Strdh pred cepljenjem proti novi gripi
Vojsicd »ndpadau dvorec Bežigrad
1
' 1 u
Z večkratnim kopanjem z^ insavnanjemvThermani r do bogatih nagrad!
1.	nagrada;
m«#6ns vRwWà zs bâ#n Ip *vno a 2 eiáb
2.	nagcada:
ime^iuvffopnloabttMlnstvn&ul ostbo
S.nagndd:
fniM£M «KOfMo ta b&M ta Î OMM
»Mk»* I» tolMMllfeM«^	H««
T ^ t IT
ST. 85 - LETO 64 - CELJE, 30.10.2009 - CENA 1,25 EUR
-'ec^^đTatama
spomina
V prihodnjih dneh se bomo še pogosteje kot sicer spominjali vseh, ki so nam bili dragi in ki smo jih izgubili na različne načine. Ker je v takšnih trenutkih lažje, če nisi sam> je delo prostovoljcev, kakršni so na primer v hospiců, neprecenljivo«
'	* "é'' ' stí««
22
Policisti popisali voznika, ki je nato povzročil nesrečo na Kidričevi cesti
Kalobčani ne bodo protestirali	gjj

Mercator (i©D[û®[? ©©00®
Opekamiika 9. Celja. t^l. it: 80 00
sobota, 7.nov8mben ob 19. url
MARTINOVANJE
zabavna prireditev
Ohranimo energijo, PRIHRANIMO.
Obiščite nas v novem salonu v Športnem parku Celje, v poslovni stavbi Arena Petrol.
www. mik-». s>
060 12 34
IfO^t"» ItTMkkJ
OKNA
TATJANA CVIRN
Evro na evro ...
Pred časom me je presenetila upokojenka, ki je povedala, da vsak dan privarčuje evro in da je na ta način že zbrala dovolj za različne počitnice in izlete. Resda je doma z Gorenjske, sem si rekla, a vendarle se človek lahko zamisli. Še zlasti, če sam ni tako distípliniran ía ob konca meseca ali že prej ugotavlja, da je denar izpahtel neznano kam.
Slovena od nekdaj veljamo za varčen narod, Čeprav je verjetno to le eden od stereotipov. Raziskave v zadnjem času namreč kažejo ravno nasprotno. Ena od teh je ugotovila, da je večirm povsem zadovoljna, Če lahko sproti plača položnice in spodobno živi s svojimi dohodki ter si občasno kaj privošči. Dolgoročnega varčevanja za morebitne hode čase oZi celo za čas upokojitve je bilo med odgovori o tem, kakšne finančne prioritete imajo, le za vzorec. Smo torej res varčni m delovni, kot se sami večkrat radi pohvalimo? Ali pa je resnica ta, da preveč znosimo v nakupovalne centre, najamemo še kakšen kredit, če nam denarja prehitro zmanjka, in na koncu za mnogo stvari ugotovimo, da jih v bistvu sploh ne potrebujemo? Minusi in obroki se kopičijo, o kakšni dolgoročni viziji ni ne duha ne sluha.
Mogoče je krivo to, da smo rasli v sistemu, ki nam je brez lastnih vložkov zagotavljal stanovanja, šolanje, zdravstveno oskrbo, pokojnineEdino, kar nas je »skrbelo«, so bile bolje založene trgovine onkraj meja, kamor smo »romali«. Končno smo vse to razkošje ponudbe dočakali tudi v naših trgovinah in spodbujeni s potrošništvom se še vedno težko kontroliramo.
Kot kaže, nas okoliščine silijo, da se drugače obnašamo. Pa ne samo v trgovini, v vsakdanjem življenju imamo nešteto možnosti za drobna varčevanja, ki na konca meseca prinesejo boljšo družinsko bilanco in posledično kakšen evro za hude čase. Končno bomo namreč morali doumeti, da bomo v prihodnje odvisni predvsem od svojih virov, od sposobnosti dolgoročnega varčevanja in razporejanja svojih financ. Na državo pač ne bo mogoče več računati, razen za tiste, ki resnično nimajo. Vsi drugi bomo morali spremeniti miselnost v svojih glavah, se spoprijeti z načrtovanjem osebnih financ, tudi če-nismo nikoli dobili ekonomskega predznanja, in pametno razporediti to, kar ustvarimo. Da bomo imeli dovolj za spodobno življenje tudi v prihodnje, na stara leta. čeprav je nekoč nekdo zapisal, da je najbolje umreti reven. Le da je pozabil dodati, da je tudi do smrti treba nekako preživeři ...
Enosmerno ali z avtobusom
Zaradi gneče je v dneh okoli I. novembra v okolici pokopališč prilagojen prometni režim.
Spremembe prometnega režima so sicer povsod dobro označene, največje pa so v obeh mestnih občinah, v okolici celjskega in velenjskega pokopališča. V Celju bodo v sobo-to in nedeljo med 7. in 17. uro enosmerne Popovičeva ulica (od Teharske ceste do Ceste na grad), cesta Selce-Podgorje-Teharska cesta in Mirna pot (od Popovičeve uJtce do Teharske ceste). Oba dneva bo dovoljen promet do pokopališča samo z avtobusom, s taksi službo in invalidom s posebno dovolilnico Mestne občine Celje. V Izletniku so poskrbeli za posebne avtobusne prevoze do mestnega pokopališča, tako da bodo avtobusi v soboto in nedeljo med 10. in 16. uro vozili vsako polno uro s postajališč ob Ui. frankolov-skih žrtev. Nova vas» Lava in pri železniški postaji, v nedeljo pa s postajališča pri železniški postaji med 8. in 16. uro še dodatni avtobus vsakih 20 minut.
V Mestni občini Velenje bodo občanom v soboto in nedeljo omogočili vožnjo z »lokalcem« do pokopališča v Podkraju. Od 8. do 18. ure bo )^iokalc« vsakih 30 minut odpeljal z glavnega Avtobusnega postajališča Velenje proti postajališču Rudarski dom (stari Kino), vkrožiščupa bo obrnil ter pot nadaljeval prod železniški postaji (in ne proti mestnemu štadionu) ter po Partizanski cesti peljal proti Podkraju. Ker bo oba dneva spremenjen tudi prometni režim mimo pokopališča v Podkraju (promet bo enosmerno urejen), bo »lokale« pot mimo pokopališča nadaljeval čez Lokovico in po Partizanski cesti nazaj proti mestu. Ustavil bo pri Cvedičami Iris in se vmU na gîavno Avtobusno postajališče Velenje.	iS
www.radiocelje.com
Delegacija Mestne občine Celjezzupanom Bojanom Šrotom na Čelu je včeraj položila venec v Starem pískni, kjer je bila tudi krajša spominska slovesnost
Spomin na mrtve
Mestna občina Celje se vsako leto pred dnevom spomina na mrtve poleg spominskih komemoracij spomni tudi umrlih častnih meščanov, delegacije Mestne občine Celje pa so včeraj na grobiščih in pri spominskih obeležjih (Stari pisker, grobnica Golovec in Teharje) polagale vence.
»Vsakokrat, ko smo zbrani Ob dnevu spomina na mr-tukaj pri Starem piskru ali pri tve bo danes, v petek, ob 11.
danes, v petek, ob 16. uri pri osrednjem spomeruku žrtvam vojne v Preboldu.
Osrednja občinska komemoracija v Šoštanju bo danes, v petek, ob 16. uri na Trgu svobode. Pred osrednjim spomenikom žrtvam NOB bodo pripravili kulturni program z re-dtatorji OŠ Šoštanj. Osrednja govornika bosta župan In poslanec Darko Menih ter predstavnik Zveze združenja borcev • odbor Šoštanj.
V	Velenju bodo danes, vpe-lek, ob 17. uri na Titovem trgu pripravilikomemoradjo, ki jo bodo oblikovali člani MoPZ Kdjuh in Kulturnega društva Gledališča Velenje. V domu kulture bodo uro kasneje» torej ob 18. uri, proslavili dan reformacije, Slavnostni govornik bo direktor knjižnice Vlado Vrbič, za kulturni program pa bodo poskri^eli člani Kul-tumo-umetniškega društva Primoža Trubarja iz Velikih Lašč s predstavo Abecedarji Ane Bukvice.
V	nedeljo, 1. novembra, ob 9. uri bodo komemoracijo pri spomeniku padlim pripravili tudi na Rečici ob Savinji.
BA. MBP, MJ, US Foto: SHERPA
katerem drugem spominskem obeležju žrtvam kiošne^ kolT -izma, naša čustva in razum kar ne morejo pozabid dogodkov, ki jih je biia sposobna storiti zlobna človeška roka,« je na spominska slovesnosti v Starem piskru poudaril župan MOC Bojan Šrot in nadaljeval: »Če so takrat bile žrtve ujetniki zločinskega zatiranja slovenskega r^aroda, ne morem mimo nekaterih nerazumnih dejanj današnjega - sodobnega človeka, ki je postal ujetnik samega sebe • ujetnik neprijaznosti, nestrpnosti in lakomnosti.«
Ob zaldjučku so se zbrani poklonili vsem tistim, »ki so imeli pogum in ideale, za katere 50 živeli in zanje ludi mnogi darovali svoja življenja, zato so vsem nam velik in večni zgled«, kot je dejal župan Šrot.
uri spominska komemorad-ja na prireditvenem prostoru ob grobovih talcev v Grabnu pri Stranicah. Pripravljata jo Spominsko društvo 100 fran-kolovskih žrtev in Občina Zreče.
Pri spomeniku na Gorici pri Vranskem bo jutri, v soboto, 11. uri spominska slovesnost. Na njej se bodo poklonili 174 borcem, ki jih je okupator postřelil po ponovni zasedbi osvobojene Zgornje Savinjske doline decembra 1944 in januarja 1945. Partizansko grobišče na Gorid je eno največjih partizanskih grobišč na Stajeretem. Žrtvam v spomin bo položil venec in spregovoril predsednik državnega zbora dr. Pavle Gantar. Molitev za umrle borce bo opravil župnik Janez Ibrinek, Žtvam vojne se bodo poklonili tudi v Preboldu, in sicer
INTERNET
Hitrosti do^^^bps
TELEVIZIJA
Več kot ff^ programov
TELEFONIJA
Brezplačni klici v SLO kabelsko omrežja
ro
TVilNieK
03 42 88 199 www.turr>8ek.net
*CeAi pik«(i T2G prve Iri mMNe z» vb» iov4 rtiro&nlh«

S položitvijo venca so se v MOC poklonili tudi žrtvam, ki so pokopane v grobnici Golovec.
Sveče med embalažo
novltednlk
www.novitediiik.coiii
Slovenci ob 1. novembru prižgemo na grobovih več svet kot kateri koli drug narod, temu primerna pa je tudi količina dogorelih, ki se sk\(paj z drugimi odpadki kopičijo v oziroma ob zabojnikih na pokopališčih.
V Sloveniji je sicer sprejeta uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki pa bo v ceioii začela veJjati šele s 1. januarjem 2010. Odpadne sveče veljajo za embalažo in bi jih kot take morali od lagati v posebne zabojnike. Na nekaterih pokopališčih so že zagotovili posebne zabojnike za embalažo, z veljavnostjo uredbe v prihod-
njem letu pa bodo prav povsod morali poskrbeti, da se bodo odpadne nagrobne sveče zbirale ločeno od ostalih odpadkov. In če na pokopališču» kjer skrbite za grob, še ni zabojnika, ki bi bil namenjen samo za odpadne nagrobne sveče, ne bi bilo odveč, če bi le-te odpeljali do najbližjega ekološkega otoka.
Pa še nečesa ne smemo pozabiti. Spomin na naše pokojne ni nič bolj močan, če ob Î. novembru namesto ene prižgemo pet sveč. Je pa zagotovo bolj živ, če preostale štiri ponesemo na grob prihodnje tedne ali mesece.
IS
NOVI TEDNIK
Čtaní hospica so se na slovesnosti zbrali v celjski bolnišnici.
Podpora v najtežjih trenutkih
Celjski območni odbor Slovenskega društva hospic je obeležil 10 let delovanja. Ves ta čas nevladna in neprofitna organizacija tudi na Celjskem skrbi za najtežje bolnike in njihove svojce. Nudi jim oporo v budih trenutkib, v času žalovanja ter jim posku^ olajšati zadnje trenutke. ' '
Člani hospica so se na slovesnosti zbrali v celjski bolnišnici, sicer pa se že nekaj časa veselijo novlb prostorov, ki so jih uredili v Kocenovi ulici. Kot je povedala sedanja predsednica celjskega odbora Hedvika
^mšek. njihovo delo Se zmeraj temelji na prostovoljnem delu in čeprav Število prostovoljcev niha, so veseli, da delo ne stagnira, predvsem pa so velik) uspeli narediti glede promocije in prepoznavnosti dniStva.
Prva predsednica celjskega odbora je bila Mira Iskrač, še zmeraj aktivna kot prostovoljka, predvsem pa sodeluje pri izobraževanju prostovoljcev na nacionalni ravni. Pri začetkih je bila v veliko pomoč tudi zdravnica onkologinja Metka Klevišar, sicer ustanoviteljica Slovenskega društva hospic, ki je vodila številne delavnice in prhava-nja za strokovno in laično javnost.
Kmalu so se tudi na Celjskem v programe hospica vključili prvi bolniki in svojci. V desetih letih so v okviru celjskega območnega odbora r;a zadnjo pot pospremili 162 bolnikov, stali ob strani 325 svojcem in 260 žalujočim. Opravili so tudi 6.500 ur prostovoljnega dela. Letos so v celjskem odboru društva že presegli lanskoletno število uporabnikov v vseh programih, hospi-cov tim pa trenutno sestavlja 16 pro-stovoljcev ter po ena višja medicinska sestra in varstvoslovka.
POLOMA MASTNAK Foto: GrupA

rekli so
Hedvika ZimSek, predsednica celjskega območnega odbora hospic: »To je deset let težkega dela, saj delo z umirajočimi ni lahko, zahteva pa veliko požrtvovalnosti. Društva brez prostovoljcev, ki vložijo veliko prostega časa, sploh ne bi bilo. Zato smo za njihovo delo izjemno hvaležni, hkrati pa veseli, da naše delo ni ostalo neopaženo. Rezultat lega je tudi vsakoletno povečevanje vldjučenih v program, tako umirajočih kot njihovih svojcev.«
Mira Islaač, prva predsednica celjskega hospica in prostovoljka: »V programu hospica, tó sem ga pripeljala v Celje, sodelujem že enajsto leto, kar pomeni veliko izkušenj pri spremljanju. To zame pomeni tudi veliko duhovne rasti, novih vezi in prijateljstev, hkrati je preteklo kar nekaj solza. Preprosto povedano, odprlo se mi je srce. Sedaj je pred ma-
Mira Iskrač
no nov izziv, saj sem prevzela vodenje prostovoljcev na nadonalni ravni. Odziv Iju^, ki nas pokličejo, pa priča tudi, da smo na dobri poti doseganja cilja detabuizacije smrti in bolezni. Še zmeraj pa nas čaka dolga pot in veliko dela.«
Breda Arzenšek, vodja prostovoljcev pri celjskem hospiců: »Ponosni smo na prve prostovoljce, ki so pred desetimi leti naredili prve korake k ustanovitvi celjskega odbora. Prostovoljce še vedno vabimo k sodelovanju, lo lahko postane vsaka polnoletna, duševno zdrava oseba, ki opravi pri nas izobraževanje. Je pa res, da to delo ni za vsakogar. Ljudje se recimo odločijo za izobraževanje, a potem spoznajo, da to delo ni za njih. Je pa prav, da pridejo na izobraževanje, saj gre rudi za njihovo osebno rast. Vsekakor pa mora prostovoljec biti sočuten spremljevalec bolnika in žalujočega, vesten, točen in imeti srce na mestu.«
Breda Arzenšek
V ospredje delavca z mizerno plačo
Na demonstracije tudi delavci s Celjskega - Njihovo število še ni znano
Kot je znano, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za 28. november v Ljubljani napoveduje delavske demonstracije za dvig minimalne plače in proti predlagani pokojninski reformi. Včeraj je predsednik ZSSS Dušan Semo-iič o razlogih za protest podrobneje spregovoril tudi na novinarski konferenci v Celju.
Ena od zahtev ZSSS je dvig minimalne slovenske delavske plače s sedanjih 431 evrov na 600 evrov neto. V Sloveniji ima manj kot 600 evrov plače kar 178 tisoč delavcev. Tudi v celjski regiji se po besedah sekretarja celjske organizacije ZSSS Srečka Ča-tra položaj delavcev slabša. V vseh večjih podjetjih na Celjskem je, kol pravi Cater, kar tretjina delavcev, ki dobijo mesečno manj kot 700 evrov bruto plače. »Vsi ti delavci kljub u'demu delu živijo na pragu revščine. Za to ni opravičila, ni tehtnega razloga. Glede na razvitost Slo-
venije bi morali tudi ti ljudje živeti bolj dostojno. 2^to je ena naših temeljnih zahtev, da je ueba naredld vse, da manj koi 600 evrov za polni delovni čas ne bo dobil nihče. Država lahko z zakonodajo, zlasti na davčnem področju, zagotovi dvig plač,« meni Dušan Semoiič.
K dvigu plač lahko pripomorejo tudi lastniki kapitala. »Ti naj se zavestno odpovedo pričakovanjem okoli dividend, okoii višjih dobičkov v prid dviga, delavskih plač. Da bi todosegli. predlagamo, naj si menedžerji zmanjšajo plače. V mnogih podjetjih je namreč razmerje med najruž-jimi delavskirni plačami in menedžerskimi plačami absolutno previsoko. Po našem trdnem prepričanju bi bilo razmerje 1:10 med najvišjo in najnižjo plačo v podjetju kar primemo. S tem bi spodbudili menedžerje, da bi zavestno dvigovati plače najslab-še plačanim» saj bi s tem mdi sebi omogočili viSje plače,« dodaja Semoiič, prepričan, da
je največja travka glede delavskih plač ta, da nikoli ni pravi čas za njihov dvig. »Enkrat je kriva kriza, drugič kaj drugega. Za dvig menedžer-skih plač je pa vedno pravi čas. Tb miselnost je treba spremeniti. Zdaj je pravi čas, da se v ospredje postavi delavca z mizerno plačo, ki gara in brez katerega tudi ni razvoja. Nekateri delodajalci na te naše zahteve niso odgovorili korektno, češ da bo ob dvigu plač brez dela ostalo 75 tisoč ljudi. Mi na ta pritisk ne pristajamo. Država mora zašči-títí delavce, stopiti mora na njihovo stran.«
Druga zahteva ZSSS se nanaša na predlagano pokojninsko reformo. Delo do 65. leta je za svobodne sindikate absolutno nesprejemljivo. »V Sloveniji ni delovnih mest, kjer bi delodajalci ponujali zaposlovanje delavcem, starim 60 ali več let. Ob uvedbi dela do 65. leia se bo povečalo število bolniških staležev, invalidskih upokojitev in več bo tudi brezposelnosti pri sta-
Lučka Bohm, Srečko Čater in Dušan Samolič
rejših,« pokojninski reformi nasprotuje Semoiič. Izvršna sektretarka na ZSSS Lučka Bdhm pri tem dodaja, da predlagane reforme vodijo v 10, da bo ogromno ljudi živelo ne od svojega zaslužka, am-pak od socialnih pomoči. »Dozdeva se nam» da v naŠi državi politika sliši samo zah-
teve tajkunov in lastnikov kapitala, zanemarja in podcenjuje pa potrebe slovenskega delavca. Predlagani upokoji-tveni pogoji so realno nedosegljivi. Ob njih si deiavd ne bodo mogli zagotoviti pokojnine. s katero bodo lahko živel brez sodakie pomoči,« je prepričana.
Kot še dodajajo v ZSSS, bodo napovedane novembrske demonstracije resno opozorilo državi, politikom in lastnikom kapitala, da morajo tudi v svoje dobro, predvsem pa v dobro delavcev, poslušati sindikate.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA
»Nismo vsi za
v en košicc
Neplačani prispevki delavcem, zamude pri izplačilih plač, seznami očrnje-nih delodajalcev... in med njimi priljubljen gostinecz več kot 30-ietno tradicijo. Zvone Štorman. Javnost zna takšne bitio ožigosati kot slabe delodajaice. a nihče ne pomisli, da si taksnega scenaňja tudi sami niso želeli. Pa tudi, da niso vsi delodajalci za v en koà.
»V vseh 43 letih, kolikor se že ukvarjam z gostinstvom, tako težko, kot je trenutno, še ni bilo. Zdaj s poštenim poslovanjem ne prideS skozi mesec. Veste, ni enostavno imeti na plačilni listi 150 zaposlenih, plačevati vseh davkov, prispevkov. Pri nas je kar pet takšnih dajatev, zgolj davčnih obveznosti Je mesečno za več kot 70 tisoč evrov. Trenutno ne gre drugače, kot da zamujamo s prispevki zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter z davki na plače. Pri tem naj poudarim, da sem plače vedno izplačal, tako bo tudi v prihodnje. Četudi včasih z zamikom,« pojasnjuje Štor-man, ki si obtožbe močno že-nek srcu. »Sploh ne vem, zakaj se komu zdim tako rizi-čen. saj kot samostojni podjetnik gostinec vendarle odgovarjam 2 vsem svojim premoženjem. Očitno se iŠČe na-
»Po TUDiih 43 letih dsla v poklicu, ki ga ie vedno rad opravljam, Imam občirtsk, do 80 trenutno najtoiji časi. Imam občutek, da řelijo nekateri popolnoma sproti delodajalce m zaposteno,« pravi Zvone Što rman.
pake delodajalcev v vseh možnih oblikah. Vendar vsi kljub vsemu he spadamo v en koš.«
Povsem jasno je, da nekdo, ki redno zaposluje le nekaj ljudi, ostale pa ima preko študentskih servisov ali celo na črno, takšnih težav ne more imeti. Jasno je tudi, da Štorman takSne tradicije ne bi imel, če bi res bil slab de-
lodajalec. »Današnji časi so ... Ne vem, kako bi rekel. Zdi se mi, da želijo nekateri delodajalce in delavce popolnoma spreti. Kam to pelje, ne vem. To težavo bi rad izpostavil na kaki ni okrogli mizi, a mene, človeka iz prakse, nikamor ne povabijo. Sam bi se sicer lahko že upokojil. Potem mi ne bi bilo treba več plačevati prispevkov, ampak bi jih končno začel dobivali nazaj. Vendar so časi Cako trdi, da enostavno nimam srca, da bi hčerki pustil sami v tej dejavnosti. Ne zdaj in ne s tolikšnim številom zaposlenih.«
Kje bi lahko bile rešitve? »Sam ne morem veliko spremeniti. Delal bom tako kot znam. Še vedno bodo naši lokali odprti za vse. Ne ukvarjamo se z visoko kotiranim gostinstvom. Trenutno lahko rečem, da le davčna uprava delno razume našo težko situacijo. Rezerve sicer vedno so. Še vedno lahko zmanjšamo ka^en lokal ters tem število zaposlenih. To bi bilo še najlažje narediti, a temu se izmikam. Veste, najlažje bi mi bilo vse poplačati in obdržati le lokal, kjer sem pred 30 leti začel. Bi najbolj mimo spal. Vendar dokler bo šlo, ljudi ne bom odpuščal.«
ROZMARl PETEK
Seznam upnikov Steklarske nove končan
stečajni upravitelj Steklarske nove Štefan Rola je končno pripravi) seznam preizkušenih terjatev do tega podjetja, ki je od maja v stečaju.
Terjatve je prijavilo 361 upnikov v skupni vrednosti 9,7 milijona evrov, kar je precej več, kot naj bi znašala stečajna masa. Ocenjujejo jo na
malo več kot 4 milijone evTov. Največji upnik je davčna uprava, ki ji je bilo podjetje dolžno 1,6 milijona evrov. Milijon je podjetju posodil tudi podjetnik Joc Pe-čečnik, dobavitelju plina Geo-plinu pa je steklarna dolžna dober milijon evrov. Kot je znano, so delavci skupaj prijavili za 2,5 milijona evrov
terjatev, v katere so vključeni tudi neplačani prispevki zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prispevke naj bi jim sicer po zadnjih obljubah vendarle poravnala lastnica, Kapitalska družba. A kot je zaenkrat videti, bo tudi tokrat ostalo le pri obljubah.
RP
v Laškem EX YU borza
Laška Therraana bo od nedelje do srede gostila predstavnike t. i. CX YU borze. Borza, ki jo Therm ana pripravlja s podjetjem iz Novega Sada> bo v Sloveniji organizirana prvič.
Borza, ki je v preteklih letih gostovala v Makedoniji ter Bosni in Hercegovini, za m-rističnogospodarstvovdržavah bivše Jugoslavije predstavlja dobro priložnost za vzpostavitev oziroma okrepitev sodelovanja. Vsa-
ko leto se je udeleži približno 80 podjetij» ki delujejo na področju turizma; hotelirji, turistične agencije in organizatorji potovanj iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Cme gore, s Hrvaške, iz Makedonije in Slovenije. V okviru borze pripravljajo okroglo mizo S skupno turistično ponudbo na evropski in globalni turistični trg, ki jo bo vodil Drago Bule.
RP
Cinkarna slabše
Cinkarn a Celje je v devet-mesečju ustvarila 100,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 5 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.
Omenjeni prihodki so prav tako za 11 odstotkov nižji od
načrtovanih. Ústi devetmesečni dobiček družbe znaša 832 tisoč evrov, medtem ko je v lanskem devetmesečju znašaj 23 milijona evrov. Vodstvo cinkarne ugotavlja, da so se razmere na trgu pigmenta dtano-vega dioksida po izjemno ne-
stabilni prvi polovici leta vzad-njih treh mesecih nekcriiko stabilizirale. Od julija se poraba tega pigmenta rahlo dviguje, njegove zaloge so padle na vzdržne ravni in prihaja do po-novruh zagonov prej zaprtih tovarn.
RP
- št. 85-30.
Kdaj spet na delo?
Delavci opozarjajo na izredno odpoved - Bo direktorju uspelo poplačati delavce?
Ali bodo delavci gomilske-ga podjetja Biva hiše do konca tedna vsaj toliko poplačani, da bodo lahko znova priSU na delovna mesta, naj bi direktor Peter Golob pojasnil danes. Nekaj zaposlenih je pri tem že v mintdlh dneh vseeno poprijeio za delo.
Kot je povedal sindikalist Srečl^ Čater, uprava obljublja» da bo delavcem, ki jim dolguje tri plače, eno plačo poravnala Se v tem tednu, drugo čez Î4 dni» tretjo in regres pa do konca leta. Uprava je sicer imela pripravljene še druge scenarije, kot so na primer avansi s strani naročnikov. Delavce pa je želela deloma poplačati tudi z nekakšnimi certifikati oziroma z izdajo posebnih zadolžnic. A z njimi delavci» ki so že tri mesece brez plač, mesečnih položnic ne morejo poravnati.
Hidi zato naj bi uprava prejela že kar nekaj opominov pred izredno odpovedjo. Obenem je delavce obvestila, da lahko tisti, kisi želi, izkoristi možnost izrednega dopusta.
Kot je znano» so se težave v tem podjetju začele že v začetku leta, ko je podjetje zapustil prejšnji direktor Bojan Hren. Takratni lastnik zreški Unior zamenjave ni priskrbel vse do avgusta, čeprav je Hreo odpoved dal že šest mesecev pred dejanskim odhodom. Z nastopom novega direktorja so očitno pošla tudi vsa likvidna sredstva podjetja, saj delavd od avgusta ne prejemajo plač. Novi direktor, ki je medtem postal tudi večinski lasmik, se sicer trudi pridobivati nova naročila, a brez denarja jih bo težko uresničil, Zato je za posojilo zaprosil banko, ta pa
naj bi mu odobrila le del kredita, ki je vezan na nadaljnje delo, ne pa na poplačilo plač.
Velik del zaposlenih predvideva, da jim direktor sploh nikoli ne bo poravnal plač za nazaj, zato bi raje kot obljube iz njegovih ust slišali odločitev za stečaj podjetja. A to se po nedavnem zatrjevanju direktorja Petra Goloba ne bo zgodilo. Zakaj, če je pa direktor vendarie »podedoval« nemalo težav? »Po naših možnostih in uvidih stečaja ne bo. Mi. Lesne gradnje, ne bi postali zdaj večinski iasmik, če bi razmišljali o stečaju. Podjetje ima perspektivo, kvalitetne delavce, resurse, kar mu omogoča, da kvalitetno obdela vsa naro-jčila. ki so že v hiši, ki prihajajo in ki bodo prihajala.«
ROZMARl PETEK Foto: GrUpA
Kako bodo poplačani delavci Kilija in Likee?
Kot vse kaže, tudi 53 nekdanjih delavcev Kilija ter 55 delavcev Likee ne bo dočakalo poplačil iz stečajne mase.
Upniki so za Kili, ki je od marca v stečaju, prijavili za 2.3 milijona evrov terjatev. Največji upnik je Banka Celje, ki ji Kili dolguje 1.3 milijona evrov. Med večjimi je tudi država, ki je podjetju pred leti odobrila 214 tisoč evrov posojila ter 91 tisoč evrov subvencij. Koliko bo znažala ste-ČJíjna maw, šp ni zm^nn, Di^js-
tvo pa je, da bodo edina omembe vredna postavka v njej nepremičnine ter sama lokacija» nad katero s hipoteko bdi banka. "Hidi z odkupom s strani sedanj ega naj em-nika Bojneca si bog ve kakšnih sreidstev ne obetajo, saj je oprema po besedah najemnika močno dotrajana in potrebna temeljite prenove. Boj-necu se prav v teh dneh končuje štirimesečna najemna pogodba, a kakor trenutno kaže, bodo najem še za nekaj ča« pndaljMi,
Za tiste, ki so bili zaposleni pri invalidskem podjetju Likea, je trenutno še manj upanja za poplačilo, saj invalidsko podjetje ni imelo v lasti nič večjega. Stečajni upravitelj je tako na dražbo dal stroje, ki so ocenjeni na slabih 65 tisoč evrov» prodaja pa tudi status invahdske-ga podjetja. Taje ocenjen na 50 tisoč evrov. Med upniki, ki so prijavili za 588 tisoč evrov terjatev, so v večini nekdanji delavci podjetja.
R?
Banka Celje bo rasla
Banka Celje namerava prihodnje leto rasti. Natančneje: ob S-odstotni rasti kreditiranja strank naj bi se obseg poslovanja povečal za 5 odstotkov. Dobiček pred davki naj bi se poveča) za 2 odstotka, medtem ko bodo stroški poslovanja ostali na ravni letošnjega leta,
olrtobOT2009 -
Sicer je celjska banka v le-toSnjih prvih devetih mesecih obseg poslovanja povečala za slabih 5 odstotkov. Za skoraj enak odstotek sta se povečala tudi obs^a kreditov nebančnem sektorju ter pravnim osebam. Bilančna vsota je konec septembra dosegla 2,53 milijarde evrov,
realiziran dobiček pred davki je znašal 11,7 milijona evrov. Kot še poudarjajo v banki, so letos posebno pozornost namenilt izvedbi procesov racionalizacije, s katerimi so stroške znižali za skoraj 6 odstotkov. Z namenom ohranjanja varnosti in stabilnosti poslovanja pa je banka oblikovala tudi 14,1 milijona evrov rezervacij.
RP
6tDl iHtnnai najboljšim cHusom

Se boste cepili proti novi gripi?
Zdravstvene delavce so že začeli cepiti - V ponedeljek začetek cepljenja kroničnih bolnikov - Na Celjskem deset cepilnih centrov
Prva pošiljkd cepiva proti novi gripi, ki jo povzroča virus HlNl, je v Sloveniji. Do konca leta pričakujejo 266 tisoč odmerkov cepiva. V sredo so začeli cepiti zdravstvene delavce, v ponedeljek se bo začelo cep-ljenje kroničniii bolnikov, Û jih lahko nova gripa hu-je ogrozi) nato pa èe vseh tistih, ki bodo to želeli. Na celjskem območju se bo mogoče cepiti v desetih cepilnih centrih. Cepljenje proti novi gripi |e prostovoljno. Cepivo je brezplačno» posameznik bo moral poravnati le stroSek cepljenja v višini sedem evrov.
Če smo bili Še pred nekaj meseci priče veliki zaskrbljenosti, da cepiva v Sloveniji ne bomo dobili pravočasno in ne v dovolj velikih količinah, je presenetljivo slika danes čisto drugačna. Glasnih dvomov glede varnosti cepiva ne morejo utišati niti naj uredne j ši in najbolj odgovorni strokovnjaki- Da je cepivo varno, sicer mu Evropska komisija ne bi dodelila dovoljenja za promet, je na novinarski konferenci pred začetkom cepljenja poudarila dr. Metoda Lipnik Štan-gelj, članica odbora za zdravila za uporabo v humani me-
dicini pri evropski agenciji za. zdravila. »Če cepivo ne bi bilo dokazano kakovostno, dovolj varno ali učinkovito, uporabe ne bi dovolili.« To nam zagotavljajo tudi predstavniki instituta za varovanje zdravja in ministrstva za zdravje.
Ne gre namreč za povsem novo cepivo, temveč za cepivo, v katerega so vgrajene doslej že znane snovi, ki so v uporabi tudi v dru^ cepi-vài. »Cepivo deluje podobno kot cépivo proti sezonski gripi in ne more povzročiti bolezni, saj jè, kot se temu reče> mrtvo,« je dejala dr. Alenka Kraigher z IVZ. Po njenih besedah so študije tudi pokazale, da so neželeni učinki pri cepljenju proti pandemski gripi redki, podobni tistim pri cepljenju proti sezonski gripi. Najpogosteje se torej pojavljajo zatrdlina, oteklina, rdečina in bolečina na mestu vboda, povišana telesna temperatura, glavobol in utrujenost.
Poudarjajo, da je cepljenje priporočljivo za vse, tudi za nosečnice in majhne otroke. Izjema so, spet tako kot pri sezonski gripi, vsi tisti> ki so aler^čni na katero koli sestavino cepiva (npr. na jajčno beljakovino]. Prav tako ne
Prednost pri cepljenju imajo kronični bolniki s kroničnimi boleznimi dihal, vključno z astmo, srčno-žilni-mi boleznimi z izjemo povišanega krvnega pritiska, z ledvično boleznijo, jetrno okvaro, s sladkorno boleznijo, z oslabljenim imunskim sistemom zaradi bolezni ali zdravljenja z zdravili, ki slabijo imunost, ali z nevrološko boleznijo, zaradi katere je prizadeto delovanje pljuč.
Ker je cepivo proti novi gripi pakirano po 500 odmerkov skupaj, so se v Sloveniji odločili, da bodo cepiti le v 64 cepilnih centrih. Na celjskem območju jih je deset: na zavodu za zdravstveno varstvo in v Zdravstvenemu domu Celje, v zdravstvenih domovih Žalec, Velenje, Šmarje, Sevnica, Brežice, Mozirje in Šentjur ter v celjski bolnišnici, kjer bodo cepili samo svoje zaposlene.
cepijo tistih, ki prebolevajo akutne bolezni.
Še zdravstveni delavci oklevajo
Pri cepljenju proti novi gripi imajo prednost okužbi naj-boi) izpostavljeni zdravstveni delavci, vendar v Sloveniji med njimi ni pretiranega zanimanja zanj. V celjskem zdravstvenem domu se je na primer za cepljenje zaenkrat prijavilo 20 odstotkov zaposlenih, podobno je tudi v dw-gih zdravstvenih ustanovah. »Kaže, da je negativna propaganda naredila svoje in se ljudje bojijo,« ugotavlja direktor mag. Stanislav Kaj-ba. Drugi razlog za skromno zaninianje za cepljenje je po njegovem tudi (zaenkrat) blag potek bolezni pri obolelih vSloveniji. Na tretji razlog, »krompirjeve« počitnice, pa opozarjajo v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo. Kot je povedala zdravnica Lucija Beškovnik, so bili v sredo pripravljeni, da
Cepivo spn»ti pripravljajo 2a desot odmeritov in ga je nato traba porabiti v 24 urah, zato bodo caplll skupine po deset ljudi. (Foto: GrupA)
bodo začeli cepiti, a tega niso naredili, saj se ni zbralo potrebnih deset kandidatov. Cepivo namreč sproti pri-, pravljajo za deset odmerkov. Ko je pripravljeno, ga morajo porabiti v 24 urah. Ttidi zato so se na ZZV odločili, da bodo zdravstvene delavce začeli cepiti šele v ponedeljek. Tako so se že pred tem odločili tudi v celjskem zdravstvenem domu.
Počitnice bodo takrat že mimo, začeli pa bodo cepiti tudi kronične bolnike. _bb-Zanimanje za cepljenje je med njimi precejSnje. Vsak, ki se bo prišel cepit, bo pri infor-matorkt dobil zaporedno številko in poseben list, s katerim bo privolil v cepljenje. Cepili bomo skupine po deset
ljudi. Če bo levilo tistih, ki se bodo želeli cepiti, preveliko, jih bomo prenaročili za naslednji dan. Za telefonsko naročanje se nismo odločDi,« je podrobneje opisala postopek na ZZV Lucija Beškovnik.
Kako bo v drugih cepilnih centrih, bomo po napovedih
izvedeli v ponedeljek. Informacije o cepilnih centrih in njihovem delovnem Času bo-do dosegljive tudi na spletni strani nove gripe in kampanje Ustavimo gripo, http:// www. u slavimo -gri po .si.
MILENA B. POKLIC
Še danes cepljenje proti sezonski gripi
v celjskem zdravstvenem domu nameravajo pred začetkom cepljenja proti novi gripi zaključili cepljenje proti sezonski gripi. Sporočili so, da bodo proti sezonski gripi cepili le 5e danes. Cepijo v pritličju ZD od 8. do 12. ure in od 13. do 14.30. Predšolske otroke cepijo v otroškem dispanzerju, šolarje in dijake pa v Šolskem dispanzerju.
Brez protestnega shoda
Od ponedeljka premična pošta - Na Kalobju eno uro v uradu, v Svetem Štefanu četrt ure na prostem
v krajevni skupnosti Ka-lobje> kjer bo v ponedeljek začela delati mobilna poŠta, so v sredo prejeli zahtevan odgovor Pošte Slovenije. Ka-loblka krajevna skupnost se je z novostjo nazadnje le sprijaznila, pošta pa je v lem tednu ugodila njihovi zadnji, prav tako ostri zahtevi.
Kot smo že poročali, so krajani Kalobja nazadnje sprejeli premično pošto kot nujno zlo> kljub temu pa so poslali Pošti Slovenije v po-ned^jek ostro zahtevo. Z njenimi načrti, da bi pošta uradovala vsak dan po poi ure v središču kraja, in to kar na prostem, se nikakor niso strinjali. Tako so v ponedeljek postavili ostro zahtevo, da mora uradovat! pošta vsak dan po eno uro v zaprtem prostoru, za kar je seveda najprimernejši prostor obstoječega poštnega urada. V primeru, da ne bi prejeli odgovora do predvčerajšnjim» so Kalobčani za včeraj zagrozili 5 protestnim shodom, ki
V Pošti Slovenije obljubljajo za premične pošte različna vozila.
bi bil pred sedanjim poštnim uradom. Shoda ni bilo.
Krajevna skupnost je m-mreč v sredo prejela zahte-
vani odgovor Pošte Slovenije, ki je želji krajanov ustregla. »Prejeli smo odgovor, da nam ugcdijo z enoumim ura-
dovanjem v prostorih pošte, in to vsak delavnik med 9. in 10. uro,« je bil delno zadovoljen predsednik KS Kalobje
Zdravko Hribemik. Poslovni prostor, v katerem uraduje pošta, je v lasti Občine Šent-jur, vendar imajo'Kalobčani od tam že Ustno zagotovilo, da se je najemnini pripravljena odpovedati.
Na Kalobju je kljub temu kompromisu še nekaj nejasnosti. ki razburjajo krajane. Malo več kot dvajset gospodinjstev na območju te pošte, ki so najtežje dostopna, prejema poSiîjke zaenkrat v tako imenovane izpostavljene predalčnike. poštarji pa so odslej pripravljeni približati poštne storitve do doma le desetim gospodinjstvom. V krajevni skupnosti s tem niso zadovoljni ter so prepričani, da bi moralo biti tega deležno veČ gospodinjstev. Poudarjajo, da so posamezna gospodinjstva od predalč-
nikov oddaljena tudi po tri kilometre.
brane jeranko
Prvi premični poŠti na Celjskem, na območju Kalobja ter Svetega Štefana, bosta začeli delati v ponedeljek, 2. novembra. V Svetem Štefanu so v tem tednu prejeli odgovor Pošte Slove-nije> da želji krajanov, ki prosijo poštarje, da bi z uvedbo premične pošte počakali do novega leta» ne morejo ustreči. V Svetem Štefanu bo tako od ponedeljka ob delavnikih 15-mlnut-ni postanek mobilne pošte v središču kraja» in to na prostem. V vodstvu poslovne enote pošte v Celju pravijo, da bo postanek po po* trebi daljši.
Značilnost premične pošte je, da pismonoša poštne storitve opravlja na terenu z dostavnim vozilom, ki se ob vnaprej določeni tiri ustavi na vnaprej določenem kraju Id določen čas opravlja poštne storitve. Pismonoša gospodinjstvom dostavlja poštne pošiljke vsaj petkrat tedensko» izjema so gospodinjstva» ki uporabljajo tako imenovane izpostavljene predalčnike. Uporabniki poštnih storitev na območju, ki ga pokriva premična pošta, imajo na voljo številko mobilnega telefona pismonoše» tako da se za poštne storitve lahko dogovori* jo predhodno, pojasnjuje Pošta Slovenije.
IgpTERVJU
HOVJ TEDHIK
Klofuta se ne zgodi že na prvem zmenku!
Strokovna sodelavka y Društvu SOS-telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja, Špela Veselič: »Nasilja je v Sloveniji zagotovo preveč!«
Kot smo že pisali» je na Celjskem vedno več nasiija v družini. Ljudje zaradi krize ostajajo brez služb, kar jih pahne v slabo finančno stanje. Osebna stiska je še večja in klofuta pade lažje in prej. Toda te stvari nikakor niso vzrok, da je v Sloveniji »nasilja zagotovo preveč.« trdi Spela Veselič, strokovna sodelavka SOS-telefona za ženske in otroke, žrtve nasilja.
»Vzrok j e v družbi, ki je strp-aa do nasilja. Kriza in alkohol samo povečata tveganje, da do nasilja pride. Ogromno alkoholikov ni bilo nikoli nasilnih. Ko želimo povzročitelja pripraviti, da bo ne-
Ljudje storimo marsikaj narobe, a nihče nima pravice, da nas tepe. Včasih ženske ne poznajo pristojnosti centrov za socialno delo, policije> kdaj ta lahko izreče ukrep prepovedi približevanja, kdaj se obrniti na varno hišo, kaj se takrat zgodi z otroki....
Je zgrei^no mnenje, da je nasilja največ v revnejših družinah?
Nasilje nad ženskami in otroki Še zdaleč ni omejeno na določen socialni status, prisotno je v vseh družbenih slojih! Ženske v nižjih sio-jih se le bistveno lažje obrnejo na institucije» manj jih je sram, ker so tudi drugače vajene iskati pomoč v dni-
»Spominjam se ženske, ki je s strani moža doživ-Ijalahudeoblikespolneganasilja. (Mprodajespol^ uslug njegovim prijateljem do različnih izjemno hudih obUk posUstev. Z njo smo $e pogosto pogovarjale po tel£fonu, nakar je naenkraî izginila. Po več mesedh smo prejele ícUc: 'Hvala, ker ste mi pomagale. Preselila sem se v Avstralijor«
hal biti nasilen, ne moremo pristati samo na to, da se zdravi zaradi alkoholizma. Delati mora na socialnih veščinah, se naučiti, kako nasilne vzorce vedenja zamenjati z nenasilnimi. Ženske, ki nas kličejo in sprašujejo, kako naj partnerja »spravijo na zdrav-Ijenje«. morajo vedeti, da se lahko zgodi, da Četudi partner ne bb več piJ, bo še vedno nasilen.«
Kdo največkrat zavrti številko OdO n 55?
Ženske, ki so žrtve nasilja, otroci nekoliko manj, toda pogosto. Otroci poznajo številke še ostalih SOS-telefo-
gih situacijah. Bolj izobražene, bogatejše ženske pa nasilje nad seboj razumejo kot osebni poraz, Sram jih je povedati, da jim »ni uspelo« Ln se težje izpostavijo.
Kaj vam razkrijejo klici, kdo je največkrat povzročitelj?
Če govoriva o nasilju nad otroki, so to starši, največkrat oče. Ampak nasilne so tudi ženske. V kolikor na naŠ anonimen telefon pokličejo otroci, ki so žrtve nasilja staršev, in nam ne uspe dobiti podatkov od otroka, ne moremo ukrepati. Takrat ga poskušamo okrepiti v iska-
»Samomor je ena od posledic, ki jo povzroča nasilje. Ženske, ki so žrtve nasilja, pogosto razmišljajo o tem.«
nov, ki so namenjeni izključno njim. Najpogosteje kličejo ženske, ki razmišljajo, kako storiti prvi korak iz nasilja in ki ne vedo točno, ali dejansko doživljajo nasilje. V slovenski družbi psihično ali tudi ekonomsko nasilje pogosto nista razumljena kot nasilje, zato so ženske v večji stiski. Mislijo, da pretiravajo, da so same krive. Toda vedno in povsod je odgovoren izključno povzročitelj!
nju zaupne osebe, ki mu lahko pomaga. Morda je to babica, razredničarka, svetovalna delavka v šoli. V primeru, da dobimo podatek, kdo je otrok, pa vedno prijavimo policiji in centru za socialno delo. Če nas otrok prosi, naj tega ne naredimo, razložimo, da ni prav, da doživlja nasilje, in da mu moramo pomagati. V partnerskem odnosu pa so storilci največkrat moški.
Od 3. do 28. novembra bo v Celju brezplačno usposabljanje za prostovoljno svetovalno delo na $0$-te-lefonu. 1ŠČQ0 prostovoljke od 18. leta dalje, ki se morajo zavedati, da bodo sli^e pretresljive zgodbe, na kar morajo biti pripravljene. »Veliko delamo na dodatnih usposabljanjih v smislu» kako se okrepiti strokovno, da zmor^ predelovati te zgodbe. Moram poudariti, da smo zelo strogi pri zaupnosti. Pod nob^im pogojem se namreč ne sme zgoditi, da bi osebni podatki o naših uporabnicah pricurljali v javnost,« dodaja VeseliČeva. Izbrane bodo svetovalno delo na SOS-tele-ionu opravljale v Celju ali Ljubljani. Vse informacije o usposabljanju so na telefonskih številkah 01/544-35-13 in 01/544-35-14, vsak delavnik od 9. do 15. ure.
Mnogi si ne predstavljajo, kako žrtve trpijo.
Nasilje prenašajo več let, preden prvič pokličejo. Povzročitelj ni nasilen že na prvem zmenku. Na začetku se dogajajo malenkosti: razne oblike izolacije, češ »želim si, da sva danes skupaj« in partnerka odpoveduje kave s prijateljicami... Pojavijo se različne oblike psihičnih pritiskov, ljubosumja, ki se interpretira kot ljubezen, ln razvije se prva klofuta, kar postaja pogostejše in hujše. Ko povzročitelj ugotovi, da žrtev po prvi klofuti ne bo odšla, nasilje stopnjuje, ker ima občutek, da si lahko vedno več dovoli. Za žrtev je omejevanje vedno hujše.
080 11 55
Društvo SOS-telefoD za ženske in otroke, žrtve nasilja, deluje že 20 let. Prostovoljke opravijo povprečno letno 7740 ur dela, sprejmejo okrog 5000 klicev, v zatočišče za žrtve nasilja pa se letno zateče okoli 18 žensk s 17 otroki in mladostnicami. DruStvo SOS-telefon žrtvam ponuja brezplačni, anonimni in zaupni SOS-telefon 080 11 55, varno hišo za ženske in njihove otroke, skupino za samopomoč za ženske ter ozaveščanje, izobraževanje, informiranje o nasilju. Številka 080 11 55 je na voljo vsak delavnik od 12. do 22. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18. do 22. ure.
do. da ne morejo več trpeti. Ključno je, da jim službe priskočijo na pomoč v akutni situaciji. Ko pride do
»Na SOS-telefon za ženske in otroke, žrtve nosi' Ija, je največ klicev iz Ljubljane. To ne pomeni, da je tam največ nasilja, ampak so ljudje morda, bolj informirani, tudi nevladne organizacije smo najbolj prisotne v prestolnici.«
Kaj je tista pika na i, da se žrtve odločijo, da bodo odšle?
Pogosto povedo, da jih je do tega pripravilo partnerjevo nasilje do otroka, česar ne morejo prenesli, ali da je nasilje postalo tako hu-
nasilja, moramo vsi opraviti svoje delo dobro, od policije, centrov za socialno delo in ostalih organizacij, na primer: ženska, ki živi s partnerjem 29 let - (mata dva otroka, pravkar sta odplačala kredit za hišo - do-
Špela Veselič, diplomirana politologJnja, dela na področju preprečevanja nasilja nad ženskami in otroki že od leta 1995. Sprva prostovoljno na SOS-telefonu, zdaj pa v Društvu SOS-telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja, tudi profesionalno. Sodeluje z slovenskimi In tujimi vladnimi in nevladnimi ustanovami, tudi z Amnesty intemationalom. Leta 2003 je postala strokovna sodelavka v socialnem varstvu. Je članica strokovnega sveta za problematiko nasilja v družini na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ter avtorica številnih strokovnih prispevkov o nasQju.
Vedno. K iskanju pomoči jih ponavadi prisili kal^n šo-kanten dogodek. Ko žrtev spakira kovčke in odide, ko jim omejijo stike z otroki, dokler ne opravijo treninga socialnih veščin ali ob ukrepu prepovedi približevanja žrtvi. Takrat pomislijo, da morajo spremeniti svoje vedenje in razumeti, da so za na-sóje odgovorni oni, ne žrtve.
Je ukrep prepovedi približevanja sploh učinkovit v praksi?
Ta ukrep je pomemben, poveča varnost žrtve, povzročitelju pa daje jasno sporočilo: država ne bo strpna do nasilja. Težava pa je, da pade sistem, ki je vzpostavljen okoli tega ukrepa. Policisti ukrep izrečejo, ampak »zmrznejo«, ko bi povzročitelju morali izreči dodatne uloepe, če tega krši. Če je nekdo priden, sistem deluje, če pane, sistem zataji in pademo na i^itu. Mislim, da zna zatajiti proaktívna pomoč. Se pravi, v trenutku izreka tega ukrepa mora policija obvestiti center za so-dahio delo. ki mora žrtvi takoj ponuditi pomoč. Dostikrat se dogaja, da mnogi rečejo, zakaj žrtev ni šla v varno hišo. Z^aj pa bi šla^ Ima svoje stanovanje In država ji mora zagotoviti varnost taml
Ibrej država ne opravlja svojega dela dobro.
Še vedno se to dogaja, da. A bila bi nekorektna, če bi rekla, da se stvari ne izboljšujejo. Sploh v policiji, kjer so z izobraževanji na področju preprečevanja nasilja naredili največji napredek med vsemi institucijami. Ljudje vedno bolj zavračajo nasilje, izgubljamo pa bitke na tej si-stematiki delovanja. Dogaja se, da na nekem centru za socialno delo ah policiji sodelujemo zelo dobro, na drugem ne. Prakse dela so različne in odvisne tudi od tega, kakšen čut imajo delavci do problema nasiija.
Kritični ste do nekaterih, ki so vp\eú v pomoč žrtvam.
Ljudje so začeli delati na kakovosti obravnave žrtev, tako da spremembe so. Dobili smo konkretna zakonska določila, ki jasno opredeljujejo dolžnosti mštitucij in pravice žrtev. Je pa res, da to še vedno ni nekaj, s čimer bi bile nevladne inšlituclje zadovoljne. Ugotavljamo, da nekateri strokovni delavci ne poznajo zakona o preprečevanju nasilja v družini, čeprav je v veljavi kar nekaj časa, in da ne upoštevajo določil, ne sklicuj ej o multidisplinamih ti-mbv... Še vedno so nekateri strokovni primanjkljaji.
SIMONA ŠOLINIČ
bi občutek, da se je življenje končno uredilo, začne razmišljati, »kako fai lahko sploh šla in vse to pustila za seboj«. Ko se zadeva »pomiri«, žrtev pa začne razmišljati »saj bom preživela, ni bilo hudo. saj mê ima vseeno rad smo že zamudili in je bistveno manj možnosti, da bo odšla, saj najde vedno neke olajševalne okoliščine.
Se nasilneži sploh zavedajo, kaj počnejo žrtvam?
»Vedno več opazimo družinskega in vrstniške-ga nasilja, mobinga, spolnega nadlegovanja rui delovnih mestih in nasilja nad otroki.«

Graldna BežJgrad stoji na manjši vzpetini v naselju Bukovžlak. Po vojaških podatkih je bila zgrajena leta I6S5, vendar je na tem prostoru stala že prei, čeprav je o prvi^ sta\^i le malo znanega. Ve se le, da jo |e leta 1666 posedoval mestni pravdnik Peter de Apostolis. Po ljudskem izročilu naj bi bila prvotna stavba v lasti Celjskih in naj bi bila s pod* zemními rovi povezana s Starim gradom. Rov naj bi bil tako visok, da je lahko jezdec v njem jahal, ne da bi se moral enkrat samkrat skloniti. Pred 2. svetovno vojno je bila graščina Bežigrad v lasti lndu> strijalca Čatra, po vojni pa je prešla v last Jugoslovanske ljudske armade, ki jo je že spomladi 1981 začela rušiti. Podoba stavbe, kakršna je bila v drugi polovici 19. stoletja, je ohranjena na grafiki» ki |o hrani Štajerski deželni arhiv Gradec.
(povzeto po delih dr. Ivana Stoparja)
Na ministntvu za obrambo pravijo, da imajo vsa soglasja za rušenje.
Vojska »napada« dvorec Bežigrad
Krajane Bukovžlaka vznemirja rušenje dvorca - Obrambno ministrstvo: »Za rušenje imamo vsa dovoljenja.«
obrambno ministrstvo. Tam so nam odgovorili, da imajo za rušenje vso potrebno dokumentacijo. »Za rušenje objektov v kompleksu Celje -Bežigrad je bila izdelana projektna dokumentacija, na podlagi katere so biia pridobljena vsa zahtevana soglasja ter pravnomočno gradbeno dovoljenje,« so 2apisali v odgovoru. Gradbeno dovoljenje za rušitev objektov jim je, kol so dodali, februarja letos izdalo ministrstvo za okolje in prostor.
RuSenja dvorca, kjer je imela nazadnje celjska vojašnica skladiščne prostore, so se lotili zaradi dotrajano-
sti, saj dvorec ni več varen za uporabo, hkrati pa je poslal tudi že nevaren za okolico. Kot so povedali na obrambnem ministrstvu, bodo porušili le nadzemni del, medtem ko bodo še neraziskane kieti, ki tudi niso več v najboljšem stanju, ostale nedotaknjene. Tudi osnovni namen območja dvorca se po rušitvi ne bo spremenil, še dodajajo na obrambnem ministrstvu, To območje bodo ozelenili, celjska vojašnica pa ga bo uporabljala za urjenje vojakov.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA
Dvorec Bežigrad na območju Bukovžlaka v Celju bodo porušili. Dotrajan objekt, ki je v lasti ministrstva za obrambo, so začeli rušiti pred nekaj dnevi, to pa je razburilo nekatere okoliške krajane. Bojijo se, da dvorec iz časa Celjskih grofov rušijo na črno. brez potrebnih soglasij.
Ko so iz KS Teharje na celjski enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine in na Upravni enoti Celje prever-
jah. ali so za rušenje dvorca izdali kakšno soglasje, so na obeh naslovih dobili negativen odgovor, kar jih je po-
šteno zaskrbelo. 'Hidi nam so ná celjski upravni enoti povedali, da za rušenje dvorca ali karkoli drugega, povezanega z njim, niso izdali nobenega soglasja ali dovoljenja. Tudi na celjsko enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine smo se obrnili. Tam so nam pojasnili, da
dvorec ni spomeniško zaščiten. Bil je namreč že tolikokrat predelan, da je izgubil lastnosti kulturne dediščine. Soglasje zavoda za rušenje dvorca torej ni bilo potrebno.
Seveda smo se po odgovore glede rušenja dvorca Bežigrad odpravili tudi na
Ker je dvorec Besgrad postal nevaren za okolico, ga bodo poniiili.
Tržnica še pred Miklavžem Vreče razdeljene
Nova celjska tržnica bi morala biti končana že septembra, vendar so dela zaradi tragične delovne nesreče, v kateri sta življenje izgubila dva delavca (preiskava še ni zaključena), za nekaj tednov zastala. Kot kaže, pa bo nova tržnica vendarle zgrajena Še pred koncem ieta. Po zagotovilih investitorja. CM Celja, in Mestne občine Celje jo bodo odprli 4. decembra.
Zdaj gradijo notranje ob- storMOC Roman Kramer objekte. sprejeta pa sta bila tudi ljublja. da se finančno breme že tržni red in cenik oinice. nove tržnice ne bo preneslo Vodja oddelka za okolje in pro- na branjevke in branjevce, kar
pomeni, da bo cena dnevnega najema stojnice ostala nes-premenjena. Konceslonarka - družba CM Celje - je v teh dneh objavila tudi razpis za oddajanje v najem novih prodajnih mest na celjski tržnici. Na ta način bodo izbrali tiste dejavnosti, ki najbolj sodijo na tržnico. »Interes za najem prodajnih mest je precej-
šen. Kolikor vem, naj bi bila sredi tržnice tudi pekama oziroma prodajalna kruha. Mislim, da ne bo slabo, če bo tudi malo po kruhu dišalo,« pravi Kramer, ki meni, da bo Celje z novo tržnico pridobilo tudi nov prireditveni prostor.
»Glede na to, da bo nova tržnica orientirana proti Linhartovi in Savinovi ulici, bo to priložnost za že obstoječe lol^e ob teh ulicah, da se povežejo s tržnico in tudi v popoldanskem času pripravijo kakšne skupne prireditve. TU-di zavod Celeia smo pozvali k temu. da začne s koncesio-narko razmišljati o kakšnih prireditvah, ki bi se lahko dogajale na tržnici. Pri tem mislim na Podeželje v mestu, ki bi ga lahko na tržnici imeli večkrat na leto. tudi božično-novoletni sejem bi sodil tja ...« razmišlja Roman Kramer.
Sicer so se tako Celjani kot prodajalci po obisku sodeč dobro navadili na nadomestno tržnico pri TXiriki mački, ki bo delovala, dokler ne bodo odprli nove.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA
Štab Civilne zaščite Mestne občine Celje je minuli teden občanom s poplavnih območij preventivno razdeljeval protipo-plavne vreče za zaščito objektov.
Skupaj so občanom razdelili 840 vreč. Kot je povedal svetovalec za zaščito in reševanje za Mestno občino Celje in namestnik po-
veljnika civilne zaščite Danilo Praprotnik, so pričakovali, da bodo razdelili okoli tisoč vreč. pri čemer naj bi jih nekaj namestili še okoli ene od celjskih šol. Kot je Še povedal, se je za letos razdeljevanje protipo-plavnih vreč končalo, ponovno pa naj bi takšno akcijo pripravili čez dve leti.
BA
Danes le gradbišče, cezen mesae naj bi nova tržnica z bogato obloženimi stojnica mí že priva bi jala otHskovalce - Št. 85 - 30. ofctobor 2009
KEMO ^PLAST
&%eÍtaln4Á oi/o^ 2AP0$LI: RAČUNOVODJO
Pogoji:
•	VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomija, smer finance
•	poznavanje SRS In predpisov s področja DDV
•	znanje sestave računovodstatilácazov in letnih poročil
" delovne [^Inje
•	natančnost, doslednost, zanesljivost in ažurnost pri delu. Delovno razmerje bo 2 ustreznim kandidatom sklenjeno za dotočen čas. nadomeščarue delavke na porodniškem dopustu (nastop delovnega razmerja takoj, do predvidoma junya 2011). Pisne ponudbe z opisom dosedanjih deîovrtih izkuèeni m dokazili o kzpol-nlevaniu pooojev naj kandidati pošljejo najkasneje v 8 dneh po
objavi na nastov: Kemoplast d,o,o., Drofenikova 7,32^0 šerttjur, s prlptsom »u razpis» oz. na ennail: peter.lapomlk^enioplast.$l.
m
»Letos imamo v Laškem kaj praznovati !«<
Tako ob prazniku občine delovanje v zadnjem le* tu ocenjuje laški župan Franc Zdolšek. Čeprav, kot pravi, nikoli ne smemo biti preveč zadovoljni z opravljenim, je biio vendarle izpeljanih nekaj pomembnih projektov, s katerimi so občani prišli do boljše Inira-stnikture in oskrbe.
Hkrati, ko se Laščani veselijo novih pridobitev, že snujejo načrte za prihodnje, pravi Zdolšek.
Kaj je občino najbolj zaznamovalo v pretekleiH letu oziroma v času od lanskega praznika?
Gotovo smo lahko ponosni, saj smo izpeljali, Če omenim zgolj največje, tri finančno izjemno zahtevne projekte. Če vračunate čas, tó se ga običajno porabi za pridobivanje raznih dovoljenj, da o pridobivanju sredstev na razpisih in birokraciji, ki se začne pred izvedbo, niri ne govorimo, nam je v relativno kratkem času uspelo dograditi največji vodovod v občini, realizirati začetek gradnje podružnične osnovne šole v šentrupertu in dograditi po-slovno-stano vanj ski objekt v
Rimskih Toplicah, kamor se bo v kratkem selila zdravstvena postaja. Končno so pritekla sredstva za obnovo objektov občinske infrastrukture, ki jih je zagotovila Vlada RS iz proračunske rezerve za odpravo posledic neurja iz leta 2005. Tako smo pretežno v poletnih mesecih sanirali oliližO plazov. Obnovljenih je bilo tudi kar neka) občinskih cest, čeprav jih za sanacije seveda nikoli ne zmanjka..
Do šetnjpertske podružnice je bila kar dolga pot...
Res je, ampak stvari so vendarle stekle tako, da računamo, da bo nova šola s telovadnico in z vrtcem, za katero temeljni kamen postavljamo v teh dneh, dograjena do začetka naslednjega šolskega leta. lUdi s pomočjo državnih interventnih sredstev. Hkrati smo uspeli preko razpisa dobiti ugodnega izva jal-ca del.
Kdaj bodo v Rimskih Toplicah krajani prvič stopili v prostore ngve zdravstvene postaje?
Samo še zadnje podrobnosti dorečemo, takoj po tehničnem pregledu načrtujemo
v začetku novembra slavnostno odprtje novih prostorov. Nato bo sledila selitev zdravstvene postaje iz starega objekta, ki bo zatem prodan. Pričakujemo tudi, da bomo prodali prostore v novem objektu, namenjene zobozdravstveni in lekarniški dejavnosti.
Kijub zgrajenemu največjemu vodovodu v občini na relaciji Vrh-Tevče-Ttojno-Rekâj ki lahko oskrbuje skoraj 200 gospodinjstev, je občina glede vodovodne infrastrukture Še vedno precej slabo omrežena.
Ravno zato smo že pristopili k naslednji večji gradnji. Pričakujemo, da nam bo do konca leta upravna enota izdala gradbeno dovoljenje za vodovod Rimske Toplice-La-žiSe-Vrh-Radoblje, ki bo prav tako dolg okoli 27 kilometrov. S pomočjo evropskih sredstev bi lahko začeli graditi spomladi in ga končali do konca leta 2010. Hkrati načrtujemo še gradnjo vodovoda v Mali Brezi v vrednosti 2S0 tisoč evTOv. V sušnih časih imajo namreč velike težave z vodo. Tam bi hkrati uredili še del vaškega jedra s
pločnikom in z javno razsvetljavo. Težave z vodooskibo ima še več hiš v Zgornji Rečici, za to območje že pripravljamo načrte, prav tako za območje na meji med našo in celjsko občino, to je v Rjfengozdu.
Odprto ostafa še vprašanje glede gradnje doma starejših, ki ga je občina predvidela v Rimskih Ibplicah. Družbi Marof ni uspelo pridobiti koncesije od ministrstva za delo. Kakšne rešitve ste zato predvideli v občini?
Absolutno vztrajamo pri gradnji doma starejših, za kar smo tudi namenili zemljišče. Je pa res, da je koncesije trenutno praktično nemogoče pridobiti. Zato iščemo skupne rešitvez republiškim pokojninskim skladom, da bi na tem območju uredili vsaj neka) stanovanj za upokojence. Upamo, da nam bo to uspelo v najkrajšem času. Zatem vseeno pričakujemo, da bomo uspeli pridobiti vsaj eno podružnico doma upokojencev.
TUdi gasilci po posameznih krajevnih skupnostih si želijo boljših delovnih po-gojev.
Še pred koncem tega leta bomo začeli graditi nov gasilski dom v Rimskih Toplicah, za kar že imamo zgotovljena ustrezna sredstva, računamo pa tudi, da bomo uspešni na razpisih in bomo lahko začeli obnavljati kulturni dom v Zidanem Mostu, kjer bodo imeli ustrezne prostore gasilci. S tem bi v naslednjem letu večinoma re-
^tr .v v
Franc Zdolšek
Šili stisko posameznih gasilskih društev v občini.
Občani že dlje časa sprašujejo, kdaj bodo lahko v LaSkem položnice plačevali ceneje.
Načrtujemo, da bi v začetku naslednjega leta našli tudi to rešitev. Nekako smo za občinsko blagajno že namenili prostore občine, kjer je prej delovala nolarka. Upamo, da nam Jih bo uspelo urediti, saj se zavedamo, da piačevanje položnic občane, predvsem tiste z nižjimi do-
hodki, stane kar nekaj dragocenih evrov.
Ob prihajajočem občinskem prazniku občanom žeUte...
... predvsem,, naj nikakor ne ostajajo doma. Za vsako-' gar se b(D ob praznovanju našlo nekaj. Še posebej, ker občinskemu prazniku sledi veselo martinovanje z vsemi tradicionalnimi prireditvami in presenečenji, ki jih vsako leto pripravimo v Laškem.
POLONA MASTNÀK
Golf igrišče ne sameva Hočejo center kulture
Vadišče igrišča za goli v Šmarju pri Jelšah, ki so ga odprli konec ju-lija pri dvorcu JelSin-grad, je po dolgoletnih načrtih končno zaživelo. Igrišče ne sameva niti v teh> jesenskih dneh, saj je del vadišča pokrit z umetno travo.
Letos so imeli dve skupini tečajnikov» ki prihajajo iz različnih krajev Štajerske ter celo iz Zagreba» v golf krožek na Osnovni šoli Šmarje pri Jelšah pa je vključenih 80 šolajjev, W vadijo vsak petek (pozimi bodo nadaljevali v telovadnici). Golf klub Jelšingrad, ki je na igrišču za golf upravljavec ter najemnik zemljišč, je pred dnevi prav pripravil tretji jesenski golf turnir, ki je bil prvič na nastajajočem igrišču. Pripravili so ga po prilagojenih pravilih» saj igralna polja še nimajo urejenih zelenic. Urediti jih nameravajo prihodnje leto.
Igrišče, ki privablja tudi precej radovednežev, bo v ceiotl urejeno na 23 hektarjih ter bo, če bodo načrti iiresničeni, na Celjskem daleč največje. Šmarje pri Jelšah od teh načrtov veliko pričakuje, saj si obetajo razmah turizma.
BJ
Vadiica igrfšca za golf pri dvorcu Jelšingrad tudi v teh, jesenskih dneh ne
Občina Šmarje pri Jelšah želi urediti šmarski kulturni dom» ki je bil zgrajen pred tremi desedetji ter je potrà»! temeljite prenove. Zato se je pri javila na ugoden ra^ns ministrstva za kulturo ter kandidira tudi za sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj.
V okviru razpisa je predvideno kar 100-odstotno financiranje. Vbodočem Cenim kulture Obsoteija in Kozjanske-
ga želijo za 1,4 milijona evrov poleg obnove med drugim pridobiti dodatnih 200 kvadratnih metrov povrt in ter oder za zahtevnejše postavitve. »Napodoben razpis smo se prijavili že lani, vendar nismo bili uspešni. Ne vemo, kako bo letos, vendar smo prijavo dopolnili in imamo tudi že vlogo za izdajo gradbene^ dovoljenja. Tako, da smo vseraq^isne pogoje izpolnili,« pojasnjuje župan Joiže Čakš.
V obstoječem kulturnem domu. ki ima še stransko krilo, imajo zaenkrat veliko dvorano s 300 ter manjšo s 120 sedeži, v ojem so tudi prostori občinske knjižnice ter krajevne skupnosti. lastnik kulturnega doma je občina, upravljavec pa občinska knjižnica. Smarstó kulturni dom je dobro obiskan, občinstvu pa nudijo meà dn^m razprodani gledališki abonma.
BJ
Gradili bodo kompostarno
v Obsotelju se pripravljajo na ^adnjo kompostame. Deponijo za odpadke v T\in-covcu pri Rogaški Slatini, ki je dolgo slttžila obsoteljskim občinam, bodo namreč novembra zaprli» saj bodo odpadke v prihodnje vozili na re^jskn ndUg^iliiSčf» v Celje-Visoko povečanje stroškov poslovanja bodo skušali zni-
žati z zmanjšanjem količine odpadkov, zato bodo od prihodnjega leta bioioško ra^a-dljive odpadke zbirali ločeno ter jih vozili v načrtovano kompostarno v Tlmcovcu. V medobčinskem komunalnem podjetju OKP Rogaška Slatina, od koder gradnjo kompostame predlagajo, morajo zanjo najeti.kredit Eko sklada,
ki bi ga vračali iz okoljske dajatve in amortizacije kompostame. Za najem bedita potrebujejo poroštvo občin ter delno l^tna sredstva občin, kar trenutno obravnavajo v tamkajšnjih občinsidh svetih. Komposiama bo stala 250 tisoč evrov, za leme stroške kompostiranja pa bodo morali odšteti 45 tisoč evrov. BJ
sameva.
V parku manj »svinjarije«
v Kozjem, kjer Je občina gadila čistilno napravo, priključujejo prve stavbe. Nanjo so že priključene šola, vrtec, zdravstvena postaja ter nekaj zasebnih hiš, te dni pa nameravajo priključiti še štiri stanovanjske bloke.
S prvimi priključenimi objekti bo obremenjena četrtina zmogljivosti naprave, letos pa na) bi v tem kraju Kozjanskega parka poskrbeli za približno 500 priklopov. V celoti jih bo mogočih tisoč. Kot so povedali v občinski upravi» pričakujejo zagon čistilne naprave v prihodnjem tednu, njeno uradno odprtje bo sledilo 17. novembra.
BJ
Dela pri obnovi AJmins hi39 so opravljali dijaki, ki se aobrazujejo za poklice zidar, tesar ter izvajalec suhomoRtažne gradnje pod mentorstvom učttaljevvokviruurpraktičnega pouka vsrednji šoli za gradbeništvo.
Almin zadnji dom kmalu obnovljen
V letu> ko se spominjamo 120'letnice rojstva slovite C«ljanke AJme M. Kariin, se prireditve jubileju v čast kar vrstijo. Vse to priča, da je veličina Alminega dela slednjič le prišla v zavest Celjanov. Ob rob praznovanjem je treba zapisati, da prireditve niso vse, kar so Almi v spomin napravili v občini. Že vrsto let namreč traja tudi obnova zadnjega Alminega domovanja v Pečovni-ku, pri čemer so moči združili Mestna občina Celje» celjska enota zavoda za varstvo kulturne dediščine in dijaki srednje šole za gradbeništvo» ki izvajajo obnovo v projektu Unesco ASPnet.
Mestna občina Celje je obnovo začela kta 2001, ko je
Jubilej tamburašev
Na Polzeli so v soboto pripravili koncert Tamburaš* kega zbora, ki že 2S let de-luje v okviru Kulturno-umetniškega društva Polzela.
Tamburaški zbor, ki ga od ustanovitve vodi Mija Novak, se v svojem 2S-leCnem delovanju lahko pohvali s številnimi nastopi doma in drugod. Kot gostje so na sobotnem koncertu nastopili še bar-monikarski opkester Glasbene šole Rista Savina Žalec in vokalni kvintet Lastovka. Predsednik KUD Polzela Marko Slokar je v imenu žalske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti podelil posameznim Članom zbora Gallusova priznanja. Bronasta Gallusova priznanja so prejeli Rok Pogačnik» Drago Primožič, Ivan Korber. Mano Crnjac in Ana ReberŠek. Srebrno priznanje je pršela Neža Turnšek, zlato pa Štefka Podgorski.
TT
aJ::xelje
iOOJ 904 MH»
Z odlokom razglasila hišo Aime M. Karlin za kulturni spo-
menik lokalnega pomena, Naslednje leto je zapuščeno in propadajočo hiško in zemljišče odkupila in hišo leta 2003 v celoti gradbeno statično sanirala.
Zavod za varstvo kulturne dediščine je zatem prevzel skrb za konservatorski nadzor nad prenovo njenega poslednjega domovanja v Pečovniku št. 44. ob poti na Celjski kočo. Kon-servatorska izhodišča s ciljem
ohranili, obnoviti in po načelih muzeološke stroke predstaviti kulturo bivanja duhov-no-umetniškega sveta Alme Karlin in nj ene prijateljice Thee GameUn v dru^ četrtini 20. stoletja so izdelali že pred (>e-timi ieti. Skromna stavba je bila prvomo zgrajena kot kamnita zidanica na pobočju, kjer sa bili včasih vinogradi. Z vidika konservatorske stroke so nadvse dragocene poslikave nad okni v »hiši« ter poslikava v imitaciji kamna v veži. Poslikave je naredila Thea Ga-melin predvidoma v 60. letih prejšnjega stoletja. Zaščitna restavratorska dela je v sodelovanju z zavodom opravila Akademija za likovno umetnost iz Ljùbljane.
V obnovo se je v začetku ieta vključil tudi Šolski center Celje, Srednja šola za ^ad-beništvo. V okviru učnega načrta in z materialom, ki so ga podarila gradbena podjetja, 80 v času od letošnje pomladi do daoes opravili številna dela: uredili in očistili so okolico objekta, izdelali dreružo ter zamenjali elektro in vodne inštalacije. Izdelali so no-u^anje apnene omete in prenovili strop v »hiši«. Sanirano je bilo podstrešjein zamenjano stavbno pohištvo. Do zdaj so dijaki na hiški opravili skupno več kot 1.100 ur dela.
Trenumo se končuje izdelava zunanjega ometa, v celoti pa bo obnova kulturnega spomenika končana predvidoma spomladi 2010, ko bodo celjski kulturni zavodi lahko v zadnjem Alminem domovanju primemo razstavili vsaj del njene zapuščine v izvirnikih ali kopijah.
BRST
Pomoč učencem
v petek so v Osnovni šoli Rečica ob Savinji pripravili dobrodelno prir^tev Naj žarek dobrote zašije tudi iz vaših src, s katero so zbirali denar za šolski sklad.
»Naš šolski sklad«, sestavljen iz stai^ev in učiteljev, so na Rečici ustanovili lani, petkov dobrodelni koncert pa je bila njegova prva javna prireditev, ki je v rečiško telovadnico privabila precejšnje Število obiskovalcev. Skupno so zbrali 2.892 evrov, z denarjem pa bodo pomagali social-
no ogroženim učencem pri nakupu šolskih potrebščin ali za pokritje stroškov Šole v naravi. Sker je ravnatelj Peter Pod: goršek omenil, da v rečiški občini, tudi zaradi iznajdljivosti ljudi, ni opaziti lako velike socialne stiske, a ven^iar-le v šoli želijo, da otroci ne bi bili prikrajšani za dejavnosti, za katere Je treba prispevati tudi dodatna finančna sredstva. »Otrokom želimo omogočiti enake možnosti izobraževanja in dodatne dèjavno-stí za vse učence, ne glede na
njihov socialni položaj,« je povedal Podgoršek.
Zbranemu denarju so predstavniki mozirskega Rdečega križa dodali slabih 600 evrov. ki so jih zbrali na Rečid v akciji Drobtinica, denar pa bodo v šoli porabili za poplačilo stroškov prehrane socialno šibkih osnovnošolcev. Na koncertu so med drugimi poleg šolskih pevskih zborov nastopili ansambel Golte, Suška banda, harmonikarji Primoža Zvira, Mojca Bitenc, Matija Veninšek in dru^ učenci rečiške šole.
US
V	Šaleški dolini o osteoporozi
Ob svetovnem dnevu osteoporoze je Društvo bolnikov z osteoporozo Šaleške doline pripravilo dan odprtih vrat.
V	prostorih drtištva v Velenju so opozorili na eno najpogostejših, a najmanj prepoznanih bolezni, za katero trpi vsaka tretja ženska in vsak peti moški, starejši od 50 let.
Družabno srečanje članov, ki se zavedajo, da je osteopo-roza huda bolezen, ki pà jo lahko zdravimo, je tako pomembno prispevalo k osveščanju o pomenu zgodnjega odkrivanja te bolezni. V društvu si prizadevajo izboljšati življenje ljudi, ki trpijo zaradi osteoporoze, hkrati pa prispevati svoj delež k preprečevanju te bolezni. Preventivna dejavnost. predvsem izobraževanje, je tako stalnica njihovega dela. Poudarjajo štiri stopnje preprečevanja osteoporoze: uravnoteženo prehrano, obogateno s kalcijem in z vitaminom D, redno telesno dejavnost, zdrav način življenja (brez kajenja in prekomernega uživanja alkohola) ter pravočasno merjenje kostne gostote.
Kot poudarja vodja projektov in tajnica društva Ana Drk, želijo s svojim delom doseči, da bi ljudje z zdravim načinom življenja prve znake bolezni premaknili v pozno starost ali jih celo preprečili. »Naša naloga je tudi. da mlade že zdaj naučimo úweú zdravo, da ne bodo v starosti Čutili posledic nezdravega življenja,« pravi.
MBP
No podlagi 50., Ó0. in 96. ^leno Zakona o prosforskem načrtovan u • ZPNocrîjUrodni fist RS, il 33/07) in 27. člena Stotuta Mestne ob-cine Celje lUradni list RS, It. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) iupan Mestne občine Celje s hem
JAVNIM NAZNANILOM
obvosca fovnost q ]aviii razgrnitvi dopol* ii|aii#9Ci osnvHia Obclntlcaga |iodrabn«§o l>roftforik#9a nocrhi la obmocl^ Ljuliacna — Engrohii far akol|sÍcega poročila
Župan Mestne občine Celje naznonjo javno rozgmitev:
I* Dopolniene90 osnutka Ob^inskego podrobnega prostor-tk^a načrta za območje Ljubečna - Engrotuš, kf ga je pod It. 501/09 in nazivom: »Oočinski podrobni prostorski nacrl • spremembe in dopoinirve prostorskih ureditvenih pogojev zo območje ljubečna • Čngrotul izdelal naČrtovolec Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje, in 2. okoljskega poročila, ki ga je pod Številko 502/09, izdelal Razvojni center Planifonje d.o.o. Celje.
11*
Gnadivo iz prve točke bo od 8. 1Î. 2009 do vključno 7. \2. 2009 jovno rozgrnjeno:
' v prostorih Mestne občine Celje, v sobi za stronke Oddelka za okolje In prostor ter komunoio. Sektorju zo prostorsko nočr-tovonie in evropske zodeve, ÍÍI. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Cel e in
• no sedežu Krajevne skupnosti Ljubečna, Celje III«
Jovno obrovnovo bo v sredo, 25. 11- 2009, ob i6. uri, v sejni sobi pod dvoranami Narodnego domo Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9. 3000 Ceîje.
IV«
V okviru {ovne razgrnitve ime avnost pravico dajati pripombe in predloge na dopohjen osnutex prostorskega akta in okoljsko poročilo. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 1. 2Ó09pO' da{o pisno no mestih {avne rozgrnitve kot zapis v knjigo pripomb ' in predlogov, lohko se pošljejo na nasiov Mestno občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunoio. Trg celjskih knezov 9, Celje, ali no elektronski naslov prostořece) je .si, ph čemer se v rubriki »zodevo« navedejo ključne besede »ljubečna- Tjs«.
Pripombe in stalisča iz prejšnjega odstávko ter druge pripombe in predlogi,'ki so jih podale ^zične ali pravne osebe, se pošljejo županu Mestne občine Celje. Le-to zavzome do niih stolisče, ki go posreduje v potrditev Mestneinu svetu Mestne občine Celje.
šteje se, da je pri dojanu pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka oli dnjgih osebnih podatkov don pristonek za objovo ten podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletu in po-sredovono mestnemu svetu. Osebe, ki ne žetijo, da se v stolisču objovfjo njihova imena in pnlmki ali drugI osebni podotki, morajo to posebej no vesti.
Zupon Mesfne občine Celje Bojan Šrot
radiocelje


Na dobrodalnem koncertu so z GoBco sJtupej »lažgaB« ansambel Gofts, Sušha banda in hannonikani Pnmûa Zvîra.
www.radiocelje.com
Raznolikost v ŠC Konjice-Zreče
Raznolikost dejavnosti in organizacijskih oblik je zaznamovala pol stol etno delo Šolskega centra Slovenske KonjIce-Zreče.
»Raznolikost je osnovna značilnost preteklih uspešnih in viharnih let in je tudi značilnost sedanjosti»« je na pri-redi(vi> ki so jo prejšnji teden pripravili v kulturnem domu v Slovenskih Konjicah poudaril direktor ^ mag. Milan SojČ. Pred petimi desetletji je delavska univerza ponudila prve izobraževalne oblike občanom. Že leta 1976 je na pobudo direktorja Uniorja Marjana Osoleta odprla vrata poklicna Kovinarska šola Zre-
če. V okviru delavske univerze je nastala avtošola, pridružila se je tiskarna in za vrsto iet Splošna knjižnica Slovenske Konjice, ustanovili so enoto delavske uni vaze v Laškem. Leta 1990 se je delavska um-verza preimenovala v svetovalno izobraževalni center (SIC), leta 1996 so v Zrečah odprli oddelek šole za gospodinjske storitve, a so ga kmalu tudi zaprli. »Velika prelomnica je bila odobritev dveh oddelkov programa splošne gim-nazije leta 2003. Vpisalo se je 64 dijakov. Leta 2005 je bila zgrajena gimnazija, v ^tero so se preselili ^mnazijci In sedež šobk^a centra,« je na-
števal pluse mag. Sojč. Že leto prej se je SIC preimenoval v šolski center Slovenske Ko-njice-Zreče, šola v Zrečah pa v Srednjo poklicno in sux)kov-no šolo Zreče. SIC je ostal kot organizacijska enota ŠC, ki skrbi za izobraževanje odraslih in svetovanje.
Seveda vse ni šlo brez pretresov. I^ed dvema letoma'se je število učencev v Zrečah tako zmanjšalo, da je že grozilo zaprtje šole. Na srečo so pridobili nov, 4-letni program strojnega tehnika, za katerega je bilo takoj veDko zanimanja, in šola je ostaja. A ambicij ŠC s tem Se ni bilo konec. Razvijajo visokošolsko
Razstava o SIHfitnem rBZVQju ŠC.SIovanske Konjic^-Zrece je obudila številne spomine.
središče: »Tn leta že izvajamo program mehatronik, letos je pri nas zaživela visoka šola za predšolsko vzgojo, v katero se je vključilo ^ študentk. Zagotovo bomo še naprej iskali nove programe, naš osrednji cilj pa je kakovost.« je §e dejal mag. Sojč in do-dal> da jim to omogoča zlasti dober kolektiv s širokim potencialom.
Spomine na preteklost je na prireditvi obudii tudi nekdanji direktor Franc Šelih, ki je vodil ŠC kar 32 let: »Razvoj je bil raznolik, ker smo se odzivali na potrebe okolja,« je poudaril. Konjiški podžupan Bojan Podkrajšek je ob kovinarski šoli» ki je »zn^ vzpodbujati, izobraževati in vzgajati« Gimnazijo Slovenske Konjice označil kot uresničitev pravljice. Zadovoljstvo z delom ŠC sta izrazila tudi zreški župan Boris Pod-vršnik in vitanjski Slavko Vetrih. vsi trije pa so ŠC izročili občinska priznanja. Osrednji govornik, generalni direktor di rektorata za srednje in višje Soistvo ter izo-bra'ževanje odraslih mag. Vinko Loga), je vsvojem nagovoru poudaril predvsem pomen SC kot lokalne opore proti giobalizaciji.
Prireditev so pospremili razstava o 50-letnero razvoju v avli kulturnega doma, izid publikacije 50 raznolikih in bogat kulturni program nadarjenih^asbenikov.Zao-krožili so jo s premiéro gledališke igre Kralj Ubu v izvedbi dijakov in režiji Matjaža Šnialca.
MILENA B. POKUC
Matevž Lenarčič s knjilno uspešnico
Lenarciceve Alpe v Italiji
V Četrtek so v središču Eolzana odprli razstavo fotografij Rečičana Matevža Lenarčiča ter podrobneje predstavili knjižno uspešnico AJpe -> kot jih vidijo ptice.
Fotografije, ki jih je posnel Matevž Lenarčič v treh letih iz svojca ultralahkega letala Pipistrel-Sinus, nagovarjajo obiskovalce z novimi pogledi na Alpe. Hkrati s projektom opozarjajo na številne probleme tega pfdstora. ki so jih v pd-^ ijudni obliki opisali Janea Bizjak in mednarodno uveljavljeni strokovnjaki iz celotnega alpskega prostora.
Poleg knjižne uspešnice, ki je letos izšla v slovenskem in angieškem jeziku (drugo leto pričakujejo nemško Izdajo), je na pohodu tudi razstava na prostem, ki se je premlemo predstavila v ljubljanskem Tivoliju, na Jakopičevem sprehajališču, zdaj pa je na ogled v Bolzanu.
US
Za svoje zdravje
v Javnem zavodu Zdravstveni dom Žalec pripravl|ajo že sedmo leto projekt promocije zdravja in preprečevanja srčno-žilnih in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni.
V okviru tega projekta, ki sicer poteka na nacionalni ravni, Izvajajo tudi Cindi delavnice. Delavnice promocije zdravja, zdrave prehrane, telesne dejavnosti, zdravega hujšanja ter odvajanja od kajenja so namenjene odraslim med 20. in 65. ietom, tistim, ki bi za svoje zdravje želeli nekaj sami storiti, ga ohraniti oziroma celo izboljšati. V okviru teh delavnic dvakrat letno izvedejo tudi test hoje na dva kilometra. Minulo soboto so se letos drugič zbrali v Športnem centru Žalec, kjer so nekateri prvič, drugi pa ponovno preizkusili svojo telesno zmogljivost. Kot je povedala Majda Donko, koordinatorica Cindi delavnic, je bila udeležba glede na napovedano slabo vreme zelo dobra, kar kaže na veliko pripravljenost ljudi, da bi povečali svojo teiesno aktivnost in s tem ohranili ter izboljšali svoje zdravie.
TT
Čarovnice na gradu
Kulturno dniStvo Vitezi grofa Tattenbacha pripravlja na konjiškem Starem gradu večer groze, strahu in čarovništva.
Noč čarovnic se bo začela jutri. 31. oktobra, ob 15. uri. Pripravljajo pravi labirint groze v hiši strahov» preizkusiti pa bo mogoče tudi srednjeveška orožja, čarovniike pripomočke in zvarke.
MBP
NOVI TEDNIK
H KRAJEV
11
m
J '-.^TX^
' ^ M I
' 1 ' V


Z Feve; župan mag. Branko Kidrič ter prokurist Fit Medie Jože Volfand
Monografija po četrt stoletja
Občina Rogaška Slatina je poskrbela za novo monografijo z naslovom Med danes in včeraj. Zadnja celovita monografija tega pomembnega zdraviliškega kraja je izšla pred četrt stoletja.
V knjigi, kjer bodo prevladovale fotografije Jureta Kravanje, bodo predstaviji utrip občine po osamosvojitvi Slovenije ter odkar je občina samostojna, vnjej bo tudi ^odovinski oris najstarej-^ slovenskega zdravilišča, v Občini Rogaška Slatina so prepričani, da imajo v knji-^ kaj pokazati. »Ne le tisto, kar smo uresničili pod vods-
tvom strokovnih služb občine, ampak imamo tudi nekatere gospodarske subjekte, pomembne za razvoj Rogaške Slatine. Spremembe v kraju so opazne, zato menimo, da je prav, da to obelodanimo v skupni knjigi,« pojasnjuje odločitev za monografijo župan mag. Branko Ki-diič. Besedila so zaupali zgodovinarjema doc. dr. Dušanu Miacoviču in Bojanu Cvelfarju ter novinarju Danilu Uteokarju.
Uradni izdajatelj ter založnik monografije, ki bo izšla v začetku decembra, je Javni zavod "Dirizem Rogaška
Slatina, produkcijo ima na skrbi podjetje Fit Media. Kot je poudaril na novinarski konferenci ob pripravi monografije Rogaške. Slatine njegov prokurist Jože Voliand, je ta za vsakogar veJik izziv, Glede zgodovinskega pomena Ro^ke Slatine je posebej izpostavil, da so bili njeni zdraviliški gosti med drugim Habsburžani, Ludvik Bonaparte. škof Strossmayer ter Karadordeviči. Med gosti so bili prav tako ministri jugoslovanske kraljevske vlade, ki so tu delno tudi ustvarjali politiko,
BJ
Reševali čolnarja iz narasle Savinje
V soboto popoldne so na-zarski gasild prejeli klic občana iz Spodnje Rečice, da se pod mostom utaplja mlad človek, verjetno športnik, ki je padel iz kajaka v ledeno mrzlo in naraslo Savinjo.
Dežurni gasilec tehnične gasilske enote je aktiviral intervencijsko skupino za reševanje iz vode in stekla je hitra reševalna akcija. Opremljeni reševalci za pomoč vvo-di so priskodli na pomoč ponesrečenemu, ki je močno podhlajen in poškodovan (verjetno tudi zaradi utapljanja) komaj še kazal znake življenja. Medtem ko je prvi zaplaval k njemu z reševalnim obročem, stase druga dva spustila z mostu na vrveh in vsi skupaj so oskrbeli čolnarja ter ga po nuđenju prve pomoči zavih v tople odeje in prepeljali k dežurnemu zdravniku.
Tokrat je bila to le nujno potrebna vaja za takšne primere v mesecu požarne varnosti, saj gasilske taktike ni mogoče utrjevati le v gasilskih učilnicah.
JOŽE MIKLAVC
Jabolko za vsakega učenca
Ob svetovnem dnevu prehrane in svetovnem dnevu revščine so v podjetju 1Xiš osnovnošolcem enajstih ekošol podarili več kot deset tisoč jabolk. Izbrali so šole, ki so predstavile najboljše in najbolj inovativne ideje v projektu Revščina doma in po svetu. Ena od nagrajenih šol je tudi I. osnovna šola Celje, ki so ji v Tušu podarili dvesto kilogramov jabolk.
Predlogi, ki so |ih ekošolar-ji pripravili v okv^ projekta RevSâna doma in po svetu, so segali na številna področja, od lastne pridelave hrane in manj razsipnega življenja do konkretnih dejanj in aktivnosti za pomoč. Številni njihovi predlogi lahko služijo kot iztočnica za realne rešitve, cilj vsakega od predlogov pa je bilo zmanjšanje revščine in pomoč socialno ogroženim in izključenim. S podarjenimi jabolki slovenske pridelave želijo vT\i-šu otroke osvestiti tuch o pomembnosti uživanja sadja in zelenjave ter tako pripomoči k dvigu njihove odpornosti.
Ob obdaritvi z jabolki so v 'Hišu v zadnjih mesecih izvedli še številne druge projekte. Med njimi izstopata Pričarajmo nasmeh, v okviru katerega so v sedmih letih na letovanje peljali že 3.600 otrok iz socialno ogroženih družin, Tuševi dvojčki in
Dvesto kilogramov iabolk za šolarje OŠ Celje je ekokoordinatorki Bredi Krajne (levo) predala Anja Marjetie iz Tuša.
trojčki, pri katerem so s pol-	nekaterim pomoči potrebnim
lemo zalogo pleničk v šestih	učencem podarili brezplač-
letih obdarili že 192 družin,	ne šolske potrebščine, v začetku Šolskega leta pa so EA
Multimedija v mladinskem centru
v Celjskem mladinskem centru so pripravili M3C - festival mreže multimedijskih centrov Slovenije.
Namenjen je bil izmenjavi znanja in dobrih praks mul-timedij skih centrov iz vse SIo-venije; takšnih je kar 17 Na festivalu so okoli 200 obiskovalcem. ki so se zvrstili čez dan, predstavili produkcijo multimedijskih centrov. Pripravili so tudi multimedijske delavnice, razstave, inštalacije tn predavanja.
PM
Rudarski dom za mlada podjetja
Aesovar»ie ponesrečenega športnika iz narasle Savinjo v Spodnji Ročici je bila resna preskulnje nazarskih prostovoljnih gasilcev.
V Velenju so odprli Poslovno cono Rudarski dom, objekt pa je v lokalnem okolju bolj znan pod imenom M Club.
Tako želijo pospešiti razvoj podjetništva v občini, saj so vzpostavili ugodne prostorske pogoje za zagon novih in mladih podjetij, ki bodo imela možnost najeti proizvodne ali pisarniške prostore po zelo ugodni najemnini. MO Vele-
nje je prostore z javnim razpisom oddala Saša inkubatorju, ki ima vlogo iskati mlada podjetja, jih vključiti v inkubator, jim svetovati in pomagati na samostojni podjetniški poti ter jim zagotoviti ustrezno urejene prostore.
Objekt bo prispeval k razvoju novih, mladih podjetij ter odpiranj u novih kvallteóiih delovnih mest. Saša inkubatorje ' že nastanil triinkubirana podjetja, ki, se ukvarjajo s poslovnimi dejavnostmi. Celotna vrednost projekta presega milijone evrov,kčemur je Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval slabih 800 tisoč evrov. Projekt se bo v celoti zaključil junija 2010.
US
www.noviteclnik.coiii
Z vmesniki in vijaki nad bolečine v križu
Novi metodi maloinvâzivnega zdravljenja kronične bolečine v križu v celjski bolnišnici
Oddelek za ortopedijo in športne poškodbe celjske bolnišnice bo novembra v Valdoltri na srečanju ortopedov in drugih strokovnjakov» ki se ukvarjajo z zdravljenjem bolezni» poškodb in okvar hrbtenice (vertebrologi), predstavil enoletne izkušnje z maloin-vazivnùn zdravljenjem utesnitve hrbteničnega kanala (spinalne stenoze) ledvene hrbtenice.
Novo metodo je lani v Slovenijo pripeljala prav ekipa tega oddelka na čelu s predstojnikom dgc. dr. Samom K. Fokterjem. Ta je pred tremi meseci prvič izvedel tudi popolnoma novo operacijo hrbtenice, ki je namenjena mlajšim bolnikom s hudo stopnjo obrabe zadnje medvretenčne ploščice (segmenta L5-S1). Dosedanje izkušnje z obema metodama so obetavne.
Zdravljenje utesnitve hrbteničnega kanala
Utesnitev hrbteničnega kanala ledvene hrbtenice prizadene predvsem starejše ljudi in postaja s staranjem prebivalstva eden glavnih razlogov za operacije hrbtenice. Utesnitev se razvije postopno. Sčasoma se kanal, v katerem je hrbtni mozeg, toliko zoži, da se bolečinam v križu pridruži bolečina, ki seva v noge in ovira bolnika pri hoji. »Značilno je, da se morajo ti bolniki pri hoji vse pogosteje ustavljati» sesti ali se skloniti naprej, da bolečina v nogah vsaj toliko popusti, da lahko hojo nadal j u je j p.<( opisuje znake utesnitve dr. Fokter.
Bolnike s spinalno steno-zo so doslej zdravili na dva načina: »Lahko smo samo sprostili hrbtenični kanal in napravili prostor za prehod živčevja,.lahko pa smo hrbtenico tudi dodatno učvrstili z močnimi vijaki, ki smo jih vzdolžno povezali. S tem smo jo stabilizirali. Poseg je uspešen in ga še izvajamo, a je zelo travmatičenza starejše bolnike. Taka operacija traja več ur. izguba krvi je lahko zelo velika in starejši to težko prenesejo. TXidi bolečina po-operaciji je velikokrat huda in dolgotrajna.«
Raziskave so potem poka-zale, da že manjša razmak-
Ooc. dr. Samo K. Fokter
nitev tmastih naslavkovvre-tenczvstavitvijomedtmaste-ga vmesnika pomembno poveča presek hrbteničnega kanala. V Celju so jih spremljali in se povezali s strokovnjaki iz ZDA, ki so razvijali nove tehnologije. Septembra lani sta dr. Samo K. Fokter in prim. VUlbald Vengust prvič v Sloveniji opravila operacijo» pri kateri sta uporabila tak vmesnik v obiiiu črke H. »Pri posegu sva z manj invazivno tehniko najprej sprostila hrbtenični kanal le na tistih ravneh, kjer je bila utesnitev živčevja najizrazitejša, dodatno sprostitev pa sva dosegla z vstavitvijo m^-tmastega vmesnika med ohranjene trnaste nastavke vretenc. Večina doslej tako zdrav-Ijenih bolnikov je operacijo odhčno prenesla in so bih že po nekaj dneh odpuščeni v domaČo oskrbo. Seveda jih še naprej spremljamo po ustaljenem protokolu za spinalno stenozo. Prvi rezultati so obetavni,« je zadovoljen dr. Fokter. Zadovoljni so tudi bolniki.
Ker na oddelku že deset let spremljajo bolnike po mednarodno uveljavljenem protokolu in so podatke o rezultatih operacij s klasično metodo tudi že objavili v sve-
»ćakalne dobe na operacije so vCelju predolge. Glavno ozko grio je pomanjkanje operacijskih prostorov, saj v petih operacijskih dvoranah ^>enramo bolnike iz setLnih kinirških oddelkov. Ortopedi lahko operiramo samo v eni. Zasuti smo s kolčno in kolensko endoprotetlko, tako da za ostale operacije ostaja zelo malo prostora in kadra. Problem skušamo rešiti z dru* gačno ot^nizadjo dela. V operacijskih dvoranah smo začetek dela premaknili z 9. na uro In delo podalj-šali do 17. ure. Začeli smo tudi s Opoldanskim pro^a-moiQ> ki traja do 20. ure. Upam» da bomo tako vsaj nekoliko skrajšali čakalne dobe.« (Dr. S. K. Fokter)
tovni literaturi, lahko objektivno primerjajo rezultate zdravljenja z novo metodo. »Prvič jih bomo strokovni javnosti predstavili na kongresu Vertebrolološkega združenja Slovenije sredi novembra vValdoltri.« je napovedal dr. Fokter.
Zatrditev bolečega dela
če so spinalne stenoze ledvene hrbtenice značilne za starejše ljudi, pa to ne velja za obrabo medvretenčnih ploščic oziroma diskov, saj prihaja do degeneracije teh ploščic pogosto tudi pri mladih (v celjski bolnišnici vsako leto operirajo nekaj srednješolcev s poškodovanimi diski). Ko ugotovijo, kateri disk povzroča nevzdržno bolečino, ga lahko nadomestijo z umetnim ali pa vretenci med seboj negibljivo povežejo in boleči del hrbtenice zatrdijo. 10. juhja je dr. Fokter z ekipo prvič z novo metodo opravil prav zatrditev bolečega segmenta ledvene hrbtenice pri mlajši bolnici.
»Šlo je za hujšo obrabo zadnje medvretenčne ploščice, torej segmenta L5-S1. Bolezen na tem nivoju je še posebej težko zdraviti. Uporabljali smo razUčne metode, vendar z nobeno nismo bili najbolj zadovoljni. Pri klasičnem načinu zatrditve ledvene hrbtenice je treba skozi vsaj 10 cm dolg kožni rez od hrbtenice odluščiti mišice in skozi hrbtenični kanal z odmikanjem hrbtnega mozga odstraniti propadlo medvretenčno ploščico, vstaviti s kostnimi presadki napolnjeni kovinski kletki, v sosednji vretenci zavijačiti močne vijake, jih povezati z vzdolžnima palicama in do-
ločiti kostne presadke. Zaraščanje takšne zatrditve traja tri do šest mesecev, v tem času bolniki niso sposobni za delo. Zaradi brazgotinjenja v odluščenih mišicah in okoli hrbtnega mozga rezultat zdravljenja ni vedno predvidljiv. Kadar pristopimo s sprednje strani, torej skozi trebuh, da bi prizadeti segment zatrdili ali vstavili umetno medvretenčno ploščico .(endoprotezo), predstavljajo problem velike žile, ki jih je treba umikali, in
drobni živci, ki nadzorujejo nekatere spolne funkcije in jih lahko poškodujemo,« opisuje slabosti dosedanjih metod.
Na simpoziju v Salzbui^ pred'dvema letoma je dr. FoktCT prvič slišal za novo metodo, ki so jo razvili v ZDA, Ker so na oddelku že imeli dobre izkušnje s podobno metodo, ki so jo uporabljali pri zdrsu zadnjega vretenca, se je dr. Fokter navdušil za vijak, ki se uvede še po manj travmatični poti, za nameček
Rentgenski posnetek ledvene hrbtenice po klasični zatrditvi nivoja 14* L5 s transpedikulsmlmi vijaki in kletkama
Rentgenski posnetek ledvene hrtrtenice po zatntrtvi nivoja IS^I znovo maleinvazivno metodo
Maloin va zivna hrbtenična kirurgija je strateš* ka usmeritev Oddelka za ortopedijo in športne poškodbe SB Celje. S teni sle* dijo svetovnim trendom, ki postavljajo v ospredje nove metode operacij, s katerimi lahko bolnikom učinkovito pomagajo s kar najmanj povzročene vzporedne škode.
pa bolniku ni treba odvzeti dela mečnice. »Na ta način lahko res z majhnim rezom, dolgim slaba dva centimetra, pridemo do mesta, do vzroka težav, in ga odpravimo. Ploščico odstranimo, nato pa zatrdimo z inventivno metodo z uporabo posebnega vijaka, ki ga uvedemo tik ob trtici. Izognemo se vseh vitalnih struktur in ne uničujemo hrbtnega mišičja. Zaenkrat smo na tak način operirali dve bolnici in obe sta v zgodnjem obdobju pokazali izredno dober napredek, Njuna bolečina se je bistveno zmanjšala, krajši je bil tudi čas okrevanja. Po običajnih zatrditvah so bolniki v bolnišnici povprečno deset dni in potrebujejo velike odmerke zdravil proti bolečinam, ti bolnici pa sta bili po operaciji v bolnišnici vsega dva dni - Pričakujemo tudi bistveno hitrejše okrevanje,«ne more skriti zadovoljstva dr. Fokter.
Nove metode ne padajo z neba
Preden so lahko v Celju opravili prvo operacijo po tej metodi, je dr. Fokter na Nizozemskem, pri dr. Zeilsiru, nevrokirurgu, ki ima v Evropi s to metodo največ izkušenj, opravil potrebno šolanje in pridobil certifikat. »Julija je dr. Zeilster prišel v Celje in sodeloval pri obeh operacijah. Tako smo našima bohucama zagotovili na jveč-jo stopnjo varnosti,« obrazloži dr. Fokter. Ekipa, v kateri sodeluje vsaj sedem ljudi, ima po njegovi oceni zdaj dovolj znanja in izkušenj, da bo taline operacije v prihod-nje delda sama.
A to ne pomeni, da bodo že kmalu postale nekaj vsakdan j ega. Primerne so le za nekatere izbrane bolnike, po dveh bolnicah in kratki opazovalni dobi pa je tudi težko napovedati dolgoročne rezultate. Za nameček pa je poseg zelo drag. »Za bolnike je-me-toda prijaznejša, saj povzroči bistveno manj neželenih stranskih učinkov. Žal jo je mogoče uporabiti le za zadnji ledveni segment, torej L5-Sl. Poleg tega je instrumentarij za operacijo namenjen le enkratni uporabi, vsadfá pa so več kot 50 odstotkov dražji od običajnih. Žal nam te višje cene zdravstvena zavarovalnica ne priznava,« je nekoliko razočaran dr. Fokter, vendar upa, da bodo v zavarovalnici kmalu spoznali, da je glede na krajšo hospitalizacijo, nezahtevno rehabilitacijo in hitro vrnitev bolnikov na delo ta metoda v celoti verjetno ekonomsko učinkovitejša.
MILENA B. POKLIČ Foto: SHERPA
Del pru 2 narodnim vezom, kije nastal v Društvu kmeticAjd». Greza narodno blago, izraz narodove »duše« v vueninah. Značilnosti: modro in rdeče vezenje, motiv nageljnovih cvetov m tehnika križnega vboda.
Vezenine brez nesrečne ljubezni
Na Festivalu vezenin mojstrovine
Verjetno vam hitro šine v glavo kakšen knjižni ali filmski prizoFt v katerem dekle vzdihuje med vezenjem robčka ali kakšnega drugega spominka» ponavadi pa je bl> lo to vzdihovanje povezano z nesrečno ljubeznijo. Dandanes so ročno izvezene srčke zamenjali drugačni uporabni spominki, pa $e glavno junakinjo bi verjetno ^ leli prstí zaradi vbodov s šivan-ko. Seveda to spet ne velja za vse
na tridnevnem Festivalu vezils-tva v Velenju smo srečali mnogo takšnih, ki bi mime duše lahko spet podarjale robčke.
Ve^rvo je namreč v zadnjem času spet »in«, so zalijevale wzilje različnih starosti, ki so svoje oziromadrnš-tvene izdeike postavile na ogled v Velenju. In bilo je kaj videti, verjemite -od prtov, prtičkov do zaves In različnih predmetov, okraSenih s vezeninami. medtem ko so piko na i dogajanju v Rdeči dvorani dali čudonti pc^rinjki. tako ali drugače »spedena-ni« z ročnim delom. Seveda bi imele nd^tere maice manj vešče šivanja te pogrinjke zâ okras. Članice društva Bdi vez z Ljubnega, ki so se ponašéde z najlepšim razstavnim prostorom, so zatrjevale, da se »vse skuha ven« in da se madeži z lahkoto odstranijo. In seveda tudi to, da še kava lepše diši za pogrnjeno mizo.
Kot je povedala Jožica Grobelnik, vodja krožka Spominčice, torej ve-lenjsl^ vezilj, tó se zbirajo v okviru univerze za ill. življenjsko obdobje, se tudi v naših koncih mnogo žensk ponovno navdušuje za vezenje. Zdru-žujejo se v različnih društvih, krožkih in Šolah. Tako se znanje prenaša na mlajše rodove, pri čemer Je tudi med kupci vedno več zanimanja za izvirno darilo. Vendar se podjetna Grobelnikova zaveda, da znanje in pridne roke niso dovolj. »Po upokojitvi sem vezenje prijavila kot dopol-niJno dejavnost. Naročila sem imela iz Los Angelesa, vendar je vse sku-
v Velenju smo spomavali vezilje in njihove
mentorico, 80-letno Marijo Jan. »To deio zahteva veiiko potrpljenja, a je najboljše zdravilo za živce - če me kaj boli, se samo usedem in začnem šwati.« Na dru^ mizi so se bohotili izdelki mozirskega društva invalidov in upokojencev, med obiskovalci pa so vzbujali radovedne pojede »kle-petavčkj« in ženske z naslikanimi usti na broški. »Kaj hočemo, smo pač klepetulje in moramo imeti rezervne jezike.« je logo ozircuna ime Klepetal-niča ročnih del pojasnila Ivanka Fá-lant, ki v POŠ Tfje k različnim tehnikam vezenja privablja tudi najmlajše. Ampak najprej jih naučijo přišiti gumb. Članice oziroma klepetulje se že vnaprej veselijo tudi sodelovanja z Domom Nine Pokom Grmovje oziroma njegovimi varovanci.
»Vezenine ne bogatijo samo vsakdanjika in praznika, temveč notranje bogatijo; v preteklosti so mnoge ljubezenske ^odbe, skrivna sporočila in vabila prenašali ravno skozi vezenine,« smo med drugim slišali na festivalu, na katerega so privabili ludi vezilje iz drugih držav. »V Velenju živi več kot 20 različnih narodnosti, mesto pa je prijazen dom za vse. ki prihajajo. TXidi na tej osnovi je zrasel festival vezenin, s katerim želimo omogočiti dodatno izobraževanje, izmenjavo izkušenj in
Joacs GftriieM, àBaveterfslœQa festivala
paj padlo v vodo, ker sama nisem zmc^. Tudi v Sloveniji bi lahko mar-sikaj prodali, vendar žal na policah v trgovinah prepogosto vidimo ceneno kitajsko blago.« Z navdušenjem je razlagala podrobností o delu »spominčic«, ki tu in tam kakšen izdelek prodajo, v glavnem pa jih podarjajo ljudem, ki znajo cerútí trud» vložen v izdelek.
Vezenine kot zdravilo
»Malo se razveselimo, si izmenjamo vzorce, poidepetamo in seveda delamo še kaj drugega, kot samo vezemo - ženske pač znamo marsikaj !« sta se smejali simpatični predstavnici kozjanskega Društva kmedc Ajda, katerega članice se dobivajo vdo-poldanskem času pri predsednici FranckiJaveršek, omenili pa sta tudi
Vezenine so bile v 20. stoletju sestavni del življenja tako v vsakdanji kot praznični podobi stanovanjske opreme, manj pa obleke. Največ izdelkov je ohranjenih iz prve polovice in sredine 20. stole^. Takrat so vezenje zelo cenilj. V času med prvo in drugo svetovno vojno je bilo zelo priljubljena In zaželena prostočasna dekliška in ženska dejavnost, zlasti ob nedeljah popoldne in v zimskih večerih, ponekod še ob p^rolejkL Mnoga dekleta so si ^m^ izvezla na rjuhe, prevleke, prte, spodnje perilo in predpasnike vsaj monogame, lahko pa bolj aii manj zapletene bele ali barvaste vzorce. Jiiâï slromaânejàe so si tako pripravile zelo lepo balo, preden so se poročile.
Da najd^ roČM spretnosti |Krt tudi do vtsûlœ m
itoluzatoïïiodna obili(crvdka,»cerdomačinka Femie (levo.)V svoie večomooiilekeie vnesla vezeninske pocMmsti, IÔ so jii izvede vez^ kn^
predvsem predstavitev narodnega blaga, ki ga moramo ceniti - v nasprotnem primeru ga bomo izgubili,« je poudaril velenjski župan Srečko Meh. Skupno se je v Velenju pi^-staviio 24 društev in ppsamezrdkov, več kot tri tisoč obiskovalcev pa si je lahko ogledalo več sto razstavlje-
nih vezenin, spoznalo različne tehnike vezenja, v delavnicah pa so se lahko tudi sami preizkusili v vezenju. In pri tem so le redki, še najmanj veziljei razmišljali o nesrečni ljubezni.
URŠKA SEUŠNIK Foto: GrupA
Ljubanke v dnistvu Beti vez, M jfh vodi Marija Kriinik, so predstavljale riselje. Gre za zahtevno ter zamudno tehniko, prtičke pa sovEvropI izdelovali ze okoli leta 1600.
V času vladavine Marije Terezije so v šolah za vse sl^ ponekod poučevale tudi učitdjice za ročna dela. Vezenje )e bilo v osnovni šdi obvezen del učn^ pro^^ma sto let; od uvedbe obveznega osiunmo-šolsk^ pouka leta 1869 do žpgtHp^^h let 20. stoletja. Od takrat vezenje in druga ročna d^ v nekaterih dovenskih osmrvnih šolah poučujejo spet neobvezno v okviru interesnih krožkov ali izbirnih vsebin. Vezenje kot poklicno d^avnosl so pow^vali v obrtni šoli v íjubQani, ki je delovala od leta 1868 do 196L Od takrat se v Sloveniji vezenja kot rokodelstva ni več mogoče naučiti v okviru rednega šolanja.
Vezena oblačila in opremo so uporabljali vladarji in cerkev vse do 17. in 18. stoletja, ko so si z vezeninami začeli krasiti stanovanja in obleko tudi plemiči in meščani. Premožnejša kmečka gospodinjstva so hitro povzemala novosti. Domnevamo, da so že sredi 18., zanesljivo pa v začetku 19. stoletja, ponekod Imeli vezene rjuhe, prevleke za vzglavnike in brisače kot dragocene prestižne kose opreme.
»Klepetavčki<c so dokazali, da znajo vrteti tudi iivanka.
14
LTURA
NOVI TEDNIK
Satanski soneti
Večmedijska predstava išče most med življenjem in onstranstvom
v soboto ob 19.30 pripravljata v Slovenskem ljudskem gledališču Celje društvo ljubiteljev umetnosti in Hiša kulture Celje večmeđi|sko uprizoritev SatansU soneti. Na svo} način z umetniško stvaritvijo tako kažeta> da se da noč čarovnic obeležiti tudi drugače - na zanimivi in sveži umetniški ravni.
Glavni nosilec projekta Satanski soneti je celjski ba-riionist Boštjan Korošec, ki je podoben projekt pre-mierno predstavil pred dvema letoma. Zdaj ga vrača na odre v razširjeni, prenovljeni in dopolnjeni obliki.
Ne gre za kakšno reinterpretacijo Satanskih stihov Salmana Rusbdieja, ki bi povzročili proteste med muslimani. »Satanski soneti so predstava, ki temelji na znameniti kompoziciji sodobnega nemškega sldadatelja 20. stoletja Wolfganga Jacob! ja na besedila Wolfganga Petzeta. Nastalí so v povojnem času v Nemčiji in odražajo grozo, strah in refleksije na takraten Čas,« predstavlja vsebino predstave Koro See.
Za to predstavo so prvotno uprizoritev Satanskih sonetov temeljito predelali in razširili za veliko dvorđno
Na oder Sli» prihajajo Satanski soneti.
in veliki oder. Predstava je večmedijska in na) bi prinesla spoj glasbe, plesa in vizualnih umetnosti v ja-
snem sporočilu. »Satan, ki se pojavlja v teh sonetih^ je prispodoba nekdanjih režimov in njihovih diktatorjev.
Vzporednice sem nato iskal še v sodobnejši glasbi- Nine Inch Nails, Depeche Mode in tudi The Beatles se v nekaterih skladbah, kljub lepim melodijam in aranžmajem. v tekstih spogledujejo s temačnimi platmi naše družbe» o katerih govorijo Satanski soneti. Zato sem v predstavo vključil tudi nekaj njihove glasbe,« je pred predstavo povedal* Boštjan Korošec.
»Predstava skuša v tem času hitenja pokazati, da ima živijenje še nekaj več. In da nas vse skupaj nekje čaka nek skupni imenovalec. Dober ali slab - vsak dobi, kar si zasluži,« pravi Korošec.
Za predstavo je ob sebi zbral umetnike z različnih področij. Tako se bo v predstavi s popolnoma novo, drugačno preobleko ob gibu plesalke Anke Rener razkrila temačna čarobnost besedil, ki jim bodo glasbeno kuliso ob solistu tkali tudi celjski harmonikar Tomaž Marčič, kitarist Marko Zoreč, ženska vokalna zasedba Društva ljubiteljev umetnosti Celje in Godalni kvartet HiSe kulture Celje.
Nedvomno se obeta zanimiv in drugačen uvod v noČ čarovnic oziroma vseh svetnikov.
BRST
Predstavljene novosti
V knjigarni Antika predstavili novi knjigi Mateja Krajnca in Roberta Felixa Titana
v knjigarni Antika v Celju so v torek na literarnem večeru predstavili nova romana dveh avtorjev mlade generacije, ki sta svoji deli izdala pri založbi Litera.
34-letni Celjan Matej Krajne je književnik, glasbenik in prevajalec, ki zadnja leta deluje predvsem v Ljubljani. V knjigarni Antika je predstavil svoj' kratki roman Requiem za gospo Goršičevo, ki je v začetku poletja izšel prí založbi Litera in s svojo pristnostjo in svežino pritegnil bralce. Roman je nastal iz leta 2004 objavljene povesti Dolina tetrisa. V njem se zdi, kot da v eni sapi pripoveduje zgodbo Smiljana GorŠiča, upokojenega vodje skladišča v celjski tovarni posode, ki se spominja svojih srečnih dni z nedavno umrlo ženo. »Zgodba je iz mojih zgodnejših celjskih dni, ko smo z družino živeli še v predmestju na Mariborski cesti. Iz takratnega življenja In opazovanja ljudi iz tistih let sem potegnil fikci j sko zgodbo o človeku» ki živi sam. se druži z znanci in s kolegi in obuja spomine na čase, ko je žena še ži-
vela. To je nekakšen pregled spominov iz Celja s konca sedemdesetihiet. Glavni junaki so izmišljeni» v njih je več oseb, ki sem jih poznal v tistih časih in črpal iz njih in iz situacij, ki so se mi takrat dogajale,« je ob pred-sta vi t vi p o ved al K raj nc, Zbranim je tudi zaigral na*
kitaro in zapel. S tem je tudi napovedal skorajšen Izid svoje plošče Deževje nima besed.
Robert Felix Titan, pesnik in romanopisec, ki'je bil že dvakrat nominiran za kersnika, je v nadaljevanju večera predstavil svoj roman Pontifikát. To Je zgodba o
potovanju v podzemlje in na prvi pogled divji in hudoben tekst »svetu z napako«. V prvem planu romana ni zgodba, ampak ideja. »Kljub temu romanu ne manjka napetosti in tudi liki niso zgolj tipski,« je ob predstavitvi povedal avtor.
BRST, foto: GrupA
v knjlsami /Mka sts svoja nova romana predstavila Mataj Krajne (desno) in fíobert feíix Titan. --Št. 8S - 30. oktober 2009 —
Bralci s Ferijem Lainščkom
Laška in šentjurska knjižnica nocoj v Iraškem pripravljata večer s pisa-teljem Ferijem Lainščkom. S to prireditvijo bodo počastili dan reformacije, hkrati pa bo to priložnost, da se srečajo odrasli udeleženci bralne značke iz Laškega, Radeč, Šentjurja in Dobja.
Ti bodo nocoj ob 19. ari v Kulturnem centru Laško imeli priložnost, da se o knjigah, ki so jih brali v okviru bralne značke, pogovorijo z avtorjem, saj bodo posebno pozornost ob srečanju z Lainščkom namenili njegovim romanom Ločil bom peno od valov, Mu-riSa, Nedotakljivi in Ne povej, kaj si sanjala. Z avtorjem se bodo pogovarjali tudi o Prekmurju, svetu ravnic ob Muri, tamkajšnjih ljudeh in njihovi duši, Lainščkovem
vživljanju v zgodovino cega dela Slovenije ter Romih. Gosta bodo povprašali tudi o njegovem otroštvu, pisateljevanju, pesnjenju, povezanosti s filmom, z glasbo, s fotografijo, z založništvom in o Številnih njegovih konjičkih. Zanimal jih bo še njegov pogled na slovensko literaturo, kulturo, probleme sodobnega sveta, vrednote
Poskrbljeno bo tudi za vrhunski kulturni program, v katerem bo nastopil vrhunski cimbalist Adam Bisc-key, po rodu Madžar, sicer pa vsestranski glasbenik, ki bo pravo vzdušje pričaral s prekmursko glasbo. Na klaviaturah ga bo spremljal Edi DoŠler, kitaro bo igral Peter Baroš. violino pa Lucija Kovačič.
PM
Knjižnica Dobrna preseljena
z naloiďx) občine Dobrna je v prizidku osnovne šole nove prostore dobil tudi tamkajšnji oddelek OsredBje kÁjižnice Celje.
V priadku na Dobrni je knjižnica dobila 240 kvadratnih metrov novih, dosti večjih in sodobnejših prostorov, kot so bili prejšnji v stavbi ob zdravilišču. Minuli teden so v treh dneh v nove prostore že preselili vseh 11 tisoč knjižnih enot, Id jih imajo na razpolago. Zda) Čakajo le še na dan, ko bo občina pri-
dobila uporabno dovoljenje za prijek, in nova kajižni-^ ca to odprta. Ib se lahko zgodi že ta konec ledna.
Oobmska knjižnica ima malo več kot tristo aktivnih članov, ki so lani knjižnico obiskali 3.700-krat in si izposodili ld.500 knjig. Ob lem v knjižnici dobro skrbijo tudi za pedagoško-bibliotekar-sko delo, saj so lani na urah pravljic in drugih prireditvah gostili 17 skupin iz vrtca in §est iz osnovne šole.
BS
Metropol v Mali Union
z novembrom se, podobno kot lani, filmski spored Mestnega kina Metropol seli v dvorano Malega Uniona v Celjskem domu.
Raziog za selitev sporeda so previsoki stroški ogreva-
nja velike dvorane kina Metropol Filmoljubi bodo izbrani spored filmov Mestnega kina Metropol, ki je vključen v mrežo art kinov, lahko spremljali v Malem Unionu od 4. novembra. BS
Za smeh in za otroke
Zavod Celela Celje je v sodelovanju z Gustav âlmom Ljubljana pripravil abonmajsko ponudbo ciklusa šestih komedij za odrasle in šestih otroških gledaliških predstav. Abonmaja vpisujejo vsak delovni dan in ob sobotah do zapolnitve mest.
V abonmaju komedij bo občinstvo lahko videlo predstave Agencija za ločitve. Šef šeřica. Seksualna perverzija v Chicagu, Učitelj. Dan žena in Svejk. Vse po vrsti odlikujeta dober humor in dobra igra priznanih slovenskih igralcev. Prva predstava iz ciklusa komedij bo Agencija za ločitve, v kateri nastopata zakonca Nataša Tič Ralijan in Gašper Tič, re-
žija pa je delo Katje Pegan. Na odru Celjskega doma si ju bo občinstvo lahko ogledalo 29. novembra.
Najmlajšim so namenili predstave: Snežna kraljica, Mali kakadu. Zaspanci, Tinko Polovinko, Čarovnik iz Oza ter Picko in Packo. Spored so izbrali, pravijo, posebej pozorno» saj prinaSa predstave, ob katerih so odraSčale generacije. Otroške predstave bodo na sporedu od decembra v Celjskem domu, vedno ob U. uri. Prva prihaja na oder Snežna krčdjica, ki nedvomno sodi med najlepše zimske pripovedke za otroke. Na sporedu bo 12. decembra.
BS
Se vaš otrok zaveda pomena denarja?


Živimo v izimno potrošniško naravnanom svotu« v katofom }o broz znanja o donarju tožko řunk-doniroti. Vso vo< J« posamtmlkov, M so v sodob-nom svotu no znajdojo^ tudi v flinančnam smislu. Zato |o vrodno razmisliti o tom, aH sto svojoça otroka naučili pravilno ravnati z donarjom. Strokovnjaki priporočajo» da tovrstno vzgojo pri otrocih začnomo urosničovati dm bolj zgodaj«
Nikoli ni prezgodaj! Tako pravijo strokovnjaki, ki verjamejo, da je otroke treba o vrednosti denarja začeti poučevati čim boJj zgodaj. Predstavite mu, kaj pomeni varčevanje in odlašanje užitka ter kako lahko z več prihranjenega denarja dobi več.
Otroci gledajo na denar drugače
Po njihovem denar prihaja iz maminih in očetovih žepov. Ko denarja zmanjka^ starSa sežeta v žep ali torbico« morda na čudnem aparatu odtipkata nekaj tipk in denar je spet tu. Ker v otroških očeh denarja nikoli ne zmanjka, je pomembno, da jim razložite, od kod denar, in tudi to, da ga včasih zmanjka. Otroku razložite, da lahko zapravite le toliko, kolikor zaslužite.
Do drugega leta poučite otroka o denarju le s pomočjo iger, na primer z gumbi, žetoni, s ploščicami ali z navadnimi papirčki, meni Zoran Jelene, avtor knjižice Otrok in denar. Vtem obdo-
bju naj otrok prelaga stvari iz škatlice v škatlico, prešteva ali vam jih posoja. Otrok še ni dovolj star, da bi za učenje uporabljal pravi denar. Med drugim in tretjim letom začne ločevati pravi denarod nepravega. Takrat mu je smiselno dati hranilnik, da vanj meče denar. Otroku je v veliko veselje prelagati predmete iz po* sodice v posodico. Pustimo ga, da sam dojame smiselnost hranifnika.-
Omislite si tri hranilnike: enega za evrske kovance, drugega za 10, 20 in 50 centov in tretjega za bakrene kovance najmanjše vrednosti. V otroškem hranilniku se bodo najhitreje nabirali kovanci najmanjše vrednosti, ki se bodo tudi prvi spremenili v otipljivo vrednost in nakup konkretne stvari. Dobra je tudi zamisel o grafičnem prikazu, s pomočjo katerega otrok vidi, kako njegovi prihranki rastejo. Ce na graf vrišete tudi stvari, ki st jih otrok želi, bo vedno znova videl, kako se približuje cilju.
^ banka celje

* 4.	« 4
» ?»
é A . é A . I ^
Uillill^

/7ZfJ Z^f /-/.S fCi.
■■ ■■ 4. • A «
iIlIIl
|L iL
Itn IL
A_^ ^ A,. ^ g.. ^ Mi... ià ^	tá.i ^	— m___
Bm^
■^rw^*. MMWA	il «J. ««
P;%Wlip ' ■ 'â: :
ill liliiiit '"t
-n r P i-	'I • ' - •—
Jii -1
Potrdila o vlogi
Ugodna obrestna mera dolgoročnih potrdil o vlogi za fizične osebe:
•	i 3 mesecev po 3,85 % obrestni meri,
•	2 leti po 4,10 % obrestni meri,
•	3 ieta po 4,30 % obrestni meri.
Minimalni vpis lO.OOOevrov. Ponudba velja do zapolnitve alf zaprtja posamezne emisije.
Večna wwwManko-ceije.si
16
R - DAN VARCEVilNJA
NOVI TEDKIK
Med nakupovanjem se pogovarjajte z otrokom o tem, koliko določena stvar stane. Primerjajte cene Izdelkov različnih blagovnih znamk. Morda bo vaš otrok užival ob pospravljanju nakupljenih stvari, s tem da označi na seznamu, kaj vse sta nakupila. Starejši otrok lahko znesek nakupov deli s številom nakupljenih stvari in izračuna, koliko je v povprečju stal en artikel. Otroku lahko razložite, da poznamo mnogo vrst plači la, med drugim plačilo z bančno ali s kreditno kartico.
Otrok je umsko zmožen dojeti pomen in vrednost denarja pri štirih ali petih letih. Najpozneje do desetega leta se mora naučiti odgovorno razpolagati z denarjem. Otrok najprej razume, da je denar sredstvo menjave - za denar dobi liziko, čokolado in podobno. Drugo spoznanje o denarju, ki ga je zmožen oblikovati petletnik, je, da je denar omejen in ga ne more porabiti več, kot ga ima.
Čas za žepnino
Ravnanja z denarjem lahko otroka najbolje naučite s pomoćjo mesećne žepni-
ne. Pomembno je, da otrok žepnino dobi točno, vedno na isti dan v tednu oziroma mesecu. Starši so v dilemi tudi, ko govorimo o visini žepnine. V ZDA imajo pri tem daljšo tradicijo in pri njih velja pravilo dolar na teden za vsako leto otrokove starosti. Tako 13-leten otrok prejme tedensko 13 dolarjev žepnine. V Sloveniji tovrstno splošno spre-jetih pravil nimamo in tako se staiir pri tem ravnajo po svojih občutkih. Žepnina ne sme biti previsoka, ker se na ta način pri otroku ne krepita občutka samostojnosti In odgovornosti. Zagotovo pa ne sme biti prenizka. V tem primeru nas bo otrok prosjačil za denar, kar prav gotovo ni naš vzgojni namen.
Žepnino naj otrok porablja po svoji presoji. Starši naj mu svetujejo le, če otrok prosi za nasvet. Takrat mu svetujemo, naj del žepnine nameni varčevanju, drugi del za priljubljene stvari, na primer revije, sladkarije, medtem ko naj tretji del porabi po svoji presoji. Seveda pa naj starši postavijo pravilo, za kaj se denarja ne sme porabljati, na pri^ mer za nevarne predmete,
kot so pirotehnični izdelki in podobno. Žepnina nikakor ne sme biti plačilo za otrokovo pomoč, saj mora otrok prispevati svoj delež dela. Lahko pa na primer za pranje avtomobila, sesanje stanovanja In podobno prejme kakšen dodaten evro. Otroke moramo podučiti tudi o tem, kaj storiti s privarčevanim denarjem. Priporočljiv je tudi nasvet, da otrok denar varčuje v banki in ne v predalu svoje mize.
Pri mlajših otrocih, 6d petega do devetega leta, naj bo žepnina tedenska. Tako se bodo lažje naučili razporejati denar in varčevati. Pomembno je, da jim razložimo, da varčevanje v enem tednu omogoča večje nakupe v drugem. Prav tako je izjemno pomembno, da otrok občuti nagrado za odrekanje in s privarčevanim denarjem kupi nekaj, kar si močno želi. Starejši otroci, od devetega do štirinajstega leta. potrebujejo že več denarja, zato jih je lažje naučiti, da je zanj treba tudi delati. Najstniki že morajo čim več finančnih odločitev sprejemati sami. Zaradi večjih potreb, ki jih ima, naj si otrok dodaten denar zasluži z delom prek študentskih servisov.
Ne pozabite, da zgledi
najbolj vlečejo!
Otroci posnemajo vedenje staršev. Odnos staršev do denarja in način, kako z denarjem ravnajo, bo temelj otrokovega odnosa do denarja. Finančna vzgoja je pomemben del vzgoje otrok.
Učenje o denarju Je zagotovo smiselno« Tako boste svojega otroka naučili odgovornega upravljanja z osebnim premoženjem, kar Je zagotovo znanje, ki mu bo v življenju prISlo $e kako prav.

naših bančnih storitev
Itndit
znesek kredita: 2.000,00 EUR ičila: 12 mesecev odobritve: 20.00 EUR >tna mera: S,00 % NOM
(obre$m9 mtra fe fiksna, nornnalru)
- letni EOM*: 9,907 %
* iOM I« tznčunan n* podUgt Zatona o potnAAti tatđtfh (ZPotK) m mini»pedi& uponU^ a nteçovbofuc^ zmdi naiipoinjevgv^« pogodbeni) etNonasL
OpeflxMo: HfwM* aJ pridrtufe priOcc^ di pocrainOtg» hređu.
> fesemkl pakH
-	brez|Mačno vodenje računa
-	brezplačni dvigi gotovine na vseh bančnih avto) itih
-	brezplačno poravnavanje obveznosti preko trajni nalogov
-	10 položnic brez plaâla provizije
Novim komitentom ob otvoritvi osebnega podarimo posebno dMilo.
* Ponudb« ve^ do Vi. novembr» 2009.
pakH
Hranilnice lOH, ugodnosti In privarčujte
12 mesecev - brezplačno
tronsko banko eLON - l>re^ačno (i prve odobritve limita ali kredita ^^stotQe točke k obstoječi obrestni men pri sklenitvi nenamenskega depoata najmanj 2.000 EUR nad 91 dni
* Ponudbd Ó0 30. rtcwfíbfé 2009. Ponudba velja \eale d^joâe pnvn« osebe.
> DtpoM
V jesenskih mesecih vam ponujamo odilàio poMidlio depozitov 2 Wjldnlml obrestnimi
HRANILNICA LON
Poslovna enota Cel|e, Krekov trg 7, 3000 Celje, T: 03 42S SI 74 vwwv.lon.si info€Hon.si
k
àji.
Bančništvo na Qubeznlv Oseben Način i
m
Prihranjen denar = boljši delavec
Sestâvfte Cisto svoj recept za var^anje« sestavine po okusii vâSe družne pa poiSČte v NL6 Družinskem varčevalnem pâketu. Znotraj ajega lahko izbirate meti različnim» vrstami dolgoročnih varčevanj s postopnimi vplačili in širokim naborom ostalih
Za več informacij obílůte najbli^o NLB ^ovalriice, spletno stran vvuvv^.nlb.sitirjzinskiA^rce/alni^këtâfiF^^ 4772000.
Številne raziskave iz tujine kažejo na to, da ve* liko ljudi živi iz meseca v mesec in ne varčuje, četudi se zdi ie tako nemogoče, je varčevanje kJjub temu mogoče, čeprav prihranimo samo majhne zneske.
Če menite, da varčevanje nima smisla, berite naprej. Strokovnjaki namreč opozarjajo na to, da je tisti, ki nima prihrankov, brez varnosti in tako povsem odvisen od trenutne službe. To
zaposlenega človeka dela nemočnega, podrejenega in nesamozavestnega, kar lahko predstavlja veliko oviro pri napredovanju. Priporočljivo je imeti privarčevanih toliko prihrankov, da lahkoznjimi nekaj mesecev pokrijemo življenjske stroške. Starejši kot je zaposleni, dlje časa išče novo zaposlitev, zato je priporočljivo, da ima prihranjenega več denarja. Prihranjen denar pomeni določeno finančno varnost, zaradi česar zapo-
nlbO

i-paket
sleni svoje delo opravlja bolje. Zavedanje, da ima prihranke, mu daje moč in pogum, da^ sprejema bolj tvegane odločitve, pri čemer na takšen način tudi lažje preživi hudo konku-renco na trgu delovne sile. Delodajalci si namreč ne želijo obupanih in negoto-
wwv/.raiffeisen.si
si
vih zaposlenih, ki v svojem delu ne najdejo nobenega veselja in zadovoljstva, ampak ga opravljajo zgolj zaradi plače, ki jo dobijo ob koncu meseca. Zato papir in svinčnik v roke. Naredite si varčevalni načrti
Slovenci smo varten narod; mtd cvrop* fkimi državami sta leta 2007 Imeli ve^o stopnjo vartevanja kot Slovenija (16/4%) le SvIca (17,8 %) in Nemtija (16J %).
Vir.Sutistični urad RS
30

Sedaj je pravi trenutek!
O zgodovini dneva varčevanja.

Odločile se za vtoganje v vzajemne sklodel
Pogleito v prihodnost in izkorisHfa prednosti rednega modcčne^o vÍQ9anío v vzoiofnne «klaďe pnzrKinih družb za upravlionje:
•	It« iff«Uen Capital Mdnogem^nr
•	Mllonz Global Invecton (efukluzivno v ^ovenîiî)
•	Oùko Inveehnentřond*
•	Krvavo družba
Obiščite po^ovaíníco RoiHdisen Bonke, kjer bomo znoli uďtlodili vaše žel|g in pričokovanio, *

Raiffeisen BANK
Moja ban to
Svetovni dan varčevanja, ki mu je namenjen zadnji dan v oktobru, so razglasili leta 1924 v Milanu. 2 njim so predvsem hranilnice želele opozoriti posameznike in gospodarske družbe na pomembnost varčevanja. Na srečanju, na katerem so se zbrali predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav, med njimi tudi Slovenije, so ustanovili mednarodni inštitut za varčevanje. Moto dneva varčevanja je: »Delo m varčevanje sta najmočnejša dejavnika na poti k blaginji, napredku In dostojanstvu vsakega posameznika In družbe kot celote.«
Ko denar dobesedno hlapi...
Finančna kriza Je dober čas za to, da pozorno pregledate svoje finančne Izdatke. Zato si vzemite čas in napravite njihov seznam. Na prvem seznamu naštej-te nujne finančne izdatke, izdatke, brez katerih ne bi mogli iiveti. Ne pozabite na stroške hrane« najemnino za stanovanje, stroske zavarovanja, nujnih zdravil in podobno. Na drugi iist papirja napišite vse ostale stroške. Bodite natančni in ničesar ne izpustite. Ne spreglejte denarja, ki ga namenite kavam s prijatelji, naročnine na kabelsko televizijo, stroškov internet nega dostopa ... Potem je tu še tretji list, na katerega po* zorno napišite dnevne, me sečne in letne izdatke. Nato vse te izdatke ovrednotite s konkretnimi številkami. Napišite, koliko odštejete za to, da napolnite rezervoar avtomobila, koliko vas mesečno stanejo pogovori z mobilnim telefonom...
Najverjetneje boste ugotovili, da je na seznamih tudi kakšen strošek, brez katerega bi lahko brez težav normalno funkcionirali, ali se boste šele dejansko zavedali, da za kakšno stvar enostavno porabite preveč denarja. Morda imate občutek, da vam denar dobesedno hlapi Iz denarnice in vam bodo ti seznami dejansko pokazali, kje zapravljate svoj denar. In kar je prav tako zelo pomembno: dobili boste konkretno številko denarja, ki ga lahko mesečno prihranite!
Svoje cilje .lažje dosežemo, če jih zapišemo na papir. Zastavite si načrt, koliko boste prihranili tedensko, koliko mesečno in koliko denarja boste privarčevali na letni ravni. Približevanje zastavljenim ciljem vas bo navdalo z izjemnim zadovoljstvom. A našteto lahko dosežete samo z eno stvarjo - s samodisciplino!
Adriatic Slovenica: Dom AS - vsa zavarovanja za dom na eni polici
Vse, kar ste želeli izvedeti o zavarovanju Dom AS in si niste upali vprašati
Srečko Dobelšek. dit^ktof celjske positsvne enote Adriabca Siovenice
Dober gospodar vedno poskrbi za zavarovanfe ORŽI+
Običajno predstavlja hiša,različna kmetijska, gospodarska postopja pa stanovanje zelo velik, pogosto največji del našega premoženja. Glede na števik) vifiarjev. loče, izpostavljenost SkDvenije potresu in druge nevarno^ kot so požar, poplava, plaz, vlom... zavarovanje zagotavlja varnost in poskrbi za ohranjanje vrednosti našega Imetja.
Vsa zavarovanja gospodinjstev so enaka, razlikujejo se samo po višini premije
NE DRŽI '
Med zavarovanji so pomembne razlike in ko sklepamo zavarovanja v paketih, je zelo pomembna višina kritja, ki ga doUte za določeno premijo. Dom AS na primer c^ zavarovanju hiša ali stanovanja ponuja zavarovanje ra^ičnih nepremičnin (tudi hlev, skedenj, garažo, počitniško prikolico, bazen ...j, proti zelo raznolikim nevamosfim.
Če združim vsa zavarovanja za gospodinjstvo na eni porief. bistveno prihranim
DRŽ1+
Seveda! Će z eno polico zavarujemo vse od hiše, stanovanjskih predmetov, opreme In gospodinjskih aparatov v njej, c^ tem pa Še kmetijsko poslopje s trakt(^jem, zalogami in živali na kmetiji, pa na primer se inzulinsko č^alko, klavir indruge predmete, nam to prinese (epe popuste. Adriatic Slovenica pri Dom AS nudt popuste za višino premije, popust na trajanje zavarovanja popust za takojšnje ptačilo premije, popust gle-de na ost^a skienj^a zavarovanja in dodatne popuste glede na preventivne ukr^ kot so alarmi, javljavniki požara...
Zavarovanje za hišo aH stanovanje je dobro skleniti za eno leto
NE DRŽI-
N^rotno, zavarovanje je najbolje sMenitf za daljši čas, Na p»lmer: pri zavarovanju Oom AS, sklenjenem^a 15 let, pridobimo kan 5 % popust. Ko enkrat letno obnavljate polico, pri-
poročamo, da prisluhnete nasvetu Izkušenega zastopnika, iâ>erete paket zavarovanja in določite ustrezna ter dovolj visoka kritja.
Če ti stanovanje pogori, ti zavarovalnica povrnete del škode
NE DRŽI -
Ne drži. če smo izbrali zavarovanje na novo vrednost. Vedeti pa moramo, da zavarovalna vrednost zgradbe pomeni t.l. gradbeno vrednost novega objekta (stanovanja, tiîie) po cenah v kraju, kjer stojf (strošek gradnje novega objekta). Pri Adriaticu Sloventci zavarovanje na novo vrednost toplo pn-pofočamo.
V vsa zavarovanja Dom AS |e vključena brezplačna stanovanjska asistenca
DRŽI
24-uma asistenca zagotovi brezplačno ^ganlzacijo obrtniške pomoči, krije prvo uro dela in potne stroši^ c^rtnika. Pokli&te na txezpíačno številko 060 28 28 in naš svetovalec bo poskrbel, da vas bo c^rtnlk obiskal v najkrajšem Času. Če iiïiate Dom AS, imate zagotovljenega tudi vodoinštalatefja, stekiai]a. efektričarja in Še vrsto dnjglh nx)jstrov.
Pri Dom AS lahko Izbiramo med različnimi paketi DftŽI-f
Odiočite se lahko za ožji. standardni, optimalni In nadstan-dardni paket, k ga izberete tako za nepremičnino kot za zavarovanje premičnin. Priporočamo optimalni paket, ki mu ko dodarrto različna kritja ali povišamo zavarovalne vsote. Glede na to, da Je Sk)venija dok^ potresno izstavljena, priporočamo vsaj še dodatno kritje proti potresu - zadnji potres v Posočju Je bil teta 2004.
Za dobro zavarovanje odštejemo lahko manj kot za mešečno naročnino za mobilni telefon
DRŽI +
Za res bogat optimalni paket zavarovanja za 70 mg. stanovanje v bloku (stanovanje Je vredno 100.000 evrov, sNari v njem 20.000 evrov), ki nas ščiti [xed vsemi požamimi navamostml (med njimi je tudi strela, eksplozija ...),toči, viharju, poplavi, vlomu, proti ponesu in krije tudi stroške čoščenja. rušenja, odvoza ter zavarovanje proti potresu, bi odštel za letno premijo nekaj več kot 200 evrov. v primeru mesečnega plačila torej n%ani kot 20 evrov,
Z Dom AS lahko zavarujemo tUdI nilskega konja N£ DRŽI-
Zavarujemo pa lahko (za pogin zaradi nezgode) vrsto hišnih ljubljenčkov; pse. muce. domaČe ptfce, terarijske živali (npr. kačo v tepariju), akvarijske živali in konje.
NOVI TEDNIK
VETI
Za dojenčke učinkovito
19
cepivo
Rotaviroze najpogostejše pri otrocih do petega leta starosti -Lani velik porast okužb
Poleg virusov prehlada in S higienskimi ukrepi posku-
gnpe se leseni m pozimi razširi tudi več virusnih Črevesnih okužb. Med najpomembnejšimi povzročitelji virusnih drisk so rotavinisi. »Lani smo v celjski regiji zabeležili 428 primerov rota viroz, kar je največ v obdobju zadnjih devetih let,« sporočajo iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje.
Od ieta 2000 smo na Celjskem zabeležili 2.816 rotavi-msnih črevesnih okužb, Med obolelimi je bilo več kot 80 odstotkov otrok do petega leta starosti. Mnogi starši ne vedo, da je zd dojenčke na voljo cepivo, ki učinkovito zavaruje pred prvo rotavirusno okužbo. Ta poteka z najtežjimi bolezenskimi znaki. Širjenje ro-tavimsa sicer preprečujemo s higienskimi ukrepi, kot so umivanje rok, molio čiščenje prostorov in redno zračenje. »V Sloveniji sta za preventivno cepljenje dojenčkov na voljo dve cepivi proti rotavirusnim okužbam. Dva ali trije odmerki zavarujejo pred hudo rotavirusno oku^o, Pivi odmerek cepiva lahko prejme že dojenem, starejši od šestih tednov. Cepivo damo otroku v usta s posebnim aplikatorjem,« je po-jâsnila dr. Alenka Trop Ska-za, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica oddelka za epidemiologijo na ffiV Celje.
Rotavirus je močno kužen in se zelo hitro širi med dru-žiňskimi dani in v kolektivih.
šamo širjenje virusa preprečiti in ublažiti. Otroci, ki imajo prebavne težave, morajo ostati doma. Kadar oboleÚ bruha, je treba to čimprej očistiti, k^ pa zapreti v vrečke» da ne pride do širjenja rotaviru-sov v zrak» jih prekuhati ali vreči v smeti, ter prostor dobro mokro očistiti z vročo vodo in prezračiti. Rotaviiusna okužba se prenaša z osebe na osebo na več načinov, a največkrat z n^KDsrednim stikom. Virusi z oklene osebe se preko rok zanesejo v usta druge osebe. Okužba se zlahka prenaša tudi posredno z onesnaženih površin, ko se osebe dotikajo okuženih predm^ov, površin, ^č... Vefjetno je mogoč tudi prenos po zraku» ko se rotavinisi iz řekalnih iztrebkov ali izbruhanine sprostijo v zrak in pride do vdihavanja okuženega zraka.
Večina malih otrok se zaradi rotavirusnega gastroenteri-tisa zdravi v bolnišnici. Zaradi bruhanja, driske in povišane telesne temperature lahko hitro pride do izsušitve, ki otroka življenjsko ogrozi. Po preboleli bolezni se virusi v visokih koncentracijah izločajo z blatom od nekaj dni do 14 dni.
lahko tudi dlje. Ves ta čas so na videz zdravi otroci kužni za okolico. »Posebnega zdravljenja ni. Ključno je, da nadomestimo tekočino in izgubljene elektrolite. Otroci in odrasli lahko pijejo kakršno koli tekočino, neprimerne so le močno gazirane pijače, saj povzročajo napetost v trebuhu. Otrok mora piti velikokrat, vendar po malem, nekaj žlic ali požirkov, kolikor zmore. Posebna dieta ni potrebna, zato otroku pripravimo hrano, ki jo želi. Dojene otroke je v času bolezni treba dojiti večkrat kot običajno,« še pravi dr. Alenka Trop Skaza. Bolezni ne zdravimo z antibiotiki, saj drisko in bruhanje povzroča virus. Po ugotovitvah zdravnikov tudi zdravljenje z živalskim ogljem ni smiselno.	KL
Rotavirus! povzročajo drisko, bruhanje, krčevite bolečine v trebuhu in vročino. Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava bolezenskih znakov) je najpogosteje od enega do treh dni. Najdovzetnejši za okužbo so otroci v starosti od šestih mesecev do dveh let.
Rotavirusna črevesna obolenja na Celjskem
2007
2008
Povprečje 2000-2008
Otroci do 5 let
197
360 256.6
Skupaj
246 423 312.8
Izid Žrebanja
Rezultati žrebanja kuponov, ki so prispeli na naš naslov do četrtka, 19. oktobra 2009:
1.	nagrada - zlata kocka Adamas: Miha Pregelj» Studence 55 F, 3310 Žalec
2.	nagrada - majica in lonček NT&RC: Zvonko Janičijevič, Kovinarska 16, 3000 Celje
3.	nagrada - majica NT&RC: Elica Plajhner, Keršova 5, 3212 Vojnik
Nagrade lahko prevzamejo na ocasném oddelku naše medijske hiše na ftešernovl 19 v Celju.
FARAONOVA ZLATA
KOCKA SREČE


Družinski center v ljudski univerzi
VUpi-Ljudskt univerzi Žalec v teh dneh vabijo slušatelje na dva brezplačna projekta, in sicer Družinski center ter Središče za samostojno učenje.
Tako bodo novembra in decembra v okviru projekta Družinski center organizirali različne programe za predšolske in $olske otroke, mlajše odrasle, družine in stare starše. Programe, ki so za vse udeležence brezplačni, sofinancira ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Predšolski otroci se bodo lahko vključili v delavnico Igrajmo se v angleSČini in v ustvarjalno delavnico. Za najstnike so pripravili program, s pomočjo katerega se bodo naučili prepoznavati in obvladovati čustva. Mladi odrasli, bodoči starši, pa bodo v skupini okrepili lastno partnerstvo in spoznali spremembe, ki jih s sabo prinaša staiievstvo. V žalskem Upl-ju bodo organizirali tudi štiri brezplačna srečanja v okvi-
ru šole za starše in Programa za stare starše, v katerem bodo udeleženci spregovorili o možnostih za osebnostno rast v zrelih letih,
Vrata središča za samostojno učenje Žalec so odprta ob ponedeljkih. Četrtkih in petkih od 10. do 17. ure, ob torkih in Četrtkih pa Še uro dlje.
V središču za samostojno učenje se lahko udeleženci ob pomoči mentoric učijo tujih jezikov, računalništva, veščin pri iskanju zaposlitve, uporabne psihologije,, projektnega vodenja, nordijske hoje ... V Upiju razpolagajo z gradivi v tiskani in multimedijski obliki ter z nekaterimi e-gradivi. Izkušnje kažejo, da se večina obiskovalcev rada vrača v središče, prihajajo pa ljudje vseh generacij, od osnovnošolcev do upokojencev.
US
* . * . * TEDENSKA . . ASTROLOŠKA ' ^ NAPOVED
Petek, 30. oktober: Luna se ponoči sreča z Uranom, kar bo spodbudiio potrebo po drznosti, originalnosti. Ko se Merkur zadržuje v Škorpijonu, boste uspešnejše urejevali uradne zadeve, sklepali dogovore, opravljali težje zahtevno umsko delo in lažje izpolnjevali tudi ostale dolžnosti. Več pozornosti boste namenjali starejšim. Prisotna bo potreba po bolj močni povezanosti z ostalimi ljudmi in po izmenjavi tpnenj. Luna ob 19.58 vstopa v Ovna in hkrati tvori napeto opoziciji s Satiu'nom. Pazljivo.
Sobota, 31. oktober: Luna v Ovnu bo zjutraj v ugodnem trigonu z Marsom. Dan je ugoden za druženje, ozračje v partnerstvih bo sproščeno. Zaradi aspekta Plutona je ta čas dober tudi za revitalizacijo notranjih mo-
či in globoko preobrazbo. Razmislite o tem, na katerem področju jo morate doseči.
Nedelja, t. november: Pred vami je še en prost dan» posvečen spominu na vse drage, ki niso več z nami. Luna je v ugodnem položaju z Jupitrom, kar je dober aspekt za sodelovanje z drugimi. Izkoristite čas za srečanja s sorodniki in z ljudmi, ki jih že dolgo niste vi-deh. Kasneje opozicija Lune z Venero sicer prinaša nekaj čustvene razdvojenosti, a gre za zelo kratkotrajen vpliv, ki ga bo razblinil tudi dober položaj z Neptunom. Popoldanski prazni tek Lune ne obeta posebnih dogodkov.
Ponedeljek, 2. november: Luna že kmalu po polnoči vstopi v Bika. Odločnost bo zelo velika, vendar
ste lahko preveč impulzivni in preveč trmasti. Na to opozarjajo položaj Merkurja, Marsa in Lune. Ker nastopi zvečer polna Luna v Biku, so lahko napetosti večje. Upoštevajte naravo časa in ničesar ne izsiljujte. Naj se dogodki zvrstijo po svoje.
Torek, 3. november: Kvadrat Lune z Jupitrom vas lahko prehitro zanese predaleč. Dobro je, da ste optimisdč-ni, vendar v zmernih mejah. Ne pretiravajte na nobenem področju. Popoldanski vpliv Urana lahko prinese kakšen preobrat, vendar lahko imate zaradi kvadrata Neptuna občutek, da vas spremlja tudi kanček smole.
Sreda, 4. november: Luna Že zgodaj zjutraj vstopi v Dvojčka in prinaša živahno komunikacijo. Dan je odličen za poslovno dejavnost, intelektualno delo, energija bo ustvarjalna. Saturn in Mars sta odlično položena. Ta dan vstopi v direktno gibanje tudi Neptun, ki je že od konca maja v retrogradnem gibanju. Vpliv boste še posebej intenzivno občutili Vodnarji in vsi, ki imate to znamenje poudarjeno.
Četrtek, 5. november: Odličen položaj srečanja Merkurja s Soncem bo okrepil komurukacijo, prepričljivost, sposobnost, da pokažete svoj prav. Dober dan za posel, predstavitev idej, opravljanje krajših poti. Ugodni Jupiter spodbuja splošno ekspanzijo in povečuje pozitiven vpliv tujine. Zvečer lahko zaradi kvadrata Lune z Uranom občutite povečan notranji nemir. Sprostite napetosti na način, ki vam je všeč.
Astroioginji GORDANA in DOLORES
ASTROLOGtNJA GORDANA gsm 041 404 935 090 14 24 43
napovedi, bloidraplje, regresije a$trok}ginJa.gordana@^ .net wvvw.gordana.si
ASTR0L06INJA DOLORES
0904361 09014 28 27 g5m:041S19265 • n^iovedi, prímei^(na analiza astrologinja^iolorei^i www.dolores.sí
20
RT
NOVI TEDNIK
Za Celjane je akcijo uMjucîl tudi branilec Boris Bjelkanović, ko je pred njim po prejetem udarcu zoba sti^l nepadelec Slavila Dvoramic.
Rudar preko Celja bližje Kopru
Na lokalnem derbiju v Areni Petrol Velenjčani dosegli štiri gole
Vse bolj se zaostruje boj pri vrhu 1. slovenske nogometne lige. Vanj bi se lahko Wdjučili - absurdno - tudi Celjani, ki pa so si z domačim porazom in oddajo točk ne-posrednemu tekmecu krepko zaloputnili vrata pred nosom. Vse bolj kaže, da bodo napredovali stabilni klubi.
Finančne korenine v Kopru so bile pogosto neznanka in so še ve^o, medtem ko ima Rudar s Premogovnikom Velenje še najbolje stoječe delnice. OUmpija presen€^, za njen vzpon pa slabijo bivši >^eem-cejevd«^ Simon Seélar. Robert Pevnik» Franci Pliberšek ... Maribor tovrstnih težav seve da nima, CM Celje pa jih je odpravil v pretekJem obdobju, o čemer bomo več pohval sliSali v torek. Nekaj jih bo upravičenih; v primerjavi z Inteibloc-kom, kjer obupuje tudi Joc Pe-ČeČnik. so v Areni Petrol preroško »krarapali«, ko so drugi še spali. Kaj se bo dogajalo spomladi, je pravzaprav nemogoče predvideti Z eno izjemo - z obilno ozimnico in ob finančni stabilnosti bo Rudar brez sramu lahko meni na vrh.
Po devetih letih
Po 17 minutah je bilo v Areni Petro! 0:2. toda dvoboja nista odloČila gola Davida Toma-žiča Šeruge in Fabijana Ci-pota z bele točke, pač pa akcija iz šeste minule, pri 0:0. Sla-viša Dvorančič je krenil sam protivsredoianiastičnemuTO-tarju Bobanu Saviču. proti drugi vratnici pa je tekel osam-
rTînïïTT
IJenl Roman Bezjak. Dvorančič ni podal. Za t^no potezo si pošteno okregan na rekreaciji ... Naj se je kasneje še tako trudil {in- prihajal do pri-ložnostij, se za svojo sebično potezo nikakor ni uspel odku-piti. Nevtralnim opazovalcem je bila cekma zelo všeč - polna tempa, strelov z razdalj in zrelih priložnosti.
V 15. krogu so domača moštva iztižila le dve točki. Glede regularnosti gre za vzpodbuden podatek. Počasi se odkrivajo tudi glavni akterji nečednih poslov v zadnjem krogu prejšnjega prvenstva. Nekaterih ni več na sceni. Ah pa le v ozadju čakajo na novo priložnost. Na to temo: zakaj sta se po (sila čudnem) porazu CM Celja s Koprom slepla Argentinca Šarlč in Vi-tagliano? Slednji se je »celjskemu« posmehoval, zakaj ni hotel prlstatí na prodajo točk in je osta^ brez nagrade. Šarl-
ču je zavrelo in je skočil vanj. Vilagliana res ni več v Sloveniji, toda Koper, ki se je boril za obstanek, zdaj vodi na lestvici. Ubogi Šarič, borec da mu ni para. ki bi sodil v Duri-čičevo taktiko, pa je moral sprva na treninge vjudo khib, potem pa se sprijaznili z odhodom iz Celja. Dokaz, da ni klasični nogometni kruhobo-rec, je njegova odklonitev nekaterih ponudb.
»Srečen nisem, zadovoljen pa<c
Zanimivo je bQo razmišljanje domače^ stratega Miia-
To je bil četrti doifiači poraz Ceija s štirimi goli razlike: Celje - Mura 0:4 (april 1994). Ceije - Maribor 1:5 (maj 1998). Celje - Gorica 0:4 (maj 2006]. V novembru 1995 pa |e Rudar v Celju zmaga) s 6:4.
na E>uričića: »Tekmed so odigrali dobro. Dobili smo pravo lekcijo in nisem jezen. Tli-di srečen nisem, sem pa zadovoljen, ker se nekatere stvari odvijajo po predvidevanjih. Gre za odličen poduk mojim igralcem. Prvi polčas je bd ogledalo s treningov, kjer imajo nekateri preračunljiv odnos. Bil sem toliko drz^, da sem jih pustil igrati do konca, da nisem opravil nití ene menjave. Niso odigrali tako slabo, kot kaže rezultat. Še naprej bom brez milosti. Obenem jim čestitam za 2. polčas. Upam, da so dojeli, da morajo na treningih garati enako kot na tekmah. Mno^ med njimi še vedno mislijp, da bodo na tekmi pretaknih v višjo prestavo. Tbda sklopka se je pokvarila ...«
Ko je zaključil, je Marijan PuŠoik dejal» da se podpiše pod njegove mish. Potem je ocenil tekmo: »Zeio vesel sem
I.LUKAKOfa
inUDAB
iouhiPUAfa)
«.mammr
$.cm ceue
«.OOKŽAiC
1 34:1$ 32 « 27:1s 2d 8 23:1& 23
7	24:21 22
8	20(23 21 8 2fl:3» \9
Rudar (4-5-2-1): Savič
-	Jesentčnlk, Cipot« Sulej-manovič. Dedič - Golob. Tolimir. Ibmaiič Šeruga
-	Mujakcwič, Míkovič -Meèit Igrali so ie Kreft, Stojnič, Lo Duca.
zmage, ki je potrdila naše drugo mesto. V nasprotnem primeru bi se nam Celje približalo na dve točki. Čestitam svojim fantom za odlično igro v 1. polčasu. V drugem so padli, vzrok je bila igra Celjanov, ki si niso zaslužili tako visokega poraza. Igrah so dobro, delo kolege Duri-čiča se pozna. Napake v njihovi zadnji liniji smo znali izkoristiri. 1\idi domačini so imeh štiri, pet zrelih priložnosti. Tokrat smo imeh kanček sreče, ki nam je manjkal na derbiju s Koprom. Po dnigi strani pa bi pri 0:3 MeŠič in Tomažič lahko tekmo predčasno odločila. Naše hitro vodstvo je morda majce spo-drezalo krila mladim celj-
skim igralcem, vseeno pa dokazujejo, zakaj so vzgomjem delu lestvice.«
Rudar bo gostil Dravo. »Fantom sera pred potjo v Celje dejal, da so izpite opravljah dobro in da je pred njimi matura. Mat smo zadah, ura pa sledi proti Ptujčanom. Če jih ne premagamo, uspeh v Celju ne bo pomenil nič. Na zadnjih dveh domačih tekmah nismo zmagah!« Najboljši igralec sredine tekme Damjan Triikovič je sezono začel neprepričljivo in padel v nemilost. ob PuSnikovl nakani: »Res mi je uspelo. Dve tekmi je bil na klopi, >poštimal si je podstrešje^ zdaj pa je feno-menalen, nosi igro Rudarja!«
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
CM Celje (4-4-2): Muj-číqovíč - Gobec, Anđel-kovič. Bjelkanovič» Ba-karíč - Rep, Urbanč, Korun, Lovrečič - Dvorančič, Bezjak.
7.mt£ro(oc1{ is $ s 7 1':18 u
sib^DRAVAil lil ib!» T4 DarnjanTrfftovK ÍR Alsm Mujakovíč (z Ifive) stfl bila poleg VTataija Bobflna
w,HfTooBK:A 18 2 8 8 tt;2611 vsm iHoltvu. Krlstij«n Polovanec (desno) pa jsza Koper zapravil enajstmotrovko proti Manliora.
Alei Pajovič, se vadno močan in prodoren.
S Pajovičem bo lažje
V 7. krogu 1. slovenske lige za rokometaie je ekipa Ceija Pivovarne Laško v Zlatorogu premagala Merkur s 36:29. Ob odmoru je bilo zgolj 17:16, pa čeprav je Richard Stochl zbral 10 obramb, skupaj jih |e imel 18 in je bil najzaslužnejši za zmago, ki pa je ne velja čimprej pozabiti, temveč se iz nje kaj naučiti.
Res je, da moštva kot je škofjeloško, odlično igrajo prav proti celjskemu. Bistveno je, da se je po poškodbi vrnil Aleš Pajovič. Celjski dres je na tekmi oblekel po šestih letih, dosegel je tri gole, prvega v 13. minuti iz sedemmetrovke: »Zelo sem se veselil igranja po pelih mesecih. Razmišljali smo, če bi stopil na parket šele po reprezentančni akciji, toda na. treningih se je pokazalo, da že zmorem. Daljša odsotnost se mi seveda še pozna, ampak sčasoma se bo vse skupaj izboljšalo. Bolečine v dlani ne čutim več niti pri metih, padcih, dvobojih z nasprotniki. Zelo sem zadovoljen, Manjka mi le Se nekaj malenkosti pri rokometni koordinaciji.«
Slovenska moška rokometna reprezentanca se za nastop na evropskem prvenstvu pripravlja na Rogli. Selektor Zvonimir Serdarušič je izpostavil kopico poškodovanih igralcev. Na turnirju v Linzu tako konec ledna {danes Avstrija, jutri Ukrajina, v nedeljo Švica) ne bodo nastopili trije člani Celja Pivovarne Laško, po pričakovanjih Aleš Pajovič in Mlladin Kozlina, in presenetljivo Uroš Zorman. Organizator igre ima poškodovano levo dlan, Serdarušič pa ne želi ničesar tvegati. V selekdji sta še dva člana celjskega kluba, Renato Vugrinec in David Razgor. Selektorju pa sla v največjo pomoč dva Celjana, generahii sekretar i^S Tomaž Jeršič m direktor reprezentance Roman Pungarinik. Slednji je leta 2004 z našo selekcijo osvojil srebro oa EP. ko je bil njen direktor Jeršič, selektor pa TIselj.
DEAN ŠUSTER Foto: SLAVKO KOLAR
SPORT
Udrih na Polzeli psorama
Matjaž Hafnarželi v letošnji sezoni ekipo zadržati na sredini lestirice.
Ženska ekipa boljša od moške
v prvi odbojkarski iigi sta po petih oziroma Šestih odigranih krogih Šempetrski eldpi Še vedoo v ospredju.
Aliansa, ki ima izkupiček štiri zmage in en poraz, se bo danes v Novi Gorici pomjerila s Hitom, Ta ima enako Število točk in je uvrščen t^o) za vodilnim Koprom. Trener Boris Klokočovnik ima precej pomlajeno ekipo, ki pa zaenkrat uspešno nastopa.
Moški SIP ima slabši izkupiček, s tremi dobljenimi in prav toliko izgubljenimi tekmami zaseda 5. mesto^ Jutri v šempeier prihaja murskosoboški Galex-Mir> ki se je izkazal za neugodnega nasprotnika na pripravljalnih tekmah. Matjaž Hafner in njegovi varovanci so po treh zaporednih porazih ponovno željni zmage.
MOJCA KNEZ Foto: MARKO MAZEJ
Samo Udrih se po devetih letih vrača na Polzelo, kjer bo igral, dokler ne dobi boljše ponudbe tujih delodajalcev.
Zaradi praznične sobote bodo ko^r* karske tekme že danes. V dresu Hop-sov bo po Jagodniku zaigral še en slovenski reprezentant.
To bo Samo Udrih. Sempetran, ki si je kruh služil pri španskem Estudiantesu» bo tako kot »Jagoda« na Polzeli ostal, dokler ne dobi boljše ponudbe iz tujine. Udrih, ki je košarkarsko kariero pred desetimi leti začel prav na Polzeli, ima urejene že vse potrebne dokumente za igranje v slovenskem prvenstvu, vendar je njegov današnji nastop v Kopru še pod vprašajem zaradi bolečin v hrbtu. Zadnjič naj bi za Hopse zaigral Goran Jagodnik. DobÚ je namreč ponudbo iz tujine» ki jo bo najverjetneje tudi sprejel.
»Vujo« operiran
o poškodbi kolena košarkarja Zlatoroga Danijela Vujasinovića smo pisali že v prejšnji Številki. Strgano sprednjo križno vez so mu operirali v torek in zanj je sezona že zaključena. Rehabilitacija 22-letnega Laščana bo trajala od šest do devet mesecev. Izkušeni Miha Čmer bo imel tako še večjo vlogo pri organiziranju igre, že drevi proti Parkljem.
Ponovno sosedski obračun
Lokalni derbiji so vedno napolnjeni s posebno ener^jo. ki se kaže tako na igrišču kot na tribunah. Tako bo tudi danes, ko šoštanjska Hektra gosti Šentjur. Mladi ekipi, ki v letošnjem prvenstvu napredujeta iz tekme v tekmo, se bosta na predpraz-nični dan udarili za zmago. Soštanjčani imajo po treh odigranih prvenstvenih krogih dve, Šentjurčani le eno.
MOJCA KNEZ Foto: C ru p A
Lahko Dravinja poplavi Muro?
V 2. slovenski nogometni Ugi sU ekipi s Celjskega zabeležili polovičen uspeh. Dravinja je doma s 3:0 ugnala Belo krajino» Šentjur je bil z 0:1 poražen v Ivanční Gorici.
Konjičani so po porazu v Šentjurju strnili vrste. Izboljšali realizacijo in po zadetkih Hankiča, Agiča in Ribiča slavili peto prvenstveno zmago. TVet-jeuvrščeni Muri, ki si je zopet privoščila spodrsljaj, so se približi le na ročko, že jutri pa imajo priložnost, da jo prehitijo. Trener Marjan Marja-novič pravi: »Nedvomno moramo biti zadovoljni po enajstih lû'ogih. Liga je zelo izenačena. Kar nekaj krogov smo imeli težave z realizacijo. Prvič se je zgodilo, da so igralci iz druge linije prišli do priložnosti in zadevali. Mislim, da lahko z neobremenjeno in agresivno Igro v Murski Soboti pre* senetimo gostitelje.«
Šentjurčani so bili v Ivančni Gorici povsem zdesetkani zaradi poškodb, pa vseeno v 1. polčasu prikazali zeJo*dobro i^o, gostitelje povsem nadimali, a niso zadeli. Domačini so jih kaznovali, zadel je še v pretekli sezoni član Šentjurja Jure Slomšek. V drugem delu je bil v ospredju prekršek domačega igralca, ki je s kolenom močno zadel v hrbet Piršta. Odpeljali so ga v klinični center, ki ga je na srečo lahko še isti dan zapustil. lYener Oskar Drobne je bil upravičeno ogorčen: »Sodnik je bil zèlo blizu in je dobro videl prekršek, toda ni reagiral. Tekmo smo zelo dobro odprli, a nismo uspeli realizirati lepih priložnosti. Kljub temu, da so nas trenutno skrčile poškodbe in bolezni, bomo jutri proti Aluminiju poizkusili osvojiti vse tri točke.«
MITJA KNEZ
Spet na isti valovni dolžini
V sredo se je končala afera glede domovanja celjske ženske košarke.
Sestali sta se vpleteni strani, vodstvi Gimnazije Celje -Center (GCC) in Ženskega košarka rs kega kluba Merkur Celje, ter s pomočjo predstov-nika Mestne občine Celje (MOC) Lada Gobca in predsednika Športne zveze Celje Stanka Esiha zgladili nesoglasja. Sklenjen je bil dogo-vor za prihodnost. Za finančni dolg bo delno poskrbel klub sam, delno pa bodo stroški plačani s cesijsko pogodbo preko MOC. Ravnatelj Igor Majerle mora še odobritev dobiti od sveta šole, tako da bodo košar kance z vrnitvijo še malce počakale. Vodilni mož GCC je dejai: »Srčno si želim, da bi se stvari čim prej uredile. T\idi zato določenih izjav, ki so prihajale iz vrst kluba, še ne bom
komentiral. Dobil sem predlog in ga posredoval svetu šole. Ce-se bo vse razpletío po
željah, bi lahko ob koncu naslednjega tedna podpisali najemno pogodbo.«
V 3. krogu državne lige so Celjanke zmagale v Slovenskih Konjicah z 90:58. Zara-

di smrti očeta jih Je že prej zapustila Matea Tavić in odpotovala v Bosno in Hercegovino ter je tudi nocoj ne bo na tekmi v Šibeniku.
DEAN ŠUSTER Foto:
NOGOMET
1. SL. 15. krog: CM -RudarOA (0:3); Tomažič 5e-ruga (9), Cipot (1741 m), Mu-jakovič (36). Lo Duca (86), Koper - Maribor 1:3, Interblock-Nafta Drava- Gorica 1:1, Domžale - Olimpi-ja 1:2.
KOŠARKA
I. B SL, 4. krog: Hrastnik
-	/Con/ice 72:78; Dobovičnik 20, Berčon 16: Sivka 22. Smaka 16, Muzei 14, Gačnik 13. Jereb 7.Vípolnik4, Keb-]ič 2.
1. SL (ž), 3. krog: Konjice
-	Merkur Celje 58:90; I. Klančnik, N. Srot IS, Koba-le 7, Javorník, Božičevič 6, Kvas 5, T. Šrot 4; Kerin 18, Barič 15. Kopušar 13. Richards ll.TurČLnovič lO.Abra-movič, Hu^es 6, Klavžar, Ver-bole 4, Čoh 3. (KM)
■a.
športni koledar
Petek. 30. 1Û. KOŠARKA
1.	SL, 4- krog: Koper - Hop-si (18.30), Šoštanj: Elektra-Šenijur (20), Ljubljana: Par-kiji - Zlatorog (20,15).
2.	SL - vzhod. 4, krog, Murska Sobota: Radenska Creativ-Vrani Vransko (20).
Jadranska liga (ž), 4. krog: Šibenik • Merkur
ODBOJKA
1. DL (ž). 6. krog: Nova Gorica - AHansa (18).
NOGOMET
1.	SL. 16. krog. Velenje: Rudar - Drava (18). Maribor -CM Celje (20,15).
2.	SL, 12. krog: Šentjur -Aluminij, Murska Sobota: Mura - Dravinja (14),
3.	SL - vzhod. 12- krog. Štore: Kovinar - Dravograd, Rogaška Slatina: Mons Claudius - Zreče, Šmartno - Si-mer Šampion (14).
štajerska liga> 12. krog: Vransko - Ormož, Šoštanj -Bukovci, Šmarje - Rogaška (14).
MALI NOGOMET
Poka) Slovenije, osmina finala. Dolnje Ležeče: Weber - Pekarna Duh (19), Vikto-birit - Dobovec (20).
ODBOJKA
L DL, 7. krog: SIP Šempeter - Galex Mir (19).

Qdíi^kekošarfcarícesose mnoSčnoudeleSlepodentve priznanja najboljše športnike In iportniee v mestu, ko jih je še vodil trener Željko Ciglar (levo), ki bo nocoj sedel na nasprotni klopi, šibeniiki.
še dva tedna do zimske lige
Športno rekreacijski center Hattrick na Skalni kleti bo z ligami Radia Celje v malem nogometu začel v soboto, 14. novembra.
Žreb bo v ponedeljek, 9. novembra. Tekmovanje bo organizirano v I., 2. in veteranski ligi, ob zadostnem številu prijav pa tudi v 3. ligi. Igralo se iw v balonu, na notranjem igriSču z umetno travo, ob sobotah in nedeljah. Prijavnina znaša 400 evrov, informacije dobile na telefonski števillo 031/613-221. Prvouvrščene ekipe bodo dobile po 38Ó evrov (2. - 190, 3. - 95 evrov).
NOVI TEDNIK
Šokantno: voznika policisti popisali, nato je povzročil tragedijo!
Pred nesrečo na Kidričevi cesti trčil še v en avto - Zakaj niso opravili testa vinjenosti? - Inšpekcijski pregled na celjski policiji
Moriji na celjskih cestah ni videti konca. V ponedeljek okoli 17.30 je na Kidričevi cesti zaradi domnevno vinjenega in prehitrega SMetne-ga voznika umrla 47-letna Saša Preložnlk iz Vojnika, matí dveh otrok. Po tragediji je na dan prišel šokanten podatek» o lûterem na celjski policiji do včeraj niao go* vorUi: 36-ietQi Branko darecizStor jedofaro uro pred nesrečo na Kidričevi cesti povzročil nesrečo že v celjski Novi vasi. Policisti so prišli tja, ga popisali, a jo je odnesel brez kazni in - brez alkotesta. Odpeljal je dalje in na Kidričevi cesti povzročil ta^cšno nesrečo, ki je pretresla tudi vsega vajene reševalce in gasilce, ki so morah odstranjevati posledice!
36-letm Branko Žnidarec iz Štor je z osebnim avtomobilom znamke Mercedes v ponedeljek okoli 17.30 po Kidričevi cesli vozil proii Tehaiiaro. V neposredni bližini Bauma-xa je nespametno prehiteval v škarje» kar pomeni, da mu je nasproci pnpeljala kolona vozil. Neka) voznikov naj bi se mu uspelo umaknili, 47-le£ni Preložnikovi iz Vojnika, drugi vkoloni> ki mu je vozila nas-proti, žal to ni uspelo. Čelno trčenje z žensko, ki je bila v vsej promemi situaciji nedolž-
PovsDČiteljev mercedes
na in )q je vozila pravilno, je bilo zanjo usodno. Umrla je. na kraju nesreče, saj so bile poškodbe tako hude> da ni imela nobenih možnosti preživetja, četudi bi biia prva pomoč v istem trenutku na kraju nesreče. Moški naj bi z mercede-som po vsej Kidričevi cesti vozil hitro, v enem od križišč naj bi celo prevozil rdečo luč. Zaradi težav v osebnem življenju naj bi večkrat predvsem v zadnjem času posedal v ko-zareci to rtaj bi veáelo kar nekaj ljudi. Neuradni so tudi podatki, da je vozil vinjen, saj
Z bejzbol palicami nad Maximal
Celjski kriminalisti še vedno preiskujejo pretep in kršenje javnega reda in miru. ki se je v noči na nedeljo zgodilo v Maximaiu. ki so ga nedavno odprti v neposredni bližini celjske policije. V lokalu naj bi se najprej sprla in stepla dva gosta, eden je nato odšel, a se je kasneje z dnižbo znancev vrnil. Ti so nato s palicami za bejzbol razbili stekla na vhodnih vratih, poškodovali pa so tudi več núz, stolov in inventarja v prostorih lokala. Na vprašanje, koliko ljudi je osumljenih, nam na policiji ruso odgovorili, saj kj^inalistična preiskava še vedno traja.
SŠol
Varno pri nakupu na spletu?
Na celjski policiji so potrdili, da preiskujejo kaznivo dejanje zlorabe spletnega načina plačevanja, ki se je zgodilo na našem območju. Šlo naj bi za obširno preiskavo, obstaja verjetnost, da so vanjo vključene tudi druge policijske uprave.
Podrobnosti o primeru na celjski policisti zaradi interesa preiskave še ne morejo povedati niti tega, koliko ljudi je bilo v kaznivem dejanju oškodovanih in za koliko denarja. Gre za kaznivo dejanje velike tatvine ali napad na informacijski sistem. Celjski kriminalisti so lani preiskovali štiri takšne primere. »Spletno bančništvo je relativno varen način uporabljanja bančnih uslug oziromarazpolaganja s sredstvi na računih. Varnost tovrstnega poslovanja je odvisna predvsem od varnostnih nastavitev na računalniku uporabnikov in njihovih ravnanj.«
SŠol



bodo na policiji čakali še nekaj dni, preden bodo znani uradni rezultati analize krvi. Nato se bodo odločili, aLi ga bodo ovadili zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti aH zaradi predrzne vožnje, za kar je tudi zagrožena kazen vi5ja. Še vedno ni končano policijsko preverjanje informacij, kje je Žnidarec pred nesrečo pil.
Policija storila prav?
Dan po tragediji pa tole: »Senraiimoidoča očividka nesreče, ki jo je najverjetneje isti voznik srebrnega mercede-sa povzročil okoli 16.30 na krožišču v bližini TuŠá v Novi vasi. Vbmd pred njim jeome-njeni voznik na vhodu v kro-žišče priletel v zadnji del avtomobila, škoda je biia le n:ia-terialna. Do oškodovanke se je neprimerno obnašal, jo glasno zmi^." Voznik mercedesa Je bil videti vinjen. Mesto nesreče si je o^edala tudi policija-« To je sporočilo, ki ga je 27. oktobra avtorica zapisala na strani 24ur.com med komentarji pod novico o prometni nesreči. Ob informaciji o tra^čni nesreči niti v ponede-
ljek niti v torek in niti v sredo policija ni povedala, da ima opravka s povzročiteljem dveh nezgodî So pa morali včeraj odgovoriti na vprašanja nekaterih novinarjev, ki smo to izvedeli neuradno. Če ne bi, je vprašanje, če bi javnost to sploh izvedela.
V odgovor ra naše vprašanje, aH držijo navedbe neznane avtorice na spletu, so na po-lidjski upravi zapisali: »Voznik osebnega avtomobila, ki je v ponedeljek povzročil prometno nesrečo na Kidričevi cesti v Celju» je bil istega dne okoli 16. ure udeležen tudi v prometni nesreči v Novi vasi v Celju. Policijska patrulja je na kraju ugotovila, da je v prometni nesreči nastala samo materialna škoda, vzrok pa je bila prekratka varnostna razdalja.« In ' dva policista sta bila res na kraju dogodka, vendar sta se odrekla ogledu nesreče! Zakaj vendar? »Polidst lahko v primerih, ko gre za prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo, odstopi od o^eda kraja prometne nesreče. Prometna nesreča z neznámo nevarnostjo je nesreča, v kateri je nastala samo materialna škoda, vzrok pa je prekršek, za
katerega je predpisana samo globa. Policiji v teh primerih nI treba ugotavljati dejstev in hirati dokazov, potrebnih za odločitev o prelošku. Policista sta ugotovila, da v konkretni nesreči obstoj ita oba pogaja, zato sta udeležencema iz-dala obvestili o odstopu c^e-da kraja promeuie nesreče, kot je praksa v takšnih primerih.«
Inšpekcijski nadzor
Neuradno krožijo govorice, da je voznik kazal očitne znake vinjenosti, da se je s policistoma celo tika]. Vodstvo policije je v odgovoru skopo, vendar smo neuradno izvedeU, da policista moškega nista poznala. Eden od policistov, ki je bil v patrulji, menda sploh ni domana Celjskem. Drugi - tako naši viri - pa naj bi bil znan ravno po tem, da »ne prenaša vinjenùî voznikov«. V primerjavi s kolegi naj bi pisal skoraj dvakrat več plačilnih nalogov vinjenim voznikom, slovi pa menda po najvišjem številu zaseženih avtomobilov in pridržanih vinjenih voznikov. Ne glede na to so se nad primerom zamislili tudi vodilni na celjski policiji, saj so dodali: »OkoUšdne tega postopka so že od 27. oktobra predmet inšpekcijskega nadzora.«
Celjski polidsti so po številu preventivnih opozoril in ak-dj že dlje časa nekoliko bolj »aktivnejši« od ostalih kolegov drugod po Sloveniji, vendar je slišati, da so si z »zamolčanjem« podatka, da so povzročitelja obravnavali le uro pred Uagedijo na Kidričevi cesti, v zaupanju prislužili rninus. Čeprav spet neuradno iz polidj-skih vrst - tudi sami zaradi vseh birokratskih postopkov sprva menda sploh niso vedeli, da je bil isti moški povzročitelj v dveh nesrečah. Novinarji smo do informadje, da naj bi Žnidarec že povzročil nesrečo, prišli pravzaprav popolnoma po naključju, sicer
V tem avtotnobihije umria mati dveh otrok. - Št. 85 - 30. oktober 2009
pa se o tem že na široko razpravlja med Celjani. Če drži, da naj bi imel 1,9 prorrula alkohola v krvi v času nesreče na Kidričevi cesti, potem se ljudem zdi nekam čudno, da bi se v eni uri (aii še manj> če odštejemo postopke zaradi nesreče v Novi vasi) tako napil, da bi mu v tako kratkem času pokazalo toliko alkohola v krvi. Poiidst je namreč v Novi vasi presodil, da voznika ni treba preveriti z alkotestom, torej po njegovem ni kazal znakov vinjenosti ...
Prihaja ma rt I novo
žnidarec je bil hudo poškodovan, v bolnišnici naj bi ga ce\o oživljali, zdaj naj bi bil izven življenjske nevarnosti. In še v torkovem Novem tedniku smo poročali, da so celjski poiidsti v petek in soboto pridržali kar enajst vinjenih voznikov» v nedeljo pa da se je zgodil Čudež, saj ta dan niso pridržali niti .enega voznika, ki je vozil vinjen. Kar Še zdaleč ne pomeni, da pijancev na cesti ni bilo. Kljub opozarjanju policije na problem alkohola v prometu konkretnejših projektov, razen preventivnih, še vedno ni. Številni komentarji pod spletnimi novicami o nesrečah na Celjskem pa kažejo, da ljudje po Sloveniji zdaj že dobro vedo, da naše območ-jeslovi po vinjenih voznlkib. In da se tega tudi zavedajo, ko se vozijo po celjskih cestah ...
To je že peta smrtna žrtev v oktobru, trije mladi so v začetku meseca zaradi vinjene-^ povzročitelja imirli na avtocesti pri Aiji vasi, mladoletno dekle minuli teden v Malih Braslovčah. Koliko vinjenih voznikov vsak trenutek drvi po celjskih cestah in ogroža vse v prometu, priča naslednji podatek: samo na našem območju so letos pridržali kar 976 voznikov (danes je številka že višja). Zdaj že ne verjamemo več, da ti kljub kazni vinjeni za volan ne bodo sedli. V 14 cestnih tragedijah je letos umrlo 19 ljudi, 13 (oziroma 14^ če bodo tudi uradno potrdili áiidarčevo vinjenost) od teh je po do zdaj liradnih podatkih umrlo zaradi vinjenih povzročiteljih. Povedano drugače: 64 odstotkov žrtev prometnih nesreč j e umrlo zaradi voznikov, ki so, preden so sedli za volan, pili alkohol. Najbolj sta izstopala letošnji april, ko je umrlo šest ljudi, in oktober, v katerem je življenje na cesti izgubilo že pet ljutii - toda oktober še ni končan. Prihajajo pa martinovo, november in veseli december, ko se bo nazdravljalo ob praznikih. kovalo pa na cestah?
SIMONA ŠOLINIC Foto: SHERPA
Iztok Percič{n8 paznikovilevi) in Ivan Vučina
Notar izročitve denarja ni videl
S pričanjem šmarskega notarja Sergeja Rojsa se je v sredo na celjskem okrožnem sodišču nadaljevalo sojenje 30-Ietnemu Iztoku Perčiču in 49-ietnemu Ivaou Vučini.
Leta 2006 naj bi kupcu, sicer Perčičevemu znancu, za 250 tisoč evrov prodala tuje stanovanje. Na enem od preteklih sojenj je pričal ludi oškodovanec C. Z., ki je za tako visok znesek kupil stanovanje, ki si ga pred prodajo sploh ni ogledal, temveč se je za nakup odločil le na podlagi fotografij. Vučina In Perčič naj bi prodajo izvršila s ponarejenimi dokumenti, nasedel pa naj bi jima tudi notar Rojs.
Ta je sestavil najprej pogodbo med podjetnikom iz Izole, za katerega se je lažno predstavljal Vučina, in Perčičevim podjetjem, nato pa še pogodbo med Perčičem in oškodovancem. Rojs je moral tako v sredo odgovarjati na številna zanj neprijetna vprašanja, saj zagovomikii oškodovanca in tožilki ni bQo jasno, kako je lahko kot pravnik spregledal kar nekaj nepravilnosti pri vsem postopku. Rojs trdi, da je svoj^ deib opravil korektno, dodal pa je, da izročitve gotovine v svoji pisarni ni videl. Oškodovanec je namreč dejal, da je 250 tisoč evrov izročil Perčiču ravno v Rojsovi pisarni, medtem ko naj bi jo ta za nekaj trenutkov zapustil
SŠoI
Moški ni umrl zaradi ugrizov konj
v ponedeljek so na območju liboj našli truplo moškega, sicer domačina. Na telesu naj bi imel več sledov u^zov konj. zaradi česar so se predvsem na območju Liboj poja-viie govorice, da naj bi bili ravno ti u^izi vzrok za njegovo smjt Kot smo izvedeli» pa to ne dr^. Moški naj bi zvečer odšel neznano kam z dvema kobilama, ker pa se domov ni vrnil, so to njegovi svojci prijavili na celjsko policijo. V iskalni akciji so domačini nato njegovo truplo našli v bližini. Obdukcija naj bi pokazala, da je umrl zaradi infarkta in ne, ker naj bi ga poškodovali kobili. Izključili so tudi možnost, da bi bil v smri vpletena kakšna oseba.
SŠol
Kdo je streljal v Velenju?
Minulo soboto je, kot smo izvedeli, v enem od gostinskih lokalov v Velenju prišlo do streljanja. Da se je zgodilo kaznivo dejanje, naj bi policijo obvestili iz Zdravstvenega doma Velenje, kamor se je po pomoč oglasila poškodovana ženska, V predelu zatilja naj bi namreč imela dei izstrelka. Poškodovano so iz Velenja napotili v slovenjgraško bolnišnico. Ženska naj bi bila v soboto v enem od velenjskih gostišč, ko naj bi nekdo od gostov uporabil suelno orožje. Naboj, Ju naj bi bil izstreljen iz pištole, naj bi sprva zadel steno, nato pa po odboju zadel še eno od gostij. Celjski kriminalisti še vedno niso končali preiskave, o tem, ali so zaradi povzročitve splošne nevarnosti že koga ovadili, ne govorijo.
SŠol
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, velikost pisave 14, oziroma največ 3.000 znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo ide])titeto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
odmev
Jdvna vprašanja županu Občine Vojnik
v Novem tednika v rubriki Pisma bralcev, številka 83, z dne 23.10.2009, je bil objavljen prispevek Svetniške skupine SDS Vojnik z naslovom Javna vpradnja županu Občine Vojnik,
Najprej bi rad poudaril, da so bili na vsa vprašanja» ki jih sedaj ponovno naslavlja-te name, že dani odgovori in sicer na Občinskem svetu Občine Vojnik, v Ogledalu, v Novem tedniku in tudi s strani Upravne enote Celje ter na vseh sestankih organiziranih na to temo. Na vaša vprašanja pa kljub temu še enkrat odgovarjamo.
Na prvo vprašanje: »Zakaj občina ni zanikala trditve o obstoju pogodbe, ki je navedena v gradbenem dovoljenju, saj bi zaradi zavarovanja svojega premoženja to morala storiti?« je podala odgovor sama Svetniška skupina SDS Vojnik v istem prispevku nekaj vrstic više: »Ko smo na občini zahtevali na vpc^ed pogodbo, v kateri občina zagotavlja manjkajoče parkirne prostore, smo dobQi odgovor, da ta pogodba ne obstaja,« Torej je Občina Vojnik zanikala obstoj takšne pogodbe.
Na ostala vprašanja odgo-vaijamo: občinski svet je organ odločanja, ki sprejema od-loke, posamične upravne akte. npr. gradbeno dovoljenje, pa v skladu z zakoni in odloki izdaja upravna enota. Torej občinsld sveti nimajo na vpogled projektne dokumentacije posameznih investitorjev. Tako tudi Občinski svet Občine Vojnik ni dobil na vpogled dokumentacije o gradnji Fin starjevega bloka.
Občinski svet Občine Vojnik je na 18. seji OS, 25. 9. 2008 obravnaval parkiranje v Vojniku in sprejel sklep, da se v Vinterjevi in Keršovi ulid ne izgradijo dodatna parkirišča, Prušnikova ulica pa se vključi v Študijo prometa. V zvezi z gradnjo parkirišč ob Vinterjevi ulici, ima investitor novogradnje dostop z občinske ceste na samo pet zunanjih parkirnih mest (ki niso na občinski zemlji), saj so vsa ostala parkirna mesta zagotovljena v kletnih prostorih. Na tak način koristijo občinske ceste tudi ostali uporabniki in stanovalci Vinterjeve ulice in drugih ulic, ki do-stopajo do svojih parkirnih površin k stanovanjskim hišam z občinske ceste.
Za gradnjo stanovanjsko poslovnega objekta je bil izdelan projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in nato še projekt za spremembo gradbenega dovoljenja. Kot ste se sami že prepričali» ima
projekt vsa potrebna soglasja. Glede lokacije objekta je v projektu prikazano, da so vsi okoljski vplivi v okviru zakonsko predpisanih meja. SesiavTû del projekta je zaradi prvotno predvidene avtobusne postaje tudi prikaz zunanje ureditve, ki delno spreminja obstoječo ureditev na parceli prispomeniku. Avtobusna postaja zaradi različnih nasprotovanj in tud: sklepa sveta Krajevne skupnosti Vojnik, ne bo zgrajena, predvidoma bo ob cesti zgrajen le pločnik.
Lepo pozdravljeni iz Občine Vojnik.
BENEDIKT PODERGAJS, župan
prejeu smo
Almino spreobrnjenje
Pred kratkim je pri Mladinski knjigi izšla monografija o Almi Maximiliani Karlin (1889-Î95Û), znani Celjanki, svetovni popotnici in pisate Ijici. Avtorica Jerneja Jezer-nik je v njej opisala in zbrala nekatera dela in pričevanja o njenem življenju in delu.
Ker sem doma blizu Svetine, ki sta si jo Alma in njena prijateljica Thea Schreiber Ga-melin izbrali za svoje zadnje zemeljsko počivališče, rada preberem vsako pričevanje o Almi, Se posebej, Če o njej govorijo ljudje iz lastnih izkušenj- Na omenjeno knjigo se je nanašala tudi reportaža Za svoj zadnji dom si je izbrala Svetino novinarke Mateje Kotnik, ki jo je objavilo Nedelo 18, oktobra 2009. V knjigi in reportaži je omenjeno, da je Alina vzljubila Svetinčane in rada zahajala v svetinske hribe. Ponosna sem na svoje rojake, ki so Almi in njeni prijateljici s hrano in z drugimi potrebščinami pomagali v tistih dneh njunega življenja na Pečovniku, ki je bilo še posebej oteženo s pomanjkanjem in z revščino. Sicer pa Alma ni bila edina,.ki je v pomanjkanja polnih povojnih letih iskala med Svetinčani hrano in sočutje.
Razumljivo, da sem zato s posebnim zanimanjem prebrala poglavje v omenjeni knjigi, ki govori o Alminih zadnjih življenjskih dneh, pogrebu in spominih prijateljice Tee na vse to.
Almino življenje še ni vce-loti raziskano, vsega tudi ni mogoče zajeti v prvi monografiji, ki je izšla o njej v slovenskem jeziku, toda zaradi zavezanosti k iskanju Almi-ne resnične veličine je treba vedeli iz teh poslednjih dni Še nekaj. Česar avtorica monografije ža) ni zasledila oziroma navedla v knjigi, prav tako pa ni bilo omenjeno v
reportaži Nedela. Res je, da je bila Alma vse življenje duhovna iskalka, veliko časa in dela je posvetila teozofiji. Tb-da resnica je tudi, da je ob koncu svojega življenja, po premišljevanju v trpljenju, sama zaprosila za katoliškega duhovnika, prejela zakramente in imela na Svetini cerkveni pogreb. Zapis o tem sem zasledila tudi v knjigi dr. Vinka Škafarja z naslovom Verstva, sekte in novodobna gibanja (Mohorjeva družba Celje, sU'aA400). Kako močna in globoko premišljena je bila ta vključitev v Katoliško cerkev, še posebej, če upoštevamo takratno stalinistično obdobje, ko je bila vera preganjana in Cerkev zaničevana, priča tudi to, da se je tudi njena prijateljica Tea, v duši globoko presunjena ob Alminem spreobrnjenju, po Almini smrti dala poučiti v katoliški veri (med drugim je obiskovala teološka predavanja), prejela zakramente Katoliške cerkve in ji ostala zvesta do smrti. Njen cerkveni pogreb je bil na Svetini leta 1988.
Na Svetini Se živijo ljudje, ki se Alme in njenih samotnih sprehodov dobro spominjajo, prav tako se spominjajo tudi njene prijateljice, ki je Almo krepko preživela, Na Svetini se srečujejo današnji popotniki vsako leto ob Alminih dnevih v septembru, hotel Almin dom pa je zaradi menjave lastnikov trenutno zaprt. Na Alminem in Teinem grobu na svetinskem pokopališču pa še vedno stoji prvinskj železni križ s podobo Križanega. Vse več popotnikov, turistov ali romarjev, ki se zgiasijo na Svetini, poišče njun grob. Menim, da je prav, da vsak, ki se fao poklonil njunemu spominu, pozna tudi ta zaključni del njunega življenja.
BETKA VRBOVŠEK.
Celje
Ustanavljanje
Slovenske
vojske
Vojaška zgodovina mi je bila vedno zelo blizu, pravzaprav jo imam zelo rad, če se izrazim nekako ljubkovalno. V knjigarnah in n'a mojih knjižnih policah je knjigs tovrstno tematiko zelo veliko. Zato ni naključje, da sem že kar nekaj časa naročen tudi na Vojnozgodovinski zbornik, ki ga izdaja v vojaškem muzeju v Logatcu upokojeni brigadir Janez Svajncer.
V Logatcu, kjer domuje upokojeni gospod Svajncer, sem ga v njegovem vojaškem muzeju obiskal do zdaj samo enkrat. Takrat sem imel tudi priložnost in dobesedno privilegij, da sem omenjenega gospoda spoznal. Njegov muzej je Čudovit in vreden ogleda. Koliko bogatega znanja premore in kakšne vrednosti je to, si niti v sanjah ne upam predstavljati. Njegovi vojaško2^odo vinski zbornika so prava poslastica za nas, ljubitelje vojaške zgodovine. Priporočam jih vsakemu veteranu» borcu in ostalim stanovskim kolegom.
Upokojeni brigadir, gospod Švajncer, je v zadnjih letih izdal še nekaj knjig. Med dru-
gim knjige Poletje 1992, Jesen 1993 in Zima 1994. Te tri toplo priporočam vsem slovenskim veteranom. Lahko boste spoznali zakulisje usta-navljanjaSlovenske vojske in vse ostale igrice, ki so se dogajale vzporedno. 15 mesecev sem bil v JLA, polnih 17 let sem pošteno služil v TO in Častno sem branil svojo napadeno domovino, a šele sedaj vidim in spoznavam, da nisem nič vedel in poznal. Ko sem prebral te knjige, sem si o naših določenih politikih pridobil popolnoma drugačno sliko. Nekateri so me resnično razočarali, vendar je to že druga zgodba.
Moj namen ni, da bi delal reklamo za te knjige. Vendar vam kljub temu, spoštovani veterani, nikoli ne bo žal. če jih boste lahko prebrali. Ali sem z naslovom svojega besedila zadel v črno, niti ne vem. a zagotovo vem, da nas je veliko bivŠQi terîtorialcev globoko razočaranih nad sedanjim stanjem, kjer so vrednote tovarištva, medsebojnega spoštovanja in solidarnosti zamenjali kraja, raznorazni prevzemi» orožarske afere, potvaijanje zgodovine, korupcija, laž, neomejena hij^avščtna in pohlep brez vseh razumnih meja.
SREČKO KRIŽANEC predsednik veteranske organizacije Občine Štore
£ o
u
Á "S
u
o
'S
I«
è M
C O
zahvala
V stiski spoznaš prave prijatelje
»Kdor je zdrav, ima upanje, in kdor ima upanje, ima vse.« (Arabski rek) Tb misel še posebej dobro razume Matjaž, ki je moral pred kratkim na zdravljenje v Bruselj. Pri tem stresnem dogodku nam je na pomoč priskočilo veliko dobrih ljudi.
Na tem mestu se želimo javno zahvaiitl zdravnikoma prof. dr, Alojzu Šmidu in prof. dr. Romanu Bošnjaku ter oseb-ju ZD Planina. Zahvaliti se želimo tudi Zlatki Lipo>^ek za spremstvo ter pomoč in bivanje z njim v tujini. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom za finančno in predvsem moralno pomoč. Zelo smo hvaležni tudi ge. Silvi Antlej, ki nam je pomagala navezati stik s svojo v Bruslju živečo sestro go, Marijo Grebene, ki je bila ob prihodu ter bivanju v Bruslju v veliko pomoč. Iz srca se zavaljujemo tudi RK Dobje, RK Šentjur, Občini Dobje, podjetju Hrib Dobje, vodstvu podjetja En^otuŠ ter sodelavcem uprave in skladišča podjetja Engrotuš v Celju. g. Smiljanu Moriju in ge. Heleni Mori ter Dušanu Lemutu ml. za pris-pevana finančna sredstva.
Posebej in iskreno se zahvaljujemo tudi sosedoma Božu in Dravci Žibret za vso organizacijsko in moralno pomoč, prijatelju Milanu (Milku) Šmidu za njegovo pomoč ter Katarini Jagodič za moralno podporo. Hvala tudi vsem ostalim prijateljem' in znancem.
Še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej iskreno in prisrčno hvala.
Družina SALEZINA, Dobje pri Planini
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE

SOBOTA, 31. oktober
5.30 NZ nieJodija tediia. 6.00 PoročiJo OKC. 6.15 Časo plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2, jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 OtroSki radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj • ^ba 60-ih, 11.00 Kulturni mozaik» 11.15 Časovni stroj - glasba 70-ib» 12.00 Novice, 12.20 fedçoski osix, Î3.15 Časovni stroj"- glasba 80-ih, 14.00 Regijske novice» 14.15 Ča$ovni stroj • glasba 90-lh, 15.30 Dogodki in odmevi RaSJo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice. 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Univox)
NEDELJA« november
5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC. 6,15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.45 Jack po!, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice. 10.10 Znanci pred mikrofonom * Hedvika Zim^k> predsednica celjskega društva Hospic, 11.20 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik, 18.00 Domače 4 (izbiramo NZ skladbo tedna), 20.00 Katr ca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PONEDELJEK, 2. november
5.30 NZ melodija ledna, 6.00 Poničilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.4nack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo Športno dopoldne (do 11.45), 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack • izbiramo skladbi tedna, 13.15 2^nanci pred mikrofonom -ponovitev. 14.00 Regijske novice. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vs^ za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pol, tô.OO Poglejte v zvezde z Gorćano m Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vr-tíljak polk io valčkov s Ibnetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Saâa Pukl)
TOREK, 3. november
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 PoroCilo OKC, 6.15 Časor plov; 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8-25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop - oddaja o zdravju, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike tjubez-ni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan oa zvezi - Miran Jurko-šek, župan Občine Štore, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz s Sandro Čater, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Der-molom. 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Nena Lužar)
SREDA« 4. november
Jutranja nostalgia na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (NZ nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna Igra, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. juuranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročita PU Celje. 8.4S Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo sku-paj.Ml.OO Poslovne nonce, 11.15 Zeleni val z Matejo Pod-jed, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13^0 Mali O -Došta. 13.30 MaU O - klici, 14.00 Renske novice, 15.00 Sport danes,. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 1745 Jack pot. 18.00 Pop čvek - Bela Somi, 19.00 Novice, 19.15 Večerni pro^-am, 19.20 Ponovitev oddaje Zelení val..24.00 SNOP OCoroški radio)
ČETRTEK, 5. november
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.20 Aforizem. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8-00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Bonbon za boljši bonton z Majo Gorjup, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Adamasov čarobni krog mineralov, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček. 17.00 Kronika. 18.00 Odmev - ponovitev. 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Koroški radio)
PETEK, 6. november
5.30 NZ melodija tedna, 6,00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov. 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. Jutranja kronika RaSio, 8.00 Poročila, 8.2S Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne nowce, 11.15 Sedem dni nazaj, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice. 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje. 17,00 Kronika, 17.45 Jack pot» 18.00 Na plesnem parketu. 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Sora)
Knjiga čudes
svetovnih (2)
Že minuli petek smo na radijski strani zapisali kar nekaj zanimivih opažanj naših tonskih tehnikov, ki so jih zapisovali v posebne zvezke. Mnogokrat so jih poimenovali tudi kar knjiga svetovnih čudes. Poleg podatkov o delovanju naprav smo ob prebiranju našli tudi nekaj zanimivih dodatkov, ki jih objavljamo tokrat.
22.4.1995: Vrata v studio A so pokvarjena in se ne dajo več zapreti, tako da če na hodniku kdo malo bolj zaknili, leti to direktno v eter.
12.4.1995: Ob 6. uri me je klical Theo in povedal, da ni tehnika. Prišel sem na radio in začel s programom ob 6.20.
17. 5, 1995: Bolj kot ne vse v redu, razen tega »gepelna« od računalnika, ki me je je... celo popoldne. Potem pa sem pritisnil gumb power in je ... je bilo konec.
7.6.1995: V studiu in še kje drugje je 600 stopinj. Na račun radia sem si najel dve bej-bi s pahljačama. Very cool.
21- 10. 1995: Žarnica za kontrolo mikrofona (zelena) ne dela, kar je zelo zoprno, še posebej zdaj, ko je začela nagajati tudi tipka v studiu za izklop miícrořona (rdeča). Tako se včasih mikrofon sam od sebe blokira, ne da bi napovedovalec to opazil. Treba bo poklicati servis!
21. 1996: Računalnik dela, dat dela, oddajniki delujejo, kasetar dela, CD 1,2 delujeta, miza dela, jaz delam, a ni to že mal čudn?
Špela, pogrešali te bomo!
Mnogi so v začetku tedna dobili elektronsko pismo z malce nenavadno vsebino. Naša novinarka Spela Kuralt namreč v nJem vošči srečno 201Ó in 2011, pa niti oktober 2009 še ni končani Čeprav bomo Spelo zelo pogrešali, smo njeno voščilo sprejeli z velikim veseljem. In čakamo čas okrog božiča. ko bo ponovno postala mama.
Foto: GrupA


Če nič dnjgega, je zaredi Branka Ogrizka škoda, da nasi tonski mojstrina pišejo vecdmnika. Branko je namreč tntí. fû ima na delo novinsnsv in vse, kar se dogaja na radiu dogaja uvživou ia vz^(ijlisiu,jiijbolj sočne pripombe. In vso so. na nase veliko veselje, povedane v pristni »šmarečinitt. (Foto: SHERPA)
To in še mnogo, mnogo več so zapisovali naši tehniki v zvezek, ki ga zdaj skrbno Čuvamo, da se ne bi kam izgubil, kot se je izgubil podoben zvezek, ki so ga pisali na§i voditelji.
v soboto
Ta teden bomo »pod streho« spravili že peti Radijski osir, ki ga pripravlja celotna novinarska ekipa Radia Celje. Kot ugotavljamo, se je oddaja med poslušalci dobro prijela, saj v njej na drugačen način povzemamo' do^janje minulega tedna v re^ji, pol^ tega pa lahko slišijo marsikaj, še zlasti iz ust županov, kar je bilo do zdaj njihovim ušesom prihranjeno.
in koga bomo tokrat pikali? Izvedeli boste vsoboio ob 12.15, ponovitvi Radijskega osirja pa lahko prisluhnete tudi v nedeljo, 1. novembra, ob 11.15.
www.radiocelje.com
20 VROČIH RADIA CELJE
nUALfSTVlCA
t 60D1ČS-R06BIEWIUÍAMS (6)
2.	JUAEDYÛONE-KQLYCLARK^Z}
3.	BOYS ANDmS- POOE UîiTT (6)
4.	YOUNG FOREVER JAY-ZFEAT
MR HUDSON	(3}
5.	IfFTMYHEARTlNTOKYO-MIN^ WA	(4)
6.	tWONT-COlfilECAaiAT (1)
7.	THE FIXER-PE^JAM (2) 8 raGOCRAZYIFIQONTGO
CRAZYmi6m'-U2 (5) 9. BREAK YOUR fïART-TAIOaiUZ (4) lOmiSISfí-MICHAEUACKSON {)}
DOMAČA LESTVICA I UUBEZENJEfADUZNEBA-
TNCARAXflVAi:	(4} 2. PQOEJNM^-JADRAMCA
JURAS	(2) a OSTANIDOKONCA-A^RUPEL(S)
4.	ZAVnjNAGLAS-NUDE	{6)
5.	SAM|A}-ULTRA	(4) S. UTKIPZnAJENJA-RIS^NPOP	<1) 7. ADIEU-TIOE	(3) a SAMO DAJE mEK-Mlž	(1) S. lUESIDOMA-ROCPRaMN	(2) lOINOAIOABMURAT&JOSE
BAND	(6)
PREDUHUZATUJO LESTVICO:
FDREVB^ISOVER-SATDRQAYS HAPPY-IHINA LEWIS
PREĐU)6AZAD(|MAČ0 L£STVICO:
ČRTA-COTOFEAT.NBSHA V MOJEM TH^-aiRRT
NspcjaiKJ!
^Kumei, Župan^čava 87, Celja Uíran Rihtarfiô. Polzalâ 207c, Polzela
Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem of^dsIMi Radia Celja. Lestvico 20 vnjčdi lahko posluiate vssto soboto ob 18. uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009
CELJSKIH 5 pfais
ètfiJSVl	{2}
t VILAZNEBA-MO^UANI (S) a 5HARM0MK0DQZVEZD-RACE{7}
4.	UUBASIOVENUA-MLADIUPI (1)
5.	POMIADSEJEVRNUÀ-NARMO^	(3)
PREDlDGZALfSTVICO:
SIÛVENSKAOHCET -ZAKA?ANE
SLOVENSKIH S pkB
I $U3SU)8L0VEN££K-IG0RIN
ZLAnZVOK? 2. PUBECSJČU-AmMPIČ&
DOMEN KUMER 1 GOSPOD, TEŽKOSEM PONIŽEN-MAGN(FIC0&GR£60aJI
4.	VIQJRODNIKRAJ.MaiROONI DOM-MARJAN 230M;
5.	MEIASVASANJE-TRIOŠPICA
PREDLOG ZA LESTVICO: TRI LfTAŽE ČAKAM-JURČKI
IfsgrafBMK
LBUT» Peidr, K^i^iova 33b, Šoitanj ^lAabnčar. Dobrna ia2b. Dobrna
Nsgfsjenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Caija. lestvico Celjshih 5 tahko posiussle vsak ponedeljek ob 2119 uri, lestvico Slovenskih Spa ob 23.1S<iri. Za predtogez obah tostvŘ Mû glasi^ na dopisrítí s pnkmm tuporâmm.
Pc^ftajonsnastovr Novitadník. Prsismova 19,3000Celje.
št es - 30« oktob^ 2009
ZLATA JEŠ
V Celjskem mladinskem centru so pripravili čaravnnke delavnice z& otroke.
Ko za rajajo čarovnice
V noči na nedeljo se nikar ne prestrašite čudnega hni-pa. Priporočamo tudi, da se zazřete v jasno nebo> k|er bo luna že skoraj polna. Morda boste uzrli kakšno Čarovnico. Na noč čarovnic nas bodo te namreč nizko preletele.
u J EMITE ZADNJA MUTAI
IflFT-RUlUPAj WniMEHTVIM )* emM.H.ur.ii.vssvbJvčm	aui
f «rr • saiu u wiia: MOTU Kuu laa r tMekfi.ii.»ff.ii.funuoaio (bl S«M
HAiniMVAUC HA lOEUUIMAU VDdatOMU
OQKUlhUI
Olfc
i«r vtujni 'iViVkV.QiiIrro St

NAVDIHUJEMO BARVITE OKUSE
Od 3. novembra dalje
NORA PONUDBA SLADIC
v kavarni HOTELA VITA
MARTINOVANJE
Vin&la kJet pod Vílo Higieâ^ sobota, 07.11.2009 ob 79. uri
wwwJmrnt-óobmajI
7:037808 11(iíinf>€tírme-<hbf7íají
is£ Terme D^rna
Navdihujemo íMjcnJ«
Veliko njihovih tostranskih ponaredkov je mogoče pričakovati na številnih prireditvah, ki jih bodo pripravili pre$teviini gostinci njim v čast in sebi v dobiček.
Noč čarovnic je drugi najbolj »izviren« slovenski etnografski praznik. Po valen-linovem. Oba smo seveda širokosrčno prevzeli od Američanov. Ti ju zlasti zaradi trgovskega in gostilniškega dobička skrbno negujejo... skoraj tako kot Božička.
Prav vseh čarovniških zabav ne moremo našteti, a nekaj jih bomo vendarle vsaj omenili. Zdi se, da bodo v Celju Se najbolj izvirni v Celjskem mladinskem centru. Tam se bo jutri, v soboto, ob 15. uri končal teden čarovniških delavnic za otroke z velikim čarovní š ki m rajanjem, pri čemer bodo ob 16, uri pripravili še ogled gledališke prâistave Lizika in vila Tabletka v izvedbi gledališča Ku-kuc.
Termin	11.2009 in 26. - 311. 2010
Program «ti)uhi|e:
KAMESTTTEV: 5k Min penzion, pi^ nanvnt tvmkt vod» fbffl«. pitift Uretur. ZOftAVSTVCMl PROGAM: mcrítvt t «naUta UlSAlh edv. 2x idimM pn^M. 2x labonton^ri«
prMsMav«, lx načrt jd/avega prvhiw^mnt*. PfNMRAM TU£SNIH AKTIVNOSTI: ^ ncrt^ he^ U vadna mcMta. U nHem Koteu. fimo«, SPliOSTrrVENI PftOCRAM: &K šotna oislogr. massa t afçanovtm pcijem. 3x vacisak (csloU}.
tMK^ svnpptng. 3« obisk Savna va», wwnxjew kooat^e v urtruInih bueníh
500,00 C
OopleBlepc ve1#avn*rncsn«laL Program bo đvtdcn 06 fnínmilAo 3 odtM^t
h#9rn«eQr ht r«mc4r 03/n?* OOa WO 29 »4, «m •iMV.ta
Najbolj pogumni bodo lahko obiskali tudi hišo strahov. Za starejše čarovnice bodo pripravili večer Malo strahu - velUco smeha. V istoimenski predstavi bodo v vlogah duhov nastopili stand up komedijanti Marko Ku-mer, Domagoj Pintarič s Hrvaške in Sašo Stare.
Zavod Celeia pripravlja Čarovnije igrarije v Celjskem domu že danes, v petek, ko bo zabava od 16.30 do 19.30. Poleg čarovniških plesov, čaranja s peljem, čarovniške predstave Mala čarovnica Lili v cirkusu, izbora mis čarovnic in naj krika, učenja čarovniških trikov, po slika v obrazov, čarovniških ustvarjalnih delavnic... obljubljajo tudi hišo strahov v kavami Celjskega doma in čarovniš-ka igrala v veliki dvorani Celjskega doma. Petkov večer so namenili plesu Čarovnic na Starem gradu. Glasba bo novodobna, z didžeji Onixom, Erikom FB in Mi-keom Goldom; ki bodo ob house glasbi poskrbeli še za svetlobne učinke.
»Halloween eve«, kot se prav imenuje noč čarovnic, so pripravili tudivumeiniš-kem zbirališču, krčmi Tam-KoUČiri, kjer ob vražjih napitkih in zabavi v soboto napovedujejo tudi klet groze.
Na Celjski koči bodo v soboto pripravili popoldanske čarovniške delavnice za otroke in nočno vožnjo z bobkartom.
Še najbolj resno pa so se noči čarovnic lotih v Hiši kulture Celje in društvu ljubiteljev umetnosti. V Slovenskem ljudskem gledališču bodo namreč v soboto ob 19.30 pripravili več-medijsko predstavo Satanski soneti.
BRST, foto: GrupA
Wellness na obronkih pohorskih gozdov
Čuula zaznavajo spremembo. Vonji cvedic, zelišč in olj se raztezajo po prostoru, te!o napolni orientalska glasba. Vse bolj se zdi, kot da naš duh plava nekje zunaj, oči so vse bolj nepomembne in le se koža zaznava prijeme občutke sproščanja. In nato se počutimo kot prerojeni, zopet vsa čutila delujejo kot ponavadi, a vendar je drugače.
Wellness je danes nepogrešljiv del vsake termalne ponudbe. Pray2aprav si Je sodobne terme nemogoče pred-navljatj brez najrazličnejših masaž, savn, kopeli ter neg za obrazintelo. Med termami^ ki se lahkostovrsmo ponudbo še posebej ponašajo, so Tenrte Zreče in klimatsko ugodna Rogla, ki tvorijo idealno sožiije.
Odplavajte na prosto tudi pozimi
Akratotermalna voda v Termah Zreče je polna magnezija in katcija, zato se že vrsto let zdravijo v Zrečah bolniki z osteoporozo. (n prav ta voda blagodejno vpliva tudi na ciste, ki se s tovrsmimi težavami ne srečujejo. V kar osmih bazenih v notranjem in zunanjem baz^skem kompleksu s 1.ÓOO kvadrecnimi metri vodnih površin boste našli kotiček zase. Notranji bazenski kompleks nudi terapevtski bazen, otroški čofotainik, rek^acijski bazen, zimski vrt z osmimi masažnimi vodnimi ležalniki in dvema whiripooloma. Poleg tega lahko iz notranjega bazenskega kompleksa od-plavate na prosto in tako doživite zadnje Jesenske žarke,, padajoče lis^e ali celo zasneženo pokrajino v prihajajočih mesecih, ne da bi ob tem supili na kopno.
Prostora je vnotranjih bazenih dovolj,da lahkovnjih aktivno plavate, si naberete kondidjoin okrepite telo,otroci pa se bodo medtem prijemo zabavali v svojem čo^stalni* ku.
Tudi na Rogli lahko skočite v relcreacijski bazen ali se le sproščatevwhiripoolih, za najmlajše pa je pravtako poskrbljeno z otroškim bazenom.	^
Ljubitelji savn, pozor!
Savna pač ni modna muha. že dolgo nazaj so ljudje vedeli, da visoke temperature odmalijo pore, koža zadiha, telo se sprosti in počutimo se bolje. No, v savnah res niso odkrivali znanosti, ampak dobro počuQeJe bilo povod, da so jih redno uporabljali. V Termah Zreče vam je na voljo karosem savn v prijetnem sprdščujočemamblentu. Fins)^, turška, infra rdeča, cvedična, česnjeva in še mnoge druge vas bodo navdušile. Novost v njihovi Savna vasi Je »savna na ganku«, ki je posebna zaradi svoje velike steklene pa-noramskestrehe,sl(ozi katero se vam odpira pogled vsedo neba. Sicer pa se lahko med savnanjem sprostite v toplem ali hladnem bazenu. A ne mislite, da Je 20 stopinj visoka temperatura, še posebej, ko vaše telo kar žari od toplote. Kaj hiiro boste čutili zbadanje v stopalih, kojih boste samo namočili v vodo. Sicer pa se lahko sprehodite po knajpo-vi poli in tako vzpodbudite prekrvavitev. Počivali boste lahko na keramičnih ležalnikih, ogrevanih do 32 stopinj Celzija, ves čas pa vas bo obdajala pohorska arhitektura s kozolcem, kjerse lahko prav tako v miru sprosdte,si privoščite vodo ali čaj, morda tudi kakšno dobro knjigo.
Tudi na Rogli vas v wellness centru pričakujejos karsesti-mi različnimi savnami, z bazenom s toplo vodo, s knajpín* gom, 2 ležalniki in s prijemim ambientom, napolnjenim s sproščujočimi vonji in v gorskem slogu Pohorja. Seveda si lahko savno tudi najamete In uživate v dvoje v romantičnem vzdutu.
Čutila na delu
TUdI kopeli s svojimi blagodejnimi učinki so nepogrešljiv del vsakega weilnessa. šotna kopel, ki Jo ponujajo v Termah Zreče, odpravlja vrsto tegob, sesta^jata pa jo pohorska šota. ki Jenaravni vir zdravja in dobrega počutja, in termalna voda. Izbirate lahko med pomarančno kopeljo v dvoje s penino, aqua detox kopeljo, ki poveča deroksika-cijo telesa, mlečno, zeliščno, srebrno in še kakšno. Enako si lahko privoščite tudi na Rogli.
Seveda wellness brez masaž ne bi bil to, kar Je. In tako se vrnemo kzačetku, kvonju. dišavam, občutkom, čutenju in občutenju. Masažo si i^ieremo takšno, kotjočutimo. Pa naj bo katera od klasičnih, tajskih, energetskih, ayurved-s ki h. aroma masaž... Izberemo lahko tudi različne terapije in nege telesa ali obraza. In potem smo kot prerojeni, vse težave so ntanjšein nič več ne čutimo« kot da bi nam nekdo ves čas pritiskal breme na ramena.
VTOMOBILISTE
V arii	V
Honda CR-Z
Tokio 09: elektrika in okolje
Nissan land glider
Tokijski avtomobilski salon je bil tudi letos> tako kot vedno doslej usmerjen v prihodnost.
Veliko je blio študij električnih avtomobilov, pri čemer so jih spremljale bolj ali manj natančne napovedi o začetku serijske izdelave. Po dm^ strani so si dali duSka tudi oblikovalci, saj je bilo oa ogled veliko precej nenavadnih kreacij.
Nissan land glider je študija avtomobila, ki je v bistvu motodkel.Imaprostorzadva, ki sedita kot na motociklu, land glider pa se med vožnjo v ovinek n^ba (do 17 stopinj) in seveda bo (ali bi} šel na elektriko.
Ker električni avtomobili vozijo na velika vrata, je Su-
zuki (mimogrede: za 4,6 milijarde evrov ga kupuje nemi-Id Volkswagen) pokazal že znanega swifta na elekttiko oziroma kot priključni hi-brid. Avto bo peljal na elektriko, ko se akumulatorji izpraznijo, jih je mogoče napolniti preko običajnega električnega omrežja» za pomoč pa je tudi majhen bencinski moior» ki sicer deluje kol generator.
Lexus LF-A z elekuiko nima nič skupnega, gre za čistokrvnega Športnika, ki še ni v serijski proizvodnji» vendar naj bi se to zgodilo prav kmalu. Avto poganja 4,8-litrski desetvaljnik, ki ima 405 kW/ 552 KM. Ta mu omogoči, da do 100 km/h pripelje v pičlih 3,7 sekunde. Kot pravijo.
Suzuki swift
bodo naredili le 500 vozil, stal naj bi 375 tisoč dolaijev.
Honda CR-Z je prvi Jport-ni hibrid. Gre za kupeja, ki bi lahko nadomestil tudi nek-
danjo hondo CRX, avto meri v dolžino dobre štiri metre, za pogon pa naj bi skrbela 1,5-litrski bencinski motor in električni motor.
Prihodnje leto novi saab 9-5
Čeprav je usoda švedskega Saaba precej negotova, saj je še vedno v naročju velikega General Motorsa, ki se otepa s številnimi problemi, tovarna napoveduje novega 9-5.
Za začetek bo na voljo le limuzina, ki bo v dolžino merila več kot 5 m, kar je nedvomno spoštljiva mera. Na trge no\i 9-5 pripelje v začetku leta 2010, čez nekaj mesecev oziroma čez pol leta pa se na trge pripelje še kombi oziroma karavanska izvedenka, ki ji bodo re^ sport combi.
Avto bo na voljo s petimi motoiji, od tega bodo trije bencinski in dva dizelska. Začetni bendnsld bo 1,6-Utrski šdri-
valjnik (132 kW/180 KM), sledil bo 2,0-litrski agr^t s 162 kW/220 KM. na vrhu pa bo Šestvaljnik V-postavitve z gibno prostorijo 2»8 litra in s 19i kW/300 KM. Oba dizelska motorja bosta imela gibno prostornino 2,0 litra, enkrat 118 kW/160 KM, drugič pa 140 kW/190 KM. Pogon bo na prednji kolesni par, menjalnika dva (Ď-stopenjski ročni in 6-stopenjska avtomatika), napovedujejo pa tudi Štirikolesni pogon.
O cenah je še prezgodaj pisati, kot tudi o tem, kakšna bo prihodnost te švedske avtomobilske tovarne.
Nemčija plusom
Kljub temu, da nenehno pišemo in govorimo o krizi, še posebej v avtomobilskem svetu, vedno le ni tako.
S^rtembra so namreč v Nem-6ji, W je še vedno najpomembnejša avtomobilska ditava v Evropi, prodali kar za 21 odstotkov več avtomobilov kot septembra lani. Še bolj je za-ninûv podatek o letošnj 1 sloipni prodajo, ki je bila v primeija-vi z lansko večja za 26,1 odstotka. Številke ob tem dokazujejo, da je letos v Nemčiji še vedno najbolj prilj ubijen vw
se naprej s
goli, katerega prodaja se je v primerjavi z lanskim enalom obdobjem povečala za več kot 54 odstotkov-
Po drugi strani so največje skoke naredile nekatere tovarne, za katere se je še pred časom zdelo, da so bolj ob strain. Tako je italijanski Fiat posel povečal za 97 odstotkov. Dada za 271 ^stoikov, Hyundai za 117 odstotkov... Ob tem je prav tako ilustrativno, da so vse tri nemške premijske tovame • torej Mercedes Benz, BMW in Audi - v tem času imele minuse, od tega je še najmanj padel Audi (za 4,3 odstotka).
VWgoK
Pot v Leije 1 Vojnjk
1 03/780 00 50 wwvMtpJn^f
TEAM
RABLJENA VOÙLA
Citroen Savo i.OI A, Let.- 2000. 91000 km. b«nc. motor. 954 con. 50 KM. row rrcřu, tovíosta, lèrvis.
2.490 eVR
flat PuTTto 1.3 MtA.TUer, Let: 2003,141000 km. ci6$el. can. 70 KM. rotni merq. Oma. AâS, setvo
HOAda CJvlOiatchMck 1.41
LeL 1999.147000 km. bencx moCw. 13H am, 75 m r^ mer^. mo(n> wirskai àvvo vctan .
s«at Atfiambra 1.9 m signo SM
Let 2003. prev. 176000 km (IsvMs). ^»ef motor. I096ccm. dS kW, ročni mertí3inM6 prj. moň 4ká. ujm i
Hond» CSV 2.01 £S»-VT£C leL 2002.187300 Km. t«nc. 1999 ccm. 150 KM. ro& meni. kima. ASS.

IMrcMS A160 aassK
Let 1999. prev. 15S000 bn.
Oenc motcc 1S98 ccm. ?S kW. ročni menlM ra pri IIMA
HOTEL'

V v
NOCCAROVNIC

i«,

KDAJ: KJE:
KAJ SE BO DOGAJALO:
15.00-17.00
17.00 -20.00
skupin
Pridite in doživite NOC CAROVNIC na CELJSKI KOČI.
in
I - INFORMACIJE
i
tednik

Niraw MCM9« teMca boste lahlBo
- — »_«»«■_ . — * — -< rHrOCflSKO UOOOnOoCi • - -
:malejoaláseswNovémi----- ~
"O' y- .
Tbesed'mxestftkSmiRa^
'''-^^tzkortsmiiac^jùws naroCrtžfco potožil odroma z oscMm dotaarwH^mn fiâroCnifca nowqs tvdhtou
. Niillllllllifmif'l IUJlMllUilll Ili!
. prafMMfo V nosletffife ietoi

MOTORNA VOZILA
PRODAM
VOLVO V40^ letrol; 2D0I, \mm\. ovlomoi, gflroiiron, plus 4 kompletne gum«, sofno 66.000 km, prodom za 6.0Q0 EUILTetefonOSl 392-671. 4932
KlApri^ 1,3, lelni^ 1999, pra fastník, vso opremo, ohronjeno, prodom zo 750 EUR.Telelon041241:^580. ê&S3
KUPIM
OSEBKI ovto. kobi«! koli, od letnlko 1990 rwpretkoplm. Telefon 041708497.
STROJI
PRODAM
IHAKTOK Torpedo fd 4B 06C, lelndt 198i, rosrstriran, prodom. Cona po dogovoru. Telelor^ 5472-367,031 369470.
4908
ŒPilEC no sveder \r hidroviicni ploto pr> dotn.Tftlefon5740^7. 4934
KUPIM
TRAKTOR, 30 do 70 b, lahko v okvari, kupim. Telefon 051 203-307. 4911
POSEST
PRODAM
HIŠO,e"11m,3.tf,spo!telol.334<no <udovtti legi, 8 km od Cello, prodom. Telefon031 019-195. 487i
CHJ^ I(uituni9u ukD. VobflfKoxiilmov-íje |i>g prodomo grodbmo parcelo, 1.350 m', z lokacijska inionno{ijo zo gradnjo poslovmi stanovonjskego ob-jeklo. Ceno 55 EUR/m'. TeMon 030 924^00.
SSfTVID pri Grobelnem, flovofloselte. HHo, letnik 1985,zemljišče 839 m^,280m^ brmine površine, k*» p« m, pmdom. Ob hi§iesenobfekl,3,5-Sm,vrlt2*16m. pod nfim klel 2,5*4 m. Do hiše osfolt in jovno razrntljovo. V lelu 2004 do 2006 zamenjavo strehe in celolnega slovbnego pohištvo. No sončni legi. Primemo tudi zo veqo družino. CetKi po dogovoni. Telefon 041 560-539.
3268
V OKOUO Cb|o, v mirnem rasetju, no sonàii legi, prodom takoj vseljivo hišo, v celoti ali eno stanovanjsko enoto. Telefoa 041 736-262oli 041 200457. 4390 ZAZiDUrVO pomio, 500 m', vŠ«itvi(ki/6. z gradbenim dovoljenjem zo hi», 7J'1f, prodam za 39.000 EUR. Telefon 031 751-345.	4921
GRADBENO parcelo, 550 m^, Aitski vrh, možnost gradnjo monl^o bmlnego objekto. piodomJelefonOSI 774813.
4931
A atlas
^^^^^ inřfifio^nřnn rnhn <?r
intelisentna raba energije...
Trgovina, irjženiring în montaža izdelkov in sistemov Zâ klimatizacijo, ogrevanje in prezračevanje
Nudimo zaposlitev:
1.	KomerciaMst (m/ž)
•	VLbIi VILstopnja tzo&razbe ek0f>0msj<e aU tet)nlčne smeri
•	3-5 let delovnih izki^nj tzažMeno v ziinanji trgovi nt)
•	ANtlvno znanje dTTgleik^a/nerrSkesa je^tka
•	SsmomKrtatMxsc tn iznajdljivost
•	IzpiC B Kategonje
•	Usposobljenost za delo z računalnikom
2.	Prodajni inženir <m/i)
•	VUlt Vll5H^n)B izobrazbe SÏ roj ne, elektroaU gradbene smeri
•	Najmanj 3 leta delovrrih izkušenj v sirokt - Akttvno znanje an^lpskega Jezika
•	Zaželeno poznavanje osnov strojnega ir\ elekcro projektiranja
•	(zpU B kategorije
Kandidatom nudimo:
Dinamično delo. prijetno, urejeno Iň ustvarjalno, mednarodno usmerjeno delovno oKol}e. &Tlfnulattvno na^ajevanje In moinost za hiter profe&ionalnl rtrfO).
Skiefítiev pogodbe za dotočen ene^a leUz motnostjo zapos* Ittve za nedoločen s poski&no dobo ireli mesecev.
Pf^ne ponudbe z zivijenjepifom in dokazili posljrte v 15 dne^
na poštni naslov:
Atlas tradti\g d.o.o., Celjsk« AS, 3212 Vojnih, s pripisom "zo laposlftev"
na elektronki naslov: atlas^iol.net
CBJL Prodamo stomnonjsfcft hBo, z (lvQň§-čem, v Cetestiflovi ulici, loto gmdnje 1970, pionovo 2000, $tDnovonisko slo^ (slGvbiKo) 93 m^ p^itli^je, I. nodslropje * neizgotovljeno mansardo, dvonš(o14é mUo 169.000 EUR. Tolefon 041 708-198. Svetovanje, fvcn Andrsj Kibovac, s. p., Gorica pri Smart* nem S7 c; svtfovanje.gojbo.not. n
ŒUE. bpoto. Mamo pritlično 51000-VDi^ h&o z gospodarskim poslopjem, stanovonjske površne 64 m' * prizidek, gospodorsko poslopje 33 m', dvorišče 456 m', leto gradnje 1956, prizidek 1970, ogrevonje no trdo brivo, vodo no porteli, eUtriko, telefon, nfoltni pristop, za 79.600 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Kon Andrej Krba-voc, s. p.. Gorico pri Šmorinem 57 c; m}oviinje.gojbanel.	n
CELJE, Gorica pii Smortnem (Upalo). N-domo olrijsko stonovanjsko hi», leto grodfije 1997, Met ISj m^prirliqe 165 m', pods^^ 33 m^ stavbi^ 173 m^ dvomce 973 m^ zo 385.000 EUR.Tele-lon 041708-198. Svctovunie, Ivon An-ibej Krbovac, s. p.. Gorko pri Smortnem 57c;svetovonje.gajbo.flet. n
JURKlOSTiR, Blotni Vrii Prodomo becko hiso (118 m^ z goipodonkiml po$lopi1 (41 m^in87 m') ter 58.859 m^ kmetijskih zemljQC,Z9raÍOT01910, prenovljeno 1980, elektriko, vodo,te(e^, o^H* ni dostop, za 69.500 EU8. Telefon 041 708-198. Svetovonje, tvofi Andr^ Krbovac, s. p.. Gorico pri Smortnem 57 c; sve^Dvonje.gojbo.net.	n
tep^i
AKCUAs
Pt$4m8vDeljif,22m'. «rww.tm.«i 170evrovmese(no!
info: Û41 653 378 Zdenka Ja^lodič
ŒUE. Šn>arje4o. Prodorno stonoranjsko hi* Šo v Smorjeti prí Celju, stonovonjsko-bivolnih površin približno 250 m' * goraza v hHí in zuno j hiše, leto gradnje 1959, prenove 1982, (stonovonjsko stGvbo 148 m^, dvorišče.411 m^, moi-fiost borijo ZD tri dofžine), 20 210.000 EUR.Teleíon04l708-198.Svetovoníe, Ivon Andrej KAovot, % p.. Gorica pri Šmortnem 57 q ^vetovonje.gojbo.net.
n
niRUO^R, Lohov Graben. Prodamo sto-novonjsko hi», površine 72 m^ (klet, pririicje, neizgoto^jeno podstresje) voda, elektriko, ogrevanje na trdo kiirivo-rodiotorji, v bližini osfoltno cesto in ovlobusno po^jo, leto izgrodnie 1990, z dvema gospodorskimo objektoma, vskupni površini 144 m^ dvoriscev Izmeri 277 m', kmetijsko zemljHco v izmeri26.S21in',gozdvizmori 13.498 m^zo 69.100 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovonfe, Ivan Andrej Krbovoc, s. p., Gorico pri Šmortnem S7{;svetovo-nje.gojbo.net.	n
SEKIAJR. Dran^. Prodamo vikerxl v gradnji, z urejenim pristopom, kle4, pririiqe in mansardo, sfovíwce približno 42 m\ 3.416 m^ zemljiičo, zacetrii gradnje 2004, vodo, elektrika, po ceni 89.900 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovonje, Ivon Andrej Krbovoc, s. p.. Gorico pri Šmorinem 57 c; netovonje.gojba.net.
r>
KOVA Cerkev. Prodamo zoudljivo parcelo, 2.S08m^za17 EUR/mMdelon 041 708198. Svetovanje, Ivgn Andrej KHu-voc, s. p., Gorica pri Šmortnem 57 c; svetovanje.gojbo.net.	n
06 asfohni cesti prodom posesi, 4.097 m^ ki obsego stovbno porcelo, 79 m^ brv-tttrico z vinsko kletjo, vinognxl, v okotki Ptujo. Ceno 40.000 EUR. Telefon 031 611-559.	p
- KUPIM
Hl^, Celje okolico, iahko tudi v slabem stisniu, kupim. Nudin^ poleno ^oalo. TelBfon041601-555. 4a84 STiUlU^ hSoali vikend, vCefiualiokoTn, kupim. Ploâlo v ^ovini. Telefon 041 672-374.	4910

LOM
ODDAM
nUBUZMO 30 m^ skkidScnega prostom ali priročno ddovnico s porisriSem, ob cesti ArdtnijubečiHi, oddom v nojem. Telefon 041262-063.	4681 POSLOVNI pro$h)r, primeren zo zobozdravstvo, odvetnico, monikuro in drago, ob Moriborski cesti v Celju, s porlur^em, med Plonetom Tus in Int^sponmi, oddom v nojem. Telefon 041 523-295, 041262-063. 4d8t MAHJSO Mso zvrlom, v Celju no Ostromem, oddom. Telefon 041743-728. 490e OfftEMUEllO mizorsko dAmrtca oddom v nojem Telefon 030 398^97. 2i49
mmvm
PRODAM
VEGE trisobno stai^ovanje v Kraigherjevi ulici, veliko 78 m^ leto izgrodnje 1978, popolnoma obnovljeno, prodom. Nova oknazlepim razgledom. Vselfivo takoj. Ceno 92.000 EUR. Telefon 031 S67-730.	4696
V ARJ1 vosi prodom dvosobno opivnlfeno obnovljeno stonovon je, v^ikost 47 m^ Cena po dogovoru. Telefon 031 625-384,04162m2.	4893
ARCLIN-VOJNIK.
V modemem aianovanjskem nise^ »
prodeia 14$tenoMLn(tkift8not-novouređeni IhI. v pođa^isnr III. gradben fazi. (»qekti so vetikorti 113.14B in 163 m2 nelo biv^niti povrëfi s pripBdej&Simi zemljiiii vilikosti 400 • 730 ml Del ol>-^ov ie pripravljen za prevzem. ostaU io
v 2akl)u2ni fazi. Infomiacijs: LŠ projekt d.0.0. 051 393
458,041 222 657 in 041 797 206; B-pol1a: info^s-prcjelrla ter oa ^etu http://www.teiirojektei/.
CEUÍ. Prodomo dvos^o stcnovtmie, I. nods^opjeve^novanjskeh'M, 53,96 m^, zgmjeno 1972, prenovljeno pred tremi leti, zo 72.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbovoc, Ss p., Gorira pri Šmorinem 57 c; svetovGnje.gojba.nel.	n
KUPIM
ENO oli dvosobno stOROvonje, v Celju, kupim. Plooki takoj. Telefon 041 601-SS5.
4€84
MAHI^Estanovonje, vCelju oil okolici, kupni za gotovino. Telefon 031321-946.
4910
ODDAM
V	OKOUQ Šmorjo oddom stonovonja zo S
delovcev, v stonovonjski bBi, po&eben vhod in pariorSce pred hišo. Telefon 031 2mn.	4669
STANOVANJE v Cdju, Pod lipami, 45 m^ opremlieno,oddom. Triefon 051 351-676.	p
ENOSOWO slonovDnie oddom v Ce|ii. Telefon 031 341-463.	4672
V	8(J2)iJI okolici C^jo oddom opremljeno
dvosobno stonovanje urejeni situironi ženski/moikemu oh poru brez otrok. Telefon 03126U04. 4d04
PRODAM
VIKEND,zídonicoal;pDsest,vblíziniC^o, ZAMRZOVALKOomcra spetimi prodoSi pro-do 25 km, bpim. Gotovina SO.OOO EUR. domo. Ceno po dogovorni. Telefon (03) TeMon 0314m72. ^ 5452-656,041 871-246. 4767
- &f.85-30.olct<»lMr2009 -
visokokvalite stanovan
na Novem trgu, Celje
(A.1.4./5) (A.Z3JS) (A.l.2.r6i (A.1.4J6) (A.I.SJ6J ÍA^Uóí
Sm^bM* (tAl/žl
^tlritćimo' 'rméjÉytítÉ^ft
9S.€2/96.I4m'
92,61/SS.99itr 100.49/9i,79 110.39/I02J» m* Hi.a2/t9e,64m'
ISÍTi/iWim" J6W<W*S#ir'
149SBVU í37M3Bia 1495 £0» mSiJSUK 1495 nvK jst^Etm
» na vçlio yti nadsUindantnlk aanwaii raxliinih véOwti in
nxpcrfditev,	mdra takej!
•	vUokokvaiitetiu stsnovđitie - pnwrttna lokđeija
•	p^moi in svrtovanje pri finandronju
■ pifmoi^ pndđji voit obtto)€Čt '
ntpntti litt ht f ' itrtdnc iepc arhiiektura in ùkolUc
•	garainahlia
•	bUHna cenSra, ioUf trgovin
•	ctictsto ntutíjt}« wovanû i 9gni}ù in évlitw tapomko
DAN ODPRTIH VRAT
CHUedl stanovaní: vsak torek in Četrtek od 12.00 do 16.00 Novi trg 20, zeleni Mok • pritličje
Informacije in prodaja na:
041 638418dl1031 605 028
Slffli, lesene, unikstne, vSinsko nostov^ ve, primerne tudi zo igmnje no ndcate-ro glasbilo, ludi bar$ke, prodam. Noro-ahi po telefonu 031 247-$12. 4266
POHIŠTVO
TUTVDI01
rend
najcenejše kuhinje v mestu
Mariborska C. 20, Cefje
m; 034286633
www.stutflotrefl(l.8{
Investitor Lesnina lcm
KlMH).belebofve,s pedœinstodih^ prodam, Ceno podoçovoni. Telefon 041 263497.	4886
OTRO^Osobo, bukev, vkombirwjizbelo, stofo tri leto, kot tHiva, prodam za 80 EUR.Telefon041620-132. 4&4S


SPLOŠNO KliPARSTVO • KROVSTVO IWK
Z*dm6esll2.6ras GSM: 031 307 780
dxrižne knfc*^ . wiiinm do y% m
PRODAM
lOiN lis, »fom in col«^ zroćno su^, pril^ižno 3 m' ter suho bukovo im. zogono no 35 on, približno 16 m^, prodom. Cena in prevoz po dogovorni.
Telefon (03) 579^49,041840^5.
4943
SUHA bukova drva prodam. Trisfon OSI 219^34.	491S
MtVA, sufto, po 180 EUii/kkiHra, prodom. Telefon 031851448. 4d52
Poštne storitve od 2. novembra na vašem domu
Spošrovani uporabniki postnih storitev,
sporočamo vam. da bo v okviru projekta uvajanja premičnih pošt po vsej Sloveniji od 2. novembra 2009 poéia 3233 Kalobje orgaoizirana koi premična poŠta.
Vse pošuie storitve boste lahko urejali pri vaíem pismonoši enako, kot ste jih na dosedanji pošti.
Pismonoša premične poŠte Kalobje vam bo na voljo od (»nedeljka do petka med 9 JO in 9 AS na lokaciji Kalobje 23 (pn sedanji po^i). Pismono§o pa lahko vsak delovni dan najkasneje do 8. ure zjutraj pokličete tudi na telefonsko številko 031/279 621 ter se dogovorite za obisk pri vas doma.
Za dodatne informacije lahko pokličete vsak delovni dan med 8. in 15. uro na brezplačno telefonsko Številko 0801446.
"O POŠTA SLOVENljE
28
OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
NUMERO UNO ■ POTREBUJETE DENAR
GOTOVINSKI KftlDin DO tO LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER ZA UPOKOJENCE,
do 50 % obfv obvenofti niio ovini.
Tudi no osaoví vo2Íb in laoiin^, Možnost odbacila no po^Qzrâce. pođemo ludi no dom.
kumeiio umo	kulttv*« »p.,
MMoAfea Ml 23. Meriboc
fel.i 02/252-48-26, 041/750-560
rntttrrnn
POSOJILA
MEDIARN XÛU A, Dunalska 21. UubUana
Celje: 031 508 326
delovni čas: | vsak dan non-stop ^
ottl

TAKOJ!!!
DRVA, cepono m 1 m^ bukev in ostale mte íftSQ, ugodno prodom. iMofi (Ml 375-282. p STREŠNO opeltfbobrovec. stQRi6H9ro-dom olr meniom. Telebfi (Ml 565-556.
KUPIM
STAltO zidflo opdco »hoinslogsrc Inipin. SîQfQ brvno prodom. Tel^n 04Î 841-383.	D
Uiůtn m spnm Nsa •ma^ Pnitii Mtoel* to «FM*
Timbles* diO»e«« Lahov Graben 5* JurNIoicer
PRODAM
AVTO rodio, s OHom, prodom. Cera po dogovonj.TftIefonOJO4914
ŽIVALI
PBODAM
PIU5IĆI itmii tôeod 30 kg noprei in plemenite mledke, bfsje oli ne breje, prodom. Možno dosfovo. Telefon 031509-061.	4533 MQQ. rjon, bhke inkman«. rpvocme, tazji hp, prodoiomo no formi Soje pri Sompttrv v»k delovnik. Sp^ejemomo noroTilo zo enodnevne ter pî^rànre, b^e, 10 dopitonje. Telefon 70D-M46.
4644
NE$NI0, ijove in grohosle. prodojomo. Nakup 10 ilvoli • petdin kezplomo. Kokos M r«dno cepljene. Kmetijo Win-t», Lopoto 55, Celje, telefon (03) 5472-070.041p PRAŠKE, mesnote posne, od 25 do 80 kg. možna dostovo, prodamo. Telefon 031 544^53.
IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 03 36
Žnider*s Cetje. Gosposha ul 7

GOTOVINSKAPOSOJILA
IN ODKUPI POSOJIL DO 3.400 EUR. Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine
K tiUt. Ul. XJV. diviiij« u. 03/425 7000 fE MURSKA SOBOTA. Slaaeta Roinuna 16.02/521 3000 PE MARIBOR« PartuiRsk» 3-S.
02/2341000 PE Slovenj Gfaddo« Ronkova rt 02/SS1 2000 B0NAflN.d.a,o., SÍQvenftka27. lOOCLiiibljona
DVE tebi tùkl pobTiino 26D kg, prodom.
TeMon 041922-486. 4882 BR£JO kfuvo, ftcro devet M, poino. prodom. Teyon04l 910^01 4889 KSAVOmntD&o, âamosem M, prodom.
Telefon 041617-189. 4600 PAVE, sSora diri mesece (tii somco in dve um Ai), lepe rosti, prodom. Ceno po dogovoru. TeleFoa 051 365-596. iOds KRAVO simeotolko, steWtom ûli bnz, prodom. Telefon (03) 573-3232,031745-548.	L448
MlADO bunko kozo. a zskol oli nodoljnjo rejo, prodom. Telefon 041854-551.
4913
IHXKO šmentolko, slom 4ledneln bikco, (b, slorego 1 teden, prodom. Telefon 041990^595.	49i6
nUCO »MRtalko, bnjo 7 mesacev, prodom. TeTefon (03) 5739-411. 4915 TRI tedne sSoro l^&o simentolb prodom.
TeleFon03l 532-444. 4919 TELICO simeotolko, Iffejo 6 mesecev, prodam. Telefon (03) 5777-336 oli 031 596-721	4920
KBKXO Aorâc, »kolnluksoc, z liso M gb^ mimo, v šestem mesecu, prodana zo pleme. Morlin Breznik, lopota 16 o, Cer|e,teWon(03)5471-305. 49oe fRAilČE, težke 60 do 70 kg, prodom.
Telefon 041295-239. 4923 miXÍ teSce od 100 do 200 kg. prodom.
Telefon 031559-820. L449 KOZU^ bindcego In mlodo br^ kosi, pol-bursko, prodom. Telefon 041966-342.
4930
OUA, storža 6 l«t, zb nodolinjo r«to, prodom zo 500 £UR. Telefon 051215-863.	4925
KUNCI {afaj in ilocnooskulo, po imtooIu.
pnidomo. Telefon 031 562-043.4933 l&KO simofttolko, lalko 130 kg, pnMhm.
Telehfl 04159^75. âsso ÍBXKO simentolko, staro 14 dni, prodom.
Telefon 041579-358. ŠS49 nUSKE, {9ÛB približno 25 kg. prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 041 392-272oli(03)5808-142. 4941
KODOVANI?
2AHTEVAJTE ODŠKODNINO!

BO ±B ±7
gwbll»f>»k« C. 7 (TPC Vrtnka}
Mtonim KMDnti
najem
£elje
Ocxumentac^a Je na voljo na vpogfedna spletni strsni: www cm célje sí	
Moion nofom: '	WT^l Ifítcrmíct/e:
zi>naa]iri proaoimn rrto^i lUniM	IMUM Naslov Lava 42. 3000 Celje
	
S ^epn^h <;9revanili siojni.	To> 03;490 5543
10 ^jlDitil) nnoqrtfv'inin tWjritc	^•1-' ' • Irsnica^cm'ceiis-si
	...:-îrrai www cm-cclle^^
KRAVE, plemenske In zo zokof In b&ce, mesne posme, prodom. Telefon 031 747.930.	4938
PHAŠIO. od 80 do 250 kg in svinjske polovice, prodom. Možno dostavo. Tele-bnD31 506-313.	ÔS52
BIKCE šmantoke incmo bale torbr^telico slmenfolko,prodom. Telefpn 031 506* 383.	dS52
TELK0,b.170kg In tdico, rit. 220 kg, prodom.Telefon031544^53. èS54 8ERNAR0IKŒ, Ôstoknme, dolgodlob, store dvo meseca in prodom, telefon 031544-653.	šs54
KUPIM
PfTAKi luïïvein telíce, zo izvoz, odkupujemo. Plonlotokoj. Telefon 040 647-223.
S42S
KilAV0,brejo8dQ9masem,stQfO do deset lel oli ssvezim mlekom, bpim. Telefon 041B3M66.	4902
THJCD simentolko, lezko nod 250kupim. Teleíon 031 512-323. âô46
ODDAM
MUCE, sfore štiri meseca prijazne, različnih bon, oddom. Telefon 5792-412 oti 051 260-552.	4864
PRODAM
MO^ Iz belih in nleôh soft grozdjo, v smor^ovirštantskem okolišu, prodom. Telefon 03] 575-777. Ssob VINO in mozM dostavo, ugodno prodom. Telefon 031 765-466. 4792 KRMKI bvnpir, jedilni krompir in koruzo v zmju, v vrečah, prodom. Telefon 041 663-137.	4905
GNOJ, govep ot konjdci, zdoslovo oli brez, prodom. Telefon 041 880-798,031
862-081.	4001
flZOLsivček, kokovosfen, «no 5 EUR/kg, prodom.Telef0nO4) 213^99. p VECW kolono: ;éenics,0ves» ojda, koruzo v zniju, bollrona slamo in seno, kocke, prodom.Telefon041 649-414. l&E pijace, težke pribi w 2,51(9, moće. 4 SJR/kg/ priUižno 20 zivol), prodom.TBlefon041 951-527. 3553
OSTALO
PRODAM
SURI plotisčo, 185/65/t)5înstnlno nosilca zo mercedese letnik 1994-2001 poceni prodom. T^efon 041805-159.
4942
TEi£V(ZllO. Uodilnik. prolni smt dedikiik psoini str^ TV ontono, DVD. videorekordér, znomke. mikrovofovno peôco, kotno sedežno itd., prodom. Telefon 051 424-303.	4950
KUPIM
CUiUSMANKO, store Mohorjeve kn|i9e, store rozglednke in zanimiv sto r predmet kupim.Tele{on031 809^43.
4765
RAÔlNOVODSTVOzfl d.0.0..S. p., dnâvoin zavode, poseb^ ugodnov mesecu oktobru. Tdefon 03) 332-015. Kolikonto. d. 0.0., Mariborska 68, Celje; www.kofikoiv
tOÂ	r>
30-letna zoposlano, simpatično ionsko, Liisko, zeli priji^io. Resno. TeMon 041 248^47;agenciiaSuperAlan. 4898 404etno urejeno žensko Želi moškego do 54 let. Telefon 041 248-^47; ogencijo Super iUan.	4696
BOHMWiPillIWČWB^
TÉpĎiSi posredniki z Gceoeo e poere-tkrnja v promelsi i n^trvniMiim. Pisne N^oge spr^emamo do 10. novembri na naslov: 8oRt luprvniMn. Itfhirtm 22.Calλ
Tënîùî^ôsredôvâinîc^^ »ANJE
za vse osamljene
03f BOS-4O0
^eo^^^reSnij^^gj^reboi^
Brezplačna poaredovanja
za ženske do 46 let. Posredoveinica
atAui^ANaE
03
031 e3e-378
^eogoldOreSnjk^^^raboj^
VECzenisk. od 50 do 60 let, želi pnlateljo. Resno. T^bn 041 248447; agendfa Super Aion.
*48de
IZVAJAMO Izkope s kombinirko in mini bo-gii, kiper prevoze, rušenje objektov in odvoz moteriola, izgradnjo konotizaci-je, dvori» (tlokovonje, o^Himnje...), montažo gips plox rn ostolo grodbeno delo. 6MC Vinder, d. 0.0., Zodobrovo 126,3211 ikofjo vas,telefon051377-900; gmgvinder@gmoil.com. 4560 VABUQII no tećol Uosim mosože criego leFeso. Informodje m prijove po telefonu 031 72^48 ob www.ovronKen-ter.9. Avroro, Sora Josk. s. p., Ul. franko-lovďúhzrtev17a,Cer|e. $547 MO^, star 50 let, nu^ potrebuje zenáo zo gospodinjsWo. Telefon (03) 5707-367,031 773^01.	ži5i
|]70SQJA strojev zfl nonovTstno Mo obrti, gmdbenBtvo, vrlnorstvo in raznih vzdrzmlnih del omogoča izposojevalnico strojev in nopiov^ v Celju (Hudi-njo), Ul. brutov Dobmftnkov 13, telefon 041629-644,5414-311.	n
XKA[FF stane, stropovi, monsorde z izrioc^ m nopu»l Defo izvajamo kakovostno, v dogovorjenem roku in z gorandjo. Andrej Kavko, s. p., Ulico I. celjske »te 22, Šentjur, iMon 041684410. n PREMOG, zelo i^odno, zdostovo. T^efon 041 279-187. PrevoznStvoVlodimirPer-nek. s. p., Sedlašek91, PodMinà n
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE

NZOPARUiirKE (oKe), 501, BO 1,1201,160 I in 2D01, pfodam. Telefon 030 929-205.	3700
ENO sezono robljene zimske pumiatike Bonitn Poloris, s plolikl, 1B5«65 R14, pradQm.Teiefon041 786496. 4746 tímske gume, kompletne, no plotn-oh, originalne zo pofo 1,0, v^cost 155/ 79/13, pn>domza 120 EUR. Telefon 03I805-B34.	4d03
ODOJKE, oćSćene. po želji tudi pečene v knÀni pea, bele piuonce, oosčei» in belo vino, prodomo. Telefon (03) 5461-414,031 80^5. 48774876 NAGAČBIO Bsko in 10 m suhli hroslovih div prodom. Telefon (03) 5771-958.4874 DROBILK iUko 220D, hidrcvtimi díin-der, bol Fi 80, hišni hidrofor in iebne domjake. prodom. Telefon 040 575-924.	S 5464890
BON zo ^dnevno potovonje vŠponijo, zo 2 oseH prodom. Telefon 070 268436.
4914
VERIGE za ovto, za m dimenzij, nove, prodom.Triefon070260436. 4S17 ^Rl zimske gume, 15 col, no plotiSh, primerne za goli 4, prodom. Zroven prodom polico zo golfa. Telefon (03) 5720-714.	49ti
BMSKE gume, mole robTine, 195/60/15, ugodno prodam. Telefon 041416-678.
4948
VODOVOD - KANALIZACIJA
JAVNO PODJETJg. ^.0,0._
Uva2a,3000CEUE * Tel.:03/4250300 * Fuc03/4260310 E-mail: mfo^vi>4(fr<elje.si www.vi>4(a-celje.si
Služba za prijavo oicvars 03/ 42 SO 310
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnili voda do idrave pitne vode In prijainega okoija.
elektrosignal, d.oo.
Uspelno podjetje z kot poisroletno tradicijo ZAPOSLI
KLIKTROMONTER (veedelavcev)
*	tV. ali V. slopnia izobrazbe elektrotehnične $<neri
*	Nojmanj 2 leM delovnih izkušenj
*	Voznilki izpit B kotegorije (izpit C kotegorije zaželen)
*	Zaželeno znonje vsaj enega tujega ježiko (onglelko, nemško)
Pogodbo o zaposlitvi se sklene zo določen čo$ 6 mesecev zmožnostjo podoljšanja za nedoločen Čas.
Kondidoti morajo k pnjavi predložiti;
*	Vlogo s krotkini življenjepisom
*	Koprjo zadnjega lolskega spričevalo
Kandidoti morojo posloH vloge z dokazili do 10.1K 2009 no naslov: ELEKTROSIGNAL, d.o.o., Lova 60, dOOO Celje.
GRADHEUI, pozori Po konkineocnih cenoh izdelujem peô in bojlerje zo centrolno ogrevanje. Gorancijo pea je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekoqe 29 o, Škofjo vos, triefon541S011,041531-176. 4926 OEMfT fosodevom izdebmo kokovostno in po zelo ugodnih cenoh. Ne zomudite jesenske okcip- znoone cenei MS^rod, d.0.0., Go^KRvetdcoS, Ce^, telefon 041 77MM.	n
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
20. iO.: Doris CENTRIH iz Žalcá - deklico, Simona LI-POVŠEK iz Podčetrtka - deklico, Bernarda MOŽINA iz Braslovč - dečka, Suzana TRANIK iz Andraža nad Polzelo - dečka, Tamara RAM-ŠAK iz Šmartna - dečka, Ro-zika IPSEK s Ponikve - dečka, Boža JA2BINŠEK iz Gorice pri Slivnici - dečka.
21.10.: Alenka VRTAČNIK s Frankolovega - deklico, Valerija 5K0RJAK iz Šmarja pri Jelšah - deklico, Nevenka LEPKO iz Velenja - dečka. Mateja HAJNSEK iz Peirovč
-	dekiico.
22. 10.: Suzana KRAJNC iz Griž - deklico, Polonca Barbara N arat iz LaSkega - deklico, Tanja kitak iz Rogaške Slatine - dečka, Kristina LOCnikar iz Zreč - deklico. Melita kameník iz Nove Cerkve - dečka, Bojana čretnik iz Žalca - dečka, Alja VERBIČ iz Celja - deklico, Olga ŠT1GLÍC iz Gornjega Grada - dečka. Brigita kozeu iz Braslovč - dečka, Karmenka ZUPANC Iz Žalca - deklico.
23.10.: Adriana DROBEŽ s Polzele - dečka, Mihaela SEDAR iz ŽaJca - deklico. Irena JUR JEVEC z Ljubnega ob Savinji - dečka.
24. 10.: Renata KOLAR KRAJNC iz Loke pri Žusmu
-	dečka, Polonca GOLE iz Celja - deklico, Katarina KOLAR iz Celja - deklico» Jožica NOVAK iz Žalca - dečka, Andreja MARGUC KAVČ iz Loč - dečka, Mateja BE2G0V-ŠEK iz Celja - dečka.
25.10.: Petra PLAVČAK iz Rogaške Slatine - deklico, Si-monca TRUPEJ s Kalobja -dečka. Zvonka BRGLEZ iz Celja - dečka, Petra LAZNIK iz Velenja - deklico, Katarina SKAZA s Frankolovega -deklico. Špela KRALJ z Ljubnega ob Savinji - dekiico, Mina PERČIČ iz Dramelj - de-kjico. Jelka KOMPAN iz Celja - dečka.
26.10: Natalija PLAHUTA s Ponikve - dečka, Ema ŠO-LINC iz škofle vasi - dečka, Sabina ROM iz Petrovč - dečka. Karmen OPREŠNIK iz Le-sičnega - dečka, Vesna lUPŠE s Polzele - deklico. Minka GER2IĆ iz Rogaške Slatine -dečka, Jožica KRAJNC iz Velenja - deklico, Janja BELEJ iz Pristave pri Mesiinju - deklico.
INFORMACIJE
Najboljši.del človekovega Življenja so mala, neimenovana in brezimna dela dobrote, ljubezni in pozornosti Bila si jih polna.
V SPOMIN
MARIJI -DRAGICI KRAJNC
iz Gorice 35 â (10.6.1944-2S. 10.2008)
y teh dneh mineva leto dni. kar ši se poslovila. V mislih boš vedno z nami.
TVoji
4313
Sedem, let že v grobu spiš, toda v naših srcih še živiš. Nihče ne ve, kako srce boli, odkar te več med nami ni.
V SPOMIN
JANEZU JOHANU SALOBIRJU
iz Trobnega Dola (II.S. 1925-3.11.2002)
Mineva sedem let, kar nas je za vedno zapustil dragi mož in oče.
NajlepSa hv^ vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče.
Žalujoči: žena Marija» hčerka Marija in sin Janko z družinama
L410
V 60. letu je umrla draga mati, žena
MILENA RIZMAL
roj. Čulk iz Žalca, Cesta na Vrbje 2
Pogreb drage pokojnice bo v petek, 30. oktobra 2009, ob 16- uri..
Sveta maša bo ob 15.30 na pokopališču v Žalcu.
Žalujoči: sinova Blaž in AntoD> mož Vojko, brat Ivan in ostalo sorodstvo
4Ô57
POROKE
Celje
Poročili so se: Tadej V]-DERGAR iz Vojnika in Maja LOZANOVSiCA iz Makedonije, Marko BEVC iz Celja in An ja ŠTOR iz Košnice pri Ce-IjiL_
SMRTI
Celje
Umrli so: Olga COKAN iz Celja, 86 let, Marija MIRNIK iz Celja, 76 let, Elizabeta ZDOLSEK iz LaSkega, 90 let, Marija KRAJNC iz Celja, 75 let, Rozalija SKET iz Gorice pri Slivnici, 93 let. Vera Marija KRÎVEC z Dobrne, 68 let, Marija DANKOVC s Polzele, 83 let. Štefanija GORŠEK iz
Vojnika, 86 let. Anton SKOK z Vranskega, 75 let, Tončka HRASTOVEC iz Tabora, 45 let. Janez KAVČIČ iz Pepel-nega, 81 let, Stanislav JAKŠE iz^ca, 87 let» Margareta ERJAVEC iz Laškega, 67 let, Vincenci) BRUNŠEK s Pro-seniškega. 78 let, Andrej JELEN iz Podloga v Savinjski dolini, 74 let, Pavla FLIS iz Šmartnega v Rožni dolini, 80 let. Dragotina PLEVNIK iz Šoštanja. 78 let. Pavla HLASTEC z Gomilskega, 86 let, Miroslav POTOKAR iz Celja, 72 let, Anton GUZEJ iz Zg. Tin-skega, 58 let, Marija MEŠIČEK iz Laškega. 97 let, Cirila GRAČNER iz LažiS, 90 let.
Šentjur
UmrKje: Igor GOLEŠ iz Šentjurja. 40 let.
V SPOMIN
ŠTEFANU AVŽNERJU
(18.12.1939-1.11.2008)
Hitro Čas beži, veter solze briše mi, a tebe ni. Mineva žalostno leto» kar je usoda dragemu možu ugasaila luč življenja. Iskrena hvala, ti za vso podporo, ljubezen in dobroto. V hladnem temnem grobu na] te greje moja ljubezen,
Žalujoča Žena z domaČimi

Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ost<ú.
ZA HVALA
V 81. letu se je poslovila draga mama, babica in prababica
PAVLA FLIS
iz Rup 13, Šmartno v Rožni dolini (7.6.1929-20.10.2009)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Zahvaljujemo se centru za pomoč na domu ter sodelavcem Banke Celje in Gorenja IPC. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru in pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posebej Še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njeni
4d07
Vse odhaja, kakor tiha reka, !e spomin ostane.
V SPOMIN
27 oktobra je minilo leto dni, kar je odšel k večnemu počitku
MARIJAN PETAN
iz Dobofske ulice 19 v Celju
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu v spomin prižigate sveče.
Žena Zinka
4S97
Ljubil si planinski svet, nate naj ostane spomin prelep^
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža
JOŽETA SEVERJA
iz Vodnikove ulice v Celju zasebnega mojstra elektroinštaiaterja
se zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča Žena Olga in ostaio sorodstvo

Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srca srečnih dni spomine. (Dante)
V SPOMIN
30. oktobra 2009 minevajo tri leta. kar nas je za vedno zapustil naš ljubljeni sin
BOŠTJAN ZORKO - CANI
iz Celja (1975-20063
Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečko, iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
4858
Ko pošle so ň moči, zaprla tn2dn£ si oči, 7jinj mimo spiS, boíeím več ne trpiš. A čeprav spokojno spiš, v naših srcih Še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
MARUE MEŠIČEK
iz Laškega (27.7.1912-20.10.2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem. sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Zahvaljujemo se negovalnemu osebju Doma starejših Laško za skrb in nego. Iskrena hvala tudi gospodu OjsterŠku za ganljiv govor ob slovesu, duhovniku gospodu Roku MetliČaiju za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, trobentaču za odigrano Tišino In Komunali Laško za opravljene storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njeni
L446
Te bolezen je objela; Še poslednjo moč ti vzela, zdaj'med nami več te nt a v naših srcih boš vse dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mamice, tašče, ome, sestre in tete
KRISTINE KRASEK
iz Zgornje Rečice 22, Laško
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in maše ter Številno spremstvo na njeni zadnji poti- Še posebej se iskreno zahvaljujemo Splošni bolnišnici Slovenj Gradec - internemu D oddelku in zdravnikom dr. Nateku, dr. Krebev in dr. Krstanoska ter osebnima zdravnicama dr. Zlatečanovi in dr. DogŠa. Iskrena hvala tudi župniku za opravljen obred in
pevcem Idila za odpete žalostinke. Hvala sodelavcem gostinstva Hochkraut in g. Daniju Hochkrautu z družino ter družinam Toplišek, Maček in Rozman-Čeh.
Vsem in vsakemu posebej Še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Lojze, hčerka Tina z možem Damjanom in vnukinja Aleksandra
L440
KINO
Nova Zelandija
potopisno predavanje
PUUVET TUS
$|Wf«lMl30.10. do 2.11. Kzmtnalegrafi n pndmij«ja prtvico do spriniimbB progrofnt. G.I. Joo: Vjpon Kobre -
znanstven^mastiStu viler tm Î8.50
Lodm doba 3: Zere tfinowmsv '
anímirwi. sinhrorrisran J2.00. 14.10
Udtu mrt - akcifsb triler J3M 16.40, 2nQ,2340 Mteheol âuktoK Jhh » ćt - glBsbwi n20, H.40,1700.19Í0. 21.40.2XS9 NwlomMtki - znanstveno fsnta^ti&va akc$s I2.3a 1S.2a 18.30. 20.40.2140 Poirtnico za odrtdt - kometa nm t4.oa i&so. 19.M. im.23.ss Sirati-triler 118«^} a2O.2m.23JO Upibítov neO^a Man 12 3-knminalna dřeme
no& t&sa 18.4Û
v vílm - divmirana pustolovidoa -30sinhiQníznn
rm tm i$.od,ií.io.2oío
Ža^ VI • OTvdjhAâ
a30, 1T10J8.10.2110.^1»
9:06 • i^ma
ISJO.mQ.7m. 2230 loganóa:
pradnava so vsak den ffsíisf9^sp¥petekmi'soúoto nadelja, pooadaljak
METROPOL
PETKín NEDEUA 16.00 Triia ndiojníki - animirani SOBOTA
16.00 Powtt o Daaparauxu - animirení 20.00 Koipifs Kriapi - mslaríKnl triler -posebna pr^koja
SLOVENSKE KONJICE
PFTIK
20.00 CNiavid aovrežnSu - bnrenalna drama
I PRIREDITVE I
PETEieSO.lO.
18.00 Gâ]eniâNikca Celje
Likovna đela mladih
odprtje razstave del. nastalih na otroških hkomih džlavniaih
18.00 Dom kuîrureVelenje_
Proslava ob dnevu reformacije
18.00 POS Blagov^_
Večer folklore
Twstopafolkloma skupina KD Bia-gffunazgosii
19.00 Kulturni center Laško_
Srečanje 9 Ferljem l^áčkom Bmlna značka za odrasle - glasbena spremljava Adam Bicskey
19.00 Dvorec Strmo! Rogatec_
Urška Ro$kar-klavir
magistrski koncert
20.00 Mestni kino Metropol, Celje Metropol leaten Bdozaaaj
turneja najboijših slovenskih stand up klikov
MBOTA«31.10.
15-00 (do 17.00) Muzej na prostem
_ Rogatec__
Peka kruha včmi kuhinji in Pletenje iz lič>a
etno dmonstrarijainaùw doživ-IjajskadelamicaTerezijeíOemenáČ
16.00 Kulturni dom Sent jtir_
PipiinMelkijad
otroSkagledaiiška predstava Mini teatra Ljubljana
19.00 Počitniško diuštvo Kažipot.
VPIOI^_
19-30 SLC Celje
Satanski soneti
večmedyski pogled v onstransrvo
^liQQ niladinski cenier_
Maio strahu - veliko smeha
večer stand up komedije - Marko Kumer - Murč, Domagoj Pintarič in Sašo Stare .
^^ Mes Uli kino Metropol. Celje •niisfíjre
Haknveen koncert: Shyam
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: AJma M^ Karlin: Poti; SvedlČa ob reki> do preklica.
Muzej novejše zgodovine Cdje: Darinka PavleiiČ - Lorenčak; Savinja - reka mojega življenja, do 25.22.; Polnoletne muzej razstava ob 18-leinid modne revije Metke Celje, dû S. ÍJ.
Galerija sodobne umetnosti Celje: Prepovedaixa smrt; likovni projekt 5e v likovnem salonu in SpitalsÛ kape^, do 20. n.
Galerija likovnih del mladih Celje: Daljave; likovna deb Darje štefanáč» do 13. n.
Zgodovinski arhiv Celje: Naj zmaga pravica; o razvoju pravosodnih organov na Celjskem.
Dom sv. Jo2eid Celje; Celje kot ga vidijo ptice - iotopaflje Bojana Plevča-ka.
Šolski centerCelje: Fotografiiarn, torej sem; vseslovenska fotografska razstava srednjelolcev, do 30- ii.
II. osnovna tola Celje: Bistvo očem skrito» srcu odkrito; vseslovenska fo-togral^ razstava osnovnošolcev, do 50. Ji.
MestEii kino Metropol: Cerkve - razstava íotograílj Francija Horvata.
Hotel Faraon Celje: Dober daii. Ce-IJel, likovna dela StanetaJak^ia-Stan-ča.
Galerija MIK Vojnik: 15 let ženske koSaike v Celju; razstava foto^afij; ^ 5. IJ.
1. osnovna iola Žalec: 14. bienále otroške grafike, do prefeitûz.
Savinov razstavni salon: graiike Klavdija'I\itte,do2- JI
Hotel Wellness park Laško: Voda, telo, zvezdno nebo; razstava Likovnega društva Laško.
Dom II. slovenskega tabora 2aJec: Štanjel - kraški biser; razstava del kovumelní§ke^mnazijeGCC;do6, U.
Stik tâàko: razstava del Žarka Vrez-ca, do 20. U.
Muzej Laško: 20 let mažoretne dejavnosti v Laákem Anina galerija Rog. Slatina: Mirko Me-giič - Dubrovnik, do 1.11.
Ipavčeva hiŠa Šentjur: razstava slik Ex-lempore Prevorje 2009.
Prostori ŠD Šedina Dramije: Razbojnik Gtizej TDed kitvico, maščevanjem in legendo, do februarja 2010.
Dvorec Strmol: Ivana Andrič Todič in Rok Komel> razstava likovnih del in izdelkov iz kerarmke.
STALNE RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Kulttimo in umetnosmozgodovinska razstava, lapidarij in Celeia, mesto pod mestom (Knež]idvor).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovK zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje indeb Gustavain Benjamina ^vca.
Muzej Laško: L^ko-potovanje skozi Čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje-Center.
Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke.
Muzej novejše ^odovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški rauzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hertnanu Lisjaku.
FotograisÛ atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
-Dvorec Slrmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski rauzej M- Sobota}; Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada GerŠaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče HochkrautIVemer je. restavracija na celjski Železniški postaji, Celeiapark Celje In pošta Celje: likovna dela Vlada Geršal^.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtoijev.
Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoju ler grafik RudolfaŠparjžla na temo Celjski grofi.
Minoritski samostan Podčetrtek:
Herbarij, dragulj kulturne dediščine -zdravilna zelišča, stalna razsiavaMari-je Gaber
H!TRO NAROCiTE

Sobota, 31. oktober, od 20. ure: Halloween Release Party, predstavitev prve plpšče zasedbe In Teh Crossfire, na koncertu bodo nastopile še hard-coie/punk skupine: God Damn It Boys, Kreshesh Nepitash, ABK in Čmami UgruŠčič; od polnoči disco after party z glasbo iz 80. let ter DJ Surprise
Uradne ure: od torka do petka med 12. in 20. uro, v soboto med 9. in 12. uro termed 15. in 20. uro. V ponedeljek zaprto. Akliialno:
-	možnost najema glasbene sobe (v pn> štorih Društva ŠMOCL)
-	brezplačen tečaj raČunćdnišTva za za-čemike (ŠMOCL, mobilna učilnica)
•	ŠMOCLprodajnomestonajrazličnej-§lh vstopnic preko sistema Eventim
-	šMOCL-ove urice, vsak dan od 12. do 15. ure
•	bre^lačnelnštnjkcije matematike za osnovno- in srednješolce
-	igranje namiznega tenisa od ponedeljka do petka
-	brezplačen interaktivni tečaj francoskega jezika za začetnike, od 15 do 30 let
•	možnost nakupa vstopnic za razne prireditve v Sloveniji in Evropi
KbO
Uradne ure:
Ob ponedeljkih in torkih med H. in 14- uro, ob sredah med 9. in 16. uro» ob četrtkih in petkih med 17. in 19. uro ter ob sobotah med 10. In 12. uro. Redno dirjanje:
Vsako sredo med 11. in 16. uro in vsako prvo sredo v mesecu do 17. ure v prostorih KšOC na Mariborski 2: Prodaja študentskih bonov
wiiinN.ra(liocelje.coin
mmm
Dvakrat na tňdůn, ob toHcih U\ petkih, zanimivo branfe o nvlîenju in delu na območju 33 obcIn na Celjskem.
Poilna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova Izdaja Novega tednika € I petkova pa€ 1,25-Naročniki plat^jo za oÍk izdaji mesečno € 8>30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% prr plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brespfačno prejemajo še vse posebne Isdaje Nove ga tednika. Naročniki Imajo tudi pravico do štirih breiplačnih malih oglasov« do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
iiT^ prilogo TV-OKNO! "-i-L-Lil
NOVI TEDNIK
bDtiiprimk:
Prešernova 19 3000Ce|»e
NAROCILNICA
Kný
Ûatwnrajstv«:
y§çiL'_
H^rdUkM ntniw Novi itásA aotltBt^Bamtm
piMtpb;
yr&RCiOiO bopo(UiteupofiU)i]uowapoErá<aatQau&k«slvžbeN^
ce^ madu^
Sobota, 31. oktober, ob IS. uri: Ca-rovniško rajanje; ples, Čaranje in petje za otroke od 3. leta; ob 16. uri gledališka predstava gledališča Ku Kuc lizika in vila Tabletka
Sobota. 31. oktober, ob 21. ud: Maio strahu, veliko smeha; stand up komedija. Nastopajo Marko Kumer -MurČ, Dom^oj HntariČ in Sašo Stare Redno dogajanje v dvorani: KUD Superstar - ples: torek med 16- in 18. uro, vodi Cvetana;
breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 18. toro, vodi Dejan Gregi;
VS Styling - sreda ob 17. uri in sobota ob 10- uri, vodi Vladimira Skale.
Sobota. 31. oktober, ob2I. uri v Ku-lisamici (zadnji vhod v šentjurski kulturni dom): Klubski maraton Radia Študent, igrata Zircus in Loudspeaker alliance
Uradne ure: pisarna. Cesta Milola Zidanška2d(šponnjpark):petkil5.00-17.00 in sobote 9.00-11.00 Redno:
Rekreacija: sobota ob 14.30: košarka v športnem parku, odbojka na igrišču pred OŠ HruŠevec
Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski
Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu od 17,00do 19.00, pisarna Rdečega križa. Mestni trgS, Šentjur.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA IĐŠA Telefon 492-63-56
KRLZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
. ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center b stanovanjske skupine] Gregorčičeva 6 * plsaina> 3000 Celje tei. št. 03/ 428 88 90
življen u;Kocenova4-8,Celje
te
.; 03/548 60 Hali 051/ 418 446
MAl^RINSKIDOM T^efon 492-40^2
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-ŽRTVE NASnJA 080-11-55, vsakdeiavnik od 12.00 do 22-00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. FakszagluhonemeOl-524-19-93, e-mail: dnišlvo-sos^drustvo-sos.si
ZAVOD vm, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC
OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati Življenje dnem in ne dneve
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA.
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali ňzičn^a nasilja» za moSke storilce nasilia ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CEUE Pomoč Ij udem s težavami
v duševnem zdravju. Kocenova ul. 4,3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skunma:
ponedeljek-petekod Ô.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031555 844, www.eteos.si. iniog)gteos.si. Cosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstniKOV-Srečanja za starše z otroki do61etastarostj. /
Podjetje NT&RC, d. 0.0. Direktor: Srečko šroi
Podjetje opravlja Časopisno-založniško. radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19. 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032. Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8.30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199.20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk; Delo, d.d-. Tiskarsko središče. Dunajska 5. direktor: Bogdan Romih, Novi tednik sodi med proizvode. za katere se plačuje 8.5% davek lia dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Klara štefanec Oblikovanje: www.minjadesign.com E-maii urraništva: tednik@nt-rc-si F-rnai) tehničnega uredništva: tehnika.iêdnik<^t-rc.$i
RM>IO CEUE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urânica informativnega programa: Janja Intihar
E-mail: rad>o€>nt-rc.si.
E-mail v studiu: info^^radiocelje.coro
UREDNIŠTVO
Milena BreCko-Poklič. Brane jeranko. Špela KuraJt, Rozman Petek. UrSka Selišnik, Branko StamejČiČ, Simona ŠoliniČ, Dean Susier, SaSka TSržan Ocvirk
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Raiu Celje ter nudi osîdie agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna LejIČ
Marketing: Zlatko Bobinac, Vojko Grabar. Viktor Klenovlek, Nioa Pader, Rok Založnik, Marjan BreČko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032. (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@^nt-rc.si
NOVI TEDNIK
ZA RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka

CI/iti/isu^^L'» ALANI'jransfeokonJeniSko ljudstvo ob Dcflu in Volgi; ASONANCA-eamogl^	ATEBRIN - zdravilo proti malahji;
Ol O VflrCSK* AVREOL A • svctniaci sij na podolMh m kipih wçtnikov; PORTAL - vsicçiiia spletna stran; STIKS - sveia n\a v grtkcm podzemijo.
Nagradni razpis
1.	iiđgrada: darilni bon za nedeljsko kosilo za 2 osebi v Hotelu Evropa v Celju
2.	nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov Wellness centra Aspara v Šentjurju
3.-5.	nagrada: darilni bon za veiiko klasično pico v Gostišču Hochkraut
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC> Prešernova 19. BOGO Celje do četrtka, 5. novembra.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 23. oktobra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 83
Vodoravno: SISTEMATIKA, ARISTOTELES, ITO, ARE, UU. MI. NAL. STA, SAŠO TAUAT, LEA, KAL. EKRAN, TRUP. RAA, RABI, RAKETOPLAN, OCET, KVA. lU. LEONI, EBOLA, ADAM. JIN, SNOB, PREM, AKO, KAŽIPOT, HEM, RE, OLl, ARATI, O^NEAL, KAČ. NAHOD, RAN, PETER KAÚZER. UR. NA, ILAN, VSOTA, STVAR
Geslo: Naši junaki na divjih vodah.
Izid žrebanja
1. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 evrov Wellness centra Aspara v Šentjurju in 2 vstopnici za drsališče ali Bazen Golovec, ZPO Celje, prejme: Zdenka Drobne, Na ličnico 3. 3230 Šentjur.
2.	nagrado, vstopnico za 2 osebi za kopanje na Rogaški Rivieri, prejme: Gabrijela Frece, Lože 15, 3272 Rimske Toplice.
3.-5.	nagrado, vstopnico za kopanje na Rogaški Rivieri, prejmejo: Jožica Pinter. Rimska cesta 87,3311 Šempeter; Drago Kumer, Erjavčeva 33, 3000 Celje in Mitja Plevnik, Podplat 3a. 3241 Podplat.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.
>3
W
11 12
13 14 IS 16
l7 S fI5 55 B
Ime in pnimek: Naslov: _
Ona: Prizadevanja v ljubezni se vam bodo začela počasi obresiovad, zato nikar ne izgubljajte pogi^ in potrpljenja. ûmpû/c vztrajajte na trenumi poti. Za denarne zadeve bo čas (udi kdaj kasneje.
On: Ne zmenite se za osebo, ki vam vztrajno skuSa zagreniti ljubezensko življenje s lem, da stalno vnaša napetost med vaju. Raje se posvetite partnerki z vsem srcem m težave bodo kaj hiiro za vami.
Ona: Najboljši prijateíji se spoznajo v stiski, zato tudi tre-nufím situacija ni tako brezizhodna. kot se vam zdi, saj vam bodo nesebično priskočili na pomoč in skupaj boste uspeli razrešiti nastale težave.
Otv Čeprav se vam bo sprva dozdevalo, da ste zašli v po-polnomaslepo ulico, sebo kmalu pokazalo, da nť toko. Glede poslovne strategije, za katero ste se odločili, paše ne bo kakšnih večjih rezultatov.
DVOJČKA ^
Ona: Uihko se pojavijo manjše težave v ljubezni, vendar si nikar ne delajte prevelikih skrbi. saj se bo vse skupaj uredilo kar samo od sebe. Partner vas ima resnično rad in pri tem naj tudi ostane.
On: Ne smete nasesti govoricam, vendar ne bo Škodilo» če bi razmislili, zakaj je do njih sploh prišlo, zlasti pa, kdo jih je razširil !n razjasnite si že, kaj hočete od prihodnosti: denar ali ljubezen?
Orta: S partnerjem bosta dokončno razčistila nesporazume, ki so vam Šli že poáisi na živce, saj boste spoňwli, da se pre-piratazaradi povsem nepomem-bnihzadev. Poskrbite, dasekaj takšnega ne bo več poncnnlo.
On: Ozriîe se maio okoli sebe in hitro boste opazili nasmeh neznanke, ki bo obljubljal še kaj 0eč, kot le bodoče prijateljstvo. Obeta se vam zelo pnjetno doživetje v dvoje, ki se ga boste Še dolgo spominjali.
LEV
Otul* Pazite, da ne boste po nepotrebnem zamudili priložnosti, ki se vam bo ponudila na ljubezenskem področju, saj bi vam resna zveza ta hip pňš-la Še kako prav Odprte tm^te tako oči kot tudi srce.
On: Najprej se boste sicer malce obbùivljali. a se boste na koncu vseeno odloáli in nax^U tvegano poslovno potezo, ki se vam bo hitro tudi pošteno obrestovala. Pomagajte si malo z zvezami iz preteklosti.
DEVICA ^
Ono: Presenečenje s strani prijateljev bo zbdetek v črno, saj kaj takega eru)stavno ne boste piičakovali. Teden se bo razvijal v izredno prijetnem razpoloženju, kar si po vseh naporih tudi pošteno zaslužite.
On: Presenečeni boste nad mvrumjem prijateljev, predvsem zato, ker niti ne slutite, kakšno presenečenje vam skrivaj pripravljajo. Potrpíte še rruilo, kajti prijetno presenečenje je tik pred vami.
OnaT Se vedno trmasto vztrajale in si ne pustite dopovedati, da W šlo tudi brez vas. Pojdite raje na potovanje, saj vas mm Čaka zelo prijetna avantura. In poskrbite malo za zdravje, ki nikakor ni idealno!
On: Bodiie pazljivi, da ne bo prekipelo, sq vse preveč mešate s svojimi in tujimi Čustvi. Laj\Jco. da vam bo še žal, a bo takrat prepozno. Proti koncu tedna se obda nepnčakovan obisk z zanimivimi novicami.
Ona.' Nenadoma ne boste vedeli, kaj bi z nakjypiteno energijo. a Mm bo parmer hitro priskočil Tia pomoč. Obeta se vam burno ljubezensko doživetje, ko boste po&K iudz ^rvari, ki so bile nekoč le pobožna želja.
Orv TYpeli boste zaradi neutemeljenega ljubosumja, potem pa se bo vse pojasnilo in v življenju bosta spet zavladala sreča in zaupanje. Vseeno se zamislite nad svojo preveliko vro-čekrvnostjo, ki vas lahko še pokoplje.
STRELEC
Ona: Vaše sedanje stanje je malce konfuzno, pa nič ne de. Vse stvan se enhat uredijo in ludi vaša zadeva bo šla počasi vpozabo. Do takraîjo nikarne obešajte na veliki zvon, ampak jo potisnite v najtemnejši kotf On: Sklenili boste vrsto novih poznanstev in slišali kopica laskavih prizrwnj. Toda nikar se preveč ne zanašajte nič Se ni dokonùw dorečeno in vse se še lahko spremeni. Ljubezen in posel sta negotovi stvari.
KOZOROG
Otul- Preden se spustite v karkoli tveganega, poskusile realno oceniti trenutno razmerje. Pazile se neljubih presenečenj, saj lahko zaidete v težave. Poskusite se posvetiti partnerju, bogato se vam bo obrestovalo!
Orv Ker se vam vse preveč mudi, še zlepa rxe boste dosegli vsega, kar želite. Odpovejte se raje neki ugodnosti in kmalu se bo pokazalo, da vam bo zato uspelo nekaj, kar bo vredno dva-krat več. Nikar se ne ustrašite!
VODNAR ^
Ona: Polni boste življenjske energije in ramo zalo se boste lotili zadev, ki jih doslej riiste uspeli realizirati. Vspevcdovam bo kot po tekočem trdcu, zalo izkoristite teden do popolnosti.
On: Še vedru) imate lepo pn-ložnost, seveda pa ni nobene garancije, da bo tako tudi ostalo. Pohitite raje, ne bo vam Žal. Poklical vas bo star prijatelj in predlagal nekaj, kar vam bo presneto všečí
Ona: Razveselite pannerja s prijetnim presenečenjem. Ta te-den je za to vsekakor ruijprimer-nejši, saj so vaši ljubezenski in seksualni potenciali povsem na vrhuncu. Kdo ve, ko) vse se Se lahko zgodi?
On: Uspelo vam bo dobiti tisto. kar ste si že dolgo Želeli, a se boste morali pošterw potruditi. dn boste dobljerw tudi obdržali. Je že tako, da se je za srečo treba boriti. A saj bo tudi nagrada vredna truda...
ASTRO. Plin. 4, Celje 090

o»




Pisatelj, kdaj ste vi umrli?
Dijaki in profesorji Poslovno-komercíaJQe šole Celje so miiiull teden pripravili Buč-karijo. S prireditvijo so obeležili ŽO-letnico izhajanja šolskega glasila. Bučke.
Da »bučke« vseh soit in oblik v šolskih klopeh izvrstno uspevajo, se je na lastna ušesa prepričal tudi pisatelj Primož Suhodolčan, ki so ga ob tej priložnosti povabá v goste. Ta se je najprej do solz nasmejal »bučkam« celjskih dijakov, potem pa je on nasmejal njih s svojim »pridelkom«. Na svojih gostovanjih po šolah je namreč doádvel že marsikaj. Enkrat ga je učenec resno vprašal, ali je res on tisti Suhodolčan, ki je prišel iz Leopolda Suhodolčana. Tbdl pokopati so ga že hoteli. >^Učenko je zanimalo, kdaj sem umrl Ko jo je učiteljica okaraJa, češ da takšna vprašanja niso primerna, se je popravila in vprašala, kdaj bom umrl,« je dijakom pripovedoval pisatelj, ki jekot otrok tudi sam »usejal« marsikatero »bučko«. Ob njegovem pripovedovanju se je nadvse zabavala tudi urednica Bučk Branka Vidmar Primožič.
BA, foto: GrupA
Lepo ju
je
skupaj
čeprav nekdanji ravnatelj 1. gimnazije v Celju Jože Zupančič in sedanji ravnatelj Anton Sepetavc ne slovita kot prav velika prijatelja, se včasih le znajdeta skupaj na kakšni prireditvi. In lepo ju je videti skupaj, sploh če je to na prireditvi, ki ji tempo in zvok dajejo nekdanji dijaki. Prvi }im je bil ravnatelj, drugi pa mnogim učitelj-
Foto: SHERPA
Akcija!
Vojniškemu županu Benu Podergajsu se vidi, da je pri gasilcih, ki so praktični ljudje, vselej pripravljeni poprijeti za delo. Ko je na prireditvi pred šolo v Šmartnem ugotovil, da je k)op majava, jo je v hipu lastnoročno zamenjal.
Foto: SKERPA
Jabolka in zdravje
»Eno jabolko na dan odžene zdravnika vstran.« so trdili že naSi dedi. Na Kozjanskem, kjer imajo ohranjenih veliko starih sort jabolk, so pregovor javno preverili skupaj z ministrom za okolje ih prostor Karlom Erjavcem. Sicer pa si v svojem zdravstvenem domu želijo kvečjemu kakšnega dodatnega zdravnika, kar dobro vesta ter poudarjata župan Podčetrtka Peter Mišja ter župan Bistrice ob Sotli Jožef Prepad (drugi ter prvi z desne strani]. Očitno tudi jabolka vselej ne zaiežejo...
Foto: LUCUA ZORENČ
Sta zaplesala?
Mojmír Sepe, legenda slovenske zabavne glasbe in šansonov, seveda ni zamudi] koncerta Cest ma vie. In čeprav je na fotografiji videti, kot da je zaplesal s prav tako legendarno Elzo Budau, avtorico mnogih najlepših slovenskih zimzelenčkov, ni bilo tako. Le prisrčno sta se objela v pozdrav.
Foto: SHERPA
f}
Preživeli vajo in Pako
»Vetjeli ali ne, ponudili vam bomo reko Pako. Sam jo bom pil pred vami, pa župan ) tudi,« je ministrici za obrambo dr. Ljubici Jelu^Č ponudil kozarec vode. tó je prej Sla r^ozi sistem Aqua Vallis. direktor velenjskega premogovnika dr. Milan Medved. Mini-; strica je pila, župan je pil» direktor tudi, in vsi so. preživeli. Kozarec Pake so ponudili ^ tudi novemu direktorju Uprave RS za zaščito in reševanje mag. Borisu Balantu.