129. številka. Ljubljana, v sredo 5. junija XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor po&tnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolfi frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStvu naj se olagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari. Novi prorok — dr. Anton Mahnič. ni. Dr. Anton Mahnič šel je v frivolnem svojem početji še daljo. On hoče imeti vsekakor Staro-slovence in Mladoslovence. Ker pa tega razločka mej nami ni, napravil si ga je sam; kr-stil je namreč za Mladoslovence vse one piaatelje in drugače delalne rodoljube, katere on črti. In kaj očita tem možem, mej katere seveda prišteva v prvej vrsti dr. Vošnjaka? „Pregovori Rothschilda, da jim dobro plača, in jutre mu prodajo Slovenijo, narodnost in ž njo ves svoj idealizem in realizem." Ni li to skrajno trivijalno, ni li to nezaslišano! Kje, vprašamo, najde Mahnič mej onimi, katere je krstil za Mladoslovence, le jednega človeka, na katerega bi mogel aplikovati svojo trditev ? Zastonj bi ga iskal, kajti možje, katere on črti in katerim se drzne podtikati vsako podlost, niso le neutrud-Ijivo delalni za svoje uzore, oni so tudi požrtvovalni za narodno stvar. Le pregleda naj dr. Mahnič zbirke za narodna društva in narodne zavode; vsak trenotek naletel bode na imena „mladoslovenska". Nasproti temu pa bi mu voditeljstva narodnih društev mogla marsikatero zapeti o požrtvovalnosti njegovih pristašev, ki se važnih narodnih zavodov ne spominjajo niti tako, da bi levica n? vedela, kaj je desnica dala. Glede na tako podlo Bumničenje pač ni mogel dr- Vošnjak storiti boljega, ko da je brezobraznega napadovalca njegovega značaja poklical pred sotinijo na odgovor. Tam, pred neodvisnim sodnikom in pred zdravim razumom porotnikov dokaže naj, kdo je bolje značajen, ali oni, ki ne glede na njegova karanja deluje neutrudljivo za ljubljeni svoj narod, ali oni, ki zapeljuje neizkušene mladeniče, da mu dajo v javno porabo pisma svojih dobrotnikov, ki niso bila namenjena za javnost, in tako vzbuja v njihovih Brcih — nehvaležnost. Trivijalno pa moremo pisavo dr. Mahničevo nazvati tudi še v drugem oziru. človek, ki ima količkaj blažjih čutov, šel bode mimo Venere Mi-lonske z občudovanjem do umetnika, čegar delo je in spoznal bode t*\koj, ne da bi o tem le trenotek pomišljal, zakaj jo je izklesal ua polu oblečeno. Pa tudi manje omikan človek videl bode na prvi pogled, da je tu umetnika vodil čut sramežljivosti. Venera Mi Ionska torej v tacih ljudeh ne bode budila druzega, ko občudovanje do neznanega umetnika. Vse drugače sodi dr. Mahnič, o katerem ne vemo, kaj bi dejal, ko bi videl v stolnej cerkvi Pizanskej pri jcdnem stranskih aitarjev dve iz kamna izklesani svetnici s popolnoma obnaženim nedrijem do pasa. Njemu govori iž nje „mesena poltenost" in ruživanje mesa" (gospodje čitatelji naj nam odpuste, da uporabljamo take izraze; prepisali smo jih doslovno iz „Rimskega Katolika"). Njemu ni dosti, da je umetnik del telesa zakrit očem z obleko, ampak, stoječ pred kipom modruje tako-le: „Obleka se ji muza s telesa, do bedra (kaj ne, kako lepo je to rečeno?) je že vsa naga. Kmalu, kmalu . . . in potem?" .... Vprašamo, ali ni to skrajna trivijalnost? In tak človek hoče biti slovenski estetik! Konečno smo dejali, da dr. Mahnič predrzno kritik ujo Božje stvarstvo. V zadnjem zvezku „ Rimskega Katolika" piše namreč na nekem kraji o Ženskah od besede do besede tako-le: „Jaz —'da se prav odkrito spovem — jim nisem bil nikdar preveč naklonjen. Ne vem zakaj. Quod natura non dedit .... Ali kaj sem hotel reči?! Ne, ne bojim se, tudi če mi oči izkljujejo, povem odkrito in brez ovinkov: kar se tiče žensk, je bilo vedno in vselej moje trdno prepričanje, da bi se jim jeziki vsaj za tretji del prirezali in bi jih vse doma pozaprli mej štiri zidove in jim glavo oklenili v natvezavnico, da bi se ne mogla nobena dvanajst mesecev ozreti ne na levo, ne na desno. To bi bil moj prvi in najnujnejši predlog, ko bi imel govoriti na kakem taboru". Človek mora ostrmeti o takej surovosti in nehote" se mora vprašati, je li dr. Mahnič — kajti on sam napisal je gorenje stavke — zrastel iz vrbe, da ni poznal ženske, katera je vsacemu človeku, čegar srce ni še popolnoma podivjalo, najdražje bitje na svetu, ženske, ki jo kličemo s sladkim imenom: mati. Toda stvar ima tiidi še drugo lice. Dr. Mahnič bi moral, ker zmatra sebe za uzor vernega kristi-jana, vender vedeti, da je tudi ženske ustvaril Bog in da je Bog, kar je storil, storil vse prav. Predrzno je torej samo zato, ker mu „natura" ni dala naklonjenosti do ženstva, zametavati te stvari Božje in gojiti do njih v srcu svojem take trinoške želje. Vsaj je to tudi protivno naukom krščanskokatoliške cerkve, kajti ona časti Božjo porodnico bolje ko vsacega svetnika; ona je za svetnice proglasila mnogo žensk. Ali bi bila mogla to storiti cerkev, ki je v verskih zadevah nezmotljiva, ko bi ženski spol bil res tako zaničevanja vreden, kakor uči dr. Mahnič? Mogli bi reči še marsikaj. A dosti naj bode. Častiti čitatelji videli bodejo že iz doslej povedanega, kaki so nauki, katere oznanja novi Goriški prorok in kakošno obliko daje svojim — seveda učenim — razpravam. Videli bodejo, da se oni krogi, ki mislijo, da je dr. Mahnič poklican za čuvarja čistega katolicizma, jako motijo in da bodo prej aH kasneje morali priti do zaključka, da je tako delovanje, kakor je dobro dejal prerasti ti gospod Frančišek Ekert v „Čehu" , kakor navlašč uravnano „da odtuji slovensko inteligencijo katoli-škej Cerkvi in napravi mej duhovništvom in narodom slovenskim propad — na škodo veri in narodu." Caveant torej 1 V IJuM juni 5. junija. Odpoved kralja Milana pač ni bila prav um-Ijiva. Mi vemo, da je bil zgubil pri narodu mnogo zaupanja, a vender baš tedaj, ko se je odpovedal, zanj ni bil položaj najneugodnejši. Dežela je bila dobila novo ustavo in posebno radikalna stranka je bila pijana zaradi te pridobitve in bi samega veselja vsaj za nekaj časa ne bila delala resnih zaprek kralju, posebno, če bi je bil poklical na krmilo, kar bi bilo le v zmislu ustave, katero je kralj podpisal. Liberalci pa neso bili tako mnogobrojni v zbornici, da bi mogli posebno uplivati na vladanje. Kakeršen je bil tedaj položaj v deželi, pač ni bilo upati, da bi kmalu bili dobili večino. Sicer pa njih vodja Ristid ni bil baš tolik nasprotnik kralju Milanu, kar je večkrat pokazal. Drugače si te prikazni ncsrao mogli tolmačiti, nego da kralju ni ugajala nova ustava. Ta ustava je precej omejevala oblast kraljevo in bi pred vsem sedaj ne bilo mogoče vladati po svoji volji proti volji naroda. Milan ni imel lastnosti ustavnega vladarja LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spisal VAcalav Benel - Tfebizsky, preložil I. Gornik. 3PrT7-I <3.el. fDalje.) III. Pri fari v Okrouhlini, kake polu ure od Jific, pričakovali so novega kapelana. Pobelili so sobico, oprali pod, umili dveri in odprli okno, da bi se lepo prezračilo. Kaplanija v Okrouhelski fari bila je malenkostna, ravno za jedno dušo. Stari nepravilni oboki pričali so, da tu ni vedno bival kaplan. Nekdaj je bila baje tu soba s kuhinjo. Imela pa je to ugodnost, da je bilo z jednega okna daleč videti. Kaplauije v župnijah so navadno najskritejši kot. Ako je prišel kak gost v tukajšnjo faro, vselej se je čudil razgledu iz kaplanije. Prejšnji gospod duhovnik se je vedno takemu začudenju nasmehnil, imel je gotov uzrok. Ako je rekel kdo iz starih gospodov: „Skoro vam to zavidam, brat," vselej je odgovoril: „Zamenjajva, častiti gospod!" Stari gospod se je potem obrnil in se je prestal čuditi razgledu. Okrouhelski gospod župnik stopil je pred nekolikim časom pred župnijo in gledal po cesti, ne-li ne vidi kak voz. Nagibalo se je že na večer, in kuplan je imel biti danes na mestu ; saj je moral že tako o VBeh svetnikih vse sam opraviti. Gospod župnik prestopal se je nestrpno z jedne pete na drugo. Najedenkrat zaČul se je za njim slab, nekamo nesmel glas. Bil je latin.sk pozdrav. Gospod župnik obrnil se je brzo, zahvalil po latinski in dvorljivo pozdravil novega sodelavca v tukajšnjem vinogradu. „Saj vas, gospod brat, niti dočakati nesem mogel: a kako, recite mi, prišli ste s te strani? Iz mesta uaravuost prihajate, ali ni res?" „Zašel sem, čestiti gospod; obrnil sem se skozi gozd rekli so mi, da je tu najbliže in da si priho-dim menda dobro uro." Gospod župnik se je nasmejal: „Stara Bra-d'ačka bi rekla, da bodete imeli pri nas nesrečo. A ne bojte se, v Podlesji so dobri ljudje in pridnega duhovnika imado radi, in jaz upam, da bodete vi, čestiti gospod, pridni. V meni imate pravega in odkritosrčnega brata; videli bodete, da vam se bo tu priljubilo. Bodite mi še jedenkrat srčno pozdravljen! — Najprej pokažem vam vaše stanovanje. Kaplanija je najlepše mesto v tukajšnji župniji, takega razgleda, kakor ga imate vi, nima sam knez ne. — Poglejte!" In o teh besedah približala sta se oba oknu, odkoder je bilo videti na gozde. „No — ali vam ugaja?" Mladi duhovnik pokimal je samo z glavo. Veliko, temnomodro njegovo oko počivalo je na temnem zelenji bližnjih gozdov, kakor bi po glavah starih, stoletnih dreves nečesa iskalo, kakor bi hotelo na temnih, zamišljenih čelih njihovih nekaj čitati. „Tukajšnji gozdje razprostirajo se v daljavo nekaj milj; a povejte mi, kako pa ste pravo pot našli?" Mladi duhovnik pouzdignil je glavo in odgovoril : „Prišel sem v neko vas, zdi se mi, da so jo imenovali Jifice." „Da, da, Jifice pripadajo nam." „In tam so mi povedali, kod se gre k fari. Neki sosed me je spremil." „Saj sera rekel, da so tu dobri ljudje in da imajo pridnega duhovnika radi. Brez dvojbe je bil sam sodnik; visok je bil, že siv in resen mož, ni-li res?" in ko je videl, da bi moral ustavno vladati, se je raje odpovedal prestolu. Kakor je bil nejasen odstop kralja Milana, tako so tudi nejasni nemiri mi -noli teden v Belemgradu. Pravi uzrok nemirom bode za gotovo razkrila še le sodna preiskava. Sedaj seveda vsaka stranka zvrača krivdo na drugo. Ra-dikalci trdijo, da so poboji nastali le vsled izzivanja naprednjakov. Morda to ni tudi čista resnica, ker poprej vender narod ni vedel, kaj bode Garašanin govoril. Torej si lahko mislimo, da je bila stvar od jedne strani malo pripravljena, če je tudi morda potem presegla meje v katerih se je nameravala. Naprednjaki, vsaj nekateri, pa trdijo, da ima radikalna stranka nek tajen odbor, kateremu je na čelu Pasič. Ta odbor baje sedaj prav za prav vlada \ Srbiji, ministerstvo pa le zvršuje sklepe njegove. Ta odbor je baje najel razsajače in za-ukazal vladi, da naj nikar sile ne rabi proti izgrednikom. Vladni organi so se ravnali po tem ukazu in vojakov zaradi tega dolgo ni bilo, da bi napravili red in še potem neso rabili orožja. Temu tajnemu odboru se pokori vsa srbska vlada, le naučni minister ne, zaradi tega bode pa najbrž kmalu odstopil. Ta trditev naprednjakov je res pravi roman, in torej imamo prav, da jej ne verjamemo; če tudi ne rečemo, da bi morda kak radikalec ne bil kaj pripomogel k izgredom. Pri tacih okoliščinah, ko se duhovi razburijo, stori ta ali oni kaj nepremišljenega. Važni se pa nam v tej zadevi zdita izjavi dveh mož. Ta dva moža nesta baš poštenjaka, a vender bi utegnila resnico govoriti. Ta dva moža bila sta nekdaj kaj verna pristaša kralja Mjlana, a sta pozneje prišla v nemilost. Prvi je Garašanin. Mož je sedaj zaprt v Belgrajskej trdnjavi in se bode moral zagovarjati pred sodiščem zaradi uboja dijaka Miskoviča. Sodišče je zavrnilo njegov ugovor proti zaporu in proti njemu začela se je sodna preiskava. Kakor se poroča, se je Garašanin v preiskavi izjavil, da izgredov neso prouzročili niti radikalci niti naprednjaki, temveč, kaj mislite kdo? Kralj Milan sam. Mi natančno ne vemo, na kaj naslanja Miljutin Garašanin trditev svojo. Kaj več izvemo morda iz daljše sodne obravnave. Blizu jednake misli izraža Todorovič v svojem listu „Male Novine". Oudu piše, da je kralj Milan izrekel pri svoji odpovedi sledeče besede: „Z vašo ustavo, z vašo svobodo bodete se morili in klali mej seboj, a ko si bodete dovolj puščali, poklicali me bodete nazaj, da vam obvežem rane. Potem boiem razkosal ustavo, uvel staro vladno obliko, kakeršno je bilo za Milana in Mihajla." Mi ne vemo proti komu je Milan te besede govoril; a prav lahko je mogoče, da jih je izustil. Po tem takem bi kralj Milan rad zopet prišel na prestol in sicer tako, da bi ga Srbi še prosili. V Belemgradu ima kralj mnogo svojih tajnih pristašev, ki delajo zanj. Ti bodo skrbeli, da se narod ne pomiri. Hujskajo jedno stranko proti drugej da tako pripravljajo pot za povrat Milanu. Prvi poskus so storili pri shodu naprednjakov, a jednake toda še hujše prizore bodo pa poskusili napraviti ob volitvah. Ker bode pa preiskava proti Garaša-ninu in razsajačem stvar še bolj pojasnila, utegnejo stranke, spoznati, da izgredi koristijo le namenu drugih in bode tudi vlada oprezneja, nadejamo se, Mlademu duhovniku zdelo se je, da bi se niti otec niti rodni brat ne mogel ljubezniveje vesti proti njemu kakor gospod župnik. „In vaše stvari?" „Čudim se, da še voza tukaj ni." „Že pride, Že pride, bratec, trudni bodete, v kuhinji dali vam bodo kaj krepčila. Pojdite!" Mladi duhovnik moral si je pripoznati, da se ni nadejal tako uljudnega uprav bratskega vsprejema. Njegovi sošolci bili so že skovo vsi na svojih mestih, od nekaterih dobil je že poročilo, kako so bili vspre-jeti, in današnji dan napolnjeval ga je s strahom. Na nekem mestu kaplan niti v župnijo priti ni mogel, na drugem se to župnik prezirno niti zmenil ni zanj, tukaj pa je bilo, kakor bi prišel na drugi svoj dom. Morali so v klet po vino, po „ono rensko z zlatim papirjem," in potem trkal je župnik ž njim na odkritosrčno prijateljstvo. „Nečem vam biti predstojnik, temveč prijatelj, svetovalec, brat, oče. — Veste-li, Katra, da je naš gospod kaplan zašel in iskal fare v Jificah?" obrnil ue je stari gospod k priletni ženi, ki je sedela oddaljena opazujoč z motrečimi očmi novega kaplana, pri tem pridno pletoč nogovico. (Dalje prih. da Milan in njegovi pristaši delajo račun brez krč-marja. Politični razgled. Notranje «ležele. V Ljubljani, 5. junija. V nedeljo imeli so nemški zaupni možje v Pragi shod in so postavili kandidate za deželno-zborske volitve. Sklenili so pa tudi, da ne usto-pijo v češki deželni zbor, dokler se jim ne izpolnijo njihove želje. Vsa prizadevanja Čehov, da bi Nemce spravili v deželni zbor, bila so torej zaman. Nam se pa vender dozdeva, da bi se o nekaterih zahtevah Nemcev dalo govoriti. Tako bi razdelitev okrajev po narodnostih ne bila Čehom posebno v škodo. Mi mislimo, da bi Čehi najbolje storili, da porabijo to priliko in zahtevajo razdelitev okrajev po narodnostih tudi na Moravskem in Slež-skem. Če bi Nemci v to privolili, kar je upati, bi se v vseh treh pokrajinah češke krone doseglo spo razumljenje mej nemško in slovansko narodnostjo, kar bi bilo obema narodnostima le v korist. Ako bi pa Nemci ne hoteli privoliti v tako razdelitev, bi pa svet videl, da Nemcem ni za resno sporaz-umljenje in Čehom bi se ne moglo več očitati, da ne marajo za spravo. Nemcem bi se potem jako otežilo stanje, ker bi se ne morali več Bklicevati na to, da se jim godi krivica. Seveda tako spo-razumljenje mej Čehi in Nemci ni po volji konservativnim veleposestnikom, ki se boje, da njih koristi pridejo v nevarnost, ako neha narodni boj. Ve-leposestvo se itak ne naudušuje niti za Nemce niti za Čebe, temveč le zasleduje svoje koristi. Poljaki bi radi popoljačili vso Galici jo. Plemenitaška stranka se je v ta namen izmislila novo sredstvo Naseljevati hočejo poljske kmete mej Rusine. Veliko seveda ne bodo dosegli, kajti za tako stvar treba denarja in tega nemajo Poljaki baš v izobilji. Saj so tudi hoteli osnovati banko, ki bi kupovala posestva na Poznanskem, da jih Nemci ne dobe v pest, toda vse podjetje se je bilo izjalovilo. Tako se tudi Rusini nemajo dosti bati poljskih priseljencev. Poljski duhovniki, zlasti razni misijonarji si jako prizadevajo, da bi Rusine pridobili za latinski obred, kajti s tem bi bil storjen prvi korak za njihovo popoljačenje. Dosedaj pa tudi neso dc ■ segli posebnih uspehov, kajti narod se trdno drži vztočnega slovanskega obreda. Volilno gibanje je po vsej deželi precej živahno, a vender Rusini ne koliko premalo energično delajo, da bi bilo upati posebnih uspehov. Najbrž se razmerje mej Poljaki in Rusini v deželnem zboru ne bode po novih volitvah dosti premenila-Rusini pa imajo tudi težavno stališče, kajti proti njim ne delujejo le Poljaki, temveč tudi vladni organi. Vsaj je občno znano, da v Galiciji prave volilne svobode ne poznajo. Kake nerodnosti se gode pri volitvah, vidimo, kadar pride v državnem zboru verifikacija galiških poslancev na vrsto. Pri volitvah za deželni zbor pa še brezozir-neje postopa, ker deželnoborske volitve verifikuje deželni zbor, v katerem imajo Poljaki sami večino in svet o nerednostih toliko ne zve, kakor če se stvar razgovarja v državnem zboru. V tem, ko se nekateri poslanci v ogerskem državnem zboru poganjajo, da se uvede tudi avtonomija v katoliškej cerkvi, kratijo vladni organi cerkveno avtonomijo pravoslavnim Srbom in protestant skim Slovakom. Srbi in Slovaki imeli so baš v duhovnikih najboljše zagovornike in branitelje narodnosti svoje. Mnogo jim je baš cerkvena avtonomija pripomogla, da so ohranili narodnost svojo. To vedo dobro Madjari in se zatorej prizadevajo, da bi jim kako urinili narodne odpadnike za svečenike. Na vse mogoče načine uplivajo, da ne bi bili izbrani verni rodoljubi za župnike. V jednej protestantskoj občini naprosili so celo nekega katoliškega fužinarja, da bodo delavci njegovi glasovali za vladnega kandidata pri izvolitvi novega župnika. Fužinar je za-pretil delavcem, da jih odpusti iz dela, če ne volijo vladnega kandidata in delavci so boje se za kruh volili, kakor je jim bilo ukazano. Tako je katoliški fužinar odločil, kdo bode župnikoval v protestantskej občini. Vlada je dosegla svoj namen in to bode ne le narodu, temveč tudi cerkvi v škodo, kajti narod ne bode spoštoval duhovnika, ki so mu ga tako usilili. Vnanje države. V Bolgariji se goji močno propaganda za prisvojenje Makedonije. Sedaj sproži to zadevo vladna stranka, sedaj zopet opozicija. Toda ta zadeva je mnogo težavneja, nego je bilo zjedinjenje obeh Bolgarij. Ne le, da bi zato ne bile velevlasti, temveč tudi Turčija bode javalne mirno gledala, da ji Bolgari vzamejo zopet jedno pokrajino. Prisvojenje Makedonije bi pa tudi utegnilo dati povoda za novo vojno me} Srbijo in Bolgarijo. Zadnji čas se namreč Srbi jako zanimajo za to pokrajino in zatrjujejo, da po narodnem in zgodovinskem pravu mora pripasti Srbiji. Najpametneje seveda bi bilo, da bi se Srbi in Bolgari sporazumeli, da si prvi ob priložnosti prisvoje srbske, poslednji pa bolgarske kraje Makedonije. Tako sporazumljenje pa ni lahko, ker Srbi nečejo videti v Makedoniji nobenega Bolgara, Bolgari pa nobenega Srba ne. Etuografične preiskave raznih učenjakov so tudi še jako pomanjkljive in pristranske. Sicer pa tukaj ne pride le je- zik, temveč tudi mišljenje prebivalstva v poštev. Jezika sta tudi tako podobna, da ni lahko mej nja postaviti meje. Bolgari imajo res pomanjkljivo sklanjo in člen, toda ti dve lastnosti nesta tako bistveni svojstvi bolgarščine, kakor bi si kdo mislil, če se pomisli, da se člen po raznih bolgarskih selih ne rabi jednako pogosto in se je baš v nekaterih krajih Vzhodne Rumelije, kodar bi gotovo nikdo Srbov ne iskal, bolj popolnoma ohranila sklanja nego v pismeni bolgarščini. Nemški listi napitnico ruskega carja knezu črnogorskemu na vse mogoče načine zasukavajo. Svetu bi radi dokazali, da je car le hotel dati Francozom razumeti, da nemara za njihovo prijateljstvo. Tako se že veseld, da sedaj ni misliti na rikako zvezo s Francijo. To tolmačenje pa ni pravo. Mej Francijo in Rusijo še nikdar ni bilo posebno tesnega prijateljstva, pač pa mej Nemčijo in Rusijo. Poslednje prijateljstvo se je prejšnja leta večkrat ob slavnostnih prilikah naglašalo, posebno dokler je živel cesar Viljem I. Rusija je iz prijateljstva Nemcem pomagala, da so tako visoko dospeli, in se je zanašala, da jej bodo povrnili to uslugo s proti-uslugo, to se pa ni zgodilo, temveč Bismarck je sklenil tripelaUjanco proti njej. Rusi so spoznali, da je Nemčija njih prva sovražnica. Zveza s Francijo se pa ne bode sklenila iz prijateljstva, če se bodo kedaj, temveč le zaradi tega, da bodeta mogli braniti skupne interese proti Nemčiji in nje zaveznikom. V take namene pa sklenejo zveze države, ki v ostalem ne čutijo nobenih simpatij drugo za drugo. Zaradi tega se iz carjeve napitnice ne more izvajati, da bi ta rusko-francoska zveza bila nemogoča, Če bi jo zahtevali dogodki, če tudi njena podlaga ne bode prijateljstvo, temveč zdrav ego-jizera. Vlada angleška hoče večo pozornost obračati na Irsko. Pred vsem hoče posušiti nekatera barja, da pridobi nove zemlje za kmetijstvo. Tako dobljeno zemljo bodo razdelili mej zakupnike, da bodo postali samostojni posestniki. S tem seveda bode le malokaterim pomagano, a nekaj je že to, da vlada spozna, da mora kaj storiti za Irsko. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 4. junija. Navzočnih 24 obč. svetnikov, katerim predseduje župan Grasselli, ki verifikatorjema zapisnika imenuje gg. obč. svetnika dr. Bleivveisa in Ničmana. Mej naznanili prvosedstva je par dopo-slanih poročil in mestnih zaključkov, potem pa poročila stavbinBkega vodstva za mestni vodovod. Temu poročilu povzamemo, da so vsi drugi podjetniki prevzeli svoja dela, samo ključavničar Avgust Žabkar ne. On se je bil ponudil za pravo ključavničarsko delo, dobil pa samo kategorije 8., 9 in 14. za 478 gld., za katere je bil uložil le postransko ponudbo. Predlaga se, da se Žabkar odveze vse dolžnosti, da se mu vrne vadij, dela pa naj se dobavijo na drug način, ne da bi se prekoračil omenjeni znesek. Predlog obvelja. Ko je župan Grasselli konstatoval, da je v zmislu § 57. zadostno število občinskih svetnikov navzočnih, pride na vrsto 2. točka: Poročilo odseka za olepšavo mesta o prošnji telovadnega društva „Sokola" zaradi prostora za „Sokolov dom". Ker je olepševalnega odseka poročevalec obč. svetnik Fr. Ravnikar odsoten, poroča mesto njega obč. bv. dr. Gregorič ter prečita najprej Sokolovo prošnjo, potem pa ne posebno srečno sestavljeno izvestje. Olepševalni odsek sklicuje se na to, da je 1884. 1. stavbinska družba kranjska hotela kupiti isti prostor, a da se je prošnja odbila, isto tako prošnja fotografa Lainerja. Prostor, ki se za dober denar ni produl, se tudi ne sme dati zastonj. Poslopje bi mestu ne bilo v olepšavo, tudi prostor še spada pod Šiško, zato se prošnja odkloni. (Klic: Pereat!) Proti temu predlogu se prvi oglasi občinski svetnik Ivan Hribar rekoč, da ga je silno iznenadila predrznost, da se s takim predlogom pride pred zbor. Usoda Sokolove prošnje bila je jako čudna. Stilizovana je bila na mestni zastop, a oddala se je najprej magistratu, da bi jo odklonil. Delalo se je privatno proti njej na vse kriplje vender je v magistratu zmagala jedina prava misel, da nema pravice sklepati o njej. Po tem magistra-tovem sklepu oddala se je olepševalnemu odseku. Sicer se v jednacih slučajih take prošnje oddajajo finančnemu odseku, kamor tudi povsem sodijo, a v tem slučaji preziral se je finančni odsek, ker je Sokolov starosta tudi član tega odseka in ker se je od gotove strani delalo na to, da se pride z od-klanjujočim sklepom pred zbor. Glede posamičnih točk v olepševalnega odseka izvestji pa pravi govornik Hribar mej drugim: Sklicevanje, da se je zavrnila Lainerjeva prošnja, pač oi umestno, kajti Lainer ni predložil nobenega račrta. Poročilo od-sekovo primerja „Sokolski dom" jedenkrat z jahal-nico, konečno pa obžaluje, da bi tako lepo poslopje, kakor bi bil „Sokolski dom" stalo na takem mestu. To je vender skrajna kontradikcija! Društvo „Sokol" ima veliko zaslug in simpatij mej vsem narodom, spodobilo bi se torej, da se ugodi mali prošnji njegovi. Saj smo tudi pri drugih prilikah radi pomagali. Pr6koristni „Glasbeni Matici" dajemo drage volje po 500 gld. na leto, kar reprezentuje deset tisoč goldinarjev kapitala. Isto tako pomagamo „Dramatičnemu društvu", katero nikdar niti prosilo ni. Za Vodnikov spomenik dali smo brez ugovora 1700 gld. Da, celo za nemška društva ima novce. Filharmoničnemu društvu dajemo po 200 gld na leto, kar reprezentuje 4000 gld. kapitala. „Sokol" po ne prosi ze letno podporo, ampak samo za prostor, ki mestu skoro čisto nič ne donaša in je morda vreden kacih 2000 gld. A to kažejo se hkratu nepričakovane ovire narodnemu društvu, in to jako odličnemu, neče se ugoditi. Sicer nesmo bili tako tesnosrčni. Ko je pred par leti Voltmann prosil, da sme v drevoredu pijačo prodajati, hitro je sklenil zbor, da se mu da prostor brezplačno, menda zato, ker se Voltmann ne piše „Sokol". (Oho!) Tudi javna korist zahteva, da se ustreže Sokolovi prošnji, kajti „Sokol" otvoril bi potem javno telovadnico, kakor so po druzih mestih, kjer pa neso tako trdosrčni. Mesto Gradec sezidalo je samo telovadnico, mesto Brno dalo v ta namen lep prostor in velik znesek, Zagreb odstopil je „Sokolu" najlepši prostor brezplačno, vlada pa je posodila 24.000 gld. brezobrestno. Tako delajo druga mesta, pri nas pa taka prošnja nahaja gluha ušesa, dasi bi omenjeno monumentalno poslopje mestu bilo v olepšavo. Vsako drugo mesto bilo bi veselo, ko bi se kaj tacega zidalo, pri nas pa se delajo vse mogoče ovire. Sklicujejo se celo na to, da to ne gre, ker je ta prostor pod Tivoli in bi poslopje ne bilo mestu v olepšavo. Kaj pa rastlinjak? Ali so take vrste poslopja sploh v olepšavo? In vender ste ga postavili na jako lep kraj. Če katero društvo, zasluži gotovo „Sokol", da se nanj oziramo. (Konec prih.) Domače stvari, — (K volilnemu shodu v JLogatci,) ki bode na binkoštno nedeljo popoludne ob 4. uri v gostilni gosp. Fr. Arka, uljudno vabiva gg. volilce iz Dolenjega in Gorenjega Logatca, iz Planine, Rovt in Hotederšice. l>r. Voinjak, H. Kavčič. — (Tudi agitacija,) Župnikom po okolici Ljubljanski razpošilja se nastopno pismo: „Veleča8tni gospod! Že v prihodnjem tednu se imajo vršiti volitve volilnih mož, od katerih bo odvisno, kakšne deželne poslance bomo dobili. Odveč bi bilo poudarjati važnost deželnega zbora, ki oskrbuje deželno premoženje, ki pa ima govoriti tudi o drugih prevažnih zadevah. Naj mej temi omenjamo le za našo katoliško stvar toliko važne šolske pre-osnove! Vse kaže na to, da bodo deželni zbori sklepali o šolskem vprašanji in ako ne dobi konservativna narodna naša stranka vsaj v kmetskih občinah zbranih odločnih narodnih katoliških mož, Bog ve", kako se bo to silno važno vprašanje v prihodnjem našem deželnem zboru izvršilo, ker poleg 10 poslancev voljenih iz veleposestva, ki bodo bržkone vsi pripadali liberalni stranki, bo žal, kakor se sliši, precejšnje število slovenskih liberalcev, in kolika nevarnost je, da se šolska preosnova ali odkloni, ali pa tako izvrši, da nikakor ne bo zadostovala potrebi in koristi pravega katoliškega mišljenja. Prav v Ljubljanskem volilnem okraji deluje se z vsemi silami, da bi znani Mladoslovenec prišel na mesto dosedanjega konservativnega poslanca gospoda Robiča ter da se tako zabrani izvolitev moža, ki je odločen katoličan, ki se ne straši resnico in pravico katoliške vere braniti in zagovarjati. Ker je tudi zveden v gospodarskih stvareh in sam posestnik zemljišč, zato se ponovljeno v imenu somišljenikov s prav iskreno prošnjo obračamo do Vas, da vse sile napnete in k volitvi volilnih mož kolikor le mogoče zanesljivih vrlih katoliških mož iz Vaše župnije pripeljete. Le tako je mogoče, da spravimo v deželni zbor poleg g. dr. Bleivveisa tudi našega g. Fr. Povšeta; brez dobre agitacije osobito pri prvotnih volitvah volilnih mož bo izid dvomljiv, ker „Mladi* delujejo z vso silo. Naj Vam bodi, prečastiti gospod, ta zadeva ponovljeno priporočena kot zadeva prevažna za našo sveto stvar. Prav hvaležni bi Vam bili, ko bi blagovolili pismeno sporočiti podpisanemu, ali pa uredništvu „Slovenca" izid prvotnih volitev in imena izvoljenih volilnih mož v Vaši občini. Zahvaljujoč se za Vaš blagi trud v imenu somišljenikov dr. And. Čebašek. V Ljubljani 31. maja 1889." Temu pismu pridejano je še drugo zapečateno pismo z naročilom, da je ima Župnik volilcem prečrtati pred volitvijo vpričo g. komisarja, Kaj je v zapečatenem pismu, tega ne vemo, a navedeno pismo kaže dovolj, kakšnega duha so naši nasprotniki. Če gospodje, stoječi na cerkvene hierarhije tako visokem klinu, kakor baš kanonik dr. Čebašek, duhove vznemirjajo s šolsko preosnovo, potem pač ne vemo, kaj bi rekli. Deželni zbor o šolski preosnovi ne bode ukrepal, zato je bilo to strašilo odveč, kakor tudi strašilo „Mladoslovencev". Poslednjih ni bilo, toda, ako bodete Še dalje tako strastno postopali in rabili tako orožje, potem bodete šiloma delali na razpor. Kdor veter seje, bode vihar žel. — (K volitvam.) Notico o volitvi volilnih mož v Dolenji in Gorenji Šiški popraviti nam je tako, da gosp. Matijan v Gorenji Šiški ne bode za nobenega prijavljenih kandidatov. — („Sokolski dom") razpravljal se je včeraj v mestnem zboru Ljubljanskem. Dolgo se je odlašalo in zavlačevalo to važno vprašanje, včeraj je vender „tandem denique" prišlo na vrsto in vzbudilo dolgo in burno debato. Olepševalni odsek, ki je nasproti po veliki večini nemškemu drsalnemu društvu sama milost in naklonjenost, predlagal je, da se „Sokolova" prošDJa odkloni. Obč. svetnik in-žener Hrasky pa je predlagal, da se olepševalnega odseka predlog zavrne z nevoljo in ugodi „Sokolovi" prošnji. Na g. Hribarja predlog glasovalo se je po imenih. Z „datt, torej za dovoljenje so glasovali obč. svetniki: O. Dolenec, Hraskv, Hribar, Murnik, Nolli, Petričič, PovŠe, dr. Tavčar, Tomšič, Rozman, dr. Vošujak, T. Zupan, in Železnikar. Z „n eu, torej proti dovoljenju so glasovali: dr. vitez Bleiweis, Gogola, Grasselli, dr. Gregorič, Klein, dr. Alf. Mosche, H. Ničman dr. Još. Stare, Ig. Valentinčič, Velkovrh, Žagar. Trinajst obč. svetnikov torej glasovalo z „da", 11 z „ne". Ker po § 57. mest. st. za tak predlog treba dveh tretjin vseh prisotnih obč. svetnikov, je gosp. Hraskega predlog propal in „Sokol" ne dobi stavišča za „Sokolski dom." To glasovanje je pač obžalovanja vredno. Obširneje poročilo o tej seji nahaja se na drugem mestu. — (K sokolski slavnosti v Novem Mestu) bilo je včeraj zvečer zglašenih 46 Sokolov. Blizu polovica odpelje se v soboto ob 2. uri popoludne, druga polovica zvečer. Ker je zanimanje veliko, upamo, da se jih zglasi še nekoliko, da bode „Sokol" v dolenjski metropoli dostojno zastopan. — (Doktorjem prava) bil je danes na vseučilišči v Gradci promoviran g. Štefan Kraut, c. kr. avskultant v Celovci, rodom iz BiBtrice na Koroškem. — (Šentpeterska podružnica sv. Cirila in Metoda) imela je pri nedeljski veselici v Schreinerjevi pivarni 164 gld. čistega dobička. — (Osnovanje Vipavske sadjarske zadruge) je bila jako zdrava misel. Kakor čujemo, je zadruga prav zadovoljna z uspehom, a še bolj smemo biti zadovoljni Ljubljančanje, ker je zadruga naredila češnjam tako ceno, kot se spodobi. Pred tednom, to je ob začetku delovanja zadruge imela je ona velike zapreke, a premagala jih je ter je cene češnjam po Ljubljani precej za 100 % pritisnila. Lansko leto so bile ob tem času in ob boljši letini češnje po 30 kr., letos so pri zadrugi po 16 kr. kilo. Zadruga je škodovala le prekupcem, ki so povsod prave more kmetijskemu producentu. Ljubljanskim branjevcem pa stavi zadruga niže cene nego Vipavski prekupci, zato so tudi ti na boljšem. Da se pa bode moglo to za nas toliko koristno podjetje vzdržati, moramo ga Ljubljančanje sami podpirati. Veliko je tudi to vredno, ker je dobiti v zadrugi vsak dan sveže sadje, kajti skoro vsak dan je VBa zaloga že dopoludan izprodaua. — (Nova brizgalnico) dobila Ratleška požarna bramba zadnjo nedeljo iz Samassove to- varne v Ljubljani. Pri slovesnosti bilo je pri tej priliki navzočnih 5 požarnih bramb iz obližja. Tudi Ljubljanska požarna bramba je bila povabljena, zastopala sta jo gg. stotnik Doberlet in načelnik Albin Ahčin. Gosp. župnik Zagorjan je blagoslovil novo brizgalnico, na kar je g. Doberlet v imenu „Zveze kranjskih požarnih bramb" ogledal gasilno orodje, katero je našel v popolnem redu, kaKor se tudi prepričal, da so požarni brambeniki svoji nalogi popolnoma kos. — (Iz Vipave) se nam piše: Bilo je čitati v nemških časnikih, da je bil na Dunajski razstavi najvišji konj 181 cm visok, katerega so vsi občudovali. Pri nas v Vipavi ima pa tukajšnji posestnik g. Štefan Hrib konja konstanjeve barve, jako lepo vzraslega, blizu tri leta starega, ki pa meri 184 cm. Kadar je uprežen, ga vsak občuduje zaradi velikosti in lepote. Vranec je na prodaj za primerno ceno. — (Iz Trata) se nam piše dne 3. t. m.: Osobni vlak št. 7/1, vozeč danes zjutraj ob 9. uri iz Trsta v Kormin, šel je pri prvem čuvaji, komaj sto korakov izven postaje iz kolovoza, in sicer tako, da so mašina, sprevodnikov voz in zadnji vozovi na tiru ostali, tender pa in v sredi pripreženi štirje vozovi s tira skočili. Nezgode ni nikakeršne zaznamovati. Potniki so v drugi hitro sestavljeni vlak prestopili iu pot ob 9. uri 35 min. nadaljevali. Ali in kdo je stvar zakrivil, do zdaj ni dognano. — (Katoliško podporno društvo v Cel j i) izdalo je svoje letno poročilo. Društvo izvršilo je v preteklem letu dve važni spremembi. Raztegnilo je svoj delokrog po vsej vladikovini, namesto zbog obilnega posla odstopivšega g. JoBipa Žičkarja izvolili si duh. svetovalca in profesorja g. Ivana K ruš i ca za novega načelnika. Katoliško podporno društvo steklo si je velike zasluge s tem, da vzdržuje v Celji slovensko dekliško čveteroraz-redno šolo za okolico, v katerej se je poučevalo in vzgajalo 270 deklic. Poleg tega bilo je v „šolskem vrtci", ki ga vzdržuje družba sv. Cirila iu Metoda, 50 otročiČev. Društvo šteje 472 udov, a ker precej udov ni plačalo svojih doneskov, nastalo je 265 gld. 37 kr. primankljaja (dohodkov 1142 gold. 37 kr. troškov 1407 gld. 58 kr.) Društveno premoženje iznaša 2935 gld. 60 kr. To jako koristno društvo priporočamo slovenskemu občinstvu prav toplo, ker je obilne podpore vredno. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 5. junija. ,,Wienei-Zeitung" objavlja zakon, s katerim prevzame država obrat na avstrijskih progah ogersko-gališke in oger-ske zapadne železnice in zakon, da se delovanje porotnih sodišč v Kotoru začasne ustavi. Praga 5. jnnija. V Falknovu strajk končan, v Plženskem kraji pa se širi, ker se delavci s silo in grožnjami zadržujejo, da ne morejo na delo. 5000 delavcev ne dela. Rim 5. junija. Italijanski konzul Du-rando potoval v Trst nazaj. Preiskava dokazala, da je Durando po svojej dolžnosti in po avstro-italijanskem konzularskem dogovoru postopal. San FranciSCO 5. junija. Po poročilih iz Hongkonga je tamkaj vsled orkana 10.000 ljudij poginilo. Razne vesti. * (Napitnica ruskega carja) knezu črnogorskemu tolmači se na razne načine. Izvirni tekst napitnice je naslednji: „Piju za zdorovje knjaza čeruogorskago, edinstven ago, i s -krenjago i v j er n a go d r u ga R o s i j i". Nemški listi izvajajo iz te napitnice, da je car le rekel „moj jako ljubi pr i j a t e I ja, češ, da „ediustveui" v ruščini to pomenja. * (Bogato vseučilišče.) Vseučilišču Syd-nevskemu darovali so zasobni pokrovitelji od 1853. leta do letos 500.000 funtov šterlingov, t. j. 5 milijonov goldinarjev. To je pač lepo in velikansko darilo. *(Pariškasvetovna razstava v škripcih.) Ravnateljstvu Pariške svetovne razstave dela sedaj obilo skrbij in preglavic nad pol milijona ponarejenih ustopnic, katere so obiskovalci oddali pri uhodih v razstavo. Ta škodljiv nedostatek hoče ravnateljstvo v naglici z izdajo novih ustopnic odpraviti in tako preprečiti kolikor možno ponarejanje ustopnih listov. Je pač težava in križ pri toliki gnječi, katera drvi dan na dan v razstavo, vsako U8topnico posebe natanko ogledati iu dognati, je li pristna ali ponarejena. Občinstvo je doslej razstavo že opeharilo kljubu prav nizkej ustopniui za nekaj tisočakov. „LJUBLJi 7*5 »SE nor ■rtojl za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Javna zahvala. V akadetuičneui letu 1888/89. so blagovolili daljo darovati „Podpiralni zalogi slovenskih vseučiliščnikov v Gradci": Gosp. dr. Ludo vik Filipič, odvetnik v Celji ... 15 gld. n dr. Earol Schmidinger, ces. kr, beležnik v Kamniku.............10 „ „ Fr. Sal. Pire, ravnatelj gium. konvikta v Št. Pavlu.............5 „ „ A. Komel pl. Sočebranski, c. kr. major v p. v Gradci........... . 1 „ Za te velikodušne darove izreka opravilni odbor „Podpiralue zaloge slovenskih vseučiliščnikov v Gradci" plemenitim dariteljem v imenu revnih in podpore vrednih Blovenskih vseučiliščnikov najtoplejšo svojo zahvalo. V Gradci, dne 4. ju«iija meseca 1889. Bogomil Krek, l>r. dir. Krek, stud. iur., c. kr. vseučiliščni profesor, tajnik. predsednik in blagajnik. T li. j c i : 4. junija. Pri Malici: Achtschin iz Radeč. — Pavlin iz Črnomelj a. — Berger z Dunaja. — Gasser iz Trebnega. — Biihr iz Požuna. — Strohschneider iz St. Poltna. — Do grassi iz Istrije. — Liebhauser iz Norinperka. Pri Slona: Narossy iz Reke. — Ktinig iz Gradca. — Globočnik iz Kranja. — Gostiša iz Karlovca. — RobiČ iz St. JurSkogore. — ilanišek iz Gradca. — Vodnik iz Karlovca. — Geiger iz Kranja. — Knvttl z Dunaja. — Bondo iz l )jakovega. — Rošt od sv. Ivana. — Slibar iz Beezja. — pl. Ešokuyay iz Budimpešte. Meteorologično poročilo. 9 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. ee •ja a s •—i 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer (.'!•'■ 7 mm. 734-5 mm. 734-3 mm. ] 16-6° C 23 R« C 210° C si. zah. si. zah. hI. zah. obl. jas. obl. 0*30 mm. dežja. Srednja temperatura 204°, za 2'8° nad normalom. ^)UL3n.si3s3sa, "bor dno 5 junija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.1 včeraj — Papirna renta.....gld. 85-20 — gld. Srebrna renta.....„ 8555 — „ Zlata renta....... 104-45 — , 6% marčna renta .... , 100-45 — , Akcije narodne banke. . . „ 905-— — „ Kreditne akcije..... „ 305-— — „ London........„118*80 — „ Srebro........„ —'— — , Napol......... C. kr. cekini...... Nemške marke..... 4% državne srečke ie 1. 1864 Državne srečke iz 1. 1864 9-447, - , 5-62 — , 58 10 - f 250 gld. 135 gld. 100 . 176 „ danes 85-45 85-70 109 55 100-70 907-— 305-50 118-80 9-44 5-62 58-07 V, — kr. Ogerska zlata renta 4°/0...... 101 Ogerska papirna renta 5% . ... 96 56/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 Dnnava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 124 Zemlj. obč. avstr. 4*/,*/, zlati zast. listi . 119 Kreditne srečke.....100 gld. 183 Rudolfove Brečke..... 10 20 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 127 Trammvvav-drust. veij. 170 gld. a v. 232 70 60 60 75 50 60 75 40 75 Hiša na prodaj. Leta 1886. na novo zidana hiša v dve nadstropji \ i.sok.-i na Krftkera št. 82, na Šolskem trgu, pri farni cerkvi, pripravna za piodajalnico ali kako drugo obrt, ki je vsa v kaj dobrem stanu, prod« s»e Iz proste roke. Več se izve pismeno ali ustno pri oskrbniku Junczti Nterle-tu, živinozdravniškeui po i očniku n* KrAkem »t. 17. (397—3) Služba. ■ «•«•«*in za mojo prodajalnico tobaka in kolekov pridno V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani je i išla knjiga: Ukrajinske dume. Češki spisal E. Jellnek. — Poslovenil Podvidovski. Mala 8", 84 stranij. Cena 15 kr., po posti »O kr. FRIDERIK R0FFHA1 urar na T>iiiiajsl£i oes^ti priporoča v lepi izberi (398-3) darila za birmo in prosi za obilne naročbe. vJjfP tip?—»gffip—k»^iv —■s^Š^T^I Nekaj čisto novega v dijetetiki je naravna, veliko v sebi imajoča, z oblastveno koncesijo z nmctuo, svobodno ogljenčevo kislino nasiščena, na novo v trgovino došla Kostrevniška Rimska slatina pri Rogatci. Srečno z je din j en je prirode in umetnosti, nepre-kosljiva dijeteticna pijača, kakeršne še dosedaj ni bilo, ruflništo-slatinsta solna vofla, zdrave j ša, kakor tako imenovana v sifonih napolnjena, bolj se peneča, nego drage nahajajoče se mineralne vode. Dobiva se v vseh boljših lekarnah, prodajalnicah rudninskih vod, pri trgovcih in direktno pri »skrbništvu Rimske slatine, pošta Rogatec-SIatina (na Štajerskem). (305—7) izurjeno tudi v ženskih ročnih delih in na šivalni stroj. '407~a _Angelo Casagrande v Ajdovščini. Velikansko peso, nemško in domačo deteljo, raznovrstne trave in sočivja prodaja po najnižji ceni in zanesljivo kaljive PETER LASSNIK ■v ZE-ij-u/toljetni. Poitna naročila se proti postnemu povzetju hitro razpošiljajo, m (181— 26) Košnja v najem se bode oddajala v soboto dne 8. Junija Ob uri «'i--jii. — Svarimo pre■< . ■ < «»♦ ♦»■» »■> ♦ »« *m* . VIZITNICE priporoča v Ljubljani. *wL* *TtL* »m* »m* ♦■T« *V* »M* *Wl* Št. 9873. (415—1) Košnja v najem! V torek po liiukoštili, 11. dan t. m., do-poludue ob 5*. uri se bode košnja mestnih senožetij pod oradom Tivoli po očitnej dražbi za leto š**H«>. kosoma oddajala v najeiu. Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoludne na seilOŽetill v E*atteruianovem drevoredu poleg vojaške oskrbo-valnice. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 2. junija 1889. Darila za "birmo v največji izberi in po zelo nizkih cenah priporoča urar (394-3) TT Z-jj-u/bljsinl, Slonove -uLlice št©-v. 11. i (314-9) FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teh praktičnih lastnontij in jednostavnoga rubljenja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati ti«. — Sobe se v dveh arah zopet lahko rabijo. — Dobiva so v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje samo svit). — Uzorci lakiranja ln navod rabi dobe se v vseh zalogah. Dobiva so v IJublJani pri PRAN OHRISTOPH, T17ATVTTT T TTPT^tVT A TSTTVT TT izumitelj iu jedini izdčlovatelj pristnega lVAJN U JLUUilJVlAJN JN - U. BV«tlega laka za tla, 1'RAdA & BER0LIN. ■a^^jaa^jgp^/^ija^jgs^^Kh^fe^^Bfcđbđift iHa^đa J. Deller-jeva Jedino razprodajo za Kranjsko ima v Ljubljani, Rimska cesta 9. RADGONSKA Nufboljša mizna in osveževalna pijača. Presknšeno zdravilo za katar sapnih organov, protin, reviuati-zem, želodčne in inehurne bolezni. najčistejša alkaiična So ne sme zamenjati z Radenjsho kislino. (209 —23) 55 KISLINA.^ Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in ti.ik „Narodne Tiskarne'.