> Izhaja vsako soboto: ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — „Naš List* ima vsak mesec prilogo „Slovenska Gospodinja11 ter velja za celo leto 5 K. za pol leta K 2-50. Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. e Uredništvo in upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvolijo pošiljati dopisi, naročnina in reklamacije. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta 16 v. za enkrat. 14 v. za dvakrat. 12 v. za trikrat, za večkratno objavljenje nizke cene. < Leto I. V Kamniku, 21. maja 1905. Štev. 21. O novi stranki, i. Uvod. Žalostne razmere v naši domovini, po različnih kronovinah raztresenih Slovencev, so nas privedle do tega, da smo izrazili že večkrat javno svoje mnenje o neznosnem položaju, v katerega nas je privedla politika narodnih voditeljev. Nismo se bali povedati resnice, in to bo naš vzor tudi v prihodnje. In reči moramo, da smo doživeli nepričakovan vspeh: Na eni strani je bilo nekaj posameznih mož, ki jih je zabolela v dno srca vsaka brezobzirna, če tudi še tako j resnična beseda; smatrali so delovanje naših politikov, | in če tudi je bilo še tako neodpustljivo (da ne rabimo ostrejših izrazov), kot veliko rodbinsko tajnost, ki je ne sme izvedeti nobena živa slovenska duša, kaj šele ljudje izven mej naše zatirane domovine — — na drugi strani zopet so vstali možje, ki nam navdušeno izražajo svoje simpatije. In da povemo odkrito : Res smo omahovali nekaj časa, bali smo se razkrinkanja teh razmer — ali navdušenje poslednjih mož je potegnilo tehtnico mogočno na eno stran, tja, kjer smo imeli napisano: Brezobzirno v boj za osvo-i boditev in samostojnost Slovencev. To je naš ' vodnik in kdor je z nami, temu so odprti predali I .Našega Lista". Nam je svoboda nad vse. Med tem, ko so molčali vsi naši dnevniki z tiekim posebnim perfidnim namenom o tem skupnem cilju, ki edino bi moral biti vzor naši politiki, se mi nismo zbali niti besed urednika angleškega lista „En-treprise", ki jih je zapisal tedaj, ko je odložil uredništvo tega časopisa. Dejal je namreč, da se ne spo-nfinja, da ne bi povedal kdaj zdrave in čiste resnice in si s tem obenem ne zmanjšal svojih naročnikov in si nakopal novih sovražnikov. Mislili smo, da je ta naš cilj tako resničen in očividen, da ga razume sleherni Slovenec, in da nas ne bo mogel zaradi tega nihče sovražiti. Kot naj plemenitejšo nalogo smo smatrali skušati združiti sčasoma tiste posameznike, ki so nosili če ne že javno, pa vsaj v svojem srcu obup nad sedanjo slovensko politiko. Edina naša napaka zna morda biti prevelik optimizem, predobre misli, ki jih imamo o širšem liud- Iz zapiskov popotnika po Sibiriji. (Spisal Vladimir Karalenko). V. v „Pokoncevalec". (Dalje.) „Takoj. Kje pa se je zgodil uboj?" „V tistem razupitem prelazu. Razstreliti bi bilo b’eba ta nesrečni kraj. Voznika so ubili." „So oropali mar kako pošto?" „Ne, pobili so prostovoljnega voznika ..." „Ubijalca", se izvije iz mojih prs, nekaj hudega sluteč. Proskurov se je obrnil k meni in me hotel skoro Podreti s svojimi velikimi očmi. „Da, tistega; kajti tako so v obče nazivali umorjenega. Sicer pa dovolite vprašanje: kako to, da vas ta stvar interesira?" „Hm!" je mrmral Vasilij Ivanovič, iz katerega °^i se ni bralo druzega, kakor prava vražja hudo-tnušnost — prav dobro ga zaslišite." „Srečal sem se prej ž njim." „Tako?" je vprašal Vasilij Ivanovič z zategnjenim glasom. „Vi ste bili ž njim skupaj ? Ali niste stvu. Ali pogledali smo drugam — in povsodi smo videli da je dal iniciativo za vsako večje politično gibai e, pred vsem za vsak poskus osvoboditve kakega f-nda, le majhen krog mož. Skromno smo pričeli in prav tako skromno hočemo delovati. Mislimo pa samo na skromnost v svojem značaju, nikdar pa ne na skromnost in ponižnost, kadar se gre povedati resnico, in če tudi nam je nastopati proti sedanji avstrijski vladi z vso svojo brezpravnostjo, s svojim posmehovanjem ljudem, ki hočejo pravice in svojega lastnega političnega zastopstva. Centralni parlament na Dunaju je edino le v oviro slovenskemu življenju, ker vse naše eventualne želje in zahteve bi strmoglavili z veliko večino nemški šovinisti. Radi pripoznamo, da nas je bolelo in da nas je napolnjevala velika žalost, ko smo morali gledati, kako so prodani tisoči in tisoči Slovencev vladni upravi, ki nas sovraži, ki nam ne daje šol, ki se ne zaveda nobene odgovornosti za svoje početje, ki je v resnici popolnoma nezmožna vsakega resnega čuta. Ali nič manj nas ni zabolelo, če smo pogledali v naše javno življenje, zastrupljeno po dolgoletnem osebnem prepiru naših politikov. Naša društva, naši časopisi — vse v obupnem položaju. Kaj čuda torej, če smo jeli misliti, ali res ni izhoda iz tega črnega življenja! Opominjali so nas nekateri rodoljubi in celo prosili, da naj zberemo v nekaterih čhankih vse te misli o sedanjem položaju, sliko o našem sedanjem življenju, poskus za izhod iz teh teženj, in o nalogah, ki bi jih morala izvesti tista stranka, ki se mora dvigniti, če hočemo misliti Slovenci na to, da živimo še v bodoče. In storili smo to. Da pa bo naš namen očivid-nejši, da bo čutil tudi najpriprostejši seljak veliki kontrast med tem, kar se godi med nami in kar bi se moralo goditi, zato smo podali najprej sedanji splošni položaj o Slovencih napram svojemu časopisju, napram svojim politikom in napram svoji vladi. Kot nasprotje temu pa postavimo naloge, ki bi morale biti novi stranki edina vodilna pot in ki jo mora doseči. Izogniti se hočemo še eni napačni misli. Ne smatramo se kot glasilo kake nove stranke, ker imeli nič ž njim opraviti? Ste imeli morda kaj podedovati po njem?" „Ah, pustite že enkrat svoje šale! Neznosen človek!" mu je dejal še Proskurov in se obrnil potem k meni. „Oprostite, gospod, nisem vas hotel zavleči v to zadevo, ali vi boste izprevideli — interesi pravičnosti, resnice, čuta . . .“ — „Humaniteta in blagor človeštva", je moral še pristaviti Vasilij Ivanovič. „Z eno besedo", je nadaljeval Proskurov in pogledal Vasilij Ivanoviča kakor ozlovoljen, „hotel sem samo reči, da lahko zahtevamo od vsakega državljana vsaj to, da spoštuje pravičnosti. In če mi želite kaj sporočiti, kar bi se količkaj na to nanašalo, mi s tem — saj bodete razumeli — s tem . . . toda kratko, vi ste pravzaprav dolžni to storiti." „Ne vem sicer, v koliko bi mogle moje izpovedi pojasniti to zadevo, vendar bi bil vesel, če vam more to kaj služiti." „Krasno! Vaša dobrohotnost vam dela posebno čast, moj gospod! Ali smem morda zvedeti, s kom imam čast?" Povedal sem mu svoje ime. „Afonasij Ivanovič Proskurov," se mi je predstavil nato on. „Vi ste bili tako prijazni, ponuditi se nimamo v to nobenih pooblastil svojega naroda. Naš narod še ni politično nikdar govoril, treba ga je šele v ta namen vzgojiti. Mi smo le javna tribuna, kjer govori lahko vsak ne glede na to ali ono stranko. Dobro nam došel sleherni - - respektirati hočemo tudi eventualne nasprotne misli. Sicer pa menimo, da ni mogoče biti tu dosti drugačnih misli. II. Pogled v slovensko časopisje. Politiko kakega naroda, njegove smeri in zahteve se zrcalijo dandanes, ko imamo že tako silno razvito žurnalistike, izključno le v časopisih. Potom časopisov je mogoče opozarjati ljudstvo na vse krivice, ki se mu gode, in potom časopisov je tudi mogoče, pokazati ljudem izhod iz teh krivic, izhod iz položaja, ki jih pripelje mesto do napredka, — do nazadovanja. Skratka: dolžnost časopisja je, vzgajati ljudi za politično delo, delati jih politično zrele, in odtod tudi pride, da vidimo sodelovati danes najslovitejše može pri tem ali onem listu. Včasih je odvisna usoda celega naroda od njegovega časopisja in od mož, ki so s tem v tesnejši zvezi. Ali en sam pogled v naše dosedanje časopisje (zlasti pa v dobi zadnjih let) zadostuje, da smatramo kot svojo neizogibno dolžnost, govoriti o sredstvih in potih, ki oprosta in osvobodijo naše po nezmožnosti in neresnosti svojih časopisov zapeljano ljudstvo. Radi priznamo, da je veliko, veliko udobneje, lenariti v miru, kakor pa boriti in postavljati se v bran našemu prvemu in naj večjemu sovražniku — sedanjemu avstrijskemu vladnemu načinu. Ali čisto razumljivo je, da brez boja ni življenja, brez življenja ni boja. Obžalovati je, da imajo časopisi pri nas vedno toliko časa in prostora za naj večje neumnosti, zanaj-nesmiselnejše prepire, in da smatrajo vse te razne misli in mnenja, ki jih objavljajo dan za dnevom, kot navadno kramarsko blago, s katerim kupčujejo za svojo stranko. Pri nas dela časopisje obeh strank za blagor slovenstva, vsaj tako pravijo. Morda pa vleče vsak v nasprotno stran ? Po ničevih uspehih, ki sojih dosegli do zdaj, je popolnoma umljivo, da sta klerikalna v službo pravice, zdaj vas še prosim, bodite tako vljudni in blagovolite se peljati z menoj." Vasilij Ivanovič se je zasmejal prav iz srca. „To je pa vendar — vedi vrag! Ali ga hočete že takoj aretirati?* Proskurov me je prijel hitro za roko inje krepko stisnil. „Prosim vas, ne verujte vendar takim besedam", je dejal pri tem. „Za božjo voljo, kakšne misli." Hotel sem, da ga pomirim, ker tudi jaz nisem dal nič na to Vasilijevo govorjenje. „Vasilij Ivanovič se samo šali", pripomnim. „Veseli me, da me razumete. Moj čas je drag. Spotoma mi poveste, kar vam je znano. Slučajno sem tudi še brez sekretarja." Nisem imel povoda, da ne bi sprejel njegove ponudbe. „Nasprotno", mu pravim, „še naprositi sem vas hotel, da me vzamete s seboj, ker me vsa ta stvar zelo zanima." Pred mojimi očmi je vstajala kakor živa podoba „ubijalca" s svojim temnim pogledom, tisto težko potezo med obrvmi in globokimi, tajinstvenimi očmi. „Nesrečo bo priklical nad mojo glavo" — tako nekako je bila še njegova slutnja, ki mi je prišla prav zdaj na misel. Stresalo me je groze. Nesreča ga je kakor liberalna le ,dve že davno preživeti, dve mrtvi stranki, pa če tudi prihajata vedno pod novimi firmami na dan. da poskušajo prevariti ljudstvo zopet na kak drug način. Vzemimo v roke časopis te ali one stranke. Kaj nam pove? Edino le agitacija za svojo in napad na nasprotno stranko. Vso povsod le strankarska korist, klerikalna ali liberalna, ali nikjer občeslovenska. Samo konkurenca za čim umazanejše psovke in dru-zega nič. In ta medsebojni prepir za dobiček naj bo Slovencem še v naprej vsa politična hrana? Ali res menijo naši dnevniki, da pišejo za analfabete, ali pa za take, ki hočejo biti, ki se zadovoljujejo s strastjo medsebojnega prepira? Da lažje napadejo drug druzega, postavijo za urednike listov može, ki jih ščiti poslanska imuniteta. Z drugimi besedami: listi se med seboj lahko še tako grdo lažejo, drug črez druzega, denuncirati morejo, kar hočejo in kogar hočejo, prijeti se jih za to ne more. Nihče jih ne more tožiti, ker so kot uredniki obenem še poslanci državne zbornice in kot taki nedotakljivi. Znano je namreč, da zbornica svojih poslancev zaradi političnih pregreškov ne izroča sodiščem. Pomaga si včasih tudi s tem, da vso zadevo zavleče, dokler ne zastara. Da dokazuje postopanje takih listov veliko strahopetnost, je razumljivo — in taki strahopetci, ki zlezejo iz strahu pred resnico pod poslansko zaščito, naj bodo še nadalje voditelji in učitelji slovenskega naroda? Listi, ki so vse kaj druzega kakor resni, naj odločujejo našo politiko? Mi namreč mislimo, da ni denunciranje in malenkostni prepir (pa tudi če se gre tu za oseben dobiček le nekaterih posameznikov) prav nič duhovitega — in druzega ne znajo. S tem večnim medsebojnim prepirom, s tem, da se je postavil vsak na svoje strankarsko stališče, s katerega se ne premakne niti za hip, so storili tako, kakor človek, ki se je izgubil v velikem mestu. Tava in tava okrog — pa se suka ves čas le okrog ene hiše in nikamor ne najde. Naši časopisi so danes inav tam, kjer, kjer so bili pred loti. Nikjer nobenega napredka, nikjer nobenega velikega skupnega cilja — zato tudi ničesar ne dosežejo in tudi nikdar dosegli ne bodo. Njih obstoj je brezpomemben za slovenski narod. Zato je naša dolžnost, da se obrnemo vsaj v tem poslednjem trenotku proč od takih časopisov. Nam ne morejo biti več merodajni, ker mi ne moremo dopustiti, da bi vodili taki slovensko politiko. Za igranje slepih miši pa ni slovenska javnost pripraven prostor. (Dalje prih.) Kriza na Ogrskem. Krona je poslala zopet svojega zastopnika na Ogrsko, da se pogaja z opozicijo. Ta pot je bil ta: skupni finančni minister Burian. Kakor se je izrazil sam, nima od krone nobenih pooblastil, sestaviti kako vlado, ampak edino le, predložiti Košutovcem pogoje, pod katerimi se jim da pravica, sestaviti ministrstvo po svoji volji. Krona dovoljuje v ta namen ločitev obeh državnih polovic v gospodarskem oziru, razširjenje volilne pravice, če se obenem poostri hišni red ogrske zbornice, v vojaškem oziru pa dovoljuje marsikaj predpravic ogrskemu jeziku, kakor je to že formuliral odsek devetorice. (Gre se tu za dohitela ravno v onem prelazu, ki je imel že enkrat v njegovem življenju tako važno vlogo. — — — „Ah!u — vzklikne nenadoma Vasilij Ivanovič, pozorno se oziraje skozi okno. — „Afonasij Ivanovič, ali mi morete povedati, kdo je oni, ki se pelje ob robu gozda?“ Proskurov je pogledal samo za hip skozi okno in drl potem iz sobe. „Za božjo voljo, hitro!* mi je zaklical in pograbil svojo na mizi ležečo kapo. Sledil sem mu, popolnoma pripravljen za pot. Med tem naju je voznik že čakal pred durmi. Ko pogledam v smeri proti gozdu, vidim, da se nam bliža od tam voz. človek, ki je bil v vozu, je stal in delal vozniku razne opazke; videti je bilo, kako je mahal z rokami. Pozni solnčni žarki so se igrali s svetlimi gumbi in našivi njegove uniforme. Proskurov je' plačal voznika, ki je bil z napoj-nino zelo zadovoljen. „Hvala lepa, vaše blagorodje.u „Si povedal tudi temu?" je vprašal Proskurov in pokazal na novega voznika, ki je imel naju peljati. „Da, je povedali" je odgovoril ta. „Nu dobro, le pazi!" je dejal preiskovalni sodnik in sedel na trojko. „Če dospemo v poldrugi uri, potem vporabo le ogrskih častnikov in posebnih vojaških znamenj v ogrskem smislu.) Ali ker imajo tudi Ogri slabe skušnje z avstrijsko vlado, zato se niso kar slepo pokorili želji krone. Opozicija se je sešla k posebni konferenci, v kateri so sklenili, da vzamejo pač vse to na znanje, kar jim je povedal odposlanec krone Burian, ali v svrho nadaljnih pogajanj so si izbrali Košutovci svojega zastopnika grofa An-drassyja, z nalogo, da zagovarja program koalicijo pred monarhom. V spominu bo še, da je bil pričetkom krize ravno ta Andrassj tisti, ki je zastopal krono — zdaj je zastopnik koalicije. Košutovci si pač niso mogli izbrati za svoje revolucionarne namene boljšega moža, kakor je ravno ta Andrassy, ki si ne želi ničesardruzega bolj,kakordasekriza še dolgo ne reši, ker je prepričan, da ima od tega le Ogrska svoje koristi. Očividno je Andrassyjevo obnašanje tudi iz tega, ker kot enemu najstarejših in najuglednejših ogrskih politikov bi mu ne bilo težko, storiti kaj za rešitev krize, prišel bi morda lahko celo do ministrskega predsednika. Ali Andrassy ni častihlepen niti moči željen, ampak vseskozi miren in počasen, da, celo len značaj, brez vsakega osebnega egoizma. Domovina mu je edino in vse! O Burianovi misiji je dejal tudi Košut, da je napravila nanj dober utis, tembolj, ker mu je Burian sporočil, da je napravila adresa (o kateri smo govorili zadnjič) na krono zelo ugoden utis, tako celo, da ne pomišlja krona več^ podeliti Košutovcem vodstvo vlade. — ^ * * * Pretekle dni so govorili tudi o Banffyju mnogo, ki je ne le eden najzagrizenejših Madjarov in razgrajačev, ampak tudi eden najbolj častihlepnih. Zdi se, da bi postal rad ministrski predsednik in s to željo spravljajo tudi v zvezo, da potuje Banffy večkrat kar na tihem na Dunaj, doma pa pravi, da gre kam drugam. Ali kakor se vidi, so ogrski politiki preveč previdni in preresni, da bi se zanimali ali morda celo pospeševali tako pustolovstvo. Srbija. Srbija ima vsled obilih notranjih strank, ki imajo razmeroma vse isto moč, menda najtežje stališče v Evropi. V menjavanju ministrov prekaša celo Avstrijo. Zadnjič smo poročali, da se je imela sniti te dni srbska zbornica k izvanrednomu zasedanju, da reši vprašanje o posojilih in sprejme vladno predlogo, ki zahteva znižanje obresti od 12°/o najmanj na 10a/0. Posojila naj bi vzela vlada 110 miljonov di-narov (1 dinar == 1 frank — 45 kr). 31 miljonov od teh porabijo za brzostrelne topove, nekaj za pokritje manjših stroškov, vse drugo pa za zidanje železnic v dolžini 600 km. Vendar zbornica prvi dan ni bila sklepčna, drugega dne se pa ni mogla zediniti, kdo naj bo predsednik. Ker je ostala tudi konferenca strank, ki jo je sklicala vlada, brezuspešna, je ministrstvo Pasic demisioniralo. Kralj še ni izrekel svoje zadnje besede. Ministrstvo ostane na svojem mestu le tedaj, če razpusti kralj skupščino. Drugega izhoda ne vedo ministri. Makedonija. (Bombe.) V Monastirskem predmestju sta vlekla dva Bolgara konja, ki je imel na hrbtu velike ko- dobiš cel rubel; eno minuto, slišiš, eno minuto prepozno ..." Toda konji so med tem že pritegnili in hiteli kakor splašeni naprej. VI. Jevsejč. Do B. je bilo morda dvajset vrst. Izprva je gledal Proskurov vsak hip na uro in se oziral vznemirjeno nazaj. Ko se je prepričal, da dirjajo konji, kakor le morejo in nima nobenih zasledovalcev, se obrne k meni. „No, dragi gospod, kaj vam je znano o celi stvari?" Pripovedoval sem mu, kar sem doživel v soteski, o slutnji voznika in o grožnji, ki mu jo je zapretil eden izmed roparjev — kakor se mi je zdelo, je pravil ubogi „ubijalec" o nekem kupcu. Prosku-rovu ni odšla nobena beseda. „Da, da," je dejal, „vse to je važno. Se še spominjate obraza tistih ljudij?" „Mislim da — izvzemši morda kupca." Proskurov me je pogledal, kakor da mi hoče nekaj očitati. „Ah, moj Bog!" je vzkliknil in iz teh njegovih besed je bilo prav dobro zaznati nekaj kakor bridka šare polne zelenjave. Vendar kar naenkrat je bilo čuti' strahovito eksplozijo. Med zelenjavo je bilo namreč nekaj bomb, ki so se razletele in ubile konja in oba Bolgara. Policija je našla tam še šest drugih bomb. (Spopad med Makedonci in Turki.) V Langadi sta se spoprijeli dve četi Turkov in Makedoncev, katerim so pomagali še Grki. Dasi so obkolili turški vojaki Makedonce in Grke okrog in okrog, se jim je vendar posrečilo ubežati. Ubitih je bilo 11 Makedoncev in 50 turških vojakov. (Napad Mohamedancev na kristjane Iz črne gore poročajo, da je napadlo okrog tisoč M- ’ hamedancev dvoje blizu črnogorske meje ležečih k' stijanskih vasi. Boj je trpel po malem ves dan. I liko je padlo Mohamedancev, ni znano, ker so v svoje mrtvece s seboj. Kristjanov je deset mrtvih več ranjenih. Črnogorci se boje, da bodo napadli M-hamedanci kristjane čim prej. Kreta. (Preganjanje Turkov). Grška poročila z; trjujejo, da napadajo kristjani Mohamedance. 700 Mo hamedancev je ubežalo zaradi tega v Malo Azijo kmalu za njimi zopet 300 z rodbinami vred. (Nezanesljivi orožniki.) Kakor znano imajo na Kreti mednarodne države poleg krečanskr še svojo organizirano žandarmerijo. Od teh jih je prestopilo k ustašem tri četrtine. Krečanskih žandarjev je prestopilo 45 k insurgentom. (Napad na Kan e o.) Na glavno mesto Kreti pričakujejo od ure do ure napad ustašev. V luki mesta leži dvoje angleških bojnih ladij, dve laški, ena. angleška, ena francoska, ena ruska laiija in šest ruskih torpedovk. Francija. (Ločitev cerkve od države.) Kamera je uredila s posebnim zakonikom, kako in koliko cerkvenega premoženja in ustanov pripada državi. (Pokojnina delavcem.) Takoj ko konca zbornica zadevo ločitve cerkve od države, obravnava o predlogi posebnega odseka, ki je izdelal načrt, po katerem dobi vsak industrielni delavec v svoji starosti 360 frankov, vsak poljedelski delavec 240 frankov letne pokojnine. Finančni minister pa je izrazil, da ni mogoče dati tako visoke pokojnine, ker bi nastal s tem vsako leto večji deficit v financah. Kakega mnenja bo kamera, poročamo. (Štrajk policajev.) V Lyonu so policaji nezadovoljni z novimi predpisi, stopili so zato v štrajk. Vlada hoče proti štrajkujočim brezobzirno nastopati, ker se gre tu za javno varnost. Zbornica je odobrila to vladno namero s 504 proti 75 glasovom. (Republikanski škofje?) Papež je poklical k sebi nadškofa iz Avinjona, kakor se je dejalo, zato, da se posvetuje ž njim o predstoječi ločitvi cerkve od države. Nekateri listi zatrjujejo, da je bila to le pretveza. Imenovani škof je na sumu, da je republikanskega mišljenja. Razen tega naj imajo zazname-novanih v Rimu še 12 drugih škofov, ki so po mišljenju republikanci. Takoj ko bo dognana ločitev, hoče papež vse te odstaviti. Italija. (Balkansko vprašanje.) Italija je pričela na Balkanu novo politiko. Izrekla je svoje simpatije prevara. „Seveda, ne more se vam zato ničesar predbacivati, ali ravno tega bi si morali prav posebno zapomniti ... Škoda ... res škoda, toda vendar ne odide roki pravice." Ni še minula poldruga ura, ko dospemo do pri' hodnje postaje. Proskurov je ukazal takoj zopet vpreči, med tem pa je dal poklicati starešino te vasi. Takoj nato je prišel kmet, ne velik po postavi, z negosto brado in očij, ki so izdajale posebno prekanjenost. Obraz njegov je imel dobrohoten, če tud’, obenem zvit izraz; v obče pa je napravil prav pri' jeten in dober utis. Tudi obleka njegova je bila preprosta in ni prav nič kazala na posebno blagostanje-Ko stopi v sobo, se globoko prikloni, pogleda proti durim, kot da bi se hotel prepričati, ni li koga, ki bi prisluškoval. Nato šele stopi bliže. Zdelo se je, da mu ni ravno prijetno, biti v družbi Proskurova. „Doberdan, Jevsejč!" je dejal dobrodušno Proskurov. „Vam je že ptiček ušel?" „Kako naj bi?" je odgovoril ta skromno, „saj ga čuvamo prav dobro!" „Si skušal ž njim govoriti?... Kaj ti je dejal „Poskušal sem sicer res, ali on ni nič kaj zgo' voren. Pričetkom sem hotel iz lepa, potem pa Priloga „Našemu Listu46 št. 21 z dne 27. maja 1905. in obljubo pomoči Rumuniji, ki je imela te dni ob mejah neke sitnosti s Turčijo, ki je prijela nekaj Rumuncev in jih zaprla. Kateri balkanski državi še hoče izraziti Italija svoje simpatije, bo pokazala bodočnost. Nizozemska. (Nova palača.) Nizozemska kamera je dovolila 700.000 gld. za nakup zemljišča in sezidanje posebne palače, v kateri naj zborujejo v bodoče mirovne konference v Hagu. Kakor da ne bi bila vsaka dvorana dobra za to! Španija. (Lakota.) V Španiji je vročina že zdaj taka, da je sežgala vse poljske pridelke. Delavci na polju so brez dela, kmetje bodo brez pridelkov. Posledica tega so razne revolte in demonstracije brezdelnih. V San Huanu so napadli zalogo za moko, vendar jih je policija razgnala. Španija je že tako menda najrevnejša dežela, zdaj preti še lakota. Ministrski svet se posvetuje, kako odpomoči predstoječi kalamiteti. Anglija. (Temzo poglobijo.) Zbornica je sprejela vladno predlogo, ki ima izdelan načrt, kako poglobiti Temzo, reko, ki teče skozi London. Po tem načrtu pridejo celo največje ladje v London. V pokritje stroškov je dovoljenih 5 milijonov goldinarjev. Nemci na Daljnem Vztoku. Kako se razumejo Nemci omejiti na svojo pravo domovino, Prusijo, in kako vedo respektirati tujo narodno last, to najbolj dokazuje njihova razteznost v krajih, kjer Nemci ne bi smeli niti ziniti o „obrambi svoje narodnosti11. Sledeči podatki izpričujejo mej drugim o širjenju nemške kulture v Vztočni Aziji, katera „kultura* pa ni nič druzega, nego širjenje nemške posesti v nenemških krajih. Do 1. oktobra 1886. 1. je bilo vse časopisje v Vztočni Aziji angleško v besedi in mišljenju. V tem letu pa je začel izhajati v tiangaju „Vztočno azijski Lloyd" v nemškem jeziku. List pa se je kmalu skrčil v tednik in izgubil na pomenu. Odkar si je Nemčija priborila Kjavčov, izhaja v Čintavu „Nemška azijska trdnjava". Ta mali listič se previdno izogiblje politiki, a s politično prefriganostjo hvali na debelo Japonce in Kitajce ter njih literaturo in se peča le z gospodarskimi rečmi, katere so za tamošnje naseljence za v p r v o tudi glavna stvar. Za njim so pričeli nemški listi v Vztočni Aziji rasti kakor gobe po dežju. Na Japonskem je pričel izhajati „časopis za nemški jezik11, koj za njim „Nemška japonska pošta", „Bri-gaden list11 v Tjenčinu, in na Japonskem „Nemški misijonski list11. V Sangaju izhaja že dve leti nemški list „Daljni Vzhod", ki se tudi peča le — z gospodarskimi vprašanji ter hvali Japonce in Kitajce in njih literaturo. Od 1. oktobra lanskega leta nadalje pa izhaja v Tjenčinu „Dnevnik za severno Kitajsko". Kot zadnji izhaja v Čingtavu šele ustanovljen list „Čingtavske najnovejše novice11. Nemiri na Ruskem. Reforme za Poljake. Car je izdal poseben razglas, s katerim dovoljuje Poljakom marsikaj pravic. Smejo si kupiti in zakaj ne bi priznal? — sem mu grozil: „Zakaj si kakor lipov bog? Ne veš, kdo sem jaz?" — „No, kdo?" „Tvoj predstojnik sem!" „Take predstojnike sem včasih po ustih!" — „Kaj naj storimo ž njim?" „No, dobro, dobro!11 — ga je prekinilProskurov nestrpno. „Čuvajte ga dobro. Kmalu se vrnem!" „Ne bo nam ušel. In potem je tudi, kar moramo pripoznati, miren in krotak. Dolgo, dolgo je ležal prav mirno in upiral svoje oči’v strop; samo enkrat je vstal in me prosil kruha. Dal sem mu tudi nekaj tobaka, ker me je prosil zanj; pušil je in potem se je vsedel zopet nazaj.11 „Dobro, moj dragi! Zanesem se na te. Če pride širurgje, * ga pošlji na lice mesta.11 „Zaupajte mi... Potem sem pa še želel vprašati ..." Jevsejč stopi k durim in pogleda previdno v vežo. „No, kaj še?11 vpraša Proskurov, ki je že nameraval oditi. „Po vasi se razgovarjamo tako med seboj . . prične Jevsejč nekako bojazljivo in gleda na me — * Toliko kakor rojaški zdravnik, tu morda eodnijaki iz-r edenec. najeti zemljo, kjer hočejo; v ljudskih in srednjih šolah, ki so v krajih, kjer je vsaj polovico Poljakov, se upelje pouk v poljščini. Ista odločba velja tudi za Litavce. Minister za uk ima nalogo, storiti nemudoma vse, kar more izvršiti čim prej to carjevo voljo. Iz Varšave. Višje sodišče je razveljavilo smrtno obsodbo varšavskega civilnega sodišča. Vendar je bilo že nekaj obsojencev prej usmrčenih, predno je dospel ta odlok v Varšavo. — Razburjenje po mestu je še vedno veliko, krvavi dogodki prvega majnika so še vsem v živem spominu. Ker je povzročil te generalni guverner Maksimovič, ki je dal streljati celo na manj kakor 20 letne ženske in otroke. Tajna organizacija ga je hotela za to poplačati. V ta namen je prevzel ta nalog član Dobroveljski, ki je čakal na guvernerja, da prida iz katedrale in vrže potem nanj bombo. Ali izmed stotin tajnih policajev in agentov se je zdel dvema sumljiv, in ko je videl, da ga nameravata prijeti, je vrgel bombo v zadnjem hipu na tla, ki se je razletela in ubila ne le atentatorja, ampak tudi oba policaja, 18 pa jih je. nevarno ranila. Tudi konditorija, pred katero se je bomba razletela, je vsa podrta, od mrtvecev so odtrgane celo glave, roke in noge. — Zopet drugje so zasledovali trije agenti sumljivo osebo. Ko pa so ljudje opazili, zakaj se gre, so napadli te agente in jih neusmiljeno obdelavah. Dvema se je posrečilo naposled ubežati, tretjega so prenesli potem umirajočega v bolnico. Zenske za ustavo. Več kot 500 žensk najrazličnejših stanov in krajev, zbranih na dvadnevnem kongresu v Moskvi, se je izreklo za konstitucijo. V posebni resoluciji pa ne zahtevajo le ljudskega zastopstva, ampak tudi enakopravnost z moškimi, konec vojne itd. Atentat v Ufi. Neznan atentator, ki se mu je naposled posrečilo celo ubežati, je streljal na guvernerja iz Ufe in ga težko ranil. Spopadi v Tiflizu. Pri hišnih preiskavah policajev v Tiflizu so našli pri nekaterih Armencih revolucionarne spise. Ker so hoteli te Armence aretirati, so se jim ti uprli'in streljali na policaje. Toda slednji so odgovorili z istim orožjem in kmalu je ležalo pet Armencev ubitih, več težko ranjenih. Izmed policajev je troje ubitih, osem težko ranjenih. Atentator na vel. kneza Sergija. Danes govorimo menda zadnjič o Kalaj e vu. Preteklo sredo ob treh zjutraj so izvršili nad njim justifikacijo. Dasi je Kalajev zahteval, da ga morajo ustreliti, so ga obesili. Tudi njegove zahteve, da morajo izvesti smrtno obsodbo ravno tako javno, kakor je on svojo nad Sergijem, niso vpošte\ali. Rusko-japonska vojna. Poraz japonskega brodovja? Po brzojavkah, došlih iz Manile, se razširjajo vesti, da se je pri otoku For-mozi med Roždestvenskim in Togom vnela pomorska bitkain da je bilo japonsko brodo vj e p r e m'a g a n o. „če bi se lotili vsega tega kmetje, potem bi bila stvar...11 „No?" vpraša Proskurov, ki so ga napravile te kmetove besede pozornega. „Vživite se v naš položaj, vaše blagorodje! Tega večnega strahu ne moremo več prenašati! In kakšno moč ima ta tolpa! Vse je zaman, kar napravimo proti njej, Celo ta človek tu— kaj pa je? Najet, za denar najet... Ko bi ne storil on tega, bi dobili druzega!11 „Resnično!" je potrdil Proskurov, „nadaljuj, bratec. Kakor vidim, si razumen kmet. Kako dalje?" „Druzega ravno nič več, samo da bi dobili mi kmetje kaj zaslombe, potem bi že šlo... Mi vsi, vsa občina, to je vendar velika moč..." „No, da, pomagajte pravici, potem je pomagano tudi vam!" reče na to Proskurov z resnim poudarkom. „Seveda", pravi Jevsejč premišljeno, „toda potem pravijo tudi kmetje med seboj: če oni, to je gosposka, če ne stori ta ničesar proti njim, potem moramo trpeti mi zaradi tega — mi vsi, brez vsake izjeme!... Kajti oni, ti pridejo kmalu do svoje zopetne moči...11 Proskurov je poskočil, kakor da ga je zadela kap in ne da bi zinil besedico, je planil iz sobe. Sledil sem mu in pustil Jevseviča samega v izbi. Četrta eskadra in admiral Birilev. Četrta baltiška eskadra mora najkasneje 14. junija odriniti iz Kronstadta na bojišče. Armiranje in vkrcavanje je nadzoroval admiral Birilev, ki je za Roždestvenskem zdaj največja mornarska avtoriteta v Rusiji. Birilev se odpelje te dni v Vladivostok, da bo nele kot strokovnjak, ampak kot eden najboljših in najzaupnejšili prijateljev Roždestvenskega, temu desna roka. Roždestvenski. Smešno je, kako so poročali najuglednejši časopisi, da je Roždestvenski na živcih zbolel, da mora odložiti vrhovno poveljstvo nad eskadro, drugi so ga videli celo že mrtvega. Vse to so vedeli — in vendar ne ve živa duša, kje se Roždestvenski sploh nahaja. Videli so ga najzadnje južno od Formo z e, ko je plul proti severozapadu. Pa še to vest so prinesli — Amerikanci. Tudi poročila, ki zatrjujejo, da so Japonci morsko cesto pri Formozi zaprli z minami, ne morejo biti resnična, kajti drugače bi zletelo že vse polno trgovskih ladij, ki plovejo tod dan za dnevom, v zrak. Togo. Togo popolnoma miruje in čaka ugodnejšega vremena. Noči so zdaj nenavadno jasne, tako da bi ostale akcije japonskih križark gotovo neuspešne. Ko pa ne bo več meseca, prično japonske torpedovke napadati rusko eskadro. Častniki brez sabelj. Na lastno prošnjo dobe ruski častniki v Mandžuriji mesto sabelj, ki jih le ovirajo, mesto da so jim v obrambo, kratke karabine z dolgimi bodali. Slično izpremembo so dobili tudi angleški častniki v burski vojni. V Mandžuriji zaman pričakujejo častniki spopadov med Linjevičem in Ojamo. Razen malih spopadov ne pade nič resnega. Kakor pa se glase ruska poročila preko Petrograda, pričakujejo v čim najkrajšem, da se spopadejo Rusi in Japonci. Po ruski sodbi imajo Japonci najmanj 320.000 mož na bojišču; razen teh pa še do 40.000 Čunguzov na konjih. # Obtožbe proti Steselju. Obtožnice proti Steselju zavzemajo vedno večje dimenzije. Ujetniki na Japonskem, med njimi baje celo general Simnov, zatrjujejo, da bi se držala trdnjava še vsaj tri mesece. V koliko so ta poročila resnična, o tem nas bo prepričalo vojaško sodišče, ki bo sodilo poleg Steselja še 11 drugih generalov in admiralov. Iz Vladivostoka. V Vladivostoku pričakujejo vsak čas, da jih napade japonska armada. Zato so dobili vsi konzuli nalogo, da se preselijo v kak drug kraj. Ujetniki iz Port Arturja. Japonska statistika izkazuje v Port Arturju ujete Ruse tako: 7 generalov, 661 oficirjev in 30.229 moštva. Ujetniki so razdeljeni na deset velikih jet-niških taborišč, ki se nahajajo vsi v obližju naj večjih japonskih mest. Afera vohunov na Japonskem. Na Francoskem ne verujejo na krivdo svojih rojakov, ki jih ima Japonska zaprte kot vohune. — Proskurov se vsede razjarjen na voz. „Tako je vedno! Vedno kompromisi! Uspeh naj jim garantiramo, potem šele hočejo hoditi s pravico roko ob roki... Kaj pravite k temu ? To je vendar kakor da nimajo nobenega čuta za pravico!" „Ce me že tako vprašate, potem moram pripoznati , mu odvrnem, „da vam ne morem pritrditi. Mislim namreč, da oni prav lahko zahtevajo jamstvo za tako stvar, do tega jamstva naše gosposke, naše „moči" imajo celo postavnim potom pravico. Če vzamemo občini pravico, izvajati sodnijska vprašanja v svojem področju, potem prevzamemo s tem mi posebne dolžnosti in obveznosti, in če ne izpolnujemo teh, ali jih pa ne moremo, potem Proskurov se okrene razburjen proti mčni in očividno mi je hotel nekaj odgovoriti, toda obmolknil je in se zamislil. Vozili smo se že morda kakih šest vrst in do soteske smo imeli komaj še polovico tega, kar zaslišimo za seboj zvonenje voza. „Za nami vozijo, ne da bi kaj prevpregli. Še boljši, vsaj nimajo prilike, govoriti z ujetnikom", je dejal Proskurov. „Mislil sem si že tako.11 (Dalje prih.) Vlada je dovolila jetnikom celo svojo posteljno opravo, vendar jih strogo čuva, tako da je vsako občevanje na zunaj izključeno. Vsa zaslišavanja se vrše tajno. Za priče bo poklicanih tudi mnogo Japoncev. Štajersko. Česar se Nemci najbolj boje, to je narodna zavest onih narodov, med katere so prišli z namenom, da jih uničijo in zasedejo njih posest. Naš Spodnji Štajer je že pol stoletja na nemškem indeksu zaznamovan s črnim križcem za narodno smrt, — a še danes ni padel v naročje nenasitnemu nemškemu molohu. In tega je kriva slovenska narodna zavest, katera črta ponemčevalnemu zistemu vse račune zaporedoma. S koliko jetično razburjenostjo se naši narodni nasprotniki prizadevajo prekričati našo narodno pravo na naši domači zemlji, to so pokazali zopet te dni. Kar je moglo frankfurtaric na takozvane „nemške hiše" v našem Celju, 'vse je moralo izpod streh, — in kar je neslo hripavo nemško in ponemčeno grlo, — vse je vpilo „heil" „nemštvu Celja." A komedija je prešla kakor je prišla in danes je vse zopet pri starem. „Vahtarica" — in tudi samo ona na svojem potrpežljivem papirju sanja o pomembnosti teh dveh „nemških slavnosti11,----silovito pa se zaganja v ljudski shod, ki se je ob udeležbi celega Spodnjega Štajerja vršil preteklo nedeljo v Žalcu. Z vso razpoložljivo nemško mržnjo skuša shod omalovaževati ter dokazovati, da se shoda ni udeležil slovenski narod, marveč le nekaj čevljarjev, kaplanov in mežnarjev poleg nekaterih prvakov. „Slovenski narod11 je v očeh Vahtaričinih pisunov le kontingent „Štajerčevih" čitateljev, — vse drugo ni piškavega oreha vredno. Uboge nemške duše, koliko trpite v ognju naše narodne zavesti! — Omalovaževanje ljudskega shoda v Žalcu pa je vendarle najboljši dokaz za to, da sami smatrate ta zeleni Štajer za domovino Slovencev, v kateri igrate le vloge političnih špekulantov s ponesrečenimi akcijami! To, kar se je sklenilo na tem shodu, pa vam prav gotovo razdere marsikatere sanje in načrte, ki jih gojite v svoji zasedi nasproti našim narodnim koristim. Nemško nasilstvo. Nasilstvo je orodje, s katerim prodirajo Nemci med nami, ker s pravičnostjo bi svoji nepravični stvari itak ne koristili. V znamenju nasilstva se godi vse, kar store ti — vele-izobraženci v namen, da bi zavladali na naših tleh. In kakor delajo stari, tako uče tudi svoje mlade. To se je pokazalo nedavno v Celju. V Žalcu se je vršil slovenski političen shod. Za ta shod so se po Celju nalepil^ slovenski lepaki. A nemški pobalini so te lepake prvi hip potrgali. Ko pa jih je neka nemška gospa na tem čednem delu hotela zavrniti, bi jo bili napadli s kamenjetn, da je ni branil neki gospod. Tako daleč sega nemška podivjanost. S surovostjo in tolovajstvom bi nas hoteli — pregnati! Nemški se želijo učiti? K razpisu učiteljskega mesta na tri - razrednici na Humu pri Ormožu, je omeniti nekega pisma v „Štajercu11, ki naj bi je pisalo „par naprednjaških možev (ne mož!)", da so sklenili tamošnji kmetje zahtevati odločno za četrti razred poduk v nemškem jeziku, češ, ker se je v tem kraju razširilo sovraštvo (!) proti nemškemu narodu, da sedaj noben nemški kupec ne pride več nič kupit in je to velika škoda za kraj. „Stajerčev" urednik je tega pisma zelo vesel in prosi — Boga, da bi tudi po drugih krajih na Štajerskem se začelo tako vedriti, kakor na Humu, da bi kmetje začeli zahtevati pouk nemščine v četrtem razredu tri-razredne ljudske šole. — Ne ve se, ali „Stajerčev" urednik, ki je seveda sam sebi pisal pismo „par naprednjaških možev11, ne ve, da je Hum na Štajerskem, ali pa se — kar bi ne bilo lepo od njega — prav bridko norčuje iz nemškega pouka. Avstrijec in njegova domovina. Po veleizdaj-ski „D. Rundschau11 prinaša somišljenica, celjska „Vahtarica11 črtico, nanašujočo se na citat Schillerjev iz NVallensteina, da ima Avstrijec domovino in da ima vzrok to domovino tudi ljubiti. Omenjena črtica pravi, da je Avstrijec takrat, t. j. za Wallensteinovih dni, pač imel domovino, a da Avstrijec dan e s nima domovine, — ker Avstrije sploh več ni, tudi ne več oficijelne Avstrije. Kajti razni državniki in njih za-povedniki že dolgo delajo na to, da razveljavijo pomen besede Avstrija. Iz države da so postala razna kraljestva, dežele itd. Sploh se pozna notici, da jo je pisal človek, v čegar možganih je prišlo nekaj v nered vsled prevelikega navdušenja za — Veliko Prusijo. Zato pravi na koncu: „Velikan, ki je izrekel one krilate besede, si bo moral pustiti dopasti, da se njegov citat jemlje v poštev le še kot zgodovinsko dejstvo, a da se spremeni tako-le: „Avstrijec je imel domovino11 in dobi najbrže zopet novo. Kaj mislijo okoli „D. R." in „Vahtarice" pod to „novo domovino", ni težko uganiti. Saj sanjajo noč in dan o Veliko-nemčiji, ki bo segala od — Belta do Adrije! — Kdo pa je danes kriv, da se veleizdajstvo širi v Avstriji? To so pač-oni, ki svoje avstrijske domovine nikdar ljubili niso, marveč so vedno le — kruha avstrijskega pijani — škilili preko črno - žoltih kolov v presrečno tevtoburško močvirje. Za te vrste „Avstrijce" seveda ni in ni bilo Avstrije. Akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu je na svojem občnem zboru dne 11. t. m. za letni tečaj 1905 izvolilo sledeči odbor: Predsednik: phil. A. Kramer, podpredsednik: phil. A. Jug, tajnik: phil. J. Glonar, blagajnik: iur. Fr. Lipold, knjižničar: phil. Sl. Dolinšek, gospodar: tehn. Fr. Spazzapan, odborova namestnika: phil. Vas. Mirk in tehn. A. Boječ, pregledniki : phil. M. Beranič, tehn. V. Turnšek, phil. Fr. Rodošek. Koroško. Zopet dva zanimiva slučaja nemške pravičnosti in pravicoljubja. Kadar le ganejo s prstom in kadar le črhnejo besedico, pokažejo ti ljubi naši prijatelji v krilu Ger-manije, da jim je alfa in omega edino le — germanizacija slovenskega Gorotana. To so pokazali zopet v dveh slučajih: Evo jih! Prvi slučaj. Pri celovškem deželnem sodišču je bil avskultant g. dr. K uš e j, katerega so, dokler je ondi služboval, krepko izrabljali uradni predstojniki. Dr. Kušej je Slovenec in koroški rojak. Pri tem sodišču je bilo zdaj izpraznjeno mesto pristava. Ker je pri tej oblasti neobhodno potreben slovenski uradnik z ozirom na dejstvo, da sodišče občuje po večini s slovenskim ljudstvom, je bilo pričakovati, da dobi izpraznjeno mesto avskultanta dr. Kušej, kakor se sploh večkrat zgodi, da v službi povišani uradnik ostane na prejšnjem mestu. Posebno se to dogaja ondi, kjer so v službi povišani Nemci ali Italijani. Ali kaj se zgodi? Mesto v Celovcu je dobil takozvani „kurzovec" dr. Hradetzky iz Celja, — dr. Kušej pa je bil imenovan za pristava v Černomelj na Kranjskem ! To imenovanje se je torej izvršilo nalašč, s posebnim namenom predsednika graškega nadsodišča dr. Gleispacha, odstraniti iz Koroške vse slovenske uradnike in nadomestiti jih z vsenemškimi kričači. Dr. Hradetzky#je eden onih hajlovskih uradnikov, ki dobivajo po 2u0 K vladnega prispevka v namen, da se toliko priuče slovenskemu jeziku, da se iz našega naroda znajo za silo — norčevati. S takimi elementi hoče vlada napolniti koroške urade, da bi čim prej izvedla svoje germanizatorieno delo proti jugu. Drugi slučaj: V 329. seji poslanske zbornice od 10. t. m. so poslanci dr. Žitnik, dr. Ploj in tovariši interpelirali naučnega ministra v kažnjivi zadevi nadučitelja Kovača v Ukvah, kateremu je javno dokazano, da je — kradel, t. j. da je poneverjal izročene mu denarne svote v namen, da bi ž njimi plačal drva za šolo, katera je dajalo c. kr. gozdno oskrb-ništvo v Trbižu iz koroškega verskega sklada, — (in kateremu je tudi dokazana več ali manj udele-žitev na defravdaciji 1P965 K v ukovškem „Spar-und Vorsehussvereinu11). Koroška „Bauernzeitung11, ki se — ne ve se, iz katerega vzroka — nazivlje „Organ koroških (morda politično vsenemških!) čebelarjev11, ima v svoji 20. letošnji številki iz Ukev (nemška spaka ,.Uggowitz“) dopis, izvirajoč najbrže iz peresa imenovanega učitelja „Kowatscha" (lep Kovač to, ki se sramuje slovenskega imena!), v katerem pretaka krokodilje solze za velikega mučenika Kowatscha, proti katerega vzornemu delovanju je naperjena dotična interpelacija. Da se spozna vsenemško hinavstvo, slaba vest in ostudna impertinenca koroških pangermanov, je zanimivo navesti, da se „Bauernzeitung11 oziroma učitelj „Kowatschu srdito zaganja v slovenska poslanca, ki se, kakor trdi dopisnik, brez potrebe vtikata v šolske zadeve na Koroškem, kjer prebivalstvo, razun nekaterih pristašev „Mira11, zahteva izključno nemških šol. Dostavlja, da je prepričan, da bo naučni minister, katerega sta že „dobro poučila v tej zadevi" koroška poslanca Lemisch in Orasch, že dal poslancema dr. Žitniku in dr. Ploju primeren odgovor, kajti, ako bi bile obtožbe zoper Kowatseha utemeljene, bi ista dala oblastem gotovo povod, da ga kaznujejo, oziroma odstranijo iz šole. Na podlagi aktov je dokazano, da je Kowatsoh od denarja za šolska drva poneveril 102 K in da so se o tem poneverjenju prepričale šolske oblasti, dokazano je nadalje tudi, daje ta učitelj slabo izvrševal svojo stanovsko dolžnost ter da je krajni šolski svet odločno protestiral proti zopetnemu nameščenju tega pedagoga v Ukvah; in konečno je dokazano, da si je Kowatsch kot zapisnikar „Spar- und Vorschuss-vereina" v Ukvah prilastil 11'965 K kot vlogo neke društvene stranke in to svoto porabil v svoje namene. To so torej temeljiti dokazi za krivdo tega „vzgojitelja mladine" in na dlani s temi dokazi bi ga bile oblasti morale kaznovati in odnosno odstraniti iz šole. A to se ni zgodilo, — ni se zgodilo ono, kar bi se bilo zgodilo n. pr. slovenski mislečemu učitelju na Koroškem, ako bi bil zakrivil le en del tega, kar je zakrivil ta uzorni Kowatsch! Toda ta mož je slovenska narodna izdajica naj-žalostneje vrste in vsenemški agitator prvega kalibra. To pa je zadostovalo, da mu „oblasti" po načelu „kavka vrani ne izkljuje oči" niso ne le niti skrivile lasu na glavi, marveč ga uprav vkljub krajnemu šolskemu svetu ukovskemu namestile zopet v Ukvah in čez vse njegove lepe reči pogrnile plašč pozabljivosti, kakor bi bil ta „črni kovač11 najnedolžnejše belo jagnje. Ker je okrajni šolski svet v Beljaku slutil, da gre tu za kožo enega vsenemških aposteljnov s slovensko izdajsko dušo, si je mislil, da mora tega moža „izrezati11 na kakoršen koli način. Na preiskavo v Ukve je delegiral — Vsenemca Jožeta Dreyhorsta. župana trbižkega, kateri je — na Koroškem je tudi kaj takega mogoče! — sam vodil preiskovalni zapisnik! Ako se pomisli, da je ta mož zagrizen germanski pristaš in prijatelj župana ukovskega, Nemca Ehrlicha in njegovega varovanca zloglasnega Kowa-tscha, potem je umeven odgovor c. kr. okr. šolskega sveta v Beljaku, češ, da so vse obtožbe proti Ko-avatschu neutemeljene in da oblasti ne najdejo povoda proti njemu kazensko postopati. Tako znajo naši nasprotniki na Koroškem varovati slovenske izdajice in „organ koroških čebelarjev" lahko piše, da bo minister Hartelžedal „primeren odgovor11 — „slovenskim denuncijantom". Pač dobro poznajo tega svojega šolskega ministra! Kako naši nasprotniki kradejo Slovencem na Koroškem denar iz žepov. — X Rožeku so nemčurji na občinske stroške kupili neko podrto poslopje svojega somišljenika za ogromno svoto 11.000 kron, dočim bi bili dobili drug prostor za 3000 kron. Ta podrtina pa bo stala še 5000 kron, preden bo sposobna za občinsko poslopje; torej je vrženih na cesto 13.000 K, za kateri denar bi lahko sezidali novo občinsko hišo. Od denarja 11.000 K bodo morali še plačevati obresti 900 K na leto. Kdaj bo plačano! In vse to gre iz slovenskega žepa. Vidi se, da je v tej kupčiji grdi namen, delati škodo Občinarjem in jim krasti denar iz žepa. Primorsko. Drugo upravno leto vipavske železnice. Iz poročila upravnega sveta te železnice je razvidno, da je imela lanskega leta prometnih dohodkov od prevažanja ljudi 76.154 K, od prtljage pa 846 K; za prevažanje blaga je dobila 71.378 K, drugih dohodkov 220 K, skupaj torej 148.598 K, napram 1. 1903, ko je bilo skupnih dohodkov 127.325 K. Napredovala je železnica torej za 19.286 K pri osebnem prometu, pri blagu pa le za 1.915 K. Nova avstrijska bojna ladja. Dne 21. t. m. je bila v ladjedelnici sv. Marka v Trstu izpuščena v morje nova bojna ladja „Nadvojvoda Ferdinand Maks". Vse v pristanišču se nahajajoče bojne in • druge ladje so bile v zastavah. Zbranega je bilo ogromno občinstva. Ob 10. uri se je na ladji „Pelikan" pripeljala s spremstvom botra ladja nadvojvo-dinja Marija Josipina k ladjedelnici, kjer so jo med grmenjem topov sprejeli poveljnik mornarice admiral grof Montecucoli, ministri baron C ali, dr. Kosci in grof Buquoi, ces. namestnik princ Hohenlohe, predsednik poslanske zbornice grof Vetter in mnogo drugih dostojanstvenikov. Ob 11. uri je ladjo slovesno blagoslovil mornariški župnik msgr. Uredniček. Tržaške bombe pred dunajskimi porotniki. Dne 22. t. m. je pričela pred dunajsko poroto razprava proti obtožencem v bombni aferi. Na zatožni klopi so: davčni oficijal Oskar Suban, trg. pomočnik Marcel Dipauli, dimnikar Guisto Salatei in slikar Napoleone Cecci, vsi iz Trsta. Toženi so, da so usta- r n ovili tajen odbor in delali na to, da bi se v Trstu in Primorju uprizorila proti Avstriji prekucija. V Trstu in Istri so nabirali prostovoljcev za Garibaldijevo četo ter razširjali prekucijske pesmi in spise. — Razprava bo trajala devet dni in se bo vršila s pomočjo tolmačev. — Zanimivo je, kar piše v tej zadevi tržaški list „II Sole“ („Solnce11), ki pravi, da so obtoženci, ki bodo gotovo kaznovani, le orodje, prava provzročitelja vse prekucijske afere pa sta mestna irredent. svetovalca zid Venezian in Spadoni, katera pa hodita svobodno okrog in se norčujeta iz Avstrije, kupčujeta z narodnostjo in se okoriščata z javnimi denarji. Naša Ciril Metodova družba.* V eni zadnjih številk „Domovina" obširno popisuje položaj naše šolske družbe na Štajerskem. Pri tem navaja neoporečna dejstva, ki so slabo spričevalo za narodno zavest Slovencev na Štajerskem, tej skrajno nevarni naši politični postojanki. Od 39 štajerskih podružnic jih je skoro polovica (17) le na papirju, med temi so podružnice v Konjicah, Sevnici, Braslovčah in Šoštanju! Osobito o tem trgu se čudi „Domovina", da pusti propadati svojo podružnico, ker se je Šoštanj baš v zadnjem času pokazal tako kremenito narodnega! Tudi graška akademična podružnica, katera bi morala prednjačiti neakademičnim, jo izkazala v ru- j briki rednih prispevkov — prazen prostor! O teh podružnicah je izrečena sodba, daje kriva propadanja brezprimerna malomarnost. To priliko pa so porabili nemški lističi na Štajerskem in Koroškem, da z veliko radostjo oznanjajo — bankerot te naše šolske družbe in dostavljajo hudobno: „Menda bo ljudstvo vendar prišlo do spoznanja." To poslednje je sicer opazka, ka-koršne je zmožen le Nemec, ki se lahko potrka na lastna prsa in vpraša, kaj pa je krivo propadanja nemškega „šulferajna" itd. Da ne cvete naša šolska družba, utegne biti bolj krivo kaj druzega, nego le mlačnost. To pa zamoremo trditi ne le o Štajerski, marveč malone o celi Sloveniji. Povsod opažamo ono otrplost, glede katere bi lahko rekli, da ljudstvo ne pozna dovolj potrebe naše šolske družbe, ali pa je poznati noče, — nikdar pa ne, da bi Slovenci prišli do spoznanja, da je družba nepotrebna, češ, da je tudi slovenski šolski pouk nepotreben, ker nas itak kmalo pohrusta — Nemčija. Mogoče meri na ta cilj gorenja nemška opazka? Lahko mogoče! Verjetno pa je, da veliko škoduje naši družbi to, da dajemo ž njo c. kr. vladi, katera bi morala skrbeti za naš šolski pouk v zadostni meri, potuho, češ, čemu pa bi mi dajali šole, saj skrbi za nje družba. Nadaljni vzrok pa utegne biti tudi to, ker je naš narod itak preobložen z mnogovrstnimi stroški. Saj je vsak trenutek treba kaj „dati"! Ljudje pa nimajo! Davčni erar čedalje huje pritiska, življenje je od dne do dne dražje, borba za obstanek čedalje napornejša. Ni čuda, ako ta in oni — obnemore! Novih virov dohodkov pa ni, ker podjetnost na Slovenskem spi, — ona podjetnost, s kakoršno se morejo ponašati Čehi in od katere zamorejo oni žrtvovati toliko lepih novcev za svojo krasno „Osredno Šolsko Matico". Kdor ima, lahko da, kdor pa nima, pri najboljši volji — ne more in to poslednje smo — Slovenci. V zadnjem času se je ponekod zaneslo v družbo in podružnice tudi strankarstvo. Kakor se zdi, vsaj v naši osrednji domovini duhovščina nič kaj ne sim-patizuje z družbo, — nekdo je dejal, da Ciril in Metod nista priljubljeni imeni v teh krogih. Potemtakem je kontingent naših podružnic sestavljen po večini le iz Pristašev narodno-napredne stranke. Morda je pa še nekaj druzega. Vsaka reč na svetu se — obrabi in preživi. Da se v Slovencih, ako izvzamemo Mohorjevo družbo — Vse dobro hitro preživi, prihaja od tod, ker nas je nialo in ker smo sploh narod nezadovoljnih ljudi. Navdušenje za dobro stvar moramo neprestano gojiti tia umeten način tako, kakor moraš nial kos železa večkrat vtakniti v ogenj, ako nočeš, se ohladi, — velik kos (n. pr. Čehi) pa dolgo * Ta dopis nam je poslal eden „naših somišljenikov", kakor se imenuje sam. Mi priobčujemo ta spis po svoji misli ^‘zpremenjen, če tudi moramo izjavljati, da se morda z vsemi l'08ameznostimi ne strinjamo docela. Prav gotovo pa nismo za to, bodo nosili bodoči zeleni narodni koleki — svetnike. Mi po-'itamo več oseb, ki so odločno izjavile, da ne kupijo potem no-lenega koleka več. Ali je bilo res treba zlorabljati svetnike še 2,1 — koleke? Ne kličite svetnikov iz cerkve v politiko! Uredništvo. žari. Vendar pa se Čehi neprestano in ob vsaki najmanjši priliki unemajo za svojo izborno Matico! Ker se torej ne da tajiti, da se je naslov naše šolske družbe obrabil, da se je stvar, in morda baš zaradi imena, preživela, bilo bi pač najpametneje, da bi naslov spremenili po načinu češke družbe. Čemu stavimo Slovenci vsakemu zasnutku na čelo koj svetnike! S tem pač nočem škodovati verskemu načelu, ali — svetnik, kamor svetniku gre! Konečno naj omenim še neko stvar, katera jako škoduje Ciril Metodovi družbi. Največji nesmisel se mi namreč zdi, da se sod-nijske odnosno kazenske globe adresirajo na Ciril Metodovo družbo in se to še često objavlja po časopisih! Kdo bo zadovoljen, da se njegovo ime vlači po časopisih s tem pečatom na čelu? Prav izvestno je, da se ti bo družba Cirila in Metoda, za katero si bil sodnijsko prisiljen plačati iz svojega žepa gotov denar, od tega trenutka nekako primrzila in, če se že drugače ne odzoveš dozdevni krivici, pa te prav gotovo neha zanimanje za družbo. Naj bi se predstoječe vsestranski uvaževalo in vse poskusilo, da se delovanje za naše narodno šolstvo oživi in tako pobije Nemcem škodoželjni nazor, kakor da je naše ljudstvo prišlo do spoznanja, da je proč vržen denar, ki ga žrtvuje za slovensko šolsko vzgojo naše mladine. Doma in drugod. Pojasnilo. Na naša petmesečna izvajanja o puhlosti tako klerikalne kakor liberalne stranke na Kranjskem se je čutil „Slovenski Narod" še le zdaj dolžnega, odgovoriti nam. Ker pa naših dejstev ni mogel ovreči, se skuša znesti z napadom na tiskarno in na mene kot odgovornega urednika. Mnenje vsakega poštenjaka je, da je to zelo nizko, in ako nima liberalna s svojim glasilom druzega odgovora, potem se pač sama dovolj ilustruje in natihoma pripozna svoje politično vezane roke. To nam je v zadostilo. Kar se pa tiče zaslužka lastnika tiskarne in njegovega „ma-šinista", bodi gospodi pri liberalni povedano, da je vsak tielavec vreden svojega plačila in da si ga prislužita s poštenim in trudapolnim delom, a ne s pašnjo lenobe in s striženjem kuponov. Tudi v narodnostnih žrtvah nista zadnja v vrsti mnogo im o vi-tejših Slovencev. Lepo pa gotovo ni, ako se bahajo ti gospodje z narodno požrtvovalnostjo, kajti kdor da iz čistega namena, daruje tako, da ne ve levica, kaj je dala desnica. Sicer se pa ne ve, ali si ne odtrgajo gospodje že prej vsak zase na ta ali drugi način dobre plače in potem še ostane po 3% za delničarje. Dobiti hočejo javnost zase z apeliranjem, kako so zboljšali honorarje svojim feljtonistom. S tem so povedali, da dobijo oni zdaj še več od podjetja, kajti kdo je spisal dvomimo, da brezplačno — „Gospo Angelo", „Pod novim orlom", „Koristka" itd., to je znano. Kako zaračunajo s e b i feljtone, ne moremo kontrolirati, navadno pa dado drugim za feljton 4 K, tudi 8 K (če je dotičnik vsaj kak „doktor"); če je naperjen podlistek proti klerikalcem, celo — 10 K. Že iz tega se vidi, kako jim velja več strankarska, kakor umetniška snov. Ce očitajo, da deluje Slatnar]cva tiskarna z 20%, „Narodna" samo s 3%, in more prva vzlic temu še v cenah konkurirati, potem si pač ne more želeti Slatnar]eva boljšega in laskavejšega priporočila, kajti pripoznanje nasprotnika drži bolj kot vse anonce ali privatna priporočila. Končno naj še konstatiramo, da „Slov. Narod" na naš članek sploh odgovoril ni. Stvar je moral namenoma zaviti, ker toliko razsodnosti mu lahko pripisujemo, da je dotično logično zvezo pravilno razumel. Vporabljaje to priliko, izraziti svoje osobito spoštovanje ljudem, ki sc znajo dvigniti nad osebnosti, se bilježim Hinko Sax odgovorni urednik „Našega Lista". Apel na dobra srca! Pisatelj Podravski je pač znan malone vsakomur, saj menda ni slovenskega književnika, ki bi bil že toliko spisal, kakor Podravski ali z njegovim pravim imenom Peter Miklavec. Miklavec je prevel na slovenski jezik vse znamenitejše Sienkiewiczeve romane: „Z ognjem in mečem", „Potop", „Križarje", „Malega viteza", „Quo vadiš" itd. in celo vrsto romanov, povestic in črtic iz polj- skega, ruskega, češkega in srbskega jezika. Vešč je v govoru in pisavi vseh slovanskih jezikov, iz katerih je preložil na slovenski jezik nebroj leposlovnih del, in upravičeno se sme trditi, da je večina prevodov iz slovanskih literatur v zadnjih desetletjih potekla izpod Miklavčevega peresa. Malokomu izmed čitate-Ijev njegovih prevodov bode nemara znano, da je Podravski preprost kmet, ki se je sam s svojo močjo in pridnostjo priučil vseh slovanskih jezikov, in se kot samouk dvignil na tako visoko stopinjo naobrazbe, kakor malokateri izmed onih, ki jim je dana prilika se naobraževati na visokih šolah. Podravski se je popolnoma posvetil pisateljevanju in s skromnim svojim zaslužkom vzdrževal svoj rodni dom. Ta zaslužek pa je bil, kar je pri naših razmerah umevno, skrajno pičel in pisatelju je bilo treba mraveljske marljivosti, da si je s svojim peresom prislužil toliko, da je ohranil sebe in svojo rodbino bede in gladu. Miklavec je delal noč in dan brez miru in pokoja. Končno pa so mu le klonile moči: vsled prenapornega dela in prenapetja živcev je zbolel na umu, da so ga morali lani prepeljati v blaznico Feldhof pri Gradcu. Pred tedni je zapustil ozdravljen ta zavod in se vrnil domov v Ribnico na Štajerskem, kjer je našel svojo rodbino v najskrajnejši bedi. Mož je, dasi je duševno ozdravel, telesno popolnoma onemogel in oslabel, da si sam ne more več pomagati iz uboštva in bede in mora ravnodušno čakati, da mu prodado zadnjo kravico iz hleva in ga izženo izpod rodnega krova. To je usoda pisatelja Podravskega! Ker poznamo dobro in zlato srce slovenskega naroda, se obračamo na vso slovensko javnost z iskreno prošnjo, da bi priskočilo na pomoč bednemu Podravskemu. Vsak najmanjši prispevek bo sprejet s hvaležnostjo in se bo izkazal v časopisih. Velikodušni darovi se naj blagovolijo pošiljati naravnost pisatelju, ali pa Rastu Pustoslemšku, tajniku „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev" v Ljubljani. Nov razpis. C. kr. okrajni šolski svet v Krškem vnovič razpisuje mesto vodje na meščanski šoli in enega učitelja s pristavkom, da morajo prosilci biti vešči slovenskega jezika v govoru in pisavi. Vodovod za vso blejsko občino. Načrte za ta vodovod je izdelal deželni nadinženir g. J. Sbrizaj. Stroški so proračunjeni na 135.000 K. Studenec je vzet na travniku blizu Rečice. Za administrativnega vodjo deželnega gledališča je imenovan g. J. Senčar, sod. pristav v p. Potres. Na Dolenjskem so čutili dne 23. t. m. okoli 2. ure pop. precej močan potres z večkratnimi sunki. V več krajih, tako v Mokronogu, Št. Jerneju, Šmarjeti, Boštanju i. dr. so popokale stene in se je čulo valovito bobnenje. Potres je trajal po več sekund: trdi se, da ponekod celo 30 sekund. — Potres so čutili tudi v Trbižu in v Celju. Miliaria na Dolenjskem. Vlada je poslala v Toplice kot epidemičnega zdravnika g. dr. Krajca, ki pa je z delom tako preobložen, da sam nikakor ne bo mogel opravljati naporne službe. Epidemija se še vedno širi in zahteva novih žrtev. Postojnska slavnost v jami. Dne 12. junija 1905 (binkoštni pondeljek) vozili bodo posebni vlaki od Ljubljane, južnega kolodvora, Trsta, Reke in Kor-mina v Postojno in nazaj. Vozni listi bodo znatno znižani in bo v njih že vračunjena vstopnina v jamo. Odhod ob 9. uri 40 min. predpold., odhod iz Trsta ob 8. uri 40 min. zjutraj, iz Gorice ob 8. uri 22 min. zjutraj. Srbska čitalnica se je ustanovila v Ljubljani. 20. t. m. je imela svoj ustanovni zbor. čuje se, da nameravajo letos o Binkoštih prirediti Srbi iz Bel-grada izlet v Ljubljano, na Bled in v Postojnsko jamo. Nov dinamitni strel na bohinjski železnici. Dne 19. t. m. po 10. uri zvečer je prestrašil prebivalce Bohinjske Bele dinamitni strel pod železniškim viaduktom. Slučajno ni bilo nobene škode. Z dinamitom hočejo zdaj demonstrirati, ker izvestnim faktorjem ni po volji železnica. Konkurz je napovedal lastnik ljubljanske parne pekarne g. K ant z. Izseljevalna kronika. (Poročilo ameriškega Slovenca.) Ta in ta dan se je skozi Ljubljano peljalo v Ameriko toliko Slovencev in Hrvatov, vrnilo iz Amerike pa se jih je toliko. — To je suho statistično po ročilo, ki bi se lahko ponavljalo dan za dnem. A kaj se skriva za to suho statistiko izseljevanj v Ameriko in zopetne vrnitve? Posvetimo v to — temo z nekoliko vrsticami! Marsikdo, ki je, premeten v to, zapustil rodni dom in zemljo, da bi se izselil, je, stopivši v „novi svet1*, prišel do spoznanja, da je učinil valiko neumnost! Kajti varal se je! O delu in zaslužku, o kakoršnem so mu fantazirali zapeljivci, ne duha ne sluha! Z lačnim želodcem postopa po ulicah novojor-ških, ali, če se je peljal dalje, v Chicago ali kam drugam, žalosten gleda, kako gredo drugi, privilegirani, na delo; on in ž njim mnogo drugih nesrečnih pa morajo postopati v nadlego varstvenim oblastim. Marsikateri zapravi ob tem postopanju vse in nima niti za vožnjo, da bi se povrnil v domovino, katero je po neumnosti zapustil. Drugi si je baš še toliko ohranil, da se more vrniti. Po kaj je torej šel v Ameriko ? Da vidi Nevr-York, Chicago? Presneto drag — izlet! Kajti povprečno se vsak zadolži, da more na pot. Kako pa plačuj dolg, ko se z dolgim nosom povrneš? O, to je potem dolg križev pot! Torej je očitna, dvojna in trojna izguba! Pač pa zasluži nekdo drugi! In to so----------že- leznice in parobrodne družbe! Ali ne čutite vi, ki tako brezmiselno zapuščate domovino in greste v Ameriko — trape lovit, da greste na lim izmozgo-valeem, tem družbam, katere izvrstno žive in bogate ob zaslepljenosti vaši, ki se jim prav nič ne smilite ?! Ali nočete spoznati, da je čisto navadna in umazana špekulacija teh družb in železnic, katere imajo pov-sodi svoje agente, da love med nevednim ljudstvom — žrtve ? Naj bi se vam odprle oči, da bi spoznali, kako s svojo izseljevalno strastjo le polnite žepe židovskim parobrodnim družbam in železnicam, a da neizmerno škodujete sebi in domovini, kateri po nepotrebnem odtegujete delavne moči?! One, ki še najdejo gotov zaslužek v Ameriki, so ženske, osobito mlade in brhke. V Ameriki so ženski posli silno razvajeni in prešerni. Zato gospodarji gledajo, da dobe služkinj iz Evrope, katere izkoriščajo, dokler tudi teh ne potegne v se preizvrstna organizacija tamošnjih služkinj. Poleg služb dobe ženske „dobra mesta" tudi na kolonizovalnih podjetjih, kjer — manjka žensk. Za ženske — osobito mlade, je Amerika več ali manj Eldorado. Ali to od tam organizovano odtegovanje ženstva iz naših krajev postaja od dne do dne usodneje za naše kraje, kjer se število poslov čedalje bolj krči. Zaradi tega je nujno svetovati poklicanim oblastim v Evropi, da preprečijo nadaljnje izseljevanje tako žensk kakor moških iz Evrope ter s tem ustavijo umazano rokddelstvo izkoriščevalcev nevednega ljudstva. Upati je, da bo proti izseljevanju v Ameriko mnogo pripomogel novi zakon, čegar načrt bo predložen prihodnjemu ameriškemu kongresu in ki določa davek do 25 dolarjev od osebe, ki se hoče naseliti v Ameriki. Temu zakonu je naklonjen tudi predsednik Roosevelt. Avstrijski kapital v Abesiniji. Med cesarjem Menelikom II. in egiptovsko banko se je nedavno sklenila pogodba, po kateri se banka obvezuje ustanoviti bančno družbo pod imenom „Abesinska banka11. Kapital družbe naj bi znašal 500.000 gvinej (13 milj. kron). Delnice se bodo razpoložile v subskripcijo v Londonu, Parizu, Novem Jorku, Berolinu, na Dunaju, v Rimu, v Kajiri in v Addis Abebi, glavnem mestu Abesinije. Potom naložitve avstrijskega kapitala v Abesiniji bo ta dežela postala odjemališče za avstrijski izvoz. V eni prihodnjih številk objavimo popis obiska avstrijskega posebnega poslaništva na Mene-likovem dvoru, ki je nad vse zanimivo. Velike povodnji v gorenji Italiji. Vsled neprestanega deževja so v gorenji Italiji reke silno narasle : Železniški most v Cologna-Venetta se je podrl, ko je šel čezenj osobni vlak. Mesto Vicenza je poplavljeno. Vode so narasle čez meter nad normalo. Tudi iz drugih krajev gorenje Italije prihajajo vznemirljiva poročila o povodnjih. Reka Poje pri P a vij i narasla čez sedem metrov nad normalo. Razne manjše vode stopajo čez bregove in napravljajo na poljih in vrtovih ogromno škode. Tudi bivališča, mostovi in ceste so v nevarnosti, posebno v pokrajinah Padova, Verona, Benečija, Vicenza. Na progi Verona-Benetke sta se dne 16. t. m. podrla dva železniška mostova. Mej Cavalla-maggiore in Aleksandrijo se je pogreznilo v vodi deset železniških vagonov in ena lokomotiva. Vode še vedno naraščajo. „Zveza za varstvo nezakonskih mater in nezakonskih otrok" na Nemškem, ki so jo ustanovili v Berolinu, je zadobila postavno varstvo. Nemcev samo v Nemčiji bo kmalu 80 miljonov. K tem pripomorejo — nezakonski porodi s številom 180.000 na leto. Dosedaj se je ta nemški naraščaj takorekoč še klatil okrog, odslej pa bo imel svoje zavetje v omenjenem društvu. Perzijski šah obišče zopet Evropo. Šah Mu-zzafr - Eddin pride prve dni prihodnjega mesca zopet v Evropo. Okoli 5. junija prekorači rusko-avstrijsko mejo in se poda na Dunaj, kjer bo gost našega cesarja. Spremljal ga bo eden bratov in en vnuk, katera ostaneta v Evropi v nadaljni vzgoji. Kakor znano, študirata na Terezijanišču poleg nekaterih drugih perzijskih princov tudi dva člana cesarske hiše šahove. Šah pride z velikim spremstvom na Dunaj; spremljal ga bo tudi veliki vezir. Tu se bo posvetoval z zdravniki glede nadaljnega razpolaganja s poletjem. Z Dunaja namerava vsekako odpotovati najprej na Francosko v Contrexville, potem pa se najbrže vrne v Karlove ali Marijine vare. Ptič-pajek. Tega čudnega ptiča so sedaj prvič prinesli v Evropo in sicer ga je dobil zoološki muzej v Londonu. Ptič-pajek lovi male ptice v svoje mreže kakor pajek muhe. Njegove mreže so nenavadno močne in debele, tako da se jih boje celo potniki v južnoameriških šumah. Marsikateri jahač in pešec si je ob mrežah že ranil lice, ako je nepričakovano zadel ob nje. Ptiči-pajkarji so gnusne prikazni. Telo jim je tri palce dolgo, velikosti kokošjega jajca, a noge imajo poraščene z gosto dlako. Listnica uredništva: Gosp. G. v L.: Priobčimo v prihodnji številki. Priporočamo se Vam. Ferd. Lev. Tuma: „V znamenj« življenja" Cena K 1’50, po pošti K 1 ‘ 60. — Naroča se pri L. Schwentnerju v Ljubljani in v tiskarni A. Slatnar v Kamniku. Vinska trgovina I. Gašparini-Gržina m sin se je preselila iz Kamnika, Kranjsko v F®uaj 2 Via, C/i rx'onxvill;i>:iont- >st. 1 ter se priporoča slav. občinstvu tudi nadalje, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo. Razpošilja vino od 56 litroV in olje 10 litrov naprej po najnižjih cenah. Cenike in vzorce odpošilja poštnine prosto. Izborno zalogo raznovrstnih novih in starih vin v sodih in stekleniicah priporoča Anton Mtiller vinotržec v Domžalah (Kranjsko). Šunka s kožo, kilo po 1 gld., brez kosti po gld. PIO, plečeta brez kosti po 90 kr., slanina in suho meso po 80 kr., prešičevi in goveji jeziki po 1 gld., glavina brez kosti po 50 kr. dunajske po 80 kr., a la krakovske, fine po m >lzx > anajiiffečie Rčogasits1® = m Marka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice SV. MARKA se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. - Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žuieio katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in siezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobivajo se samo: BSestina iekas'msi Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: Mestna lekarna, Zagreb, Marko? trg ŠUM, poleg csrbe sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajsterica se ne pošilja. Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4 — K. 2 ducata (24 steklenic) 8-— K. 3 ducate (36 steklenic) 11— K. 4 ducate (48 steklenic) 14-60 K. 5 ducatov (60 steklenic) 17 — K. Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdraveli. Ivan Oarentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamič, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd. Ustanovljena 1.1360. JlfSStUE ISkctHlti? Ustanovljena 1.1360. Markov trg št. 104, poleg cerkve sv. Marka. 16 H ZajFangje^je^največje"bogastvo! Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax. Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.