ljubljanska banka nadaljuje tradicijo GORENJSKE KREDITNE BANKE XXV. — številka 26 JS«c« K °bC" konfercncc SZDL \f IhlC nJ' Radovljica, Sk. Loka I ***HJ. QiT" IzdaJa CP Gorenjski tisk ** °d«ovaVni Urednlk Anton Miklavclč orni urednik Albin Učakar KRANJ, sreda, 29. 3. 1972 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk In sicer ob sredah in sobotah. A L I S T I C N E ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO srečanje invalidov t?*druinica medobclnske-* društva telesnih invali-KranJ je v nedeljo JJwavlla v domu JLA rj*ffcmijo v počastitev ^"narodnega dneva inva-JJ°v. Zbralo se je 125 te-invalidov iz vse Slo-JJJfc. ki so se najprej ^•»erili na tekmovanju v *lrih športnih panogah Kegljanju, šahu, strelja-■J™ 1» v plavanju). Na **ademiji so potem eki-In posameznikom pobelili priznanja in nagrabi v programu pa so natopili pevski zbor Iskre Elektromehanike Kranj, ^itatorjl ln folklorna 'kupina Iz Save. O pologu Invalidov ln o pome-mednarodnega dne pa Je spregovoril predsednik ^njake podružnice Stane "fakslcr. Ekipno so na tekmova-zmagali v plavanju, T^u ln kegljanju invalidi """anjske podružnice, v Jecljanju pa je bila naj-~°lJ5a ekipa invalidov 1» Vftlenja. Najboljši trije poreznik! in najboljše tri 'kipe v vsaki športni pa-*°8l so dobili pokale. Vodstvo kranjske po-^V^nice se vsem, ki so T^elovali v programu, zavaljuje. A. Ž. spEceriaa Ograjuje z . UŽITKOM IN °ClTNICAIVII NA morju m KRANJ MOŠKE SRAJCE vseh velikosti CENEJŠE DO 50 °/o - Kranj, v prodajalni TEKSTIL -Prešernova 5 OBIŠČITE NAS, UGODNO BOSTE NAKUPILI! SPOMINSKA SVEČANOST NA SREDNJI DOBRAVI — Ob 30-letnici smrti narodnega heroja S. Žagarja je bila v ponedeljek popoldne na Srednji Dobravi spominska svečanost, ki jo je pripravil občinski odbor zveze združenj borcev iz Radovljice v sodelovanju s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami. O življenju ln delu Staneta Žagarja, ki je skupaj s tovariši padel 27. marca 1942. leta v borbi v Rovtu nad Crngrobom, je govoril predsednik občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Radovljica Janez Strgovšek. V programu pa so sodelovali učenci osnovne šole Stane Žagar iz Kranja ln šole iz Lipnlce, učiteljski pevski zbor Stane Žagar iz Kranja, komorni moški pevski zbor Stane Žagar iz Krope, vojaki kranjske garnizije in godba na pihala Iz Gori J. Po končani svečanosti pred zadružnim domom so predstavniki organizacij položili vence pri spominskem obeležju na bivši šoli ln na grobnico padlih na pokopališču. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Na podlagi drugega odstavka 16. člena temeljnega zakona o preprečevanju ln zatiranju nalezljivih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 17-224/64} izdaja republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo odredbo o obveznem cepljenju prebivalstva zoper koze v SR Sloveniji 1. Da bi se prebivalstvo zavarovalo pred kozami (Va-riola vera), se odreja obvezno cepljenje oziroma ponovno cepljenje ogroženega prebivalstva v SR Sloveniji, ki je ob uveljavitvi te odredbe staro nad eno leto. 2. Cepljenja so oproščene osebe, ki so bile cepljene proti kozam v zadnjih 12. mesecih pred uveljavitvijo te odredbe. 3. Cepiti se morajo tudi vse osebe, ki prihajajo v SR Slovenijo iz ogroženih območij Jugoslavije, če nimajo predpisanega potrdila o cepljenju zoper koze. 4. Od cepljenja so izvzete osebe, ki imajo v času cepljenja vročinska obolenja, kožne izpuščaje vseh vrst, ledvična obolenja, dekompenzirane srčne napake, levkemijo ali hujšo anemijo, ki se zdravijo s citosta-tiki ln ■ kortikoslcroidi, ki Imajo obolenja centralnega živčevja, nosečnice ter prebolevnlkl po akutni nalezljivi bolezni, ter drugI kontraindlclrani primeri, ki jih v skladu z veljavno medicinsko doktrino ugotovi zdravnik, ki opravlja cepljenje. 5. Za organizacijo ln strokovno vodenje tega cepljenja imenuje republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo operativni štab. 6. Cepljenje zoper koze opravljajo zavodi za zdravstveno varstvo in druge zdravstvene delovne organizacije. Za zdravstvene delovne organizacije je ta naloga nujni zdravstveni ukrep v smislu 13. člena zakona o zdravstvu (Uradni list SRS, št. 26-146/70). 7. Zdravstvene delovne organizacije, ki so določene za cepljenje zoper koze, morajo voditi evidenco o cepljenih osebah in Izdati cepljeni osebi potrdilo, da je bila cepljena. 8. Cepljenje zoper koze po tej odredbi je brezplačno. 9. Stroške obveznega cepljenja zoper koze po tej odredbi nosijo za zdravstveno zavarovane osebe in za osebe, ki jim je zdravstveno varstvo zagotovljeno po zakonu, skupnosti zdravstvenega zavarovanja, za nezavarovane osebe pa pristojne skupščine občin. 10. Cepljenje se opravi po vrstnem redu glede na stopnjo ogroženosti in mora biti opravljeno v sedmih dneh po uveljavitvi te odredbe. 11. Osebe, ki neupravičeno izostanejo od cepljenja po tej odredbi, se kaznujejo za prekršek po določbah 55. člena temeljnega zakona o zatiranju in preprečevanju nalezljivih bolezni. 12. Ta odredba začne veljati z dnem objave. štev.: 512-1/72 Datum: 27.3.1972 ČLAN IZVRŠNEGA SVETA IN REPUBLIŠKI SEKRETAR ZA ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO Zora TomK JESENICE # Prej šnji teden se je mudila na Jesenicah delegacija iz Valjcva, ki so jo sestavljali predstavniki valjevške konference SZDL, občinskega sindikalnega sveta in tovarniške konference ZM iz tovarne Krušik. S predstavniki jeseniških družbenopolitičnih orgunizacij in predstavniki jeseniške Železarne so se pogovarjali o sodelovanju med mestoma Valjcvo in Jesenicami in o možnostih pobratenja teh dveh mest. Med vojno je bilo t Valjevo odseljenih precej jeseniških železarjev, ki so jim prebivalci Valjcva veliko pomagali. Gostje so si ogledali Planico in skoke prvega dne svetovnega prvenstva, na Jesenicah pa so obiskali tehniški muzej Železarne in športni park pod Mežakljo. 4| Na zadnji seji sveta za plan in finance pri skupščini občine Jesenice so razpravljali o predlogu proračuna občine, ki so ga sprejeli s pripombo, da bi skladu za telesno kulturo namenili 74.000 dinarjev več kot so predvidevali. D. S. KRANJ O Kranj, 28. marca — Popoldne je bila v Kranju druga seja komiteja občinske konference zveze komunistov, na kateri so razpravljali o delu organov med prvo in drugo sejo konference, o delovnem programu komiteja za tekoče obdobje in o predlogu finančnega načrta. Q Sekretar medobčinskega sveta ZK za' Gorenjsko je ca petek dopoldne v Kranju sklical posvet gorenjskega političnega aktiva o nekaterih aktualnih vprašanjih. Na posvetu bosta sodelovala tudi Stane Kavčič, član predsedstva ZKJ in Franc Šetinc, član sekretariata CK ZKS. 0 Jutri popoldne se bo sestala skupščina kulturne skupnosti. Razpravljali bodo o zaključnem računu za minulo leto in pregledali izvršitev pogodbenih obveznosti poklicnih kulturnih ustanov in zveze kulturno-prosvetnih organizacij. A. Ž. RADOVLJICA 0 Danes dopoldne se bo pri občinski konferenci socialistične zveze sestala komisija za sodelovanje z zamejstvom in razpravljala o uresničevanju programa. Popoldne pa bo seja občinskega odbora sindikata industrije in rudarstva, na kateri bodo razpravljali o kongresu, proračunu odbora in drugih vprašanjih. tJutri popoldne pa se bo sestalo predsedstvo občinskega kalnega sveta. Razpravljalo bo o razmerah v tovarni Sukno Zapuže, o pripravi delovne konference občinskega sveta zveze sindikatov in o socialnem razlikovanju. A. Z. SKOFJA LOKA O V četrtek, 23. marca, se je sestala komisija za podelitev občinskih priznanj OF pri OK SZDL Skofja Loka. Predlagala je Sest kandidatov za priznanja. O predlogih bo razpravljal 10 SZDL Skofja Loka na prihodnji seji. -lb GORENJSKI SEJEM KRANJ razpisuje začasna delovna mesta za sejemske prireditve v letu 1972 več čuvajev za dnevno In nočno delo več pomožnih delavcev za zunanja dela blagajničarke delavce za pomoč v komerciali z znanjem italijanskega jezika ln šoferskim Izpitom Prijave pošljite takoj ali najkasneje do 30. aprila na upravo Gorenjski sejem Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27. Tone Polajnar izvoljen za odbornika V nedeljo so bile v volilni enoti Selca v Selški dolini nadomestne volitve za odbornika občinske skupščine Skofja Loka. Občani so večina volili že v zgodnjih jutranjih urah, do treh popoldne pa je prišlo na volišče vseh 355 volivcev. Za odbornika pa so izvolili Toneta Polajnarja, direktorja podjetja Inštalacije Škofja Loka in poslanca gospodarskega zbora republiške skupščine Slovenije. -lb Mladi o programu dela V ponedeljek, 27. marca, je bila na Jesenicah skupna seja sekretariata predsedstva občanske konference ZM Jesenice in predsednikov komisij. Razpravljali so o programu dela predsedstva za april, o obiskih v posameznih aktivih in o pripravi za razgovor z učenci, ki so zaposleni pri zasebnikih. Pogovorili so sc tudi o problemski konferenci, ki jo bodo pripravili za učence v gospodarstvu. Mladi sc že pripravljajo tudi na praznovanje meseca mladosti. Občinska konferenca ZM Jesenice pa je v torek popoldne pripravila v delavskem domu pri Jelenu sestanek s člani aktivov. Organizirali so ga z namenom, da bi ustanovili aktiv mladih novinarjev. Lc-ti naj bi se vključili v akcijo mladih novinarjev, ki jo je organizirala revija M, razen tega pa naj bi dopisovali v lokalna glasila. D. S. 25. aprila priznanja O F žirija za podelitev priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Kranj, katere predsednik je Duško Bavdek, je imela v ponedeljek popoldne drugo redno sejo. Ugotovili so, da je bilo letos za podelitev priznanja OF v kranjski občini 54 predlogov. Ker pa sta dve organizaciji predlagali istega kandidata je tako 52 kandidatov. Od tega je 47 posameznikov in 5 kolektivnih, med njimi pa je 19 žensk. Predvideno je, da bo letos podeljenih v občini 10 priznanj OF. Dokončni predlog žirije, ki se bo še sestala, bo 20. aprila obravnavala na seji občinska konferenca socialistične zveze, priznanja pa bodo podelili 25. aprila na svečani akademiji v počastitev ustanovitve OF v kinu Center v Kranju. A. 2. KAKO JE S SREDSTVI ZA SLEPE? Z odlokom slovenskega Izvršnega sveta (Ur. l'st »m št. 31/68) je Center za rehabilitacijo in varstvo slepih v Loki postal zavod republiškega pomena kot edina to ustanova v Sloveniji. ko"1 Socialno zdravstveni zbor republiške skupščine je ''joVf marca sprejel elaborat o skrbi za slepe in slabovidne v j niji. Malo kasneje je omenjeni elaborat sprejel tlldl nor i' liški zbor slovenske skupščine. Socialno zdravstveni z ^-{(.t tudi podprl izgradnjo oziroma sanacijo Centra za ^.f^j' cijo in varstvo slepih v Škofji Loki. Podobno mnenje j^, bilo podano tudi pri razpravi republiškega proračuna za r£ Republiški organi, predstavniki zveze slepih Slovenije- ^ jeloška občinska skupščina in predstavniki Centra za.r^vlj*^ taci j o in varstvo slepih v škofji Loki so medtem Pr,P pvfli vse potrebno za izgradnjo doma. Tako je že izdelan °s ^ projekt in lokacijska dokumentacija. Letos nameravaj ^.j0 praviti še drugo gradivo, ker je z gradnjo oziroma s3oa$< moč začeti šele, ko je izdano gradbeno dovoljenje. To dobi na podlagi načrtov in urejenega financiranja. Mhno^j povedano pa je treba na izdelavo načrtov in na P j^o* dovoljenja čakati približno eno leto. Skratka, če bi bi>* $ zagotovljena tudi sredstva (poleg druge dokumentacij >< lahko prihodnje leto začeli z izgradnjo. Zato je poslanec socialno zdravstvenega zbora repU ^ skupščine Tone dr. Košir v imenu regionalnega kluba P cev za Gorenjsko postavil naslednje poslansko vprašanj** .■M/P »AH bodo že k t os zagotovljena sredstva Iz repubn* ^0 proračuna za izdelavo načrtov za izgradnjo oziroma sai ^ Centra za rehabilitacijo ln varstvo slepih v škofji I>oK' bi tako z gradnjo lahko začeli vsaj prihodnje leto?« ZAKON O ODVETNIŠTVU IN DRUGI PRAVNI POM°C* r£ Svet za občo upravo in notranje zadeve Je ra7l'.rajI1iel O predlogu zakona o odvetništvu in drugI pravni pomoči« Je več pripomb in spreminjevalnih predlogov, ki jih Je Pc' v„, doval republiškemu sekretariatu za pravosodje in občo up Ni se strinjal s predlogom, da bi te službe v priho dni« obstajale le kot posvetovalnice. Dolžnost vseh družbenih nosti (tudi občin) namreč je, da omogočijo vsem obea ^ enako pravno varstvo pravic in z zakonom zavarovanih resov. Razen tega pa je treba posebno varstvo zagotovit' socialno ogroženim občanom, in sicer z brezplačnimi s*Ztffi vami ali le z delnim plačilom. Ce bi torej služba Pj'^ pomoči lahko v celoti opravljala pravno pomoč — c«gjt» kakor odvetniki, potem bi dejansko bila zagotovljena ZaS vseh občanov. . Predlog, da v službah pravne pomoči sodelujejo UM'0*^, beni odvetniki, za občinske skupščine tudi ni sprejem ^ Ce bi bilo tako, bi bila potrebna precej večja sredstv*^ rtaftnlrim Tnvrulrtnv PnornHhpnl nrlvpfnik n .mireč Zan . i dotacije takim zavodom. Pogodbeni odvetnik namreč ^ plačilo za svoje storitve po odvetniški tarifi, medtem k ^ bili izdatki za osebne dohodke delavcev, ki bi bili v delovn razmerju z zavodom, nižji. Nli & Svet se tudi ni strinjal z zaprtostjo odvetništva. ^ 0 strinjal s predlogom, da se pravna pomoč prepušča si samostojnim odvetnikom in menil, da bi tudi v odvetn morali dopustiti ustanavljanje samostojnih organizacij .jj ženega dela oziroma služb pravne pomoči z vsemi Po0V , stiČ' Takšno stališče je utemeljeno in usklajeno tudi s socia" ^ nimi samoupravnimi odnosi, ki so zapisani v ustavnin polnilih. Glede na zaprtost, ki veje iz drugih določb predloga-so predlagali: Odvetniški poklic naj bo dostopen tudi tistim, ki opjj v Ijajo pravniško delo v organizacijah združenega dela a ^ javni upravi, saj vemo, da prav za ta področja manjka sp bj liziranih odvetnikov. Razen tega se tudi niso strinjali, a $ bilo poslovno mesto lahko tudi izven kraja odvetnik0 .e sedeža. To bi namreč omogočilo odvetnikom zaposlova^ zunanjih sodelavcev, povečalo možnost morebitnih utaJmj|rJ hodkov pri davčnih napovedih ali pa celo to, da bi °^v^r izbirali le zanje ugodnejše stranke. A-** ljubljanska banka SHEDA _ Ijstvo ni pomoči Malenkosten dvig cen Jc kor JcsScnhmo-Že' kako si na k°nčno prizadevajo, da bi fati m e uspeli reorganizirat venih° Šo1 in vzgojno-tev neknf .?avod°v. ZdružitevnrLh šo1 in obencm Osnovrilh n?katerih oddelčnih vsem n 01 zahteva prednost nP£emaihna izkorišče-storov .katcrih šolskih proveden111 obenem Prevelika in obenem prevelika slen0Sf Premajhna zapo- jeseniš-kP"lasogov- Skratka' htev . 1 ciniki nujno za- rnre^e rcorganizaciJo šolske Svet za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno kulturo pri skupščini občine Jesenice je pripravil posamezne predloge in sklepe, po katerih naj bi začeli z reorganizacijo šolstva. Vendar pa so starši in krajevne organizacije, kjer naj bi ukinili oddelčne šole, tem predlogom nasprotovali. Predvsem se niso. strinjali s predlogom, da bi se združili osnovni šoli v Mojstrani in v Kranjski gori tako, da bi učenci iz Mojstrane obiskovali šolo od petega razreda dalje v Kranj- Se en teptalec na Krvavcu *e2a *Cl,turističnega promet. -t^podjetja Creina iz Kra-^ na V p0ncdtlj<* Pripel ja- 03 Krvavec še en tcptalni stroj. Z rat rakovim modelom teptalnega stroja bodo krvav-ška smučišča lahko še bolje vzdrževana. Delovna skupnost KOMUNALNEGA ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE KRAMJ razpisuje delovno mesto strojepiske na zavodu. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas (3 mesece). V poštev pridejo le kandidatke s prakso, ^astop službe takoj. Osebni dohodki po pravilniku UD zavoda. ^andidatke naj se osebno zglasijo v ponedeljek, • aprila, ob 17. url na Komunalnem zavodu za zaposlovanje Kranj, Sejmišče 4. asnejših prijav zaradi nujnosti zasedbe delovnega mesta ne bomo mogli upoštevati. KZZ KRANJ ski gori in s predlogom, da bi se učenci s Hrušice, ki zdaj obiskujejo osnovno šolo na Jesenicah, prešolali v Mojstrano. Jeseniško šolstvo pa tareta še dva problema: združitev vzgojno-varstvenih zavodov v skupen vzgojno-varstveni zavod in združitev obeh jeseniških osnovnih šol. Da bi sc kar najbolje seznanili z vsemi temi šolskimi problemi in spoznali koristnost teh predlogov za reorganizacijo šolske mreže, so naprosili Zavod za šolstvo SRS — organizacijsko enoto Kranj, da pripravi strokovno analizo o organizaciji jeseniškega šolstva. Šele na podlagi take analize i«i strokovnega mnenja naj bi pozneje samoupravni organi TIS, osnovnih šol, vzgojno-varstvenih zavodov in drugih samoupravnih ustanov v soglasju s starši izvedli reorganizacijo, ki so jo predlagili. O njej naj bi odločali najkasneje do julija in jo izvedli že s pričet kom novega šolskega leta. Vendar pa so bili na zadnja seji občinske skupščine na Jesenicah odborniki hudo nezadovoljni, ker so jim iz Zavoda za šolstvo SRS — organizacijska enota Kranj, sporočili, da problema jeseniškega šolstva zaradi preobremenjenosti službe do nadaljnjega ne morejo strokovno proučevati in analizirati. D. Sedej ^t °tesM med Potoki in Koroško Belo nameravajo obnoviti cesto, ob njej pa je železnica, za ><. O nr-»i• t .1 ......1..~.:____~ —* ___i..i.i_____.11—.1. .1 _ t_ 1 — x.. 1.-----: ~.. *&hr.r. Prav tako Predvidevajo dvotirno progo. Strokovnjaki predlagajo, da bi za železnici) dVje V1 Prc-i°r» 1 d pa bi bil dobrodošel že sedaj, saj sc na tem mestu neprestano vsipa ska-111 grušč na železniško progo. — Foto: B. Blenkuš Po statističnih podatkih so bile februarske cene skoraj enake januarskim. Le cene industrijskih izdelkov so se dvignile v poprečju za odstotek, v gostinstvu pa so bile celo nižje za 4,5 odstotka. Prodajne cene pri proizvajalcih so se dvignile v kovinski industriji in so bile za 0,2 odstotka višje od januarskih. V kemični industirji so bile za 0,5 odstotka višje, drugod pa so bile enake. V primerjavi z lanskim februarjem so bile cene pri proizvajalcih letos v istem času viš-za 12,4 odstotka. V trgovini na debelo so se spremenile cene gospodinjskih potrebščin — bile so nižje od januarskih za 0,4 odstotka, cene gospodarskih potrebščin so se dvignile za 2,3 odstotka in cene gradbenega materiala pa za 0,3 odstotka. V primerjavi z lanskim februarjem so se cene povišale za 13,9 odstotka. Tudi cene na drobno se v poprečju februarja niso dvignile. Pocenila so se živila — za 0,2 odstotka, podražili pa so se nekateri industrijski izdelki — tekstil za 0,1 odstotka, usnjeni in gumijasti izdelki za 0,2 odstotka, umetna gnojila in škropiva za 3,6 odstotka itd. V primerjavi z lanskim februarjem so bile cene na drobno letos višje za 15,4 odstotka. Na znižanje cen v gostinstvu je vplivala pocenitev jedil za 0,2 odstotka, alkoholnih pijač za 0,6 odstotka in brezalkoholnih pijač za 2,5 odstotka. Prenočitve so obdržale enake cene kot januarja. V primerjavi z lanskim februarjem so se cene v gostinstvu dvignile za 14,8 odstotka. Več pozornosti učencem v gospodarstvu Da bi pospešila reševanje vprašanja vzgoje in izobraževanja učencev v gospodarstvu, je problemska konferenca ZMS v ponedeljek sprejela akcijski program uresničevanja st:>!išč Zveze mladine Slovenije o poklicnem šolanju učencev v gospodarstvu. Akcijski načrt nalaga organom in organizacijam ZMS dolžnost, da se v skladu z možnostmi lotijo reševanja in zahtevajo, da bodo tudi ustrezni organi podprli njihova prizadevanja za izboljšanje položaja vajencev. Občinske konference in aktivi ZMS na poklicnih šolah in v delovnih organizacijah naj od občinske uprave zahtevajo doslednejšo kontrolo nad izvajanjem predpisov o poklicnem izobraževanju in učnih razmerjih učencev v gospodarstvu. Do 15. aprila naj tudi sami preverijo, če se zakonski predpisi spoštujejo in opozorijo na nepravilnosti. V tistih občinah, ki še niso sprejele odlokov o minimalnih višinah vajeniških nagrad naj mladi zahtevajo, da ta zadeva pride čimprej na dnevni red zasedanja skupščine občine. Vse občinske organizacije Zveze mladine morajo tudi poskrbeti, da se bodo v organizacijo vključili tudi tisti učenci, ki delajo pri zasebnikih. V ta namen naj v okviru tovarniških aktivov in aktivov ZMS v krajevnih skupno stili organizirajo posebne interesne aktive učencev v gospodarstvu. Poskrbijo naj, da bodo zaživeli mladinski aktivi na poklicnih šolah, tudi tam, kjer traja pouk le štiri mesece v lotu. Tiste občinske konference ZMS, ki vključujejo večje število vajencev, naj za reševanje vprašanj vzgoje in izobraževanja učencev v gospodarstvu sestavijo posebno komisijo pri predsedstvu OK ZMŠ. Na podlagi stališe republiške konference ZMS in akcijskega programa o vzgoji in izobraževanju učencev v gospodarstvu in lastnih stališč naj občinske konference do 30. aprila pripravijo lasten akcijski načrt. L. B. Razprava o dolgoročnem razvoju Gorenjske Svet gorenjskih občin je na zadnji seji, ki je bila minulo sredo v Radovljici, obravnaval potek izdelave izhodišč dolgoročnega razvoja programa Gorenjske. Ugotovili so, da bo gradivo za razpravo izdelano predvidoma v drugi polovici meseca aprila. Ker gre za pomemben dokument o razvoju Gorenjske v prihodnjih 15 letih, so se ociio-čili, da bo predvidoma konec aprila n; [prej o razvojnem programu posamoznlh sektor- jev razpravljalo okrog 100 predstavnikov gospodarstva, družbenih služb, organizacij in drugih institucij na Gorenjskem. Po tej razpravi bodo razprave tudi v posameznih gorenjskih občinah, široka razprava pa naj bi potekala v zgoščenem povzetku, ki ga bo inštitut izdelal na podlagi raziskav. Tako lahko pi tčakujemo, da bo letos ta pomembni dokument za Gorenjsko že sprejet. A. 2. Predsednik C K ZKS France Popit na Jesenicah V ponedeljek sc je mudil na Jesenicah predsednik CK ZKS France Popit, ki se je dopoldne pogovarjal s predstavniki jeseniških delovnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij ter predstavniki jeseniške Železarne. Popoldne pa je obiskal obrata hladne valjarne in žičarnc v Železarni, kjer se je seznanil z delom in problemi teh dveh delovnih skupin. V dopoldanskem razgovoru so predsednika Popita seznanili z delom in aktivnostjo jeseniških družbenopolitičnih organizacij. V razpravi so poudarili, da se bodo morali komunisti v nadaljnem delovanju zavzemati za reševanje nekaterih kadrovskih problemov, se čvrsteje organizacijsko povezovati in člane idejno vzgajati. Komunisti naj bi se predvsem na terenih bolj povezovali z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. V nadaljevanju dopoldanskega razgovora so govorili o uveljavljanju ustavnih dopolnil in samoupravljanju. Predsednik Popit je poudaril pomen organizacij združenega dela in dejal, kako zelo pomembni so integracijski procesi v našem gospodarstvu. Z integracijo posameznih podjetij, ki se povezujejo na osnovi medsebojnih interesov, nastajajo ekonomsko čvrste organizacije, ki pridobivajo na ugledu in pomenu. Pri tem pa posamezne delovne organizacije prav gotovo ne izgubljajo na svojem pomenu, saj še vedno ostajajo samostojne. Dejal je, da se bodo povsod tam, kjer obsto-Jijo medsebojni interesi za integracijo in kjer je integracija nujno potrebna, sestali aktivi komunistov, ki bodo spodbudili k združitvi, delovne organizacije pa bodo akcijo izvedle. Ob tem, ko se bo treba zavzemati za uspešne Integracije, pa se bo treba tudi upreti nekaterim hotenjem, da bi se posamezne organizacije odcepile. Lete ne skrbe dovolj za svojo prihodnost, saj ne bodo imele dovolj sredstev za investicije, razširjeno reprodukcijo itd. še posebej so razpravljali o samoupravljanju v disloci-. ranih enotah, ki jih je na Jesenicah kar precej. Prav v takih organizacijah so samoupravni odnosi še najbolj neurejeni. Ob tem, ko so razpravljali o temeljnih organizacijah združenega dela, so poudarjali pomen le-teh, saj predstavljajo možnost večje samoupravne samostojnosti znotraj same integracije. Predstavniki železarne so menili, da bo treba precej truda, da bi znotraj podjetja organizirali temeljne organizacije združenega dela, čeprav so po 15. ustavnem dopolnilu že dosegli v samoupravljanju dobre uspehe. Ko bodo ukinili nekatere stare obrate v Železarni in zgradili nove, bodo temeljne organizacije združenega dela lahko zares zaživele v svojem pravem pomenu, čimprej bodo izdelali akcijski program, v katerem bodo določili, kaj vse je treba še narediti, da bi uresničili namen in zamisel temeljnih organizacij združenega dela. Popoldne je predsednik CK ZKS France Popit obiskal obrat hladne valjarne In H-čarne v Železarni Jesenice, kjer se je s komunisti pogovarjal o samoupravljanju v teh dveh delovnih skupinah. Seznanili so ga z uresničevanjem sklepov 6. seje tovarniške konference ZK v Železarni m o delu delovnih skupin. Predsednik Popit je menil, da bi morale delovne skupine v železarni med seboj bolje sodelovati, delo povezovati, se seznanjati s problemi vseh ostalih delovnih enot itd. Na svojih sestankih bi morali obravnavati tudi širše politične probleme naše skupnosti. D. Sedej Ali je res alkohol v privatni gostilni 10-krat manj strupen? V sobotni številki lista ste pisali, da je tržiška občinJjjjj skupščina sprejela odlok, po katerem do 6.30 ne sme odprta nobena gostilna, v kateri točijo alkoholne pijače. / prave o umestnosti tega odloka so trajale dalj Časa. Nj* ščam se v razprave, ali bodo tržiški delavci sedaj pop" . «' ali manj ali bodo boljše ali slabše delali. Zanima pa me neK£ ali je res, da je alkohol prodan v privatnih gostilnah ^ 10-krat manj strupen kot alkohol v gostilnah družbenega s*^ torja. To sklepam po tem, ker odlok predpisuje za 8°rLj« družbenega sektorja 10-krat strožje kazni, če se ne bi dI~*g, družbenem občinskega odloka. Ali mislite, da delavec torju toliko lažje zasluži svoj dinar? Mislim, da Je pri zasl ku ravno obratno — vsaj pri kaznovalni politiki ne detaJPj razlik. A. Babic, Kranj I Krajevni praznik Zabni* ce, Bi ten j in Sv. Duha Prebivalci krajevnih skupnosti Žabnica, Bitnje in Sv. Duh praznujejo vsako leto 27. marca krajevni praznik. Letošnje praznovanje je povezano s 30-lctnico legendarne borbe Selške čete v Rovtu nad Crngrobom, v kateri so padli narodni heroj Stane Žagar in drugi tovariši. Z različnimi prireditvami pa bodo letos proslavili tudi 301etnico ustanovitve NOV in pokrajinskih odredov Slo- KRVODAJALCI OBČINE KRANJ Zdravstveni dom, Zavod za zdravstveno varstvo in občinski odbor Rdečega križa Kranj so se sporazumeli, da bo za vse krvodajalce, ki imajo razpored odvzema krvi od 28. marca do 31. marca cepljenje proti črnim kozam po odvzemu krvi na določeni bazi — cepišču, kamor jih bo odpeljal avtobus. Občani — darovalci krvi, naj se zber^ na mestu in ob uri, napisanem v vabilu Rdečega križa. Občinski odbor RK KRANJ venije in 25-letnico ustanovi* ve pionirske organizacije. Zaradi prvega svetovnej# prvenstva v smučarskih P°1^ tih v Planici se Je PriPr^ IJalni odbor odločil, da b°W prireditve in svečanosti v častitev krajevnega praži"** od 1. do 9. aprila. Tako bo v soboto, 1. april3* ob 19. uri v gasilskem dom« v Bitnjah slavnostna akad<£ mija. V nedeljo, ponedeljek in v torek bodo ves dan I žabnici in Bitnjah razlit™ športne prireditve. V sredO ob 19. uri bo v Spodnjih Bit' njah gasilska vaja gasilskuj društev žabnica in Bitnje, * četrtek pa bo pohod učencev osnovne šole žabnica ob spOP menikih NOV. V petek, oP 19. url, bo v zadružnem dO* mu v Žabnici kulturno zabav* na prireditev, v sobot«* 8. aprila, ob 10. uri pa Jj množično zborovanje na Hjjjj niči, kjer bo govoril Ton« Volčič-Saša. Prireditve v Pf častitev praznika pa bod° 8. aprila ob 10. uri, da o° cesta Stražišče—čepulje prta za motorna vozila 7-30 do 9. ure. A. 2. od V ponedeljek dopoldne Je obiskal Jesenice predsednik CK ZKS France Popit, ki se je najprej pogovarjal s predstavniki jeseniških podjetij in družbenopolitičnih organizacij, popoldne pa je obiskal jeseniško Železarno. — Foto: F. Perdan boljši tBlofonski Namensko varčevanje za stanovanja • Ctotltiillm imnfniillnln Ho ir% nrr\v\]rpnr\ Č'f trt sešteiemn sT£ kakšne razširitve predvJO'f vajo v naslednjih petih le^' potrebe po delavcih in p£T sticijah, kakšna bo organ'*3' cija in drugo. Ko bodo datki zbrani, bo čez P1*** no dva meseca ponovno s^ kla razprava. Glede na t0\.. pa je že danes čutiti povpraševanje po delale*, od možnosti, je bil dan log, da se na podlagi rezuK ' tov popisa prebivalstva n pravi ponovni pregled °bst ^ ječe in razpoložljive dclo^ sile na področju Poljan* doline. Seveda pa bodo v zastavljene naloge izved'JlV le s tesnim sodelovanjem Jj s pomočjo vseh prebiva^ tega področja. J. Gove! En dan s socialnimi delavc »ti samem dnevu se res ni mogoče srečati z vse mogočimi ^ejo em,> s katerimi prihajajo občani na Center za socialno V k V ^ranJu* Lahko bi pregledovala množico rdečih map, Dr k S° 'CI>0 OD'sane zadeve občanov, kl svojih socialnih emov ne morejo reševati sami in zato potrebujejo pomoč e socialnega varstva. Prav tako je Center za socialno delo e kot osmih letih svojega obstoja pripravil vrsto analiz rt_Py°k'em'n' M niso tako nepomembni za občino. (Prav v teh d«eh bo nimi in Pa Center kot samostojna organizacija z vsemi strokov- "Pravnimi pooblastili.) vendarle je povsem drugače prebrati uradni zaznamek °bisku kot pa poslušati nekoga, ga videti, razumeli in mu p0»nagati. Otrok ne potrebuje samo kruha Božena: Božena ne hodi več v šolo, Pa tudi v službo ne. Ima sicer delovno knjižico, vendar Pa ni še nikjer delala več kot ova meseca. 2ivi pri starših, Vendar ni nanje — posebno Pa ne na očeta — kaj dosti čustveno vezana. Nesoglasja So se začela deloma kot posledica neurejenih družinskih odnosov v Boženini mladosti, s puberteto pa so se odnosi s starši še poslabšali. Božena si je dovoljevala vso svobodo, hotela je odločati o tem, kdaj bo prišla domov in kdaj ne. Starši so ji določili horo tegalis, ki pa se je Božena ni fr/ala, celo več — začela je "ostajati od doma. Ni je bilo domov tudi po nekaj dni. Od zaostajanja od doma do slabe družbe pa je samo korak. Tudi varnostni organi so kmalu opazili, da se mladostno dekle dolgih črnih las zadržuje pozno ponoči v sumljivi družbi. Za Boženo so začeli skrbeti na Centru za socialno delo. Doma pa so bili odnosi z očetom vse slabši, tako da je oče sam predlagal, nai gre Božena v vzgojni za-v°d. Tudi strokovno mnenje ^ Boženini mapi je tako, da Boženo čaka nekaj let vzgojnega zavoda. Tam ji bodo skušali obuditi zanimanje za kak poklic, skušali ji bodo Vcepiti delovne navade, ki jih sedaj nima. Skušali bodo Bo-*enj tudr zravnati pot, ki se JJ ie že začela kriviti v brezdelje, ponočevanje... Gregor: .Morda se je začelo z jemanjem drobiža in nadaljevalo 8 krajo nekaj sto tisoč din aI> Pa vse skupaj niti nima Začetka, ampak je logična poledica nečesa. Vsekakor Gre gor še nima svoje rdeče *nape, prvič je bil pri socialnem delavcu Andreju Prislanu- Zato ni jasno kako starši sedajo na sinove vragolije, ki so sprva morda to res bile, zdaj pa že prehajajo v težja dejanja, za katere lahko Gregor po osemnajstem letu kazensko odgovarja. Samo takrat bo zanj že precej pozno, takrat ima lahko že nekaj krepkih korakov na poti kriminala. Morda je tole malo huda ocena simpatičnega ku-štravega fanta, ki je sicer še iz testa, ki se ga da oblikovati. Če bom kdaj srečala njegove starše, jim bom povedala zgodbo — moral ko, slišala sem jo od učiteljice v prvem razredu: sin je mami ukradel šivanko, pa mu mama ni rekla prav ničesar — ali je to prav ali ni. No, sin je potem zrasel in postal tat, velik tat. Ujeli so ga in obsodili na vislice ( včasih so bile take grozne kazni). Ob slovesu za vedno je sin materi odgriznil nos — v opomin, ker ga ni ob prvem prestopku poučila, kaj je prav in kaj ni. Gregor sc morda zaveda, da krade, če pa starši niso znali in ne znajo odpraviti te njegove razvade, bo sčasoma začel jemati tudi drugje. Tako kot njegov prav tako mladoletni prijatelj, ki ima na vesti že dva vloma v predale z denarjem in za kar mu bo v kratkem sodilo sodišče. Gregor je morda zrasel tako hitro, da prezaposlena starša tega niti nista opazila, da sin poleg kruha potrebuje tudi njuno pozornost, vodenje in razumevanje. »Pijem!« Zdel se mi je kot Martin Krpan, velik in močan. Ni bil trezen in tudi med čakanjem na sprejem pri socialni delavki Olgi Puharjevi je skočil v gostilno, da si ugasi žejo. 2e nekaj let pije, pijan pa je nasilen, z veliko roko marsikoga krepko udari. Zato ga pozna dobro tudi sodnik za prekrške. Kazni se je bilo pred časom nabralo za tri leta. Odsedel je kazen, v zaporu pridno delal in prihranil kup denarja. Ta denar pa je kaj hitro zapravil in zapil. »Hitro mi dajte listek, zdravit se grem. Kaj morem? Nič! Zapravil sem za pijačo že več kot milijon. Mama samo joka ... Hitro, ali že pišete?« Nato bolj sam zase govori, kako ga je sram, če sreča ves tak, kakršen je, povaljan in pijan, kakega so- rodnika. Še ima nekaj denarja prihranjenega, pa dobro ve, da ho vsega zapil. Zato br> rml* taU^i napravil črto in konec. Pograbil je listek in zamomljal, da se gre oče-dit, da bo sposoben prišel na zdravljenje — in že ga ni bilo več. Očetovstvo Od časa do časa pride Eva še vedno tako kot prej, ko je bila pomoči potrebna, na Center za sooialno delo in pove, kako ji je, kaj počenja iin kaj namerava. Skoraj bi rekla, da je zelo navezana na to ustanovo, kjer so ji pomagali. Ko je prišla kot deklic brez staršev v Kranj, nikogar ni poznala, bila je brez službe in brez stanovanja. Zdaj ima otroka, nezakonskega, njegov oče pa je že Umrl. Eva ne živi več tu, pač pa v Italiji, vendar pa se ji zdi služba tam in življenje sploh tako negotovo, da v Kranju še vedno plačuje stanovanje. Morda se bo že v kratkem vrnila. In otrok? Ali ima priznano očetovstvo? Ne, tega še ni uredila. Da bi bilo potrebno? Saj je vendar otrokov oče že umrl? Da ima dedne pravice? Seveda, dobival bi po očetu pokojnino. Tega ni vedela, zato bo takoj začela urejati zadevo. Družbena denarna pomoč Komisija za dodeljevanje družbene denarne pomoči pri Contru za socialno delo je tisto dopoldne skoraj večino prošenj za dodelitev stalne ali enkratne pomoči odobrila. Večina prosilcev denarne pomoči je starih in onemoglih, le nekateri med njimi zaradi bolezni ali zaradi zapadlosti alkoholu ne morejo sami sebe preživljati. Med te zadnje sodita tudi dva mlada zakonca iz okolice Kranja. Oba pi-jeta, oba sta brez službe, zdravila sta se že zaradi alkohola, vendar brez posebnega uspeha. Možu delo ne diši posebno, čeprav sta v veliki stiski, saj sta v prošnji navedla, da nimata kaj jesti. Komisija jima je dodelila enkratno denarno pomoč, delno v obliki nakaznice za živila. Posodili jima bodo tudi za mesečno vozovnico, da se bosta lahko vozila na delo. Ženska jc onemogla, stara čez šestdeset let, duševno prizadeta, živi pri družini, ki jo je vzela iz usmiljenja. Zdaj je dobivala 80 din denarne pomoči, komisija pa ji je zvišala na 300 din. Direktor Centra tov. Bal-derman pravi, da ie komisija večkrat pred težko na.ogo. »Pogosto se zgodi, da sta pomoči potrebna dva družinska člana, oba sta brez dohodkov, vendar pa lahko dodela pomoč le enemu. S 35 tisočaki na mesec pa dva res težko živita. Enkratna pomoč pa se da tudi enkrat, dvakrat na leto. Tudi vreča, iz katere jemljemo denarno pomoč za socialno ogrožene občane, ima svoje dno. Letos bo v njej sicer 60 milijonov starih din, vendar se bojim, da ne bo dovolj za vse, posebno še, ker bomo denarne pomoči zvišali«. L. M. S skupščine TIS Kranj Več skrbi varstvu predšolskih Letošnji finančni načrt temeljne izobraževalne skupnosti Kranj po besedah njene predsednice Pepce Jež ne predstavlja nikakršnega zbira želja delavcev v prosvetni dejavnosti. Sredstva za vzgojno izobraževalno dejavnost v letošnjem letu so zagotovljena v višini 3,3 milijarde starih din. S tem denarjem bo TIS financirala vso že dosedanjo dejavnost, pa tudi nekaj novosti, čeprav za financiranje tako pomembne družbene dejavnosti kot sta vzgoja ln Izobraževanje letos ne bo problemov, pa ostaja vprašanje ustreznega nagrajevanja prosvetnih delavcev še vedno odprto. Osebni dohodki prosvetnih delavcev namreč tudi letos ne bodo dosegli želenih in predvidenih dohodkov. Nekoliko več denarja pa bodo šole dobile za svoje materialne izdatke. Na novo je letos odprta v finančnem načrtu tudi postavka za financiranje skupnih potreb prosvetnih delavcev. Med največjimi povečanji v letošnjem letu so sredstva namenjena za regresiranje varstva in prehrane socialno ogroženih otrok. Lani za te regrese ni zadoščalo 11 milijonov, zato je letos namenjeno za regres 20 milijonov starih din. šoloobvezni otroci iz socialno šibkih družin težko zmorejo materialna bremena, ki jih nalaga šola. Da bi položaj teh otrok vsaj nekoliko izravnali z ostalimi, je TIS namenila socialnim službam na šolah 15 milijonov starih din, ki jih bodo porabili za šolske knjige, izlete, tudi oblačila itd. za vse tiste otroke, kl takih stroškov ne zmorejo. Letos je namenjeno za povečanje števila štipendistov v kranjski občini in za uskladitev štipendij in posojil z živ-Ijenskimi stroški 30 odstotkov več sredstev kot lani. Sedanje štipendije se bodo letos povečale za okoli 18 odstotkov. Tako povečanje štipendij pa velja le do konca šolskega leta. Kasneje bodo pravilnik dopolnili tudi glede stimulacije za boljši učni uspeh, štipendije TIS so namenjene predvsem tistim, kl se odločajo za prosvetne poklice. Teh pa je še vedno premalo, zato je TIS namenila del sredstev za spodbujanj« za te poklice že učencem sedmih in osmih razredov osemletk. Za te najmlajše štipendiste je letos namenjeno 2 milijona starih din. V razpravi so se člani skupščine TIS dotaknili predvsem varstva. V malo šolo so v občini zajeti vsi otroci, vendar pa prosvetni delavci menijo, da bi s to obliko skrbi za predšolske, če bi jo nadaljevali vse leto, vsaj nekoliko poleg vsega drugega, omilili tudi problem varstva. Za začetek bi morda poskusili organizirati celoletno malo šolo za oddelek ali dva, predvsem zato, ker so sredstva za letos že razdeljena. Te prve oddelke bi namenili predvsem za vzgojno zanemarjene otroke hi pa za otroke iz socialno šibkejših družin. Celoletno malo šolo za vse predšolske otroke pa bi v občini uvedli postopoma. Denar za te prve oddelke celoletne male šole, za otroke, ki so varstva najbolj potrebni, pa naj bi poiskali jeseni ob rebalansu finančnega načrta TIS. L. M. Visoko Ponosen je bil nekoč Ivan Tavčar na svoj dvorec [tta Visokem. Rad je vabil tja gor ljubljansko gospodo in ni se sramoval rojakov iz Poljan. Veselo in glasno so kmečki gospodarja in gospodinje slavili vsako leto V visoškem dvorcu god znamenitega rojaka Kostno-\vega Janeza, pisatelja in župana ljubljanskega. Se dolgo po pisateljevi smrti niso zamrli med Poljanci spomini na njega dni in na izdatno jedačo in pijačo gostoljubne matere Visošce. I »Kaj bo s Tavčarjevo domačijo? Kaj bo z dvorcem na Visokem?« sprašujejo mlajši rodovi. Premladi so, da bi se spominjali slavnega rojaka, toda poznajo njegovo mesto v slovenski kulturi. Le na en ttačin bi se mu lahko oddolžili. Ne bi smeli pozabiti na njegovo zapuščino — dvorec na Visokem — slovenski kulturni spomenik. Toda dvorec propada. V dobrih dvajsetih letih je večkrat menjal gospodarja. Nacionalizirali so ga in ga spet vrnili dedičem. Prišli so drugi ljudje in Tavčarjeva domačija je bila ponovno odkupljena, a že nekaj let kasneje prodana za polovično ceno Mirku Šinkovcu, ki je obljubljal, da bo na Visokem uredil farmo jahalnih konj. Kdo se bo ukvarjal s kmetijo! so tedaj menili občinski možje. 'Umno' gospodarjenje je pustilo sledove. Dvorec je postal kamen spotike, ob katerem se širijo razne govorice, ki so našle odmev tudi med odborniki občinske skupščine v Škofji Loki. Kako zavarovati dvorec pred nadaljnjim propadanjem in kako ga uredili? Kako odpraviti kulturno sramoto? Ne samo Poljancev ali Loča-nov, temveč vseh Slovencev!, so spraševali odborniki in nakazovali rešitve. Menili so, da so bile razmere pred petimi leti bistveno drugačne, zato prodaje dvorca privatnemu lastniku ne gre ocenjevati z današttjimi merili. To naj bi bil odgovor govoricam in kritikam, ki jih je slišati med ljudmi na račun slabe, nesmiselne ali celo nepoštene prodaje. Ne da se dosti storiti, čeprav je lastnik poravnal le minimalne obveznosti do občinske skupščine. Dvorec pa ji ponuja v ponoven odkup za 800.000 dinarjev, čeprav je zanj odštel desetkrat manj. In to kljub temu, da ureditev kulturnega spomenika, kakršen je Visoko, močno presega organizacijske, strokovne in tudi finančne možnosti sedanjega lastnika Mirka Šinkovca. Ne gre mu sicer odrekati prizadevnosti in tudi ne dela in denarja, ki ga je vložil v dvorec, a obnovitev bi veljala najmanj 3,000.000 dinarjev. Toliko bi zmoglo le turistično podjetje, pa še to ob izdatni pomoči občine, kulturne skupnosti, umetnostnih zgodovinarjev in sla\'istov. O dvorcu na Visokem so odborniki škofjeloške skupščine razpravljali junija lani. Zadolžili so kulturno skupnost, turistično zvezo m svet za blagovni promet skupščine občine, da do oktobra lani pripravijo program obnove in dejavnosti dvorca na Visokem. Občinska uprava pa bo pripravila »visoško kroniko« zadnjih deset let. Pretekel je oktober, izteka se marec. O visoški domačiji se na seji skupščine še ni govorilo. Kaže, da je veliko Polnejših vprašanj ali pa programi niso bili pripravi jeni ali pa je ob vsakdanjih težavah zbledela kulturna sramota in zidarski odri, ki že nekaj let krasijo pročelje Tavčarjeve hiše, ne motijo več, prav tako ne razpokan omet in na pol odtrgana polkna. Ali pa bo čez. nekaj let laže odšteti za ureditev nekaj milijonov več? L. Bogataj Od Metzingerja do Groharja Loškemu muzeju je Narodna galerija iz Ljubljane posodil« dragoceno zbirko starih slik sledi Ferdo Vesel. Poznavaj so si edini, da Vesel krep*1 prehiteva sodobnike, saj ; močno približuje im prest' nizmu. Ivana Kobilica, Aflt° Ažbe in Gvidon Birola * Ločanom se te dni ponuja enkratna priložnost, da v strnjeni, vendar skrbno pretehtani obliki, prek dragocene zbirke petdesetih izbranih slikarskih del umetnikov 18. In 19. stoletja spoznajo razvojne značilnosti in pota najbolj plodnega obdobja likovne zgodovine Slovencev. Gre za razstavo, ki sta ji prireditelj Loški muzej ln Narodna galerija iz Ljubljane dala naslov »Od baroka do impresionizma.« 2e ime pove, da bodo obiskovalci priče nekakšnemu prerezu skozi čas, skozi vek, v katerem je umetnost naredila ogromen korak naprej, se otresla nasitne baročne zaobljenosti, prešla v klasicizem in romantiko ter nazadnje, s stvaritvami realistov, utrla pot impresionizmu. Seveda ni zgolj naključje, da so uslužbenci Narodne galerije, ki bi rada povečala reven obisk razstavnih paviljonov, svoj ciklus najbolj značilnih platen slovenskih podobarjev posodili ravno škofji Loki. Mesto pod Lubnikom ter njegova okolica sta namreč v preteklosti odigrala izredno pomembno vlogo, vlogo, kakršno je, denimo, pri Francozih imel slavni Barbizon, shajališče vrhunskih mojstrov barv. Kraji v Selški in Poljanski dolini, razgibana narava in nedojcmljiva lepota v zelenje potopljenih kmetij so navdihnili nešteto slikarjev ter odločilno pripomogli k uveljavitvi mikavne j ših načinov izražanja. Od tod je tudi doma kar pet velikanov čopiča, ki vsak zase predstavljajo prelomnico v iskanju novih izpovednih smeri in katerih delež v naši kulturni dediščini preprosto ni ocenljiv. Prikaz začenjajo portreti Valentina Metzingerja in For-tunata Berganta. Fortunato-vo Baronico Gasperirvi bi lahko imenovali neponovljiv primerek svoje vrste, pravo študijo človekovega obraza, pri kateri avtor doseže izredno popolnost. Le ta kar vpije po iskanju originalnejših izpovednih slogov, kajti apostoli baroka so očitno prekoračili meje še možnega in bili ob- sojeni na ponavljanje, na stagnacijo. Antonj Cebej, Franc Kavčič in Jožef To-minc zato ubirajo drugačne strune. Zlasti Kavčičeva grafika je prižgala zeleno luč klasicizmu, ki dobiva nato zmeraj bolj pesniške poteze ter z Matevžem Langusom, Mihaelom Strojem, Franzem Goldstcinom in figuraliko Marka Pernharta ozirom krajinami Antona Karingerja zajadra v romantiko. Potem nastopita brata šubic, nehotna znanilca kasnejšega kulta vedrine, svetlobe, sončnih žarkov in barvitosti. Sta realista, ponekod pa ju »zanese« celo v objektivni naturalizem (Janez šubic). Njima soroden je Jožef Pfctkovšek, ki mu gredo tako daleč. TrdO? vztrajajo pri realizmu, ki J* ga preoblikujejo v njim las* nih različicah. _., • Potlej stopijo na »ceno • hard Jakopič, Matej S«£ • nen, Matija Jama hi *Y*? • Grohar. Jakopičev AlkoB£ • lik je gotovo neposne** • Ijiv impresionistični • Podobno smemo reči ** % Jamovi Belokranjki, g • nedosegljiv zapis igre • ca, ko sta obe ženski • predmet, žrtvovan rnaž • nemu pretakanju rumen** • in rdečih odtenkov. OP*j • zaključujeta Grohar^ • Sejalec in Pogled z doiJJ • čega okna, ki spričo °f • oporečne dognanosti iv?j • rita vrh razstave In h*1-*: • vrh likovne zapuščine f}°" A vencev. I.GuzeU Janezu Moharju v spomin Posnetek je z razstave na loškem gradu. Ciklus približno 50 slik starih mojstrov čopiča, kl Ilustrirajo razvoj slovenske likovne umetnosti 18. in 19. stoletja, predstavlja neprecenljivo vred-»ost. Podobe so last Narodne galerije Iz Ljubljane. — Foto: F. Perdan Težko nas je prizadela vest o tvoji smrti, Janez. Težko zaradi tega, ker si velik del svojega življenja posvetil napredku kulture v domačem, tvojem Šenčurju. Žrtvoval si se v taki meri ln tako goreče, da si pri tem premalo gledal nase. V sebi si imel veliko tistega nepopisnega veselja, volje in požrtvovalnosti, da ti tega skupnost nikoli ne bo mogla poplačati. Zgodilo pa se je s tabo tako kot s hlapcem Jernejem. Ko si obnemogel, si moral hoditi od vrat do vrat, pa nisi dosegel svoje pravice: pokojnine! Ko smo stali ob tvojem odprtem grobu, smo čutili, da smo izgubili tebe, ki si s svojimi stvaritvami kot režiser, igralec in scenarist vtisnil v spomin nepozabne like z odrskih desk. 2e pred vojno si postal eden glavnih igralcev. Kot mladenič si s svojo prikupno zunanjostjo v karakternih vlogah osvaja! srca gledalcev. Ko je okupator v letu 1941 prekinil odis'.o delo, si se takoj organizirano vključil v narodnoosvobodilni boj. Bil si med prvimi aktivisti, vendar ti je bolezen po nekaj mesecih sodelovanja preprečila nadaljnje delo. Takoj po vojni si ponovno začel z graditvijo na kulturnoprosvet-nem področju. Okrog sebe si zbral veliko število ml»lših in starejših igralcev, bil si jim voditelj in mentor. Globoko si zaoral brazdo v šen-čursko dramsko dejavnost in jo pripeljal na visoko kulturno raven. Z deli, ki si jih re-žiral ti, je šenčurska igralska skupina postala znana daleč naokrog. Kdo se ne spominja iger: Plavž, Vida Staša, Neupravičena ura. Razvalin« življenja, Via Mala, DomejJ' Miklova Zala, Prisega ob P°f noči, Trije vaški svetnik1' Matiček se ženi, Veronik* Deseniška... Znal si dela« tudi s šolsko mladino. SpO* minjamo se Princeske In Pa stlrcka, Jurčka, Sneguljči«*' Kralja MaHbana... V letu 1962 pa si moral I svojim ustvarjalnim delom prekini:), ker je zob časa V°" drl streho nad dvorano, kateri si prebfl toliko s*0'* ga dragocenega časa. Ko P* je lansko leto Šenčur dob» novo dvorano, ti z;* radi •JJ lezni nisi mogel več stopi" na oder, Čeprav je v tebi vedno tlela /;!ja, da bi se po* novno posvetil umetniškem delu. Janez, s svojimi deli hoS ostal vedno prisoten v spominu vseh, ki so te poznaW» bili tvoji učenci ali s W*. sodelovali. « Sodelavci z odrskih de*' Pomenki o Mengšu in njegovih ljudeh Pianist Hector Peli Na svoji turneji po Jugoslaviji se nam je v ponedeljek, 20. marca, predstavil z recitalom v Kranju odličen argentinski Pianist Hector Peli. že v prvem stavku sonate (allegro marca-to) argentinskega komponista Alberte Ginaslere se nam je predstavil kot pianist velikih kvalitet. Izvajal ga je tehnično dovršeno in z jasnim konceptom. Za drugo točko svojega *Porcda si je pianist izbral manj Izvajano sonato op. 14 št. 1 *-Udwiga van Bethowna, • katero Je odličen vtis, ki nam Je ?8*al po Izvedbi sonate Ginastere, samo Se stopnjeval. Dokazal le> da je interpretatlvno zrel pianist, saj inu Je zelo uspel prvi 8*avck sonate, ki je navadno vedno trd oreh za vsakega umetnika. Vsekakor je Hector Peli odličen pianist in upam, da ga bomo *e slišali in nam bo z novimi deli lahko dokazal, da je navdušenje in občudovanje, kl ga sedaj čutimo, upravičeno. M. K. Po koncertu sta se z umetnikom pogovarjala Gordana Zavrnik in Stane Primožič. jr— Kdaj ste začeli igrati ln »daj ste se odločili posvetiti «* glasbi? »Igrati sem začel s petimi kti, pri petnajstih pa sem Se dokončno odločil postati pianist. Nekaj časa sem obiskoval tudi strojno fakulteto, toda klic glasbe je bil močnejši.« — Koliko časa na dan vadite? »V času študija sem porabil ogromno za pridobitev tehnike. To mi je vzelo osem in več ur na dan.« — Kaj vam pomeni klavir? »Iskreno povedano, pomeni mi življenje. Sedaj ne bi mogel več brez njega. Čutim, da se z njim lahkotneje izpovedujem kot z besedami.« — Igrate še kak drug instrument? »Nekaj časa sem vadil orgle, sedaj ne več.« — Vaš najljubši skladatelj? »Težko se je odločili. Morda Bach, Mozart, Beethoven, Brahms ... Zelo rad imam Gershvvina z njegovo odlično ekspresivnostjo (Rhapsodv in Bluc).« — Kdo je vaš pianist — vzornik? »Danes je na svetu mnogo pianistov in med njimi precej dobrih. Zato je izbira težka. Ce pa bi se že moral odločiti, bi izbral dva Artur-ja: Arthuro Bcncdetti Michelangelo in Arthur Rubinstein. No, če k tema umetnikoma dodam še S. Richtcrja, se mi ustvari podoba genialnega pianista.« — Vaše mnenje o vaši nacionalni glasbi? »Narodno-zabavna me ne zanima. Rad pa poslušam našo pravo folklorno glasbo. Precej imamo tudi resnih, kultiviranih skladateljev, ki pa nikakor ne morejo prodreti nacionalnih meja.« — Imate radi še kako drugo umetnost, znanost? »Da, arhitektura, slikarstvo, tudi šport na najvišjem ni" voju. Všeč sta mi matematika in fizika. Prav tu je treba iskati razloge za mojo privrženost tehniki. Poleg tega pa so dandanes svetovna obzorja tako široka, da tudi umetnik ne sme ostajati izoliran. Zato skušam biti po možnosti čimbolj obveščen o vsem, kar se dogaja.« — Bi želeli sporočiti nekaj besed najinim vrstnikom? »Vsi mladi naj stremijo za tem, da poiščejo svoje talente in da jih razvijajo, da bodo z njimi koristili drugim in sebi.« Upodobitve Janeza Trdine V ponedeljek in v torek je bilo v škofji Loki srečanje koroških učitel'ev, ki poučujejo na dvojezičnih šolah. Slovenski šolniki so se seznanili s kulturnimi znamenitostmi škofje Loke. Obiskali so tudi znamenito gotsko cerkev v Crngrobu, osnovno šolo dr. Ivana Tavčarja v Gorenji vasi in dvorec na Visokem. Ogledali so si tudi muzej na loškem gradu, (lb) —■ Foto: F- Perdan (nadaljevanje) O Dolenčevi fotografiji in Vavpotičevi risbi smo že spregovorili. Danes pa naj steče beseda le o Kobetovi oljni podobi. V prihodnjem, zadnjem zapisu o tej snovi, pa bom skušal v besedi in sliki prikazali Ropretovo plastiko in relief ter SavinSkovo spomeniško plastiko (ki je zadnjič, v uvodu nisem orne-menil, a je le pomembna, saj stoji pred občinsko hišo v Novem mestu!). In seveda tudi Keržičevo portretno plastiko, ki je pritrjena na spominski obelisk v Mengšu, v neposredni bližini nekdanjega Trdinovega rojstnega doma. DELO ARHITEKTA-SLIKARJA olenjski rojak arhitekt Boris Kobe je po svoji drugi dejavnosti sloveč slikar. Seveda je pisatelj Janez Trdina zaradi pestrobarv-ne vsebine svojih Bajk in povesti o Gorjancih slikarja že zdavnaj pritegnil. Svoje upodobitve, s katerimi je likovno pospremil Trdinova bajanja, je Kobe pokazal na veliki razstavi v Novem mestu, pozneje pa tudi v posebni knjigi, eni naših najbolj razkošno in umetniško opremljenih novejših slovenskih tiskarskih izdelkov. »Podobe v knjigi so nastale spontano ob umetnikovem srečevanju s Trdinovimi teksti. Iz želje, da bi poskusil preliti besedo v barvo in lik. In ta knjiga je hkrati berilo in slikanica. Kakor živahen pogovor je, pri katerem je prvi sogovornik Trdina, drugi pa je slikar. Pogovarjata se po svoje o skrivnostih zemlje, ki je postala pisatelju druga domačija, slikarju pa je rod sam pognal iz sence in luči gorjanskih bregov.« Tako je knjigo ocenil Emilijan Cevc. PORTRET Z RUTO Na že omenjeni razstavi v Novem mestu (27. oktobra do 25. novembra 1969) je slikar Kobe prikazal kar več variant Trdinovega portreta, ki pa so vsak zase posebej zanimivi. Seveda pa se je tudi Boris Kobe naslonil na predlogo — na Dolenčevo fotografijo. V »neznanem zapisu Janeza Trdine«, objavljenem v katalogu razstave Svet Trdinovih bajk, slike in grafike Borisa Kobeta zvemo v zadnjem poglavju, kako naj bi pisatelj sam mislil o svoji podobi: »Slikar (Boris Kobe) je kar dvakrat tudi mojo podobo naslikal, kako pri poličku cvička v krčmi sedim in si na list zapisujem, kar mi radovedno uho narodovih dra-gotin ujame. Ali njemu ni znano, da se jaz nikoli nisem hotel dat] slikati? Enpol me je naslikal, kakor da bi bil živ, mislil bi, da bom zdaj, zdaj spregovoril. Se rdeče; rute ni pozabil, s katero sem si nesrečne Izpuščaje r.a koži zakril, ki mi jih je starost prinesla, čez. vse pa je krepko poveznil moj visoki, črni klobuk. Drugipot pa me je tako hudobno prebrisanega upodo- Pisatelj Janez Trdina, kakršnega si je zamislil slikar Boris Kobe 1.1969 (na osnovi Dolenčeve fotografije in po opisih sodobnikov) bil, kot da bi bil s samim Gugljem v rodu, čeprav je najbrž res v mojem pisanju toliko vragolij, da bi se mi morale z obraza brati. Ne vem pa, da bi bil jaz res tako grdogledil, razen kadar sem udrihal po kvakarskih sovražnikih slovenskega naroda aH po praznoverju, ki je trapilo nevedno ljudstvo in mu oviralo hrepenenje po prosveti in blaginji. To pa gospodu umetniku priznam: s temi podobami ni počastil samo mojega pisateljskega; dela, ampak tudi slavno goro, ki se zove Gorjanci, in nič manj ljudstvo lepega Podgorja, ki je najboljše, kar jih poznam na svetu.« Takole hudomušno je pisatelj in umetnostni zgodovinar Emilijan Cevc pospremil Ko-betovo razstavo o Trdinovem svetu bajk o Gorjancih. Je pa Kobetova podoba pisatelja tudi edina, ki prikazuje Trdino, obvezanega s pest robarvno ruto. Le po opisih pisateljeve vnanjščine smo vedeli za grde izpuščaje (pozneje so zdravniki poved di, da so to bile čisto navalne; garje, ki pa si jih Trdina ni) znal ali ni hotel ozdraviti; raje jih je skrival pod ruto). (Se bo nadaljevalo) Črtomir Zoreč » 10. STRAN SREDA — 29. MARCA ^ Vlak stoji na tretjem peronu Pozor! Pozor! Potniški vlak za Jesenice stoji na tretjem peronu in je pripravljen za odhod. Potniki, vstopite, prosim. Pozor! Pozor! Potniški vlak iz smeri Jesenic ima približno trideset minut zamude! Takšne so Iz dneva v dan napovedi na ljubljanski železniški postaji. Ljudje prihajajo in odhajajo. Mnogi se vsak dan vozijo v službo in šolo. Od bi zu iti daleč. In prav s tistim, ki vsak dan združujejo vožnjo vlakom in Solo sem se pred dnevi hotel pogovoriti. Nis^m osial praznih rok. Kranjska železniška postaja je bila v sredo malo pred sedmo uro zjutraj skoraj prazna. Le nekaj potnikov se je vkrcalo na vlak za Jesenice in še manj jih je čakalo na onega, ki pelje na progi Jesenice—Ljubljana. Dijaki in študentje so se v glavnem odpeljali že uro prej v šole v Ljubljano. Vseeno pa se mi je zdelo, da nekdaj močno priljubljena vožnja z vlakom izgublja na veljavi. Cez nekaj trenutkov je železniška postaja v Kranju zaživela. Z ljubljančana so se vsuli dijaki, ki obiskujejo kranjske šole. Tako je bilo prostora na vlaku proti Ljubljani več kot dovolj. Potniki — v glavnem mladi, dijaki in študentje — so vsak po svoje krajšali čas. Nekateri so brali, drugi spali, tretji študirali. Vsak izmed njih je imel svoje skrbi. Nisem jih hotel motiti. Ljubljana. Na končni postaji so vlak izpraznili. Dijaki so se razkropili po šolah, študentje po fakultetah, nekateri pa so še prej zavili na obvezno jutranjo kavico v znane in med mladimi najbolj priljubljene ljubljanske lokale. Morda se je kateri odločil celo za izostanek od pouka. Tako veliko mesto je prav gotovo dovolj veliko tagotovilo varnosti pred raznimi »nepridipravi«, ki jim take stvari niso ravno najbolj po volji: profesorji, itarši in sorodniki. Svojo prvo žrtev sem izbral takoj po prihodu v Ljubljano. Zavila sva mimo avtobusne postaje na kavico v bližnjo slaščičarno in malo poklepetala o vožnji z vlakom. Jože Volčjak iz Virmaš pri Škofji Loki jc, lahko bi rekli, že kar veteran med vozači. Absolvent ekonomske fakultete, v kratkem namerava delati diplomo, sc vozi z vlakom vsa leta svojega študija v Ljubljani. »Ne bom se več dolgo vozil,« mi je pripovedoval. »Diplomiral bom in se zaposlil v Škofji Loki. Sicer pa se nad vožnjo z vlakom res ne bi pritoževal. Doma sem blizu postaje, vožnja s tem prevoznim sredstvom pa je tudi precej cenejša od avtobusne in še hitrejša ter udobnejša. Le zamude nastajajo včasih pozimi. Te me ne motijo preveč. Verjetno so večja ovira za srednješolce. Kaj delam na vlaku? V dvajsetih minutah vožnje se -pa res ne da veliko narediti. Malo poklepetam s kolegi ali pa preberem časopis.« Pa vendar se je nekdaj vozilo več Škofjeločanov v šolo z vlakom? »Drži. Zdaj so v glavnem vsi vlak zamenjali z avtobusom.« Poldne je. Po nekaterih šolah se je že končal pouk in tudi nekateri študentje so za tisti dan že izpolnili svoje obveznosti. Vlak za Gorenjsko na tretjem peronu je pripravljen za odhod. Dvajset minut čez dvanajsto odpelje proti Jesenicam. Po vlaku spet iščem sogovornike. Pa jih ni lahko dobiti. Med peščico dijakov in študentov je res težko poiskati tistega, ki bi bil pripravljen odgovarjati. Nekateri na vso moč zatrjujejo, da ne hodijo v šolo. Končno le poiščem prava dva. »Zakaj pa ne,« pravita. Prijatelja sta, Srečo z Jesenic in Milan iz Škofje Loke. Besedo sem najprej prepustil bolj oddaljenemu Sreču Klinarju z Jesenic, dijaku srednje gradbene šole v Ljubljani. »Z vlakom se vozim od januarja. Prej sem stanoval v internatu, kjer pa je bilo premalo prostora. Tako zdaj sedem ob petih zjutraj na vlak, po uri in pol vožnje sem pa v Ljubljani. Med potjo včasih pogledam kak zvezek, zaspim ali pa se pogovarjamo s prijatelji. Prve tri dni v tednu lahko grem domov z opoldanskim vlakom, nato pa dve uri kasneje. Ker z vožnjo izgubim tri ure dnevno, prostega časa skoraj nimam. »Obiskujem četrti letnik pedagoške gimnazije v Ljubljani in vsa leta se vozim v šolo z vlakom,« je pripovedoval Sreeov prijatelj Milan Hafner iz škofje Loke. »Le pet minut imam do postaje. Zdi se mi, da je vožnja z vlakom bolj udobna. Med vožnjo se ne učim. Kako bi. še za pogovor s prijatelji na tako kratki progi zmanjka časa. Čakanja v Ljubljani Velikokrat odpelje vlak iz Ljubljane proti Jesenicam skoraj prazen. Mnogi, ki so se še Pre letom, dvema vozili z njim v šolo ali službo, so se zdaj raje odločili za avtobus. — Foto: Govekar me poznam. Ravno prav pridem v Ljubljano, če seveda ni zamude. To se letos ni velikokrat zgodilo. V primeru zamude je treba nesti v šolo opravičilo, ki se dobi na postaji.« In prosti čas? »Ni ga veliko. En dan v tednu sem zaradi pouka ves dan v Ljubljani. Domov grem šele zvečer. Za smučanje pa pozimi še vedno najdem malo časa.« Še z enim študentom sem se zapletel v pogovor. Miloš Janša se že drugo leto vozi v Ljubljano, kjer obiskuje pravno fakulteto. Z Bleda, tam je doma, se z avtobusom »potegne« do Lesc, od tam naprej pa z vlakom. »Druge prednosti, razen poceni vožnje, ne vidim. Jasno je, da so slaba stran še vedno zamude. Tem pa se je z enim samim tirom nemogoče izogniti. Dve ali tri ure čakanja pa res ni nič prijetnega. Miloš je imel tudi pripombo. »Čas bi že bil, da bi bilo poskrbljeno za večjo udobnost,« pravi. »Naj samo povem, da pozimi tako kurijo, da je težko vzdržati v vlaku.« Za konec pa še dekle. Komaj sem premagal njeno nezaupljivost. »Mislite resno?« je spraševala nekaj časa. Prepričal sem jo, da je stvar povsem resna. Helena Res-man je doma iz Gornje Dobrave in se drugo leto vozi iz Otoč v Ljubljano. »Obiskujem drugi letnik pedagoške gimi.azije v Ljubljani,« je pripovedovala. »Dobro bi bi- lo, da bi vozilo več vlakov. Ja, z zamudami je pa tako. Če nastanejo na poti v šolo, se mi zdi dobro, na poti domov pa rajši vidim, da jih ni. Imam takega razrednika, da ni treba opravičila, šolo imam v dveh izmenah: teden dopoldne in teden popoldne. Dopoldne moram čakati na pouk po eno uro. Takrat grem kar v šolo in ponavljam. Na vlaku se ne učim, navadno spim ali se pogovarjamo. Prosti čas? Vožnja mi dnevno vzame uro in pol, pol ure imam pa peš do doma. Veliko časa mi tako res ne Malenski vrh je vasica pod Blegošem. Pred šestdesetimi leti je bila v vasi ustanovljena šola. Ker ni bilo denarja za novo šolsko poslopje, je bil pouk več kot štirideset let v kmečki hiši. Pred dvanajstimi leti pa je vas dobila novo, sodobno šolo. Veliko so pri gradnji pomagali tudi vaščani. Letos pa so začeli učence voziti v centralno šolo v Gorenji vasi in šola je ostala prazna. Zato so jo dali v upravljanje mladini. V mladinski aktiv so se vključili tudi mladi iz sosednjih vasi. Vsakih štirinajst dni imajo sestanek. Ustanovili so že ša- preostane. Če pa ga že inia^« poprimem doma ,:a delo I'1 zakaj se vozim? Ljubljar>a mi ni všeč in tudi štipendij'3 za življenje v mestu je Pre" majhna. Za vlak pa mesečno odštejem nekaj več kot Pct starih tisočakov.« Tako. Nihče ni tarnal, d3 je njegova pot v šolo napt>r" na. Vsakemu se zdi samo P° sebi umevno, da mora, tako m kot vsak dan jesti in P'*''« vsak dan sesti na v!ak, so diplomate in druge inozemce sprejeli nemški oficirji in jih še ponoči odpeljali v Kbnigsberg. Vsi inozemci so nepoškodovani in se počutijo dobro.« (AdG 4249 E) Nemška poročevalska agencija DNB pa je 22. septembra poročala, da sta nemška in sovjetska vlada določili demarkacijsko linijo med nemško vojsko in rdečo armado. Ta črta je potekala vzdolž rek Pissa, Narcvv, Vislc in Sami. (DNB, 22. sept. 1939) O tem je 26. septembra govoril tudi CHAMBERLAIN V SPODNJEM DOMU ko je poročal precej skopo o seji medzavezni-škega Vrhovnega vojnega sveta. O premikih Rdeče armade je dejal, da so se razvijali '/. največjo hitrostjo', kar je pravzaprav pričalo, da belorusko in ukrajinsko pre'oivalslvo v nekdanjih vzhodnih predelih poljske države pozdravlja Rdečo armado kot osvoboditeljico izpod poljskega jarma. Ne smemo pozabljati, da so Poljaki te predele hoteli popoljačiti in da do Ukrajincev in Belorusov niso gojili 'bratske slovar?:'!;e politike', marveč politiko, ki je že stoletja tepia slovanske narode in mednje sejala neslogo, tako da so bili v zgodovini prav zaradi te nesloge neštetokrat plen germanskih osvajalcev. Resnice o Ukrajincih in Belorusih v mejah Poljske Chambcrlain seveda ni omenjal, pa tudi 'Poljaki* na tem ozemlju ga niso preveč zanimali, pač pa — naj citiram dobesedno: »Demarkacijska črta prinaša Ruse v sama predmestja Varšave (kar pa ni bilo res, kar vidimo lahko po takratnem razmejitvenem zemljevidu — op. M. Kl.) in jim prepušča VEČJE DELE GALICIJE (ta Je bila po narodnosti ukrajinska — op. M. Kl.) in 'POLJSKE* PETROLEJSKE VRELCE POPOLNI SOVJETSKI KONTROLE« (AdG 4251 A) Ti vrelci, pri katerih je zahodnim kapitalistom zaradi sovjetske 'nacionalizacije' za vselej odklenkalo, so bili, vsaj tako je videti iz Cham-berlainovega govora, Chamberlainova največja skrb in muka, ki jo je morda celo težje prebolel kakor poljski poraz. Boju Poljakov proti Nemcem je posvetil le nekaj stavkov o njihovem junaštvu v obkoljeni Varšavi iu na polotoku Hcla v Baltiku, kjer so Poljaki prav tako šq kljubovali nemškim enotam. O bojih na zahodni fronti je povedal naslednje: »Na zahodni fronti so Francozi na določenih mestih napredovali.« (Isti vir) Kaj več o tem 'napredovanju' francoskih enot na 'določenih mestih' ni mogel povedati, saj vsaj v tem času nemška poročila resnice o bojih na bojiščih niso skrivala, ker jim jc ni bilo treba: »Na zahodu samo krajevna ogledniška dejavnost. (OKW, 20. IX.) Na zahodu smo sestrelili 3 pritrjene balone ln osem sovražnikovih letal. Nobenih drugih dogodkov. (OKW 21. IX.) Na zahodu samo posamična ogledniška otipavanja. Neko francosko letalo sestreljeno v boju. (OKW, 22. IX.) Na zahodu samo na nekem odseku slabotno topniško obstreljevanje. Pri Saarbriicknu jc naše protiletalsko topništvo prisililo neko francosko letalo k pristanku. Posadko zajeli. Eno od naših letal je bilo v zračnem boju sestreljeno. (OKW 23. IX.) Na zahodu na nekaterih mestih povečana topniška dejavnost. Krajevni sovražnikovi napadi odbiti. (OKW, 24. sept.) Na zahodu na nekaterih mestih obojestranski topniški in ogledniški spopadi. Osem francoskih letal v zračnem boju sestreljenih. (OKW 25. sept.) Na zahodu krajevna topniška dejavnost in neznatna ogledniška otipavanja. Francoska letala, kakor je bilo dokazano, preletela belgijsko ozemlje. V zračnih bojih smo sestrelili pet francoskih letal in dva zaščitna balona. Protiletalsko topnitvo sestrelilo eno francosko letalo. (OKW 26. sept)« r'o čiščenju smo pohiteli h komandantu mesta, če bi nam mogel povedati, kako bi se dokopali do Zagreba ali vsaj do Karlovca in naprej proti Beli Krajini. Vreme je še vedno lepo držalo. Ni bilo sicer čisto jasno, ali samo da ni padale«. Komandant se je takoj zavzel, da bi nam pomagal. Telefoniral je in na vse strani pošiljal kurirje, da bi zvedel za kakšen kamion, ki bi odpeljal v to smer. In res nam ni bilo potrebno dolgo čakati. V hiši, kjer je bila nastanjena partizanska enota, se je zgodila nesreča. Prav v komando mesta je kurir pritekel povedat, kaj se je zgodilo. Partizani so sedeli v skupini pred hišo. Novinec je nekje staknil ročno bombo in se igral z njo. Takrat so še vse enote in njihovi vojaki imeli bojno municijo. Tudi drugi okrog njega so bili neizkušeni vojaki, zato mu ni nobeden rekel, naj te stvari pusti pri miru. Ker orožje ne pozna ne prijatelja ne sovražnika, če napačno ravnaš z njim, se je bomba naenkrat razpočila in enega ubila, druge štiri pa hudo ranila. Komandant se je ob tej neprijetni novici prijel za glavo. Povedal je, da ima veliko težav z mladimi neizkušenimi ljudmi in da se mu naple-te skoraj vsak dan kaj podobnega. »Toliko krvi je bilo prelito med vojno in nič ne kaže, da bi bilo tega konec,« je povedal tako zaskrbljeno, kakor da se mu je lastni otrok ponesrečil. Kot bi trenil, je bilo vozilo pripravljeno, da nesrečnike takoj odpelje v Zagreb v bolnišnico. Kot pravijo ljudje, ima vsaka nesreča tudi svojo srečno stran in tako je tudi nam pomagala, da smo takoj zapustili Ogulin in odjadrali v Zagreb. Da me ne bi kdo napačno razumel, naj povem, da ne vem, kdaj bi prišli v Zagreb, če se to ne bi dogodilo. Na kamionu je bilo razstlano nekaj slame, po vrhu pogrnjene z nekaj šotorskimi krili, in tu so ležali ranjenci. Z njimi je šel še bolničar. Za nas pet je bilo bolj malo prostora. Skoraj po vsej prosti ploskvi so ležali ranjenci, le ob eni strani je bilo toliko prostora, da smo se lahko naslanjali na stranico. Bomba jih je hudo prizadela po obrazih. Takrat, ko so si jo ogledovali, so najbrž staknili glave, zato jim je tako poškodovalo. Žalostno jih je bilo pogledati. Glave so imeli povite v bele povoje, tako da kože skoraj ni bilo videti. Najtežje nam jc bilo, ko smo pomislili, da se je zanje po nepotrebnem začelo trpljenje prav zdaj, ko je vojne konec. Kdo ve, kako bodo preživeli in kakšne posledice jim bodo pustile rane? Nobeden ni bil starejši od sedemnajstih ali največ osemnajstih let. Kamion je brzel in skakal po cestnih jamah, da je še zdrav človek komaj prenašal stresanje. Trpeči in stokajoči glasovi, ki so prihajali od ranjencev, so segali globoko v nas, ali kaj, ko jim nismo mogli pomagati. Eden je kmalu po odhodu padel v globoko nezavest. Ne vem, ali je prišel živ v bolnišnico ali je že med potjo izdihnil. Nekje sredi Zagreba sc je kamion le toliko zaustavil, da smo poskakali z njega, in že je zdrvel naprej proti bolnišnici. Naša pot do Zagreba je bila dvakrat daljša, ali smo prišli prej, kot smo si predstavljali. Takrat sem bil drugič v svojem življenju v tem mestu. Prvič osemindvajsetega leta, ko sem se vračal iz Bosne, in zdaj. Preveč grozotnega sem slišal o ustaših, da bi se v tem mestu lahko počutil srečnega in varnega. Vsaj tako mi je bilo pri srcu. Prva pot je vodila na komando mesta. Te ustanove so povsod dobro delovale, kaj ne bi, saj so bile ustanovljene že med vojno, ko so opravljale različne dolžnosti, najsibo na osvobojenem ali pa na sovražnem ozemlju. Ko smo prišli v Zagreb, je kar vrelo iz nas. Jaka je obračal glavo na svojem visokem in slokem telesu in smeje se dejal: »Zdaj smo pa že tako blizu, da bi prav gotovo zagledal Triglav, če bi se povzpel na najvišjo hišo.« »O, ti ga boš gotovo zagledal poprej kot jaz. Nimaš zastonj tako dolgih nog,« se je Gedžo veselo kot šolarček vr-til po gladkem pločniku in vedno kakšno novo potegnil izpod pazduhe. Nad mestom je že dihal večerni mrak. Mesto je bilo živo kot vsako drugo. Ljudje se drenja-jo, sam ne veš, kam se vsem tako strašansko mudi. Na vse strani rinejo in vsak nekam po svoje. Cestna železnica drvi, škriplje in zveni po vseh glavnih ulicah, kakor da samo njej pripada vse mesto. Tisti večer smo vlak proti Ljubljani zamudili, tako so nam povedali na komandi mesta. Eden je odpeljal pred našim prihodom. Nič zato, počakali bomo na drugega, ki bo menda odpeljal zjutraj okrog sedmih. Tudi če ga ne bi bilo, se za to ni nobeden preveč razburjal. Kaj pa je pot od Zagreba do Ljubljane, ali je sploh kakšna daljava? Kakor da bi odšel v sosednjo vas, tako se je nam zdelo. Čeprav je bil Zagreb tako blizu Slovenije, nismo srečali prav nobenega znanca. Vse drugače je bilo v Beogradu. Sicer je bil daleč, pa si kljub temu skoraj na vsakem koraku naletel na kakšnega znanca. Ni dovolj samo veliko mesto, če ni obenem tudi sedež državne oblasti, kar precej pomeni. Na komandi mesta smo dobili nekakšne listke za prenočevanje in hrano v najboljšem in najbolj razkošnem hotelu v Zagrebu. Do njega nismo imeli daleč, pa je z nami vendarle šel kurir, da ne bi po nepotrebnem križarili sem in tja in spraševali po hotelu Dubrovnik. Nekako se nisem mogel otresti občutka, da ne spadam v tako razkošje. Koliko bolj bi bil srečen in se počutil bolj po domače, če bi me deli v kakšno skromno hišo na vasi. Tem skromnim in preprostim ljudem skoraj vedno lahko prebereš iz obraza, kaj mislijo in kaj čutijo v globini svojega srca. Ali zdaj smo bili v mestu, oficirji, komandantje in voditelji naše armade, nič več umazani in ušivi partizani, večkrat lačni kot siti in z najvarnejšim domom pod košato smreko. Vse se je tako naglo karel. lesko veg obrnilo, da si se komaj zavedel, da je vse res, kar doživljaš. Stali smo pred velikim hotelom in ga z vseh strani ogledovali. Skozi velika steklena okna se je videlo v kavarno, kjer je kar mrgolelo ljudi. Zunanji zidovi so obloženi z istrskim marmorjem temno sivkaste barve, mrki in nič domači. Pred hotelom so na pločniku sedeli trije čistilci čevljev, kar naprej udarjali s ščetkami po svojih zabojčkih in s tem klicali in opozarjali ljudi, da si lahko za majhen denar očistijo čevlje. Pri tistem, ki je sedel na kraju, je stal ruski oficir. Desno nogo je držal na zaboju. Zazdelo se mi je, da njegova druga noga ni preveč trdna. Nekam nerodno se je zibal. Tudi čistilec je bil dobre volje. Kar naprej je obračal pogled k njemu in se na vsa usta smejal. Še nekaj drugih se je nabralo tam zraven. Ker zaradi pešcev, ki so kar naprej švigali mimo, nisem mogel videti, kaj gledajo, sem stopil naprej. Nisem se zmotil. Z oficirjem ni bilo nekaj v redu. Z eno roko se je krepko držal za skuštrano glavo fanta, ki mu je čistil čevlje, v drugi pa je držal steklenico. Veselila sta se kot otroka. Oficir je neprestano nekaj klepetal po rusko. Vmes je zabrundal tudi kakšno pesem ali naslonil steklenico na usta in parkrat potegnil. Tudi na črnikastega fanta, ki mu je skrbno loščil čevlje, ni pozabil, tako da sta bila že oba nekoliko okajena. Steklenico je ponujal še drugim, ki so stali okrog. Nekateri so srknili kakšen požirek, drugi pa raje stopili za kakšen korak stran. Mogoče so bili tisti trije zraven svojih zabojev edini, ki so se iskreno veselili z njim vred. Z drugih obrazov se je dalo ugotoviti, da so se zaustavljali le zato, da bi z oficirjem brili norce. Ruski poročnik se mi je zdel prikupen in velik veseljak, vseeno pa bi raje videl, da bi T™.to^ do teh krajev, je že pojemala, zato se sovražn . ni več tako trdovratno upiral, da bi ga mor s silo in ognjem izbezati iz vsakega P0810?^ Tudi železniška proga že zdaleč ni bila ta .g do kraja zorana in uničena kot tista, ki Peja proti Beogradu. Na postaji so nam povedali, ^ je od Zagreba proti Ljubljani domala nedota njena in da vlaki vozijo več ali manj red Kako smo se razveselili takih novic! $e Skozi ob progi in po krajih, koder srn°.et, vozili, smo videli, da kar mrgoli nemških uj nikov, ki obnavljajo in popravljajo, kar so . pred nekaj meseci s takim veseljem uničev Kako nam je zaigralo nekje pri srcu, ko s gledali, kako nizko je padel gospodovalni hef , volk, ki je še pred kratkim vse trepetalo P/ njimi, zdaj pa kot pohlevne ovce krivi hrd ' gara s krampom in lopato in pospravlja seboj svoje razdejanje. Železničarji so bili tukaj precej boljše °o čeni kot na postajah, ki smo jih prepotov ^ Tam jih je bilo dosti, ki sploh niso b m uniformah. Ce je na glavi nosil le železni* kapo, je bil že nekaj več kot navaden železnic SREDA — 29. MARCA 1972 Njihova domovina je na pobočjih Himalaje Med Popovim in Brezjami Pri Tržiču je obširna planota' ki je tu in lam porasla z gozdovi. Nekje na sredini Planote pa stoji dom Marije 111 Franca Praprotnika. Prava °aza pisanega cvetja sredi gozdov in travnikov pa jc njun vrt. Ko sem vstopil na Vrt, sem med rododendroni Ogledal Marijo. Pogovor je stekel o delu, *a katerega pravi, da ga nikoli ne primanjkuje. Razka-*ala mi je vrt. Največji ponos vrta so rododendroni, ki Jih je nekaj sto. Zanimalo ^e je, kako to, da se ukvarjajo z vzgojo te zahtevne lepotice. »Vzgoje rododendronov se Je lotil moj mož in kmalu sem tudi jaz vzljubila vrtnarjenje. Sedaj se France s tem delom le malo ukvarja, ker je v službi z delom preobremenjen. Ce ima kaj prostega Časa, mi rad priskoči na po- moč in mi velikokrat tudi kaj svetuje.« Vse gredice v vrtu so bile pripravljene za setev. Topla greda pa je bila na gosto porasla s sejančki. Mladi seja nč k i so nežni in potrebujejo veliko nege. Seveda pa je vzgoja rododendronov še veliko bolj zahtevna. »Ko sva dobila seme, sva takoj posejala in nestrpno čakala, da seme vzklije. Uspeha ni in ni hotelo biti. Pomagala sva si s tujo strokovno literaturo o vzgoji rododendronov in z novim znanjem poskušala srečo. Upanja nisva izgubila. Sele po peti setvi so rastlinice ostale pri življenju. Končno sva uspela.« Seveda je bilo potrebnega še veliko truda, da so rododendroni začeli cveteti. Negovala sta jih sedem let in pojavili so se prvi cvetovi. Vsako leto je bilo več cvetja. ljubljanska banka Posebno lepo je na vrtu maja, ko so zimzeleni grmički v polnem cvetju. Ce v tem času zaide človek mimo vrta Pra-protnikovih, se nehote ustavi in občuduje raznoliko cvetje. »Vzgoja iz semena je dolgotrajno delo. Zato sva začela s cepljenjem izbranih sort na podlago. To je veliko boljše in cvetovi so lepši. Veste, v šestnajstih letih, kolikor časa se ukvarjava z gojitvijo rododendronov, sva si nabrala že kar precej izkušenj. A človek vedno ugotavlja, da še premalo.« Zakonca Franc dn Marija se ne ukvarjata samo z gojitvijo rododendronov. Nekaj časa jima še ostane za gojitev azalej, krizantem in lončnic. Predvsem gomolj nic in čebuljnic. Ker imata izbrano in lepo cvetje, prihaja k njima vsak dan veliko kupcev in še tako velik izbirčnež ne odide praznih rok. Vsekakor pa so ljubiteljem cvetja najbolj všeč rododendroni, katerih prava domovina je na pobočjih Himalaje. J. Piškur Marija Praprotnik med svojimi ljubljenci. — Foto: J. Piškur Rudi Finžgar (9) »Prenehal kot starček« Skakati je nehal počasi, kot je počasi tudi začel "—- Ko je skakal, so se mu rodili trije sinovi — Ni Časa za vzgojo mladih skakalcev — Ostali so sPomini — Obračun Rudi Finžgar danes več ne skače, vendar je skakanje vtisnilo vanj neizbrisen pečat; vse, kar je vezano nanj, le vezano tudi na smučarske skoke. »Skakati sem prenehal kot starček, ko nič več nisem ^ogel. Nekaj let sem še urejal skakalnico. Za užitek sem tedaj naredil na njej še po n.e^aj skokov — zadnje brc-'Jaje. Nisem hotel prenehati Jjenadoma. Skakati sem ne-nal počasi, tako kot sem počasi tudi začel ...« Njegova žena Marija je Kroparka kot on. Izšla je iz Znane družine Gašperšičev, kje*" so imeli 12 otrok. Vsa jeta je rezala časopisne član-*e Ce Rudiju odpove spojin, jo pokliče na pomoč. Tako je bilo tudi, ko jc mo-J*al povedati o svojih otrocih, "arija je povedala: :>Tri fante imava. Ro»enl so bl'i 1949 (Jernej), 1951 (Primož) in 1956 (Blaž). Vsi trije so bili rojeni marca-, ko je Rudi skakal. Poročila sva se 1947. leta...« Finžgarjevi stanujejo v svoji hišici v Novi vasi blizu Radovljice. Oče se večkrat spominja svojega življenja, ki je bilo tako tesno povezano z razvojem Planice in našega smučarskega športa. Veliko je doživel in zato je nemogoče, da bi si vse natanko zapomnil. Ko je Finžgar pripovedoval svoja doživetja, so naju neprestano motili smučarji, ki so prihajali k njemu po nasvete iz vseh krajev Slovenije. Na obrazu se mu je poznalo, da je zadovoljen, ker ga ljudje še niso pozabili, vendar si je kljub temu moral olajšati srce: »Zelo mi jc žal, da sem kot človek, ki ima velik vpliv na mladino, padel pravzaprav v drug posel. Sploh mi ne ostane časa za vzgojo mladih skakalcev. Mislim, da bi kot trener in vzgojitelj lahko naredil veliko koristnejšega. Kaj hočemo, takšno je življenje ...« Takšno je življenje. Rudi Finžgar ga je popisal lepo stran v zgodovini Planice ln naših smučarskih skokov. Ostali so spomini... Napovedovalec v Planici leta 1948: »Cenjeni gledalci! Ob skoku, ki vam bo všeč, odložite torbice in krušnjake ter dajte priznaje mojstrom za njihovo znanje, mladincem pa spodbude za njihovo nadaljnje delo. Cim tesneje bomo povezani, čim tesnejša bo zveza med tekmovalci in gledalci, tem lepši šport bo nudila današnja prireditev!« Tine Gorjup, akademski slikar iz Ljubljane, leta 1954: »Vsakdo, ki pride v Planico, ko z vrha gleda v strmino zaleta in praznino nad doskočiščem, bo znal pravilno ceniti športne dosežke na tej skakalnici.« »Sport«, Zurich, 9. 4. 1934: »80-metrski skok v Planici Je tako varen, kakor 40-metrski skok na mali skakalnici. Še nikoli nisem skakal pred tako hvaležnimi skakalci — Sigmund Ruud.« »VVinter«, Zurich, št. 12 — 1935: »Cim daljši skok, tem varnejši. Toda to so poleti ne pa skoki. Dolžine prek 80 metrov dosegajo skoraj neznani smučarji.« »Tidens Tign«, Oslo, 18. 3. 1935: »Ko je skočil Gunnar Andersen leta 1913 46 metrov, so se ljudje križali. Danes skače Rcidar Andersen 99 metrov, pričakujejo pa, da bodo preskočili celo 100 metrov. Mislimo, da so vsi tisti, ki skačejo v Planici, vredni zlata, kolikor tehtajo.« »VVinter«, Zurich, št. 12 — 1936: »Pravljica se je spremenila v resnico: v Planici je človek preskočil 100 metrov!« »L'auto«, Pariz, 12. 9. 1936: »Planica, najslavnejša in naj-fantastičnejša skakalnica! Od leta 1934 naprej se je tako razvila, da je postala dejansko središče skakalnega športa v Srednji Evropi.« »Sporttagblatt«, Dunaj (o prireditvi leta 1936): ». . . in tako se jc končala ena najzanimivejših tekem vseh časov.« Leta 1936 so omogočili na planički skakalnici z leseno konstrukcijo tudi 100-metrske skoke. Pred prireditvijo je prišlo na kongresu FIS do velikega presenečenja za vse. Tedaj je v Garmischu predlagal dr. inž. Strauman novo ureditev skakalnic, vendar pri nobeni ne bi smela biti kritična točka daljša od 80 metrov. Ta slep naj bi veljal od 1. maja 1936, tako da bi lahko izvedli še skoke na prenovljeni planiški skakalnici. Norvežani se s tem niso strinjali in so dejali, da velja za njih ta sklep takoj. Zaradi tega je norveška smučarska zveza v zadnjem trenutku obvestila norveške skakalce v Planici, da lahko norveški skakalci nastopijo le, če jim dovolijo prej oceniti skakalnico. Prireditelji so imeli že brez tega dovolj nevšečnosti. FIS je obvestila vse smučarske zveze — razen naše — da je tekmovanje v Planici prepovedano. Zato so sklenili naj bodo v Planici le skoki za trening. Ko so pričeli stvar zavirati še Norvežani na prireditvi, so se naši uprli in Norvežani so prireditev zapustili. Na novinarsko vprašanje, če je mogoče na skakalnici preskočiti 100 metrov je vodja norveških skakalcev Sigmund Ruud samozavestno odgovoril: »Kdo naj preskoči to znamko, saj mi ne skačemo?« Na tekmah jo je preskočil Sepp Bradi in postavil nov svetovni reVord 101 m. P. Čolnar Strmo v hribu leže kmetije na Srednjem vrhu. Tod si ne morejo olajšati dela s kosilnicami, večkrat si ne morejo pomagati niti z vozmi. Kmetje žive od izkupička od prodanega lesa, kajti zemlja je skopa. — Foto: D. Sedej Kjer zemlja skopari Trdo življenje višinskega kmeta na Srednjem vrhu nad Gozd—Martuljkom Dobro uro hoda je od Gozd-Martuljka do Srednjega vrha. Strmo v hrib vijuga makadamska cesta vse do vrha, kjer se razširi v majhen parkirni prostor in nadaljuje v več kolovoznih poti. Tod kraljuje mir, spokojnost in lepota narave, ki je v okviru Špika in drugih gora zares enkratna. Vas šteje nekako dvajset hiš, ki so z nekaj izjemami skoraj vse oddaljene od ceste po nekaj kilometrov. Na Srednjem vrhu nimajo ne trgovine in ne gostilne, le Zveza prijateljev mladine iz Šiške ima tod svoj počitniški dom. še pred drugo svetovno vojno so semkaj radi zahajali izletniki, danes pa turistov ni ne poleti in ne pozimi. Na Srednjem vrhu so zrasle le tri počitniške hišice. Značilnost kraja so predvsem zelo zelo stare kmečke hiše z letnico 300 in več let, ki po kamrah še vodno skrivajo stoletja stare predmete kot so zibelke, ure, rokopisi itd. Zbiralci starin so na Starem vrhu našli pravo za-Tdadnico starin. Tod trda zemlja, ki jo večino leta pokriva snežna odeja in hriboviti predeli, nikoli ni navrgla toliko, da bi kmetje lahko postavljali nove hiše in se znebili temnih čumnat. Z nekaj manjšimi obnovami in popravili so napravili lepša pročelja, v bistvu pa kažejo zgradbe še vedno značilnosti kmečke arhitekture preteklih stoletij. Hiša pri Hlebanju je celo pod spomeniškim varstvom. Kmetje pa so prijazni in vedo marsikaj povedati, čeprav so po drugi strani nekoliko nezaupljivi. Le dve uri hoda jc do državne meje z Avstrijo. Bližina meje pa jim nikoli ni prinašala nič dobrega. Kmetje na Srednjem vrhu ne hranijo le starin, zelo živo je tudi ustno izročilo. ŽIVIMO OD LESA Pri »Kocjanu« sta se stiskala za kmečko mizo dva fantiča petih let, 46- letni gospodar Franc Robič pa je redkobesedno pripovedoval: »Od 40 do 50 ha gozda ima na Srednjem vrhu skoraj vsak kmet in nekaj živine v štali tudi. Obdelovalne zemlje jc bolj malo, opustili smo rž in koruzo, na poljih sadi- Franc Robič mo le nekaj krompirja in ječmena. Mleko in sir imamo le za domače potrebe. Hudo je, ker moramo zaradi hribovitega predela znositi večino kar na ramenih ali z vozom. Davka smo oproščeni, pa vendar moramo trdo delati, da lahko živimo. Včasih je bilo na Srednjem vrhu veliko več kmetov kot danes. Večina se odseljuje, otroci zapuščajo starše in kmetije. Na domačijah po Srednjem vrhu je bilo vedno zelo veliko otrok, pri nas nas je bilo devet in le jaz sem ostal na kmetiji. Včasih nismo imeli elektrike, danes je bolje, čeprav je včasih še vedno zelo slaba napetost. Vsak kmet ima svoj vodovod. Zaradi oddaljenosti od Gozd-Martuljka imamo posebno pozimi veliko težav, saj morajo otroci dobro uro gaziti do Gozd-Martuljka, kjer sedejo na avtobus in se odpeljejo v Kranjsko goro v šolo. Poleti prihaja semkaj pošta redno vsak dan, pozimi pa le dvakrat na teden.« »ŠRIHTA« PRI SMOLETU Mertelj Angela in Vida sta bili sami doma, moški so se porazgubili po dnevnih opravilih: »Težko je, ker pri nas kosilnica skoraj ne pride v po-štev zaradi strmih pobočij. Prodajamo malo, nekaj na-vrže le izkupiček od prodanega lesa. Res je, da so hiše na Srednjem vrhu zelo stare, naša na primer več kot 300 let. Ko smo jo nekoliko obnavljali, smo odstranili skalo, ki je stala pred vhodnimi vrati in na kateri je bila vsekana letnica 1651. Na Srednji vrh so vedno prihajali zbiralci starin in ljudje so že marsikaj prodali, predvsem stare skrinje in zibeli. Zanimiva je zgradba v obliki templja, Bukovje ji pravimo, kjer se je pred biriči, kakor pravi ustno izročilo, dvanajst let skrival neki domačin. Bukovje je pod spomeniškim varstvom. Pri nas pa imamo še na usnje pisano pogodbo v gotici, staro nekaj stoletij, »šrih-ta« se ji pravi. Hranimo pa tudi ženitvena pisma in pogodbe iz leta 1802, ki so vsa pisana v gotici. Pri nas smo pred vojno vedno imeli turiste, ki so ho-diili redno tudi po deset in več let. 26 dinarjev so plačevali za celodnevno oskrbo in zelo so bili zadovoljni. Na Srednjem vrhu bi jih seveda radi tudi zdaj sprejemali, a kaj, ko je treba v obnovo in pripravo turističnih sob vložiti toliko denarja in truda. Mi zdaj obnavljamo hlev, pa še s tem imamo precej težav, saj poleti skorajda ni časa, pozimi pa se zidali ne da. Pa tudi s samim kmetijstvom imamo toliko dela, da smo mu komajda kos. Zemlja tod je trda in skopa, saj sije sonce le nekaj mesecev na leto, ostali del leta pa prekriva polja in travnike debela snežna odeja.« IZVRSTEN ZRAK Zveza prijateljev mladine iz Šiške je prevzela v upravljanje počitniški dom na Srednjem vrhu, ga nekoliko obnovila in zaposlila tod stalno oskrbnico Alojzijo Dobra- Alojzija Dobravcc vec iz šmartna pod šmarn goro: »Dom smo obnovili in je zdaj v njem prostora z* 75 ljudi. K nam prihajajo večinoma otroci iz Šiške, spre* jeli pa smo in bomo tudi vec skupin otrok iz Danske '»» drugih držav. Ti prihajajo/ Slovenijo v okviru zamenja* ve, ko naši otroci letujejo drugih državah, tuji pa Prt nas. Veliko časa sem že Pr®* živela po raznih kolonij** vendar upravičeno lahko '' dim, da hudo bolnim otr<* kom, posebno astmatikonr še najbolj prija zrak 0 Srednjem vrhu. Poz:mi se otroci smučajo na okoliških gričih, poleti Pa hodijo na izlete. Hrano in dačo pripeljejo semkaj kme -je z vozovi, v domu imam telefon. Najlepša je na Srednjem vrhu čudovita okolica in izvrsten višinski zrak.« D. Sedej Inšioelctooi S ^ Spet tu ta .nepridiprav'? Spet bomo plačevali. NJČ ne J*01^. Bo že našel kako napako.« Tako navadno govorijo -£V?b »em tudi preklinjajo, seveda - gostinci trgovci vsi £h- kl jih obišče sanitarni inšpektor. In ta »nadloga« v škof-*loški občini skupno z veterinarskim in tržnim inspektor-tako so se zmenili zaradi lažjega dela, do obisti pretakne kar mu pripada, še nekajkrat letno pa povsod opravi JUre preglede. In zakaj je sanitarni inšpektor trn v peli vsem J^ovcem, gostincem ... Zakaj ti tako (ne)spoštljivo govonjo • »Jem? Trepetajo pred njim. To me je zanimalo, j« penili smo se. Lepega dne smo sanitarni, veterinarski1 in ?*■» inšpektor ter moja malenkost odšli v akcijo. Cilj? Naj £ Selška dolina, smo dejali. Ob odločitvi pa nismo imel ^kakršnih zlih namenov. Le tako je naneslo. Da pa ne bo ^Potrebne hude krvi, bom imena posameznih naših »PO«taJ« Jie zamolčal. Morda bo tako bolje? Pa četudi podobnosti gfO izključene. Mogoče se bo celo kdo, ki ga nismo obiskali, J* Pričujočem pisanju čutil prizadetega. Celo napak ne oi °iio to. Nemajhno skladišče Prvi načrt nam je spodletel, »"e ob cesti v Selški dolini, JJ* se je prvič ustavil rdeči Princ, je bil zaprt. Napis na 'Jem: odprto od devete do triindvajsete ure, je torej Drez pomena. Ob našem obi-•ku je bila ura že skoraj de-jet. Nič ne de! Se bomo pa javili, ko se bomo vračali, Smo sklenili. niŠ81?.0 š,i daleč naprej. cij.aviu smp se ob restavra- Jl večjega obrata v dolini. n snio skozi stranska vrata. °i lahko dobili šefa?« smo vprašali. Ni bilo treba dolgo čakati. Veterinarski in tržni inšpektor sta oblekla bele halje in se napotila v kuhinjo, tržni pa se je spoprijel s cenami v bifeju. Prva ugotovitev: prostor za blagajno, kot že ob predhodnem pregledu, še vedno ni urejen. Kmalu nato sta se inšpektorja ustavila ob oknu, kjer je bilo na mizi razrezano meso za kosilo. Skozi šipe je z vso močjo pripekalo sonce. Meso je bilo Segreto že do temperature sedemnajst do osemnajst stopinj Celzija. Zahteva? čimprej urediti zavese na oknih. Ploščice na stebrih so okru- Jiubljanska banka šene, sta spet Ugotovila »eksperta«. Pa še nekaj podobnih stvari je bilo. Sicer pa je treba reči, da sla jedilnica in kuhinja tu dobro urejeni. Nemara gostje pogrešajo v restavraciji le nekaj obešalnikov. Veliko slabše je s skladišči. Tesna in še enkrat tesna so. Pisarna se uporablja kar za garderobo. Umivalnika ni. Pa nepravilnosti? Z mesnimi izdelki, zlasti so bile mišljene klobase iz masti, je treba bolje ravnati. Košaro s kruhom je treba spraviti na polico. Odpadke na vozičku, ki zunaj čakajo po nekaj dni na soncu, je potrebno zapeljati v senco. Po prostorih pa tudi ni preveč pospravljeno, saj odpadki čebule ležijo kar po tleh. To je dokaz, da za nered niso krivi le pretesni prostori. »Le poslušajte, ženske, da ne boste potem rekle, da sem nor, ko zahtevam red,« je uslužbenke poučil šef. Sanitarni in veterinarski inšpektor pa sta med tem že beležila v zapisnik vse napake, velike in majhne. Pa tudi tržni inšpektor ni ostal praznih rok. Kljub zamrznjen ju so se cene nekaterim pijačam »odstalile«. In da bi bilo drugič vse prav, so odgovorni zaradi vzgoje morali plačati kazen. »Saj te še .policaj' nikdar ne ustavi zastonj,« je ne-užaljeno pripomnil šef. Samo danes je tako Tak je navadno odgovor prizadetih, ki jih obiščejo in- Pj. . ... .... , : ,"iškematkim smo P'sa,i o zaprtem podvozu v Bistrici pri Naklem. Nič bolje ni tudi v radov-m Podvozu. - Foto: F. Perdan špektorji. In tako je bilo tudi ob pregledu ene od trgovin. 2c zunaj ni kazalo nič dobrega. Tla pred vrati so bila okrašena in aranžirana s papirčki bonbonov, embalažo brezalkoholnih pijač in drugimi ustreznimi pripomočki. Tri trgovke so zapičile poglede v štiri prišleke. »Pa vas je veliko danes,« sc ni mogla vzdržati ena od njih. »Veliko, veliko, bomo pa lahko natančneje pregledali,« ji nismo ostali dolžni in morda smo ji nagnali malo strahu v kosti. Vsaj zdelo sc nam je, da številno ekipo gledajo kar z majhnim spoštovanjem, še posebno mene, ki sem »kontrolirala delo ostalih. Inšpektorja — sanitarni in veterinarski — sta ostre oči najprej zapičila v hladilnik, kjer so bili razpostavljeni mesni in mlečni izdelki. 2e ob zadnjem pregledu je bila šipa na njem ubita. Tokrat je sploh ni bilo. Ročno sta snela vrata in jih odnesla v skladišče. »Hladilnika ne boste uporabljali dokler ne bo novih vrat in . ,. izpraznite ga,« sta bila neizprosna. Potem pa se je vrstilo. V hladilniku sta našla neuporabne ostanke salame in sira, pokvarjen jogurt, načeto mleko v tetra-paku, na policah konzerve, ki jim je rok uporabnosti pretekel že pred letom, dvema, pokvarjene (plesnive) suhe slive, steklenice 1000 rož z usedlino in morda se kaj. Če nisem vsega naštel, naj mi bo oproščeno. Seveda je treba priznati, da trgovci vedno le niso vsega krivi. Nekaj pokvarjenega blaga jim že tudi pripeljejo. Naj povem še kaj? Lahko. Tržni inšpektor jc odkril, da tehtnice — niti ena od treh — niso uravnane. Sanitarni je pobrskal po predalih, ki že lep čas niso videli krtače. Pralni praški so bili preblizu jestvin. Trgovke so vse napake hitro odpravljale, še posebno prizadevna je bila najmlajša, ki je ves čas neutrudno pometala. Celo pred trgovino, ko smo odhajali. Ta, sem si mislil, menda je še vajenka, pa zasluži pohvalo. Spet so »zli možje« zapisali zapisnik in spet je bilo treba plačati kazen. Pa saj je bilo samo danes tako . . . Res, morda bo bolje, ko ne bodo prostori tako tesni, ko bo nova trgovina. Lahko upamo? Dober dan, ku/.a! Spravili smo se nad privatnika, gostilničarja. Sila nevljudni smo bili Takole kmalu popoldne pa jo štirje »ne- poklicani« (nad vrati je označeno, da je nezaposlenim vstop prepovedan) prima ha« hamo v gostilniško kuhinjo. Pri štedilniku se je grel kosmatinec, zaraščen kuža, namreč. »To pa ne bo nekaj prav. Bi lahko dobili gospodari:,.'« vpraša sanitarni dekle v kuhinji. Po stopnicah se je pi i- majal možak, Že po videzu šaljivec. »Prvič je bil danes pes v kuhinji. I.e kako se je lahko to zgodilo? Ne, ne, to je nezaslišano.« V tistem hipu pa se' |e i/, veže proti kuhinji usmerila še precej večja mrcina. Očitno jc tudi ta »voič-jak« imel namen, da se med gozdom naših teles prebije do štedilnika. »Ven, ven . . .« je začel kričati možak, »vama bom že pokazal, mrcini pasji! Samo še enkrat se prikažita!« In sta se. Očitno sta dobro navajena na kuhinjo. Pri pregledu večjih napak nobeden od inšpektorjev ni ugotovil. Le prostori za kuhinjo in shrambo niso ustrezali. Pa še krtačo za česanje je sanitarni odkril v shrambi. »Ja, to se pa ,babe' češejo,« je pripomnil birt. Ni prostora. Ga jim bom že pripravil. Rekel pa sem jim že velikokrat, naj to nesejo stran.« Glede prostorov pa je res tako. Ce ne bo kazalo na gradnjo novega gostinskega objekta, jih bo mogel omenjeni gostilničar prav kmalu preurediti. Kazen je plačal tudi ta, čeprav je vedel našteti vse gostilne, kjer imajo pse. Pa to tudi drži. Le v kuhinjo jih verjetno ne pustijo povsod. Brez kazni Za konec je bilo prihranjeno presenečenje. Presenečenje v pravem pomenu besede. Splačala se je dolga pot do zadnje ' točke — gostilne v precej oddaljenem kraju. Za oznako bi lahko uporabil vse presežnike in še bi bil morda, če bi gledal na druge, neurejene in zamazane lokale, krivičen. Točilnica je snažna in čista, kuhinja brez vsako smeti, klet brez navlake. Vse na svojem mestu, na svojem prostoru. Človek z veseljem poje naročeno. Po pripovedovanju inšpektorjev gostilni-čarka že lep čas ni plačala kazni. Vas zanima, kje je gostilna? Tudi to mora ostali skrivnost. Morda se jo bomo z imenom spomnili kdaj drugič. Vsak natančen pregled traja nekaj več kot dve uri. Zato je res kar težko, da bi ostrim očem inšpektorjev ušla vsaka najmanjša napaka, hiba. Mesta, kjer se bolj pogosto odkrivajo napake, so bolj na udaru.\To so zaupali inšpektorji. Zato bodo prav gotovo tisti, ki bodo večkrat na seznamu »grešnikov«, tudi večkrat kontrolirani. Kazni pa sc stopnjujejo. In še ugotovitev. Kaj bi bilo, če ne bi bilo urejenih omenjenih služb, ko pa se v naši ljubi domovini kljub ostrim kontrolam dogajajo čudne stvari. Verjetno bi bih lahko brez besed ... J. Govekar Pomlad na Voglu Zdaj, ko je v večini naših zimskih športnih središč kot v Kranjski gori in drugod toplo pomladno sonce stopilo še zadnje krpe snega, se tisti, ki se kar ne morejo ločili od smuči in vijuganja in tisti, ki ljubijo predvsem smučarijo v prijetnem soncu, odpravljajo na Vogel in druga naša visokogorska smučišča. Tisti, ki so se v nedeljo podali na Vogel v trdnem prepričanju, češ, vsi drugi v Planico, jaz pa na Vogel, so bili kar malce razočarani. Očitno je bila lepa nedelja preveč vabljiva in prijetnosti Vogla preveč privlačne, da se ne bi napotili v Bohinj številni ljubitelji smučanja. Vrsta za karte za nihalno žičnico pred spodnjo postajo je bila v dopoldanskih urah dolga nekaj deset metrov, pa tudi vrste čakajočih smučarjev pred žičnicami in vlečnicami na Voglu niso bile dosti krajše kot ponavadi. Za Vogel nekako velja, da je treba že nekaj časa pred obratovanjem žičnice stati v Zelenica - biser smučarjev Ko v dolinah skopni sneg in prebudi pomladno sonce prvo cvetje, je Zelenica nad Ljubeljem še vedno pod debelo snežno odejo. Sneg leži na njenih pobočjih skoraj pol leta in ves ta čas so pobočja od Zelenice pa do Ljubelja kot mravljišče. Tisti, ki pridejo na Zelenico, upravičeno trdijo, da je Zelenica pravi biser belega športa. Na Ljubelj vodi dobra cesta, lepo speljana skozi ozko dolino, ki se na nekaterih mestih zoži v sotesko. Po cesti pripelje vsak dan okoli tisoč vozil, ob sobotah in nedeljah pa se število vozil močno poveča. Del teh vozil se ustavi na parkirnem prostoru na Ljubelju. Sprejme lahko petsto avtomobilov. Ob sobotah in nedeljah pa pripelje toliko jeklenih konjičkov, da je parkirni prostor premajhen in si morajo poiskati zasilni prostor na stari ljubeljski cesti. V letošnji sezoni je bil dosežen rekord v številu parkiranih avtomobilov preteklo soboto, in sicer 980 avtomobilov. Vsa pisana množica ljudi se zliva proti spodnji postaji sedežnice. Vrsta pred blagajno ni predolga. Cena za vožnjo na Zelenico in nazaj je en star tisočak. V nekaj minutah premaga žičnica 1134 metrov dolgo vzpetino in že si na Vrtači. Dom je zaprt in zapuščen, čeprav jc sezona na višku. Če se želiš okrepčati, je najbolje, da se usedeš na sedežnico in se prepelješ na Zelenico. V majhni dolini je dom Zelenica, last PD Tržič. Okoli doma mrgoli staro in mlado. Nekateri se izpostavljajo višinskemu soncu, nekateri stojijo in čakajo, da pridejo na vrsto pri vlečnicah, nekateri pa se gnetejo v domu. Najbolje se godi tistim, ki se sončijo in si nabirajo »vidne rezerve« za muhasto vreme. Krajši konec pa so potegnili tisti, ki so se napotili v dom, da se okrepčajo. Izbor alkoholnih pijač je kar zadovoljiv, brezalkoholno pijačo pa se težko dobi. Čeprav stoji dom na višini 1544 metrov nad morjem, cene niso previsoke in si PD Tržič ne bo ustvarilo posebnega izkupička. Človek bi lahko dejal, da si tega niti ne želijo. Kajti dom na Zelenici je odprt samo ob sobotah in nedeljah. Med tednom je zaprt. Ko sem se prerinil v dom, ki daje prijeten občutek domačnosti, sem naročil turško kavo, pri šefu strežbe pa razgovor z njim. Kavo sem dobil, na razgovor sem pa čakal debelo uro in ker še vedno nisem prišel na vrsto, kot mnogi otroci ki so želeli sadne sokove, sem odšel. Namenil sem se, da poiščem vodjo gorske reševalne službe Mar- jana Salbergarja. Ko sem ga iskal med pisano množico smučarjev, sem izvedel, da je pravkar odsmučal proti spodnji postaji sedežnice in da se bo kmalu vrnil. Pridružil sem se skupini smučarjev iz Ljubljane in Novega Sada. Zanimalo me je njihovo mnenje o smučarskih terenih in o Zelenici, ki naj bi predstavljala tudi turistični center. Mnenja so si bila zelo podobna. Vsi so bili zadovoljni s smučarskimi tereni in z obratovanjem sedežnice in vlečnice. Navdušeni so bili nad edinstveno lepoto Zelenice. Pritoževali pa so se nad neorganiziranostjo pri delu v gostinskih poslih. Pozornost sta mi zbudila dva fanta reševalne ekipe, ki sta pripravljala reševalni čoln in se nato spustila proti Vrtači. Izvedel sem, da se je zgodila na pobočju nad Vrtačo nesreča. Nekdo si je zlomil nogo. Tudi jaz sem se napotil v dolino. Tam sem v pisarni GRS Tržič našel vodjo reševalcev Marjana Salbergarja. Rad se je odzval razgovoru, čeprav je imel malo prostega časa. Kajti pripravljal je vse potrebno za svoje fante, ki bodo zvečer odleteli z Brnika v Aden. Njihova naloga je raziskati neprehodno področje, koder se je zgodila letalska nesreča našega letala. Marjan je pričel pripovedovati: »Delo naše službe je organizirano. Vsi člani se zavedamo pomembnosti našega dela. Reševalna ekipa šteje štirinajst članov. Dela je kar dosti. V letošnjem letu se je zgodilo trideset poškodb, do zaključka sezone pa se bo število verjetno še povečalo. Vsak dan delata dve ekipi po dva reševalca in dr. Robič.« Delo reševalcev ni vedno lahko. V veliki napetosti so takrat, kadar se sneg topi in je nevarnost plazov. »Ko je nevarnost plazov, zapremo smučišča na ogroženih področjih za toliko časa, da s topovi razstrelimo plazove. Posamezni smučarji, ki ne poznajo nevarnosti plazov, predstavljajo za nas največjo nevarnost. Zgodilo se je, da skupina smučarjev ni upoštevala znakov, da jc smučišče zaprto. Spustili so se po strmini in sprožili plaz. Na veliko srečo ni bilo nesreče. Par smučarjev je plaz zajel in jih le nekaj časa nesel. Pod plazom ni nihče ostal.« Marjanu se je mudilo, zato sva se poslovila. Odšel je na Zelenico, jaz pa nazaj proti Tržiču. S seboj sem odnesel vse polno vtisov, ki jih da Zelenica vsakemu obiskovalcu. Če pretehtamo slabe in dobre vtise, se vsekakor tehtnica nagne na svetlejšo stran. J. Piškur vrsti, kajti uro pozneje Za prihajati številni smuČarj obiskovalci. Tedaj je tr ( imeti potrpežljivosti na P < tek, da se vzdrži nekaj*J čakanje. Vsi je nimajo . pretek, vendar kljub "ffajc vanju in nestrpnosti £a ^ in čakajo, kajti lePoie y0S čišč in privlačnost Y premočno vznemirjajo tri bijo. rf\ Smuka je v okolju z^„| lenih hribov, kotlin in a° ^ izvrstna, predvsem ZJUtraKn0 dopoldne. Opoldne ^ * višinsko sonce omehča * ^ no odejo in je smuka " -liko težavnejša tedaj čas za kosilo "Urt0gi njem hotelu ali koči-posedejo kar pod srnr g uživajo v soncu in nf. ^p nahrbtnikov. Tedaj si' sikdo srčno zaželi ob 1 .$t in vlečnici večjega Zo$\0\t in v lenobnosti spleta 5 misli. Kako zares ideal*10^. bilo, ko bi v neposredni j. lini smučišč postavili & Q šo brunarico z veliko jf! $ in neštetimi ležalniki! ^ bi se dodatno trudil trt ^ prezal po strmem hribU.M do hotela, kjer je P^.Uj gneča. V skrajni sili "^ngn-trdovratnim (beri: lenirn-'^ stoljubno ponudijo le^atttH' tudi na terasi bližnje Vru \ rice podjetja Etol iz CeUa T Na Voglu so smučarski ^ reni primerni za začetnic za tiste, ki smučarske z« je te dobro obvladajo. f% na karta za vse sedeŽn^ej0 vlečnice za neomejeno Š^.^ voženj velja 50 dinar1 kupite pa lahko tudi Wfr za 25 din, 45 din in za 1UM narjev. Vožnja na sede1 p velja okoli 3 dinarje- . ^ vožnjo na Vogel in nazal' treba odšteti 15 dinar' ^ parkiranje pa stane narja. D KMETIJSKA ZADRUGA BLED na podlagi 69. čl. JJ' Je ta zadruge razp»»"'0 prosto delovno m« računovodje Pogoji: kandidat mora imeti PolJz splošnih pogojev še v1^, strokovno izobrazbo nančne smeri ali eko']0i()-sko srednjo šolo in n° čeno prakso na enakem podobnem delovnem m sta Pismene ponudbe z zlil o strokovni uspo»° Ijenosti je treba vloži« 15. aprila na upravo K" tijske zadruge Bled. 9 novanje ni zagotovijo11 ' — 29. MARCA 1972 Kako odpraviti prhljaj ? Prekomerno luščenje kože, lasišča (prhljaj) je pogost pojav. Luščenje je lahko tako močno, da je lasišče z luskami kar posuto. Poleg srbenja, ki ta pojav pogosto spremlja, moti prizadete osebe predvsem neestetski izgled lasišča; Pri obilnem prhljaju se nabirajo luske celo na °bleki, na ramenih. Prhljaj je suh ali masten. Masten je največkrat združen s preveč mastnimi lasmi. Prt Prhljaju gre za dve bolezenski dogajanji; za Posledico motenj pri porolevanju koze povrh-nice, mastno lasišče pa je v večini primerov Posledica motenj pri delovanju žlez lojmc. Tako spremenjena koža se rada okuži; za alergične procese je bolj dojemljiva. Vzroki za obolelost lasišča so različni. Zelo odločajo hormoni, obremenitve živčnega sistema in tudi dednost. Prhljaj sam često spravljajo v zvezo z raznimi mikrobi, ki jih najdemo na lasišču teh bolnikov. Mnogi primeri kažejo, d" gre lahko pri prhljaju tudi za določeno infekcijo lasišča, ki nastopa kot kofaktor pri nastanku prhljaja. Nekatere pacientke omenjajo, da so dobile prhljaj ali ponovitev prhljaja Pri obisku v frizerskem salonu, po uporabi določenega glavnika in podobno. Na tržišču je dandanes že kar precej šam-Ponov, vodic in losionov, ki obljubljajo izgubo Prhljaja. Najpogosteje s temi sredstvi ne dovzetno dosti več kot z običajnim umivanjem glave. Prhljaj za zelo kratek čas izperemo iz lasišča, po nekaj dneh pa nam že spet dela Preglavice. Tovarna farmacevtskih, kemičnih in kozmetičnih proizvodov LEK je pred kratkim kon-eala s kliničnimi testiranji in dala na tržišče nov proizvod DUET losion proti prhljaju. Klinike so sprejele raziskavo učinkov tega novega Preparata sprva s precejšnjimi nezaupanjem, že Prvi poizkusi pa so pokazali, da gre za nenavadno uspešen preparat, saj je 25 % pacientov *e po prvi uporabi odpravilo prhljaj tako da^ ni{i ponovna uporaba tega losiona ni bila več Potrebna. Pri ostalih 75% pacientov je upo-raba DUET losiona proti prhljaju sicer pokazala dober ali celo odličen uspeh, vendar le ob Ponovni uporabi preparata. Te osebe so kasneje uPorabljale losion po vsakem tretjem ali četrtem pranju glave. Zanimiva je bita ugotovitev, da so bili učinki DUET losiona proti prhljaju najboljši pri pacientih, ki so imeli največ Prhljaja. Pri vsem tem sć raziskave dokazale, da losion ohranja zdravi) lasišče. Novemu Lekovemu proizvodu je v prid tudi Preprosta uporaba. Na dobro šamponirano in nato izprano, vendar še mokro lasišče boste nanesli približno za dve jedilni žlici losiona in £a s prsti razdelili po lasišču. J.osirj°dam Jedilni KROMPIR Itm gnoJJ1a- Naslov v oglas-$ oddelku 1628 ^EDttk1 dobro ohranjen ih tLNlK gorenje na drva *'°PEn °e ter motorno ko!o l(ra . z vetrobranom. *nJ. Cesta JLA 20 1629 VRTNICE _ velikocvetne WbrpV vrtnarii' TUSEK, it) ^7 ZJE- Mnogocvetnic •pPenjavk nimamo več Pp^ i 1(130 4fcito^,,v,ečjo količino SE Bq Nla Prodam večje število GAJ-BIC, ELEMENTE za betoniranje in KAMIN z nerjavečimi vrati. Dolenc Franc, Kura! tova 14, Kranj 1319 Prodam nova OKNA: dve 125 X 162 z roleto, kletno okno 69 X 84 in BALKONSKA VRATA z roleto 83 X 246. Kiv.išnik, Mestni trg 37, Škof-ja Loka 1641 Prodam OPEKO monta 16 in nove GAJBICE. Hafnar-jevo naselje 94, škofja Loka 1642 Prodam ŠIVALNI STROJ singer (krojaški). Veber Jože, Selca 61 1643 Prodam TELEVIZIJO su-per ambasador 61 z garancijo. Šturm Matevž, Zali log 39, Železniki 1659 W?K^9A KROMPIRJA ^ (prvi letnik). Breg 9 Ko-1631 N.JJ°darn 170 kg težke.^vt-" *alog 43, Cerklje 16.12 ^Urnm 9 mcsccev brc'° Ka 7- ali zamenjam za Bl-H0'9 SEMENSKO GRAHO- lWlIog 42' Cerklje 1633 »Ij^am SEMENSKI KROM-Saski- Jama 3, Kranj K ■ '634 % r°uam GRAHORO. Luže p cnčur 1635 ^oS?ain SEMENSKO GRA-*u Suha 38, Kranj 1636 Prodam FIAT 750, letnik 1967 v zelo dobrem stanju. Pavlovič, Gorenjesavska 17, K ran j Oddam vrstni red za GS klub. Dobava v aprilu. Bled, Bodešče 2 1644 Prodam- dobro ohranjen FIAT 750. Oman Pavel, Kranj, Benedikova 16, telefon 23-624 Prodam VW. Suha *, Kranj 1646 Prodam FIAT 750, odlično ohranjen, starejši letnik. Zupan, Podljubelj 41, Tržič 1647 Kupim dobro ohranjen VVARTBURG. Telefon 23 624 Kranj 1648 Kupim VW od letnika 1969 dalje. Plačam v gotovini. Jcv-šek Rudolf, Britof 209, Kranj 1649 ^at0^1? novo trivrstno, tri- Cn-8 Žcno HARMONIKO z ^lA«OVAHJA t>asJ!n ohišjem. Groharjevo 1Jc. blok 4, škofja Loka P,Q, 1637 ^OSli x'n- vPrežno motorno ^■Osii •1 vpre/.no motorne Ij^LNlCO in vprežne GRA Hotemaže 31, 1638 *lft,T? SEMENSKI KROM-esire in igor. žabnica 23 Pr(V1 1639 Ije. SEME črne dete- ^U,,a 4, Kranj 1318 re'°aja m tiska CP »Go KČ tlsktt KranJ- UUca Uren , PiJade - Naslov Hrg, , Štva in "Prave Usta: stavu ^rg revolucije 1 hev°a občinske skupšči-v it**" Tek. račun pri SDK •efn nju 515-1-135 - Te-2l?6n: redakc'ja 21-835, 'oom ' uPrava lista, maslu*, Sna in naročniška Hj>. ,a 22 152. - Naročni-,et"a 32, polletna 16 So ' cena za eno številko Setia i1?' MaU °KIa**: »e-tO o/ 1 dI", naročniki imajo °«a* poPusta. Neplačanih *°v ne objavljamo. Kupim skromno HIŠICO ali DVOSOBNO STANOVANJE. Ponudbe poslati pod »vseljivo do poletja« 1555 ZAMENJAM dvosobno kom-fortno STANOVANJE s centralno kurjavo v centru Ljubljane in dvoinpolsobno komfortno STANOVANJE v Šiški za dve enakovredni STANOVANJI ali hišo v Kranju. Kličite na telefon 55 746 Ljubljana vsak dan od 19. do 21. ure 1553 Oddam dvosobno STANO VANJE v najem. Pogoj 8000 din predplačila. Informacije v tovarni Sava, obrat 1 vsak drugi dan na parne dneve od 18. ure dalje 1650 Lepo SOBO oddam dvema dekletoma za majhno pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 1651 Zaročenca iščeta večjo SOBO ali SOBO in KUHINJO v Kranju ali bližnji okolici. Kavčič Dane, Zlato polje 2, Kranj 1652 Študent išče SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »študent« 1653 Delavka nujno potrebuje opremljeno SOBO, najraje s souporabo kopalnice. Černik Ildika, tovarna Sava, obr. IV SKK, Kranj 1654 Nujno potrebujem SOBO v Kranju. Informacije na telefon 85-572 — plačilni promet, Škofja Loka 1655 Nudim SOBO in hrano ženski za pomoč v gospodinjstvu. Murgel Jožefa, Praše 42, Kranj 1656 V kemični čistilnici v Kranju zaposlim priučeno LIKA-RICO ali KROJACICO. Telefon 55 746 Ljubljana od 19. do 21. ure 1567 AMD PODNART obvešča, da je pričefek tečaja za voznike A, B kategorije v nedeljo, 2. aprila ob 8. uri v domu AMD Podnart 1658 mm Sprejmem MIZARSKEGA POMOČNIKA in VAJENCA. Pangerc Viktor, Zasavska 31, Kranj Katero MLADO DEKLE ali GOSPODINJA bi hotela dobro .zaslužiti? Varovala bi dve in pol letnega fantka 5 ur dnevno v dopoldanskem času. Oglasi naj se na telefon 23-846 od 13. ure dalje. Prodam do prve faze dograjeno HI SO. Poizve se v trafiki Cerklje 1657 Cenjene goste obveščamo, da je GOSTILNA na Čepu-.Ijah od 20. marca 1972 dalje ODPRTA od 15. do 22. ure, v sredah je zaprto, v sobotah in nedeljah odprto od 8. do 22. ure. GOSTILNA ČEPU-LJE 1576 Ob požaru, 22. 3. 1972 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so s svojo požrtvovalnostjo preprečili, da se ogenj ni razširil in ugonobil naše domovanje. Posebno zalivalo izrekamo tov. Bučan Nandctu iz Bri-tofa, ki je prvi opazil ogenj in hitro obvestil sosede in našim dobrim sosedom Ahlar-jcvlm in Svetclovim, ki so prvi priskočili na pomoč. Zahvaljujemo se tudi našemu Gasilskemu društvu, ki so dokončno pogasili ogenj. Grča Marija, Šenčur, Mlakarjeva 1 Sporočamo žalostno vest, da nas je po težki bolezni zapustil mož in oče L Franc Bučak Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 30. marca ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Šenčur. Milje, 28. marca 1972. žalujoča žena Marija in hčerka Jožica Sporočamo žalostno vest, da nas je v 82. letu za vedno zapustil naš ata, stari ata in stric Peter Novak mlinar in posestnik s Prebačevega Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 29. marca, ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Šenčur. Prebačevo, 28. marca 1972 Žalujoči: sinovi Vinko, Peter 1'rancelj, Hinko in Ivan z družinami, hčerke Marica, Tončka in Ivanka z družinami ter drugo sorodstvo Zahvala Ob izgubi našega dragega moža in očeta Valentina Hočevarja sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sovašča nom, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in s cvetjem zasuli njegov grob ter darovali za dobrodelne namene. Posebno zahvalo izrekamo lovski družini Šenčur in g. GrašiČu za organizacijo pogreba, LD Uden-boršt in LD Jošt za lovsko slovo ter g. Seknetu za poslovilne besede. Zahvaljujemo se DU Kranj in pevcem, kolektivoma Samopostrežne restavracije in Kovinskega podjetja Kranj, č. duhovščini in zvonarjem. Najlepša hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v času njegove krute bolezni, posebno dr. Ladislavu Pircu in družini Pavle Modic. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. ........ - Žalujoči: žena Ivanka ter hčerki Ivanka in Marica Kranj, 28. marca 1972 ||MWBIBI»;Wf1WIHI Planica 72 nesreč NEZGODA KOLESARJA Na cesti drugega reda v vasi Forme je v petek, 24. marca, popoldne kolesar Franc Zabkar iz Sutne privozil s stranske ceste na prednostno in zavil pred osebni avtomobil, ki ga je vozil Anton Kmet iz Škofje Loke. Voznik Kmet sc je kolesarju umikal, vendar je kljub temu avtomobil trčil v zadnje kolo. V nesreči je bil Franc Žabkar ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. SMRTNA NEZGODA V petek, 24. marca, zvečer se je na Koroški cesti pri odcepu za Struževo pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Vido Kepic iz Dvorij zaradi srečanja z nekim osebnim avtomobilom ni opazil, da je čez cesto stekel Štefan Novak. Zaradi kratke razdalje ni mogel ustaviti in je pešca s prednjim levim delom zadel. Nato je tovornjak zavil v desno in trčil v dvoje dreves. Štefan Novak iz Turnlšča pri Murski Soboti, sicer pa delavec Gradlsa, je zaradi hudih poškodb na mestu nesreče umrl. NENADOMA ZAVIL V LEVO Na cesti tretjega reda v Podpečani v Poljanski dolini je voznik osebnega avtomobila Iztok Kavčič iz Medvod v soboto, 25. marca, ob 17.30 začel prehitevati mopedista Bernarda šraja iz Škofje Loke. Vtem pa je mopedist iz neznanega vzroka zavil v levo, tako da sta se vozili oplazili. Mopedist je izgubil oblast nad vozilom in padel. S hujšimi poškodbami so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. NEZGODA MOPEDISTA Na cesti tretjega reda v vasi Bobovek pri Kranju je v nedeljo, 26. marca, nekaj pred osmo uro zvečer voznik mopeda Janez Moran prepozno opazil pred seboj Mileno škofic, ki je z Nado Drempetič hodila po desni strani ceste. Mopedist je škofičevo zadel in zbil po cesti, škofičevo in voznika Morana so huje ranjena prepeljali v ljubljansko bolnišnico. OTROK SKOČIL PRED AVTOMOBIL V ponedeljek, 27. marca, nekaj pred osmo uro zjutraj se je na cesti tretjega reda v Boh. Bistrici pripetila hujša prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Gertrude Rozman iz Boh. Bistrice se je pred zdravstvenim domom srečevala s tovornim avtomobilom. Pri tem pa je izza tovornega avtomobila stekla čez cesto Marjetka Gašperlin, stara 6 let, iz Boh. Bistrice. Avtomobil je deklico zadel in zbil po cesti. Huje ranjeno deklico so prepeljali v jeseniško bolnišnico. L. M. Vlamljali so v avtomobile Senat okrožnega sodišča v Kranju je obsodil Romana Irgla, starega 18 let, doma iz Ptuja, Mira Uršiča, starega 19 let, iz Kranja in Draga Kuraša, starega 22 let, iz Kranja zaradi kaznivih dejanj velike tatvine. Obtoženi so se poznali že iz vzgojno poboljševalnega zavoda v Radečah. Roman Irgl je lani septembra postal učencev izobraževalnega centra tovarne Sava. Tu se je spoznal z mladoletnim S. N., kasneje pa se jima je pridružil še nezaposleni Miro Uršič. Trojica je v oktobru lani v Kranju vlomila v 15 osebnih avtomobilov in iz njih pobrala vredne predmete, vlomili pa so še v šest avtomobilov, vendar v njih niso ničesar našli. Roman Irgel je bil obsojen tudi zaradi tatvine dvokolesa s pomožnim motorjem, ki ga je vzel lani oktobra v Ptuju. Miro Uršič pa je skupaj z mladoletnim S. N. v oktobru lani vlomil v samopostrežno Živila Kranj pri Savskem mostu, kjer sta vzela jestvine in nekaj drobiža. Roman Irgel in Drago Kuraš pa sta v Ptuju na železiviški postaji vlomila v restavracijo in tam vzela 50 dinarjev, cigarete in nekaj jestvin. Zaradi teh kaznivih dejanj so bili obsojeni: Roman Irgel na dve leti in osem mesecev zapora, Miro Uršič na tri leta zapora, Drago Kuraš pa na štiri mesece zapora pogojno za dobo treh let. Sodišče je pri odmeri kazni Romanu Irglu in Miru Uršiču upoštevalo, da sta vlomila v zelo kratkem času v veliko avtomobilov in da sta bila v kazenskem postopku že kot mladoletnika. Bivanje v vzgojno poboljševalnem domu za njiju ni bilo učinkovito. Miro Uriič pa se jc celo zapletel v nova kazniva dejanja še v preskusni dobi po pogojni sodbi občinskega sodišča v škofji Loki. Kot olajševalno okoliščino pa je sodišče upoštevalo njuno mladost ter pripravljenost povrniti škodo. Pri izreku kazni Dragu Kurašu pa je sodišče kot olajševalno okoliščino upoštevalo, da Je še mlad, da je redno zaposlen in da je pv'nravljen povrnili škodo. Zaradi številnih olajševalnih okjli*_in mu Je kazen odložilo. L. M. Večjih nesreč in izgredov ni bilo Prireditve, kakršna je pla-niška, navadno povzročajo sive lase organom Javne varnosti in rediteljem, ki skrbijo za nemoten potek dogodkov. No, letošnje svetovno prvenstvo v smučarskih poletih je presenetljivo minilo brez kakršnihkoli večjih nesreč, zapletov in zastojev. Gledalci zaslužijo vso pohvalo, nc gre pa pozabiti tudi vzorno organiziranih nadzornih služb, katerih člani so odlično opravili svojo nalogo. Prometni inšpektor pri UJV Kranj M. Dcrling nam je povedal, da so v treh dneh tekmovanj na parkirnih prostorih pod Poncami našteli skupno 12 tisoč 700 osebnih vozil ln 1258 avtobusov. Skoke si je ogledalo približno 119 tisoč ljudi. Kot smo zvedeli, do težjih nesreč ni prišlo, medtem ko so krajše zastoje na cesti prometniki zlahka razreševali. Tudi otrok se je tokrat izgubilo manj kakor pred tremi leti — ln še te so kmalu izročili zaskrbljenim staršem. Inšpektor milice Vinko Čr-nič pravi, da njihova ekipa ni dobila nobene prijave tatvin. Izgrednikov je bilo malo; v treh dneh so priprli le kak ducat razgrajačev. SP10^" slika je torej več kot zaci£ voljiva, končni vtis o obnašanju voznikov in gostov n sploh pa boljši kakor me« katerimkoli podobnim »porjj nim dogodkom v pretek11 dveh desetletjih. ^ Požari V petek, 24. marca, popoldne je začela goreti stanovanjska hiša Načeta Eržena iz Stare vasi pri žireh. V njej stanuje 83 letna Frančiška Dolenc. Ogenj je uničil ostrešje ln delno tudi lesene strope, škode je za okoli 9000 din. V petek, 24. marca, popoldne je začela goreti suha trava nad bolnico na Jesenicah. Ogenj se je nato razširil še v gozd, tako da je pogore 10 okoli 2 ha borovih in »"Jf kovih sadik, škode je za oKP" 11 40.000 din. Ogenj je men0" zanetil otrok. V petek, 24. marca, nek** pred enajsto uro ponoči i začela goreti drvarnica Fafl ke Pajk iz Podreče št. 17. ?