstvo: ostali drugi razred in pa tretji do žrebne številke 17'/-.'; c) v nadomestno rezervo vojske: tretji razred od žrebne številke 33 do 83. Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12 — Ustanovljen« let« 1854. Štev. telefona 210. priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoje izbora* 2469 160- 8» ntapcno pl^o f godcih In steklenicah. lj Dijak se ubil na počitnicah. Dne 9. t. m. ob 8. uri zjutraj je šel pri syoji teti Neži Stanovnik v Mojstrani na počitnicah bivajoči 15-letni dijak Stanko Kuhel iz Ljubljane na strmi hrib Račišče pri Mojstrani. Dijaku je spodrsnilo in padel je preko skale 50 metrov globoko. Teta, ki je od svoje hiše videla nesrečo, je hitro poslala dva delavca na pomoč. Delavca sta nezavestnega dijaka prenesla v svoje stanovanje, kjer je v par minutah umrl. Na glavi je ponesrečeni dijak imel veliko rano, poleg tega je pa dobil tudi mnogo notranjih poškodb. lj Umrli so: Ivana Kenuel, delavčeva hči: Franja Jerala, stolarjeva žena; Josip Zgaga, ubožec; Apolonija Barborič, usmi-ljenka; Jožefa Rožič, posestnikova hči; Franja Bernot, delavka. lj Odkuril jo je iz Kočevja pekovski pomočnik Ivan Kompoš, potem ko je prodal svojemu gospodarju nekaj kruha. Ljubljanska policija je bila o tem brzojavno obveščena, nakar je Kompoša izsledila in aretovala. li Navihan prisiljenec. Prisiljenec, 44Ietni Ivan Stadler, je bil pred par dnevi izpuščen iz prisilne delavnice in bi se bil moral peljati naravnost domov v Line. Toda »zvita glava« je vožnjo prekinil že v Šiški in se povrnil v Ljubljano s povito roko in berači od hiše do hiše. Kmalu sta se pa srečala s policijskim stražnikom, kateri je navideznega bolnika aretoval. Ko so mu na stražnici odvili roko, hoteč se prepričati, kakšna .ie rana, so videli, da je roka popolnoma zdrava. Razne stvari. Pet milijonov mark ie defravdtral ravnatelj nizozemske banke v Arnheimu in pobegnil. Družinska tragedija. V bližini Nizze na Antibeški planoti so našli truplo trgovca Karola Westphal iz Hanovera, njegove žene in štiriletne slepe hčerke. Ustrelil je ženo in otroka, potem pa še samega sebe. Vzrok dejanja je bil obup nad izgubo premoženja. Skrivnosten umor v Benetkah. V Benetkah je umrl dne 2. oktobra 1868 v Kijevu rojeni grof Komarovski. ki ga je ondi, kakor smo že poročali, ustrelil ruski uradnik Nau-mov. Začetkoma so sodili, da je umor političen, povzročen po ruski revolucionarni stranki, a dognalo se je, da je umor popolnoma izvršen iz sebičnih razlogov. Dunajska policija je dognala, da je stanoval grof Komarovski meseca avgusta na Dunaju pod imenom Edvard Zeiser z grofico Tarnousko. V prilog Tarnowske je zavaroval grof svoje življenje za pol milijona frankov. V hotelu je pa stanoval takrat tudi neki Pavel Lelkach, ki je jako veliko občeval z grofico Tarnousko. Policija je obrnila svojo pozornost na Selkacha in ga prijela. A policija je dognala tudi. da je občevala grofica jako intimno z morilcem Naumovom na Dunaju in mu pošiljala celo ljubavne brzojavke v Benetke. Dunajska policija jc zato prijela dne 7. t. m. grofico, ko se je pripeljala na Dunaj. Grofica je izpovedala, da je Selkach njen moskovski odvetnik Donat Dimitrijevič Prilukov. Mož je izpovedal, da je poneveril v Moskvi svojim klijentom do 50.000 rubljev. Nadalje je izpovedal. da je poročil v ruski guberniji Orul pl. Tarno\vski pred 10 leti grofico O. Ruzik, ki je zelo zapravljala in imela veliko ljubimcev. Enega njenih ljubimcev je ustrelil njen soprog. Splošno se je sodilo, da se je grofica naveličala ljubimca in je bila sama vzrok, da je njen soprog izvedel zanj. Zaradi grofičine nezvestobe so uvedli postopanje o zakonski ločitvi. Odvetnik Prilukov je bil grofičin zastopnik in se je zaljubil v grofico. Preje je živel v jako srečnem zakonu, ima 13-letnega sinčka. Znanje z grofico je postalo zanj uso-depolno. Navajena na razkošnost, je zahtevala od svojega ljubimca velikanske žrtve in mož je storil zanjo vse: žrtvoval ji je bogate svoje dohodke, zanemarjal ženo in otroke. Zena se je zato ločila od njega. Prilukov je zašel v dolgove in poneveril tudi svojim klijentom približno 50.000 rubljev. Da se izogne vsem neprijetnim posledicam, se je zastrupil, a rešili so ga smrti zdravniki. Pobegnil je nato v inozemstvo, kjer je skrbela zanj ljubimka, s katero sta bila skupaj v Berolinu, Monakovem, Benetkah in na Dunaju. Zvesta mu pa grofica ni bila in je imela še v Rusiji poleg Prilukova tudi lepega ruskega uradnika Nikolaja pl. Naumova. ki je tudi oženjen. Prilukov je bil v Benetkah, ko sc je seznanila grofica s Komarovskim. Zatrjevala je moskovskemu odvetniku, da ne more poročiti grofa In bi ji bilo najljubše, če grofa umori, a prej naj se grof zavaruje za veliko vsoto in naj napravi njej v prilog oporoko. A Prilukov ni mogel umoriti grofa. Grofica in njen ženin sta potovala iz Benetk na Dunaj in tu je obvestila grofica Prilukova. da bo umoril njenega ženina Naumov. ker on ni dovolj srčen. Ko je odpotoval Komarovski v Benetke, ga je nalagala nevesta, da ni mogla dobiti spalnega voza, dejansko se je pa odpeljala z Naumovom v Rusijo. Prilukov se je pa peljal dne 2. t. m. z dvema detektivoma v Benetke. Ko je vdrl Naumov v palačo Ko-marovskega, je stal Prilukov sam na straži, a ni poizkušal, da prepreči umor. Prilukov je imel načrt, da pride Naumov v ječo, on se pa oženi z grofico. Ko so prijeli Tarno\vsko, so našli pri njej 35.000 frankov, pri Prilukovu 17.000 frankov in 1800 kron. Prijeli so tudi služkinjo grofice Perierovo. Grofica Tarnow-ska je priznala, da sta si izmislila umor Prilukov in pa ona. Večji del krivde zvrača grofica na Prilukova. Grofica jc začetkoma tajila. Nesreča v jami. V St. Antoniju v Teksasu se je vnela mina ter ubila 27 rudarjev, a 13 jih je ranila. Vsled eksplozije je nastal požar. 220 delavcev, ki niso mogli zbežati, je v jamah. Boje se. da jih ne bodo mogli več rešiti. Amfiteater se je porušil. V nedeljo se je pripetila v Ambueru med borbo z biki velika nesreča. Porušil se je amfiteater ter je potegnil na stotine gledavcev za seboj v globino. Bik je od strahu pobesnel, zaletaval se v gledavce ter jih mnogo težko ranil. Deset oseb je izgubilo življenje, okrog 200 iih je bolj ali manj ranjenih. Telefonsko In brzojavna poročil*. ŠKANDALI NA KONGRESU MEDNARODNIH SVOBODNIH »MISLECEV« V PRAGI. Praga, 11. septembra. Ker so se češki socialni demokrati na kongresu svodomisle-cev protivili izvolitvi češkega anarhista Vo-riščeka v komisijo »Patriotizem in svobodna misel« je francoski delegat Marmont izjavil, da sc ne udeleži več kongresa »takozvanih svobodomislecev«. Nastala ie huda rabuka in »takozvane svobodomislece« so komaj pomirili. Marmont je ponovno izjavljal, da »tako svobodomiselstvo« ni vredno piškavega oreha. PRINC KOBURŠKI NEVARNO OBOLEL. Karlovi vari, 11. septembra. Princ Koburški ie nevarno obolel na slabosti srca in je njegov položaj jako resen. NAGODBA. Dunaj, 11. septembra. Danes se pogajanja o trgovinski nagodbi med avstrijskimi in ogrskimi ministri še niso končala. Pogajanja se jutri nadaljujejo. GOSPA TARNONVSKA PREKLICUJE. Dunaj, II. septembra. Gospa Tarnow-ska je svoje priznanje o soudeležbi umora v Benetkah nakrat preklicala in sedaj trdi, da je policija ni prav razumela. DEŽELNI ZBORI IN DRŽAVNI ZBOR. Praga, 11. septembra. Češki deželni zbor bo od dne 15. septembra zboroval štiri tedne. Dnč 20. oktobra se zopet sestane državni zbor. VOLIVNA REFORMA NA OGRSKEM. Budimpešta. 11. septembra. Predvčerajšnji ministrski svet se je že pečal z vot.vno reformo. Nasproti nameri socialnih demokratov 10. oktobra korakati pred drž. zbor, hoče vlada izvesti obširne varnostne naredbe, da redno delo zbornice ne bo moteno. ZDRAVNIK POBEGNIL. Sarajevo, 11. septembra. Od tu je radi nekega nenravnega pregreška pobegnil zdravnik Toeroek. SAMOUMOR ZLATARJA. Trst, 11. septembra. Tu se še vsled slabih denarnh razmer zastrupil 40 let stari zlatar Valentin Omet. KOLERA NA RUSKEM. Peterburg, 11. septembra. V okrajih Nižnji Novgorod je 8, v Smolensku 4, v Ja-roslavu 33 novih slučajev kolere. Izobražena oseba v Gorici sprejme na hrano 2 učenca Skrb za učenje, zdravje in obleko. Vestno nadzorstvo. Instrukcija iz vseh predmetov. Ztačno stanovanje, boljša hrana z vinom. Antenija Torkar, Gorica, Travnik 24, III. nadstr. 2000 3—1 Učenko 2033 3-1 za trgovino s papirjem za takojšnji nastop išče A. Skulj, Ljubljana, svetega Petra cesta št. 13. 1. nadstropje. Za vse tolažilne izkaze sočutja v bolezni in ob smrti mojega prebla-gega strica g. zlatomašnika Fran U. Grivec se najiskrenejše zahvaljujem Posebno se zahvaljujem cerkljanskemu g. župniku F. Dolinarju. g. svetniku B. Bartolu in g. župniku J. Drnovšku ki so blagega pokojnika tolažili in podpirali v njegovi težki bolezni. Najiskrenejšo zahvalo izrekam gospodu dekanu A. Koblarju, g. profesorju dr. J. Marinku in vsem gg. du hovnikom, ki so se v tako obilnem številu udeležili pogreba. Istotako se zahvaljujem izobraževalnemu društvu cerkljanskemu za ganljivo petje, Marijini družbi in vsem, ki so predragega pokojnika spremili k večnemu počitku. 2052 V Lukovičah 8. sept. 1907. Rosaikl templjev vrelec je osveževalna pijača, ki učinkuje izredno dietetiško in se v tem oziru izborno razlikuje od vseh drugih mineralnih voda. 1704 6—1 Dr Ivan Jenko J zopet ordinuje V novem Vodmatu, na Zaloški cesti št. 34. ae da> najem s Unovembrom lepa prodajalna s špecerijskim blagom in žganjem. Več se izve ravnotam. 2047 3-1 Gospodično = postna asplrantlnja = ali kot taka s pomožno skuinjo (Postgehiifen-priifung) se sprejme že s 15. ali 20. t. m. na c. kr. pošti na CvenI pri Ljutomera. 2C3 3-1 V najem se odda 2054 5 —J za trgovino z mešanim blagom ter prostori z vsem stanovanjem v lepem in prometnem kraju na Dolenjskem. Naslov pove upravništvo „Slovenca"„ Hranilnica In posojilnica v Kamniku razpisuje službo uradnika. Prosilci naj prošnje z dokazom sposobnosti pošljejo do 1. oktobra t. I. na načelstvo. 2051 3—1 Plača po dogovoru. 2065 1—1 OKLIC A 151/7 V zapuščino Matije Prijatelj« župnika v Slavini spadajoče premičnine, razno pohištvo, namizno in kuhinjsko orodje, en koleselj, čeori.. sodi, vino, dve kravi, dva prašiča, seno, listje in nekaj gospodarskega orodja sodno ocenjeno na 1733 K 95 v se bode sodno prodajalo dne 18. septembra ob '|29. uri dopoldne v župnišču v Slavini. Premičnine dovoljeno je pregledati pol ure pred prodajo. C. I^r. cl^rojnc 5cdi|e« u Postojni, cdd. 1., dne 7. septembra 1907. Katoliška bukvama v Ljubljani 1985 10—1 (poleg stolne cerkve) si usoja naznaniti, da je svoje prodajalniške prostore zelo razširila, krasno uredila in ima tudi šolske knjige za vse šole v najnovejših apro-biranih izdajah vedno v zalogi. Na razpolago ima tudi razne učne pripomočke, n. pr. Schulmann-ove in Freund-ove dobre prestave in izvrstne preparaoije za latinske in grške klasike (Cicero, Livij, Ovid, Salust; Herodot, Homer, Ksenofont i. dr.) Dobe se vsi deli, ki se jemljejo v šoli, tudi v posameznih zvezkih po 60 vin.; dobrodošli bodo posebno peto-, šesto- in sedmošolcem. I I Praga i mcnialnlcaral: Orabtn 99, M.I« .Iran, M.gl allca IT, Bad«., Brno, ' " Lip«, Ccika ------------- "—""— ---------- ----- ~— Kritim la Llberce. Itafka Podružnice: raben 95, Mala >tran, M. Etika Kamni«*, MOfSTak! Eamberg, ■Mila«, Horl Jlfla, Pliea, irea. Menjalnic« na D u a a J a : I. W*ll«tlla 10, II. Taber.lra.ia 4, III. UncargaMt 77 (vag.l Rtnnvtga), m. L6-vtnga.it 27, IV Vltdntr HaapLtra..a 12, V Scb6nbrnnntritra»t 88 a, n Hnmpandorfrratr. 22, VII. Marlablltralra.it 79, VIII. Ltrchtnltldirilraot 139, IX. Al.rr.lra.it J9, X. PaT.rMtn.Ira.it 99, XVII:. Vlbrlnftrilraii. 19, XIX. DAbllngar Haaptitr. iS, XIX, Ha.ptitra.it »9. Henjalnlfina delniška družba 46 160-1I8 M E R C TJ R" Dunaj, L, Woll7.eile 10, Ak«. kapital K 20,000.000. Bem. zaklad K 8 500.000 Najkalantnojši nakup in prodaja »Mh vrat rent, državnih papirjev, akci), prioritet, sastavnic, srečk, devU, valut in denar|a. Zamenjava in eskomptiranjc Ulrebanth »astavnic ln obligacij, nreik in kuponov. Skupščina predstojnikov rokcdel-sklh društev v Frankfurtu. i. Pr a n k f u r t, 4. sept. Po slovesni črni sv. maši za rajne člane in predsednike rokodelskih društev so se danes posvetovanja v Frankfurtu nadaljevala. V teku včerajšnjega in današnjega dneva so prišle v razgovor vse podrobnosti o društveni organizaciji. Določeni poročevalci so temeljito pojasnili, na katere stvari sc morajo društva dandanes zlasti ozirati, da morejo popolnoma zadostovati svoji plemeniti nalogi, drugi navzoči predsedniki so iz svoje bogate izkušnje poročila izpopolnili. Vsa posvetovanja so izborna šola za udeležence, ki si bodo pridobili potrebne vednosti za spretno vodstvo svojih društev v korist rokodelskemu stanu. Kot namen rokodelskih društev sc zlasti povdarja pouk v obrtnih, tehničnih in socialnih vednostih, navajanje k varčnosti, pridobitev dela društvenim članom, podpora v bolezni itd. — Skupščina jc potrdila žc vpeljano navado, da sc v zvezo rokodelskih dru-šicv sprejemajo tudi takozvana društva sv. Jožefa, ki jih ic mnogo ustanovljenih na Nemškem, zlasti v manjših krajih, in imajo namen, /.hirati vso odraslo moško mladino, za rokodelce imajo pa posebne odseke. — Skupščina ie sprejela tudi predlog glavnega predsednika insgr. Schvveitzerja, ki določa to-le: Rokodelski pomočniki, ki so bili člani katoliških mla-deniških društev in imajo o tem spričevalo svojega predsednika, se sinejo takoj kot redni člani sprejeti v rokodelska društva; čc je mogoče, naj sc izvrši vpis celo brez vstopnine. Pričakuje se pa zato, da voditelji rrila-deniških društev vse one člane, ki so izučeni rokodelci, napotijo v rokodelska društva kot v njihovo stanovsko organizacijo. — V bistvu isto zahteva tudi 11. resolucija socialnega odseka katoliškega shoda v Wiirzburgu. Povod, da je prišlo v NViirzburgu, kakor v Frankfurtu do tega sklepa, je zlasti dejstvo, da se socialna demokracija v mestih rek ruti ra iz delavccv in rokodelcev, ki pridejo z dežele v mesto, niso dovolj podučeni in kmalu zabredejo v socialnodemokraški tabor. — V miinsterski škofiji sc jc v smislu predstoječili resolucije že doslej ravnalo. Vsi mladeniči do 17. leta so sc sprejemali v katoliška mladcni-ška društva. Po izpolnjenem 17. letu so rokodelce in strokovno izučene delavce sprejela katoliška društva rokodelskih pomočnikov, vse druge pa delavska društva, ki imajo pa posebne oddelke za mlajše člane. Popoldanskega zborovanja se je udeležil tudi znan sociolog vseučiliščni profesor dr. liitze. Na podlagi statističnih podatkov sc je skupščina posvetovala, kaj :iai se stori šc več za prospeh rokodelskih društev. Razviti se mora še bolj živahna agitacija za društva. Skupščina je bila mnenja, da so v to predvsem poklicani župniki onih župnij, iz katerih odhajajo rokodelci v mesto; duhovniku pač ne more biti vseeno, v kakšno družbo bo zašel mladenič, ki jc bil morda dosedaj cclo vzgleden član domačega mladeniškega ali izobraževalnega društva. Predsednikom rokodelskih društev v mnogih krajih na Ncmškejri naznanja zglašcvalni urad vse rokodelske pomočnik c, ki so došli v mesto, da jih potem katol. društva rokodelskih pomočnikov toliko lažje dobe za svoje člane. Onim članom, ki so vojaki, pošiljajo .mnoga društva društveno glasilo »Kolpingsblatt«. kar se ie zelo dobro izkazalo. — Pri posvetovanju se jc zlasti povdarjalo, da društva sedaj predvsem skrbe za strokovno izobrazbo svojih članov, da ustanavljajo hranilnice za člane in bolniške ter podporne blagajne. Predsednikom društev se naroča, naj zlasti v tem smislu dalje delujejo. Skrbe naj, da društveniki dobivajo strokovni pouk, snujejo naj sc poučni tečaji, zlasti tečaji za mojstersko preizkušnjo. — V razpravo jc posegal tudi dr. Hitze, ki jc dal nekaj uvaževanja vrednih nasvetov; tudi je zagotovil predsedništvu svojo pomoč v društvenih zadevah. II. F r a n k f u r t, 5. sept. Frankfurtsko rokodelsko društvo je priredilo sinoči v čast tukaj zbranim predsednikom Kolpingovih rokodelskih društev v veliki koncertni dvorani slavnostno zborovanje. To je bila veličastna prireditev. Počastil jo jc s svojo navzočnostjo liriiburški škof D. Willi; udeležil sc jc je mestni župan in zastopniki drugih javnih oblasti in množica najodličnej-šega občinstva. Razprodanih jc bilo nad 2000 vstopnic. V nagovoru jc predsednik frank furtskega rokodelskega društva poleg običajnih pozdravov, izrekel zahvalo navzočemu županu Grimmu, ker mestna občina društvu naklanja tako izdatnih gmotnih podpor, dalje navzočemu zastopniku \viesbadenske rokodelske zbornice, g. Schroderju in načelnikom rokodelskih zadrug v Frankfurtu, ki dajejo bogata darila za strokovni pouk v društvu. Mestni župnik dr. liilfrich je pozdravil predsednika rokodelskih društev v imenu katoliš kc občine v Frankfurtu (v mestu je le 88.000 katoličanov, nad 200.000 protestantov in 22 tisoč judov) in imenoval rokodelsko društvi; »središče katoliškega življenja v mestu« ki daje vsem vernikom najlepši zgled. Slavno sina govora sta imela P. Korbinijan NVirz iz Mcrkelbccka na Holandskcni, ki jc govoril krasen slavospev Kolpingovim društvom, iu vrhovni predsednik Schvveitzer, ki je slikal pomen Kolpingovega delovanja. Škof limbur ški je zbranim predsednikom v imenu nemških škofov, ki so nedavno zborovali v Fuldi izrekel priznanje in željo, naj dii Bog obilnega blagoslova zborovalcem, ki se trudijo za pro- speh rokodelskega stanu. Posebej je poudarjal, kako ga veseli, da zborovalce, ki jili sicer ločijo deželne in narodnostne meje (— nekateri kličete, pravi prevzvišeni govornik, »hoch«, drugi »eljen«, »živio«, »slava« —), družbena ideja: pomagati rokodelskemu stanu. Župan Grimm ie pozdravil zborovalce v jako iskrenih besedah iu v svojem govoru zagotovil frankfurtskemu rokodelskemu društvu nadaljno podporo. Med govori so sc vrstile pevske in glasbene točke. Danes dopoldne so se seje nadaljevalo. Dva dni se je skupščina uspešno posvetovala o nalogi, ki jo imajo rokodelska društva izvršiti na socialnem polju, in o pripomočkih, kako naj Kolpingova društva to nalogo izvrše, predmet današnjega posvetovanja je versko-nravna vzgoja v rokodelskih društvih. Posvetovanj se je udeleževal ves čas limburški škof. — O vzgojnih in etičnih načelih, na katera se morajo zlasti ozirati predsedniki rokodelskih društev, je temeljito poročal dr. Schvvcr iz K1 lina. Poudarjal jc posebno važnost apologctičnili in verskih govorov v društvu, posebej govorov o pomenu dela. O du-šnopastirskcni delovanju predsednikov rokodelskih društev je govoril P. Karbinijau NVirz,j ki kot misijonar in voditelj duhovnih vaj v rokodelskih društvih dobro pozna razmere Kolpingove organizacije. 5 Točno ob 12. uri pa so se zbrali zborovalci v stolnici k zahvalni cerkveni slovesnosti. Cerkev jc bila žc polna vernikov. Limburški škof je imel litanije, zapel zahvalno pesem iu dal blagoslov. S tem je bila končana XV. skupščina predsednikov Kolpingovih društev. Naredilo se je mnogo važnih sklepov, ki bodo gotovo dobro vplivali na razvoj katol. društev rokodelskih pomočnikov in v korist rokodelskega stanu. Po cesarskih vajah na Koroškem. 6. t. m. je bil lahko ranjen s strelom na vajah lovec polka tirolskih cesarskih lovcev Della Rosa, a ne nevarno. Orožništvo jc pa prijelo nekega civilista, ki je delil med vojake nabite patronc. Poročnik 4. polka tirolskih cesarskih lovcev Ivan vitez pl. Laveran-Stiebar se jc pa ustrelil 7. t. m. zjutraj med vajami s službeno puško v trebuh. Prepeljali so ga v celovško bolnišnico. V št. viško bolnišnico usmiljenih bratov so pa pripeljali 4 vojake, ki so oboleli, ker so jedli na vajah strupene jagode. Po dokončanih vajah so ukazali vojnemu prometnemu oddelku v Celovcu, naj prej ko mogoče odpravi vojake, ki so se udeležili vaj. Pripravljalna dela so izdelali zastopniki prizadetih želzniških prog ponoči od 6. do 7. septembra. Dne 7. t. m. zjutraj so žc sporočili vojakom, kdaj da se odpeljejo. Po železnici se jc vozilo 200 častnikov, 50.000 mož, 2900 konj in 300 voz. Vojake so začeli voziti po železnici v nedeljo 8. t. m. ob 7. zjutraj, v ponedeljek zjutraj ob 4. sc jc odpeljal zadnji vlak. Velikansko delo je napravil celovški kolodvorski poštni urad preteklo soboto in nedeljo. Iz Celovca in okolice je došlo v soboto in nedeljo nad 100.000 vojaških razglednic, ki so iili vse pravočasno odpravili. Celovec je bil v soboto in v nedeljo podoben vojaškemu taborišču. Neprestano so dohajale v mesto z godbami nove vojaške čete. Vojaki so dobro izgledali in se jim niso poznali prestani napori. Iz Celovca sc je peljalo 30 vojaških vlakov. V nedeljo se je prevzdignil na celovškem glavnem kolodvoru pešec Jurij Stargistinger pri nakladanju tovorov. S postaje Št. Vid ob Glini se je odpeljalo v nedeljo 15 vojaških vlakov. Nekaj vojaških vlakov sc je peljalo tudi šc v nedeljo ponoči in na ponedeljek zjutraj. V bolnišnico v Št. Vidu so oddali štiri vojake, ki so se poškodovali na vajah. Nekemu tirolskemu lovcu jc razbil konj koleno, neki drugi vojak je stopil na zarjavel žrebelj, neki Bošnjak sc je mijcdel strupenih jagod in četrti vojak je obolel na hudi mrzlici. Ob cesarjevem bivanju v Celovcu jc nabavljala cesarjeva dvorna uprava špecerijsko blago pri tvrdki Emil Spitra, meso pri tvrdki Franc Krainer iu pivo pri tvrdki Ernst lieinzl. O nadvojvodu Evgenu sc pripoveduje lepa dogodba. V trški okolici je že prccej časa služil pri nekem posestniku neki Oger. Posestnik jc zahteval, naj pride služit k njemu tudi njegova žena, kar sc jc zgodilo. Žena je služila že dva meseca, ne da bi ii bil dal posestnik kako plačo. Ko je žena izvedela, da se nahaja v Trgu nadvojvoda Evgcu, se je podala v Trg, kjer je pripovedovala jokajc svojo usodo nekemu nadvojvodovemu kuharju, ki je doma na Ogrskem. Medtem je pa prišel slučajno nadvojvoda sam, ki je vprašal, zakaj da žena joka. Ko je izvedel, kaj da sc ji jc pripetilo, ji je daroval 20 kron in neki član avtomobilskega zbora tudi 20 kron. Avtomobil nadvojvode Fran Ferdinanda se je z nadvojvodo prevrnil v neki jarek. Vojaki so priskočili in nadvojvodi pomagali. Splošne so tožbe o silnem odiranju vojakov. Ena žemlja je veljala v nekaterih krajih 10 vinarjev! Tako odiranje vojakov bi morale oblasti preprečiti. Lepo !97 0) C o •o JX z J335 H* 1975 5-3 Anton Drukar svojo zaloga raznovrstne hišne oprave mizar, Kranj} štev. 56 ——iz mehkega in trdega lesa. Usoja si tudi si. p. n. občinstvu naznaniti, da je otvoril za ————— mesto Kranj in okolico nov ——— nnAnohni Iffllflrf kjer bo imel vedno na razpolago vsako-PUSICUni ŽUvOUj vrstne potrebščine za mrtvaške odre od najbolj priprostih do najfinejših, kakor tudi kovinaste krste, ter vse v to stroko spadajoče potrebščine po najnižjih cenah. *NTON SJVRC = LJubljana, Sv. pefra cesta 8. = Izdelovanje peril.t in oprem za neveste. Prevzema vse vrste perila ? izdelovanje po najnižji ceni. : Inventurna prodaja: dokler je kaj zaloge po globoko znižanih cenah. Opuščene vrste švicarskih pletenin, perilo za dame, srajce za gospode, posamni namizni prti in ser-vieti ter drugi predmeti. 711 16 26 Oznanilo Na o. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani se prične šolsko leto za oddelke: šola za obdelovanje lesa, šola za umetno vezenje in čipkarstvo, javna risarska šola za mojstre in pomočnike, javna risarska šola za dame dne 19. septembra 1907. Na novo vstopajoči učenci in učenke se morajo v spremstvu starišev ali njih namestnikov zglasiti v ravnateljevi pisarni (Stari trg 34, Zatiški dvorec) dne 16. ali 17. septembra dopoldoe od 9. do 12. ure ali popoldne od 3. do 5. ure. Šola za obdelovanje lesa ima dveletni pripravljalni tečaj za dečke, stoječe še v ljudsko-šolski obveznosti. Tečaj pripravlja za vstop v strokovne oddelke (mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo in kiparstvo) ali pa za vstop v katerikoli obrt; v tem slučaju nadomešča spodnje razrede nižje realke. Zimski kurzi za stavbne obrtnike (zidarje, tesarje in kamnoseke) se otvorijo doe 3. novembra. Vpisovanje se vrši zadnje 14 dni pred pričetkom kurza. Vsak kurz traja 3 zimske semestre. Namen tem oddelkom je pripravljati obiskovalce za zakonito predpisani mojstrski izpit v navedenih stavbnih strokah. Sprejemni pogoji: I. na šoli za obdelovanje lesa: A) V pripravljalni tečaj: I. letnik: Dovršena ljudska šola in starost 12 let (do 31. decembra 1907). 11. letnik: Znanje učne tvarine 1. letnika in starost 13 let (do 31 decembra 1907.) B) V strokovne oddelke : Dovršeni pripravljalni tečaj ali meščanska šola ali pa 3 razred srednje šole (neugodni redi iz latinščine in grščine se ne vpoštevajo)- starost 14 let (do 31. decembra 1907. II. na šoli za umetno vezenje in čipkarstvo: Dovršena ljudska šola in starost 14 let, izjemoma že 12 let (do 31. decembra 1907.) III. wa obeh javnih risarskih šolah se sprejemajo učenci in učenke celo šolsko leto, kolikor to dopuščajo prostori. IV. V zimske kurve za stavbne obrtnike se sprejemajo obiskovalci, ki imajo učni list dotične stavbne obrti in so stari najmanj 18 let. ig66 3-2 V Ljubljani, dne 1. septembra 1907. C. kr. ravnateljstvo. k I u SVETLOLIKALNICA Ljubljana, Kolodvorske ulice 8. 2013 2 Svetli lesk ovratnika In manšet da pravo lepoto perilu in trajno trpežnost napram navadnemu likanju. Zavod sem si sedaj tako uredil, da se z največjo pozornostjo ravna s perilom, obleko, bluzami, preprogami itd. in morem prevzeti jamstvo. Cene so povsem zmerne. 1» K številnemu obisku vabi najvljudneje z velespoštovanjem Anton SdfC. n M ii 1931 3—3 Naznanilo. Na o. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice štev. 10) se prične šolsko leto 1907/8 s slovesno službo božjo dne 18. septembra 1907. Na novo vstopajoči učenci se bodo vpisavali za prvi razred dne 15. septembra, za vse druge razrede dne 16. septembra od 9. do 12. ure. Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 17. septembra dopoldne. Natančnejši pojasnila se nahajajo v razglasu v šolskem poslopju. Po naredbi c. kr. deželnega šolskega svčta z dnč 28. avgusta 1894. 1., štev. 2854, se smejo učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu, Radovljici in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori na tukajšnji gimnaziji sprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije. V Ljubljani, dne 31. avgusta 1907. Podružnica s v Spljetu. : Delniška glavnioai i i K 2.000.000. ■ i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, stntorieoe mite m. z::: obrestuje vloge na knjižice in v tekočem računu od dne vloge do /1 _0 ■ v—- . dnevzdiga po * \2 Rentni davek plača banka sama. O. Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 -, 1.000 —, 5.000 — in 10.000—. Podružnica a v Celovcu. ■ ■ Rezervni fond i i i i K 200.000. i i i