813 54 60 1002 00 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 66001 KOPER SKI poštnina plačana v gotovini postale I gruppo Cena 150 lir Lelo XXXIII. Št. 13 (9621) TRST, sreda, 19. januarja 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v'osvobojenem Trstu, kjer jfe izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ANDREOTTI JE ZADOVOLJEN S POGOVORI V BONNU Razumevanje Zahodne Nemčije za italijanske gospodarske težave Schmidt zagotovil, da bo podprl prošnjo italijanske vlade za posojilo pri MDS - Soglasje o sklicanju gospodarske konference . BONN, is. — Predsednik vlade Andreotti je med svojim dvodnevnim Skom v Zahodni Nemčiji in pogovorih, ki jih je imel s kanclerjem ® dtom, dosegel, da ho Zahodna Nemčija podprla italijansko proš->e i*aJlosoi:'° P>'* Mednarodnem denarnem skladu. Po izjavi Andreottija »olj l- ^c*lln**B obvezal, da bo na vseh mednarodnih ravneh izrazil svojo varnost, da dobi italijanska stabilizacijska politika ustrezno medna-j "o podporo pri Evropski gospodarski skupnosti in pri Mednarodnem oarnem skladu. ------------------ Potovanje Andreottija v Bonn .'®ačHi kot romanje v «Meko». so koi romanje v «Meko». An- j.®?*1' ic v izjavah časnikarjem to Proslc* in **a ni Pr*šcl v Bonn /"Siti neposredne denarne pomoči. tj#|Vj*i iskati solidarnost, ki jo se-Ij l Balija nujno potrebuje, da se *‘‘e iz hude gospodarske krize. L^ro.i in danes sta se Andreotti *hmidt na dveh srečaniih po Ela« r^ala vcč '«>t Pet ur. Njuna kar' a Kta ti®1168 prečitala časni-ja skuRno izjavo. Iz nje izha-k ' u® zala dnonemški kancler odo-ja V* stabilizacijsko politike itali-boi h ,v*'de in da je zaradi tega Eai« • * da z zanimanjem sledi po-^ Jar*jeni, |CI s0 v teku med Italijo 111 ^etin;'rodnim denarnim sklada \.Schmi«t jc tudi izrazil željo, d- ri' bili ti pogovori uspešni in na d*0 P001*-*; Mednarodnega denarij^? sklada pripomogla k u resni-1 Pnporov italijanske vlade za v"°vešenie gospodarstva, gov •reottf lr Sc|imidt sta med ponj. 0ri obširno obravnavala vpraša-^ 'Podna u.dne politike, zlasti sve-]a nega gospodarstva in se zadrža-gaPri vprašanjih odnosov zahodre-tie,. 1(1 industrializiranega sveta in po azv'tih držav. Toda največji del j,gOv°r°v sta posvetila položaju talr^ko gospodarske skupnosti. [-jw,,le 'n Zahodne Nemčije, ter na-^ obeh držav za čimvtčjo za , '"tev in gospodarsko trdnost. V ža? ,.°kyiru sla proučila tudi polo- xr ’ arijanskih delavcev v Zahodni ' Andreotti jc Schmidtu podi-obno lka^lož.il ukrepe, ki jih K' italijan-j' vlada do sedaj sprejela v bo-Protj inflaciji, da se. v najkraj- šem času postavi na raven gospodarskega razvoja ostalih članic KOS. Predsednika sta ugodno ocenila pobudo Irancoskega predsednika Giscard CEstainga o sklicanju gospodarske konference zahodnih industrijskih držav na ravni glavarjev držav ir) predsednikov vlad. katere naj bi se udeležil tudi novi a-meriški predsednik Carter. Drugi dan v Bonnu je Andreotti začel s srečanjem z zahodnonem-škim zunanjim ministrom Genscher-jem. Nato ga je sprejel predsednik zahodnonemške republike Scheel. V teku današnjega dne se je Andreotti sreča) še z voditeljem nemških demokristjanov Kohlom in popoldne je sprejel predstavništvo i-talijanske skupnosti v Zahodni Nem- ^nirtna kazen uPravičena ali ne? ^ *Wrtilev Garvja Gilmora, jetni-i*s'ri l">skusii samomor, da bi ,iJ/ Izvršitev smrtne kazni, je a vzburila polemiko o upravi-sli kazni. Gre predvsem za mo-Vit« vfrašanje če ima človek pragov LPretr^ati življenjsko nit so-' *samo» (včasih pa jc ta ker”0* 'al,k° tudi ogaben zločin) k) uSe Je pregrešil zuper zakone, 0a4l plujejo življenje in odnose v družbi. *čii au,na**ega vidika jc smrtna ka-tii "®8Prejemljiva, ker krši o.snov-«dl, ki sta temelja zakono-ie l skcraj vseli držav: načelo, da hilta f " srfdstvo za prevzgojo jet-Nmj, n. “ačeio, da je treba zmoto jc v V*1B. S praktičnega vidika pa ki praisanje bolj zapleteno. Tisti, ‘krati 1sn,r,,li kazni naklonjeni se •hirt(a*eJk. ali jc obsiidba na do-'iJno”° ^to’ ,orcJ "a dejansko cika tri|umrt' l*1*!) humana. Obenem » ka^ •’ da J*-1 smrtna kazen jez, *kok,,l«hko družba zaustavi •ti, i. naraščanje kriminala. Ti-V 1 ,aki kazni nasprotujejo, se •klipm^NJevanju svojega stališča klat v ° Prcdvscm na moralno •ikft^P^ašanja in poudarjajo, da . en **i zavora kriminalu, ktcij, e Je, dokler je še živel, bil l9*1 ar *c razdvojenosti ln mo-k«cov ^’lmpnt v izvajanju obeh ta-^ letih je bil obsojen ne-keč^v at. žaradi tatvin, ropov, raz-^v*nla * n,lamil. posilstva, pijan-radi j? ’ Potepanja in končno za-N| zav,Vo.JneSa namernega umora. drugega kot smrt, po-Pr°Pail en*; hil je živeči dokaz •k pr a ameriškega kaznilniškega «io j^oJnega sistema, odgovar-tepra •ktrtnj y načelno nasprotujemo ?9 ie t , Zn*> 8e pa vendarle zdi, Jot 0 aaa polemika preozka. Bolj i mor!!!?ravičert',sti smrtne kazni **vljent ' .razPravljati o pravici do •* s tca 'n o vseh problemih, ki '1č*iejAv zvezi porajajo: od pra-h gosn P°h*ične pa do pravičnejših in f arske porazdelitve moral-Alj . materialnih dobrin v svetu. Podlci. s.mrt indijskega otroka, ki !9h|(0 iakoti, bolj krivična kot je b«lj kri1!1?rtltev Gilmora? Ali ni še J*, afri ®en uboj latinskoameriške-Jkhg k, eKa ali azijskega rodo-•voje’1 8e je boril le za svobodo V|S “mnovine? Ali ni še bolj kri-‘rečll t, , ‘klavca, ki se je ponc-'Ih va>„t(,Varni zaradi pomanjklji-vkrtitv^^ih ukrepov? In še to: ' or|( -p! Gilmora je ugledni «New Pa tudi mes>> Pnsvetil celo stran, ki« oh4ineameriški listi so o tem * PosvoeV0 P°r°čali. Malokdo pa *? rodi,!1! , nckai vrstic vesti, da ?“«sii! Z1-'skl rasisti v ponedeljek bkhirrja"s,'m rodoljubov iz Zim- čiji. nakar je zvečer priredil kosilo za kanclerja Schmidta. Predsednik vlade je na srečanju s časnikarji izrazil zadovoljstvo za izid pogovorov in dejal, da je v teh dveh dneh v Bonnu utrdil ne posredne stike med državama, po drugi strani pa, da je seznanil bonske državnike S položajem italijanskega gospodarstva. Andreotti je poudaril, da bo Zahodna Nemčija, v okviru mednarodnih teles, podprla italijansko prošnjo za dosego potrebnih posojil. Predsednik vlade je izjavil časnikarjem, da ni opazil pri Schfnidlu nobene zaskrbljenosti zaradi političnega položaja v Italiji, kar pome ni, da se je položaj izboljšal. Ob koncu je Andreotti še pojasnil, da se med izgovori z zahodnonemški-mj voditelji niso dotaknili vprašanj italijanske notranje politike. Povedal pa je, da so se v Bonnu zanimali samo. kakšno stališče ima italijanska komunistična partija do izvolitve evropskega parlamenta, (sl) Pokojni predsednik zveznega izv ršnega sveta Džcmal Bijedič MED POLETOM OD BEOGRADA PROTI SARAJEVU Predsednik vlade SFRJ Bijedic izgubil življenje v letalski nesreči Obrutene ksedc predsednika Tila ob smrti uglednega državnika in revolucionarja Vzroke nesreče, v kateri je izgubilo življenje osem oseb, raziskuje posebna komisija (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Vso jugoslovansko javnost je popoldne hudo pretresla novica, da je v letalski nesreči izgubil življenje predsednik zveznega izvršnega sveta Džcmal Bijedič. Nesreča se je pripetila nekaj pred enajsto uro blizu Kreševa pri Sarajevu. Predsednik jugoslovanske vlade je s posebnim letalom vrste «Lecr Jet» potoval iz Beograda v Sarajevo. Z njim so bili žena Razija, eden r-lužbencev v kabinetu, osebn, 'icvaleč, oskrb- nica njegove reT' 'v In trije člani posadke. Vsi so . ??SBi življenje, preiskava o nesreči pa se je, kot poročajo iz Sarajeva, že začela. Predsednik republike' Josip Broz Tito je v libijskem glavnem mestu Tripolisu, kamor je prav danes odpotoval na obisk, dal tole izjavo ob smrti enega najvidnejših jugoslovan. škili družbenopolitičnih delavcev: «Z globoko bolečino smo sprejeli žalostno vest o tragični smrti tovariša Džemala Bijediča, njegove sopro- SEDEM LET PO TERORISTIČNEM IZPADU. V KATEREM JE BILO UBITIH ŠESTNAJST LJUDI Pred porotnim sodiščem v Catanzaru se je začel proces zaradi pokola v milanski Kmečki banki Na zatožni klopi anarhisti, fašisti in častniki obveščevalne službe SID - Izredni varnostni ukrepi - Zagovorniki napovedujejo kopico formalno-pravnih ugovorov CATANZARO, 18. - V mirnem vzdušju, ki pa je zaradi kopice karabinjerjev in policijskih agentov i-melo priokus obsednega stanja, se je v telovadnici catanzarske pobol.j ševalnice davi začel proces zaradi pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu. V veliki telovadnici, ki je bila preurejena v sodno dvorano, se zdi, da se je čas ustavil: vse je do potankosti enako kot pred dvema letoma, ko je kasacijsko sodišče ukazalo sodnemu zboru, nai prekine proces proti. Pietra Valpredi in ostalim anarhi stom ter naj ta sodni postopek združi s postopkom proti voditeljema prevratniške celice iz Veneta Francu Fredi in Giovanniju Venturi Celo ob vhodu pregledujejo osebne dokumente časnikarjev in odvetni kov isti policijski funkcionarji, ki so opravljali to nalogo pred dvema letoma. Mesto, ki je bilo pred dvema letoma prizorišče nezaslišanih faši- stičnih izgredov, je tokrat sprejelo proces zelo hladno. V sodno dvorano so prišli le maloštevilni radovedneži, katere pa so policisti in karabinjerji skrbno preiskali. Var nostni ukrepi, ki jih je odredil predsednik sodnega zbora, so izredni: okreg telovadnice dvojni pas orožnikov, pred vhodom «španski jezdeci*, izvidnice agentov pred nedavnim ustanovljene varnostne službe pa nadzorujejo okolico. V dvorani je bilo vzdušje mirno, skorajda prijateljsko, saj so zlasti časnikarji m odvetniki, ki so se tolikokrat srečali na prejšnjih obravnavah procesa, navezali prijateljske stike. Glavni predmet pogovora je bilo vprašanje, koliko časa bo trajal ta proces, ki je že četrti po vrsti. Marsikdo je menil, da bo o bravnava prej ali slej kot vse prejšnje prekinjena in le -redki so trdili, da je tokrat proces na dobri poti. Tudi ti -»optimisti* pa so bili vsekakor mnenja, da vsa resnica ne Zakonski načrt o splavu ni v nasprotju z ustavo Poslanska zbornica zavrnila zahtevo demokristjanov s 319 glasovi proti 277 RIM, 18. — Po dolgi in zelo raz- pozabili, da ima tudi mati isto pra- i u • • i.•__ l _ v _ »_ .J_J.. gG.iinnin Irnf 'roH^vl/-lir Pfcti burljivi razpravi, ki se vleče že do bro leto, če upoštevamo tudi prejšnjo predčasno prekinjeno mandatno dobo, je poslanska zbornica danes končno stopila na pot stvarnega reševanja vprašanja prekinitve nosečnosti. Poslanci so namreč s 319 glasovi proti 277 zavrnili zahtevi krščanske demokracije in mi sovcev, naj se o zakonskem osnutku ne razpravlja, češ da je protiustaven. Jutri pa bo zbornica začela obravnavati osnutek člen za členom in glasovati o vsakem posebej. Seja zbornice se je začela z od govori poročevalcev poslancem, ki so v prejšnjih dneh posegli v splošno razpravo. Demokristjan Gargani je znova orisal stališče svoje stranke in poudaril, da cilj, ki si ga laična večina zastavlja z zakonskim osnutkom o splavu ni rešitev najbolj dramatičnih primerov, pač pa uzakonitev, kar je po njegovem nesprejemljivo, izključne pravice ženske, da odloča o svojem telesu. Tudi radikalni predstavnik Mellini je ponovil svoje nasprotovanje zakonskemu načrtu, ki po njegovem mnenju ne rešuje vprašanja skrivnega splava. Edina rešitev je zanj svoboden splav v prvih 90 dneh nosečnosti in zadostno število primerov, v katerih je prekinitev nosečnosti možna, tudi po tem roku. V imenu laične večine pa sta posegla v razpravo republikanec Del Pennino in komunist Giovanni Ber-linguer. Prvi je očital demokristjanom, da so se omejili v svojih pobegih le na abstraktno razglabljanje ,o pravici do življenja in pri tem. vico do življenja kot zarodek. Prav tako so pozabili na rak skrivnega splava, boj proti kateremu je dovolj tehtno opravičilo za predloženi zakonski osnutek. Giovanni Berlin-guer pa je v svojem govoru odločno obsodil dokument, s katerim je italijanska škofovska konferenca skušala vsiliti parlamentu svojo voljo in mu hotela odvzeti pravico, da se s tem vprašanjem ukvarja. Dodal je, da sedanja zakonodaja, ki strogo prepoveduje splav, ne rešuje ničesar, nasprotno omogoča in podpira skrivni splav. Zato — je zaključil govornik — kdor nasprotuje temu poskusu delne uzakonitve prekinitve nosečnosti, dejansko omogoča in podpira bohotno rast rakaste tvorbe, ki ji pravimo skrivni splav. Po teh posegih se je začela razprava o zahtevi KD in MSI. Za prekinitev parlamentarne poti zakonskega osnutka o splavu so glasovali demokristjani in misovci, proti pa komunisti, socialisti, republikanci, liberalci, socialdemokrati in radikalci. (vt) RIM, 18. — Na ministrstvu za izredne posege na Jugu je bil sestanek med odborom predstavnikov dežel južne Italije in delegacijo Sindikalne federacije, na katerem so razpravljali o petletnem načrtu za razvoj Juga. Sestanku je predsedoval minister De Mita. Sindikalisti so ministru in predstavniku dežel obrazložili svoje predloge, ki so, tako je izjavil minister De Mita, v skla du s petletnim načrtom. bo prišla na dan in da tisti, ki so za kulisami spredah črno mrežo strategije napetosti in terorja, ne bodo kaznovani. Po splošni oceni je glavna cvira ki jo bodo morali premostiti med obravnavo, dejstvo, da je državna obveščevalna služba SID tokrat na zatožni klopi s časnikarjem in informatorjem Guidom Giannettinijcm, bivšim načelnikom oddelka D te službe, generalom Gianadeliom Malettijem in njegovim pomočnikom, stotnikom Antoniom La Bruno. S prisotnostjo častnikov obveščevalne službe na zatožni klopi je povezana tudi edina novost tega procesa: prihod državnih pravobranilcev, ki bosta skušala izvleči obrambno ministrstvo iz zagate. Odvetniki Vincenzo Azzariti Bova, ki zastopa prizadeto stranko Enrica Pizžamrglia (fanta je eksplo zija peklenskega stroja pohabila) je namreč zahteval odškodnino od obrambnega ministrstva, 'ker da je slednje vsaj s civilnega vidika, odgovorno za rovarjenje Giannettini-ja, katerega je kot stalnega sodelavca najprej oddelka R obvešče valne službe in nato oddelka D redno honoriralo. > Kronika davišnje obravnave, posvečene uvodnim formalnostim, je kaj skopa. Proces se je začel ob 9.40 s prihodom predsednika dr. Scuterija. Najprej so prisegli porotniki, takoj nato pa je dr. Scute-ri preveril, kateri obtoženci so v sodni dvorani. Od skupnih 33 so pri šli zaenkrat v Catanzaro samo štirje in sicer poleg že omenjenih Frede in Ventura še podčastnik obveščevalne službe Gaetano Tanzilli in Guido Gianr.ettini (edini obtoženec še v zaporu). Pred začetkom o-bravnave se je razširila govorica da je nepričakovano prispel v Catanzaro tudi Pietro Valpreda. Izkazalo pa se je, da je vest neosnovana in da je kdo zamenjal Valpredo i njegovim dvojnikom Ninom Sotto-santijem, znanim fašističnim hujskačem, ki pa je prisoten le kot priča. Kot je Že v svojem intervjuju napovedal odvetnik Guido Calvi, so bili odsotni vsi obtoženi anarhisti, ki nimajo dovolj denarja,, da bi se vozili v 1.000 km oddaljeni Catanzaro in tam živeli vse dokler ne bo proces zaključen. Glavni vzrok za njihovo odsotnost pa je vsekakor gotovost, da resnica ne bo prišla na dan. Roberto G.argamelli jc na primer v pismu, s katerim se ip opravičil za odsotnost, je med drugim' pdudaril: «Vzrok moje odsot nosti na tej farsi brez konca ni zgolj finančnega značaja, pač pa prepričanje, da v sodnih dvoranah, kjer se kroji buržujska pravica, ne more priti na dan tista resnica, ki je ena od socialnih pridobitev razreda izkoriščanih.* Po trenutku razhurjenja, ki ga je vzburil javni tožilec dr. Lombardi, ko je zahteval naj Freda sede na zatožno klop in ne med odvetnike (Vročekrvni zagovornik od v. Albertini je takoj živčno reagiral) je dr. Scuteri preveril umestnost prijav prizadetih strank in nato dal besedo odvetnikom, katere ie pro sil naj napovejo svoje uvoone uuo vore, Teh je že dolga vrsta in naj > Jtri bodo posvetili razpravi o njih >tč obravnav. Najbolj bojevita sta zaenkrat državna pravobranilca, ki trdita, da je neumestno zahtevati odškodnino od obrambnega ministrstva, Giannettinijeva zagovornika pa bosta zahtevala razveljavitev obtožnice, nujnost treh ločenih procesov in izročitev aktov parlamentarni preiskovalni komisiji. Po njunem mnenju naj bi. vsaj sodeč po izjavah gen. Malettija, bili posred no vpleteni v pokol tudi nekateri ministri. Najboli zahtevno vprašanje, ki ga bo morala obravnavati porota, pa je vprašanje vojaške in politične tajnosti. Po oceni preiskovalnega sodnika dr. Migliaccia je bila ta doslej nepremostljiva ovira za vsakogar, ki je hotel razgaliti zakulisno dogajanje ob pokolu na Trgu Fontana. Če bo sodni zbor sprejel koga od teh ugovorov — in v to upa marsikdo pa bo proces že četrtič zaporedoma klavrno pro padel. Razprava se bo nadaljevala vse do petka. -Nato jo bodo prekinili za deset dni, na kar se bo nadaljevala vsak drugi teden, (vt) Sara Domini osvobojena NOVI LIGURE (Alessandria), 18. -Sara Domini, 4-letno dekletce, ki je bilo ugrabljeno 30. decembra v Mas-au, jc bila osvobojena. V trenutku ko poročamo, jc deklica v orožniški vojašnici v Novi Ligure. Po dosedanjih informacijah je nekdo okrog 23. ure telefoniral odvetniku družine Geloso: «Pojdite v zapuščeno vilo v predmestju,* in navedel točen naslov. Odvetnik je obvesti! karabinjerje, ki so našli dekletce ir. obvestil njene svojce. Pogajanja med ugrabitelji in dru žino so bila dolga in težavna ge in drugih tovarišev, ki so izgubili življenje v tej strašni letalski nesreči. Smrt tovariša Bijediča je velika izguba ne samo za njegove soborce in sodelavce, temveč za vse nas, za vse naše narode in narodnosti, za vsakega občana Jugoslavije.* «Od svoje najzgodnejše mladosti je bil tovariš Bijedič v prvih vrstah borcev naše revolucije, v prvih vrstah boja za svobodo in neodvisnost, za socialistično preobrazbo naše države. Vse naloge, ki mu jih je postavljala naša partija, tako v predvojnem revolucionarnem gibanju in narodnoosvobodilnem boju, kakor v socialistični graditvi države, je o-pravljal nesebično, z veliko odgovornostjo komunista in vztrajnostjo predanega revolucionarja.* «Desetletja je hodil po poti Zveze komunistov Jugoslavije, prispeval je k utrjevanju pridobitev revolucije, bori) se je za bratstvo in enotnost, za enakopravnost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Ko je tovariš Bijedič opravljal razne odgovorne dolžnosti v socialistični republiki Bosni in Hercegovini in federaciji. v organih ljudske oblasti in Zveze komunistov, je bjl za zgled s svojo požrtvovalnostjo, odločnostjo in veliko energijo.* »Zaradi teh njegovih vrlin so ga izvolili za člana predsedstva CK ZKJ in zaupana mu je bila ena od najtežjih in najbolj odgovornih dolžnosti v naši skupnosti, dolžnost predsednika zveznega izvršnega sveta, ki jo je z velikim uspehom opravljal vrsto let. In to v obdobju, ko je bila pred našo družbo vrsta zapletenih nalog v graditvi socialističnega samoupravnega sistema, v prizadevanjih za gospodarski razvoj in štabi lizacijo naše družbe v celoti. S tem je precej prispeval k uveljavitvi vloge zveznega izvršnega sveta in njegovih organov in k učinkovitejšemu delovanju našega sistema.* «Kot predsednik zveznega izvršne ga sveta jc tevari.š Bijedič rta vezaj širok krog mednarodnih stikov in prijateljstva z vodilnimi osebnostmi vrste držav, zlasti neuvrščenih. S tem je veliko prispeval k razvijanju mednarodnega sodelovanja in hkrati tudi k ugledu, ki ga naša država danes uživa po svetu. To je čutiti tudi v tej prijateljski državi — Libiji, v kateri smo prav zdaj in kjer je on prav tako zaoral globoko brazdo sodelovanja in prijateljstva. «Zaradi smrti tovariša Bijediča o-staja v naših vrstah velika in boleča praznina. V naših spominih bo neizbrisno ostal lik tovariša Bijediča kot vzornega, skromnega in učinkovitega borca, komunista in revolucionarja. Naj bo večna siava in hvala tovarišu Džemalu Bijediču. naj bo večna slava njegovi' tovarišici Kazi ji in vsem. ki so skupaj z njima izgubili življenje.* V teh občutenih besedah jugoslovanskega predsednika, povedanih na Jugoslovanski predsednik Tito na tridnevnem obisku v Libiji Izmenjava mnenj z libijskimi voditelji o važnih mednarodnih vprašanjih - Iz Tripolija bo Tito odpotoval v Egipt TRIPOLI, 18. — Jugoslovanski predsednik Tito je danes prispel na tridnevni uradni obisk v Libijo. Na letališču so jugoslovanskega predsednika in njegove spremljevalce sprejeli najvidnejši libijski voditelji s predsednikom Muamarom el Gadafijem na čelu. V jugoslovanski delegaciji so med drugimi sekretar izvršnega komiteja Zveze komunistov Stane Dolanc in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minic, pred dvema dnevoma pa je prispel v Tripoli zvezni sekretar za zuna njo -trgovino Andov Stogan. i Libijski časniki posvečajo obisku jugoslovanskega državnika veliko pozornost in poudarjajo njegov prispevek k ustanovitvi gibanja neuvrščeni politiki aktivne nevtralnosti. Kot je včeraj poudaril časnikarjem predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Mirko Kalezič, bo vprašanje neuvrščenosti in uresničevanje sklepov iz Colomba ena od glavnih tem razgovorov med Titom in Gadafijem. Državnika bosta tudi izmenjala mnenja o najvažnejših mednarodnih vprašanjih, posebno še o sedanjem položaju na Bližnjem vzhodu. Važna tema pa bo tudi dvostransko sodelovanje med neuvrščenima državama, ki se sicer razvija zelo uspešno in v obojestransko korist na vseh področjih. Po obisku v Libiji bo predsednik Tito odpotoval v Egipt, kjer se bo sešel s predsednikom Sadatom. Državnika, ki sta se v zadnjih letih pogosto srečala, bosta tudi proučila mednarodni položaj, največjo pozornost pa bosta posvetila Bližnjemu vzh-du V tem okviru bosta razpravljala predvsem o pomiritvi. v Libanonu ter o sklicanju ženevske mirovne konference o Bližnjem vzhodu. Pomembno mesto pa bo v razgovorih imel bližnji beograjski sestanek o evropski varnosti in sodelovanju. Program Titovih obiskov v Libiji in v Egiptu pa se seveda utegne spremeniti spričo tragične smrti predsednika jugoslovanskega izvršnega sveta Džemala Bijediča. Uradnih sporočil pa vsekakor še ni. (vt) RIM. 18. — Na skupni seji senata in zbornice bodo 27. januarja izvolili tri nove člane ustavnega sodišča. Kandidati so: Alberto Malagugini (KPI), Oronzo Reale (PRI) in Bru-netto Bucciarelli Ducci (KD). Ustavno sodišče ima 15 članov, od katerih eno tretjino imenuje predsednik republike. eno tretjino parlament in eno tretjino višji sodni in upravni organi. V fclrlok srečanje sindikali-ConfindusIria RIM,' 18. — Tajništvo sindikalne federacije je danes razpravljalo o vprašanjih. ki jih bodo obravnavali na srečanju s Confindustrio. ki bo v četrtek. Sindikati bodo postavili vprašanje cene dela in storilnosti v okviru predlogov, ki so jih dali predstavniki krajevnih sindikalnih organizacij na nedavnem zasedanju. Ta stališča poudarja tajništvo, so za sindikalno vod stvo obvezna V taj zvezi sindikati pravijo, da ne bo težko- doseči sporazuma s Con- findustrio, če bodo našli pri delodajalcih zadostno razumevanje, če pa tega lazumevanja ne bo. obstaja nevarnost, da nastane «zelo zapleten položaj*. Trdnost lire na menjalnih trgih RIM, 18. — Lira je dobro zdržala preizkušnjo znižanja obveznega pologa za uvoz blaga iz tujine od 40 na 25 odstotkov in znižanje pristojbine na nakup valut od 2.5 na 2 od sto. V primerjavi s preteklim petkom, je bila danes njena vrednost do dolarja sumo za 0.5 odstotka manjša. Dolar je veljal 882 lir. Denarni strokovnjaki menijo, da je to dober znak, čeprav se še vedno bojijo, da bodo veliki uvozniki navalili na tuje valute šele v prihodnjih tednih, ko se bo nekoliko razčistil politični in gospodarski položaj v zvezi z novimi ukrepi, ki jih namerava sprejeti vlada v dogovoru s sindikati in industrijci. RIM, 18. — Predsednik poslanske zbornice Ingrao je sprejel novega predstavnika ustanove CNEL Bruna Stortija. Zaradi stavkovnega gibanja tiskarskih delavcev so lahko današnje domače in mednarodne vesti pomanjkljive. Čitate-Ije prosimo za razumevanje. tujem, kjer je Tito še na eni svojihi številnih misij miru, sodelovanja in prijateljstva — v teh besedah odseva vsa velika žalost, ki jo je v srcih vseh Jug‘*slovanov povzročila novica o tragični smrti Džemala Bijediča. Brez dvoma je uspešno o-pravljal dolžnost predsednika zvezne vlade, saj so mu zaupali še drugi mandat, ki se ga je pred dobrim poltretjim letom lotil s sebi lastno zagnanostjo. Precejkrat v minulih letih, ko je bil predsednik zveznega izvršnega sveta, je stopil za govorniški oder jugoslovanske skupščine ter z odkrito in jasno, razumljivo in prepričljivo besedo opozoril na dosežen« rezultate in hkrati tudi na slabosti v delu in na težave, ki jih bo treba še premagati. Njegov pogled je bil uprt naprej — v bodočnost jugoslovanske socialistične samoupravne skupnosti, in po svojih najboljših močeh si je prizadeval dati kar naj-večji delež v napredku vsega jugoslovanskega življenja. Prav zaradi svoje neposrednosti in hkrati odločnosti je postal med ljudmi zelo priljubljen. sodelavci pa so ga spoštovali kot uspešnega organizatorja in povezovalca odgovornega delovanja, ki ga opravlja zvezni izvršni svet. Iz številnih krajev Jugoslavije Tanjugovi dopisniki že poroča ;o o veliki žalosti, ki jo je povzročila Bije-dičeva smrt. Še posebna žalost je zajela njegovo rojstno republiko Bosno in Hercegovino. V predsedstvu te republike v Sarajevu je bilo nocoj prvo komemorativno zborovanje. Predsednik republiške skupščine Hamdi ja Pezderac je na njem med drugim dejal: «S tragično smrUo našega dragega Džema sta Zveza komunisov in naša družba izgubdi pogumnega in neustrašnega borca /a graditev socialistične samoupravne družbe, mi, njegovi prijatelji, tovariši in soborci, pa človeka, ki bo s svoio opredel:enostjo in dejavnosti za Titovo usmeritev. ‘ za vsesplošni rMvoj na$e republiki in. vse države, za neuvrščeno politiko, napredek in mir v svetu ostal v našem trajnem spominu in v zgodovini našega gibanja.* Džemal Bijedič se je rodil leta 1017 v Mostarju, kjer se ie že v svojih mladih dneh opredelil za ide:e marksizma in razredni boj, je rečeno v Bijedičevem življenjepisu. Kot študent pravne fakultete se ;e vključil v boj naprednih sil in ;e že leta 1038 postal član SKOJ, leto pozneje pa član komunistične partije. Zaradi naprednega političnega delovanja so ga pred vojno večkrat zanrli in mu sodili kot komunistu. Njegove izkušnje prekal 'a-nega revolucionarnega borca in partijskega delavca so z'asti orišle do izraza med narodnoosvobodilno vojno, ko je bil ves čas viden partijski funkcionar. Po vojni je Džemal Bijedič nesebično nadaljeval delo pri obnovi dežele in je deloval zlasti v partiii. Na sedmem kongresu ZKJ so ga izvolili za člana centralnega komiteja. do svoje smrti pa je bil tudi član predsedstva CK. Ves povojni čas je opravljal tudi številne dolžnosti v organih Bosne in Hercegovine in federacije. Med drugim je bil generalni tajnik vlade Bosne in Hercegovine in član republiškega izvršnega sveta, nato je bil v Beogradu zvezni tajnik za zakonodajo in delo in član zveznega izvršnega sveta. Po vrnitvi v Sarajevo je bil predsednik republiškega izvršnega sveta, nato pa podpredsednik in slednjič predsednik republiške skupščine, s te dolžnosti pa je prišel na položaj predsednika zveznega izvršnega sveta. To je bilo julija 1971, po sprejetju nove ustave maja 1974 pa so ga vnovič izvolili na ta položaj. Džemal Bijedič je bil kot predsednik zveznega izvršnega sveta nosilec reševanja družbenoekonomskih vprašanj in samoupravnih odnosov, ki jih je postavila nova ustava. Vse njegovo življenje priča o zavzetosti in vztrajnosti v boju za ideale Zveze. komunistov Jugoslavije in delavskega razreda, in tudi smrt ga je doletela pri opravljanju dela. V Sarajevo je namreč potoval na sejo predsedstva CK ZK Bosne in Hercegovine. v V Beogradu so že ustanovili odbor za pogreb, medtem ko je zvezni izvršni svet na nocojšnji komemora-tivni seji sklenil, da razglasi dan pogreba. 21. januarja, za dan žalovanja v Jugoslaviji. Nocoj je zvezni komite za promet in zveze objavil sporočilo o nesreči. v kateri je izgubil življenje Džemal Bijedič. V sporočilu je med drugim rečeno, da je posebno letalo poletelo iz Beograda proti Sarajevu PK) rednem tehničnem postopku in pripravah za polet. Med poletom je letalo imelo radijsko zvezo z območno kontrolo poletov v Beogradu, preden pa je priletelo v območje Sarajeva, je vzpostavilo zvezo z letališko kontrolo poletov v Sarajevu. Zadnja zveza z letalom je bila okrog 10.45. ko je letelo nad območjem med Visokim in Kiseljakom, nato pa se je zveza izgubila. V sporočilu je še rečeno, da vzroke te letalske nesreča raziskujejo. VLADO BARABA* POLITIČNA KRIZA NA OBČINI IN POKRAJINI KPI IN PSI PREDLAGATA ODVZEM ZAUPNICE ZANETTIJEVEMU ODBORU Danes sestanek strank ustavnega loka za rešitev krize Kdaj bosta Spaccini in Zanetti formalno odstopila? Kriza obeh najvažnejših tržaških krajevnih uprav, občine in pokrajine, stopa' v novo fazo. Prav danes se bodo namreč v občinski palači sestali predstavniki strank ustavnega loka, da bi poiskali izhod iz krize. Po drugi strani pa beležimo skupno pobudo komunistov in socialistov za pospešitev, sicer že napovedanega, odstopa Zanettijevega enobarvnega odbora. Današnji sestanek na občini bo prvi stik med vrhovi vseh strank u-stavnega loka po minulem poletju in bo verjetno služil le kot preverjanje stališč posameznih strank. Na dnevnem redu so tri .točke: kriza občinskega in pokrajinskega odbora, programski načrt obeh uprav in politična vprašanja po Osimu. V bistvu gre torej za najbolj zapletene politične probleme sedanjega trenutka, za katere ni verjetno, da bi jih lahko rešili na enem samem sestanku. Že jutri pa se bo nato sestalo pokrajinsko vodstvo KD, da bi potegnilo zaključke iz sestanka in formuliralo svoje predloge. Vodstvo KD bi moralo sklepati tudi o morebitni formalizaciji odstopov Zanettijevega pokrajinskega in Spaccinijevega občinskega odbora. Vprašanje > je tudi, ZA SEZNAM KMETOV Slovenski lepak ponovno v tisk! Komisar posebne komisije pri tržaški trgovinski zbornici, ki ima nalogo pripraviti volitve za pok'icni seznam kmetijskih podjetnikov, je bil prisiljen umakniti spačeni slovenski lepak, o katerem smo pisali v petkovi številki. Kmečka zveza in vse okoliške občine so namreč s protestnimi pismi zavrnile razširjanje v taki spakf rirani slovenščini tiskanih lepakov in so jih morali zato dati vnovič tiskati. (Nič ni znano, kako je reagirala tržaška občina). Začetek volilnega postopka se je zaradi fega mp-trebr.ega incidenta, za katerega nosi krivdo trma trgovinske zbornice, zopet odložil. Izvedeli pa smo, da so v soboto in nedeljo že skušali nekateri ljudje prepričati domače kmetovalce, naj jim podpišejo nekakšne «papir-je», ki niti niso bili vpisnice v poklicni seznam. Opozarjamo zato vse kmete, da ni treba podpisovati ničesar in naj čakajo na navodila svoje strokovne organizacije. ' o« kdaj se bosta sestala oba sveta: po neuradnih vesteh naj bi se tržaški občinski svet še enkrat sestal pred Spaccitiijevim formalnim odstopom, da bi odobril varianto regulacijskega načrta za področje pivovarne Dreher, da bi na ta način omogočili rešitev kočljivega vprašanja, ki zanima 128 tržaških delavcev. Za pokrajinski svet pa pričakujejo, da se bo sestal v zadnjem tednu tega meseca! socialisti in komunisti so vsekakor zahtevali, da bi bila seja čim prej. To zahtevo so vložili skupaj z resolucijo o odvzemu zaupnice, ki sta jo podpisala načelnika obeh svetovalskih skupin, komunist Martone in socialist Volk. Resolucija ugotavlja, da je sedanji odbor slonel na programskem dogovoru sil ustavnega loka — razen Slovenske skupnosti — ki pa ne more več veljati, saj so liberalci še pred časom umaknili svoj pristop, delovanje odbora pa sta večkrat kritizirali tudi PSDI in PRI. PSI in KPI očitata Zanettijevemu odboru, da ni uresničil praktično nobene od postavk programskega sporazuma, ki je bil dosežen aprila lani. Med drugim, kot poudarja resolucija, ni bila pokrajinska uprava kos obvezi za povezavo z občinami, gorskimi skupnostmi, družbenimi si- (Nadalievanje na zadnji strani) NEDELJSKA JAVNA MANIFESTACIJA KPI POSL PAJETTA V A VDITORIJU: TRŽAČANOM VRNITI ZAUPANJE Iskra o izboljšanju komunističnega zakonskega osnutka o globaini zaščiti slovenske narodnostne skupnosti Član vsedržavnega tajništva KPI Giancarlo Pajetta je v nedeljo zjutraj v nabito polni dvorani tržaškega Avditorija govoril na javni manifestaciji tržaške avtonomne federacije, posvečene splošnemu političnemu položaju s posebnim poudarkom na osimskih sporazumih. O teh je v uvodu govoril tudi pokrajinski tajnik Giorgio Rossetti. ki je poudaril, da odpirajo novo stran v tržaški zgodovini. Prof. Boris Iskra pa je v slovenščini dejal, da je ureditev odnosov med oljema državama v interesu slovenske narodnostne skupnosti, ki je v preteklosti na lastni koži občutila negativne posledice občasnih trenj med Italijo in Jugoslavijo. Prav zaradi te Ta pa je Iskra u-gotovil, da si delajo iluzije tisti nasprotniki osimskih sporazumov, ki PRED ŠTEVILNIMI POSLUŠALCI V SLOVENSKEM KLUBU Vsestransko in zavzeto o osimskih sporazumih Na okrogli mizi so dr. Legiša, dr. Svetina, Spetič in predsednik SKGZ Race osvetlili politični in gospodarski pomen sporazumov in perspektive, ki [ih odpirajo Sinoči je bila v Slovenskem klubu zelo zanimiva okrogla m:za, kar se je odrazilo tudi v obisku številne publike. Poročevalce, ki so obravnavali z raznih gledišč osimske sporazume in vprašanja, ki so v zvezi z njihovim izvajanjem, je predstavil predsednik kluba prof. Turina. Kot prvi je dr. Drago Legiša, časnikar in bivši nabrežinski župan, izrazil prepričanje, da pomenijo sporazum1 zgodovinsko prelomnico v odnosih med Italijo in Jugoslavijo in v odnosih države do naše manjšine. Osvetlil je dokumente, ki so sestavni del sporazumov, in resoluciji o zaščiti naše narodnostne skupnost1, ki jih je poslanska zbornica sprejela ob ratifikaciji ter poudaril, da bodo gospodarski deli pomenili tudi sociološko revolucijo z gospodarskim razvojem, ki ne sme škodit: zamejskim Slovencem, ampak se moramo vanj vključiti. Načelnik gospodarske komisije SK GZ dr. Vito Svetina je razčlenil gospodarske sporazume, ki odpirajo pot kvalitetneniu skoku pri že razvitem sodelovanju med obema državama. Industrijska prosta cona na meji bo spremenila obeležje področja (morala pa bo biti ekološko čista), zaposlitveno strukturo in gospodarske perspektive (spodbuda za ••MIIMIšllllllIMMIIIIIlMIIIIIIIIIIIIItlllMIHIIIIIIflltllllllHIIIIIIIIIIIMmilllMIIIIIIIIHMIIIHIIIIIIIIIimilllllHIIIIM Z VČOAJŠNJCeA OBČNIM ZBORA NŠK Bogato delovanje ter široki načrti Narodne in študijske knjižnice v Trstu NŠK bo letos proslavljala 30-letnico svojega plodnega delovanja - Predvidena je selitev v nove prostore Narodna in študijska knjižnica je invda včeraj občni zbor, na katerem je članstvo pregledalo preteklo dejavnost ter si začrtalo program za nadaljnje delo. Kot na lanskem občnem zboru, na katerem je bil izvoljen nov upravni odbor, ki ima dveletni mandat so bile glavne teme včerajšnjih poročil in razprave priprava na predvideno selitev v nove prostore, vprašanje podpor iz javnih sredstev, priprave na proslavo 30-letnice ustanovitve NŠK, vprašanje osebja ter smernice za nadaljnjo okrepitev delovanja Narodne in študijske knjižnice v Trstu. O zelo pestrem delovanju NŠK v letu 1976 je poročal predsednik u-pravnega odbora prof. Franc Škerlj, njegovo poročilo pa so dopolnili načelnik odseka za zgodovino Drago Pahor, načelpik odseka za slovenski jezik Živa Gruden in prof. Gojmir Budal v imenu odseka za etnografijo. Mimo dejstev, da se je knjižnica obogatila z novimi knjigami, da je bilo število obiskovalcev precej visoko, da so posamezni odseki izpolnili dragoceno vlogo in 'da je NŠK precej prispevala tudi z raznimi koristnimi informacijami posameznikom in organizacijam, se je dejavnost knjižnice odražala tudi v raznih predavanjih, razstavah in drugih pobudah. Naj navedemo ciklus štirih predavanj iz zgodovine slovenske glasbe, predavanje o Svetozarju Markoviču, o Cankarjevem pogledu na jezik, nadalje Cankarjevo razstavo v sodelovanju z NUK iz Ljubljane in tržaško Biblioteca del popolo, razstavo beneškega tiska, razstavo ob 100-letnici koprskega u-čjteljišča in Kosovelovo razstavo. Tovrstno dejavnost bo NŠK razvila tudi letos. V načrtu je ciklus šestih predavanj o razvoju arhitekture na Slovenskem ter razna druga predavanja in razstave, krona te dejavnosti pa naj bi seveda bila proslava 30-letnice ustanovitve NŠK, ki je predvidena za jesen. Knjižnico čakajo še številne druge naloge. To so pred vsem okrepitev delovanja odsekov selitev v nove prostore v Ulici sv. Frančiška, ki je predvidena za marec, a jo bodo najbrž prenesli na poletje: Izdaja letopisa; zagotovitev večjih prispevkov iz javnih sredstev, zlasti na podlagi novega deželnega zakona št. 60, v katerem je NŠK izrecno omenjena; ter člena 13 o tečajih za knjižničarje; u-resničitev sklepa komisije iz leta 1975 glede opredelitve nekaterih kra-Jav l vidika spomeniškega varstva in deželnih zakonskih določb, okrepitev sodelovanja z raziskovalno skupnostjo SRS, Slovenskim raziskovalnim inštitutom ter drugimi ustanovami ter namestitev stalnega u-pravnika, ki naj bi nadomestil prof. Stanislava Kodriča, ki je zaradi bolezni zapustil upravniško mesto. Po odobritvi obračuna in proračuna, pozdravu načelnika kulturne komisije SKGZ Miroslava Košute ter razpravi, je občm zbor sprejel resolucijo v zvezi š perečim vprašanjem vračanja slovenskih poitalijančenih priimkov in imen v izvirno obliko. V resoluciji, ki jo bodo poslali krajevnim upravam, strankam in ravnateljem šel, člani društva NŠK zahtevajo, naj osrednje in krajevne oblasti spoštujejo načela demokratične republike ter človečanske pravice, naj odstranijo vse ovire pri vračanju priimkov in imen v izvirno obliko ter nudijo brezplačno pomoč v poenostavljenem postopku. razvoj obrtništva). Tudi on je naglasil potrebo, da se naša narodnostna skupnost aktivno vključi, kot posrednik in most, v novi gospodarski razvoj. Časnikar Stojan Spetič je posredoval občutke in spoznanja poročevalca ob ratifikaciji v poslanski zbornici. Oč;tno je bilo, da je parlament z redkimi izjemami, razumel pomembnost tega redkega pozitivnega zunanjepolitičnega akta, ki odpira novo dobo sodelovanja med obema državama in tudi med Evropo in državami v razvoju. Gospodarski sporazumi so zasnovani dolgoročno in v širino.- Vse demokratične stranke so tudi občutile potrebo po priznanju manjšinske zaščite, o čemer pričata odobreni resoluciji. Predsednik Slovenske kultumo-go-Spodarske zveze Boris Race je, izhajajoč iz ugotovitve, da pomenijo osimski sporazumi zaključek etape zgodovinskega procesa sporazumevanja in doslednega izvajanja helsinT ške konference,' poudaril, da odpirajo obmejnim krajem, zlasti Trstu, možnost novih poti, ki naj jih rešijo životarjenja. Zato so se jim konservativni krogi tudi tako krčevito upirali, medtem ko j>:h napredno javno mnenje prepričano zagovarja. Pravilno izvajanje določb, tudi kar zadeva zaščito naše narodnostne skupnosti, pa bo odvisno od dozorele politične volje in od vztrajnosti, doslednosti in sposobnosti vključevanja nas samih. Zanimiva razprava je pripomogla k razčiščenju nekaterih delov sporazumov in njihove interpretacije. • «Z ratifikacijo osimskega sporazuma se za Trst zapira poglavje zgodovine, ki je trajalo nad trideset let in ki so ga označevali negotovost, trenutki napetosti, strumentalizacija in diskriminacija. kar je negativno vplivalo na gospodarski razvoj ter na demokratično življenje mesta». Tako je med drugim rečeno v lepaku z naslovom «Za novo bodočnost Trsta*, ki ga je v teh dneh izdala tržaška federacija KPI. Sedaj se odpira novo poglavje, je rečeno v nadaljevanju besedila, v katerem se lahko ne samo v besedah, temveč v dejanjih, uveljavi mednarodni značaj PD SLOVENEC - BORŠT priredi danes, 19. t.m., ob 20.30 v prosvetnem domu v Borštu razgovor na temo Osimski sporazum in slovenska narodnostna skupnost v Italiji Razgovor bo vodil član izvršnega odbora SKGZ BOGO SAMSA Sledila bo razprava Vabljeni! Trsta ter njegova vloga mostu za mir in prijateljstvo. Tudi sami sporazumi za gospodarsko sodelovanje predstavljajo priložnost za odločnejši razvoj mesta. Upoštevati je treba sicer zaskrbljenost nad lokacijo proste industrijske cone, ne sme pa to dejstvo predstavljati absolutne ovire. SPD TABOR - OPČINE prireja danes, 19. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah OKROGLO MIZO NA TEMO Osimski sporazum in slovenska narodnostna skupnost v Italiji Sodelovali bodo': predsednik SKGZ BORIS RACE član pokrajinskega vodstva KPI BORIS ISKRA član deželnega vodstva PSI BRANKO PAHOR tajnik Slovenske skupnosti RAFKO DOLHAR ' ... .... Vljudno vabljeni! mislijo, da bodo lahko pritegnili na svojo stran tudi Slovence. Iskra je tudi poudaril nujnost, da parlament izglasuje zakon o globalni zaščiti Slovencev. V tej zvezi je omenil obvezo KPI, da izboljša svoj zakonski osnutek, in sporočil, da že tečejo posvetovanja za čim boljšo formuliranje zakonskega predloga, pri čemer je pozval vse Slovence k sodelovanju. Pajetta je v svojem dolgem govoru omenil konico vprašanj, predvsem pa poudaril novi položaj, ki je nastal v Italiji no 15. juniju 1975 in po 20. juniju 1976, ko so komunisti močno povečali svojo moč. Polemiziral je tudi z deželno KD, ki noče sodelovanja s KPI v deželnem odboru, in to kljub emergenčnemu stanju, ki ga je ustvaril potres. Glede osimskih sporazumov pa je Pajetta dejal, da sodijo v okvir nove evropske situacije in da'so v skladu z zaključki helsinške konference. Zelo ostro je predstavnik KPI obsodil tiste sile, ki so zagnale sramotno kampanjo proti sporazumom, ki so jim bili le pretveza za obrambo lasnih volilnih interesov. Pajetta se je vnrašal, kako je mogoče, da so pobudniki te kampanje zbrali okrog predloga o n. Oba so sprejeli na nevrokirurški oddelek. Preiskavo so uvedli karabinjerji iz miljske vojašnice, ki pripisujejo vzroke za nesrečo preveliki hitrosti Včeraj vjutraj pa se je na križišču med Ul. Roma in Ul. Mazzini ponesrečil 3(»-letni Giordano Cassa ler s Furlanske ceste 124/2. S svojim fiatom 126 je trčil v avtobus proge štev. 11, ki je prihajal z leve in je bil namenjen proti Nabrežju. Cassalerja so z rešilnim avtom Rdečega križa prepeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi pretresa možganov, zloma leve noga in številnih udarcev po vsem telesu sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Voznik avtobusa Giuseppe Granzotto je izjavil, da je vozil čez križišče, ko se je na se-maforu prižgala zelena luč. Po njegovem mnenju naj bi torej Cassa ler, katerega v bolnišnici še niso mogli zaslišati, že prefcei preji se-maforom pritisnil na plin, v upanju. da bo prevozil križišče z zeleno lučjo, kar pa mu ni uspelo. Ko je opazil, avtobus, je bilo že prepozno in silovitemu trčenju šeni mogel več izogniti. GLASBENA MATICA Sezona 1976-77 Peti abonmajski koncert Danes, 19. januarja 1977, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Simfonični orkester slovenske filharmonije Dirigent Boris Švara Solistka Neva Merlak klavir Spored: L. van Beethoven: Leonora št. 3 D. žebre: Concertino za klavir in orkester C. Franck: Simfonija v d-molu Rezervacije, prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice iUl R Manna 29, tel 418 605) ;n eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Carsten Kroger - Ludwig VolUer MAKS ŽViŽGAČ mladinska igra v dveh delih Prevod Janez Žmavc Scena in kostumi ing. arh. Mirko Lipužič Glasba Aleksander Vodopivec Režija MARJAN BEVK V petek. 21. t.m., ob 11. uri in ob 15.30 v gledališču «F. Prešeren« v BOLJUNCU Oče Mati Brina, .hči Maks. sin Stric . Teta ‘gra Anton Petje Lidija Kozlovičeva Miranda Caharija Stojan Colja isti igralec Miloš Battelino Gospod Tulba, lastnik hiše Aleksij Pregare šitev tega problema, ki zadeva v živo ne !e družin prizadetih delavcev, temveč celotno tržaško gospodarstvo. Sestanka se bo udeležil tudi deželni odbornik za industrijo Stopper. Jutri bodo delavci tržaške cCalza Bloch* priredili novo protestno manifestacijo po tržaških u-licah, to pot pa se jim bodo pridružili tudi delavci drugih tovarn Odbor za solidarnost, ki ga sestavljajo predstavniki krajevnih u-stanov, je sinoči v zvezi z zadevo «Calza Bloch* izdal proglas, v katerem poziva vse tržaško prebivalstvo, naj izkaže svojo solidarnost s prizadetimi delavci. Odbor nadalje poudarja, da so krajevne ustanove pripravljene podpreti kakršno koli pobudo, ki bi lahko rešila tovarno «Ca:za Bloch* in zagotovila njenemu delavstvu nadaljnjo zaposlitev. Odbor hkrati poziva pristojne oblasti v Rimu, naj nakažejo iz sklada po zakonu štev. 464 .potrebna finančna sredstva, da bodo o-brati «Caiza Bloch* lahko prešli v programirano preosnovo. PD F. PREŠEREN iz Boljunca priredi v četrtek, 20. t.m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren razgovor na temo Osimski sporazum in slovenska narodnostna skupnost v Italiji ki ga bosta vodila člana izvršnega odbora SKGZ Bogo Samsa in dr. Vito Svetina. Sledila bo razprava. Vabljeni! Potovalni urad AURORA sporoča, da je na razpolago še nekaj prostorov za potovanje JAT v > SINGAPUR, BANGKOK in BALI OD 15. FEBR. DO 4 MARCA Vpisovanje je še možno do ponedeljka, 24. t.m. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni 'dom an6nimo VENEŽIANO BENEČANKA (La Venexiana) Prvič v slovenščini Prevod Ciril Kosmač Scena Demetrij Cej Glasba Ivan Mignozzi Kostumi Marija Vidau Režija MARIO URŠIČ V petek, 21. t.m., ob 20.30 ABONMA RED A - premierski V soboto, 22. t.m., ob 20.30 ABONMA RED B - prva sobota po premieri Julius Angela Nena Valeria' Oria Bemardus Livij Bogateč Mira Sardočeva Stanislava Bonisegna Bogdana Bratuževa Zlata Rodoškova - < Silvij Kobal Prosveta SPD Tabor sklicuje za sredo, 26. t.m., ob 20. uri (drugo sklicanje pol ure kasneje) redni občni zbor. Kino Včeraj-danes Danes, SREDA, 19. januarja MARIJ Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.52. — Dolžina dneva 9.13. — Luna vzide ob 7.04 in zatone ob 17.10. Jutri, ČETRTEK, 20. januarja FABIJAN Vreme včeraj: Najvišja temperatura 6,8 stopinje, najnižja 2, ob 19. uri 4,3 stopinje, zračni pritisk 101't,7 mb stanoviten, nebo jasno, veter 18 km s sunki 37 km na uro, severovzhodni, vlaga 48-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 16., 17. in' 18. januarja se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 38 oseb. UMRLI SO: 88-letni Roberto Danek, 89-letna Luigia Battig, 67-letni Edgard Piscopo, 71-letna Almira Bembi por. Morabito, 68-letni Renato Frizziero, 58-letni Angelo Pahor, 80-letna Maria Concetta De Petri vd. Robba, 81-letna Teodosia Orače, 82-letna Anna de Walderstein vd. Zubini, 72-letni Romano Clarich, 7.7-letni Giovanni Zaccaria, 43-letni Nevio Gratton, 75-letna Rosa Gandini, 83-’.etna Corinna Šalfatji vd. Arrigonl, 78-Jetni Paolo Puggioni, 73-letna Lucia Bellandini vd. Kriscak, 82-letna Maria Biziach vd. Finzi, 80 letna Gemma Quarantotto vd. Paiin, 73-letni Giorgio Levi. 68-letna Antonia Martingano. 88-letna Anna Černuta, 67-letna Anita Cesare por. Slavich, 64-letna Laura Mauro por. Seleš, 68-letna Anna Degrassi por. Carboncich, 64-letni Natale Vesnaver, 82-ietna Giuseppioa Fedrizzi vd. De Marco, 54-letni Livio Orzan, 64-letni Pietro Apollonio. 77-letni Mario Uccini, 62-letni Renato Bozzolini, 74-Ietni Do-menioo Rosano, 67-letni Carlo Gec, 71-letni Luigi Pettirosso, 59-letna Giu-seppina Massarotto vd. Tamburin, 70-letni Francesco Colleri, 72-letni Luigi Madieri, 66-letni piovanni Scheriani in 86-letni Antonio Ruzzai. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Giulia 1; Ul. S. Giusto 1; Ul. Felluga 46; Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43; Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Mazzini 43; Ul. Tor S. Piero 2. G. T. daruje 20.000 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji. V spomin na Alberta Magajno d8' rujeta brat Cvetko in Zora 4.0QQm za žrtve potresa v Beneški Sloveni)1, V počastitev spomina drage Dan® Slavec - Johnson darujeta Mila ? Albano Jekič - Fragiacomo 20.000 lf za PD France Prešeren v Boljuncj1- Namesto cvetja na grob Kan* Slavca, darujejo Košutovi iz Marii’0' ra 20.000 lir za ŠD Breg - košarkar ski odsek. Slava Slavec daruje 5.000 lir opremo nove dvorane PD Slovenec Borštu. , .. Namesto cvetja na grob Antonij* Žagar s Padrič darujeta Milka 9 Pepka 4.000 lir za dom handikapir8' nih na Opčinah. V počastitev spomina očeta Anj0, na Štoke in brata Marjana Štoke d8 ruje Štefanija 20.000 lir za žrtve F tresa v Beneški Sloveniji. 20.000 V za Kulturni dom Prosek - Konw vel, 20.000 lir za dramsko skup11® Prosek - Kontovel. 20.000 lir za P8;' ski zbor Vasilij Mirk in 20.000 » za ŠD Kontovel. Ob tragični smrti dragega Josipa - Brača izrekamo naši b"rnici mami Gizeli, očetu NandV in sorodnikom naše globoko sožalj*1 Odbor VZPI - ANPI Kri* Odborniki, igralci in člani ŠD V«8 na izrekajo prizadeti družini iško no sožalje ob smrti dragega Sedmaka. Ob izgubi bivšega odbornika pa Sedmaka izreka Prosvetno do štvo «Vesna» družini iskreno sožalr Zveza žena - UDI iz Križa izff* globoko sožalje tovarišici Gizeli * družini ob izgubi sina Josipa. Športno društvo Primorje lfl-i iskreno sožalje svojemu članu 8cj su Puntarju in družini ob izfr drage mame. Družini Čuk in Tence izrek8!, iskreno sožalje Borisu, Slavici ( Silvie! ob izgubi drage mame Si1' Puntar. BI f| Dne 17. t.m. je v tragični nesreči izgubil življenje naš dragi JOSIP SEDMAK (BRACO) Pogreb bo danes, 19. t.m., ob 14.30 iz Križa. žalostno vest sporočajo starši, sestra, svak, nečakinja, strici in tete » ter drugi sorodniki. Trst, 19. januarja 1977 Pogrebno podjetje Zimolo La' Cappella Underground 17.30^-19.15 —21.30 «A night at the opera*. Brata Max. Mnvle Club 77: Danes v Domu študenta «A» (Ul. Fabio Severo 158, tel. 53223) samo ob 16.00 film, ki je razširil pesem -Parlami d'amore Mariu*. «Gli uomini che mascalzoni*. Vittorio De Sica. Vstop brezplačen Ariston Danes počitek. Jutri ob 16.30 —22.00 »Provaci ancora Sam*. Woodj Allen. Barvni filtri. Mignon 15.30 «La scarpetta e la rosa*. Barvni film. Nazionale 16.00 «La polizia tace*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Quelle Strane oc-casioni*. N. Manfredi, Stefania San-drelli, Alberto Sordi in P. Villaggio. Penice 15.00 «King Kong*. Barvni film Dina De Laurentiisa. ExceIsior 15.30 «11 maratoneta*. Dustin Hoffman, Laurence Olivier. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 15.30 «La lunga notte di Enteb-be». Helmut Berger, Kirk Douglas. Elizabeth Taylor itd. Barvni film. Kitz 15.30 «11 corsaro nero*. Po romanu E. Salgarija. Kabir Bedi. Barvni film za vse. Aurora 16.30 «Cattivi pensien*. Edvi-ge Fenech in Ugo Tognazzi. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol'16.30 «11 presagio*. Gregory Pečk. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Cristallo 16.00 «La grande corsa*. T. Curtis, J. Lemmon in N. Wood. Barvni film. Moderno 16.30 «Magia nuda*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «Le laureande*. Prepovedan mladini pod 18. letom Barvni film. Im pero 16.30 «Todo Modo*. G. M. Vo-lontč, M. Melato. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Venet« 15.30 «Dossier Odessa*. M. Shell. Barvni film. Ideale 16.00 «11 grande duello*. Lee Van Cleef. Barvni film. Abbazia 16.00 «Una prostituta al ser-vizio del pubblico ed in.regola con le leggi dello Stato*. G. Giannini in G. Ralli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 16.00 «L'ultimatom alla polizia*. M. Melato. Barvni film. Astra 16.30—21.45 «L'uomo che cadde sulla terra*.- Barvni film. Volta (Milje) 16.00 «Le avvenlure di 'Miki Joy il piccolo pirata*. Barvni film. Nenadoma nas je zapustila naša preljuba mama SILVA VERŠA vd. PUNTAR Pogreb drage pokojnice bo danes, 19. t.m., ob 15. uri iz hiše žalosti, Prosek št. 65, do proseške cerkve in nato na pokopališče. Žalujoči: sin Boris, hčerki Slavica in Silvica ter drugo sorodstvo Prosek, 19. januarja 1977 Nenadoma nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in nono ALOJZ PETAR0S Pogreb nepozabnega bo jutri, 20. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v katinarsko cerkev. Žalujoči: žena Tončka, hči Pina, sinova Luciano in Franko, nevesta, zet, bratje, sestre, vnuki ter drugo sorodstvo / Trst, 19. januarja 1977 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 d ZAHVALA Vsem, ki so spremljali na zadnji poti našega nepozabnega AVGUSTA CAHARIJ0 se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin-i Žalujoče sestre in nečaki Sesljan, Nabrežina, 19. januarja 1977 3 V'"... 19. 1. 1976 - 19. 1. 1977 Ob 1. obletnici smrti našega ljubijo nega • MARIJA SEDMAKA se ga spominjajo žena Slava ter sinova Edvin in Rob^ Sv. Križ, 19. januarja 1977 PRIMORSKI DNEVNIK 3 GORIŠKI DNEVNIK 19. januarja 1977 AVSTRUAKANTSKO VZDUŠJE V ČERVINJANSKI ŠPORTNI PALAČI Prvi kongres «mitelevropskega» gibanja pod dvoglavim orlom in z Radetzkim maršem Nastopi predstavnikov avtonomističnih gibanj pod alpskim lokom - Gruber-Bencova pristavila svoj antiosimski lonček - Dr. Štoka v imenu SSk opozoril zborovalce na nerešene probleme Slovencev v Italiji in na zatiranje koroških Slovencev v Avstriji «Radetzky marš* * in druge vojake avstrijske melodije v izvedb! wrvinjanske godbe so žaključile Prv*. dopoldanski del prvega kon-?resa »mituievropskega* gibanja, ki Je bil v nedeljo v červinjanu. Vzdušje v športni dvorani, kjer se je obralo več sto ljudi iz raznih kra C1V Furlanije. Goriške in Trsta, je oilo v franejožefskem duhu. Ko so fazni govorniki poudarjali avtonomistične vrline svojih strank in sku ti Je Publika navdušena plo-®*ala in tu pa tam so zadoneli tu-01 vzkliki ^Avstrija, Avstrija!!*. Ce Povemo še, da so bile pred dvora-n° in v dvorani razobešene dolge cesarske zastave, zastava Trsta, ■rola. Furlanije in Goriško-gradi-Sčanske grofije iz avstrijskih časov, a so bili nekateri starejši gospodje v dvorani oblečeni po tirolsko bomo dobili podobo dvorane. Nad mizo predsedstva je kraljeval veli-*l cesarski grb, ki je sicer tudi *bak tega »mitelevropskega* giba-bja Da nismo bili v letu 1910, smo Jahko ugotovili le, ko smo pred "Portno dvorano videli parkiranih hvesto avtomobilov in tudi. ker so govorniki uporabljali mikrofon. Vse 7V80 je bilo v avstrijakantskem **ogu. Na kongres so prišli tudi zastop . ® nekaterih manjšinskih strank d? Posameznih kulturnih skupin, pri- šla Pa je tudi gospa Aurelia Gruber Bencova, ki je prinesla pozdrav *®aupine desetih* v imenu 65.000 Podpisnikov proti osimskemu spora zumu. Povedala je, da se tudi nje-;a skupina bori za avtonomijo proti osrednji ripiski vladi, da se borba bjene skupine vključuje v borbo vseh tistih skupin, ki so avtonomi-r*one. Seveda je dodala, da popol-b°ma nasprotuje (nettamente con-traria) osimskim sporazumom, da *° ti sporazumi ustvarili samo novo Jabolko spora med Italijo in Jugo Javijo, da so državne meje, ki jih Sporazum določa, nepravične itd. ^Oblika ji je navdušeno ploskala, je pioskala drugim nastopajo b'm. Toda govornici .je v določenem 'renutku spomin opešal, čemur se b> preveč čuditi. »Pozabila* je na-mreč povedati, da proti Osimu sku-P®j z njo in njenim odborom rova-rij° tudi tržaški fašisti, ki pa so vse Pfe.i kot avtonomistično nastrojeni. . Pa pustimo Bencovo in poglejmo, rjj so povedali drugi. Tajnik «mi-1 ^evropskega* gibanja prof. Paolo ^et'zioi iz červinjana je v dolgem ®°voru polnih spominov obujal, kar j* avstrijska vlada napravila v na-krajih. Seveda .je omenil le po ‘*tivne stvari, pozabil pa je na to >«sar v Avstriji ni bilo. Dejal je si-' "L da tudi Slovenci v Beneški Slo-jbiji danes nimajo šol, pozabil pa Je ba Slovence v Kanalski dolini in Plenil le Nemce v Kanalski dolini, S1 ne uživajo manjšinskih pravic, "!a seveda niti ne govorimo o tem, ®a je zamolčal današnje ravnanje "Vstrije s koroškimi Slovenci. V svojem govoru je tudi poudaril, ®a je prebivalstvo alpskih predelov ^opsko, da pa je Italija preveč °brnjena k Sredozemlju in da to ne in ne gre. Svoj govor je zaklju-o!1 z vzklikom cViva il patriarcato 1 Aquileia!» Podobna stališča je izrazil dele-®nt Furlanskega gibanja Jus. 0-nienil je škodo, ki jo je prizadela ‘Orlaniji italijanska osrednja upra-a in škodo, ki jo prizadeva še da-j)es, potem ko je deželo prizadel po Zahteval je uvedbo furlanšči-j v otroške vrtce in osnovne šole j1 izrazil pomisleke proti sedanji /‘Cii in predlagal ustanovitev dveh ~^zel. v eni naj bi bil samo Trst, },drugi pa ostale tri pokrajine. Po-f^vil pa je še delegate iz raznih krajin. Tako smo zvedeli, da za- V PROSTORIH ZAVODA 4.568.667; prispevki za zdravljenje v toplicah, za nakup naočnikov, protez in drugih pripomočkov 54.501.735. Za splošne u-pravne stroške — gretje, čiščenje prostorov, pisarniške potrebščine itd. so porabili 341.253.961, kar predstavlja le 3,05 odstotkov vseh izdatkov. Uprava je izračunala tudi poprečni letni strošek za vsakega zavarovanca: v letu 1975 je znašal 87.001 lir, od tega 41.521 lir za Zdravstvene storitve. Leto prej je znašal poprečni. letni strošek na zavarovanca 155.462 lir. Podatek, ki ne potrebuje nikakršne razlage. Po pregledu obračuna se je razvila diskusija o nekaterih najbolj nujnih vprašanjih, predvsem pa o tem, kako obrzdati preveliko potrošnjo zdravil (potrato), ki se negativno od- Prosvptno društvo Oton Župančič vabi člane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR ki bo jutri ob 20. uri v Domu Andrej Budal v štandrežu. raža v gospodarskem obračunu zavoda. Govorili so tudi o prispevkih, ki se zbirajo in ki v nobenem primeru ne zadoščajo za kritje vseh uslug. Žal je tu uprava zavoda, kakor tudi pokrajinski posvetovalni odbor brez moči, kajti višino prispevkov 'določa zakon. Danes odločitev o podražitvi bencina proste cone? Kot poročamo na drugem mestu, je bila v ponedeljek zvečer v občinskem svetu v Gorici širša debata o uporabi sredstev goriškega sklada. Danes popoldne bo na sedežu v Ul. Crispi redna seja razširjenega odbora trgovinske zbornice. Na njej bodo razpravljali o prvih izdatkih sredstev Goriškega sklada ih tudi o povečanju prelevmanov na proizvode proste cone. Stavka v tovarni Ba^io Včeraj so v Gradišču stavkali u-službenci podjetja Baggio, da bi prisilili vodstvo tovarne, da sprejme nekatere mezdne in normativne izboljšave. Delavci omenjenega podjetja dobivajo namreč zelo nizke o-sebne dohodke, vodstvo pa je gluho na vse dosedanje upravičene zahteve. Dosežen sporazum v tovarni SIM^ Po štirih mesecih sindikalnega boja ter po številnih stavkovnih gibanjih je v tržiški tovarni Siderur-gica Monfalcone končno prišlo do sporazuma med delodajalcem in delavci. Na zadnjem srečanju so namreč sestavili program, ki sta ga sprejeli obe strani. O novih delavskih pridobitvah v tržiški tovarni so v ponedeljek popoldne razpravljali tudi na delavski skupščini. Pogodba, ki so jo pred dnevi podpisali, obsega številne izboljšave finančnega, družbenega in zdravstvenega značaja. Glede letne proizvodne nagrade so se domenili, da bo ta odslej v višini 300 tisoč lir (doslej je bila 119.000 lir). Do 25. t.m. bo vodstvo obrata poskrbelo za boljšo avtobusno povezavo. O tem bodo te dni še razpravljali ter izdelali podroben načrt prevozov. Delavci tržiške tovarne so dobili zagotovilo, da bo ravnateljstvo v teku nekaj mesecev zaposlilo nove delavce. Vodstvo se je obenem obvezalo, da bo v najkrajšem času uredilo tovarniško menzo ter poskrbelo za izboljšave zdravstveno-higienskega značaja. Zaprti ulici Zaradi ureditvenih del pri odtočnih kanalih bo od 20. januarja dalje za promet zaprta Ul. Cossar ter Ul. Garzarolli, ki gre od Ul. Faiti do' Ul. Salvemini. sprejemanjem sklepov, ki jih občinski svet ne odobri. Jutri v Standreiu redni občni zbor p. d. «Oton Župančič^ Jutri zvečer ob 20. uri bo v Domu Andrej Budal v Štandrežu redni občni zbor domačega prosvetnega društva »Oton Župančič*. Odbor društva vabi štandreško prebivalstvo, člane in prijatelje, da pridejo polnoštevilno na te občni zbor, ki bo prvič v novih prostorih. V Sovodnjah, Pevmi in Standrežn Uspešno gostovanje skupine iz Vrtojbe V okviru stikov med prosvetnimi društvi, ki so včlanjena v Slovensko prosvetno zvezo, in skupinami iz Slovenije, je v soboto in nedeljo gostovala na Goriškem gledališka skupino iz Vrtojbe, ki je predstavila komedijo v treh dejanjih Vladimira Katajeva *Dan oddiha». Gre za duhovito odrsko delo, ki se odvija o ruskem počitniškem domu, kjer pride, zaradi nekaterih nesporazumov, do zapletenega odnosa med gosti. Mladi igralci iz Vrtojbe, ki so s tem delom ie nastopili na novogoriškem območju, so vloge dovršeno odigrali in z zapletenimi situacijami pripravili veselo razpoloženje med občinstvom. Skupina iz Vrtojbe je v soboto zvečer nastopila v sovodenjskem Kulturnem domu. Dan kasneje pa so komedijo predstavili v permski prosvetni dvorani ter v Domu Andreja Budal. Tu so se po predstavi sestali s člani društva Oton Župančič ter s predstavniki mladinskega odseka. V SOVODNJAH Mladenič pod vlak Niso še znani vzroki, ki so 22-let-nega Walterja Bordona prisilili, da se je v Sovodnjah v ponedeljek zjutraj vrgel pod vlak. Okoli 7. ure so domačini opaz-li zapuščen avtomobil na potiu za so-vodenjskim pokopališčem, kjer teče železniška proga. Nekateri so re u-stavili in na tračnicah se jim ie ponudil srliljiv prizor: mlad člove!. je razmesarjen ležal na njih. Poklicali so takoj re.vleo: na kraj so prihiteli tudi agenti železniške policije, ki so iz dokumentov, ki jih je mladenič pustil v avtomobilu, ugotovili, d* gre za mladega človeka, ki je bil kot delavec zaposlen v neki tovarni v Grad:šču. Policija sedaj vodi preiskavo, da bi ugotovila vzroke, ki so mladeniča silili k samomoru. GLASBENA MATICA vabi drevi ob 20,30 na interni nastop gojencev v Ulici Malta 2 v Gorici. Kino Gorica VERDI 20.30 Nastop gledališke skupine Rocca z delom <11 mandato*. CORSO 16.45—22.00 »Dirmni che fai tutto per me*. G. Dorelli in P. Villoresi. Barvni film. MODERNISS1MO 17.00-22.00 »Dillin-ger č morto*. M. Piccoli in A. Gi-rardot. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. CENTRALE 16.30-^21.30 »La ballata della cittš sen za nome*. L. Marvin in C. Eastwood. VITTORIa 17.00—22.00 »Prima notte dl nozze*. D. Lassander in A. Giuffrč. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30—22.00 »Sette orchi-dee macchiate di rosso*. PRINCIPE 17.30—22.00 »Bufalo Bill e gh indiani*. Nova Gorica in okolica SOČA »Od pravice do resnice* italijanski film ob 18.30 in 20.00. SVOBODA »Vinetou* ameriiko-jtigoslo-vanski film ob 18.00 in 20.00. DESKLE »Učiteljica in mafija*, italijanski film ob 19.30. Včeraj-danes h goriškega matieuega urada RODILI SO SE: Maurizio Trevisan. Laura Redivo, Micaela Di Bari, Denis Orsolini, Paolo Cavallaro. UMRLI SO: 72-letna. upokojenka Eu-genia Cosliani, 82-letna gospodinja Ida Spangi vdova 6livi. > DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Corso Italia. 10. tel. 2576. Prispevki V Rix>min žene Marije, ton Petejan 5.000 lir za Pt štvo za Goriško. Mali oglasi NA PRODAJ je trgovina jestvin. Infor. macije pri Budihna, UL Veniero 8. Podturn, Gorica. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je \ Tržiču dežurna lekarna Rismondo Ulica E. Toti, teL 72701. ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET V TRETJI ITALIJANSKI LIGI NEPRIČAKOVAN PODVIG TRIESTINE PROTI VODEČI EKIPI CREMONESE Sam trener domačinov Angeleri je priznal, da bi lahko Tržačani zmagali CREMONESE — TRIESTINA 0:0 CREMONESE: Bodini, Cisini, Cas-sago, Pardini, Barboglio, Prandelli, Chigiani, Sironi, Nicolini, Frediani (Mondonico), Finardi. TRIESTINA: Bartolini, Lucchetta, Zanini", Berti, De Luca, Monticolo, Andreis, Polilti, Dri, Fontana, Trai-nini. SODNIK: Migliore (Salerno). GLEDALCEV: 4.500. KOTI: 9:6. Triestini je uspel pomemben pod vig. S pazljivo in taktično učinkovito igro so Tržačani prisilili domačine k remiju in tako doslej edini odnesli iz Cremone točko. Triestina je tako potrdila, da je trenutno v izredno dobri formi, predvsem pa je dokazala, da se ji sedaj odpirajo dobre možnosti za nadaljnji potek prvenstva, v katerem bi utegnili odigrali še precej vidno vlogo. ' Tagliavini je že na začetku uganil pravo potezo. Zaninija je namreč pomaknil na sredino igrišča za branilca pa je postavil Bertija. Triestina je tako zaustavila nasprotnikove graditelje igre, si zagotovila dobro obrambo in obenem postavila pogoje za gradnjo nevarnih in učinkovitih protinapadov z dvojico Andreis Drl. Tako je Triestina kar kmalu zagospodarila na igrišču, pa čeprav so pobudo imeli domačini. Kadar je bilo potrebno sta Politti in Trainini umirjevala tempo igre. Cremonese ves čas tekme ni ustvaril niti ene nevarne akcije. Domačini so skušali z visokimi predlož.ki presenetiti tržaško obrambo. De Luca in Monticolo pa sta bila vedno na mestu. Predvsem dobro je zaigral kapetan De Luca, ki je popolnoma nadigral Chigianiia. Edine resne priložnosti za zadetek je tako ustvarila Triestina v prvem polčasu, Berti, Andreis in Dri pa so jih za las zamudil Vseeno se je1 dvojica Andreis-Dri še kar dobro odrezala, saj sta oba napadalca dokazala, da sta zelo uigrana dvojica za nastope Triestine na tujih igriščih. Ob koncu tekme je sam trener domačinov Angeleri priznal, da je rezultat sicer pravilen, da pa bi Triestina lahko tudi zmagala. Vsekakor pa je bila Triestina daleč najboljša ekipa, kar jih je letos igralo v Cremoni. A. K. ATLETIKA skoku v višino in nato še v krogli. V višini je bila najboljša Natalija Gabrovec pred Nadjo Tretjak, obe pa sta preskočili 130 cm, kar lahko smatramo za dober rezultat. Za 5 cm sta bili nižji Marina Orel in Nataša Ušaj. Iste atletinje so kasneje metale tudi kroglo, kjer se je zelo dobro izkazala Nataša Ušaj, ki je 3 kg težko orodje sunila skoraj 8 m daleč. Preko 7 m je vrgla tufji Natalija Gabrovec. Ostali dve atletinji sta imeli težave s tehniko metanja in sta se komaj v zadnjih metih popravljali. Značilno je bilo, da so se 3 od 4 deklet odlikovale z razmeroma dobrim skokom v višino, pri katerem je izstopal predvsem energičen za- let, ena pa je pokazala lep smisel za met krogle. V soboto, 22. januarja, bo na stadionu «1. majj. drugo tekmovanje, in sicer v teku čez drn in strn. Organizator seveda pričakuje, da bo tokrat udeležba nekoliko številnejša. kb Italijan Carlo Grippo je na nekem atletskem tekmovanju «indoor» v College Parku V ZDA osvojil v teku na 880 jardov 2. mesto s časom 1'50”7. 19-letna ameriška plavalka Shirley Babashoff, zlata olimpijska kolajna iz Miinchna in Montreala, je napovedala svoj umik iz aktivnega športa. v prvem kolu ženskega prvenstva 1. divizije so odbojkarice Sloge igrale v velikem «slogu» in so tako premagale ekipo ACLI od Sv. Jakoba ODBOJKA V 1. ŽENSKI DIVIZIJI Spodbuden start šesterke Sloge Kontovclke zamudile prvo priložnost za zmago Sloga - ACLI Sv. Jakob 3:1 (11:15, 15:6, 15:5, 15:7) SLOGA: Neva in Mira Grgič, Čuk, Crissani, Hrovatin, Lazar, Suzana Grgič, Franco, Ražem, Križmančič, Debenjak. Slogašice so prvenstvo prve divizije začele z zmago na račun ekipe ACLI od Svetega Jakoba. Zmaga Sloge je seveda izredno važna, posebno če pomislimo, kako je letos razdeljeno prvenstvo te lige. V naši deželi ima pravico do nastopanja v prv. diviziji dvanajst ekip, ki so jih razdelili v tri skupine. Ekipe se bodo pomerile med seboj v kvalifikacijskem delu. Prvi dve ekipi vsaae podskupine se bosta u-vrstili v naslednji del. kjer se bo šest ekip borilo za napredovanje, ODBOJKA V ŠTUDENTSKEM NASELJU Prva jugoslovanska reprezentanta zanesljivo zmagala v Ljpbljani Po 19 letih «plavi» končno zopet v slovenski prestolnici V ^SOBOTO NA »PRVEM MAJU* Kljub skromni udeležbi pa nekaj talentov V soboto je atletska sekcija ŠZ Bor priredila propagandno tekmovanje za višje šole. Odziv je bil zelo skromen, čeprav si organizator ni pričakoval množice. Tekmovanja se je ‘udeležila le četverica deklet trgovske akademije »Žiga Zois*. Dekleta so nastopila najprej v V soboto je končno imela priliko tudi Ljubljana videti najboljše jugoslovanske odbojkarje. Akademski odbojkarski klub Enotnost je izkoristil prisotnost najboljših jugoslovanskih odbojkarjev na Bledu, ki se pripravljajo za bližnje mednarodne nastope, in organiziral turnir, katerega šta se udeležili A in B reprezentanca Jugoslavije, študentska reprezentanca Slovenije ter večkratni jugoslovanski prvak Mladost iz Zagreba. Kot zanimivost naj povemo, da je bila zadnja meddržavna 'odbojkarska tekma v Ljubljani leta 1958, ko se je Jugoslavija srečala na gospodarskem razstavišču s SZ in slavila zmago s 3:2. Potem pa je minilo dolgih devetnajst let, preden je slovenska prestolnica spet lah-* ko gostila najboljše jugoslovanske odbojkarje. V teh letih je slovenska odbojka povsem izgubila stik z o-stalo jugoslovansko, da ne govori-I mo s 'svetovno odbojko. Le škoda, da ni bilo tako tekmovanje organizirano pred dvema letoma, ko je OZD slavila 50-letnico organizirane odbojke na Slovenskem. Sam sobotni turnir ali pravi odbojkarski festival je bil'izredno zanimiv, saj je bilo odigranih kar šest tekem in si jih je ogledalo lepo število gledalcev. Po pričakovanjih je slavila prva postava splavih*, in to ne glede na to, da niso igrali nekateri najboljši reprezentanti — Bogoevski, Lukač, poškodovani Gr-bič, ki ni niti na pripravah na Bledu, Taševski in na popoldanski tekmi ni igral niti kapetan Gvozde-novič. Varovanci trenerja Krevsla in se- Komentar Mirka Novosela V Beogradu tudi pretepanje Zadnje kolo prvega dela prve jugoslovanske košarkarske lige je prineslo velika presenečenja. Dva od treh favoritov za državni naslov sta namreč izgubila. Partizan je v mestnem derbiju z Bekom izgubil tekmo in živce. Po končani tekmi je namreč prišlo do skrajno nešportnih incidentov, v katere sta bila vpletena tudi državna reprezentanta Kičanovič in Dalipagič. Vse kaže, da bo disciplinska komisija ostro ukrepala proti naj-, boljšima Partizanovima igralcema. Drugo presenečenje pa predstavlja zmaga Cibone nad Jugoplastiko. Zagrebčani so z odlično pressing obrambo onemogočili nasprotnika in so tako dosegli že drugi velik uspeh v tem prvenstvu. Po zmagi nad Bosno je torej Cibona pred 6.000 gledalci odpravila še Jugoplastiko. .... Bosna je tokrat gostovala v Ljubljani m je po predvidevanju premagala Brest, ki pa je bil v prvem polčasu boljši tekmec na igrišču. Zanimivo je. da je v vrstah Bresta zopet zaigral Jelovac, k, je tudi dal 20 točk, bilo pa je premalo, kajti Delibašic (23). Radovanovič (21) in Djogič (26) so bili premočni, da bi lahko Ljubljančani upali na zmago. Po prvem delu prvega dela prvenstva bi lahko dejali, da so ekipe doslej pokazale več izredno zanimivih bojev, da je položaj na vrhu in spodnjem delu lestvice še izredno zapleten, tako da se nam obeta še zelo zanimiv razplet. Če je borba na vrhu lestvice osredotočena na tri ekipe: Bosno, Partizan in Jugoplastiko, pa je prav tako borba pred izpadom še dokaj razburljiva. Če upoštevamo, da je Igman praktično že izpadel iz lige, pa je kandidatov, da zapustijo skupino najboljših. več. .... Rabolnički, Brest. Zadar in lndustromontaža bodo morali biti še težak boi, da se rešijo pred izpadom. Po mojem mnenju, je lndustromontaža le nekoliko slabša od ostalih tekmecev in prav Zagrebčani bi morali letos nazadovati v nižjo ligo. Sicer pa je prvenstvo še dokaj dolgo in že v prvem povratnem kolu bomo videli, če so bila moja predvidevanja točna. V Ljubljani se bosta namreč že v soboto spoprijela domači Brest in lndustromontaža. IZIDI 13. KOLA V BEOGRADU: Beko - Partizan Beograd V ZAGREBU: Cibona - Jugoplastika Split V VALJEVU: Metalac - Kvarner Reka V SARAJEVU: Igman - Zadar V SKOPJU: Rabotnički - lndustromontaža Zagreb V LJUBLJANI: Brest - Bosna Sarajevo V BEOGRADU: Crvena zvezda Radn čki FOB LESTVICA Bosna Sarajevo 24. Partizan Beograd 22, Jugoplastika Split 20. Crvena zvezda Beograd, Beko Beograd in Cibona Zagreb 16, Radnički FOB. Kvarner Reka in Metalac Valjevo 14. Rabotnički Skopje 8. B est Ljubljana, Industromantaža Zagreb in Zadar 6, Igman Sarajevo 0. PRIHODNJE KOLO (22.1.) Kvarner - Bosna. Brest - lndustromontaža, Rabotnički - Radnički FOB, Crvena zvezda Partizan, Beko - Jugoplastika, Cibona - Zadar, Igman - Metalac. ^ t _____________________________________ 89:85 85:83 117:115 73:80 80:76 78:89 94:89 lektorja Grozdanoviča so najprej odpravili reprezentanco SRS, potem Mladost in na koncu še drugo mlado postavo Jugoslavije. Zagrebški drugoligaš Mladost je bil drugi, Jugoslavija «B» tretja in študentje Slovenije četrti. Ne glede na to končno uvrstitev pa so izbranci le te zadovoljili, če upoštevamo, do niso bili najbolje uigrani in so stopili na igrišče v tej postavi prvič. Mladosti so odvzeli set in se žilavo upirirali obena jugoslovanskima vrstama. Na koncu jim je seveda zmanjkalo moči za tak zahteven turnir. ROKOMET L ITALIJANSKA LIGA Pomemben uspeh tržaške Dnine Duma — Mercury Bologna 18:15 (5:8) DUINA: Manzoni (Manzin), Kolšek 6, Polese, Tessarolo, Pischianz 5, Pellegrini 4, Andreasic, Pisani, Fortunati 2, Gerebizza. Duina je v Bologni slavila na račun domačega Mercuryja in si s to zmago zagotovila prvo mesto na začasni lestvici, ki ga deli v Volani-.em, ki je tudi njen glavni tekmec za osvojitev državnega naslova. V prvem delu igre Dnini ni šlo najbolje od rok, saj se' je polčas zaključil celo z vodstvom domačinov. V drugem polčasu pa je tržaška ekipa, predvsem po zaslugi o-dličnih napadalcev Pischianza in Kolšeka, najprej izenačila in nato svojo prednost obdržala do konca. Vsi ostri napadi domačinov niso zalegli. Odlično je zaigral tudi vratar, ki je v drugem polčasu ubranil tudi dve sedemmetrovki. Prvenstvo A lige se bo nadaljevalo čez*deset dni, ki se bo Duina pomerila z ekipo Rovereto. Tudi ta tekma bo zelo važna za sam vrh na lestvici. NA SP ŠTUDENTOV Jugoslavija odlična druga Na svetovnem študentskem rokometnem prvenstvu, ki je bil v pre teklih dneh na Poljskem, je jugoslovanska ekipa zasedla odlično drugo mesto. V finalnem srečanju jo je premagala reprezentanca Romunije, ki pa je v svoji ekipi imela kar sedem igralcev, ki so nastopili tudi na olimpijskih igrah. Finalna tekma je bila izredno izenačena. Mladi jugoslovanski rokometaši so prvi prešli v vodstvo, v nadaljevanju pa je bil izid še štirikrat izenačen. Jugoslovanska izbrana vrsta je sicer v tem srečanju zaigrala slabše kot proti Sovjetski zvezi, kljub temu pa je bila zmaga Romunov povsem zaslužena. FINALNI IZID Romunija — SFRJ 28:25 (15:11) KONČNI VRSTNI RED 1. Romunija, 2. Jugoslavija, 3. Poljska, 4. SZ, 5. Madžarska, 6. Tunizija, 7. Bolgarija, 8. Japonska. V Oslu je bil v prejšnjih dneh meddržavni ženski rokometni turnir, katerega so se udeležile praktično najmočnejše reprezentance na svetu, kot na primer olimpijske zmagovalke NDR in pa svetovne prvakinje, sovjetske reprezentantke. V tej hudi konkurenci je jugoslovanska ekipa zasedla odlično prvo mesto in si je s tem zagotovila »Pokal Polar*. V zadnji tekmi so jugo- inl KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Jadran je premagal tudi Tržičane s prikazano igro pa ni zadovoljil Visoka zmaga Poletovih mladincev in rekorden poraz Bregovih naraščajnikov Jadran — POM Tržič 82:76 (40:38) JADRAN: A. Sosič 12, Zavadlal 2, Žerjal 9 (1:2), Ražem 4, Lisjak, Vitez 6 (2:2), Klobas 16, Kraus 13 (1:4), Starc 16 (6:6), Sancin 4. POM TRŽIČ: Bianco 10 (2:3), Mi-sciali, Esposito 4 (0:1), Franceschi-ni 9 (5:7), Fontana 17 (3:4), Ardes-si H (3:4), Benigni, Furioso 21 (7:14), Agostinis 4. PM: Jadran 10:14, POM Tržič 20:33 " PON: Starc (31), Klobas (35)«, Kraus (40). SODNIKA: Corazza in Modolo (oba iz Trsta). V sobotni tekmi je Jadran, kljub zmagi, zopet slabo zaigral. Slovenski zastopniki so dokaj obetavno začeli in vse je kazalo, 'da bodo brez težav premagali goste, saj so že v 10. minuti igre vodili kar s trinajstimi točkami razlike. Tedaj pa so naši košarkarji popustili, igrali so nezbrano v obrambi in delali so začetniške napake. Bili so namreč preveč statični pod košem in niso zapirali prostora. V napadu pa so vse preveč »silili* na koš, kar je seveda izkoristil nasprotnik, da je zmanjšal razliko ob koncu prvega polčasa na sami dve točki. Tudi začetek drugega polčasa ni dokaj prida obetal za 'Jadranovo peterko. Gostje so namreč takoj po vedli in srečo so se naši košarkarji le zbrali v tolikšni meri, da so nasprotnika najprej dohiteli, nakar so si priigrali tudi prednost enajstih točk, ki so jo nato le obdržali do končnih minut in so zmagali s šestimi točkami razlike. Kljub na splošno poprečni igri, gre pohvala Ediju Krfiusa, ki 'je zelo požrtvovalno igral v obrambi. K. Leo MLADINCI Polet — Barcolana 113:23 (63:17) POLET: Danev 30, Kalin 2, Tau-čer 12, Sosič (k) 10, Vitez 34, Fer-luga 25. P.m.: 3:16. slovanske reprezentantke premagale norveško izbrano vrsto z 20:18 (13:9). mil III IllllllllllllUlllllfinil 111111111 lil lil III Hilli llllllliHMIlIlHIilinllllllllllllHUllllnllllMHI III lili Ulili IIIIII llllfllll liti IM MIH V PRVIH ITALIJANSKIH LIGAH KOŠARKA Goričani namučili igralce Forsta Tržačani pa so tokrat razočarali V A-2 ligi je Fernet Tonic nepričakovano izgubil doma z Brino A-1 LIGA Pagnossin 93:86 Forst — (40:46) FORST CANTU’: Meneghel 14. Della Fion 21, Tombolato 2, Wingo 30, Marzorat: 26, Cappelletti, Nata lini, Caraeacchi, Cortinovis, Prež zati. PAGNOSSIN GORICA: Savio, Gar-rett 22, Ardessi 34, Flebus 2, Be-retta 2, Sqro 7, Fortunato 6, Ca-luri 2, Bruni 11, Furlan. SODNIKA: G. in V. Ugatti (Salerno). PROSTI METI: Forst 19:23, Pagnossin 10.14. PON: Beretta. Tombolato in Soro. Goriški Pagnossin bi kmalu v Cantuju poskrbel za največje presenečenje kola. Goričani so namreč po prvem polčasu vodili s šestimi točkami razlike in, kar je važno, bili so povsem enakovreden tekmec domačinom ki pa so bili boljši prav v zadnjih minutah tekme, ko sta Marzorati it. Wingo zaigrala, kot znata. Ne glede na ta sicer pričakovani ] LESTVICA poraz, pa gre pohvaliti goriške ko ! Slnudyne 32, Forst in Mobilgirgi šarkarje, ki so res dali vse od 28, Alco 22, Brili in Xerox 18. Ca-sebe. In še posebno se jo izkazal non in IBP 16. Sapori 12, Pagnossin za do-saj je kapetan Ardessi, ki je bil mačine nerešljiva uganka, dal kar 34 točk. Že v nedeljo pa bodo Goričam pred novo težko nalogo: igrali bodo v Benetkah s Canonom. * # * V tej skupini je četvero mest za skupino, ki se bo borila za naslov praktično že oddanih (Sinudyne, Forst, Mobilgirgi in Alco), medtem 10, Jollvcolambanj in Snaidero 8. PRIHODNJE KOLO (231.) IBP - Brili Alco Forst, Sapori Jpllycolombani, Canon - Pagnossin. Snaidero - Sinudyne in Mobilgirgi Xerojf. A-2 LIGA Vidal — Pall. Trieste 73:59 (32:38) ............ ..................... VIDAL; Halla Costa 23, Darnell ko se druge štiri ekipe še Vedno Generali 9, Borghctto L. More- potegujejo za dve preostali mesti Od teh je edino Brili bil poražen. Canon in IBP pa sta slavila na tujem. Ponovno je potrdila svojo odlično formo ekipa Xerox, ki je zanesljivo odpravila kvotirani Alco. IZIDI 18. KOLA Xerox - Alco 107:92 Jolly - Canon 77:78 Snaidero - IBP 80:85 Brili - Mobilgirgi 86:92 Forst - Pagnossin 93:86 Sinudvne - Sapori 82:60 IZIDI 13. KOLA Napoli- Bologna U0 Fiorentina - Roma Pl Cesena - Foggia 2:0 Genoa - Cotanzaro 2:0 Juventus - Inter 2:0 Lazio - Verona 1:1 Milan - Torino 0:0 Perugia Sampdoria 0:0 LESTVICA | Juventus 23, Torino 22. Inter in Napoli 16. Fiorentina 15. Lazio 14, Genoa, Perugia 13, Roma, Milan in Verona 12, Sampdoria 10, Catanz.a-ro 9, foggia 8- Bologna 7 in Ce-sena 6. PRIHODNJE KOLO (30.1.) Catanzaro - Milan, Cesena La zio, Inter • Fiorentina. Napoli • Perugia. Roma - Juventus. Sampdo ria - Boloma, Torino - Foggia, Verona - Genoa. NAJBOLJŠI STRELCI A LIGE 11 ZADETKOV: Pruzzo (Genoa) 10 ZADETKOV: Graz.ianj (Torino) in Savoldi (Napoli) 7 ZADETKOV: Bettega (Juventus) in Muraro (Inter) B LIGA IZIDI lfi. KOLA Atalanta - L. Vicenza Brescia - Avellino Modena - Ascoli Monza - Catania Como - Palermo Pescara - Lecce Sambenedettcse - Novara Spal - Rimini Taranto - Cagliari Varese - 3ernan Radikon, Di Lenardo -fPetta-nilL Tesolin, Forschiassin, Biason. SODNIK: Rossetto iz Fiume Velelo. STRELCA: v 38. min. p.p. Uras, v 25' min. d.p. Gomišček. Juventina je v derbiju z ekipo iz Jarnika obdržala obe točki in se Pepela više na lestvici, kjer za-tretje mesto. Borghesovi varovanci so se za nevsko srečanje posebej pripravili, aJ se je v Štandrežu že več časa s^vorilo o tej tekmi, številna pri-, most občinstva je potrdila, da je jlo srečanje zanimivo in je zanj ®oa!o posebno zanimanje. v prvi polovici prvega polčasa so * °stje. takoj pritisnili in z dobro ®"o na sredini igrišča prisilili doline, da so večkrat igrali pod- Jeno vlogo. Kljub terenski premo-1 Lucinico ni ustvaril resnih prilož-?SV. za gol, tako da so se njegove ,Kc*je razblinile pred štandreškim genskim prostorom. v drugi polovici prvega polčasa ra so štandrežci zaigrali odločneje J), so v 38. minuti z Urasom dose-zadetek. Pred koncem polčasa * ~eba zabeležiti še dve priložnosti Standrežce. Prvo je zapravil'Go- 'sček, ki je neredno streljal, dru-Jr 'Gomišček sam pred vratarjem) ?? ie ustavil sodnik zaradi izteka 5 minut. - Grugi polčas se je pričel v zna-■Lj J" premoči ločniških igralcev, j 80 skušali za vsako ceno priti do /^načenja. Za njihov neuspeh pa , kriva sredina igrišča, ki je v >tji'|em polčasu popolnoma popu- 1 J^ub (emu je treba omeniti pri-n‘n"st, ki se je ponudila Radiko-vU' ko je z glavo streljal v vrata. tojUJu igralcu je Plesničar nekaj Uut kasneje prestregel žogo in mu ^Prečil, da bi realiziral. I JUventina je napade gostov dobro .Umirjeno odbijala ter je v proti-.,aPadih skušala presenetiti ločniško J^mbo. To se je zgodilo v 25. mi-tari 1:0 'e Gomišček dosegel drugi . t*k, ki je pokopal vse upe go- * i,k)če ekipe. ,Vr'je najboljši pri Juventini so bili; Plesničar, Tomažič in Uras. P. R. ‘■'morje - Edile Adriatica 0:0 k, PRIMORJE: Štoka, Cimolino, To-\«2za. Vižintin, Race, Angelieri, hah Ssi’ Valenti Clari> Lanza, Bar- 5*. Rustja. ^'°ILE ADRIATICA: Toppan. Del j nu, Leghissa, Paoli, Žacchinia, fjr)cu. Russian, Protti, Vascotto, Flo-„ ^v,48 min. Godeas), Verbacci. JUDNIK: Terpin iz Gorice. ^LEDAI.CEV: 300. u^deljski bel izid med Primor-'n Edile Adriatico ne odraža 'no dogodkov na igrišču. ® °d samega začetka so domačiji ’ kljub blatnemu igrišču, prevzeta ^budo in so do poslednje rninu-h.'fre imeli goste z napadalno igro 'ktičrio v šahu. v>skozi smo namreč prisostvo-jo ! vir skovita in dobro pripravljena. Ujete.fante so zatem jijj v prostorih nekdanje tekstilne tovarne. Nabralo se °kr°g 500. V ponedeljek zjutraj so jih dobro zastra-l>is^i0dpeljali s kamioni v Gorico in od tu z vlakom v te ^ Kobaridu in okolici je policija iznenadila mlade fan-letniLprazni^nem razpoloženju 1. januarja 1943, toda poleg Posl u 1^23 je pobrala še letnik 1924. Tudi to skupino so atl pod stražo v zbirno središče v Pistoio. 8) februarja 1943 pa je začela policija pobirati tudi Satne etn^a 1925 in 1926. V Zadlogu pri črnem vrhu je po-jau_ezne hiše obkolilo tudi po 30 in več karabinjerjev in vo-V 0^' Večina mladincev, ki so jih zajeli, je bila že vključena hj Ju Fante so zbrali v črnem vrhu in od tu vozili s kamio-jjaj aPrej. Partizani so zvedeli za ta pogon in pripravljali na-2 Ramenom, da fante osvobodijo. Do tega pa ni prišlo, ker je zapadel zelo globok sneg. Čez nekaj dni so se vsi fantje znašli v Carrari. Tu so jih vljučili v 336. posebno delavsko četo. Spomladi leta 1943 pa so fašisti priredili na Primorskem pravcati pogon na vse moške slovenske narodnosti, ki so bili sposobni nositi orožje. Pobirali so vse letnike od 1900 navzgor pa do letnika 1926, kolikor so jih našli še doma. Aretirane fante in mož& so pošiljali v zbirna središča: Asti (Piemont), Savigliano (Piemont), Pistoia (Toskana), Carrara (Toskana), Aquila (Abruzzi) in Potenza (Basilicata). Očitno je bilo, da se je fašistov zdaj polastila prava panika. V največji naglici so začeli dopolnjevati svoj sistem posebnih delavskih bataljonov. V uradnih spisih je zdaj govor predvsem o posebnih delavskih četah (Compagnia Speciale Lavoratori). Medtem ko so bili posebni delavski bataljoni pdd komando posameznih polkov, je o vsakem premiku posebne delavske čete odločal glavni štab italijanske vojske. Naši pregnanci so prišli na ta način pod strogo centralizirano komando. Glavni štab je torej odločal, kje in za katera težaška dela se posebne čete lahko uporabijo. Tako beremo v nekem dokumentu, da je glavni štab italijanske vojske «dodelil glavnemu štabu italijanskega vojnega letalstva posebne delavske čete, ki jih sestavljajo tuje-rodci (allogeni), da bi,'jih uporabili za okrepitev letalskih oporišč na Sardiniji.« 9) V zvezi z organizacijo in vodstvom posebnih delavskih čet se pojavlja zdaj v uradnih spisih izTaz «inquadramento», ki pomeni isto kot oboroženo vodstvo in spremstvo. Ponavadi ga je sestavljalo od 25 do 30 oboroženih italijanskih oficirjev, podoficirjev in vojakov. Zbirna središča, ki smo jih že našteli, so, bile nekakšne «tovarne« posebnih delavskih čet. Tu je četa dobila številko, ki ni imela nič več skupnega s tistimi, ki so jih nosile čete v italijanskih polkih, in na oboroženo spremstvo (inquadramento). Posebne delavske čete so nosile številko od 200, 300 in 400 navzgor. Vseh čet je bilo okrog 100 in vsaka je štela od 150 do 300 mož, iz česar je moč sklepati, da je bilo, v posebnih četah, ki so jih italijanske vojaške oblasti osnovale od druge polovice leta 1942 dalje, od 15.000 do 20.000 mož. Te čete so dobesedno goltale vse Primorce in Istrane, ki bi bili še sposobni nositi orožje. Vanje so uvrstili tudi vse tiste naše ljudi, ki so bili do tega časa iz kakršnihkoli vzrokov oproščeni vojaške službe. Vojaška oblast je posebne delavske čete koncentrirala v južni Italiji, na Sardiniji in Siciliji. Manjše število takih čet je bilo tudi v severni Italiji. Zanimiv je primer treh posebnih kazenskih čet, s številkami 215, 216 in 217, ki so jih v začetku marca 1943 odpeljali v Grčijo. V času velikih lovov na naše mladince na Primorskem, namreč spomladi 1943, so se začele v italijanski vojski nove čistke. Aprila 1943 so izločili iz italijanske vojske na Korziki vojake slovenske in hrvaške narodnosti 'ter odpeljali na Sardinijo. V posebne delavske čete so italijanske vojaške oblasti vključevale tudi sinove primorskih emigrantov, ki so jih aretirali na zasedenem ozemlju Jugoslavije, v tako i-menovani Ljubljanski pokrajini. 10) Zgodilo se je tudi, da so tu izločili iz vojske tolmača, beneškega Slovenca, ki se jim je zazdel sumljiv, ter ga poslali v posebno delavsko četo na Sardinijo. 11) Fašistične oblasti so pošiljale v posebi.e delavske čete na Sardinijo tudi politične zapornike .aktiviste OF (Trst, Gorica) in zaprte istrske Hrvate (Reka, Pulj, Zadar), ki jim niso mogli dokazati sodelovanja z narodnoosvobodilno vojsko. Zapori so bili v tistem času(namreč že tako natrpani, da je v njih primanjkovalo prostora za nove arestante. 12) Nekateri so prišli v posebne delavske čete na Sardinijo celo z ruske fronte. 13) Spomladi 1943 je bilo na Sardiniji okrog 30 posebnih delavskih čet, ki so štele skupaj okrog 7.000 mož. V teh četah so bili zastopani vsi letniki od 1900 do 1926. Poleg navedenih 30 posebnih delavskih čet, ki so prišle na Sardinijo predvsem v prvjh petih mesecih leta 1943, pa je bilo nar otoku še okrog 6.000 Primorcev in Istranov, ki so prišli tja v letih 1938 - 1942. Ti so sestavljali v enotah redne vojske posebne oddelke, ki so iih uporabljali za najrazličnejša dela. Nekateri so bili oboroženi s starimi puškami brez municije. V letih 1941 - 1942 je prišlo v Italijo v navado, da so začeli za pripadnike posebnih delavskih bataljonov poleg izraza «alloglotta» in »allogeno« (oboje pomeni tujerodec), rabiti še izraz «ribelle», kar pomeni upornik. V krajih, kjer so bili nastanjeni posebni delavski bataljoni, je policija med civilnim prebivalstvom razširila govorico, da so tam zbrali ljudi, ki so državi zelo nevarni. Civilisti so ponekod mislili, da so pripadniki posebnih delavskih bataljonov jugoslovanski vojni ujetniki. Bilo je mnogo primerov, da so v italijanskih mestih naše pregnance, to je pripadnike posebnih delavskih bataljonov, sprejemali z vzkliki: «Ribelli, ribelli!» " S 7) Darko Likar: Moji spomini na Sardinijo,' str, 1, rkp. M-OPPS-PAK. 8) Viktor Turjan: Pismo Sr. Vilharju, Ljubljana, september 1969, M-ONPPS-PAK. 9) Ufficio m. Sussistenza, prot. 23713/C, 23. 6. 1943-XXI°, M-ONPPS-PAK. ■ 10) Savo Slokar: Kronika »Sardincev* po dnevniku dogodkov, str. I, rkp. M-ONPPS-PAK. 11) Mirko Zoudar: Come entrai in 233.a Compagnia Speciale - Lavoratori in Sardegna, str. 1-2, rkp, M-ONPPS-PAK. 12) Lanko Kralj: Moji spomini na Sardinijo, str. 1. rkp, M-ONPPS-PAK. Lojze Stegii: Primorci in Istrani na Sardiniji,, Korziki in v južni Franciji med drugo svetovno vojno, str. 2, rkp, M-ONPPS PAK. 13) Albin Ogrin: Iz mojih spominov na Sardinijo, rkp, M-ONPPS-PAK. (Nadaljevanj* sledi j Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 —- Tel. 83 3 82 * 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25 000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 dtn, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 19. januarja 1977 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljani* Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob d** lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm višir* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško 'f goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drug''1 pokrajin Italije pri SPI. i i čt»n Italijanske a c z 1' zveze časopisnih iT 1Trst zeloinikov FIEG Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska I TRAGIČNA POSLEDICA NERAZSODNE ŠALE IN PRETIRANE REAKCIJE RIMSKI DRAGULJAR USTRELIL NOGOMETAŠA RE CECC0NIJA Član nogometnega društva Lazio se je z GhedirJjem predstavil za roparja, trgovec pa je segel po revolverju in sprožil • Pokojni zapušča ženo in dva otroka RIM, 18. — Draguljar Bruno Ta-bocchni je z revolverjem usteelil znanega nogometaša Re Cecconija misleč, da gre za oboroženega ro parja. Vest o tragičnem dogodku se je bliskovito razširila po vsej Italiji ter onstran meja. «Tragična šala*, «absu~dna smrt«, »neverjeten dogodek*, tako so se glasile prve reakcije na Re Cecco-nijevo smrt. do katere je v resnici prišlo v neobičajni!, okoliščinah; in vendar ni tragedija prav nič ab surdna. Toda poglejmo, kako se je odvijala. Luciano Re Cecconi, 29 letni član rimskega nogometnega društva La zio, je okoli 19.3» stopil s kolegom Pietrom Gnedinijem in prijateljem G orgiom Radizzolijem v draguljarno 44-letnega B-una Taboechinija, ki je trojici tisti hip kazal hrbet. Pokojni in Ghedini sta se domenila za šalo; ko je Radizzoli stopil korak naprej, je Luciano rezko vzkliknil; »To je ropi* Draguljar je potegnil iz predala revolver «walther* kal. 7.65 in ustrelil proti Re Cecco-niju, ki se je zgrudil brez besede. Ko ne bi Ghedini b’ž dvignil rok in dokazal, da nima orožja, bi draguljar uoeril revolver tudi proti njemu. Poleg Taboechinija so bili v trgovini njegova žena, sin in prija tel j. Ranjenca so takoj prepeljali v bolnišnico, toda že po 10 minutah je izdihnil zaradi hude notranje krvavitve — svinčenka mu je prebila pljuča. Policija je zaslišala priče, preiskavo pa vodi namestnik državnega pravdnika dr. Marrone. Tabocchini bo najbrž moral na zatožno klop zaradi pretirane reakcije v silobranu, če že ne pod hujšo obtožbo. Draguljarja so skušali v preteklosti že o ropati; februarja lani je z revolverjem ranil enega od roparjev, Angela Amatuccija. Pretiran zanos v silobranu torej, ki pa je v danih razmerah, ko prisostvujemo nenehnemu stopnjevanju ropov, ugrabitev in drugih nasilnih dejanj, tudi razumljiv; opravičljiv seveda ne. U-pravičena pa je psihoza, ki se čeda lje bolj loteVa draguljarjev, bančnih j kurirjev in drugih, ki imajo oprav ' ka z denarjem ali dragocenim bla gom. zato take šale. kakor si jo je omislil |5okojni, niso na mestu. i Luciano Re Cecconi je bil rojen 1. decembra 1948 v Nervianu pri Mi lanu. Zapušča ženo in dva otroka. ( dg) v izredni skrbi za lep in izbran jezik in v izbrušenem slogu ter duhovitem filozofsko obarvanem slogu. Ob smrti dr. Stanka Canjkarja so pokojnikovm svojcem in slovenskemu duhovniškemu društvu izrekli sožalja najvišji predstavniki slovenskega družbeno - političnega življenja. Kardelj, Kraigher, Ribičič in drugi. Michcle Vinci obsojen na 30 let ječe PALERMO, 18. — Kasacijsko prizivno sodišče je z drugostopenjsko razsodbo obsodilo 35-letnega Miehe-leja Vincija, obtoženega ugrabitve, umora in posilstva treh deklic, na 30 let zapora. S prvostopenjsko razsodbo dne ll. jul'ja'1975 je bil Vinci obsojen na dosmrtno kazen, tokrat pa so sodniki ugotovili, da ni docela uravnovešen. Po izteku zaporne kazni bo moral najmanj tri leta prebiti v zdravstvenem domu. Sodišče je obenem oprostilo zara- di nezadostnih dokazov 56-letnega Giuseppeja Guarrata, ki je bil s prvostopenjsko razsodbo oproščen, ker da ni izvršil kaznivega dejanja. Obtožen je bil sodelovanja pri trojni u-grabitvi. Namestriik glavnega pravdnika Nasea je za Vincija zahteval potrditev dosmrtne zaporne kazni, za Guarrai pa 8 let ječe; vložil je priziv proti obema razsodbama. Priziv je najavil tudi Vincijev branilec Esposito. Vinci naj bi oktobra 1971 v predmestju Maršale ugrabil 9-letno An-tonello Valenti, svakinjino hčerko, nadalje še sestrici Ninfo in Virginio Marchese (9 in 5 iet). Antonellino truplo so odkrili pet dni pozneje v bližnjem kamnolomu, ki je last Guarrata; tam so dva tedna zatem našli še drugi dve trupli. Odv. Esposito je na procesu zatrdil, da je bil Vinci le orožje v rokah mafije, ki da je hotela z Antonellino ugrabitvijo prisiliti njenega očeta, da sodeluje pri ugrabitvi deželnega krščanskodemokratskega poslanca Salvatoreja Grilla (ugrabitev potem ni bila izpeljana). PO POSVETU 0 JAVNEM REDU PRI PREDSEDNJKU REPUBLIKE V italijanskih jetnišnicah protestirajo proti zavlačevanju z izvajanjem reforme Pazniki nočejo iz jetnišnic, dokler ne bodo prejeli ustreznih jamstev o boljših delovnih pogojih Izjava senatorja Pecchiolija (KPI) in tajnice «Nenasilne zveze jetnikov» prof. Cambrinijeve i RIM, 18. — V italijanskih jetnišnicah vre. Jetn ki protestirajo, v glavnem zaradi neznosnih jetniških pogojev, predvsem pa zaradi počasnosti sodstva, saj je znano, da skoraj 20 tisoč jetnikov že dalj časa čaka na sodno razpravo. Mnogi upajo celo na oprostitev, medtem ko morajo Zaradi počasnosti sodstva čakati po več mesecev (ali let) v zaporu. Jetniki protestirajo tudi za~ad; glasov, da je predsednik vlade Andreotti na sestanku «o javnem redu* pri predsedniku republike Leoneju predlagal, naj bi v nekaterih jetnišnicah sploh ne izvajali nedavno odobrenega zakona o jetniški reformi. Končno pa protestirajo tudi jetniški pazniki, ker jih je peemalo in delajo zato v takih pogojih, da so tudi sami «na pol jetniki*. Tako je zadnje čase slišati o izvirnem načinu protesta jetniških paznikov. Ob poteku redne izmene pazniki ostajajo v ječi, nočejo domov, opravljajo dan in noč redno službo, marsikdaj celo zaostrujejo jetniški režim, da bi na tak način ODPIRA SE NOVO OBDOBJE BOJA ZA ODPRAVO SMRTNE KAZNI V ZDA IN DRUGOD GARY GILMORE USMRČEN V ameriških kaznilnicah še 335 na smrt obsojenih, od tega je 40 odst, črncev V Ljubljani je umrl dr. Stanko Canjkar Bil je ugleden pisatelj, teolog, med vojno član SNOS na osvobojenem ozemlju, po osvoboditvi je pomembno prispeval pri urejanju odnosov ■ned državo iu cerkvijo LJUBLJANA, 18. - V starosti 76 let je včera v Ljubljani umrl prof. dr. Stanko Canjkar. slovenski pisatelj, teolog, profesor ljubljanske teološke fakultete, dolgoletni dekan in prodekan, častni predsednik Slovenskega duhovniškega društva, urednik pri Moho-jevi družbi in družbeni delavec zlasri na področju urejanja odnosov med državo in cerkvijo. Dr. Stanko Canjkar se je rodil 25. aoriia 1900 v Savcih pri Ormožu. Po srednji šoli je študiral bogoslovje v Mariboru in Parizu ter doktoriral iz teologije. Sprva je bil profesor v mariborskem bogoslovju, kjer se je začelo njegovo napredno u-smerjeno vzgoj teljsko delo. Zaradi tega so ga pred vojno prestavili na ptujsko gimnazijo. Med vojno je kaplanova! v Košani na Krasu. Tesno se je povezal z narodnoosvobodilnim gibanjem in odšel na osvobojeno o-zeml e v Črnomelj. Vključil se je v versko komisijo pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu. Po osvoboditvi je bil izvoljen v ustavodajno skupšč no nove Jugoslavije, zadnji dve leti pa je bil član sveta republike SR Slovenije. Bil je tudi e-den od stebrov Cirilmetodijskega diuštva slovenskih katoliških duhovnikov. Za svoj prispevek za urejanje odnosov med socialistično Ju-goslav jo in cerkvijo je bil večkrat odlikovan. Dr. Stanko Canjkar je bil tudi po memben leposlovni snovalec. Za »Dom in svet* je leta 1938 napisal simbolično dramo «Potopijeni svet*, ki je s svojo tematiko vzbudila ve liko zanimanje, v delu katoliške javnosti pa je naletela na odpor. Leta 1940 je napisal zgodbo «V planinah*. k: k' polna p-efinjenih psiholoških nadrobnosti in v kateri razkriva svoje poglede na svet. Leta 1945 je izšel njegov najobsežnejši pripovedni tekst, roman »Noetova barka*, v katerem je mnogo avtobiografskih po tez. Njegova obsežna pripovedna teksta sta še povest «Po vrnitvi* (1947) in družinska kronika »Križnarjev« (1952). V drami »Za svo bodo* ob-avnava tematiko NOB na našem Krasu, leta 1954 je izdal dra mo »Zvestoba*, kasneje pa je še dramatiziral lastno zgodovinsko povest »Sloven iz Petovije*. Nekatera njegova dela so v zadnjih letih izšla v ponatisih. Poleg tega je mnogo pisal za Mohorjeve koledarje in razne izdaje Mohorjeve družbe v Celju. Razen v izraziti socialni tematiki kaže odlika njegovih del tudi DRAPER (Utah), 18. - Ob (15.48 po srednjeevropskem času) včeraj je peterica prostovoljcev v tukajšnji kaznilnici usmrtila Garyja Gilmora in tako napravila konec njegovi irnovi poti. Kot znano se je šestintridesetletni obsojenec trdovratno upiral možnosti, da bi mu smrtno kazen morda spremenili v dosmrtno ječo ter je vztrajno po navijal zahtevo, naj ga takoj u strdijo. Njegov primer je močno vzburil ne le ameriško, temveč svetovno javnost sploh, kolikor je znova potisnil na površje kočljivo vpčašanje smrtne kazni in še poglobil prepad med njenimi zagovorniki in nasprotniki. Gilmore it bil rojen 4. decembra 1940 v Mceameyu (Texas) in je imel tri brate. Oče Frank je bil najprej cirkuški akrobat in klovn, nato pa je odprl trgovino. Bil je podvržen pijači. Mati Bessie ni i-mela zaradi tega lahkega življenja, a neurejene družinske razmere so ne gativne učinkovale na Garrvjevo duševnost. Tudi sam je bil vdan alkoholu, sar mu je domala uničilo živčno ravnovesje: postal je nasilen, romal je iz poboliševalnice v zapor za mladoletne, odtod iz ene kaznilnice v drugo, dokler ni v 48 urah izvršil kar dveh umorov. Navidezno je šlo za zločina v roparske namene (nagrabil si je nekaj dolarjev), v resnici pa je Garv bil žrtev pravih raptusov, ki so ga silili k pobijanju. Mod 18-letnim biva njem v ječi je sam nekoč dejal; «Za nobeno ceno ne bi hotel izza rešetk; ne vem namreč, ali bi se mogel obvladati, ko bi me ponovno zagrabila sla po ubijanju.* Za zapahi ‘J: je Gilmore izkazal kot sila tenkočuten in v splošnem dokaj razsoden možakar, ki je rad pesuikoval in risal, in to do bro, kot vedo povedati očividci. Kdo in kakšen je bil v resnici, nam bo skušal obrazložiti Lawrehce Schiller, ki je prevzel nalogo, da o pa kojnem napiše knjigo spominov. Usmrtitev je bila v prostorih zapuščenega skladišča v državni ka znilnici Utaha, v Draperju (30 km od Salt Lake Cityja). Če so obso jencu ugodili z eksekucijskim vodom, mu glede\ drugih želja niso: usmrtitvi ni smela prisostvovati za rečenka Nicole Barrett. ki se nahaja v psihiatrični bolnišnici, od kar je nedavno sporazumno z Gary jem sklenila izvršiti samomor: na glavo so mu nadeli po zakonu nred pisano črna kapuco, česar ni hotel, ker- je želel zreti naravnost v pu škine cevi med drugim je tudi za prosil, naj bi ga ne privezali i stolu in tudi te želje niso upoštevali. Eksekucijski vod je sestavljalo, kot rečeno pet prostovoljcev. Eden od njih je imel puško nabito salvo, a idotični. tega ne ve; tako naj bi se vsakdo od peterice tol a žil, češ, morda je bila salva moja. torej nisem prispeval k Gilmoro-vi usmrtitvi. Dvomljivo je seveda, če koga od prostovoljcev ta človeška plat ustrelitve sploh zanima, ko na se je za usmrtitev prijavilo nebroj ljudi, da bi si tako prislužili peščico dolarjev. Pokojnikovo truplo so takoj odpeljali na univerzitetno kliniko v Salt Lake City: nekatere organe bodo po Gilmorovi želji uporabili za presaditve. Druge posmrtne ostanke so sežgali, a pepel bodo raztro sili z letalom nad Provo, kjer je pokojni bival in 'nad bližnji Spring ville, od koder je doma zaročenka Nicole. Usmrtitev je že izzvala vrsto reakcij, tako so n.pr. vzrojili predstavniki ameriške zveze za človečanske pravice, združenja za napre dek temnopoltega prebivalstva, a meriškega sveta cerkva in številnih. 7-48 združenj, ki so se do zadnjega zavzemali za odpravo smrtne kazni. Spor okoii tega kočljivega vprašanja bo še dolgo trajal, kajti ne gre pozabiti, da čaka v ameriških kaznilnicah na usmrtitev še kar 335 zapornikov, od tega je 40 odstotkov temnopoltih in pet žensk. Zadnja usmrtitev v ZDA je bila 2. junija 1967. ko so v Coloradu ubili večkratnega morilca Joseja Mongeja. Vest o Gilmorovi usmrtitvi, ki so ji prisostvovali pokojnikov stric, njegova branilca in pisatelj Schiller, so ameriški listi objavili z velikim poudarkom pretežno na Drvi str« ni. Čemu dvojna mera, se je vprašal vatikanski radio in naglasil, da so Smithovi rasisti ravno tedaj, ko je Gilmore sedel pred eksekucijski vod, obesili osem temnopol tih nacionalističnih 'borcev, a o tem v tisku še sledu ni. (dg) GENOVA, 18. - Tolpa, ki je v sredo ugrabila ladjarja Piera Costo, zahteva za njegovo izpustitev 10 milijard lir odkupnine. Zahtevo je posredoval ugrabljenčevepiu prijatelju neznanec po telefonu. Nasprotno se ugrabitelji 11 letnega Renza Nespolija, izginulega minulo soboto pri Comu, niso še oglasili. Spored Mondalovcga potovanja v Evropo in na Japonsko VVASHINGTON, 18. - Izvoljeni a-meriški podpredsednik Walter Mon-dale sc pripravlja na krožno potovanje po svetu, ko bo po nalogu predsednika Jimmyja Carterja obiskal zaveznike v zahodni Evropi in na Japonskem. Objavljen je bil podrbben program potovanja. Iz ZDA bo Mondale odpotoval 23. januarja. V Bruslju bo v nedeljo zvečer. Naslednjega dne, v ponedeljek, se bo najprej srečal z belgijskim premierom Tindeman-som, nato pa se bo srečal s tajnikom NATO Lunsom ter predsednikom izvršnega odbora EGS Jen-kinsom. V, ponedeljek zvečer bo odpotoval v Bonn, kjer se bo v torek srečal s kanclerjem Helmudtom Schmidtom. V sredo bo, po krajšem postanku v zahodnem Berlinu, odpotoval v Rim, kjer ga bosta sprejela predsednik republike Leone in vlade Andreotti. Iz Rima se bo Mondale v četrtek zvečer odpravil v London, kjer se bo v petek dopoldne razgo-var.jal z britanskim predsednikom vlade Callaghanom. Naslednjega dne, v soboto, pa se bo Mondale srečal s francoskim predsednikom vlade Giscard D’Estalngom. Istega- večera bo Mondale odpotoval v Tokio, kjer se bo v ponedeljek, 30. januarja, srečal s premierom Takeo Fukudom.1 V torek, 31. januarja, se bo Mondale vrnil v ZDA. RIM, 18. — Florentinska preiskovalca Corrieri in Vigna, ki vodita preiskava o umoru sodnika Vittoria Occorsia, sta se mudila danes v Rimu. Na prizivnem Sodišču sta pregledala akte Occorsiove preiskave v zveži z delovanjem nacifašističnc-ga gibanja «ordine nuovo*. CAPETOWN, 18. — Britanski veleposlanik pri OZN Ivor Richard je dopotoval nocoj v Capetown, kjer se bo razgovarjal z južnoafriškim predsednikom Vorsterjem glede vprašanja bodočnosti Rodezije. BERLIN. 18. - Policijske oblasti zahodnega Berlina so sporočile, da so vzhodnonemške obmejne straže pričele v zadnjem času preprečevati redni osebni promet med vzhodnim in zahodnim delom Berlina. Od petka naprej naj bi straže zavrnile kakih 15 zahodnonemških državljanov, deloma takih, ki imajo sorodnike v vzhodnem Berlinu. iiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiimiiiimiiMiiMiiiiimiiiitiiHiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiMiliMiiitiiiiiltiHiiiHiiiiitiiniMiiittlltiitHiHMiiiHitiiiiiiiiiuiijiiiiMiiMiiiimii PREGANJANJE PODPISNIKOV «CHARTA 77» V ČSSR Pismo vdove Slanskega tajniku KPČ Husaku Poziv Zdeneka Mlinarja zahodnoevropskim naprednim silam opozorili i.a svoje probleme parlament in vlado. Pojav se je razširil na celo Italijo. Zadnje dva dni so se zaprli v jetnišnicah pazniki v Turinu (40 jih je), Savoni (25), Nova.ri (40), Pesa-ru (75 v Fossombronu), Perugii in Spoletu, v Tarantu (80 paznikov), Brindisiju, Luceri, San Severu in tudi v Trstu. Povsod skušajo pazniki navezati stike s političnim1 predstavniki in sodniki, da bi jih zaprosili za posredovanje pri osrednjih oblasteh. V zvezi z možnostjo, da bi jetniš-ke reforme ne izvajali v nekaterih kaznilnicah sta povedala svoje mnenje komunistični senator Pecchioli in tajn:ca «Zveze nenasilnih jetnikov* profesorica Cabrinijeva. Pecchioli je predvsem dejal, da je reforma kaznilnic pozitiven zakon, ki ga je treba izvajati v celoti. Zato je potrebno uresničiti vse ukrepe, ki predvidevajo posodabljanje in izpopolnjevanje jetniških struktur. Predlog, da bi reforme ne spoštovali v nekaterih jetnišnicah bi samo izzval še večjo napetost in bi sam po sebi ne rešil ničesar, prav nasprotno. Pač pa je mogoče, da se za določen rok in ob izjemnih priložnostih, ko je treba posebno nevarne jetnike posebej nadzorovati, mogoče sprejeti predlog o zaostritvi režima. Nikakor pa ne na škodo jet-niške reforme. Profesorica Cambrinijeva pa je sporočila, da bo izvajala gladovno stavko, vse dokler ne bo prejela jamstev, da Andreottijevega predloga o ukinitvi jetniške reforme ne bodo sprejeli. Po njenem mnenju gre za predlog, ki je izzivalnega značaja in je, poleg vsega, še protiustaven. V Leccu nadaljujejo iskanje štirih zapornikov, ki so pobegli prejšnjega dne s pomočjo zunanjih pajdašev. Pravijo, da bo do jutra pripravljen ,«ident:kit» enega izmed napadalcev, ki ga je spoznal eden izmed jetniških paznikov. Medtem pa so v Genovi aretirali Eneo Carto in Roberta Salvinija, ki sta pobegnila iz zapora v Cuneu. Bila sta skupaj s štirinajstletnim dečkom, ki ju je preživljal z manjšimi krajami. Iz Oristana poročajo, da se je sku pina 30 jetnikov uprla, ker sodstvo zavlačujj z njihovimi procesi. Zaprli so se v hodniku jetnišnlce pet ur, dokler jim državni pravdnik ni dal zadovoljivih jamstev, (st.s.) TRŽAŠKA KRONIKA Včeraj 60 ladij ob (ržaških pomolih Tržaško pristanišče je v teh dneh ponovno zatrpano z ladjami: včeraj na primer je stalo ob njegovih pomolih okrog 60 ladij, nadaljnjih 12 pa jih je čakalo v zalivu. Veliko število železniških vagonov v luki in na bližnjih postajah občutno zavira promet. V sami luki je včeraj čakalo na pretovor 976 naloženih vagonov, nadaljnjih 453 pa jih je stalo na progah izven pristanišča. Luška ustanova v tej zvezi poudarja, da prihaja do natrnanosti v luki v tem času že nekaj let. Razloge je iskati v neugodnem vremenu, v masovnih pošiljkah agrumov in v počasnem delu v drugih lukah, domačih in tujih, kjer je promet v tem času prav tako živahen. Luška ustanova je dala pristaniščnikom na razpolago posebno opremo, da lahko delajo tudi v dežju. Protestna akcija jetniških paznikov Vsedržavno gibanje kaznilniških paznikov, ki se borijo za boljše pogoje dela v kaznilnicah in predvsem za boljšo organizacijo svoje službe, je zajelo tudi Trst. Pazniki v koro-nejskih zaporih so se, kot že drugod po Italiji, sami kaznovali s tem, da ostajajo nepretrgoma v službi. Kljub temu »sindikalnemu* gibanju pa so pazniki še poostrili nadzorstvo in ga celo podvojili. Včeraj so celo uvedli obhodnice na ulici ob zidu kaznilnice. Predstavnik paznikov je včeraj sporočil, da so oklicali tako stanje za nedoločen čas in da v vsem tem obdobju noben paznik ne bo zapusti' kaznilnice. • Podlonjcrsk« sekcija KPI prireja drevi ob 19. uri na sedežu krožka »Stella* predkongresno zborovanje. Promet po Ul. Plavi« se ponovno redno odvija. Dokončali so namreč gradnjo nadvoza, ki ho povezoval Staro istrsko cesto z Jeričl.ievini trgom in s tem ukinili obvoz, ki je povzročal številne zastoje v prometu. Nadvoz ni še odprt, za promet, ker so dogradili le nosilne strukture, treba pa bo še dokončati nekatera pomožna dela. PRAGA, 18. — Glasilo češkoslovaške partije «Rude pravo» je v o-strem komer.tarju proti podpisnikom izjave eCharta 77* zagrozilo s prijavo po «posebnem odstavku kazenskega iakonika, ki predvideva zločine proti temeljem socialistične u reditve ČSSR». To daje misliti, da se vodstvo KPČ pripravlja na ; roces proti glavnim pobudnikom izjave, ki so že bili aretirani. To so dramaturg Vaclav Havel, časnikar Jiri Lederer, Franti-sek Pavlicek in Ota Omest. Te sedaj zaslišujejo, medtem ko so nekateri izmed podpisnikov izjave (vseučiliš-ka profesorja Jiranek in Palous) bili že odslovljeni iz službe. Po tisku se nadaljuje kampanja pjoti podpisnikom izjave in uporablja besedic je izpred dvajsetih let. Tako podpisnike označujejo kot ((podložnike mednarodnega imperializma in sionizmai>, španskega borca Kriegla pa imenujejo kar «mednarodnega pustolovca». S tem v zvezi so podpisniki in simpatizerji izjave «Charta 77» reagirali dostojanstveno in odkrito. Tako je, na primer, vdova obešenega bivšega tajnika KPČ Rudolfa Sionskega, pisala sedanjemu partijskemu sekretarju Gustavu Husaku. V pismu ga opozarja na nevarnost kampanje, ki za las spominja kampanjo izpred dvajsetih let. «Tedaj, tovariš Husak,» piše JOsefa Sionska, «so v tisku objavili deset tisoč peticij, ki so zahtevale smrtno kazen za vas, Gustava Husaka.» Kot je znano, je Gustav Husak bil obsojen leta 1952 na dosmrtno ječo skupaj s slovaškim pesnikom Lacom Nbvo-meškim. Iz ječe so ga izpustili leta 1964, rehabilitirali pa nekaj let pozneje. Nekateri drugi podpisniki izjave pa so naslovili svoj poziv zahodnoevropskim levičarskim silam, predvsem partijam *evrokomuniz-ma» ter poimensko njihovim tajnikom Berlinguerju, Marchaisu ter Carrillu, naj posredujejo, da bi se preganjanje na Češkoslovaškem nehalo. Tako je bivši član politbiroja CK KPč Zdenek Mlinar predlagal, naj bi v ČSSR dopotovalo nodposlan-stvo dobre volje* treh partij, ki naj bi si na licu mesta ogledalo položaj. Poleg lega pa poziva dopisnika «Unita» naj pride na Češko. Resnici na ljubo a so dopisnike «Unita» na Češkoslovaškem (Ferdija Zidarja in Silvana Goruppija, iz Trsta) izgnali kot nezaželene in jih glasilo KPI ni nikoli več nadomestilo, (st.s.) V ’zvezi z dogodki na Češkoslova škem je dur. tajništva KPl Paolo Bufalini, izrazil željo, da bi KPč ne nastopala represivno proti oporečnikom*. pač pa upoštevala delikatnost problema, ki je nastal, in navezala s podpisniki izjave kon- struktiven dialog, da se premosti vrzel, ki je nastala po letu 1968. (st.s.) BARCELONA, 18. — V pristanišču je prišlo do silovitega trčenja med špansko tovorno ladjo «Urlea» in ameriškim vojaškim čolnom, s katerim se je večje število mornarjev vračalo na ladji 6. brodovja (ladja za prevoz helikopterjev «Guam» in oporna ladja «Trenton»). Čoln se je prevrni' in računajo, da je najmanj 46 mornarjev utonilo. Huda železniška nesreča v Avstraliji SYDNEY, 18. — V predmestju se je pripetila strašna železniška nesreča, pri kateri je bilo ubitih najmanj 100 oseb, a kakih 80 je bilo ranjenih. Ko je potniški vlak z delavci in šolsko mladino zavozil pod nadvoz, sta se vagona iztirila, pri tem zadela ob opornik železobeton-skega mostu in povzročila njegovo zrušenje. Težki cementni bloki so tri železniške voze dobesedno zmečkali in potegnili s seboj še tri avtomobile, ki so ravno tisti trenutek privozili na most. Zrušenje mostu je hudo poškodovalo tudi plinsko ter električno napeljavo. , • Ravnateljstvo pokrajinskega konzorcija za prevoze obvešča, da je podaljšalo Veljavnost izkaznic po posebni tarifi (kodeksi 00. 05. 07). ki so bile izdane lota 1976. do konca februarja 1377. Ceno za izkaznice bodo kasneje zaračunali. KPI in PSI (Nadaljevanje z 2. strani) lami in sploh s prebivalstvom. Povsem prezrli s<5 tudi obvezo po o-sveščanju šolske in delavske mladine, predvsem na področju zgodovine osvobodilnega gibanja in vrednotenja republiške ustave. Glede globalne zaščite slovenske manjšine delavski stranki očitata pokrajinskemu odboru, da ni uresničil tistega dela programa, ki je predvideval formuliranje konkretnih ukrepov v mejah pristojnosti pokrajinske ustanove, s posebnim poudarkom na vprašanje rabe jezika s strani predstavnikov manjšine na vseh forumih in še posebno v izvoljenih svetih. Pokrajina prav tako ni znala dati nobene pobude glede gospodarskega položaja (priprave na gospodarsko konferenco so že več časa v zastoju), kar je še posebno važno v sedanji fazi po ratifikaciji osimskih sporazumov. Končno je bilo delovanje Zanettijevega odbora, kot poudarja resolucija, pomanjkljivo na področju socialnega skrbstva, glede šole in kulture (priprave na kulturno konferenco so prav tako ustavljene). v samih odnosih s pokrajinskimi uslužbenci, onemogočeno pa je bilo tudi ustvarjanje novega in konstruktivnega odnosa med odborom in svetovalskimi komisijami, s čimer je propadla tista nova oblika upravljanja, ki je bila ena izmed temeljnih točk programskega sporazuma. Po Vseh teh ugotovitvah ir očitkih, pa tudi ob upoštevanju izjav, ki jih je dal sam Zanetti na zadnji seji po krajinskega sveta, zahtevata svetovalski skupini KPI in PSI preklic zaupnice Zanettijevemu enobarvnemu demokrščanskemu odboru. Zaradi pomanjkanja prostora je izostalo poročilo o kulturnih prireditvah ob priliki borštanskega praznika, ki ga bomo objavili v jutrišnji številki. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124;, Bazovica: tel 126 165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225 141; Božje polje. Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel 200-121: Se sijan: tel. 209 197; Zavije: tel. 213137. Milje; tel. 271124. SREDA, 19. JANUARJA 1977 12.30 13.00 13.25 13.30 14.10 17.00 17.25 18.15 18.45 19.20 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal ARGUMENTI: Kinoteka — Politika Komični filmi Vremenska slika DNEVNIK in Danes v parlamentu Dopolnilni tečaj nemškega jezika PROGRAM ZA NAJMLAJŠE: Prijatelj iz krede, trije risani filmi Levi na svobodi — kratki film ARGUMENTI: Kinoteka - Politika Kronike Sodnijska pomota: PRIMER ZASTRUPITVE, francoski film Neka ženska zapusti svojo družino, ker bi hotela zaživeti z n«; kim drugim moškim. Toda njena hčerka ne more in noče živeU b"ez svoje mamce in ženska se vrne na svoj dom. Čez nekaj časa njen mož umre iri ženska se vrne k svojemu prijatelju. * kraju, kjer se to dogaja, se o tej zadevi veliko govori, tako da po letu dni, odkar je mož umrl, načelnik policije da ponovno odkopati truplo moža, da bi zadevo razčistili. In tako se zve' da je tnož zaužit večjo dozo strupa, arsena. Žensko postavijo pred sodišče in kmalu prizna, da je dala možu strup, vendar ni šlo za arsen pač pa v posmrtnih ostankih ugotovijo drug1 strup, DDT ... Almanah in Vremenska slika DNEVNIK Carosello, che passione! — prvi del ■ ŠPORTNA SREpA BOKS — prenos iz Sanrema: Remersi — Faciocchi Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slik« Drugi kanal O tem je sedaj govor Tedenska oddaja o kulturnih aktualnostih DNEVNIK - Ob 13. uri Vzgoja in dežele: Poklicno usposabljanje, 6. nadaljevanje PROGRAM ZA MLADINO: Zaklad gradu brez imena — film Pol ure za mladino: Aktualnosti Tehnične znanosti: UMETNOST LEON BATTISTA; Intelektualec in italijanski dvori Rubrike Dnevnika 2: PARLAMENT IN ŠPORT Alfred Hitchcock predstavlja: OSEBNA NAPAKA Film. ki ga je režiral Alan Crosland jr. Pisma Paoli Borboni. DNEVNIK 2 - ODEON Vse o prireditvah DAMICA DELLE 5 V*. Mark Chabot je psihiater in zdravi študentko Daisy Gamble-ki bi se rada otresla grde razvade, kajenja. Zdravnik ji skuš* pomagati s tem, da se »sprehodi* z njo v njena otroška leta-v dobo pubertete, ko se je začela njena razvada. In psihiater Chabot z začudenjem odkrije, da gre v to preteklost daleč nazaj in sicer v dobo, ko je ubogemu dekletu uspelu v 18. stoletja postati lady zaradi njene fizične lepote. Toda psihiatra Cha-bot.a ne zanima le njen primer, pač pa se tudi zaljubi v žensko iz davnih časov. Vendar hoče Daisy už/vati ljubezen da našnjih dni, želi biti ljubljena za to, kar v resnici je in j® hudo preseneti in žali, ko ugotovi, da jo zdravnik ljubi v oblik; nekakšne njene prikazni iz pretekle dobe. Zato sc njuni odnos' prekinejo Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljeno 12.10 TV ŠOLA: Pravopis, Likovni pouk, Starinski plesi itd. 17.15 Z besedo in sliko: DESETNICA 17.30 Palača Pitti v Firencah — Oddaja iz cikla Italijanski muzej' 17.55 Obzornik 18.10 NE PREZRITE: Moška zadeva? 18.45 Pogovori o glasbi: Kako poslušamo in vrednot:mo glasbo V današnji oddaji se bo predstavil hornist Miroslav Srbinov'®1 član vojaškega orkestra ljubljanske garnizije, ki je pred ne davnim diplomiral na ljubljanski akademiji za glasbo pri Jožetu Faloutu Risanka DNEVNIK 19.45 20.00 20.40 21.45 12.30 13.00 13.30 17.00 17.30 18.00 18.25 18.45 19.10 20.40 21.30 19.15 19.30 20.00 21.45 22.35 Film tedna: CEZAR IN ROZALIJA Režija Claude Sautet (1972), igrajo Yves Montand, Rod’)' Schneider, Samy Frey in Umberto Orsini To je zgodba dekleta, žene, ki ljubi življenje, moške, pa se ne odloči, komu bi dala prednost. Nekaj časa je z enim, nat1' z drugim — nazadnje živi celo z obema in se sprašuje, kak® naj se odloči. Gre za zelo sproščen, prostodušen fikj! Zrel gledalec pa ga bo vendarle znal ceniti p-av zaradi o® krite poštenosti, s katero se loteva življenjskih problemov, 0 katerih navadno vse prepogosto slepomišimo Včeraj,, danes, jutri: BRAZILSKA NASPROTJA DNEVNIK Koper — barvna 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Blišč in beda kurtizan — 1. del 21.25 SUTJESKA — narodni park 22.00 Jazz festival Ljubljana 75 22.30 Namizni tenis: JUGOSLAVIJA - ZSSR Zagreb 17.45 Med šolo in domom 18.15 Znanstvenik MILU TIN MILANKOVIČ 18.45 NARODNA GLASBA 20.00 Izbor v sredo: Večer z J. Menuhinum TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 12.45, 15 30, 18.00, 19.15 Poročila; 7.20-12.45 Dom ip izročilo: Dobro jutro po naše, Tjavdan, Dogodki iz naše zgodovine, Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti, Glasba po željah; 13.00-15.30 Za mlade: Kulturna beležnica, Z glasbo po svetu, Mladina v zrcalu časa, Glasba na našem valu: 16.00-19.00 Kultura in delo: Deželni solisti, «Rdeči telefon*, radijska igra. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 16.00, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 8.35 Jutranja glasba; 9.30 Pisma: 10.10 Otroški kotiček; 10,45 Glasba in nasveti: 11.15 Poje Oto Pestner; 12.05 Glasba po željah; 13.00 Pisan spored; 14.15 Glasben« oddaja' 14.45 La Vera Romagna: 15.00 Znanstvena oddaja; 16.10 Tržaški zbor «A. Illersberg*; 16.45 Med rojaki- v zamejstvu; 17.10 Izložba hitov; 18.00 Oddaja progresivne glasbe; 18 35 Iz priljubljenih oper; 19.30 Pisana glasba; 20.00 Zborovsko petje; 21.00 Literarna oddaja: 21.15 Saksofonist Stan Getz; 22.45 Glasba za lahko noč. RADIO 1 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 1n 'V) Poročila; 6.00 Budilka in popevke; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00 '' 10.30 Vi in jaz; 11.30 Glasbeni P1* gram: 12 10 Pokrajine: Piem°",, 13.30 Identikit - italijanske in fJ' plošče: 14 30 Glasbem-govo'''1' program: 15 05 Srečanja: NIP - pisan spored: 18 35 P'“-gram z MarCellnm Cascom; W Glasbeni spored; 2105 Konc®' lahke glasbe z orkestrom G. K|t mer; 23.15 Glasba za lahko 0° SLOVENIJA 7 00, 8 00, 11.00, 12 00, U °° 18 00. 22 00 Poročila: 6.20 Rekr®f. cija; 6.50 Dobro jutro otroC •; 7.20 Beseda na današnji ds®’ 8.08 Glasbena matineja: 9.25 ™ pojmo pešem: 9.40 Samoup''®^ ljanje s temelji marksizma: 1®,, Kdaj, kam, kako in po čet11'. 10.45 Turistični napotki; 11 03 ' -svetu glasbe: 12 30 Kmetijski sveti: 12 40 Pihalne godbe; Ob izvirih ljudske glasbene i"11®.. nosti; 14 30 Naši poslušalci če?1., tajo: 15.00 Dogodki in odiT>ev. 15.45 Spomini in pisma: 16.00 to vrtiljak*: 18.05 Odskočna “ ska; 18.30 Domača in tuja zbor® ska literatura: 19.20 Zabavna K. sba; 19.35 Lahko noč. otroch; 19.45 Ansambel Franca PuhafF 21.00 Glasbena kulturna pano1', ma; 22.20 S festivalov ja***’ 23 05 Literarni nokturno.