f t 18 tiHak^ i^tojm*«*. C. 9tm lm t t mmam. »a»uio wi. Po»m«itt UmrVMm 3i omfc Letnik LIH XUt Ldim> m^r^^ poo>d>Hkft. Hfognint t m—« L J 3 m«»*e« L »S r^^&TiStk ^ L T hK>»*mttTO mM*emo L 6.50 fJ^nŽr * * "" ~ 1 "" PfOUOm 1 ' r lir oko »ti 1 kdo- f ^tf Jrgovik« in ofcrta« o*l*>« L I—. u mrt. »ic, p- 1 1J0, j proslavila na svečan način v parlamentu samem kot tudi povsod po državi. Cehoslovaška narodna skupščina stopa v novo politično leto z veČino, v kateri se nahajata poleg slovaške ljudske stranke, ki je bila dolgo let v dosledni opoziciji, tudi dve največji nemški stranki, namreč nemški agrare i in krščanski socialci. Program skupščine, ki se ima takoj izvršiti, ni posebno obširen. Predvsem so tu zakonski načrti podrejene vrednosti, ki so bili odobreni v senatu že pred božičem; dal> zakon o starih upokojencih, kateri dobijo posebno d oklado v višini Z0% temeljne pokojnine. Ena izmed rlavnih nalog pomladanskega zasedanja pa bo pretres novele k zakonu o socialnem zavarovanju. Povodom razprav o tem načrtu pride brez dvoma do živahnih nastopov s strani čeških opozicijskih strank in pričakujejo se celo prizori obstrukcije v obliki dolgih zavlačevalnih tovorov. Za sedaj pa ni Še do-" končan niti pretres načrta omenjene novelizacije, in to radi.odsotnosti ministrskega predsednika dr. Švehi e, kateri je bolan in se Še ne more aktivno udeleževati iKjlitičnih razpravljanj. Veliko zanimanje vlada v vsej politični javnosti za razmere v nemškem taboru, in sicer predvsem v taboru nemških opozi-cionalnih strank. Tu se namreč opažajo značilne spremembe, ki bi mogle zadobiti velik moral-no-političen pomen za vso državo ter se utegnile izoblikovati v nov uspeh smotre ne in zmerno preračun j ene notranj e politike Čehoslovaške. Te spremembe obstojijo v nekaki temeljni preorijentaciji omenjenih nemških strank. Taka znamenja se opažajo v stranki nemških nacionalistov, kateri so zavzemali do sedaj poleg nemških narodnih socialistov najbolj odklonjevalno stališče napram čehoslovaški državi. Tudi tu se torej začenja pojavljati pomirljivost, katera jih približuje k aktivističnim Nemcem, tako da ni izključeno, da pride naravnost do sodelovanja z njimi. Zanimive s tega vidika so tudi izjave, ki jih je podal o položaju v nemškem taboru avstrijski poslanik Lindeiner-Woldan. Na svojem študijskem potovanju po Čehoslovaški je nabral obširne informacije pri čeških in nerržkih politikih in svoje vtise o tem vprašanju je formuliral v posebnem Člaiiku, ki ga je napisal za praški nemr 5ki list «Bohemia». V njem pravi, da se je v času svojega prebivanja v Čehoslovaški prepričal, da nesoglasja med vladnimi in opozicionalnimi Nemci na Cehoslovaškem niso tako globoka in ostra, da bi bila nepremostljiva, temveč da vlada v vsem nemškem narodu na Če-hoslovaškem v bistvu edinost glede končnih ciljev nemške politike. Pomembno izjavo o današnjih razmerah med Nemci na Čeho-slovaškom je podal pred kratkim tudi predsednik republike Mesaryk, in sicer povodom o-biska nemških katoliških novinarjev v Pragi. Njegovo izjavo je objavil tukajšnji «Prager Tagblatt». Narodno vprašanje na Cehoslovaškem — je rekel predsednik Masaryk — se je v zadnjih desetih letih bistveno spremenilo, in to se more označiti kot začetek trajne evolucije k boljšemu. Nemški narod, ki ga predsednik zelo spoštuje, ima po njegovem mnenju misijo, da intenzivno živi v več državah. Predvsem tvorijo Nemci Nemčijo in Avstrijo, h katerima je treba dodati še Švico, kjer je tudi večina prebivalstva nem-feka. S podobnega vidika se more govoriti tudi o Čehoslovaški, v kaiteri so trife milijon! nemških državljanov ne morejo smatrati za narodno ma»jiinoi temveč za organifeen del celokupnega prebivalstva drfave. Rimski list o govoru Ar. MartnkovMa RIM, 20. Poslednji govor Ju-goslovenskega zunanjeg-a ministra dr. Marinkoviča na kongresu j ugos lov ens ke demokratske stranke ni vzbudil do danes v rimskem tisku neposrednih odmevov, marveč je rimsko Časopisje posvečalo in Se vedno posveča znatno pozornost odmevom, katere je izzval govor j u-goelovenskega zunas*jega .ministra predvsem v Grčiji in Bolgariji. Danes pa se bavi z Mar rinkovičevim govorom v kratr kem uvodnem članku tudi rimski «Giornale d'Italia*. V kratkem izvlečku se navaja najprej odlomek iz govora, v katerem je r^kel Marinković: «Jugoslavija ni izolirana. Kdor noče teg-a verjeti, bo lahko doživel težko in usodepolno razočaranje, če bo napo&il trenutek, ko se bo dejansko izka»alo, da Jugoslavija ni izolirana.* Rimski list pripominja, da pomeni v drugih bolj priprostih in jasnih besedah, ta izjava, da labJto ra-čuna kraljevina SHS v slučaju vojne z gotovostjo na dragocene vojaško zveze in nadaljuj«; «Prepuščamo časopisju raznih balkanskih narodov nalo®*>, tolmačiti besede, katere je posvetil gospod Marinković geslu: Balkan balkanskim narodom, .kakor to razume in izvaja Jugoslavija. Nas zanima pojaani-tev neke druge točke govora g. Marinkoviča in sicer on«, ki nar-značuje obstoj posebnih garancij, ki so dane Jugoslaviji poleg onih, katere ji nudi Druiba narodov in s katerimi bi v slučaju potrebe lahko na konkreten na^ čin dokazala, da ni izolirana. Kaj pomeni ta točka? V kaki zvezi je s sklicevanjem, v katero je zašel g. Marinković oJ> velikem odobravanju za Francijo? Tu se nahajamo spet pred novim, čeprav prav nič razburljivim dilemom: Ali si tolmači jugoslovenaki minister prijateljsko pogodbo, ki je bila sklenjen na tekom preteklega novembra s Francijo preveč na široko, aii pa odkriva oziroma potrjuje pravo vojaško zvezno pogodbo med Francijo in Jugoslavijo, ki spopolnjuje znano javno miroljubno zvezarsko pogodbo? V prvem slučaju se gre za dozdeven kredit, ki obnavlja bistvo demonstracij, ki so se odigrrale po vs&j Jugoslaviji takoj po podpisu francosko - j ugoslovenske pogodbe, in ki hoče -prisiliti Francijo, da podžge bojno in napadalno navdušenje gotovih skupin v določenih smereh. V drugem slučaju pa imamo opraviti z resnično m pravo obvezo Francije — Pariz jo zanika, Beograd pa priznava — da podpre poiitiko Jugoslavije v raznih njenih zadevah in zapletljajih. V obeh slučajih se da reči, da se smalra g. Marinković kot pooblaščenega računati na zanesljivo soudeležbo Francije v dejanju in interesih. «Če je to mogoče,» zaključuje rimski list, «bi si želeli bolj natančnih pojasnil o resničnem značaju tega prijateljstva. V tem pričakovanju poia&amo ad aeta tudi te nove izjave g. Marinkoviča.« Veliki raport povodom obletnica ustanovitve milice KI M, 20. Tiskovni urad vrhovnega poveljništva nacionalne milice sporoča: Dne 1. februarja, povodom 5. obletnice, odkar je bila ustanovljena nacionalna milica, bo imel Nj. eksc. načelnik vlade in poveljnik nacionalne milice .velik raport poveljnikov con, načelnikov generalnih štabov v posameznih conah, legijskih poveljnikov redne, železniške, pristaniške in gozdne milice ter poštno-brao-javnih oddelkov. Veliki raport se bo vršil v vojašnici «Musso-lini». Častniki morajo priti na raport v veliki uniformi z odliko vanj i. Poteštat odstavljen CALTANISETTA, 20. Poteštat občine Valleluca Fortunato Bo-nasera je bil odstavljen radi moralne nevrednosti. Posojal je namreč ljudem, posebno kmetom, denar in zahteval oderuške obresti. Cestna milica to uetanovlfecn* 2S. |mammgfm RIM, 20. Kot smo te poročali, se bo vrtil 23. t. m. ▼ palatt Vi-minale sestanek, na katerem bo ustanovljena cestna; mtttoa, ki ji bo pwerj«no nad»orovax*je velikih državnih cest. * Novi oddelek nacionalne milice bo štel okrog 2800 mo* in mu bodo pripadali tudi dosedanji cestarji. Ustanovitev cestne nrittce je v zvezi z novo uredbo drtevaiih cest, katere bo upravljalo državno cestno podjetje, ki Je t*-lo pred kratkim ustanovljeno. Dne 24. t. m. se bo vrttl v kabinetu načelnika vlade sestanek. na katerem se bo uredilo vprašanje o pravni obliki, pod kar tero bo obstojalo tn delovalo novo cestno podjetje. Uruguaysko odposlanstvo T Rimu RIM, 20. Nocoj je prispeto v Rim urug-uajrsko odposlanstvo, da povrne posel, ki ga je napravil svoječasno uruguayski republiki prestolonaslednik. Jutri bosta sprejela odposlanstvo kralj in načelnik vlade, ki bo priredil na čast gostom obed. Na čelu odposlanstva se »ahaj a biv-fti notranji minister Pedro Manili! Ris.__ Pogreb senfttoifd GRMOVA, 20. Tekom današ-njeg-a dopoldneva je bil svečano pokopan senator Pavel Emilij Bensa. Truplo umrlega senatorja je bilo včeraj prepeljano na univenso in izpostavljeno v veliki avli. Pokojniku so tvorili vso noč častno stražo dijaki pravne fakultete. Prineezinja arenberiko prispela v Tu lin TURIN, 20. Včeraj je prispela v Turin priučenimi a Lidija aren-berška, zaročenka pietajskega vojvode. Pripeljala se je s svojo materjo princezi njo Hedvigo v posebnem železniškem vosu is Genove ob 14.20. Na postaji so sprejeli gostinji prestolonaslednik Humbert, princesnja Jo-landa s soprogom grofom Caivi-jem di Bergolo, princ Tommaso, bergamski vojvoda, zaročenec pistojski vojvoda, ter drugi. Zadružni teta! v Rimu RIM, 20. Tudi v tekočem letu se bo vršil v Rimu zadružni tečaj, kfdtršne prireja vsako leto višji zavod za zatdružni&tvo. Do sedaj običajni pouk bo izpopolnjen s praktičnim tečajem. Letos bodo otvorjeiii taki zadružni tečaji tudi v Milanu, Bologni in Firenzah. Voditelji državne ustanove za zadružništvo so posredovali v minulih dneh pri raznih ministrstvih, naj bi se pri sestavljanju občinskih svetov primerno upoštevali tudi predstavitelji zadružnega gibanja. V osrednjem statističnem zavodu RIM, 20. 26. januarja bo ustoličena v prostorih osrednjega statističnega urada komisija zastopnikov sindikalnih organizacij, ki bo sodelovala z osrednjim statističnim zavodom pri ugotavljanju indeksnih številk. Nezgoda IGO-letne starke RIM, 20. Davi se je pripetila na rimskem korzu nesreča, kakršne se ne dogajajo vsak dan. Ko se je ob 7.30 stoletna starka Ferdinanda Mariandola podajala k prvi jutranji maš« v cerkev sv. Karla, se je spotaknila na stopnicah in se precej močno pobila. Izpred posebnega tribunala RIM, 20. Danes se je vršila pred posebnim tribunalom za zaščito države kazenska obravnava proti Klavdiju Bricca in Karlu Corona iz Turina, ki sta bila obtožena, da sta hu j skala ljudi k usta j i proti državni o-blasti m delala propagando za državni prevrat. Pq daljši razpravi je bil Bricca obsojen na 2 leti in 11 mesecev ječe, Corona pa je bil radi pomanjkanja dokazov oproščen. Ponarejevalec denarja aretiran v MIlana MILAN, 20. Policija je 2e delj časa zasledovala tolpo ponarejevalcev denarja, ki so po mestu in okolici razpečavali ponarejene 100-1 irske bankovce. Po previdnem poizvedovanju as je oblastem posrečilo identi-ftefrati enega, izmed ponarejevalcev, nekega Ferdinanda Ca-reraoKJa, starega 41 let Nastfiu-Tflp so mu past in mož se je vanj* vjei. Neki orofaiiški brigadir se je preoblekel v civilno oble-ko ter se s Caremolljem seznanil v neki kavarni. Domenil se je s njim, da bo naslednjega dne kupH tisoč ponarejenih 100-1 irskih bankovcev za 25.000 lir. C&reznoU je prišel, a ko se je pripravljal, da bo izročil zavoj ponarejenega denarja, so vstopili v kavarno možje postave in ga aretirali. Na kvesturi so ga zasli&evali, pa do sedaj še ni hotel povedati, kdo je ponarejeval denar in kje. __ Zverinski oče RIM, 20. V Velletri je bil sinoči izvršen strašen zločin. Vinogradnik Tesseri, 35 let star, je is nerazumljivih razlogov so-vra&il svojo 15-1 etno hčerko Clo-rindo, ki jo je mati zaman skušala braniti pred njegovo jezo. Ko se je včeraj vrnil domov, je hčerka Že spala. Zbudil jo je ter jo začel kregati, Češ da ni pravilno opravila neko hišno delo. Mati, ki je v kuhinji pripravljala večerjo, je možu prigovarjala, naj hčerko pusti, da bo spala. Nenadoma pa je zadonel strel. Mati je planila v sobo in zagledala svojo hčerko v mlaki krvi. Zverinski oče je bil pograbil puako in izprožll strel proti lastni hčerki. Zadel jo je bil v glavo in je revica kmalu izdihnila. Zločinec je skušal pobegniti, m. sta ga aretirala dva orožnika, ki sta bila takoj prihitela na li-; ee mesta. Le s težavo sta ga u-branila pred ogorčenjem ljudstva, ki ga je hotelo na mestu linča t i. Tangercko opraftnjs Sporazum med Francijo in Španijo bo sklsnjen v kratkem. PARIZ, 20. «Matin» poroča: Francoska in Španska vlada sta v zadnjem času diplomatičnim potom pogajali za ureditev Statutov o upravi mednarodne tangerske cone in izgleda, da so pogajanja dovedla do ugodnih zaključkov. Med obema vladama je skoraj že dosežen sporazum o zahtevah, ki jih je stavila španska vlada in ki se nanašajo na to, da se dovolijo Španiji večje pravice pri upravi mednarodne cone. Sporazum bo kmalu sklenjen, pravi «Matin» v nadaljnjem, in takoj nato bo mogoče tozadevno obvestiti Anglijo in Italijo, katere zahteve se bodo sorazmerno z njenimi interesi prilagodile novemu francosko-španske-mu sporazumu. Bržkone se bo pravzaprav s tem pričelo diplomatično delovanje novega francoskega poslanika pri Kvirinalu De Beau-marchaisa, ki se bo v kratkem pričel tozadevno pogajati z načelnikom vlade on. Mussolini-jem. Vojaška služba v Franciji PARIZ, 20. Poslanska zbornica je včeraj zaključila razpravo o načrtu novega vojaškega nabornega zakona. Največ je v razpravi Člen 102., ki določa, da se s 30. maja 1930. skrči vojaška službena doba na eno leto. Tistega dne mora biti 106.000 vojakov, 15.000 vojaških agentov, 30.000 vojaških uradnikov in 15.000 stražnikov v aktivni službi. Sprejet je bil celotni zakon S 410 glasovi proti 23. Fo imenovanju generala GrA-nsrja za nemškega vojnega ministra BERLIN, 19. «Lokalanze iger» poroča, da so se še pred imenovanjem generala Gronerja za vojnega minisra načelniki nemških strank sestali s predsednikom države Hindenburgom. Ker so mu povedali svoje pomisleke proti imenovanju generala Gronerja, jim je ta odgovoril, da je imel z generalom dolg razgovor, tekom katerega se je njegov namen, imenovati ga za vojnega ministra, le Se utrdil. General Groner bo vodil državno brambo tako, kot si želi nemškf državni predsednik. V politični* vprašanjih pa bo vedno podpiral večino v kabinetu. Tisk je v veliki večini zadovoljen z imenovanjem generala Gronerja za novega nemškega zunanjega ministra. Voktemaras podal ostavko? BERLIN, 19. Glasom doslej še nepotrjene vesti iz Rige je bil litovski ministrski predsednik Voldemaras prisiljen, da poda ostavko. Proti njemu so baje nastopili vojaški krogi. Po omenjeni vesti so se litovski politični krogi Izrazili, da se je treba bati krvavih incidentov in spopadov. Zasedanji jogoslsvensKe oar. sKopščine se prične v torek BEOGRAD, 20. Danes dopoldne je finančni odbor sprejel proračun ministrstva za šume in rudnike. Popoldne pa se je pričela razprava o proračunu finančnega ministrstva in o proračunu rezervnih kreditov. Minister dr. Spaho, ki nadomestu-je finančnega ministra dr. Hog4-dana Markoviča, je ob pričetku seje izjavil le, da je finančni minister pripravil obširen eks-poze. Nato se je takoj otvorila debata, v katero je poseglo več govornikov. Proračun Še ni bil sprejet. Tekom dopoldneva je bil ministrski predsednik Vukićević sprejet na dvoru v avdijencL Kakor zatrjujejo vladni krogi, je poročal kralju o sklepih, ki jih je sprejel ministrski svet na svoji včeraj&nji seji in ki se nanašajo na em endem ente k finančnemu zakonu. Dne 24. januarja prične zasedati narodna skupščina. Tega dne se bosta vršili tudi seji demokratskega in radikalskega poslanskega kluba. Čestitke povodom rojstva jugo« slovenskega kraljeviča BEOGRAD, 20. Angleži kralj Jurij je poslal jugnvslov. kralju povodom rojstva kraljevića Andreja zelo prisrčne čas ti tke. Lstotako je francoski poslanik Dard častita! v imenu svoje vlade, častitke je izročil zunanjemu ministru dr. Marinko-viću. Manifest arijski shod in seja kluba KDK ZAGREB, 20. Danos popoldne so se oglasili novinarji pri S t. Radiču, ki pa ni imel časa zanje, in so spričo tega posetili PribUeviča, ki jih je zelo prisrčno sprejel ter jim odgovarjal na razna vprašanja, zlasti o svojih odno&ajih z Radićem. Jutri se vrši plenarna seja poslanskega kluba KDK, v nedeljo pa manifestacijska skupfečina.Vod-stvo Radičeve stranke pripravlja za to skupščino posebno resolucijo. BEOGRAD, 20. Nocoj je iz Beograda odpotovalo veliko število poslancev kmetsko-demo-kratske koalicijo, ki se bodo jutri udeležili v Zagrebu seje kluba KDK. V Beogradu so ostali le štirje poslanci, ki se morajo udeleževati sej finančnega odbora. Norveška vlada podala ostavko KOPENHAGEN, 20. Iz Osla poročajo, da je norveška vlada podala ostavko. Politične beležke Svetovna razstava iz elektrotehnike v Leningradu V Leningradu nameravajo prirediti svetovno razstavo za elektrotehniko. Ta razstava bi imela za Rusijo veliko važnost. Tozadevni predlog sovjetsko vlade je že sprejelo nekoliko velikih evropskih in ameriških firm, ki so obljubile, da razstavijo svoje izdelke. Razstava sa bo vršila v Leningradu, ker jo to mesto središče ruske domačo elektrotehnike. Vprašanja, ki so na na Saj o na splošno organizacijo, so že reSena in upa se, uenskih sporov, posledic zlega, kateremu pri naši pisateljici vselej sledi kazen. Brez dvoma bo Ca fKJvest pomnožila bralce naSih podlistkov. • • «L* ARTE'» rje naslov dvomesečnika, ki izhaja v Trstu ter je posvečen umetnosti, književnosti in gledali&ču. Urejuje £a g. Narciso fcniidichen. Prva številka teto&ujega leta, s katero stopa list v 59. leto svojega obstoja, vsebuje kratek članek izpod peresa g. prof. Urbanaz-Urbani, posveten literarnemu jubileju češkega rpesnika Julija Skarlandta. ki je kot konsu? dodeljen k tukajšnjemu čehoslovaškemu generalnemu konsulatu ter znan že izza časa vojne kot vnet pospeševalec kulturnih stikov med italijanskim in čehoslovaškili narodom. V članek sta vpletena tudi prevoda Skar-landtovih pesmi «V Redipulji» in «V Devinu« ter pesnikova slika. V isti številki prinaša «L' Ar&e» tudi sliko skladatelja prof. Vasilija Mirka s kratkim opisom njegovega udejstvovanja, ki je poln toplega priznanja. Rojstva, smrti in poroke v Trstu dne 19. januarja 1928 Rojeni: 11; mrtvi: 17; poroke: 3. Iz tržaškega življenja Nezgode pri delu. V novem skladišču ki ga gradi stavbno podjetje Zelco & Loca*eIli v prosti luki Duca D'Aosta, se je včeraj popoldne ponesrečil 22-Iet-ni tesar Marcel Ferluga, stanujoč na Greti št. 393. Ko je delal na zi-itarskem odru, se je zdajci zlomila deska, na kateri je stal, radi česar j* padel z višine kakih 5 metrov ter si pri tem hudo poškodoval desno roko. Mladenič je dobil prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor se je sam podal, nato je bil na lastno željo prepuščen domači neg.i Zdraviti se bo moral približno mesec dni. — Pri delu na nekem parniku, ki ga dograjujejo v ladjedelnici S. Marco, je lti-letni tesarski vajenec Emilij Canducci. stanujoč v ul. Veltro št. 77, včeraj popoldne padel tako nesrečno na neko železno ploščo, da je zadobil kakih 5 cm do.'eo in precej globoko rano na levem stegnu. Ponesrečenec je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomoč. Ozdravil bo v 10 dneh. Nepreviden dijak. Da orožje ni igrača, se je včeraj prepričal l(>-letni dijak Sergij Fio-rentin, stanujoč v ulici A. Volta. Fant si je bil namreč nedavno preskrbel majhno pištolo tipa «Flaubert», ki jo je skoro vedno nosil pri sebi. Tudi včeraj opoldne, ko se je doma razgovarjal z materjo. jo je imel v hlačnem žepu. Med razgovorom je fant tiščal roko v žepu ter se igral z orožjem, ki se je pri tem spiGžilo in krogla se je zapičila neprevidnežu v levo stegno. Fant je moral iskat pomoči v mestni bolnišnici, kjer mu je zdravnik izvlekel svinčenko ter mu obveza! rano, ozdravljivo v tednu dni. BORZNO POROČILO Trst, 20. jan. 1928. Amsterdam 759.50-7f>5.50, Belgija 202-2(30, Francija 74.20-74.50, London 92.07%-92.27M, Španija 322-328, New York 18.85J4-18.91 X, Švica B63.50-365.50, Atene 24.75-25.25, Berlin 447.50-453.50, Bukarešt 11.50-11.90, Praga 55.85-56.15, Ogrska 326-334, Dunaj 203.50-269.50, Zagreb 33.15-33.45. Uradna cena zlata (19. I.) 364.84; vojnodbkodn. obveznice 72.90. Veati z Goriškega Goriške mestne vesti Upravni organi g*ri£fce Zadružne Zveze razpuŠfteni V četrtek, dne 19. t. m., je pozval goriški pretfekt k sebi tajnika G. Z. Z. g. Davida Doktoriča ter dr. Stojana Brajšo na prefekturo ter jima je tamkaj sporočil sledeči odlok, ki ga podajamo v prevedu: Prefekt urni odlok št. 168 Gab. Prefekt goriške pokrajine Na podlagi odloka z dne 9. avgusta 1926., št. 595 Gab., s katerim je podprefekt bivšega goriškega podprefekturnega okraja imenoval s pooblastilom videmskega prefekta nadzorstveno komisijo «t skrbno nadzorovanje uprave in poslovanja Goriške Zadružne Zveze; Na podlagi poročil imenovane komisije, iz katerih izhajaj da o-menjena Zveza absolutno ne more, tudi radi nezadostnih sredstev, nuditi svojim članicam ono uspešno pomoč, ki bi bila potrebna za njihov večji razvoj in porastek; Upoštevajoč, da bi nadaljevanje takega stanja zamoglo povzročiti težke posledice, ker je z včlanjenimi organi zaci jamf tesno - zvezan velik del gospodarskega življenja naše pokrajine; Upoštevajoč nadalje, da sedanja uprava Zveze ne vzbuja zaupanja, da bi mogla odrediti tozadevne nujne ukrepe v zaščito interesov celokupnosti poleg interesov posameznih članic. Na podlagi 3. člena občinskoga in pokrajinskega zakona E. Z., potrjenega s kraljevim ukazom z dne 4. februarja 1915, št. 148, spremenjenim s kr. od. z dne 30. decembra 1923., št. 2830; odreja 1.) Upravni organi G. Z. Z., in sicer: občni zbor, zadružno nadzor-ništvo in načelništvo so razpu- ščeni. 2.) G. convm. dr. Licurgo Petrel-la je imenovan prefektumim komisarjem za izvanredno upravljanjem prejimenovane Zveze z vsem onim delokrogom in oblastjo, ki so ga že imeli zgoraj imenovani upravni organi. Komisar ima tudi nalogo odrediti vse tozadevne u-krepe, ki bi bilo potrebni v .:ago-tovitev razvoja in porasta Zveze same ter njenih članic v interesu gospodarstva tukajšnjega ozemlja. Gorica, 14. jan. 1928 - leto VI. Prefekt Casini. Po sporočitvi odloka je prefekt predstavil novega komisarja g. Pelrello, ki je iz Parme doma ter 59 let star, ter je naročil, da se morajo takoj izročiti prostori Zveze z vsem inventarjem komisarju. Ob P£l eni uri je novoimenovani komisar, spremljan po gosp. dr. Maz-zartiju, Šefu prefektovega kabineta — zasedel Zvezine prostore. Ker je blagajnik Zveze že odšel, se je izvršitev blagajne izvršila ob 3. popoklne. Ta Čas so pa organi goriške kvesture zavarovali poslopje. Komisar je našel blagajno do zadnjega vinarja v redu. V petek pa je že pričel z rednim poslovanjem ter odposlal sporočilo o prevzetju svoje službe na Zvezine članice. List goriške deželne fašistovske federacije je priobčil na uvodnem mestu dne 19. januarja celoten odlok ter jako dolg komentar. Ostali izvengoriški italij. listi so o tem ukrepu posneli po «Vedetti del-risonzo» več ali manj krajše ali daljše poročilo. Seja medstadlkalnega odbora Te dni se je vršila zopet seja medsindikalnega odbora pod predsedstvom inž. Caccese-ja, na kateri se je razpravljalo o tem, da bi se delokrog medsin-dikalnega odbora razširil, ker bi določeval cene ne samo navadnim jestvinam, pač pa tudi drugim ter tudi najpotrebnejšemu manufakturnemu blagu. Nato je medsindikalni odbor določil cene raznim živilom. Stalne cene obvezne "Medsindikalni odbor je v sporazumu s trgovsko zvezo določil sledeče: Prodajanje kakršnegakoli blaga in ne samo jedil se mora od 1. februarja 1928 dalje vršiti na podlagi stalnih cen, ki so obvezne. Vsako pogajanje je prepovedano. Vsako trgovsko blago, bodisi da je izpostavljeno v oknu, bodisi v trgovini, mora nositi na vidnem mestu listino, ki kaže ceno, po kateri se blago prodaja. Izključno po tej ceni se mora tudi bla^ro prodajati. Istot&ko mora biti na vsakem zavoju ali na vsaki posodi navedena cena blagu ali stvari, ki se v posodi nahaja. Medsindikalni odbor in trgovska zveza, bosta nadzorovala, da se bo blago v tem smislu in po teh načinih prodajalo. Sprejemala pa bosta tudi pritožbe prizadetih ter jih upoštevala in reševala. Bacaami dohodninskega davka ter ob&as&ih pristojbin izpostavljeni na goriškem občinskem uradu Na goriškem občinskem uradu so izpostavljeni seznami dohodninskega davka za leto 1928. ter oni za občinske pristojbine in sicer nr pse, klavirje, biljarde in stroje za kavo. Isto-tako so razstavljeni sezsiami občinskih davkov in sicer za trgovine, industrijce, umetni-narje ter obrtnike. S tem, da so davki razstavljeni, je že davkoplačevalec primoran davke plačati, če tudi bi se mu zdelo, da tega storiti bodisi popolnoma ali le delno ni dolžan (ako je namreč bil davek ali pristojbina po pomoti vpisana ali pa nima več tega ali o-nega dohodka). Najprej mora davke plačati, potem pa lahko, ako je to upravičen storiti, napravi pritožba ali takozvani «rekurz». In sicer čas ca vladanje rekurzov glede dohodninskega davka je šest mesecev po onem dnevu, ko so prenehali biti razstavljeni davčni seznami. Če je na ta način pravočasno vložen rekurz ugodno rešen, je upravičenec davka popolnoma oziroma v toliki meri, kolikor je bil to upravičen prositi, oproščen. Ako pa je rešen prepozno vložen priziv, je upravičenec oproščen ali olajšan davka le od onega dne, ko je rekurz vložil. Glede občinskih davkov pa je čas za vlaganje prizivov le 20 dni od dne, ki> so bili zadnjič izpostavljeni davčni seznami. Trgovci oziroma industrijalci se lahko obrnejo za točnejše podatke na Industrijsko in trg", federacijo, Corso Vitt. Em. III. št. 10. Zllkovoi so obiskali gospoda Vinka Vodopivca Gospod Vinko Vodopivec, znani naš glasbenik, ki je ravno te dni obhajal svojo 50-letnico, h kateri se bomo v eni izmed prihodnjih Številk našega lista &o povrnili, je bil te dni že ponovno obiskan od neznanih zlikovoev, ki so mislili, da gospod župnik hrani v župni-»ču poleg- svojih lepih in dr&goce-nih skladb še kake velike zemske zaklade. Zlikovci so predrli zid in udrli v župniško pisarno. Toda morali so se vrniti praznih rok, ozir. le z dvema dežnikoma. Kdaj se bodo naveličali takih «manevrov»? Zopet ponesToCanae Na goriško postajo so pripeljali iz Avezzana v aquilski pokrajini, nedaleč od Rima, nesrečno žrtev svojega poklica, še ne 28-letnega železničarja Andreja Mahnita iz Dan v občini Sežani, da ga od tu odpeljejo v rojstno vas na Kras. Za slučaj smo se zanimali in zvedeli smo podrobnosti. Dne 12. t. m. je priklapljal železničar Mahni© na avezzanški postaji železniške vozove drugega k drugemu. Bilo je to po osmi uri zvečer. Nesreča je hotela, da je prišel med dva odbijača. Zgrudil se je na tla težko PODLISTEK Crni lovec ZQodovinski roman iz kanadske profil osti (104) Spisal James Oliver Curwood * Prevel France Magajna. Pot bežečih je bila na milje posuta z mrtveci in ranjenci. Od častnikov, katerih je bilo prej šestin-osemdeset, jih je padlo triinšest-deset, vojakov je pa obležalo mrtvih dvestoštirinajst. Med onimi, ki eo bili smrtno ranjeni, je bil tudi galantni, a nespametno trmoglavi ©raddock sam. Njegovo truplo je toilo edino, katero so bili prenesli fraz reko in ga pokopali varnem kraju, kjer ga ni mogel doseči indijanski skalpirni nož. Ce bi se bili divjaki manj brigali za skalpe, ki eo jih s tako pohlepnostjo iskali, bi tisti dan lahko pobili Brad-dockovo armado do poslednjega moža ki nihče ne bi ostal, da bi pripovedoval o žaloigri tega dneva. Celo navzočnost Petra Joela ni mogla nadvladati v Davidu strahotnih vtisov, ki sta jih prejela njegova duša in telo. Ko sta se molče pozdravila, sta Čula krike umirajočih in pretresljivo tuljenje onih polmrtvecev, ki so jih bili divjaki skalpirali in pustili umirati na tleh. Peter Joel, ki je neštetokrat gledal smrtne boje in čigar srce je bilo utrjeno v bolesti, je vodil Davida proti veliki golini, na kateri je stala utrdba. David je pa napel vso silo svoje volje, da je mogel poslušati Črnega lovca, ki mu je pripovedoval, kako je prišel k For-tu Duquesne prav na uro meritve. Namenjen je najprej proti reki Richelieu, je povedal. Par tednov prej bi bil David zaupal temu možu vse, kar mu je težilo srce, danes pa je molčal. Spričo tega groznega popoldneva je bilo vse malenkostno, kar se je pripetilo njemu samemu. Oneča-ščenje v Quebecu, bičanje, celo prelom med njim in Anico — vse to eo tako malenkostne, tako nebi- stvene stvari, da ne zaslužijo niti besedice. O takih brezpomembnih stvareh naj se pogovarja zdaj, ko preti grozna, dasi še nejasno mo£-nost nove žaloigre, ki utegne s svojimi strahotami celo nadkriliti današnjo, ki sta ji bila priča. Petru Gagnonu je zamolčal to svojo bojazen, zdaj pa, ko so bili njegovi živci docela pretreseni, jo je zaupal Črnemu lovcu. In ni se potolažil, ko mu je slednji povedal, da se Dieskau na čelu močne armade £e pomika proti Crown Poin-tu in da bo Braddockov poraz osupnil Britance in njihove indijanske zaveznike, da se ne bodo drznili kreniti proti dolini Richelieu. Z nastopajočim večerom je rast-la tudi njegova potrtost. Breme današnjih dogodkov mu je duSilo srce, da se ni mogel pomiriti. Ko je noč začela pokrivati bližnje gozdove, je videl 5e vso zversko stran popolne francoske zmage. Divje klanje, ki ga je bil gledal s kamenite drče, je bilo manj grozno kot priaori, ki so se mu prikazali zdaj.' Divji vojniki so se vračali v tabo-rišče in vsak od njih je nosil za ranjen z zlomljeno levo roko. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico. Videlo se je. da zanj ni nobene pomoči več. Se osem ur je bil pri zavesti, poklical k sebi Ženo in 3-letno hčerko Danico, poslovil se od obeh, izpovedal se in nato umrl ob 6.50 v rokah prijatelja in tovariša Alojzija I.orencona. Pogreb v Avezzanu je bil veličasten z godbo v četrtek zjutraj ob 9. uri. Pogreba se je udeležila velika mnoiica ljudi. Do cerkve so ga nosili štirje železničarji, iz cerkve na postajo pa štirje njegovi ožji rojaki železničarji. Pokojnik je bil dobra duša in bo zapuščal veliko vrzel v onih osmih družinah iz ožje domovine, ki so nastanjene v Avezzanu. Vse ga je ljubilo. Najhujše je seveda njegovi vdovi, ki pričakuje v kratkem poroda. Vsem naše sožalje, pokojniku pa bodi lahka domača gruda v rojstni vasi. Nova sekcija Zelenega križa Otvorila se je nova sekcija Zelenega križa, in sicer v Renčali. Otvoritvi so prisostvovale vse lokalne oblasti. Nezgode in nesreče. Šofer Jožef Brajnik, star 23 let, iz Štandreža, je moral v bolnišnico, ker se je pri prižiganju plinaste svetiljke svojega avtomobila po obrazu ves požgal. Moral se bo zdraviti 30 dni. — Zmečkal si je pri delu desno roko neki Ivan Kerkoč, star 63 let, s Ceste pri Ajdovščini. — Istotako se je pri delu ponesrečila neka Liza Grauner, stara 17 let, iz števerjana. Zopet žaga Neki Ferdinand Lapajne, star 20 let, iz Tribuše, je moral v goriško bolnišnico usmiljenih bratov, kjer se bo zdravil kakih 14 dni radi rane pod levim očesom. Doma je namreč pri Žaganju drv dobil v glavo precej debelo poleno, ki je po nesreči njegovemu bratu padlo na tekočo cirkularno žago in od tam zletelo v njegovo glavo. Izpred sodiite Nadaljevani« procesa proti Szekelyju V četrtek popoldne se je nadaljeval proces proti SzekeJyju iz Čakovca, ki se je zavlekel do poznih večernih ur. Zaslišane so bile tri priče: g. Weiss, g. Singer in Goričan g. Donati. Izpovedi vseh treh prič so govorile deloma v prilog obtoženca. Izvanredno dobro spričevalo je dal obtožencu g. Weiss, prokurist tvrd-ke Mauthner v Novem Sadu. Prikazal je izredno pridnost in sposobnost ter agilnost obtoženca, ki je znal v Italiji veliko napraviti za tvrdko Mauthner, saj je samo v 8 mesecih imel denarnega prometa do 40 milijonov lir. Obtoženec da je bil v Italiji vse, praktikant, tajnik, potnik družbe, njen vodja, glavni ravnatelj v Italiji za družbo ter — Mauthner sani. Glede obtožbe ne izključuje mnenja, da se je storila radi velikanske zmede in nereda, ki je vladal v uradih v Novem Sadu, kaka pomota. Po njegovem, obtoženec ni poneveril. Nekoliko manj ugodno govori za obtoženca Singer, generalni ravnatelj tvrdke, ki pravi, da ne ve, kam je Sel ček 67.000 lir tvrdke Fagioli, ki ga je poslala tvrdki Mauthner. Pove, da je Szekely začetkoma jemal denar za svoja potovanja iz blagajne, pozneje pa si je izposodil pri Goričanu Donatiju 25.000 lir v ta namen; družba je ta dolg potrdila. Vendar pa izreče končno dobro mnenje o obtožencu. Razprava se vnovič prenese, in sicer na torek, 24. t. m. Štirje so bili, ki so črešnje kradli in nazadnje Se policaja nabili Štirje mladeniči, izpod 20 let stari, so se morali včeraj dopoldne zagovarjati pred sodniki na goriškem kazenskem sodišču, ker so v družbi kradli črešnje na posestvu nekega Andreja Priona iz Solkana. Bili eo sledeči: Peter Podberžič, Artur Kavs, Fortunat Degano in F. K. Spcpnladi, ko so v goriški okolici zorele črešnje, so obtoženci, ki so se — kot pravijo — vračali od Soče, kjer so lovili ribe, prišli na posest zgoraj omenjenega Priona ter »e lotili — žejni kot so bili — zrelih in lepo rdečih črešenj. Dva sta zlezla na drevo in jih nabirala, dva sta pa ostala pod drevesom. Pa so imeli smolo. Zagledal jih je namreč va?ki policaj po imenu Jug, in koj nad nje. Seveda ga niso vsi fctirje čakali. Kot blisk so bili na tleh ter jo odkurili proč. Se razume, kdo bi se ne bal policaja! Toda eden je iinel smolo in je, bodisi da ni znal dobro teči, bodisi da se je kaj drugače okleval — prišel policaju v roke. «Hop, v imenu postave — kako se pičete in kje imate legitimacijo?« Čku, kjer je stalo opičje svetišče. Skoči okno s 25-letni Jakob Bettinelli iz Stroz-ze (pokrajini Bergamo) se je prepiral s svojo ženo. Ker je ta hotela imeti na vsak način pravo in ker se nikakor ni hotel mož udati, je končno izgubil potrpežljivost pasom krvave skalpe svojih žrte^ tuljenje prejšnji večer strašni, tem strahotnejSi je bil sedaj hrup, ki je prihajaj od vseh taborov in ki se je porajal yl blaznega veselja in krvave pijanosti. Ob začetku noči, ko so privedli v taboriSfte angleške ujetnike, je pir demonov dosegel svoj višek. Nesrečniki, katerih je bilo enajst, so bili popolnoma goli. Roke so imeli zvezane na hrbtu, po obrazih in teleeih so pa bili pomazani s črno bravo. Nasproti trdnjave, na bregu reke Alleghany, so bili drug za drugim živi sežgani na grmadi. Dejstvo, da ni poveljnik Contre-coeur storil prav ničesar za re-Srtev ujetnikov iz rok zverske dr-hali divjakov; dalje, da eo se francoski vojaki v velikem številu zbrali okoli in gledali na prrzor t tako naslado, kakor da bi bili v gledališču, je kakor vijak vrtalo Davidu v možgane, dokler ni sam polblazen planil kvišku in zbežal y gozdno temo, odkoder se ni povrnil do jutranje zore. Bežal je po gozdu naprej tako dolgo, da ga kriki nesrečnikov, Id so umirali v Ce so MU njihovi kriki in uporno plamenih, niso mogli več doseči.*) Ko se je po prečuti noči, ki mu je bila dolga kakor večnost, povrnil zopet v trdniavo ga je osupnila čudna tišina, ki je vladala okoli nje. V začetku je menil, da so Indijanci po prestanem krvavem piru omagali in pospali, pozneje je pa spoznal, da so skoro vsa njihova taborišča prazna. V poznih urah noči in ob prvih znamenjih zore so se oddelki raznih rodov dvignili in se kradoma napotili nazaj proti svojim domovom. Obloženi s plenom in krvavimi skalpi so hiteli k svojim sorodnikom in prijateljem, katerim bodo s ponosom pripovedovali o svojih junaških činih. David je naletel na Črnega lovca, ki ga je ves v skrbeh iskal. »Nikoli več ne stori tega,» je dejal, ko mu je David razložil vzroke svoje izginitve. «Marsikateri odiSlih rde-čekožcev se ne bi prav nič obotav- •) »Pekla si nisem nikoli predstavljal groznejšegra kot so bili ti kriki,« je pisal James Smith, eden od ujetnikov na Fortu Duque«ia, ki ie Ml sriča urizpru. - Op. pis. prijel ženo okrog pasu in jo vrpel skozi okno na cesto. Žena se je )e lahko poškodovala. Bettinelli je zbežal, loda žena ni hotela napra« viti proti njemu nobene ovadbe, ker je bila po svojem mnenju v«pm dar le zmagala v prerekanju. Nasilnež 50-letni, kot nasilnež daleč o-krog znani Alojzij KohlhauscjR na Dunaju je prisilil svojo ženo in pet otrok revolverjem, da so se umaknili v spalnico, katero je x* njimi zaklenil. Nato je nakopičit pred spalnico velika bremena cunj, polil jih s petrolejem in vžgal grmado. Hišnim prebivalcem se je po velikem trudu posrečilo rešiti ogroženo družine, preden so prišli na lice mesta gasilci. Kohlhauserja je policija prijela in zaprla. Kohlhauser je velik? pijanec in je priznal, da je hotel vso družino zažgati. Španski kralj Alionz Pariški list «Le Rumeur» je poročal, da se da španski kralj Ali fonz ločiti od svoje žene, to pa radi tega, ker sta dva njegova sinova nesposobna za prestol, eden je gluhonem, drugi jetičen in kep misli imeti v slučaju zopetne po-ročitve s kako drugo princesin.io zdravega naslednika. Govori_ se u hčerki guiskega vojvode. V koliko se ujema ta vest z resnico, pokaže prihodnjost. Starček samomorilec V Livornu se je obesil ed» n hi devetdesetletni garibaldinec Avre-lij Raffaeli ob svoji lastni postelji. Lansko leto je poskusil dvakrat samomor, a v obeh slučajih mu ie spodletelo. Najprej se je streljal z revolverjem, potem se je pa ranil z britvijo v spodnjo trebušno stran. P odeš ta ic diuž&iski davek Podešta občine Castiglione