29. številka.
V Trstu, v sredo II. aprila 1888.

Tečaj XIII.
„E D i N O S T"
izhaj« dvakriit n» teden, T«*ko tredo in soboto ob 1- uri popoludne.
„Edinost" stane:
za vbp l^to pl. fi.-; izven A vat. ».— pl. za polu lota „ 3.—; „ B 4.30 „ za četrt leta w 1,50; „ n 2.25 n PoRamirne Številke se dobivajo v pro-dftjalnicah tohAka v Tratil po » nov.,
v Gorici in v Ajdovščini po H nov. tfa siročbe brez priložene naročnine se upravniatvo ne ozira.
Vsi dopisi ne pošiljajo uredniktva v u liri Torr^nte St. 12. Vnako pinmo mora biti frankovano, ker ne frank ovan« so ne npro-jemajo. Rokopisi se n« vračajo.
Oglasi in 0Zn&nil& so rakune po 7 nov. votint v petitu; za naslove x debelimi črkami ho plačuje prostor, kolikor bi ga
obseglo navadnih vrsti«'. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in inserate prejema npravniitvo v ulici Torrente 12. Odprto reklamacijo so prosto poštnino.
Glasilo
, v t '	-V
sloveHskbjg
a političnega dnužtva za Primorsko.
»V edinosti J« mo(i,
Občni zbor političnega družtva „Edinost".
v nedeljo 8. aprila 1888.
Razni naši pozivi ao imeli vender vsaj nekoliko uspeha, da se je v nedeljo popoludne zbralo v prostorih „delalskega podpornega družtva" do 40 družtvenikov iz Trsta in okolice, ki spoznavajo preveliko važnost narodnega političnega življenja. Človeka je maralo posebno veseliti, da se je prvič udeležilo toliko domače inteligence, kar nam priča, da se hoče ta odslej bolj zanimati za družtvo. Zborovanje je počastil svojo navzočnostijo prvak isterskih Hrvatov, noustia'ni rodoljub,državni poslanec gosp. dr. Dinko Vitezič.
Po 4. uri popoludne odpre zborovanje družtveni predsednik, državni poslanec g. Ivan Nabergoj, ki spomina navzočne, da je bilo uže več pritožeb o političnem družtvu, da se namreč tudi nečlanovi u-deležujo družtvonih shodov, zato prosi vbo pričujoče neude, da se udalje; konstatuje potrebno število članov; spomina se v le-
Sem govoru britke izgube, ki je lani za-ela družtvo. Nemila smrt je pobrala ve-lezaslužnega moža, dušo našega družtva, dušo vsemu narodnemu gibanju v Trstu in okolici, Viktorja Dolenca. Bilo bi odveč, ako bi se zopet naštevale vse njegove zasluge. Zbor počasti na predsednikov poziv spomin, ustane raz sedeže ter zakliče trikratno „slavo". Predsednik predstavi na to vladnega zastopnika, gosp. Vidica, katerega zbor pozdravi z dvignenjem.
S posebnim veseljem omenja dalje, da je pri zborovanji navzočen odlični narodnjak, državni poslanec gosp. dr. Dinko Vitezič. Gosta pozdravlja družtvo z burnimi „živio" klici. Spomina vredno je tudi, da je pristopilo družtvu po novem letu več uglednih oseb, katere bodo družtvu izvest-no krepka zaslotnba in podpora. Konečno poziva tajnika gosp. Grebenca, naj čita svoje poročilo o družtvenem delovanji. Poročilo slove:
Slavni zbor! O delalnosti odborovej v preteklem letu poročam Vam znameni-tejše korake, katere je družtvo storilo za priboritev naših povse nam kračenih pravic.
V onem žalostnem položaji, v kakor-Snem smo bili tržaški Slovani prod letom dnij, smo še dandanes. Zaman je vsaka
PODLISTEK. 0 človeških dolžnostih.
Ital.spisul Silvij P e 11 ico, prel. Jos. Kompare (Konec.) XXX.
o ponižnosti, krotkosti in oripustljivosti.
Prevzetnost in jeza se no družiti z uljudnostijo; zatoroj ni nikakor uljuđen, kdor ne pozna ponižnosti in krotkosti.
„Ako je katera krepost, ob katerej se razbije ošabno zaničevanje, izvestno je to ponižnost. Zaničevanje izvira od tod, da povišujemo sebe prispodabljajoči se z drugimi. Kako more tedaj tak občut usaditi »o v olikano srce; kako more razmišlje-vati o lastnoj ničevosti, kako more svoje zasluge pripisovati Bogu, kako spoznati, da pade lehko v vsako zlo, ako ga Bog ne vzdrži?" (Manzoni v izvrstnej knjigi: „O katoliškem nravoslovji.")
Zatiraj v sebi vsako ljutost, sicer bo-deš surov ošabnož, kajti pravična jeza je le redko na pravem mestu in v pravoj meri. Kdor jo smatra vodno pravično, prikriva pod kureloem gorečnosti nokoliko zlobnosti.
Ta pregreha je zelo obča. Govori z dvajsetimi ljudmi, z vsakim posebej, najdeš jih devetnajst, katerih vsak bode ši-rokoustno izlival svoj srd na tega ali
naša proSfkja, ne posluša se naših protestov. Vsekako pa gojimo še nadejo, da bode po našem skupnem in vztrajnem delovanji enkrat moralo zasijati solnce pravice in svit boljše dobe.
V	seji dne 7. avgusta pr. 1. je odbor sklenol odposlati resolucijo na vis. mini-sterstvo pravosodja, v katerej je resnično opisal žalostno stanje primorskih Slovanov in ob enem slovesno protestiral proti neosnovanim pritožbam tržaške odvetniške, beležniške in trgovinske zbornice, uloženim na vis. c. k. ministerstvo proti ukazu, da so imajo pri c. k. sodiščih na Primorskem vse uloge zadevajoče zemljiščne stvari vpisovati v javno zemljiščno knjigo v onem zemeljskem jeziku, v katerem so bile uložene, odpravivši s tem dosedanje protizakonito postopanje, vsled katerega se je poslovalo v zemljiščnih zadevah izključivo le v italijanščini.
To neosnovano pritožbo naših italijanskih sosedov je odbilo vis. c. k. ministerstvo.
V	istej dobi jo odposlal odbor temeljito razložen utok na ministerstvo za nauk in bogočastje proti odloki c. k. namest-ništva ko deželne šolske oblasti, s katerim se je odbil utok pol. družtva „Edinost" z dne 29. decembra 1884, in proti zaključku mestnega starešinstva, vsled katerega je isto v avojej seji prešlo na dnevni red o prošnji 1429 slovenskih očetov za ustanovljenje slovenskih ljudskih šol v mestu tržaškem.
Na ta utok še nimamo odgovora; zaradi tega ima prihodnji družtveni odbor nalogo, da v tej zadevi stori še nadaljnje korake.
Silni udarec zadel je naše družtvo o smrti bivšega našega tajnika in urednika „Edinosti" gosp. Viktorja Dolenca, 20. julija lanskega leta.
Kaj so z rajnim izgubili tržaški Slovenci, ni mi treba tu opisovati, kajti znano nam je njegovo neumorno delovanje. V besedi „očeta" izražena je dovolj nesrečna izguba. Našemu družtvu pa se je zgrudil z njim steber, glavna podpora, katero nadomestiti jo sedaj dolžnost nevstrašnih, jeklenih mož, kakeršen je bil on in katerih bodemo našli med našimi prvaki.
V	proslavljenje njegovega spomina so darovali razni rodoljubi užo lopo svoto za njegov nagrobni spominok.
onega, Arsi se nam domnevajo, da goro od gneva do krivice, kakor bi bili oni edini pravični na svetu. Kraj, kjer bivajo, jo vedno najslabši na vsej zemlji; leta, v katerih žive, so najrevniša; vsak, kdor jim govori o veri in nravnosti, jim jo varalec ali goljuf; ako bogatin ne razsipljo svojega zlata, jim je skop; ako trpin prosi, jim je razsipač; ako so naposled koga obdarili s čim, jim jo nehvaležnež. Neprecenljiva slast jim jo obrekovati vso človeško družtvo iznimši morebiti nekatere osobne prijatelje.
Najslabšo pa jo to, da srd, ki ga izlivajo sedaj na udaljono sedaj na prisotno, všoč je vsem, ki niso njegov neposredni predmet. Kričača in zbadljivca radi nazi-vajo junaka, ki bi lehko vladal ves svet; krotkega človeka pa gledajo prezirno kot pritlikavca in malovredneža.
Kre posti, ponižnosti in krotkosti niso sloveče; vender drži se jih, ker veljajo več od slavo. Navadni izrazi jeze in prepira dokazujejo le občo nedostatnost ljubezni in milosrčnosti; splošno je natecanje, da se ljudje hočejo boljše iskazovati, nego so v resnici.
Odloči so, da hočeš biti ponižen in krotak, ali kaži ob enem, da to ni plaši-vost, ne straši v ost. Na kak način? S tem morebiti, da izgubljaš potrpežljivost in kažeš zobe hudobnežem, sramoteč onega, ki to v govoru ali pismu napada? — Ne: | preziraj svojih napadovalcev, iznimši one slučaje, ki bo dajejo težko določiti, ne iz-
NaB družtvenike pa veže dolžnost, da se spominamo bontelja ter mu iska-žemo svojo spoštovanje s tem, da se dvignemo raz sedeže ter zaklieemo trikratno „slafo" pokojniku! (Zgodilo se jo).
Po smrti Dolenčevej je naprosil odbor g. Frana C e g n a r j a, naj vodi druž-tveno glasilo list „Edinost". Z novim lotom 1888. je oskrbel odbor dostojnega urednika, gosp. Lovra Ž v a b a, ki je prevzel težavni posel, posvečujoč mu vso svoje duševne in gmotne sile.
Dasirnvno pa baš družtveni list deluje na vso kriplje v probujenjo našega občinstva k političnomu življenju, vender moramo žalibog priznati, da je imelo vse delovanje malo odziva, ker po okolici se širi strašna, neopisna letargija. Ni zatorej čudo, da je družtvo doslej le slabo napredovalo. Ni krivda odborova, ako število družtvenikov ne narasta. Edina krivda je zaspanost in mrtvilo našega občinstva, katero doslej še ni spoznalo prevelike važnosti našega družtva. Odboru pa je sveta dolžnost, da ljudstvo probuja, sklicuje je v tabore in zborovanja ter mu s tem dokazuje, da je slovanski živelj v Trstu in njega okolici krepko uko-renjen ter da ljudstvo tržaško okolico vedno nahaja trdno zaslombo v političnem družtvu „Edinost". Prepričan sem, da bodo v tem oziru deloval novi odbor, kateremu naj bode vedno pred očmi, da „Edinost" ni samo politično družtvo, kateremu jo naloga ponujati svojim članom berila, temveč pravi j o z proti navalu naših italijanskih nasprotnikov, ščit avstrijskega cesarstva na iskrajnej južnej meji. Izvestno se poprime odbor te prevzvišone naloge; gledal bode probujevati slovansko prebivalstvo in najlepša mu bodo zahvala, ako pogleda po kratkem neumornem delovanji na trumo novih pridobljenih članov, ter more ponosno vskliknoti: „Slovan je tu na svojej zemlji, no gospodari mu brezobzirni tujec več". Da se plemeniti cilj doseže, naj de-lujo vsak po skromnih svojih silah in potem še-le dokažemo, da smo vredni krasnega gesla, ki stoji na čelu našemu listu:
„V edinosti je moč!"
Zbor jo vsprejel poročilo z odobravanjem na znanje.
Poročilo blagajnika g. Skabarja je to-lo:
gubljaj potrpnosti s hudobnožom; ne grozi se mu, ne zmirjaj ga. Kedar je miloba krepost in no nomoč jakoga čutenja, ima vedno pravo. Bolj poniža miloba napuh, nego najizvrstnejši jezni in prezirni govor.
Kaži ob enem, da se tvoja krotkost ne dajo plašiti ali strašiti, in vedi so vodno dostojno s hudobneži. No odobravaj nikoli njih hudobij; ne zaslanjaj sena njih podporo; ne loči so od vere in časti iz strahu pred njihovim zaničevanjem.
Uči se prepričanju, da ima vsak Človek neprijatelje; to pa naj te ne moti. Ni ga človeka, naj je še tako blagodušon, odkritosrčen in mil, da bil brez njih. Nekaterim jo zavist užo tako prirojena, da no morejo životi, ako ne tožijo in prezirajo poštenjakov. Bodi vedno toliko pogumen, da odpuščaš iz srca vsem onim nesrečnežem, ki radi škodujejo ali žele škodovati. „Prizanesi ne sedemkrat, temveč sedemdesotkrat sedem" — jo rekel Rešitelj, t. j. vselej.
Dvoboj in vsako maščevanjo je stvar nedostojna in nesmiselna. Mržnja je neka zmes prevzetnosti in plitkosti. Ako odpustiš pogrešek, pridobiš si lahko iz sovražnika prijatelja, hudobneža pa dovedoš lehko na pravo pot. — Kako lepa je pač taka zmaga! koliko preseza vse drugo zmago maščevanja. Ako pa je tvoj nasprotnik nespraven vse svoje življenje, in da tudi umrje v nespravi, kaj si izgubil ti s toni, da si bil dober? Nisi li ohranil si
Račun političnega družtva Edinosti za loto 1887: a. Dohodki: 51 udov je plačalo letnine po 1.20 kr. H. 01.20; U udje so plačali po 00 kr. H. 1.80; zatorej vsi dohodki fl. 03.00; troški iznašajo H. ^3.52. Ostane čistega prebitka fi. 29.48.
Tudi to se brez prigovora odobri.
Predsednik omenja zatem, da jo letošnje leto za avstrijsko državo veliko važnosti, kajti presv. cesar slavi dno 2. decembra 40 letnico svojega vladanja. Vsi avstrijski narodje se pripravljajo na ta zgodovinski dogodjaj ter tekraujo mod seboj, kako bi ga spodobnejše slavili. Ker je bilo politično družtvo „Edinost" vedno naudušono za avstrijsko idejo, jo prepričan, da govori iz srca vseh navzočnih, ako predlaga, da so naloži novemu odboru, naj se posvetuje, kako bi družtvo najprimerneje moglo izraziti svojo zvestobo in uda-nost prestolu in naj poroča o tem družtvu. Za denes poziva zbor, naj zakliče presvetlemu vladarju Franu Josipu I. trikratni „živio". Zbor se jo temu burno odzval.
Gosp. M. M a n d i č podpira predlog predsednikov ter dostavlja, naj so uže denes naloži odboru, da se posvetuje, kako bi so ta historični dogodjaj najuinestnejBe slavil, da ne bi se moral navlašč zaradi tega sklicati drugi izredni občni zbor. Predlog se sprejme enoglasno.
O posamičnih predlogih se oglasi gosp. M. M a n d i č in pravi, da mu je dalo poročilo tajnikovo orožje v roko, da stavi nujni predlog.
V-i dobro vemo, da se šolsko vprašanje vleče uže več let; vemo pa tudi, da na tem ni samo magistrat kriv, kajti zakon veli, da zadostuje 40 otrok, da so mora odpreti posebna šola za nje. Pri nas pa jo podpisalo prošnjo 1429 očetov in še jo nimamo. Enako vprasanjo je bilo o svojem času v Ljubljani in v Brnu. Vlada je takoj peščici ljubljanskih Nemcev ustanovila nemško šolo, dasi so tudi druge nemške učilnico v Ljubljani, .lasno so vidi iz tega, da nam ni s a m o magistrat p r o t i v e n , temveč tudi vlada. Napravili smo 1884. leta utok, vlada ga je zavrgla; leta 1886. smo poslali drugi utok, ali odgovora š o ni m a m o. Dokazano je zatoroj, da nam je nasprotna v 1 a ti a in baš zaradi toga stavlja govornik predlog:
največjega veselja, to jo da si ostal velikodušen ?
XXXI. O pogumu-
Vedno pogum! brez poguma ni kre-posti. Poguma treba, da zmagaš svojo sebičnost ter da bodeš darežljiv; poguma, da nadvladaš lenobo učeč so ozbiljno raznim predmetom ; poguma, da braniš domovino in podpiraš sobratc o vsakej priliki; poguma, da se obraniš zlob vzgledov in noopravieenega zasmehovanja, poguma, da pretrpiš voljno razno bolezni, skrbi iu toge; poguma v težnji do podpolnosti, do katere na tej zemlji sicer no moreš dospeti, vender ako no tožiš zanjo, izgubiš po besedah evangelija vso plemenitost. Modi pripravljen o potrebi žrtvovati za svojo dolžnost tudi imetje, čast in življenje, naj ti jo to še tako drago. Samozataja žrtvuje rajše vsako pozemsko blago, nego bi si je obdržala s krivo svestijo, O da, človek ni samo junak; on se more pretvoriti v strašanski pojav!
Nikakor no more biti pravičen oni, ki se boji smrti, toge, prognanstva, ubož-tva; ali ki ceni bolj to, kar je temu nasprotno, nego li pravico" (Cicero «Ie ott'. I. JI., c. 9).
Mnogi misle, da jo nemogoče živeti brez ljubezni do posvetno in minljive sreče. A tudi to je res, da, kdor ni hladnokrven v pohotnoj sreči, ne zna ni umreti ni živeti dostojno.
„Naprosi se narodnega poslanca v državnem zboru, da v dogovoru z drugimi slovenskimi in hrvatskimi poslanci na Du-naji stavijo odločno interpelacijo na ministra Gauča zaradi rešitve utoka glede slovenskih narodnih sol v Trstu."
Predlog se sprejme z naudušenim odobravanjem in se „živio" klici.
O. predsednik omenja, da so iz-vestno trdno oklenejo ž njim vsi slovanski državni poslanci v državnem zboru te zadeve. Prošnja je bila izročena uže lani ministru, žal odgovora še ni v naših rokah. Prepričan je govornik, da take stvari ni treba mesece in mesece študirati; nasprotno je jasno, da dela minister liki tržaški magistrat. Denašnje naudu-šenje pa je porok, da bode stvar uspešno rešena.
G. M. II a n d i ć prosi, naj se glasuje o njegovem predlogu.
G. dr. I). V i t e z i ć poudarja, da je ta zadeva posebne važnosti ne le za one, ki poznajo tukajšnje razmere, ampak tudi za vse ostale Slovane. Vsi Slovenci in Hrvati so prepričani, da se v Trstu mora osnovati slovenska šola. Zaradi tega more uže sedaj zagotoviti, da bode dotično interpelacijo podpisalo mnogo poslancev. (Dobro!)
Gosp. M. M a n d i ć prečita v drugič svoj predlog in na to se sprejme z velikim naudušenjem.
G. predsednik se spomina naposled še moža, katerega je pobrala smrt, rodoljuba, kateri je uže ob osnovitvi političnega družtva za Primorsko neumorno deloval za nje, namreč Josipa Primožiča. Zbor zakliče njegovemu spominu trikratno „slavo". Zahvaljuje se zatem odboru na vsem trudu, posebno pa blagajniku, ki je prevzel svoj posel v tako težkih okolščinah ter ga vedno vestno vršil. (Živio.)
Zaradi volitve se pretrga seja nekoliko trenotkov, da se družtveniki dogovori o prihodnjem odboru.
Oddalo se jo 39 glasovnic in skru-tinij je pokazal, da so bili malone vsi enoglasno izvoljeni pričujoči gospodje: Predsednik: g. Ivan Nabergoj. Odbor: gg. Kljun Iv. M., Mandić Mate, Mandić dr. Frane, Mankoč Ivan, Nadlišekv Štefan, Truden Ante, Vatovac Iv. M., Živic V. M., Žvab Lovro. Namestniki: gg. Gorup Ivan, Ferluga Jakob, Negode Jos., Požar Jos., Ražen And., Sancin Jos. vulgo Nemec, Sancin Ant. vulgo Drejać, Turk Jos., Zitko F ran. Pregledovalci računov: gg. Bartelj Srečko, Kalister Vekoslav, Mušič Andrej.
Zbor je pozdravil novi odbor s prisrčnim odobravanjem.
G. M. Mandić predlaga, naj se takoj pooblasti odbor, da imenuje družtveno poverjenike za Trst in okolico ter za Istro. Za denes preporoča zboru te-le gospode: a) Za Trst in okolico: Josip Mankoč in Janko Drašček Trst, dr. Gustav Gregorin Sežana, Martin Pečar Padrič, Iv. Balanč Prosek, Fr. Nadališek Kjadin, Ivan Mar. Martelanc Greta; b) za Istro: Dr. D. Trinaj9tić za Ivrk, Kozulić za Lošinj, Matanić za Vrbnik, Kaz. Jelušić za Kastav, dr. M. Laginja in M. Kundič za
Volosko, Fr. Flego za Buzet, Širne Defar za Tinjan, Štefan Kramar za Motovun, Zanko Salić za Oprtlje, dr. Dukić za Pazio, S. Jenko za Podgrad, Grškovič Jerko za Osor.
Vsi ti poverjeniki se potrde.
G. predsednik se zahvaljuje pred-sedništvu delalskega podpornega družtva, ki je blagovoljno ustopilo polit, družtvu svoje prostore za glavni zbor in sklene zborovanje okolo G. ure.
Takoj po občnem zboru je imel novo izvoljeni odbor sejo, ter si izbral: za 1. podpredsednika Ž i v c a M. V. za 2. podpredsednika M a n d i ć a Mat., za tajnika Z v a b a L. in za blagajnika Trudna Antona.
Nas posebno veseli, da se je tega zborovanja udeležilo toliko odlične narodne tržaške gospode, ki se je doslej ne vemo iz katerega razloga nekako ugibala političnemu družtvu „Edinosti"; tim bolj nas je vzradostilo tedaj, ko smo zagledali toliko število inteligence slovenske; znamenje, da se je začela dramiti.tudi v tem obziru in upanje gojimo, da bode to zanimanje prinašalo obilnega ploda našemu družtvu in v obče slovenskemu političnemu življenju v Trstu in okolici. Novi odbor pa pozdravljamo s6 srčno željo in z vročim preporoČilom, naj se krepko bori za naša prava in naj se ne straši in ne plaši vsacega vetra; srčno naprej! ako nam zapro duri pri prvej hiši, idimo pogumno dalje do druge in tretje! Da se bode godilo tako, porok so nam imena odbornikov, znanih čistih domoljubov!
Pogum mora naudušiti duha h kreposti ; ali ne sme nikoli preiti v prevzetnost in divjaštvo.
Oni, ki misle, da se pogum ne daje združiti z milobo; oni, ki so navajeni groziti se liki Radainanta, pretepati se, delati nered in prolivati kri, zlorabijo moč, katero jim je Bog dal v korist človeštvu. Navadno so pa taki kričači v večjih nevarnostih najmenj pogumni. Prvi begunci v vojski so navadno oni, ki so se norčevali z bojaznijo svojih sodrugov in so prostaško zmerjali sovražnika.
»	XXXII.
O visokem pojmu življenja in o <luš ne j moči o .smrti.
Mnoge knjige govore obširneje o nrav-nih dolžnostih; jaz pa ne nameravam dru-zega, o mladenič, nego podati ti ročno knjižico, v katerej najdeš vse potrebno.
Dodajem samo to : Ne plaši se teh dolžnostij, ker le lenuhom se zde neznosno. Bodimo vedno dobre volj« ; tako bodemo našli v vsakej dolžnosti neko tajno lepoto, ki nas mika, da jo ljubimo; očutili bodemo neko tajno moč, ki nas ojaouje, da lažje korakamo po težkej poti kreposti. Najdemo, da je človek več, nego misli, da je, samo če hoče doseči svojo svrlio. Svrha ta je, da se očisti vsacega podlega smotra in goji le dobre namene, ki ga dvigajo do osvojenja neumrloga Boga.
Deželni zbor kranjski.
XVI. seja dne 21. januvarja.
Ker je ob 9. uri zboroval finančni odsek, da je rešil zadnje njemu v pretresanje in poročanje izročene rečf, pričel je deželnega glavarja namestnik Grasselli sejo okoli 11. uri dopoludne. Ko se je prečital in potrdil zapisnik zadnje seje, naznani prvosednik, da je na telegrafiČno vprašanje zaradi govora deželnega predsednika koroškega o našej prisilnej delalnici od deželnega glavarja koroškega dosel naslednji telegram:
„Brzojavka gospodu deželnemu glavarju grofu
Thurnu.
Celovec, 19. jan. 1888.
Utemeljujoč primernost lastne prisilne delalnice, izrazil je predsednik bojazen samo po tem, kar ljudje pripovedujejo (čujte, čujte!), da slovenijo tamošnji zavod kakor druge zavode (čujtb, čujte!), zaradi česar bi moglo trpeti zboljšanje nemških prisiljencev koroških (Čujte!), Ililinger je rekel: Ako bi se to dogajalo, padala bi krivda na zistem in ministerstvo (klici: pa deželni predsednik Winklor!), katero bi moglo temu koj odpomoči.
Erwein."
(Splošna nevolja).
Poslanec dr. Poklukar: Gospoda moja, tukaj stojimo pred slučajem, kateri se menda do sedaj šo nikdar nikjer ni pripetil. (Tako je!) Potrdilo bo je, da je istinito, kar smo čitali v nemških, nam na-
Ljubi življenje ! a ne zaradi preproste zabave ali revnega slavohlepja. Ljubi je zaradi njegove važnosti, divnosti in bo-žanstvenosti. Ljubi je, ker je vadnica zaslug, draga Vsemogočemu, slavna Njemu i nam !
Ljubi jo zaradi njegove reve, zaradi njegovih bed ; kajti one je krasijo ! one delajo, da klije, raste in plodi dobre misli in dobro voljo !
Vedi, da je življenje kratko ; in bas zaradi tega jo moraš visoko ceniti. Ne trosi je zatorej po nepotrebnih veselicah. Bodi v veselji le toliko, kolikor to terja tvoje zdravje in tuja tolažba. Tvojo veselje bodi v tem, da dostojno delaš, da blagodušnu služiš svojim sobratom, da služiš z otroško udanostijo in pokorščino Bogu.
Naposled ljubeč tako življenje, misli na prihodnji grob. Kdor neče verovati, da treba umreti, boluje na onej slabosti, ki kali gorečnost v dobrem. Ne približuj si onega važnega konca iz lastnega nagiba, ali ne želi tudi udaljiti ga iz prazne pla-šljivosti. Upotrebi svoje dneve na korist drugim, posebno v obrambo domovine. Naj pride na te kakeršna koli smrt, vz-prejmi jo z dostojno močjo in posveti jo z odkritosrčno in živo vero.
Spolnivši vse te dolžnosti bodeš iz-vestno človek v najvišjem pomenu besede; koristil bodeš človeštvu in osrečil samega sebe.
sprotnih listih. Potrdilo se je, da prvi državni uradnik sosedne nam dežele hnjska (res je!) na narodnost slovensko in da svoje izjave opira na „Horensageli", kar je gotovo za takega dostojanstvenika naj-večega obžalovanja vredno. (Dobro, dobro!) Gospoda moja, vsi mi bodete pritrdili in izrekoma sem pooblaščen od svojih gg. somišljenikov predlagati, naj deželni odbor skrbi, da se bode g. deželni predsednik koroški o tej stvari nadrobno poučil in skrbi potom ministerstva. da bode v prihodnje nekoliko bolj varno izraževal izjave, katere so pripravne nemir sejati med narodnosti dežele naše. (Živahni „dobro"-klici.)
Poslanec Dežman dokazuje, kako se je menda raztrosila govorica, na katero se je sklicaval koroški deželni predsednik, da se naša prisilna delalnica namreč poslove-nuje. To je prišlo od tod, ker je bil deželni zbor sklenol, da ima deželni odbor pri vseh deželnih uradih vpeljati slovenski uradni jezik. Pri prisilnej delalnici to ni mogoče, ker se v njej nahajajo prisiljenci iz raznih dežel, s katerimi si je treba dopisovati. (Klici: Saj se nobenemu ne vsi-luje slovenščina! Kako ste pa zadnjič govorili !)
Poslanec dr. Poklukar: Gospoda, jaz zel6 obžalujem, da se je gosp. Dežman danes sam se seboj skrega) (dobro! dobro! smeh); kdor ga je poslušal v zadnjej seji, ko je, naraven kakor je, brez vsakega pripravljanja potrdi, da je v prisilni delalnici vse nemško, da se niti beseda ne vsilujo nemškim prisiljencem, bi mislil, ako ga je danes poslušal: „To vender ni resu. Gosp. deželnega predsednika, ki je grozovito lahkomišljeno govoril o naših razmerah „vom Horensagen", hoče pod svoje krilo spraviti in braniti. Gospoda, mi nimamo braniti narodnosti, ampak zavod in njegovo veljavo pri vnanjih deželah, in čudim se, da gosp. poročevalec Dežman svoje stališče iz zadnje seje presukava in pravi, stvar je rešena.
Danes se nam je potrdilo, daje tako. kakor so časniki pisali in s tem ta stvar ni rešena. (Dobro! dobro!) Moj predlog meri na to, da se primerno reši in vsak, kdor zastopa v tem zboru zavod dežele, more mu pritrditi.
Dežman se še enkrat oglasi rekši, da deželni uradni jezik, o katerem je danes govoril, ni v nobenej zvezi s6 zadnjo zadevo (klici: čemu ste pa govorili P) in da jo hotel le pojasnovati, kako se morejo tolmačiti besede „vom Hiirensagen" — kakor ljudje govorč — (klici: čemu zagovarjate deželnega predsednika koroškega, naj se sam opravičuje !) Kar se pa tiče razmer v prisilnej delalnici, jo tako, kakor jo zadnjič povedal. (Klici: Torej ni bilo treba sedaj govoriti!)
Pri glasovanji obveljd g. dr. Poklu-karjev predlog, proti kateremu so glasovali veliki posestniki.
Po tej reči prečita zapisnikar neki dopis družtva zdravnikov, v katerem se deželnemu zboru zahvaljujejo, da je sprejel zdravstveni zakon. (Dobro!) Neko prošnjo, ki so jo poslali iz Gameljnov, da bi deželni inženir v roke vzel načrte za vravnavo Save, se izroči deželnemu odboru, poročilo o uravnavi Mirne z načrtom dotičnega zakona pa upravnemu odseku.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Državni zbor sešel se je včeraj 10. t. m. Na dnevnem redu so mnogi manjši predlogi, ki morajo biti rešeni pred proračunsko debato. V ponedeljek zvečer in vtorek so bile v raznih klubih seje.
Več poljskih državnih poslancev poročalo je te praznike volilcem o svojem delovanji v državnem zboru. Poslanec dr. Rutowski (za mestno skupino Tarnow-Bochnia) je v svojem' poročilu govoril proti Liechtensteinoveinu predlogu. O postavnem predlogu za obdačenje špirita rekel je poslanoc, da ne moro nič izvost-noga poročati, ker se baš Bedaj Grochol-ski v imenu poljskega kluba dogovarja z vlado, da je pa parlamentarni položaj Poljakom neugoden. Dal jo svojim volilcem zagotovilo, da se bo.Je poljski klub krepko potegnol za konsumente in producente. Ni še treba obupati, vlada še vodno utegne dovoliti Poljakom kake koncesije. Zanimljiv je odgovor lista „Reforma" na članek „Pester Lloyda". „Reforma" piše, da Poljakom ni nič do tega, ako bode morala sedanja vlada odstopiti, ako predlog ob obdačonji špirita ne bodo vzprejet. Na očitanje, da v bodočem ministerstvu
ne bode več Poljaka Dunajevskega, odgovarja „Reforma", da je Dunajewski dober finančni minister za državo, za Galicijo pa da ni storil še nič. Druge frakcije desnica so dosegle marsikaj s pomočjo Poljakov, sami pa nič. Cehom je ležeče na tem, da se predlog ob obdačenji špirita vzprejme, ker se bode potem uvelo za nje ugodnejše obdačenje sladora. Poljaki pa nimajo povoda hoditi za Čehe po kostanj v ogenj; dovolj je. da so jim priborili vseučilišče. Ugodnosti bi se morale dovoljevati vsem deželam, ne posamičnim.
Avstrijsko in ogersko ministerstvo za deželno obrambo dogavarjati se z državnim vojnim ministrom o promeni vojaške postave izza 1868. leta. Obe prvo imenovani ministerstvi izdelavati uže dotični postavni načrt, ki obseza jako znamenite promene. Pred vsem bi bilo po tem načrtu nepotrebno določiti število armade v bojnem stanji. Državni zbor, ki dovoljava kontingent novincev (rekrutov), ima uže tako pravico določevati število dejanski služeče vojske. To število iznaša v mirnem času 800.000 mož ter je državni zbor, ki to dovoljava, vedno v položaji nadzorovati, ali se to izvršuje ali ne. Po novej postavi bode začela vojna dolžnost še le z 21 letom, namesto kakor do sedaj z 20. Tudi institucija o enoletnikih bode znatno promenjena. Vsak enoletni dobrovoljec bode prisiljen koncem leta polagati častniški izpit; ako ga ne prebije z dobrim uspehom, moral bode Blažiti še edno leto. Zato se pa enoletnikom ne bodo stavile zapreke nadaljevati njih študije. Obravnave mej obema ministerstvoma vlekle se bodo še precej dolgo, zato bode ta predlog še le jeseni predložen državnemu zboru.
Italijani v Dalmaciji bi radi zasejali prepir mej Srbi in Hrvati, da bi mogli v motnem loviti. Državnozborski poslanec za veleposestvo Borelli je odložil svoj mandat in sedaj so razpisane volitve. Italijani bi radi spravili moža svoje stranke gosp. Lapeno v državni zbor. To bi pa samo V tem slučaji dosegli, ako bi z njimi glasovali tudi Srbi. Peščica Italijanov si na vso moč prizadeva pridobiti Srbe za-se ter je uporabiti v boji proti Hrvatom. S početka se je kazalo, da jim bodo Srbi seli na limanice, no kakor se je pokazalo, dogovarjajo se uže Srbi in Hrvatje o tej volitvi in nadejamo se, da se bodo tudi dogovorili sebi v čast in v korist zemlji in narodu svojemu, da bodo složno glasovali za narodnega kandidata in Italijanom pakazali, da vse njih spletke no morejo narušiti srbsko-hrvatske vzajemnosti.
V nanje dežele.
„Poterburskija Vedomosti" pišejo, da v Nemčiji slabo tolmačijo rusko srčno sočutje o smrti cesarja Viljema, ter to dobrodušnost zamenjavajo se slabostijo. Nemci mislijo, da kani Rusija upotrebiti promeno na nemškem prestolu v to, da si z nemškim prijateljstvom pomaga iz sile in zadrege. Vidi se, da Nemčija ne želi prijateljstva Rusije. Nemško občinstvo vse drugače misli in podpolno krivo tolmači prijaznost Rusije. Rusija se ni še pred nobenim spozabila in ako se pokaže, da je Nemčija Friderika III. še vedno samo Bismarkova Nemčija, bode si ruska politika brez dvojbe našla pot, dostojen velike države. Rusija je uže storila prvo korake, da z Nemčijo stopi v prijateljske odno-šaje, a storila je to, kakor enak pred enakim. Dalje ne smo iti, ne sme pa tudi ostali v nejasnem, nesigurnom položaji, ki jej dan na dan prinaša lehko več škodo in ponižanja. Nemci se drže proti Rusiji, kakor močnejši proti slabejšemu. A kaj Rusija res nima sredstev, da si pomaga v tej ne-zaslisanej borbi; mora li vedno potrpežljivo čakati? Kaj ni mogočo Rusiji odgovoriti z represalijami, katere bi obrnole ravnovesje in prisilile Nemčijo, da smatra Rusijo ravno sebi? Se li ne more povišati carina na nemško proizvode; saj jo uže tako povišanje vzdignolo v Nemčiji silen prah? Se li no morejo omejiti prava nemških podanikov v Rusiji ? Ne, naša sredstva niso izcrpljena; treba jo samo odločnosti, da se upotrobijo.
Srbsko ministerstvo bode skoro palo; o tem so preverjeni celo oni krogi v Be-lemgradu, ki so z ministerstvom v ozkej zvezi. Iz vsega se vidi, da se kralju Milanu mudi pozvati zopet svoje naprednja-ške prijatelje v ministerstvo, ki se znajo bolj uklanjati njegovej volji in bolje razumevajo migljaje iz Pešte in z Dunaja. Kralj Milan jo te dni sprejel deputacijo iz Pirota, katera bo mu jo zahvalila na amnestiji, katero je podelil meščanom, ki so bili obsojeni še izza posljednje bolgar-Bko-srbske vojske.
Bolgarski odbor „9. avgusta" jo izdal oglas na vojBke, v katerem poziva
vojake, naj ne podpirajo in ne vzdržujejo uzurpatorja Koburga, ki je pogan in vara samo narod in ga zapeljuje. Ako so pravi sinovi Bolgarije, pritekli bodo svojej trpe-čej materi na pomoe ter jo bodo rešili zle<ja, ki jo tare, prognali bodo pustolova Koburga in njegove plaćane sluge. „Nemški usiljenec", glasi se dalje doslovno v oglasu, „želi vas voditi v vojsko proti našim osvoboditeljem, proti našim ruskim dobrotnikom. Se li hočete pokoriti temu sramotnemu povelju? Ne bodite sokrivci ubojstva mlade Bolgarije; bodite njeni osvoboditelji. Mari ne razumete, vojaki, da je Koburžan razlog vsemu zlemu? Iztrebite zlo s koreniko! Izženite to strupeno kačo in rešili bodete domovino. Ne obotavljajte se, čas je prišel — obotavljanje bil bi zločin. Na orožje!"
Na Nemškem bavijo se vsi listi z Bismarkovo krizo. Po vsej Evropi raznesla so je vest, da Bistnark hoče odstopiti in novine v vseh državah bavilo so se in ae še bavo s tem vprašanjem. Povod temu bil je ta, da knez Battenberg, katerega so Bolgari spodili iz svoje zemlje, snubi Viktorjo, hčer nemškega cesarja. Nemška cesarica in nje mati angležka kraljica podpirati Battenberga, in bi ga radi imeli za zeta; knez Bismark se pa temu ustavlja in pravi, da odstopi, ako cesar Friderik da Battenbergu hčer.
Francozka zbornica si je trikrat volila predsednika; dvakrat je bila volitev brezuspešna, v tretji je bil izvoljen Melline za predsednika. Melline in Clemenceau dobila sta vsak po 168 glasov, a ker je Mellin starejši proglašen, je bil on predsednik zbornice, kar je tudi sprejel. Bou-langer se vrlo živo zanima za svojo izvolitev.
Italijanski kralj in njegov minister Crispi si na vso moč prizadevata prikupiti se v Berolinu ter ne zamudita uporabiti prilike, ki se jima v to svrho ponuja. Kralj Humbert je čestital knezu Bismarku o njegovem rojstnem dne. Ob tej priliki izrazil je kralj željo, da se cesarju Frideriku skoro povrne zdravje.
DOPISI.
Iz Gorice 9. aprila. Naše telovadno družtvo „Sokol," ki seje bilo preteklo leto ustanovilo, in ki je bilo doslej le kakor mrtvorojeno dete, imelo je vender le preteklo nedeljo svoj drugi letni občni zbor, katerega se je udeležila tretjina družtvenikov. Starosta gosp. mgf. Obizzi pozdravil je navzočo ude in opravičeval odbor, zakaj se ni družtvo bolje razcvelo. Denarničar g. F o n je poročal o računu prošlega in o proračunu tekočega leta; oba sta bila sprejeta in sta se oddala trem članom v pregled. Nato je sledila volitev staroste in novega odbora. Za starosto bil je per acclamationem zopet izvoljen gosp. mgf. Obizzi; v odbor pa sledeči gospodje:
Abramič Janez, Fon Anton, Prinčič Karol, V u g a Just, Kopač Jernej in J a k o n č i č Anton. Za razsodnike: Bajt Janez, Potočnik Janez in Poberaj Martin. Po dokončanem dnevnem redu je nazdravil starosta novemu odboru ter mu preporočal složnost in delavnost, ako hoče, da se bode „Sokol" v resnici razvijal. Ker so zborovanje počastili tudi nekateri tržaški „Sokoli", pozdravilo se jih je srčno in jim napilo v bratsko ljubezen.
Po občnem zboru je bila domača zabava s petjem in plesom na glasovir. Podgorski in domači pevci so pod vodstvom g. Pahorja peli več narodnih pesnij v veliko zadovoljnost slavnega občinstva.
Tako smo so prvi „Sokolski" večer prav dobro zabavali, ter upamo, da se „Sokol" dobro utrdi ter nas v kratkem tudi razveseli s6 svojo narodno obleko.
Sokolić!
Od Nekod 8. aprila [Izv. dop.J Velikonočni prazniki bili so kaj lepi in prijetni dnevi, zatorej se odločim nekoliko na sprehod, in sicer po Krasu in Vipavskem. Kje sem svoje potovanje pričel, tega no povem; le toliko ispovedam, da je v Komnu bila prva postaja in tudi želodec zelo skrčen; trebalo ga'je bilo raztegnoti. Grem v krčmo k dobro znanemu narodnjaku in svojemu večletnemu prijatelju; pozdraviva so ter mu velim prinesti kaj za pod zob, in tudi četrtinko tiste toliko hvaljene modrofrankinje. Uazgovarjala sva so o raznih stvareh. Ko sem si tako nekoliko dušo privezal, in okrepčal onemogle; ude, poslovim se ter jo krenem doli po cesti.	'
Pred parnim malinom g. Gasparija je stala trojica okroglih mož v živahnem pogovoru ; pozdravim je ; nekako mrzlo se mi je odzdravilo; jaz pa naprej grede Bi mislim: Vaši dobro rejeni trebuhi mene malo brigajo ter zavijem jo takoj na levo na gorenji Kras. Opazoval sem marsikaj; posebno zanimalo me je pogozdovanje; komisija za pogozdovanje dobro napreduje, ali kje smo še v primeri z golim svetom? Govorilo se je, da bode vlada s kaznenci nadaljevala to podjetje, aii o tem se ne čuje ničesar več.
Posebno pohvalno mi je omeniti cestni odbor Sežanskega okraja za uravnavanje in vzdrževanje cest, posebno na Črti od Komenske meje preko Dutovljan proti Opčinam, na katerej črti se je poslednja leta pod načelništvom g. R. Ma-horčiča dokaj uredilo in popravilo.
Da so Kraievci tudi sploh marljivi, razvidi se iz lepih travnikov ondu, kjer je štrlelo pred leti golo skalovje. Osobito omeniti mi je g. Fabjanija, veleposestnika v Kobdilju. Mož je vsestransko marljiv glede narodnosti kakor tudi kmetijstva ; on je prvi pričel pogozdovanje, kar dan danes pričajo lepo zasajeni gozdiči; pri njem dobiva zaslužek, skoro bi se reklo, ena četrtina manj premožnih obči-narjev. Tu naj bi se vzgledovali drugi imoviti posestniki, posebno v Furlaniji, ki ubozega kolona do kosti gulijo. Tak mož je vreden odlike, ki si jo je tudi v resnici zaslužil, posebno onega ozbiljnega leta 1848., ko si je toliko prizadeval, da je pomiril razburjene duhove, ko je nameravalo ljudstvo v svojej zmoti naskočiti stanjelski grad, in tam požgati vse dotične listine ali akte, kar se je marsikje pripetilo.
Drugi velikonočni praznik potoval sem po Vipavskem, črez prijazni Rifenberg in Dornberg. Tu se potniku odpre nov svet mej vinorodnimi goricami, ker je uže razno sadno drevje popolnoma v cvetji. Tudi po Vipavskem sem videl razne novo naprave, posebno mislim, da cest. odbor Ajdovskega okraja mora biti jako bogat, ker cesto is-podzidava na kolih v staro beneškem slogu. V Rifenbergu je bil baje da na veliki vtorek novo vstanovljeni živinski semenj ; kakor so mi tamošnji prijatelji pravili, bila je jako živahna trgovina in da je bilo na trgu preko 800 glav živine.
V Dornbergu ogledal sem si novo šolsko poslopje, katero je lansko leto sezidal c. kr. okrajni šol. svet; podobno je bolj mestnej palači nego šoli in učiteljskemu stanovanju na deželi. Ali tudi v Dornbergu ne vidim one narodne živahnosti poprejšnjih let; čitalnica je umrla, vinorejsko družtvo umira. Ne vem, kaj je Dornberg toliko potrlo. — A treba da končam; danes ne bodem več hvalil ne grajal, ker se moram zopet upreči v svoj navadni jarem
Domače vesti.
Pozor čč. gg, naročniki! Uljudno prosimo Se enkrat vseh čestitih na-ročnikov, katerim ic iztekla naročnina s koncem marcija, naj bla-govole prav kmalu obnoviti jo, da ne nastanejo neredi v pošiljanji lista.
V podlistku začnemo kmalu objavljati j povest: „Pikova dama", ruski spisal A. S. Puškin, preložil I. H.
I Za družbo sv. Cirila in Metoda se je
nabralo v veselej družbi v čitalnici v soboto štirinajst goldinarjev in nadzorniki del. podp. družtva so darovali 1 gl 12 novč.
Valentina Vodnika lepo sliko prinaša štev. 13. čeških novin „Ilumoristicke listytt. Ob enem opisuje tudi njega važnost v na-šej književnosti.
Presvetli Cesar podaril je po povod-nji poškodovanim posestnikom v Blačah na Koroškem 1000 gld.
Za Dolenčev spomenik so darovali v
Rifenbergu gg : St. Jelusič, Ant. Birsa, Franc Gerzej, Aloiz Colza in Jakob Wid-mar po 5 kr., Jožef Pečenko, Franc Pečenko, Ant. Furlan, Art. Frančeski po 10 kr.. Franc Fabljan JO kr., Ant. Ćebron 20. H. Sorec 50, Tereza Pečenko 40 kr., Ivan Skerbie in J. Ličen po 1 gld. VBega gld. 4 05.
Tržaški odvetniki in hrvatski jezik.
„Naša Sloga" govori o tem tako-le :
Pod ovim naslovom javili smo u broju 3. tekuće godine, kako su se bili silno uzvrpoljili njekoji tršćanski odvjetnici radi hrvatsko branitbe, što ju je dr-
žao odvjetnik g. dr. Dukić kod tršćanskoga c. k. zemaljskoga suda. U glavnoj skupštini tršćanske odvjetničke komore prihvaćen bi zaključak, koji je sadržavao indirektni ukor odvjetniku g. dru. Dukiću. Osim toga se zaključilo, da se stvar prijavi c. kr. ministarstvu pravosudja.
Premda nije taj zaključak bio prijavljen dru. Dukiću, tn se je on ipak proti istomu pritužio direktno kod c. kr. ministra pravosudja dru. Pražaku. Razložio je ministru, kako so je on strogo držao zakonskih propisali kod svojega postupka, pak je tražio, da ministar uništi onaj zaključak odvjetničke komore, koja je tim prekoračila svoj djelokrug. Ovih dana primio je g. Dukić preko c. kr pazinskoga suda riešitbu na njegovu pritužbu, gdje mu se javlja, da je visoko c. k. ministarstvo pravosudja glede njegove pritužbe shodno odredilo.
8 drugimi rieČiui, c. k. ministarstvo pravosudja izjavilo je odvjetničkoj komori u Trstu, da je spomenutim zaključkom prekoračila svoj djelokrug, t. j. bavila se pitanjem, koje na nju nespada. Tim je ministarstvo pravosudja dalo najsjajniju zadovoljštinu odvjetniku g. dru. Dukiću.
Iz Trsta so poslali katoličani papežu Levu XIII. čestitko z mnogimi podpisi, ki so se nabirali v Trstu, v trž. okolici in v obče po vsej vladikovini.
Shod kranjskih deželnih in državnih poslancev bil je nedavno v Ljubljani. Kakor se poroča, zedinili so se gg. poslanci v vseh vprašanjih. Kranjski državni poslanci potegnoli se bodo v prvej vrsti za obstanek gimnazije v Kranji in pri c. kr. vladi delali na to, da se konvertovanje zemljiško-odveznega dolga kakor hitro mogoče izvrši v zmislu dotičnega deželno-zborskega sklepa. Glede zgradbe deželnega gledališča so se dogovorili, naj deželni odbor ukrene vse potrebno, da bo mogel uže v prihodnjem zasedanji staviti predloge glede napominane gradbe. Tudi glede deželnega doneska za dolenjsko železnico so se v toliko dogovorili, da bo to vprašanje uže v prihodnjem zasedanji rešeno. Obravnavali so tudi o splošnem položaji ter odobrili načrt, kako bodo postopali državni poslanci v budgetnej debati.
Statistika umrlih v velikih mestih.
„Brl. Medicina!" objavlja nastopno zanimljivo statistiko. Izmed 1000 oseb umre povprečno v Bruselju po 15, Amsterdamu, Haagu in Filadelfiji 16, Stokholmu in Bal-timori 17, v Draždanah 18. na Dunaji in v Torinu 19, v Berolinu, Novein Vorku in Brooklynu 20, v Parizu 21, v Chri-stianiji 22, v Peterburgu 23, v Benetkah 24, v Pešti, Bombayi, in Kalkuti 25, v Rotterdamu, Breslavi in Pragi 26, v Mo-nakovem 27, v Hamburgu 29, v T r s t u 30, v Kodanjf 31, v Aleksandriji 35, v Rimu 37, v Madrasu 43 in v Kairi 51.
Romarski vlak v Rim odpeljal se iz Ljubljane. Iz Ljubljane odpeljalo se je s tem vlakom opoludne 25 OBob, mej njimi knezošktf dr. Misija, kanonik dr. Zamejec, dr. Josip Stare, Oroslav Dolenec, usnjarja Kunčič, Stofic in dr.
Gosp. Resman Ivan, železniški uradnik, dobro znan rodoljub tudi v Trstu, prestavljen je iz Ale na Tirolskem Nabrežino. Veseli nas, da se domačin zopet vrača na domačo zeml jo !
Jernej Lanzi, bivši uradnik mestne zastavljalnice, ki jo streljal na svojo soprogo, zblaznel je jako nevarno. Ni na-deje, da bi ozdravel.
Josipa Stritarja zbranih spisov je izšel 41. snopič z vsebino: Preširen (nadaljevanje).
Iz Šmartina pri Kranji došla je „SI. N." pritožba, da je nekdo poklonil 3 gld. 60 kr. in da se je s tem denarjem za ta-mešnjo šolo naročilo 6 izvodov v Slovenjem Gradci izhajajočega „Nebeškegavrta". Tudi gospa M. naročila je za svojo hčerko eden izvod; naročniki prejeli so doslej samo 1. in 2. štev., in ker na reklamacije ne dobo nobenega odgovora, vprašajo, je li o tem kaj znanega. Na to vprašanje odgovarja „SI. N.w, da je uže davno v podlistku svaril občinstvo pred tem podjetjem. Tiskarn, ki bi hotele delati brezplačno, dan danes ni nikjer, če se pa katera usede na limanice, usede se samo edenkrat.
Konjske dirke v Gorici, ki bi imele biti v četrtek 5. t. m., so bile odpovedane, ker ni bilo — nobenega konja prijavljenega. Vidi se, koliko je zanimanja za take zabave!
Pobegla soproga. Žena znanega Ka-dunca, lastnika gostilne „Fenice" je pobegla bo svojimi otroki ter odnesla soprogu 1500 gld. denarja. Baje da uboga žena ni mogla več strpeti svojega soproga.
Pazite na otroke ! 7-letni Anton Razzo je padel po lastnej neopreznosti na obali Pescatori v morje. Dete bi bilo izvestno utonolo, ako mu ne bi bil priskočil navzoč mornar na pomoč.
Pes je ogrizel na ulici kotlarja Josipa Pahorja, da se je moral iti v bolnico zdravit.
Skrivnostni tisočaki. 231etni Ivan Artemisio, stanujoč v podstrešji hiše št. 1 v ulici 8. Sergio je trosil izdatne svote denarja, akoprav jo uže več mcsccev brez službe. Policija je odredila zatorej hišno preiskavo pri ArtemTsiji in našla se jo hranilnična, knjižica glaseča se na 2500 gld., od katerih je pa Artemisio uže 1700 gld. potrosil, dalje 2 srečki in 70 gld. gotovega denarja. Artemisio je bil nekdaj v službi pri menjači Bolaffiji, kateri mu jo plačeval po 36 gld, mesečnih. Ker se mladenič ni znal izkazati, kje si je pridobil toliko denarja, zaprli so ga. Izvestno so bode dokazalo, da je osleparil svojega gospodarja.
Mrtvega novorojenca je našla perica, Marija Krišjak pri malinu v ulici Ponda-res blizu Rocola. Babica Marija Vatovac je mrtvo dete pregledala ter spoznala, da je bilo živo rojeno in zadavljeno. Preiskava se je o tej zadevi uže začela.
Maffejev branitelj je uložil prošnjo na cesarja za pomilošČcnje takoj ko jo bila odbita ničevna pritožba od vrhovnega sodišča. Tudi Maffejevi starisi bodo uložili posebno prošnjo na cesarja. — Marija Ribos, Maftejeva soobtoženka odide v kratkem v kaznilnico v Begunje.
Policijsko. Lastnici zastavljalnice v ulici Madoninna je bilo ukradnega perila in obleke vredne 60 gld. Policija je našla neko kmetico od Sv. Ane, mater šesterih otrok, ki je prodala in zastavila ukradeno blago. Tatico ho zaprli. — Mešetar Pavol Valle je položil na klop v javnem vrtu več ur ter se malo odpočil. Neznan spreten tat mu je odnesel edno vredno 12 gl. — Mlad težak je prišel v tobakarno Marijo Prajničeve na trgu Barbacan ter zahteval „vržinke". Prodajalka mu ustreže, a težak pograbi škutljo se smodkami ter zgino ž njo kakor blisk. — Krušarskega pomagača Frana Stolfo so napadli trije postopači pred kavarno „Al Trionfo" ter mu jeli preiskavati žepe. Ker se jo Stolfa branil, dobil je dobro zaušnico. Poklical je na to stražnike, ki so odveli potepuho Beboj. — Ćrevljar Ivan Blaž iz Ljubljane se je stepel v ulici Boschetto s Josipino Brezinger zaiadi starega sovraštva. Josi-pina je udarila Ivana s5 sitom po glavi; raskačeni črevljar ji je vrnol udarec s pestjo ter ji utisnol nos. Ženska je morala v bolnico, Blaž pa pod ključ. — Težaka Josipa Huberta so zaprli, ker je napadal z drugimi neznanimi postopači prodajalca Alegrettija ter mu ukradel 4 gld. — Dva spretna tatova sta ukradla zasebnici Terezi Sandrigo na poti do kolodvora listnico iz žepa, v katerej jo bilo 1 gl. 50 kr, denarja, vozni list v Gorico in obligacija za 108 gld. — Bivšega agenta tvrdke A. Genel so zaprli, ker se sumnja, da jo podpiral druge tatovo, ki so kradli blago iz Genelovega skladišča. — Stražnik Josip Rutar je imel spravljen svoj kovčeg v tovarni Ceconi. Neznani tatovi so mu iz njega ukradli srebrno uro in obleke, vredne 40 goldinarjev.
Sodnijsko. Več uže znanih tatov jo za nekoliko časa spravljenih, Služnik Emil Ernst je dobil 14 mesecev, Viktor Canto 2 leti, Dominik Bosek 15 mesecev in Anton Bionda 2 leti ječe.
Srbski dnevnik. 1. aprila (20. marcija po starem) je začel izhajati v Budapešti politični dnevnik pod tem naslovom. V lastnik listu je Fedor Nikolić, narodni zastopnik" v ogerskem deželnem zboru ter bivši mestni doglavnik v Bosni; urednik mu je pa Aleks. Stojačković. List se bodo držal programa, utvrjenega med srbskimi poslanci v ogerskem in hrvatskem deželnem zboru po dogovoru dne 13. januvarja 1885. v Budimpešti, ter bode organ denašnjih srbskih poslancev vladne Btranke v ogerskem in hrvatskem deželnem zboru.
Dunajska borsa.
dne 10. aprilu.
.Enotni drž. dolg v bankovcih —	- Kld. 78 05	
„ v arebru — —	*	8U.60
Zlata renta— — — — — — —	n	110.45
5°/0 avstrijska renta — — — —	— „	92.70
Delnice narodnu banke — — —	i	862.-
Kreditno delnice — — — — —	' »,	270.60
London 10 lir Htorlin--— —	n	196 06
Francoski napoleondori — — —	" n	10 03
C. kr. cekini — — — — — —	""" w	5.97
Nemško mui ko — — — — — —		82.25
Assicurazioiu generali,
v Tr»tu
|<irn5tvo, ustanovljeno leta 1831.)
To društvo je ražtegnolo svoje delovanje na v»r v»|e zavarovanja, posebno p« » na zavaravanje proti oožaru — zavarovanje utekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem ndp,»slanega blaga in zavarovanje na Živenje L)ruStvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1884 f. 31,490.875 83 Premije za poterjati v nasled-^ njih letih	t 21,006 641*33
Glavnica za zavarovanje žive-
nja do 31 decembra 1834. t. 83,174.457 98 Plačana povračila: * a» v letu 1884	f. 8,637.596 13
b) od začetka društva do 31. decembra 1884.	f 178.423.33*51
Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-škcdi vanj, tarife In popoje za zavarovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu u uradu društva: Via della Stazione v laHne palači.	8-24
si lehko prislužiti na leto najmanje
1200 gld.
s prodajo raznovrstnih postavnih
w sreček na obroke
Vprašanja naj se pošiljajo pod naslovom : Wechselhaus H. Fuchs Budapest, Do-rotheerpasse 0. 9.	1—00
iii
FILIJALKA V TRSTU
c. kr. priv. avstr.
KREDITN, ZAVODA
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vredn. papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni odkaz 2'/»% 30-dnovni odkaz 2°/0 „ 8* 1»	'-*/«, n 3-mesečni „ 2'/. „
»	» * 6- n	„ 2l/j „
Vrednostnim papirjem, glasoČim na napoloone, kateri »e nahajajo v okropa, pripozna ne nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 20. februvarja, 20 uprila, in 20. julija.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2° u na vnako svoto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznice
zft Dunaj, Prugo, Pešto, Brno, Lvov, Reko, kakor za Zagreb, A rud, Gradec, Hernianstadt, Inoinost, Celovec, Ljubljano in Solnognid — b r o z troškov.
Kupnja in prodaja
vrednostij, dlviz, kakor tudi vnovienjo kuponov pri odbitku 1°/00 provizije.
P r e <1 u j m i.
Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Hor-linu uli v drugih mealih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti S'/a0^ letnih obrestih do 1000 gld.,
za vekše svotu po pogodbi.
II ozki v pohrano.
Sprejemajo ho v pohrano vrednostni papirji, zlat nli srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Tf«t, 9. mumiju 1888.	48—51
Tovarno skladišče blaga iz ovčje volne. A. SAMEK & Co.
Brno (Brtinn), Bahnring 10., (pohg vrta „Grand Hotel".
1'godno naročbe najnovejšega in
najboljšega modernega blnga za gospe, gospode in deco, toliko za zasebnike, kolikor za krojače.
yr Uzorki na zahtevanje.
I
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemljo dr-narne vlogf v bankovcih od ud 50 Bold do vsaoga zm-ska vsak dan v t-dnu razun praznikov, in to od 9—12 nr»* opoludne. Ob nedeljah pa od 10-11. ure zjutraj. Obresti na knjižice, .........
Plačuje vsak' dan od 9—12 ure opoludne. Znesku od 60 gld. j.rt-u ij, od 50—100 ie treba 1 dan odpovedati, HKJ—looo 3 dni in čez 100U pa 5 dni poprej.
Eskomptuje menjie« donncilirane na tržaškem trgu po..... ...
Posojajo na državne papirje avstro-ogrske
d- 1000 gld. po........
višje zneske v tekočem računu po .
Daje denar proti vknjlleiiju na posestva v Trstu Obresti po dogovoru. TRST, 1. oktobra 18H0.
3%
fli/ o. ° It 10
" /o ■l1/
1 /j O.
2-84
Najnovejše
letno blago
iz prave ovčje volne
pošilja proti povzetju po j iko nizkih stalnih cenah poznana reeina in solidna tvrdka
J. W. SI E G E L
BRNO Briinn. Gospodje krojači, kateri Se nimajo
mojih vzorkov, ter žele razširiti krog svojih naročiteljev v porabo jako solidnega blaga, naj se obrnejo z dopisnico zaupno name.
Dobe mojo najnovejšo zbirko vzorkov brezplačno in franko.
Riunione Adriatica di Sicurta
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem rekah in morju, proti toči, na živeme v vsih kombinacijah
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883
Glavnica društvn	R|d. 3,.'H10.00O -
Reservni fond o<, dobičkov ■ 536.622 02 Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na Živlieme	150.000--
Rezervni fond za podjetie na premikanja vrednostnih efektov Jf?l 500' — Premiina reserva vseh oddelkov • 7.342.780*36 Reserva za škode	. 207 601 —
V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati
v prihodnjih letih	. • 16,954.118-57
Skupni znesek v: h škod plačanih o<J 1. Ih38 do 1883 gld. 114.949 «47 (-5
Urad ravnateljstva. 25— 91 Via Valdirivo, it. 2 (v lastnej hi-i.)
Spoštovana gospa!
Po sodbi omikanega občinstva, toliko mesta tržaškega, kolikor njega okolice se more denes odkrito reči, da je
K AVA VELIM
najbolji med vsemi surogati, naj si bodo preporočenl, podpolno Izvorni, pravi, pristni
itd., to je dokazano.
Ne pišemo Vam pričujočega iz dolzega časa aH zaradi nam nepotrebne reklame. Kje je žena dobra gospodinja,'ki ne bi poznala in čislala
K AV E VELIM??
Kakor priznavajo izdelovalci drugih surogatov in kakor ste se uže sami prepričali, prava vrednost je do sedaj v prodaji stoječih surogatov le v hranilnej vrednosti in ta je v Kaseinu, ki je v mleku, s katerim se pripravlja, mlečna kava
K A V O VELIM
s tem izvrstnim izdelkom, pravim vrstnikom kolonijalne kave, ki ima sama ob sebi hranilno vrednost, ima prijeten duh i ne trpinči živcev. Zaradi teh Iastnostij se pre-poroča sama ob sebi ne samo kot kava z mlekom, temveč tudi kot črna kava in to tembolj, ker je ni treba žgati in ker ne prouzroČuje trbuhobola liki navadna kava.
Ako bi bila še katera gospa, ki tega ne veruje, vabimo jo najuljudneje, naj jo samo enkrat poskusi in prepričala se bode, da mora zavreči vse surogate kolikor toliko preporočane, podpolno izvorne, prave, pristne itd., ako se jih primera s6
K AVO VELIM.
Dokaz temu je, da se ni priljubil v tako kratkem času noben surogat, kolikor toliko preporočen, podpolno izvoren, pravi, pristen itd., kakor naša
K AVA V E L I M M
Zakaj ? ? !! — Po vašej poskušnji odgovor, spoštovana gospa !
Z visokim spoštovanjem
Pražko delniSko družtvo tovarn za surogate kave in Sokolade
v Vel i mu na Češkem.
Prodaje se po vseh trgovinah mirodij in jestvin. Glavni zastop za Trst, Istro, Dalmacijo in Italijo pri Ant. Tiani V Trstu, Via Carintia št. 23.
Tiskarna Dolenc v Trstu
izdeluje vsakovrstna tipogra-fična delu, kakor: prlporočnc karte, račune, okrožnice, vizit-niee, poročilne objave, vabila, programe, izkaze, oglase, pravila, ustopnice, zaključne račune (bilance), ročiščnike, cenike, polnomoči, jestvenikc, carinska pisma, naznanila, izpovedne listke, osmrtnice, razne skrižaljke, etikete, knjige, brošure in časnike v Blnvrnekom, hrvatskem, nemškem, italijanskem, francozkem, angleškem in v drugih jezikih. Vsako naročilo izvrši točno in ukusno.

Ozdravljenje plućnih bolezni
Tuberkuloze, (sušice, Jetiko), naduhe, zaprte sape), kroničnega bromhijalnega katara Itd
po plinovi
EXH AL ACI JI
(po rektalnej injekciji). Najnevorjetneji, skoraj nedosegljivi idejal zdravnikov, je z ovim postopanjem popolnoma dosežen ! Ob osupljivih, nepogrešivih vspnhlb govore najjasnejše sledeča pisma slavnih profesorjev, koja navedemo v kratkem, toda kolikor mogoče z lastnimi besedami, in koja so bila tudi potrjena po zdrav niiklh listih tli- in inožemstva:
Prof dr. Berecon. Po trldnevnej plinovej ehalanjl po r k-talnej injekciji, izdatno pojomanje kašlja In izvržka, potem popolno prenehanje, — mrzlica, pot in hrinavoslje posve iz-ginola, — Truplo se redi vsaki teden za '/„ - 1 K. Ravno lako brzo ozdravljenje tudi pri »tarpj, cel6 pri miliarnei tuher-kolozi. — Bolnik se ozdravi ter more tudi najtežjiu posel zo pet opravljati. —u
Prof. Or Cornil in prof. Vernenil. Pri naduhi se more pol ure po plinovej exhalacijl laglj« soi.sti. — Ako se exhalacija pravilno rabi, »k naduha ne povrne več,
Prof. Dr, Dujardln Beaumetz : Kronični bronhialni katarh je bil podpolno ozdravljen
ProfJFrantzei in dr. Statz : Mrzlica, potkašelj se izgubo ; nastane velka lakota. — Holnik nh zredi do 5 kl^.
Dr M. Laughlln. je vporabil plinovo exhalacijo pri 30. bolnikih, koji bo bili uže v najzad njem stanju tuberkuloze in vsi ho popolnoma ozdraveli
Vsaki dan pa se mnoŽ6 zravniška Doroč la o sretnim ozdravljanju, ter je razun navadenih spričeval še mnogo druzih od nlavnih profesorjev. — Imamo mnouo spričeval od«rayelih. C. kr. izklj. priv. stroj za plinovo exhalacijo (R^ctal-Jnjeutor) ne do-Diva z vsemi pripravami za pripravljenje phna in z popisom za vporavo za zdravnike, ter ga more rabiti tudi vsak bolnik sam ter stane gld 8 — z merilnim strojem za plin 10 rI. — proti gotovem novcu ali provietju. Dobi se pri	1—50
Dr. KARLU ALTMANN, Wicn VIT., Mariahilferstasse N. 80/A
„Kmetovalec"
je edini slovenski, gospodarski list s podobami, „Kmetovalec" izhaja, dvakrat na mesec na celi poli.
Kmetovaleca prinaša poljedelske, livinarske, vinarske in druge članke, gospodarske novice ter daje naročnikom svojim dobre gospodarske svete, „ Kmetovalecu stoji nn leto 2 gld., za gg. učitelje in knjilnice ljudskih Sol pa le 1 gld. Naročniki, ki vstopijo med letom,, dobe vse izišle Številke tistega letnika.
METOVALEC.
taMnru {ffutsrttl UM »ftfofo .Virif.
1 ' I u« - n »i!!■' : Ji i
bn mlu , Ukiiis r^.	■	'j ^
Vrtnai
v"
je list s podobami, ki prinaša sadjarske in sploh vrtnarske članke. „Vrtnar" izhaja dvakrat na mesec. »Vrtnarja« dobe naročniki »Kmetovalca« zastonj.
LA FILIALE
della
BANCA UNION
TRIESTE o* oooupa dl tutte le opera*'«-* *<t ^anoa o dl Cambi«-
a) Aceetta rt" ~ „it in conto corrente: Ab'-i ,iando 1'interesse annuo: per Banconote
3'/g °/„ con preavvlso di 5 giorni .» , ,, . 12 . 35 „ ,, a sni inesi tisso per Napoleoni
2 °/0 con preavviso di 'JO giornl 2'/» »t M o , 40 » „ ,	„ ,3 mesi
11 nuovo tas-"i d' interese andri\ in vigor« sulle lett- re di v.-rsamento in circoiazione a dature dni 31 Mar/o, 7 e 15 Aprile, 5 Mnggio 20 Giucno 26 riet-ternbre a secorui i del relativo preaviso. Trieste 26 M«rzo 1888 Warrants
ItA	rano
abbuonanuo	••»—•m^ annuo sino
oualunque somma; prelevaziom smo a tiorini i.'0.000 a vista verso uh6oue; importi magpiorl preavviso avantl hi Borsa. — Conferma del versamenti In apponito libretto.
Conte^Kla pertuttl i versi eutl fatti a qualsiasi ora d* nfflcio la a vla del meiiestmo qiorna Amume pol f» «fn*i
rontlctti l' tncastn di Camlriah per Tneste, Yi$nna e Budapest, rilascia Inro assegni per qvesif ulltme rumu cd ar.corda loro le/acolth di domicllinr-o t.fft./It prestola tua cassa franoo ti' of£iai Mp«iia por
bj S'incarica dell'acguistn e delfo renditu di effetti pubblid, valute e dlvise, nonchž deli' incasso d' a*»eg*i, cam~ biali t coHpotis, verso l/»°/o di provig-gione,
rtj accorda at suni cominittenlt li facolla di depositare effetti di quahxasi svecie e ne cura pratts l'incasse di coupnns alta scadtnta.
La Filiale della Banca Union
Kozinne llerel) s'incarica deli' acauisio e della vendif.a <U merci in commissione, accorda sovvenziom eci apre crediti sopra mcrcanzie ad essa consegnaie. oppure poli/./e di cnrico o WnraiitH.	4-24

O-'- M
I i
s o M ift
"m	"i X ^
"3 5 1 ' t p t t r . ■
a! ^s
ffl
* ^ -UJ-g ?
■ o
S®
c ® t	d 5,5
O N -j	X —
* « t"
t: *
- 0 ** 'm
-i- S^-CA-Š

■v.
C
0	"L1 360
"ž V C "C _ * * M X
> c cg t ■) u a
1	o — = o
S U r_ 1
P
gis
fl l S fcgl
c t t t ^
2 S222S222
"1 g ^ LJ £ L


Lastnik pol. družtvo „Edinost*'.
Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab.
Tiskarna Dolenc v Trstu.