številka.
Izdanje za petek 19. julija 1895
_(t Trata, v četrtek zvečer dne 18 julija 1895.)
Tedaj XX.
„EDINOST'
izhaja po trikrat na todr-n t i.«tili n-danjih «k torkih, 6etPtUlh
m a0t>0t*hll. 2jHI»nj« izd->njp i/ bajn oli »t. uri zjutraj, fc<"-i>niu ;>,t »ti T. uri Tt^nr. - Obujmi iiuianjt' -tam«:
'B te.lftn bimi«< , f. — ixT«ti Avninji- I I.«
«» tri m«*««. . „ 'i.liti . , , 4,—
>A |I0| lft» . , , h,— ... N— ia VMu I.MO . . . 10.— ... 1«.—
Nt nartčbe bret priložene mrooiiinp
nt Jemlje oilr. Posamične iiorilko m- dublTi.jo v pri»-dajalnicah lutiaka t* Imtu p., a mr, iiTni TnU po 9 nvf. Sobotno Toćorim tadanja v Imtu 4 n6„ iir«n Trsta £ »4.
EDINOST
Oglasi »o r»j:ie po tarif« t petita; it> * iJoh ]in»i Jrk*rai ».t plačuje
:Tintor, k . ikor	- % I -1. vr«ti.\
Poot.ina. oHinrtmrs I>I jam«'.nhT.ili*. t^i ntflai ii<I Ht> ri' in i, i p i po^- niS"
, si l • • p i -1 iiiij ■ i ik,1 .j,, uredništvu
iii'-.» t,*«H»rui . t. t.:. V u i ti i.i m ii t.iti fr.niHiivm i. k-r utt .i'Min.,n n,) p., iprnj juiHjii. Rukop'i ni j a vračajo.
Glasilo ■lovenaketfa političnega dpuitva
Naročnino. r..k *in*<'i;n -'i i^Un ■ .pro-j»m:i uprni'niitr« uiieit Moimo pic-oolo hit. 3, II. uailsi. t)«tprte reklamacijo *•> proste poštnino.
P plmorako.
„ T tdinoall J* m<tf»
Tretji vsesokilski izlet v Prago.
(Daljo).
Na to vrstila se je zdravijca za zdravijco, Gosp. C a s a 1 o t, podžupan mesta Bordeaui, pozdravil je češke Sokole v imenu gimnastov francozkih iz Bordeaux-a završi vsi svoj govor z besedami, da so se Francczje prepričali, da je Češka dom naroda, ki zna ceniti svobodo, neodvisnost, samozavest, marljivost a nad vsem ljubezen do domovine.
G. L u k e i, starosta Sokola berolinskega, zahvaljeval se je za srčen vsprejem v imenu Čehov iz Draždan, Lipskega, Monakovega in fierolina zatrdi vsi, da ostanejo Čehi na Nemškem zvesti svojej domovini, da vzgajajo tudi čeike matere na Nemškem svoje otroke v dnlm Sokolstva, ter nazdravivši v imenu poslednjih češkim gospem in gospodičinani.
Dr, F o d 1 i p n y spomnil se je zaslug tehničnega odbora ter zaklical temu, a posebno bratu Vaničku, srčen „Na zdar* ! ponavljan burno od prisotnih.
V imenu niže avstrijske sokolske župe naglašal je gosp. S I a v i k, da je bil Dunaj prvo mesto, kjer se je pred 28 leti ukore-ninila sokolska misel ter da nižeavstrijski Sokoli završujejo svojo nalogo po svojih močeh. Dunajske Čehe da ne plaši, ako imajo pristrižena peruta; vzrastejo jim z nova, in ko se bode vršil na Dunaju prvi vseso-kolski shod, kakor dokaz zmage češkega Sokolstva, upamo, da tudi Sokoli iz Češke pridejo tja. (Kliki: pridemo! pridemo !)
Na to jeli so se gostje vpisovati na poziv dr. Podlipnega v spominsko knjigo. Starosta moravske sokolske zveze, gospod dr. B a r v i č je rekel, da prihajajo Moravci radi v Češki, da se tu navdušijo. Njih najveći ponos da je, da smejo reči: „Mi smo Čehi, kakor vi!"
Gosp. Mfege iz Lyon-a izrazil je vsem Čehom v imenu svojih rojakov najtoplejše simpatije ter je povabil češke Sokole na 22. shod gimnastov v Alžiru. Naglašal je, da ima mesto Lyon tudi leva v grbu, kakor Čehi, ter da je ta lev neprijatelj le onim, ki ga žalijo. Konečno nazdravljal je češkim Sokolom.
Poslanec A d a m e k spominjal se je žalostnih in veselih dni če&kega naroda. Ali pozabiti ne smemo, kaka naloga nas čaka v sedanjosti. Demokratska misel da je pripravila Čehom simpatije ne le slovanskih bratov, nego tudi spoštovanje v vsej Evropi. V složnem in odkritem delovanju je prihodnjost češkega naroda, kateri boljši prihodnjosti on nazdravlja.
PODLISTEK. Zlatarjevo zlato.
91
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Spina! A. Š e n o a
(Dalje.)
„Na zdravje !M Evo lepe pesni za nas. Obvaruj nas sveti Blaž 1"
.Treba zbrati vse sile, da nas gospoda ne prekosijo, ker drugače, zlo plemenitemu mestu."
,Da, da in kakšno. Obrezujejo uain stare mestne svoboščine kakor zlat cekin. Bojim se. Posebno Stepko,uj— z ivršil je zlatar ži-vahneje.
„Ne bojte se, nastavniče,". odvrnol je mrači^tk, „Vi me menda poznate. Kar si Ivan Jakopovid namisli, to mora tudi izvršiti. Davno že razntišljeval sem o tej stvari. Ze ko je pokojni Ambrož prišel v naše sosedstvo, mislil sem, ne bi se-li temu doskočiti moglo. Rekel sem jaz mestni gospodi, kako je treba. In ravnali so se oni po mojem nasvetu. V prvem hipu živi plamen, da. A pozneje zavlekla se je v njih srca prokleta zavist, in naročili so KaptoloviČu da naj vodi vso to stvar proti Gregorijancu. I on se je zakopal v formule in seutencije, a
Dr. B r z o r & d, starosta Sokola v Nemškem Brodu, nazdravljal je Pragi, nositeljici sokolske misli.
Gosp. S o h m i d t naglašal je v imenu plzenskega Sokola, da z vztrajnostjo ne zmaga le sokolska in narodna misel, nego tudi pravo sveto-vaclavske krone.
V imenu čeških manjšin nazdravljal je dr. M o r a v e c iz Kraljevega dvora na vzajemnost Slovanov v Avstriji.
Gospod Leroy, predsednik društva gimnastov iz Neuilly-ja na Sein-i, zagotovljal je Čehe odkritosrčnega prijateljstva francoz-kega. Za prve prijateljske zveze pa se imajo Francozje zahvaljevati Sokolom, ki so zapečatili prijateljstvo med Čehi in Francozi. Nazdravlja misli sokolski in zastopnikom iste.
Na koncu govoril je Se g. dr. Podlipny kakor podžupan kraljevega mesta praškega Veseli ga, da zamore pozdravljati Sokole na tako pomenljiv dan. Želi, da misli, tukaj izražene, ne ostanejo samo zapisane v srcih, nego da se po istih tudi ravnamo ter delamo. V imenu mestnega sveta, ki je pozdravil vse Sokole negledč na stranke, z odkritosrčno ljubeznijo zaklical je; „Neclit' vlasti vzejde z toho prospčchl" (Naj vzraste iz tega domovini korist!)
S tem bile so zdravljce završene ter so
gostje ostali še skupaj do 3. ure v mestni
dvorani, od koder so se podali na vežbališče: Na Letnč
Kakor dan poprej bilo je isto, vkljub veliki vročini, napolnjeno do zadnjega kotička. Francozke gimnaste in jugoslovanske Sokole pozdravljalo je občinstvo o njih prihodu uprav viharnim navdušenjem.
Telovadilo je pri prostih vajah 4000 Sokolov isto eksaktnostjo kakor dan poprej ter so bile posebno lepe vaje s palicami.
Ob 8. uri končana je bila javna telovadba ter so se Sokoli podali v razstavo, kjer se je vršilo v anfiteatru ob 9 uri rajanje z lampijoni. Sokoli, noseči lampijone v različnih barvah, izvajali so v sicer temnem prostoru lepe figure ter je bila čarobna slika videti svetle lampijone, kakor da bi plavali po zraku, ker nosilcev ni bilo videti, ki so se gibali o zvokih glasbe in pod poveljstvom neumornega br. Vanička, generalissima sokolskih čet. Ta večer bilo je po vsej razstavi živo gibanje, povsodi je bilo videti ru-deče sokolske srajce ; po gostilnah, in teh je v razstavnem prostoru zadosti, je bilo kaj težko priboriti si prostora. Pa saj ni čudo, ta
dan je obiskalo razstavo preko 50.000 oseb.
(Dalje prih.)
zdravi razum za peč. Pa so izgnali lisico. Sedaj seveda je stokrat hujše; Stepko bode podban, in sovraži nas do zla boga zaradi
--no, zaradi vaše hčerke. A Ungnad
bode ugajal velikašem v malih stvareh, da oni popustijo v velikih. Prejasna nadvojvoda sprevidela sta, da se kljubovanjem gospode zlomiti ne da, pa sta jim poslala i bana, ali ta ne bode delal drugače, nego po volji principa Ernesta in Karla. Slišal sein jaz to v Požunu."
„No/ dodal je KrupiČ, „to so stare gosli. Ko ste mi prej rekli, da pride ban, razveseli! sem se, da bode morda bolje; ali ko ste mi povedali, kako je, vidim, da ostane vse pri starem Prosim vas, dragi gospod Ivan, jaz rad pogledam vsaki stvari v dušo, do dna, je-li čisto in jasno. Nekateri naši velikaši so resnično jezni na nas, ker ne pripustimo, da postanemo kmeti, ker hoćeu'o ostati svoji na svojem. Ali je zopet vražji posel, iskati pomoči pri tujih generalih ; jaz vsaj ne grem rad v to kolo, kolikorkoli neka mestna gospoda govorila."
„Istina, resnica,* pretrgal mu je Jakopovid besedo; „prav govorite, dragi nastav-I niče. Ali kadar ima človek pred očmi, kaj je i pravo, mora hoditi svojim potom."
Politiške vesti.
V Trstu, dno 17. julija 1895.
Državni zbor.V včerajšnji večerni seji je zbornica dognala razpravo o civilnem pravdnem redu. Glasovali so danes in priob fiimo izid med najnovejšimi vestmi.
V včerajšnji podnevni seji so završili razpravo o proračunu trgovinskega minister-stva ter so pričeli razpravo o proračunu mi-nisterstva za poljedelstvo. Vsi govorniki so tožili o propadanju kmečkega stanu. Mnogi govorniki in tudi vodja tega ministerstva baron Blumfeld so odločno zavračali napade na politiko bivšega ministra grofa Falken-hayna. Baron Blumfeld je priznaval, da so sredstva za gospodarska zboljšanja nezadostna ter je obljubil, da zviša dotične svote v bodočem proračunu, v kolikor dovole to državne finance.
Koncem večerne seje interpeloval je posl. grof Alfred C o r o n i n i radi zdravstvu nevarnih razmer na goriškem pokopališču, poslanec Gregorčič pa je povprašal ministra za notranje stvari, ali bi ga ne bila vol|a prepovedati javne plese v Gorici in okolici, ki se vrše sedaj z dovoljenjem oblasti in ki so jako škodljivi v nravstvenem oziru, ker navajajo ljudi k zapravljivosti.
Grof Fran Coronini sicer še ni formalno odložil svojega mandata, toda današnji listi trde, da je njega odstop neizogiben ter da bode skoro imenovan členom gosposke zbornice.
Atentat na Htambulova. Zločinci, ki so napadli Stambulova, še vedno niso v rokah pravice, uvela pa se je najstrožja preiskava. Odposlali so jedno eskadrono konjice, da po okolici zasleduje za zločinci. Oblasti so uvele preiskavo tudi proti jednemu opozicijskemu listu, ker j«* odobraval napad. V obče nad-vladuje menenje, da je vzrok temu strašnemu atentatu iskati v zasebni maičevanjaželjnosti. To domnevanje je tudi po naši sodbi najverjetnejše, kajti pri poznani nasilni nravi Stam-bnlovega je več kot naravno, da je imel ta bivši mogotec nebroj osebnih sovražnikov. Kakor že navadno, je dunajska „N. Freie Presse'1 tudi to pot pokazala svojo perfid-nost. Peklensko zlobnostjo, kakoršne so zmožni le krivonosci pri „N. Fr. Pr.", hoče po vsej sili spraviti v nekako stvarno zvezo napad na Stambulovoga z nameni bolgarske deputacije, bivajoče ravnokar v Petrogradu. Ne trdi sicer naravnost, da so pristali Kusije najeli napadalce, ali vse je zasukano tako
„A kako hočete?"
„Tako. Kadar se jaz od koga branim, komu se upiram, tedaj bodem iskal pomoči pri tretjem, dokler je pravo in zdravo, toda nikdar ne bodem toporišče sekiri tretjega, ltešim se-li, porečem mu i hvala na pomoči, potem z Bogom. Jaz se bodem uj.iral gosposki volji samo dotlej, dokler bodo žalili naSo svoboščino, zlato bulo. Ali pod štajersko regulo? Ne, nikdar 1 Mi smo Hrvatje.*
„Tako je treba. To pravim tudi jaz."
„I Bog in duša, tako bodem. Niti za las popustiti gospodi, a ni za las niti od našega prava. Vi ste pameten, moder človek, pametnejši nego mnogi naši modrijani. V vas gledajo meščani, vas slušaj". Skupno treba, da delava, jaz peresom, vi jezikom. In ako Bog da, bodt^to plemenito mesto, kar je bilo in kar biti mora. Toda vi mi morate pomagati, kajti ako pademo pod gosposko voljo, potem povjd nam vsem, a najveće gorje vam in vaši sirotici hčeri. Stepko se j« zaklel, da vam se mora maščevati, ker ste mu odtujili sina od srca."
„Gospod Ivan!" odvrnol je dobrohotno Krupič, „to B"g zna, da jaz nisem kriv. Boli me strašno, da je tako došlo, Žulel 1»i, da mi se hči množi v kojo meščansko hišo,
tendeucijozno, da je opaziti na prvi hip namen, zvaliti ves odij tega grdega in krvavega čina na rusko diplomacijo. V resnici pa vsi važnejši ruski listi obsojajo najodločneje krvavi napad na Stambulovega, naglasivši, da ta grdi čin vzbuja le gnus med prijatelji in neprijatelji bivšemu državniku bolgarskemu.
Kar se dostaje stanja Stambulovega pravijo najnovejša včerajšnja poročila, da se mu je zopet obrnilo tako na zlo, da so izgubili zdravniki vso nado ohraniti ga pri življenju. Morda je že izdahnil svojo dušo.
„Narodni praznik" v Italiji. Tudi italijanski senat je z veliko večino vsprejel zakonski načrt, s kojim se dan 20. septembra — osvojenja Kima po italijanski vojski — proglasi narodnim praznikom. Dobro jim teknilo to praznovanje ob — lačnih trebuhih. Vsa-kako pa je to najnovejša uvedba, da hočejo koga siliti, da mora biti vesel, če tudi je žalosten.
Različne vesti
Imenovanja. C. kr. namestnik v Trstu imenoval je nainestniitvenega koncipista Adolfa W i e d e m a n a viteza W a r n-h e I m a začasnim okrajnim komisarjem, koti-ceptnega vežlienika Frana pl. Uallija pa namestniškim koncipistom. — Davk; irski pristav Aleksander Berbu č imenovan je davkarskim kontrolorjem.
Premeičenje in imenovanja v učiteljstvu. Vodja naučnega ministerstva premestil je profesorja na državni realki dr. Alta Ar-chetta na realko v H. okraju na Dunaju; profesorja na deželni realki v Sternbergu, Koma H o c h h ii u s I e r j a na realko v Gorici, in protesorja na občinskem gimnaziju v Trstu Jakoba P e r n e c h e r j a nit gimnazij v Roveret. — Pravim učiteljem so imeno-novani: suplent na učiteljišču v Gorici Alojzij C o m e 1 za realko v Roveretu ; dr, Josip G m e i n e r, doslej na drž. gimnaziju v III. okraju na Dunaju, za državni gimnaziji v Pulju; Alojzij M a y r drž gimnazija v Trstu za nižji gimnazij v Kočevju; dr. Fr. Per-šinka Klizabetinskega gimnazija na Dunaju za drž. gimnazij v Trstu in Anton S a-krava drž gimnazija v Pulju za isti gimnazij.
Občni zbor „Kmetijske in vrl-n a r s k e d r u ž b e z a T r s t in okolico* se bode vršil prihodnjo nedeljo ob 9, uri predpoludne v telovadnici „Tržaškega Sokola*
da bode žena. mati, k*jti kakor ve v Zagrebu ves svet, mene bogme ne poganja ni-kakorsna gizdavost. Toda, gospod Ivan, človeško srce ne da se krotiti kakor splašen konj, in jaz ne maram trpinčiti svojega otroka. Sirota je tako in tako pretrpela že dovolj. Govoril sem jej z lepa, i ona se je čuvala, kolikor je le mogla, da ne bode zopet govoričenja, kakoršno je bilo. Vi znate najbolje, gospod Ivan, kaj je Zagrebški jezik. Moja hči je čista, to Bog vedi! Krotila je svoje srce. A kaj? Ljubezen se jej je zajedla v srce, davi jo, davi, in sirota poginja mi na očigled. A mladi Gregorijanec je poštenjak, čist kakor solnce. Poznam jaz svet, vspoznal sem i njega. Vidite, v vojsko je šel, da ne bode zopet prigovorov in jeze od njegovega očeta. Vprašal sem se seveda večkrat, kaj bode iz tega? Vprašal sem se, toda odgovora nisem našel. Da se ona poroči z mladim velikašem ? Teško, komaj verojetno. To je proti navadi. Ali ga morem jaz pognati iz hiše, ko je pošten ko ji je dvakrat rešil življenje — kljubovaje la-tnemu očetu? Hog je tako diil, vse je v Božjej roki. .laz nisem kriv, jaz sem pošten Z igrebčau." ■ {Dalje prili.)
po že prijavljenem ▼sporedu. Želeti je, da se
naši okoličanski post'$tn<ki v velikem številu udeleže teg.i zbora, da pokažejo s tein pr ivo vzajemnost v pri/.ade vauju /. i k>iii.«ti svojega v današnjih dneh toli tlačenega kmetskega stanu.
Izlet .Tržaškega Sokola*. V nedeljo dne 21. t. m. poleti torej nad »Sokul* v Drli no. One, ki se hočejo peljati se Sokoli na vozeh, prosimo, da prijavijo tu najdalje do sohote opolndne ali odboru ,Sokola* ali pa uredništvu našega lista Izletniki se zbero ob ui i popoludne v telovadnici „Sokolovi".
Kronika o samomorih v našem mestu postaja od dne do dne grozneja — danes nam je zopet poročati na drugem mestu o dveh novih slučajih. Osobito nas mora vznemirjati in boleti notri v srce, da se tako grozno množe samomori med mladim žen* stvom. Devojke v cvetju svojih let, ki bi si morale slikati — tako mora misliti človek
—	življenje v najlepših barvah; devojke, ki imajo pred seboj se vsa blaženstva, ki jih je je prisodila božja previdnost ženi in materi
—	taka bitja ostavljaju življenje iz lastne volje in skoro neverojetnim cinizmom. Bitja, v katerih bi moralo biti prostora le blagem«, plemenitemu in idejalnemu čutstvovanju, po* končujejo ono, kar so prejela od Stvarnika kot najdragocenejši dar — svoje življenje: dar, kojega bi smela le uživati, nikari pa pokončavati, ker ni njihova last, ampak jim je došla od Stvarnika. In naj človeka tarejo še take skrbi, naj mu je trpljenje neznosno in naj mu je mukotrpno Življenje najhujša nadloga: po življenju vendar ne sme seči nikdar, ker s tem bi posegel po božji lasti.
Tako nas uči sv. vera, in tako nas uči tudi pravo razumevanje vrednosti življenja človeškega in onih smotrov, za kojimi mora težiti človeštvo. Bog je podelil človeku lastno voljo, a najveći junak je oni, kateremu sta volja krepka in srce pogumno, ne-le proti pravim ali namišljenim sovražnikom, ampak tudi proti sebi, proti strastim, ki nain razjedajo dušo, in proti nadlogam, ki nas tarejo. Oni pa, ki se je samomorom iz« ognil bojem, koje nam naklada življenje, oni je s t r a h o p e t n e ž oslabelega duha in opešane volje, ki ne zasluži naših simpatij. A je tudi zločinec nad božjo voljo, kajti Bog hoče, da živimo, dokler ne pride ura, kojo nam je določil — On.
In ako se vpašamo: Od kodi ta grozna samomorilska manija med našim ženstvom?
—	spomniti se moramo zopet naše umazane žurnalistike. Mesto da bi ti skrunitelji časni-karskega poklica označevali samomor kot to kar je resnično :kot zločinstvo proti božjim in človeškim zakonom, proti človeški družbi in posebno se proti dotični družini, katere člen je bil samomorilec, pa opisujejo sleherni slučaj samomora tako sočutno in rekli bi — laskavo za samomorilca, da zveni iz vsega poročila zgolj proslavljanje tacega „junaštva* in da vzburljivegu čitatelja kar šegeče po živcih in kosteh in se mu mora vzbuditi domnevauje, da je taka smrt naj-krasuejša. Tako vzbujajo strasti zlasti v srcih žensk, sosebno deklic, kojih domišljijo je kaj lahko razburiti. A ko je domišljija pre-razgreta, potem pamet in vest nimata već besede.
Tu imate zopet ugaujko, zakaj se toli množe samomori med našim ženstvom. Pač odurna kulturna slika iz današnje dobe. A kdo ju kriv na teh pojavili, kdo kvari srca in zastruplja čutstvo anje sedanji generaciji? V prvi vrsti ono brezvestno časnikarstvo, ki ne pozna javne morale, ki nima nikakega srca iu usmiljenja do človeštva in kojemu človeško življenje in sreča človeške družbe niso vredna nič več iu nič manje nego katerikoli drugi predmet — umazane špekulacije. Mi smo gotovo zagovorniki najširše tiskovne svobode — saj ni napredka brez svobode — ali ljudem, ki zlorabljajo svobodo za demoralizovanje človeštva, takim ljudem treba
—	uzde. Ali res ni nobenega sredstva, s kojim bi se moglo ustaviti rokodelstvo takim umazanim rokovnjačem — rokovnjačem, če se tudi pokrivajo s perjem ne vemo kake kulture ? !!
Slovenska Sola družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu priredila je minolo nedeljo popoludne prekrasno šolsko veselico tia šolskem vrtu, okrašenem cesarskimi in narodnimi zastavami ter podobami svetih naših bratov in zaščitnikov ter Njegovega Veli-
čanstva našega premilostnega vladarja. Na
ve-selico je prihitelo na stotine ljudstva, po večini seveda starišev in sorodnikov milih utMčiftpv. Ta ogromni udeležba je najbolji dokaz, kako živo se amuinlje naše ljudstvo za zavod naš in za vzgojo svojih otročičev. Opazili smo, kako je marsikateremu sivimti starčku lesketala solze v očesu, videčemu prekrasni napredek našega malega naraščaja. In kako so nastopali ti mali dečkiin deklice! Kako saniosvestno so proizvajali posamične točke, kako lepo so igrali, deklamovali in peli! Le neomejena trudoljubivost in požrtvovalnost se strani učiteljev in otroška uda-nost in ljubezen učencev na drugi strani, moreta dosezati toli krasnih vspehov. Božji blagoslov bdi zares nad tem našim zavodom. I*o dovršenem vsporedu razdelil je predsednik možki podružnici, g. profesor Mate M a 11 d i č, daril med najpridnejše učence, na kar so vsi otroci zapeli cesarsko pesem, ganjeno občinstvo pa je snelo klobuke raz glave. Slavnost je zaključil gosp. prof. Mate Mandić prekrasnim govorom, v kojein je vzpodbujal učence k pridnosti tudi med počitnicami in k hvaležnosti do njih največe dobrot-nice, naše družbe sv. Cirila in metoda, pozvavši jih, da naj v svojem poznejšem življenju nikdar ne pozabijo, da so se šolali na tem zavodu in da naj ostanejo zvesti sinovi svoje vere in svojega rodu! Potem se je obrnil tudi do starišev, da i oni ne smejo pozabiti velikih dobrot, s kojimi jih obsiplje naša družba, in sicer s tem, da jim vzgaja otročiče po geslu t Vse za vero dom in cesarja! Završi vsi je vskliknil: Bog poživi in blagoslovi našo družbo sv. Cirila in Metoda! — kateremu vskliku se je navdušeno odzvalo vse navzoče občinstvo. O navdušenju občinstva priča najbolje dejstvo, da so naši delavci po samih sesticah nabrali blizo 100 kron za Cirilo-Metodijski dar!
Iz šolske kronike za leto 1894 — 1895 posnemamo, da so našo solo obiskovali 304 otroci, otroške vrtce pri sv. Jakobu, na Bel-vederju, na Greti in v Rojanu pa 200 otrok. Koliko pa jih niso mogli vsprejeti radi pomanjkanja prostora! Poučevali so na naši petrazrednioi voditelj Kamuščič, učiteljici J. Delkinova in A. Reichmanova ter učitelja M. Pretnar in A. Godina. Šolo sta nadzorovala okrajni šolski nadzornik Ivan Dolinar in družbeni nadzornik, profesor dr. K a r o 1 G I a s e r.
To kratko poročilce naj zaključijo lepe besede, ki jih je spregovorilo do starišev šolsko vodstvo v svojem poročilu: „Pazite (stal iši), da bodo otroci zahajali ob nedeljah k službi božji! Prepovejte jim zahajati v slabe tovarišije. Bodite z otroci ljubeznjivi, a strogi! V družini govorite živimi le v milem slovenskem jeziku! Onim, ki zapuste zavod, poiščite le poštenih če le mogoče slovenskih gospodarjev! Prihodnje leto upišite svoje otroke začasno v šolo, da ne boste prisilj eni pošiljati jih v neslovenske zavode!"
Mi pa ponavljamo svoj poziv do vsega slovenskega občinstva: Spomnite se n a š o d r u ž b e s e d a j, ko s e n a b i r a Ciril o-M etodijski dar!
Gg. člani „Slovanske čitalnice" so vabljeni na prijateljski pogovor, ki bode v soboto zvečer ob 9. uri!
Cesarska kraljeva ljudska in meičanska iola za deklice. Ta zavod v Trstu je obiskovalo koncem šolskega leta 1894 95 792 deklet, prava mednarodna zmes. Bilo je jih je namreč po narodnosti (občevalnemu jeziku??) 148 Slovenk, 225 Nemk, 402Italijank, potem se 10 grške, 4 angleške, po jedna madjarske, francoske in romunske narodnosti. Po veroizpovedanju bilo jih je 731 katoliške, 2 evangeliške, 3 anglikanske, 15 grško-iztočne iu 40 (!) židovske vere. Z dobrim vspehom končalo jih je to šolsko leto G54, s slabim 119; 19 jih ni bilo razredenih. Od neobveznih predmetov obiskovalo jih je 475 pouk v italijanščini, samo 95 v s 1 o-v e n š č i n i in 46 v francoščini, telovadilo jih je 191.
„Zaplenjene more". Pod tem naslovom nam pišejo s Prošeka: Glede na dopis med različnimi vestmi v „Edinosti" od torka 16. t. m. št. 85 , Zaplenjene mere" naj mi bode dovoljeno nekoliko opazk. V onem dopisuje namreč rečeno, da so kaznovani gostilničarji prišli v to uepriliko menda le vsled svoje brezbrižnosti, ter da je v interesu gostilničarjev samih, da izmerijo kupljeno posodo a
Preiskašeno, od c. kr. aerosodnepa urada
cementovano, kositarjevo posodo. Vprašamo le, kako pridemo mi gostilničarji do te dvoj-Ijive sreče in milosti, da moramo za svoj krvavo zasluženi denar drago plačano po-s >do poprej še meriti, ter čas muditi s tem in dotični trgovec tudi ? Zakaj naj bi imeli mi to delo in poleg tega naj bi še dražje plačevali posodo, nego bi jo, ako bi ne delali trgovcu pri izbiranji nadlege in mu ne bi zaostajala nepravilno cementovana posoda? Zakaj moramo ravno mi imeti sitnosti in škodo zaradi nemarnosti, površnosti in lahkomišlje-nosti tovarnarjev ? Male tatove Jobešajo, a velike pustijo bežati. Vsa krivda se zvrača na nas male obrtnike, ki bi se radi izognili vsem tem nepritikam, ko bi se mogli, a velika obrt oddaja slabo cementovano posodo, drago, brez skrbi iu nadzorstva.
Gotovo je popolnoma pravično in v interesu konsuinentov, da se zahteva le pravična in pravilno cementovana posoda, a to naj se zgodi povsod in ne samo od nas; naj se prične z nadzorovanjem od zgoraj doli, ter naj ima vsak nekaj odgovornosti.
Najhujše pri vsem tem pa je še to, da nam ni mogoče tej postavni zahtevi ustreči, ker nam ni mogoče vselej in povsodi dobiti popolnoma pravične in pravilne preizkušene posode. Da, ako bi mi zahtevali in iskali slabe in krivično cementovane posode, potem bi nas po pravici zadela kazen. A temu ni tako; mi, ako hočemo sploh posouo imeti, se moramo zadovoljiti s tako, kakor jo dobimo, in smelo trdim, da se je dobi komaj 10% dobre, vsa druga je za zaplembo. To vem iz lastne skušnje.
Opetovano že se je naglašalo in prosilo, da bi se zavzele oblasttiije in naši poslanci za to delikatno zadevo. Morua bi ne bilo odveč, ako bi napravili prizadeti gostilničarji prošnjo ali pritožbo, da se že vendar enkrat pride v okom vsem nepritikam.
.Gostilničar"
Samomori. Včeraj zjutraj ob 5. uri so našli na dvorišču hiše št. 18 v ulici Solita-rio (,Fondo Exner*) na vodnjaku obešenega človeka. V njem so spozna'i 36letnega že mnogokrat i.aznovanega težaka Josipa Jer-netiča (po domače, »caval") iz Trsta, stanu-jočega v ulici del Bosco hšt. 13. Zdravnik dr. Goldhammer je konstatoval smrt samo-morilčevo, zakonske formalnosti pa je izvršil polic, kancelist g. Krainer. Samomoril-čevo truplo odpeljali so v mrtvašnico pri sv. Justu. — Včeraj popoludne vrgla se je 29letua Adela Pozetto, sestra fotografa Poz-zetta, stanujoča pri istem v V. nadstropju hiše st 19 ulice San Lazzaro, raz okno svojega stanovanja na ulico. Umevno je, da je sirota obležala s popolnoma razbito glavo iu težko poškodovanim truplom. Nesrečni ca je za nekoliko treuotkev izdahuila svojo dušo. Grozen ta samomor prestrašil je brata samo-rilčinega tako, da ga je napadel hud krč in da so mu morali pozvati zdravnika. — G.čna Pozetto si je baje vsled nesrečne ljubezni končala mlado življenje.
Bitka med cigani. Na zemljišču med tržaško mestno klavnico in sv. Soboto st; se naselili nekaj dni sem dve tolpi ciganov, jedna je prišla iz Gorice druga iz tržaške okolice. Obe tolpi štejeti okolo 70 oseb. Pred-sinočnem vnel se je—baje vsled ljubosumnosti — prepir med strankama, in kinalo se je prepir razvil v srdito bitko. V tem je počil
strel. Pok je privabil par ftraiarjev, ki io
prihiteli na bojišče, toda ciganska družba je odnesla pete, no stražarji so dohiteli pet ciganov in jih zaprli. V .bitki" je bilo bržkone već oseb bolj ali manj težko ranjenih. Jako težko bila sta ranjena cigan 20 letni Anton Held in pa ciganka Apol«>nija <\»rri, katera iiua dojenčka. Pričela je sodr.ijska preiskava, da razjasni podrobnosti tega pretepa.
Policijsko. ŽOletnega brezposelnega pekovskega pomočnika Josipa Legišo iz Cerovelj, pristojnega v Mavhiuje, zaprli so, ker so ga zasačili včeraj ob 4 uri zjutraj na kampanji Mestron (Videla 16), kamor se je bil vtihotapil, da bi kaj ukradel. Legiša je bil že leta 1893. izgnan iz Trsta, — 361etni težak Ljudevit Kim iz Bistrice razgrf^al je predvčerajšnjem v žganjeriji v ulici Caserma. Prišli so stražalji, da ga pomirijo, toda Kira jih je pošteno obsoval. Deli so ga pod ključ.
Najnovejše vesti.
Zagreb 18. (Starčevičeva slavnost.) Pri shodu stranke prava je bilo navzočih 700 oseb, pri banketu 400. Na shodu je vladalo popolno soglasje.
Dunaj 18. Zbornica je vsprejela z veliko večino načrt o civilnem pravdnem redu ter je nadaljevala razpravo o proračunu mini-sterstva za poljedelstvo.
London 18. Dosedaj je voljenih 270 uni-jonistov, 55 liberalcev, 6 Parnelitov, 29 an-tiparnelitov, 2 kandidata delavske stranke.
Sredec 18, Glasilo Stambulovega .Svoboda" navaja razna nerednoati v postopanja oblasti po atentatu, hotć s tem dokazati, da se vsaj molče odobravale napad.
Sredec 18. Stambulov je umrl ob 3. uri 35 minut zjutraj Bil je v agoniji od 10. ure zvečer, ne da bi bil spregovoril besedico. Pri smrtni postelji so bili tudi nekateri inozemski agentje.
Tvf(i>vln«li« bvsojnvk«.
Bnstlmpeita. Pionlo« 71» oporalal 6 53 6 54 PSenicn spomlad 1896 —.— it o —•— Of»« je«en 5 67—6 59 it* m jesen 5 53 5.55 Koruza za juli-avgust 5-72—5 74 z.i maj-juni 1896 t-79—4.80,
Pftenioa nova ,„| 7-h |,j| f. «»5-7-- ».1 7SJ
kil. r 7---7'05\ 0.| HO kil. f. 705—7*10 HI
kil. f. 7 10 -7 15, o<l NM kil. for. 7.15—7.90. leAnien 6-96-tf 70; proso 6---«-58 ri nivafl.45 -H.6»,
PSenicn: Ponudbe srednje, povpraicvunie omejeno. Prodaju 80000 met. »t., po mirnih ali" nespremenjenih conah. Vreme : velika vnfina.
rrtga. Nerafinirani »ladkor >a juli f. 13-90 nova Mina 13-45
Praga. Contrifugal novi, postavljen-r Tr*l in h carino vred odpoAiljatev precej f.28 50-38 75. Juli
sept. f. 28.75 -29 — ConcaMR* 2».---•— Četvorni
80----.- V glavah f«odih) »025
Ham. Kav;« Mmiioit good hv-t*{<i » a juli 91.75 november 90.25.
Hamburg. Sani oh good avoeage	juli 74 2 >
september 74.26 december 78.—.
Dun^Jakn bova« 11. julUa.
leios
Državni dolg v papirju		včeraj
	. . 101.05	101.16
„ , v Hrebru . .	loi 05	101.35
AvHtrijnku renta v zlafu	. . 123-85	123.70
h v kronah ,	. . 101 36	101.65
Kreditne akcijo.....	. . 398-75	404.50
		181 45
		9-A4
80 mark ......	. . 11.88	11.86
100 italj. lir.....	. . 4rt.l0	4rt 06
Tino«.
oomp.
Skoz več let »kuSano domače zdravilo, poHpeiuji* probavk in tek povetnjo itd. Steklenica 60 m. in 1 gld. 20 ni. Knkor domače iivceokrepČuj iče sredstvo prve vrate, čiatal ne je skozi večletno rabodra Llebera it v o* akrsp-'ujoći eliksir (Tinct. ebinae nervotica oni p.) — Vaistvena inamka f in sidro ce po gld. 1, 2 in H\*>0. Po liečniikih in uradmb predpisih pripravljenih v lekarni M< Fanta v Pragu (K'ftvua zaloga): L^ka-na Šara-valio v Trata; daljo: lekarna I. Zaaetti v Trata; stara o. kr. vojaika lekarna na Dunaj«, Stefans-platz, kak<<r tudi v drugih lekarnah.
La.sUiik politično dru.štvo .Edinost«. — Izdavatelj iu odgovorni urednik: Jttlu Mikota. — Tiskarna Doieuc v Trstu