8554 A
60100200
PRI
Abb^3 ,pl.acana v gotovini ~	tirvrv i-
• pitale i gruppo v Cena 200 lir
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P.126 66001 KOPER
myin
SKI DNEVNIK
Leto XXXIV. Št. 105 (10.017)
TRST, petek, 5. maja 1978
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Konferenca v Vidmu
ftiir!n^erenCa 0 bdcžaju et-vid ° ' iezihovnih skupin v kninSki pokrajini, ki se za-jut . danes in bo trajala še (,j£ l v veliki dvorani teh-> ^'industrijskega zavoda ** Malignani v Vidmu
Oton •	.	v v iu,rnu v
»»Veiti videmske pokradel 6 Uprave’ /e odraz nove in stopnje demokra-itir zavesti političnih sil tu ,ePrezentativnih organov prnk!lslie9a ljudstva glede in s emov v zvezi z zaščito tke n>n''rn °bstojem sloven-fUri ar°dnostne skupnosti in f>reh-nS^ega ter nemškega d0sj lValstva v Furlaniji. Vse sicer razne uprave, ki so dern Poveličevale svobodo in niso razumele in h °f ^ ohranitve etničnih \’etlQUr,}ill značilnosti Slo-Wti ev videmske pokrajine, kult,n'*° razumele vrednot iikovrne9a pluralizma in je-k0 ne demokracije, ki lah-UvljPešujejo nove oblike c‘din^a in ovrednotijo so-"ensh ln kulturni aspekt sloni g narodnostne skupno-saiiir- s sedanjimi poskusi ki ania in rešitve ozemlja, v 0 9a globoko pretresli b^cl^h°yem človeškem in ^livnem ravnotežju, e-
^iblT*
razkroj njegovih
no nV1^ struktur in konč-kevZ,?.es' se je začelo upo-(l0v . mora družbeni in biti ^1 napredek, če hoče tte ,avlentičen, rasti iz rod-k\>irUre In v spoštovanju in ne iezikovne razsežnosti *ke godnih pravic sloven-kičJ£uPnosti in drugih et-vi/0 ^ skupin, ki skupno ži-P°krajinski stvarnosti. obrQ /e dozorelo vprašanje dkov	narodnostnih in je-
vide Pravic Slovencev tunike pokrajine zato, ker s/jt Sanii Slovenci v videm-vcti^°krajini nočejo več ži-Hlfj y. Pogojih prisile siste-Hasii	tezi k asimilaciji in
Po .nernu izenačevanju, pač t>ode Veljavljajo načela svo-%ro.in Ponosa, načela ki t(lUi10 ■ z vso doslednostjo obzorja družbene or-v ZacPe ln preseči okvire, jan Preteklosti niso spodbuditi niti kulturnih izmenjav, d ®°delovanja, razen v sfe-Q.evladujočega jezika. krePP°lHlke zaprtosti, ki je *h<tv i $kupine, ki niso pri-ski a'Slovencev v videm-briti krajini, je tako moralo %lih d° politike odpiranja Ufcsn-l-P. sredstev, ki lahko t>ripr lčlj0 določbe ustave in dientavii° zakonske inštru-Vinsu Za razširitev zgodo-irečn®a Procesa, ki teži k Pora- med ljudmi in ki knPa novo politiko vredno-v3em Palranjih virov, pred-v<bip^°veških, na obravna-Pcdn Podr°čju.
Oijj °S,a konference o etnič-hr^kupinah v videmski po-iitev l/e zal° v iskanju re-kot ’ ki naj tako na krajevni .a vsedržavni ravni od-hj''0 vse ovire,
Ha - ne
Dač _ n Gospodarskega tkiva, tičneoa tudi proces demokra-socialnega in kultur-razv°ia Slovencev in liniji efnlčnih skupin v Fur-ftotii/ Uk je treba ovred-ti Zato je treba izkoristi-hr^l0znost, ki jo nudi kon-Ht^Ca’ da se z duhom kon-tia jee®a odpiranja poudari, videm sl®venska manjšina v l*vba j Pokrajini konstruk-ii je l°mponenta družbe, ki fe°na ‘re6a ovrednotiti kot Pio/jr vp civilizacije in de-^fitir C^e' Priznanje demo-Pravice Slovencev v Ppttie«^ in Kanalski dolini, tlieQa w Zato odpravo seda-9o st dejanskega neugodne-ePa/jQ (a za premostitev ne-stl v ravnanju in za Kih"ev neodtujljivih člove-*!oVe‘ Pravic znotraj same kiji ,je manjšine v Furla-00 izfl Julijski krajini. Iz te-P°**če nujnost uzakonitve tika Vanla slovenskega je-bodr Pa vsem jezikovnem VenctC^.. kjer prebivajo Slo-botifo dialog, ki ga odpira kolti’en°a, lahko zato za-brisi rozHčne ustanove, da r0tji Pli° k skladnim napo-ePa/žQft. Zagotovitev popolne SH pravic, svobodnega \'a in globalne zaščite PaiSfc[lCev v Benečiji in Ka-Piora dolini. Zaradi tega se PQve Zavzemati za izdelavo tbciji ProGrama v organi-?0 či~Sredstev in proizvodnje to 0 Veški, socialni, kulturni kjt sjPodarski napredek. Iz mora iziti obveza za
ki omele obnovo social-
prednostno uveljavljanje slovenskega materinskega jezika s pomočjo šole kot najbolj pristnega inštrumenta spo-znavnosti in sposobnosti naravnega izražanja. Benečije in Kanalske doline. Konferenca mora zato opredeliti jasne cilje in jih skladno vključiti v splošni okvir razvoja goratega predela Beneške Slovenije' in Kanalske doline. Nakazati mora globalni program in kratkoročni načrt razvoja in obnove za premostitev podporniške-ga gospodarstva, ki sloni na negotovem ravnotežju slovenskega predela Furlanije, za pospešitev obnove, sanacije in rešitve obstoječega premoženja. Treba bo zato poživiti in vključiti v inštitucije dragoceno etnično, jezikovno in človeško bogastvo, za povrnitev socialne identitete naši deželi, ki je bila doslej ropana in kolonizirana ukrepi, ki so dušili načela svobode, demokracije, e-nakosti in pluralizma, ki so že več kot 30 let uzakonjena z republiško ustavo. Italijanska država bo zato z vso svojo avtoriteto poklicana k ovrednotenju socialnega a-spekta, ki je lasten slovenski tradiciji v Furlaniji.
VILJEM ČERNO
OSTRE KRITIKE ZARADI ZASTOJA PREISKAV O MOROVI UGRABITVI
Vladni odbor za varnost bo danes proučil socialistične predloge
Vodstvo K Pl poudarja «linijo odIočnosti» - Skupina socialističnih osebnosti podprla Pertinijevo izjavo
Scheelov pozdrav sovjetskemu gos tu
IH
RIM — Po sklepu delegacije KD, ki se ukvarja z «Morovo zadevo* bo danes posebni medministrski odbor za varnost, ki mu predseduje Andreotti, na popoldanski seji razpravljal o uresničljivosti socialističnih predlogov, katerih cilj je doseči o-svoboditev Alda Mora. Znano je, da je sam Andreotti sporazumno z voditelji krščanske demokracije odklonil vsakršno možnost pogajanj s teroristi in tudi takih ukrepov, ki bi v bistvu pomenili kršitev obstoječih državnih zakonov. Pri vsem tem pa bo odbor za varnost moral nujno upoštevati prevladujoče mnenje večine strank sedanje vladne večine.
Linijo odločnosti in nepopustljivosti, ko gre za obstoj republike in spoštovanje njene ustavne zakonitosti, je včeraj še enkrat potrdilo vodstvo KPI, kateremu je o trenutnem političnem položaju poročal tajnik Enrico Berhnguer.
V dokumentu, ki so ga odobrili na seji, pa ni samo poudarjena že znana linija. KPI tokrat «odpira tudi drugo fronto* in sicer formalno utemeljuje ostre kritike, ki so se zadnje dni pojavile v komentarjih
strankinega glasila «Unita».
Poglejmo, kaj piše dokument vodstva KPI. «Popuščanje izsiljevanju teroristov bi imelo hude posledice za demokratično življenje v Italiji,* saj bi postalo «negotovo življenje vseh državljanov*, medtem ko bi pouščanje «resno otežkočilo dejavnost ljudi, ki so dolžni zaščititi demokratični red*. KPI ne nasprotuje «humanitarnim pozivom in pobudam*, vendar mora pri tem veljati osnovno načelo, da «so vsi državljani enaki pred zakonom*.
«čedalje bolj zaskrbljujoč pa je», po mnenju komunističnega vodstva, «potek preiskave*. Glasilo KPI je zadnje dni govorilo o ^svetiščih*, ki se jih preiskovalci nočejo dotikati. Določenih vidnih osebnosti in njihovih uradov ni nihče preiskal, nihče jim ni sledil. To so lahko tudi ljudje, ki v Italiji ali tujini krijejo dejavnost teroristov ali bi se radi o-koristili z njihovih izsiljevanjem. Preiskave so, po mnenju vodstva KPI, neučinkovite, zgrešene, slabo vodene*, medtem ko se teroristi premikajo vzdolž polotoka tako rekoč nemoteno. «Premostiti je treba zato
Preiskava v najstrožji tajnosti
Nicola Rana (na levi) in Sereno Freato na rimskem sodišču, kjer ju je zaslišal namestnik državnega pravdnika Guido Guasco.
negotovost in napake*, pi-edvsem pa «razbliniti z dejanji zaskrbljenost in nezaupanje, ki razburjata javno mnenje*.
Vodstvo KPI je nato razpravljalo o možnih političnih posledicah napetosti zadnjih dni. Med temi določena zaostritev v političnih odnosih, kar je mogoče zaznati predvsem v parlamentarni dejavnosti. Kljub dogovoru med strankami vladne večine še vedno obstaja resna možnost, da parlamentu ne bo uspelo v določenem roku odobriti zakona o splavu in o reformi «zakona Reale*. V tem primeru bi 11. junija glasovali o treh referendumih, kar bi nujno zrahljalo ali celo pokopalo vladno večino, ki je nastala na dan, ko je bil ugrabljen Moro.
S tem, da je glede Morove ugrabitve priviti vijak preiskave, se strinja tudi tajnik PSI Bettino Crazi. Za strankino glasilo je socialistični tajnik napisal uvodnik, v katerem predvsem poudarja, da je treba »osvetliti širši okvir in okoliščine, v katerih se je razvil zločinski načrt teroristov*, kot je že potrebno, da se «ugotovi, ali je kdo pri tem sokriv*. Toda preiskave in policijske akcije ne zadostujejo — nadaljuje Craxi — potrebne so "druge pobude", da se "preveri”, če sploh še obstaja najmanjša možnost rešiti Moru življenje*. Craxi poudarja v tem okviru, da podpira poskus KD in se še posebej zaustavlja ob stavku sporočila demo-krščanske delegacije^ kjer je rečeno, da bo «republika proučila možnosti pomilostitev po osvoboditvi Alda Mora*. V tem stavku je namreč Craxi zaznal željo KD, da čeprav previdno pristopi k socialistični liniji »samostojnih pobud*.
Craxija je tokrat podprl tudi voditelj najmanjše levičarske struje v stranki, Achilli, medtem ko je skupina 30 izobražencev, sindikalistov in vidnih socialističnih osebnosti objavila dokument, v katerem poudarja, da se strinia z izjavo bivšega predsednika poslanske zbornice Sandra Tartinija. Slednji je prejšnje dni izjavil, da se ne strinja s popuščanjem do teroristov in je posredno kritiziral sedanjo linijo tajništva PSI. Med o-sebnostmi, ki sq podpisale izjavo, so pretor Gianfranc0 Amendola, časnikar Giorgio Bocca, sindikalist Piero Boni, Paolo Silos Labini, Paolo Leon, Ste-fano Rodota in drugi.
Naj na koncu omenimo še, da so se s polemičnim komentarjem do stališča KPI tokrat oglasili socialde mokrati. Njihovo glasilo »Umanita* piše namreč, da ne razume, čemu KPI «oživlja prikazni*, misleč pri tem obtožbo. da potekajo preiskave o «Mo-
RIM —• Namestnik državnega pravdnika dr. Guido Guasco je včeraj zaslišal kot priče najtesnejše Morove sodelavce: Guerzonija, Rano in Freata. O tem, kaj jih je vprašal, oziroma, kaj so odgovorili, ni nobenih vesti, tudi zato. ker je sam dr. Guasco pojasnil, da ne namerava dajati nikakršnih informacij o (»teku preiskave, ki se nahaja v skrajno delikatni fazi. Potrdil je tudi, da ne izključuje možnosti, da bo zaslišal v prihodnjih dneh nekatere politične predstavnike, vendar bo to storil na njihovem domu, da bi se tako izognil časnikarjem in njihovi radovednosti.
Svojo »linijo molka* je Guasco potrdil tudi ob vprašanju, ali je res, kot pišejo nekateri rimski listi, da je prvega maja zaslišal taj nika KPI Berlmguerja. Govorilo se je namreč, da je Berlinguer bil ena izmed tarč splošnega prevratniške ga načrta, ki naj bi ga teroristi in mračne centrale, o katerih se čedalje jasneje govori, načrtovali in še načrtujejo.
Glasilo KPI je prav včeraj obja vilo zaskrbljen uvodnik, v katerem trdi, da preiskovalni organi (verjetno po natančnih političnih smernicah) ne opravljajo svoje dolžnosti in se ne potrudijo, da bi odkrili «ljudsko ječo*, v kateri je Moro zaprt, čeprav je v teku «iz ječe in v ječo* gosta korespondenca. Komunistično glasilo trdi tudi, da je kraj, kjer je Moro zaprt, verjetno zelo blizu Rima in da so ljudje, ki so tako ali drugače v stiku s teroristi. Zaključek članka pa je, da «mračne sile* spet, kot leta 1969, načrtujejo reakcionarni preobrat v Italiji in se zato trudijo da bi razbile enotnost demokratičnih sil, ki je zadnji preostali temelj republike, (st. s.)
Kulturni sporazum md Italijo in ZDA
(Telefoto ANSA)
.....................................................
VAŽNA POBUDA VIDEMSKE POKRAJINSKE UPRAVE
Danes v Vidmu začetek konference o etničnih in jezikovnih skupinah
Na konferenci bo nastopilo šest izvedencev z uvodnimi referati, katerim bo jutri sledila razprava ■ Sinoči v Špetru Slovenov predstavili pomembno gradivo o življenju in delu beneških Slovencev
VIDEM — Današnji dan je za beneške Slovence izjemnega in prelomnega pomena: v videmskem avditoriju Zanon se začne pokrajinska konferenca o etničnih in jezikovnih skupinah, ki jo prireja videmska pokrajina. Konferenca bi morala začeti že sredi aprila, vendar so jo zaradi organizacijskih težav odložili do danes.
Koniuenca, od katere beneški rojaki pričakujejo, da bo končno pomenila tudi uradno priznanje slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini kot sestavni in neločljivi del siovenske skupnosti, ki živi v Italiji, se bo začela z referati šestih izvedencev, od katerih so nekateri že nastopili na manjšinski konferenci v Trstu. Prof. Gio-vannj Battista Pellegrini bo govoril o »Etnično - jezikovnih skupnostih v zvezi z njihovim jezikovnim ugotavljanjem*, prof. Tullio De Mauro bo poročal o «Etnično - jezikovnih skupnostih v zvezi z jezikovno vzgojo v njihovem lastnem jeziku*, prof. Alessandro Pizzorusso bo podal referat o »Etnično - jezikovnih skupnostih v zvezi z njihovim juridičnim priznanjem v italijanski državi*, prof. Paolo Leon bo govoril o «Etnično - jezikovnih skupnostih v zvezi ,z njihovimi družbeno - gospodarskimi problemi in RI1\1	— Ministrski predsednik družbeno - kulturnimi odsevi*, prof.
Andreotti je včeraj sprejel v pala- Guido Barbina bo poročal o «Etnič-či Chigi ameriškega sekretarja za no - jezikovnih skupnostih v zvezi zdravstvo vzgojo in socialno skrb Iz njihovim ozemljem*, Serglo Salvi
. vzgojo
stvo Josepha Califana, s katerim je pregledal stanje italijansko - a-meriških odnosov. Pozneje sta Ca-lifano in minister za šolstvo Pe-dini podpisala spomenico o razširitvi kulturnega sodelovanja med o-bema državama.
pa o »Etnično jezikovnih skupnostih v zvezi z njihovim zgodovinsko političnim ugotavljanjem*.
Drugi dan konference se bo začel z vrsto sporočil, katerim bo nato v popoldanskih urah sledila razprava. Beneški Slovenci in nji-
hove organizacije so se temeljito pripravili zlasti za razpravo, da bi osvetlili lastno problematiko z vseli plati in zornih kotov. Nekatere posege sme že objavili v prvomajski številki, v današnji pa objavljamo na četrti strani »Razmišljanja o socio-ekonomskih razmerah v Beneški Sloveniji s posebnim ozirom na proces izseljevanja, ki so ga pripravili Ferruccio Clavora. Dino Del Medico in Luciano Feletig.
V	okviru priprav na današnjo konferenco so snoči v hotelu «Bel-vedere* v Špetru Slovenov predstavili publikacije, ki so jih pripra vili slovenski kulturni krožki. Gre za ponatis poglavij iz knjige «La Slavia italiana* Olinda Marineltija, ki zadevajo življenje Slovencev v videmski pokrajini, za izbor posegov s simpozija o družbeno-gospo-darskih značilnostih Slovencev v Italiji, za knjigi, ki sta nastali ob tradicionalnih Benečar.skih kulturnih dnevih, za izbor člankov in govorov, ki jih je pripravila sku pina duhovnikov in ki zadevajo do prinos kristjanov k zaščiti manj šine ter drugo pomembno gradivo. Namen pobude je omogočiti udele žencem videmske konference, da se čimbolje seznanijo z resnično problematiko beneških Slovencev, kajti le objektiven vpogled v to stvarnost lahko pripomore k rešit vi vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini.
V	imenu prirediteljev > prvi spregovoril dr. Ferruccio Clavora, ki je orisal velik delež slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI pri pripravi gradiva za konferenco. V nadaljevanju svojega posega je pouda ril, da mora demokratična država ustrezno odgovoriti na želje in zah-
rovem primeru* v sumljivih okoliščinah. «Umanita» pri tem ugotavlja, da letijo komunistične kritike predvsem na dejavnost državnih organov, ki so pod neposrednim nadzorstvom demokristjanov in je torej jasno, da so namenjene predvsem njim. Po mnenju PSDl pa »ne gre kritizirati v tem trenutku stranke, Iti jo je ugrabitev Alda Mora največ prizadela in je dokazala v teh dneh največjo mero odgovornosti.* CANDIDA C1JRZI
Danes s«ja vlade
RIM — Na svoji današnji seji vlada ne bo razpravljala o «primeru Moro*, ker se bo v ta namen nalašč sestal popoldne medministrski odbor za varnost. Pač pa bo razpravljala o nekaterih zadevah, ki spadajo v okvir programskega sporazuma o novi vladni večini in sicer o reformi vojaškega kazenskega zakonika in sodnega sistema. O tem je ustavno sodišče izključilo referendum, vendar se je strankam vladne večine zdelo kljub temu potrebno, da pristopijo k reformi že zastarelih norm.
Sovjetskega državnega in partijskega voditelja Leonida Brežnjeva je ob prihodu v Bonn poleg kanclerja Schmidta pričakal tudi predsednik republike Walter Scheel, ki je izrekel dobrodošlico sovjetskemu gostu
(Telefoto ANSA/UPI)
•iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiii iim iiiiii til ii ii iiiMiiiiiiimiimiin nuni umu mini iiiiiiiiiiiiiin mi mm iiimiiti nun iiinniiiniiiiiiniimummimiiiiuiiiiiiiiiimiiMiiiii ma
SOVJETSKI VODITEU DOPOTOVAL VČERAJ V ZAHODNONEMŠKO GLAVNO MESTO
«Zgodovinski» obisk Brežnjeva v Bonnu za obnovitev zaupanja med SZ in ZRN
Proces popuščanja napetosti in dvostranski odnosi v središču pogovorov s kanclerjem Schmidtom • Jutri podpis pogodbe o gospodarskem sodelovanju
teve manjšin, saj ni dopustno, da ne bi priznavala skupnostim njihovih neodtujljivih pravic. Njegovemu posegu so sledili še govori drugih predstavnikov društev, ki so nadrobneje orisali obsežno gradivo, (vt)
Manjšine v ospredju na dunajski konferenci
Poseg šefa Jugoslovanske delegacije na zasedanju evropskih parlamentarcev
DUNAJ — Na tretji interparla-mentami konferenci, na kateri razpravljajo o vprašanjih evropske varnosti in sodelovanja (druga je bila pred tremi leti v Beogradu), je včeraj v razpravo posegel vodja jugoslovanske delegacije, podpredsednik zvezne skupščine Peko Dap-čevič. V obširnem posegu se je dotaknil tudi manjšinske problematike in v tej zvezi med drugim dejal:
»Pridobljene izkušnje kažejo, da se človekove pravice ne uresničujejo samo kot pravice posameznikov, temveč tud’ kot pravice socialnih, nacionalnih, etničnih m drugih celot. Jugoslavija pripisuje poseben pomen uresničevanju pravic, narodnostnih manjšin, kar je (»kazala s tem, da na svojem ozemlju dosledno izvaja njihove pravice, zasnovane na popolni enakopravnosti. Prepričani smo — je naglasil Dapčevič — da spoštovanje pravic narodnostnih manjšin dragoceno prispeva k razvoju dobrih sosedskih odnosov in medsebojnega zaupanja pod jo-gojem, Ja sta spoštovana ozemeljska nedotakljivost držav in nevme-šavanje v notranje zadeve.*
BONN — Na čelu stopetdesetčlan-ske delegacije je včeraj popoldne prispel v Bonn na uradni obisk Leonid Brežnjev, generalni sekretar KP Sovjetske zveze in šef sovjetske države. Že dolgo v glavnem mestu ZR Nemčije ni bilo mogoče opaziti toliko zunanjih znakov pomena, ki ga tukajšnji politični krogi pripisujejo nekemu obisku tujega državnika. Zahodnonemški tisk je že cd konca aprila poln člankov, ki govorijo o odnosih med obema državama, pri čemer pa izrazito prevladujejo sestavki, ki vlogo Sovjetske zveze v svetu opisujejo na vse prej kot ljubeznjiv način. Poseben poudarek daje tukajšnje časopisje kritiki od-nesa sovjetskih oblasti do tako imenovanih disidentov, napadom na moskovsko afriško politiko in dozdevni vojaški premoči sil varšavskega pakta v srednji Evropi. Kljub kritičnim in pogosto izzivalnim tonom tukajšnjega časopisja so si v pripravah na Brežnjevov drogi obisk v prestolnici na Ren” obe strani o-čitno prizadeva'1' zatisniti obe ali vsaj eno oko in s tem prispevati k uspehom razgovorov. Sovjetski komentatorji so v včerajšnjem neposrednem televizijskem prenosu prihoda sovjetske delegacije na letališče Bonn - Koln napovedali, da bo obisk Brežnjeva «zgodovinski*.
Nobenega dvoma ni, da odnosi med Bonnom in Moskvo v veliki meri pogojujejo, ozračje, uspehe ir neuspehe v procesu popuščanja napetosti v Evropi. Pri tem si seveda ni mogoče delati utvar, da stopnja teh odnosov zavisi od pogostnost' oziroma prisrčnosti srečanj najvišjih državnikov. Vloga Sovjetske zveze in položaj ZR Nemčije v nasprotujočih si političnih, vojaških in ekonomskih blokih presega domače interese. Sovjetska zveza se pri «doziranju» naklonjenosti do Nemcev z Rena mora ozirati na mnenje in interese vzhodnega Berlina in svojega bloka v celoti, medtem ko je svoboda ravnanja ZR Nemčije natančno opredeljena z njeno funkcijo v NATO in Evropski skupnosti.
V vseh teh okoliščinah j’ iskati razlog, zakaj so prihod Brežnjeva v Bonn odlagali i prestavljali skoraj dve leti in zakaj se po letu 1973, ko se je tukaj prvič sestal s tedanjim kanclerjem Willyjem Brandtom, ni uresničil dogovor o «redni izmenjavi mnenj* na najvišji ravni. Cesta med Moskvo in glavnim mestom na Renu je bila ves ta čas enosmerna. Moskvo so po vrsti obiskali VValter Scheel, Helmi t Schmidt in Hans Dietrich Genscher, medtem ko so tukaj zaman pričakovali osebnosti, ki v kremeljski hierarhiji stojijo v neposredni bližin' Brežnjeva.
Tedaj — leta 1973 — je Leonid Brežnjev napovedal odpiranje širo kih možnosti za dvostransko gospodarsko sodelovanje in vsaj pri nekaterih pogrel pretirano optimistična pričakovanja o osvajanju sibirskih razsežnosti in o skupnem črpanju naravnih bogastev Sovjetske zveze. Trenutna menjava je v obe smeri vredna okoli 11 milijard mark, kar je za gospodarski potencial o-beh dežel več kot skromna številka in znaša na primer samo dva odstotka zunanjetrgovinske bilance ZRN.
Pogovori med Leonidom Brežnje-vom in njegovimi gostitelji bodo v
glavnem posvečeni mednarodnim temam. Na prvem mestu bo nadaljevanje procesa popuščanja in razorožitve, na drugem bilateralni odnosi, vključno s tradicionalno spornim statusom Berlina, in pa nadaljnji razvoj gospodarske menjave. Od o-obiska Brežnjeva ni mogoče pričakovati nikakršnih spektakularnih rezultatov, opozarjajo v tukajšnjih vladnih krogih. Kljub temu visokega gosta sprejemajo z izredno pozornostjo, saj bo novo srečanje z njim gotovo prispevalo k obnovitvi medsebojnega zaupanja in ozračja, to pa je včasih že samo na sebi dovolj pomembno. Na dlani je, da sovjetski in zahodnonemški partnerji na primer o ključnem vprašanju vojaškega ravnovesja in razorožitve ne morejo doseči bistvenega soglasja ali celo dogovora. Bonn ima proste roke samo toliko, kolikor to o-dobri washingtonski NATO.
Brežnjev in kancler Schmidt bosta jutri podpisala sporazum o dolgoročnem gospodarskem sodelovanju, ki bo veljal 25 let. Podrobnosti tega sporazuma doslej niso objavili, po tem pa, kar se je izvedelo, je mogoče zaključiti le to, da obe vladi izražata večjo pripravljenost za dajanje državnih garancij, ki naj pospešijo vlaganja zahodnonemške-
ga zasebnega kapitala v večje gospodarske projekte v Sovjetski zvezi. O tem, ali in v kolikšni meri lahko takšna politična spodbuda 3’ resnici prispeva k oživljanju trgovine in hkrati k spremembi njene strukture, saj ima Sovjetska zveza ogromen plačilni deficit, so mnenja lahko različna. Gotovo je le, da Moskva in Bonn sodita, da lahko krepitev gospodarskih stikov med obema državama bistveno prispeva tudi k nadaljnji rasti medsebojnih političnih odnosov.
Program bivanja Leonida Brežnjeva v ZR Nemčiji so iz različnih razlogov omejili in skrčili na najnujnejše. Sovjetski vodja bo razen Bonna ob koncu obiska poletel le še v Hamburg.
V središču Bonna je včeraj popoldne demonstriralo kakih tri tisoč pripadnikov organizacij za zaščito človekovih pravic in različnih skupin političnih in drugih emigrantov iz Sovjetske zveze in vzhodnoevropskih držav. Policija demonstracij ni prepovedala, vendar pa si je kakih deset tisoč čuvajev reda, ki so jih te dni zbrali v Bonnu iz vseh zahodno-nemških pokrajin, prizadevalo zadržati udeležence sprevoda v vami oddaljenosti od vladne četrti. To jim je tudi uspelo. TVO VAJGL
IMlIllIliiiMllitlllliMililIlItlHIlIllilliltiimiiiiiiitiniiiMMIlilMlIlttliillillitliiKlliiilHlIlIlllIltllliinrmntllllfia
NOVA NAPADA RDEČIH BRIGAD V GENOVI IN MILANU
Atentata na funkcionarja Italsider in SIT-Siemens
Izvršena sta bila skoraj istočasno ■ V obeh primerih so teroristi streljali žrtvi v noge
GENOVA, MILAN - Oborožena roka tako imenovanega gibanja za nasilno revolucijo je včeraj ponovno udarila, Krvavo, toda k sreči brez hujših posledic so teroristi napadli 37-letnega vodjo sindikalnega urada železarne Italsider v Corni-glianu blizu Genove Alfreda Lam-bertiia ter 51-letnega inž. Umberta Degli Innocentija, ki je zaposlen pri družbi SIT - Siemens v Milanu.
V obeh primerih so atentatorji streljali žrtvi v noge po že ustaljeni taktiki rdečih brigad in sorodnih prevratniških skupin. Nad Lambertija sta se spravila neza-krinkana mladeniča: iz pištol opremljenih z dušilcem sta izstrelila proti njemu, kot kaže, petkrat, zadela pa sta ga le enkrat, in sicer v levo koleno. V bolnišnici San Martino, kamor so ga prepeljali brž po napadu, so zdravniki ugotovili, da je njegovo zdravstveno stanje razmeroma ugodno, da se torej ni bati hudih posledic. Pol ure po atentatu so prevzele odgovornost zanj rdeče brigade z brezimnim telefonskim pozivom uredništvu lista »Secolo XIX.*.
Lamberti (oženjen s 30-letno O-svaldo Gentile in oče 5-letne Stefa-nie) je bil že operiran — iztaknili so mu svinčenko. Preiskovalcem je povedal, da je bil eden od atentator-
jev črnolas in dokaj temnopolt ter visoke postave; drugega napadalca pa sploh ni videl. Ranjenca je ž# obiskal predsednik Italsidra Ambro-gio Puri. Lambertijeva vloga v o-bratu »Oscar Sinigaglia - Italsider* je posredovanje med tovarniškim svetom in uradom za osebje. Kaže. da si je neki mestni redar, ki je prisostvoval napadu, zapisal prve štiri številke evidenčne tablice avtomobila, s katerim sta pobegnila terorista.
Atentat proti inž. Degli Innocen-tiju je bil na las podoben napadu na Lambertija. Skupina dveh ali trdi nezakrinkanih mladeničev je večkrat ustrelila proti njemu v veži njegovega lastnega stanovanja: zadeli so ga štirje naboji kalibra 7,65 iz pištole znamke walter. Trije so mu prelomili piščal in golenico na desni nogi, četrti pa se je zapičil v gleženj iste noge. Peta svinčenka je zadela v inženirjevo aktovko, sicer bi moža ranila v želodec, in to zelo verjetno smrtno. Tudi tokrat je bilo orožje opremljeno z dušilcem. Žrtev so kirurgi bolnišnice San Car-lo takoj operirali in kaže, da ni hudega. Odgovornost za napad so tudi ob tej priliki prevzeli domnevni člani rdečih brigad; sicer s telefonskim sporočilom milanskemu listu »Corriere della sera*.
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TB7API/I IMiri f A m/
mojo
NA SINOČNJI SIJI
Pokrajinski svet je potrdil ostavko levičarskega odbora
Odbor ostane na svojem mestu za izvrševanje upravnih poslov - Načelniki skupin se bodo sestali prihodnji teden, da določijo datum sklicanja skupščine
Tržaški pokrajinski svet je sinoči uradno potrdil s tajnim glasovanjem, pri katerem je samo en svetovalec glasoval proti, dva sta pa oddala beli glasovnici, ostavko levičarskega odbora, ki sta ga lani konec februarja sestavili PSI in KPI pod predsedstvom dr. Ghersi-ja. Svet je nato izglasoval tudi takojšnjo izvršljivost sklepa, nakar je dr. Ghersi napovedal sklicanje na čelnikov svetovalskih skupin za prihodnji teden, da se dogovorijo o novem sestanku sveta. Na tem bi namreč morali začeti postopek za imenovanje novega izvršnega organa pokrajinske uprave, ki pa ne kaže nič kaj rožnate perspektive.
Upoštevajoč dejansko pomanjkanje vnaprej določljive večine, ki je spremljalo življenje pokrajinske u-prave že od njene obnovitve junija 1975. leta z enobarvnimi manjšinskimi odbori KD pod predsedstvom dr. Zanettija, ki so izhajali iz de-mokrščanskega zavračanja možnosti sodelovanja s KPI, je namreč prav malo verjetnosti, da bi mogle krajevne politične sile doseči sporazum o trdnejši pokrajinski upravi prav sedaj. Čez nekaj dni se namreč začne volilna kampanja za izvolitev nove uprave na tržaški občini in na deželi, kar običajno še bolj zaostri politične odnose med strankami. Najverjetnejša perspektiva je torej, da bo vsaj do volitev 25. in 26. junija in do razjasnitve ter možnosti političnih sporazumov za vodenje krajevnih uprav, ki jih bodo prinesle, Ghersi je v odbor kljub odstopu ostal na svojem mestu, da vodi u-pravne posle, bržkone v sodelovanju s svetovalskimi komisijami.
Pred potrditvijo ostavke je pokra jinski svet opravil še nekaj neodložljivega dela. Odobrili so Sklep o izključitvi večine paviljonov bivše umobolnice iz bolnišniške namembnosti, tako da jih bodo mogli uporabiti v druge javnokoristne namene in izvolili nekaj predstavnikov pokrajine v razne ustanove. V u-pravo konzorcija za tovorno postajališče pri Fernetičih so imenovali Crevatina (KPI), Russa (KD), Cla-ricija (PSI), Dolharja (SSk) in Pier-andreija (PSDI), v upravo gledališča Verdi Buffulinija (PSI), v proti-tuberkulami konzorcij Todera (PSI) in v nadzorni odbor IACP neodvisnega Di Paolija, ki ga je predlagala KPI.
6 Drevi ob 20. uri se bo sestal občinski svet iz Milj. Med drugim bo razpravljal o poletnih prireditvah in določil zemljišča za gradnjo 41 novih stanovanj IACP.
Pomembno naročilo za družbo Daneco
Že vrsto let se družba Daneco iz Buttria pri Vidmu ukvarja z izdelovanjem tehnologije, ki pride v poštev tudi na vseh področjih zaščite okolja, od čistilnih naprav do predelovanja trdih odpadkov. Sedaj je dobila tudi prvo in pomembno naročilo iz tujine. V emiratu Dubaj ob Perzijskem zalivu bo zgradila tovarno,
ki bo trde odpadke predelovala v gnojila za poljedelstvo in vrtnarstvo, omogočila pa bo tudi ponovno izkoriščanje raznih materialov, kot železa in stekla. Na dan bodo lahko pridobili od 350 do 400 ton tega gnojila. Daneco bo nabavila celotno opremo, poleg tega pa bo za obdobje deset let tudi upravljala nov0 podjetje.
DREVI OB 18. URI
Seja občinskega sveta v Nabrežini
Na današnji seji devinsko - na-brežinskega občinskega sveta bodo med drugim razpravljali o nekaterih važnejših vprašanjih, kot so lokacija zemljišč ustanovi ACEGA za soški vodovod, služnostna pravica za jusarska zemljišča za naftovod Trst — Visco in za odcep proti Tržiču -ENEL. V razpravo pa bodo prišla tudi vprašanja, ki so bila že na dnevnem redu. Med temi izdaja mnenja v zvezi z načrtom za ureditev sesljanskega pristanišča, imeno-
vanje občinske posvetovalne komisije za ekološka vprašanja, sprememba statuta konzorcija za kraški vodovod, poveritev izdelave načrta za ljudsko ekonomsko gradnjo, pregled urbanističnega položaja občine, imenovanje občinske komisije za načrtovanje in drugo.
Poimenovati ulico po Edoardu Weissu
Mor-
(oba
Občinska svetovalca Tullio gutti in Fausito Monfaleon KPI) sta naslovila na tržaškega žu pana in na odgovornega odbornika vprašanje glede predloga o poimenovanju neke ulice po znanem tržaškem psihiatru Edoardu Weissu. Svetovalca menita, da je to tudi moralna oddolžitev človeku, ki je moral ;apustitj tržaško psihiatrično bolnišnico, ker ni hotel stopitj v fašistično stranko, nekaj let pozneje pa je moral celo zapustiti Italijo, ko so stopili v veljavo tako imenovani zakoni o rasni pripadnosti.
PO NEDAVNEM SKLEPU TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Nezadovoljstvo zaradi zavrnitve ugovora o lokaciji TTZ Žiga Zois
0 tem so včeraj na pokrajini razpravljali predstavniki KPI, PSI in SSk, ravnatelja zavodov Zois in Prešeren, predsednik zavodnega sveta TTZ Ž. Zois in predstavnik SSŠ - Opažena odsotnost demokristjanov, PSD! in PRI
Sklep tržaškega občinskega sveta, ki ni sprejel predloga tržaške pokrajinske uprave, naj bi v varianto storitev vključil možnost premestitve Trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois v poslopja «B» v komprenzoriju tržaške psihiatrične bolnišnice, je povzročilo razburjenje med prizadetimi dejavniki. O tem vprašanju bi morala tako včeraj razpravljati prva stalna pokrajinska komisija, ki ji predseduje svetovalec Brezigar (SSk), vendar pa do seje n; prišlo, ker so se vabilu odzvali samo predstavniki KPI in PSI, medtem ko se predstavniki ostalih strank niso predstavili. Tako je prišlo do informativnega sestanka s predstavniki prizadetih šolskih zavodov, kj so se ga udeležili pokrajinski odbornik za javna dela Volk, odbornik za šolstvo Spadaro, načelnik svetovalske skupine KPI Nicolini, ravnatelja liceja Prešeren prof. Abramova in zavoda Zois prof. šah, predsednik zavodskega sveta TTZ Žiga Zois Egon Bla-žina in predstavnica Sindikata slovenske šole Marčeva. Poročilo o zavrnitvi predloga so podali Brezigar,
miflllllUMIIIinitlllllllflllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIfMIllllllllllllimilllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIluai
Z VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA DEŽELNEGA SVETA
Prve naložbe za načrtovanje del centra za znanstveno raziskovanje
Zakon je skupščina odobrila z večino glasov - Začela se je razprava o stanovanjskih gradnjah
Z glasovi KD, PSDI, PLI in MSI-DN je deželna skupščina včeraj odobrila zakon, ki predvideva podelitev večje finančne vsote za razvoj znanstvenega raziskovanja in univerzitetnega izobraževanja v deželi ter spreminja deželni zakon štev. 33 z dne 8. julija 1977. Pid glasovanju sta se KPI in PSI vzdržali, svetovalka MF pa je glasovala proti.
V prvem delu zakona je govor o univerzitetnem izobraževanju; deželna uprava bo nakazala 3,5 milijarde lir za razvoj študijev in raziskav fizikalnim inštitutom tržaške univerze ter za razširitev sedeža mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Miramaru. Drugi del zakona pa predvideva prva finančna nakazila za gradnjo znanstvenega in tehnološkega centra v tržaški pokrajini. Za začetek del je dežela nakazala poseben prispevek 500 milijonov lir za leto 1979. za leto 1978 pa .je namenila 100 milijonov lir. Tretji del zakona predvideva posebne prispevke, ki jih bo deželna uprava podelila de želnima univerzama, da bosta krili stroške za načrtovanje novih gradenj. V ta namen je dežela naka zala po 700 milijonov lir za leti 1978 in 1979.
Kot rečeno, se z novim zakonom spremipja deželni zakon štev. 33, prav tem spremembam je posvečen
IMIIHIHMIIIIIIIIMIIIimHIMmilMIIIIMMIIIMIinfillllMIIIIIIIIIIIIIIMMIIMMIItllllllllllMIMIIIIIIIIIIIIIlllllimillH
PO STATISTIKI MEJNE POLICIJE
Osebni promet čez mejo v aprilu največji letos
Tudi v primeri z istim časom lani je bilo število prehodov večje
Po statističnih podatkih mejne policije je v mesecu aprilu prešlo italijansko-jugoslovansko mejo na tržaškem odseku skupno 2.375.347 o»eb. V istem času lani je prešlo mejo skupno 1.959.247 oseb, kar pomeni, da je letošnje število prehodov za 21 odstotkov večje. Pro met se je znatno povečal tudi v primerjavi s podatki letošnjega fe bruarja in marca. Marca ie nam reč prešlo mejo 1.924.363 oseb. Prehodi prejšnjega meseca preše ga jo tudi število prehodov v januarju. ko jih je bilo skupno 2.116.224 in so bili doslei največji letos.
Od skupnih 2.375.347 prehodov v aprilu odpade 1.217.037 oseb na mednarodni promet, in sicer 416.032 italijanskih in 801.005 tujih državljanov; aprila lani pa je bilo v mednarodnem prometu 355.426 prehodov italijanskih državljanov in 644.818 tujcev. Slednji so v primerjavi z letošnjimi za 24 odstotkov številnejši, kar je največji prira stek v celotni statistiki za mesec april.
Krajevni promet v aprilu beleži 1.158.310 prehodov. Od teh je 788 tisoč 371 prehodov oseb, ki stanujejo v Italiji. 21 odstotkov več kot aprila lani, ko jih .je bilo 651.192, in .'169.939 prehodov oseb, ki stanujejo v Jugoslaviji, 20 odstotkov več jiot lani, ko jih je bilo 307.811.
Pri vseli teh podatkih so seveda mišljeni prehodi meje v obe smeri.
Vzdušje napetosti zaradi spopadov med skrajneži
Na mestnem območju med Goldonijevim trgom in Drevoredom XX. septembra je bilo vzdušje v včerajšnjih zgodnjih popoldanskih urah dokaj napeto. To območje je
bilo namreč prizorišče spopadov med skrajnolevičarskimi in fašističnimi skupinami, ki pa niso imeli hujših posledic. Okrog 15. ure je skupina mladincev skrajne levice napadla nekega pripadnika mladinske fašistične organizacije, ko se je peljal z motornim kolesom po Ul. Crispi. Napetost se je stopnjevala, ko se je skupina kmalu zatem odpravila proti sedežu Fronte del-la Gioventu v Ul. Paduina 4 ter ga obmetavala s kamenjem in praznimi steklenicami.
V odgovor na ta napad je malo pred 17. uro skupina fašistov vdrla v gostilno «Mario» na Trgu Santo-rio, kjer se običajno zbirajo mladi pripadniki skrajno levičarskih or ganizacij. Tudi ta napad pa ni imel zaradi takojšnjega posega varnost nit organov hujših posledic.
0 Na svojem sedežu v Ul. Mauroner 2 se bo drevi ob 20.15 sestala rajonska konzulta za Kjadin-Rocol. Razprava bo zajela vprašanja šolstva v rajonu.
četrti del zakona, v katerem je govor o predujmih, ki iih bo dežela podelila občinam v imenu države. Kot določa 7. člen zakona, bo deželna uprava anticipirala tržaški občini do 20 milijard lir za gradnjo avtocestne povezave med pristaniščem in državno cesto štev. 202, za tržaško univerzo in za konzorcij, ki bo skrbel za gradnjo, upravljanje in razvoj centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje. V smislu tega člena bo dežela podelila goriški občini največ 4 milijarde lir za gradnjo avtoporta in mejnega postajališča pri štandrežu ter za načrtovanje in gradnjo jeza na Soči, ki bo služil za namakanje.
Soglasno in brez razprave je nato skupščina odobrila zakon, ki dovoljuje občinam) in njihovim konzorcijem. da uporabljajo šolske avtobuse ne samo za prevažanje šolske mladine, ampak tudi za preva žanje drugih kategorij ljudi.
V popoldanskem delu, seje se je začela Vazprava o dveh zakonskih osnutkih, ki sta ju predložia deželni odbor (poročevalec P. S. Bertoli) in KPI (poročevalec Bosari), ki spreminjata, dopolnjujeta in refi-nansirata že obstoječa dotočila o stanovanjskih gradnjah. Doslej so govorili svetovalci Del Conte (KD), Volpe (PSI), Trauner (PLI), Lonza (PSDI) in Specpgna (KD). Danes bodo na vrsti odgovori poročevalcev in odbornika, glasovanje pa
bo na prvi seji prihodnjega tedna
Odložena razprava proti tihotapcema z mamili
Na tržaškem kazenskem sodišču je bil za včerajšnji dan napovedan proces preri dvema turškima državljanoma, ki so ju 28. januarja letos zajeli s poldrugim kilogramom čistega heroina na avtocesti pri Mošče-nicah. Oba sta obtožena tihotapstva in nedovoljene posesti mamil. Ob začetku razprave so sodniki zavrnili nekaj ugovorov zagovornika Ko-storisa, nato pa so odložili razpravo za nedoločen čas, ker je tolmač, k; so ga poklicali na sodišče, izjavil, da ne obvlada turškega jezika.
Izgubljeno - najdeno
V tretjem nadstropju občinske palače, soba št. 110, so na razpolago naslednji predmeti, ki so jih našli meseca aprila: italijanska in tuja valuta, denarnice, ure, torbe, dežniki, rokavic0, slušni in radijski aparat, računalniki in drugo. Lastniki jih lahko dvignejo ob delavnikih od 9. do 12. ure.
Zopet požar
v psihiatrični bolnišnici
Včeraj dopoldne je ponovno gorelo v tržaškj psihiatrični bolnišnici. Po dveh požarih, ki sta izbruhnila predsinočnjim, so morali gasilci po-
ZAHVALA
Vsem delovnim tovarišem kolektiva Tržaškega partizanskega pevskega zbora, njihovim sorodpikom in vsem, ki so pripomogli. da je prvomajsko slavje v Bazovici — kljub slabemu vremenu — vsestransko uspelo, se vodstvo TPPZ toplo zahvaljuje.
Posebno priznanje in zahvala naj gre vsem nastopajočim, borčevskim organizacijam m materi heroja Pinka Tomažiča, gospe Emi, za razvitje prapora Tržaškega partizanskega pevskega zbora.
Danes ob 20.30 redna vaja s celotnim ansamblom.
hiteti k Sv. Ivanu ponovno včeraj ob 11.15, ko se je vnel pod v poslopju «0». Zaradi hitrega posega gasilcev je škoda omejena.
Nevšečnosti zaradi malomarnosti treh šoferjev
Prevelika malomarnost treh jugoslovanskih šoferjev je včeraj povzročila veliko preplaha in za več
kot štiri ure mobilizirala tri brizgalke tržaških gasilcev, poleg njih pa še obhodnice letečega oddelka tržaške kvesture, mestnih redarjev in finančnih stražnikov. Trije šoferji cistern s prikolico so napolnili cisterne a čistim, 140-oktanskim bencinom v tržaškem obratu Esso, nato pa mirno parkirali tovornjake v Ul» Macslii m odšli po nakupe v mesto. Zaradi pripekanja sonca pa je začel bencin najprej kapljati, nato pa teči iz cistern. Posečj so morali gasilci, ki so morkli z brizgalkami ohlajevali cisterne vse dokler se šoferji niso vrnili. Promet v Ul. Macelli je bil prekinjen od 13. do 17. ure.
• Prijave za Izpite na tržaški univerzi je treba vložiti do 24. maja, ko bodo sprejemali tudi prijave za doktorske izpite. Vsa navodila so na vpogled na oglasni deski univerze.
Volk in Spadaro. nakar se je razvila zanimiva razprava o raznih možnostih, ki jih ima sedaj pokrajinska u-prava. rad je vrsta predlogov, ki jih bo moral proučiti pokrajinski odbor, in sicer takojšnja navezava stikov z županom Spaccinijem, morebitni priziv na deželno upravno sodišče in potreba po proučitvi možnosti izkoriščenja večjega zemljišča za sedanjim poslopjem zavoda Žiga Zois. Vsekakor pa je bilo poudarjeno, da e pri vsem tem bistvena politična volja in da bi bilo mogoče iz zadnjih dogodkov razbrati, da Krščanska demokracija in njeni zavezniki nikakor nočejo omogočiti primernega razvoja • višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom.
JUTRI NA OPČINAH
Prvo srečanje primorskih fotografov
V Prosvetnem domu na Opčinah bo jutri prvo srečanje primorskih fotografov. Obeta se nam nadvse zanimivo kulturno doživetje, ki predstavlja tudi nekaj novega in osvežujočega za naše zamejsko kulturno dogajanje. Na razstavi, ki jo prireja opensko prosvetno društvo «Ta-bon pod pokroviteljstvom Slovenske prosvetne zveze, bo sodelovalo nad 90 tako profesionalnih kot a-materskih fotografov s Tržaškega, Goriškega, Tolmina, Nove Gorice, Sežane in slovenskega obalnega območja. S svojimi deli bodo prisotni tudj člani goriškega fotoamater ske-ga kluba «Skupina 75» ter tržaške novoustanovljene fotoamaterske skupine. Ob tej priložnosti bo izšel tudi fotografski katalog. Odprtje razstave bo ob 20. uri.
A Ker bo jutri in podjutrišnjem v Trstu vsedržavno srečanje povratnikov iz Afrike, je župan odredil nekaj omejitev v prometu. Tako bo v nedeljo, od 8. do 12. ure, prepovedano parkiranje na Trgu Goldoni, promet po Korzu pa bo ustavljen od 11. ure do 12.30.
S P D T
Prireja danes. 5. maja, predavanje dr. Vinka Miliča o
ZDRAVSTVENI POMOČI V GORAH
Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 ob 20.30.
Vablj
Pl) VALENTIN VODNIK DOLINA
RAZSTAVA
SLIKARJEV AMATERJEV IZ BREGA
v dolinski torkli. Otvoritev danes, 5. t.m., ob 20.30.
Nastopi pevski zbor
VALENTIN VODNIK Vabljeni!
tlMIIIIIIIIMitMIHIIMIIMIIIIIIIIIIinilllUIIHIIIHIIIIIIIHIliliniMIIHIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllHIIItlllMIIIIIIIIItlllll
STROGA RAZSODBA TRŽAŠKEGA POROTNEGA SODIŠČA
Dve leti zaporne kazni za mladega anarhista
Obtožen je bil ščuvanja vojakov k neposlušnosti na protimilitaristični manifestaciji v Krminu julija 1975
Včeraj se je zaključilo letošnje spomladansko zasedanje tržaškega porotnega sodišča. Potrebno je pripomniti, da sodniki nikakor niso bi-Li lahkih rok: na zadnjem procesu so včeraj obsodili mladega anarhista Sergia Rendineja na dve leti zapora zaradi ščuvanja vojakov k neposlušnosti.
Gre /a sodni postopek, ki se je začel že pred več kot dvema letoma, a so ga dvakrat prekinili zaradi nepravilnosti pri preiskavi. Nanaša se na protimilitaristični pohod leta 1975; 27. julija tega leta so anarhisti priredili protimilitaristično manifestacijo v Krminu. Na tej manifestaciji je govoril tržaški anarhist Claudio Venza, nastopila pa je tudi pevka Laura Nicolazzi. Uradno prošnjo za manifestacijo je podpisal Rendine, ki je bil torej uradni orga nizator. Zaradi protimilitarističnega videza celotne manifestacije so kra jevni karabinjerji vse tri prijavili sodišču; Venzo so sodniki že pred časom obsodili pogojno na manjšo zaporno kazen, Nicolazzijevo pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Včeraj bi moral pred sodnike Rendine, ki pa se zaradj službenih obveznosti ni javil sodišču. Predsed nik Lugnani je tako prebral njegovo pismo, v katerem pojasnjuje, da je sam verjetno res podpisal prošnjo za manifestacijo, a da je bila to njegova naloga v okviru organizacije in da se verjetno mani festacije sploh nj udeležil. Sledilo je zaslišanje karabinjerjev, ki so prisostvovali manifestaciji, vendar
iz tega zaslišanja ni bilo razvidno, ali je Rendine sploh prisostvoval manifestaciji, ker ga nobeden od preiskovalcev ni poznal.
Kljub temu je tožilec dr. Staffa zahteval za Rendineja 10 mesecev in 20 dni zapora ter mesec dni pripora; zagovornik odv. Calligaris je zahteval oprostitev, sodniki pa so bili povsem drugačnega mnenja: Rendineja so spoznalj za krivega ščuvanja vojakov k neposlušnosti in ga obsodili na 2 leti zapora pogojno.
• Drevi ob 18. uri na sedežu kroi ka «G. Salvemini* na Korzu Italia 12, bo na sporedu konferenca o deželni politiki za pravico do študija. Govoril bo deželni svetovalec dr. Carlo Volpe.
PD KRAŠKI DOM z Repentabra
obvešča, da bo Radio TRST A oddajal v nedeljo, 7. t.m., ob 10.30 snemanje srečanja Repentabra s Tržičem pod geslom »Srečujmo se in se spoznavajmo*.
BANCA Dl CREDITO t)l TRI-6STE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. Pi A	-	■
Tf^sr ij-ifA r filzi 10 -	sv^fle
TEČAJI VALU1 V MILANU DNE 4. 5. 1978
Ameriški dolar	865.-
Funt šterling	1584.—
švicarski frank	437.—
Francoski frank	187,20
Belgijski frank	26.50
Nemška marka	414.—
Avstrijski šiling	57.80
Kanadski dolar	730.—
Holandski florint	384,—
Danska krona	150.—
Švedska krona	187.—
Norveška krona	155.—
Drahma	22,-
Dinar	42,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
RAZPIS NATEČAJA
ZA PODELITEV ŠTIPENDIJ ZA IZPOPOLNITEV V SLOVENSKEM JEZIKU IN LITERATURI
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
razpisuje
na podlagi jugoslovansko - italijanskega sporazuma o kulturni izmenjavi z dne 21. julija 1964 in kasnejših dodatnih sporazumov, sklenjenih v mešanem jugoslovansko - italijanskem odboru, predvidenem v 8. členu specialnega statuta, priloženega k Londonskemu sporazumu z dne 5. oktobra 1954
natečaj
za podelitev šestih štipendij za študij in izpopolnitev slovenskega jezika in literature pri univerzi v Ljubljani za akademsko leto 1978/79.
štipendije so namenjene pripravi in specializaciji učiteljev osnovnih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v tržaški pokrajini ter tistih oseb, ki želijo poučevati na navedenih šolah. Višina štipendije znaša 18.900 din letno za osebe, ki so že v prosvetni službi oz. 17.100 din letno za osebe, ki še študirajo. Štipendija se izplačuje v enakih mesečnih obrokih (2.100 din oziroma 1.900 din) od oktobra 1978 do junija 1979.
Prošnje za dodelitev zgoraj navedenih štipendij lahko vložijo pripadniki slovenske narodnostne skupine, ki imajo diplomo srednje šole ali višjo diplomo in tudi tisti, ki se šele pripravljajo za poklic v prosvetni stroki. Prošnje lahko vložijo tudi tisti, ki so že eno akademsko leto dobivali štipendijo in jim je za dokončanje študija potrebno še enoletno bivanje v Ljubljani. V takem primeru mora kandidat za štipendijo predložiti potrdilo o opravljenih izpitih.
Nekolkovane prošnje s kratkim življenjepisom prosilca in ustreznimi podatki o dokončanem študiju ter o dosedanji službi, naj prosilci vlože pri šolskem skrbništvu v Trstu do 25. maja 1978. Izid razpisa bo pravočasno sporočen vsem udeležencem.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
MIROSLAV KOŠUTA
VITEZ NA OBISKU
mladinska igra v šestih slikah
Scena	Demetrij Cej
Kostumi	Marija Vidau
Glasba Aleksander Vodopivec Režija	MARIO URŠIČ
Danes, 5. maja, ob 10.30 in 14.30 v občinski telovadnici v Nabrežini.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Danes, 5. maja, ob 20.30 v občinski kopalnici v Velikem Repnu.
Jutri, 6. maja, ob 20.30 v dvorani PD «Slavec» v Ricmanjih in v nedeljo, 7. maja, ob 18. uri v Ljudskem domu v Križu.
EN SREČEN, VESELI IMU TROŠTOV POLN DAN VOŠČIM
Večer govorov vipavskega redovnika JANEZA SVETOKRIŠKEGA
Nastopa: JOŽE ZUPAN
ZADRUGA NAŠ KRAS
sklicuje v drugem sklicanju jutri, 6. maja. ob 20.30
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
v prostorih restavracije Furlan na Repentabru. Dnevni red:
1.	Poročilo upravnega in nadzornega odbora
2.	Razprava
3.	Odobritev računov za leto 1977 in predračuna za leto 1978
4.	Razno
Odbor
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 5. maja MIRAN
Sonce vzide ob 4.47 in zatone ob 19.16 —• Dolžina dneva 14.29 — Luna vzide ob 4.03 in zatone ob 17.31. Jutri, SOBOTA, 6. maja JANEZ
Vreme včeraj: Najvišja temperatura
18.2	stopinje, najnižja 13,9, ob 13. uri
111.2	stopinje, zračni tlak 1020,9 mb ustaljen, vlaga 63-odstotna. nebo 8/10 pooblačeno, veter 17 km na uro zahodni, morje rahlo razgibano, tempe ratura morja 14.4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 4. maja 1978 so se v Trste rodili 4 otroci, umrlo pa je 13 oseb.
RODILI SO SE: Marco Arban, Ga briele Modugno, Davide Marocco in Lorenzo Frato.
UMRLI SO: 83-letna Giuseppina Ka stelec vd. Sancin, 4 ure star David Govetto, 36-letni Bruno Grahonia, 31 letni Žarko Race, 59-letni Elio Gia eomin, 75-letna Adele Crisman, 49-letni Antonio Favento, 67-letni Giulio Tromba. 65-letni Angelo Škerl, 63-letni Marino Žago, 78-letni Natale Silvani, 76-letna Maria Ardito vd. Vurchio in 76-letna Ermenegilda Cadel.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Settefontane 39, Trg. Unitš 4, Ul, Commerciale 26, Trg XXV. A-prila 6.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Drevored XX. Septembra 4, Ul. Bernini 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Drevored XX. Septembra 4, Ul. Bernini 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet št 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel 226 165: Opčine: tel, 211001: Prosek’ tel. 225141; Božje polje Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209 197; žavlje; tel. 213 137 Milje: tel. 271-124.
Gledališča
ROSSETTl
Danes, 5, t.m., ob 20. uri bo Stalno gledališče iz Turina predstavilo «Verso Damasco* Augusta Strindberga. V abonmaju: kupon št. 8. Režija Mario Missiroli. Rezervacije pri o-srednji blagajni Pasaže Protti.
AVDITORIJ
Revija «Invito al leatro*. Jutri ob 20.30 in v nedeljo ob 16. uri bo Raffaella De Vita predstavila kabaret «Bertolt Brecht e la donna (Rise la gente e lei. . . niente!)*. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti.
VERDI
Danes ob 21, uri (za red A) in jutri ob 18. uri (za red B) bo v gledališču Verdi otvoritveni koncert spomladanske simfonične sezone; orkester in zbor gledališča Verdi bosta Pod vodstvom dirigenta Gustava F. Kuhna izvajala delo Johannesa Brahmsa «Ein deutsches Requiem». Solista bosta sopran Krisztina Laki in bariton Toshimitsu Kimura. Pr blagajni gledališča (tel. 31948) razdeljujejo abonmaje obeh turnusov.
Kino
Arislon 17.00—22.00 «L'occhio privato*. , Art Karney in Lily Tolmin. . Mignon 16.00—22.00 »Silvestro e Gon
zales: majte ^e, ra^|tpteri». Risani
filmi
Nazionale 16.30—22.15 «11 bandito e la madama*. Burt Reynolds.
Grattacielo 16.00 «11 grande attacco*. Giulian0 Gemma, Henry Fonda. Bar vni film.
Excelsior 16.00 «La febbre del sa-bato sera* John Travolta. Glasbo k filmu izvajajo «Bee Gees*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Penice 16.30 «Gli uomini della terra dimenticata dal tempo*. Barvni film.
Eden 17.30 «Ciao maschio*. Gerard Depardieu, James Coco, Stefania Casini, Marcello Mastroianni. Pre povddan mladini pod 14. letom.
Ritz 17.30-19.45-22.15 «Salvate il Gray Lady». Charlton Heston, David Car-radine. Barvni film,
Cristalln 16.00 «Guerre stellari*. Fan tastični film.
Filodramniatico 15.45 »Justin e Julette, le sexy sorelle*. Prepovedan mladi ni pod 18. letom. Barvni film.
Aurora 16.30 «L'isola del dottor Mo-reau*. Burt Lancaster. Barvni film.
Capitol 16.30 «Ritratto di borgbesia in nero*. Omella Muti. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Moderno 16.30 «La bestia in calore*. Prepovedan	mladini	pod	18.	letom.
Ideale 16.00 «Sorbole che Romagnola*. Prepovedan	mladini	pod	14.	letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Uccidete Mistei Mu.-hell*. Joe Don Baker. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Astra 16.30 «L'infermiera». Uršula An dress, Duili0 Del Prete. Prepove dan mladini pod 18. letom.
Radio 16.00 «11 concerto del Bangla Desh*.
Volta 17.00 »Emmanuelle nera	n. 2».
Prepovedan	mladini	pod	18.	letom.
Razna obvestila
Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole v sodelovanju s pedagoško fakulteto tržaške univerze prireja dve predavanji o jugoslovanskem šolstvu, ki bosta v dvorani G. Venezian - Piaz-zale Europa 1. Program: 10. maja ob 16. uri: «Preobrazba vzgojno-izo-braževalnega dela v Jugoslaviji*. Predaval bo dr. Pero šimleša — predsednik prosvetnega sveta SR Hrvat-ske in eden izmed važnejših ustanoviteljev jugoslovanske didaktike. 11. maja ob 16. uri: «Značilnošti jugoslovanske didaktike v luči poglavitnih pedagoških smeri v inozemstvu*. Predaval bo dr. Vladimir Poljak — prof. didaktike na filozofski fakulteti v Zagrebu in predstavnik oddelka za pedagogiko.
AMATERSKI ODER PROSEK KONTOVEL
Jutri, 6. maja, ob 20.30 v svetnem domu na Proseku
JAKA ŠTOKA
TRIJE TIČKI
Veseloigra v dveh dejanjih Režija STANE RAZTRESEN.
Vabljeni!
Razstave
I sff'
SPI) Tabor Opčine prireja *. ^ Čanje primorskih fotografov. So®
jejo fotoklubi iz Gorice, Nove
Goril*
Trst*
Pirana. Sežane, Tolmina in Uvodno besedo bo imel Marko . vos. Nastopil bo Sovodenjski fjd*' Odprtje bo jutri, 6. maja, ob 20,
Izleti
Združenje staršev in PD KraškiJ^ z Repentabra obveščata, da bo
avtobusov za izlet na Vinico
v
Repi«1,
ljo, 7. t.m.. ob 6. uri s trga v Priporoča se točnost.
SPDT obvešča, da je na razP0 j
še nekaj prostih mest za
., avtob^J
izlet na Blegoš, ki bo v nedelj«. .| sedežu ZSS;
maja. Vpisovanje na (Ul. sv. Frančiška 20) 13. ure.

Ob 1. obletnici smrti ljube h«1 Štefanije Milkovič darujeta hčerin ^ nja in Stana z družinama 10-®" Skupnost družina Opčine in za osnovno šolo KD Kajuh.
un. , p
V počastitev spomina Darink*«^
očeta darujeta Olga in Vlasta lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Žark* |jf
četa daruje podjetje IRET 10®,0®ja(c-za ŠD Primorje. V isti namen h ^ jeta Silvij in Slavica Tavčar lir za Dijaško malico.	u
V	spomin na pok. žarka ^
daruje družina inž. Močnik 20.00® za Dijaško matico.	m
V	počastitev spomina	Žarka	$
darujeta Slavica in Vojko
•za Dijaško matico.	g
Ob žalovanju spričo Žarkove	a
daruje družina Gašperlin 10.000 W
TPPZ-	žarh*
Namesto cvetja na grob Raceta darujeta Ani in Klavdij ^ ter Marta in Miroslav Košuta 10.000 lir za Dijaško matico. ^ Namesto cvetja na prerani ^ Žarka Raceta daruje družina Sre' Colja 10.000 lir za Dijaško matic«’
:čW
Svojemu odborniku Borisu
izrekamo najgloblje sožalje ob neI18 izgubi sina Žarka.	_ ^
■** Odbor za upravo Kulturnega1
f , Odbor/Nhrodne in študijske kfl)^
S[((iJ
ce v Trstu izreka predsedniku ^ Borisu Racctu globoko sožalj« smrti sina Žarka.
dr«'1'
Iskreno sožalje izreka TPPZ ^ ni Race in svojcem ob izgubi Žarka.
Ob nenadni smrti sina Žarka
mo predsedniku SKGZ Borisu
in svojcem najgloblje sožalje,
Stalno slovensko gl«®
Slovensko planinsko društvo i« izraža predsedniku SKGZ Borisu ^ cetu globoko in občuteno sožalje «
gubi dragega sina žarka.
Ob nenadni izgubi dragega °8. izreka Kmečka zveza predse® SKGZ Borisu Racetu in svojcem s’ globoko občuteno sožalje.
Ob nenadni smrti dragega izrekajo ravnateljica, zavodski 9 profesorski zbor in nctično osebJ« ceja France Prešeren predsednici J Race in družini občuteno sožalj«’
Glasbena matica izreka iskre«« žalje predsedniku SKGZ Borisu R«c in svojcem ob izgubi sina Žark«’
Odbor bivših aktivistov Osvob«^ nega gibanja tržaškega ozemlja i«'gj( globoko sožalje predsedniku ®, jg Borisu Racetu in družini ob hudi gubi dragega sina žarka.
Ob smrti Žarka Raceta izreka ’ cem, posebno Pa malima Katji iskreno sožalje Društvo st« ^ otrok osnovne šole Karel širok vrtca v Ul. Conti z učiteljicami-
I«
Sekcija VZPI-ANPI, PD «Vcs«a» . ŠD «Mladina» iz Križa izrekaj* žinam Race in svojcem svoje sožalje.
„	„ pf*‘
PD Ivan Grbec iz Skednja ,e v
družuje žalovanju družine Race-
Ob nenadni izgubi dragega i’^jC| telja Žarkota sočustvujeta s 3'’
Nadja in Rafko Dolhar.
bri^
Borisu Racetu in družini, ob u‘’ izgubi sina Žarka, izrekajo oje® uslužbenci globoko sožalje.
Dne 4. maja nas je zapustil naš dragi
FRANCESC0 ST0CCHI
Pogreb bo danes, 5. t.m., ob 12.15. iz mrtvašnice glavn« bolnišnice naravnost v Križ.
Trst, 5. maja 1978 (Občinsko pogrebno podjetje)
Žalostno vest sporočajo sin, hči, snaha, zet in vnuki
ST ^ ^ ^	Z*.
78 JlMORSKI DNEVNIK
GORIŠKI DNEVNIK
5. maja 1978
S POTOVANJA PO BOSNI
Srečanje Mladinskega odbora SKGZ 2 mladinci iz Bosne-Hercegovine
Obojestranska želja po vzpostavitvi trajnejših stikov Mladi iz Trsta in Gorice so obiskali Bihač, Brvar in Jajce
ti?«
Medinskega odbora
v Bihat,
Poredila ANPI - Zveza bor-
iletj v D [e udeležilo tridnevnega * ie „ . a^, Drvar in Jajce, ki *»■ VPnedaa ANPI febilj J*?«*. kjer so izletniki
mladincev iz Trsta in
lej* dao potovanja, so se za ,ca,?'nci srečali s člani lične i,,	- Zve/e sociali-
t in h r ln.e Bosne in Hercegovi-9 Potekal n-iillovi gostje. Srečanje iubnem ■,v prijateljskem, gosto Ifani 8pVzt’us.iu, ra njem sta obe •Pali-j! Wsebno ooudarili nujnost Jnje8a sodelovanja. ne 24
ij *>' aPrila zjutraj so mladin-oslertVar’a Pospremili izletnike 'iizej, toesta. Titove nečine in 9 so maj 1944». ob koncu ifi ^Unien) tom zavrteli zgodovinski sni P Drva*3?® 0 nemškem desantu »rja, ar leta 1944. Po ogledu Dr-Ji ZSMn-f, heroJa’ so predstav-^2 ‘ .Povabili člane MO telewa. kosilo, kjer se je med °r. v ’ razvil priiatePski razen teje ''' P te sledilo uradno sre katerega sta obe H ,,'^i izrazili Zeljo, da ni ‘Pii siaino '7- Bosne in zamej-'ainib st°:enci prišlo do tesnejših,
Poznal:an*’’ se mladi med seboj )r Predstavnik OK • SSO Dr-'cžnega ,laiPrei govoril o vrstah Siltov)s!)de,ovan.iu. Najprej je Sjo Oaeloyanje s SOFK (orga-% Jizično vzgojo) na šport-Portnju; r°oju. Lani so se mladi Pčvne- ,z zamejstva udeležili več ksni | Prijateljskega turnirja po et°s
? 'kbv in do konkretnega so V X’ . . bi Pripomoglo tudi k
lvan.je
'jstvu.
Pa ZSftDT pripravlja
Vaz
lvHe o^Jika stikov so tudi de i.iz za„a.e' v katerih imajo mla Pio ^ teistva priliko, da se so-^ da IPgoslovansko stvarnostjo 1 5 zPostaviio stike z mladin-republik. Predstavniki '% |n s(°.Predlagali, da bi se go %0 l^zaska mladina prikl.iuči-' čdeip. r^ki in koprski izmeni ter te v o.* a Mladinskih delovnih ak Po ''
?; ki j5'l' to tudi pomembno vlo 'ifitiaoi-mai° tisk in druge vrste Pozna, ‘1
Ivanja,
spoznavanja manjšine in njenih pro blemov s strani matičnega naroda. Izrazili so željo, da bi jim iz zamejstva pošiljali več gradiva ter da bi zamejski mladinci objavljali svoje članke v glasilih bosenske mla dine.
Važna .je seveda tudi recipročna udeležba na raznih seminarjih in kongresih. Konkreten predlog bi bil, da bi se predstavniki ZSMBiH i't MO - SKGZ vsaj enkrat letno sestali.
Predstavniki bosenske mladine so poudarili tudi svoje zanimanje za probleme jezikovnih manjšin, ki živijo izven meja Jugoslavije ter za slovensko manjšino v Italiji in za njene probleme. O vsem tem so še vedno premalo informirani, to pa zato. ker potekajo vsi stiki samo na formalni ravni, do konkretnega in trajnega sodelovanja pa še ni prišlo. Še posebno negativno je dejstvo. da v te stike niso vključeni mladi z vseh področij, kjer živi manjšina, to se pravi iz Beneške Slovenije. V praksi bosenska mladina Benečije in njene stvarnosti sploh ne pozna, kot pozna le površno položaj koroških Slovencev.
Predstavniki Mladinskega odbora so gostiteljem orisali stanje v zamejstvu od šolstva, tja do kulturne in prosvetne dejavnosti. Govorilo se je tudi o odnosu italijanske večine do slovenske manjšine in njenih problemov, o neofašizmu v Trstu in v Italiji ter o nodobnih problemih. Predstavnike ZSMBiH je vse to zanimalo, saj nimajo možnosti, da bi bili o tem stalno in natančno obveščeni.
Srečanju sta sledila večtr.ja in kulturni program, katerega glavna točka so bili krajevni ljudski plesi. Izletniki, bivši borci in mladin ci, so z navdušenim ploskanjem na gradili učence osnovne šole, ki sl z veliko živahnostjo in z odličnim j
senski mladinci so nato ob zvokih harmonike pospremili goste do avtobusa, kjer so se ti zahvalili in. čeprav neradi, poslovili. Odšli pa so z občutkom, da je Bosna lepa bodisi po svojih naravnih lepotah, bodisi po svojih zgodovinskih zanimivostih, še posebno pa s prepričanjem, da so prebivalci teh kra jev gostoljubni in odprti.
Preteklo soboto na. Proseku
Občni zbor Zadruge za Kui(urni dom
V	prostorih prosvetnega društva na Prosei u je bil v soboto zvečer redni oberi zbor Zadruge za kulturni dom Prosek - Kontovel.
Občni zbor je v imenu upravnega odbora od rl predsednik Josip Fer-foglia, ki je v svojem poročilu podčrtal marljivost vseh članov odbora, ki si prizadevajo, da bi na Proseku-Kontovelu imeli čimprej lastno dvorano z odkupom bivše kinodvorane Iris. S tem v zvezj pa so vpletene razne sodnijske formalnosti in zaradi tega Se stvari počasi razvijajo. Fer-foglia je poudaril, da odbor sledi razvoju dogodkov in upa, da se bodo stvari kmalu razčistile in da bo lahko zadruga odkupila dvorano.
Prav zaradi tega, da se ne bi ob dnevu odkupa zadruga znašla nepri oravljena, je bila v teku leta zelo uspešna nabiralna akcija na Proseku in Kontovelu. Vsi ljudje so vsestransko podprli pobudo o bora in zato se je v teku leta vpisalo tudi precej novili članov. Trenutno za druga šteje 107 članov.
Poleg nabiralne akcijo pa je za druga dobila tudi razne prispevke domačinov, kot je bilo razvidno iz blagajniškega poročila, ki ga je po-^ dal Vladi Ukmar.
V	imenu nadzornega odbora je A-
OB PRILIKI JUGOSLOVANSKEGA DNE
Jugoslovanska gospodarska delegacija bo danes obiskala sejmišče ESPOMEGO
Jutri bodo na vrsti Madžari ■ Sejem bo odprt do nedelje
čutom za ritem, ki ga ta vrsta lojz Starz podal svoje poročilo, iz
glasbe zahteva, izvajali najrazlič nejše bosenske plese.
Živahna glasba in pisane noše, ki so se s svojim čarom vezale na značilno bosensko pokrajino, so tudi v občinstvu vzbudile željo po plesu in kmalu se je dolgo kolo plesalcev in neplesalcev, Bosancev in zamejskih Slovencev, vilo po dvorani. Bo-

okviru medsebojnega posebno pa v okviru
.......................................................iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniimiiMiiiiiiiiiHiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii..
katerega je bilo razvidno, da se je nadzorni odbor sestajal, po potrebi in redno pregledoval razne knjige in ugotovil stanje blagajne, ki je bila vedno v najboljšem redu.
Občni zbor je soglasno odobril bilanco za leto 1977, nakar se je razvila diskusija, v katero je poseglo več članov.	B. R.
iJj,NenetVZ' v Vidmu je bilo prejš-(P%l(o 7 Zanimivo in pomembno V to. atodanje, ki je bilo posve-kH	gibanja raznih jezi-
^ Ji?r„in. ki se ga je udeležili«
k« iJ*

791'
Z ZASEDANJA NA VIDEMSKI UNIVERZI
smuč
Slovensko jezikovno bogastvo Jte pomembnejši faktor v deželi
klanje pokazalo na zanimive pojave v panju jezikovnih tokov v naši deželi
membnejši faktor tudi v perspektivi združevanja Evrope.
", Q	ivi se ga je uuciezi
k. teajv Znanii> izvedencev iz raz .“šel JJržave. Uvodn-o poročilo te51 jezi?' Pellegrini, ki je obrav-(‘Vl °vn° problematiko v de-v>l je ’ ' Julijski krajini. Pou-a je naša dežela v tem 4i , jezj|®ata. saj obsega tri avtolf ta ^šečaj, , Je furlanski, slovenski H/šjšilj .ns.ki jezik poleg seveda L teiroJ^kovnih otokov, kot je 3emški jezikovni otok. 0-ivfriir,,. ie nato prodorno moč in ta* tet razn‘te jezikov v naši jte t ^-členil stike furlanskega Ltett^v.^enečanskim, slovenskim Vi^Sted težikom. Podčrtal je v Vv “tein U Povsem prodorno moč v1 tel j j?®' kj se je v teku stoletij Vi tea Slr'*a' predvsem na ško-to M tankega narečja, delno pa !s. 4a Un slovenščine in nemšči-'te^a te®Pščino je ta prodor fur ^ersif- '8 z'asti opazen v Rezi-feMiSkih L ^Mini, znatno manj pa
Vi« števji0 'nah- To dokazl|ie Pre'
• v furi 0 ^avizmov in sloveniz-■tlVeha anskih dialektih, zlasti ** v tekar?'*11 *n živafi- Prav ta-% ^alpu-?ventemov mogoče nai-^ t ■ Drvvila nern-šk'h jezikovnih tojtet H,? vsem v območju Sauri »Cii p^kKazu.ie. da izhajajo tam a. Pivalci iz slovenske Ko
v teof pteanjevanja slovenščine, te rvini e?r*n’ poudaril, da te ^ ‘teaC^du položaj zadovoluv to5* k to in Goriškem, medtem V'ko .Beneški Sloveniji položaj V Pri t 'teal šele v zadetem slov*?. ie govornik podčrtal prj skih intelektualcev v teh tli v,av0eB_o teanjevanju slovenskega teilN n, stva. Omenil je tu
b^vo, ^ teHcistične dejavnosti ter lili4 in S6-v Beneški Sloveniji %ava U*juje preoričanje, da
Srečanje o problemih zgornje Terske doline
Center za kulturne raziskave iz Barda je priredil pred dnevi srečanje na temo »Obnova in preporod zgornje Terske doline*. Razpravo je odprl urednik tednika «Vita cat-tolica» Duilio Corniali. ki je v svo jem posegu poudaril predvsem misel, da ne gre le za obnovo stanovanj, ki jih je porušil potres, pač pa tudi za vsestranski dvig Bene-
...............tu.............umil..
MED PRVOMAJSKIMI PRAZNIKI
Slovenski mladinci s Koroškega obiskali sorojake v B. Sloveniji
V sredo. 10. maja. l»o odpotovalo na Ko-roško odposlanstvo Zveze beneških žena
ške Slovenije iz stoletne gospodarske, družbene in kulturne zaostalosti in v tem okviru za ovrednotenje in zaščito etnično - jezikovnih značilnosti v teh krajih.
Podrobneje je orisal položaj zgor nje Terske doline 'prof. Viljem Čer no, ki je navedel tudi postavke za preporod teh krajev, ki jim je bilo dolga stoletja izseljevanje edina možnost za izhod iz revščine. O sedanjem položaju na področju ob nove porušenih hiš pa je poroča! deželni socialistični svetovalec Car-lo Volpe, ki .ie obsodil počasnost s katero pristojne deželne oblasti rešujejo to hudo vprašanje.
Zveza slovenske mladine na Koroškem je organizirala 30. aprila in 1. maja ‘zlet med Slovence v Italiji.
V	nedeljo, 30. aprila, so se najprej ustavili med Slovenci Kanalske do line, posebno v Ukvah. Mladtoce, ki jih je bilo približno 40, je vodil pred sednik organizacije Teodor Domej.
V	popoldanskih urah so obiskali Če dad. Na uredništvu Novega Matajurja jih je sprejela beneška mladina, mladi učiteljici Vilma Martinig in Lucia Costaperaria. Roberto Bern jak s harmoniko in Dario Martinig z basom. Izidor Predan je pozdravil drage koroške goste v imenu Novega Matajurja in v imenu slovenskih kulturnih društev Benečije. Potem ko je dejal, da na., beneške in ko roške Slovence povezuje ista usoda, je orisal zgodovinski, politični, narodnostni, gospodarski in socialni po
slovenščine vse po-1 ložaj beneških Slovencev.
SPD TABOR - OPČINE
1 SREČANJE PRIMORSKIH FOTOGRAFOV
lotoklubi iz Gorice, Nove Gorice, Pirana. Sežane,
0S-te ^sta.

111 Ge bo jutri, 6. maja, ob 20 uri. Vodna beseda: MARKO KRAVOS. *t°Wl bo SOVODENJSKI NONET.
Iz uredništva Novega Matajurja so se gostje podali na sedež kulturnega društva Ivan Trinko, ki je hkrati sadež različnih društev in kulturnih ustanov. Tu so koroški mladinci postavljali Predanu najrazličnejša vprašanja o življenju beneških Slovencev. o delovanju društev, o odnosih z oblastmi in podobno. Na vsa vnrašnnia so dobili zadovoljive od govore in se strinjali, da je v Be neški Sloveniji skoraj podoben položaj. kakor na Koroškem. Benečanom se je zahvalil v imenu slovenske mladine na Koroškem predsednik Domej, kateri je predlagal, da bi se pogosteje srečali in razvili sodelovanje na vseh področjih. Po srečanju v Čedadu so povabili beneški mladinci svoje koroške tovariše na mladinsko veselico v Gorenji Trbil, kjer jih je vas prav lepo sprejela. Tu so skupaj z našimi mladinci prepevali narodne in borbene pesmi. Skoda le, da je nagajalo slabo vreme. Mladi sostje so prenočili v slovenskem dijaškem domu v Gorici. Naslednji dan pa so praznovali 1. maj v Križu pri Trstu, kjer je bila glavna točka njihovega izleta. Z beneškimi Slovenci pa, kot povedano, želijo še bolj poglobiti stike. V sredo, 10. maja, bo šlo na Koroško delegacija Zveze beneških žena, nato pa bo sledil izlet bralcev Novega Matajurja.
Danes bo na razstavišču ESPOMEGO Dan Jugoslavije. To bo brez dvoma najvažnejša manifestacija v okviru goriškega sejma, saj je Jugoslavija med vsemi tujimi državami, ki razstavljajo na goriškem sej mu, najbolj množično zastopana. V skupnem jugoslovanskem paviljonu razstavljajo številna slovenska in hrvaška podjetja, poleg teli pa imajo svoje izdelke razstavljene še v drugih paviljonih.
V	današnjem sporedu je tudi srečanje med zastopstvi Gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvaške in gori-ške trgovinske zbornice. Srečanje bo ob 9. uri v dvorani trgovinske zbornice. Popoldne si bodo jugoslovanski gostje ogledali razstavišče, ob 17. uri pa bosta jugoslovanski zbornici priredili v dvorani deželnih stanov sprejem za tukajšnje gospodarstvenike. -
V	okviru jugoslovanskega dne bosta drevi v Gorici dve prireditvi. Ljubitelji komorne glasbe bodo lahko v avditoriju poslušali koncert slovitega Tria Tartini iz Ljubljane, na razstavišču pa bo ob 20. uri modna revija z naslovom «Pomlad - poletje* v priredbi trgovskega pedjetja Manufaktura iz Nove Gorice.
Jutri bo na ESPOMEGU Dan Madžarske, popoldne bo na igriščih teniškega kluba v Drevoredu 20. septembra mednarodno srečanje med mladinskima ekipama Slovenije in naše dežele.
V	sredo pozno popoldne je bilo v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu srečanje o navtiki s posebnim ozirom na sodelovanju med združenji iz raznih držav in na različno zakonodajo v mediteranskih državah. Po pozdravu comm. Grassillija od goriške trgovinske zbornice je daljše poročilo imel odv. Antonio Mazza, podpredsednik združenja As sonautica nazionale. V razpravo so posegli še drugi prisotni, med temi odv. Apollonio iz Dubrovnika, ki je prikazal jugoslovansko zakonodajo in prizadevanja, da bi ob jadranski obali zgradili čimveč pristanišč za jahte ter zastopnik dunajskih klubov Grauner, ki je izrazil željo po enotnem združenju, ki naj bi uskla-jalo zahteve avstrijskih lastnikov jaht s potrebami italijanskih in ju goslovanskih pristanišč.
Včeraj so bili v Gorici člani ro-munske gospodarske delegacije. Vodil jo je dr. Petru Cormos, svetovalec za trgovino na romunski ambasadi v Rimu, v delegaciji so bili tudi zastopniki nekaterih večjih romunskih podjetij. Po pozdravnih besedah predsednika trgovinske zbornice Lupierija se je razvila diskusija, iz katere .je bilo razvidno zanimanje romunskih gospodarstvenikov za sodelovanje z Italijo, tudi na našem področju. Obstajajo pa ovire, ki izvirajo iz znanih ukrepov Evropske gospodarske skupnosti.
Nadaljuje se škandal na prehodu Kokovo
Mednarodni mejni prehod Kokovo v Kanalski dolini je še vednu zaprt za tovorni promet. Na obeh straneh meje so nastale dolge kolone tovornjakov, osebni avtomobili, ki so namenjeni v Avstrijo, odnosno iz Avstrije, pa se poslužu jejo mejnih prehodov Mokrine. ali pa prehodov Rateče in Podkoren-sko sedlo, kjer se čez Jugoslavijo pot do Celovca zdaljša za 12 kilometrov.
V škandal, ki je nastal zaradi ravnanja carinskih obmejnih orga nov in zaradi reakcije kamionistov, se je vključila tudi avstrijska ambasada, ki je naslovila Farne sini pismo, naj državni organi za gotovijo normalno delo na bloku, Danes se bo deželni odbornik za prevoze Gino Cocianni spet sestal s špediterji in avtoprevozniki v Trbižu, prav tako pa bo poškusal ustrezno rešitev poiskati tudi v po govoru z avstrijskimi krogi. Cocianni je v stalnih stikih z rimski mi uradi, vendar vse kaže, da ni so še nastali pogoji za odpravo spora. Dežela je v celotni zadevi le posrednik ter ni pristojna, da bi ukrepala.
Počasno reagiranje v izredno dinamičnem gospodarskem in družbenem življenju je znak nespo sobnosti in vzrok za škandale, kakršnemu smo sedaj priča v Kanalski dolini in kakršnih je v Ita lije veliko in preveč.
svetu. Da se nekaterim zelo mudi ie dokaz, da je župan sklical za soboto popoldne sejo posvetovalne komisije o reviziji goriškega regulacijskega načrta. Doslej nobenih občinskih komisij niso vabili na sestanke v soboto popoldne.
V zvezi s tem omenimo, da so strokovna združenja gradbenikov napovedala protestni izstop iz te komisije, ker je ni občinska upra va preveč upoštevala.
Mladi nagrajenci SPD v Gorici
Pohod po Brdih v korist Žolčnega križa
Rekreacijski krožek SAFOG in, OMG prirejata netekmovalni pohod na devet kilometrov dolgi progi, speljani po Brdih. Odhod ob 9.30 s trga pred tovarno. Proga je speljana čez most v Stražicah, pri cerkvi v Podgori na Kalvarijo, se spusti v Grojno ter se nadaljuje po cesti na Oslavje. Od tam je po poljskih poteh speljana v Pevmo, od koder poteka po pokrajinski ce-čez most, po Ul. Cordiaoli in Ul. Colombo ter se zaključi pred vhodom v tovarno.
Vpisnina znaša 2.000 lir, vpisujejo v podjetjih in pri Zelenem križu. Podjetja so za prvoplasirane namenila -ret pokalov. Čisti dobiček namenjen Zelenemu križu.
krščanski demokraciji je zavzemal visoko mesto ter je bil do nedavna predsednik konzorcija ronškega letališča.
Odvetnik Luzzatto je v celoti priznal utemeljenost obtožnice ter dejal, da njegov klient ni mogel priti na proces, ker živi v neki južnoameriški državi, kjer si skuša ustvariti novo življenje ter si pri dobiti častno diplomo inženirja.
Na ponedeljek pa so preložili proces zaradi fašistične provoka cije v Casseglianu.
• V dvorani hotela Roma v Tržiču
bo jutri ob 8.30 produkcijska konferenca tržiške bolnišnice. Pripravili so je delegati tržiške bolnišnice.
Okrajni sodnik dr. Pema v Tržiču .je včeraj spoznal za krivega Giovannija Augellija, da si je prisvojil akademski naslov inženirja. Zaradi tega prestopka ga jt- obsodil na 3 mesece zapora ter plačilo globe v višini 200.000 lir. Priznali so mu pogojno kazen ter jo vpisali, ker je pred leti povzročil nenamerno smrt v prometni nesreči.
Augelli .je postal »inženir* leta 1946, ko je za vpis v inženirske zbornico predložil ponarejeno di plomo. Na podlagi te goljufije, zaradi katere ga sodišče ne more več preganjati, .je Augelli vsa povojna leta nastopal kot strokovnjak, ki je podpisoval ustrezne listine. V
Jutri v Doberdobu srečanje 50-lctnikov
Jutri se bodo v Doberdobu zbra li 50-letniki, ki bivajo v tem kraju Ob 8.30 bodo imeli mašo v domači cerkvi, ob 9.30 se bodo sestali predstavniki občinske uprave. polo: žili bodo nato venca na pokopališče in pred spomenik padlim, ob 10.30 pa bodo imeli zakusko v gostilni Pri Drejčetu, zatem bodo šli na kosilo nekam drugam.
Seja komisije za regulacijski načrt
Goriškim občinskim upraviteljem se očitno mudi z revizijo regulacijskega načrta in postaja jasno, da hočejo pričeti razpravo v občinskem svetu in .jo tudi zaključiti še pred deželnimi in pokrajinskimi volitvami. To je sicer podžupan Zucalli, ki je tudi odbornik za javna dela, že povedal tako v intervjuju neke mu tukajšnjemu časopisu kot na proračunski razpravi v občinskem
V soboto so najboljši učenci in dijaki, ki so sodelovali na natečaju Slovenskega planinskega društva v Gorici za spise in risbe o Triglavu dobili primerne nagrade. Na naši sliki so nagrajenci (Foto Pavšič)
«Inženir» Augelli obsojen
iniiiiHiiHiiniiHiiiiiiiiiHiMmitiHMiiiiMmimHiHiMMHMMHitiumMiiMiiiiinmiHHiMniiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiimMiiuiiiinmimiiinHiiHHmmiMiHmmlimiiiiM*
svoje člane, da sledijo predvajanju teh filmov.
Doslej so predvajali film »Ran-cheador* režiserja Sergia Girala, in «Ustedes tienen la palabra* režiserja Manuela Octavia Gomeza. Film so izdelali leta 1974, nagrajen je bil na raznih festivalih. Danes bo na vrsti film «L’ultima cena* iz leta 1976, režiral ga je Tomas Gutierrez Alea, v soboto pride na vrsto film «Mella» režiserja Enrizua Barneta, v nedeljo pa pride na vrsto »Cantada de Chi-le» iz leta 1975 in v režji Humberta Solasa. V ponedeljek je na vrsti «Giron» režiserja Manuela Herre-ra in v torek, za zaključek ciklusa bodo predvajali film »La nueva eseuela* iz leta 1973.
Vsi filmi so v španščini z italijanskimi podnaslovi. Vsebina filmov .je pretežno politično-socialne-ga značaja.
NA DAN USTANOVITVE PRVE SLOVENSKE VLADE
Ajdovščina praznuje v znamenju zanesljive gospodarske rasti
Spomnili se bodo Borisa Kidriča, prvega predsednika slo-venske vlade, ustanovljene 5. maja 1915 v Ajdovščini
Danes proslavljajo v Ajdovščini občinski praznik. Peti maj so si zato izbrali za svoj praznik, ker je bila ta dan leta 1945 ustanovljena prva slovenska vlada. Njen nastanek sovpada s koncem druge svetovne vojne ter osvoboditvijo Primorske. Prvi predsednik slovenske vlade je bil Boris Kidrič, revolucionar in vnet graditelj nove Jugoslavije, katerega 25-letnico smrti proslavlja vsa Slovenija in Jugoslavija, Današnja proslava občinskega praznika bo o-benem tudi v veliki meri posvečena spominu na Borisa Kidriča. V počastitev občinskega praznika so sklicali za danes slavnostno sejo delegatov občinske skupščine.
Občina Ajdovščina je po vojni dosegla izredno velik napredek, ki ga je moč občutiti v gospodarstvu, šolstvu, družbenih storitvah, komunalnih napravah, itd. Od 22.000 prebivalcev jih je 6.600 zaposlenih, od tega je 42 odstotkov žena in deklet. Občina je razdeljena na 35 krajevnih skupnosti, med največje obrate
IIIIIIIIIIIUIIinilUllimilllllllllllllllMIHIIMIIIIIIiillllllllllllllllUllllllllllllllllinilMIIIIIIIIIIIIIIIUIItlllMIIHIIII
NA PRVI MESTNI KONFERENCI
Komunisti opredelili i*aloge v zvezi z razvojem Gorice
Stališče KPI v bližnji volilni kampanji glede sedanje krize v Italiji
pa sodijo Fructal - Alko, SGP Primorje, Mlinotest, Tekstina. Lipa, Tovarna poljedeljskega orodja Batuje, Splošno kovinsko podjetje in vinska klet Vipava. Lani je na vsakega občana prišlo po 62.000 dinarjev narodnega dohodka.
Gospodarstvo v občini je stabilno, toda njegova akumulacijska sposobnost upada. V naložbah, kjer postaja lasten delež manjši, plan ni bil uresničen, medtem ko je srednjeročni plan gospodarstvo uresničilo. Pozna se, da je izpadla gradnja valjarne v Batujah, toda odgovorni za ta sektor se nadejajo, da bodo valjarno in druge obrate, ki so v načrtu, zgradili.
Zaposlovanje umirjeno narašča, zaradi tega so se izognili zaposlovanju delavcev iz drugih republik. V občini so spoznali, da nima smisla tem delavcem zagotoviti delo, hkrati pa zanemariti družbeni standard za te delavce ter jim predvsem ne dati stanovanj, ki jih ni. Da bi uspešno zaposlili domačo delovno silo, bodo v bodoče z novimi naložbami predvsem modernizirali sedanje proizvodne zmogljivosti.
..Velik napredek so zabeležili na področju šolstva, kulture in športa ter otroškega varstva. V Ajdovščini so zgradili sodoben športni center Police ter vse večje vasi povezali z občinskim središčem z asfaltnim trakom.
Z izvolitvijo novega mestnega odbora se je v Gorici zaključila prva mestna konferenca KPI. Za tajnika so znova izvolili Borisa Cocianni ja, v tajništvu so še Marzio Lamberti, Mirjam Koren in Maurizio Salomoni. Člani mestnega odbora oa so, poleg članov tajništva, Italo Chiarion, Gianna Pirella, Severino Padovan, Bianca Marega, Roberto Busolini, Nereo Battello, Silvino Poletto, Ro-saria Busolini, Fernando Di Dato, Ivan Bratina, Edi Maligoj, Oliviero Furlan, Adriano Duri, Liliana Ulian in Renato Zaleteu.
Na sestanku komunistov občina Gorica so zabeležili neprestano rast stranke, ki se kaže z nastankom novih sekcij po mestnih četrtih in tovarnah. Med dvodnevnim zasedanjem so v poročilu Borisa Cocianni ja ter v razpravah opredelili napore komunistov pri uresničevanju »projekta Gorice*, ki naj pomaga k drugačnemu razvoju Gorice na gospodarskem, kulturnem in družbenem področju, upoštevajoč tudi možnosti, ki se ponujajo z osimskim sporazumom. Na sestanku so spregovorili tudi predstavniki KD in PSI ter župan De Simone.
Pokrajinski tajnik Tullio Paiza je obširno govoril o notranjepolitičnem položaju ter o bližnjih volitvah, s posebnim ozirom na Morovo ugrabitev ter na naloge demokratičnih političnih sil, da zavarujejo državo pred napad; teroristov ter jo usposobijo, da bo kos težavnim problemom, ki jih je povzročila neenakomerna rast družbe.
Izhajajoč iz posebno težavnega položaja v naši deželi in v pokrajini, je Paiza poudaril potrebo po enotnosti demokratičnih sil, da se odpravi kriza. Za komuniste volilna kampanja ne sme biti epizoda, ampak priložnost, da nakažejo možnosti, kako obstoječe probleme reševati. Potrebno je obsoditi napake, ki jih je storila krščanska demokracija in hkrati zagovarjati enotnost demokratičnih sil, da se premaga splošna kriza.
Vodstvo, ki »o ga izvolili ob zaključku razprave, je bilo sestavljeno v skladu s px>trebami p»ri uresničevanju razvojnega projekta za Gorico.
3.	Tehnika: poljubna za vse tri skupine.
4.	Udeležencem bodo na razpolago risalne pole št. 5. Ostale potrebščine naj si udeleženci priskrbijo sami. Vsak udeleženec mora pred pričetkom tekmovanja last no platno ali polo žigosati.
5.	Ex tempore bo trajal od 13. do 17. ure.
6.	MK odklanja vsako odgovornost v primeru, da se izdelki pokvarijo.
7.	Nagrajevanje bo v večernih u-rah na Dvoru.
8.	Nagrade bodo podeljene, če bo v vsaki skupini vsaj 8 udeležencev. Nagrade: knjige.
9.	Nagrajeni izdelki bodo last MK, ostali izdelki se lahko dvignejo na sedežu SPZ, Ul. Malta 2.
10.	Vpisnina za ex tempore znaša 500 lir.
11.	V primeru slabega vremena ex tempore odpade.
V Gradišču razstava nalepk za tipična vina
V enoteki «Serenissima» v Gradišču bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo osnutkov gojencev prvega dvoletnega tečaja reklamne grafike iz Vidma z naslovom «furlanska arhitektura na etiketah za steklenice z vinom*. Zanimivo razstavo si bo moč ogledati do 21. maja.
Drevi v avditoriju koncert Tria Tartini
Drevi ob 20.30 bo v avditoriju v Ulici Roma nastopil Trio Tartini iz Ljubljane. Koncert je pripravila go-riška občinska uprava. Trio Tartini deluje od leta 1966 in spada med najboljše jugoslovanske tovrstne ansamble. Doslej je Trio Tartini nastopal tako doma in dobil laskava priznanja, kakor tudi v Avstriji, Italiji, Franciji in Zvezni republiki Nemčiji. Sestavljajo ga pianist Aci Bertoncelj, violinist Dejan Bravničar in violončelist Ciril Škerjanec.
Trio Tartini bo izvajal skladbe J. Haydna, M. Ravela in A. Dvoraka. Koncert je goriška občina priredila ha čast Dneva Jugoslavije na mednarodnem sejmu Espomego. Vstopnina 1.000 lir.
Kubanski filmi v Modernissimu
V kinodvorani Modemissimo so pričeli predvajati serijo kubanskih filmov najnovejše proizvodnje. Za predvajanje skrbi družba Italnoleg-gio cinematografico, ki upravlja tudi to kinodvorano kot kakih drugih sto širom po državi in ki je o-menjene filme predvajala v drugih krajih države. Precejšnje zanimanje za omenjene filme je pokazal kulturni krožek »Rinascita*. ki vabi
Kino
Gorica
VERDI 17.15-22.00 «Good bye & a-men*.
CORSO 17.00—22.00 »Pericolo negli abissi*.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 »Lulti-ma cena*. S. Frey.
CENTRALE 17.30 - 22.00 »Ltoltima odissea*.
VITTORIA 17.15 - 22.00 »Taboo*. K. Yll. Prepovedan mladini pod U. letom.
Iršič
PRINCIPE 17.30 »Piedone Vafricano*.
EXCELSiOR 16.30 «Good bye e amen*
JMova Gorica in okolica
SOČA »Gospodar smeri*, ameriški film ob 18. in 20. uri.
SVOBODA »Prodajalka vijolic*, španski film ob 18. in 20. uri.
DESKLE «Der Schut*, nemški film, ob 19.30.
Včeraj-danes
lz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Enrico Lotu. Lorena Zorzut, Ylenia Castellan, Laura Cauzer, Luca Komavli, Gio-vanni Cecchetto, Andrea Giannesi, Petra Miklus, Ariella Sellan, Mi-chela Diviacco, Fabrizio Vecchi, Marco Fabris.
UMRLI SO: 44-letna gospodinja Ester Belli por. Covini, 72-ietna u-pokojenka Anna Marcuzzi, 55 letni strugar Alojz Leban, 45-letni zidar Carlo Percon, 72-letna upokojenka Anna Brumat por. Drossi. 72-letna upokojenka Maria Marangon vd. Venturella, 57-letna Ameba Mar-tinuzzi por. Poletti.
DEŽURNA IEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči bo v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 3«. tel. 3268.
Uprava kaliurncsa doma »Andrej Budni* v ŠtiindieZu (Pr v njej zastopani prosvetno društvo «Oton Župančič*, športno društvo rJuventina*, Kmečko društvo, mladinski odsek ter sekcija VZPI - ANPI izrekajo predsedniku SKGZ Borisu Racelu in svojcem iskreno sožalje ob smrti sina Žarka.
Ob izgubi brata Alberta izreka !*-kreno sožalje Vilmi Bregant Žensld iniciativni odbor za Goriško.

ESPOMEGO
MEDNARODNI SEJEM
GORICA
29. APRIL 7. MAJ 1978
Pravilnik slikarskega cx tempore v Števcrjanu
1.	Mladinski krožek Gorica priredi v nedeljo, 7. maja 1978, na dvorišču gostilne Dvor v Števerjanu slikarski ex tempore. Udeleženci bodo razdeljeni v tri skupine:
1.	Osnovnošolci
2.	Srednješolci
3.	Mladinci do 30. leta, ki niso še imeli samostojne razstave.
2.	Tema: Briški motiv.
C. C. I. A. A. TRGOVINSKA ZBORNICA GORICA
•	TEHNIČNA POMOČ PRI PREVOZIH
•	NAVTIKA - KAMPING
•	VINA IN LIKERJI
•	GASTRONOMIJA
Sodelujoče države:
ITALIJA - ČEŠKOSLOVAŠKA - AVSTRIJA JUGOSLAVIJA - POLJSKA - MADŽARSKA ROMUNIJA - BOLGARIJA
Umik za obiskovale«? ob dslavnlklh: od 10.00 do 13.00 la od 10.00 do 2Ž.00 ob praznlklht od 10.00 da 13.00 In od 15.00 do 22.00
PRIMORSKI DNEVNIK 4
5. maj a
GRADIVO ZA POKRAJINSKO KONFERENCO O ETNIČNO-JEZIKOVNIH SKUPINAH V VIDEMSKI POKRAJINI

FERRUCCIO CLAVORA, DINO DEL MEDICO, LUCIANO FELETIG:
RAZMIŠLJANJA O SOCIO-EKONOMSKIH RAZMERAH V BENEŠKI SLOVENIJI S POSEBNIM OZIROM NA PROCES IZSELJEVANJA
Ttt
•»n
S
t!
%
Danes in jutri poteka v Vidmu pokrajinska konferenca o etnično - Jezikovnih skupinah. V naši jubilejni desettisoči številki smo objavili nekaj prispevkov, ki so jih za konferenco pripravili nekateri beneški predstavniki v okviru čedadskcga sedeža Slovenskega raziskovalnega inštituta. Danes objavljamo v nekoliko skrajšani obliki študijo, ki so jo pripravili (vedno v okviru SLORI) Ferruccio Clavora, Dino Del Medico in Luciano Feletig o socio - ekonomskih razmerah v Beneški Sloveniji s posebnim ozirom na proces izseljevanja.
Študija govori v uvodu o mehanizmih razvoja in zaostajanja v razvoju, ki kvarijo uravnovešeno gospodarsko dinamiko in pospešujejo proces zaostajanja, nato pa še o načrtnosti pospeševanja e-migracije v povojnih letih kot sredstva za reševanje gospodarske krize v državi. Pri tem se sklicuje na italijanski dolgoročni gospodarski načrt za leta 1948/49 do 1953/54, na načrt Vanoni v naslednjih desetih letih in končno na načrt Picraccini, ki je programiral za naslednje petletje izselitev nadaljnjih 300.000 oseb v tujino.
Študija se potem nadaljuje takole:
Deželna stvarnost
V ta kontekst neorganske politike in napačnih posegov, ki pa so služili .jasni izbiri gospodarske politike, moramo vključiti obravnavo mehanizma zaostalosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini, obravnavo mehanizma težkih neravnotežij med posameznimi predeli same dežele in •iz tega izhajajočega deželnega migracijskega gibanja.
'L 22,59% emigrantov je naša dežela na tretjem mestu v državi na lestvici razmerja med pre-bivalstvpm in izseljenci. Na tej neslavni lestvici sta pred našo deželo samo Kalabrija (31,46%) in Basilicata (23,35%), za njo pa pridejo Abruci - Molise (2#,85 ods„), Aosta (17,21%), Sicilija (16,82%), Sardinija (16,14%) ter Tridentinsko - Gornje Poadižjc (£,29ty).
Če pazljivo opazujemo razvoi si Sterna proizvodnje v deželi, lahko režemo, da se ta sistem razvija v skladu z dogajanjem na državni ravni, kot obtežilno okoliščino pa moramo upoštevati vključenost v periferne dialektične procese v primerjavi s tendencami splošnega raz voja. geografske, teritorialne, človeške ih zgodovinske značilnosti nase dežele, ki jo poleg vsega bremeni še teža raznih omejitev (npr. vojaške služnosti).
Poleg tega perifernega položaja v razmerju do centrov državnega in evropskega razvoja, ki postavi.ja de želo v obroben položaj, kar povzroča stalno in vse bolj opazno šibkost njena, gospodarske strukture, ki ne more nuditi dovolj delovnih mest svojemu aktivnemu prebivalstvu, moramo upoštevati tudi dej stvo, da naša dežela še vedno ne premore programiranja, ki bi stre melo k vzpostavljanju ravnotežja in ki bi zagotovilo harmoničen notranji družbenogospodarski razvoj.
Žal je v naši državi regionalno planiranje še nekaj novega ir, pomeni nekaj bistveno drugačnega od že tradicionalne improvizacije, od divjega, reprogramiranega razvoja, ki je doslej označeval našo gospodarsko in družbeno zgodovino.
Premostitev teritorialnih in produktivnih ter družbenih neravnotežij v okviru deželnega teritorija ter v odnosu do razvitejših dežel v državi, shrenjljenje k največji možni zaposlitvi, razvoj družbenih storitev ter učinkovita in racionalna organizacija teritorija, pa tudi uveljavitev mednarodne vloge dežele so vendarle jasno nakazani cilji programa za gospodarski in družbeni razvoj dežele, ki je teritorialno specificiran v deželnem urbanističnem načrtu.
Primerjanje teh dveh programa tarskih dokumentov pa pokaže na popolno operativno odpoved vsem teoretskim izjavam, ki jih vsebuje program. Lahko tudi rečemo, da niso razumeli inovativnega pomena, ki ga teoriji razvoja dajeta deželni pristop in sistematično uvajanje prostorskih razsežnosti pojavov.
Na regionalno planiranje moramo gledati kot na posebno znanstveno delo: konkretno moramo torej upoštevati razmerja med družbenimi cilji in organizacijo prostora, težiti k temu, da z operativnimi modeli eksplicirumo izbire družbe glede organizacije aktivnosti v nadurbanem prostoru v perspektivi harmoničnega razveja družbe same.
Naše mnenje je, da deželni urha nistični načrt v svoji sedanji obliki ne ustreza nujnosti po drugačnem pojmovanju razvoja, temveč ji telo nasprotuje, saj z določanjem namembnosti teritorija nasprotuje težnjam po vzpostavitvi notranjega ravnotežja, ki na predvideva program. Vse to velja šc predvsem za Beneško Slovenijo.
Notranja neravnotežja v pokrajini
ugoto-
kažejo
Neravnotežja, ki smo jih vili za deželni teritorij, se tudi na pokrajinski ravni, saj so v pokrajini gorska in gričevnata področja v zelo neugodnih razmerah. Ugotovimo lahko, da ta področja, ki obsegajo okrožja Ampezzo. Toi-meč, Fonteba. Maniago, Spilimber go, Gemona (Huinin), S. Daniele, Tarčevit in Čedad in ki pokrivajo skoraj 3/4 pokrajinskega ozemlja, imajo prebivalstvo, ki presega 35% vs# ;a prebivalstva v pokrajini, proizvajajo pa komaj 30% pokrajinskega dohodka oziroma 38%, če upoštevamo tudi dohodek, ki ga pošiljajo emigranti.
V kako slabem položaju je prebivalstvo teli področij, lahko vidimo še bolje, če upoštevamo, da je srednji letni dohodek na prebivalca v videmski pokrajini že za 17% manjši kot v državi, medtem ko je ta. dohodek v desetih povsem slovenskih občinah še za 25% manjši od pokrajinskega.
Na področju Čedada so neravnotežja še globlja, saj opažamo take razlike, da so vrednosti med Dre-ko in Srednjim na eni strani ter Remanzaccom, Proprotnim in Čedadom v razmerju 1:2. medtem ko je to razmerje med temi tremi občinami jn občino Grmek celo 1:3.
Tudi tu igra emigracija vlogo uravnoveševalca, saj dosegajo prihranki emigrantov 45% celotnega dohodka prebivalcev.
njene sposobnosti za upravno in gospodarsko samoupravo, iz njene navezanosti na lastno zemljo, na kulturo in jezik, na trdnost moralnih in duhovnih temeljev njenega načina biti in te podatke, ki so nam jih posredovali najodličnejši razumniki preteklega časa, primerjati z današnjo dramatično stvarnostjo ter poskušata ugotoviti vzroke, ki so pripeljali do današnjega stanja.
Ta spis doslej dokazuje naše prepričanje — to smo povedali tudi v uvodu, da je negativni proces, ki je pretresel slovensko skupnost v Furlaniji, strukturalnega značaja in da izvira iz splošnih političnih izbir. Prepričani pa smo, da je tu poleg teh splošnih vzrokov, še točno določena politično-institucionalna volja, ki je organsko nastala in se izvaja zato, da se izbrišejo narodnostne in jezikovne značilnosti te skupnosti ali pa celo zato, da se izniči skupnost sama.
Beneška Slovenija
A) PREMISE
V okviru pokrajine je ena izmed
najmanj razvitih con gotovo Bene ška Slovenija, ki zajema povsem slovenske občine Dreka, Grmek, Podbonesec, Sv. Lenart, Sovodnje, Špeter in Srednje, ki sestavljajo porečje srednjega toka Nadiže, dalje občini Bardo in Tipana v Terski dolini ter občino Rezija. Tem občinam gre prišteti nekatere občine v Kanalski dolini.
31. decembra 1977 je rezidentno prebivalstvo v obravnavanih občinah znašalo 12.665 enot proti 28.858 enotam v letu 1911, to .je takrat, ko je število prebivalstva na tem. področju doseglo svoj višek. Tem številkam je treba prišteti še relevantno število Slovencev, ki živijo v mešanih občinah: v Fojdi, Ne-mah, Prapotnem, Tavorjani itd., kjer živijo od vedno, ter na novo naseljene Slovence v Manzanu, San Giovanni al Natisone, Comu itd.
Na osnovi predelave uradnih statistik iz leta 1895 je Musoni ocenil število Slovencev v Furlaniji na več kot 40.009. Isti raziskovalec pa je tudi opozoril, da je razširjenost slovenskega prebivalstva v Furlaniji bila v preteklosti mnogo širša kot je današnje kompaktno slovensko ozemlje.
B) EMIGRACIJA
Zdi se nam koristno, začeti analizo pojava izseljeništva z neko drugo izjavo Musonija, prav tako iz knjige Olinta Marinellija, ki jo lahko imamo za «izreden zgodovin ski dokumenta, kot je v predgovoru ponatisa zapisal prof. Barbina.
■»Vsekakor ni prava emigracija nikoli bila pomembna na našem področju, v nasprotju s tistim, kar se ,ie dogajalo in se deloma še dogaja v ravninskih okrožjih, pa čeprav danes v manjši meri.* Dejansko je bila v petletju 1895-99 v o-krožjih Julijskih Predalo srednja mera emigracije naslednja:
Dejansko začenja po letu 1921 prebivalstvo desetih .slovenskih občin v videmski pokrajini stalno u-padati, čeprav je sprva količinsko padec šc omejen. Ta pojav se začne in razvije prav v času. ko opazimo hitro spremembo v vsedržavnem migracijskem toku tako zaradi mednarodnega položaja (zaustavitev izseljevanja v ameriške države) kot zaradi položaja v državi (zaradi preprečevanja izselitev v tujino sploh). To dejstvo verjetno nakazuje na eni strani začetek notranjih migracijskih premikov, na drugi strani pa začetek krize v procesu naravnega naraščanja pre bivaistva.
Ne smemo podcenjevati negativnega učinka, ki ga .je na slovensko prebivalstvo imela poostritev raznarodovalne politike v času fašističnega režima, ki je v bistvu postavljal izven zakona vsako slovensko manifestacijo in tako povzročil razširjeno negotovost, kar je imelo hude posledice' tudi z drugačnih vidikov.
K nadaljnji otežitvi položaja .je prispevala druga svetovna vojna, pa čeprav rvi prinesla s seboj tako hudega razdejanja kot prva. Kljub kopičenju vseh teh negativnih faktorjev in v dokaz navezanosti Slovencev na lastno zemljo, se je v dvajsetletju 1931-1951 število prebivalstva znižalo «samo» za 7,5%. .
Stanje na kmetijskem sektorju, ki ga je označevala pretirana razpar-ceiiranost in razpršenost kmet) iških posestev in ki bi premoglo sreonje-njzko proizvodnjo v okviru tradicionalnega kmetijstva, je oh prisotnosti hitro se spreminjajočega kom
OKROŽJE
Začasna emigracija abs. št.	% preb.
Stalna emigracija abs. št.
Humi n	• 5899	16,21 %	38,0
S. Daniele	5366	13,01 %	39,6
Centa	3282	10,46 %	18,0
Čedad	1590	3,54 %	78,2
Špeter	493	2,97 "*	'3,6
Nizek odstotek emigrantov iz o-krožja Špeter naj bi po avtorjevem mnenju izhajal «de!oma iz značaja Slovencev, ki tu živijo in ki so navajeni na mirno in patriarhalno življenje, ki jih ne mučijo posebne potrebe in ki se zato ne morejo odločiti, da bi za več dolgih mesecev zapustili svojo družino, pa čeprav bi jim to prineslo izboljšanje lastnih razmer.*
Ta položaj se v naslednjih letih ni bistveno spremenil. Tako si lahko tudi razlagamo stalno naraščanje slovenskega prebivalstva, ki je trajalo do štetja 1911, ko so zabeležili v povsem slovenskih občinah najvišje število prebivalstva, to je 28.858 enot.
Naraščanje prebivalstva je bilo sad bistvenega ravnotežja med pro izvodnjo in porabo na kmetijskem sektorju, ki je celo dajalo nekaj več za prodajo, kar je zogotavlja-lo zadosten dohodek,
To ravnovesje se je ohranjalo kljub splošni zaostalosti tega sektorja, ki ni razpolagal z racionalnimi tehnikami in orodji. Obrtništvo
OKROŽJA	Občine	Število družin, ki govorijo slovensko	Skupno število družin
Špeter	Špeter	573	589
	Dreka	218	218
	Grmek	261	261
	Ronec	254	25?
	Sv. Lenart	448	449
	Sovodnje	297	299
	Srednje	294	234
	Tarčet	0 28	329
		2673	2698
Čenla	Bardo	459	484
	Plestišča	540	560
		1009	1044
Humin	Montenara	112	115
Čedad	Ahtc-n	295	311
	Fojda	230	32Q
	Tavorjana	122	122
	Prapotno	208	355
		905	1108
Možač	Rezija	1077	1083
SKUPNO 5776			
tudi
sek
petitivnega in racionalnega z vidika strukture zemljišč terja začelo hitro upadali.
V	uvodu smo že nakazali, da je v letih takoj po drugi svetovni vojni postala emigracija sredstvo državne gospodarske politike.
V	drugi polovici petdesetih let smo bili poleg tega prič g industrij-skemti vzponu furlanskega pola gospodarskega razvoja, kar je potrjevalo težnjo po koncentraciji i« po zvabljanju delovne sile z obrobnih področij.
V	trenutku, ko se je vzpela furlanska industrija in ko se je evropska industrija, obnovljena in modernizirana predvsem s pomočjo dela italijanskih izseljencev, razvajala, je bila potrjena funkcija Slovencev kot zaloge delovne sile, ki naj služi procesu kapitalistične koncentracije, kar je koristilo tudi za prikrivanje izničenja manjšine, podrejene m pripravljene, da se žrtvuje na oltarju razvoja drugih, saj je bila tudi težko prizadeta v zavesti svoje biti.
V	gospodarskem smislu je slovenska skupnost ostala jetnik svojega načrtnega nerazvoja: trgovina s kmetijskimi pridelki je dokončno propadla, sa.j ti pridelki na ravninskih trgih niso bili več kompetitivni in iz njih izhajajoči zaslužek je bil vsekakor nezadosten.
Ker ni bilo druge zaposlitvene alternative v drugih sektorjih in to zaradi pomanjkanja vsakršnega go spodarskega programiranja, je bila edina pot za obstanek emigracija, ki jo je vlada pospeševala, ah pa utrudljiva izkušnja vozarjerja (pen-dolari), ki pomeni vsekakor prvo stopnjo v procesu, ki privede do (i-'-r>nčne zanustitve lastne zemlje.
Po letu 1951 je izseljevanje dobilo prej nezaznane razsežnosti. Toda šele po letu 1961 je pojav zadobil res dramatične razsežnosti, sa.j se v letih 1961-1971 število prisotnega prebivalstva zniža za 19,7%, število rezidenl-nega pa za 32,4%.
Migracijski lok se ni pretrgal •z ekonomsko krizo, saj je v letih 1971-1977 zapustilo to že tako izčrpano skupnost šc 8% prebivalstva, kar verjetno potrjuje zgornje ugotovitve o vozarjenju (pcmlolari).
Glede usmerjenosti migracijskega toka lahko trdimo (na osnovi podatkov, ki so nam jih posredovale občine), da je emigracija v tujino precej manjša in da so prevladali notranji migracijski tokovi. V času od 1969 de 1977 je bilo namreč iz občinskih seznamov izbrisanih 3.108 ljudi, od teh pa je odšlo v tujino le 393 oseb.
Vpliv emigracije na rezidentno prebivalstvo
številčni obseg migracijskega pro česa ni mogel ostati brez posledic na kvalitetno strukturo ostalega prebivalstva.
Predvsem je treba zabeležiti pomembne spremembe v porazdelitvi zaposlenih po posameznih sektorjih. Leta 1951 je bilo v kmetijstvu ,za-poslednlh 60%, v industriji, 24,5% in v trgovini 8% aktivnega prebivalstva sedmih nadiških občin. 73 odst. zaposlenih 'v industriji je bilo koncentriranih v obeli kamnolomih. Leta 1071 pa jc bilo aktivno prebivalstvo takole porazdeljeno: 34,1% v kmetijstvu. 34% v industriji in 26,3% v trgovini ipd.
Iz analize strukture prisotnega prebivalstva v Beneški Sloveniji moramo najprej opozoriti na učinek staranja prebivalstva, ki ga je povzročil pojav izseljeništva. Opažamo namreč, da so leta 1951 prevladovali Starostni razredi do 21. leta ter med 25. in 45. letom. Po letu 1951 opažamo, da število mlajšega prebivalstva pada, medtem ko se pomenljivo dviga število starejšega prebivalstva. Srednji razred (15-63 let), ki se zdi uravnovešen, oa v resnici prikriva nojav starapja, saj prebivalstvo med 15. in 25. letom upada, dviga pa se tisto med 55. in 65. lotopi■
V . letih 1951 'do. 1971 je torej indeks staranja prebivalstva močno narasel, kar Celja predvsem za kmetijsko aktivno prebivalstvo. Delež starega prebivalstva se od 9,8 odšt. zviša na približno 18%,• kar ima negativne posledice za reprodukcijo prebivalstva.
Glede učinkov emigracije na sestavo prebivalstva po spolu lahko opazimo, da ostaja v letih 1951 - 1971 v nasprotju z dogajanjem na deželni ravni število moških stalno nekoliko večje od števila žensk z izjemo skupine od 65. leta dalje.
Učinek feminilizacije prebivalstva, ki navadno spremlja množično izseljevanje, se torej tu ni pojavil: odstotek je ostal v glavnem isti (približno 49 odst.), medtem ko na deželnem nivoju opažamo da je visok delež žensk (108 na 100 moških) stalno prisoten, čeprav so razlike v posameznih starostnih skupinah.
Občutno znižanje prebivalstva v razredih od 25. do 45. leta še obtožuje demografski položaj in povzroča moškim težave pri sklepanju zakonskih zvez.
Če zdaj posebej upoštevamo vlogo naravnega gibanja prebivalstva in vlogo emigracije v povzročanju padca prebivalstva, opazimo, da je glavni vzrok deficit, ki ga povzroča emigracij, čenčav	v 7 ’ '''h
Musoni nakazuje tudi eno največ-jlh nevarnosti, ki pretijo slovenski skupnosti pri ohranjanju lastne identitete... «Samo v okrožju Špeter, ki zavzema osrednje mesto v Beneški Sloveniji, ki je skoraj posebna dežela, ki je v vseh časih tudi predstavljal upravno enoto (take so bile na primer Landarska in merska banka), kjer duhovščina v cerkvah vseskozi uporablja slovenski jezik in kjer so prebivalci, mogoče tudi zaradi višje kulture, etnično močno odporni, samo v tem okrožju sc slovanski element ni kakorkoli zreduciral in družine govo rijo v celoti slovensko ne glede na to, kateremu stanu pripadajo...* «... V drugih okrožjih pa, kjer so v
bolj direktnem stiku s furlanskim elementom ali z njim upravno povezani ali pa kako drugače nepovezani med sabo, kjer se v cerkvah pridiga in uči v furlanskim, sc njihovo število stalno tanjša, slovenski element se iz doline umika v hribe in z vse večjim številom fur-lanizmov kvari svoj jezik.*
Mislimo, da moramo iz te premise izhajati pri analizi slovenske skupnosti v Furlaniji, izhajati moramo iz upoštevanja njene nedvomne di užbenokultume osnove, iz
je po drugi strani še naprej proizvajalo svoje tradicionalne izdelke, predvsem lesene kuhinjske predmete in leseno kmečko orodje, kar se je prodajalo po vsej pokrajini. V sektorju industrijske proizvodnje, ki je slonel predvsem na kamnarstvu (pietra piasentina) in bil v rokah domačih operaterjev, se poslabša nje položaja pokaže v zvezi z razvojem cementne industrije v Če dadu in Vidmu.
Prva svetovna vojna jc prizade la težak udarec domačemu gospo darstvu, saj je uničila večji del žt tako pomanjkljivih infrastruktur Takoj po koncu vojne opazimo vr nitev večjega števila emigrantov, ki so že ob tisti priložnosti dali po memben prispevk k obnovi.
V tem trenutku je prišlo do vrst< z vrha vsiljenih odločitev, ki s< načele že tako nestabilno ravnotež je v kmetijski proizvodnji, ki ji bila nosilna struktura krajevneg« gospodarstva, kar ie povzročilo raz bit.je. ki je privedlo do pojava iz seljevanja, kar je patološki elemen, neuravnoteženega gospodarstva, k na drugih sektorjih proizvodnje m najde možnosti, da nadoknadi izgubljeno v krizi kmetijskega sek torja.
^ iZ	kicitU	I/ Jtvit At/uAt, liti hilt vl'1 Jt	luuil'
•koga tudi slovenski napis »Žena glej tvoj sin — glej tvoja mati*
Motiv iz Trčmuna, beneške vasi, kjer se je rodil beneški pesnik in buditelj Ivan Trinko
letih oba faktorja uravnotežena. Pri tej oceni smo upoštevali samo 7 občin Nadiških dolin, razen Dreke, v času 1958 - 1968.
skupine so med 31. in 40. letom (31,25 odst. alkoholizma in 39,12 odst. shizofrenije), med 41. in 50, letom (40,63 odst. alkoholizma).
Rojstva	Smrti	Izselitve Doselitve Sprem. Obdobje 1958 - 1977	Naravno	Emigr.
2415	3552	7848	4726	-4259 Obdob je 1969 - 1977	—1137 26%	—3122 74%
831	1703	3108	2166	—1814	—872	—942
			48%	52%
Vozarjenje
Reči moramo še kaj o problemu vozarjenja (pendolari), čeprav je temu problemu namenjen poseben prispevek.
Iz pnspevka Marcon - Bergnach izhaja, da je od 3635 aktivnih enot, ki so zaposlene na sekundarnem in terciarnem sektorju, kar 1335 (40 odst.) zaposlenih izven področja Nadiških dolin. . . med temi jih 1201 (cca 90 odst.) teži k omenjenim privlačnim polom. . . srednja prevožena pot delavcev ki se vozijo, gre od najmanj 47 km do največ 52 km. . . medtem ko za občino Dreka velja, da dela vec, ki se vozi prevozi malo manj kot 70 km na dan. im
Psihološko-družbeni položaj
Tak razkroj družbenega tkiva slovenske skupnosti je nujno imel hude posledice na psihološko - družbeni položaj obravnavane skupnosti. Tudi tu upoštevamo podatke iz Nadiških dolin, zajete iz publikacije psihiatrične službe videmske pokrajinske uprave iz leta 1976 INDAGINE CO-
NOscrnvA sulla situazione
NOSOLOGICA DELUUNITA’ SANI-TARIA LOCALE «CIVIDALE».
Prvi zanimiv podatek je izjava, da «. . . demografskemu padcu ustreza dviganje indeksov psihiatričnih bolezni, ki jih je treba zdraviti v bolnišnicah*.
Medtem ko je Musoni poudarjal dobro fizično in psihično zdravstveno stanje »furlanskih Slovencev* in prinesel statistiko alieniranih, ki so bili leta 1907 v videmski umobolnici, po kateri je bilo samo 7 bolnikov iz o-krož.ja špeter proti 32 iz okrožja S. Daniele in 34 iz čsdadskega okrožja, in nihče izmed teh sedmih nj bil alkoholik, medtem ko Musoni ugotavlja, da pri Slovencih ni pelagre, nam podatki iz pokrajinske publikacije prikažejo naslednje stanje:
Sklep
Problemi, ki se postavljajo v Beneški Sloveniji so problemi gospodar sko zaostalih področij, ki so ob robu procesov kapitalistične koncentraci je in ki jih uporabljajo kot področja, kjer se vzgaja delovna sila, ki jo bodo pozneje uporabili v centrih evropskega razvoja. Te probleme otežuje še dejstvo, da je to področje gorsko oziroma gričevnato, kar je zaradi zgrešene vsedržavne kmetijske politike povzročilo hud proces obubožanja.
Poleg teh splošnih razlogov’ jc treba resno proučiti tudi odločilni vpliv raznarodovalne politike, ki jo je izvajala država v odnosu' do slovenskega prebivalstva v tem delu pokrajine. Ta raznarodovalna politika sc je konkretizirala z nasilno akcijo na šolski in kulturni ravni, pa tudi na politično - upravni in družbeno - gospodarski.
Menimo, da lahko zatrdimo, da so bili stalni pritiski na narodnostno zavest slovenskega prebivalstva, ki so skupnost postopoma potisnili v položaj anomije, odločilni element v dramatičnem dogajanju, ki se zdaj bliža svojemu koncu, če ne pride do hitre rešitve osnovnih vprašanj.
Kljub dovolj težkim razmeram je slovenska skupnost ostala kompaktna in se je razvijala, vse dokler je lahko sama upravljala svojo usodo v skladu s svojim narodnostnim in kulturnim bistvom. Negativna plat njene zgodovine se namreč v bistvu začenja z ukinitvijo njene upravne avtonomije.
Volja te skupnosti, da se obrani in razvija svoje narodnostne in
kulturne značilnosti, se kaže že s tem, da po uvedbi italijanskih šol še naprej goji svoj ma-
terin jezik, in to kljub težavam, ki spremljajo take individualne začetke: «. . . zato ne kupuje ne italijanskih knjig ne časopisov,
Področje Nadiških dolin
Leto	1961	1971	1972	1973	1974	1975
rez. pr.	14.293	9.649	9,456	9.244	9.136	8.939
št. bol.	27	50	39	60	59	71
% bolnikov	0,19%	0,52%	0,41%	0,65%	0,65%	0,798-u
Zanimiv in pomenljiv je komentar: •»Potreba družbe, da ljudi izloča in emarginira, je torej v direktnem sorazmerju z družbeno - gospodar sidrn položajem; ko se poviša število > ljudi ,ki so izločeni iž, proizvodnje, se zvišajo tudi možnosti in nevarno sti, da ti ljudje zapadejo v asocialno J obnašanje, v deviantno obnašanje :
če ne le redko. Dovolj pa razume slovenski jezik tudi v pisani obliki.
To je torej razlog, zaradi katerega se tu sedaj, ko se je kulturni nivo dvignil zaradi upadanja nepismenosti, raje kupujejo slovenske publikacije.. .»
Ta volja obstaja še danes, saj
v ........_ .........,
za katero je kontrola umobolnice še j Slovenci v videmski pokrajini še najlažja in najenostavnejša rešitev... j po stoletnem zatiranju in brez vsa-Razumeli, da so umske motnje, j trsne pomoči pri ohranjanju svojih na katerih trpi prebivalstvo, več- j kulturnih osnov, še vedno govorijo krat- povezane z. vrsto faktorjev drnž -j svoj jezik in v svojih pesmih jzra-beno - gospodarske in družbene na-1 žajo pristnost svojega duha. rave, pomeni obravnavati pojav Razpršitev skupnosti je bil drug
umskih bolezni iz drugačnega zorne ga kota, pomeni postavljati v diskusijo socialne komponente, ki so v bolezni prisotne: pomeni predvsem ra zumeti, da to niso zgolj tehnični pro »lemi .temveč družbeni problemi, gospodarski problemi in torej politični 'roblemi, ki jih je treba rešiti v ok iru globalne politike restrukturira-»ja našega družbenega sistema*. Analiza postane precizncjša z na 'ednjo ugotovitvijo: «Če obravnava o prebivalstvo, ki se zdravi v psi rttričnih bolnicah, glede na njihov »klic, ugotovimo, da je srednji od-otek v obravnavanem petletju 1971 - 1975) naslednji: delavci 25,4 Ist.. kmetje 14,53 odst., uradniki ,52 odst., samostojni delavci 1,06 >dst., trgovci 0,3 odst.
Najoocostejše bolezni so alkoholizem (27,53 odst. bolnikov), nevroza (19,82 odst.), shizofrenija (17,85 odst.). Najbolj prizadete starostne
element raznarodovalne politike, ker je skupnost, deklcr je bila kompaktna, kazala svojo trdoživost.
Država ni torej storila ničesar, Ha bi zaščitila Slovence v videmski pokrajini in jim zagotovila obstanek na zemlji, kjer prebivajo že 1.3(10 let. Nobena politika gospodarskega razvoja ni začrtala garancij za obstoj (e skupnosti, ki jo ščiti ustava. Nasprotno, sistematično je bilo organizirano zapuščanje teritorija in njegovo neizrabljanje, ko so uvedli strog režim vojaških služnosti, ki se je šele v zadnjem času olajšal.
Zgodovina je bila dolga serija znanih dejstev, usmerjenih k ošibit vi posebnih značilnosti naše skupnosti. Tudi v zadnjem času imajo programske smernice vlog > načrtova nja konca skupnosti in nikoli ne govorijo o prerodu. Naj na primer o-menimo vsebino Raziskave za podro-
čje
čni načrt Julijskih PrecfaiP- ^ je izdelal Ente friulano di j. Montana, ali Conski načrt to, p ^ ( notenje kmetijstva v JuliislUp(]() 1% dalpah, ki ga je izdelala 'ERSA).	,, J! \
Zadnje tako dejanje Prrt v > fi||
-	- . . ki *
deželni urbanistični načrt, ^ j;,
stvu zanika možnost drugacn 1 Tr lizacije posameznih faktofto ^ ^ možnost, da se začnejo odvtojjj Kij
gačni razvojni procesi k?1 “£ef Jjtijet,
Glede Beneške Slovenije s' g |e j.
i/\ (innAilni ulrePf)!.	Ji
manjkajo zaščitni ukrepi, za zaščito okolja na škod? ,JnJjil! K,
zaščito okolja v perspektiv ^{i L nje kolonizacije naše zenuF’ »i
tere bi imela korist zgolj 'n ^ |t>' !a(j
lizirana področja dežele, Ki 1 rajo zagotoviti prijetne k°nj^ra\(J G,
na zelenih površinah, v ki|
parkih,	. $ Jr
Smernice, ki jih daj® 6 urbanistični načrt, ,,ncnj$(' Jl)| vsakršna predvidevanja Jtojjlf % vrednotenja «slovenske 18 jJ1
■	‘ •'°V;
na obmejnem področju* ■ e p «| odkrivanja mednarodne y“"ve('
stil tega področja, tudi v_ %l (j izvajanjem 1 rimskega SP®*mjd1 () Poleg zgodovinskega '%<!# P zaščite slov. skupnosti prina- ^ j
sreV
preroda V C skup1108 '-tiiJJi
ski sporazum važno
načrtovanje same slovenske skup110*",/ % jausko pravi 6. člen .jk!1 % naslednje:	«Obo strani %r %
jeta svojo voljo, da se naP #(j Gl; vijata gospodarno s0“8 jjfr šc posebej s ciljem, da s* ej/ ( šajo življenjski pogoj' JU ga prebivalstva obeh " sp»f' til namen sta sklenili tll(' ■' /um o razvoju gospodari’ / delovanja.* Člen 9 tega *%<( r. ma o razvijanju gosi"' ^ / C sodelovan ja je tisti, *41 s prrtl'r dročje najbolj zanima, sjj! ^ / in deva »izdelavo študij, "Lskd1 ktj trebne za razvoj g“?P®a^ sodelovanja na obmejnih ^ jih.» Osnovno vprašanj® ‘ ^ i ^ vprašanje politične voli re V j( potrebna, da se prem"* ^ tastrofalne omejitve urbanističnega načrta, '/a, terih bi Slovenci še naPreJs|1j 1 zapuščati svojo zeml-i®’ |,jv» njej ne morejo zgradi" ^ g/
šča — to velja predvsen) ^ ,-r' (lino in za emigrante, K' (l čajo — niti podvzeti k", i> H,
gospodarske iniciative.	Vj
četek študij, ki •iih. fu:	ft
osimski sporazum in klJ^V kj;
Beneški Sloveniji p«'1’’1'” iif*' nosi ustvarjanja poP'dBC®()|#, "nt‘feA sistema, je stvarJ ,? (. volje. To je naša spec" j,
teva- - . To. j«; tudi vprašanje
11	llgfldC zdJr '
ske vzporednosti usode in Slovencev in dopuše |((jf darski razvoj celotne “ >i saj je tudi moment, k' '
Ija ponovno ravnovesje	h
ureditvi.	n ^ it
Kot zveza emigrantov n-1 Zf k diugače, kot d" še enkrat EL' mo našo večkrat izraženo v . korikl-etho’ sodelujemo v ob"® ;ir tresu prizadetih krajev. ut^jZo, joč tudi težko zaposlitveno
je zajela Evropo in ki j" . j migrante prisilila k vrnitvi J Danes dajemo celotni s 51* na razpolago svoje izkušnj
strokovno znanje, svoje pm ske sposobnosti, ki smo s' ".«ni.,
elementi lahko v okviru
bili v tolikih letih dela v
' nkviru. področij C/
razvoj osnova skupnosti.
Želeli bi dodati šc 1
gorskih potirumj -^i za rekompozicijo	-
sel Družbenogospodarsk^i
nacija manjšin prinaša s a: J ne povsem razumljen 11 rod ne more doseči gl'*%lii'' samostojnosti, če jc P"1	.
drejen.	iff0 to
Menimo, da jc tu (lrlfiili: i šče, ki ga jc treba ,a |Ur*% ša skupnost mora. v P
svojih strankarskih izrodi mogočih tiste, ki si jo oblast na zanikanju
*	\ r
sa'11<j11 A
nosil in torej na zatrje^p«i
večnosti vsakršne zahtc^^jE ščiti:	danes težko
neodgovorna stališča ' politikov. Oli dnevu cn"v Čedadu smo letos izraz'
j®
nje stališče: «Pri.šel
pride z naše strani '"
političnih sil, ki jih 'ZI?Z 'f j jasnega ozaveščanja, «*. pA bili Slovenec v vidcrisk »ni'1
jini, naš biti narodna ^ najboljše zagotovilo, da -“
m"1 /
4
in razvoJ*/
sničijo naše zahteve P8. N ovrednotenju različnost mora posia" za naš prerod*.	■ 5-
Samo tako bomo lahko 8. d® stil , me"
v •• n ’ v
sprejeli tisto nenadomestlJ" spojnika in združevalca jo
državama, vlogo, ki sta naš zemljepisni položaj i"
uaa	11 nj tj(j to 111	••• nu*j
rodnostna osnova. To je ""rLcf
stvo, to je usoda vsakega
prebivalstva.	. fVj
Zaključi'i bomo s citatoiu^-to vali bomo samo to, da nas i^t'. vajo s tega širokega vidik3' 0#!, rod, ki ima in se mu rn0,-8aI
čiti, da ima, tesne stike z
<i'
življenjem lastnega narod®' t/. je zato, ker živi na obrorttojP,
Alp (ki jih iz vojaških in 0^$
trgovskih razlogov imajo z® menljivo posest monarhije) P jto sklene zvezo miru njSc‘,
političnima državama: dajte%, ljudstvu možnost, da P1,s 8 n
boljši posrednik zavezništ''8’^ ste ustvarili zelo dobro z"" jjtr
&S0
litiko in še boljšo notranjo 1’,^’
ko so njegovi politični n
.. .. :...: ...*■
Tako se jc izrazil Alcide itični
dvomili o njegovi zvestob'

? JURSKI DNEVNIK
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
5. mala 1978
® VSE ZAPLETENO
briški Pagnossin in tržaški Hurlingham v nedeljo Prei* odločilno nalogo * Mecap izgubil priložnost
Tudi v,.
i,Predzadnjem prvenstve-Snah V °beh kvalifikacijskih 'ke ljpp J)rve italijanske košarkarji:, o Ppi°žaj še izredno zaplenijo lpal1’ ki bodo prestopile v ,la na S ln 0 dveh moštvih, ki bolje še	v B ligo, je vpraša-
ja n .A SKUPINA p ti':, ^ Usa deželna zastopnika sta k%j H,„,nu em kolu poražena. Trti kngham je zgubil doma z 11 !|*l Dr«, !?*■M Pagnossin pa je o-f£2f?rok v Turinu.
V l'ovali^it^0d° v zadnjem kolu go-j Wjeli , Japlju, kjer se bodo spo-t fieiu IweklP° GIS, ki je na zad fObijf^estvice. V prin ■ v nH Bačani obdržali v A-2 li-Nrebna P°raza bi bila torej
ritki
■ ItlMt ,	‘lk’, M	11 a MU-
f1 tebi So m *estvice. V primeiu zma-■ 6, v n , Bačani obdržali v A-2 ftrebhn l16111 Poraza bi bila toi S* Sta ; tre^a tekma med tema f zaDu ,n. Poraženec tega srečanja ^atii	skupino najboljših. Tr-
X> torei v nedeljo pred
.Goriški p° naI°8°-%jen. , pagnossin bo seveda v ^ S nk ,u doma proti Pintinoxu if e bofp Solutno jurišati na zmago,
' Sem Prestopiti v višjo ligo. Na P <sr četiriTles^u 'estvice je namreč ** StoB J0 Peterk, ' i se borijo za 'Pa it. , najboljše. Chinamarti-te matematično v A-l ligi. Hur!in„JZlDl M. KOLA HUS*«« - Alco	71:76
P‘Ptinn!rtlni - Pagnossin	96:90
Vi\,X ' ^IS Neapelj	111:82
^SOn " Scavolini	109:91
hQiitiam LESTVICA IV d ln' Turin 20, Scavolini % ®gnossin Gorica, Alco Bo-*'n,l8rr. ■ rs°n Genova 16, Pinti-’/ 'S NWt'?. 'L Hurlingham Trst 4,
Plim9 T 2.
OlS LHOdNJE KOLO (7. 6.)
\jn eaP9lj - Hurlingham, Pa-iVoljn; C>ntinox, Alco - Emerson, Chinamartini.
B SKUPINA
JP ko sta Fernet Tonic in n y‘aj* Lgi, pa se bosta bf‘“ “rili borila do zadnjega,
d ^

( \
1. ITALIJANSKA UGA
miziral z enajsterico Taranta z 1:1 (1:0). Strelca sta bila v 39. minuti Turini (Taranto) in za Milan je bil uspešen v 71. minuti Valentinuzzi, ki je v drugem polčasu zamenjal Tosetta.
Argentina — Urugvaj 3:0
BUENOS AIRES - V prijateljskem srečanju v Buenos Airesu je reprezentanc? Argentine premagala Urugvaj s 3:0 (1:0).
Strelci treh zadetkov so bili v 21. minuti Luque, v 50. minuti Ar-dilcs in 90. minuti Alonso
AVTOMOBILIZEM
NOGOMET
V 3. AMATERSKI LIGI
Dob er dobci v zadovoljivi formi J
V derbiju so premagali Sovodnje - Visoka zmaga kriške Vesne
Tudi nogometno prvenstvo 3. amaterske lige se bliža koncu. V nedeljo so odigrali 11. povratno kolo. Od šest napovedanih tekem so jih regularno odigrali le tri, za tri tekme ca bo o končnem izidu morala
Čampi Elisi - Afi Siat (b.b.) 2:0 Union - Esperia SL (prek.) 6:0 Vesna - Esp. Pio XII.	6:0
LESTVICA
Giarizzole in Čampi Elisi 35, CGS 30, Vesna 28, S. Vito 27, Modiano
odločati disciplinska komisija. Sicer 26, Roianese 25, Esperia SL 23, Kras pa ni nobenega dvoma, da Kras in j 18, Afi Siat 17, Esp. Pio XII. 14,
Reutemann najhitrejši
MONTE CARLO — Carlos Reutemann je dosegel najboljši čas v prvem dnevu poskusnih voženj za VN Monaka s časom 1’28”34, s poprečno hitrostjo 134,900 km na uro. Za njim se je uvrstil Avstrijec Lauda z brabham-alfa, tretji je bil Andretti, na četrto mesto pa se je uvrstil Villeneuve.
iMiiiiiiMHMtfiiiMiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimliiiiiiiiitliiilliiiiiiilHlIMlllliiiiiiiliiiiiiiiiiiN
rili «1 (a	uOrila uO ZaOnjCfefli
4 lt naih^.Prihodnji, sezoni pridru-'j S. VV^Lsim italijanskim peter-<i b	j.z Vigevana je v sre-
j f ^ edinstveno priložnost, da > i Šolnik °d Brilla za dve točil ^Van-9 ^ki je dosegel 27 točk) 's' Pa so nepričakovano iz-Kirnu z Eldoradom. brili nIZIDl 13. KOLA Vidi Unon
Wrad Jolly VtdTn' Mecap
tonic - Mobiam „V. T LESTVICA 3% i« nic Bologna 22, Canon ,'fevano Lrdl Cagliari in Mecap tarSlM. Jolly Forll 12, Eldo-Vidal Mestre 8, Mo-
97:101
73:81
94:89
79:70
.JoiiyUHODNJE KOLO (7v 5.)
TJtoti Jr19**’ Mobiam - Eldorado, 'Hj *ernet Tonic, Mecap - Vi
Jbtr ALLUGNORE — Švicar Gi 9 knt zmagal v drugi poletapi
? Hla1^61- (23'600 km) dirke f HvkJ®*. na drugo mesto se ^ [)fv- Nizozemec Kuiper, ki je na skupni lestvici.
V,!*”0 - Milan 1:1
^ V prvem kolu ita-
pA|ŠZ GAJA ''URICE - GROPADA
*SDn
Priredi
I in IZREDNI
J'aLU^elrn sklicanju danes, 5. baju^ ^ urr v šob «K. D.
\|„ °BčN| zbor
- • * o
jw,v Gropadi.
2 RED: i Porli 0 Predsednika
Afi - Siat, ki bi morala igrati proti S. Vitu, oziroma proti Čampi Elisi in se nista predstavila na igrišče, bosta kaznovani s porazom z 2:0. Kako se je pač lahko zgodilo, da kar dve ekipi ta teden se nista javili na igrišču, je nekoliko težko odgovoriti. Verjetno je prišlo do sprememb v urniku, odgovorni odborniki društev pa niso obvestili nogometašev in tako se je Kras proti S. Vitu predstavil le s štirimi nogometaši -in sodnik, potem ko je čakal predvidenih 45 minut je. poslal prisotne nogometaše domov.
Vesna pa je tokrat izbojevala zelo visoko zmago.
SKUPINA N
IZIDI 24. KOLA.
Roianese - Modiano	1:1
Rozzol - CGS	2:3
, S. Vito - Kras	(b.b.). 2:0
NOGOMET
V MLADINSKIH LIGAH
Primorje dvakrat uspešno
Kadeti so premagali Primorec, začetniki pa Kras
KADETI Primorje — Primorec 10:1 (4:0)
Na domačih tleh so kadeti Primorja nepričakovano premagali treben-ski Primorec s kar devetimi goli razlike. Sam rezultat priča o dejanskem stanju na igrišču.
Prosečani so takoj od začetnega žvižga prevzeli vajeti Igre v svoje roke in z'lahkoto vodili že v prvem polčasu s kar 4:0. Gostje so popolnoma odpovedali, saj so zaigrali brez nobene borbenosti in požrtvovalnosti. To so seveda zelo dobro izkoristili Prosečani, ki so v drugem delu igre bili še vedno premočni in nasuli nogometašem Primorca še šest golov. Gostje so prišli do častnega zadetka le iz enajstmetrovke, ki jo je sodnik dosodil zaradi prekrška branilca Primorja nad nogometašem gostov.
H. V.
J, JazS,n0ic^lagajnikar
It2^ern^a s*atuta
Vabljeni!
NARAŠČAJNIKI Breg -’— Rozzol h i m i 0:6
BREG: Smotlak (Scheriani), La-bteni, ŠavraC	fi. Itjažem,
Bernes, Tntta, Senica, Zonta, Gn-zomič.
To tekmo bodo morali Brežani čimprej pozabiti. Naši so pokazali nekaj le v začetku srečanja. V nadaljevanju so popolnoma popustili, zlasti na sredini igrišča, pa tudi na splošno so bili premalo borbeni. Poznala se je tudi odsotnost nekaterih standardnih igralcev. Junak dneva je bil Sain, ki je sam dosegel štiri gole, po enega sta dala Antognone in Mauro.
Jolo
ZAČETNIKI
Esperia — Breg	2:0
BREG: Milkovič, Tedesco, Pučnik, Žerjal I., Gregori, Tul I., Kraljič, Lovriha. Zeriali, Mondo, Tul II.
Brežani so v gosteh podlegli dobro organiziranemu nasprotniku, ki je predvajal lepo skupno igro in je bil predvsem lepo razporejen na igrišču. «Plavi» so šli na igrišče morda preveč gotovi v svoje moči in so podcenjevali nasprotnika. Naši so igrali preveč sebično, medtem ko so bili domačim pazljiva in homogena postava. Najboljši na sploh je bil Merlo. Od «plavih» se je izkazal Miloš Tul.
Jolo
Primorje — Kras 3:1 (2:0)
Slovenski derbi med Primorjem in Krasom se je končal s povsem za-
služeno zmago Prosečanov. Takoj po začetnih udarcih srečanja je bilo razvidno, da so Prosečani boljši od gostov, ki so takoj ubrali obrambno taktiko in skušali biti nevarni le s protinapadi. Domačini pa so stalno napadali in zasluženo končali prvi del igre z vodstvom dveh golov.
V nadaljevanju se stanje na igrišču ni spremenilo. Prosečani so bili še vedno premočni in kmalu nato realizirali še tretji zadetek. Po tem golu so domačini nekoliko popustili, tako da je Krasu v zadnjih minutah srečanja uspelo doseči častni gol.
H. V.
KOLESARSTVO
TARRAGONA — Belgijec Van Den Haute je v sprintu osvojil deveto etapo dirke po Španiji, Beni-casim-Tortosa (156 km) s časom 4.32’04".
S to zmago je Van Den Haute povečal prednost pa skupni lestvici. Italijan Tinichella se je uvrstil 4. mesto.	f
Rozzol 5, Union 3.
PRIHODNJE KOLO (7. 5.)
Giarizzole - S. Vito: Kras - Čampi Elisi; Afi - Siat - Rozzol: CGS -Roianese; Modiano - Vesna; Esp. Pio XII. - Union.
B. R.
NA GORIŠKEM
V	nedeljo je bilo predzadnje kolo letošnjega prvenstva. Bil je na sporedu torej derbi, ki so ga zasluženo osvojili Doberdobci, ki so premagali Sovodenjce z 2:1. Kljub temu pa so Sovodnje povsem zadovoljile z igro.
V	zadnjem kolu bodo jutri igrali Doberdobci v Farri. Obeta se torej lepa tekma, prepričani pa smo, da bodo odnesli Doberdobci obe točki, saj so v zadnjih sedmih srečanjih osvojili kar trinajst točk in tudi z igro so povsem zadovoljili.
Zadnje srečanje bodo Sovodnje o-digrale pred lastnim občinstvom proti solidni enajsterici goriške Azzur-re, ki je v nedeljo v gosteh remizirala s Poggiom, ki je trenutno 3.
spremenljivo srečo zastopali Konto-vel, Bor in Breg. še najbolje so se odrezali Brežani, ki so proti koncu prvenstva pokazali lep napredek. Tudi borovci so odigrali nekaj lepih tekem, medtem ko so si Konto-velci v redkih odigranih tekmah nabrali nekaj izkušenj za bodoče nastope.
V ponedeljek bo pred nagrajevanjem ekshibicijska tekma najzaslužnejših košarkarjev. Od naših ekip bosta igrala Korošec in Prašelj za Breg in Lokar in Pieri za Bor. O-menjeni košarkarji naj se zberejo na igrišču ob 16.30.
SPORED:
ob 17.00 ekshibicijska tekma ob 18.30 nagrajevanje Naj omenimo, da bodo nagrajeni vsi igralci, zato priporočamo čim-večjo udeležbo.
Marko
KOŠARKA
NAŠE EKIPE V MINULEM KOLU
adran in Polet že v finalu?
Borovi člani zmagali ■ Zaključilo se je prvenstvo naraščajnikov
Železničar izgubil
DORTMUND - V finalu evropskega pokala pokalnih prvakov v rokometu je v Dortmundu Gum-mersbach premagal Železničarja s 15:13.
Košarkarska sezona se nagiba h koncu. V nedeljo se je zaključilo še prvenstvo naraščajnikov in tako bodo odslej zaposlene naše peterke le še v promocijskem prvenstvu in v prvenstvu 1. moške divizije. PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Po treh zaporednih porazih so borovci le osvojili svojo 10. prvenstveno zmago. V nedeljo so namreč v Dolini, a ne brez težav, premagali goriško Edero, ki je zadnje na lestvici in je tudi najresnejši kandidat za Izpad iz lige.
Borovci so v nedeljo igrali brez Žerjala in Vatovca. Vseeno pa je bilo pričakovati, da bodo naši zastopniki zanesljivejše odpravili tega nasprotnika. Gre pa tudi omeniti, da so «plavi» igrali dokaj nemotivirano, kajti že nekaj nedelj so na varnem pred izpadom in tudi ambicij, da bi ogrožali vodeči Inter 1904, nimajo.
Če so «p!avi» v začetku prvenstva sodili med kandidate za izpad iz lige, pa sedaj, ko so dosegli vrsto lepih uspehov, od njih pričakujemo visoko uvrstitev, da bi tako visoko obdržali ugled slovenske košarke v
tem, letos dokaj zahtevnem prvenstvu.
IZIDI 19. KOLA Bor - Edera	70:58
ARA Tržič - Inter 1904	92;84
De Bortoli - Jeans Comer	54:77
Arte - Ferroviarin	67:73
Scoglietto - CUS Trst	72:62
Barcolana - Itala	62:82
LESTVICA
Inter 1904 28, ARA Tržič 26, De Bortoli Vileše in Jeans Comer Milje 24, Bor in Ferroviario 20, Barcolana, Arte Gorica, CUS Trst in Scoglietto 16, Itala Gradišča 12, Edera Gorica 10.
PRIHODNJE KOLO (7. 5.)
CUS Bor (11.30 v Trstu, Ul. Mon-tecengio), Inter 1904 - Barcolana, Jeans Comer - Scoglietto, Ferroviario - ARA Tržič, Itala - Arte, Edera - De Bortoli.
1. MOŠKA DIVIZIJA
B SKUPINA
V odločilnem srečanju za prestop v finalni turnir je v nedeljo Jadran v gosteh premagal Italsider. Naši zastopniki so tako verjetno premostili odločilno oviro pred zaključkom kvalifikacijskega dela tega pr-
iiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHfiKimiiMiiiiiiiiimiiiintniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiHiittiiiimiMiHiiiiiimitiiiin
ODBOJKA
NAŠE ŠESTERKE V MINULEM KOLU
na lestvici.	
IZIDI 25. KOLA	
Piedimonte - S. Lorenzo	0:2
Audax - Brazzanese	1:0
Poggio - Azzurra	0:0
Fogliano - Pro Farra	1:1
Vermegliano - Romana	0:0
L. Capriva - Edera	2:2
Mladost - Sovodnje	2:1
LESTVICA	
Romana 44, Audax 39, Poggio 32,	
Fogliano 31, Azzurra 29, Vermeglia-no 28, Mladost 25, L.1 Capriva 24,	
Pro Farra in S. Lorenzo 23,	Edera
15, Sovodnje 14, Piedimonte 12, Braz-zanese 10.
PRIHODNJE KOLO Piedimonte - Audax; Brazzanese -Vermegliano, Edera - Poggio, Romana - Fogliano, S. Lorenzo - L. Capriva, Pro Farra - Mladost, Sovodnje - Azzurra.
MINIBASKET
TROFEJA S. SEBASTIANO
V ponedeljek nagrajevanje
V ponedeljek bo na igrišču v Istrski ulici nagrajevanje prvenstva San Sebastiano. V tem prvenstvu so igrali košarkarji letnika 1968 in mlajši. Slovenski minibasket so s
Krašovci sami na 1, mestu
V slovenskem derbiju so premagali goriško Olympio
ŽENSKA C LIGA
Potem ko so odigrali še 11. zaostalo kolo, se je končalo prvenstvo tudi v tej ligi. Z uspehom naših dveh šesterk res ne moremo biti zadovoljni. Vrsta Sloge je letos igrala v tej ligi kot novinec, Breg pa je lansko leto izpadel iz 2. lige. Končni obračun naših dveh zastopnikov je naslednji: Sloga je štirikrat zmagala, dvakrat je premagala Breg ter po enkrat Corridoni in Don Bo-sco iz Padove. Glede na to, da imajo slogašice slabšo razliko v setih kot Don Bosco iz Padove, se bodo pridružile Bregu pri selitvi v nižjo ligo. Vrsta Brega, ki je letos nastopala izredno pomlajena, pa ni v štirinajstih prvenstvenih nastopih niti enkrat zmagala. Končni izkupiček odbojkaric iz Doline je zelo skromen: samo štiri osvojeni nizi.
V zadnjem prvenstvenem spopadu je bil pri Banih slovenski derbi. Po pričakovanju je zmagala Sloga. Ne glede na ta uspeh pa je bila Sloga že prej obsojena na osvojitev predzadnjega mesta.
...................................................urn......................................................................
KOLESARSTVO
TISKOVNA KONFERENCA NA SEDEŽU ZSSDJ
Predstavili so dirko «Alpe Adria»
Na sedežu ZSŠDI so predstavniki organizacijskega odbora italijanskega dela mednarodne amaterske kolesarske etapne dirke «12. Alpe Adria» predstavili letošnjo izvedbo tega mednarodnega kolesarskega tekmovanja, ki bo od 7. do 12. maja, s startom v Murski Soboti in ciljem v Portorožu. Številnim predstavnikom tiska, oblasti in športnim delavcem šo organizatorji, člani klubov CS Inter 1904, KL Adria in AC Udinese, orisali traso letošnje dirke, predvsem tistih etap, ki bodo potekale od mejnega preboda v Rožni dolini do mejnega prehoda v Lazaretu.
Kot so v svojih nagovorih poudarili predsednik deželne kolesarske zveze Vittorio Rosset, ki je bil prisoten skupno z načelnikom tehnične komisije Cotturjem, predstavnik deželnega odborništva za šport dr. Mucchino, predsednik videmskega kluba Udinese Feruglio, predsednik organizacijskega odbora «Alpe A-dria» Pavic štavdohar, predsednik ZSŠDI Vojko Kocman in predstav-
nik tržaškega Interja Turdtto, je i letošnje tekmovanje še toliko bolj pomembno, saj je bilo v organizacijo vključeno tudi zamejsko slovensko kolesarsko društvo. S tem pa so se še bolj utrdile tiste tesne vezi, ki so vsa ta leta navdihovale to veliko mednarodno manifestacijo, ki naj bi povezovala predstavnike treh sosednih dežel. Kot je še posebej poudaril štavdohar, je želja organizatorja te dirke, da bi bili V manifestacijo vključeni ne le Slovenci, kj živijo v Italiji, pač pa tudi Slovenci, ki živijo v Železni županiji na Madžarskem in koroški Slovenci. Le s tem bi bila res realizirana namera prireditelja, ki je pred dvanajstimi leti pričel z organizacijo te dirke, ki naj bi povezovala in družila člane različnih narodnosti v obmejnih deželah.
Kot so že orisali organizatorji v Ljubljani, sestavlja letošnjo dirko sedem etap, celotna proga pa je dolga preko 870 km. kar je dokaj več kot v zadnjih izvedbah te dirke. Etape pa so naslednje:
7.5.	: Murska Sobota —
Murska Sobota	117	km
8.5.	: Radenci — Velenje 140 km
9.5.	: Velenje — Ljubljana 125 km KRITERIJ PRIJATELJSTVA 25 KM
10.5.	: Ljubljana —
Videm (Orgnano) 158 km
11.5.	: Orgnano — Humin 54 km
Humin — Pordenon 95 km
12.5.	: Pordenon — Portorož 174 km Desetega maja, v četrti etapi, bodo kolesarji privozili čez mejni prehod v Rožni dolini okrog 13.30 ter nadaljevali preko Gorice, Podgore, Ločnika, Gradišča, Romansa, Per cota, Pavie, Vidma, Campoformida do Orgnana. V zadnji etapi, 12. maja, pa bo dirka potekala iz Por denona po naslednji progi: Pordenon, Codroipo, Palmanova, Cervi-gnano, Pieris, Ronke, Tržič, Sesljan Nabrežin. . Prosek, Opčine, državna cesta 202, Ulica Brigata Casale, Ulica Flavia, Milje, Lazaret, kjer bodo šli preko meje okrog 13.30, Dekani, Koper, Šmarje, Sečovlje, Por torož.
R. Pečar
IZIDI
Sloga - Breg	3:1
AGI Gorica - Torriana	0:3
Treviso - Don Bosco	3:0
Libertas Schio - Corridoni 3:1 KONČNA LESTVICA Libertas Schio 26, Treviso 24, Torriana Gradišče in AGI Gorica 18, Corridoni 10, Don Bosco Padova in Sloga 8, Breg 0.
1. MOŠKA DIVIZIJA
V tej konkurenci kot v isti ligi za ženske so odigrali eno kolo tudi med tednom. Pred neposrednim sobotnim obračunom je Kras sredi Čedada odpravil ASFJR s tesnim 3:2. Dokaj težav je imela tudi 01ympia z Libertasom iz Sacila, saj se je tudi ta tekma končala šele po petih setih igre. Tudi drugi letošnji slovenski derbi je osvojil Kras in to povsem zasluženo.
Štiri kola pred koncem prvenstva ima tako Kras zagotovljeno prvo mesto in s tem napredovanje v višjo, 3. ligo. Goriška 01ympia ostaja še naprej na odličnem drugem me: stu skupaj z ekipo CUS iz Trsta.
IZIDI MINULIH DVEH KOL Olympia - Libertas Sacile 3:2 ASFJR Čedad - Kras	2:3
CUS Trst - Redarji Videm 3:0 PAV Despar - Rozzol	3:1
Lib. Turjak - Ginnastica	3:0
Lib. Turjak - PAV Natisoma 3:0 Rozzol - CUS Trst	0:3
Redarji Vid. - ASFRJ Čedad 0:3 Kras - 01ympia	3:1
Ginnastica - Lib. Sacile 3:2 LESTVICA
Kras 30, 01ympia Gorica in CUS Trst 26, ASFJR Čedad 22, Rozzol in Libertas Turjak 18, PAV Natisonia in Libertas Sacile 12, PAV Despar 10, Ginnastica Spilimbergo 6, Redarji Videm 0.
PRIHODNJE KOLO Libertas Sacile - Kras, 01ympia -Redarji Videm, Rozzol - ASFJR Čedad, PAV Despar - Libertas Turjak, PAV Natisonia - Ginnastica Spilimbergo.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Dvakratni nastop v preteklem tednu je prinesel Kontovelu tudi dve dragoceni zmagi. Najprej so Konto-velke premagale v gosteh CSI Donatello, potem pa pred domačimi gledalci še solidni Volley iz S. Vita izredno zanesljivo brez izgubljenega niza. Tako imajo slovenske odbojkarice zagotovljen obstanek še na prej v tej konkurenci. Na vrhu lestvice gospodari goriška Azzurra, ki zanesljivo zmaguje tako doma kot tudi v gosteh.
IZIDI 17. IN 18. KOLA Volley S. Vito - Lib. Krmin 0:3 CSI Donatello - Kontovel 2:3 S. Luigi Trst - PAV Despar 2:3 Maianese - Virtus	1:3
Julia - Azzurra	1:3
Intrepida - CUS Trst	3:0
Intrepida - Julia	2:3
Azzurra - Maianese	3:0
Virtus - S. Luigi	1:3
PAV Despar - CSI Donatello 1:3 Kontovel - Volley S. Vito 3:0 CUS Trst - Libertas Krmin 1:3 LESTVICA
Azzurra Gorica 34, Libertas Krmin 30, PAV Despar Videm 26, Ju lia Trst in Volley S. Vito 24, Kontovel in CSI Donatello Videm 18, Virtus Vigonovo 14, S. Luigi Trst 12, Intrepida Maiano 10, CUS Trst 6, Maianese —2.
PRIHODNJE KOLO Libertas Krmin - Kontovel, Volley S. Vito - PAV Despar, CSI Donatello - Virtus, S. Luigi - Azzurra, Maianese - Intrepida, Julia - CUS Trst.
2. MOŠKA DIVIZIJA
V tej konkurenci so odigrali 3. povratno kolo. Goriški Dom je v soboto gostoval v Trstu pri vodečem Solarisu. G ost je'so odigrali to tekmo z močno spremenjeno in okrnjeno postavo. Ue glede na to so dobro pričeli, toda po prvem zmagovitem setu Doma je prišla do izraza prava moč domačinov, ki so zlahka izbojevali ostale tri sete.
IZIDI 9. KOLA
Solaris - Dom	3:1
Intrepida - Volley Turjak 2:3 Lib. Gorica - AGI Gorica 2:3 LESTVICA
Solaris Trst 16, Libertas Turjak 14, Dom in AGI Gorica 8, Intrepida Mariano 6, S. Luigi Trst in Libertas Gorica 4.
PRIHODNJE KOLO AGI Gorica - S. Luigi Trst, Intrepida - Libertas Gorica, Volley Turjak - Solaris Trst.
G. F.
venstva, Saj bodo v naslednjih kolih igrali proti lažjim nasprotnikom.
IZIDA 8. KOLA
Italsider - Jadran	58:63
Servolana - San Sergio	80:49
Počitek: Edera Milje LESTVICA
Jadran in Italsider 10, Servolana 8, San Sergio 2, Edera Milje 0.
PRIHODNJE KOLO (6. 5.) Edera Jadran (19.00 v Miljah), San Sergio - Italsider. Počitek: Servolana.
B SKUPINA
Tudi Polet je praktično že V finalu tega prvenstva. Openci so namreč v nedeljo doma zanesljivo premagali Don Bosco in bodo tako skupno z Jadranom igrali v finalnem turnirju te lige.
Zopet praznih rok pa so ostali Kontovelci, ki so v gosteh izgubili z Juventusom. Kontovelci se torej še niso izmazali iz krize.
IZIDA 8. KOLA
Polet - Don Bosco	92:58
Juventus - Kontovel	75:72
Počitek: Grandi Motori LESTVICA
Polet 12, Don Bosco in Juventus 8, Kontovel in Grandi Motori 2.
PRIHODNJE KOLO (7. 5.) Grandi Motori - Kontovel (11:00 v Trstu, Ul. della Valle), Don Bosco - Juventus. Počitek: Polet.
NARAŠČAJNIKI
Zaključilo se je tudi 'o prvenstvo. Od naših peterk je bil najuspešnejši Kontovel, ki se je uvrstil v zgornji del lestvice.
Borovci so ro neuspešnem začetku v nadaljevanju bolje zaigrali, po-letovci pa so, žal, ostali praznih rok na repu lestvice.
IZIDI 18. KOLA Bor - Italsider	105:111
SGT - Polet	89:76
Ferroviario - Ricreatori 88:67 Inter 1904 - SABA	76:63
LESTVICA
Ferroviario 34, Ginnastica Triesti-na 32, Ricreatori in Inter 1904 24, Kontovel 22, Servolana 12, Bor 8, SABA in Italsider 6, Polet 0.
«Revival 78»
Danes bosta v okviru tekmovanja «Revival» na sporedu zadnji tekmi tretjega kola v ženski konkurenci, in sicer:
ob 20.30 v Zgoniku
TRIM - ADRIA ob 21.15 na stadionu «1. maj* MLADINA - BOR
Inka
ŠD Breg izreka globoko sožalje svojcem bivšega člana Žarka Ra-I četa.
MINIBASKET
VELIKA NAGRADA
Le Kontovel v četrtfinalu
DLF - Breg 78:40 ( 37:16)
BREG: Bavčar 12, Klabjan 6, Kofol, Pregare 6, Zobec, R. Žerjal 10 (0:2), Korošec 4, B. Žerjal 2 (2:2) in Štrajn.
Že v začetku je bilo razvidno, da Brežanom velik podvig ne bo uspel. Že v prvih dveh četrtinah so se nasprotniki oddaljili, v tretji pa so naši predstavniki morali nastopiti v štirih, ker so se na igrišču predstavili v devetih, tako da si je ekipa DLF dokončno zagotovila zanesljivo prednost. Pri Bregu se je tokrat izkazal Robi Žerjal.
CAMB - Sokol 62:61 (30:23)
SOKOL: Devetak 25 (5:8), Bandelj, Klanjšček, Niko Pertot 4, Grilanc 4, Ušaj 19 (3:4), Nevenko Pertot 9 (3:6), Della Schieva, Bogateč, Žbogar, Sedmak.
V najbolj zanimivi tekmi popoldneva je CAMB tesno premagal na-brežinski Sokol. Nabrežinci so odšli poraženi z igrišča zaradi pomanjkanja značajnosti v drugi in tretji četrtini, ko so popolnoma popustili, in nasprotniki so jih prehiteli. Med posamezniki bi omenili oba Pertota.
Kontovel — RCT B 56:37 (36:13)
KONTOVEL: Gulič 24 (4:4), Sedmak 3 (1:2), Gruden 4 (0:2), Fur-lanič, Daneu, Piras, Starc 9 (1:2), Emili 5 (1:2), Grilanc 5 (1:2), Pertot 2, Terčič 4, Brischia.
Kontovel ni imel večjih težav, da je odpravil šibko'ekipo RCT B. Trener Lisjak je razvrstil na igrišču vse igralce in dal možnost tu i mlajšim, da se izkažejo. In res, prav najmlajši so prikazali nekaj lepih akcij, še posebej bi omenili Terdiča, ki je dosegel dva lepa koša.
Marko
Marica gregork-
Cy] STEPANČIČEVA
MlLENA LAVRENČIČ * LAPAJNE	(1874 • 1954)
% 'Vrtcu» (Ljubljana 1871 - 1944), «Zvončku» (Ljub-s5i __ 900 * 1939) ter pri «Družbi sv. Mohorja- (Celovec to 0'k1920’ Prevalje 1920 - 1927, Celje 1927 — med nem-uPacijo je morala prenehati z delovanjem) je Ma-slefl re8oričeva objavljala svojo mladinsko literaturo, Mij p°zRanstva z Etbinom Kristanom so njeni prispevki °r» tudi v glasili socialne demokracije, «Rdeči pra-Hrek‘ ’e v 1- letniku 1898 izhajal v Trstu, pozneje so q nesli v Ljubljano) in «Zarjo» (Ljubljana 1911 - 1915). l>isa]Pr*Spevklli Marice Gregorič pri «Rdečem praporu« f. gg a Vida Horvat v zborniku »Slovenska žena«, 1926, ho p1 ^V «Rdečem praporu« članki Marice Gregoričeve tl j° . *Sani'l Po izjavi Mare Samse (Prim. dnevnik 1954, \ -j- >e Po vojni še tudi dopisovala v Primorski dnev-r&davrst’ 1945 dalje! in sodelovala na literarnih in P j Oljskih večerih v Trstu. veiii!ala ie pod najrazličnejšimi psevdonimi. V skladu
ri.111 številom listov, kamor je dopisovala, je tudi ve-> Vieilih Psevdonimov. Doslej so znani: Mstrica, Mara, ihaj|nda. Mira, škedenjka, Zagorka, Primorka, Ksenija,
Ho,: °Va> Rodoljubka, Kraševka, Tržačanka, G. Stpč., S., x°Va (po P°roki leta 19171- Vzgojiteljica, Mara M., ^ihaplova, M. Stpč. in Italska Slovenka. Morda
bi ob natančnejšem pregledu njenega dela našli še kakšnega. Kar velja za psevdonime, velja tudi za prispevke, ki jih v tem pregledu nisem mogla vseh našteti in morda sem v množici prezrla tudi kak časopis ali revijo.
Kot učiteljica je Marica Gregorič pisala tudi za otroke, odmev njenega poklica je zbirka igric z naslovom »Otroški oder«, ki je izšla v Ljubljani pri Učiteljski tiskarni 1. 1910, delno razširjena pa še 1. 1920. Z Ljudmilo Prunkovo - Utvo je napisala, »Pravljice«, ki so bile objavljene pri Mohorjevi družbi 1. 1913. V mladinskem listu »Zvonček«, s podnaslovom »List za mladino s podobami«, (Ljubljana 1900 - 1939) je. v letih 1909 - 1912 objavila številne enodejanke, vse seveda z vzgojnim motivom, kot «Kaznovani šaljivec«, »Darežljivi otroci«, «Lažniva Danica«, “Klepetavi Miček«, «Slab tovariš« itd. O zamisli »Otroškega odra« je v ponovno citiranih spominih Mara Samsa povedala, da ji je dala pobudo zanj njena mlajša sestra Karlota, ki je v domači hiši ustanovila privatni otroški vrtec, ker pač občinskega ni bilo. «Potreba v njem in moje lastno učiteljsko delo mi je to vsiljevalo.«
Maričina pot, začrtana že doma, nato v domači šoli, pozneje na meščanski v Trstu in na učiteljišču v Gorici, je bila poleg učiteljice tudi pot vzgojiteljice na tem skrajnem robu slovenske zemlje. Zato se je želela tudi sama nadalje izobraževati: spoznavanje tujih krajev in običajev je bila sprva njena želja, pozneje pa je čutila izpolnjevanje izobrazbe kot nekako dolžnost. «... Seveda sem se morala odreči marsikateri lepi obleki in novemu klobuku, da sem lahko potovala skora po vsej Evropi. Čim so se pričele počitnice, je tu pred hišo prišel koleselj, da me odpelje na postajo. Zbrala se je vsa soseska... Ljudje so bili že navajeni na moje potopise.« Tako se je Marica Gregorič spominjala in Mara Samsa zapisala 1. 1954. Njena dolga potovanja so bila tedaj nekaj nenavadnega za mlado
učiteljico, ki je leto za letom po končanem pouku odhajala iz Trsta. Prepotovala je vso Evropo, le v Rusiji ni bila in da ni bilo 1. svetovne vojne, bi jo bila prav gotovo obiskala, saj je s tako vnemo prevajala dela Puškina in Tolstoja.
Prve počitnice je uporabila, da si je ogledala vso Dalmacijo, v drugih je potovala po širni Avstro-ogrski monarhiji, po Donavi do izliva v črno morje, prepotovala Italijo od Benetk do Etne, Nemčijo, Holandijo, vse štiri skandinavske dežele in na švedskem prišla do najsevernejšega mesta Hammerfest, bila je prva Slovenka, ki je obiskala najsevernejšo točko Evrope (Nordcap), potovala preko Severnega Ledenega morja mimo Narvika in norveške obale med fjorde, ni izpustila niti Laponske niti Lofotskih otokov, obiskala baltske dežele kot zibelko polabskih Slovanov, od 1910 do prve svetovne vojne pa še ves Balkan. Anglijo, Francijo, Španijo in Portugalsko. Prišla je do Carigrada in v Malo Azijo pa tudi v Afriko je pogledala in obiskala Kairo — tam je tedaj živelo in delalo veliko Slovenk — izseljenk. O tem govori njena črtica »Sumi Nil«, LZ 1901.
O svojih potovanjih je v Trstu tudi nekajkrat predavala.
Sad teh potovanj so bile njene črtice iz tujega o-kolja, predvsem pa številni potopisi, kjer je dosegla najboljše, kar je ustvarilo njeno pero. Višek pomenita sestavka «Lundska kripta« in «Uppsalska katedrala«, oba objavljena v DiS 1912 in vključena pozneje v «Izprehod po Skandinaviji«, objavljen v «Jadranki» 1922, II. letnik. Mnogo zanimivih opazovanj je podala tudi v svojem »Izletu po Balkanu«, objavljenem v NB 1912.
Vsi potopisi izkazujejo njeno veliko znanje zemljepisa in zgodovine krajev, ki jih je obiskala in kažejo neverjeten dar opazovanja ter kritičnega duha, ki vejeta iz tekstov.
Njeno pisanje je duhovito, kot je bila duhovita sama, včasih pa tudi ostro in pikro. V ilustracijo naj navedem nekaj odlomkov iz «Izprehoda po Skandinaviji«: Švedska pokrajina je bila «... slikovita in ljubka. Tu se ti pase oko po nedoglednih senožetih, tam ti plove preko jezera. Tu ti je v naslado sveže zelenje rodovitnih poljan, tamkaj žuborenje potokov in studencev,... Spominjam se, da sem naštela nekega dne celo množico jezer in sem bila le jaz vjna, ki sem prenehala s štetjem, ne pa jezera s svojim valovanjem...«. O Stockholmu je zapisala, da so «... severne Benetke,... z ozirom na svoje sanjave parke in mojstrske stavbe mnogo sijajnejše nego južne... V njem zaslediš odlomek kakšnega Dubrovnika, odrezek ponosne Prage, perišče zgodovinskih Aten in del hrupnega Berlina ... Pravljični sijaj te obdaja zlasti, ako se mudiš v tej skandinavski zakladnici ob poletnem času, ko tekmuje na obzorju odsev polnočnega sonca s srebrno mesečino...« O Norveški je zapisala, da tam »...priroda ... razkazuje svoje čare ... Vendar največje čudo .... ki omamlja... pretresa in vabi, so razen fjordov vodni sla povi...» Zapisala je med drugim: »So pač stvari na svetu, ki jih je treba doživeti in ne zadostuje le predstavljanje ... ».
Omenim naj še potopise
»O slovanskih naselbinah širom Evrope«, «Pompeji, mrtvo mesto«, «Rimske katakombe«, »Vulkani«, »Car Petrova koča v Zaandamu«, ki opisuje kočo, kjer je živel ruski car Peter Veliki za časa svojega bivanja na Holandskem itd. Objavljeni so v »Jadranki« I. - III.
Posebno poglavje tega članka, kakor je bilo tudi posebno poglavje njenega življenja, naj bo posvečeno nje-sečniku ».Jadranka«, ki ga je sama izdajala, urejevala in v glavnem tudi pisala zanj v letih 1921 - 1923.
(Nadalievan/e sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddeleK,
TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnico *	Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnino
Mesečno 2.900 lir — vnoprei plačana celotna 29.000 Ur. Letno naročnino za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din, za organizacije in podletja mesečno 55.00, letno 550,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Za SFRJ
Oglasi
2lro račun 50101-603-45361 »ADIT* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
DZS • 61000 LluM0'
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. ^ * 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnic«*:
70 mm t/ičina v# čirini 1 ctnlnon Mnli nnlncl	lif
Stran 6
sožalja 300 lir z o mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir D8j^ Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanl|e-Ju^ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih « v Italiji pri SPI.
maja 1978
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska f
ZASEDANJE RAZŠIRJENEGA USTAVNEGA SODIŠČA 0 ŠKANDALU LOCKHEED
Sadnik Gionfrida prebral obtožnico in poročilo o dosedanji preiskavi
V dvorani je bil prisoten tudi odvetnik Antonio Lolebvre, posrednik pri prodaji letal bercuies C 130 Italiji ■ Razprava se nadaljuje danes
RIM — Včeraj je poslušal preiskovalno poročilo sodnika Gionfride tudi Antonio Lefebvre, Ovidiov brat in «glava» Lockheedove korupcijske afere. Odvetnika so iz zaporov Re gina Coeli pripeljali na sedež ustavnega sodišča s karabinjerskim avtom. Lefebvrov prihod v sodno dvorano so takoj zabeležili fotoreporterji in televizijski snemalci.
Predsednik sodišča mu je prebral obtežilne okoliščine, ki so jih izre kli že drugim obtožencem na procesu zaradi afere Lockheed. Lefebvre jih je poslušal, ne da bi trenil, na obrazu pa se mu je poznala na petost, ki ni popustila niti, ko je sedel k svojemu bratu.
Razlog, zakaj se je sodni konzu-lent in izvedenec družb z lažnim imenom podal pred sodni zbor, kljub sposobnim in številnim branilcem, je bržkone njegov poklic. Antonio Lefebvre izvira namreč iz odvetniške družine in je sam tudi odvetnik, ki si je v preteklosti kopičil univer zitetne službe in stolice, zaito je hotel na lastna ušesa slišati, česa ga obtožujejo, da bi lahko pripravil najučinkovitejšo obrambno strate gi.io.
Sodnik Gionfrida je v svojem poročilu podal izčrpen oris škandala Lockheed, ki pa ni bil golo navajanje dogodkov, temveč prikaz dokumentov in sodnijsldh izsledkov, ki so jih zbrali namestnik državnega pravdnika Martella, parlamentarna preiskovalna komisija in on sam.
Iz branja dokumentov so prihajali na dan dogodki v oktobru 1975. ko so prve časopisne vesti poročale o domnevni »gnilobi* v zvezi s prodajo 14 letal «her<cules C 130» družbe Lockheed Italiji. Spomnili so nas na Churchevo poročilo, ko je senat ZDA sprožil preiskavo o delovanju multinacionalnih družb, ki je v vrtinec pahnila tudi neoporečne osebnosti številnih držav in Italije.
Navedel je vse že «zgodovinske» dokumente afere: pasmo pravnega svetovalca družbe Lockheed za Evropo Rogerja Bixbyja Smitha, vse dopise o pogajanjih za prodajo her-culesov, izjave bivših ministrov Guija in Tanassija. znani memorial, ki ga pripisujejo Ovidiu Lefebvru, in je bil poslan Martelli 16. marca 1976. Gionfrida je omenil tudi vse sodnijske akte v prvem obdobju, zaporni nalog proti Marii Favi in Camillu Crocianiju, zaslišanje Bix-byja Smitha v ZDA, zaplembo vseh dokumentov o finansiranju IMI, seznanjenje z vsebino dokumentov o-brambnega ministrstva in zaporni nalog proti Fanaliju. Nadalje zaporne naloge za Ovidia in Antonia Le-febvra, za Antonellija, Olivija in Melco, ter vsebino zaslišanja enajstih Obtožencev, ki so jih lahko aretirali. Gionfrida je tudi prebral izjave Williama Covvdena pred ameriško senatno komisijo, ki naj bi sprožile priznanje Ovidia Lefebvra.
V svojem izčrpnem poročilu je preiskovalni sodnik kronološko prispel do 29. marca 1976, ko je namestnik državnega pravdnika pristal na začasno svobodo za Fanali-ja, Antonia Lefebvra in Antonellija in je vse akte izročil predsedniku poslanske zbornice. 26. aprila se je sestala parlamentarna preiskovalna komisija, ki je zaslišala poslanca Guija (KD) in Tanassija (PS Dl). Naslednja dogajanja so bila: preklic zapornega naloga za Melco, novi zaporni nalogi za Ovidia Lefebvra, Mario Favo in Crocianija, ki so že »odleteli* v tujino. Gionfrida je tudi navedel dokumentacijo «Banca d'Italia» o plačilih družbe Lockheed s posredovanjem rimske
agencije City Bank, Olivijev memorial, zaslišanja številnih prič, med katerimi poslanca Bisaglio. Poročal je nadalje o sodelovanju z ZDA za izročitev notranjih dokumentov družbe Lockheed in dopisov z odvetniškim uradom Lefebvrov ter o izjavah funkcionarjev raznih ameriških družb, ki so jih dobili člani delegacije parlamentarne preiskovalne komisije v ZDA.
Številne so obtožbe na račun parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj bi skušale pokopati vso zadevo. Z 20. junijem 1976, ko se spremeni parlamentarno ravnotežje zaradi napredovanja levice, preiskava končno steče. Januarja 1977 parlamentarna preiskovalna komisija o-prosti Rumorja, obtoži pa dva bivša ministra, Guija in Tanassija, ter
drugih deset oseb (Fanali, Palmiotti, Olivi, Max Melca, Crociani, Antonel-li, Fava, Ovidio in Antonio Lefebvre).
Sodnik Gionfrida je pojasnil vsebino vsake posamezne obtožnice in je zaključil z navajanjem skupne parlamentarne seje 11. marca 1977, ki je odobrila predloge parlamentarne preiskovalne komisije in je izročila ustavnemu sodišču obtožnico in sodnijske akte.
GRAZIA GASPARI
L’AQUILA — Fašistični prena-peteži so zažgali razstavo o odporniškem gibanju v nekem liceju v Sulmoni pri L'Aquili. Na kraju a-tentata so preiskovalci odkrili letak z napisom «boia chi molla».
V OKVIRU DALJŠE AZIJSKE TURNEJE
Minic zaključil obisk v Kampučiji
Jugoslovanski zunanji minister dopotoval v Novi Delhi
NOVI DELHI — Jugoslovanski tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic je ob koncu svoje azijske turneje sinoči dopotoval v indijsko prestolnico. Po prihodu in pozdravih s šefom indijske diplomacije Vadžpaijem je izjavil, da se bo z indijskimi predstavniki pogovarjal o bližnjem sestanku koordinacijskega biroja neuvrščenih držav in sploh o dejavnosti neuvrščenih, pa tudi o jugoslovansko - indijskih odnosih in sodelovanju.
Minič je včeraj končal uradni obisk v demokratični Kampučiji. Na sklepne pogovore so ga sprejeli dr žavni voditelj Khieu Samphan, šef komunistične partije Pol Pot in podpredsednik vlade, zadolžen za zunanje zadeve, Ieng Sari. Med potjo iz Phnom Penha v Novi Delhi se je Minič ustavil v Rangunu,
RliiiiMfiiiiiiimniMiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiMiiiiiii iimi iii mi m iiiiiiiii im n im im iiiiiiiiiiiiiiii mili iiumimiMiM umi mi iiimiiiiiiiiummm m mi mn i muhi
IZRAZITO PROTIDELAVSKA PROVOKACIJA PRI MILANU
Teroristični napad na železniško kompozicijo z vozili alfa romeo
Odgovornost zanj so prevzele «oborožene delavske čete», ki žolčno nasprotujejo sporazumu med sindikati in tovarniškim vodstvom o izrednih delovnih urah
Prizorišče atentata na tovorni vlak z avtomobili alfa romeo: zgoraj
vagoni pred napadom in spodaj po njem
(Telefoto ANSA)
•iiiitiiiiiHijiiiHmHMHtmmmf«mittiiiimHiimmwHimmHHmimHmHHMHHiHiMi«iiiiiniiiittHiiiMmtimtHfHmmimiHiimHHHfHiimiiiiM«HHHimHHmmi
NA PROGI RIM ■ VELLETRI
Trčenje med potniškim vlakom in tovornjakom
Nesreča na zaščitenem prehodu - Dve smrtni žrtvi
CECCHINA (Rim) — Nova železniška nesreča, tokrat na progi Rim -Velletri. je terjala dve smrtni žrtvi in nad deset ranjenih, eno osebo pa pogrešajo.
V višini 25. kilometra železniške proge Rim - Velletri je prišlo včeraj po enajsti uri do železniške nesreče. Med Cecchino in Pavono je potniški vlak silovito treščil v tovornjak, ki jc bil v tistem trenutku na železniškem tiru. Trčenje je bilo tako silovito. da je vlak povlekel tovornjak kakih 200 metrov za seboj. Vnel se je hud požar. Na kraj nesreče so takoj prihiteli gasilci, rešilni avtomobili. helikopterji, policija in karabinjerji. Do trčenja je prišlo na nekem železniškem prehodu brez osebja. ki deluje avtomatično. To se pravi ,da se ob prihodu vlaka sproži mehanizem, ki spusti zaporo.
Kako je prišlo do nesreče? Po preiskavi so ugotovili, da je odgovorni za vzdrževanje železniškega prehoda, zaradi periodične kontrole vzdrževanja, izklopil avtomatični mehanizem. Pred tem je obvestil postajnega nečelnika v Chiampinu in v Cecchini. Vlak bi torej ne smel voziti s hitrostjo več kot 20 kilometrov na uro. Toda pot-
niški vlak je privozil mimo z veliko hitrostjo. Službeno osebje na vlaku o tem ni bilo obveščeno. Vodja prometa železniške postaje v Cecchini. ki bi moral obvestiti osebje vlaka, je izginil. Ker so zapore polomljene, niso še ugotovili, ali jih je polomil tovornjak, ki se ni pravočasno ustavil, ali so se polomile zaradi trčenja. Ranjence so takoj prepeljali v bližnje bolnišnice. Nekatere, med temi šoferja tovornjaka in strojnikovega pomočnika, so s helikopterji prepeljali v rimsko bolnišnico SanCEugenio. številni ranjenci so se poškodovali, medlem ko so poskakali skozi okna, da bi sc rešili požara. Smrtni žrtvi sta 36-letni strojnik Pio Censi in 35-letni nadzornik Remigio Politano. Eno oseb še pogrešajo. Rešilna akcija se nadaljuje, (ml)
BELFAST — štiri bombe so preteklo noč eksplodirale na železniški postaji v Londonderryju in povzročile ogromno materialno škodo, medtem ko človeških žrtev na srečo ni bilo. Po mnenju policije so peklenske stroje podtaknili pripad niki IRA.
Amatijeva aretacija zaradi prikrivanja dejstev pri plačanju odkupnine
RIM — Preiskovalni sodnik Impo-simato je odredil aretacijo 64-letne-ga Giovannija Amatija, lastnika največjega omrežja kinodvoran v Rimu. Amati naj bi prikrival dejstva ob plačilu odkupnine za izpustitev hčerke Giovanne. Sodniku in preiskovalcem naj bi tudi zamolčal imena oseb, ki so mu omogočile zbrati vsoto odkupnine. Amatijevo premoženje je namreč sodstvo začasno zaplenilo, da bi po smernicah »trde* metode preprečilo pla-ča.ije odkupnine. Poleg drugega bremeni Amatija obtožba, da je dal lažne informacije preiskovalcem.
Primer Amati se torej zaostruje, po incidentu z materjo, ki se je ruvala s policisti, ker so ji hoteli vzeti sporočilo ugrabiteljev, in izjavami ugrabljenke, da so kriminalci milejše ravnali kot policija, je včerajšnja aretacija logična posledica spopada med «trdo» metodo sodstva in svojci ugrabljencev.
OSTIENSE — Včeraj popoldne so v Sedež KD v Ostienseju vdrli nasilneži. 63-letni tajnici, gospe Fio-rini Caporilli, so zamašili usta in jo nato privezali na stolico. Nato so se polastili registrov in arhiva. Po zidovih pa so pustili razne naDi-se kot »Proč s črnim delom». «Za-orimo gnezda KD*. Potem so izginili. Odgovornost za to dejanje so si prevzele Proletarske oborožene skupine. Na mesto so prispeli funkcionarji komisariata Oolotnbo in Digosa.
MILAN — Na stičišču med tako imenovano severno železniško progo (Milan - Saronno) in omrežjem državne železniške ustanove na območju Bovise je bil izvršen včeraj ponoči požarni atentat na tovorno kompozicijo s potniškimi avtomobi li tovarne Alfa Romeo. Gre za najnovejše modele «giulietta», ki jih izdelujejo v Areseju. Petnajst vozi! je bilo popolnoma uničenih, nadaljnjih dvajset pa hudo poškodovanih, kar pomeni, da je gmotna škoda pač velika.
Odgovornost za teroristični napad so prevzele s telefonskim pozivom domnevnega glasnika uredništvu dnevnika «H giomo» nekakšne »oborožene delavske čete*. Nedvomno gre za eno tolikih podtalno . delujočih organizacij izrazito fašističnega kova, čeprav se zastirajo z navideznimi »rdečimi*. »delavskimi* in »proletarskimi* krinkami; v resnici so takšna dejanja vperjena jasno in neposredno proti delavskemu gibanju in njegovim za sedaj še nezadostnim prido bitvam.
Napada atentatorji niso utemeljili, velja pa, da je bii izpeljan iz nerazsodnega protesta proti nedavnemu sporazumu med sindikati in vodstvom omenjene avtomobilske družbe, po katerem naj uslužbenci obrata v Areseiu za dobo osmih tednov delajo tudi ob sobotah, ko bi morali biti sicer prosti. To pa spričo velikega povpraševanja po «giuliettah». Delavci in sindikalisti so s tem sporazumom dokazali globok čut odgovornosti, ki pa je očitno nekomu napoti; ta nekdo sedi lahko le v vrstah tistih sil, ki se krčevito upirajo vsakršnemu družbenemu napredku. Pripomniti gre. da sc sobotno delo v Areseju uokvirja v lok izrednih delovnih ur in pomeni torej za prizadeti delovni kader kvečjemu več dni dopusta.
Preiskovalci so sprožili širokopotezno zasledovalno akcijo, ki se osredotoča predvsem v kroge tako imenovanih avtonomnih kolektivov, katerih pripadniki so že takoj po sklenitvi gori imenovanega spora zuma hrupno demonstrirali pred vhodom v tovarno Alfa Romeo v Areseju. Ne samo. pred dobrimi desetimi dnevi je bilo izpeljanih vedno v Milanu kar dvanajst terorističnih napadov na ravno toliko prodajnih enot avtomobilskega po djetja, a v preteklih dneh so sledili atentati nanje tudi v Turinu, Rimu in Padovi, (dg)
Umorjen v Parizu ustanovitelj egiptovske KP
PARIZ — Henri CurieJ, eden od ustanoviteljev egiptovske komunis tične partije, je bil včeraj umorjen v atentatu v bližini svojega stanova nja v Parizu. Dva neznanca sta ga pričakala pred vrati dvigala in izstrelila proti njemu več strelov Mož je obležal hudo ranjen ter je med pčevozom v bolnišnico umrl.
Odgovornost za atentat je prevze la skrajno desničarska teroristična skupina «delta» s telefonskim pozivom tiskovni agenciji AFP. Nežna nec je povedal, da so Curiela «ju sticirali», ker da je bil agent KGB. borec za arabsko stvar in izdajalec Francije, kj ga je «posinovila».
STRASBOURG — Zvezna repub lika Nemčij;. je včeraj ratificirala evropsko konvencijo o zatiranju te rorizma. Konvencijo je podpisale 18 od dvajsetih držav članic ev ropskega sveta, pred ZRN pa sta jo ratificirali samo Avstrija in švedska. '	.
kjer je imel krajše vsebinsko bogato srečanje z burmanskim zunanjim ministrom Maungom.
Djuranovlc sprejel Kadumija
BEOGRAD — Palestinsko delegacijo, ki jo na obisku v Jugoslaviji vodi vodja političnega oddelka PLO Faruk Kadumi, je včeraj sprejel predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič. Kot so sporočili, je pogovor zajel zlasti razmere na Bližnjem vzhodu. Palestinci so se zahvalili predsedniku Titu ter vladi in narodom Jugoslavije za podporo in pomoč palestinski osvobodilni organizaciji kot edinemu zakonitemu predstavniku palestinskega ljudstva ter za trud in prizadevanja za trajno in pravično rešitev bližnjevzhodnega problema.
Redna letalska zveza med Beogradom in Pekingom
BEOGRAD — Od včeraj je jugoslovansko glavno mesto z redno letalsko zvezo povezano s kitajsko prestolnico. Na beograjskem letališču je namreč popoldne prvič pristalo letalo na redni progi Peking -Beograd. Letala boeing 707 kitajske državne letalske družbe CAAC bodo sprva dvakrat na teden o-pravljala zracnj promet na tej progi, in sicer enkrat na teden s podaljškom do Zuericha. Kot so napovedali, s. bo jugoslovanski zračni prevoznik JAT do konca leta pridružil Kitajcem in prav tako odprl redno progo za Peking. Polet od Beograda do Pekinga traja približno 12 ur, tako da je to najkrajša zveza med Evropo in Kitajsko.
BANGKOK — Ameriški podpredsednik Walter Mondale je s Filipinov dopotoval včeraj v Bangkok, kjer ga je sprejel predsednik tajske vlade Chamanand.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti, vzgojna oddaja
13.00	Risanke
13.30	DNEVNIK
14.10	Nemščina
17.00	Ob petih s S. Mazzolo
17.05	Pink Panter, risanka
17.10	Gledališče mladih: PREIZKUŠNJA, 2. del
18.00	Argumenti
18.30	Dnevnik 1 - KRONIKE
19.05	Programi pristopanja 19.20 Sijajni Tarzan, TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 POLITIČNA TRIBUNA
21.15	Tam tam - Aktualnosti Dnevnika 1
22.05	IL BACIO DELLA PANTE-RA, celovečerni film
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika.
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim 13.C0 Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.30	Stari poklici, nova šola: Kuharska šola
15.00	Rim: telovadba Porto Cervo: golf
17.00	Program za otroke:
Šport in predstava
18.00	Vzgojna oddaja
18.25 Iz parlamenta, Športne vesti
18.45	Dober večer s... Superman in Atlas Ufo Robot
19.45	Dnevnik 2 - Odprti studio
20.40	MADAME BOVARY 5. nadaljevanka
21.40	Preteklost in prihodnost: MLADINA V KRIZI
22.40	PARTIJA V DVEH
Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti.
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	in 10.00 TV ŠOLA:
15.30	Svetovno hokejsko prvenstvo: ČSSR - KANADA, posnetek
17.15	Polieder H, 3. oddaja
17.30	Ostržek, otroški film 17.55 Obzornik
18.05	Rock koncerti:
James Gange, Pure Prairie League
18.40	človekovo telo-SRCE
19.10	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00 KAR BO PA BO
21.05	Razgledi:
KDO PA SO Tl MLADI FANTJE
21.45	DNEVNIK
22.00	JAZ, KLAVDIJ, nadalj.
Koper
20.00	Otroški kotiček
20.15	Odprti prostor
20.30	DNEVNIK
20.45	VOJAK V DEŽJU Celovečerni film s Steevom McQueenom
22.10	Locandina, reklamna oddaja
22.30	Zakladi britanskega muzeja: NOVČIČI, dokumentarec
Zagreb
18.45	Zabavno glasbena oddaja
19.30	DNEVNIK
21.05	Policistka, serijski film 21.55 Dosje našega časa:
LETO 1952
ŠVICA
18.10	Janko in Metka, oddaja za otroke
19.25 Novosti in ideje za opremo
20.30	DNEVNIK
20.45	ZGREŠENA VRATA, film
22.15	Kolesarske dirke
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.2. Dobro jutro; 7.45 Pravljica: 8.05 Prijateljsko iz studia 2;
9.05	Tuji pevci v Sanremu; 9.30 Iz beležnico Borisa Pahorja; 9.35 Ritmična glasba; 10.05 Koncert; 10.35 Rojstna hiša naših velmož;
11.00	Oddaja za srednjo šolo; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Na sporedu je opera; 13.15 Primorska poje; 13.30 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Veliki izvajalci: 15.35 Mladi in glasba; 16.30 Otroški vrtiljak; 17.05 Deželni skladatelji; 17.25 Glasbena panorama; 18.05 Kulturni dogodki v deželi; 18.20 Klasični album.
KOPER
7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Po ročila; 8.32 Barok v glasbi; 9.20 Poje Chatherine Spaak; 9.32 Em-meelle; 10.00 Z nami je . . .; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Kultura in družba; 14.10 Re lax v glasbi; 14.45 La Vera Roma gna; 15.10 Valček, polka in mazurka; 15.45 Orkester T. Freddoli-ni; 16.0u Turistični napotki; 16.40 Glasbeni notes: Tema dneva; 17.00
Ob petih popoldne: Srečanja; j;' Primorski dnevnik; 18.00 Mel<W 18.35 Naši zbori; 20.00 Glasb« “ zvoki; 21.17 Orkester Freddie n bard; 21.32 Simfonični koncert
RADI° 1 «<*
7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
14.00, '5.00, 17.00, 19.00 Por;
6.0	in 7.3 Glasbeno prebujc--.^.
9.00	in 10.35 Radio anch’io; j1:"; Politična tribuna; 11.30 Ena
la naenkrat: Benečija; 12.05
13.30	Vi in jaz; 14.05 Jazz; Rji Vzgojna oddaja: 15.05 Prvi^* 17.10 Radijska igra; 18.20 Gl*® iz filmov; 19.35 Lahka
20.30	Sodnikove razsodbe; " V Simfonični orkester; 23.05
ko noč.
RADIO 2
7.30, 8.30, 10.00, 12.30,
15.30, 17.30, 18.30, 19.30 Por#'1*
6.00	in 7.55 Oni drugi dan; "3 Novice iz filmskega sveta; H Radijska nadalj; 10.12 Telef<*n . pogovori; 11.32 Lahka
12.45 Petkova pripoved; 13.09.
tirični program z L. Lettazzij^ 15.00, 15.45 Tu Radio 2:

Četrta pravica; 17.55 Big m*® J 19.50 Prijetno poslušanje: Zbori iz vsega sveta; 21.29 ^ bene novosti.
SLOVENIJA
5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	19.00, 22.00, 23.00 Poro#?'
6.20	Rekreacija; 6.50 Dobro h tro, otroci!; 8.08 Glasbena neja; 9.05 Radijska šola za stopnjo; 9.30 Iz glasbene W« j cije jugoslovanskih narodov; Kdaj, kam, kako in po čem?; 1 'j, Turistični napotki; 11.03 Znanp priljubljeno; 12.10 Z orkestri solisti; 12.30 Kmetijski nas»#: 12.40 Pihalne godbe vam
13.20	Zabavna glasba; 13.30 Pr% roča jo vam . . .; 13.50 Člove* zdravje: 14.05 Glasbena pravljlC. 14.15 Naši umetniki mladim r
slušalcem; 15.30 Napotki «a .■ riste; 15.35 Glasbeni interni?« ! 15.45 Naš gost; 16.00 «VrtilJaa? 17.00 Studio ob 17.00; 18.05
i* 0
ment musical; 19.20 Zabavna ba: 19.35 Lahko noč, otroci!:
Minute z ansamblom Mihe na; 20.00 Stop pops 20: 21-15	,
daja o morju in pomoršč** 22.20 Besede in zvoki iz *°8 . domačih; 23.05 Literarni noktur ' 23.1.' Jazz pred polnočjo:
4.30 Nočni program — glasb*-
EXPORT -IMPORT
OPROGRES
O
Od
F2394 UMAG - JNA ŠT. 3 JUGOSLAVIJA
s,
„ se*'0'*
*oV'°
-rt O«"0*
; to v'°
-S* e*9°M9o0'lOC"	A6\*e't?
SO*> »MOto^°	\0ČVC'e ^ C\Y.
,e<a°
|0Ve



&
V**
S'0"0 .. \0*e	jo*00
<ocV 5
TRGOPROGRES