■O UREDNIŠTVO IN UPRAVAl LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 6TKV 6 TELEFON 65-22 DO 65-26 ROKOPISI SE NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA IH SESATN I ODDELEK LJUBLJANA TELEFON 38-S2 38-31 POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST 60 4045 OS OGLASI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA «S DIN G OSVOBODILN B N S L O V K N I J Maršal Tito §e obiskal Belo Krajino in Kočevski Rog Ljubljana, 23. avgusta. Predsednik ministrskega sveta FLRJ mar žal Jugoslavije Josip Broz Tito je obiskal včeraj skupno z notranjim ministrom zvezne vlade Aleksandrom Rankovieem Beio Krajino, znani partizanski kraj Slovenije. Prihajajoč iz Primorja čez Gorski Kotar v spremstvu notranjega ministra vlade LR Hrvatske Ivana Kraja-čiea in notranjega ministra vlade LR Slovenije Borisa Kraigherja, je prispel maršal Tito v Belo Krajino okrog 10. dopoldne. V bližini Metlike, na meji Bele Krajine, so maršala sprejeli predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko in podpredsednika Marijan Brecelj in Ivan Maček s članoma vlade LR Slovenije Francem Leskoškem in Lidijo šentjurc. Navdušeno pozdravljen od množice kmetov na poti skozi slovesno okrašene vasi je prispel maršal Tito ob 10.30 v Črnomelj, kjer ga je na trgu pred poslopjem okrajnega odbora Osvobodilne fronte vse prebivalstvo sprejelo z navdušenimi ovacijami. Po kratkih pozdravnih govorih predsednika Okrajnega ljudskega odbora Sika Jakovčiča in sekretarja okrajnega odbora Osvobodilne fronte Janeza Žu-niča so dve pionirki in en pionir izročili maršalu šopke svežega cvetja ter ga pozdravili v imena pionirjev tega kraja. Odgovarjajoč na spontane manile-stacije zbranega ljudstva, ki se ni razšlo. čeprav je pričelo močno deževati, je imel maršal Tito z balkona poslopja okrajnega odbora Osvobodilne fronte krajši govor, v katerem je pozdravil prebivalstvo Bele Krajine in Črnomlja in mu želel uspeha pri delu za uresničenje petletnega plana. Maršalov govor je ljudstvo pozdravilo z dolgotrajnim vzklikanjem FLR Jugoslaviji. bratstvu in enotnosti in svojemu ljubljenemu maršalu Titu. Sato je sprejel maršal v prostorih odbora Osvobodilne fronte delegacijo demobiliziranih borcev pod vodstvom Leopolda Jermaka in narodnega heroja Alojzija Starika, dalje delegacije Osvobodilne fronte z Julko Milek in Peršinovo na čelu. predstavnice AFŽ, mladine in pionirjev, sindikatov in kmetov, ki so mu izročili vrsto lepih daril od iglo. čevljev in raznih drugih predmetov, ki so jih izdelovali leta 1944. v partizanskih delavnicah v Beli Krajini do belokranjske narodne noše in grozdja. Med razgovorom g člani delegacije, ki je trajal skoraj celo uro. se je maršal Tito zanimal za pogoje življenja in dela belokranjskega ljudstva, za do- Maršal Tito na Bazi 20 v Kočevskem Kogu, kjer je bil med narodnoosvobodilno borbo sedež Izvršnega odbora OF in CK KPS seženene rezultate in težave. Predstavniki delavcev so poudarili, da je v okviru njihovega dela najTečji problem pomanjkanje delovne sile in posameznih vrst materiala, vendar pada se kljub temu uspešno bore za uresničenje nalog, ki so določene v planu. Delegaciji kmetov je maršal Tito pojasnil pomen in potrebo izvršitve obveznosti, ki se pri delu za zgraditev naše države postavljajo pred naše kmete, predstavnikom mladine pa je nasvetoval, da po vzgledu vseh mladincev naše države še naprej vztrajno delajo ne samo za obnovo in zgraditev države, ampak tudi za svojo lastno zgraditev in naj z vsem svojim srcem dvigajo nove strokovne kadre iz svojih vrst Med močnimi in dolgotrajnimi vzkliki ljudstva na trgu je maršal Tito zapustil Črnomelj okrog 12.. odhajajoč z ministrom Aleksandrom Ran-Uovičem, predsednikom vlade LR Slovenije Miho Marinkom, člani slovenske vlade in ostalim spremstvom na Kočevski Rog. kjer je bil od prvih mesecev leta 1943. do osvoboditve Glavni štab. sedež Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in Izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Vzdolž ozke hribovske poti, v vaseh in naseljih, v katerih je še videti sledove težkih bojev, ruševine in pogorišča. je ljudstvo z veseljem in nestrpno pričakovalo, da bi videlo in pozdravilo svojega maršaia. Na vrh Kočevskega Roga je dolga kolona avtomobilov prispela okrog 13. Ob gtrmi in kameniti gozdni poti, po kateri je mogoče priti v bližino še dobro ohranjenih lesenih hišic, v ka-terih je bil glavni štab vodstva partizanskih odredov Slovenije, so maršala Tita in ostale goste sprejeli podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Josip Rus. predsednik Prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije Josip Vidmar in drugi slovenski voditelji. Po prihodu v taborišče si je maršal z velikim zanimanjem ogledal prvo majhno barako Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije, nato pa majhna in velika lesena poslopja, skrita med stenami, v katerih so bili prostori Izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Agitprop Osvobodilne fronte, redakcije »Slovenskega Poročevalca« in »Ljudske pravice«. bolnica, majhna Diesel-centrala, skladišče itd. Niti Nemcem niti Italijanom. kljub številnim akcijam, ni uspelo odkriti in uničiti tega središča slovenske borbe od leta 1943. v ohranjenih poslopjih pa še stojijo nedotaknjeno pohištvo, mize. klopi, stoli, postelje, obledela lepenka, ki ie služila za tapete, gesla in drugi grobo izdelani enostavni predmeti, vendar lzueiaui «»».Dl .i;iio, 8 katero se duši borba grškega dragoceni spomeniki težke borbe m- nainovejše zgodovine slovenskega naroda. Po ogiedu posameznih poslopij in po kosilu, ki je bil prirejen v eni izmed barak, so maršal Tito in ostali gostje okrog 4. ure popoldne zapustili ta zgodovinski kraj. Svesa nida?]ev Je pacala Jng&dovaodte rudarje k tekmovanja Sofija, 23. avg. Zveza bolgarskih rudarjev je poslala kot ena najboljših sindikalnih organizacij pri izvajanju letošnjega gospodarskega načrta jugoslovanskim rudarjem naslednji poziv k tekmovanju v zvezi z izvajanjem zgodovinskih sklepov jugoslovansko-boigarskega sporazuma na Bledu: »Blejska konferenca je zgodovinskega pomena za bodočnost naših narodov; bolgarski rudaril bomo izkazali polno pomoč naši ljudski vladi pri izvajanju sprejetih sklepov. Na področju rudarstva moramo izvesti sklepe o vskladenju naših gospodarskih načrtov, o ukrepih za njihovo izpolnitev in utrditev medsebojne pomoči. Prepričani smo, da je najboljša pomoč našima vladama z naše strani in najboljše sredstvo za zboljšanje našega položaja, izvedba In prekoračenje proizvodnih načrtov za premog in druge rude. Naša zveza je prvak v prvomajskem tekmovanju in je s ponosom izvojevala rdečo zastavo centralnega odbora splošne zveze delavskih sindikatov. V sedmih mesecih letošnjega leta smo izpolnili načrt proizvodnje premoga. Najboljši med nami je rudnik Pernik. ki je dal v tem času na razpolago 65.000 ton premoga preko načrta. Poroštvo za izvedbo načrta so junaški napori rudarjev in naših udarnikov prvakov; Aleksija Stojilkova in Mitka Evgenija iz Pernika. kj sta do 1. maja presegla načrt za SIS0/«. Slojna Ivanova, ki je presegel načrt za 234®/». Talka Miladinova za 233*/». Vladimirja Zlatanova in Blagoja Dmitrova iz rndnika »Georgij Dimitrov« za SSO’/». Poroštvo za to je delo brigade udarnih kolektivov, kakršna je brigada ndarnika Sime Dimitrova, ki je do 1. maja presegla normo za 173*/o. sknnno z drugimi brigadami, nstanovlienimi po njenem vzgledu, na dosega =edai še večje uspehe. Končno je poroštvo za izvedbo načrta podvig radarjev Pernika. ki so 18. julija na čast rojstnega dneva Georgija Dimitrova nakopali 16.727 ton premoga, namesto po načrtu odobrenih 9.800 ton in obljubljenih 12.000 ton. Bratski sporazum na Bledu nas je navdahnil, da bomo še močneie napeli svoje sile zn izvedbo načrta za prvo leto. Pozivamo vas k skupnemu tekmovanju do konca leta 1947 za izvedbo načrta proizvodnje premoga !n rud. Mi in na? narod smo sprejeli s posebno vePfc'm veseljem in naiprisrč-nejšo hvaležnostjo dobrohotno potezo vaše vlade z maršalom Titom na čelu. s katero se odpoveduje 25 milijonom dolarjev, ki bi jih morali plačati na račun reparacij po mirovni pogodbi. Ta poteza iskrenega prijateljstva, storjena v trenutku gospodarskih težav. je velikega pomena in nas varuje velikih žrtev ;n odrekanja. Tovariši! V znak popolnega razumevanja velikega zgodovinskega pomena blejske konference za bodočnost naših in ostalih balkanskih narodov in za narode vsega sveta ter. utrjevanja miru se vam še enkrat zahvaljujemo za prisrčen sprejem, kj je bil prirejen našemu velikemu voditelju in učitelju Georgiju Dimitrovu in ljudskim ministrom v njegovem spremstvu ter vas pozivamo k še tesnejšemu prijateljstvu, da bi združeni z napori uresničili njene sklepe.« Italija Išče posojila Rim. 22. avg. (Reuter). Davi je bilo uradno sporočeno, da bo italijanska vlada zaprosila Izvozno in uvozno banko za 100 milijonsko. Mednarodno banko pa za 250 milijonsko dolarsko posojilo. Priiga septembra bo začela obralo rali Huna „Litosiroa“ Dne 1. septembra bo delovni kolektiv »Litostroja«, livarne in tovarne strojev v Ljubljani, praznoval veliko zmago: pričel bo obratovati prvi objekt »Litostroja«, livarna. Čeprav ima »Litostroj« že določen plan za letošnie leto. je bilo v začetku gradenj težko trditi, da bo livarna pričela že tako kmalu obratovati. Zaslugo za to ima ves delovni kolektiv, ki je pod vodstvom požrtvovalnih inženirjev in tehnikov premagaj vse težkoče. ki so se pojavljale med gradnjo in dogradil objekt livarne v roku. ki si ga je sam postavil. Pričetek obratovanja livarne bo do- RK lovni kolektiv proslavil na 9večan način. Na proizvode »Litostroja« že čakajo najrazličnejše panoge naše industrije. Poleg proizvodov za kritje lastnih investicijskih potreb bodo v livarni »Litostroja« že letos izdelovali oroizvode za drage tovarne. Z livarno »Litostroja« bo pričel obratovati prvi del naše in naj- modernejše tovarne strojev,- ki bo pospešila in omogočila izpolnitev nalog petletnega palana mnogih naših tovarn in podjetij ter jim dala stroje milijonske vrednosti, ki bi jih sicer morali uvažati iz inozemstva. Zgradba tovarne »Litostroj«, v kateri bo 1. septembra začela obratovati X mn Varnostni svet ie zaključil razpravljanje o grškem vprašanju Jugoslovanski delegat je odklonil kot nesprejemljivi tudi avstralsko in drugo ameriško resolucijo New Fork, 22. avgusta. (Tanjug) Na seji Varnostnega sveta 19. avgusta, na kateri so nadaljevali z obravnavanjem grškega vprašanja, je podal jugoslovanski delegat dr. Jože Vilfan naslednjo izjavo: »Ce pogledamo avstralsko in drugo ameriško resolucijo, smo prisiljeni, da ju primerjamo s.prvo ameriško resolucijo. Ce izvedemo to primerjavo, si ne moremo kaj, da ne bi izjavili, da je avstralska resolucija poslabšana izdaja prve ameriške resolucije, medtem ko je druga ameriška resolucija privedla do nesmiselnosti vse pomanjkljivosti prve ameriške resolucije, še več — v izjavi ameriškega delegata, s katero je bila predlagana druga ameriška resolucija, se predvideva celo možnost, da se grško vprašanje predloži Generalni skupščini, in možnost njegovega reševanja izven Varnostnega sveta. Iako je bil izveden pritisk na Varnostni svet in na države, ki so v tem vprašanju neposredno prizadete, da hi sprejele vsaj avstralsko resolucijo, ker prva ameriška resolucija ni bila sprejeta. Iskanje rešitve problema s povečanjem političnega pritiska, grožnja z bodočo nedoločeno enostransko Akcijo in odklonitev, da bi se ugotovila in obravnavala dejstva, so nov dokaz, da ameriški delegaciji ni do tega, da bi iskala resnico in da bi bile sprejete ustrezne rešitve, ampak za izvajanje določenih političnih ciljev. Splošna vsebina zaključkov večine anketne komisije, odklonitev, da td se obravnavalo njeno poročilo, delo pomožne skupine in vztrajanje na tem, da se ustanovi nova komisija v tej ali oni obliki — so členi v isti verigi. Začelo se je z ustanovitvijo anketne komisije in namen je, da bi se končalo z obsodbo treh grških severnih sosedov. Ustanovitev anketne komisije je sama po sebi služila zgoraj omenjenim političnim ciljem: odgovornost za težaven položaj v Grčiji je bilo treba za vsako ceno prevaliti na njene tri severne sosede, njihova tako imenovana krivda pa naj bi služila kot opravičilo za tujo Interven- ljudstva za svobodo. Vprašal bi rad — kam vodi pot, na katero je opozorila zadnja ameriška resolucija? Ako se nameravajo ali napovedujejo akcije, ki spadajo izključno v pristojnost Varnostnega sveta, potem je prenašanje vprašanj na Generalno skupščino izigravanje Varnostnega sveta in odstopanje od Ustanovne listine. Namigovalo se je na 51. člen Ustanovne listine. Ako so ta namigovanja upravičena, potem pomenijo individualno ali kolektivno akcijo zaradi nekake samoobrambe, izključujoč Varnostni svet in izkori-ščujoč avtoriteto Generalne skupščine. Mi smo priče procesa, ki lahko postane usodepoln. To je stremljenje, da se obidejo Združeni narodi, poizkus, da se izpremenijo trdno postavljena načela OZN. ki predstavljajo resno oviro ameriški zunanji politiki, definirani v Trumanovi doktrini. Proces se je začel z dajanjem pomoči grškemu in turškemu režimu in s proglasitvijo Marshallovega načrta. Sedaj se delajo poizkusi, da bi se s tem procesom nadaljevalo na ta način, da bi se puščal ob strani Varnostni svet, toda to se lahko konča z uničenjem Združenih narodov. Ako bomo šli po poti, ki jo je označila ameriška delegacija, bodo Združeni narodi razpadli v dva sovražna tabora in se s tem uničili. Ne branimo se tega, da bi se Generalna skupščina seznanila z grškim vprašanjem. Lahko bi upali, da se bo na njej razvila razprava, Id je bila v Varnostnem svetu onemogočena. Vendar menimo, da bi bilo dejstvo, če bi zaradi nekih nedoločenih enostranskih akcij šli preko Varnostnega sveta, težak, če že ne usoden udarec vsej organizaciji. Ameriška resolucija, ki temelji na takem pojmovanju Združenih narodov, je korak na poti k uničenju Združenih narodov in zaradi tega je Varnostni svet ne more sprejeti. Avstralska delegacija trdi, da Je pri formulaciji svoje resolucije izhajala iz stališča, da v Varnostnem svetu ni soglasja glede ocene dejstev v pogledu krivde in da zaradi tega ni upoštevala teh dejstev pri oblikovanju svoje resolucije. Vendar je dejansko tudi avstralska delegacija zavzela jasno stališče glede vprašanja krivde. Avstralska resolucija prehaja preko državljanske vojne v Grčiji ter rešuje vprašanje izzivanj na ta način, da izzivalce in žrtve izzivanj na enak način poziva, da prenehajo s izzivanji. Zato ni res, da avstralska resolucija ne govori o krivdi. Ona govori o krivdi in jo baje nepristransko deli med naše tri države in Grčijo. Na ta način prenaša težišče vprašanja na odnose med našimi tremi državami in Grčijo, medtem ko je ključ za rešitev vprašanja v grškem notranjem položaju in v inozemski Intervencij v Grčiji ter so grška vladna izzivanja samo naravna posledica tega položaja in intervencije. Avstralska resolucija s tem podpira manever, ki stremi za tem, da M od- vrnil pozornost od notranjega položaja v Grčiji in prevalil težišče s položaja v Grčiji na njene tri severne sosede ter na ta način našel opravičilo za ameriško intervencijo. Mislimo, da Varnostni svet prav tako ne more sprejeti avstralske resolucije. Namesto, da iščemo rešitev, ki gredo preko dejstev in (d jih zanikajo, moramo najprej ugotoviti, kaj se prav za prav dogaja na Balkanu, in na podlagi nespornih dejstev spoznati krivdo in najti rešitev. Anketna komisija je zbrala dovolj gradiva, iz katerega se jasno lahko ugotovi bistvo grškega vprašanja. Grško vprašanje je borba grškega ljudstva na življenje in smrt za nacionalno neodvisnost in demokracijo proti vladi, ki je bila vsiljena in ki se ohranjaje na oblasti s pomočjo tujih bajonetov, katerih cilj je, da se Grčija izpremeni v oporišče za uresničevanje imperialističnih ciljev Velike Britanije in ZDA v Sredozemlju. Niti enega resnega opazovalca grške stvari ni, ki mu ne bi bilo jasno, da bi grški režim prenehal istega dne, ko bi mn Velika Britanija in ZDA prenehale izkazovati pomoč. V ostalem je to danes tudi uradna teza ameriške vlade. To so dejstva, iz katerih Je treba izhajati in napačna je vsaka politika, Id bi temeljila na domnevi, da se dejstva lahko izpremenijo z zanikanjem.« Sovjetski veto Nato so prešli na glasovanje o drugi ameriški resoluciji. Devet delegatov je glasovalo za ameriško resolucijo, Sovjetska zveza in Poljska pa sta glasovali proti. S tem glasovanjem se je jasno pokazalo prilagojevanje Francije, Kolumbije in Sirije Združenim državam Amerike. Predsednik Varnostnega sveta je Izjavil: »Varnostni svet razpravlja o grškem vprašanju že od 25. junija, ne da bi dosegel kakršen koli uspeh. Z današnjo odklonitvijo avstralske in druge ameriške resolucije se je pokazalo, da Varnostni svet o grškem vprašanju ne more sprejeti rešitve. Preostaja le, da izročimo stvar Varnostni skupščini. Pripravili bomo poročilo o delu Varnostnega sveta glede grškega vprašanja.« Gromi ko zahteva razpust anketne komisije Gromiko je izjavil, da je že večkrat poudaril, da so sistematični predlogi ameriške, avstralske in nekaterih drugih delegacij politična igra In da to nikakor ne prispeva k izboljšanju odnosov Grčije s severnimi sosedi. Sovjetska zveza v taki politični igri ne more sodelovati. Anketna komisija je Izpolnila svojo mnogo. Zato je treba takoj razpustiti tako anketno komisijo kot pomožno skupino. Ker je anketna komisija izpolnila nalogo, zaradi katere je bila ustanovljena, sovjetska delegacija meni, da anketne komisije ih pomožne skupine ni več. Zatem je spregovoril britanski delegat Cadogan, ki je izjavil, da se anketna komisija in pomožna skupina lahko razpustita samo s sklepom Varnostnega sveta. Cadoganovo stališče je podprl predsednik Varnostnega sveta. Na predsednikovo vprašanje, ali želi sovjetska delegacija glasovanje o razpustitvi anketne komisije in pomožne skupine, je Gromiko odgovoril, da take resolucije sploh ne namerava predložiti, ker sta anketna komisija in njen pomožni organ svojo nalogo že izpolnila, zaradi česar sovjetska delegacija meni, da ne obstojata več. Poljski delegat je podpiral stališča sovjetskega delegata. Predsednik Varnostnega sveta Je nato izjavil, da je Varnostni svet s tem zaključil obravnavanje grškega vprašanja. Varnostni svet zato ne bo več imel sej o grškem vprašanju, razen v primeru, ako bi katera izmed delegacij predlagala novo resolucijo, ki bi bila bolj sprejemljiva. Grožnja ameriškega delegata Ameriški delegat Johnson je imel takoj po seji Varnostnega sveta tiskovno konferenco, na kateri je rekel: »Varnostni svet bo predložil Generalni skupščini poročilo o velikih prizadevanjih, ki jih je zastavil za rešitev grškega vprašanja, kakor tudi o tem, da se je ogromna večina strinjala in da bi prišlo do sporazumnih sklepov, ako sovjetska delegacija ne bi vložila veta. Generalna skupščina bo sprejela priporočila, p° katerih bodo severni sosedje Grčija moralno obvezani. Razen tega je možno, da se Grčiji nudi tudi neposredna pomoč, kajti Grčija je napadena dežela in ima v smislu Ustanovne listine pravico, da se brani tn pokliče na pomoč države — članic« OZN.« Johnson je na tej kratki tiskovni konferenci dejansko zagrozil, da se bodo ZDA poslužile 51. člena Ustanovne listine Združenih narodov, t. j. nekake pravice individualne ali kolektivne »pravične« obrambe one dežele — članice ZN, ki je bila žrtev oboroženega napada, dokler Varnostni svet ne sprejme rešitve. Vendar je sklicevanje na 51. člen navadno varanje svetovnega javnega mnenja, ker ta člen nima nobene zveze z grškim vprašanjem. Sovjetsica zveza za takojšen umik angleških čet z egiptskega ozemlja Na seji Varnostnega sveta 20. avgusta je med razpravljanjem oanglo-egiptskem sporu sovjetski predstavnik v Varnostnem svetu Gromiko izjavil: »Vprašanje, ki ga je sprožila egip-ska vlada, spada v vrsto vprašanj, o katerih mora Varnostni svet kot glavni organ, ki je predvsem odgovoren za vzdrževanje mednarodnega miru. razpravljati z vso resnostjo. Nadaljnje podaljšanje spora med te Združenih narodov, ne moremo osporavati upravičenosti egiptiskih zahtev. Ignoriranje teh zakonitih zahtev bi pomenilo isto, kakor delati proti tem načelom, ki nalagajo spoštovanje in zaščito nacionalne neodvisnosti. Vsi razlogi govore za to, da je bila pogodba, ki je bila sklenjena leta 1936 med Združenim kraljestvom in Egiptom, vsaj v svojih bistvenih delih v nasprotju z Ustanovno listino, ma dvema državama — Egiptom in na kar ie že dovolj opozorila sama Združenim kraljestvom bi lahko egiptska vlada. To se predvsem na- ogražalo ohranitev mednarodnega miru. Gre za spor, ki spada v celoti pod VI. poglavje Ustanpvne listine, ki določa miroljubno reševanje v takih sporih. Ne glede na stališče, ki ga zavzemata ena ali druga država do bistva vprašanja, ki ga je sprožil Egipt, ie treba priznati, da ta spor zasluži resno obravnavanje v Varnostnem svetu, ki ne 6amo more, amkak tudi mora sprejeti ustrezen sklep. Poudarjamo to zaradi tega, ker poizkuša britanski predstavnik dokazati, da se Varnostni svet baje niti ne more baviti 6 tem vprašanjem. S tem stališčem se ni mogoče strinjati. Dejansko je egiptska, vlada postavila pred Varnostni svet dve vprašanji, ki sta zelo povezani, a imata vendar vsak svoj pomen: umaknitev britanskih čet z ozemlja Egipta In Sudana ter bodočnost Sudana. Kakor katere druge dežele Bližnjega vzhoda, je postal Egipt neodvisna država ter ie sedaj član OZN. Egipt se hoče osvoboditi vsega, kar bi lahko omejevalo njegovo neodvisnost in kar ne bi odgovarjalo njegovi nacionalni suverenosti. Ljudstvo Egipta smatra zato. da nadaljnja bodoč r\pst tujih čet na njegovem ozemlju ni v ekladu z njegovimi nacionalnimi interesi suverene države, niti z načeli Združenih narodov, ki jih morajo spoštovat vse države — članice te organizacije. Sovjetska zveza gleda z razumevanjem in simpatijami na nacionalna stremljenja Kripta in njegovega ljudstva po neodvisnosti — na podlagi suverene enakosti z drugimi državami in narodi. Ako sledimo visokim načelom naša na odredbe pogodbe v zvezi z navzočnostjo britanskih čet na ozemlju Egipta in Sudana. Dejstvo, da je bila ta pogodba sklenjena pred ustanovitvijo Organizacije Združenih narodov in s tem tudi pred sprejetjem Ustanovne listine, mogoče pojasnjuje obstoječa nasprotja, vendar v nobenem primeru ne more služiti za njihovo opravičilo, zlasti glede enega dela pogodbe, ki se nanaša na navzočnost tujih čet na ozemlju Egipta in Sudana. To samo še bolj opozarja na potrebo, da se položaj popravi in spravi v sklad z bistvenimi načeli Združenih narodov. Egipska zahteva se opira tudi na resolucijo, ki io ie sprejela Generalna skupščina 14. decembra 1946 v zveri z načeli za splošno reguliranje in zmanjšanje oborožitve. Ta resolucija določa takojšnjo umaknitev oboroženih sil. ki so na ozemliu držav — članic OZN brez njihovega pristanka, izraženega prostovoljno sporazumih, bi so v skladu z Usta-bodisi javno, bodisi v pogodbah In novno listino OZN: Vse to daje sovjetski delegaciji razloge za zaključek, da je egiptska zahteva po takojšnji umaknitvi vseh britanskih čet z ozemlja Egipta upravičena. zaradi česar sovjetska delegacija to zahtevo podpira. Glede bodočnosti Sudana pa je sovjetska delegacija mnenja, da bi Varnostni svet v tem trenutku težko spreie! kakršen koli sklep o tem vprašanju, ker ni popolnoma jasno. Nam ni zneno, kaj želijo sami Sudanci. Dokler se ne prepričamo, kaj želi doseči ljudstvo Sndana, bo Var-nosani svet težko sprejel kakršen koli sklep o tem vprašanju.« Bol %a petletni plan: Planiranje kadrov in delovne sile je ena osnovnih nalog v izvajanju plana Dne IS. t m. je vodil predsednik Planske komisije LRS tov. Sergej Kraigher konferenco pomočnikov ministrov in odgovornih funkcionarjev za planiranje kadrov in delovnih sil na ministrstvih, na kateri so proučili enega najvažnejših in osnovnih problemov v zvezi z izvajanjem petletnega gospodarskega plana, to je vprašanje planiranja kadrov in delovne siie. Na konferenci so bili tudi zastopniki množičnih organizacij in Enotnih sindikatov. V času, ko se države s kapitalističnim družabnim redom duše v brezposelnosti, moramo pri nas skrbno gospodariti z delovno silo. ki je na vseh straneh primanjkuje. Zato je največje važnosti, da se delovne rile pravilno porazdele in po načrtu zaposle tako, da bo tudi s te strani zagotovljena izvedba našega gospodarskega plana, ki je temelj razvoja in napredka ter osnovni pogoj za dvig blaginje delovnega ljudstva. Enako pereče pa je tudi vprašanje strokovnega kadra. Kakor na vseh drugih področjih, tako so prejšnji kapitalistični režimi stare Jugoslavije tudi na tem področju zapustili kaj slabo dedščino. Na vzgojo strokovnega kadra sploh niso polagali nobene važnosti in kapitalistični gospodarji so dajali prednost tujim »strokovnjakom«, ki so jih proglašali za nenadomestljive. Zato je danes, ko gradimo temelje gospodarske neodvisnosti, veliko pomanjkanje strokovnega kadra, ki si ga moramo šele vzgojiti. O vseh teh problemih je podal na konferenci obširen referat predsednik Planske komisije LRS tov. Sergej Kraigher, ki je med drugim izvajal: Cover predsednika Planske komisije LE Slovenije Sergeja Kraigherja Tov. predsednik je poudaril pomen konference ki je v tem, da vprašanja in zaključke, ki jih je obravnavala konferenca pri Zvezni planski komisiji, obdelamo še s posebnim ozirom na stanje v Sloveniji in na podlagi izkušenj prvega polletja prvega leta petletke. da razčistimo nekatera vprašanja. ki so se pojavila v zvezi z dosedanjim delom na tem področju ter da tf zedinimo o načinu, po katerem moramo uresničiti zaključke Zvezne planske komisije. Mislim, da moramo na podlagi našega dosedanjega dela pokazati predvsem na dve dejstvi in na dve nalogi, ki sta med seboj najtesneje povezani: Plan kadrov in delovne sile je sestavni del proizvodnih in investicijskih pianov Naša ministrstva in ljudski odbori, naše direkcije in podjetja ter druge gospodarske ustanove in njihovi planski organi morajo videti v planu kadrov in delovne sile sestavni del svojih proizvodnih pianov in investicijskih pianov oziroma planov gradenj. Tako, kakor se v proizvodnih in investicijskih planih dela balans materiala, je potrebno, da ministrstva in vse gospodarske, pa tudi druge družbene ustanove naredijo svoj plan delovne sile in kadrov, to se pravi, da pregledajo, koliko delovne sile potrebujejo za izvedbo plana, koliko kadra, kje bodo našli vire in kako si bodo zagotovili vire za pridobitev potrebne delovne sile oziroma kadrov itd. Te naloge pa ne bo mogoče izpolniti., če ne bodo voditelji gospodarskih ustanov in podjetij smatrati, da je vzgoja novih kadrov in zagotovitev delovne sile predvsem njihova stvar, za katero nosijo prav tako odgovornost, kakor za izvedbo proizvodnega plana, za zagotovitev materialnega balansa ali za izvedbo investicijskega plana podjetij, tudi če gradbenih del ne vršijo v svoji režiji. Ko se je dotakni! sedanjega stanja v organizaciji planiranja na ministrstvih, direkcijah in drugih ustanovah, je postavil v referatu, posebno pa še v diskusiji, potrebno razmejitev med delom oddelkov za strokovno šolstvo in oddelki za planiranje kadrov v planskem sektorju, kakor tudi med tem in kadrovskim oddelkom direkcij in podjetij. Naio je tov. predsednik prešel na nekatera vprašanja metodologije planiranja ter nadaljeval: Metodologija planiranja Da razčistimo osnovne pojme v metodologiji planiranja, je potrebno, da tudi tu poudarimo razliko med osnovnim planiranjem in operativnimi nalogami. Osnovno planiranje vrše republiška Planska komisija, ljudski odbori. pa tudi ministrstva, direkcije in podjetja ter tem odgovarjajoče ustanove v drugih resorih. Tako mora republiška Planska komisija zagotoviti na primer osnovne proporcije in razdelitve delovne sile in kadrov med proizvodne in neproizvodne panoge ter izdelati plan uravnovešen ja balansa delovne sile in kadrov za posamezne panoge. K osnovnemu planiranju spada na primer plan vpisa v šole oziroma sprejema delovne sile. dalje plan absolviranja posameznih šol. dalje osnovna investicijska in finančna sredsfva. potrebna za zagotovitev postavljenega plana, dalje n. pr. določitev plačilnih pogojev in njih proporc med posameznimi panogami in strokami, podrobnejši kvalifikacijski sestav delovne sile na 1000 zaposlenih delavcev itd. Po dovršenem osnovnem planiranju, ki mora določiti osnovne pakaza-telje, spadajo k planiranju konkretni dogovori z ljudskimi odbori, sindikati in mladino o ukrepih, ki jih je treba podvzeti za izvedbo v planu postavljenih nalog, o konkretnih pogojih za mobilizacijo delovne sile in vzgoje kadrov itd. Ko so točno razdelane naloge in razdeljene na odgovarjajoče ustanove ter organizacije, ki morajo zagotoviti izvedbo osnovnega plana, je treba preiti k operativnemu planu, planu neposredne izvedbe teh nalog, ki naj zagotovi izvedbo postavljenega plana v določenih terminih v skladu s planiranim pokazateljem, na primer naloga za izvedbo vseh potrebnih ukrepov, da se izvede plan vpisa (ankete, brošure, obiski tovarn, agitacija itd.); dalje zasledovanje učnih uspehov od šolske konference do konference in ukrepi za izboljšanje, da se zagotovi plan absolviranja itd. Jasno je, da direktorji direkcij bi podjetij ter drugih gospodarskih ustanov ne morejo biti samo opazovalci izvajanja operativnega plana, ki mora zagotoviti kadre in delovno silo, ampak morajo za njegov uspeh neposredno odgovarjati. Velike naloge, ki nam jih postavlja plan in pa današnje stanje planiranja kadrov in delovne sile nam nalaga, da napovemo najodločnejšo borbo ozkim in kratkovidnim prakticističnim gledanjem. ki še vladajo na mnogih gospodarskih ustanovah. Saj ravno v vprašanju planiranja kadrov lahko postane krakovidni in ozkogrudni prakticizem usoden za uspeh celotnega plana. Osnovne naloge v planiranju delovne sile Oglejmo si najprej na kratko osnovne naloge in položaj v planiranju delovne sile: Če hočemo zagotoviti proizvodni in gradbeni plan v petletki, moramo ob planiranem povečanju produktivnosti dela povečati število zaposlenega delavstva v LR Sloveniji od 169.913 leta 1946 na 21S.OOO v letu 1951 ali za 32°/o, v republiški industriji in rudarstvu za 57%>, lokalni industriji in obrti za 17%. v gradnjah pa poleg tega od 12.279 povprečno v letu 1946 na 33.750 povprečno v letu 1951 ali za 174.8%. .lasno je, da tako velikega povečanja delovne sile ni mogoče zagotoviti brez planiranja delovne sile v vseli ostalih gospodarskih panogah, pa tudi v drugih vejah družbenega življenja, brez doslednega iskanja delovnih rezerv in njih upornega izkoriščanja za nravnanje balansa delovne sile. Taka mobilizacija delovnih ljudi bo globoko posegla v življenje naše vasi in našega podeželja. Z največjo ak-tivizacijo in odgovornostjo ljudskih odborov ter vseh odgovarjajočih gospodarskih ustanov bo treba nuditi naši vasi potrebno pomoč v strojih in orodju, da se nadomesti delovna sila, ki odhaja v industrijo, gradnje, gozdarstvo in drugam. Treba bo s pomočjo ljudskih odborov pristopiti k popolnejši organizaciji del. ki naj zagotovijo delovno silo vasem tudi v času sezonskih kmečkih del itd. Z dviganjem produktivnosti dela in mehanizacijo del v gozdarstvu, pa tudi v trgovini in gostinstvu, je treba najti rezerve za zagotovitev balansa. Prav tako ni mogoče govoriti o izvedbi tega načrta brez planiranja, pritegovanja žen v proizvodnjo in ostale vrste zaposlitev. Sedanje stanje, uspehi in naloge Brez dvoma pomeni sedanja mobilizacija delavstva v proizvodne panoge. posebno pa v industrijo, rudarstvo in gradnje ogromen uspeh, ki ga ni mogoče podcenjevati in s katerim se ne more primerjati zaposlitev v nobenem letu pred osvobodilno vojno. Če primerjamo število zaposlenih delavcev v industriji in rudarstvu ter obrti 1. 1947. z letom 1958., ki je po takratni propagandi dosegla najvišjo stopnjo, vidimo, da se poveča število delavstva od 66.898 v letu 1938. na 103.000 v letu 1947., to je za 55%. v primeri z letom 1946. pa za 15%. Gradbena delavnost pa se poveča, če primerjamo samo zaposlitev v prvem polletju letošnjega leta z letom 1958., za 32%, docira bo povprečna letna zaposlitev izkazala mnogo večje povečanje. Vendar pa kliub tem uspehom z doseženimi rezultati z ozirom na planske naloge, postavljene za prvo polletje tega leta. ne moremo biti zadovoljni, sni izkazuje polletni pregled plana delovne sile v letnih mesecih stalno nrimanikovanie 6000 do 10 liso? defaveev. nredv=em v gozdarstvu In gradnjah. Ta primanjkljaj je po- sledica dviga sezonskih del v teh tromesečjih, in sicer v kmetijstvu za 90.000 do 100.000 delavcev napram prvemiWtromeseeju, v gozdarstvu za 2000 in gradbeni delavnosti za 18.000 v drugem oziroma 24.000 v tretjem tromesečju napram prvemu tromesečju. Razumljivo je, da ob sedanjem načinu mobilizacije delovne sile, ko je vse delo slonelo v glavnem na sindikatih, konkretneje na Krajevnih sindikalnih svetih in posredovalnicah dela ter na zastopnikih ministrstva za gradnje, ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo in gradbenih podjetij, gozdnih uprav itd., ki so iskali delavce in sklepali z njimi pogodbe na svoj račun, ni bilo mogoče niti evidentirati rezerv, s katerimi bi se lahko uravnovesil in s katerimi se tudi mora uravnovesiti balans delovne sile v sezonskih mesecih. Edino, če bomo usposobili ljudske odbore, bodo 1i. oprti na množične organizacije, lahko rešiil to nalogo in nudili ministrstvu za delo. sindikatom in zainteresiranim podjetjem edino učinkovito pomoč. Ljudski odbori lahko zagotovijo evidenco si-min zaposlenosti delovne sile na njihovem področju, oni lahko c množičnimi organizacijami OF napovedo borbo delni in nepopolni zaposlenosti, lokalnemu patriotizma samo delno zaposlenega prebivalstva, ki noče iti na delo izven domačega kraja, oni lahko ob opori na organizacijo OF dosežejo bolj smotrno organizacijo kmečkih del, smotrnejše izkoriščanje traktorjev in mehanizacije sploh, kakor tudi vseh strojev in vprežne živine, ki je na vasi, ter ta» ko sprostijo drugod potrebno delov* no silo. Edino ljudski odbori z množičnimi organizacijami lahko v večji meri zaustavijo odhajanje sezonskih delavcev z gradenj in gozdov domov na kmečka dela. Vsaka organizacija dela, ki bi hotela postaviti krut centraliziran sistem, ki ne bi predvidel odločilne vloge, ki jo lahko ljudski odbori opravijo pri reševanju vprašanja mobilizacije delovne sile, ne more roditi dobrih rezultatov. Potreben je pravilen odnos do vloge žen in mladine v proizvodnji Drug pogoj za uspeh v borbi za balans delovne sile je, da vodstva podjetij in direkcij, pa tndi sindikatov, v osnovi spremenijo svoj odmre do vloge žen in mladine v proizvodnji. Znano dejstvo je, da vprašanje uravnovešenega balansa delovne sUe zarisi v veliki meri od zaposlitve žen v proizvodnji in ne samo to, tndi vprašanje pravilne razmestitve delovne sile med posameznimi panogami in strokami, torej v končni liniji vprašanje izvedbe proizvodnega plana in plana gradbene delavnosti zavisi tndi od mobilizacije ženske delovne sile in njene pravilne razmestitve med posamezne panoge in pravilne zaposlitve v panogi oziroma stroki. Zaradi nepravilnega odnosa nekaterih naših gospodarskih voditeljev, ki nočejo sprejemati žen na delo zaradi njihove trenntne nepriuče-nosti in možnosti daljše odsotnosti zaradi porodov, na primer kljub pomanjkanju delovne sile konec decembra 1946 ni moglo 6400 žen dobiti zaposlitve in koncem maja še vedno 5700 žen. Zato je brez dvoma ena glavnih nalog ministrstva za delo, da skupno s sindikati ter prizadetimi ministrstvi izda konkretne uredbe za prarilno razmestitev in zaposlitev žen v proizvodnji ter za njih zadostno zaščito ob pravilnem sistemu dopustov pred In po porodu in r skladu tndi s potrebami otroka. Če hočemo zagotoviti stalen dotok žen v_ proizvodnjo in stalnost njihove zaposlitve, mora ministrstvo za delo skupno s sindikati in ljudskimi odbori oziroma komunalnim ministrstvom narediti plan mreže domov igre in dela ter otroških jasli, zagotoviti njegovo Izvedbo ter v tem smislu tndi izpopolniti obstoječi plan ▼ skladu z dejansko razmestitvijo ženske delovne sile po posameznih strokah in po-djetjih. Pri tem je potrebno ustvariti enoten plan za republiška, zvezna in lokalna podjetja v skladu z obstoječimi potrebami. Nič manj ni važna organizacija sezonskih domov igre in dela na deželi za razbremenitev kmečkih žen. Potrebna sredstva morajo predvideti sknpnn s sindikalnimi podružnicami podjetja in direkcije v svojih investicijskih planih in finančnih pianih. Osnovni plan plačilnih in delovnih pogoj'ev Izkušnja letošnjega polletja je jasno pokazala, da je treba pristopiti k organizaciji delovne sile z enotnim, za vse panoge izdelanim osnovnim planom plačilnih pogojev, pa tudi delovnih pogojev kot mogočnega regulatorja razmeščanja delovne sile med poedinimi panogami. Kljub iniciativi, ki jo je treba pustiti tudi v fern vprašanju podjetjem in direkcijam, pa je nujno potrebno, da se pravilno določijo plače za posamezna sezonska dela in še prav posebno pravilno sorazmerje med plačami različnih sezonskin del. Saj je znan primer, da industrija gradbenega materiala ni izpolnila polletnega plana in s tem povzročila velike težave ravno gradbeni delavnosti, ker je zaradi ca. 15% vjšjih plač pri gradnjah znaten del delavstva prešel na delo na stav-bišča. Prav tako je povzročala težave preskrba delovne sile za gozdna dela zaradi premalo urejenih plačilnih in delovnih pogojev. Vzgoja strokovnih kadrov Kakor je znano, moramo po nalogu petletnega plana zagotoviti v našj republiki vzgojo ,£5.000 novih kvalificiranih delavcev, 8000 srednjih strokovnih kadrov in 2100 višjih strokovnih kadrov. Oglejmo si najprej osnovne probleme in naloge v zvezi s planiranjem kvalificirane delovne sile. Od 45.000 novih kvalificiranih delavcev jih odpade 22.870 na republiška podjetja in ustanove, od tega 7400 na industrijo, rudarstvo ter lokalno industrijo, dalje 7240 na gradnje. 3000 na kmetijstvo, 2880 v trgovino, 700 za gozdarstvo, 1150 za avto-promet in 500 za zdravstvo. Za vsako tu našteto gospodarsko panogo zahteva izvedba naloge takojšen r.zrez kadrov na nižje ustanove in podjetja, kakor tudi rešitev vrste problemov, ki jih bosta morala reševati Komitet za koordinacijo strokovnega šolstva in ministrstvo za delo skupno z odgovarjajočimi ministrstvi — od operativne zagotovitve izvedbe, potrebnih investicij do vprašanja štipendij, učil. učnih programov, vzgojiteljskega kadra itd. Na tem mestu se hočem dotakniti v prvi vrsti nekaterih vprašanj v zvezi s planom vzgoje kvalificiranih de-lavrev. V vseh osnovnih gospodarskih ve-iah, posebno pa v industriji in stav-binstvu. so sledeče možnosti za vzgojo predpisanega števila kvalificiranih delavcev: 1. specialne strokovne šole pri podjetjih oz. direkcijah, 2. tečaji in 3. sprejemanje vajencev oz. učencev v produkcijo. Pri pravilni razmestitvi in organizaciji izkoriščanja teh treh virov kvalificirane delovne sile morajo prevzeti vso odgovornost ministrstva, direkcije in podjetja. Ce «e omejimo za primer na industrijo, vidimo, da znaša v republiški industriji največja kapaciteta šol 2249 za V6e stroke. To se pravi, da je na eni strani potrebno, da se pristopi k načrtni gradnji industrijskih šol pri podjetjih, direkcijah oz. ustanovah, pri čemenje treba ustvariti najtesnejše so-delovanjein enotno planiranje z zveznimi podjetji in ustanovami, drugič pa pomeni to,_ da bosta vsaj ▼ tej petletki še najvažnejša vira pouk v tečajih in vajenci v gospodarstvu. Važna vloga sindikatov Glede tečajev podjetij moramo usvariti jasnost. Tudi tu mora biti neposredno strokovno vodstvo v rokah direkcij in podjetij L sl. glede organizacije vpisa, učenja, stalnosti obiskov, polaganje izpitov, in pa sin-djkalnih organizacij. Tudi tu mora in direkcije in podjetja, pa tudi krajevni sindikalni sveti zagotoviti najtesnejše sodelovanje in enotno planiranje s podjetji zveznega značaja, da se izkoristijo prostori, kader kvalificiranih vzgojiteljev in učni pripomočki. Obveze, ki jih sprejemajo sindikati. so za njih zadeva časti in izpolnjevanja osnovnih nalog do države: zato morajo s svojim delom zagotoviti stalen obisk tečajev. Vendar pa ni nikjer drugod tako škodljivo kakor tn poenostavljanje dela. biro-kratske šablonske metode ali zgolj kampanjsko pristopanje k delu brez točne analize, kakšne tečaje potrebuje delavstvo v podjetju, koliko vrst, kake specializariie kakor tudi odbiranja kadra za tečaje. Sindikati morajo skupno z nprnvo in tehničnim osebjem ta vprašanja skrbno proučiti in potem pristopiti k organizaciji tečajev. k borbi za rim večji uspeh in k točnemu evidentiranju uspehov tečajev. Uvedba strokovnih tečajev Organiziramo lahko tečaje tehničnega minimuma za nekvalificirane delavce, predvsem take, ki so šele stopili v proizvodnjo, da 6e spoznajo s strojem in osnovami delovnega procesa. Organizirati moramo tečaje za ožjo specialnost, da Tzgojimo kader priučenih delavcev, ki bodo, sposobni samostojnejših nalog, popolnoma obvladali stroj in delovni proces ter pomnožili kader novatorjev in udarnikov. Organizirati moramo tečaje za dvig priučenih delavcev v kvalificirane in končno tečaje za Tzgojo visokokvalificiranih delavcev. Tn ne more biti šablon, tu mora biti najvestnejša izbira po konkretnem sestavu delavstva v tovarni, njihovih nagnjenjih in sposobnostih, tu mora biti vesten študij in analiza nspeha vsakega delavca pri njegovem vsakdanjem delu. Potem bo tudi lahko organizirati natančno evidenco, s katero imajo naši sindikati toliko težave, potem bomo lahko na koncu II. polletja pokazali večji uspeh kot v J. polletju, ko imamo evidentirane tečaje v vsega 13 tovarnah s 308 udeleženci. Nekoliko večji uspeh lahko pokaže ministrstvo za gradnje, ki je vzgojilo 240 novih kvalificiranih delavcev v tečajih, do-čim so vse ostale panoge vzgojile 250 kvalificiranih delavcev v I. polletju. Treba je določiti izpite za posamezne vrste tečajev in udeležencem tečajev postaviti jasne perspektive za nadaljnji napredek po završenih izpitih, če hočemo zagotoviti večjo stalnost v obisku tečajev. Pri planiranju kvalificirane delovne sile ne smemo prepustiti slučaju formiranje razmerja med kvalificiranimi, polkvalificiranimi, nekvalificiranimi delavci in učenci. Obdelan plan tečaja mora biti sestavljen na podlagi konkretnih zahtev produkcijskih procesov dotičnega podjetja in morda tildi vzgoje kadrov za razširjeno reprodukcijo v naši republiki in v celotni Jugoslaviji. Ce pa pogledamo razvoj teh razmerij v I. polletju tega leta, opazimo tendenco zniževanja kvalifikacijskega sestava delavstva na tisoč zaposlenih, kar ni v skladu z dejanskim razvojem našega gospodarstva in še posebej industrije. Tako se je n. pr. v kovinski industriji na tisoč delavcev zmanjšalo število kvalificiranih delavcev od IT. polletja leta 1946. do konca maja 1947 leta za 5%, število priučenih delavcev pa v istem razdobju za 14«/#. V kemični industriji n. pr. se je zmanjšalo na 1009 zaposlenih število kvalificiranih delavcev od leta 1946 do konca maja 1947 skoro za 2%. štpvilo priučenih pa za 11%. v industriji gradbenega materiala število kvalificiranih za 80®/». priučenih delavcev za 16% itd. Ti primeri nam kažeio, da moramo ob velikem sprejemanju novih delavcev v tovarno z intenzivnim iznbra-ževaniem v tečajih zansfariti padanje kvalifikacijskega sestava, še prav posebno pa kar se tiče priučenih delavcev. Posebno skrb je treba posvetiti kvalifikacii? dela v proizvodnji Stati»...-a nam kaže. da niti podjetja. niti sindikati ne vodijo o tem potrebnega računa, saj v vseh industrijskih strokah, tudi v tistih, kjer se je povečal odstotek zaposlenih žensk v celotnem številu zaposlenih delavcev, procent kvalificiranih in polkvalificiranih delavk v odnosu na celotno število kvalificiranih in nekvalificiranih v široki, nesorazmerno počasi narašča ali celo pada. Tako je v TI. polletju 1946 od 100 kvalificiranih delavcev bilo 90 moških in 10 žensk, v maju 1947 pa 94 moških in 6 žensk. Pri polkvalificiranih delavcih »e je odnos v tem času spremenil tako, da je od 100 polkvalificiranih delavcev bilo 55 moških in 65 žensk I. 1946., v maju 1947 pa 32 mož in 6S žen. Pri lem moramo upoštevati, da so taka povprečna sorazmerja za celo republiško industrijo, predvsem kar se tiče odnosov v kategoriji polkvalificiranih delavcev, rezultat stanja v tekstilni industriji, kjer se je razmerje spreminjalo v korist povečanja kvalificirane in polkvalificirane ženske delovne sile, ker tvorijo žene 69% zaposlenega delavstva ▼ tej stroki, dočim kažejo sorazmerja v ostalih strokah drugačno sliko. Ta dejstva kažejo, da tndi na tem področju ne smejo ministrstva in komiteji, direkcije in podjetja dovoliti spontan in nekontroliran proces, ampak je treba postavljati odrejene smernice ali vsaj voditi točno evidenco, če hočemo zagotoviti uravnovešeni balans kvalificirane in polkvalificirane delovne sile v vseli panogah in strokah ter obenem potrebam odgovarjajočo razmestitev kadra. Vprašanje vajencev v industriji in gospodarstvu Prav posebno važno poglavje v borbi za izpolnitev plana kvalificirane delovne sile je vprašanje vajencev v industriji in gospodarstvu. Tudi tn bo treba pri izpolnjevanju plana marsikje na vodilnih mestih našega gospodarstva izkoreniniti stara gledanja, predvsem ozkogrndno in kratkovidno prakticisfično računanje na neposredno korist in rentabilnost Pred zvezno in republiško industrijo v Sloveniji se postavlja naloga, da vzgoji skupno 14.000 kvalificiranih delavcev v 5 letih. Videli smo, da je sedanja kapaciteta industrijskih šol v industriji mnogo premajhna, da bi zadovoljila potrebe vzgoje mladega naraščaja vajencev v kvalificirane delavce. Zato odpade večina vajencev na tako zvane vajence v gospodarstvu, ki jih je sedaj v Sloveniji v vseh gospodarskih panogah 12.595, v industriji in obrti 9042. Po analizi števila vajencev v državnem, zadružnem in privatnem sektorju in učnih uspehov v letošnjem letu so bile postavljene sledeče naloge: 1. Da je nujno potrebno obdelati plan republiške Planske komisije o razdelitvi učencev v gospodarstvu med obrt in indnstrijo in med posamezne stroke obrti po potrebah teh obrtnih strok za obnovo kvalificiranih delavcev in nadaljnji dvig kvalifikacije v skladu z nalogami, ki jih petletni plan in plansko gospodarstvo postavlja pred obrtništvo. 2. Direkcije in podjetja morajo nujno omogočiti večjemu delu mladine, da se vzgaia in rase v veliki, napredni strojni proizvodnji v tovarnah, dokler ji ne omogočimo v okviru celotnih potreb izobrazbo vtfndnstrijskih oziroma gospodarskih strokovnih šolah. 3. Takoj je treba pristopiti k organizaciji strnjenega pouka za učence v gospodarstvn. To bo v veliko korist tako vajencem pri obrtnikih kakor tudi učencem v industriji kot nadomestilo za industrijske šole. V tovarni sami bodo lahko učenci posečali tečaje različnih vrst in tako pospeševali in posploševali svojo izobrazbo, mojstrom in vodjem oddelka pa je treba zagotoviti posebne nagrade za čim boljšo in vsestransko vzgojo učencev, ki naj se meri po uspehih učencev pri izpitu. Prizadevanje za čim popolnejšo vzgojo mladega naraščaja mora biti stvar ponosa vsake tovarne, od katere morajo odpasti ozkogrudni računi, saj obenem tovarna zagotavlja sebi in stroki dragoceni kader za nadaljnji razvoj. Potem bodo naše ustanove in podjetja tudi v mladinskih brigadah videle in izkoriščale dragoceni rezervoar za vzgojo kvalificirane delovne sile in bodo omogočile mladini, da bo izpolnjevala in utrjevala v podjetjih znanje, ki si ga je pridobila na progi ali pri drugih delili mladinskih brigad. Sedaj pa je praksa ravno nasprotna. GOLMS skupno z proizvodnimi mimistrstvi ne bi smel dopustiti da se vloženi trud mladinskih brigad v vzgojo mladega nara.-caia ne bi popolnoma izkoristil v skladu z željami mladine in njenimi sposobnostmi ter stvarnimi potrebami plana. Podobni problemi kot so bili nakazani v industriji, obstojijo tudi v ostalih panogah, posebno gradnjah, Plan vpisa na Izkušnje v borbi za izpolnitev plana vpisa v srednje strokovne šole in univerzo iz letošnjega leta so v glavnem tri: 1. da je potrebno s seznanjanjem dijakov in maturantov s planom vpisa, z anketiranjem ter razlago vloge in pomena posameznih strok, za katere ne vlada zadostno zanimanje, začeti nekoliko prej kot v letošnjem letu. 2. treba je uvesti vpisovanje v srednje strokovne šole in univerzo po zaključku šolskega leta. To vpisovanje bo pokazalo prve rezultate v izpolnitvi plana vpisa. Pred začetkom šolskega leta pa izvesti še drugo vpisovanje, ki bo omogočilo, da se rezultati prvega vpisovanja zboljšajo in zagotovi vpis po planu. 3. Dijaki, prav posebno pa abitu-rienti morajo v gimnaziji dobiti vsaj osnovni vpogled v družbeno gospodarsko strukturo, v družbeni proces proizvodnje in vlogo posameznih panog in strok v njem ter se seznaniti kmetijstvu in trgovini. Plan kadrov kmetijstva moramo obdelati mnogo ši 'e kot je sedaj postavljen, tako, da uomo v celoti izpolnili veliko željo naših kmečkih gospodarjev po izobrazbi v naprednem kmeti'stvu. Planiranje višjih in srednjih kadrov Prehajam na kratko k osnovnim problemom planiranja višjih in sredn-njih kadrov. Sedaj je v Sloveniji 8598 strokovnjakov s srednjo strokov, no izobrazbo in od tega števila jih odpade 3108 na srednje gospodarske šole in 3700 na učiteljišča. Jasno je, da moramo ob tako nizkem stanju srednjih kadrov sploh vzgojo 8000 novih srednjih kadrov v petih letih smatrati kot minimalno In razviti vso iniciativo in iznajdljivost v iskanjn prostorov, izdelovanjn učil in drugih sredstev, kakor tudi požrtvovalnost vzgojiteljskega kadra, ki ga moramo za delo nagrajevati, da ta plan mnogo prekoračimo. Sedaj 6tojimo pred Tpisom v novo šolsko leto, torej pred borbo za izpolnitev plana vpisa. Zagotoviti moramo nujno vpis 1300 absolventov 4. razreda gimnazije v 5. razred gimnazije za vzgojo višjih strokovnih kadrov, na drugi strani pa zagotoviti, da se izravnajo razlike med odločitvami dijakov po anketi in planiranim vpisom republiške Planske komisije in ministrstva prosvete. Rezultati ankete so pokazali, da se je zelo velik del dijakov preko predvidenega plana od-ločil za elektrotehnično in strojno stroko, mnogo premajhen pa z ozirom na potrebe plana za gradbeno, rudarsko, kemično, srednjo gospodarsko šo- lo. učiteljišče in srednje zdravstvene šole, srednjo kmetijsko šolo ter zvezno geodetsko, pomorsko trgovsko akademijo in zvezni promet. Brez dvoma je taka odločitev posledica enostranskega razumevanja petletnega plana elektrifikacije in industrializacije, ki pa kljub temu dokazuje, da je mladina pripravljena ugoditi potrebam našega gospodarstva, če se ji dovolj jasno predoči nujnost teh potreb, na drugi strani pa vlogo posameznih strok v celotnem gospodarskem načrtn in v družbenem življenju ter če se ji pokaže vse možnosti njenega razvoja. V tem je ravno naloga ministrstva prosvete, poedinih šol in predvsem mladinskih organizacij, da s pravilnimi operativnimi prijemi zagotove izpolnitev plana vpisa. Večerne in dopisne šole bodo pospešile vzgojo strokovnega kadra Poleg tega pa moramo za vzgojo srednjih strokovnih kadrov omogočiti izobraževanje kvalificiranih delavcev in drugih v večernih šolah in dopisnih šolah ter tako zagotoviti izvedbo in prekoračenje plana. To velja prav posebno za srednjo strokovno izobrazbo v kmetijstvu pa tndi ostalih gospodarskih panogah. Tudi tukaj je treba predvideti potrebne nagrade za kader vzgojiteljev poleg rednega plačevanja za uspeh. ki ga bodo v tem delu pokazali. Pravilno razdelitev štipendij in dolofitev štipendij za uk v poedinih strokah pa moramo izkoristiti kot eno izmed sredstev za usmerjanje kadrov. strokovne šole z osnovami plana, da ga bodo lažje razumeli in se po planu lažje odloči, li o obliki svojega vključenja v borbo za izvedbo plana. Nato je tov. predsednik nakazal glavne probleme v zvezi s planiranjem višjih strokovnih kadrov, poudaril potrebo, da se vsi absolventi 8. razreda vpišejo na univerzo in ureditev tega vprašanja s pomočjo štipendij,dalje važnost vpisa na gradbeno-hidrološki oddelek in rudarski oddelek ter med drugim tudi na višjo pedagoško šolo in filozofsko fakulteto. Glede plana absolviranja pa je poudaril. da zavisi predvsem od politična zavesti in zrele discipline naše univerzitetne mladine, ki mora v jesenskem izpitnem terminu in izrednih terminih popraviti reznltate I. polletja. Borba za to bo ena glavnih nalog študentske organizacije. Končno je poudaril nujnost, da se zagotove sredstva za izgradnjo inštitutov v roku. Metodologija planiranja kadrov Zatem je podpredsednik Planske komisije LRS tov. Turnšek podrobno obrazložil metodologijo planiranja kadrov in dal navodila za sestavo planov po ustanovah in podjetjih, opozarjajoč na to, da bodo ti plani osnova vsega nadaljnjega dela na, tem področju. Metodologija se deli na tri glavne dele: 1. na kvalificirane delovne sile, 2. plan srednjih strokovnih kadrov in 3. plan višjih strokovnih kadrov ter dodatno pregled izdatkov za kadre in dosedaj zagotovljenih sredstev. Potreben je tudi plan za zagotovitev uene- ga osobja. Poleg strokovnih šol so predvideni v planu za vzgojo kvalificiranih delovnih moči tudi tečaji, ki bodo prirejeni v okviru zveznih in republiških industrijskih podjetij. Namen teh tečajev je, vzgojiti nekvalificirane delovne sile v kvalificirane m kvalificirane v visoko kvalificiran«. Plan obsega tudi načrtno usmerjanje v posamezne stroke, da se na ta način prepreči prevelik naval v posamezne stroke, doriin bi v drugih strokah lahko nastalo pomanjkanje. Nadaljevanje na 3. strani Skozi sito odkupa padalo sovražniki ljudstva Dosedanji odkup žita v Sloveniji dokazuje, da je uredba o obvezni oddaji realna. Z njo ljudska oblast zagotavlja delavcem in nameščencem vsakdanji kruh, pušča pa tudi kmetom del žita za njihovo ^prehrano in za proeto prodajo. Tega bi bilo seveda več, če bi bila letina boljša. Prav neizpolnjeno upanje na izvrstno žetev ter delovanje podeželskih reakcionarjev pa sta vzroka, da je odkup naletel pri posameznikih po nekaterih krajih na precejšnje težave. To se dogaja največkrat pri večjih kmetih, pa četudi so člani krajevnih ljudskih odborov ali celo odborov OF. Ti lahko vplivajo na zavest vse vasi in se skušajo odtegniti obvezi na škodo malih in srednjih kmetov, ki pa svoje nasprotnike lahko najbolje spoznajo in razkrinkajo prav pri odkupu. Ponekod to že delajo. Tako so n. pr. v Bistrici, okraj Trebnje. razkrinkali Okorna Franca, ki je žito prodajal na črni borzi, ter Janežiča, Lapa in Majcena. Vendar bi morali revnejši k ujetje, ki cesto samo pripeljejo več žita, kot jim ga določa obveza, in ki še zdaj kontrahirajo, še bolj odločno nastopati proti vaškim špekulantom. Najrazličnejši so načini, s katerimi špekulanti prikrivajo žito. Ta ga deloma otrese, preden ga omlati, drugi pri mlačvi zapiše manjše številke, tretji ga enostavno utaji, četrti ga •krije v bunker ali pri soeedu, peti Utaji cele posevke, šesti se poskiži kar več načinov hkrati. Tako je n. pr. bogati posestnik in trgovee Goršič Jože izj Grosu pl ja oddal namesto predpisanih 697 kg belega žita najprej samo 51 kg, na ponovni poziv 383 kg, a preiskava je odkrila pri njem 3000 kg žita. med tem celo 150 kg lanskega — vsega moljevega — ter 100 kg moke. Za posevek svojega drugega po-sesetva, M ga ima v Št. Juriju, in ki ga pi prijavil, se je pa izgovarjal, da od tega živi njegova mati. Ljudstvo. ki je Goršičp ožigosalo že na množičnem sestanku, je gotovo z navdušenjem sprejelo veet, da je bil izročen javnemu tožilcu. Vso obsodbo zasluži tudi primer večjega kmeta Božienika v Bučah v Savinjski dolini, ki je zvijačno pripeljal žito celo predčasno. toda premalo, razen tega je pšenico nalašč ovlažil, da bi bila težja. Ker .je tako žito naglo pokvari, je njegov postopek zločin proti ljudstvu in ni zanj nobena kazen pretežka. Tako imamo v vrsti prime rov vedno nove dokaze, da svoje dolžnosti nočejo izpolniti predvsem špekulanti, med katerimi so največkrat bogati kmetje. To seveda povzroča ostro nasprotje med špekulanti in zavednimi kmeti ki pošteno za doste obvezi. In prav je tako. Prav je, da kmet ve, kdo mu hoče škodovati, da čuti, kako se Goršiču. Božičniku. Okorna in drugim podobni vaški mogotci ne morejo sprijazniti z ljudsko oblastjo zaradi tega. ker postavlja ta pred vse enake naloge, ker smo pred njo vsi enaki. ker nas ne ceni po premoženju, empak samo po našem delu za skupnost. V splošnem ni posebnih težav z odkupom. Celo kjer se je to na prvi pogled zdelo, se je pozneje izkazalo, da je bilo obotavljanje kmetov navadno samo čakanje, kdo bo prvi peljal v zbiralnico. A to se najlaže zgodi v vasi. kjer ni bilo prave politične priprave za odkup in kjer so posestniki približno enako močni. Kjer je med njimi več manjših kmetov. se zgodi prej nasprotno: tam tekmujejo, kdo bo prej oddal žito, a špekulanti ostanejo sami. To se je doslej pokazalo posebno v žitorodnih krajih. Za primer skupnega obotavljanja pa ie značilen primer vasi Tlake. Ena izmed gospodinj je v zbiralnici Šmarje - Sap dejala, da ne ona ne sosedje ne bodo pripeljali žita. Ko pa .je vas skupno s članom okrajnega odbora Grosuplje obiskai organ Kontrolne komisije, so kmetje po krajšem, iskrenem razgovom obljubili. da bodo popoldne oddali žito. Iz tega naglega uspeha se da sklepati, d a se kmetje Boben, Tome. Lampič in drugi že dolgo niso tovariško pomenili e kakim višjim organom oblasti ali uprave. Dejstvo je. da so tudi jadi poslušali, kakor so radi razkrivali svoje težave. Pokazalo se je, da 6e dä s tovariško in resnično besedo v kratkem času mnogo doseči, če nimamo opravka s pravimi nasprotniki ljudske oblasti. Kjer pa je nasprotje, tam seveda ne gre drugače kot. z odločnimi ukrepi. Redno pa se tudi pokaže, da se za takim nasprotjem skrivajo stari sovražniki ljudstva in zajedavci na telesu slovenskega naroda. Med njimi so pogosto protj-ljudski duhovniki. Ti so n. pr. raz prižnie, skozi okna spovednic in v osebnem občevanju pripovedovali ljudem v ptujskem okraju, da bodo lačni, če oddajo žito. Naša gospodarska in politična zmaga pri odkupu v tem okraju bi jih morala strezniti. Podobne stvari pa-delajo ludi drugod, kot n. pr. v Škocijanu, kjer 60 se kmetje odzvali pozivu za oddajo šele po dveh dneh, ko je župnik oddal svoje žito. Ni pa nobenega dvoma, da se ti črni žandarji reakcije in njihovi špekulantski prijatelji pri letošnjem odkupu silno razkrin-kuje,;o. Mnogi izmed njih bodo skozi sito letošnjega odkupa padli na smetišče pozabe. Z najbolj zakrknjenimi pa bo obračunala ljudska oblast še nekaj dni in odkup žita v okraju Gornja Radgona ko uspešno končan V zbiralnico pri Sv. Benediktu so dovažali kmetje žito kar v skupinah Talko govorijo okrajni zadružni aktivisti, ki so stalno na terenu, da nadzirajo krajevne odbore in zadruge pri odkupih, ter jim Skupno pomagajo reševati težkoče, ki se pojavljajo na terenu. Vloženo delo je rodilo lepe uspehe. Do 21j'i)avgusta je bilo zbranih 88.8% obvezne količine. Od 22 zbiralnic v okrajju jih je že 8 zaključilo s povprečno 103.5% odkupljenih količin. Kmetje oddajajo vsak dan večje količine. Prvi dan odkupa je bila prekoračena obveza za 1.2°/o, deseti dan za 2,6®/«, dne 20. avgusta pa za 5.6%, tako da smo dne 20. 8. dosegli 105.6% obveznih in kontrahiranih dajatev posestnikov, ki so oddali tega dne. Mladini KL0 &t. Jurij, ki je prva v okraju začela krasiti vasi, pisati parole in postavljati slavoloke, se je v nadaljnjih dneh pridružila vsa mladina okraja tako, da ni danes zbiralnice v okraju, ki ne bi bila okrašena in imela stenčasa. Mnoge imajo tudi slavoloke. Zbiralnice med seboj tekmujejo, katera bo prej in z večjimi odstotki zaključila. Enako tekmujejo tudi sami vaščani. Tako so iz krajevnega odbora <3v. Benedikt kar v kolonah prihajati vozovi na zbiralnico. Ta zbi- ralnica, ki ima 4 krajevne odbore je v 5 dneh zaključila svojo oddajo s 103.1%). Niso redki primeri, k-o prihajajo kmetje z zastavo in godbo na zbiralnice. Kako danes delavska mladina razume pomen oddaje žita in kako hoče kmetski mladini kot svoji zaveznici pomagati v delu in veselju, nam kaže primer, ko so mladinci, usluž-beni v zdravilišču Radenci 18. avgusta na vse zgodaj z mladino iz Radencev s cvetjem in zelenjem okrasili zbiralnico. napisali razne parole ter postavili slavolok ter navdušeno pričakovali kmete, ki so dovažali žito v zbiralnico. Delavec jamici kmetu, da se žito, ki ga je pridelal v potu svojega obraza iti oddal skupnosti, ne bo pokvarilo. Zaradi tega se je sindikat okrajnih nameščencev zavzel, da bo potrebno mešanje žita v skladiščih 6am izvršil. Dne 20. 8. .popoldne je mešalo žito 35 nameščencev sindikata. Pri tem so bili navzoči strokovnjaki Navoda, da so delo pravilno usmerjali. Iz tega vidimo, kako naš kmet in delavec, predvsem pa mladina pravilno razumejo cilj. ki smo si ga postavili z našo petletko. Ce. A. Tudi v zdravilišč« Slatina Kadenci je bila zbiralnica Odkup žita v Ljubljani Glavno mesto Slovenije, Ljubljana, se je na odkup žita dobro pripravljalo. Na sestankih je bila pridelovalcem razložena nujnost odkupa in proste oddaje. Posebne sestanke so imeli zbiralci. Dan pričetka odkupa je bil določen za 21. t. m. Rajonski ljudski odbor Bežigrad-Šiška je zavedajoč se važnosti čimprejšjne oddaje žita skle- Pianiranje kadrov in delovne sile Nadaljevanje z 2. strani Jamstvo uspeha je najtežje sodelovanje _z ljudskimi odbori in množičnim! organizacijami O obeh referatih se je raz vda obširna diskusija, v kateri so zastopniki posameznih ministrstev in ustanov s svoje strani osvetlili te probieme. V razpravi je bilo poudarjeno, da spada osnovno planiranje kadrov v delokrog planskih oddelkov ministrstev, ki se morajo otresti drobnih birokratskih poslov. Operativno izvajanje določenega plana je naloga podrejenih ustanov. Planski oddelek mora voditi evidenco ter opažene hibe signalizirati preko ministra Planski komisiji. Obširna razprava se je razvila o organizaciji strokovnih tečajih. Delokrog tečajev bo fiksiran z uredbo, ki bo določala tudi snov izpitov in strokovno kvalificiranih absolventov, tako da bodo imeli udeleženci tečajev jasna perspektive in se bodo tako v č;m večjem številu priglašali v strokovne tečaje. Da bo ureditev teh tečajev čim pravilnejša, je potrebno, da sindikalni funkcionarji, tehnična vodstva podjetij in ljudski odbori ta problem študirajo. Treba je proučiti poleg vprašanje prostorov in učnih moči tudi obseg področja in stroko v skladu s proizvodnim planom posameznih podjetij. Naloga sindikatov in mladinskih organizacij pa je. da zainteresirajo delavstvo in zlasti mladino za strokovno šolan ie ter da sode-luieio pri izbiri kandidatov. lažno nalogo pri vzgon strokovne ga kadra imajo tudi štipendije, ki jjh dajejo posamezna ministrstva in ki se bodo morale v bodoče še bolj razširiti s tem, da bodo posamezna podjetja že v svojih proračunih določila v ta namen potrebne kredite, da bi se tako čimprej vzgojilo za vsako podjetje potrebno število nižjih. srednjih in visokih kadrov, Zlasti je bila v razpravi podčrtana važnost evidence, kajti evidenca mora bid tist organ, ki jamči, da ne bo ostalo samo pri besedah in načrtih, ampak, da se bo načrt dosledno izvajal. Predsednik tov Kraigher je v zvezi s tem tudi poudaril važnost in nujno potrebo čim tesnejšega sodelovanja z ljudskimi odbori in množičnimi organizacijami. Le na ta način bo mogoče s primerno propagando zagotoviti notrebni strokovni kader. Daljša razprava se je razvila o vprašanju planiranja delovnih sil. Potreba po delovnih silah z razvojem gospodarstva stalno narašča in je zato tudi tu potreba začeti z načrtnim gospodarstvom. Doslej to vprašanje še ni bilo enotno urejeno in je zato prišlo do nezdrave fluktuacije. Potrebno bo ustvariti točno evidenco delovnih sil in s čim večjo zaposlitvijo žen sprostiti moško delovno silo ter s splošno mobilizacijo zagotoviti potrebno število delovnih moči. V tem pogledu bo treba ustvariti enoten sistem z vključitvijo sindikatov, ljudskih odborov in vseh množičnih organizacij. To vprašanje je še v študiju in bo o tem sklicana posebna konferenca. nil pospešiti oddajo in pričel e odkupom že' 18. t. m. Pridelovalci so se zavedali svojih dolžnosti do skupnosti in so vsi razen enega zadostili 100 odstotno 6voiiim obveznostim. Le Ivana Zakotnik iz Podutiške št. 41 je hotela s svojim nasprotovanjem ljudski oblasti ovirati delo, ki je potekalo v najlepšem redu. Hotela se je okoristiti in zmanjšati obvezni predpis s tem, da je primešala žitu pesek. .Toda ljudska oblast se ne da goljufati. Na ponovni poziv je še veduo pripeljala več rži in manj pšenice. Izkazali so se predvsem tovariši: Avšič, Perko, Novak, Pirnat in Štrukelj. Enako kakor rajonski ljudski odbor Bežigrad-Šiška je že prvi dan, t. j. 21. t. m., zaključil odkup stoodstotno rajonski ljudski odbor Rakovnik-Vič. Istega dne je začel odkupovati tudi krajevni ljudski odbor Polje. Vendar fo tu nekateri kmetje pokazali premalo zavednosti in so se hoteli okoristiti na račun malih in srednjih kmetov. Opazila se je neodločnost in popustljivost proti špekulantskim in saboterskim kmetom pri samih članih krajevnega ljudskega odbora v Polju, tako da se ni čuditi, da je največji kmet Ivan Kočar v Polju pripeljal namesto predpisanih 3Ö0 kg pšenice 50 kg rži z izgovorom, da nima več. Na ponoven poziv pa je zadostil predpisu oddaje. Tudi naslednjega dne ni potekal odkup, kljub opozorilu odkupne komisije, nič bolje. Vendar naj vedo vsi tisti, ki se ne zavedajo svojih dolžnosti do skupnosti, da bo ljudska oblast, prav tako kakor pravično nagradi, tudi pravično kaznovala saboterje in špekulante. 27 udarnikov v Tkalnici hlačevine v Celju V torek 19. t m. so na občnem zboru sindikalne podružnice Tkalnice hlačevine v Celju proglasili 27 udarnikov, ki so prejeli udarniške legitimacije in nagrade. Nagrade so bile razdeljene po zaključku tromeeečnega tekmovanja med oddelki tovarne. Razen udarnikov je prejelo denarne nagradu tudi 43 delavcev, ki še niso za poštena p*i normiranem dein. Montažni sistem gradnje stopnic Na velikih stanovanjskih blokih MLO v šiški so - pričeli po zamisli gradbenega tehnika Dušana Bohinca graditi stopnišča po montažnem sistemu. Sestavne dele stopnic-stopnišč-ne stranice in stopne plošče — izdelujejo posebej v tkz. »tovarni gradilišta«, nato pa jih z montažo postavlja; ijo v posamezna nadstropja. Montažni način gradnje stopnic je mnogo cenejši kot star način postavljanja pro-atonosnih stopnic. Pri montažnem sistemu odpadejo vsi odri, opore in sekanje 6topniščnih ležišč v že izdelane zidove. Po novem načinu montirajo ob stene stopniščne stranice z vdelanimi ležaji, nadnje pa potem samo poklaidajo stopne plošče. Poleg dragih prednosti je ta način gradnje stopnišč tudi časovno izredno štedljiv. Pri prvih poskusih montažnega postavljanja stopnišč je 5 delavcev postavilo odsek stopnišča v poldrugi uri, do-čim bi potrebovali za postavljanje prostonosnib stopnic najmanj 10 ur. Pri stopnicah, zgrajenih po. montažnem sistemu, se zvok ne prenaša na zidove; hoja po teh stopnicah je brez trušča in ne odmeva po stavbi. Stroški za izdelavo sestavnih delov stopnišč so ojRiani. od načina izdelave ter niso večji kot pri izdelavi po starem načinu. Pri masovni izdelavi je mogoče dosedanje stroške znižati najmanj še za 25%, ogromen pa je prihranek pri montaži na licu mesta, kjer so stroški v primeri s stroški postavljanja stopnišč po 6tarem načinu za 75*/« manjši. Posamezne dele stopnišča so izdelali iz umetnega kamna, pri čemer so vse vidne plošče brušene. Stopne plošče imajo v prerezu kotno obliko, dgbele so 5 cm in armirane 6 tremi palicami betonskega železa. Polagajo se med stranice na 3 cm široka ležišča na podolžne pasove iz asfaltne lepenke. Za transport in montažo v nadstropjih je potrebnih 5 delavcev, med njimi en kvalificiran delavec. Stopnice se zalagajo v svoja ležišča v stranicah Ljudska mladina Bolgarije gradi svojo progo Med velikimi delovnimi akcijami bolgarske ljudske mladine je na prvem mestu gradnja železniške proge Volujak — Pernik. Sicer predstavlja veliko delo tudi gorska cesta skozi neprehodno sotesko Hainboaz, ki jo gradi mladina že drugo leto, da bo vzpostavljena cestna zveza preko Balkanskega pogorja med Severno in Južno Bolgarijo, prav tako gradnja novega industrijskega središča Dimi-trovgrad ob reki Marici; vendar zahteva zgraditev mladinske proge Volujak—Pernik največ naporov in požrtvovalnega dela mladine. Od začetka letošnjega aprila dela na progi stalno po 10.000 do 11.000 mladincev in mladink. V štirih izmenah bo do konca leta sodelovalo pri gradnji okrog 35.000 brigadirjev. Gradnja železnice Volujak—Pernik ie velikega pomena za gospodarski razvoj, zlasti pa za industrializcijo Bolgarije. Pernik je največji premogovni bazen Bolgarije, ki daje kakovostno tudi najboljši premog in predstavlja največje premogovno bogastvo Bolgarije. Tu je devet velikih rudnikov drug poleg drugega. Največji med njimi nosi ime Georgija Dimitrova, voditelja bolgarskega delovnega ljudstva, ki je že pred prvo svetovno Vojno vodü borbo perniških rudarjev za pravice delavskega razreda. Vsi rudniki perniškega premogovnega bazena dajejo dnevno okrog 10.000 ton premoga, to je mnogo več kakor vsi premogovniki v Sloveniji. Seveda je treba ta premog tudi odpeljati do velikih potrošnih središč, predvsem v Sofijo in Plovdiv. Prevozna zmogljivost obstoječe proge Sofija—Pernik pa je zelo omejena, kar ovira povečanje proizvodnje v perniškem bazenu. Prevoz po t§j stari progi, ki je bila zgrajena že jyed desetletji, je zelo počasen in drag, ker ima proga velik vzpon. Največjo oviro predstavlja prevoz preko strmega Vlada iškega prelaza. Za prevoz vsake kompozicije preko tega prelaza so potrebne kar tri lokomotive. Največ 15 kompozicij lahko prepeljejo dnevno po tej železnici. Ker gre pretežni del premoga v tej smeri, je s tem postavljena meja, preko katere ni mogoče dvigniti proizvodnje. Zato ie nastala nujna potreba, zgraditi novo progo po drugi trasi, tako da 6e bo promet lahko hitreje in nemoteno razvijal. Ker je zadostna preskrba s premogom tudi osnovni pogoj za razvoj bolgarske industrije, določa dveletni gospodarski načrt Bolgarije kot najvažnejši objekt gradnjo proge Volujak—Pernik. Kakor je v Jugoslaviji potreba izkoriščanja rudnega bogastva Bosne narekovala gradnjo normalnotirne proge Šamac-Sarajevo namesto obstoječe ozkotirne proge, prav tako se je bolgarski narod odločil za gradnjo nove železniške zveze med Pečnikom in Sofijo, da omogoči izkoriščanje velikega premogovnega bogastva v perniškem bazenu. Gradnjo proge Volujak—Pernik je prevzela ljudska mladina, organizi- rana v brigadah »Georgii Dimitrov«. Te mladinske delovne brigade, ki so že lani premagale največje ovire pri gradnje ceste skozi gorsko sotesko Hainboaz, so se zavezale, da_ bodo progo zgradile do konca letošnjega leta. Naloga, ki jo je prevzela bolgarska ljudska mladina, ni lahka. Proga Volujak—Pernik je dolga sicer le 46 km, vendar zahteva obsežna tehnična dela in premagovanje velikih naravnih ovir.'Samo zemeljska dela obsegajo približno 1,700.000 kubikov (to je mnogo več, kakor so znašala zemeljska dela pri še enkrat daljši mladinski progi Brčko — Banoviči). Progo je treba speljati skozi najtežji gorski teren, zgraditi tri predore v skupni dolžini 1912 m in druge tehnične objekte. Nedavno so mladi minerji prebili na j večji predor pri Raduju, ki je dolg 1384 m in je le za okrog 150 m krajši od vranduškega predora. Tudi ostala dva predora v skupni dolžini preko 300 m sta že prebita. Poleg predorov gradi mladina tudi več mostov in dva velika nasipa. Ogromni nasip imenovan »Penčov most« bo visok nič manj kakor 38 m. Pri gradnji tega nasipa dela tudi jugoslovanska mladinska brigada, ki od prvega dne stalno presega delovno normo in si je sredi avgusta v prvem tednu tekmovanja, ki bo trajalo do 9. septembra, osvojila prehodno zastavico kot najboljša briga-ga. S svečanega mitinga ob izročitvi zastavice je jugoslovanska mladinska delovna brigada poslala brzojavko maršalu Titu z obljubo, da bo v bratski Bolgariji dostojno predstavljala graditelje mladinske proge Samac— Sarajevo, poglabljajoč obenem bratstvo in enotnost med jugoslovansko in bolgarsko mladino. Poleg jugoslov. brigade delajo na progi Volujak— Pernik tudi albanska, poljska, češkoslovaška in francoska mladinska delovna brigada. Pri gradnji bolgarske mladinske proge se posebno odlikujejo bolgarske mladinke, ki same grade velik obzidan nasip in most tik pred predorom pri Raduju. Temu mostu je ljudstvo že nadelo ime »dekliški most«. Mladinske brigade, ki grade progo Volujak—Pernik so že pri dosedanjem delu pokazale toliko požrtvovalnosti in delovnega poleta, da navzlic obsežnosti gradbenih del ne more biti dvoma, da bo proga še letos dograjena. Nova proga bo imela v primeri z obstoječo progo Sofija— Pernik dvojno prevozno zmogljivost, kar bo omogočilo neoviran prevoz premoga in povečanje proizvodnje premoga v perniškem bazenu. Bodoča velika potreba premoga v zvezi z industrializacijo' dežele pa bo vrhu tega zagotovljena iz novega velikega premogovnega bazena pri Dimitrovgradu ob .Marici, ki bo oskrboval ves jugovzhodni del države in bo po r.ačrtu v nekaj letih dosegel dnevno proiz- Pirota .# °t «P g »e*" o ' _ . »Wv-.i-r Iskreč Canbr° vojakov iz 63. bataljona, ker so zapustili položaje pred enotami demokratične armade. 30 vojakov iz istega bataljona so obsodili na dosmrtno je-bo in druge časovne kazni. V Trikaii v Tesaliji sn monarhofa-šisti včeraj začeli z množičnimi aretacijami in izgnali na otok 1000 oseb. Včeraj je policija prepovedala Izhajanje lista »Rizospasfcis« v vsej Grčiji. Sramotne socialne razmere v Alžiru Pariz, 22. avg. (Tanjug) V francoski narodni skupščini je bila zaključena splošna razprava o vprašanju alžirskega statuta. V imenu komunističnih narodnih poslancev ie sekretar centralnega komiteja KP Francije Andre Marty, opisujoč materialno in duhovno bedo. v kateri živi ogromna večina alžirskega prebivalstva, dejal: »Po mestih so cele četrti, kjer živi ▼ prenatrpanih barabah, narejenih iz materiala starih pločevinastih sodov, v strašni bedi ogromno število nepismenih muslimanov. Po drugi strani so imela po končani va =o dali vep «vočp sile. vso Stalinovo mesto. Obnovljeni stanovanjski bloki za delavstvo tvornice traktorjev odločnost in voljo za izgradnjo in obnovo svojih tovarn. V prvih dneh obnove niso prebivalci Stalingrada preživeli nič -mani preizkušenj kakor med vojno. Toda hrabro so jih prenesli. Velika mesta nastajajo preko stoletij, toda Stalingrad ie čez štiri leta narastel v mesto e 300.000 prebivalci. Sedal izdelujejo tu jeklo, stro-ie. traktorje, gradbeni material, obleko, obutev, naprave za industrijo nafte in naprave za pomorski promet. V letu 1946. so glavna industrijska nodjetia v mestu izdelala za 41.7% več industrijskih proizvodov kot v letu 1945. Tovarna traktorjev je v tem času izdelala 1514 traktorjev več. kakor preteklo leto. V tovarni jekla »Rdeči oktober« so obnovili trinajsto martinovo peč. V primeri z letom 1945 se je povečala proizvodnja jekla v tovarni »Rdeči oktober« za 7%. a proizvodnja valjanega železa za 32®/». Leta 1950. bo tovarna po planu izdelala million ton iekla in 650.000 valjanega železa. V štirih letih ie dal Stalingrad za okrog 2 milijardi rubljev industrijskih eroizyodov. Vsak traktor, vsaka tona ;ekla. ki ga proizvaja Stalingrad, pomaga pri izgradnji tovarn, šol. kulturnih. upravnih in stanovanjskih zgradb. Kmalu bo Stalingrad popolnoma obnovljen. Jugoslovanska vladna delegacija v Ferniku Sofija, 22. avg. Jugoslovanska vladna delegacija, ki se mudi v Sofiji zaradi podrobne izdelave vprašanj v zvezi z izvedbo blejskega sporazuma, je včeraj obiskala Pernik. Na velikem mitingu rudarjev in meščanov Per-nika, kj je bil prirejen ob tej priliki, je prišlo do izraza bratstvo narodov Bolgarije in Jugoslavije. Goste sta pozdravila predsednik občine Pečev in v imenu uprave rudnika ter Domovinske fronte Valinov. Na pozdrav ie odgovoril šef jugoslovanske delegacije, pomočnrk ministra industrije FLRJ Voia Srentič. Po mitingu so gostje ogledal odprto okno »Sedmi september* in se seznanili z delom perniških rudarjev. Nemški dokumenti o Izdajstvu Draže Mlfiajfovlča Nürnberg, 23. avg. AFP poroča, da so pri mednarodnem sodišču v Niirn-bergn našli zaboj dokumentov, ki nosijo označbo »OKW 044 — strogo zaupno«. Med temi dokumenti so številna tajna poročila nemške protišpi-jonaže na Balkanu, poslana vrhovnemu poveljstvu nemških oboroženih sil, iz katerih je razvidno, da je bil bivši jugoslovanski kraljevski general in vojni minister begunske jugoslovanske vlade v Londonu Draža Mihailovič od decembra 1943 dalje v nemški špi jonski slnžbi. Mariborski conski turnir Maribor. 23. avgusta. Dopoldne so bili. v nadaljevanju prekinjenih partij 16. kola doseženi naslednji rezultati: Kindij je premagal kapetana Markoviča, Simonovič pa je izgubil proti Miliču. Partija Jano?evič : Mi-šura se je končala remi. Kulžinski in Fajer sta drugič prekinila v izenačeni poziciji. Popoldne je bilo na sporedu 17. kolo. Vidmar je premagal Janoševiča in Tot Kulžinskega. Milič je izgubil z Udovčičem, Smederevae s Kindijem in R. Markovič z Gruberjem. Partija Rabar : Nedeljkovič se je končala remis. Prekinjene so partije Mišu ra: Simonovič, ki je ob prekinitvi dobi jena za Mišuro, kapetan Markovič : Longer, v kateri ima slednji boljšo pozicijo, in Faiei : Horvat v izenačeni poziciji Šiška ie bil prost. Po današnjem kolu je situacija še bolj nejasna, saj ima osem igralcev izgleda na prvo mesto, kar je nedvomno dokaz, da so moči na turnirju zelo izenačene. Tako bo mesto prvaka kakor tuđ! šestorice, ki bo sodelovala v nadaljnjem tekmovanju za prvenstvo države, odločeno šele v zadnjem kolu. Stanje po 17. kolu je naslednje: Vidmar 10 ln pol, Milič, kapetan Markovič, Horvat 9 ln pol (1), Nedeii-kovlč, Udovčič in Tot 9 In pol (iz 14 partij), Gruber 9 in pol (iz 15 partiji, Kulžinski 9 (1), Janoševič 8 in pol, Simonovič 7 in pol (1), Mišura 7 (1), Fajer 6 ln pol (2) šiška in Longer 6 in pol (1), Kindij Rabar 6, R. Markovič 4 in pol, Smederevae 3. V nedeljo bodo igrali predzadnjo kolo. V ponedeljek bo prost dan. končane pa morajo biti vse prekinjene in odložene partije. V torek od 8. do 13. bo zadnje kolo, ki obeta najbolj zanimive borbe. VREMENSKA NAPOVED Zjutraj megla, nato povečini jasno, popoldne možnost manjših krajevnih mo* ten j; topleje. KULTURNI PREGLED Zgodovina diplomacije (Ob slovenskem prevodu dragega dela) V Državni založbi Slovenije je pred kratkim izšel prevod drugega zvezka »Zgodovine diplomacije«. Ker smo o pomembnem dolu sovjetskih znanstvenikov, ki so v tri knjige obsegajoči publikaciji orisali zgodovino diplomatske dejavnosti od starega veka do začetka druge svetovne vojne, obširneje pisali ob izidu prvega zvezka »Zgodovine« (glej »Slov. poročevalec« dne 25. maja 1947), danes le kratek pregled vsebine drugega zvezka z nekaterimi pripombami in nekaj o prevodu. • Druga knjiga »Zgodovine diplomacije« opisuje diplomatsko dejavnost evropskih držav. Združenih držav ameriških in Japonske v letih po frankfurtskem miru. za vzhodne krize, rusko-turške vojne, berlinskega kongresa in ob sklenitvi avstrijsko-nemške zveze v lete 1879, ki je bila začetek tistih vojnih koalicij, ki so se kasneje spoprijele v prvi svetovni vojni. V nadaljnih poglavjih tega zvezka je opisana diplomacija za kolonialne ekspanzivnosti velikih držav, v boju za razdelitev sveta, nato pa, ko ie ves svet že razdeljen med kapitalistične države, diplomatska aktivnost v prvih vojnah za njegovo ponovno razdelitev: dalje za boja nemškega imperializma z antanto, za obeh balkanskih vojn, ki 6ta bili uvod v prvo svetovno vojno, in za prve svefov-ne vojne v letih 1914—1918. Zadnja poglavja govore nato o diplomacij; ob izstopu Rusije iz imperialistične vojne pod trdimi pogoii brest-litovskega miru, o diplomatski dejavnosti ob zmagi Antante nad Nemčijo in ob začetku oborožene intervencije antantnih sil v zadevi Sovjetske Rusije, proti koncu leta 1918. • Delovanje diplomacije v tem obdobju (od frankfurtskega miru do konca prve svetovne vojne!) označujmo, kot piše v uvodu v to knjigo, »nove poteze, ki jih je začrtal razvoj imperializma«. Stari kapitalizem svobodne konkurence prerašča v monopolistični kapitalizem — imperializem, v svetovni sistem kolonialnega zatiranja in finančnega dušenja ogromne večine prebivalstva naše zemlje po peščici industrijsko razvitih velikih držav. Prehod kapitalizma na stopnjo monopolističnega kapitalizma ie tesno povezan z zaostritvijo borbe za razdelitev sveta. Zadnja desetletja XIX. stoletja, ko so mnoga kolonialna ozemlja v Afriki, Azija in Ameriki še »brez gospodarja«, stremi vsa diplomatska pa tudi vojaška dejavnost velikih kapitalističnih držav za tem. da si prigrabi čim prej in čim več še prostega ozemlja, kjer so še neraziskana zemeljska bogastva, kamor bodo lahko za drag denar prodajali Leta 1939 so v kijevskih ateljejih izdelali film »Veliko življenje«. Film nam opisuje zgodbo iz življenja rudarjev v enem izmed tisočerih rudnikov v donskem bazenu. Dogaja se okrog leta 1936. v dobi velikih sta-hanovskih naporov in uspehov. Vprav Donbas, središče premogokopne industrije, je bi! zibelka stahanovstva. V rudniku Centralna Irmino je Aleksej Stahanov v eni izmeni nakopal 102 toni premoga in s tem 14 krat prekoračil običajno normo. To se je zgodilo 31. avgusta 1935. Od tu se je staharjovstvo razširilo na promet in zaieio tudi kmetijstvo. Novembra istega leta je že Kremelj sprejel staha-uovce na prvo vsezvezno posvetovanje. V zgodbi o velikem življenju preprostih ljudi — rudarjev in njihovih družin srečamo siarega rudarja Ko-zodajeva, ki je s pomočjo mladega inženirja Petuhova odkril nov način izkopavanja premoga. Energični tajnik mestne partijske organizacije Hadarov pomaga novatorjem. da tud! praktično dokažejo nove delovne me- svoje industrijske Izdelke in izvažali kapital, in odkoder bodo mogli dobiti ceneno delovno silo. Ko pa je osvajanje nezasedenih dežel na zemeljski obli končano, se v vsej ostrini pojavi vprašanje ponovne razdelitve sveta med najmočnejšimi državami. Reševanju tega vprašanja služita odslej zunanja politika in diplomacija vodilnih imperialističnih držav: Anglije, Francije, Nemčije, Japonske, ZDA, carske Rusije in drugih. V tej tekmi roparjev za ponovno razdelitev plena sta se v letih 1882 do 1907 izoblikovali dve koaliciji — trozveza Nemčije, Avstro - Ogrske^ in Italije (ki se je kasneje pridružila antanti, od katere ai je obetala več plena), in trojna antanta Anglije, Francije in Rusije, ko 60 se med udeleženo! prve kakor druge koalicije spričo nekaterih skupnih teženj začasno Izravnala medsebojna nasprotja, ki so jih prej razdvajala. Obe sovražni skupini držav, tako antanta kakor trozveza. sta vodili imperialistično politiko jn pripravljali osvajalno vojno. Vojna nevarnost nenehno visi nad Evropo kot grozeč oblak Velesile se mrzlično oborožujejo in čakajo le ugodnega trenutka, da pomerijo svoje sile. Med imperialistično svetovno vojno si diplomati obeh sovražnih taborov vztrajno prizadevajo, pridobiti si čim več zaveznikov, spraviti na svojo stran čim več nevtralnih držav, vsaka zase pa stremi za tem. da si s pogodbami že med voino zagotovi čim več plena za primer zmage svoje skupine. V delovanju diplomacije XX. stoletja se v skladu z vodilno vlogo finančnega kapitala v mednarodnih odnosih vedno močneje uveljavlja vpliv monopolnih družb, bank in borze. Mesto tako imenovanih poklicnih di olomatov prevzemajo mednarodni trgovski faktorji, finančni agentje, veliki špekulanti. V kolon'iab pa tudi v vrsti politično odvisnfh dežel začno uporabljati nove »diplomatske« metode. Finančna kontrola, izsiljene koncesije, posojila, gospodarska raziskovanja, imenovanja luijih svetovalcev postanejo običajna sredstva za zasužnjenie kolonialnih in napolkolonialnih držav. Imperializem pa ne zaostruje do skrajnosti samo nasprotij med imperialističnimi državami, ne samo med temi državami in odvisnimi deželam', marveč tudi nasprotja med delom in kapitalom in kakor piše tov. Stalin v »Vprašanjih leninizma« tudi vodi delavski razred v revolucijo. Po Oktobrski revoluciji v Rusiji in ustanovitvi sovjetske socialistične republike je sovjetska vlada formulirala svoja načela- o mednarodnih odnosih Že s prvim odlokom o miru se je odrekla tajni imperialistični diplomaciji. Objavil« je tajne imperialistične tode. Hadarov dpbro ve, da je uspešno izkoriščanje rudnika odvisno le od rudarjev.samih. Zato obrača veliko pozornost delavcema Haritonu in Vanji, ki sta odlična rudarja, pa ju prerada zmoti harmonika in vino. Ha-darovu uspe. da ju privede v krog zavednih delavcev. Hkrati pa razkrinka saboterje, ki skušajo uspehe no-vatorja Kozodajeva preprečiti z zločinom. V filmu srečamo živo galerijo ljudi, rudarjev, iz kakršnih so rasli branilci socialistične domovine, med drugo imperialistično vojno. Osnovno težnjo filma pove Hadarov z Leninovo mislijo, »da naj borba vzgaja ljudi«. Film ima precej šibkih strani v scenariju, kjer zgodba ni izpeljana dosledno (Usinivov ostane za svoje spletkarstvo nekaznovan, o Sonji Osipovi ne vemo ničesar), in pri ka-lerem pogreša gledalec vrsto preprostih pojasnil. Tudi umetniška stran obdelave ni na višku. Vendar pa je film dokaz smotrnega ustvarjanja pogodbe, razveljaüva vse neenakopravne pogodbe. Ob glasu Bovjeteklh diplomatov, k' so strgali masko z obraza imperialističnih vlad in pokazali narodom osvajalni značaj vojne, ob glasu diplomatov, ki razkrinkavajo nove roparske načrte finančnih razbojnikov in se vztrajno bore za pravico delovnega ljudstva, odslej ob vsakem nastopu prisluhnejo milijoni tlačenih in brezposelnih, milijoni delovnih ljudi. Sovjetski diplomati namreč zagovarjajo njihovo politiko, se borijo za njihove ideale. Zato je razumljivo sovraštvo starih prekanjenih mešetar-;ev in mednarodnih barantačev, ki so tako dolgo imeli diplomacijo v zakupu. V slepem sovraštvu 60 storil' vse. da bi glas resnice in pravice ne nrodrl preko meja sovjetske države, še več. Skušali so deželo socializ.ma nasilno zbrisati z zemljevida. Tem njihovim naklepom služi zdaj njihova diplomacija, nekaj let odkrito, pozneje pa prikrito. Na srečo delovnih množic sveta n jihov poizkus ni uspel. • Drugi zvezek zgodovine diplomacije sta sestavila profesor Hvostov (ki je sodeloval tudi pri prvem zvezku) in prof. Mine. Pripomniti je treba. da ie tako v zamisli kakor v obdelavi materiala ta knjiga enotnejša in bolj izdelana kot prva, kjer so razlike med posameznimi poglavji zaradi števila sodelavcev v načinu obdelave in stilu večje. • Glede prevoda te knjige moramo poudariti, da je znatno boljši od prevoda prvega zvezka. Prevajalec je «kušal pomembnemu delu sovjetskih znanstvenikov dati tudi v slovenščini ustrezajočo obliko. Res je tudi v tej knjigi še nekaj nerodnosti in okornosti, toda v celem je prevod zadovoljiv. Brez škode pa bi odpadle tudi nekatere manjše napake. Primeri: Francija je hita potolčena po Nemčiji: za velike spletke za enkrat še ni bilo...; kakor 6am pričuje? dalje akuzativ namesto genetiva pri nikalnicah (niti zavirati turške vojaške ukrepe proti opornikom, namesto: turških vojaških___ se nd posrečilo izrabiti ugodni položaj, namesto ugodnega položaja). Ta napaka se ponavlja. Prisilieoo zveni tudi izraz: v zameno za priskrbn posojila; neznana ie beseda: predstavka (stran 71): hit pa izraz: potolči vojsko do nog Prevajalec rabi tudi večkrat izraz mogoč, namesto možen, ki ie bolj domač. čeprav je tudi prvi pravilen Tudi nekaj nepotrebnih tiskovnih napak je v knjigi. Pripomba : Oceno ob izidu prvp kniige »Zgodovine diplomacije«, ob 'avlieno v »Slovenskem poročevalcu« dne 25 maja t. 1.. je treba popraviti toliko, da ie delo prevajal en sam prevajalec. N. K, sovjetskih kinematografskih delavcev, ki s svojimi deli skušajo prispevati čim večji delež pri vzgajanju sovjetskega ljudstva v trdpe, velike borce in graditelje socialistične domovine. Nekateri igralci v filmu so znanci naši kinematografski publiki. Starega bolnega nadz.ornika igra Zajčikov, ki nam ie ostal v živem spominu kot belolas^, resni komisar kronstadtske mornariške posadke Vasilij Martinov iz filma »Mi iz Kronštadta«. P. Alej-nikova. ki igra vlogo lahkomiselnega Vanje, poznamo iz filma »Sedmero hrabrih«, srečali ga bomo pa kot Puškina v velikem glasbenem filmu o Glinki in kot junaka Ivana v filmski pravljici o Konjičku - Grbavčkh. Film s Veliko živl jen je« je režiral L. Lukov. glasbeno spremljavo pa je komponirat N. Bogoslovskij. V naših kinematografih gledamo v teh mesecih tudi dokumentarni film o »Donbasu«. V njem se razgrne pred nami slika ogromnega donskega bazena, ki ie dajal pred vojno 80 milijonov ton premoga. 5 milijonov ton litega železa la 4 milijone ton jekla. Nemci so najprej poizkušali izkoristiti Donbas v svoje namene, lodo zaradi odpora in sabotaže don-baških rudarjev jim to ni uspelo. Dokumentarni film nam kaže strahotno dobo, ko se je po porazu pri Stalingradu nacistična vojska umikala iz Rusije, Takrat so poizkušali uničiti Donbas tako temeljito, kot je dejal Goebels, »d« se desetletja ne bo pokazal dim iz dimnikov«. To so mogli preprečiti le ljudje, kakršne nam kaže »Veliko življenje«, v njihovem vztrajnem prizadevanju in naporu. Dragoceni jjudje, ki jih je vzgajala velika partija in sovjetska oblast. V neprestani borbi in živi čuječnosti so zmogli zavreti uničevalni fašistični načrt, da bi 25 tisoč kvadratnih kilometrov spremenili v pustinjo In puščavo. Donbas je bil maja 1943 po osvobo-ienju ves v plamenu, dimu in ruševinah. Skozi mine in granate pa so se prebijali prvi donbaški rudarji. Nemci so uničiti 1850 rudnikov. Toda za zmago je premog potreben. Kar ni bilo mogoče delati v porušenih rovih, so najprej pričeli kopati premog v starih, že opuščenih jaških. Tako so pričeli obnovo v Donbasu s skoraj predpotopnimi tehničnimi sredstvi, brez vlakov, brez malin, brez konj Od vseh strani sovjetske domovine so prihajali na pomoč, prišle so prvič tudi žene na delo pod zemljo. Na Dan zmage je dal Donbas že 40 milijonov ton premoga in 4 milijone ton kovine. V enem letu so popravili 654 rudnikov. Iz te dobe obnove pa je isti kolektiv filmskih delavcev izdelal k filmu »Veliko življenje«, ki ga gledamo pri nas. še druei del. K. B. Izmenfava tehniške literature Istoimenski članek o dokumentaciji in Tehniškem dokumentacijskem centru v Pragi (Technickš dokumen-tačni stredisko). ki je izšel v Slovenskem poročevalcu dne 26. VI. t. L, je rodil prve sadove. Iz Slovenije se je doslej obrnilo na ta zavod z dopisi, zamenjavami in prošnjami za izdelavo literarnih rešeršev že več interesentov. Kolikor je znano, je bilo vsem ustreženo. TDS je poslal tudi vzorec fotokopij s ceniki in nekaj tehniške literature (predvsem o dokumentaciji) ter vzorčne številke nekaterih (zdaleka ne vseh) čeških in slovaških tehniških časopisov. Ker je v interesu nas vseh, da se izmenjava literature med slovanskimi narodi vrši intenzivno in da ima od te zamenjave korist predvsem naša skupnost, navajam imena in naslove -loslanih brošur |n časopisov. Brošure: 1. Medonos, Säva: Dokumentace a knihovny. 2. Medonos: Desetinnš tffdčnl hut-nickš literatury (Decimalna klasifikacija montanistične literature). 3. Medonos: Technickž dokumentač-ni služba. 4. Medonos: 0 technickč dokumen- taci. 5. Medonos: Citoväni v odbornč a vedeckč literature (Citiranje v strokovni in znanstveni literaturi). 6. Medonos: Technickž dokumentace- 7. Medonos: Ter.hnickž literatura. 8. Beneš: Technickš knihovna v Praze. Časopisi itd.: 9. Technika a život. tO. PoTna (Poljana). 11. Vystavba Slovenska (Izgradnja Slovaške). 12. Elektrotechnicky obzor. 13. Elektrotechnik. 14. Slaboproudy obzor. 15. Kovodelny prtimysl. 16. Architektura v ČSR. 17. Hutnib (Montanist). 18. Svaroväni (Varjenje). 19. Novinky Närodnf a universHnf knihovny a Knihovny vysokyeh škol ‘erhnickych v Praze. 20. Seznam časopisu Knihovny vy--sokyeh škol tehcnickych v Praze. Vzorci fotokopij s ceniki in brošure 1—8 so na razpolago resnim interesentom pri piscu tega članka v Narodni in univerzitetni knjižnici, časopisi itd. 9—20 pa bodo po vknji-ženju in katalogizaciji na razpolago vsem v čitalnici NUK v Ljubljani. Ob premieri liEmo „Veliko iivlfenje" Kdaj m kje je umrl Miran Jare / Sporočilo o smrti Mirana Jarca, ki I ga je blejski zdravnik dr. Jože de Gleria portal Tonetu Fajfarju, priobčeno v »Slovenskem poročevalcu« z dne 14. avgusta 1947, št. 190, str. 4, je važen napotek in nam omogoča odstraniti zadnje skrivnosti, ki so do sedaj zastirale smrt pesnika in kulturnega delavca Mirana Jarca. O Miranu Jarcu v partizanih je do-sedaj bilo objavljenih nekaj poročil, ki pa samo ob opori na pripovedovanja drugih morejo, kar je popolnoma razumljivo, samo približno ugotoviti kraj, čas in okoliščine njegove smrti. Arhiv italijanskega vojaškega »ođišča, oddelka v Ljubljani (Tribunale militare di guerra ded Comando superiore FF. AA. »Siovenia-Dalma-zia« [2. Armata]. Sezione di Lubiana) pa nam to vse pojasni. Doseiaj so o smrti Mirana Jarca poročali: a) Josip Vidmar v podlistku »Miran Jarc«. Slovenski poročevalec, št. 22 z dne 17. avg. 1944 (ponatis v Siov. por. 1945); b) Vladimir Pavšič — Matej Bor: Roška ofenziva. Slovenski zbornik 1945. str. 69—80; c) Tone Fajfar: Kočevski Rog. Novi »vet. letnik II.. štev. 5—6, str. 415; d) zgoraj omenjeno sporočilo zdravnika dr. J. de Gierie in podatek v »Pregledu važnejših dogodkov itd.«. Slovenski zbornik 1945, str. 709 pod datumom: 14. avgust. Josip Vidmar je v svojem članku no poročilu nekega tovariša domneval. da je Miran Jarc padel v zasedo in bil ubit v noči 17. avgusta. Matej Bor v svojem članku ne označuje dne-vov, zanesljiva zapovrstnost dogodkov ta oznaka dnevnega časa (jutro, dan. noč L p.) pa nam ob uradnih po- datkih iz italijanskih arhivov pomore do trdnih kronoloških ugotovitev. Tone Fajfar po sporočilu dr. de Gierie domneva, da je moral M. Jarc pasti med 18. in 20. avgustom 1942, v »Pregledu dogodkov« pa sem zapisal domnevo, da ie Miran Jarc izginil med 24. in 28. avgustom 1942. Zgoraj navedeno sporočilo dr. J. de Gierie me je napotilo, da sem v arhivu italijanskega vojaškega sodišča poiskal spise o informatorju Pavlu Kamensku in iz njih posnemam: Pavel Kamenšek, roj. 8. okt. 1910 'ie bil 28. avgusta 1942 po italijanskih vojakih ujet na Pogledu pri Starem logu (ne Pugled, primerjaj Krajevni leksikon, str. 224). 29. avgusta 1942. je bil izročen 62. oddelku karabinjerjev pri 21 pehotni diviziji »Grana-tieri di Sardegna« v Ljubljani in še istega dne zaslišan ter nato izročen v zapore vojaškega sodišča. Pri svojem zaslišanju 29. avgusta 1942. je Kamenšek Pavel izjavil med drugim: Iz Krmačine so me odpravili na Gorjance, kjer sem bil sprejet v sestav belokranjskega bataljona. Ker pa sem iskal dela. sem bil premeščen v razne čete, nazadnje v bližino Pod-stenic. kjer sem delal na polju. Komaj sem se uredil, že se je začela italijanska ofenziva in kot nje poslHica razhod partizanskih čet fpri partizanih so me imenovali Metod). Ko sem s skupino dyajsetih ljudi taval do gozdu, nam ie uspelo, da smo se združili z drugimi skupinami, 'ako da nas je bilo vseh skupaj 180. Poveljstvo nad to skupino je prevzel neki Crto, ki je rekel, da nas bo pripeljal iz italijanskega obroča. Razdelil nas je v tri skupine in tako nam je uspelo priti iz obroča. Komaj pa smo ga prešli, so nas Italijani opazili in so streljali za nami. Vsi smo se razpršili, jaz pa sem padel na tla. se udaril in izgubil zavest. Ko sem se ■zavedel, ni bilo nikogar v bližini. Sel sem na pot in nazadnje prišel v vas Pogled, kjer sem našel nekaj žen in nekega moškega. V tej vasi sem i novim tovarišem ostal devet dni in se hranil samo s sadjem. Moški, ki sem ga našel v vasi, mi je reket, da se piše Miran Jarc, iz Ljubljane, poročen. oče dveh otrok. Rekel mi je. da so ga partizani rešili na Verdu, ko so ga z interniranci peljali v Bologno. Ko sva včeraj ležala v travi, sva videla vojake, ki so nas obkoljevati. Takoj sva se dvignila in klicala, naj ne streljajo. Neki vojak pa menda ni slišal najinih besed in je streljal in' ubil mojega tovariša, mene pa na levi strani rani!.« To izjavo sta podpisala Pavle Kamenšek in poveljnik 62. oddelka karabinjerjev. mar. magg. Gaetano lan-nicola. Izpoved Pavla Kamenška v preiskavi se popolnoma uiema z njegovo izjavo, dano v Castelf ranču dr. J. de Glerii. ugotavlja pa tudi točni datum nesrečne Miranove smrti: 28. avgust 1942 v ali pri vasi Pogled nad Starim logom. Iz vseh dosedaj znanih arhivskih poročil io objavljenih člankov bi mogli nekako v bežnih obrisih tako očrtati partizansko pot Mirana Jarca: V nedeljo 28. junija 1942. je bil ob blokadi v Ljubljani aretiran in odveden v vojašnico na Taboru in isto noč odveden na* kolodvor, kjer so vseh 600 internirancev strpali v deset (po Jarčevih zapiskih) živinskih voz in jih odpeljali. Rekli so. da v Bologno. Za Borovnico pri Verdu so vlak napadli borci II! grupe odredov, ki je takrat prodirala proti Gorenj- ski, da 6e prebijejo na Štajersko. Med 303 rešenimi interniranci (po italijanskem uradnem seznamu) je bil tudi Miran. Z rešenimi je odšel proti Notranjski. kjer ga ie zajel začetni val velike italijanske ofenzive. 17. juli-ia 1942 se v majhnem taborišču za Račno goro sestane z Josipom Vidmarjem in skupaj z njim potuje nekaj dni na Rog. Tu je v tritedenskem zatišju živel s svojimi prijatelji (primerjaj: Vidmar in Bor) in intenzivno delal v propegandi. V partizanskem žepnem časopisu ie ta čas objavil vsaj en članek: »Beseda o partizanski pesmi« (primerjaj: »Tovariš. III. štev. 16, str. 377), med tem pa pisal pesmi in pripravljal več literarnih 6pisov, ki so danes le deloma ohranjeni v arhivu I. N. O. 13. avgusta 1942 se je pričel tretji del italijanske ofenzive, ki naj bi »očistil« Rog (primerjaj: Metod Mi- kuž, Ob peti obletnici. Slov. por. št. 191 z dne 15. avgusta 1947, str. 3—4). Med 15. in 16. avgustom je z glavno skupitio. v kateri so bili 10. CK in Glavno poveljstvo padel v zasedo, vendar so se vsi srečno rešili. V noči med 16. in 17. avgustom so padli v novo zasedo pri Faberjevem Križu, se izmotali iz nje in se umaknili na Kamenjak, Miranov Musa dagh. 17. avg. zvečer je ob razdelitvi skupine ostal skupaj z Matejem Borom in 18. avg. po naporni hoji onemogel, nakar so ga Bor in tovariši skrili. Ko je ostal sam in si opomogel, je vsej naslednjega dne prišel v zapuščeno vas Pogled, kier je našel nekaj tovarišev in kjer se mu je 19. avgusta pridružil Kamenšek Pavel. Nadalje je znano! iz Kamenškove izpovedb Janko Jarc. (Kdorkoli bi o stvari še kaj vedel, posebno Pavel Kamenšek, če je še kie, naj, kar ve, sporoči uredništvu »Slovenskega poročevalca 1«) V državnem laboratoriju v Murski Soboti Izdeluje]*» cepivo zoper nalezljivo ohromelost Naloga veterinarskega laboratorija v Murski Soboti je raziskovanje in preprečevanje nalezljive ohromelosti svinj, ki 6e je v Prekmurju med okupacijo tako razširila, da je povzročila prvo leto po osvoboditvi več milijonov dinarjev škode. Z izdelavo cepiva zoper nalezljivo ohromelost svinj je pričel pred vojno pri nas Bakteriološki zavod v Ljubljani, ki pa z izdelanim serumom ni dosegel zadovoljivih uspehov. Toda še te pridobitve, kolikor jih je zavod dosegel, ie uničila okupacija. S cepljenjem svinj proti ohromelosti so v Prekmurju pričeli Madžari. Povzročili pa so s svojim zdravljenjem več škode kakor koristi. Med tem, ko so dosegli nekati manjših uspehov, so na drugi strani z nepravilnim postopanjem le še bolj širili kogo. Ljudje so se takega zdravljenja svinj hali in so nehali prijavljati obolelost živali. Za-koli doma. ki jim je sledilo raznašanje mesa. pa so pomenili tudi raznašanje bolezni, nove okužbe. Po osvoboditvi je pričel Bakteriološki zavod v Ljubljani ponovno raziskovati ohromelost svinj in izdelc» vati cepivo. Uspehi so bili povolini Težave so imeli le s prevozom snovi za izdelovanje cepiva, možgan in mozga obolelih svinj, ki so jih dobivali iz Murske Sobote. Zaradi doige nptj so se nekatere pošiljke pokvarile Zato ie pričel načelnik veterinarskega oddelka na ministrstvu za kmetijstvo v Ljubljani skupaj z okrajnim veterinarjem v Murski Soboli delali na tem, da bi se zavod za raziskovanje ohromelosti in izdelovanje seruma ustanovil v središču okuženih predelov, v Murski Soboti. Njuno prizadevanje je našlo vso pomoč in razumevanje naše oblasti in je uspelo. V murskosoboškem laboratoriju so pričeli delati lani septembra. Z dobro voljo so bile kmalu premagane začetne težave. Danes lahko pokaže strokovno vodstvo že vrsto lepih uspehov, cepljenih in bolezni obvarovanih svinj, novih znanstvenih do gnani in mnogo poskusov, ki bodo služili nadaljnjemu delu. Laboratorij dnevno izdeluje cepivo, ki ie 100% uspešno sredstvo proti nalezljivi ohromelosti svini za zdrave in še neokužene živali. Za okužene in bolne svinie zaenkrat še ni uspešnega zdravila. Cepivo Izdelujejo v laboratoriju iz možganov in hrbtnega mozga umetno okuženil^svinj po posebnem postopku in z dodatkom kemikalij. V ta namen in v poskusne svrhe ima zavod okrog 300 svinj različne teže in starosti. Bolnih svinj iz okolice za izdelovanje cepiva ne jemljejo, ker so pri njih možne poleg ohromelosti tudi okužbe s kako drugo boleznijo. Zda; vodita delo v laboratoriju specialist za izdelovanje serumov dr. Kodrnja in okrajni veterinar Samec. Kot edino ovirp v delovanju laboratorija navajata pomanjkanje strokovnih moči. Dela je mnogo. Predelava možganov in mozga za cepivo traja po 8 do 10 ur in .zahteva prav posebne pazljivosti. Neodložljivo stalno opravilo je na zavodu tudi opazovanje umetno okuženih in cepljenih svinj. V teku imajo niz poskusov, kako se bolezen prenaša. koliko časa traja s cepljenjem dosežena odpornost in v kakšni starosti se lahko prične s cepljenjem mladičev. Doslej so ugotovili, da pujski pod 30 dni starosti niso sposobni za cepljenje, ne morejo ustvariti odpornosti. Poskus, koliko časa traja odpornost cepljene svinje, bo trajal najmanj eno leto. Ko bodo mogli ugotoviti. kako se bolezen prenaša, bodo mogli izračunati tudi, kdaj bo v Prekmurju bolezen zatrta. S cepivom, ki gl bodo dobili od svinj, ki so bolezen že prestale in so bile potem ponovno umetno okužene, pa bodo poskusili cepiti bolne svinje. Saj je zdravljenje bolnih svinj tudi v laboratoriju zaenkrat še vprašanje, ki _mu ne morejo odgovoriti. Toda z neštetimi poskusi, z vztrajnim delom in z materialnimi žrtvami bodo morda tudi tukaii prišli do ugodnih ugotovitev. Wetserum. cepivo zoper nalezljivo ohromelost, ie razmeroma še drago zdravilo, vendar cena ne krije proizvodnih stroškov. Laboratoriju pomaga. država, ki nosi tudi stroške cep-lienia v okuženih krajih. »Sredstev dobimo dovolj«, pravi dr. Kodrnja, ki ima vedno čez glavo dela. pa je kljub temu dobre volje in pripravljen na nove. še neizvedene poskuse za rešitev obolelih svinj. »Čez eno leto si bomo na jasnem o vsem. o okužbi, o poteku in zdravljenju bolezni. To bo pomenilo tudi. da bomo kugo docela zatrli. Prekmurci si tega gotovo ne želijo nič manj kakor midva s tov. Samcem, ki delava na tem. Če bom uspeli, bomo z uspehi seznanili tudi inozemstvo, posebno Čehoslova-ško. kjer je mnogo zanimanja za naš laboratorij že zdaj. Veterinarje iz okuženih predelov pa bomo še pogosteje ko doslej vabili v naš zavod, kier se bodo seznanjali z zatiranjem za našo svinjerejo tako nevarne bolezni. Z doma izdelanim cepivom smo cenili doslei že več tisoč svinj.« Že nekaj časa je laboratorij stisnjen v polovico prostorov, ki jih 'raa na razpolago. V ostalih prostorih so zidarji, ki preurejajo laboratorij in gospodarska poslopja. Kot važna ustanova v službi ljudstva se bo zavod razvil in bo rabil čedalje večje prostore. »Prekmurci nam sicer gredo zelo na roke. vendar ne pozabi omeniti, če boš pisala o laboratoriju, da si na) ljudstvo še boli prizadeva storiti vse, kar ie potrebno za očuvanje svinj pred nalezljivo ohromelostjo in da naj še natančneje izvajajo ukrepe, ki smo lih prisiljeni izdati v okuženih vaseh«, so mi naročili v murskosoho-■ škem laboratoriju, ko sem si ogledala njihove naprave. Obvestilo o odkupu 1st prometu z živino in mesom Ker vladajo pri odkupu in prometu z živino In mesom še vedno nejasnosti in se delajo napake objavlja Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS sledeče obvestilo: Plan odkupa mesa, ki je bil kot obveza postavljen pred naše ljudske odbore, se mora do 25. avgusta 1947 povsod razdrobiti na rejce živine. Plan oddaje živine je treba sestaviti na masovnem vaškem sestanku in ga je treba postaviti v živi teži. K tej planski količini krajevnj ljudski odbor doda še časovni plan, to je vsakemu živinorejcu določi, kdaj bo oddal živino. Plan odkupa In obveza živinorejca sta določena za razdobje avgust—december 1947. To obvezo mora živinorejec izpolniti, kakor izpolnjuje vsak pošten in delovni državljan Jugoslavije svoje osnovne obveze do države ln skupnosti. Z vso ostalo svojo živino pa lahko kmet nadalje popolnoma prosto razpolaga. To se pravi, da plan oddaje, ki je obvezen, ne preprečuje našemu živinorejcu, da lahko z ostalo svojo živino pred izpolnitvijo obvezne oddaje, Istočasno z njo ali po obvezni oddaji popolnoma prosto razpolaga, jo prodaja državnemu podjetju, zadrugi ali mesarjem, in to celo po višjih maksimalnih cenah. Ta promet je popolnoma prost, nihče ga ne more kakorkoli omejevati in je zato nepravilno tudi to, da okrajni ljudski odbori prepovedujejo živinske sejme. Tl se morajo vršiti naprej kot dosedaj, saj nam ravno postavljena politika preskrbe z mesom garantira, da bodo na eni stranj potrošniki dobili meso na karte, na drugi strani pa da se bo promet z mesom razvijal prosto in neomejeno. Pozivamo vse OLO, MLO in KLO, da se kot odgovorni organ; gornjih navodil dosledno drže in preprečujejo na svojem področju kakršnekoli napake v preskrbi in prometu z živino in mesom. (Iz pisarne Ministrstva za trgovino in preskrbo LRS) »Doslej sem bil predsednik KLO, poslej pa ne bom več!« S temi besedami je predsednik KLO Selnica ob Dravi Dolinšek Vinko demostrativno zapustil konferenco predsednikov KLO-iev in predsednikov odborov OF okraja Maribor-oko-lica in kakor burja odšel ©kozi vrata, misleč, da bo žel med prisotnimi val. odobravanja ali simpatijo in sočustvovanje drugih udeležencev. Dosegel pa je prav nasprotno. Spremljal ga je glasen očitek »Takih ljudi v naših ljudskih odborih ne potrebujemo 1« Primer tov. Dolinška nam jasno kaže, da tu in tam naši ljudski odbori se niso čisti in da se boj za njihovo demokratično vsebino nadaljuje. Z druse strani pa vidimo, da se ob aktivizeciji naše vasi v zvezi z gospodarskimi nalogami pokaže pravi obraz slehernega, ki mu ni mar ljudska oblast, še manj pa mu ie do uspehov skupnih naporov naših delovnih ljudi, katere Dolinšek iz Selnice imenuje s 6ebi privzgojenim »čutom poštenosti« sramota. Oglejmo si pobliže tega možakarja: Izvoljen .je bil že 1945 za predsednika KLO- Selnica ob Dravi. Vendar vse do danes ni pokazal nobenega čuta odgovornosti do nalog; ki mu jih nalaga ljudska oblast kot predsedniku KLO. Kakor je bil med okupacijo nestalen, tak ie bil tudi pozneje. Volitev v jeseni 1946 se ie udeležil zadnji. njegova žena pa ni volila. Norčeval se je iz višjih organov naše oblasti in tudi žaljivk ni izpustil. ,_Čeprav ie hit predsod^ik KLO Selnica ob Dravi, mu je bilo aktivno sodelovanje pori gospodarskih nalogah deveta briga, stvari je prepuščal tajniku in administrativnim močem. Nasprotoval je tudi ustanovitvi krajevne kovačnice z izgovorom. Češ, da ne bo uspelo. Namesto da bi kot predsednik KLO vodil akcijo proti koloradskemu hrošču, je od maše šel domov itd. Ko se je pričel odkup žita. se ie seveda z vso nemo trudil, da bi zavri uspeh s tem. da je zagovarjal večje kmete, češ, da ne morejo oddati, ker je slaba letina. Pri tem ie spočetka delno tudi uspel. Seveda, ko pa je aktiv odkup resno prijel v roke, je bil ta zagovornik oportunizma in sabotiranja našega petletnega načrta besen. Ni se mogel premagati, da ne bi na konferenci predsednikov KLO-iev io predsednikov OF pokazal svoje prave protiljud-ske nravi, ko ga je čian okrajnega izvršnega odbora opozoril na njegove napake. Na kritiko je odgovoril z besedami: »Do sedaj sem bil predsednik KLO. poslej pa ne bom več«. In ie odšel. Selnica ie odkup kljub njegovemu oviranju izvedla 100°/». S tem je pokazala svojo zavest do skupnosti. Izvolila pa si ho še novega predsednika, ki io bo vodil po poti napredka v novo živlienie J. L Obvestilo uredništva čitateljem ,K*r so se vprašanja za našo rub-ribo »Vprašanja in odgovori« v glavnem nanašala na stvari, ki zanimajo posameznike in ne širše javnosti, ukinjamo r. današnjim dnem to rubriko. Uredništvo »Slov. poročevalca« ^ strah SLOVENSKI POROČEVALEC ST. 199 / NEDELJA, 24. AVGUSTA 1947 Tvaktov (Beporiaia je bila nagrajena 8 tretjo nagrado za najboljša dopis iz življenja na vasi.) Na vasi je živo. Ljudje stoje ob ce »ti v živahnem pomenku. Kakor da nečesa pričakujejo, se ozirajo po beli cesti. x5edaj bi moral biti že tu. Sedem bo ura< je menil Majnik, skoro za glavo višji od drugih- Velike- črne brke si je skrbno zavihal. Janez Grm. ki je stal s svojo mlado ženo na nasprotni strani ceste, je pogledal na uro v stolpu, v Še osem minut manjkat. Pristopil je Balantač, velik in koščen, z rokami v žepih in s prezirljivim nasmehom na licih. Vaščani so mu rekli tudi Trska, seveda samo takrat, ko jih ni slišal. Odkašlial se je, kakor bi hotel opozoriti vaščane na 6voi prihod. »Čakate škofa?« je bleknil med nje in se hinavsko namuzal. 5Še več kot škofa! Tako čudne živali še gotovo nisi videl, Balantač, čeprav si že marsikatero bušo gonil na sejam. — Veš, nima ne repa, ne glave. a vendar grize travo in muhe odganja.« Pritajeno so se smejali. Glasno 6e niso upali. Balantač je bil nekoč velik gospod: občinski svetovalec, cenilec škode, prekupčevalec z živino in nad vse spreten mešetar. Marsikaterega kmetiča je »ofrnažik pri kupčiji. Balantač je zaničljivo pljunil pred se. »Kaj vse si bodo hudiči še izmislili! Doslej smo želi s srpi in bilo je dobro. Vsak klas smo pobrali, da ni šel v nič. Danes pa...« Majevka se je zasmejala. »Stara tepka sem že, pa te še nisem videla na njivi!« »Saj ni imel časa! Vsak 6ejem je oblezel in zvečer je bil okajen kot sod. Da. da, Balantač. lepi časi so minili! Zate namreč. Vedno si se na tujem pasel, kakor ciganski konj. — Boš pač moral prijeti za delo, kakor mi!« Mejnik si je pogladil brke. Bil je zadovoljen, da mu jih je mogel par gorkih zabrusiti v obraz. Nista se mogla od zadnje kupčije. »Molči, podgana črna'! Na tvojem se nisem pasel, ker nisi imel nič. Vse življenje si bil hlapec, samo hlapec, da veš! Sedaj, ko si dobil tistih par oralov od agrarne, si pa zrastel!« Balantač je od razburjenja postal rdeč v obraz. »Glejte, kako spreminja barvo, kakor puran! Ali bi ga?« Štefan si je zavihal rokave. Ančka ga je prijela za roko: »Bodi no pameten!« Balantač je mrko pogledal Štefana, toda rekel ni nič. Čutil je, da ga ljudje ne marajo. Že je hotel oditi, ko je pristopil njegov prijatelj Osojnik. »Boš tudi ti s traktorjem žel?« Osojnik je zamahnil z roko. »Saj nisem znorel... kakor ti tukaj. Dokler bom s temle migal« — je pomigal s prslom — »bom žel. kakor je žel moj oče. Sicer je pa moja pšenica vsa poležana. Še Bog ne drži z nami. poštenimi kmeti! — ti tu pa imajo žito, da ga je veselje pogledati!« »Oče Osojnik, mi smo našo pšenico začarali. Brez šale, oče! Gnojili smo z nitrofcefalom. Vi in tale Balantač sta se smejala naši čarovniji. Sedaj pa poglejte! Naša pšenica stoji in tudi klas je precej daljši.« »Boste pa zato več oddali, jaz pa ne, ker je žito poležano.« Osojnik je grdo pogledal po sosedih. »Človek bi moral skoraj vse oddati državi... Le dajte vi, ki imate lepo pšenico!« Šieian je stopil na prste. »Saj tudi bomo. Ne zamerite oče! Deset let sem bil \aš hlapec, toda zrnja bom več oddal. kakor vi — čeprav imam petino manj posevka.« »Kaj boš dalo. revšel Država vidi samo nas, kmete.« Štefan se je zasmejal. »Hočete, da vam povem, kakšna je vaša obveza, tu je vse natančno zapisano!« Iz žepa je potegnil papir in bral: »Osojnik Fran. posevek nekaj manj kot 2 ha, obvezna oddaja 138 kg. Mejnik Peter, posevek 60 arov, obvezna oddaja nič, prostovoljno kontrahiranih 180 kg, Štefan Grm — to 6em jaz — prostovoljno 160 kg. In tako dalje... Vidite, obvezna oddaja je zelo majhna in zmogljiva. Lahko bi nekaj prostovoljno primaknili!« »Prostovoljno ne dam nič«, je zamahnil z roko Ofeoinik in odšel. Za njim Balantač. Tako ie uri v zvoniku odbila sedem. Za ovinkom se je zaslišal ropot motorja. »Traktor! Je že tu!« Vaščani so se umaknili levo in desno. Traktor je zapeljal med nje. Vse je rinilo k njemu, zvedavo opazovalo, se čudilo. Traktorist je ponosno sedel za krmilom, gologlav in brez srajce. Z nasmehom je opacoval ljudi, ki se ne morejo nagledati stroja. Toda ne dolgo. Obraz se mu je zresnil: »Danes smo pri vas, jutri bomo šli drugam. Na delo torej!« »Za vasjo bomo začeli«. Traktor je počasi zavil na leivo mimo hiš. Štefan ie kazal smer. Stroj se je premaknil, počasi in previdno, kakor bi se bal, da ne bi pomečkal žita. Glej! In že je rezal. Lepi snopi so ležali v vrsti, kakor jagode na rožnem vencu. Vaščani so gledali za traktorjem, ki se je naglo oddaljeval, težkali so snope. Obrazi so se jim razjasnili! »Dobra je!« Mejnik je zavihal brke »Ni bil neumen tisti, ki ga je pogruntaL Poglejte kako naglo •jo reže!« Balantač jih je opazoval skozi lino skednja. Na njivo 6i ni upal, čeprav ga je gnala radovednost. Štefan mu je zaklical: Balantač! Pridi doli! Kar je bilo, bomo pozabili!« Balantač pa je že izginil. Sonce je pripekalo. V žitu je pedpe-dikala prepelica. Pod košato hruško je Majnica pogrnila. Vaščani so posedli. Traktorist je ustavil stroj in prisedel. Največji kos potice je bil pripravljen za njega. Štefan je izvlekel veliko steklenico. »To sem prihranil nalašč za ta dan. Pijte in jejte!« Bil je Židane volje, smejal se je in se šalih ko je natakal vino v kozarce. »Za en kozarec je še! Za tebe!« je dejal Ančki, ki je stala ob njem. »Za vsakega pol, Štefan!« je zavrisnila. Odpil je natančno poh »Pa ga vsak polovic-o!« se je na široko zasmejal, da 60 se mu zablesteli beli, zdravi zobje. Ančka je odložila kozarec »Močno je.< »Mi smo močnejši«, ji je prešerno odvrnil. In že jo je dvignil visoko od tal. Traktorist je bil že spet pri stroju Ozrl se je po nepožeti njivi in pognal stroj. Vaščani, ki so se bili že v jeseni zedinili glede meja, so zlagali pšenico v stave. Vsak na svojem. Ančka in Štefan sta jih štela. »Glej. Ančka! Kdo bi mislil, da bom kdaj štel svojo pšenico? Saj je kazalo, da bom hlapec vse življenje.« Prijela ga je aza roko: »Dovolj bo za naju in za — naše!« Na Osojnikovi njivi so želi s srpi. Žanjioe so se pripogibale, sonce je žgalo v hrbte. Osojnik je vezal snope. Rdeč robec je bil moker od potu. Sonce se je pomaknilo močno nad goro. Jeračka se ]e zravnala. »Dovolj bo za danes.« »Malo bi še potegnila, ni še tako pozno«, ie dejal Osojnik, in si z rokavom obrisal čelo. »Res ne morem. Doma me čaka še mnogo dela, ob devetih pa je sestanek. Tudi tebi bi ne škodilo, če bi tu in tam malo pogledal —. Osojnik je molčal. »Glej. Osojnik, ves božji dan smo se potile na sencu, požele smo pa le majhno krpo. Stroj je opravil gotovo desetkrat toliko. In prav nič ni utrujen.« Osojnik se je ozrl na stave po sosednjih njivah. Prav tedaj je^ prižvižgal mimo Balantač. Roke je tiščal v hlačne žepe. Jože Založnik DVIGNITE DELOVNE KNJIŽICE! MLO za glavne mesto Ljubljana, odd. inšpekcija dela. opozarja vložnike za zamenjavo delovnih knjižic, da so nove knjižice izgotovljene. Dvignejo naj jih v roku treh dni po tej objavi’, sicer se bo proti njim kazensko postopalo po uredbi o del. knjižicah. Pregiea balkanskega prvenstva v plavam u Drugo balkansko prvenstvo v plavanju je bilo letos od 7. do II. avgusta v Budimpešti. Medtem ko so se lanske bal-kaulade v Splitu udeležile Albanija, Bolgarija, Bomunija in Jugoslavija, so na letošnjem tekmovanju poleg imenovanih držav sodelovali tudi Madžari, ki spadajo v vrsto najboljših evropskih plavalcev. S tem je naša reprezentanca izgubila premočni položaj, ki so ga prevzeli Madžari. Razmerje sil med ostalimi udeleženci je bilo z malimi razlikami enako kakor na prvem balkanskem prvenstvu. Medtem ko smo lani brez prave konkurence zasedli vsa prva in druga mesta, smo jih morali letos v borbi z madžarskimi plavalci in plavalkami po večini prepustiti njim. Za boljše razumevanje poteka prvenstvenega tekmovanja naj na kratko razčlenimo vsako točko posebej kakor so se vrstile v tekmovalnem sporedu. 1501 m prosto moški. Prva finalna točka je bila Izredno zanimiva. Plavali so Madžara Vörös in Grof, Jugoslovana Defllipis in Stipetič, Romuna Bo-hunlcki in Uieu ter Bolgara Volkanov in Hrlstodulov. Kmalu Je bilo očitno, da bo borba med našimi in madžarskimi plavalci zelo trda. Vodstvo je prevzel Vörcs, sledil! pa so mu z majhnimi razlikami Stipetič, Defilipis in Grof. že pri tej disciplini se je videlo, da se bosta na prvenstvu kosala med seboi prav za prav dva načina plavanja: živahnejši madžarski, bi zahteva silno telesno zmogljivost, in naš mirnejši in za oko lepši stii. Kdor ni vedel za izredno kondcijo madžarskih plavalcev, je bil prepričan, da bo Vörös popustil v svojem tempo, na veliko presenečenje pa ga je vzdržal in v finišu še' stopnjeval. Na 899 m je imel 8 sekund prednosti pred Stipetlfem in 12 sekund pred Defilipisom, do cilja pa je naskok še povečal: Vörös 20:22, Defilipis 20:38.6. Stipetič 20:55,2, Grof 21:0S.S. Bohunicki in VolkanoT sta s časoma 24:20,6 in 24:31.2 postavila nova državna rekorda. Madžarska je zasedla prvo in četrto mesto, Jugoslavija drogo in tretje, Romunija peto In Bolgarija šesto mesto. Albanci niso nastopili, ker se je njihov prihod v Budimpešto zakasnil. 100 m hrbtno, ženske: 1. in 2. mesto sta brez posebnega napora zasedli Madžarkl Umka Novakova (1:19,2) in Temesova (1:22.6), ki se prav tako kakor vse madžarske plavalke, razlikujeta od naših s hitrejšimi gibi. Bearova je še vedno naša najboljša hrbtna plavalka in je bila sigurno tretja. Za naslednja mesta so se borile Pelanova. Tržačanka Škerlova in Romunka Treybalova. Na cilj so priplavale po vrstnem redu kakor so imenovane s 4 desetinkam! seknnde razlike. Cas Pelanove je znašal 1:32.4, Trey-halova pa 1:32,8. Ker je škerlova plavala izven konkurence, je šesto mesto zasedla Romunka Margineann (1:38.8). S tretjim in četrtim mestom v tel disciplini smo lahko zadovoljni, kajti madžarskih plavalk v bližnjem času še ne bo jno-goče dohiteti. 290 m prsno, ženske: Tudi v tej disciplini je bila madžarska rekorderka Eva Novakova brez resne konkurence in je preplavala progo v času 3:02,6. prav tako Korpesova (3:11,8) ni imela prave nasprotnice, Ostra borba pa se je vnela za tretje mesto med našo Paškvanovo (3:17,8) in Madžarko Somhegyi, ki je šele finišu za 4 desetinke sekunde podlegla najmlajši plavalki v prvenstvu. 5. in G. mesto sta zasedli Romunki Davidova (3:33.2) in Oraskijcva (337), daleč za prvimi štirimi tekmovalkami. Vse so plavale v klasičnem sloga, pri čemer se je zmagovalka odlikovala z izredno hitrimi gibi rok in nog. Paškvanova je s svojo veliko borbenostjo zagotovila v tej točki naši reprezentanci nepričakovano tretje mesto. 09 m prosto, moški: Tekmovanje v tej disciplini je bilo med najzanimivejšimi. Favorit je bil Madžar SzaP mary, ki je v predtekih imel najboljši čas (59:2). Tudi drugi madžarski zastopnik Kadas je v predteku plaval pod 1 minuto (59:8). Ker sta Pelhan in Mllo-siavič v predteku plavala le za placement, je bilo očitno, da se bo borba med njimi razvila šele v finalu. In tako se je tudi zgodilo. Vso progo, do nekaj metrov pred ciljem ni bilo mogoče reči. kdo bo zmagal, čeprav je imel Kadas zaradi izvrstnega starta ves čas majhno prednost, ki jo je obdržal tudi v finišu in prvi dosegel cilj v času 59.6 sekund. V krasnem slogu sta se na drugo In tretje mesto plasirala Miicslavič (1:00,2) in Pelhan (1:00.6) pred Szatmaryjem (1:01,2). Albanec Kapedžin ni vzdržal borbe z Romunom Grozo (1:06.4) in Bolgarom Ilijevim (1:07,8). Placement tekmovalcev ie bil enak kakor v prvi finalni točki za moške na 1500 m: Madžarska 1. in 4. mesto, Jugoslavija 2. in 3.. Romunija 5., Bolgarija 6. mesto. 100 m hrbtno, moški: Prav nič manj razburljivo ni bilo plavanje na hrbtni progi. Tudi v tej disciplini so naši tekmovalci enakovredni Madžarom. To Vodje državnih reprezentanc v defiieju, ki jim sledi jugoslovanska plavalna ekipa velja predvsem za Miloslaviča, ker je Pelhan začasno opustil trening v hrbtnem plavanju in je imel zato slabši uspeh_Na prvenstvu pa je našo reprezentanco spremljala smoia. Miloslavlč je v finišu zašel v progo, kjer je izgubil važne desetinke sekunde in obenem borbo za prvo mesto z Gyöngyösijem. Ob tej priložnosti ie dobil občutim poškodbo na roki, kar je imelo za posledico, da naslednji dan tudi v mešani štafeti 3 100 m nismo uspeli. Samo po dve desetinki se-konde razlike je bilo med prvimi tremi tekmovalci, ki so dosegli naslednje čase: Gyöngyösi 1:12,4, Miloslavič 1:12.6, Valent 1:12,8. Nekoliko za njimi je bil Pelhan (1:15,2), nato pa sta v večji razdalji sledila Romuna Simon (1:21,4) In Eneceann (1:23). Zasedli smo 2. in 4. mesto, po moči tekmovalcev pa so bile možne vse variante. 409 m prosto, ženske: Na tej progi je bila zmaga madžarske rekorderke Szekely izven dvoma. V silovitem tempu je takoj od starta večala razdaljo od ostalih tekmovalk in po izrednem finišu z veliko prednostjo udarila na riij v času 5:31-4. Stanojeva in Loparičeva sta skoro do 300 m skupno sledili drugi madžarski tekmovalki Littomericzky. Zadnjih 190 m je Stanojeva pospešila tempo in vedno bolj manjšala razdaljo med seboj in. Littomericzko. Le z največjim naporom je Madžarki uspelo za dolžino roke prej doseči cilj v času 5:57,8. Stanujeva 5:35.2, Loparičeva 6:19.2. Romunki Greinet !n Lerea sta zaostali za več kakor minuto. 3. In 4. mesto ustreza moči naših tekmovalk. Štafeta 3X108 m mešano: Kakor že omenjeno, smo to borbo z Madžari izgubili že na prvi progi, kjer je Gyön-gyösijev nasprotnik Miloslavlč zaradi poškodbe na roki plaval 190 m hrbtno 1:20. Kljub temu. da je Imel drugi madžarski tekmovalec Nemeth skoro 19 m prednosti, se je Cerer zagrizel v borbo in nekoliko zmanjšal razdaljo, kar je uspelo tudi Pelhanu proti Szatmaryju. To je bila druga disciplina, kjer bi zaradi izenačenosti moči lahko odvzeli Madžarom prvo mesto. Cas madžarske štafete je bil 3:26.6, jugoslovanske pa 3:32,6. V večjih razdaljah so sledile romunska (3:44). bolgarska (4:91,6) in albanska štafeta (4:53.8). Štafeta 3X190 m mešano, ženske: madžarske tekmovalke Novakova. Szekelyjeva in Temesova so v tej točki prekosile same sebe. Postavile so nov madžarski in svetovni rekord s časom 3:55,8. Razumljivo je, da ostaje štafete niso mogle odločilno poseči v borbo. Dosegle so naslednje čase: Jugoslavija 4:29.8, Romunija 4:56,2. Bolgarija 5:24, zadnje mesto pa je zasedla Albanija. 499 m prosto, moški: V tej disciplini sta madžarska plavalca Mitro in Kadas slavila zasluženo zmago nad ostalimi tekmovalci. Poskus rušenja državnega rekorda (4:46,4) pa jima ni uspel. Mladi Mitro, od katerega so pričakovali. Glavna direkcija GRAFIČNE INDUSTRIJE LES objavlja RAZPIS za sprejem 50 učencev v industrijsko drž. grafično šolo v Ljubljani. Pogoji za sprejem: dovršeni 4 raz-Učenci bodo delali izpit iz: sloven-redi srednje šole. Starost 14 do 18 let. ščine, risanja, matematike, fizike In kemije. Sola traja 3 leta. čas in kraj izpita bo posamezniku pismeno sporočen. — Prošnje z zadnjim šolskim spričevalom in rojstnim listom je poslati do 5. septembra na naslov: Uprava Industrijske drž. grafične šole Ljubljana, Mokronoška št. 1, Moste. da bo izpolnil nade, je začel prav dobro, 100 m Je preplaval v 1-95.2. na 399 m je postavil celo nov državni rekord s časom 3:33.2, zadnjih 109 m pa ni docela obdržal ostrega tempa. Izmerili so mu čas 4:47, kar je za 6 desetink sekund slabše od rekorda. Kadas je zasedel 2. mesto s časom 4:56,8. V krasnem stilu je dr. Defilipis z najboljšim rezultatom po osvoboditvi (5:90.5) prišel tretji na cilj. Puhar je bil s časom 5:06 četrti. Bolgar Karabadžakov se je tokrat prvič povzpel pred Romuna in s 5:45 postavil nov državni rekord. 190 m prosto, ženske: Kakor t drugih ženskih disciplinah, sta madžarski plavalki tudi tu sigurno zmagali v razmeroma slabih časib. Szekelyjeva je preplavala progo v 1:12,8, Littomerlczki-jeva pa v 1:13,2. Jugoslovanki Bearova In Loparičeva sta potrebovali za progo 1.16.4 in 1:18. Peto in šesto mesto sta zasedli Romunki Greinet (1:21,8) in Gregoriča (1:27,4). 299 m pr s n o , moški: Edino upanje, ki je še ostalo za večjo afirmacijo našega plavalnega športa v Budimpešti, je bila točka 200 m prsno za moške. Vsa naša reprezentanca z maloštevilnimi člani naše kolonije v madžarski prestolnici, Je zaupala v Cererja, da ho borbo z Madžarom Nemetbom odločil v svojo korist. kar pa mu ni uspelo. Po startu je prevzel vodstvo Nemeth in ga obdržal do prvega obrata, na drugi dolžini bazena je Cerer pridobil nekaj decimetrov In prvi obrnil na 198 In 150 m. To prednost je imel še 20 m pred ciljem, kjer je nekoliko popustil, kar je zadostovalo, da Je Nemeth trenutek pred njim dosegel cilj (2:47.2). Cerer je plaval 2:47,4. Prav tako napeta borba kakor za prvo mesto je Mia med Bljeličem in Madžarom Sa-orljem za tretje mesto; to pa je Bl.iellč odločil v svojo korist v mrtvem teko s svojim nasprotnikom 2:52.2. Romuna Pap (3206) In Munteanu (3:10,8) sta zasedla 5. In 6. mesto. Štafeta 4X 200 m prosto, moški: V tej točki so Madžari dosegli sijajen uspeh In postavili nov evropski rekord (9:0S,4), s čimer so za 2 sekundi in 2 desetinki izboljšali dotedanjega. Vsi štirje plavalci so v odličnih časih preplavali progo: Valent 2:19, Szatmary 2:17.4, Kadas 2:16 In Mitro 2:15,4. Druga je bila Jugoslavija v času 9:31,6, tretja Romunija 19:34,2. četrta Bolgarija 11:19, peta Albanija 12:25,4. Tržačani so plavali izven konkurence ln dosegli čas 11:01,8. Štafeta 4X100 m prosto, ženske. Zaključna plavalna točka je prinesla spet nov madžarski rekord, ki so ga postavile tekmovalke Temes. Lltto-meriezky. Szekely in Novak Ilonka. Doseženi čas 4:49,8 je za 4,6 sekunde boljši od starega rekorda. V precejšnjih razdaljah od zmagovalne štafete so se zvrstile na cilju jugoslovanska 5:16,2, romunska 6:05,2 in bolgarska štafeta 6:58,4. V skokih s trimetrske deske sta poleg dveh Madžarov in Bolgarov nastopila tudi Romun Lasku In naš Pribošek. Madžarska tekmovalca sta precej izenačena In sta brez truda zasedla 1. in 2. mesto z velikim naskokom točk pred ostalimi tekmovalci. Ob sistematičnem treningu bi bil za 3. mesto Romunu Lasku resen konkurent Pribošek. ki je pri obveznih skokih mnogo zaostal za njim, česar s poljubnimi skoki ni mogel več nadoknaditi. Bolgara Mieev In Ruscv potrebujeta še mnogo vadbe, predvsem pa je ta potrebna Albancu Hatibi, ki je med tekmovanjem odstopil. Z desetmetrskega stolpa so skakali po dva Madžara in Bolgara ter naš dolgoletni tekmovalec Grilc. Tudi tu domačinoma nihče ni mogel ogražati zmage. Grile je zasluženo zasedel 3. mesto. Bolgara sta v skokih s stolpa bolj ugajala kakor z deske ln večkrat prejela priznanje občinstva. V vaterpolu doseženi uspehi ustrezajo razmerju moči posameznih moštev, tako da je vrstni red udeleženih držav pravilen. Na prvem mestu so Madžari, bi jim slede Jugoslovani, Romuni, Bolgari In Albanci. Zmago Madžarov, ki so si na letošnjem balkanskem prvenstvu priborili 312 točk pred Jugoslovani s 167, Romuni z 68, Bolgari s 36 In Albanci z 12 točka- mi, bomo prav labko razumeli, če vpo-števamo evropsko raven ln dolgoletno tradicijo madžarskega plavalnega športa, predvsem pa neomejene možnosti treninga- Mnogi ne vedo. da je v Budimpešti na desetine pokritih plavalnih bazenov, ki se napajajo Iz toplih naravnih vrelcev. V teh kopališčih je vsakomur omogočen trening vse leto. Se primernejši kraj za vadbo pa je v športnem bazenu na Margaretinem otoku, kjer je bilo letošnje balkansko prvenstvo. Tam se lahko na prostem kopljejo od zgodnje pomladi do pozne jeseni, kajti Izvorna voda je tako topla, da jo morajo umetno hladiti. V slabih vremenskih razmerah in vso zimo pa sta plavalcem na razpolago v neposredni bližini lelnega še dva pokrita bazena, Izmed katerih večji ustreza tudi vsem tekmovalnim predpisom. Ko bodo naši tekmovalci v bližnjih letih Imeli del teh možnosti za irenlng, bodo nedvomno še z večjim uspehom zastopali jugoslovanski plavalni šport. Mladinsko prvenstvo v plavanju in waterpolu Prvenstvo posameznikov in društveno prvenstvo za pionirje in mladince v plavanju in vaterpolu za leto 1947. bo 5., 6. in 7. septembra na plavališču FD Hajduk v Splitu. Tekmovanje prične v -petek 5. septembra ob 9. zjutraj. Pravico nastopa imajo registrirani člani fizkuiturnih društev in aktivov, in to za kaJtesrorijo pionirjev in pionirk vsi, ki so rojeni leta 1933., 1934. in 1935., za kategorijo mladincev in mladink pa vsi, rojeni leta 1929., 1939., 1931. in 193*2. Društva lahko prijavijo za vsako točko programa na;več 4 plavalce in plavalke, po dve štafeti in eno vaterpolo moštvo. Plavalci in plavalke, ki so na prvenstvu FLRJ zavzeli v finalih prva tri mesta, nimajo pravice nastopa v posameznih disciplinah, lahko pa sodelujejo v štafetah in vaterpolu. Prijave pošljite telegrafsko MFO Splitt in FISAJ-u, FZS pa pismene prijave (ime in priimek, rojstni podatki in proga) najkasneje do 29. avgusta. Vsako društvo in aktiv nosi stroške potovanja in prehrane za svoje tekmovalce od stalnega mesta bivanja do Splita in nazaj. StTOške bivanja v Splitu nosi FISAJ. Fekalni nogometni turnir na igrišču Krima Ker vsa društva vrše zadnje priprav® za bližnje zvezno pokalno in prvenstveno tekmovanje, je FD Krim organiziralo celodnevni pokalni turnir s sodelovanj&m FĐ Rudarja iz Trbovelj, reprezentance sindikalnih FA ln domačega moštva, V dopoldanskih urah bosta dve tekmi s pionirsko predtekmo EnotnostrErim z začetkom ob 8. url. Popoldan se srečata dopoldanska premaganca In zmagovalca za pokal In praktično darilo. Pričetek ob 16. TEKMOVALCEM ZA FIZKULT. ZNAK Strelišče je zaradi tehničnih ovir zaprto do 6. septembra 1947. V ponedeljek 25. t. m. bo izpolnjevanje norm iz plavanja v centralnem ljudskem kopališču v ih voli ju. Potrdila za prost vstop se dobe v Narodnem domu. Preskrba MILO ZA AVGUST MLO — oddelek za trgovino in preskrbo v Ljubljani obvešča potrošnike, da prejmejo redni obrok mila za mesec avgust 1947 v količinah in na odrezke živilskih nakaznic za mesec avgust 1347: TD 117 250 g, SD 215 250 g. LD 314 200 g, Nav 412 150 g. OM 915 150 g. Do j 515 250 g. Razdeljevalci živil (mestne. CLO trgovine. Koloniale in trgovci) prevzamejo milo v torek, to je 26. t. m. od 2- do 5. popoldne pri trg. podjetju MLO »Prehrana« (skladišče Gregorc). Potrošniki si lahko nabavijo obrok mila za mesec avgust do vključno 31. t, m., vsa ostala racionirana živila (razen kruha in meča) pa do vključno 28. r. m. Po tem roku se živila za mesec avgust ne bodo več izdajala. Tržni cenik št. 27 v Ljub,Mani Zelenjava: buče — jedilne kg 3 din, bučke 6, čebula 8, fižol v stročjti 8. fižol luščen 12, korenje rdeče 6, korenje rumeno 3, koleraba podzemska 4, koleraba vrhnja 8, krompir 4. kumare 4. kumare za viaganje 12 do 16, ohrovt 6. paprika zelena 14. paradižnik 6, pesa rdeča 4. peteršilj 10, šopek 1 dim. solata endivija S, solata glavnata 8. šalotka 11. špinača S, zel.ie v glavah 5 din. Sadje: breskve 8 do 12 din, grozdje domače namizno 16. hruške 5. do 8, jabolka 4 do 6, slive 6 do 8, ringlo 6 do 7. lubenice 3 din. Gobe: jurčki mladi 20 din. jurčki stari 12. lisičke 15, lisičke liter 6 din. Gornje cene so maksimalne za domače blago, prodajalci pa lahko prodajajo blago tudi po nižjih cenah. Prekoračenje cenika je kaznivo. Za uvoženo blago (izven Slovenije) veljajo' cene po kalkulaciji, ki mora bite odobrena od odseka za cene MLO. Ta cenik stopi v veljavo v ponedeljek dne 25. avgusta 1947 in velja do objava novega cenika. Kinematografi LJUBLJANA - UNION: sovjetski film >Cirkus«, tednik. Predstave ob 17., 19. in 21. uri. — MATICA: francoski film »Beli valček*, tednik. Predstave ob 17., 19. in 21. — SLOGA: sovjetski film ■»Arinka«, tednik. Predstave ob 17., 19. in 21. — TIVOLI: sovjetski film »Volga — Volga«, filmski »Mesečnik*. Predstavi ob 20. in 21.30 MARIBOR — GRAJSKI: *ovjetsk« film »Sigmund Kolosovski«. tednik Predstave oh 17., 19. in 21. — LETNI: češki film »Učimo se za šolo«, tednik GE L JE. METROPOL: češki film -Coko: ladne oči«, tednik — DOM: sovjetski film T-Otok brez imena % tednik KAMNIK: sovjetski film »Brez krivde krivi«, tednik KRANJ — MESTNI: sovjetska filmska komedija ^Bogata nevesta , tednik PTUJ: sovjetski film »Pozdravljena Moskva«. tednik. lako i@ tovariš Cene prišel do norm (Roportaža. ki jo tu objavljamo, je dobila t nagradnem tekmovanju za. najboljši dopis alj reportažo iz življenja t naših tovarnah drugo nagrado.) Končno je bilo tovarišu Cenetu dovolj. »Ce drugi nočejo, si bom pa sam postavil norme,« je pomislil. Toliko le že slišal o normah, o njihovi potrebnosti. o dvigu produkcije, o petletki. toliko je že o tem razmišljal, da se mu je zazdelo sramotno, da bi tudi on ne delal po normah. Sprva je poizkušal uspeti po »legalni« poti. Šel je k cddeikovodii in mu omenil, da bi bilo dobro uvest; norme, da bi bila produkcija višja, da bi bil v delo vnesen načrt, evidenca in sploh vse te stvari, o kateri vsak dan pišejo naši časopisi. Toda oddelkovodja mu ie dejal, da ie z normami vrag. da ie treba ogromno pisanje, da ni tako enostavno, kakor si misli, še celo v iskrenost pisanja rezultatov je takole mimogrede podvomil. Cene ga ie poslušal in šel nazai k stroju, ker res še ni pomislil, koliko dela, namreč administrativnega, dajo te norme. Že drugi dan pa ie bil spet nad oddelko-vodiem. Toda oddelkovodja ni imel časa. montirali so nek stroj, in Cene je spet z dolgim nosom odšel. No, ko je Vi °rio; montiran, mu žilica ni dala mini. in spet ga je oddelkovodja prepričeval, da zaradi pestrosti dela y njegovem oddelku ni možno posta- viti realnih norm. Končno ie bilo Cenetu dovolj. »Bomo videli.« je dejal. Brez lenarjenja se je upiral v ročko pri stroju in vrtil oblič. Delal je pomožne kose za tiskalne aparate, ki jih je bilo treba naiprej vliti, nato pa obdelati, Dožagati in očistiti. Precej zamotan postopek, nič kaj lahek za postavljanje norme. Ko je delal določeno »časovno enoto«, to se pravi eno uro, je z zanimanjem preštel izdelane kose. 140 jih je bilo.% »No, koliko neki jih bom naredil v drugi uri?« se ie vprašal in brez obotavljanja nadaljeval s poslom. Nenadoma se mu je zazdelo vrtenje prepočasno. »Kaj. če bi malo pritisnil, kakor se temu reče?« Roka se ie pokoravala volji in povečala tempo vrtenja. Radovednost mu ni dala miru. da ne bi že čez pol ure pogledal, koliko kosov se ie nabralo. Dva in devetdeset. »Hudiča!« mu je ušlo. Z mrzlično naglico je računal procente, pri čemer mu je šla trda. Zadovoljno ie zabrundal, ko je ugotovil 30%. To ga je vzpodbudilo in s še večjo korajžo se je zagrizel jv delo. »Normo sem presegel, in še težko ni bilo.« ie mislil in od tedaj naprej pazil na sleherno kretnjo, ki jo ie naredil. Nenadoma je zazvonil telefon, nekdo ga ie klical. Cene je bil tudi izven dela dokaj vpTežen v našem političnem in kulturnem ter fiz-kulturnem delu, opravljal je več funk- cij. Pogosto ga je klical telefon. Včasih si je tega skoraj želel, delo na ta način ni bilo tako enolično in so bili ta petminutni razgovori, čeprav so mu navadno nalagali še več dela, kai zanimiva izprememba v osemurniku. Danes pa, ko_ije delal po normi, mu ie poslala pot v telefonsko centralo silno odveč. Nič čudnega — izgubil bo toliko in toliko minut, toliko in toliko kosov manj bo naredil. To pa gre na škodo produkcije in v večiem obsegu, iasno, na škodo plana! Plan pa je naša srečnejša bodočnost! Take misij so mu rojile po glavi, ko je z nenavadno hitrim korakom šel k telefonu. Nek znanec ga ie vpraševal po nekih brezpomembnih stvareh. Sicer mu ie odgovoril, po razgovoru pa se ie razburil in zabičal telefonistu, da se mora najprej pozanimati, kdo kliče in kai bi rad in šele če je zelo važno in nujno, ga sme poklicati. On da od danes naprej dela po normi in sedai je drugače tudi v pogledu telefonskih razgovorov. No, telefon ga je tisti dan motil samo še enkrat. Skoraj iezen je odhitel k stroju in skušal nadoknaditi zamujeno. Šlo je. Čez eno uro in pol ie bila norma prekoračena. ne da bi upošteval tisti telefonski pogovor, za celih 32%. Med računanjem so se pojavile na njegovem čelu potne kaplje, vroče mu je bilo. ker je hiitel, in bil je resnično ponosen. Zadovoljno se je spomnil besed tovariša Nazorja: »Danes so potne kaplje naše mladine, ki se truda pri ustvarjanju lepšega življen/ja, prav tako dragocene, kakor kaplje krvi, prelite v osvobodilni borbi.« Pustil ie čelo mokro in po svoje užival nad hladom, ki ga je občutil med vmesnim delom. Urno je pripravil nove kosa za obdelavo in zagrabil ročaj obliča. Parkrat ga je zavrtil in nenadoma začutil, da so mu v tem odmoru, ko ie menjaval obdelane in neobdelane kose. roke nekako omrtvele. Pri obdelavi je bilo treba vložiti dokaj moči in truda, in ko ie delal, se to ni tako opazilo, sedaj po premoru pa na enkrat, kakor da bi izgubil de! svoje moči. Roka se mu je začela počasneje gibati, utrujenost se ga ie lotevala. Toda Cene ni kapituliral pred to utrujenostjo. Namrščil je obrvi: »Sedaj are zares,« ie pomislil, »če prebrodim lo težavo, se bom utrdil in mi pozneje delo ne bo delalo težav. Gre za to. da se mi ostali delavni ne bodo muzali, češ, glej ga, kmalu so ga norme uničile.« S to zavestjo je kakor s srdom poprijel za ročaj in delo ie teklo skoraj divje naprej. Vzdržal je do konca. Prvi dan tega dela po normah je presegel običajno storilnost za 35%. Zadovoljen sam s seboj ie odšel iz tovarne. Drugi dan so ga bolele roke. Poizkusil ie z oblancem, vendar ga je tudi to delo zdelalo. Zato se je odločil, da bo tega dne vlival izdelke. Prižgal ie peč za topljenje materiala in se vrnil, da bd izrabil čas, k ob-liču, čeprav mu je bilo danes delo na njem precej težko. Na srečo je bil material kmalu stopljen. Ko je preštel izdelke današnjega dne pri oblicu, je bil kljub ubogim 9% presežka zadovoljen. Brž je segrel aparat za vlivanje in pričel. Ko je četrt ure »normalno« vlival, je naštel 40 izdelkov. »Torej ie norma 50 komadov,« je pomislil. »Sedaj pa začnimo s preseganjem.« Roke so bolj živo prijele za delo pri vlivalniku. Vendar mu je kmalu začel nagajati material. Včasih mu je bil prevroč, ko pa ie vanj nametal novih, hladnih kosov surovine, se je za spoznanje preveč ohladil in so bili vliti kosi slabi, da iih je moral metati proč. Potem se mu ie zlomila pomožna lesena paličica in je moral narediti novo. Bilo je še več takega. Pošteno mu je bilo vroče od toplote peči in od dela. ko je čez dve uri prešteval nove vlite kose. Bilo jih ie osem manj kot tri sto. »Hm. to pa ne bo realna norma.« si je dejal, »300 bi jih moral narediti po normi, pa jih kljub krepkemu naprezanju nisem spravi! sku-nai niti toliko, da bi me smatrali za povprečnega delavca.« Kaj mu je preostalo drugega, kot da si je dejal: ’Normo bom znižal.« Rečeno, storjeno. Od tistega hipa ie bila norma 120 komadov na uro in on je po tem takem presegel v teh dveh urah norm» za 25%. To se mu je zdelo popolnoma prav, saj se je v tem času tudi za najmanj četrtino, če ne še več, bolj trudil, kakor dosedaj. In mirne vesti je nadaljeval z delom. Ko je pozneje povedal tc stvar oddelkovodji, se mu ie ta smejal in šel k delavcem, ki so opravljali isto delo ter jih vprašal po številu izdelkov. ki ga ie mogoče doseči v eni uri. Ko io je izvedel, ga ie smeh minil, ker ie bilo mnenje delavcev, ki še niso j-edeli za Cenetovo »normo«. precej nizko. »Devetdeset in ne dosti več,« so mu dejali. Tedai je umolknil in pustil Ceneta pri miru Cene pa je .delal naprej po normah in jih presegal, naredil si ie celo diagram in zapisoval svoje uspehe vanj. In dobro se mu je zdelo. Sedaj so ga starejši delavci pustili lepo pri miru. dočim iim ie moral biti prej večkrat za nenakšnega kurirja. Sedai ga ie vsak prav spoštljivo vprašal, če dela po normi, in če je prav resno odgovoril, da dela. si niso upali več drezati vanj. Tudi roke ga niso več bolele. Ko pa je čez teden dni obratna tarifna komisija na njegovo ponovno zahtevo v sporazumu z ostalimi delavci registrirala prave norme, ki so bile v vrini primerov še lažje dosegljive kot 'njegove« (to predvsem zaradi ostalih, že starejših delavcev), ie bil njegov novi sklep gotov. »Udarnik bom postal!« In to mu niti pretežko ne bo: vsak dan ee bo zavzel tako in še malo bolj. kot se ie do-sedaj zavzemal, saj vzrainosti je \ njem dovolj, borbenosti pa tudi. Čez 10 tednov bomo videii, kako bo Izvršil ta svoi sklep. Krušnik Slavko DNEVNE VESTI KOLEDAR Nsdelis, 14. arsena t*: J »m* j. Borl-roj Ponedeljek. 25. »veneti: Ljudevit Torek. 26. «.vpusta: Zefrrra SPOMINSKI DNEVI *. Vm. 1943. — Boji pri Krvavi peM. padlo 2nn Italijanov 25. VIII. 1944. — Pokopati partta»t»kl odred zariam« nemško postojanko — M a. riboiHko kodo DEŽURNE LEKARNE Danes: Druga «hiavna lekarna. Dunajska oeata 6. Četrta državna lekarna. Celovita cesta 62 Jetri: Lekarna Kmet, Ciril Metodova 4*. lekarna Ustar. Selonburgova nlloa 7 NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Ljubijanai dr. IirMčar Vlatko, Tržnika cesta 14. (tel. St. 22-89) do ponedeljka do 8. ijntraj Celje: dr. Podpečan Ivan, Mariborska cesta 24. (tel. it. 1-09) do ponedeljka do A zjutraj Maribor: dr. Ipavi« Benjamin. Tomil-Sev drevored 13. (tel. St. 28-60) do ponedeljka do S. zjutraj. VAŽNI TELEFONI Oddelek ta notranje asdeva — Uprava Narodne milice: deinrnl ofielr............«-«. *20«. **-<* Reševalna postaja ................. Gasilska milica ....... 55 5i Ministrstvo (a notranjo sadove IS-41—43 Putnik ....................14-71, 10-32 Tnrletbotei .......... 24-36 Gledališče. Narodno, oprava ... *3-26 Bolni in lea . ........ M-81 Kolodvor, sr lavni ...... *7-86 s Zaradi nujnih popravil bo »tacenski most« zaprt za ves vozni promet od 25. avgusta do 13. septembra 1947. Za čas trajanja po; pravil se usmerja promet po cesti skozi 3Iedvode—Žeje—Zbilje—Sv. Valburgo—Vodice in obratno. • Akademija za glasbo. Prijave u ajvre-5emne lepite «e isprerjemajo od 35. do 80. avgusta t. L Sprejemni in ponavljalni izpiti bodo od 1. do 30. septembra po razporedu, objavljenem na Šolski razglasni deski. Vpisovanje je od 1* do 13. septembra. Redni pouk prične J5. eep-terabra. Okrajna cesta Ljubljana - Zalog - Litija bo od 24. avgusta do 6. septembra t. 1. zaradi gradnje mostu t Jevnioi zaprta za težka vozila. Dr. Vito Lavrič n© ordinira do 15. septembra. 2352-n Dentist Drčar Ernest, Litija, zopet redno ordinira. 2348-n Nap roza t Ljubljani opozarja članstvo, da zbirajo njene poslovalnice prijave za krompir do vključno 23. t- m. 2340*n Poročili so se v Ljubljani od 20. do 23. avgusta: Habič Janez. trg. poslovodja, in Veli ar Marija. gosporJinja; B ar hiv Mihael, etud. teh., in Medvešek Marija, etud. med.: Lovec Vladimir, dipl. glas benik, in Bartol Zdenka, uradnica; K rali je-o Frančišek, tajnik RKS, in Curie Ivana, babica; An/.lovar Annon, železničar. in Matičič Mileva, abs. meso. Bajc Martin, uradnik, in Tekaveo Albina. uratlnica; Helač Janez, podporočnik, in Bauer Ivana, hči posestnika; Ferluga Krnil, mizarski pom., in Molek Marija, gospodinja; GoTše Rihard, šofer, in Vri-ter Cirila, delavka; Jereb Avgust, oficir, in Bergoč Daniela, uradnica; Kumar Jožef, precizni mehanik, in Hahne Ivana. uradnica; Lukač Jefto, kapetan, in Malnar Julijana, uradnica; Majdič Leo polfl. novinar, in Ravnihar Marija, uradnica: Terme Ciril, železničar, in Sirnik Marija, tkalka: Petrič Dušan, ukad. sli kar. in Murko Nada. uradnica; Rožič Alojzij. ključavničar, in Podboršek Marija. delavka: Šeunig Franc, novinar, in Pršic Valerija, uradnica; Sacer Franc, predavatelj, in Ivanjšič Marta, uradnica; šj>ehar Franc, knjigovodja, In Priii-čič Ylns»a. pletilja; Štukelj L»eoi>oId, po-ro'-nik. in Pretnar Teodora, uradnica-; Vršič Franc, uradnik, in Magušar Jože fa. gospodinja; Zupan Viljem, vpokoje-nec, in Jurman Alojzija, poslovodkiirja; Ji gen Sava, uradnik, in Kobal Bo4eng. uradnica. Umrli so v Ljubljani od 17. do 23. avgusta: Podrehe-ršck Vida, učilt*. v p.: Kri-vanič Ana, Eržen Matevž, voj. invalid In trafikant; Geč Jože- pos.; Kapetano-vič Radojka. hči ofi-e.; Vrhovec Josipina. gospodinja; Žnidaršič Marija, žena pos.; Frio Pavel, zavirač r rudniku: Ruper Martin, drl.: Drobrž Slavica, hči žel. delavca: Gabršek Anica, hči stroj, inont.; Zupančič Božena, hči vojaka; Boberski Ivan. prof. v p.; Kržišnik Ludovik. zva-Tiičnik: Nogrnšok Ladislav; Leu and Pavlina. žena kovača: Senica Franc, sin gospodinje: Škerl Matija, žel. ključ.: Menart Franc, pos.: Zupan Ivan. orožn. v p.; Pavlovčič Marija, zasebnica; Jazbec Zvonimira, vdova polic, ur.; Lazar Andrej. žel. uslužb. v p.; A bul nar Marija, zasebnica; Dobovišek Jožef, ključavničar; Zupančič Jože, sin pos.; Jarc Anton, del.; Ulčar Mavrici j. del.: Pusta vrli Katarina, hči hiSariee; Tratnik Alojzij, fin pos.; Fajdiga Franc, pos.; (Sotli c h Begina, žena trgovca: Kraljič Stanislava. hči tkalke; Gju-d Nevenka, hči brivskega mojstra. ZAVOD ZA TRANSFUZIJO KRM Pregled dajalcev krvi in odvzem krvi je v Zavodu (klinične bolnice — vhod za Ljubijanieo) vsak torek, sredo in četrtek. V zavodu naj bodo že ob 7.30. ker eo pregledi samo do 1Ü. Opozarjamo jih. naj ne zajtrkujejo nič mastnega. Za 20.. 27. in 28. t. in. naprošamo, da fe Javijo dajalci krvi krv. skupine 0, ki e« riali kri pred P<* ali več meseci, ker nam krvi te skupine primanjkuje. V t^h dn<*h naj -so javijo tudi tovariši-ee. ki žele prvič dati kri (»tari morajo biti najmanj 21 let). Zavod za transfuzijo krvi Medicinske fakultete — Tede fon št- 41-08. Natečaj za vpis v Srednjo veterinarsko Solo v Ljubljani V srednjo veterinarsko šolo se sprejmejo absolventi IV. razreda srednjih šol ter prosilci, ki so ie napravili sprejem ni izpit za V. razred gimnazije. Absolventi Srednje veterinarske šole bodo po končanem študiju, ki bo trajal S leta. delovali kot vet- tehniki v veterinarskih zavodih in kot pomočniki uradnih veterinarjev. Prošnje kolkovane z 10 + 30 dinarjev naj’prosilci vlošijo na naslov: Kavna toiisdvo Srednje veterinarske šole, Ljubljana. Cesta v Mestni log 47. Rok vlaganja prošenj do 13. sept. 1947. Prijavljenci izpolnijo ^ prašalno polo zs sprejem gojenca v mladinsko vzgojno ustanovo, ki so dobi pri ravnateljstvu Äole. Natančno izpolnjeno vprašalno polo, potrjeno od KT.O, pošlje interesent skupaj s prošnjo ravnateljstvu šole. Sprejeti prosilci hoio za časa Šolanja imeli brezplačno internatsko oskrbo. — •»vna Vsem znancem in prijateljem javljamo žalostno vest, da nas je v 22. letu starosti za vedno zapustil naš dobri in edini sin, brat Boris Šumak dijak VIII. raz. gimnazije pogreb dragega smka bo v nedeljo, dne 24. avgusta ob 17. ur: iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Ormož, 22. avgusta 1947. žali:jedi: Frane in Frančiška, starši; Marta, Slavica, sestri in ostalo sorodstvo. šolstvo Ifs L dri. molki gim—IJt r LJiMJul bodo izpiti r naslednjem redu: 1. sept. popravni in nekateri razredni ispiti, 2. sept. rasrednl in privatni izpiti, 4. sept. naknadni sprejemni izpiti, caA&o pa »e tudi sprejemni izpiti za vil jo gimnazijo ter viljl tečajni izpiti, 11. in 12- sept. bodo posebni izpiti. Podrobni rasporedi izpitov so na oglasni deski. Na strokovni nadaljevalni loll za oblačilne obrti r Ljubljani bodo prvi razredi imeli izpite v sredo, 27. avg. od 14. do 17., drugi in tretji razredi pa v četrtek, 28. avg. od 14. do 17. V ponedeljek in torek no bo izpitov, da ee bodo kandidaJti lahko na izpraševanje dobro pripravili. Vpisovanje ta äoteko leto 1947-48 bo v petek, 29. In soboto, 30. av-gueta od 14. do 19. v pisarni. Učenci, ki kavcije še nleo plačali, bodo plačali IGO din za kavcijo in 100 din za vpisnino in učila. Učenci, ki fio kavcijo ž-a vplaAali in je niso dvignili, pa bodo pLačali le 100 din za vpisnino In učila, Te zneske je treba obvezno poravnati pri vpieu. Kavcija ee učencem ob izstopu iz šole vrne.. Vei šoloobvezni učenci v gospodarstvu (vajenci) so dolžni, da ee vpišejo na šolo v navedenih dneh. Tov. predavatelji naj se javijo v šoli v sredo, 2.7 avg. ob pol 14. 2349-n V Drž. zavodu za slepo mladino v Ljubljani se bo pričel reden pouk 15. septembra. Prihod gojenoev v nedeljo 14. septembra, V zavodu je osnovna šola, jiietarska šola In gospodinjska šola. Gojenci se lahko uče tudi glasbe in strojepisja. Prošnje za sprejem novincev sprejema Uprava zavoda za slepo mladino. M annon tov a ul. 24 Drž. šola za žensko domačo obrt r Ljubljani javlja, da bo vpis v II. letnik vaeh oddelkov 1. in 2. septembra 1.1. od 8. do 12. ure v šolskih prostorih. Državna tekstilna šola v Kranja. Popravni Izpiti bodo 29. avgusta, naknadni sprejemni izpiti 30. avg., obakrat ob 8. zjutraj. 1. sept. ob 8. zjutraj bo vpisovanje v prve letnike in razdelitev po odsekih. 2. sept. ob 8. zjutraj prične predšolska delavnUka priplava za vse novince prvih letnikov. 15. septembra ob 8. zjutraj prične reden pouk za vse letnike in vse odseke. — Ta dan je od 7. do 8. vpis dijakov v druge letnike. Ostale podrobnosti na razglasni deski .v šolski veži. 2350-n Državna gimnazija t Kranju. Posebni in privatni izpiti bodo 29. avgusta ob 8. uri; popravni izpiti rednih dijakov 1. septembra ob 8. uri; sprejemni izpiti za višjo gimnazijo in višji tečajni izpiti bodo 4. septembra ob 8. uri. Vpisovanje v I. razred dne 8. septembra od 8. do 12-ure. Prijave za vpis dobe učenoi pri šolskem slugi v dopoldanskih urah. K vpisovanju naj učenci prinesejo zaduje šolsko spričevalo, novinci in učenci z drugih zavodov pa tudi rojstni list. Z učenci, ki se bodo vpisali v I. razred, naj pridejo tudi starši. Prvi šolski dan bo 15. september. Vsi učenci naj točno ob 8. nri pridejo na gimnazijsko dvorišče. Podrobnosti na razglasni tleski. Državna gimnazija Jesenice. Popravni izpiti rednih dijakov bodo 1. in 2. sept., iMTpravni izpiti pri vati sl o v ]. sept., posebni in privatni izpili 2. in 3. sept., popravni izpiti sprejemu. Izpita za višjo gimn. Ž. sept., naknadni sprejemni izpiti za I. razred 3. sept., popravni izpiti delavske gimnazije 4. sept., naknaditi sprejemni izpiti za višjo gimnazijo 4. in 3. sept. Vpisovanje v vse razrede bo 10. sept. <*i 8. do 11. Podrobnosti na oglasni deski. Drž. enoletna (nižja) gospodarska lola v Novem mestu. V enoletno (nižjo) gospodarsko Solo v Novem mestu se morejo vpisati absolventi osnovne Sole in učenci z nedokončano nižjo gimnazijo s starostjo od 14 let dalje. Napraviti morajo sprejemni izpit iz »loveuSčine In iz računstva, ki bo dne 12. in 13. septembra i947. Vpisovanje 20. avgnata do 10 septembra od 9 do 11 ure dopoldne pri ravnateljstvu drž. srednje gospodarske Sole v Novem mesto, kjer je treba tudi oddati z 10 din kolkovano prošnjo za polaganje sprejemnega Izpita. 2344-n Na drž. nižji gimnaziji v Metliki bodo popravni in naknadni sprejemni izpiti od 2. septembra dalje. Prošnje za izpite morajo biti oddane ravnateljstvu najkasneje do 30. avgmd-a. Točen ra*/iiM>red izpitov je na oglaeni deski. Strokovno nadaljevalna šola ln gospodarska šola v Slovenjgradcu. V eoboto 30. avgusta otl 8. do 12. bodo popravni, razredni iu privatni izpiti. Vpisovanje v vse razrede bo od 24. do 30. avgusta v dojmi danski h urah v pisarni osnovne ■tele. zaključno vpisovanje pa v nedeljo 31. avg. od 8. do 12. Opo/.nrjamo vse mojstre, da vpišejo vajence v tem času! Vpisnina znate 40 din. kavcija za učenec 1. razreda KM» slin. 2351-n Drž. nlž. gimnazija v Rušah. — Dne I. septembra bo konferenca celokupnega profesorskega zbora ob 9.. 2. sept. bodo popravni izpiti za vse razrede in naknadni sprejemni izpiti za I. razred. 3. in 4. sept. bodo sprejemni izpiti za višjo gimnazijo, 5. iu G. sept. bodo privatni izpiti. Vpisovanje za vse razrede bo 10. sept. Začetek izpitov in vpisovanja bo vselej ob 7 zjutraj. — Podrobnosti so razvidne z objave na uradni deski v veži. Drž. nižja gimnazija v Slov. Konjicah. Popravni izpiti IhwIo 2. sept.., sprejemni za višjo gimnazijo iu naknadni sprejemni za I. razred 3. sept., privatni izpiti 3. sept., vpisovanje v vse razrede 10. in II. sept., vsakokrat od 8. do 12. Za vse izpite morajo bi i pravilno opremljene prošnje vložene na kasneje do 30. avg. Na strokovni nadaljevalni šoli za lesne obrti v Ljubljani bo vpisovanje za novo tel-»ko leto v petek- 29. avgusta za novince, iu v soboto, 30. avgusta za učence II. in 1 rt. letnika od 8. do 12. ure v šoli n a Ledi n i_. Komenskega ulica 19. kjc,r riaj se vpišejo tudi vsi vajenci tesnili strok, ki so zaposleni v območju kraj. LO šf. Vid-Vižrnarje in Polje. K vpisovanju prineso novinci učno imgodlio, zadnje spričevalo, 40 din za vpisnino in 100 din za kavcijo. Strokovno nadaljevalna šola v Laškem. V čet tv ek dne 28. avg. ob 14. bodo ponavljalni izpiti v osnovni šoli v Laškem. Vpisovanje v vso razrede bo v nedeljo. 31. avg. od 7. do 12. v šolski pisarni. Na državni nižji gimnaziji v Ormožu bodo popravnj Izpili za vse razrede 1. sept. ob 8. uri. Predpisano kolkovano prošnje je treba vložiti do 30. avg. v pisarni. Naknadni sprejemni izpiti za I-razred bodo 2. septembra, sprejemni lz-n-Hl za višjo gimnazijo 3., 4 in 5. sept. Privatni izpiti bodo 3. in 4. septembra. Redno v psovanje v vse razrede bo 10. in 11. seoteinbra. Prvi šolski dan je 15. sep-tei n b ra. R a v n a tel jst vo. Drž. nižja gimnazija y Slovenjgradcu. I. sept. ob 8. lx> konferenca celokupnega profesorskega zbora. 2 sept. popravni iz-pi‘i za III. in IV. razred. 3. in 4. sept. liopravni izpiti za I. in II. razred. 5. sept. se prično sprejemni izpiti za višje razrede gimnazij in učiteljišče, G. sept-bodo naknadni sprejemni izpiti za prvi razred. Dne 8. in 9. sept. bodo privatni izpiti za I. do IV. razred. Z 10 din kolkovane prošnje vložiti do 28. avgusta v pisarni ra vnateljstva. Podrobnosti na oglasni deski. Drž. nižja gimnazija v Roli. Bistrici. Popravni izpiti ho !o 1. sept., sprejemni izpiti za I. razred 2. sept. in vpisovanje za vse razrede I.—IIT. 3. sept. Natančen razpored je na oglasni deski v veži gim-naizijskega poslopja. Radio Ljubljana, Maribor in Slover'Primorje S6S m/449 m SPORED ZA NEDELJO S.Ü0 Lahek noleljski jutranji spored: S.,70 Napoved časa, poročila, ohjave, radijski koledar in dnevni spored; S.4f> Ruski zliori: 9.00 Sindikalna urn: 9 30 A. Dvorak: Koncert za čele in orkester \ II-iuolu: 1U.U0 Vedro nedeljsko dopoldne; II. U) Oddaja 7.6. podeželje; 12.30 Napoved čaA, iu poročila; 12.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave; 13.00 pol ure za naie naudajSe poslušalce: M. Gorki: Štiri zgodbice (bere Cirila Sterlj-Medvaiova); 13.30 Za vsakega nekaj. 14.15 Napoved jasa in porodila. 19-00 Šahovska ura — Vasja Pirc: Partija Brnnstein-Pnbinin s sovjeskega prvenstva; 19.15 Na harmoniko igra Slavko Žnidaršič; 19.30 Napo ved časa in poročila; 19.45 Lahka glas- ba. aril Mflaai i* oOjn«; ULM Piama giariba; lOJt Prano* tedenskega senaaje-poHtiAoega pregled* la Beograda; 20.45 Strauaaovi valčki; *1.00 I* opernega sveta. 22.00 Preno* vesti Zvezne poetaje Iz Beograda; 22.15 DanaSnja finimi turna poročila; 22.25 Veseli svoki. SPORED ZA PONEDELJEK t.M Budnice; 0.15 In nadih časopisov. Dnevni spored; 6.25 Veder jutranji spored; 6.45 Ruski tečaj Druitva za kultur" no sodelovanje Slovenije s SZ: »Baku« (Ruski list, 6. zvezek); 7.00 Ruske narodne pesmi; 7.15 Napoved časa. poročila, objave ln radijski koledar; 12.30 Napoved časa ln poročila; 12.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave; 13.00 Igrajo veliki orkestri in znani pianisti; 13.30 Kulturni pregled; 13.40 Lahko glasbo Izvaja Mali orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Rudolfa1" Stariča; 14.15 Napoved ■'asa in poročila; 19.00 Radijski dnevnik: 19.10 Pesmi Johanna Brahmsa poje al-iistka Dana Ročni kova. pri klavirju spremlja Ramo Hubad; 19.80 Napoved časa in poročila; 19.45 Lahka glasba, mali oglasi ln objave: 20.00 Sovjetska kinematografija pred vojno; 20.15 Ruske narodne pesmi poje drfavnl zbor ruskih narodnih pesmi pod vodstvom Svetnikova ; 20.30 Skladbe za violo Izvaja Srečko Zalokar, pri klavirju spremlja Jelka Su-hadolnikova; 21.00 Raziskovanje mineralnih bogastev v petletki; 21.15 Veder večerni spored; 22.00 Prenos vesti Zvezne postaje-iz Beograda: 22.15 Fizkultuma poročila; 22.20 Iz del sovjetskih skladateljev. Mlajšega zdravega tovariša za nočno delo — SPREJME takoj uprava »Slovenskega poročevalca«. ctatotSarjaT prvovrstno moč, sprejme trgovsko podjetje MLO „Manufaktura» galanterija“, Tyrseva cesta 28. OLO CELJE OKOLICA — Gospodarski odsek — gradbeni referat — Išče za takojšen nastop dva strojnika za DIESLOV MOTOR — ln šoferja - mehanika Poziv upnikom in dolžnikom tvrdke „Slavotex“ — Kočevje Tekstilna tovarna uikna Kočevje poziva kot prevzemntea tvrdke »Sla-votex« — tekstilne industrijske družbe z o. z. v Ljubljani, tekstilna tvornica, Kočevje — vse dolžnike in upnike te tvrdke, da prijavijo svoje terjatve ln dolgove na naslov: »Tekstila n a«, tovarna sukna,’Kočevje, z na-vedbo*njih pravnega naslova, vključno do 24. septembra 1947. Opominjamo da prizadeti na omenjeni rok ne pozabijo, ker prepozno prijavljenih terjatev ne bomo upoštevali. Dolžniki morajo svoje dolgove nasproti >Slavotexu« prijaviti po stanju od 5. decembra 1946. pod kazensko sankcijo čl. 19. zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij z dne 5. decembra 1916. »TEKSTELANA« — tovarna sukna, KOČEVJE KURJAČA I S O B VOJNOVIČ & 00- tvornica kvasa LJUBLJANA - VIC ANTON HOSTE zidarski mojster Radvanje Štev. 59 pri Mariboru — Izvršuje zopet zidarsko obrt IN SE PRIPOROČA Natečaj ■ Mmnonrnm za sprejem učencev v 3 letno industrijsko šolo Tvornice dušika, Ruše: a) Strojno-ključavničarsko-elek-trotehnični oddelek. b) Kemično tehnološki oddelek. V prvi oddelek pod a) sprejmemo 30 učencev. V drugi oddelek pod b) sprejmemo 20 učencev. Rok prijav« do 15. oktobra 1947. Začetek šolskega leta bo objavljen naknadno. Pogoji za učence pod a): 2 razreda gimnazije ali sedemletka. Pogoji za učence pod b): 4 razrede gimnazije ali najmanj 3 razrede gimnazije. Splošni pogoji aa učence po a) in b): 1. Da Je državljan FLRJ. 2. Da na dan 2. septembra 1947 ni starejši od 17 le* ln ne mlajši od 14 let. Izjemo tvorijo samo oni, ki so že odslužili JA ter *1 žele kljub dopolnjenemu 17. letu izučiti obrti, odnosno stopiti v to šolo ter Izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje. 3. Da Je telesno in duševno popolnoma zdrav (potrdilo okrajnega zdravnika, da je telesno sposoben za eno Izmed navedenih obrti). 4. Da je neoporečnega vedenja (potrdilo šolske uprave, kjer je nazadnje obiskoval šolo ln potrdilo LMS). 5. Prošnjo, taksirano z 10 din, je poslati priporočeno ali osebno dostaviti na naslov: Industrijska šola pri Tvornici dušika, Ruše pri Mariboru, ali Generalna direkcija kemične industrije, Kadrovski odsek, Beograd, Francuska ulica 9. — Prošnji je treba priložiti še prepis sledečih dokumentov: rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo, obvezo staršev ali skrbnika, da bo ostai kandidat po končani 'šoli in odslužitvi kadrskega roka v JA še najmanj 6 let v službi v eni izmed tvomic Generalke direkcije kemične industrije. Sola bo vzgajala bodoče mojstre kemične Industrije ter bodoče laborante ln kemotehnike. Absolventi z uspehom položenega Izpita prejmejo kvalifikacijo pomožnega mojstra. V tem svojstvu morajo ostati v službenem odnosu a tvornico Šest let. Po dveletni praksi morajo pristopiti k praktičnemu izpitu, ki jih kvalificira za mojstre. študij Je brezplačen, hrana in stanovanje v internatu. Za točnejša navodila se naj interesenti obrnejo na upravo Tvornice dušika, Ruše. UPRAVA TVORNICE DUŠIKA, RUŠE s «jtsjuxwr nonm rmr*> POTREBUJEMO večje število gozdnih DELAVCEV* 'ikordantov m sečnjo In prijavo ir? PONUDBE ODPREMITE PISMENO NAl TRGOVSKO PODJETJE M. L. O, „K U EIV C“ — LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEVILKA 15-1 — TELEFON ŠTEVILKA 25-70 t I »TRANSJUG« PODJETJE ZA MEDNARODNO ŠPEDICIJO IN JAVNA SKLADIŠČA — EKSPOZITURA MARIBOR, Meljska cesta 16 (iirej DETRAK5) SE JE PRESELILO v nove prostore EINŠPILERJEVA ULICA 31 — Telefon 21-71 Lokalni promet je prevzelo Mestno prevozno podjetje ,PREVOZ* Maribor, Meljska cesta 16 — Telefon 24-14 NATEČAJ Glavna direkcija za eksploatacijo železnic razpisuje natečaj za sprejem v ENOLETNO ŽELEZNIŠKO - PROMETNO ŠOLO V LJUBLJANI, v katero se sprejmejo moški in ženski kandidati z dovršeno štirirazredno srednjo ali njej enako šolo, če so telesno in duševno zdravi in ustrezajo še naslednjim pogojem: 1. da je državljan FLRJ; 2. da ni obsojen na izgubo častnih pravic; 3. da ni starejši od 25 let in ne mlajši od 17 let; 4. da ima volivno pravico, če je starejši od 18 let. Kandidati bodo ob sprejemu zdravniško pregledani in se morajo obvezati, da bodo po končani šoli ostali v železniški službi najmanj 6 let. Šola bo združena z internatom, skupno menzo in ostalo oskrbo, ki bo brezplačna. Razen tega dobijo kandidati mesečno podporo za osebne izdatke. Po uspešno dovršeni šob bodo gojenci v službi pri železnici kot vlakovni odpravniki. Lastnoročno napisane prošnje z življenjepisom, kolkovane z 10 din, naj kandidati pošljejo Glavni direkciji za eksploatacijo železnic v Ljubljani, kadrovski sektor, do 15. septembra t. 1. Prošnji je treba priložiti dokumente, ki dokazujejo izpolnitev gornjih pogojev, in zadnje šolsko spričevalo ter morebitno potrdilo o službi v JA. Navesti je treba natančen naslov prosilca in najbllžjo železniško postajo. Sprejeti kanididati bodo pismeno pozvani v šolo. S pozivom pa se jim bo dostavila tudi brezplačna karta do Ljubljane. DANES VSI NA komarjevo veselico ŠIŠENSKIH GASILCEV, ki bo na vrta tovariša Zupančič» na Celovški cesti. Elektrarna Velenje It NUJNO POTREBUJE: knjigovodjo s prakso v enotnem k njigovodstvu, gradbenega tehnika TSšf, elektrotehnika TSŠ, stenodaktUografinjo Ponudbe na: ELEKTRARNO VELENJE EL — VELENJE. Več priučenih kovisiohrusačev in navadnih delavcev ZAPOSLI TAKOJ ALUMIL - kovinska industrija LJUBLJANA, Šmartinska cesta 64 „ŽELEZO-PROMET“ nabavna in prodajna zadruga z o. j. V LJUBLJANI, Resljeva cesta 23 »prejme za svoje člane — ključavničarske mojstre — večje število kvalificiranih . stavbnih ključavničar] e v železo-strugarjev in orodjarjev Reflektantl naj s« zglase v pisarni zadruge v dopoldanskih urah. Papirnica Vevče POTREBUJE za svoje industrijsko skladišče sposobnega in vestnega POSLOVODJO z ustrezno prakso v trgovskih poslih, in trgovsko poenočnioo Nastop službe takoj. Pojasnila glede nastopa službe bi pogojev službenega razmerja daje tajništvo podjetja.. — Ponudbe pismeno ali telefonično na naslov: Papirnica Vevče, p. Polje, Ljubljana — tel. štev. 40-58, 40-59. Vabilo na IZREDNI OBČNI ZBOR zadružnikov Nabavno-prodajne zadruge Kamnik z o. j., ki bo v nedeljo 31. avgusta 1947 ob 9. dopoldne v prostorih ljudske šole v Kamniku z naslednjim DNEVNIM REDOM: 1. Otvoritev. 2. Volitev delovnega predsednika, zapisnikarja In 2 overovateljev. 3. Poročilo predsednika upravnega odbora. 4. Poročilo nadzornega odbora in razrešitev upravnega in nadzornega odbora. 5. Volitev upravnega ln nadzornega odbora nove Naproze v Kamniku. 6. Slučajnosti. Zbor je sklepčen, če je navzoča nad polovica vpisanih članov. Ce zbor cb določeni uri ni sklepčen, bo eno uro pozneje drug občni zbor, ki sklepa veljavno ob vsaki udeležbi. DR. FERTL EM AN MARIBOR, Strossmayerjeva 28-11 ZOPET REDNO ORDINIRA Zapustil nas je naš srčno-ljubljeni mož, oče, sin in brat Ježe Bobsmšek ključavničar Pogreb bo v nedeljo 24. avgusta 1947 ob 144. z žal, iz kapele sv. Marije, k Sv. Križu. Ljubljana, 22. avgusta 1947. Žalujoči: Marija, žgna; Mihec in Marijan, otroka, in ostalo sorodstvo Med. univ. DR. FRANCE TOPLAK specialist za ženske bolesni in porodništvo OD 27. AVGUSTA NAPREJ ZOPET REDNO ORDINIRA MARIBOR, Krekova nlloa 8-II Stara okna, vrata in kamnite stopnice PRODA Mokarjeva tiskarna v Celju Nabavna in prodajna zadruga Straža pri Novem mestu, išče poštenega in vestnega POSLOVODJO ZA ZADRUŽNO GOSTILNO Prednost Imajo organizacijsko sposobne osebe. — Nastop službe a 1. septembrom t. L TOVARNA SPLOŠNIH METALNIH KONSTRUKCIJ IN VIJAKOV, MARIBOR - TEZNO sprejme s takojšnjim nastopom sposobnega, samostojnega poslovodjo za trgovski magacin in več pisarniških moči (tudi začetnike) Reflektanti se naj zglasijo osebno ali pismeno pri upravi podjetja. oocxjooocooooooocx»ooooooooou PROSTORE _primerne za ureditev zasilnih bivališč v izmeri 10X30 m (šupe, barake, skednje, hleve in podobno) — v Ljubljani ali najbližji okolici — potrebujemo. Ponudbe na: »KOTEKS« — podjetje za promet s kožami in tekstilnimi surovinami, LJUBLJANA, Pred škofijo štev. 1, Telefon štev. 43-49 POTREBUJEMO s Strajne In gradbene ključavničarje, kleparje in priučene avtokleparje, elektrovarilce, kolarje ln pamežne delavce Interesenti naj se osebno zglasijo pri Državnem avtobusnem in prevozniškem ppodjetju Slovenije DAPPS, Avteksrcserlja, MARIBOR-KOŠAKI, St. Ujska 32 ÖOOOOOOOCOCOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOC«»OOC»OOOC»OOOOC Javljamo žalostno vest, da nas je naša draga, nepozabna-žena, mati in stara mamica Regma Gotlih roj. VEHOVEC v Ljubljani nenadoma za vedno zapustila. Požrtvovalno življenje za druge, pomnoženo z neizmerno dobrosrčnostjo za domače m bližnje, je naenkrat prenehalo. Zemeljske ostanke predrage pokojnice bomo prepeljali v Maribor, kjer bodo položeni k večnemu počitku v ponedeljek 25. t. m. ob 17. uri. Prosimo tihega sožalja! Ljubljana, 22. avgusta 1947. Globoko žalujoči: mož WAN, hči REGINA, oba vnuka, in ostalo sorodstvo Prenehalo je biti zlato srce naše dobre mame, žene in stare mame Marije Yaäcplvec roj. ŠVALJ Pogreb bo v nedeljo, dne 24. avgusta ob 3. popoldne iz Doba št. 8, na pokopališče v Kostanjevici. Dob, Beograd, Novo mesto, dne 23. avgusta 1947. 2alujoči ostali: Maks Vodopivce st„ mož; Vladimir in Maks. Milena Jenko roj. Vodopivec, otroci; Olsra Vodopivce, roj. Verbič, Terezija Vodopivec, roj Kuhar. Fani Vodopivec roj. Hude, si nahe; dr- Mile Jenko, zet, Milan in Stanko Vodopivec, Mile in Branko Jenko, vnuki in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob prebridkj izgubi naše nadvse ljubljene žene, mame, sestre, tete m svakinje Marije Šušteršič roj. FAJDIGA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so našo nepozabno pokojnico tolažili v njeni bolezni, jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji v slovo darovali prelepe vence in cvetje ih nam pismeno ali ustno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se č. duhovščini, g. zdravniku in č. sestri Modesti, ki jo je požrtvovalno stregla v njeni bolezni. Maša zadušnica bo v petek 29. t. m. ob g. zjutraj v farni cerkvi v št. Vidu nad Ljubljano. 1 Dolnice, 24. avgusta 1947. ŽALUJOČI MOŽ, SIN, ter ostalo sorodstvo raw j ifacJ&L O^t/kiL J Oglasni oddelek telefon (Štev. ÄWÖ vodja oddelka teL Štev. 38-39 SLUŽBO IŠČEJO SAMOSTOJNA KUHARICA z znanjean vtseh hišnih del, pridna in zanesljiva, žali mesto v Celju. Tomažič. Mariborska št. 49. 20.684-1 SLUŽBO DOBE FANT, KI J . v VESELJE HO VRTNARSKEGA J)i. LA, dobi službo takoj. Starost od 10 iet dalje. Oskrba v hiši. Plaća dobru po dogovoru. Vrtnarstvo Br&čko. Jt'euice. 20191-2 EKONOMA ZA OBRATNO KUHINJO in dve kuharski pomoćnici za takojšnjo zaposlitev išče »Elan«, tovarna športnega orodja, Zgoša, p. Begunje. 20.561-2 POSTKE2NICO, starejšo, veščo kuhe, iščem s 1. septembrom k tričlanski dražim. Angler, žiška. Jezerska 4. 20 534-2 KROJAŠKA PRODUKTIVNA ZADRUGA v Kranja, rabi takoj več krojaških pomočnikov, ki so samostojni delavci, za velike kose. Ponudbo na omenjeno zadrugo. 20.490-5 DEKLK z veseljem do vrtnarskega dela, dob službo. Oskrba v hiši. Plača dobra, po dogovoru. Vrtnarstvo Brečko, Jesenice 20 680-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, zmožno kuhe. ki ima veselje do gostilne, sprejme gostilna Prijatelj, Moste. Cigler jeva št. 2. 20.699-2 SPREJMEM LJUBITELJICO OTROK za pospravljanje privatnega stanovanja. Plača dobra. Nastop takoj. Slava Tomšič, Rimska cesta 4. 20.710-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO. veščo kuhanja, sprejme takoj Cemažar, Blei-weisova cesta .VITI. 20.709-2 HIšNO POMOČNICO, ki opravlja vsa gospodinjska dela, sprejmem k manjši družini. Seumg. Tacen - Št. Vid nad Ljubljano. 20.719-2 GOSPO. POMOČNICO z znanjem kuhe ali kuharico sprejme takoj Zalar. Kolodvorska ulica 29. 20.781-2 DEKLE, močno in zdravo, za vsa hišna dela sprejme takoj Zalar. Kolodvorska ulica 29. 20.780-2 ZA OBNOVO POTREBUJEMO PISARNIŠKO MOČ, veščo tozadevnih in ev. gradbenih del. Prednost imajo upokojenci, ki bi imeli veselje in pripravljenost pomagati pri.obnovi. — Mihelčič. Borštnikov trg 1 20.774-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO k dvem osebam išče Kobald, Ljubljana. Ob zeleni jami 19/1. — Zglasiti se je ob 14. nri. 20.769-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, ki zna kuhati, proti dobremu plačilu sprejme Tornedo. Miklošičeva c. 18. 20.786-2 MLADO DEKLE k 2 otrokoma sprejme tudi samo Čez dan Torpedo. Miklošičeva cesta 18. 20.767-2 IŠČEMO ZA TAKOJŠEN NASTOP dve dobro verzirani moči za dela v statistiki. Triglavska tiskarna. Dalmatinova ulica 8. 20.760-2 HLAPCA, vestnega, sprejme takoj s hrano in stanovanjem Martinec, Trnovski pristan 20. 20.762-2 TRGOVSKEGA POMOČNIKA (pomočnico). verzirano moč. sprejme za takojšen nastop Naproza DragomeT, pošta Brezovica pri Ljubljani. 20.721-2 GIMNAZIJA V POSTOJNI potrebuje s pričetkom šolskega leta slugo in snažilko. po možnosti zakonski par. Inte«-rcsenti dobe potrebna pojasnila pri ravnateljstvu gimnazije vsak dan od 19—12 dopoldne. 20.770-2 SAMOSTOJNO PLETILJO za strojno pletenje iščem. Ludvik Bandek. Prešernova 18. Pel i e. 20.396-2 PROJEKCIJSKA PISARNA tovarne koles potrebuje za. takojšen nastop 2—3 tehnike (konstruktorje), tajnico in sekretarja. Osobne ali pismene ponudbe na Upravo kovinske industrije LRS, Frarkopanska 21. _ 20 601-2 HLAPCA k enemu konju sprejmem Plača po dogovoru. Kregar Andrej, strojno mizarstvo. Vižmarje 59 nad Ljnb-liano. 20.610-2 D°P>TvO POSTRE2NTCO iščem za tri do štiri ure dnevno Informacije ne drljo in ponedeljek od 14. naprej. — Inv Orthaber. Staničeva 3a. 20.612-2 BRIVSKO POMOCNTCO. ki dela tudi v moški A-oki. sprejme Dežan Anton, brivec, L i ubijan a. Tyrševa cesta štev. 602.. 20.557-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO takoj pnr-vime Ivan Cvetko. Kamna gorica št 72. 20.577-2 DEKLE 7A POMOČ V GOSPODINJSTVU družina z dvema otrokoma. "Role. Knezova ulica 18/11. 20.637-2 TOVARIŠTVO, ki bi kuhala za eno osebo. iš^e Ma.ri.ia Urabič. Pod hruško 6. T.inbl iana. 20.653-2 STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA sprejme tu R Willmann. strojno podjetje SRmškova 3. 20 651-2 UNTTAS. Celovška cesta 9fla. spre me za “okoj 1 ko vi noli var ja. 2 pomožni _ de-]»vV c Tvrnkso y galui-ni7?ifdii. 20.729-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, vajeno kub-* in Tp?nih del sprejme Zelinka. Co-]oT-r;]:o 34. 20.794-2 IŠČEM POSTRE^.NTOO za tri titp dnevno. Wrber Boža. Miklošičeva 13-TTT. 20.793-2 KLJUČAVNIČARJA išče tovarna »Peka-t^te-. Ljubljana. Ponudbe na gornji naslov. 20.789-2 PISARNIŠKO MOC z nekaj prakse išče industrijsko podjetje »Pekatete«, Ljubljana. Ponudbe na gornji naslov 20.78S-2 KROJAŠKI POMOČNIK «prejme delo na dom — velike ali male kose. Ponudbe ogL odd. pod Delo. 20799-4 PRODAM ZASLUŽEK STRANKE PRIPRAVITE SE ZA ZIMO. prinesite že sedaj Vaše krznene izdelke v napravilo Berčiču, krznarstvo v Kranju 20.689-4 IŠČEM DEKLE, ki zna malo šivati — lahko tudi začetnica — iz Kranja ali okolice spreime Berčič, krznarstvo v Eranju. 20.688-4 LAHKO INTERNO DELO za dve popoldanski uri iščem. Ponudbe osrlas- oddelku pod »Starejša« 20.f!S3-4 ŠIVILJA sre šivat na dom. — Ponudbe osrlas oddelku pod »Zanesljiva«. 20722-4 JEDILNICO, orehovo korenino, moderno in popolnoma novo. uKodno prodam. Naslov v ogl. oddelku. 20.273-5 CESKE PLOSclCL, bete pločevin« za oblaganje, nekaj 100 komadov na prodaj. Savska 35, Domžale. 19787-5 MOSTNO TEHTNICO za 4000kg. novejšo, posnemalnik in vodno turbino ugodno prodam, Resni kupci naj javijo naslov oglas, oddelku pod značko »Ugodna cena«. 20.433-5 KROŽNO ŽAGO, železna konstrukcija, in leseno mizo ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku. 20.S03-5 NEKAJ STAREGA POHIŠTVA naprodaj na Karlovški cesti 8U.. levo. 20.666-5 MOŠKO KOLO proda Ocepek, Glinška ni. št. 12 (kletno). 20.665-5 SPALNICO, furnirano, orehovo korenino. in popolnoma novo madono takoj prodam Naslov v ogl oddelku. 20.664-5 NAJNOVEJSI OTROŠKI VOZIČEK. g!o_ bok, na krogličnih ležajih, ugodno naprodaj na Poljanski c. 79. 20 .663-5 VE C HIS. VIL IN PARCEL ngodno proda Realiteta. Prešernova 54/1. 20.660-5 PRODAM GOZDNO PARCELO na lepem kraju na Gorenjskem- Naslov v ogla« oddelka 20.661-S AVTOMOBILSKO DVIGALO in ORODJE naprodaj na Vodnikovi cesti štev. 172. pritličje. 20.703-5 MLADO KOZO in vrt.no ozir gredičnc ograjo proda Rems. Vogelna 5. 20.704-5 FINA JABOLKA In star jabolčnik, dobro spravljen, prodam. Naslov v ogl. oddelku 20 292-5 SINGERJEV ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, naprodaj na Bledu — Milno št. 2. 20 694-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK z vložkom naprodaj v Rožni dolini. Cesta VI št 20 20.095-5 LJUBITELJI MIKROSKOPIJE. POZOR »Mikrokosmos« in 17 knjig o mikroskopiji prodam ali zamenjam za radio — najboljšemn ponudniku. Ponndhe podružnici SP v Kraniu pod značko »Mikroskop«. 20.090-5 RADIO »SUPER«, Spevni. v odličnem «tan.in ngodno naprodaj v Stari Loki št. 18. " 20 091-5 JEDILNI PRIBOR za 12 oseb. rje Pros«, nov. prodam. Naslov v oglasnem oddelku 20-713-5 GLOBOK OTROSKT VOZIČEK prodam, knpim pa rjuhe. Naslov v oglasnem oddelku. 20.712-5 NAPRODAJ SO 4 VOLČ.TAKT (mladiči! in večja hrastova kad na Dn’opjski cesti št. 14. 20 738-5 NATIONAL BLAGAJNO, zadnji model, krom-sivo. masivno, prodam. Naslov v oglas oddelku. 20-752-5 MLIN ZA KAVO. dvojni, trofazni Elka-Werke-Hamhurg. prodam. — Naslov v oglas, oddelkn. 20.751-5 NAPRODAJ miza. 3 stoli, stenska ura. umivalnik za kopalnico Naslov v ogl. oddelkn. 20.748-5 ZENSKI KOSTUM, lep. predvojno hinge. naprodaj v Aleševčevi ni. 34/1. 20.740-5 DRAGOCEN PRSTAN Z BRILJANTI prodam. Naslov v ogl. odd. 20.747-5 RAZNO MODERNO POHIŠTVO prodam. Naslov v oglas, oddelkn. 20.717-5 SMIRNA PREPROGO, velikost 3 X 4 m. prodam. Naslov v ogl. oddelkn. 20.718-5 LEPO STARINSKO KREDENCO z marmornato ploščo prodam v Groharjevi ulici 2'II. levo. 20.715-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK (avtomo-del) prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 20.710-5 RADIO, nov, 6cevni. magično oko. velik format, naprodaj v Rožni dolini. Cesta XIX'8 . 20.757-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, za 1600 din naprodaj v Aljaževi ulici 11. 20.676-5 PRODAM ANGLEŠKO OPREMO in kolesa za kočijo, nove polne gnme. Rožna dolina. Cesta XIX'«. Markič. 20-756-5 STENSKO URO. moderno. Junghans. 8 dnevno, za pisarne ali trgovski lokal, prodam. Naslov v ogl. oddelkn. 20.753-5 ZENSKO KOLO. dobro ohranjeno, napro daj v Stepanji vasi. Litijska 72. 20.754-5 TRGOVSKO OPRAVO z vsem inventarjem proda Batič Adela. Bernekerieva št. 42. 20 772-5 DVOSTANOVANJSKO HIŠO z velikim sodnim vrtom. 10 minut od tramvajske postaje, prodam, brez posredovalca. — Naslov v oglas oddelkn. 20.765-5 MOTOR PUCH 350 rm’. v brezhibnem stanjn prodam. Naslov v oglasnem od delkn. 20.667-5 ZELEZEN ŠTEDILNIK, prosto stoječ, nov. poceni proda Frelih. Št Vid — Vižmarje št. 51. 20.776-5 ŠIVALNI STROJ, nogrezljiv. nov, poceni proda Adamič. Gosposvetska cesta štev. 10. 20.777-5 HARMONIKO 80 basov, klavirsko, skoro novo prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 20.672-5 LEPO SKRINJO, češnjevo, in zeleno vrtno mizo prodam. Rimska 11. pritličje, levo 20.673-5 MOŠKO KOLO skoraj novo prodani. Vprašati v Trnovski ni št. 23H 20.453-5 »GLASBENA OMARA«. 8 cevni radio vgrajen avtomatični gramofon, skoraj DOv. naprodaj najboljšemu ponudniku. Ponudbe oglasnemu oddeleku pod Ra diogramofon. 20.758-5 RADIO APARATE: Blaupnnkt. Telefnn-ken in druge prodaja: Radio centrala. Zagreb. Iliča 146. tel. 41-26. Izvolite si jih osebno ogledati. 18.279-5 HINKO PRIVSEK. Ljubljana, Sv. Petra nasip 29, pri Zmajskem mostu. tel. 44*43 oroda: žepne, zapestne ure. daljnoglede. šestila, električen lokalni ventilator. violino V4 v kovčku, koncertne citre. kitaro, prvovrstne gramofone s ploščami, prima plinski reso, globoke in športne otroške vozičke, srebrn jedilni pribor, likalnike na oglje, tekače na metre, plišast tekač 5 m. plišasto preprogo z dvema predposteljnikoma. preprogo iz motvoza in 2 predpostelj-nika, prvovrstne klavirske harmonike, 126 basov 2 registra, diatonične in otroške harmonike, šivalne stroje, okrogel in dolg čolniček 2 krasna raztegljiva fotelja z okroglo mizo. prvovrstne gramofone s ploščami, krasno p*iho s 3 ogledali in stolčkom, nsn.ien kovček za železničarje, aktovke, taktirno nihalo za muzike, moško kolo brez gum. kavni servis, ženska in moška oblačila ter razne čevlje 20.800-5 DIRCA in PLASO 26X1)4 650X38 B naprodaj. Naslov v ogl. oddelkn. 20-662-5 MALO STRUŽNICO 30 mm »domači izdelek«, žepno uro. kuhinjsko uro. majheu kovček, gramofon brez plošč, tricikel za invalida iz jeklenih cevi. dobre gume in železen obzidan štedilnik prodam. Ogled: Mestni trg 12. I. nadstr.. levo. 20.764-5 PRODAM MOTOR za avto, znamke Hanomag. Zanoškar Ivan. Linhartova ul. 3. Dvorišče desno. 20.723-5 FRIGIDAIRE ORG. BOSCH, skoraj nov. polnojarmeniik. 60 cm, v zelo dobrem stanju in bene. motor 6 HP. moderen in popolnoma nov, prodam Naslov v oglasnem oddelku. 20.576-5 OTAVO PRODAM v košnji, cea 4600 m1, kravje seno. Vinko Boc. Albanska, št. 39, Ljubljana. 20.700-5 OSEBNI AVTO »Opel Super« s 4 vrati in še v dobrem stanju ngodno prodam Ponndhe oglas, oddelku pod značko »Super« 20.620-5 ČEVLJARSKI STROJ »SINGER«, mali cilinder, prav dobro ohranjen, prodam aii zamenjam za dobro ohranjen ženski šivalni stroj. Vrhnika. Jelovškov?, cesta 2. 20.418-5 NOV ŠTEDILNIK za vzidavo, IV2 plošče. moderen, prodam. Naslov v ogl. oddelku 20.631-5 ŠPORTNI VOZIČEK naprodaj na Vodni kov! 35 . 20.604-5 švicarsko uro štoparico na it kamnov, novo. krasno in novo moško obleko za fanta 15 do 17 let prodam. Naslov v ogla« oddelkn , 20.605-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, kremaste barve, belo tapeciran, v odličnem stanju, naprodaj v Robičevi 2. 20.613-5 ŠPORTNI VOZTCEK. italijanski model, naprodaj v Podmilščakovi 41 20 615-5 VMERTKANSKI RADIO. Seevni. z močnim glasom, prodam za 9500 din. Pojasnila: Jnvan. Zagorje 99. 20.614-5 VOZ DTR A. nosilnost 1500 kg. naprodaj. Beljaška 34 20.632-5 rMIVALNO MIZO z marmornato ploščo. ■ alonsko omarico m mizo prodam na Celovški cesti 61/T. 20.633-5 11ADTO znamke Philips. 6eevpl. nov. 4 valovne dolžine z magičnim očesom, zaradi odpotovanja prodam. — Ogled v nedeljo od 12 naprej. Izlakar. Blei-weisova 15/TIT. 20.537-5 šTVALNT STROJ za domačo porabo, prodam. Ogled od ponedeljka naprej v trgovin: v Hrenovi nlioi 19 20.548-5 -"RN KREPAST MAROKEN. 4 m. proda Komič. Prečna št. 8 20.589-5 R ADTO PHTLTPS in globok otroški voziček naprodaj na Cesti v Mestni log št. 61. 20.583-5 UGODNO PRODAM: krasen antični baročni salon,intarzijo tabernakelj, omaro. mizo. 7 stolov 7 hrokatom. 2 mizici, 2 zofi. 2 fotelja, pisalno mizo itd. Ponudbe oglas oddelkn pod značko »Barok«. 20.579-5 MOTORNO KOLO in BLAGO za moško obleko prodam v Križevniški uliei štev 7/1. 20.649-5 MOŠKO KOLO prodam v Kolezijski ulici št. 15/TT. 20.647-5 NOV OTROŠKT ŠPORTNI VOZIČEK oro. da Meglič. Privoz 8. 20 645-5 FAPTCASTO ozir. ROOTOVO VETRILO 1700 ebminro. 0.5 do 5 m v. s. uporabljivo za kuool ko do 600 mm 0. večje število kovaških ognjišč ali slično prodam. Naslov v ogl. odd. 20.644-5 OTROŠKO POSTELJICO, večjo, medeninasto. z žimnico, nekaj nepredene ovčje volne, moški suknjič (angieško blago!, nova podloga, ngodno proda Šket. Obrežna steza 2/1. 20.643-5 PRODAM SOD 22 hi in tri vinske kadi od 11 do 13 hi Ponndhe oglas, oddelkn pod »Dobro blago«. 20.642-5 l.UTZOVO PEC. zeleno, za srednjeveliko sobo. proda Majer. Klunova štev. 16, I. nadstr. 20.634-5 ODLIČNO HAVAJSKO GITARO z 2 vra-toma in 15 strunami, krasne oblike, primerno za orkester, proda Janko Mahkota. Gorenje štev 8. Došta Lnko-vica. 20.504-5 DOBRO OHRANJEN BOLNTSKI VOZ naprodaj. Naslov v oglas, odd 20.657-5 RELO OTROŠKO POSTELJICO z žimnico proda Topole. Tjrševa cesta 17/1 — levo. 20 528-5 LEPEGA ŽREBETA. 18 mesecev stavega prodam v Karunov! ulici 16 . 20.654-5 MOŠKO KOLO prodam v Slomškovi nlioi št. 15 — klet. levo. 20 650-5 RADIO. 5oevni. trivaiovni, magično oko. nemške znamke, naprodaj v Trnovem. Mala čolnarska 7 . 20.658-5 VOZ - ZAPRAVLJIVČEK, skoraj nov -nrodam Naslov v ogl. oddelkn 20.472-5 BAS NA TKI STRUNE, primeren za Šramel. z rezervnim lokom, proda Za dražili k Franc, Kranj. Na Skali 4. 20.492-5 ROČAJE za lopate 800 kom. in za krampe 700 kom. prodam. Kolar. Domžale štev. 10. 20.734-5 ZLATA 2ENSKA UBA z zapestnico, 18 karatov, švicarska znamka, ugodno naprodaj- Vidrih. Savska 9-11. 20.733-5 PRODAJO SE BREZOVI DROGOVI za voze. Dev. M. v Polju 22. 20.735-5 PISALNI STROJ »OLIMPIJA«, skoraj nov, naprodaj. Lah. Kavškoval7. 20.726-5 KOMPLETNO OKNO 130X110. naprodaj. Zurbi. Matjanova pot 7. 20.795-5 2 BELI POSTELJI, 2 NOČNI OMARICI. 1 MIZO. vse dobro ohranjeno prodam. Vprašati: Vošnjakova ulica 6 (dvorišče). Černe. 20.790-5 TRICIKEL, lahek, ali moško kolo z novimi gumami prodam. Vprašati: Kolodvorska 27. 20.791-5 ZA OPREMO ZGRADB nudi material. Zastopstvo »Eternitas«. Miklošičeva cesta 12. 20.787-5 MOŠKO KOLO, okvir za žensko kolo. zbirko znamk, gugalnega konja, otroško posteljo in dve ribiški palici s priborom nrodam. Naslov v oglasnem oddelkn. 20801-5 STISKALNICO ZA SADJE. 3 postelje, 1 otroško, pletenke 10—551, kotno železo 20 mm. čebTe za palme in rože. pisalno mizo. 4 izložbena stojala s premičnimi etažami, vrtne mize. stole, omaro prodam. -Taločnik. Rožna dolina V-2. 20792-5 PLAŠČ ZA TRTCIKEL.T z 1 ali 2 zračnicami ali brez niih. 26X2 (žični plašči kupim. Plačam dobro. — Golob, šiška •Terneieva 47. 20-541-5 NOV HRASTOV INVENTAR za semenarno večje nabavne in prodajne za-drnge ter razne podružnice, prodam. Naslov v ogl. odd. 20797*5 SPALNICO, orehova korenina, ter kuhinjo zaradi selitve prodam. Naslov v ogl. odd. 20798-5 KUPIM KUPIM -WECKOVE KOZARCE, originalne. od 2 litrov naprej. Ponudbe na Marijo Pišler. Vrhnika 20.243-6 AVTOMATIČNO TEHTNICO do 80 kg rabljeno, v dobrem stanju. Berkel aP kakšno drogo kupim. Ponudbe oglas oddelkn pod »Tehtnica« 20.049-f KNJIGARNA IN ANTIKVARIAT Can karjeve založbe. Miklošičeva cesta 16 knpuje ln prodaja antikvarične knjig' v vseh jezikih. SP 34-6 MOŠKE tN ZENSKE OBLEKE moški perilo dobro okranjerne zimske suknje rjuhe, kapne obutev itd. kupuje Dr« m* Alojz!)« Oellnoove nsbripftie šte» 89 19 669 f DROBILEC ZA KAMENJE, po možnosti s sortirnim bobnom, kupi takoj Steklarna Hrastnik. 20.475-6 KUPIM EMAJLIRAN ŠTEDILNIK na dve luknji s kotličkom za vodo. M. Bogataj. Bled. Lovec. 20 380-6 KROŽNO ŽAGO. kompletno, male oblike in enofazni elektromotor 1 k. s. 220 V. kopi Polak Janko. Zagorice štev 123 — Bled. 20.681-6 FOTOAPARAT, maloslikovni. kupim. — Naslov v oglas oddelku 20.702-6 ELEKTRIČNO ÖRPALKÖ. kompletno, za hišni vodovod, katerekoli dobre znamke, kupi proti takojšnji gotovini Rudolf Zore. Ljubljana. Gledališka ni št. 12 20 724-6 KOMPLETEN AVTOGENICNI VARILNI APARAT knpi Peipi Krmelj. Št. Vid št. 16 20.705-6 PISARNIŠKO OPREMO, kompletno, dobro ohranjeno, knpi Zavod za fizknltn-ro. Tabor 13 20.763-6 SADJE, tndi slabše, za žganjekuho, vsako množino knpi Šebenik Lovro, Ljubljana. šmartinska cesta 24 . 20.668-6 PREDVOJNO BLAGO, gladko, za ženski jesenski plašč in pečico (gašperček) kupim. Ponudbe oglasnemu oddelkn pod .Tesen. 20.674-6 KUPIMO ELEKTROMOTORJE sledeče jakosti: 1 motor 2.50 k«. 1400 obratov, 1 motor 4.00 ks. 1400 obratov. 1 motoT 2.50 ks 900 ali 1400 obratov. 2 motorja 0.50 ks. 360—450 obratov, vsi z drsnimi obroči. 380 V. 50 period. Naslov v ogl oddelkn. 20.761-6 ZAPRAVLJIVČEK, dobro ohranjen ali nov, lahek komat (kolesar), mesarsko dvigalo do 800 kg knpim. Naslov- v ogl. oddelkn. 20.340-6 MOŠKO KOLO — najraje Bianchi ali AdieT — novo, zelo dobro ohranjeno knpim. Ponudbe ogl odd. pod značko »Bianchi« 20.627-6 prinaša v najnovejši številki 33. na osmih straneh bakrotiska številne izbrane posnetke: reševanje ponesrečenca na Planjavi v rCamniških planinah s pomočjo Gramigerjevega sedeža; žito, osnovno hrano delovnega ljudstva, že meljejo naši mlini; pisano je življenje naših in tujih brigad na mladinski progi šamac—Sarajevo; vrstijo se slike iz Sovjetske zveze; nadalje spoznavamo v slikah planinstvo v novi dobi, ljudsko prosveto na pohodu, zmagoslavje demokratične mladine vsega sveta na mladinskem festivalu v Pragi ter prizore z Dneva vodnih športov, s cvetlične razstave v Ljubljani in z Dneva tehnike in športa v Krškem. V tekstnem delu je na uvodnem mestu poročilo o naši univerzi v petletki, o izgradnji naših tehničnih institutov. Sledi poročilo »Po tržaških ulicah«. Dva članka nas seznanjata z dvema slavnima sovjetskima ekspedicijama pred desetimi leti. Filmska rubrika je to pot v glavnem posvečena pisanju scenarijev. Odlomek iz scenarija za film »Stalingraj ska bitka«, ki ga pravkar izdelujejo, je zanimiv tehnično in književno. O današnjem življenju na Japonskem nas seznanja potopis »Papir in trstika«. Daljši članek nam opisuje barvaste kovine kot lestev moderne tehnike. Mnogo je leposlovnega čtiva. Janko Jarc opisuje pohod XIV. divizije. Iz armenščine je prevedena črtica »želja po življenju«. Zaključuje se Konstantina Simonova »Resen razgovor«, nadaljuje se odlomek »Vejice akacije«. Med izvirnimi prispevki je še črtica »Nova-tor Martin«. Poskrbljeno je za večerno razvedrilo. »Tovariš« je vsakomur nujno tedenska dopolnitev dnevnega tiska. Posamezna številka stane 6.— din, mesečna naročnina je 20.— din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, šelenbur-gova ulica 5. FILATELISTU Znamke iz okupacijske dobe (NDH, Srbije, Slovenije in druge) kupom v serijah. Hermes, filateli-stička poslovalnica, Zagreb L poštni predal 370. 20.347-6 LEKSIKON najnovejše izdaje kupim. Dam na račun ali prodam Valvazorja. Ponudbe ogla», oddelku pod značko »Leksikon« 20.711-6 BRIZGALNO PIŠTOLO kupi tako) Drago Černe, aranžer. Vodnikov trg štev. 5, 20.646-6 MOTORNO KOLO DKW 98-125 ccm, v brezhibnem stanju kupim. Ponudbe z navedbo cone poslati oglas, oddelkn pod »Dobre gume«. 20.638-6 PELERINCO za triletnega dečka kupi Langof. Slomškova 3. 20.652-6 VEČ SODOV od 50 do 400 litrov, dobro ohranjenih, kupim. Ponudbe g ceno na naslov: Ivan Časi. Radmirje štev. 60. Savinjska dolina. 20.458-6 TRT RABLJENE SKQBELNIKE in ko-la.rsko stružnico knpi takoj gradheno podjetje Šmartno ob Paki. 20.476-6 STROJ ZA REZANJE GNJATI kupim. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Dober stroj«. 20.736-6 SVILO ALI KLOT, novo za 2 prešiti odeji kupim. Naslov v oglasnem oddelku SP. 20.727-6 PISALNI STROJ, pisarniški, dobro ohranjen. kupim proti takojšnji gotovini. Rudolf Zore. Ljubljana. Gledališka ulica 12. 20.725-6 KOZARCE od 3 do 6 1 zn vlaganje kupim Meeler. Kolodvore'-a 11. 20.785-6 MODERNO JEDILNICO ali ealon najraje hrastovo, črno. kupim. Naslov v oglas, oddelkn. 20796-6 ZAMENJAM VRATA 3 X 3 m. pripravna za garažo ali pod im okno s šipami 1.30'X 1.80 m. vse z okovjem, proda ali zamenja za deske Kunc. Rndnik 133. 20.783-7 ELEKTROMOTOR, nov. 55 k. s-, zamenjam za motorno kolo. Ponudbe oglas, oddelkn pod »350eomS«. 20.621-7 NEPREMIČNINE MAJHNO HIŠO v okoliod ali predmastju Ljubljane kupim. Ponudbe offlas. oddelku pod »Vrt« 20.499-8 STAVBNO PARCELO na Sp Hudinji takoj prodam. Naslov v podružnici SP v Celju. 20.6S5-8 ENODRUŽINSKO HIŠO Z »VRTOM, lahko tudi na periferiji, kupim. — Naslov v ogrlag. oddelku 20.697-8 VILO ALI HIŠO. kjerkoli v Ljubljani, kupim. — Ponudbe osrlas. oddelku p°d »Ljubljančan«. 20.741-8 POSESTVO NA DEŽELI kupi Zajec. Tavčarjeva ul. 10. 20.739-8 ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom, v mariborskem okrožju, kupim. — Ponudbe osrlas. oddelku pod značko »Podkletena«. 20.7.55-8 LEPO PARCELO (680 m*) NA VIČU usrodno prodam. — Naslov v osrlasuem oddelku 20.671-8 ENODRUŽINSKO HIŠO ALI VILO r T: v’:nn; al? najbliži? okolici kupj-m Plačam v srotovini. Naslov v ogrlasuem i»:i«lel!iu. 20 670-8 HIŠICO z NEKAJ ZEMLJE v bližini železniške postaje, najraje na Goremj-«kem_ kupim proti takojšnjemu plačilu io 250.000 din. Ponudbe brez posredovalca po možnosti s podrobnim opisom in sliko poslati ojrlas. oddelku pod -Mir upokojencu« 20.775-8 Hl OST ANO VANJSKA VILA v sredini m*»sta s parkom 1.300.000. enodružinska hiša z srozd^m v sredini mesta din 450 tisoč, obrtniška hiša z delavnico 1600 rn? vrta v Stožieah 330.000, hiša v šiški 6 enosobnih stanovanj, zidano skladišče 270.000. V vzhodnem delu mesta con 11.000 m* zemljišča, cena nizka in par cele v raznih krajih proda po nerodni ceni Al. Planinšek. Ljubljana. Tvršiva 23. 20.737-8 ‘TLA ENODRUŽINSKA TN DVODRÜ-ŽINSKA, hiša enodružinska pritlična pri kolodvoru r 1300 m* vrta, pritlična na Viču. zemljišče po 80 in 70 din za Bežigradom in na Viču in več drngrih stavbnih parcel proda Zajec Andrej. Tavčarjeva 10. 20.740-8 VILO enodružinsko na Bledu zamenjam za majhno posestvo na Gorenjskem ali tudi prodam. Ponudbe na ofirl. oddelek nod »Vila — Bled«. 20.786-8 TnajEM' MIZARSKO DELAVNICO ali pa pripraven prostor vzamem v najem. Ponudbe oglas, oddelkn pod značko »Prazna ali opremljena«. 20.782-9 PRIMEREN LOKAL za obrtno delavnico vzamem v najem ali podnajem. — Event, odkupim inventar. — Ponudbe oglas, oddelkn pod značko »Suho in svetlo«. 20.779-9 SOBE - STANOVANJA VEC OPREMLJENIH SOB za daljši čas iščejo snažni in urejeni Ijndje. Cena ne igra vloge. Ponndhe oglas, oddelkn pod »Čisto«. 20.525-10 SOBO, lepo opremljeno, z dvema posteljama, iščeta akademika. Naslov v ogl. oddelkn. 20 505-10 MIRNA TRG. NAMESCENKA išče opremljeno sobo. Gre tndi kot sostanovalka. — Ponndhe oglas, oddelku pod »Skromna nameščenka« 20-698-10 SOBO IŠČE ŠIVILJA z novim pohištvom — Ponudbe oglas, oddelkn pod »Ves dan odsotna«. 20.696-10 DVE DIJAKINJI iščeta stanovanje z oskrbo. Plačata tndi v naturalijah. — Ponudbe oglasnemu oddelkn pod šifro »Naturali je«. 20 714-10 ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za dvosobno v oentrn Ponudbe oglas, oddelkn pod »AB«. 20 706-10 NAMEŠČENEC MESTNEGA PODJETJA nujno išče prazno sobo v Ljubljani. Plača dobro. Ponudbe oglas oddelku pod »Soliden podnajemnik« 20.749-10 MTRNA URADNICA išče opremljeno sobo. Ponudbe oglas, oddelkn pod šifro »Mirna«. 20.744-10 ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom, blizn Litostroja, zamenjam za dvosobno v bližini centra Naslov v oglasnem oddelku. 20.669-10 LEPO. CISTO. PRAZNO VELIKO SOBO s posebnim vhodom, išče solidna starejša uradnica Ponudbe ogl. oddelku pod značko »1947«. 20.720-10 SAMSKI FANT. ves teden odsoten, išče prazno sobo na deželi. Naslov v oglas, oddelku. 20.547-10 Radio aparate vseh vrst, malo rabljene, prodajamo po znižani ceni. Zagreb, Prilaz Jug. Armije 76 bivša Deželičeva ul. DVOSOBNO STANOVANJE, moderno in svetlo, v centru Zagreba zamenjam za podobno v Ljubljani. Poizve se v Ga-letovi ul. štev. 13. šiška — pri Ravnikar. 20-745-10 SOBO, opremljeno ali prazno s poseb-aim vhodom išče za takoj ves dan odsotna tovarišica. Pomožnoisti v centru mesta ali Gradišču Ponudbe ogrla^ne-mu oddelku pod Nujno. 20-675-10 MIRNA TOVARIŠICA išče opremljeno sobo ali grre kot sostanovalka. Ima lastno perilo. Ves dan odsotna. Ponudbe og-1. odelku pod »Takoj«. 20.527-10 ZAMENJAM LEPO STANOVANJE sobe. kuhinje in kabineta, za sobo in kuhinjo aii sobo in kabinet. Ponudbe na ojrlas. oddelek pod »Ali grarsoniero«. 20.6.56-10 IŠČEM SOBO S HRANO pri s!rogi družini za sina obiskovalca Srednje tehnične šole, če mogoče z ravnotakim sošolcem. Perilo lastno. Plačam v denarju ali živilih. Ponudbe na oglasir oddelek pod »Disciplina«. 20-65.5-10 IŠČEM SOBO za dve sestri, mirni študentki (višje-Šolki). Odplačevanje najemnine do želji v naturi. Ponudbe ra ogl. odd pod »2 sestri«. 29.732-10 ZA DVE ŠESTOŠOLKI iščem stanovanje, opremljeno ali trudi brez opreme, s hrano ali brez nje. Obe sta mirni in pridni učenki. Plačam tudi v naturi. Ponudbe ogl. oddelku SP pod »Trgovec na deželi«. 20.730-10 IŠČEM SOBO grem tudi kot sostanovalka. Pomagala bi pri pospravljanju. Ponudbe na oglasni oddelek SP pod 'Hitro«. 20.728-10 IŠČEM SOBO za takoj. Imam lastno posteljno perilo event, tudi posteljo. Ponudbe na ogl. odd. pod »M1 a da uradnica«. 20.731-10 RAZNO PREKLICUJEM KOLESARSKO KNJIŽICO š-t. 749. na ime Breceljnik Andr»:, Sadjarska ulica 3. 20.701-14 NAŠLE SO SE PRI KOPANJU na Ljubljanici (Špica) ženska očala (močno steklo, svetel okvir). Najditelj je na Cankarjevi c. 7/II (Cemažar). 20.759-14 Pridela je poslovati moderno urejena Drž. piaškavma v SCsfassJu preje J. Mišič) Orožje, ki je potrebno popravila — lahko oddate v lokalu Lovske zadruge v Ljubljani. 21. AVGUSTA JE BILA IZGUBLJENA ZLATA MOŠKA URA in verižica v tramvaju Moste, med 8. in 10. uro — Najditelj naj jo odda proti primerni nagradi pri Kobal. Tyrševa cesta štev. 17/TII. 20.773-14 ZGUBILA SE JE v sredo 20. avg. dvigalka (vinta) od Trate do Poljan. Pošten najditelj dobi naslov v oglasnem oddelkn. 20.771-14 i ZGUBIL SEM dne 21. avgusta 1947 na poti Malgajeva 10. kolodvor Ljubljana-Siška. vlak z odhodom ob 15.39 uri, kolodvor Podnart, večjo vsoto denarja v mezdni kuverti. Prosim poštenega najditelja, da mi vrne zaslužek in prihranek proti dobri nagradi na naslov Stebla j Franc. Mestni pogrebni zavod, Ljubljana. Žale. 20-677-14 SVEŽENJ S PETIMI KLJUČI sem izgubila dne 22. avgusta v Zvezdi, Najditelja prosim, da jih odda proti nagradi od 7. do 13. v Drž. zobotebnični Šoli, Vegova ulica S 20-G22-14 IOPA Z DOKUMENTI in nekaj denarja na ime Žerjav Benjamin se je nešla. Dobi se pri Rozmanu. Vižmarje 3. p. Št. Vid nad Ljubljano. 20.628-14 OSEBO, ki je 22. t. m. ob 9 pobrala a.v-tomobilno dvigalo .pred hišo št. 4. Zelena pot. prosim, naj isto proti nagradi odda v hiši. v I. nadstr. 20.630-14 KOLO znamke ^Kosmos« št 229-508. je bilo odpeljano 18. avgusta. Svarim pred nakupom. Kdor ga najde, dobi nagrado. — Vojko Seljak. Unec. pošti Rakek. 20.616-14 MAJHNO PUNČKO DAM V OSKRBO. Plačam po dogovoru. Zglasiti se v kuhinji menze Dvor 20.648-14 POŠTENEGA NAJDITELJA naprošam, da mi vrne proti nagradi dokumente, izgubljene 16. avgusta od Maribora do Gornjega grada. Mermal Ludvik. Domžale, Kolodvorska 33. 20 6.35-14 DVE DT.TAKINJT ALI DIJAKA iz do: brih družin, sprejmemo v Ljubljani na stanovanje in hrano. Dopise oglas, oddelkn pod značko »Učiteljek.a družina«. 20.6.59-14 DIJAKINJO IN DIJAKA (sestro in brata) nižje gimnazije želi podeželski učit. par oddati v popolno domačo oskrbo vestni družini. Sporočila na naslov: ing. Novak, Sv. Marka 19. Ljubljana. 20.784-14 POIZVEDBE ’OIZVEDBA. Komu je znano, kje je pokopan Sluga Adolf, padel v okolici Škofje Loke — naj javi oglasnemu oddelku pod »Adolf«. 20.617-15 Martin Andersen Nexö. 75 frožH deielf Roman »Prihajam iz mesta,« je mimo začel, »in tam sem nekaj doživel, kar vam moram povedati. Videl sem starejšega vojaKa, ki je bil zdaj vpoklican, kako je v Fjordbyju skočil iz vlaka in potem divje tekel po ulicah. Pri tem je s svojo puško streljal na vse strani, in nepopisna sreča je bila, da ni nikogar zadel — namreč tudi samega sebe ne! Zaradi vojne je izgubil glavo, da, prišel je ob pamet. Mi, kmetje, si kaj takega zdaj ne moremo privoščiti; ne smemo izgubiti glave, kaj šele, da bi se popolnoma predali svoji jezi in pobesneli. To pravim zato, ker vidim, kakšni so vaši obrazi. Ravno zdaj moramo ohraniti mirno kri in hladno glavo; biti moramo krotki kakor golobi in zviti kakor kače. Ne verjamem, da bi nam mogle gorjače — pa tudi ne pihalniki, ki ste jih nekateri prinesli s seboj — kaj prida pomagati do naše pravice. Vsak čas ima svoje orožje, in če hoče danes doseči kdo kaj s silo, je najprimernejše orožje za to zakon. Danes se godi vse po zakonu: zlorabe, prestopki in zatiranje; zakaj ne bi torej tudi mi po zakonu dosegli svoje pravice? Zlasti še. ker smo kmetje tisti, ki smo izmed vseh stanov najbolj zvesti zakonu.« »Uporabili bomo čudoviti zakon, ki daje slehernemu državljanu v deželi pravico, da stori s svojo lastnino, kar hoče. Ta zakon moramo znati izkoristiti zase — ustvarjen je kakor nalašč za nas podeželane. In ravno zdaj je izšel še neki drug zakon, ki je še sijajnejši za nas in ki se imenuje: racioniranje. Vi se jezite in mislite, da je bil ta zakon narejen zato, da bi drugim, ki nimajo prav nobenih zaslug pri pridelovanju življenjskih potrebščin, živeli na naše stroške; toda v tem pogledu se motite, otročički!« »Zakon je nastal zaradi nas, zato da nas nauči, da bo dobro, če mi druge za spoznanje ,poracioniramo‘. Zato je vlada izdala to geslo in zato preklicujejo veletrgovci s premogom in koruzo svoje pogodbe z našimi zadrugami — zato da nam pokažejo, kaj je v težkih časih naša dolžnost. Zato ne omahujmo in storimo svojo dolžnost, .racionirajmo* družbo, izstrojimo jo malo, dajmo ji .vročinsko hrano', kakor pravijo temu v naših vojaških bolnišnicah Ni ga boljšega sredstva kakor racioniranje, če hočete komu zmanjšati njegovo težo. In naša vlada je zdaj preobremenjena, naložena ji je prevelika teža!« »Kako naj torej ravnamo? Glejte, krmiti smemo na primer samo podrešetino, slabo, drobno žito; do drugega, klenega žita, ima pravico družba — in, pri moji veri, pravico, da ga dobi skoraj zastonj! Toda vprašam vas, kdo pa je letos, v tem suhem poletju, pridelal kaj drugega kakor drobno, puhlo žito? Ima me, da bi resno spregovoril s tistim kmetom, ki ima debelozrnato žito, kakršnega zahteva vlada — kajti s takim kmetom ni vse v redu! Vidim,« — Jens Vorup je moral za trenutek prenehati, obrazi so se med njegovim govorom zjasnili, in zdaj je vsakdo vedel, kaj hoče Jens Vorup povedati — kmetje so ^se vsevprek zadovoljno na glas smejali. »Vidim, da, vidim, da ste me razumeli in da mi ni potrebno še nadalje izgubljati besed. Šli bomo domov in .pravično' upravljali to, kar nam je izročil Bog, pravično upravljali, to sem nalašč posebno poudaril! Vse drugo nam bo potem navrženo. Konec koncev smo vendarle mi tisti, ki sedimo na stvareh, potrebnih za življenje!« Prav pred vozom je sedel na zaboju pastor Vraa, gledal s svojim neumno poslušajočim obrazom Jensa Vorupa in ni pokazal niti odobravanja niti graje. Na skrajnem koncu velike množice sta stala Niels in stari Ebbe in se šepetaje pogovarjala. Tole tukaj jima ni ugajalo; toda Jensa Vorupa to ni motilo Otroci in starci ne morejo vladati svetu! Danes je bil dobre volje. Svoj govor je zaključil z nekaj šaljivimi opombami in predlagal resolucijo, ki je na lep način opomnila vlado na nedotakljivost zasebne lastnine, ki je zagotovljena z ustavo. Resolucija je bila soglasno sprejeta, in Jens Vorup je pozval vsakogar, ki se zaveda, kako resen je položaj, da naj pristopi k novoustanovljeni obrambni zvezi in se podpiše na listino, ki so mu jo predložili Stari Ebbe in Niels Fisker sta se približala vozu, kakor da nameravata prositi za besedo. Vendar pa je bilo videti, da nimata poguma govoriti, in to je bilo pametno od njiju; nikogar na zborovanju ni bilo, ki bi bil danes pripravljen poslušati starega Ebbeja, kalee pridiga v človekoljubju. O iztirjenem učitelju pa sploh ni bilo vredno, da bi ga bil človek omenjal. Ljudje so obema obrnili hrbet in se umaknili od voza, tako da ni bila mogoča nobena pomota. Uredništvo Ljubljana. Knafljeva ulica št. 5/H — Telefon uredništva tu uprave št. 55-22 đo 55-26, telefon oprave sa ljubljanske naročnike št 38-23 — Tiskarna »Slov. poročevalca« — Glavni urednik Lev Modic