teto VI., štev. 61 LJubljana, ww>»i 12. marca 1925 Poštnina pav*atiraaa. Cena 2 Din s iih»j« ob 4. liutraj. sa I Stane mesečno Din »s —; za inozemstvo Din 40°— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredniživo i | Onevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/I. — Telefon štev. ?a. I Vočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ I Knatlovi ul, St. 5/L — Teiefcn St. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava s Upravnfštvo: Ljubljana, PraSerno** ulica St. 54. — Telefon št. 36. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefor. St. 56. Podružnici: Maribor, Barvarska uiica 5t. 1. — Celje, Alaksandrova cest*. Račun pri postnem ček. zavoda t L|ab-tiana St. 11.842, - Praha čisto 78.180» Wicn Nr. 105.341. .« I wsm Ljubljana, 11. marca. Usoda opozicijonalnega bloka je bila t porazom 8. februarja končnoveljavno zapečatena. Za tem glavnim neuspehom prihajajo za opozicijo samo še novi, dokler se ne bo ta šarena družba sama med seboj zgrizla in razpadla. Po volitvah je doživel opozicijski blok najhujši udarec poslednjo soboto, ko se je s starostnim predsednikom in z eksodusom iz Narodne skupščine nesmrtno blamiral. Mesec dni so se zbirali opozicijonalni voditelji sedaj v Beogradu, sedaj v Zagrebu. Kakor babica je leta! dr. Korošec s tamponi in s kleščami po teh skrivnostnih sestankih, o katerih je opozicijonalno časopisje širilo tajinstvene vesti o dalekosežnih sklepih, a niti on, niti Trumbič, niti Da-vidovič na vseh neštetih sestankih in konferencah si niso mogli druzega domisliti kakor budalost, ki so jo napravili v prvi seii Narodne skupščine. Sami priznavajoč pogrešnost otročje-zlobne-?a sobotnega svojega nastopa so morali gospodje opozicijonalci v nedeljo spo-korjeno nazaj v parlament, ker bi sicer ostali v verifikacijskem odboru sploh brez zastopstva. Da prekrije vsaj za nekai časa svoje nove poraze ter zapelje vsaj svoje pristaše v ponovne zmote, se je opozicijonalno časopisje z vso strastjo vrglo na priljubljeno kost o korupciji, ki jo je po njihovi trditvi bojda zagrešil minister pravde dr. Lukinič. Mi smo že včeraj pojasnili zadevo sekvestra nad veleposestvom Thurn-Taxis. Danes pri-občujemo na drugem mestu še druga stvarna pojasnila, iz katerega je razvidno stališče demokratske stranke v tej zadevi, a tudi dejstvo, da so pri akinjenju sekvestra bili odločilni mednarodni ugovori ter sklepi posebne likvidacijske komisije, katere člani so člani najvišjih sodišč v državi, ne demokratska stranka, proti kateri sedaj dvigajo njeni sovražniki krik in vik. Posebno glasen je v opisovanju afere Thurn-Taxis «SIovenec». ki je menda |e pozabil, da je zanj in za njegovo Itranko boljše in pometnejše, da ne pi- j le in ne podtika korupcije drugim, ko So pa na glavah slovenskih »katoličanov* dokazane cele plasti korupcijske-za blata. Nihče drugi kot klerikalne gospodarske organizacije so bile tiste, ki j so v «zlati dobi izvoznic* pošiljale cele vlake žita in masti izven države, doma so pa ljudje stradali. Pri nacionalizacijah se je odlikovala klerikalna banka, pri agrarni reformi in pri sekvestrih v Sloveniji pa najodličnejši voditelji SLS. Kar se tiče izkoriščanja državnih pod- ! jetij in liferacij se je treba spomniti na • poslovanje nekdanj: demobilizacviske komisije, ki je razmetala po partizanskih Principih sto milijonske vrednosti državnega premoženja v nenasitna žrela klerikalnih pristašev. Razni Ogrini so tedaj kupovali avtomobile no 30.000 kron, za nameček pa dobili še kako kočijo. Vse to se je moglo vršiti, v času, ko so na vladi komandirali klerikalni kolovodje tako v Ljubljani kakor v Beogradu, kjer je dr. Korošec zavzemal celo mesto ministrskega podpredsednika. «S!ovenec» od včeraj posrreva staro klerikalno laž. da je Korošec-Davido-videva vlada bila prva, ki je začela pobijati v državi korupcijo. S čim oa? Seveda s tem. da je hudiča izganjala z Belcebubom. Zato smo pod protekto-ratom gg. Korošca in Davidovima imeli sramotno korupcijsko afero ministra Snšnika z nrevoznicami. ko je hote'a "Gospodarska Zveza*, koje predsednik je profesor Remec, ogoljufati državo za več milijonov dinarjev. Mnenja smo tudi, da je stranka, ki je kandidirala za Narodno skupščino inž. Serneca. pač zadma, ki bi *mela sploh kdaj v javnost z bojem proti korupciji. . Klerikalcem in opozicijonaleem seveda tudi pri zadevi sekvestra Thurn-Ta-xis ne gre zato, da bi se «ekvester ne dvignil, ali pa dvignil. Njim je le za kričanje in blatenie vlade in članov vlade, ker menijo, da na ta način še najlažje hrabrijo svoie potrte in obupane Pristaše, ki so 8. februarjt vnovič nasedli njihovim praznim obljubam. Možat in energičen nastop predsednika JDS Svetozarja Pribičeviča, čigar nesebičnost in neomadeževanost celo za-erebški blokaški listi priznavajo, in poštenost dr. Lukiniča jamči, da se bo ta zadeva razčistila do konca tako, kot ie to v državnem in javnem interesu nuino potrebno. Nič ne bodo klerikalci v kalnem ribarili in na klevete kopičili dan za dnevom nova podtikanja ln sumničenja! Naravnoct naivno pa je, Če opozicijski blok pričakuje,, da bo s takimi aferami zabil klin med stranki Narodnega bloka in tako izzval nesoglasje. Takim prozornim intrigam nasedejo le politični dojenčki. 2e danes pa se vidi, da je blato, ki so ga opozicijonalci maslenih glav hoteli naprtiti dr. Lukiniču in še posebej demokratski stranki, padlo nazaj na kievetnike. Kakor dosedaj še vse akcije blokašev. je propadla tudi ta. Klerikalci naj so si v svestl. da bo tako Pred razveljavljenjem radičevskih mandatov Konsternirana opozicija ne ve kaj početi. — Večina je proti abstinenci. — Klerikalci v precepu. — Pokloni Pašiču. — Vlada na delu. Beograd, 11. marca. p. Danes se v poli ti č« nih krogih z vso gotovostjo trdi, da je vla« da sklenila priporočiti Narodnemu bloku kot večini parlamenta razveljavljenje vseh radičevskih mandatov. V dotičnih okrožjih se bodo vršile nadomestne volitve. Te vesti so delovale na opozicijo porazno. Popoldne so se sestali šefi opozicijskega bloka, tla razpravljajo o nadaljni taktiki. Konferenca, ki se je vršila v znamenju velike potrtjsti, ni imela uspeha. Opozicijski krogi sicer raz« našajo, da bo opozicija v slučaju razveljav« Ijenja radičevskih mandatov, zapustila par« lament, vendar se ve, da baš glede abstinen« ce vladajo v bloku največja nasprotstva. Za abstinenco so seveda radičevci, ki bi ho« teli navezati usodo ostalih blokašev na svo« jo. zanjo je tudi Davidovič in njegovi ožji prijatelji. Odločno proti abstinenci pa so ostali člani Davidovičevega kluba, med nji« mi zlasti novoizvoljeni poslanci. Posebno interesantna je situacija med klerikalci. Čla« ni klerikalnega kluba se zavedajo, da bi ab» stinenca pomenila njihovo definitivno pro« past doma. Bila bi takorekoč zadnja etapa v brezplodni politiki, v katero je na naj« večjo škodo slovenskega ljudstva zašla SLS In definitiven dokaz, da je klerikalna stran« ka izgubila v Beogradu vsako moč. Zelo so klerikalci proti abstinenci. Njihov odhod iz parlamenta bi napravil tudi konec tak« tiki, s katero skušajo doma svojim volilcem še vedno dokazovati, da je mogoč njihov povratek k državni moči, kar je seveda iz« ključeno. Proti abstinenci so tudi Spahovci. Edino kar bi moglo blokaše še združiti na enotno postopanje je dejstvo, da bi različ« na taktika v tem odločilnem trenutku po» menila definitivni krali njihovega bloka in poraz celokupne njihove politike. Mnoso začudenja vzbuja danes beograjska »Pravda«, ki dela na uvodnem mestu in v svojih političnih beležkah poklone Pašiču ter naglaša, da bil vedno za sporazum. Razen tega pravi »Pravda« na uvodnem mestu, da imajo radikal! i« Narodni blok dobro voljo za vzpostavitev stikov z opozicijo. Ako ne igrajo pri tej pisavi vlogo kakšni finančni razlogi, s« mora pisanje tega lista smatrat: koi zelo karakteristično, ker je »Pravda« glavno glasilo Davidoviče-ve stranke. Beograd, 11. marca. r. Povodom vesti o abstinenci opozicije, izjavljajo nemlk! poslanci, da se ne nameravajo abstinirati od parlamentarnega zasedanja. Tudi zastopniki zemljoradnikov so večinoma za sodelovanje v Narodni skupščini. Beograd, 11. marca. p. V vladi danes nI bilo nobenih posebnih dogodkov. Min. predsednik Pašič je tekom dneva konferiral z ministri Vukičevičem, Gjurič'čem In Mileti-čem ter z nekaterimi poslanci. V ministrstvih se pridno pripravljajo zakonski projekti. Tiskovni zakon je že predložen Narodni skupščini. Projekt stanovanjskega zakona o katerem se je včeraj vršila razprava v min. svetu se bo revidiral. Te dni bo za skupščino gotov tudi zakon o sodnikih in organizaciji sodišč. Radi nove razvrstitve bodo sodniki postavljeni eno leto na razpoloženje ministru pravde. Razprava v verifikacijskem odboru Mandati v valjevskem, kosovskem, raško-zvečanskem, kragu> te vaškem in krajiškem okrožju odobreni Beograd, U. marca, (r.) Verifikacljskl odbor je na današnji seji nadaljeval razpravo o volitvah v bregalniškem okrožju. Dragiša Leovac (rad.) je repltciral na včerajšnje opazke opozicije in ugotavljal, da so kačaki ter bolgarski komitašl v tem okrožju počenjali strahovit teror nad ljudstvom ln s smrtjo pretil; vsakomur, kl ne bi glasoval za blokaško listo, celim vasem pa s požigom, ako ne bodo glasovale za listo davidovičevca dr. Ilije Šumenkoviča. Na ta Izvajanja je odgovarjal dr. Šumenkovič, ikošal 'dokazovati, da ni bilo nikakega terorja ter zahteval, da se njegov! mandati verificirajo. Za tč m je posl. Pečič (dav.) polemiziral z Leovcem, a Pečiču so odgovarjali Boran Milovanovič (rad.), Vlajko Koc!č (rad.) In Simonovič. Vsi trije so zahtevali, da se od notranjega ministrstva dobavijo podrobni podatki, po katerih se bo dalo nedvomno dognati, kak teror so bolgarsV: komitašl izvrševali v prid liste davidovičevca Šumenkoviča. Predlog ie bil sprejet. Za tem je odbor povedel diskusijo o Valjevskem okrožju ki pretresal pritožbo Vojeslava Laziča (zemlj.), ki sta jo zastopala posl. Dimitrije Vulič (zemlj.) in Dragutin Pečič (dav.) Obema Je odgovarjal radikal Milan Stefanovič, dokazujoč, da Je Lazi-čeva pritožba docela neosnovana, ker terorja ni bilo ln se ne more smatrati za teror ako so Laziča v poedinih vaseh seljakl sprejeli z gnilimi jajci. Zato je predlagal, da se mandati valjevskega okrožja verificirajo. Predlog J« bil sprejet ter so bili verificirani mandati (david.) Pere Markoviča !n radikalov Marka Gjuričiča, Vida Matiča in Koste Aleksiča. V nadaljni diskusiji o kosovskem okrožju Je odbor pretresal pritožbo, da Je z nepravilnim štetjem glasov bil pogreSno izvoljen eden mesto drugega srezkega kandidata. Brez nadalnje diskusije je bila overovljena radikaiska lista Tome Popoviča s 4 tovariši. V diskusiji o zvečansko-rašketn okrožju je odbor pretresal pritožbo odvetnika Vr-škoviča. Kosta Kumanudi (dav.) je predlaga! anketo in Pečič (dav.) je podrobno razlagal, da so oblasti v tem okrožju vršile teror. Obema je odgovarjal Bora Milovanovič (rad) z dokazi, da oblasti v tem okrožju niso izvrševale nikakega nasilja. Poslanec Vasilija Trbič (rad.) je zatrjeval, da so tovariši Ferad bega Drage izvrševali teror. V nadaljno diskusijo so posegli dr. Kumanudi (dav.), Toma Popovič (rad.) in dr. llija Šumenkovič (dav.), ki je razlagal, da so radikali napram džemijetu vodili nepošteno politiko in da so z džemiietom operirali po mili volji. Odgovarja! Je Toma Popovič, ki je dokazal, da so džemijetovci v Južni Srbiji imeli uspeh samo tako dolgo, dokler je ljudstvo imelo strah pred kačakf m bolgarskimi komitašl. Prej se ljudstvo ni upalo opredeliti za državnotvorne stranke, šele zadnji čas, ko Je režim povedel energično borbo proti kačakom in bolgarskim komitašem se je tudi to okrožje osvobodilo njihovega upliva; prebivalstvo Je začelo svobodneje dihat! in je pri volitvah oddalo svoj glas po svojem dobrem prepričanju. Zato je govornik predlagal da se voiitve v zvečansko-raškem okrožju odobrijo, kar je tudi v bodoče. Preko njihovih klevet in budalosti se bodo razmere razvijale z železno doslednostjo po jasni poti naprej. bilo sprejeto z večino glasov. S tem Je bfla seja zaključena. Popoldne ob 17. je verifikacljskl odbor nadaljeval svoje delo: Na dnevnem redu je bila razprav o mandatih v okrcž!u Kragu-levac. Ker ni bilo nobene pritožbe, se je volitev poslancev potrdila brez razprave. Nato se je vršila razprava o kraOškem okrožju, v katerem se Je pritožil propadi! kandidat znan! pop Gjoka Popovič. Govoril je dr. Kumanudi, ki je zahteval ponovne vo-litve. Radikal Leovac je dokaaoval, da Je pritožba neosnovana, zato se naj zavrne. Po govorih radikala Stepanoviča ter posl. Ti-motijeviča ki Pečiča ki sta poizkušala bra-siti popa Gjoko, se je vršilo glasovanje ter so bile volitve v krajiškera okrožju potrjene. Prihodnja seja jutri. Pogajanja z Grško Beograd, U. marca. r. Sinoči Je Iz Aten dospel naš poslanik Panta Gavrilovič, ki v Imenu naše vlade vodi pogajanja za skle. nltev prijateljskega pakta 3 Grčijo. Pogajanja so prekinjena, ker je grški delegat Kaklamanos odpotoval v Ženevo kot za. stopnik Grške pri Zvezi narodov. Poslanik Gavrilovič je prišel v Beograd po nove in podrobne instrukclje za nadaljevanje po. gajanj, kl se bodo nadaljevala koncem marca ali početkom aprila. Novi izgredi v Italiji Rim, 11. marca. v. Spopadi med fašisti io antifašisti so še vedno na dnevnem redu. V Bangi pri Firenzi je prišlo v nedeljo do spopadov med bojevniki in fašisti. Fašisti so varil v lokale bojevnikov ter jih uničili. V kraju v bližini Lucce so fašisti sežgal! lokale bojevnikov. V Napolju je skupina fašistov udrla v prostore lekarniškega sindikata. V Genovi je prišlo po svečanosti na cestah med fašisti in socijalisti do spopadov. Antifašisti so bili tepenl. Posredovati je morala varnostna straža. Danes dopoldne so fašisti napadli komunističnega poslanca Moniccija ter ga pretepli. MIlan, 11. marca s. V Caprloiu pri Bre-sciji je prišlo v noči na nedeljo do incidenta med disidenti in oficijelnimi fašisti. Vodja-disideniov je bil v spremstvu nekaterih prijateljev obkoljen od prebivalstva. Vnela se Je revolverska bitka, v kateri sta bila dva fašista ubita, šest pa težko ranjenih. Vodja disidentov Ciocia je bil aretirali. Sporazum v saarskem vprašanju Ženeva, II. marca, a- Kakor ae poroča, se je v vprašanju umaknitve francoskih čet iz saarskega ozemlja dosegel med člani Sveta Zvezo narodov sporazum. Sklenilo se je, da se morajo francoske čete v teku enega me. aeca popolnoma umakniti a saarakega osem« Ija. Že ta mesec ao bo zmanjšalo Stavilo francoske posadke za 300 mož. Tudi glede predloga pokojnega Švedskega delegata Brantinga, naj se predsednik vladne komi« aije na saarskem ozemlju izmenja vsako leto, se je dosegel sporazum. Dosedanji predsednik Francoz Raoulk ae bo v svoji funkciji potrdil ie za dobo enega leta, po«, tem pa se bodo menjavali vsak* leto pred« sed&ik i& člani vladat koioii"-«« Minister Pribičevič odgovarja kanclerju Ramekn Kaj imajo Nemci pri nas in kaj imajo naši v Avstriji. — Avstrijcem je na prosto dano, da se poslužimo njihove šolske metode za naše Nemce. Beograd, 11. marca p. Povodom govora avstrijskega zveznega kancelarja g. Rameka v avstrijskem parlamentu, nam je dal g. minister prosvete Pribičevič nastopno izjavo: Avstrijski zvezni kancelar Ramek je v dunajskem parlamentu na interpelacijo poslanca Ham-pla o zatvoritvl nemških paralelnih razredov na nižjih srednjih šolah izjavil, da je naročil avstrijskemu odpravniku poslov v Beogradu, naj vloži protest za slučaj, ako sem jaz to zatvoritev obrazložil s postooaniem avstrijskih oziroma koroških šolskih oblastev napram slovanskim manjšinam na Koroškem. Povodom tega govora avstrijskega g. zveznega kancelarja Rameka moram predvsem Izjaviti, da so bili nemški paralelni razredi na nekaterih naših srednjih šolah zatvorjeni zato, ker število šolske dece ne odgovarja zahtevam naših šolskih zakonov, ker nemško prebivalstvo želi pouk v državnem jeziku, da bi se nemška deca na ta način č:m prej naučila državnega jezika, kar je našim nemškim sodržavljanom tudi iz gospodarskih razlogov nujno potrebno. Tudi mi z ničemur nismo obvezani. da vzdržujemo srednje šole z nemškim učnim jezikom. Te zatvoritve nisem jaz nikdar prikazal kot retorzi-j6 radi neugodne situacije, v kateri se nahajajo slovanske manjšine v Avstriji glede javnega pouka, dasi bi se taka retorzHa mogla pojasniti z dosedanjimi razmerami slovanskega šolstva v Avstriji. Nikako čudo torej ni, da se je pojavilo v naših novinah tako pojasnjevanje. G. zvezni kancelar Ramek ie sicer izjavil, da imajo naši rojaki na Koroškem okoli 80 utralcvlstičnih šol. Kdor pa pozna značaj teh šol, je na čistem glede tega. da so te utrakvistične šole, proti katerim so se že v bivši av-stro-ogrski državi vršile tolike borbe, pravzaprav nenške šole. na katerih uče nemški učitelji ▼ nemčkea jeziku, da se slovenščina uporablja samo pri prvem pouku, kolikor je potrebna, da se šolska deca nekoliko sporazume z uči- telji. Tudi učne knjige so na teh šolali« razen ene predvojne dvojezične, sestavljene izključno v nemši-am jezik«. Značilno je, da je nemški Schuiverein. ki deluje za germanizaciio proti narodnim manjšinam, za svoie šole uvedel iste utrakvistične šole. Položai nemške manjšine v naši državi je glede javnih šol tak, da ne more biti boljši. V vsalS občini, v kateri živi nemški element, posluje osnovna šola v nemškem učnem jeziku z učitelji nemške narodnosti. Vse te šole vzdržuje država, ki tudi obenem piačuje učne moči, kakor ostale državne učitelje. V naši državi le okoli 220 nemških osnovnih šol s 623 oddelki, pet srednjih in meščanskih Sol s 53 oddelki (po zatvoritvl uemSkih višjih razredov v Vršcu, Novem Yrfoasn. Novem Sadu in Pančevu) ter 49 otroških zabavišč. Na teh zavodih defeite 797 učiteljev ln 62 vrtnaric. Dočim je nemško šolstvo v naši državi tako, p* Hrvati v Bursenlandu in Slovenci na Koroškem nimajo pravzaprav niti ene osnovne šole v matemem jezikn. G. zvezni kancelar Ramek izjavlja, da so naši rojaki v Avstriji s stanjem javnih šol lahko zadovoljni. To pomeni, da bi tudi naši Nemci biil zadovoljni, ako bi Jhn mi namesto osnovnih šol z nemškim učnim jezikom dali utrakvistične takega fina, kakor obstoje za Slovence v Avstriji. Jaz se bom za to vprašanje zanimal in sem odločen zadostiti potrebam naših državljanov nemškega jezika, da se jim kot državljanom skoro čisto jugoslovenske države omogoči popolnoma se priučiti našemu, državnemu jeziku, ki ga v življenju neobhodno potrebujejo. Tega v popolnomft nemških šolah ne morejo doseči, ker se v njih poučuje drž. jezik samo kot obligaten predmet. Ta argument, 3 katerim g. zvezni kancelar Ramek opravičuje utrakvistične šole za Slovence v, Avstriji, se popolnoma lahko porabi tndi za Nemce v naši državi, katerinf ie rraš jezik prilično toliko potreben, kolikor avstrijskim Slovencem nemSkL Vsestranski odpor proti Simonsovi kandidaturi Desničarske stranke vztrajajo na kandidaturi dr. Jarresa. — Mane oficijelni kandidat centroma. Berlin. 11. marca. z. V vprašanju volitva nemškega državnega predsednika Se vedno ni nastopila razjasnitev položaja. Demokrat« ski poslanci izjavljajo, da ima predlog nji« hove frakcije, da naj se postavi predsed« da »e bo dr. Mar* postavil kot predsedri* Ski kandidat za prvo volitev. Dr. Lutker i* danes zaprisegel na ustavo namestnika &r> žavnega predsednika dr. Simonsa. ki pre« vzame jutri svoje mesto, na katerem bo nik državnega sodišča dr. Simons kot skup« | ostal do pričetka meseca maja. Zadnje ve« ni kandidat meščanskih strank, samo ta na. anen. da se najde Izhod iz sedanje splošne zmešnjave. Vsa znamenja pa kažejo, da je predlog demokratov že naprej zapisan smrti Tudi kandidatura Jarresa, katero forsira nemška ljudska stranka, je takorekoč že propadla. Ni izključeno, da bodo stranke d?snice zato vnovič poskuiais pridobiti se« danjega državnega kancelarja dr, Luthra za kandidaturo. Skoro izključeno pa je isto« časno, da bi se socijalni demokrati odpo« vedali že proglašeni kandidaturi Otona Brauna. Berlin, 11. marca. a. Kakor poroča «Vor« warts», so posvetovanja centroma dosegla. sti pravijo, da je ministrski predsednik dr. Marx izjavil, da je pripravljen sprejeti kan« didaturo. Berlin, 11. marca. z. Stresemansovo glasilo «Zeit» Je ostro odklonilo demokratski predlog o kompromisni kandidaturi dr. Si. monsa. Edini predsedniški kandidat združenih mešSensklh atrank morr- biti dr. Jw-r«s, kl da uživa zaupanje ne le desnice, ampak tudi širokih krogov demokratrt* stranke in centruma. Tudi socijalisti vztrs-jajo slej ko prej na svoj*, lastni kandidaturi. češ da nasprotuje nadetom njihov« stranke, ako bi Sli 2a prt prvih volitvah T borbo za meščanskega kandidata. Pred važnimi dogodki v Ženevi Danes začne razorava o garancijskem vprašanju. — Francija vztraja v načelu Beneševem protokolu. — Odgovor Nemčiji. — Posvetovanja v Parizu. 2sneva, 11. marca. v. češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je danas konferiral v Chamberlalnom glede ženevskega protokola glede nemikega garancijskega pakta tn pariških razgovorov med Chamberlalnom ln Herriotom. Zvečer je Imel s poljskim zunanjim ministrom Skrzinsklm razgovor o kompleksu Internacijonalnih vprašanj, ki ae tičejo obeh držav. Na popoldanski seji Sveta Zveze aaro. dov je dr. Beneš predložil poročilo razore, litvene komisij« glede privatnega Izdelovanja orožja ter statistiko lanskega oboroževanja. Italijanski delegat j« zahteval, da ee to vprašanje odgodl do rasorožitvene konference. Nato se j« vršila zaupna razprava Sveta Zveze narodov, da so formulira odgovor na nemSko noto glede pogojev sa vstop Nemčije v Zvezo narodov. 8vedski predlog, maj se zasliiljo nemški zastopniki. j« bti že včeraj odklonjen. Jutri bo Chamberlain podal svoj« najavljene lajava, ki bodo baje zelo kategorične. Brland je konferiral z BeneSem. ki se bo kot poročava lec Sveta Zvezo aarodov ndeiaSU jutrtftmje debat« o vprašanju protokola. Mala antan. ta namerava laterpeliratj madžarsko vlado radi gotovih postavk vojnega, proračuna. Pariz, 11. marca. v. Na današnji seji ministrskega sveta, ki se je vršila pod vodstvom predsednika republik« Doumergnea, je Herrtot poročal o novih instrnkeijah. kl jih je Brland zahteval na podlagi razgev«. rov v Ženevi. V diplomatskih krogih se go. voii. (U Ima Br^&d aalog braniti ienev. ski protokol, izjaviti pa, cia je prctibiaamt garancijski pakt kot regionalni pakt dctola v okviru ženevskega protokola b fa J« Francija pripravljena proučiti vse toafe-devue predloge in izpremembe. Pariz, 11. marca. s. Prt slnočnjih pogovo-rlh, ki jih je Imel Herriot 3 dalesratl Zve-ze narodov Juvenelorc, bivšim finantntm ministrom Loucherjem. s poslancem Psu. lom BoncOurtom. tajnikom delavske zv«-tv Jouhauiom in drugimi osebnostmi. HI stoje blizu Sveta Zveze nci-odov, se 3o razpravljalo o stališču Francije v Jieuevi, zlasti glede v vprašanju jamstev. Sklenilo Je, da bo Francija slejkoprej vztrajala »** 2cnevsk«ux protokolu, vendar po aa bo sprejela dodatke, s katerimi hi »e ta protokol lzeremenil- Soglašalo se j« v tem. oa bo mogio vprašauj« končnoveljavia« usode ženevskega protokola, rešiti čel« r jeseni. ^ ., :1 Stavke v Grčiji. Atene, 10. marca s. Usti javljajo, da se nameravajo razne delavsko organizacije priključiti stavkujočim železničarjem. Komandant mesta je razpustil zborovanje uradniškega sveta. Tudi organizacija bojevnikov k b&a razpcičeoa. Prof« Einstein v Ameriki "" Berlin, 11. marca. v. Profesor Blnstela j* koneem zimskega semestra aajrasttl Berlin ter bo imel prvidavaaja t Argestlnijt iu Braziliji. • • s«JUTRO» štev. 61. -četrtek, 12. IIL 1925= Zasedanje Sveta Zveze narodov V pondeljek se je otvoarilo 33. zasedanje sveta Zveze Narodov. Naslednja vpiašanja so predmet razprav: garancijski protokol, vstop Nemčije v Ligo Narodov, priprave za prenos vojaške kontrole v premaganih državah na Zvezo Narodov, finančna sanacija Avstrije ln Madžarske, konflikt med Poljsko in svobodnim mestom Gdanskim. nova volitev vlade za saarsko kotlino, zadeva izgona grškega patrijarhu iz Carigrada in razna maiijsinska vprašanja. Glede večine teh problemov je prišlo do sporazuma že na sestanku Cham-berlaina s Herriotom v Pariza. Zdi se, da je Francija pristala na angleško sta-tiSče, po katerem se mora vprašanje izpraznitve Kolna šn razorožitve Nemčije obravnavati neodvisno od vprašanja varnosti. Zato pa bo Anglija podpirala Francijo v zalrievi. da ostane Francoz Raoult še eno leto predsednik saar-Ske vladne komisije in oa se general Desticker izvoli za načelnika Ligine komisije za nadzorstvo r.ad razorožitvijo Nemčije. Glede Gdanskega sta se oba državnika sporazumela, da se bo spor tretiral s čisto tehn čaega vidika in na temelju določb versajske mirovne pogodbe. Razpravljalo se bo seveda tudi o grško-turškem sporu, čeprav smatra Turčija Izgon patriarha za svojo čisto »temo zadevo, ki se Zveze Narodov prav nič ne tiče. Vsa ta manj vzins. vprašanja ne bodo naletela aa posebne težkoče. Zanimanje sveta ne velja toliko njim kot efcema glavnima točkama dnevnega reda: vprašanju vstopa Nemčije v Lizo in usedi famoznega ženevskega protokola. Frvo vprašanje Je tekom časa napredovalo v toliko, da dar.es pač nobena iriava načelno ne nasprotuje pritcg-cii*; Nemčije kot ravnopravne članice k delu Zveze Narodov. Ce bi se Nemči-nJločila k pristopa brez posebnih pogojev šn privilegijev, bj bila zadeva hitro rešena. Toda Nemčija postavlia po-aojs in zahteva zase fcjemno stališče. Ona bečt\ da se ji vnaonei zagotovi po-U>žaj veissiie ia stalen sedež v svetu Zveze. Poleg tega pa se ne mara pod-\ reči členu 16. Zveznih statutov, po katerem bi bila dolžna dopustiti prevoz antantnih tet čez svoje aiernlje v slučaju intervencije Zveze v kakem oboroženem konfliktu, r». pr. med Poljsko hi Rusijo. Nemčija zahteva za ta primer popolno nevtralnost m nedotakljivost svojega teritorija. Ta njena zahteva pa De izvira morda iz kakšnih mora'nih predsodkov, temveč iz mržnje do Poljske, ki ji želi onemogočili ne le dovoz ak,rož*:ns pomoči iz zapada. temveč tndi sien poraz, h kateremu bi Uiti sama pripomcgla. v kolikor bi to tiks v njenih močeh. Nemčija se rte more pomiriti z izgubo Gornje Žlezi je, Po-su anjsk" in ne more preboleti poljske-5a koridora, ki se zajeda med vzhodno Li zapadno Prusko. I rancosko stališče v tej zadevi Je odločno in jasno: Nemčiji je vstop v /vezo orost. toda b:-jz slehernih pobojev ia privilegijev. To francosko sta-l'Sč* je nedvomno pravično in ed;no pravilno. Zato ni dvoma, da bo Anglija »ssj formalno pristala nanj. S tem oa r.i rečeno, »ja ne bo dala Nemčiji zagotovila vsaj. kar se iice sedeža v svetu Ligi. Čeprav za vstop Nemčije v Zve-la p5 »epremostljivih ovir. vendar ni livoinz, 0« se bo že itak šibki položaj fit-rliia rodnega organizma v Ženevi le t>csi&b»>al. V smislu statutov sklepa svet Lif- soglasno. Ta določba daie Nemčiit siino orožje v roke. Ona bo &>ojcia kot članica sveta sabotirati nie-lov> delo po mili volji m izrabiti svoj položaj za sistematsko miniranje ver-2a;ske mirovne pogodbe, katere revizija je -ves povojni čas alfa in ornega »c držav ostati na vse več-ns čas« neizpremenljive, zakar bo Liga jamčila, če treba, z orožiem v roki. Anglija ca ne veruje v stalnost In pravičnost sedanje razmejitve, zlasti v Li^ni Pvropi In vidi ravno v tej do->očbi večno nevarnost kr.avih vojn. !z. t« h ir podobnih razlogov odklaiN Angl;:a svoi podpis na stdanio redakcij iienrvskega protokola. Chamber-fein bo. kot je pričakovati, predlagal odgoditev razprave na 34. zasedanje sveta a!i celo na septemosrsko plenarno sejo Zveze Narodov, kar je istovetni « Ecrubotr. protokola. P-is« most velikega števila najodlič-n^šili dižavnikov v Ženevi ob priliki sedanjega zasedanja pa bo privedla vsai k zasebnim razgovorom o drugih aktualnih vprašanjih evr->oske politike, ki .liso cficijelno na dn-jvnem redu: o ribniški cr.rudbi Franciji gicde jamstva za francosko nemško mejo in o raznih načrtih, ki se sedaj predlagajo kot na-dcmolMo ra na smrt bolni ženevski protokol, predvsem o garancijskem paktu pttero, odnosno sedmero držav (Anglije. Francije, Belgije. Nemčiie, Italije in eventualno še Poljske in Češkoslovaške). Debate ob bregovih feman-skega jezera so uvod in predpriprava za vrsto nadaljnjih medzavezaiških is mednarodnih konferenc. Timrn in Taxis Sedaj je 2e jasno, kaj Je posredi v aferi sekvestra Thurn Tasis. Gre za boj dveh skupin interesentov. Ona. ki je podlegla, vodi sedaj kampanjo — proti ministru pravde, ki je izvršil sklep komisije za neprijateljsko imovino ter odredil desekvestracijo posestva. Dotični odlok je bil podpisan 17. novembra 1924. in šele potem, ko se je neprestanim intervencijam avstrijske vlade pridružilo tudi naše zunanje ministrstvo ter je povrh iz akta češkoslovaške vlade (ki smo ga včeraj citirali) bilo razvidno, da je knez Thurn-Tazis tudi s strani Češkoslovaške smat^an za bivšega avstrijskega, sedaj pa češkoslovaškega državljana. Ko j: končna avstrijska vlada zagrozila, da se pritoži na Zvezo narodov, češ da naša država ne izvršuje mednarodnih pogodb in slovesno sklenjenih konvencij, se je minister po temeljitem študiju aktov odločil, da izvrši desekvestracijski sklep kcmpeientne komisije. Značilno za vestnost dr. Lukiniča is dejstvo, da je nekaj tednov na to. ko mu je bilo privatno javljeno. da je eden izmed Thumovih dokumeniov falzifi-cirsn, slstlral desekvestracijo ter odredil ponovno revizijo, ki pa je dokazala, da je ravno nasproino resnica. Ta dejstva navaja minister Lukinič v ponovni izjavi, v kateri tudi izpodbija trditev, da je ravna! brez pristanka ministrskega sveta. Desekvestracijo sploh ne spadajo pred ministrski svet. ki je kompetenten po paragrafu 29 uredbe o imovini neprijate'jskih podanikov samo v slučaju, kadar pri lzvrš'tvl likvidacij po versrillskl pogodbi odkupuje država Z2S8 sekvestrirano imetje. Končno poudarja dr. Lukinič. da se seveda v polni meri zaveda svoje odgovornosti in da. kakor za vsako drugo svojo narečbe. se tudi za ta svoj odlok ne fco izogibal računa pred katerimkoli kompetentnim forumom. Opozicijcnalni listi objavljajo o stvari popolnoma izmišljene trditve. Kdor jih pozorno čita. že vidi. da gre le za brezvestno gonjo proti možu, kateremu gospodje opozicijonalci tudi glede poštenosti niso vredni, da bi mu čevlje odvezali. V ostalem pravi Svetozar Pribi-čevič pravilno: »Pravda« nanoveduje. da pripravlja opozicija obtožbo proti dr. Luk nču. Prosim lepo. tudi to je ena pot. Izmed prijateljev g. Lukiniča brez dvoma nihče ne bo skušal, da se ta stvar potlači z namenom, izogniti se obtožbi in sodišču. Naša zahteva v tem vprašanju ie samo ta. da mora trlnmflratl pravica. Jaz sem prvi. ki to zahtevam ter sem pripravljen sprcjeii vsak način, ki vodi do tega cilja. • Beograd. 11. marca. p. Nocoj je avstrijsko poslaništvo izdalo službeni komunike. v katerem povodom pisan'a nekater h listov ugotavlja, da je bivši knez Thurn-TaTjs. šef rodbine istega imena, avstrijski podank. da ima domovinsko pravico v občini Matzoll na Salzbttrškem ter da je bila sekvestra-cija njegovega imetia v Jugoslaviji po mednarodnih pogodbah neupravičena. Berlin in Ehmaj Zadnji Čas se zopet obilo dlsnutlra vprašanje združitve Avstrije z Nemčija in sicer ne le v resolucijah ter časopisih obeh nemških držav, marveč tudi v ostalem evropskem Časopisju. Znaro Je, da mirovne rogodbe, tako versailleska kot st germaineska. posebej določata, da morata ostati obe državi ločeni in se ne smeta truditi za zedin jen jem. Event težnje za združenjem bi morale tedaj najprej odstraniti to veliko oviro, ki jo postavljajo mednarodno veljavne dip'omatsk» oo godbe, bi morale tedaj najprej razveljaviti te pogodbe same, ozlrcma vsaj njihove dele. To bi se moglo zgoditi kakor je položaj danes, samo z zmago nad onimi državami, ki so te pogodb« ustvarile s svojimi zmagami iti ki imajo interes na njih. ali pa s toliko spremenitvijo celotnega razpoloženja, da bi te države same ne smatrale zedin j eni* več za opasno spremembo, marveč bi ga event. mirnim potom pripustile. Doslej ne obstoja ne prva ne draga možnost. Način, kako pomaga antanta Avstriji, samo da slabi težnje po združenju. priča, kako močno so antaatne države zainteresirane na tem, da.ostane Nemčija sama. Trdi se n. pr., da pošilja avstrijska vlada vselej, kadar hoče dobiti od Društva narodov kako novo finančno koncesijo, kake svoje veljavne osebnosti na potovanje v Berlin — in zaoadne države postanejo da-režliiveiie. Pa hidl v Nemčiji sami za združenje niso prav nič navdušeni. Pač agitl-rajo za to vsenemški krogi po rajhu, toda odločilni faktorji, vsi treznejši elementi, osobito pa finančni gospodarski svet. gleda skrajno hladno na gibanje za združitev. Naš berlinski poslanik popisuje to razpo'oženje v temeliitem članku v redeljski beograjski »Politiki«. Ti ekonomski predstavitelji Nemčije vedo. da je danes glavna težava Avstrije v dejshu, da ima ogremna industrija in druga vel.podjetja. ki so nekdaj cvetela, ker so Izkoriščala privilegiran položaj v 50-milijonski državi, ki pa danes v neznatni dunajski gospodarski moči nikakor ne morejo obdržati nekdanje agilnosti. Ta prevelika industrija, ki se kljub največj:m kreditom z zapada. vendarle ne more rešiti v polnem obsegu, bi bila največje breme za Nemčijo in bi pomenila ali neprijetnega konkurenta lastnim nemškim podjetjem ali pa izvor neprestanim kreditnim potrebam, pasivnosti. Tudi v Avstriji se teh dejstev zavedajo in razen najbolj nacijonalnih e'e-m en tov si želijo tamkaj drugačne solucije. Tam bi bili najbolj vneti za obnovo nekdanjega stanja, recirro v obliki podonavske gospodarske federacije, kar bi bilo baš industrijalcem najbolj všeč, ali pa enostavno v šc dobesed-nejši obnovitvi »tanja pred zlomom, za kar se ogrevajo seveda monarhisti. Ker pa j« za združitev razen nacl-jo^alcev tudi socijalna demokraciia. je pričakovati, da se bodo ta strcm'js-nj^ vendarle nadaljevala. S ko'ikim uspehom, to je odvisno seveda v prvi vrsti od vnanjlh činiteljev. med katerimi se nagaja tudi naša kraljevina. O stvari si moramo biti popolnoma na iasnem. Združenje Nemčije z Avstrijo bi pcm?nilo za nas največjo ooas-nost. kar si jih moremo danes pred-stav)jati. Največja opasno«t vzpričo tega. ker moramo vedno računati z možnostjo obnovitve imperialistične vse-n^mške reakciie v Nemčiji. Taka Nemčija bi stremela k Adriji, bi se zvezala z Madžari in podprla njih iredentistič-ne cilje, bi zonet ojačila stare nasprotujoče težnje Bolgarov, skratka postala bi nam najneugodnejši sosed, ki bt ogrožal ne le Slovenijo, marveč tudi Vojvodino ln Hrvatsko. Zato mora biti vprašanie združitve obeh republik za nas kratkomalo neraznravli:vo. Av trija naj se razvije v drugo Švico, ki naj varuje pred nemškimi irmeriisfistični-mi težnjami nas in češkoslovaško, pa tndi Ri:mu-ijo in prav tako — Italijo. Zato moramo v zvezi s temi državami in še z enako zainteresirano Franci:o, Belgijo ter Poljsko dos'edno nasprotovati stremljenjem po združitvi. Bilo bi opasno, premotrivati ta problem samo s st»llšča neodrešenega slovenskega ozemlja, zakai v naivni želji za — recimo — 'Koroško bl mogli zaigrati Slovenijo sn'oh H šs marsiVai. Ako pa bi se kljub pričakovan 'u složen oonor proti združenju zmanišal, tadaj bl mogel minimum naših zahtev pomeniti le !e strateško m-jo, ki pa bi mora1a biti daleč na severu v gorah ob gomil Muri._ Politične beležke + Prvi uspehi, ki jih glasilo klerikalnih tigrov more omanjatj slovenskim volilcem, so medklici in opazke dr. Joieto Hohnjsca t verifikacii»kero odboru. Ker zaenkrat n! . Je etvari; na primer, kako »o kradli volilne kroglicels Mi pe bi svetovali dr. Hohnjecu. naj bi is ie on trdi počakal da sc pričnejo pretresati kleri'-alr- bimparije. Ti':rat bo ti-di njega mtnila nedolžnost in »— spcino® udfjstvovanie v veriti>cacij»!dne iiiave r«di-:evcev. v katere nihče c« verjame, ker »o Mle že pro. če sto /lorabLjare v tej ali oni obliki. Obstoja pa naUn, «oinl način, p« katerem Z«. Cn-k lahko popravi pogrtJk« voditeljev HRSS ia polJttčM fivlj«nj« na Hrvatskem uravna v pq*vi »tr: O poeti ti )• treba vse Radičrv« sanjarije o državi brez davkov ia vojak«, priznati Krfski pakt. Deklaracijo z dna 1. decembra 1913. ia Vidovdensko ustavo kot irraz njtme Hve politične stvar, noati. Nadel j« morajo hrvatski poslanci r lojiJntm sodelovanjem » Narodni skupščini na iti prilike, dz ss poravnajo vse potreb« njihov« ožj« domovine in cživotvorijo vsi legitimni interesi hrvatskega plemena. A tri. M v tet« slučaju ae morejo zahtevati da bi vlada same na svoj« f**1 presekala tok pravosodja, ker ta tzktfučna \Acdxr]e\'S pra, vfca ne more !n n« trni biti predmet stran, karakih meSetarenj. To pravico j« mogoče deeett le e popolnim bt jsknaia preseka. njem Žalostne proSlosti, kar se ne sme osla. njati na prazne besede temveč na živa in resna dejstva. Zagreb mora razumeti, da je Radičeva osebnost postala povsem nemo« goča za vsako nadaljnje politično vodstvo v tej državi. Vsi oni. ki so z njim pektirali in šs danes poktirajo z njim, morajo tudi deliti njegovo odgovornost, ki jo je po« vzročilo njegovo delovanje. Ali bo Zagreb vm to razumel bo pokazala najbližja bo« dočnost. Sedanje ravnanje opozicije v Nas rodni skupičini žal ne daje povoda za vers jetnost v tak preokrei. in to jc resnično fkoda... V tem zmislu je pisan pomemben članek v »Samoupravi« od torka. + Kaj bo z Radičem? «■ Samouprava« od 10. t. m. ugotavlja, da je svoječasno «Hrvat* sko ttarrdno zastopstvo« odobrilo veleizdaj« oilko delo St. Radiča. ko j« prijavil vstop HRSS v boljScriiko seljaško Icternacionalo. ter sit tako izjavilo solidarno t njim. Brezdvomno ja z mnogoštevilnimi dokumenti dokazano, di je rusia seljaška internacio« na!a samo sestavni del boljieviške organi« racije. Ta subverzivna organizacija je po zakonu o zašiti države pri nas prenove« dane. Ako bi Radič In tovariti zakrivili tak čm v Avstro-Ocrski. bi bili obsojeni na r«= šala. V vsaki pravni ir dobro organizirani državi bi morali biti izročeni sodišču, kar se ja zgodilo tudi pri nas. Odgovorna držav« na vlada nima zakonite možnosti za usta. vitev poslovanja fcodiiče v tako resni in važ» ni zadevi. Ce t"di pa bi morebiti mosla sta« viti kroni abolici jaki predlog za ustavitev nadaljnega sodnega postopanja, bi tega ne mog'a storiti zsvedajoč se svoja odgovor« noeti. Tudi v slučaj:], sko radičevci onuste svoj« doaedani« politične metode, vlada ne more samovoljno prekiniti nadaljnl potek državnega pravosodja. To more storiti sa< mo krora. ki ima po ustavi pravico, da od sodtiča na vezala obsojenega reši z veial ter mu ublaži kazen ali p« popolnoma op-o. sti. ako najde za to upravičene razloga. Ta vladarjeva pravica p« v ustavnih monarhi« jah na stns biti predmet strankarskih kup« čij. ker j« starejša od vseh strankarskih in« teresov in ozirov. Kakor kaže, more torej Radič upati samo na potniloščenje kralja jugosiovenskega tir>« in »o zaman vsa pri« zadevanja njegovih torarisev. da bi ga osvobodili + Novega Markovega protokola si je sta» žele! včerajšnji »Slovenec« v previdno a vendar skrajno .nespretno stilizirsnem poro« čilu o aradikalnih poizkusih za oenutje (!) koncentracijske vlade«. »Slovenec« belci: dve verziji; prva sc glasi: »Nekateri smi> trajo, da bo vlada razveljavila to!i.':o man» datov, da b! na ta način dobili radikali v skupščini absolutno večino ter se na ta naiia lahko odkrižali Pribičevičevc družbe«. In Pribičevičeva družba je po »Slovenče« vem« domnevanju kajpak tako bistroumna, da bo podprla razveljevijenje mandatov iz. ključno v radi'-tiski namen, ter nato odsto« pia mesto klerikalcem in sp.ihorcem. ki bi po razveljavljenju radlčtmkth mandatov bu ti ročno pripravljeni zobati z radikalskih rok! Druga »Slovenčeva« verzija pa sc glas si: »Na dn-gi strani radi' ali sami povdar. jajo. da ne bodo uničevali mandatov, ako opozicijami blok pristane na pogajanj« za ustvaritev koncentracijske vlade brez Pribi. čevlča. Opozicija odločno pa odklanja vsako paktiranje In se drži zelo rezervirano na« pra m takim ponudbam...« Medtem je koc« ka ž« padla tn č« j« »Slovenec« dosleden, mora obaoditi nespametno rezerviranost opozicijskih šefov, ki so — docela v skladu s »Slo ven če vo« logfko — sami krivi rarve« Ijavljenj« radi^evskih mandatov. Morda poreče ta ali eni: to ne hi bilo moralno niti genflemensko. V zunanjem svetu ali na An« glešketn re« n«t toda pri »Slovencu«, ki je v eni notici pripravljen žrtvovati i samostal. n« demokrate i svoje zaveznik«, bi bito vae to ker razumljivo. + Tekst opozicijskega csporazuma*. Opo« zkijski blok je na svoji plenam! seji ski«« nil. da se tekst »sporazuma« objavi šele te« daj. ko bodo opozicijski gospodje to srna« trali potrebno, in da mu je prej treba dati še »politično formo«, ki je doslej vsekakor še nima. Vendar pa je opažati da od časa do časa opoziciji naklonjene novinc objav« Ijajo poedinc »g'ivn« smernice sporazuma«, ki jih opozicijski lefi mole« pustijo veljati, ali pa jih po potrebi drmantirajo. Vae te «jlavn« »Tternicc« v biitvu navajajo »celino države« (kar je Radič preje izražal z bese« dami »mednarodno priznane granicc«. mo« narhijo »angleškega tipa«, lokalna samo« uprave, prekinjenje irzz z inozemstvom in po aekaj fraz o seljaiki drmekraclji in dru« gih stvareh. Vas to ac prav lepo čita, toda v«lja 1« za običajno noviniko verzijo, dasi je podoba, da bi opozicijski gospodje v go« tovOi momentih radi videli, da bi s« ta ver; zija smatrala za kolikortoliko avtentično. Posebno zanimivo je, da včerajšnja »Poli« tika«, ki j« zadnje čase v prav ojkih stikih 3 opozicijskim blokom, znova priobčuj« *glavn« smernice sporazuma«. Zanimivo in značilno, aa jih priobčuje ravno v momentu, ko opocicija napram velikim v'adnim skla. pom »leče ca dan vse adute. Opozicijska igra a »soorazurooir.«. ki j» in nI ki s« da r>o potrebi objavljati in po potrebi deman* tirati, pa je seveda p.-eprozorna, da bi ji mogd kdo nasesti V cbče j« opozicijski ujjorazum«. bodi ž« t »politični formi« «!> brez nje. zgolj interna zadev« opozicijo ir je ž« zdavnaj izgabil mikavnost celo pri tistih radovednežih, ki jim ga je »Slovcacc* napovedoval kot aovo n^odetjo. 4- frjnfcevcf v Beogradu. ZagrebSkl »Ve« čer« priobCoje sledečo scnzscijo v obliki javnega rprrfanja: *Zagreb, II. marca. Kaj sta zadnje dni v Beograda hkala odvetnik tn mettr.l oče dr. Ante Pavetič ter dr. Milan Suftaj. orednflt rffn-ofskege Prava*?! To vpreSanje etavljaio ljudje, kt ti razbijajo gf«vo.'» — Čudna stvar, kaj? V Z-grebo si radičevci razbil« jo p'»vo rad: dveh frarn kovcev. VI ste jo mahnil« v Beograd, a v 3eogradi fi radičevci zopet razbija io gta. vo« kdaj jo bodo nahnili nezaj v Zagreb Zabavno j« to »razbijanj« ki ao k »re« č' vae votle... Iz demokratske strank* V tekočem tednu se vrše sledeči sestai* ki In občni zbori krajevnih organizacij de-mokratske stTanke v ljubljanski oblasti: V četrtek 13. t m. ob 7. zvečer ustanov, ai občni zbor k. o.; v Gorjah pri Bledu. V petek 13. t. m. ob 5. pop. seja k. o. v Novem mestu: ob 8. zvečer sestanek k. o. istotam. V Zg. Šiški sestanek ob pol 8. zv. V soboto 14. l bl sc vrši ob 6. popdtiu« sesiar.ck v Brcžlcal in ob S. zvečer istotam družabni večer: v SodrailcI ob. pol l sestanek, v Tržiča sestanek ob 8. zvečer; v Krškem občni zbor k. o. ob 8. zvečer. V aedeljo 15. t. m. seatanki ob 7. zjutraj v Prečni ob pol 10. dopoldne v K"čsvju, ob 10. dopoldne v Kriki vasi, ob 3. pop. občni zbor k. o. v Dol Logatca in sestanek v l>rezani v Dol resi pri Ribnici sestanek ob 2. pop, v Ribnici ob pol 5. poa. v Toplicafc pri Novem mestu ob 5. pop. — Dalje ob II. dop. sestanek v Št Petru prt Norem mesta ia ob 2. pop. aa Jaseoktk, Gorenjsko. Vseh "*t*nkt¥v i« ud&iefG deieeatl b centrala. « Občni zbor krajevne erganizaelle r falot. V ponede'lek. dne 9. t m. se je vrSG občni zbor krajevne organizacije JDS v ZiU ca v restavraciji z. Vilka Kukca ob primerni udeležbi domačeia članstva ter so miiljctilkov lz Zsbukivcev ia G ril. kjer se vrši ustanovni občni zbor demokratske organizacije v najkrajšem času. Zborov a. nju je predsedoval predsednik orcaniza. clje g. VlTco Kukec, ki !e z os'ai'm odborom podal poročilo o delovanju krajevne organizacije v preteklem letu. V imenu src-zke orranlzacije je poročal z cpravitel) Ivan PrekorSek iz Celja. Po poročilih in dobatah so se izvrši'e volitve, nakar sa zborovale! Se razpravljali o tekovič krajevnih in organizacijskih \-praSanjni. Po svetu — ODMEV KONKURZA TR2ASKE BAN. CA ADRIATICA. Trlagko sofllfeče sahievs od rimskega parlament Izročitev poelanra ln blvkega ministra Loigla Fo'c't, ki js o t, dolžen goljifi'« povodom konkurza. !mo. novse« banka. Folcl J* sdea izjes4 tlstiii članov tipramera eveta, i; so kljub ponc" nemu poairo odklonil! v»s'co po5ro ss ugodno r»4lt«v basčne kriz«. — REKONSTRUKCIJA MADŽARSKE VLADE. Za prihodnje dni e» pričakuje oa. stop madžarskega zunanjega minUtra, na. kar se Urede resoDetrukcija kabineta. Ka. kor se govori ? krogih vladnih etrank, po. stane zunanji minister dosedanji trgovin, aks minister Valko. ajegov resort pa pre. vzamo poeitnee erot Mak* Hojot aH Pavel Biro, tegsr Imenovanje bl nepravilo ngoden ntU zlasti v trgovskih !n !adn?trlj. skifc krogih. Valko bi kot zunanji Einls-.er opravljal r prrl vrsti is reprerentacttste dolžnosti, fakttčao pa bi rod!! ntianjo po4 lltiko ministrski predsednik grof Bethlei| sam. — LOKO CURZONI, raaisl dr. žamik !a večkratni minister, }e težko obo. lel. te mno«o tet trpi na ledvicah, v isi-njem časn pa se mu Js bolezen ta':o pc. «!ab»ala. da }e bHs potrebna operacija. Operacija samo Je potekla »ieer erečno. vendar pe s« bolezen n! obrnila na boijic ia zdravniška poročila zven* zelo pesimi. stično. Bati se j«, da bo Cnrsoa. k! je 6S let star, podlegel bolezni. — FRANCIJA IN TURČIJA. Po poro«, lih pariSkiS listov Je imenovala nova tur-tka vlada tilriega ministrskega predsednika Fet! bega to tnrlkega poslanika, r Partzo. Istočasno je pristala atsgo-ska vlada na Imenovanj« Alberta Sarrauts sa-fraaco«kega poalaciks v Angort. Eckesier na švedskem Eckenerja pozna danes po imena ve? svet. On je bil. ki je vodil ba'ot> Z. R. 111. iz Friedrichshafena v Ameriko ter ga izročil ameriškim Zedinjenin državam kot plačilo na račun nemških reparacij. Zdaj s. na' aja Cckener ns daljš-m potovanju po evropskih državah. Nedavno je bil tudi na Dunaju, odkoder se je odpravil na sever, in sicer v Skandinavijo. Med Švedi je bilo zadnjih deset let občutiti mnogo simoaiij ze Nemce, zato ni čudno, da je til Fckencr v njihovi deželi sprejet v vsemi častmi. Predaval je o svojem poletu v Ameriko, katerega pozna do pike natanlno ves svet. na katerega pa vseeno ljudje drvijo kot nori švedski listi prinašajo sedaj dolge popise Fckcnerja in poudarjajo njegove zasluge za razvoj zračnega prometa med vsemi državami ter konlno pripominjajo. da ni izključeno, da bo Tcke-ner poverjen z zračno ekspedicijo na severni tečaj, če se to z^odi. pot.m bodo vsiljivi Nemci prekosili ceio skandinavskega domačina Amundsena. ki se pripravlja ra ta polet že leta in leta. a se mora še vedno boriti s fin^n;n:tni težkočami. katerih ni mogel doslej premagati. * Za zb?*anfe slovanskih narodov. Udro. že*1 je slovanskih dijakov v Parim je priredilo v nedeljo popoldne v Slovanskem :r-stltctn recepcijo ra Čast Slovan sit era odbora. S to prireditvijo se je evedla akcija za sp!ocbard 0>waK Nai-Mjši i-tcrpreti kakor: Reinhold Schflnzel, Joh. Rlemann in Mary Kld n?s s svojo iz-vanredno Isro na mah osvoje in do konca i bavaio. Ve ezanimivi! Zabavno! Pikantno! MMNMMMBMa Pismo h Idrije Poset novega videmskega prefekta. Prihajam sicer nekoliko pozno s tem do« pisorn, ker se je dogodek vršil prošli teden, mislim pa, da bo vendarle tudi še sedaj za« nimalo naše brate onstran državne meje, kako mi Idrijčani sprejemamo nais r.ove oblastnike. Novi videmski prefekt (po našem »veliki župan») komendator Ricci je prispel v Idris jo v spremstvu videmskega podkvestorja (policijskega pod ravnatelja). V imenu obči« ne ga je sprejel komisar (večina naših ob« čin je, kakor znano, brez zakonitega občin« skega zastopa in jim vladajo komisarji) vitez Angelelli in mu predstavil zastopnike civilnih in vojaških oblasti. Prefekt si je nato ogledal licej in institut, to se pravi, ostanke naše bivše višje realke, kjer ga je pozdravil ravnatelj dr. Cikovič v navzoč« nosti dijaštva, šolo za čipkanje in ravnatelj« stvo rudnika, nakar je bi! v dvorani Didi« čevega hotela, ki je bila vsa v italijanskih zastavah, banket, ki se ga je udeležilo 130 povabljencev iz Idrije in bližnjih krajev. Ded drugimi so bili prisotni idrijski podpre fekt vit. Alacevich, idrijski komisar vit. Angelelli, cerkenški komsar Mondolfo, ravnatelj rudnika z inžcnjerji, videmski podkvestor, dekan Arko, bivši župan Tre« ven. sodnik Poiani, fašistovski politični taj« nik Vlahovich, ravnatelj dr. Cikovič, kara« binjerski maior in poveljnik idrijske po« aadke major Belgrano. Ob šampanjcu je predsednik italijansko« slovenska »Circolo di Idrian (Čitalnice, lekarnar Galzigna, pozdravil prefekta v ime« nu aeireola», v katerem se, kakor je dejal, zbirajo najodličnejši ljudje obeh narodno« sti v imenu enega edinega idsala sloge. Odgovarjal je prefekt, ki je izražal svo» jo radost, da vidi zbrane v okrilju dom©« vinskih barv (rda5e«bele*ze!ene) vse Idrij« čane. Omenjal je razne vladne ukrepe, ki naj bi se izvedli v prid idrijskega naesta in okraia. Značilne so bile naslednje njegove besede: «Ne zmagovalcev, ns premagan« cev, ne posamičnih in kolektivnih nasilstev, temveč pravico za vae, seveda pod pogo« jem, da s« bo spoštoval in iuval ugl*d do« movine v aopet priborjenih mejah.» Skoraj neverjetno se je zdelo, da govori tako vi« demski prefekt, ko je dejal: «Chi usa vio« lenza h ua pazzo!» (»Kdor uporablja na« silje, je norec!*) Nazdravil je kralju Viktor« ju Emanuelti, Italiji, Mussoliniju in idrlj« skemu prebivalstvu. Nato je govoril slovenski bivši žunaii Treven, ki je povdarjal razne želje idrij« skega prebivalstva v gospodarskem in kul« turnem pogleda in povdarjal. da bo prebi« valstvo vedno spoštovalo zakone države. Komisar Angelelli je nazdravljal Musso« lini ju in fašizmu, občinski zdravnik dr. Ro« sato, ki seveda ne zna niti besedice našega jezika, pa se je zahvaljeval za vladno pod« poro idrijskim dobrodelnim ustanovam in potem povdarjal. da kot odločen fašist tu« di odobrava prefektov izrek, da je norec tisti, ki uporabita nasilje, če nasilja ne opra vičuje skrajna potreba. Govoril je nato v imenu idrijskega prebivalstva (mož še ni pol leta v Idriji), da prebivilstvo želi mirti, dela in pravičnosti, kar bo vse dobilo po« tom prefekta, predstavite!ja močne rimske vlade. Prefekt mu je ves čas prikimaval in jc svoj odgovor zaključil z besedami, da ta dan ni izgubljen. Godba je igrala himne, fašistovsko »Gio« vinezzo® in Mamelijevo « Va fouri d' Italia, o staniero!» Gostje so si nato Se ogledali župno cer« kev in rudniške naprave. Prefekt je potem še posetil podprefekturo in je daroval 500 lir za »Circolo di Idria». Popisal sem vam ta dogodek čisto tako, kakor se jo» vršil, brez pripomb. Tako si iahko sami ustvarite pravo sliko našega življenja in napredovanja v dopadljivosti pred bogom in ljudmi. Ob prvi obletnici smrti It. Sobica Včeraj je minulo leto dni. odkar je preminul prvi ravnatelj ljubljanske Tehnične srednje šole vladni svetnik g. Ivan Šubic. Ivan Šubic zasluži, da se ga pri tej priliki spominamo s skromnimi vrsticami. ki naj vzbude spomin na njegovo dolgoletno uspešno in vztrajno delovanje na obrtnošolskem polju, ki je rodilo toliko neprecenljivega sadu v korist naše ožje domovine in države. Ravnatelj Šubic je b'l tip slovenskega šolnika na našem nerazoranem obrtnem polju. Vztraino, dosledno in nesebično je vodil naš prvi obrtni zavod, našo «staro» obrtno šolo celih 36 let. t. j. od leta 1886. do leta 1924.. ko je nenadoma zapustil ljubljeno in negovano obrtno, sedanjo Tehniško srednjo šolo. Bil je mož dela. vztrajnosti, previdnosti in dalekovidne uvidevnosti. Iz malega zavoda nam je v teku svoje življenske dobe ustvaril, lahko rečemo, moderno slovensko obrtno šolstvo. Iz svoje prvotne »Strokovne šole za obdelavo lesa in za umetno vezenje« je ust* aril tekom let eno najuglednejših strokovnih institucij v Slovenili in to v bivši Avstriji, ki je povsod pri vsakem najmanjšem gibanju ln razmaha nasprotovala kulturnemu razvoju ln napredka Slovencev. Le njegovemu neumornemu delu in dalekosežni previdnosti in vztrajnosti se imamo Slovenci zahvaliti, da imamo v svoji novi državi tako krasno uspevajoč zavod. Tehniško srednjo šolo, ki prednjači doslej vsem obrtnim zavodom v naši kraljevini. Ne bomo naštevali danes njegovih zaslug na obrtnostrokovnem polju in na drugih kulturnih toriščih, kjer je povsod nesebično, plodonosno deloval za razvoj in procvit slovenske kulture. St«mo tri njegove osebne lastnosti, zna-čajne poteze, naj omenimo ob tej priliki: njegovo mirno uvidevnost, preudarnost ali praktično modrost, ki ga je vodila pri vseh njegovih delih in ukrepih. dalje njegovo varčnost, imenovali bi io skoro skopost v prid drž. erarju, in njegovo nesebičnost. Delal je za druge. nase je pozabil. In vse te njegove vrline, kreposti, združene z marljivostjo. točnostjo in vztrajnostjo so rodile vc'ike uspehe, sadove, katere uživa sedanji rod in jih bodo uživali š« pozni slovenski-jugoslovenski rodovi. Najlepši spomenik si ie Šubic postavil sam s svojimi deli, s svojo Tehniške srednjo šolo in z organizacijo obrtno-nadaljevalne^a in trgovskega šolstva, katerega vrhovni nadzornik je j bil zadnja leta. Toda Slovenci smo i rapram svo!im velikim kulturnim stvariteljem radi nehvaležni. Skromno bi se oddolžila predvsem obrtni in trgovski stan zaslužnemu obrtnemu šolniku šubicu. ako bi ob letnici njegove smrti sk'enila, da mu ob dveletnici postavita dostojen spomenik v poslopju Tehniške srednje šole v Ljubljani. F'if! Naj se čimprej osnuje odbor obrtnikov, trgovcev in drugih kulturnih delavcev, ki hi stvar organiziral in uspešno izvedel! dum 12. Jumda! na DmnUiT Polkovnik BedL Telefc nično naročene vstopnice se dob« bte» čakanja in brez vsakega napore v pisarni Um .Ljubljanski dvor*. Telefon 730. Predprodaja vstopnic od 10 do po» 1. in o4 pol 3 ure dalje Predstave ob 4., pel 6., pol a, in 9. uri. Kino «LJU3LJANSKI DVOR«. "Angleški W Daljnovod Maribor-Ptuj Daljnovod Maribor - Ptuj >e eiafctraroa Fala t« dogradila. Lokalno omretje se izvršuje in bo v nekaj tednih dograjeno. V najkrajšem času bomo torej imeli električni tok za razsvetljavo ln za sogon motorjev na razpolago. Ptujeko mestno plinarno so strok ovnjakt pregledali ln ugotovili, da je obratovalo* vsled velikanskih izgub na plinu nerentabilno. Plinarna se nahaja v takem Stanja, da se bo moral obrat najpozneje do Koscu junija ustaviti. Na plinsko razsvetljavo torej sploh ni mogoče dalje računati. Opozarjamo vsled tega v»o člane, kakor sploh vse hiine posestnike la icieresoatis v Ptuju !n na Bregu, da ne odlaSijo dalje i s hišnimi Inštalacijami ln z etektrl£Q:aclj> obrtnih ia industrijskih podjetij. Kdor Se nS pristopil kot član, aai to nemudoma stori Prt zadrugi je podpisanih doaedaj nekaj čez 2000 deleSev. D« ps bo mogla zadruga uspeino delovati tn oddajati tok svojim članom po najnižjih eonah, mo. ramo skrbet', za čim večji »onaum električnega toka. Nafta sadruga mora v najkrajšem času doseči prijave ao 5000 2a»nia, to Je 5000 delelev. V tem slučaja bodo mogli naSI člani dobiti električno rasavetljavo po nizkih cenah. V primeru s sadanjtml een»-mi plina bomo mogli v tem aluCaju tloJo. Citi ceno ea električno razsvetljavo pole. vico nižje. Interes-1 rajo voziti z ladjo po Donavi aii pa sc I po slu ž i ti ceste, ki veže oba kraja. Pred | par dnevi pa je prejela beograjska občina zanimivo peaudbo smederevske električne delniške druJbe. Ta družba Je Izdelala načrt za tramvajsko »vezo med obema krajema. Smederevska občina je pripravljena plačati polovico stroškov, ki bi nastali z graditvijo te proge. Drugo polovico stroškov bi morala nositi beograjska občina. Za slučaj. da ae bi zadoščala smederevska električna centrala v Grocki ob Donavi še druga centrala v Grocki ob Donavi. Stroški za tramvajsko zvezo so prem-čunjeni na 25 milijonov dinarje in b5 se izplačali v osmih letih. Na eeli progi bi bilo osem postaj, irt v vsako sm^r bi vozili po štirje tramvaji dnevno. bi Beograd res dobil zve«o s Smederevom. bi bilo to za njegov razvoj zelo važno. • Občina Foča ob črnogorski meji se pripravlja na svečano odkritje spomenika suvereno ujedinjenih Srbov, Hrvatov in Slovencev, kralju Petru Osvoboditelju. Denar za spomenik je nabralo i celokupno prebivalstvo fočanskega sre-j za in naročilo za izgotovitev peprsja ie i dobil kipar Ivan Eckert. Fočancl bodo odkrili soomenik dne 24. maja. Tega dne se bodo vršSe velike slavnosti. k: bodo vse dobre Jugoslovene spominjale na Golgoto in trpljenje, s katerim je moral jugoslovenski narod odkupit? svojo dragoceno svobodo. Kulturni pregled Gledališki repertoarji. Ljubljanska drama Četrtek, 12.: "Izgubljene duše*. C. Petek. 13.: «Stričkove sanje*. A. Sobota, 14.: ob 15 : »Veronika Deseniška*. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Nedelja. 15: ob 20: »Vdova Rošlinka*. izv. Pondeljek, 16.: «Rosraersholm». B. Ljubllaaskm opera Četrtek, 12 : »Beheme*. F. Petek, 13.: «Sfiviliski brivec«. Gostuje Jo« sip Rijavec iz Zagreba. B. Sobota. 14.: »Mignon*. D. Ncdslja, 15.: eb 15.: «Bohcme». Gostuje Josip Rijavec iz Zagreba. Popoldanska operna predstava. Izv. Mariborsko gledališče Četrtek, 12.: <*Miynon». D. (Kuponi.) Roamersholm n« celjskem odru. V torek, dne 10. t. m. so gostovali v celjskem mestnem gledališču člani ljubljanskega Narodnega gledališča z Ibsenovo dramo •Rosmersbolzit. Isra je bila to pot za ceij. sko občinstvo Jsredno srečno Izbrana, ker se mu nudi le redkokdaj prilika videti na odru težka dela naiih največjih svetovnih mislecev. V podrobnejšo oceno se ne bomo spuščali. Podčrtati je le treba vsestransko dorrieno interpretacijo igre in poglobitev v vsebino, ki se že dolgo ni pokasala tako dovršena, kakor ravno pri tej Igri. V ospredja je stal res večer po izredno aim-»ati&Ji kreaciji ln dovrženr>sti v mimiki in tudi po obvladanju Jezika g. Levar v ulogl blv. pastorja Rusmerja. A tudi ostali igralci ga. Marija Vera kot Rebeka Westova, g. Rkrhinšek kot rektor Kroll, g. Putjata kot Ulrllc Brendel, g. Rogoz kot Peter Mortens-gard ia ga. Medvedova kot Madame Helseta so ustvarili umetniško dovršene tipe. Občinstvo, ki je napolnilo gledališče, je ljubljanske igralce burno aklamiralo. Ob koncu igre je vladala med posetniki gledališča tako velika vsestraaska zadovoljnost nad nžitkom tega večera, kakor je že dolgo nI bile videti v celjskem gledaiiičn. Simfonični koncert muslke Dravske divizije dne 16. t. m. nas bo seznanil s komponistom, katerega dosedaj Se ni bilo na sporedu čerinovth koncartov. Frant. Lhotka, rektor muzičke akademije v Zagrebu, Je skladatelj .Jugoslov. Capricclo*. kl se v pondeljek prvič izvaja v LJubljani. Je to skladba visoke umetniške vrednosti, polna ognja in življenja, zgrajena na pristnih Jugoslov. motivih. Kjerkoli so jo izvajali. povsod Je Imela buren uspeh. Rek. tor Lhotka bo pri koncertu osebno navzoč. — Vstopnice za koneert prodaja trafika v Belenbnrgovi nlicl it. 1. Josip Rijavec v Trubadurju . Poročali smo že. da so pel! v pondeljek, dne 9. t. m. v Zagrebu Verdijevo opero <.Tru-badtirs, v kateri Je gostoval kot grof Luna karltonist gosp. Popov. Ulogo Manrica Je j pel ob tej priliki z velikanskim uspehom naš rojak tenorist gosp. Josip Rijavec. Ulosa Leonora je bila poverjena ge. Viki Caleti, partija ciganke Azucene pa znani altistki Marti Pospišiiovi. Predstava Je bila glasom kritike izvrstna. Filharmonična družba v Ljubljani vljudno obvešča vse koncertne abonente, kakor tudi drugo občinstvo, da je IV. abonma kon cert, kl je bil prvotno določen sa pondeljek 16. t. m. preložen na pozne Ji; čas. Natančni datum objavimo pravočasno. 324 ftudelf Marti« v Dubrovniku. Naš znani kraj!nar ln martnlst se mudi že nekaj me. secev V Dubrovniku, kjer ae Je posvetil resnemu Študiju morja. Nabral je že večje Število manjih In večjih del, kl jih misli po vrnitvi v svojo ofcjo domovino razstaviti. Njegove slike so zbudile v Dubrovni- ku posebno med InozemcI veliko canlmn nje. Nek bogati Amerlkanec ga celo vabi, naj bl ee naselil za par let v Jnžnl Ameriki, k!er b! delal po njegovem naročilo. Gosp. Marčič se bo temu vabilu najbrže odsvai, čemur se spričo nevšečnih razmer sa lepe umetnosti v Sloveniji ne čudlme. —t— Charpentierova Luiza v Pragi. To dni Je gostovala v Pragi članica velike opere v Parizu Germeina Lubla. Pela jo v Narodnem divadlu naslovno ulogo Cbarpentie-rove »Luize«. Nastop odlične francoska pevke je bil za Prago pravcati glasbeni dogodek, o katere-m aedaj obSlrno razpravljajo vsi listi. Cavaileria rustlcana v beograjski operi. Te dni čo imeli v Beogradu premijero Mascagnijeve opore »Cavalleria rustl-^anas v kateri so nastopili: gdč. Hrlsttčev« kot Santuzza, gosp. Gukasov kot Turiddu in g. Balaban kot Aiflo. Opero, kl Je prav dobro uspela, je dirigiral kapelnik Hriatlč. PremlJera Calderonovo Gespe hudičevke v Zagrebu. V torek zvečer so igrali v Zagrebu prvič komedijo klasičnega Španskega pisatelja Calderona .Gospa hndICev. ka.. To mojstrako delo, k! je polno humorja, poezije ia duhovitost!, Jo reSlral gosp. Ivo RalC ,v naslovni ulogi pa je nastopila ga. Vera HržlCera. Glavno moSko nlofeo je kreiral gosp. Mate Grkovlč. Igro Je la-scenlral slikar Marijan Trepie, glasbeno spremljavo pa je napisal kapelnik Of&ar Jožef o vič. Mori« Moaafcow«ki. V soboto Je umrl v Parizu znani pianist in skladatelj Morlc Mo«kowski v 71. letu svojega iivijtrnja. MoszkoirskI je bl! plodovit glasbenik, pedagog, reproduktlven ln ustvarjajoč umetnik. Koncertira! Je Sirom Kvrope in je po-stal L 1S9S. član berlinsko glasbene akademije. L. 1S9T. je odšel v Pariz, Sjar se j« trajno nastanil ter Je OBtal tam do evc. Je smrti. Skladbe Mozsko\»skega tipična dela virtuozs, so sijajno obdelane, rafšai-ravno seetarljene ln očitujejo kar največ tendence za zunanje efekte. Najbolj znani so Cjegovl tšpanski piesl*. Dve zanimivi predavanji v Zagrebu. Vdova pokojnega dunajskega umetnostne, ga zgodovinarja DvoPaka, kl je bU rodom Ceh. Je imela dno 9. in 10. t. m. na zagrebškem ljudskem vseučilišču dve predavanji svojega moža. Prvi večtr je čitaU sp> aRomanizc-ai na Nizotusashvtm, drugi večer pa »Greco ln mar!niaem». Ge. Dvofu. kova Je brala eka rokopisa v hrvatske« Jesika. Mak« Bernstefn umri. ▼ Monako ve m Je nmrl kosaedlogrot !n gledaltBM JnrtGt dr. Maks Bernsteln, avtor mnogih lahkih komadov, med katerimi so posebno znane komedije: Srčna dama, Dekll&e sanje i« Dobri ptič. „LUKU]>0" dišave d laDoičbih so najboljše. *«JUTRO» Štev. 61. =Cetr*ek, 12. IIL 1925 Domače*ve$ti * Prfprave za sprejem kraljevske dvoje« v Dubrovnika. V dubrovniškem kraljevskem dvorcu se vrše živahne priprave za »prejem kraljeve dvojice, s katero pride tudi rumueska kraljica. Kralj Aleksander in kraljica Marija poselita pri tej priliki najbrže i»di Crnogoro. * Diplomatski nkaz. Načelnik sekcije v pddelku za pogodbe, Bogoljub JettiS, je imenovan za poslaniškega svetnika v Pariza; na njegovo dosedanje mesto pride Dimitrije Topuzovlč, namestnik stalnega delegata v podonavski komisiji. Staaojs Pelivanovič, poslaniški tajnik v Bernu in Ante Anič, poslan išfci tajnik v Rimu, sta poklicana v tolnistrstvo. PosIanlSki tajnik MIlan Kon-stantinovič je premeščen lz Bukarešte na Dunaj. Za generalnega tajnika v naši dele* gaciil pri reparacljski komisiji ja Imenoval Danilo Danid, za šefa sekcij« pri repara-tijski komisiji v Pariza pa Miioš Kičevac. * Spremembo r če&oslovaškS konzularni Službi v naši državi Češkoslovaško zunanje ministrstvo pripravlja povodom preureditve češkoslovaške konzularne službe važne iz-»remembe tudi v Jugoslaviji. Češkoslovaški konzulat v Splitu bo odpravljen ln ustanovljen konzulat v Skopiju. Vse posle beograjskega generalnega konzulate pi prevzame beograjski konzulat. Vzroki teb važ-Kjh ukrepov češke vlade še niso znani. * Usposobljenostmi Izpiti za osnovne la meščanske iole se prlčno na državnem tno-šktm učiteljišču v Ljubljani dne 1. maja t. I. ob 8. zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji se naj predlože po običajni nradnl >oti pravočasno pristojnemu »reškemu šolskemu nadzorniku, da bodo najkasneje do dne 20. aprila v rokah Izpraševaine komisije. Kdor bi ite bi! pripuičen, se bo pravočasno obvestil; posebna vabila k Izpitu se &e bodo pošiljala. — Izpraševalna komisija aa osnovne in meščanske šol* v Ljubljani. * Prosvetni pravilnik. Ministrstvo prosvete je Izdelalo pravilnik, ki podrobno določa delokrog prosvetnih Inšpektorjev, oblastnih ln srezklfe šolskih nadzornikov ter Upraviteljev narodnih šol. * Osnutki prosvetnih zakonov. V prosvetnem ministrstvu ss izdelujejo nastopni ossiutkl prosvetnih zakonov: za osnovne, meščanske, srednje šole ui učiteljišča, o nižjih srednjih strokovnih Soiah, za univerze, za glavni prosvetni svet, o državnih arlil-via ia tiskarnah, o višjih pedagoških šolah, o visokih trgovskih šolah, o au^orskem pravu, o kinematografih, a čuvanju staria, žgoče vinski?; in umetniških spomenikih. * Novic« ir. Trbovelj. Pred tremi tedni | smo vpeljali postimo rubriko za novice iz j našega največjega industrijskega kraja, li j Trbovelj iu sicer t napovedjo, da bo Izba- j jala večkrat «a teden. V>s ta čas pa je izhajala rubrika stalno v vsaki številki »Jutra« i* ker so sedaj vse težave odstranjene, bo izhajala tudi nadalje stain-j vsak dan. Prinašal! pa bomo o trboveljskih razmerah tudi članke, nekatere s slikami, tako n. pr. it v bližnjih dneh a razdrapani delavski koloniji na Dobrni, kjer prebiva več sto delavcev, ki s« vedro menjavajo ln med katerimi razsaja legar. Na vse te članke že sedaj opozarjamo naše čltf.teije, še posebej pa trboveljsko prebivalstvo. * h poštne službe. Premeščena sta po Službeni potrebi poštna uradnika Fran L' r b i č Iz Mostarja k poštnemu urada pri Sv. Lenartu 5» Fran Š u m a n od Sv. Lenarta k poštnemu uradu v Niša. * lz našega državljanstva sta Izstopite: Br. Adolf K a d I u n i s, zdravnik v Kokml-r«. rojen v Postojni in pristojen v Konjice, skupno z ženo Praksedo, rojeno Tobajčevo, ter Josip Sečnik, redovnik v Celovcu, roje« v Samctorici Ir. pristojen v Horjul. Oba sta sprejeta v avstrijsko državljanstvo. * Pravilnik o prosvetnih referentih. Minister prosvete je podpisal pravilnik » poslovanju prosvetnih referentov, kl jc veljaven za vse pokraik ministrstva ra narodne zdravstvo v Bsogradu in arhitekt M. Vida-kovič, civihii arhitekt v Zagreb«. Razpisan« m tri nagrade: Prva v znesku 20.000, druga v sncskH 1S.000 In tretja v sneskn 10.0» "taadcv. P«kf iua M ofluuio I« itlrj* projekti po 3000 Din. Skic« ce morajo Izročiti najkasneje do 22. aprila opoldne ▼ epidemiološkem zavodu v Zagrebu, Mllnar-ska cesta tt. 1411. Tam s« dobe tudi vsi podrobni pogoji ie program natečaja. Vse podrobne podloge se dobe za 100 Di*. Odbor za Izgradnjo škoie za higiietu v Zagreba. * CmeUter naseljevanja ▼ Avstralca. Nai poslanik v Londonu je obvestil vlado, da ie bilo na njegovo intervencijo našla* izseljencem, k! so dne 3. decembra odpotovali s parobrodom Cephee iz Gruža, dovoljeno, da se smejo naseliti v Avstraliji. Obenem pa so avstralske oblasti določile za prve tri messce tekočega leta število useijencev na 50 in mora imeti vsak emigrant s seboj najmanj 10 funtov. Od mese-ca aprila dalje se bo lahko vsak mesec Izselilo v Avstralijo po 100 oseb, vsakdo pa bo moral imeti s seboj najmanj 40 funtov. * Himen. Poročil se je včeraj v Gradcu g. Kari F i l e r, ravnatelj tovarne Doktor in drug v Mariboru in podpredsednik mariborskega Češkega kluba z gdč. Greto Rosenberg, hčerko vfcletrgovca ln posestnika Marka Rosanberga lz Ljutomera. Bilo srečno! * Smrtna kosa. V torek je timrl v Loki pri Zid. mostu v visoki starost! 85 tet daleč naokrog znani zidar Valentin Booera. Pokojnik j« bil narodnjak z dušo in telesom ui se js do zadnjega živahno zanimal za Interese in proevtt našega naroda. Naj mu bo lahka žemljica! * Vojaške predmete Iz vojne, kakor orožje tn munlcija, del! vojaške munlcij« kakor medene »čaure« od murricije tt topov« In puške, kapice, zaboj« od mnnlclj« je dolžan vsakdo oddat! prot! določeni nagradi vojaškim oblastvom. Kdor bi si pridržal take stvari zase, bo kaznovan po predpisu i 151 vojnega kazenskega zakona, kl se glasi: »Tko prisvoji Ul utaji oduzetu neprijateljskn zastavu ili druge predmet« voiničkog plena, koje prema naredbi treba predati vlasti, kazn:če se zatvorom do dve godine.c * Skušnla za koncesijo stavbnega mojstra. Oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani razpisuje rok za Izpraševanje prosilcev za koncesijo stavbnega mojstra na dan 15. aprila !925. za pismeni izpit in na dan L, po potrebi tnd! 2. maja 1925. za ustni izpit. Prošnje za pripustitev k izpitu naj se vlož« do 28. t. m. pri izpraševalni komisiji za stavbne mojstr« v Ljubljani, Turjaški trg 1. Pri komisiji je treba obenem plačati izpitno takso. * !1. književna tombola Jugoslovenske Matice. Kakor že javljeno. so bil« de 8. t. m. izžrebane sledeč« številke: 45, 93, 4. 63. 66, 9, 88. 65, 45, 25. 38. 74. 42, 57. 62, 27, 54, 75, 33, 77, 46, 49, 36, 79. Kdor je s temi šte-vUkaml zadel činkvin (pet številk v eni vrsti). aaj pošlje svojo tablico Pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice v Ljubljani m sicer najkasneje do 14. t. m. Opozarjamo pa ponovno, da so bile vs« ambe zadrt« f« s prvima dvema Številkama, vse tern« s t-vimi tremi številkami tn vse kvaterne s številkam! od 45 do incL 42. Prihodnje žrebanje sc vrši 15. t. m. * Povečanje zdravilišča na DoberaL Kakor poročajo z Doberne pri Celju. Je tamkajšnje zdravilišče za ženske bolezni povečano letos za 26 sob in bodo torej tudi gostje, ki so morali iskati zatočišča v privatnih stanovanjih, lahko dobili stanovanja v povečanem poslopju zdravilišča. * Proti odebelostl deluje s koiosainlm uspehom samo »Vilfanov čaj«. Dobiva sc v vseh lekarnah ln drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vllian, Zagreb, PrlleZ ?1. * Darilo. F. K. iz Ljubljane daruje sa ubogo oslepelo ženo Din 30.—. * Sneg v Lik L Na liški železniški progi je padlo prošli ponedeljek mnogo snega, tako da Je pred osebnim vlakom morala voziti posebna lokomotiva s snežnim pla-gom. Močno je snežilo tudi v Gorskem okraju. A sneg je preflehal žt v toiek ter nI več oviral normalnega razvoja železniškega prometa. * Detomor na Vrhniki. Pred neksl dnevi se Je zglaslla pri zdravniku dr. Sabco na Vrhniki služkinja M. Jereb In mu sporočila, da ie rodila mrtvorojeno dete. Od takrat o ženski ni več ne duha ne sluha. Dr. Sabec je o dogodku obvestil orožnlško postajo, nakar so odredili orožniki v Mšl. kjer je bla Jerebova, preiskavo ln po daljnem Iskanju naši! truplo novorojenčka v kleti, spravljeno v neki zaboj. Da se ugotovi dejanski stan. Je bil včeraj poklican ^a Vrhniko zdravniški sodni Izvedenec dr. Leo Travner Iz Ljubljane, ki j« Izvršil raztel«-senje otroka. Vsa znamenja kažejo, da Je bi! otrok po porodu umorjen. Niegove matere kljub poizvedovanju dosedaj I« niso izsledili. Po Vrhniki se razširjajo govorice, da je najbrže skočila v Ljubljanico ln utonila. * Velika defravdadla t Zagreb«. V Zagrebu Je računski uradnik Dragotin Horvat ogoljufal državno blagajno za 125.000 dinarjev ter potem izginil. Afera vzbuja veliko senzacijo. Kot likvidator Je dvignil pri blagajni znesek 125.000 dinarjev, ki je bil namenjen za d jake-begunce v Karlove«. Likvidiran! znesek si J« prldrfal. Pr! reviziji dne S. t. m. pa so prišli defravčfclj! na sled. Horvat Je že istega dne pobegnil. Za njim je bPa izdana tiralica. * Grozna nesreča t vtkani noči. V vasi Izvor v Hercegovini Je divjala te dni strašna nevihta. Utrgal se je oblak tn vladala je huda tema, skozi katero so prodrle od trenutka do trenutka strele, ki so udarjale v sosedni« vrhove gora. Nevihta Je zajela na samotnem potn k meto Jova Gjtiriča, ki J» divje pognal svojega konja, da bt prišel čimprej kam pod streho. Nenadoma M X treščilo pred konja. Konj se j« vspel in podrl Jahača na tla, ki Je obležal v nezavesti in se Istočasno zapletel * jermen« primitivnega sedla. Splašenl konj se j« spo-ctil v največji dir In vlekel okoli 10 minut truplo svoje nesrečne irtve s seboj. Usta-vfll so ga ljudje šele r vasi. Ojuriča so stili MPutaoaa tHiMtnliniti In k taka nogavic g Ilgom in znamke (rdeč*, modro tli zlato) f,kCju6u da «e prepričate, kako en per traja kakor štirje pari drugih, Dobivaj« se r prod* slnah, Nogevice brez Siga .ključ so ponarejene. ss-i v -Hrastniški pralni prašek- peni, tisti In razknčui«. 89a KINO IDEAL 2etr!«k p»'sti ae^oia 9 s Caraua (hrielUerl. Peri Ker Je prijavil oškodovanec tatvino poli-clji. ličejo sedaj varnostni organ! učence, ve poznane«, ki so jedi! t sredo ali i« to-rek zrezke . . . n— Poceni J« prišel de slanina. Pri stoj-n!ci mesarja I. Kocjana r tolstem drevo, redu sc j« aglasil pred kratkim nepoznan moftkl ln naročil sa čevljarskega mojstra Josipa Pogačnika v Ljubnem pri Radovljici C7 kg siaain« r Tradnocti 2S21 Dia Neznanec j« takrat naročil, čaj se slanina | prinese k gorenjskemu vlaka na glarui kolodvor, kjer bo donaiaiee sprejel na račun £90 Din, ostalo bo pa Pogačnik, s katerim je bil Kocjan poznan, poslal naknadno. Kocjan je tujčevemu naročilu v dobri ver! res ustregel, ko pa je sedaj tirjal ostanek. mu je Pogačnik odgovoril, da slanln« sploh nikdar nI naročil. IatoAasso j« s!l Izsleden tudi goljuf, in siccr v osebi čavljar-Ja Ldvreaca Etularja la iste vasi. k! ae je pred (asom celo hvalil napram snanrem. kako poceni zna Bakupcrat! p« Ljubljani slanino. u— Tstvln« na I. driavnl gimnaziji. Na I. državni (humanistični) gimnazij! so prl-V.i r nitjih razredih na slcfl dijakom, ki so se ie dalje časa sistematično bavlll s tatvinam! knjig, ki ao Jih pobiral! svojim toraritem tn celo ts domače kajiSnic«. Knjige so nato prodajal! nekemu trgovcu z antlkvarljaml. Zanimivo pri stvari Je to. da so b|l< vsi prizadeti dlkkl včlanjeni prt — Marijinih kontrregacijah. O stvari sami a« vt6| sedaj obžima pretakava. Prepričani so Maj vsi, STigiiai tii Mrtsst ? [ Sodta —ml wSratica - I nfioativm , strašnem stanja, da ga sploh nI bilo mogoče v«č spoznati. * Oboževan!« čarsge r Osjekn. Glasovi-ti slavonski razbojnik Jovo Stanlsavljevič Carnga, ki Je bil približno pred dvema tednoma ob«š«a, ima v Osijeku, zlasti med ženskim svetom, ie vedno polno oboževalcev In č«stllc«v. Nj«xov grob je vedno okrašen s krasnimi cvetkami In gore na njem neprestano sveče. Zadnjo nedeljo je romala cels procesij« ua Caruzin grob. Nad 20 sveč je gorelo na njem, okrog pa so se postavile badaste ženske in plakale. Nerazumljivo je namreč kaka sploh mora kdo žalovati za zverjo v človeški podobi, ki je lastnoročno nbll 18 oseb la spravil toliko družin v nesrečo ter se it einlč/io smejal, ko ga j« vdova umorjenega aadšumarja Pirkmalerja rotila, da naj prizna, da je umoril njenega nedolžnega soproga in očeta sedaj nepreskrbljenih otrok. Vrag vedi res, zakaj so pravzaprav piakaie. * Železniška nesreča na postaS lnditja. V noči ad pondeljka sa torek je na postaji Indjlja manevrirajoča lokomotiva za vozila r tovorni vlak štev. 44. kl je odhajal proti Zagrebu. ViJod sunka je sedem vagonov skoč''o s tira. Materljalna škoda je veiika. Potniški vlaki so irr«li znatno zamudo. kateri so kuaill bod sl d«n-s'<« ksVor tudi moško blago, o izvanredii ceni in kako- 13331 Is Lpb!jan2 U— II. plesna tekma, zdruions s plesom, se ttSI 14. marca L 1. v veliki dvorscl «Ka-ziae,. Začetek «b St. Orkester Sokola 1. Predprodaji vstopnic proti Izkazu vabila pri gotp. Lnd. černetu, Wotfeva ulica 3. Istotam vse reklamacij«. COii n— Akademska Orjuna razvije v četrtek, dne 19. marca svoj prapor. Pri tej priliki se vrti v dvorani Fllharmoničn* dru2.be ob 10. dopoldne slavnostna akademija, pri ka-ter! sodelnjajo sledač! n&fii umetniki: Vil-ma Thi«rry. Svctosar Banoveo. Nikola Cve-jld. Janko Ravnik ta Jan llsls. Predprodz-ja vstopnic za akademijo Je ▼ Matični knjigami. 525 u— Mastna Orjuna Ljubljana, priredit, ven« sekcija. Izreka tem potoni vsem. k! so količkaj pripomogli k uspehu prireditve dn« 24. fcbrusrja t. 1. naJ1skrnn«JCo itshva. lo. Posebej se že sahvalju.i« onim. kl so praplačall vstopnino ter pokloniteljem da. rov v blagu in denarju. Zdravo! u— Druitvo Kolo Jugoslovanskih seste-v itepanji vssl priredi dne IS. t. m. v Sokolski telovadnici jemo predavanje ob 3. popoldne. — »Gospodinjstvo« — profesorica gdč. Zemljanora ln cVzgoja* — gdč. Lo. karjera. 8estrsk1 sdravo! 521 u— V«! bi vil pomorci se rsfetjo na vaZen sestanek, k! s« vrti v petek 1*. L m. ob 20. url t restavraciji «S«stlca». V Interesu vsa-koga posameznika Je. da se eeetanka, kl j« strokovnega značaja, sigurno udele«., strokovnega zastaja, sigurno udelešl. «1» a— Dramatični odsek Naprednega dru. štva za kellzejekl okraj vabi one gospode ia gospodične, ki sc hočejo posvetiti drama, tlki, da pristopijo društva. Prijavo sprejemamo dnevno od 20.—IL are t tajništvu JDS (Narode,! dom). 623 u— J. A. K. Triglav v Ljubljani Ima «voJ 8. redni občni zbor c cbieejnim dnevnim redom t pondeljek 1*. t. m. ob 14. v Pre. šernovi sobi rcctarradje .Novi svet. na Gosposvetak! cesti. n— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dne. ra ao bili prijavljeni sledeči smrtni aluča. JJ: Peter PavAIč. delavec. 23 let. — Anton Potnik, pismonoia. 43 let. — Ivan PovL hlapec, 47 !«L — Helena Inkret, bivša ku. harlca, hlralka, 77 let. — Marija Zupaa, aaecbnlca. 82 let. m— Policijske prijav«. Od torka na aredo so bili prijavljeni polletji «lcdečl sločaji. 2 tatviai. 1 goljufija, 1 poecet oroija br»c dovoljenja, 1 prestopek streljanja aa cesti, 1 najdba, 1 prestopek taljenja nočnega mira, 1 prestopek pijanosti, t preetopka eeetnega policijskega reda ia i prestopek ▼ scla&evalaih predpisih. Aretacija m j« le-vršila 1, i» aiccr radi prepovedanega po-rratka. n— Zrezkov al |« pet »let Dn« 1«. L m. j« prišel v vato mesarja ia foattlaičarja Irana Antiča t Hradeskega rnsl nepoznan nzascvie ia sne! 19 kg telečjega mea« la 1 kg kija ter r«c efcapaj ncopaismo ©dn»-s«l. Na pozvedovgnje mojstra, sdo bi bil tat, j« poizvedel njegov učenec Ivan To-masln, da j« v«i ajagorih aledlh poznan. sm m varilo, te toofe teaee >411 rosti pri tvrdki 10S. SNOJ v Ljubljani Iz Maribora a— Jngoslov.-č«škos!or. Lica Se je za tekoče leto konstituirala s'cdeče: predsednik nar. pos'. dr. Pivko, podpreds.: svetnik Ivan Knop (Ceh), In dr. Av. Reisman. tal-nik Lojze Doležal, b'agajnik ravnate!) Ofntz (Ceh), zapisnikar prof B. Borko, odborniki ga: dr. Lipoldova, prof. dr. Fran Kova-člč, dr. Karel Skapin. dr. Rapotec, dr. Se-n)or, namestniki: sod. sv. Janko Sernec. podravna*e!J Jlroušek (Ceh) In gen. ravn. Krlžnič. Preglednika: ravnatelj C. Tom?n ln prof. Grunta r. L'ga Je na tej seji sklenila, predlagati konzulatu, da se vrši Izlet na Češko ob času počitnic, prirediti v soboto 14. t. m. Masarjkov večer s pr:dava-njom B. Borka in 18. t m. skupno z Glasbeno Matico In Češkim klubom koncert češkega umetnika prof. Jiranka, kl bo Izvajal Smetanove skladbe. Izved'a se ie tudi organlzrcija tečaja češkega J:zika. a— Kriza v mesarski obr.l. Kskor smo poročali včeraj v poročilu o živinskem sejmu. vlada v Mariboru velika kriza v Izvozu živine In mesa radi valuta rnih in konkurenčnih razmer v AvjtriiL Kriza ima posledice tudi med mesarskimi pomočnik!, katerih Jc v Mariboru ž« nad 40 brez posla. a— Sprememba v oblastnem načslstvu Orlun«. Dosedanji predsednik ob'astn-ga odbora Orjune za mariborsko oblast t■ Ra-dlvol Rehrr Je demisijonlral, nakar ga le organizacija nastavila kot tajnika-uradnlka Orjune, ker so se tajniški posli znatno pomnožili. Predsedniške posle vodi da Izvolitve novega načelnika podpredsednik. a— Prof. Jlrznek, najboljši ln'erpret B. Smetane, bo koncertlral v Mariboru dne 18. marca v kazlnskl dvorani Koncert priredi Glasbena Matica ob sodelovanju Češkega kluba in Jugosl.čsl. Lige. a— Ljudska knjliilca v Narodnem domu zaznamuj« v preteklem tednu dragocen« pridobitv®. Posrečilo se |i je kupi l po zelo ugodnih cenah an'Ikvarično cele zbirke raznih knjig, m«d drugim nad 50 letnicov »I.J. Zvona«, »Dom In Sveta« in »Slovana«. Knjižnica pos aja res velemes'na kulturna naprava, kar s vedo 3 tudi kr?s-n obisk, kl sega daleč v okolico in na obmejne kraje. ^ (Ccime Simon) «va*e4i kožo vwfc «e- pnpc'«—'. 1, pospcšu,e iiv-f taste f«nkcletna Ma« rijt Griion iz Dekanov w Istri je doživeta te dni strašne trenutke. Hitela je čez tir ia ga hotela prekoračiti ko se ie že približal vlak. Pri tem se jt sp-taknila in padla ter obležala na tračnicah. Prevzel jo je takšen strah, da se ni mogla dvigniti. Strojevodji, je k sreči opazil žensko in je potegnil 7.a» voro; da se ni to zgodilo, bi bila lokoma« tiva žensko povozila io jo raztrgala ds kose. Iz Trbovelj Iz Celja e— Osebna vest. Kakor smo že na kratko poročali, ie imenovan za predsednika okrožnega sodišča v Mariboru g. dr. Franc Z i h e r sodni svetnik v Celiu. Celjsko sodišče izgubi z novo Imenovanim g. predsednikom izvrstnega pravnika ter z«1o vestnega ln marljivega uradnika, narodna ln kulturna društva požrtvovslnega č'ans, vsi njegovi mnogoštevilni celjski prijatelji in znanci odkritega in prav priletneea družabnika. Velika bo vrzel, ki nastane v Celju z odhrdom dr. Žiherja. Mariborčanom pa Je treba na tej odlični pridobitvi le Iskreno čestitati! e— Podmiirica Udražen'« rol. Invalidov kraljevine SHS v Celju priredi dne 7. jani-veliko Javno tombolo združeno s koacer-tom v mesMiem parku Z ozirom na tc se drnštva vljudno naprošajo, da na u dan ne prirede enakih prireditev e— Tombole v Čel u. Podporno druS'vn za revne otroke v Gaberju priredi dne 3. maja na vrtu klno-gledallšča v Oaberju veliko Javno tombolo, koje čisti dobiček Je namenjen za revne otroke v Gaberju. — Celjska podružnica Udruženia volnib invalidov kraljevin« SHS priredi v nedeljo, dne 7. Junija drugo tombolo, združeno s koncertom v mestnem parku. Z ozirom na dobrodelni namen obeh prireditev se ce!j«ka društva naprošajo, da na U dan ne priredijo ničesar. a- M«dktnbskl odbor LNP v Celja V četrtek. dne 12. t. m. ob 18. se vrši v klubovt sobi hotela Evropa občni zbor medkiub-skega odbora LNP v Celju z običajnim dnevnim redom. Klubi se poživljajo, da poiljejo svoje delegate, in sicer Iz Celja po 2. od zunaj pa po L Sestanek bo važen za obstoj drugorazrednih klubov celjskega okrožja. e— Celjsko učltelisko društvo. Drugo redno zborovanj« Celjskega učltelhkega društva se vrši v soboto, dn« 14. t m. ob fc dopoitet v mestni oaaevai *oU v Cciiifc t— tzprtlene mladina. Ko j« Slo več ru» dsrjev iz HoteEkovega vinotofa. se je as Pasetju pognal 15!etni fant Jože Uriič v ru, darj« Frsncs Goloba iz Terezije in ga oh, delal z nožem, tako da j« bil težko ranjen. Omenjeni Jože Iriič je že lansko leto oba klal nekega dregege rudarja. Sedaj je že zopet naznanjen, medtem ko se zdravi Go. lob v tukajšnji holnicL Pri tej priliki je bil ovaden tud; tickčck, ker j« točil vino v svojem lokalu. t— Oroija je te precej pri ne*. Oblasti so že večkrat povdarjale, da je strogo pre« povedano imeti kakšne vojaške predmete iz vojne, kakor najrazličnejše vojaško orožje, mimicijo, vendar pa vse stroge odredbe, da omenimo samo § 151. vojnega kazenskega rakoiia, ki določa kazen do dveh let, niso dosegle tistega učinka, kakršnega hi morale doseči. Te dni se je namreč ugodilo, de to zaplenili orožniki nekemu boljšemu posest« niku dve vojaški puški, in »icer eno, ki ie karahinko celo nabasano s štrimi streli, tri bodala in tri opasače. Izgovarjal ae je, d« so mu vse to pusiiii bivii častniki in da se je posluževal karabisite v svojo obrzm« bo. Seveda je bil brez orožnega lista. t— Takoj odkrita tatvina. Alojzij Benko, delavec pri Dukiču, je ukradel svojemu so« delaven Ivanu fujzu niklasto uro v vred« nosti 250 Din. Zmaknil mu jo ie izpod zglav ja in jo skril na stranišču. Ker so ga pri tem njegovem poslu opszili njegovi tov« riši, so ga Ukoj prijeli in ovadiiL t— Trboveljski drobir. Pri Sv. Katarini upoVojeni nadučitelj Adolf Pacher je že pred del j časom odšel v Msrihor: namesto njega uči ga. Pegacova. V najkrajšem čara pa jo mora nadomestiti nadučitelj Zaje it Zavodnja pri Gorici, ki ga pa še vedr.o ni sem. — G. Jože Goropevšck je oddal svojo gostilno na račun !n ne v nc.jem. ktknr smo prvotno nctočr.o poročali, gosprj Alojziji Kukenbergovi, žcci čevljarskega mojstra. Kot monstrum. kaVo si konkurirajo naši obrtniki navajamo slvčaj g?. Albine Aclero jeve v BevšVera li, 41. ki izdeluje nogavi« ce z lastno r^avolo, in sicer en rar i r. pevc* le po 11.25 Din. Iz svile pa po 12.50 Din. — Defekti pri naših prevoznih avtomobilih so na dnevnem redi in to vc!ja za oba naša avtopodjetnika. K sreči ima avtodružba dva avta. tako da vozi sedaj, ko je njen avte* omnibus pokvarjen, s luksuznim avtocn. čiičeaje pri Trboveljski cfružbi Prejeli sdmj: Trboveljska premogokopna družb« j« odpovedala nekaterim svcjiia uradnikom in poduradr.ikom službo. Prav jc sicer, da je prišle do uvidevnosti da bo (Io tud! brez nekaterih inoiemcer vse v redj naprej. Zanimivo pa je pri vsej stvari, ds skuša družba pridržati nekatero . uslužbence, za katere trdi. da jih za dve leti ali celo ?a pet let neobhodno potrebuje. Znano nam je, de so poedini člani vlade od družbe enostransko informirani in zato hot mo poskrbeli, da bo Beograd o tej zadevi objektivno Informiran. 1'ovdariamo pono-r« no, da so gg- nadzornik Koch. nadzornik Pirchann. obratovodja SchneideT. obreto« vodia Femdorfer in asistent Koch že sedaj nepotrebni. Družba je že enkrat kapitulirala pred narodno vlado, čeprav nerada, hoj se bo pa ie nadaljeval. Sicer pa smo vladi hvzu ležnl za ta utpeh. čeprav ja družba ob tej priliki odpustila nekaj takih oseh. ki niso bile nikdar kompromitirane in so jakc lk». katerega so poznali ljudj? že od daleč po imenu. Podjetje se je zopet dobro rentiralo. Nekaterim ra je izdajateljevo udejstvovanje začelo tako presedati da so skovali zaroto zoper lastnika nemoralnega čnsonisa. V torek ziutraj je prišel v uredniške prostore »Bettatierievega tedn. da je pretil mornarjen. go*ov pog'n. Končno se je mornarjem posrečlo približati sc ob3li. Menili so že. da so rešeni, pa se lim je nenadoma ladja za-čela rotanliati in pogrezati v morit Štirje možie so se oprijeli zadnje na-de: visokih jamborov, ki so štrleli ii vode in se majali kakor slabotne drevesne vrflce. Petemn mo*u se ie no sreč lo skočiti v realni čoln. o ka'erem ie unal. da ga rrinese na breg. Kmalu pa ie fpoznal. da je čolnič brezunna nada. Mora! si le pomagati s plavanjem in ie dosegel breg po velikem naporu. Ril je ves premrl. Ribiči so ga posušili in rreoblekli ter vze'1 poo streho. Da bi šli na pomoč osta'i četvo-rici. katere je bičalo morje, ra to ni h5,o rrosroče misliti. Sele naslednjega dne zjutraj so se valovi tovko pomirili. da jj bilo mogoče s čolni na morje. Mornarii r breea so odtavali v dveh barkah. Prišli so na pomoč baš v zadnjem tre^otku. Mornarjem na jamborih so pošle že vse moči in z zadnjimi silami so se komaj onrijmali vrvi, s katerimi so se bili ooleli o' rog života. da iih mrzla voda ne odnese s sabo. Pojoči so va'ovi enega tovarišev požrli. Mornar Verzegnassl je omahni in se ie moral prepustiti usodi. Osta!e so ribiči prepevali na breg in j;h oVrep-čaH. Pri enem je b;la pomoč zaman: vodite'j jadrnice Bonazzn je bi! ta'1>ena jadrnica »Restea«. ki je prišla ob dva moža svoje posadke. Plen Šimna h Je^ke Ljubljana. 11. marca. Cigan''a .Trla Je bila lera In mlada In ljubi!« ie cigan« Simn«. irnega ci. gana. ki je nosil nfcroe ho'or fivnrd?čo prepasano krpo hlaga. Vi mu je sl"ii!a hrf»« ve ▼ kai — v lera*. ali pa v ta ramen, da je rtiVal za nin polarnim li"d-m izmaknjo ne listnice, alaifice iz stojnic itd. Ot-a sta pripadala večji riflsns'1 dr-*'ni. I:i se je ie nc'-aj ?asa 7adrie»*1« v lj -H. Ijan*!ci okolici. Prrd ne'-aj dnevi sta hr>d:'a Jc!a In Simen po Viču in otrrr*»!a za nrili« kami. Jcla je prrrolcovVa ra kvartf. *imen pa se je ozi-a! za ranimi obeh Val te&itl s pomočjo padal, katerm te zahvaliti, da sta dospela akoro nepoiko4«> vana ns tla. X Kearaaa oa morf». V pr! stani Hu v Chloj. g-ji v bitttai Benetk as je potopil dne 5. t m. z veder ribiJt.i čoln s petimi ljudmi. Zacndl velikih valov jih ni bilo mogoč« rc&iti. Zbrani snisi Dostojevskega (Druga scrila v treh kniltah. Izdal Hrv Jtamprrskl zavod v Zazrebu, Marovskr u'ica 30. Cena vezanim knjizam v kartoni 161.— Din.) Lani Je lz51a v založbi Hrvatskega Utam-parskega zavoda prva serila zbranih spisov Dos olevskesa, ka'ere Je prevel ln priredil za tisk Iso Velikanovlč. Krkor prva, obsega tudi druga serija tri knj ge In prinaša osem spisov slovitega ruskeza du5e-slovca. V drugo serijo nas uvala novela »Str!£-kove sanic«, spis s knl običajno fabu'0, te-da z ostro opazovalnimi značaji, kak- r Je to pri Dostojevskem sploh v navadi. Pisa-te'j nas vndl v provinco, kjer nam s'lka družabno življenje starih in mladih žen^k. ki love starega kneza, da bi mu ohesiK mlado Zlno na ženo. Knez pa ima tekmeca v Mozllskovu in ker se ne zsnima za že-nitev. propade popolnoma ničrt starih dam nevesta ps. ki je le sredstvo v rokah In-trigantk. ostane na koncu žalostno osramočena. Cohje le posegel plsate'1 s »Sclom Ste-pančikovlm«, kjer nam prednčule pristnega, zelo lalikiverneTa Rusa, p"ikovnika It šMrldcsctlh let. Trdi ta je revež — kakoi Zina v »S rlčkovih sanjah« — žrtev svois okolice katero tvorilo ženske. Polkovnk, dobričina od pet do elave, vzame v bl*o Fomo Pomiča. navidez pobožniaka, v resnici svetohlinca in s:epnr|a. Fomlč. prava rrspuiinska nrav. ima bistro oko la spregled« km .lu Hudi okoli sebe. Povzpne se natihem do gospodarja v tuji hi5i. kateremu le vse podložno. Končno postane tako neznosen, da se ga hoče po'kovnlk izne-bi"l. Vrže ga skozi vrata. Ženske udarijo v Jok In plač. a v kratkem s? Foma Fomlč vrne in tedaj mn vzrado?{cni prebivalci StcpanJikova položijo pred noge vso oblast v srlu. »Zapiski Iz mes'nrgi doma. »p prlznrno eno izmed n?lznači'nej5lh del Dostojevske-ca. To so podobe iz sibirskih kntore, kler je prebil pisatelj dokai časa kot kaznjenec. Ra? s 'em spisom ie Oos^levskl ono-zoril n-» se čitatelje in kritike, ki so se čutili vs'ed sp;sov, kateri so sledili »IVd-rlm Ijndem« n"kako opehTjcn« za r?d», ki so j;h s*avlli v pissVja- V »Zarlsklh iz mrtveita d^mac nam D^stoievski predo-čuie ce'o ealerilo z'oflnsV:h tlp^v. V vsakem pntfče člnvečznsko čr'o In drrbcc pre os'a'ega e'osa. k! ga n!mr»li vsi ljudi- zunaj v f!v')enlti. VonvenclJonMnih tradli-ll, t?m, kjer ie drv*bi fe a pr;nrl p^s"avl'e-na na pi^di-s'3) čistosti vesti in nezmot!jl-vrsM v delaniih. Sledi »Nemila zeot kri'ik tedan); Fvrope. očr»o-va^oč svoj ruski kult etldneza lndlv!dua'iz-ma. n^stnjevskl zast^a tezo, da mora pos»ai Rus osebnost viMe vrste nego povprečni rapadniak. Znak najvmrita rrzvilka osebnosti mn je radevolje, nezaves*no žrt-vovanle sameza sebe. V tem te tiče zarodki Kristove !de|e, katero }e Dostojes-skl izpopolni! In razvijal v svojih poznejših delih. Tudi Dostojevskega sta'ISče nrprtm socijalizmti le jasno obeleženo v t«m spi« su: pisatelj govori o Idej! bratstva la pra» vi, da Je nemogoče osnovati bratstvo na podlzgl razuma, ker Je aa taki bazi samo« žrtvovanje fluzorično. »Zapiski Iz podzemlja« so nekak samo« zovor telesno bolnega človeka, ki J« duševno zdelan In mnogo premišljuje e seM In drugih. Junak povesti ]e zastopnik Širok* ruske nature ter se norčije Iz clvillzacijs, ki hoče ljudi preustrojlt! na zrpernaturen način, pozneje pa se razvija In postane proTovednik svobodne osebnosti v Kri«'o» vem mls1n. »Zap:ski Iz podzem'ja« tvori!« prehod Dostojevskega v skupino velikih romanov, kjer nam podaja msatelj svoj« kon"nove'la'-Re peelede na ljudi in svet »Krokodil« js dražestna fan astlčna po* ves:i. roman »'grzlec« pa Je precej Cista avtnblogrpflja Dostojevskega, ki |e bil strasten h**ardl*t. Pri Igralski mizi Je bl denar za Dostojevskega brez vrednosti la kadar se je pisatelja lotita s'rast kvarta-ria. j« NI v njeni oblasti k»kor Izgubljen. Ce Imamo pred očmi ta dejstva. Sele la-Iko umemo. kako Je mogel pisa^lj tako sijajno opisstl kvartača v »Igralcu«. Drrgi serija sp'sov Dostojevskega ia* kljrčule prvo polovico p'sateljevega ustvar« lanla ter nas vodi v drugo dobo ustvarjanja velikih romanov. Zločin In kazen. Idijot. Mladec. Besi, Rratje KaramrsovL K tem spisom lahko pritegnemo Se »Dnevnik pisatelja«. S'ovenci imamo Dos'oWskega preved«« nega le v odlomkih. Kdor hečs spoznati celokupno ilvijesisko delo In nepoln Idelnl krog velikega ruskega psihologa, mu prU poročamo, nr| si n?bavi Izdajo »Hrv. » raz je tako čudno sn&čen. Mož odgovarja: Ne, smehljam se. To je pač moj način smehljanja, tlečem. da je to pačenje moj način smehljanja. Ona sliši te kratke, hripave besede in jih ne razume, jih ne more pojmiti Kaj neki misli? Naenkrat jo objame. Jekleno, s s t rajno močjo in ji šepeta tesno ob licu: Kaj meniš, ali mu nastaviva rogo> ve? . . . njemu, ki j« odšel ... ali mu nastaviva rogove? Ona zakriči ln pokliče slu/flrinja. S tihim, suhim smehom Jo on izpusti, se za k robota »n s« tolče po obeh stegnili. Zjutraj je zmagalo zopet dobro srce ženino, in ona pravi svojemu možu: Sinoči si imel čuden napad; zdaj Je minil, a bled si še danes. Da. odgovarja on, zelo naporno te biti v moji starosti dubovit Tega ne bom noskužai nikoli več ... »JUTRO* sfcs. 6C -Četrtek. 12. ITI. 1925= Naša zunanja trgovina r v 1.1924 Btfaaca aktivna za 13 milijarde Din. Statistični urad Generalne direkcije carin je nedavno izdal številke izvoza v 1. 1924. Te dni pa je bila izgotovljena tudi statisti« ka uvoza v lanskem letu, tako da se raors postaviti naša trgovinska bilanca za 1. 1924. Ker »mo podatke o izvozu ie objavili, obravnavamo v nasledajel le uvoz, ki je znašal 1..016.399.963 kg, 1,660.580 komadov in 211.198 kubičnih metrov napram uvozu $80,329.704 kg, 1.116.507 komadom in 280 lisoe 384 kubiinim metrom v 1. 1923. Na« pram 1. 1923. je torej narasel uvcz po kg ln komadih, padel pa je »»o kubičnih metrik to količini je bil torej uvoz 1. 1934. nekaj večji kakor 1. 1923. Po vrednosti pa je uvoz fiazadoval od 8..309.635.472 Din v 1. 1923 na S.,221,743.552 Din I. 1924.. kar se nanaša največ na zboljšanje dinarja. Trgovinska bilanca za !. 1924. je nasled« nja: Izv o® 9,338,774.432 Din Uvos 8„221.743.552 „ Prebitek 1„317,030.880 „ Jugoslovenslca trgovinska bilanca je torej aktivna za nekoliko večjo vsoto, kakcr jo jo lani napovedoval finančni minister. Je to ■ptrt. aktivna bilanca Jugoslavije. Ta visoka aktivnost je sigurno znamenje, da se j? na* Sa gospodarstvo po vojni že znatno popra« VBo la da je naša zunanja trgovina prišla ia normalno pot. V naslednjem navajamo najg'avnej5e Vvoroe predmete 1. 1924. (po vrednosti v milijonih Din; v oklepejih odst. relok"pn-» fa uvoza): bombažno blago 1504.7 (18.3 %\ Volneno blago 583.8 (7.1 %), bombažne tka« lune 414.7 (3.0 %), različni železni predmeti 399.7 (3.8 %\ stroji in aparati 367.5 (3.2 & ), s!ad' »r 322.8 (2.7 %), sirova kava 221.0 S2.7 %), premog 312.6 (2.6 %), sirovi bom« >až 157.7 (1.9 %), neobdelane koš« 157.4 (1.9 %), sirovo železo in p-olfsbrikatl 125.1 <13 %). luščeni riž 119.7 (1.5 %). transport na sredstva 116.7 (1.4 %), podplati 114.S (1.4 %), elaktrorehnični proizvodi 107.3 (1.3 %), potem železna pločevina, rastlinska olja, peirolej in drugo. lastnim imenom, nima prav za prav nikdo j drova 5; d. d. »Trt zla V«, tovarna hranil Ukinjenje a!? revizija uredbe o prisilni poravnavi Iz raznih časopisnih poročil je posnet«, da bo kmalu odločena usoda nredbe o poravnavi Isven konkurza. Nastane samo Vprašanje, aH naj se uredba popolnoma ukine aH pa samo spremene nekatera določila. Beograjski trgovski krogi so za ukinitev uredbe, ako so zadevne vesti točne. Kadrom ss s« da to nazlranje podpreti s številnimi v zadnjem času sklenjenimi joravavrami, b katerimi so prisil upniki «ic«r« docela ob svojo terjatve, a se J« na. inadno liknsalo, da »o postopali prezadol-Srnel uepošteno, da so nanrei prikril! del svojega imetja, ia so navedi! neobstoječe terjatve ln navajal! različno nesreče, ki jih v resnici tsiso nikdar sadele. Upravičena zahtevajo zato upniki, da se mora vzeli tej vrsti trgovcev In obrtnikov ia vselej aioinoiitl oškodovati svoje upnike, da morajo torej taki trgovci In obrtniki izginiti 3a vedno s povrSJa ln da n« smejo Izvrše. vati nikdar več kake obrti, da tako ne pri-dejo znova v položaj dolat! pod firmo tr. gori a nor« dolgova la ponovno oškodovati upnike. Drug! krogi so za spremembo uredb*, kakor smo čitali V obvestilu, k! ga Jo prineslo .Jutro, pred nekaj dnevi, In sicer za spremembo v tem smislu, da mora zna-Sati poravnalna kvota najmanj 50 odstotkov a radaljno omejitvijo, da prezadolže. liee na moro skleniti v razdobju treh let finige poravnavo. Dotlčna notica n! pove. C a! a, odkod Izhaja ta predlog, ali lr krogov trgovcev ali juristov. Kdor pozna mišljenje solidnega trgovstva v tem vprašanju, bo sodil, da so predlagali to spremembo jurlstt teoretiki, kajti solidni trgovci s« bore s vso energijo za to, da »e naprav! konec prisilnim poravnavam Izven konkurza v sedanji obliki. V doka« navajam primer, da so upniki . trgovci a priori odklonili « veliko vočlno poaujano 60odstotna knpto nekega trgovea, kor »o trdao prepričan!, da Israblja domnevni prozadolžen-se dobrote uredbe o poravnavi Izven konkur. aa same zato, da se obogati na lahek na-Cla sa 40 odstotkov svojih dolgov, kar da sinša doseči s flngiranlmt dolgovi, prlkrt-fanjem blaga la prodajo trgovine aa svojo sorodnike. Komisija, k! Ima od ministrstva za trg«. Tino In industrijo in od ministrstva pravdo nalog, da Izdela zakoaskl načrt o sprememb! uredbe o prisilni poravnavi Izven konkurza, se bo morala toroj obrniti do trgovskih strokovnih organisacij sa mn*. fij«, ako hoče zdelat! načrt tako da bo m v prid solidnemu trgovstvu. Trgovstvo 1« torej predvsem pokiloano, da odda na podlagi svojih skoro sedemletnih IikuSenJ, Odkar J« v veljav) uredba o poravnavi Is-tu konkurza. mnenje, ali naj so uredba ukine al! spremeni Ia kako nai so spremeni. Co s« bodo trgovsko strokovna organizacijo zadovoljile s 50odstotno porarnalno kvote, no bodo imele poanojo povoda pr1-totevatl se nad novo nrodbo o poravna r! izven konkurza. k! bi Izšla na njihovo In!-tljatlre !n 8 njlhevisa so^aisnjo«. Vseka, ko bi naj trgovske strokovno organizacije upoštevalo, da ima nredbo o poravnavi 1z-fen konkurza velike prednosti prod kon. kurznina postopanjem, namreč, da lahko trgovca tudi po sklenjeni poravnavi obratuje na lastno Ime; njegova eksistenca nI bničena. S poštenim delom in z le pridobljenimi lzkuinjaaal lahko pretlvi sebe In svoj« druilno. Ostane še vodno enakovre. den in polnopraven itoa Aievoiko druib«. Od negativnega določila, da trgovee, ki J« tU « tokviu« m aos« ved UaosaU («4 koristi, pač pa občutno čuti posUdlco pre-aadolženec, kateremu je Izredno otožko-čena možnost zaslužka. Velike važnosti in koristi Je določilo, da mora bit! poravnalno postopanje končano v gotov! dobi (v 90 dneh) ln da jo lahko upravitelj poravnalnega sklada neodvet-aik. Izkušnja je pokazala, da so odvetniki, upravitelji večkrat prenatančni ln premalo trgovci, kar Je glede na njihov poklic po. pelnoma razumljivo. Posledica tega pa Jo. da so konkurzi strahovito vlečejo, stroški pa naraščajo, tako da nazadnje preostaja navadno lo zelo majhna vsota za plačilo upnikov. Imamo primero Iz zadnjih dveh lot, da Je zadostovalo prece'Sn'e premoženje preiadolšenea baS za kritje konkursr.Tfi stroškov, upniki niso dobili ničesar ali samo smešno majhne zneske, prezadolže-nec pa jo imel po končanem konknrzu še več dolgov kakor pred otvoritvijo kon. kurza. V Interosu trgovskega ln obrtniškega stanu toroj Je, da ostane uredba o porav. na vi Izven konkurza Se v veljavi, da pa se naj z zakonsko novelo predvsem določi po. ravnalna kvota tako visoko n. pr. na 80 od. stotkov, da so vzame prezadolženeu vsaka možnost na nepošten način obo^atetl na račun upnikov. Upoštevajoč, da znašalo stroški poravnalnega postopanja precejšnjo vsoto ,da hočejo pri poravnavah zaslužiti različni poravnalel in rta ns vsak ns>čin trpi ugled in kredit prezadoltenea, sl bodo pri tako visoki kvoti (SO odstotkov) mr>o;I, če ne vsi prezadolžencl, premislili predlagati zgolj Iz dobičkaželjnost! poravnalno postopanje. Tn le določilo uredbe o poravnavi Izven konkurza. da ugasnejo vre preko poravnane kvote obstoječe terjatve. Je oji» vaba, ki jo pripravila številne podjetnik«-, da so pred'aralf poravnalno postopanje ss. mo radi tega. da bi obogateli. V vpraSanju upraviteljev Da naj hI se Slo s staMSča tr. govcev še dalje, namreč, da naj bi trgovske ln obrtniške zbornice »er trgovski cremlil določili v naprej spretne uradnike In trgovce, k! bi naj Izvedli poravnave In kojih naloga bi naj bila ,da varujejo predvsem koristi upnikov. Ta naprava bi pa bila tn H v prid prezadolžencev, ker bi znaša!! stro. Ski poravnav razmeroma malenkostne vso. te. Naloga trgovskih In obrtniških zbornic tn trgovskih gremijev je. da se pravočasno pobrigajo za zakon, ki bc za dalje časa odločeval o usodi trgorstva. Narodna baaka SHS Stanje 23. februarja 1925. Aktiva (v oklepajih razlike napram 22. februarju; v milijonih Din); kovinske podloga: V kovanem zlatu 72.3, v kovanem srebru 17.4, r tuji monetl 4.7. v depojlb v inozemstvu v raznih valutah 347.0. skupno torej 441.6 (— 4.5); posojila: na menice 11S2.9, na vrednostne papirje 200 9, skupno torej 1854 8 (— 24.7); račun za odkup kronskih novčanic 1186.3; račun začasne ra-jmea« 167.9; državni dolg 296P.3; vrednost državnih domen, založenih za Izda:a. nje novčanic 2i?8.3; saldo raznih računov 449.7 (— B4.1). Skupno 8945.3. Pasiva: Vplačana glavnica 25.6 (+ 0.1); rezervni fond S.8; novčanice v obto. ku 5759.8 (+ 80.8); državni račun zača. sne razmene 3R7.9; državne terjatve po raznih računih (— 26.3); razne obveznosti 183.4 (— 88.5); državna terjatev za založene domene 2138.3: nadavek za nakupova. nje zlata za glavnico ln fonde 64.2 (-)- 0.4). Skttpuo 1.945.3. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (II. t. m.) Pšenica: baška, 3.5 vagona 450. Turščica: sremska, 3.5 vagona 185; marc, ladja, 20 vagonov 185; baška, april-maj, 10 vagonov 200. Moka: baza »Os«, 1 vagon 6*0, »Osss, 2 vagona 655: »6.5«, 1 vagon 417.5 Tendenca nestanovitvna. Zagrebški tedenski sejem (11. t. m.) — Dogon Je bil srednji, dovoz obilen. Za izvoz so se kupovali le konji, in sicer za Italijo. Cene za kg žive teže: biki 9—10.50, junice domače I. 12-12.50. II. 11-12, junci domači I. 12 50—14, II. 11.50-12 50, bosanski junci 11.50—13, krave domače 1. 10 do 12.5i), II. 8-9.50, III. 4 5Q -7. bosanske krave II. 8-9, voli domači I. 12-13, II. 10.50-11.75, III. 9—10.50, bosanski voli II. 9—9.50, teleta 12.50—14, svinje nepitane 14—15 50, pitane domače 16—17.50, srem-ske 16.50—17, prasc! do 1 leta 12.50-14, starejši 13.50—15 Din. Konji 3100—11.50t> dinarjev za komad po kakovos I. 2rebe a do 1 leta 3000—4000, do 2 let 3800—5000, do treh let 5000-580» Din komad. Krma: •bičajna detelja In lucerna 125—150, s-no I. 1()0, II. 75-90, otava 125 Din za 10« kg. Duaa]ska borza za kmetijske produkte (10. t. m.). Nerazpoloženje za nukupovanje traja dalje. Cene so padle. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno blagovnoprome -nI davek brez carine: pšenica: domača 55 do 56, madžarska s Potisja 61—62, Jugo-slovenska 59—60, Rosaf« 60—<0.50; rž: domača 49—50; Ječmen: domači 50 -55; turščica: 28.50—29.50; oves: rumunski 40 d« 41 šilingov. Dunejski svinjski sejem (10. t. m.) Do-jron 12 616 komadov. Največ Je bilo poljskih In sicer 10.084, potem rumuaskih 1119, madžarskih 749, Jugoslovanskih 430 in domačih samo 34. Ceae nazadovale za 5 do It grošev. Ceae za kz žive teže: debele svinje I. 2.30—2 35 (izjemno 2.40), srednje težki 2.20-2.3«. kmečke 2.10-2.30, stare 2.10—2JO, mesne svinje 1.70—2.15 šilinga. v Smarci pri Kamniku. 20. t. m. ob pol 10. v družbeni pisarni v Smarci; Keramična Industrija, d. d. vZatrebu, 21. t m. ob 13. v prostorih Praštedione v Zagrebu; konsorcij Ljubljanskega velesejma 23. t m. ob 10 v sejni dvorani Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani; Zadružna banka v Ljubljani, 26. t. m. ob 17. v bančnih prostorih, Aleksandrova 5. = Ljubljanski velesejem. razsta\na In prodajna r. z. z o. z. v Ljubljani bo imela 13. t. m. ob II. v sejni dvorani Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani ustanovni občni zbor. = Praštedlona prevzame celjsko podružnico Jadransko-podunavske banke. Po vesti iz Celja bo tamošnjo podružnico Jadransko, podu..avske banke prevzela Prva hrvatska štedionica v Zagrebu. == Poštno-čekovnl promet v januarju t I. Stanje čekovnih računov koncem ja-nuarja je znašalo 11.346. Vplačil je bilo 437.628 v skupni svoti I„400,775.584.69 Din: izplačil je bilo 163.674 v svoti 1.,461,233.870.29 Din. Skupni denarni promet Je znašal toicj 2„862,"«C9.454.98 Din. — Naša udeležba na razstavi v Alllann. Ministrstvo trgovine in industrije je pod-vzelo korake, da bo na razstavi v Milanu zastopana naša država tudi oficijelno poleg velikega števila privatnih oseo. = Novo ležišče premoga. Pred kratkim so našli v vasi Udovice pri Smederevu veliko ležišče črnega premoga izvrstne kakovosti. Kasneje se je izsledil premoz tudi v vasi Pudarci pri Grocki. Ta premog jc enake kakovosti kakor v Udovicah. Strokovnjaki menijo, da je to eden in isti s!oj premoga. Ministrstvo za šume in rudnike bo posialo na lice mesta komisijo, ki bo pro-uči'a možnost1 izkoriščanja. = Srpsko-Švajcarska banka v Beogradu je imela prošlo soboto letni občni zbor. Iz podanih poročil je razvidno, da je znašal čisti dobiček za prošlo leto 1.7 milijona D.n, od katere svote se bo podelilo delničarjem 1.2 milijona Din, to je 12%. — Lanski borzni promet v Zagrebu. Promet na zagrebškem deviznem tržišču je znašal v lanskem letu 3 83 milijarde Din in je bil za okrog 1.25 milijona Din. odnosno za 27% večji od prometa v letu 1923. Promet z efekti je nazadoval. Delnic denarnih zavodov je bilo v prometu za 25 milijonov dinarjev manj, delnic industrijskih podjetij pa za 25 milijonov rranj kakor v letu 1923. = Ukinjen obiat tvornice stekla v Daru-var;u. Hrvatsko časopisje poroča, da je velika tvornica stekla v Daruvarju zaradi neugodnih gospodarskih prilik ustavila obratovanje. = Premog za naše icleznice. V Sušaško luko je dospel parnik. ki je pripeljal okrog 400 vagonov angleškega premoga za posamezne naše železniške direkcije. Dospelo bo, kako- se poroča, še več parnikov s premogom za Iste svrhe. — Likvidacija Jngoslavenskega Lloyda v Berlinu. Iz Berlina poročajo, da js občni zbor trgovskega podjetja Jugoslovenski Llojd odobril likvidacijo. — Gradnja nove žel«zn!ške proge Pod-*or?ea-Plavnlca se bo pričela 15. t. m. Dela bodo trajala več meseccv. = Češkoslovaško poljedelstvo In poljedelska Industrija. V Novem Sadu je izšla češkoslovaška številka našega na:bolišega strokovro-gospodarskega lista »Poljopri-vredni Glasnik«, ki prinaša veklnteresantne članke priznanih češkoslovaških strokovnjakov o celokupnem poljedelstvu, poljedelski Industriji in zadrugarstvu češkoslovaške republike. Revija je opremljena r mnogimi dobrimi slikami in tabelami, obsega 47 strani ter je pisana v lahkoumljivJ srbohrvaščini. En izvod stane 12 dinarjev in se naroča: Dr. Emil Popovič-Pecija, Novi Sad, Petra Zriniskega ul. 2. Gospodarskim krogom naitopleje priporočamo ta list. = Albanski petrolej ln Italija. Rimsko časopisje poroča, da se je končala razdelitev albanske petrolejske cone ln da je dobila Italija v bližini Elbasana ve'ike koncesije. = Češkoslovaška trgovska zbornica v Svlcl. Pred kratkim se je v Curihu ustanovila češkoslovaška trgovska zbornica z namenom, da pospešuje trgovinsKe zveze s Švico in Češkoslovaško. = Llpskl veliki sejam je. kakor poroča nemško časopisje. Izvrstno obiskan. Zlasti velik promet je bil v nedeljo. Na sejem prihaja mnogo inozemskih nakupovalcev, ki povprašujejo po raznem blagu. = Omiljen je ItalTa.nskeg aborznega dekreta. Italijanski finančni minster de Štefani je obljubil zastopnikom borz nekatere olajšave k znanemu borzoemu dekretu. = Učinek pov1šan'a diskonta v Angliji. Londonsko časopisje presoja vest o povišanju bančne rate od 4 na 5 odstotkov v uzod-sem smislu č«š, da Je bilo potrebno, ds sc onemogoči odtok ameriškega denarja Iz Anglije. Najbrže bo banka v kratkem povišala obrestovanje depozitov od 2 aa 3%. Borse« = Redne občne zbor« Imajo: Pa Sna zadruga pri Sv. Ambrožu nad Cerkljaml pri Kranju, r. z. z o. z.. 19. t. m. cb 14. v Stiski vasi pri Petru Skr.iancu: Splešao kreditne društvo v L j u b 1 j a n I, r. z. z «. z., 19. t. m. ob 11. v •odruiaih srastorih K 11. marca: LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčlj-skl zaključki). Vrednote: 7% posojilo 65—68, 4% kranjsko Iz 1888. 0- 22.5, 4.5% kranjsko melioracijsko iz 1911. 0—22 3. 43% kra«js)t« iz 1917. 0—225. vojna škoda 0—15S, Celjska posojilnica 210-214, Ljubljanska kreditna 235—0, Merkantllna 104—0 Praltodiooa 94«—948, Kreditni za trgovino 192—200, Strojne 6-135. Vevče 100-112, Niha* 39—0, Stavbna 275-2S5. — Blago: zaključek: tram!, merkantilno tesani, lepo suko bkgo, od 11/13—>1/29, ico Postojna. 3 vagoni (390). Povpraševanje in ponudoe v glavnem iste kakor včeraj; ponujala se je tudi ajda. ZAGREB. V efektih Je položaj nelt-»remenljlv. Od bn«č:iifc papirjev je zrstne poskočila EskomptM ia »koliko tudi Hipo. Ostale bučne vrednote neiinremeaieas. Od Industrijskih papirjev je Gutmann nekoliko oslabel. — Devizno tržišče se je dvorilo s čvrsto tendenco, a poslovalo se .ie v glavnem po pariteti dinarja na zunanjih borzah. Povprašcvanie je bilo zmerno, a je tudi bla^a bilo nekoliko manj, zaradi česar so tečaji deviz napram včeraj zabeležili porast. Narodna banka je intervenirala v posarrezn h čekih. Promet srednji Položaj po borzi neizpremenjen. Notirale so d e-vize: Amsterdam 2474—2504. Dunaj 870— S91, Bukarešta 29.75—31.75, Itaiiia izplačilo 254—257. ček 253.5—256.5, Londor izplačilo 296 125-299.125. ček 295.5- 298 5. Newvork ček 61.82-62 S2. Pariz 318 5—323 5. Praga I84-IS7, Švica 1195-1215, ček 1194-1214; valute: dolar 61—62; efekti- bančni: I.ltorale 65—70, Trgo 0—21. Eskomptna 122—121, Kreditna. Zagreb 105-110. Hipo 66—66 5. Jugo 107—ins, l.jubljan ;ka kreditna 235 —0, Praštediona 940—945. Slaven-ska 70—71. Srpska 140—0; industrijski: Se-čerana 710—715. Isis 58—61, Nihag 45 - 50, Slavonija 57—57.75, Trbovlie 421—425. Union 460—485, Vagon Osijck 90— 95, Vevče 100—121.; državni: 70% posoiilo 66.5— 67.5, agrarne 27.5—27.75. vojna škoda per ka-=a 155 5—156 25. obračun 154 5—156. BEOGRAD. Tendenca v devizah čvrsta. Nntirale so devize: Amsterdam 2485— 2-195. Dunaj 879—881, Berlm 1483-1490, Budimpešta 0.0861—0.0863, Italija 255.25— 255 5. London 297.25-297.5, Newyork 62 2-6235, Pariz 321-322 5. Praza 1*5.25—185.4, Sofija 45.5—46. Švica 1199-1200. CURIH: Beograd 8.40, Newyork 519.50, London 21.795, Pariz 25.80, Milan 213'). Praga 15.45 Budimoešia 0.0072, Bukareš.a 2.55, Sofija 3.80. Dunaj 73.30. TRST: Beograd 31.25-3155, Dunaj 0.03<0-0.0350, Praga 72 60- 73.10, New-york 24.41—21.50, Curih 4^9-472. dinar 3? 21—39.50, 21 frankov v zlatu 96—97. DUNAJ: Beograd 11.68-11.42, Berlin 168.70—169 30, Budimpešta 98—98.40, Bukarešta 315— 317, London 33.»7—33.97, Milan 29.04—29.16. Newyork 709.35-711 85, Pariz 3\64 — 36.80, Praga 21.08—21 16. Varšava 136.25—136.75. Sofiji 5'3-517, Curih 13S 55-137.05. dinarli 11.33-11.3*. P£4G\: Beograd 54.25, Dunaj 468, Rim 13? 75. Curih 651. BERLIN: Beograd 6.75. Dunaj 59.13, Milan I7.2V Praza 12.45, Curih 83.80. Sokol Novi te!j?rovaIm red JSS. Naša sokolska literatura poslednji čas vrlo napreduje, tako da imamo vedno kaj novega pred seboj. Zlasti, kar se tiče tehnične s'rani moramo biti z napredkom prav zadovoljni. Ker Je letos najslavnejša tehnična sokolska prireditev medzletna tekma v Beograd na Vidovdsn, zato Je naravno tehnični odbor JSS njej posvetil vso pozornost. Pred krakim je Izdal v posebni brošuri vse tekmovalne v?J* z navodi'1 za tikmovalce in sodnike In zdai Je predložil članstvu skrbno sestavljen tekmovalni red v nb'iki knjižice, k! ima 79 strari. Potreba po novem tekmovalnem redu Je bl'a občutna, ker Je bil dosedanji pomanjkljiv. Novi tekmovalni red je pregledno raz-de'len na 15 poglavij ter ima na koncu alfabeJčno urejeno kazalo, ki o^oeoča, da se na vsrko vprešanje hitro nald« odgovor, kar bo tekmovalcem in sodnikom v nrrksi olajšalo delo v dvomljivih primerih. Vrhu tega ima knjižica še 5 obrazcev za tekmovalne razpredelnice pri raznih tekmah, kamor se vpisujejo d~sež*ni uspehi za posr-mnika in zi vrsto. Pri nekaterih tekmovalnih panogah so pridt'?ne slike, ki pojasnjujejo gotove določbe pri lahkoatlet-skih vajah, kako Je urediti prostor za tekmo. V občih določbah, ki tvorijo prvo poglavje, so nivedene vse tekme, ki jih Je 6, da'je predpisi n priprstnostl, priglasitvi in pripravljenosti k tekmam, o nazradah. e •opravah, o varstvu in o zdravniški službi ter o štetju doseženih točk ln o končni doUaitvI uspehov. Drugo poglavje govori o prizlvni komisiji. Točno In pregledno sta episana orodje in oprema tek^ovališča, na-znsčsne so vse mere za oroije In za razdalje, Peto poglavje razpravlja • tekmi vrst In posamnlkov v vrstah, kar se kr?'ko označi kot tekma A. Predrlsl o tekmi kakor tudi o znamkovsnju so toč«! In pre-z'ednl, kjer je potreba so navedene lestvice o znamkivanlu. Na ta način so obdelane nato tekme nosamnikov za prvenstvo JSS (tekma B). o šfsJ8« dran» na Rotovškem trgu. Zaietel: ob 9. uri. V slučaju nesklepčnosti ss vrši d-vgi cbfni zbor eno uro pozneje ob vsakem »rs« vilu navzočih članov. Vabijo se vsi pri is« telji športa, da se občnega zbora ud-leie, ker je velike varnosti, da edini slovenski športni klub še dalje deluje v desrdaj za« črtani smeri. Glasovalno pravico imajo sa« mo člani klt"o smo že konstatirnti. da stoii t' zv. K'o-fačeva str&nka čeških narodnih so-1'al-cev v naiostrejšem bom s klerikpliz-mom. dočim ie bila Vovenska NSS zadnia leta rele pomočnik Sl.S, marveč tudi nien zavrnik. ?ta'iščp. k' ga ie ČSS znvze'a v Hmii napr-m Heri'a-lizmu in cerkvi, dokazife d am tralno nasprotsh'o v stališču češke in slovcn ske NSS. Dopisi Moste. V nedeljo se j« vršil ▼ gostilni »Pri Majarončku« obnči zbor la čajanka podružnice Kola jngoslov. eester v .Mcsuh, kateremu so prisostvoval; tudi članice centrala v Ljubljani in podružnice v Siepanj! vasi. Po pozdravnem nazovoru predsednice gospe Poharčeve, je tajnica ljubljanske cju-trale bodrila k i>ada']nerau složnemu In po-žrtvova'nemu karitativnemu delu. Sledile so volitve, nato pa se je vršila čajanka, pri kateri so bili gostje brezplačno pogeščeni z ravnovrstnliri okrepčU", ki sa jih sestre odbornice seme pripravile. Med čajanko ji bilo tudi nekaj prav le-rh deklamacij. Želimo. ca deluje naša vrla podrua«rea tudi v bodoče z Isto vnema sebi v čast, sirotam ia ubogim pz v kcrlst. Rac!ov£ca. Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi ra željo občinstva prihodnjo nedeljo, dne 1$. t. m. Se enkrat ljudsko igro »ftrat Martin«, ki ie pri prvih dvek uprizoritvah že'a »bilo priznanja. Pričetek predstave je ob pol Štirih popoldne. 520 Radovljica. Orjuna v Radovljici ima v soboto 14. t. m. cb 8. zvečer v Sokolskem domu redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. 513 LITIJA. Dramatični odsek Sokola priredi v nedeljo 15. t. m. igro »Krojaček-iunaček«. Istra se vrši popoldne in zvečer. Popoldanska predstava je namenjena predvsem mladini In se vrši pri znižanih eenah. Več Je razvidno iz plakatov. Prosvetni odsek Pokola opozarja tudi na radio-koncert ki ca priredi g. naduč. Blagajne, dne 21. marca (v petek) v Sokolskem domu v Litiji. LITIJA. V soboto. 7. marca nam je tok. Prosvetni odsek Sokola priredil Izvanre-den užitek, ko je prišel dr. Ivan I.ah in predava! o češkem prezide-ntu T. G. Masary-kn. Proslava Masarykove petinsedemdeset-letnice je uspe'a kar najsiiajnejše. Bratu dr. Lahu naša najtoplejša zahvala z željo, da nas zopet kmalu posetl s kakim preda-varrem. Zdravo! CERKLJE NA DOLENJSKEM. Ze 2\ let se poteguje naša občina za svoj poštni urad, kl je pri nas rad vse potreben. Nekoč, Mali oglati, ki služijo v posredovalne In socialne Zenitve. dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega namene občinstva, vsaka beseda tO par. | značaja, vsaka beseda Din I-—. Najmanjši znesek Din 5'—. | NaJman|SI znesek Din I0-—. (dobe) Kro'rikl ro**»očn;k « rprojn»'. Kaalov pove oprava .Jutra*. 5«61 Korespondent Kreten. vf!ov.n«Ve !n z»m?ke trgovske korespon-čsnee. f» sprejme za po-pl -=V. nr«. — >«mi^t>. l »ire*h« i.htcr 1b noiDOnti nm npr« to ostra, »od »H. B. 1« 6855 NftsVrrlca H T>M liTall i. j. »«»" 35 Irt. tpr.'iTi« taVoj * jnrom.t.pm trirn v r«-Po?n.-> lAhko ''ohi fTp.t. foptil"o r "a upra*o ^Iiitro* Md xo*Uo rifiii>» B953 Krojač loll'.*. <1.'» R» dom proti VaTfiji. pri r'a.;tT» na iw!ot- f S H r o t » t. Trtatka (Ha-filiale «6. m* Trg. pomočnik B»f?ftn. .trolc«. ina- »"fattt-irt, rrMfx is po-9tm. f. *pr.Jwr r»»«'t<» ta w-.to .Joita. t73S>. 6656 Čevljar, pomočnika (. l»a pa-SIOT: L. Ont^KfrtrM' diH. am-tni T»'r«. tr-a-n-« j <*mJtT« » r-ofli Pr«-"> "«- rov—Ia ra*-»v-tUara. Pre'*"®'« Imajo c5^it»a! I. • p-Tovr-talml •rf^^acami. — P«Bn-'h. la i. ..»'"Titt <«;•-«-• .Uprar.t o!l>0' Sokol-fkonn draitra. » aVn'H Loki. 6226 Pošteno dekle a marliiTO. rtara IS 'o 26 ki rari»m. kr»vo in lahka rMa » hofj- 21 m* «p-**im« takaj. — Ozira tr te to ycft oprara Vnjenka Ta ?pw.ri>ko trrn-iro. Va-tp.a ii«* ia pnrtMno o?no <'e>'0 ati pa j. f« iraf.aa. pri-lan ia po«t.aa. .. .pr-i-ot.. Poaa''^. pofl .n.^l-o .v.i.naa 1925. oa aprnro .Jatra*. 5547 Ogl"r?e rprrin«, p«po'nomt ltr«*S-fcan« is taiii»e!;iv*. ie U6e r% tmkol ▼ ptalno HpIo. — F.r«»«t*e!no p« ©«Ma tanof-lj"iv^mn akoHanta. ki je rmofr^a f>o*o4iti prlirprwo karoPo, kuhan j6 #"lia w veliki maoiini. — Poia*n?1a fr»* tovarnar t LjuMjaai. Metelkova 4 5466 Strokovnjaka ra ajra^it*v p- 8i ta Vtih.i-nje ap^a. iSč^m — R«»fl»»k-i raj r« Tc'a«e pri Iv. Kavčaik, Poe e* na^ov: 7ora Ka-r^«nata. Zi«aua. Karar.ntinn ulica 17. 5722 Offv^rt. ra?ern!k. ne jire Dr. Milan Goriiek, Sv. aart. 6616 Vajenca 5« srref^e «e v fotograf??«! ravoi. Poroji: pta^t o'l 15 1» 1et. n^jij r.n*re- ^ov lol In vewv»e Ao ri«an;a. — Pi«me»»» po- nu 'he i»a np^a^o «Jut*-a» po4 5706 na upr. .Jutrd., 5638 Vrtnar a»mo.to!"a. S.li pram.aiti m.no. Kaaicv pov» iifara .Jatra». 56S0 Pos^odlfm • prim-rao lot.ko izohrst>M> — i i' tlufha k I a'i 2 otrokoma. — Naalo* pove Ujira.a .Jutra., 5423 Slammke fn svilene Hohftre po najnovalll ."To okn-ni mo-ii i.i nn jih rr-n.h k.fcnr tnenc (••'•■tuja r.'Mtr.je folotraf Uujon II i h » e r Ljubljana ValvarorjcT trg GO. Motorno kolo znamke .P»-h». 3 UP. v tlol.r.m .tnnj«. .. po t**Io asroi» ra eao ali dve v.nerilanki. .e zelo arodno ae nizki rent preta aknpaj »It po^am.zao. Naslov pnve aprava «Jatra». 5657 Salonsko ogledrlo (100 v 17T), kHrlaft B in daljnogled (Fernrohr), ie proda sa Ciiaaata M. »n. 5653 Kontorlstinla z I!»tno trvav.ko prak«o. iMe me.ta blajajni.^.rke ali kot pomoi v trgovini. Ore tali aa rtetrlo. — Poati'lbe na aprava «Jnlra» pod .'I akoj i«. t£ii Trgovski ur?dnfk prvovrttaa mof, »jtopi kot iajirovo.Ija alt pi.arnfrt! vo lja v v. {;. trSovfko 5-li iadu«trij.k» po-lj*(j». Kvea-turlno pr.Tzane ni a ar-no maajiih trjorin |>o čakaj or dnevne — Ponu li>e pod iifra .Zanesljiva bilaa-ea E>3!» na epi. .Jutra., 528S Potnik t dohro prakao, «vedc» po boft)!. n.re»jrovtni. Vojvo-diai In Si Nt ji. iWe austa oJtr«bo jan.Si. TraB tJolob, aie-.a/ ic p. •! a lavaiee, si«k«. L.««' vil. e;«s Pletilni stroj ittv. 8 skoro dot. telo u*:0'!no naprodaj. Ms*lov v opravi .Jutra., 4300 Otroški vozičak .troro nov 2 v »o o^rez&o. priprave« zn lel.*.tl in sedeti (danajakl n-r-aiV e* u rodna proda. Krnit? pov. an. Heissluftnparrt (Krem Vawad) »opet re- omatizem. eeno prodam. — Kaslov pote upr. .Jutra«. 6876 Otomano Železno po.tetjo, belo lakirano, pre-i.oltno at»*no. v^ .knraj no.o. je radi |,re--elitve po nrodnl eenl na-pro'aj. N sel o * pove »prava .Jutra.. 6513 Motor prodamo na k. a.) za anrov« olje. izl>orno Itof. pro-'a»o ta eR.noo Otn. .trnUnlro za lizo za PfKVl Oin. vrtalni 'troj na pornn za 1200 Pin in Ppind.lpre.re za P^O Din •Vatlov nov« npr. .Jutra«. 5G83 Knj'ge Prhajo f« ram* n^mUke knjttre me^l temi: k1a«iki rir.'"0. C«-njrn« ponn ?he pod iifro • 'Vnmet Sf»l®a M ap^a-o eJutraa. 5426 Dve Meti m> dast. T pove oprava «Jntra». 56W Dame %t !S5eJo malih aofi".. kl M kupil« htkeu2ae f*»v!je it. S4. 55, TA. ia anti?epa*ra fterro. lak ia heka asnja rreh Karv, večinoma poloviina ***a — pri «Pazar»-ju v . ljubi Jaiti. Krekov trg !0. 1. nadatr. — Ojiejte »i! , — Povejte drugim: 5719 Vila v nepn.re^n»i hlHlial traia-v. ia. .. proda Pro.to »t»-nnvanje. — Ponudbe pod »n.Skn .Pro.»o «tanov»ni<-» aa upravo .Jutra.. 66C9 Tov-rna knvIn.Vlb (rde»»nv » kom-plctnim ol i.tom in ratnlm mat^rllalom v vePtnei me-.tn S'ov^nI;e .e pro-'a Ce. na in plaMInl poboji Jaka nrodnl — Ka«ln» pove uprava .Jatra. Haribnr 620» Vila z vrtoTi pri parka t Maribora, a prortfm stanovaniem f!. oa. 4 *oh). nt niro^no proda. Na*iev v opravi ajotra«. * Maribora. 653« Prazne steklenice cOdoH k « p b j e drogerija Antoo Kaae, ataovs, Udavaka ol. it. 1. CO Tehtnico dohro ohranjeno, n teto 500 k^, kupi Ivan BergauV, Oasitie« pri MedvoJab. Uti Mala hišica aH vila n« deteti, hI I m fel-a-UV« po«taj.. a .nbjm »tacava, njem B—S sob in krhi- ja, e. mozote s vrtom, pe iWa v -.t-m. — Ponn Ih- "ol .iolnino .tanovanjo um spravo .Jutra*. 680* Posestvo 35 o-alov. pri M.rlhoe«, ugodno pro'a. Na»lov pri povratnici .Jutra* T W"i-bom. 55* Vila ▼ Bepoere^nl htlflid tram-vaja. »e proda. Prosto et»-nov.aje. Koalo* pove «l»-•Jutra., 5616 la angleški livarniSfcl Koks la ansrleSVI premog la analrfkl ko aSki premog la trbiveljskl premog f ptimb rinili trečaa i 50 kg oa to-*e in v celili vi^erfii prcnttno in M'ce cjc »r^ korlva U. CER IN l ob lam. \Yo'fova |/!| Krasno posestvo od tO offclov. S ornle vinograda. t hi.»l c *o-podar-akimi ponlopji. 55 minut od ko|wli^Aa Rinn«ke »oplire — *# porrnl pro^a. rventa«*lno »udi br*»« vlnoera-la. — Ponudbe aa naalov: L. Pe-#ar. Zagreb. Strojarska nI. 6t. 3. 5678 anju Slvllla UC. prazno M>ho v bil fini ftiske ta takoj ali pornejo. Pon«'tbe na upr. .Jetra, pod .Šivilja., 6654 Krt sostanovrlec ao .prelme gospod. K»*'ov pove uprava .Jutra.. 6656 Cospod m .pr.jme na hrano fn stanov.nl.. Naslov pove uprava .Jutra., 6687 Dva jtospoda •e *[tr»*:me na stanovan;e Mestni trg 25 I o. 659.1 Stanovanje z t ali t sobama In kuhi-»jo. tveat le »ellka »e-oiircmlj**na soba. ae IMe »a takoj. Ponudbe po-1 Hfro • Oobro planilo 1714* na upravo .Jutra.. 6638 Dve sobi elegantno o|»emljeni — ta 1.1 oni-. _ 70C Pin ni'-.iVno. 2 sobi La pisarno in kramo robo za gu. fxi 'a. obla .1'oaert., Sv. 1'eira it. 24 6Gb2 A\M. nT. Prepozno dolnl. Dil tastonj S. J"riill kmalul — T. Srn. 6708 Gospod so epeetme takoj oa stanovanj.. Naslov puvo 0|>r.va .Jutra. 6701 Oseba mirnega tna^aja. i«?a pri- pro.to prazno sobo. — Po-nu 'b. pro.i pod tn. 6ko .l'poko|enka. na podrul-ciro .Jutra* v Mariboru. 6714 Velika sobi s Itedfniknoi in elektrifno razsvetljavo, ee takol o-tda l>r.t naj-mnine onn-nn. Va-t.ri mi po.oll !".0f>n Pin. Pono'tt— oa npr. .Jutra* v Mariboru po.I iifro .Soba • itedilnlkoir... 67IS Bol šl obrtnik inteligenten. S2 let star. Se teli porodili t dol>ra situ-irano go.fio^i^no nll v'ovo Ibijii«. na u|« se r prijateljski družbi sestali v boletu .Krona«, da se poslovimo od zavednega slovenskega pred«to>rlV:s tvkajšitjeta sodišča, g. svetni« ka dr. Muhe. O. svetafic. ka odhajate v Zagreb, Vam kli£envo Se enkrat v slovo: iBag Vaa ohrani čvrstega ia zdravega še tet!« — 9 marca sm* se v hotelu >Kr«nt.-poslavljali ad g. aadučltelja Pranja Ooinba, ki se prešel! v Toplice pri Zagorju. Tudi njemu kl čeno: >2ivelU Izpraznjen! sta t»* rez 2 slaibeal rsest! In ai vseeno, kaki ljudje ja aa sedejo. Nastala vrzel se mora Izpopolniti v smislu naših nacijonalaih teženj r. zaved^mi ljudmi, ki bod« slovenski delav* ci ne pa morda cela rušlici. Udojete!j In lastnik: "Konzcrtif a]utre»t Odgovvtni urednik: Fran Brozevtč. Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani. Danpa za sokolski Tabor! Opozarjamo vse interseente, da je pti p:sm«nib vp«-*anj h, ki naj jih urravniitvo pisiseno reši, brezooRojno pti'ožitt poštnine ia manipu!aci>ko pristojbino v z n e s k n Din 2'—. Posebno opozarjamo na to une stranke, ki žele, da se jim po poii pofe je naslove od malih oglasov. Vsa vprašan a in prošnje glede naslovov od .tna!ih ogLsov* bodo romale v kot, ako ne to priioteaih Oin 2-- DuSlca! Cakan v nedello v reatav. raciji .Orad.-liied. Poljubčki Dr. E. 662» Iščem tolažbe! Katera mlajših, bi "t. za-aiogla teiiti? — Dopi*e na upravo .Jutra* pod tua^ko .Vrnjena tjobav.. 6723 Sobo s hrano (■lesi f o", ln (t> votro^e s ns o.krlio ter etektrlfno ratevrtljavo, Uto soli-len ro.pod pri holjli rodbini. Ponu Ibe pio*im pod »Mnir IS25. aa apravsUtvo Jutra. 66H2 Inozemec kateri Je večkrat clsotea, l&fe eno alt dve sobi. eno opr»m1J.no. PlaS. naJvMjo najemnino. — Ponultte pod • t^snl trgovec, na npravo •Jutra., 6101 I aH 2 sohl po motnosti a knhinjo. U^e mirna in aolidna atranka ta takoi a'i kreneje. Pla^a daKro. Ponudb« pod iifro • Mirna 2738» aa np*a*o «Jutra». 5688 Dnifabnika »nafajr^ra. »am^a. • kapitalen R« pin. ee cara-di dr«*in»Wih ra*m«*r ma k dobro HoM alari trgovini t m"*«rlm tlakom na dHle-H. Pr»"o?i p«)V4.|ir|. Ponu na nr^aro «.lntra» pod iiirc ellitri aaatop*. 5216 I>ni7ahn1Va • kapitalom o I 7n do jftftftno Din. i*feai Inve tl-ran kapital ae v pol Ma porrao. l>of4ae aa upraro • Jutra* pc«i oflaaao ttev. Dva gospoda ere-lnjth Irt lrp«vw», dru^l drZ. uradnik. i<~lita cnatija i drrma ro»po!if nama c n*kai prrmol^nja. 7.*nit»v ni izključena. Crn}oae do-piae po mo risejeat, slikam na svite, plituo Itd. — Naročila no upravo .Jatra* po 4 iilrp .Moderao 273»* 66SS Cenitve indaMriJakih. obrtnfli tn drugih padjatij, pravzave po lartnlh ttrokovnjakik posreaaj« ajik nakup in v 'ajo. OaopodtKVa pisarna dmfha s o a. ▼ LJnhtjani, W«llovs niita 1, n. udatr. 84 Stiepuiln Sisak ■ h iiiifa pnr ji via boljkt um* kunce, »Vetu, puutnta «■ OSU . p*e uoukine aa (•■■■■■a Za na pliuHh lahko bolne m okrevalote znsno dobrn biven'« v krem Neumarkt, Oornjc Sia e>»k«, ttO m. remije e eotn^nit^ sobami, v v II W»!i z verando, dsna ck« kuhinje. Kr .sen mrrUm/ gog«J v*sk da« "O.tOO av. krst. i31la Torino Fiat dobro ohranjen, kapi B. Petrin, SUveaako Koajtco. snt Motorno kolo • priklepala »delan, M. lo rabljan s« kept. — Po-nudite t navedbo een« na na.lov: Polone. Maribor, Meljika u*tc 41« t. 18. Majhna h'!a 10 alnnt od kolodvora C»-Ij«, prtaaerra ta i oeobt, 1» Jako nizki ceni ia ugad. ainil ptaCllnhai pogoji naprodaj. — Po''rohao.ti s« poiavo pri Patru gar«4 * MoiUajtii H. iš pri Pt«™ Dobro'doča ptV?rna a kito vnod. ae bal««- bi lastnica peo^a. Potreben kapital rae.utc Din. Popise Jo Mtdovhi »a p^rvtele« .Jutra, v Maribora P"d Ma>. ttil Mesečno sobo K?em v Mltiai {JnbtjMate-ga dvora. — PoauHhe pod .Polno 2625» aa aprava ^btra*. 6672 l epa soba so takoj odda solidni gospodični. Kaalo* povs npr. .Jutra*. 6714 Sobo solafno in tr.lio. »e ato-ro£e z dobro domaio hrano tUe miren gospo 1. najraje v blilini Mir.a ali aaeeMK-at ia 1 april I. 1. Depiso jo po.lati 'na opravo .Jutra* po« m'k. .Pomlad.. 5475 SnafiKj sobo Btairo ln po ntoSnosli K elok!r>eo ritsvetljaro tU poseVnito .Msa, t 1. sprilota soliden gospod. Ponnribo na ap». •Juf» ped «M. r... 6671 Na stanovanje •o f prejmeta 1—8 gon m i m ca© i ALEKSANDER. - DU/\AJ ZVESTOBA DO GROBA (LA-DAAC DE-AONSOR.EAU) 91 r, . . Pri vhodu v mesto je Monsoreau takoj vprašal stražnika, da-li ie videl koga, ki ie prikahl z dvema keniema. (Glej včerajšnje > Jutro«.) •No, to mu naj bo!» veselo vzklikajo mladi ljudje. Dajemo gospodu de Monsoreauu dvajset in štiri ure časa, da se navžije zakonske sreče, in da pripravi vse, kar je v njegovih goščavah potrebno!* «Da, gospoda, dajte ml ta rok, in obvezujem se, da ga bom dobjo porabil!« pravi Monsoreau mračno. «Sedaj pa najbolje, gospod de Monsoreau, da odidete na počitek. Hej, strežaji, povedite gospoda vrhovnega lovca v njegove sobe!> vikae vojvoda. «ln lahko noč!» m. del. I. KAKO JE KRALJ HENRIK IIL IZVEDEL ZA BEG SVOJEGA BRATA IZ LOUVRA, IN KAJ JE TEMU SLEDILO. «No, Livarot, gospod vrhovni lovec je odšel. Sedaj mi pa povej, kako je pravzaprav bilo v Parizu, odkar sem ga zapustil!« pozove vojvoda Livarota, ki jame kmalu pripovedovati. Mi pa povemo s svojimi besedami nekoliko krajše, kakšni so bili v Parizu dogodki tistih dni. Mnogo po polnoči je Henrika III. prebudil neobičajen nemir, ki ga je toliko bolj vznemiril, ker je bil tako neobičajen v tej palači, za katero je veljala najstrožja zapoved po polnega nočnega miru. Zaslišal je g'asen ropot nog, slišal je prihajanje in odhajanje, oddaljene krike, žvenket orožja, ki 'e priprav'jeno, in slišal je klice: »Kaj poreče kralj, kadar bo izvedel...?» Henrik sede na postelji in pogleda za Chicotom, ki je ^pai v naslanjaču. Ko pa se je buka podvoj la, plane kralj, ves oleMcč v svoji navadni masti, s katero so ga mazali, predne, je legel, in vikne: «Cliicot, hej, Cliicot!« Chicot odpre eno okno. 3il jc v letih, ko se spanje pri-merro ceni, zategadelj ni v s'ičnih slučajih nikdar na mali plani', marveč se js leno dal buditi. «0, to si pa napak napravil, pravi, da si me prebudil! Baš se mi je sanjalo, da si dobil sina!» •Poslušaj, poslušaj!« pravi kralj plašno. •Kaj naj posušam? Saj rovoriš čez dan dovolj budalosti, da mi jih ni treba poslušati še ponoči!« «Pa kaj zares nič ne slišiš?* klikne Henrik nestrpno in pokaže z roko v pravcu, odkoder je prihajala buka. «0, o. pravi Chicot. saj sc tuje nek nemir od tam!« «Kaj rodeče kralj? Kaj poreče kralj? Slišiš li te besede, sinko moj? Kaj naj pomenijo?* •Dvojno ie mogoče! Ali pogbija tvoj pes Narcis, ali pa so se zbrali Huger.oti in se hočejo osvetni katolikom za Jcr-aejsko noč!» •Pomagaj mi. Ch;cot, da se oblečem!« •Kakšna nesreča! Kakšna nesreča!« se ]e med tem slišalo s hodnika. •Za vraga! To je pa nekaj resnega!« pravi Chicot >Hajdi! Majdi!* klikne kralj, pohiti v ono stran, ln potegne Chicota s seboj. Zares, v vojvodovi sobi vse zbrano, kapitani, plemiči, kai je bilo v nočni službi, in predvsem štirje miljenci. V vojvo-dinovi sobi je tudi odprto okno, in pri njem kopica radovednežev, ki si ogleduje temno noč in pa balkon sam, na katerem je nekaj privezano. Svilena lestva. Henrik smrtno prebledi. »Pobegnil! Pobegnil!« krikne s takšnim glasom, da so se vsi plemiči, ki ga niso videli priti, naenkrat obrnili proti njemu in utihnili prestrašeni. Iz oči so mu sijali bliski, in roka je stiskala ročaj bodala. Scl:onberg pa si je pričel ruvati !ase, Qe'sus se je udarjal s pestjo po licu, Maugiron je butal z glavo ob zid kakor jarec, Epernon pa, ki je bil najpametnejši, je že popreje rekel, da gre poiskat, kod je \ojvoda ubc/al, in je sam izginil, da se umakne prvi kraljevi besnosti. "Pri pogledu na lutost in obup svojih miljencev se je pa kralj kmalu pomiril, zlasti kerse je sam silil k miru in raz boritemu premišljevanju dogodka. Potem pravi polagoma. *To je torej ona velika nesreča, in baš zato je potrebno, Ja si očuvamo razum vsi *kupaj. Da, strašna nesreča nam preti. Ta beg znači državljansko v-,j-o. Takšna vojna \ rroiem kraljestvu... O, kdo je izzve! tr, udarec? Kdo je jetniku dal lestve? Radi njega bi dal obesiti \sc mesto!« «Kc'o ie krivec?« nadaljuje Henrik. «Kje je krivcc? Deset tlco3 tolarjev onemu, ki pove njegovo ime, stotisoč onemu, ki mi ga prirese mrlvega ali flvegi!« •Kdo drugi, ko kakšen Anžovin!« klikne Maugiron. •Verjetno! Sto l.udičev, Anžovinci mi bodo plačali!« Ka!;o da je ta beseda zapali'a sod smodnika, jej je sledila nloiia kletvic in pogrd na Anžovince. Domislil se je svoje mrterc, stare splctkarice, in se je splazil k njenim sobam, da lajpreje pogleda, da li na bo na tiliem opazil kakšnih sum 'živih znakov. Saj ie najbrže ona v prvi vrsti interesirana na Janašnjcm dogodku. Našel je svejo mater, ki zamišljeno sedi v velikem naslanjaču in ki je s svojim žoltim obrazom bila ")c'j slična voščenemu kipu, kakor živemu stvoru, zlasti kei e sedela povsem negibno. Ko je pa od sina slišala, da j«. Fran jo pobegnil, j; napravila nekaj živahnih kretenj, ali iz pregovorila ni niti besedice. «I(ako, mati, vi ne vikate pri takšni vesti?« jo jezno vpraša Henrik. «Pa čemu naj vikam?« ca vpraša mirno, in to so bile njene prve besede. »Kaj, ta bes, vašega sina in moiega brata, ali se vam ne zdi, da je to največji z'očin, ki zahteva tu Ji najostrejšo kazen?« Strah je prevzel vse prisotne. •Jutrov« roman LUCIFER kat»reg» skozin»fc»% napeta v*ehina. . repleteaa s itn-UttlitnhLi taplelljaji »i črtka do keiu*». ki prin&. lajo na vdc&enrma titatelj« t ipt«re»antnim rataiotr,. vanjrn v*ak hip presne* i* nji, ki ma ie »le blago, katero prodajamo po stilno soMdnih ccah vne-lj?|i «mo v naši t govi.-ii „Br*z hlačna loterijo") po'om kat. re je m f »fe, d« dobi kimer (epa darilo, ne da bi kal žrtvoval. Kd?r t'rej kapi ea enkrat ali t presledki!) klasa ia 25« D a, dos breinlačso pa I trečkn, s katero ima pravice 'rrati oa tej loteriji pri z?orai omenjeni tvrdki, kakor h ' o |e prodanega blaga za cm. njeno it v Io sr^fk Ta loterija ima ISOOsreZk s 720 dobitki. Dan sraikan) i ie pravočasna objavi Žrebanje ped knafrob dr T. ?f»ifer'a na]-kasneje v Juliju 192S. Djbtd: 1 knoul-tM spalna soba. 2 dobitka 90 I stumste, I dobitka ro f m '»•laeiieta bi-gs. M isiits** a n e»e po-» sode In S* 7.5 razaib dragih daiillio*. s*a samostojna mai, se tako] sprejme v pr*a«rtt«l medni aaion v Ljubljani proil dobri plači. Naslov pove upr. Jut:a. 130S1 • v« v • 119 lil (Sclileiser in Spleiscr) ie sprejmeta takoj. Prva Srask* Is-hrlka aeroplaaa, Beegrad, fnjl 13. 1285-- laboranta za metaiurjjifen laborarorli liže za takojSnii nastop svinčeni iulnik v Mežici. Padrobne ponudbe z navedbo plače na gornji naslov. 1259.» 3aqosiav. č.n>tvo m zafčito upnikov v Zagreta Tafniftvc za Slovsnllo UUBUANA, Ant. (Cnezova št 3 izpel uje in zastopa svoje f!»ne: 1. Pri proslovolj. izvensodnih poravnavah 2. pri prisilnih poravnavah 3. pri konkurzih. Vsa po;asni 3 dnie dra?e voi e Ta'nišivo ia S!»vsniio. ftibrara. Fnt.Kr.ssova 3 Za gospodo tanovo iniiane eeae srsjce, bele. prej St sedaj 79 Dia . , s piqne prsi , liS , 0S . . . l-a ciiillua . 148 . 1.9 . . Irack „ Iti „ U3 . Vrivate pu icatao zaižaalb ccaak -« 23 Vopopasta (1. Šinfeom nosi. K. Soss L.abl.asa, Ja.es.ni Ug 19. rt-t m Največjo izhero najnovejših modnih listov ima5 vedno na razpotago v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54, (na^proU gitvne poŠte*. " m Tgii uauui In prSporoIHo Dna !S. fervurria 1915 pogorel ni je že vdrugič vez.-ni koio ec; r.asa tlomača OTiiia!D3flMii3fi!!i,f::rizipS3 mi je po'om podružnice ara Slovenijo v Ljubljani v na krajšem čjsu iipbčaia palno zavarovalno vsot« !3in iii.U'i3'— brez odbtka. ZMivaljuiem se t^m imenovani družbi ia hitro In res kulantno ixaiači]*t ter obenem priporočam vsem poiectn kom. di zavarujejo pri naši domači in 2e dol^o dobro zn.-.ni Mi Snili JBIT ? U& UlfllliBiai Ju vanje, dne 5. marca 1925. Franc Kofenc, zavarovanec lesni trgovec. Žttder Josip Crlno*«i !van priča. priča. laot a ® O od jedilnega ln mineralnega oVa kuauje po najv šji dnevni ceni 1102-« T«rarr* »r«nJ.Vf?» ia Trn-ta HROVAT '& KO .iP., LJUBLJANA Vsak dan sveže namočena t*-- po3enovka ftrtoD VEffelt, Ljubica Kovinski podjetje i dobro vpeiinno, rentab Ino, Isstn* po-siorje s tal.oj prost m st*novan;em, v industr. kra,u se vsled družinskih razmer pro .'a. Dop na Jutro pod 'Ugodni pogoji-1307*. r. kupimo vsako množino Najnižje jjonudbe in vzorce je poslati na tovarno usnja Aloks Podvineo, Radeče pri Zidanem mestu. 1263-1 Št. 6836. Razglas. Mestni magistrat l ubljanski razpisuje oddafo tesarskih, kronskih In kleparkfh del 33 napravo novega prizidka mestne elektriCne centrale v LJubljani. Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi mami v mestnem stavbnem uradu, Linearieva ul. 1. Ponudbe n*j se vlože najkasneje do 17. marca 1925 opaldne pri imenovanem uradu. Mestni magistrat Ifubllansfci dne U. marca 1925. v/----\/ j Kdor rad c!!a lopa povesil, naj ^ naroči priljubljeno « (S romane,, Do sedal so izšli slrdeči: Pomin po uttnlh, plianlb fn tiskanih virih Pa.ar Kaletan Cena broS. Din.TO-- v«. Din 10-- po p iS.I 2 Diu vc£ Tlgnovl robjo Cena broi. Din 30. -, vet r) n 40- po po5*J 2 — D i vei. JhAS DE LA MRFT: Lucif ei* Fanl«'1lf»n ro-»i-*t Ift n#nravno ^fvijen e oanei, A'^k«anrira VI, «na C.prursn in kr.cle B rji.e Bioflrano Din 30—, vezano D.n *)■—, po pošU Din 2 — vei. CLAUDEE FARRERF.-. Gusarji 7£0.1wln«!ct ram U fivl enla mnnUh ropirlev » XVII. sla'et u. Cena hrol. D!n 2"—. vezana l)ln 1) -, po p^rtU Din 2r— več. FR. HhLLER: Utatnloa v«l!k«tia v3jvod9 Roman. Broi. Din 15.—. ver. Din tSr—, po poill Din 2-— več FR HELLER. Prigoda gosnoda Collina šaljiv det.kt v»ki roman lf vel'keja »veti. Cen« Din 10 , po poitl Din T— vec. Knjige ae .wo*aio pri UTavnlitVB rJntr«' Ljubljani, Pniarn.« allsa 84. Krajnike srnreVove sil jelovr kuslm v »agnn-mnailnali. - P.>-■ lld^e r. IvT Star gar, Radom,i«. Išče se zdrava, poštena SuoteSs^a sobarica začetnica. - Vpraša se v hotelu Štrukelj Kdor hoia spoznati iresta in kraje f Hrvatski. Bosni. Vaiva-d.ai, Srb Ji. Dalmaciji itd., aaj uručl A. Melik: Jugoslavija Zemljepisni pregled. II. del. Na 524 straneh podaja l-njlga, ki jI Je priložen tudi zeml.etid, podroben popis n»šc dilave. Knjiga velja s »oštnino vred 52 Dn, boljša kdaja 67 Din 50 p. Naroča se pri Tiskovni ladrnf! v t]abl an', Preiemova ulica iu 54 0 a 0 a 0 0 » o I« o a 0 s 0 a 1 J Naročite Ccs!rr-D?bel;ak. Ulensp"egel. Rnman. BroS. 60 Din, vez. 70 Din. PoŠt 3 Din ro£»Z7aro-Cudal. Svetnik. DroS. 64 Din, vez. 72 Din, poŠt. 2 50 Din. " Darbnsse-Debeliak, Cge j. Homan, BroJ. 30 Din, vez. 38 Din, pošt. 2 50 Din. Durban Vajans'